PoStnina plačana V gotovini. Leto XV., štev. 193 Ljubljana, četrtek 2). avgusta 1934 'Mi Cena 2.— Din Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 8123, 3124, 3125, 3126. Lnseratnl oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica Sit. 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« Ijana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241. Naročnina snaša mesečno Din Zb.—■ Za mozemstvo Dm 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 8123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 1L Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica št L Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pred obnovo akcije za vzhodni pakt £5 plebiscitom za Hitlerja se je v Nemčiji zaključil prehod v novo stanje, ki ga je ustvarila smrt državnega predsednika Hindenburga. S potrditvijo Adolfa Hitlerja za naslednika popularnemu maršalu je zopet normalizirana notranja situacija in povsem enostavno je pričakovati, da se bo težišče nemške politike sedaj znova preneslo na zunanjepolitično področje. V ospredje zanimanja bodo stopili zopet oni mednarodni problemi, ki se tičejo vse Evrope, posebno še osrednjih držav in med njimi pač ne na zadnjem mestu Nemčije. Vstop Rusije v Društvo narodov je zadeva, ki se sedaj Nemčije več ne tiče, vsaj ne v formalnem pogledu, saj je sama izstopila iz ženevske korporacije. Pač pa se je temeljito tiče akcija za vzhodni pakt, ki bo prav gotovo v neposredni bodočnosti poglavitni predmet celotnega diplomatskega delovanja. Akcija zanj je nekoliko zaostala, ker se je moral napraviti majhen odmor z ozirom na notranje dogajanje v Nemčiji. Zdaj je ta pavza končana in diplomatska igra se bo nedvomno obnovila neposredno. Pri tem se niti ne more reči. da bi bila Nemčija v prvi vrsti v ospredju akcije. Saj se je na tihem pač računalo najmanj z obotavljanjem Berlina. Zato so prav gotovo enako važne druge države, ki prihajajo pri tem v poštev. O stališču Češkoslovaške, Francije in Rusije ni treba izgubljati besedi; njihovo stališče je jasno podano in pozitivno; vsi vemo, zakaj. Malo manj jasna je stvar z baltiškimi državami. Te se zavedajo, da so le neznaten faktor in njihova poglavitna težnja je v tem, da živijo v kolikor mogoče dobrem razmerju s svojimi velikimi sosedi. Ni pa pri njih težnje, da bi se vpletale v velike afere, in na obveze o medsebojni pomoči gledajo nekako z mešanimi občutki, saj se zavedajo, da se to tiče pred vsem močnih sosedov. Toda v baltiških državah se najraje ozirajo po zaščiti Velike Britanije in ko je London tako določno izjavil, da mu je vzhodni pakt všeč, in je celo svetoval v Berlinu, naj se mu pridružijo, je to tudi v baltiških republikah zelo mnogo zaleglo. In tako se niso irogli zadržati v rezerviranem odnosu, kak r bi tako rada videla Poljska, ki želi šteti baltiške države med svoje tesnejše prijatelje. Prav posebno pa se je za načrt vzhodnega pakta zavzela Litva ter skoro demonstrativno izjavila Rusiji svoje soglasje. Nič čudnega, zakaj v Kovnu so prav zadovoljni, ko se jim obeta velika medsebojna pomoč, tem bolj, ko se obotavljata Varšava in Berlin, prav oni dve sili, pred katerima ima Litva največ strahu. Z Nemčijo je sprta zaradi Klajpede, s Poljsko zaradi Vilna, v Rusiji pa gleda ves čas svojega zaščitnika. Podrobne določbe vzhodnega pakta še niso znane, bržkone tudi še ne določene, ali toliko se vidi, da izredne določbe glede garantiranja sedanjih meja ne bo vseboval. Principielni pridržki glede meja se potemtakem z njim ne bodo skušali likvidirati, pač pa se bodo z njim preprečila nasilna reševanja kakršnihkoli, torej tudi mejnih sporov. Ni potemtakem čuda, da je projektirani pakt. v Kovnu našel tako vnete zagovornike. Stališče Poljske je še vedno zavito v temo. Varšava je silno molčeča glede pakta; da pa ne gleda s simpatijami prizadevanj za njegovo realizacijo, se je dovolj pokazalo in tuui že dovolj komentiralo. Presenečajo v tej zvezi raznovrstne kombinacije, ki so se postavljale še te dni. Ena od njih je vest o pripravljajoči se novi zvezi med Italijo z Avstrijo, Madžarsko in Poljsko. Druga, že starejša verzija govori o tem, da je Varšava pristala na priključek Avstrije k Nemčiji. Ti dve soluciji nasprotujeta druga drugi, zakaj kombinacija z Italijo se ne more delati hkrati s privolitvijo anšlusa, znamenje pač, da so to le kombinacije. Bolj zbode v oči, da so se te dni pogrele že davno pozabljene stvari iz časov rusko-japonske vojne. Takrat je poljska revolucionarna skupina iz takratne ruske Poljske — s Pil-sudskim na čelu — paktirala z Japonci in japonski oficirji so jo menda v Švici pripravljali za sodelovanje v borbi. Malokdo se še spominja teh davnih epizod ■— saj tako vrednost bi jim človek pripisoval danes —, ali značilno je, da so se prav te dni obudile opozoritve nanje. Te dni, ko je vsemu svetu jasno, da je za vzhodni pakt zavzeta Rusija, ker naj ji krije hrbet v eventualnih težavah od japonske strani. In tako se je tudi zgodilo, da se je imenovala možnost osnovanja japonsko-nemško-poljske zveze. Vseh teh kombinacij pač ne bo nihče resno jemal v pretres, zelo pa je značilno, da so se postavljale in se še postavljajo, pač znamenje, da zadržanje Poljske napram vzhodnemu paktu postavlja vprašanje sploh pred sedanjo in bodočo smerjo poljske zunanje politike. Prav gotovo je, da aktivno poseganje Moskve v evropsko politiko Varšavi ni všeč, saj se s tem njena važnost zmanjšuje. Pristop Rusije k Društvu narodov pomeni za Poljsko vrsto komplikacij, tako vsaj sodijo v Varšavi. Tesna zveza med Rusijo in Francijo se smatra v Varšavi Predsednik viade Nikola Uzunovič o notranjem političnem položaju Velik govor predsednika vlade in šeSa JNS na sreski konferenci v Nišu — Demagogija nasprotnikov ne bo spravila JNS z njene edino pravilne poti Niš, 22. avgusta. Na današnji sreski konferenci JNS je predsednik ministrskega sveta in šef stranke g. Nikola Uzunovič imel daljši govor, v katerem je med drugim dejal: Ne dvigam se, da stopim pred vas kot predsednik vlade in kot predsednik stranke (do^otrajno odobravanje). Vzkliki: Živeli! Pred vami stojim kot vaš someščan, kot predsednik vašega sreskega odbora in kot vaš narodni poslanec. (Ponovno ploskanje). Vstajam, da se v svojem imenu, in razume se, v imenu vseh vas in vaših prijateljev, ki so v tem domu, globoko in bratsko zahvalim tudi prijateljem in gospodom, ki so se potrudili v našo sredo, da prisostvujejo našemu sreskemu sestanku in da nam govore na način, ki je bil za mene, in dovolite, tudi za vsakega od vas prava politična akademija, da so to bila predavanja, ki bi jih lahko poslušali tudi narodi z mnogo pestrejšo kulturno in politično prošlostjo. Taki govori, taka politična izvajanja čujete na vseučiliških sto-licah. Ne vem, komu bi se naj zahvalil, čigavo delo naj najprvo omenim, ali se naj zahvalim našemu someščanu, ki ie s tako toplimi in lepimi besedami otvoril današnji sestanek, prijatelja Ilidžanoviča, ali naj omenim neumornega generalnega tajnika. delavnega g. dr. Kramerja, ki ume s samo njemu lastno spretnostjo zapopasti in pojasniti vsa kulturna, politična in organizacijska vprašanja, ki so pred nami na dnevnem redu. (Ploskanje.) Kaj naj rečem o modrih in uprav filozofskih besedah svojega dragega prijatelja, svojega še starejšega narodnega poslanca dr. Koste Timotijeviča, ki je pred vami razložil neke misli, ki morajo postati stvarnost. Hudoval se bom na stenografe, pe njegovih besedi niso točno zabeležili in podčrtali. Tudi ne morem preiti brez odobravanja, priznanja in pohvale drugih govornikov, gg. poslancev Gavrančiča, Ivan-čeviča in Jevtiča, ki so sedanjo politično situacijo v naši državi in v našem političnem življenju po mojem mnenju očrtali na način, ki si ga bo vsak od nas trajno zapomnil z zavestjo dolžnosti, da je treba to, kar smo danes slišali, razširiti v vse kraie in med vse prijatelje. Koliko so vredne akcije nasprotnikov Smatram, da boste povedali tistim, ki jim to Se ni jasno, da sedaj ni druge politične situacije in da zdaj ni druge politike od tiste, ki se je o njej danes tu tako obširno govorilo. Naša stranka in mi njeni skromni delegati, smo tako izdatno obloženi z državnimi posli, da se navzlic temu ne zapiramo pred akcijami takozvanih organizacij, ki skušajo naše veliko delo tr-podkopati s svojimi neresnimi in nepra-mišljenimi nastopi. Mi zanje dobro vemo in jih opazujemo, prav tako pa tudi vemo, koliko so vredni, kolikšne so njihove akcije in kako jih je treba pravilno oceniti. Gle de na to oceno nam res ni treba, da bi se zanje posebej brigali in da bi nam mogli kaj pokvariti. Ko nam je bila dana možnost da se razstanemo z zakonodajno zbornico in da vnovič stopimo v stike z ljudstvom, smo se vprašali, 'kaj naj storimo. Ali naj priredimo shode, velika zborovanja ali pa naj se zberemo samo z delavci stranke, s podčastniki in s častniki stranke in da na takih sestankih podamo obračun o sadovih svoie dosedanje politike, svojega strankarskega dela m da podčrtamo velike naloge, ki še čakajo našo državno politiko. Pomen pokrajinskih konferenc Izbrali smo Dot takih sestankov, če naši nasprotniki sklicujejo velike shode, tedaj pravim: Lahko njim, kajti kadar jih skli-čejo, se vedno dobe ljudje, ki pa niso njihovi prijatelji, ker takih ne morejo najti. Na njihove shode prihajajo radovedneži, ljudje, ki jih omamijo razni plakati ali pa taki, ki čitajo, da se teh shodov udeleže ti in ti ljudje. Mi smo bili mnenja, da velikih zborovanj ne kaže sklicati, to bi pomenilo pregibanje širokih ljudskih slojev. Zdaj je treba delati in skrbeti za rešitev dnevnih vprašanj. Sklenili smo, da bodo za našo akcijo zadostovale takšne konference za posamezne sreze. Na teh konferencah imamo to prijetno zadoščenje, da se z vami vidimo in pozdravimo in da se z varni pogovorimo brez demogoškega pretiravanja, brez licitiranja in brez naglašanja nemogočih stvari, da se pogovorimo preprosto in stvarno, ne da bi pri tem koga žalili, da bi koga napadali in da bi se hoteli s komurkoli prepirati, da se pogovorimo brez psovk, intrig, klevet in podtikanj, da ostanemo na višini stvarnosti in resnosti. Prepričan sem, da smo « tem dobro storili. Kot zastopniki največje stranke in kot ljudje dela se ne moremo spustiti na nivo svojih nasprotnikov. širokogrudnost JNS Ko so nekega dne prišli k meni prijatelji in mi rekli: Slišimo, da je ta in ta stranka sklicala shod v Nišu. Hočejo se pokazati ravno Nišu, v vašem rojstnem kraju. Vprašali so me tudi, kaj naj store. Nekdo mi je dejal: Kako bi bilo, da se jih malo otresemo in da se nas za vedno spomnijo. Odgovoril sem jim: Baš zato, ker hočejo v Niš, jim moramo pustiti popolno svobodo govora in dela in moramo dati celo svobodo mimo in proti zakonu. Ko gre za Niš, naj tudi državni organi pogledajo skozi prste in naj tudi prijatelji razširijo svoja srca. To pravim zato, ker dobro vem, kakšen bo uspeh njihovega dela. To ne vodi nikamor. Če hoče nastopiti druga stranka s svojo politiko, tedaj mora biti ta druga politika jasna, tedaj mora biti boljša od naše, kajti sicer ljudstvo ne gre za njimi (burno odobravanje). Sloga, ne pa cepljenje narodnih sil če pa je treba med ljudstvo, vprašam vas, ali našega g. Ilidžanoviča, ali Uzuno-viča, ki sem 40 let v vaši sredini, ki sem se tu rodil, šolal, ki sem tu prakticiral, pisal, bil načelnik občine, predsednik sodišča in sem že 30 let vaš poslanec, vprašam vas tedaj, ali naj si belimo glave, kaj bo storil naš politični nasprotnik in kaj bo govoril v vaši sredi o meni. Za te stvari, gospoda, nimamo časa. Smatram, da nam to ni potrebno. Verujem v vašo vest (dolgotrajno odobravanje). Vem, kako ste ponosni, da že toliko let in ravno tu volite Ilidžanoviča aili Uzunoviča. Prosim vas, da mi ne zamerite, da se dotikam tudi teh stvari, ki se nekoliko tudi z mojo osebnostjo v zvezi. K velikemu cilju naše stranke in naše politike »pada tudi to, da Smo tedaj, ko smo vrnili k parlamentarni politiki in k zakonodajnemu življenju, hoteli videti poleg naše stranke še drug« politično skupino ,ki bi hotela še bolj skrbeti in še bolj udano služiti državi in narodu. Seve, pri tem ni*mo mislili na tajto politično stranko, ki bi se hotela po»lužiti takšnih Sredstev in ki bi ravnala tako, da Se je bilo treba obrniti na g. notranjega ministra. Ko »mo dopustili druge politične stranke, moramo paziti, da ne napravimo zopet starih napak in da ne °bnOvimo nekdanjega političnega življenja vsesplošnih prepirov. Mi, ki nosimo odgovornost za take možnosti, Se moramo vprašati ali n®j se narodne sile, ki morajo biti v sedanjih razmerah Splošne in združene, razdele in ali naj dopustimo stranke, ki imajo v Svojem programu samo klevete in prepire. Vprašamo se in vprašal se bo notranji minister, ali ne bi naravnost grešili, ko že obstoja zakon, ki daje vladi Pravico in ki ji nalaga dolžnost da natanko prouči, ali sme dovoliti ustanovitev nove stranke, da se ustanove nove stranke, ki nas hočejo zapeljati v staro strankarsko življenje in v stanje, kjer se je igralo 17 strank in frakcij. Upam in vi, prijatelji, mi lahko verujete, da v tem oziru ne bom0 storili napak. JNS ni proti ustanovitvi drugih strank Danes je dovolj taktičnih in praktičnih ljudi, ki pravijo: Dovolj je ena politična stranka za vs0 državo. Mi tega ne pravimo! Mi smo uvedli zakon, ki omogoča organizacije novih političnih strank poleg naše. Kadar pa nam zakon nalaga dolžnost da pazimo, kakšna bo ta organizacija, kakšni bodo njeni ljudje, in s kakšn0 resnostjo bodo delali, in kakšno bo njihovo pravo delo, tedej bom0 mi odločili, ali smejo nove organizacije in nove stranke izvajati program, o katerem sta govorila prijatelja Timotijevič in lvančevič. toda narodno in državno edinstvo iznad vsega čim dalje bolj kot obroč, v katerem se Poljska ne bo dobro počutila in M ji bo vzel mnogo cene, zlasti pa ji bo v znatni meri vzel svobodo diplomatskega kretanja. Dalje se s tem načenja zahteva, da se tudi Poljski prizna stalno mesto v svetu Društva narodov, kakor ga bo Rusija nedvomno dobila. Toliko povečanje stalnih sedežev v ženevski korporaciji pa v marsikaterem pogledu ne bi bilo simpatično. Končno je še ena stvar, ki v Varšavi vzbuja pomisleke. Rusija kot član Društva narodov, pa vrh tega še stalni član sveta, bi se mogla vse drugače nego do sedaj brigati za narodne manjšine v vzhodnih predelih Poljske. V Varšavi vedo, kolike težave so imeli, ko so jim neprestano iz Berlina delali v Ženevi sitnosti z manjšinskimi pritožbami; ako naj se sedaj enake težave pojavijo od vzhodne strani, kjer so manjšine neprimerno večje in bi se morda našlo tudi več povoda za pritožbe, je pač ranljivo, da. se hoče Varšava težavam pravočasno izogniti. In tako so se pojavili raznovrstni predlogi, med njimi tudi ta, da se določbe glede mednarodne zaščite narodnih manjšin ukinejo, kolikor se tičejo Eoljske, ali pa da se raztegnejo enakomerno na vse države. Skratka, od povratka Rusije v aktivno evropsko politiko si Poljska ne obeta dosti dobrega. Iz tega izvirajo vsi njeni pomisleki in tudi njeno nerazpolo-ženje, ki v nekih pogledih pada celo še močneje na tehtnico kakor pa nasprotovanje Nemčije. Zakaj po vseh teh pomislekih se nahaja poljska politika na prav usodnem razpotju. Nadaljnji razvoj akcije za vzhodni pakt pa mora že kmalu prinesti odločitev. T0 je zmisel vseh naših izjav, ki smo jih že marsikrat ponovili. Politiko obrambe in ohranitve države in narodnega edinstva bom0 branili z vsemi političnimi in drugimi sredstvi. Poleg te politike v naši državi druge ne more biti in ne sme biti. (dolgotrajno odobravanje). VI slišite vsak dan, da JNS še ne obstoja, da ni kompaktna, da ni izdelana, krepka, da nima bodočnosti, da je treba počakati, da izginemo s površja, jutri, v 15 dneh, v 6 mesecih, na Mitrov dan, prihodnje leto, ko se vse zruši! Vse to pada z vsakim dnem v vodo. Starih napak ne pustimo več delati Kdo naj pride? Če bi bila druga rešitev mogoča, če naj gospodarsko krizo reši druga stranka, potem bi pač ml bili prvi, ki bi ji odstopili svoje mesto in ji izročili dolžnost in skrb za narodne potrebe, če pa naj druga stranka seje samo neslogo v sedanjih časih, ko je sloga potrebna kakor nikoli preje, potem ne ponovimo starih napak, ne dopustimo jih, če ne dajo tistih jamstev, ki jih sedanja doba in državna politika zahteva od političnih organizacij. Poleg tega pa se tudi pojavljajo glasovi, da se bo naša stranka izpremenila, da bo prišla druga, ki prevzame breme naše celokupne uprave. Jaz vam zagotavljam, da lahko na to stvar mirno gledate in da se te stvari ne bodo nikoli dogodile. Mi se zavedamo narodnih potreb in narodnih zahtev. Ml nismo stranka v tako srečnem položaju, da bi poleg nas bila še ena ali druga politična organizacija. Ml smo tu In tudi bomo morali ostati tu in na svojih pozicijah še za dolgo dobo. Ne, mi osebno, nego naša stranka, naša politika, naša organizacija. Kajti pameten človek se nikoli ne upre iz-premembi, če zanesljivo ve, da tisto kar pride za njim, koristi in da bo dobro za državo in narod. To sem povedal že v parlamentu in med razgovori z neko gospodo in 8 političnimi ljudmi, ki še niso z nami. NaSa politika Kaj je novega? Nič ni novega. Vse, kar slom na 6. januarju in kar tvori njegovo državno politiko, se ne more in se ne bo izpremenilo. Kdor hoče delati v tej državi, ta mora jasno in čisto povedati, kakšni-so cilji njihovega dela in kakšna bo njegova politika. Kdor to politiko sprejme, lahko svobodno tekmuje. Dotlej pa nobene govorice in nobena podtikanja ne morejo izpre-meniti tistega, kar je danes tu. Kajti mi smo poklicani, da izdelamo program naše politike, sloneče na 6. januarju, in to tem bolj, ker so dogodki okrog nas to politiko opravičili. Merodajni činitelji so to politiko dobro premislili in zato v naši sredi sedaj ne govore strojnice in topovi in ne divja državljanska vojna. Hvala Bogu, mi teh sredstev ne potrebujemo in se jih ne poslužujemo. Mi se opiramo na uvidevnost, na delavnost in na zaupanje svojega naroda. Oprti na to zaupanje, lahko v miru uveljavljamo zakone, ki omogočajo sodelovanje ljudstva v državni upravi, ker se za- vedamo, da je politika, ki jo izva_amo, politika vsakega poštenega Jugoslovena. Ta politika se lahko mirno razvija naprej, kakor je to dejal g. Lazič. če že tudi ne more rešiti gospodarske Krize in odstraniti njenih stisk, ki pritiskajo po vsem svetu, pa je vendar jasno, da jo naša politika ublažuje, tako da postaja znosna. Zunanji položaj Težkoče so! Vprašamo pa se, ali bi ne bile še večje, če bi tudi pustili stare fronte in staro poditično življenje. Svojim nasprotnikom smo odgovorili: »Niti pedi zemlje ne odstopimo brez krvi, ker je vse to s krvjo ustvarjeno.« (Viharno odobravanje). Vprašam se, ali so težkoče, ki jih preživljamo, večje od tistih, ki bi nastale, če bi nas do^ movina klicala, naj se borimo za našo mejo pri Mariboru, ki ni samo meja Slovenije, marveč skupna državna meja bratske Jugoslavije. (Viharno odobravanje). če se pojavljajo v naši politiki novi momenti, potem so v tem, da se naši prijatelji in zavezniki iz dneva v dan množe in da imajo prijateljske stike in zavezniške odnošaje z mnogimi okrog nas in tudi drugod. V zadnjem času je zaradi delovanja naše stranke kot organizacije moči rodil princip 6. januarja tako velike sadove, da se zdaj pojavlja nevarnost, da naši uspehi ne izzovejo zavisti naših sovražnikov proti nam in jih ne zapeljejo v iz-vestne norosti. Mi jim moramo odgovoriti: Nič ni novega v zunanji politiki. Mi tujega nočemo, od svojega pa tudi ne odstopimo. (Ogromno pritrjevanje.) Toda sedaj živimo v dobrih odnošajih s sosedi in želimo, da bi bili v bodočnosti še boljši. Verujte in vedite, da je tudi to sad naših sffl in posledica dejanskega stanja v naši državi. Poziv na delo G. Uzunovič je končal z besedami: V notranji politiki ni in ne bo nobenega lzne-nadenja, nobene izpremembe in nobenega povratka k staremu stanju. To politiko je treba nadaljevati. Od vas zavisi, kaj bomo dosegli in kako naj da še boljše sadove. V vprašanjih zunanje politike, ki se vodi pri nas pod modrimi navodili naše vladarske krone (Vsi prisotni se dvignejo in kličejo: živel kralj!), pa ste lahko še bolj mirni. Povejte prijateljem, kar ste danes slišali. V svojih organizacijah odstranite osebne spore in razdore. V svojih vrstah morate poiskati najboljše ljudi. Delajte in potem uspeh ne bo izostal, če boste tako delali, smatram, da tudi pri mestnih volitvah, pred katerimi stojimo, ne bo izostal uspeh in da ne bo manjši od dosedanjega. Srečen sem, ker sem se te dni in danes prepričal, da je naša stranka čvrsto na svojih postojankah. Mi vsi verujemo, da bo naša stranka izvršila svojo veliko nalogo. V tem vidim tudi našo nacionalno bodočnost. (Tako je.) Vsi iskreni Jugosloveni naj krenejo na to pot in naj se postavijo v službo kralja, države in naroda. Splošno odobravanje, vzklikanje kralju, narodnemu edinstvu in Jugoslaviji je sledilo Uzunovičevemu govoru. Potek niške konference Zbralo se je skoro tisoč delegatov — Glavna govornika sta bila gg. Uzunovič in dr. Kramer Niš, 22. avgusta, p. Z jutranjim brzovla-kom je prispel v Niš predsednik ministrskega sveta in šef JNS g. Nikola Uzunovič. Spremljalo ga je več senatorjev, med niimi Kosta Timotijevič, Svetislav Popovič in dr. Kosta Popovič ter narodni poslanci Lisavac, Dovezenski in drugi. Vsi so skupaj z delegati glavnega odbora prisostvovali konferenci sreskih organizacij za niški in svrljiški srez. Konferenca se je vršila v Nišu. Malo pred 10. uro so v veliko dvorano hotela prispeli gg. ministri in člani glavnega odbora v spremstvu senatorjev, narodnih poslancev in drugih uglednih prvakov stranke. Pred vhodom v dvorano je pozdravila predsednika vlade in šefa stranke Nikolo Uzunoviča velika množica delegatov, ki jih je prisostvovalo konferenci 956. Delegati in množica so priredili pri tej priliki viharne ovacije Nj. Vel. kralju Aleksandru. Vzklikali so narodnemu edinstvu, JNS m njenemu šefu. Za predsednika konference so izvolili senatorja Dimitrija Ilidžanoviča. Ko se je ta v svojem pozdravnem govoru spomnil Nj. Vel. kralja so zaoriie po dvorani ponovne ovacije. Nato so delegati viharno pozdravili šefa stranke g. Nikolo Uzunoviča, notranjega ministra g. Živojina Laeiča, glavnega tajnika JNS g. dr. Alberta Kramerja ter druge strankine funkcionarje. Minister n. r. g. dr. Albert Kramer je poročal o delu stranke in njenem pomenu za državo. Za njm so govorili gg. Kosta Timotijevič, dr. Ilija Gavrančič — njega so prisotni še posebno viharno pozdravili kot starešino zagrebške sokolske župe,^ ki se je na zagrebškem zletu pobratila z niško sokolsko župo — in drugi. Zadnji je povzel besedo predsednik vlade in šef stranke g. Nikola Uzunovič. Njegov govor, ki so ga prisotni poslušali v največji tišini in z ogromno pozornostjo, je izzval nove ovacije stranki in nie-nemu predsedniku. Konferenca ie nato soglasno in z navdušenim odobravaniem spreiela tole resolucijo: »Predsedniki, podpredsedniki, delegati treskih in občinskih organizacij ni&kega in 6vrljiškega sreza s senatorji, narodnimi poslanci in banskimi svetniki, zbrani na sreski konferenci v Nišu, so po poročilih šefa stranke Nikole Uzunoviča in drugih govornikov soglasno odobrili delo in politiko voditelja in vodstva JNS in kraljevske vlade, ki ji načeljuje g. Nikola Uzunovič. Prepričani so, da bo vodstvo stranke tudi v bodoče nadaljevalo svoje delo v slavo in korist Nj. Vel. kralja, države in naroda.« Konferenca se je končala ob 14. z novimi ovacijami Nj. Vel. kralju Aleksandru, šefu stranke m narodnemu edinstvu. Nova postojanka JNS ob bolgarski meji Bela Palanka, 22. avgusta, r. Po včerajšnji konferenci v Pirotu so prispeli semkaj odposlanci glavnega odbora JNS gg. Mi-hajlovič in Sokič z nekaterimi drugimi narodnimi poslanci. Po njihovem prihodu se je vršila ustanovna skupščina za tukajšnjo organizacijo JNS. Seje se je udeležil tudi bivši narodni poslanec Stejič. ki je izjavil, da stopa v stranko s 300 člani. Skupščina se je končala ob 10. s prav lepim uspehom. Beograjski šahovski turnir Beograd, 22. avgusta, p. Snoči je bilo odigrano predzadnje kolo beograjskega šahovskega turnirja. Edino presenečenje tvori zmaga Careva nad Pavličem. Jurišič je zasluženo dobil partijo proti Matjejevu, Petrovič pa je premagal Grenčarskega. Partija Vukovič-Bajer je končala z zmago Vu-koviča. Broder je z lahkoto dobil partijo proti Maksimoviču. Sorli je podlegel Feuer' ju, Nikolič pa je premagal Dizdinskega. Sikošek je s Schreiberjem remiziral Stanje po 16. kolu je naslednje: Schreiber 12 in pol. Broder 11 in pol. Vukovič 10 in pol. Feuer in Petrovič 10. Nikolič 9 in pol, Ma-tjejev 9, Pavlič 8. Dizdinski 8. Jurišič in Grenčarski 7 in pol. Sikošek 7 Bajer 5 in pol, Carev in Sorli 5 Nagvmelikuti 1 in pol, Maksimovič 0. Drevi bo odigrano zadnje kolo. AVSTRIJSKI REŽIM HOČE UNIČITI VSO OPOZICIJO Razen dr. Rintelena dolži tudi voditelje bivše kmečke stranke, da so vodilno sodelovali pri hitlerjevskem puču Dunaj, 22. avgtrsta. d. Preiskava o dogodkih 25. julija in "kasneje je zaključena, v kolikor se tče prevrata samega, nadaljuje pa se še glede' vodilne vloge posameznih oseb. Kakor poročajo, so aretirali zaracR dogodkov v GaspoMishofomt bivšega ministra Bachiingerja. inž. Pantperla ter urednika lista »Weiser Bauerbirndfzeitang« Itzingerja, ki so jjh prepeljafK v Wels. Doitže iih. da so bili intelektualni voditelji na^rod no-socialističnih prevratnikov. Bivši minister Bachinger je b:l meseca februarja L 1932. pozvan v vlado kot zastopnjk Landfounda, ko je bila »reosmovana pod dr. Buresche-m. Takrat nra je bila poverjena naloga, da izvede razorožitev obranfrlnih organizacij. Ta naloga se ni posrečila zaradi odpora z leve in desne. Pri novi preosnovi vlade. Je prevzel Bachinger notranji resor in ko ga je v vladi Dol'!iftrssa> nadomestil Schu-my, je prevzel vodstvo državnega tajništva za lesno gospodarstvo. Z izstopom obeh zastopnikov Landibumda iz Dolilfiusso-ve vilade je tudi Bachinger zapustil svoje mesto in se posvettM samo organizadii. Larafbtmda. V zadnjem času je nastal! med pristal Landbu-nda razkol. Skupna pod bivšim ministrom Schurmyiem se je zajemala za brezpogojno sodelovanje s patriotsko fronto. draga skupina pod bivšim koroškim deželnim glavarjem KermrrayeTiem in bivšim ministrom Bachimgerjem pa je vzstrajate' v opoziciji proti diktatorskemu režimu. Kakor trdijo v vladnih krogih, ie preiskava dognala, da so b Ha v dogodke 25. in 26. julija zapletem tudi nekateri voditelji Landibunda, med drugim Bachnger, ki je biH <:edai f rotiran. Dunaj, 22. avgusta, d. V preiskavi nroti bivšemu avstrijskemu poslaniku v Rimu dr. Rintelenu. je nastal v zadnjih dneh senzacionalen preokret. Kakor poroča »Die Stunde« iz dobro poučenega vira, Rintele-novo premoženje ni bilo zaplenjeno samo zaradi povrnitve škode, ki je bila povzročena z narodno-socialističnim prevratom na Štajerskem, temveč tudi zaradi tega, ker hočejo oblasti ugotoviti, odkod izvira ogromno imetje bivšega ministra in poslanca. Preiskava naj bi dognala, v koliko so se strinjali nolitični in finančni interesi dr. Rintelena. Čeprav se je zdravstveno stanje dr. Rintelena zboljšalo, še ni znano, kdaj se bo začelo pred vojaškim sodiščem postopanje proti njemu. Vodja urada zveznega komlsarjfa! za Heirfctdienst je včeraj objavil po radiju ■podrobnosti o poizkusu samomora dr. Rintelena. Kakor je izjavil, skušajo z več stra- ni zanikati, da bi hotel bivši poslanik dr. Rintelen izvršiti samomor, in trdijo, da so hoteli dr. Rintelena umoriti. Na nekem narodno-socialističnem letaku je bil ce!o označen napadalec nanj in sicer višji funkcionar nižjeavstrijske deželne vlade, ki pa je dokazal, da v usodnem času sploh ni bil v poslopju vojnega ministrstva. Sedaj so se oglasili tudi sorodniki dr. Rintelena. Tako je objavil londonski wDaily Telegraph« 17. t. m. pismo stotnika Rintelena, ki izjavlja, da so trditve o samomoru njegovega bratranca dr. Rintelena napačne, ker je izključeno, da bi mogel kak Rintelen posku siti samomor. Ni še zsano, kdo je poizkušal ustreliti njegovega bratranca, smatra pa za svojo dolžnost, da brani njegovo čast. V nasprotju s tem trdi zastopnik Heimat-diensta, da je bilo dr. Rintelenu 25. julija popoldne naročeno, naj bo v prostorih vojnega ministrstva na razpolago, ker so se uporniki sklicevali nanj. One 25. julija ob 1. zjutraj sta prišla v vojno ministrstvo dva kriminalna uradnika z nalogo, da prepeljeta Rintelena k zaslišanju na policijo. Uradnika sta o tem obvestila nekega višjega oficirja, ki je odšel v sosedno sobo, pa se je kmalu vrnil in z neko pripombo zapustil prostor. Oba kriminalna uradnika sta približno po dveh minutah začula iz sosedne sobe strel. Ko sta vdrla vanjo, sta našla dr. Rintelena na stolu pri pisalni mizi ranjenega na levi strani prsi. Na mizi je ležal samokres, s katerim se je Rintelen obstrelil. Dr. Rintelen je bil še pri zavesti ter je izročil kriminalnima uradnikoma dva listka s poslovilnimi besedami sorodnikom. Alarmirano reševalno moštvo ga je tudi takoj odpeljalo na reševalno postaja O vseh dogodkih je bil tudi takoj napravljen protokol. Glede na vse to trdi zastopnik Heimatdienstav da so brez vsake podlage vesti, da so dr. Rintelena hoteli umori ti. Smrtna obsodba v Leobnu Leobetn, 22. avgusta Po treh Ma-tina« je avstrijski zvezni kancelar Sofrjsch-nigg na vprašanje, ali se je z Mussolinijem dogovoril tudi glede vojaške intervencije za primer nove nevarnosti s etrani Nemčije, odgovoril: >0 tem se nisem razgovarjal z Mussolinijem. Govorila sva samo o gospodarskih vprašanjih, ki pa so 7 tesni zveži s političnimi.« Na vprašanje, ali ostane v Viareggiju, ie odvrnil: »Obžalujem, niti ne vem, kje je to mesto prav za prav. Danes ob 11. odpotuicra v Genovo, kjer se bom čez dan odpočil, nafto pojdem v Nico, odtod pa se vrnem na Dunai čez Milan in Ben«tk*.< Pariz, 22. avgusta. A A. Italijanski državni podtajnik Suvieh je izjavil zastopniku pariškega »Martina«, da sta Mussolini in Schuschnigs na včerajšnjem sestanku eamo potrdila dosedanje razmer je med Avstriio in Italijo. Na vprašanje, afli eo ▼ Firenci govorili tudi o razširjenju dosedanjih avstrifeko-ita-lijianskih eporaz.rmov a posebnimi določba- Državna razredna loterija žrebanje 20. avgusta 1934. Din 6.000 St. 89.881. Din 1.000 St. 5.807. 5.890, 10.866, 10.872, 10.878, 15.768, 15.781, 17.412, 17.432, 24.829, 33.003, 33.014, 33.036, 33.077, 83.079, 46.194, 62.052, 62.060 89.892, 95.732, 95.757, 95.781, 95.782. Zadružna hranilnica r« z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 mi o vojaškem sodelovanju med Avstriio in Italijo, je Suvieh odgovoril: V Firenci ni bilo govora o kakem noretn načrta avstrijsko - italijanskega sporazuma. Naš glavni cilj je, da okrepimo, ne pa izpre-menimo obstoječe sporazume med Dnna-jem in Rimom. Ko smo osredotočili žete na avstrijski meji, nismo imeli pooblastila i% kakšnega posebnega pakta z Avstrijo. Ravnali smo samo po trenutnih potrebah in s globokim prepričanjem, da smo s tem koristili miru. Vsebina firenških razgovorov London, 22. avgusta g. Sestanek Mnsso-linija in dr. Schuschnigga v Firenci je po poročilih poročevalcev londonskih listov dovedel do sporazuma o naslednjih točkah: 1. Nadaljevanje politike pokojnega kancelarja dr. Dollfussa. 2. Ohranitev neodvisnosti In integralnosti avstrijskega ozemlja. 3. Izpopolnitev ltalljansko-avstrijskih tr govinskih odnošajev. 4. Avstrija dobi svobodno ceno v trlaSM hiki. 5. Italija bo na vso moč petftrtrala Avstrijo pri zgraditvi trgovinskega brodovja. 6- Italija bo dala Avstriji na svojih železnicah preferenčne tarife. 7. Izmenjava profesorev In dijakov aa visokih šolah. 8. Olajšave za potovanja In bivanje avstrijskih državljanov v Italiji. Italija in Avstrija sta porabili ostale države, naj se pridružijo temu dogovoru, da bi s tam stabilizirale položaj v Podunavju. Londonski listi pozdravljajo v svojih komentarjih o eestankn v Firenci odločnost in zmernost, ki sta jn oba državnika pokazala ob tej priliki, kakor tudi razširjenje gospodarskega sodelovanja med Italijo in Avstrijo. Iz teh vzrokov menijo v londonskih krogih, da je ta sestanek Šefov italijanske in avstrijske vlade bistveno doprinesel k stabilizaciji Evrope. Schuschnigg se sestal z zastopnikom Francije? Dunaj, 22. avgnsta č. Uradno ni bilo izdano še nikako poročilo, kje se danes mudi zvezni kancelar dr. Schuschnigg. V tukajšnjih političnih krogih se mnogo zanimajo, zakaj je bil program njegovega bivanja v Italiji izpremenjen. Zlasti so začudeni, ker je dr. Schuschnigg brez vsake napovedi odpotoval na Tirensko morje, namesto da bi prisostvoval italijanskim vojnim manevrom v Apen in i h. Zatrjujejo, da se bo v Niči nedvomno sestal z zastopnikom francoske vlade in mu poročal o svojih razgovorih z Mussolinijem. StratosSema letalca se vračata v Belgijo Preko Zagreba in Gradca sta sinoči prispela na Dunaj — Povsod so ju sprejeli z velikimi ovacijami — Na Dunaju sta govorila tudi v radiju Zagreb, 22. avgusta r. Točno ob 16. uri je pribrnelo nad zagrebško letališče letalo, s katerim sta se pripeljala belgijska znanstvenika inž. Cosyns in njegov pomočnik Van der Elst. Na letališču ju je pričakovala ogromna množica, ki je hotela videti in pozdraviti po vsem svetu slovita letalca v stratosfero. Draga gosta je najprej pozdravil predsednik zagrebškega aerokluba Cinič. V svojem lepem govoru je naglašal njune zasluge za znanost in človeštvo. Nato je govoril pod-ban dr. Hadži, ki e pri tej priliki obema slavljencema izročil visoka odlikovanja, s katerima ju je včeraj odlikoval Nj. Vel. kralj Aleksander. Po govoru zastopnika belgijskega konzulata je imestni podnačel-nik Pavlina izreke! letalcema dobrodošlico zagrebškega mesta in prebivalstva. Množica je govore neprestano prekinjala z burnimi ovacijami in pozdravljala belgijska znanstvenika z nenavadno toolimi manifestacijami. Za pozdrave se je zahvalil prof. Cosyns. V svojem govoru je omenil izredne pri rodne krasote naše zemlje, ki jih je videl med svojim bivanjem v Sloveniji in zlasti še na današnjem poletu iz Ljubljane v Zagreb. Dalje je rekel, da ne najde besed, da bi izrazil svojo zahvalo tistim, ki »o mu tako prijateljsko pomagali in ga povsod sprejeli kakor brata. Po sprejemu so letalcema servirali zakusko, da se okrepčata. Točnn ob 16.20 je letalo krenilo z zagrebškega letališča proti Dunaju. Za odhod Je množica priredila profesorju Cosynsu in njegovemu spremljevalcu nove ovacije, ki so se še le polegle, ko se je letalo visoko v zraku obrnilo v smer proti Dunaju. Tako je tudi zagrebško prebivalstvo prisrčno pozdravilo belgijska znanstvenika, ki sta s svojim pogumnim početjem navdušila ves svet in si stekla nevenljive zasluge za Znanost in za človeštvo. Podrobnosti o sprejemu v Zagrebu Zagreb, 22. avgusta, č. Junaka stratosfere prof. Cosvns in njegov spremljevalce van der Elst sta danes popoldne točno ob napovedani uri, t. j. ob 16. prispela na zagrebško letališče. Že mnogo pred njunim prihodom se je na letališču zbrala velika množica ljudstva. Oblasti so zastopali podban dr. Hadži s soprogo, predsednik Stola sed-morice in zagrebškega Aerokliiba dr. Er-nest činič, člani Aerokfluba, zastopniki mesta, zagrebških športnih organizacij, geo-fizičnega zavoda in ženskih društev. Na letališču je belgijska znastvenika že čakalo naše trimotorno letalo, ki ju je imelo prepeljati na Dunaj. Ko sta Cosyns in Elst izstopila iz letala, ju je množica sprejela z viharnimi ovacijami. Podban dr. Hadžiž jima je čas ti tal k uspehu in jima izročil odlikovanje Nj. VeL kralja. Kar na letališču so se zbrali k zakuski oba gosta, zastopniki zagrebških oblasti, korporacij in društev ter novinarji, ki so obema stratosfernima letalcema zastavili več vprašanj, na katera sta prof. Cosyns in van der Elst odgovarjala v smislu, kakor je bilo že ponovno objavljeno v Listih. Prof. Cosvns je le še dodal, da se namerava do dobra spočiti in šele nato proučiti rezultate svojega poslednjega poleta. Dejal je tudi, da smeri svojega poleta ni mogel točno kontrolirati, vendar je imel vtis, da sta z Elstom letela v premi črti. Spuščati 6ta se pričela kakih 100 km daleč od Ženavelj. Pristanek v Ženavljah je bil tako sijajen, da si ga niti teoretično nista mogla takega domisliti. Ob 16.20 je »Spar-tan« z obema junakoma stratosfere pod varnim vodstvom našega zračnega mojstra Striževskega zapustil Zagreb v smeti proti Dunaju. Kako je bilo v Gradcu Gradec, 22. avgusta w. Stratostferna letalca prof. Cosyns tn van der Elst sta na svojem potu iz ZagTeba na Dunaj danes ob 17.15 z letalom prispela na letališče v Talerhof. Po 15 minutnem postanku sta nadaljevala pot na Dunaj. Na g-ražkem letališču so belgijska znanstvenika pozdravili namestnik deželnega glavarja Hollersbacher, deželni svetnik Krenn, vladni komisar dr. Haimmer, občinski svetnik Schubert m drugi zastopniki oblasti. Namestnik deželnega glavarja Hollersbacher in občinski svetnik Schubert sta v nagovorih izrazila svoje veselje, da moreta smele stratosfeme letalce pozdraviti na štajerskih tleh. želela sta jima srečen povratek v domovino. Množica, ki se je bila zbrala na letališču, je slavnima Belgijcema prirejala prisrčne ovacije. Na Dunaju Dunaj, 22. avgusta. AA. Inž. Oosyns in njegov pomočnik van der Elst sta z jugo-slovenskim letaflom ob 17.25 pristala v Gradcu, od tam pa nadaljevala pot na Dunaj. Semkaj sta prispela ob 18.22. Na dunajskem letališču go ju pričakovali zastopniki oMastev, belgijski konzul, člani avstrijskega aerokfriba m velika množica. Po pozdravnih govorih je spregovoril pa radiu najprvo inž. Cosyns. Nato pa je moral van der Elst govoriti t nemškem jeziku. Na vprašanje, kaj lahko pove o znanstvenih izsledkih poleta, je van der Elst odgovoril. da bo treba ugotovitve poleta natančno pijpgledati ln da bo šele nato mogoče spregovoriti podrobno o znanstvenih uspehih sedanjega poleta v stratosfero. Z letališča sta se prof. Cosyns in Elst odpeljala v mesto. Balkanske igre v Zagrebu Svečano bodo otvorjene v soboto zvečer z velikim sprevodom tekmovalcev In domačih športnikov Zagreb, 22. avgusta. r. Pete balkanske igre ee bodo pričele 25. avgusta zvečer s velikim manifeetacijskim obhodom po glavnih zagrebških ulicah. Na obhodu bodo sodelovali zagrebški športniki vseh panog. Zbirališče športnikov in reprezentantov, ki nastopijo na petih balkanskih igrah, bo zvečer pri hotelu >Esplanade«. Ob 8. bo povorka krenila po glavnih zagrebških ulicah. Ustavile ee bo pred Narodnim gledališčem, kjer bo športnike in reprezentante balkanskih držav pozdravil minister za telesno vzgojo dr. Grga Andjelinovid. Na čelu povorke bodo šli trobentači, nato bodo nosili zastave šestih balkanskih držav in olimpijsko zastavo, sledil bo glavni odbor petih balkanskih iger, odbor Zveze športnih zvez, sodba in športni sodniki, za njimi pa tekmovalne reprezentance: albanska, bolgarska, grška, rumunskav, turška iu iugoslovenska. Za reprezentancami bo šla godba, za njo pa domači športniki in športnice v naslednjem redu: ženski športi, lahka atletika, nogometaši, veslači, tenis, sabljači, težka atletika, zimski športi, kolesarji, motociklieti in avtomobi'lisn. Darila za balkanijado Zagreb, 22. avgusta. Albanski, grški ki turški konzul v Zagrebu so darovali za balkanske igre tri okusne pokale. Stavili so jih n razpolago organizatorjem iger, k» bodo določili potrebne norme in pogoje, po katerSh se bodo mogii osvoboditi ti pokali. Najnovejše nogometne vesti Beograd, 22. avgusta, p. Na snočaji seji upravnega odbora JNS se je končnoveJjav-no določila naša nogometna reprezentanca, ki ibo igrala proti PoJjski m kasneje tudi proti Čegkostovaški. Reprezentanca je sestavljena takole: Jakšič, Beloževič, Mato-šič, Arsenrjevič, Gayer, Lechner, Tirna-nič, Marjanovič. Sekuhč, Petrak, Glišovič. Poljska reprezentanca bo prispela v petek zjutraj v Beograd ter jo bodo beograjski športniki prisrčno sprejeli. Zaradi nedeljske tekme Jugostevija, : Pofjska je JNS odgo-di prvenstvene tekme v Beogradu. Na prošnjo zagrebških klubov so odgo-dene tudi prvenstvene tekme, ki bi se morale vrSiti v Zagrebu 9. septembra, ker se bo tega ame vršila tekma Zagreb : Sofija. CTa stilizacija poročita Je nekoliko nejasna, ker se ta dan vrši v Zagrebu samo prvenstvena tekma Concordia : Slavija. Ali veHa odgodStev tudi za tekmo Primorje : Gradjatiski, ki se vrši isti dan x Ljubljani, Iz tega ponočSa ni razvidno. Ofcu nred) Beograd, 22. avigrusta. p. Beograjski Sani uprave JNS bodo imeli iirtri konferenco, na kateri tod o razpravljate o izpremeimbi sa veznih praviil. V ponedeljek in torek se bo vršila plenarna seja uprave JNS, na kateri bo to vprašanje na dnevnem redn. (Kakor čujemo, se bo na tej plenarni seji tudi razpravljalo o »večnem« vprašanju iz-premembe državnega prvenstva. Ni še znano, kaki predlogi obstojajo v tem pogledu. Op. ur.) Obsodba nezakonite agitacije proti našim listom Ljubljana, 22. avgusta Našim čitateljem je znano deloma tud.; iz lastnega doživetja, kako so se v raznih pridigah pogosto izrekle o naprednem tisku težke in z ničemer dokazane obdol-žitve izrazito političnega značaja. Največkrat se je to zgodilo v zvezi s priporočanjem »dobrega tiska«, ki so ga stavili i nasprotje s »slabim« tiskom, pri čemer j« bil seveda napredni tisk mišljen in včasih kar naravnost imenovan. Tako je lani * juliju tudi g. Franc Sinko, župnik pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, v cerkvenem govoru izrekel, govoreč o krivih prerokih, da spada med krive preroke tudi »protl-versko« časopisje in je posebej imenoval tednik »Domovino«, da spada med krive preroke, da mora izginiti iz njegove fare; zagrozil je celo, da kdor bere ta list, ne bo dobil odveze. Med številnimi šentlenar-škimi bralci in naročniki »-Domovine« je nastalo umljivo razburjenje, zaradi takšnega govorjenja in je bila končno vložena ovadba, zaradi katere se je uvedlo postopanje pred sreskim poglavarstvom in na to tudi pred okrožnim sodiščem v Mariboru zaradi prestopka po § 400 k. z. (ki določa, da se verska opravila ne smejo uporabljati v politične namene). Konzorcij »Domovine« je zastopal kot zasebnega udeleženca šentlenarski odvetnik g. dr. Milan Gorišek. Okrožno sodišče v Mariboru je župnika Sinka spoznalo krivim in ga obsodilo na 800 Din denarne kazni ali 14 dni zapora, pogojno na dve leti. Na priziv obtoženca je apelacijsko sodišče v Ljubljani to sodbo razveljavilo in odredilo popolnitev podatkov, na kar je okrožno sodišče v Mariboru ponovno razpravljalo o obtožbi in zopet obsodilo župnika na isto kazen^ Po svojem zastopniku g. dr. Leskovarju je obtoženi v drugič vložil priziv proti tej sodbi na apelacijsko sodišče v Ljubljani, ki je danes o tem prizivu razpravljalo (senat: predsednik s. a. s. dr. Gradnik, pri-sednika s. a. s. dr. Sajovic in s. a. s. dr. Stojkovič, za višje državno tožilstvo g. dr. Munda, za obtoženca g. dr. Leskovar iz Maribora, za »Domovino« substitut g. dr. Goriška g. dr. Knaflič). Obtoženčev zastopnik je zlasti naglašal, da ima dušebrižnik pravico in dolžnost po svoji vesti vernike opozarjati na tisk m pri tem tudi pred njim svariti in da je to zgolj versko, ne pa tudi politično delovanje ter da se pri tem drži duhovnik cerkvenih pravnih predpisov (kanonov). Državni tožilec je naglašal zlasti interes države, da se prepreči uporabljanje duhovne oblasti v strankarske svrhe, zastopnik lista pa, da je predpis po § 400 k. z. represiven, uporabljiv še le, kadar je obtoženi pri izvrševanju svoje duhovne oblasti prekoračil dopustno mejo, katero mu stavlja naš kazenski zakon, t. j. kadar je pri izvrševanju svoje službe uporabil ob Last v strankarske namene. Strankarski je vsak namen, ki naj eno ali drugo, dovoljeno aii nedovoljeno stranko priporoča, ali pa eni ali drugi stranki škoduje, in ne samo stranki kot taksni, marveč bodisi njenemu programu, organizaciji, osebam ali organom, zlasti listom, ki v glavnem zastopajo politične interese. Kadar verski zastopnik ne utesni svoje kritike na zgolj verski predmet in na splošno napada kakšen list, poziva s tem na bojkot proti njemu in je njegovo delovanje politično strankarsko, torej kaznivo. Po posvetovanju je predsednfk senata razglasil sodbo, s katero se obtoženčev priziv zavrne in sodba okrožnega sodišča potrdi, ter se razlogom nižjega K>dišča dodajo še ti razlogi apeLacijskega sodišča: Duhovniku ni odreči pravice, da izvršuje svojo versko oblast, niti ne, da opozarja na protiversko pisanje enega ali drugega lista, in samo zaradi tega bi še ne bil podan dejanski stan § 400 k .z., ali to velja samo v primeru, da duhovnik opozori na konkreten primer, n. pr. na članek, v katerem je določni list pisal protiversko in kako, — da eventualno ta članek prečita ali raztolmači, zakaj in v koliko bi ta članek nasprotoval verskim principom ali naukom. Ako to stori, ni uporabil duhovne oblasti v politične svrhe. Če pa duhovnik na splošno in ne da bi navedel konkreten primer, govori proti kakšnemu listu, prekorači svojo versko dolžnost, ker napada list kot takšen, ki služi ciljem ene ali druge stranke. S tem vrši ne več versko marveč politično agitacijo proti temu listu m proti stranki, katero list zastopa ali v či-je korist piše. — Kar se tiče lista »Domovine«, ne smatra apelacijsko sodišče za dokazano, da bi ta list bil gasilo JNS, pač pa da je notorno, da ta list podpira načela in težnje te stranke, doslej dosledno, če je torej obtoženec napadel ta list in pa vernikom branil čitati, celo pod pretnjo duhovnih oz. verskih kazni, je s tem posegel v strankarsko borbo, posredno vršeč agitacijo v politične odn. strankarske svrhe ali proti politični stranki, katere interese napadeni list zastopa. To pa tvori kazniv dejanski stan in se je zato priziv-moral zavrniti. Takoj na to se je vršil* pred istim senatom shčna razprava o prizivu župnika Petra Gorjupa iz Dola pri Hrastniku, ki je v letošnjem februarju tudi v pridigi govoril o »Jutru« in »Domovini« in svaril, naj se ne citata. Ta obtoženec sploh ni prišel na razpravo in je bil od okrožnega sodišča v Celju obsojen na kazen 120 Din ali 2 dni zapora pogojno na dve leti. Proti obsodbi je po svojem zastopniku dr. Hod-žarju vložil priziv. Tudi njegov priziv je bil zavrnjen iz sličnih razlogov, iz katerih je zlasti posneti jedro, da mora biti kritika enega ali drugega članka konkretna, ne smejo pa obdolžitve biti pavšalne ali splošne in se morajo omejiti na versko vsebino, ne smejo pa splošno napadati tiska v strankarske svrhe. Vremenska napoved Novosadska vremenska napoved za četrtek: Deloma oblačno vreme z manjšimi padavinami v severozapadnem delu države, drjgod vedro. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Večinoma oblačno in deževna V3.M.-3H. Vse se sveti: noži, vilice/žlice, leske-čejo se krožniki, podstavki, sklede. Ampak potem tisto pomivanje! KAJ STORITI! Malo Vj.m.a na vlažno krpo, pa malo podrgniti: in vse se zopet sveti! I*red hangarjem na ljubljanskem letališč«? X van der Elst, XX prof. Cosyns Zadaj posnetek prof. Cosynaa in van der Kis ta pred poletom iz Ljubljane. 8e enkrat prijazen nasmeh, za spomin nageljčki in srčki in »Jutro« in zadaj letalo, M je minuto nato odneslo junaka na Sušak Ljnbtjana, 22. avgusta. IDanes dopoldne sta se belgijska stra totema letalca skromno, brez trušča poslovila od Ljubljane. Po snoč-nkim pozdravnem večeru pred magistratom in po večerji v zaključeni dražbi vJCazini sta se prof. Co&yns in van der Elst zgodaj odpravila spat, ker so jrc števiikni sprejemi in bučni pozdravu zadrtfth dnd dodobra utrudili. Danes sta se vse dopoldne živahno ukvarjala s pripravami za pot, vmes pa sta nekaj časa pokooferirala v kavarni Union s svojimi znanci in prijatelji, ki sta si jBh ▼ nekaj nrah pridoMa brez števila y Ljubljani io Sloveniji. Ob 1430 popoldne sta se z letalom »Spartan« odpeljala z našega letališča proti Zagrebu in potem dalje čez Dunaj, Curih in Pariz v Bruselj. Na aerodromu, kamor ju je pripeljal belgijski koruzni! dr. Dular s svojim avtomobilom, se je zbrala velika množica ljudi, da se še zadnjikrat srečajo s slavnima zmagovalcema brezzračnih višin. Med drugimi odličniki so prihiteli k slovesu tudi predsednik našega aerokluba, občinski svetnik Rado Hribar, polkovnik Prof. Cosyus se vpiše na letališča v knjigo Daljnovod do Kočevja je 5peljan Kočevje, 22. avgusta Elektrifikacija Kočevja zelo hitro napreduje. Iz Grosuplja, preko Čušperka, Do-brepolja, Velikih Lašo, Sv. Gregorja ln Ribniške doline je že speljan do Kočevja daljnovod. Tudi transformatorska postaja v Kočevju je že pod streho. Sedaj izgotav-ljajo delavci novo omrežje v mestu, ker je postalo staro povsem nerabno. V začetku septembra upamo, da bodo naprave končane in da dobimo že nov tok. Svoj čas je obstojala proti banovinski elektriki v mestu Kočevju močna opozicija, ki je zahtevala priključitev mestne napeljave na kalorično elektrarno TPD v Kočevju. Sedaj, ko se banovinski načrt realizira, ja tudi opozicija utihnila. Vlom v višnje gorsko davčno upravo Višnja gora, 22. avgusta Po Dolenjskem se v zadnjem času potikajo razni sumljivi elementi, ki ogražajo javno varnost Tatvine in vlomi so na dnevnem redu zlasti v oddaljenih vaseh, kjer radi pogospodarijo cigani. V Višnji gori pa so se pojavili včeraj ponoči še bolj spretni vlomilci, ki naibrž niso domačini, marveč so prišli k nam čez mejo. Vlomili so v davčni urad v graščinskem poslopju ob glavni cesti in sicer na ta način, da so z drogom odstranili iz okna železno mrežo. Nato so splezali v pisarniško sobo, kjer so pretaknili vse predaie. Našli so le okrog 200 Din gotovine, ki je ZA ČIŠČENJE BOLJŠIH IN NAVADNIH PREDMETOV bila last uradnikov. Vlomilci so se nato lotili železnih vrat, ki vodijo v malo sobo, kjer stoji blagajna. Izrezali so v vratih tako veliko odprtino, da so lahko dospeli do blagajne, ki so jo tudi navrtali in sicer na strokovnjaški način. Prišli so že do prvega predala, v katerem pa so bili le ko-leki m tovorni listi, ki so jih prešerno raz-tresli okrog blagajne. Preden so mogli prodreti v drugi predal, v katerem je bilo precej gotovine, so se najbržt zbali kakega šuma in pobegnili. Njihov plen je bil ta- ko le malenkosten. O vlomu so bili takoj zjutraj obveščeni orožniki, ki so pozvali na pomoč tudi daktiloskopa ljubljanske policijske upravo g. Podobnika. Prispel je popoldne in na kraju vloma posnel več prstnih odtisov. Kakor so dognale še druge poizvedbe, ki jih vodijo orožniki, je moralo biti na delu več oseb. Nekaj dni prej so opazili Vi-šnjani in okoličani postopati tam okrog štiri neznance, ki pa so potem izginili kakor kafra Dve smrti ima na vesti Zaklal je samskega posestnika In ponoči na begu podrl s kolesom prijatelja, ld je poškodbam podlegel Kranj, 22. avgusta Iz ljubljanske bolnišnice je danes prispelo poročilo, da je tam umri Janez Rozman, sin posesfcnice iz Hraš pri Smledniku. V ponedeljek so ga bili iz Kranja odpeljali v Ljubljano. Njegovo stanje na videz ni bilo hudo. Padel je v nedeljo ponoči s kolesa in dobil zunanje poškodbe. Vendar pa je bil mož tudi znotraj tako poškodovan, da je podlegel. Bil je žrtev karambola. In sicer je ponoči trčil vanj neki Janez Klišič. Rozman se je peljal na žegnanje v Tr-boje, 261etni Janez Klišič pa je bil na begu v Smlednik. Zakaj? Kakor je dognala preiskava in kakor je tudi sam priznal orožnikom, je Janez Klišič ne samo podrl in s tem povzročil smrt Janeza Rozmana, marveč je tudi umoril 541etnega samskega posestnika Franca Oslja v Trbojah. Franca Oslja so v ponedeljek zjutraj našli v njegovi hiši umorjenega, zaklanega. Ležal je nepremično na postelji z glavo navzdol, v njegovo srce je bil zasajen kuhinjski nož. Sum je takoj padel na Jane- za Klišiča, ki se je v nedeljo zvečer vračal z vinjenim Francem Osljem iz gostilne in je nato ostal pri n^jem v hiši. Ko so ga v torek aretirali v Trbojah. je priznal roparski umor in je povedal, kako je v nedeljo zvečer Oslja najprej mirno nagovarjal, naj mu da kaj denarja. Ker se je Oselj seveda upiral, je Janez Klišič vzel iz mizni-ce nož za rezanje kruha in ga Oslju zasadil naravnost v srce. Oselj je samo zaje-čal, potem se sesedel na postelji, izkrvavel in obležal mrtev. Janz Klišič pa je pobral 304 Din. Vrnil se je v gostilno in naročal in piL Ostalo mu je samo 70 Din. Potem je s kolesom dirjal v Smlednik in v temi povzročil še smrt Janeza Rozmana. Vendar je pri tem karambolu — saj je Rozman bil njegov prijatelj — pokazal celo usmiljenje. Prepeljal je Rozmana na njegov dom. Tam se je skril, dokler ga niso poiskali orožniki. Strahoviti zločin je vzbudil mnogo ogorčenja. Umorjenega Franca Oslja so danes pokopali, morilca pa eskor-tirali v preiskovalni zapor okrožnega »o-dišča v Ljubljani. Kmetovalci niso zadovoljni z letino V milijone gre škoda zaradi vremenskih neprilik po V slučajih zastrupi jen ja, povzročenega i zastrupljenju pokvarjenih jedil kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opi-ju, kokainu, je uporabna naravna »Franz Josefova« grenčica bistven pripomoček. Zdravniška strokovna dela navajajo, da pri zastrupljenju s svincem staropreiz-kušena »Franz Josefova« voda ne odpravi samo trdovratno zapeko, temveč da učinkuje tudi kot specifično protisred-stvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ljubljana, 22. avgusta Vode in toča »o letos kmetu mnogo uničile na poljih in po drugih kulturah. Zdaj marsikod ogražajo letino razni poljski škodljivci. Zaradi velike in dolgotrajne moče, ki je sprva ugodno vplivala na rast vseh posevkov, se je letina močne poslabšala Na trsju se je pojavila peronospora, na krompirju pa gniloba, a na hmeljskih nasadih rjavenje hmeljskih kobul. Pri drugih pridelkih kaže letina doslej še povolj-no, vendar bo v celoti znatno zaostajala za letinami zadnjih treh let Gniloba pri krompirju se je razpasla v krajih s trdo zemljo. V ljubljanski okolici se že čujejo posamezne pritožbe. Nekateri kraji na Štajerskem, osobito v konjiškem okraju, pa bodo spravili na jesen prav pičel pridelek krompirja. Nadalje je letina pšenice in drugih žit v dravski banovini mnogo manjša kakor lani. Ozimine so bile v ljubljanski okolici prav neugodne. Se- no in otava pa sta letos v okolici imela najboljšo letino. Nalivi, nevihte s točo, so doslej do srede avgusta napravili v dravski banovini žo nad 43,000.000 Din škode, kakor je bila ta ocenjena po občinskih cenilnih komisijah. Doslej sj bili najhujše prizadeti . kraji v celjskem srezu, kjer je bilo do 20,000.000 Din škode, dalje krški srez s 5,000.000 Din, naknadno so ocenili še 3.000.000 Din škode. 23. julija je toča napravila v vinorodnih Halozah v ptujskem srezu do 10,000.000 Din škode. O škodi v črnomaljskem srezu, povzročeni po silnem orkanu, ki je zavzemal ponekod pas do 5, drugod pa do 10 km, smo že poročali. Tudi novomeški srez je ta mesec utrpel na ujmah do 1.000.000 Din škode. Pomladi, ko je kmet polagal semena v zemljo, je gojil najboljše nade ua dobro letino, toda vremenske neprilike ga marsikod ženejo v obup; kako se bo mogel preskrbeti za zimo Pogovor v kavarni Po odhoda stratosfernih letalcev —- Tak torej sta zapustila Ljubljano Kocdnčev Maks in oni mladi — vohder -— kako mu je že ime ... Alstn Elst — Da, odletela sta, — Kocrajžna fanta! Da jih le m strah — z aeroplanom na tako pot: Sušak, Zagreb, Dunaj, Bruselj. Pa vrag bi znaL, kje povsod ju bodo še mrcvariili s sprejemi. — Smolo imata res, — ali jo pa imajo drugi Ko se peljeta z balonom, zmr-zujeta v gondoli ob najlepšem sofcncu. Se peljeta z avtomobilom proti Črnemu grabnu, nagaja bencin. Odjadrata z aeroplanom, da bi videla morje in Zagrebčane, pa se vlije dež. — Ali kaj je ta smola proti oni, M peče Madžare. Strela, šest kilometrov pred njihovim oršagom — pa ti nalašč pljusneta v Prekmurju na tla. — Madžari bi se napihnili kakor stra-tosferni balon, če bi k njim zajadrala. — Tako bodo pa počili. Od jeze! — Ampak ljubi Bog ima vendarle rad ta dva pogumna fanta. — Belgijce ima sploh rajši kaJkor Ruse. One tri brezbožnike je neusmiljeno treščil na tla. Tema dvema je dal srečen pristanek med vernim slovenskim ljudstvom. — Ampak potem se je 1 juhi Bog ven- darle zmotili če misli, da sta mlada Belgijca kaj udarjena na klerikalno plat. — Kako da ne! »Slovencu« sta podpisala fotografijo. — Seveda, ko sama nista vedela, kaj bodo zgoraj napisali. — Skoda, da (pri »Slovencu«) ne po-maftasnejo, kaj sta rekla novinarjem v Petrovcih: »Midva sva znanstvenika, trezna človeka! Mar nama za križe in svetinje! Midva nisva religiozna!« — Glej vraga! Saj to smo nekje bra-B. V »Politiki«, ne? — Kako pa! Zato je »Slovenec« spet enkrat udaril po poročevalcih z juga! Lepo je vendarle, da tudi brezbožnike počasti, če kaj dobrega napravijo. — Kaj jih ne bi! Še ni mč gotovo, da se ne bosta tudi ona dva dala na zadnjo uro spovedati, kakor je to pri nas lepa navada. — In če bi ju bila zadela smrtna nesreča? — Po onega kaplana bd poslali, ki je hotel iti rudarje blagoslavljat, ko so glad trpeli v jami. — Oh ja, pri ,nas ti je vse tako, kakor tista Kozinčeva gondola: na eni črna, na drugi bela, pa jo deneš kakor kaže potreba. Na toplo ali pa na mrzlo. — Ampak zdajle sta oba Kozinca najbrž že v Zagrebu. —- Če ni spet na poti takih defektov oziroma slavnostnih sprejemov kakor ' zadnjič od Ljutomera do Črnega grabna. — Slavnostnih sprejemov? Saj jih sploh ni bilo. — Seveda jih ni bilo. Ampak med tem, ko so morali avto tako rekoč sami porivati naprej, so gospodje v Ljubljani skozi radio oznanili v svet: »Strmite in poslušajte! Ni jih, pa jih ni, ker jih ljudje ne dajo iz rok. Sami sprejemi in belo oblečene deklice.« — Da, smo čuli, da se je Cosyms pozneje pri tisti jutranji večerji v »Zvezdi« od srca smejal, ko so mu to povedali. Saj drugače se ne smeji. Je baje rekel: »Jaz sem pa prvi dve uri v avtu vendar lepo zaspal!...« — Ali je to tudi povedal po francosko? — Hudič, seveda! Saj je vendar stalo v naših dnevnikih, da siromak — žal! — ne zna nemški Zal in žalibog! Vsaj v vojni bi se bil lahko naučil, ko so Nemci P® vsej Belgiji uganjali kulturo. — No, pa saj je še mlad in bo do prihodnjega poleta v Jugoslavijo gotovo znal tudi nemški. 2e zavoljo nas, ki smo tako gostoljubni — Kaj se ve, kam ga bo drugi pot zaneslo! To so ti taki izgubljenci: komaj jo kam ubere, že se izgubi. V ponedeljek zvečer, ko smo tako nemirni čakali nanj, kakor da bi žvečili papriko, je neka dama vzkliknila gospodam, ki so se skrivali za kip kralja Petra: »Kaj se je zgodilo?« — Oh to bi tudi mi radi vedeli se je glasil odgovor obupanih. Eden je pa le letel na telefon v stražnici in je klical Zagreb. Gromska strela, kaj pa, če sta jo res odnaglila tja doli — ta bi bila najhujša! »Halo, ovdje Ljubljana. Ko je tamo? Zagreb? Aha, Zagreb! Prokleto, je 1' pri vas došel ona j, anaj... stratosfer? Ga nema?... Seveda, to bi se znalo! Hvala!« — Hvala Bogu, samo da ne v Zagrebu! In stratosfer Kozinc se je drugič od srca nasmehnil, ko so ma to povedali... — Na, v tretje gre rado: potem se je gotovo tudi še tretjič nasmehnil kje v Ljubljani — Resnično. Vsekakor. In to je bilo.. — Morda pred mikrofonom? — Ne. Tam je tudi on znal vse na pamet — Na izletu na Bled... odnosno izjemama na črnivski klanec? — Nikakor. Vožnjo z avtom je vzel spet prekleto resno. — Nu, potem pa gotovo zvečer pri tretjem ali četrtem sprejemu v Ljubljani? — Da, resnično in vsekakor. Z balkona na magistrata je vzkliknil: »Vive la Jugoslavia!« In glej, Ljubljančani so ga na mah razumeli: »Živela Jugoslavija!« Ko so mu pozneje — spet pri večerji — to povedali, se je smejal in rekel: »Za- četek je dober!« — Začetek! Pa je stvar šla že prati koncu! Ampak — to si mislim — Belgijcema je gotovo bilo sitno, da za večerjo v Avtokluba nista s seboj v gondoli prinesla frakov ali vsaj smokingov. — Vidiš, to je tisti vrag s stratosfero, ko ne veš, kam boš iz nje priletel: ali med dobro slovensko ljudstvo ali pa v zaključeno družbo v Ljubljani — Nu, Bog z njima, zdaj sta gotova ie na Dunaju. — Kje neki! Sprejem v Zagreba... intervjuvi, fotografi... —- Milost božja, saj res ne bosta pri-Sla živa v Belgijo. Kri jima bo znova udarila izpod kože. — Oh, jaz upam, da bosta .na nas kmalu pozabila. — Da, tudi jaz bi na njunem mest« znova in znova pobegnil v stratosfero. — Da te vendar, saj onadva še nista oženjena. — Iha! Zato sta takole namignila, da se zanimata za kraški svet in za jamar« stvo in za lepoto naših krajev in da prt deta morda celo na letovišče. — Da Zelo laskavo. Oblečena res nista bila gosposko, ampak vzgojena sta vsekakor prav dobro. — O! Belgijci — to so junaki Netrn? sličnega kakor ml — Tako je. Svoji k svojim! Bog fm daj zdravje! V torek zvečer je Ljubljana zanosno počastila slavna gosta, stoječa na balkona magistrata. Na sliki je \ideti le majhen del množice. Slovo junakov stratosfere od bele Ljubljane Po prisrčnem postavljanju jn je odneslo letalo na Sušak in odtam dalje proti domovini NedeUkovič, načelni letalske postajo dr. Rape in državni delegat Kuhat. Dame so belgijskima letalcema poklonile velike šopke rdečih nageljnov, povezanih z narodnimi trakovi in opremljenih s tradicionalnimi slovenskimi srčki Fotoreporterji in amaterji so imeli čez glavo dela, prav tako pa tudi oba gosta, ki sta morala v zadnjih minutah razdati še dobršno kopo avto-gramov, med tem ko so že zabraeli motorji »Spartana«, pripravljenega na odhod. Kakor ves zadnji čas, tako je bilo tudi danes popoldne letalo kompletno zasedeno. Ko sta prof. Cosyms in van der Elst zavzela svoji mesti, je pilot Jarošenko sprožil motor in v velikem loku se je »Spartan« dvigni z letališča. Prof. Cosyins in mladi van der Elst sta še ves čas skozi okno mahala v pozdrav, prav tako pa se je tiudi vsa množica, ki je ostala ob hangerjih, zazibala v enem samem valu prisrčnega, navdušenega pozdravljanja. Letalo je v zadnji pozdrav Ljubljani napravilo še impozanten krog nad mestom, potem pa je skozi mračno, oblačno popoldne odletelo proti notranjskim hribom, proti Sušaku in od tam na Zagreb, odkoder je pozneje poletelo na Dunaj, da se od tam dvigne proti Bruslju, ki mlada znanstvenika že nestrpno pričakuje Kako prijazno je miza pogrnjena! SAMO SE DANES VELIKA FILMSKA DRAMA SINJI A \ G E L v glavni vlogi Emil Jannings in Mar-lene Dietrich ELITNI KINO MATICA Predstave danes ob 4., 7.15 in 9.15 lomače vesti ♦ Dragocena knjižnica dr. Boglšiča v Cav-tatu. Kakor je »Jutro« že poročalo, bodo letos v Cavtatu slavili 100 letnico rojstva svojega slavnega rojaka dr. Baltazarja Bo- gišiea, odličnega pravnika, ki je deloval več let v Rusiji, nekaj let pa kot pravosodni minister črne gore. Slavni učenjak je zapustil dragoceno knjižnico, ki jo je te dni pregledal profesor slovanskega prava na beograjski univerzi dr. Solovljev. Dr. Bo-gišičeva knjižnica šteje 15.000 knjig iz področja prava, filologije, filozofije in zgodovine. V knjižnici »o dela velike antikva-rične vrednosti, ker so od njih na vsem svetu največ po dva izvoda. Poleg knjig je zbrana tudi obilna korespondenca dr. Bogišiča s slavnimi znanstveniki vsega cveta. Ia pisma bo treba šele urediti in se bo črpalo i>z njih obilo dragocenega zgodovinskega in znanstvenega materiala. Nadalje so najrazličnejše beležke, ki jih je dr. Bogišič spisal, ko je proučeval razmere in običaje črnogorskih krajev, da bi narodne-e.u življenju v največji meri prilagodil zakonik, ki ga je sestavljal za nekdanjo črnogorsko državo. Znamenite so tudi beležke iz dobe hercegovskih uporov od leta 1875. do 1877. Iz te dobe je tudi ciklus pesmi, ki je velike zgodovinske in tudi literarne vrednosti. Po sodbi profesorja dr. Solovje-va predstavlja dr. Bogišičeva knjižnica vrednost od preko 18 milijonov dinarjev. ♦ Kongres pravnikov. Prijavni rok .za letošnji .kongres pravnikov, tki bo v ZagTebn od 7. do 9. septembra je podaljšan do 25. avgusta vključno. Prijave s članskim prispevkom naj se pošljejo sodniku Stojann Jovanoviču, Beograd, Aleksandrova 5, ali Jtadivoju Jeviču, Zagreb, Palmotičeva 25. Udeleženci imajo 75% popusta -po železnicah. Po kongresu bodo izleti v Split, Dubrovnik in Kotor. ♦ Strelske tekme. Streljačfrl save* kraljevine Jugoslavije priredi od 9. do 16. septembra v Beogradu 23. tekmovanje z nagradami. Na prošnjo saveza je predsednik ministrskega sveta dovolil državnim uslužbencem civilnega in vojaškega reda, strelcem, članom navedenega saveza, da se lahko udeleže teh tekem od S. do 16. septembra, s tem, da jim to odsotnost štejejo v letni dopust. ♦ »Slovenska pokrajina«. Pod tem geslom So slovenski likovni umetniki sklenili, da prirede na letošnjem jesenskem velesejmra v Ljubljani od 1. do 10. septemibra, svojo letošnjo umetnostno razstavo. Potrebno in iprav je, da se tudi širšim slojem da priložnost, da dobe vpogled v resnično umetnost. Trg barvnih reprodukcij je poplavil naša stanovanja. Imate v softii lepo dragoceno opravo, na steni pa visi neokusna barvna reprodukcij slabega fabri.kata, ki vam jo je prodal podjeten trgovec. V naše damo-ve spadajo origrhalne umetniške slike in kipi. Na razstavi bodo posamezne umetnine tudi naprodaj po dosegljivih cenah. Va-tiimo občinstvo, da si razstavo ogleda. Vsak obiskovalec domed seboj, kakor so bili doslej, in ne v muzejskih shrambah. ♦ Polovična voznina za ljubljanski vele- sejem. Prometni minister je dovoilil 50 odst. vozno olajšavo za obiskovalce velesejma v Ljubljani, ki bo od 1. do 10. septembra. Olajšava velja za odhod od 31. avguste do septembra vključno in za povratek od 2. do 10. septembra vključno. Potniki kupijo pri odhodu cel vozni listek do ZagTeba ozir. Ljubljane in legitimacijo rumene bar-ce. Obiskovalci iz inozemstva potujejo z legitimacijo sejmske uprave. Razstavljalci se morajo izkazati še z duplikatom tovornega lista v dokaz, da so poslali blago na razstavo, ali pa z izjavo sejmske uprave, da sodelujejo na sejmu kot razstavljalci. Na odhodni postaji mora postaja žigosati du-phkat tovornega lista ali objavo z datu- mom. Pri povratku potrdi prirediteljski odbor, da so razstavljalci sodelovali na sejmu. Blago se bo prevažalo s tarifno olajšavo, predvideno za prevoz razstavnega blaga. • K|e se dobe sejmske legitimacije? Legitimacije za obisk letošnjega jesenskega velesejma od 1. do 10. septembra prodajajo tuisko-prometne ustanove, vsi večji denarni zavodi, trgovske korpo racije, županstva, prosvetna društva. Pri nakupu ee plača za legitimacijo Din 2.—, ostanek Din 18.— pa pri blagajni ob prihodu na veleeejem. Kjer bi legitimacij ne bilo na razpolago, naj se zahtevajo direktno od urada Ljubljanskega velesejma. Za izrabo polovične voznine na velpsejem zahtevajte na odhodni postaji želez izkaznico, ki jo dobite za Dir5___ Vsi, ki bolujete na žolčnem kamnu pijte redno nekaj tednov zjutraj na te-sče po dve do tri čaše Rogaške slatine »Donat« vrelca. Vprašajte Vašega zdravnika. 165a ♦ Novosti Iz poljčansklh krajev. Poročajo nam iz Poljčan: V Spodnjih Lažah so pri viaduktu izročili prometu nov 20 m dolg in 4 m širok lesen most, ki je zdaj tem večjega pomena, ker bo vezal promet med novim postajališčem, projektiranim med Poljčanami in Ponikvo. Za zgraditev se je predvsem zavzel narodni poslanec g. Kari Gajšek. — V žabjeku pri Poljčanah so blagoslovili novo cenkvico, ki so jo izgradili iz sredstev dobrotnice gdč. A. Tkavče-ve, ki živi sicer v Ameriki, a je bila pri svečanem dogodkn navzoča. Blagoslovil je cerkvico stolni prošt Vraber. Znana romarska cerkev sv. Lucije v Studenicah pri Poljčanah, .ki ji je strela uničila star zvonik, je dobila novega. — Zapustil je nas in odšel na novo službeno mesto v Krče-vino pri Mariboru večletni komandir g. Alojzij šebenik. Bil je v svoji službi nadvse vesten, zato tudi uspehi niso izostali. Deloval je, kolikor sta mu dopuščala poklic in služba, pri vseh poljčanskih nacionalnih društvih im organizacijah, neumoren delavec .pa je bil zlasti v strelski družini, želimo mu še mnogo uspeha. — Na zadnji občinski seji je bil izvoljen pripravljalni odbor za ustanovitev vodne zadruge, ki naj bi skrbela, da se čimprej izvede regulacija Dravinje. Predsednik odbora je župan Anton Medved. — Glede vodovoda v našem kraju omenjamo, da so te dni inženjerji hidrotehničnega oddelka banske uprave izmerili teren, na podlagi česar 'bodo sestavili načrte in proračun, nakar se bo bržčas takoj .pričelo podrobnejše delo. ♦ Razdelitev podpor rodbinam kakanj-sklh žrtev. Odbor, ki je zbiral denarna sredstva za podpiranje sirot kakanjskih žrtev, je kropil- zemljišče, na katerem bodo zgrajene hiše za rodbine, ki so ostale brez bivališč. Za zgradlbe so napravljeni tudi že načrti. 60.000 Din je določenih za fond, tz katerega dobivajo najrevnejši predujme na podpore. Po pravilniku razdelitve podpor bo dobila vsaka vdova z malimi otroci po 10.000 Din, in sicer za sebe polovico, dočim bo druga polovica razdeljena otrokom. Vdove brez otrok bodo dobile po 5000 Din, sirote brez staršev pa tudi toliko. V glavnem se bo razdelitev ravnala po določilih invalidskega fonda bratovske skiadnice. ♦ Taksiranje zdravniških računov nepotrebno. Zdravniška zbornica za dravsko banovino obvešča svoje člane, da se je proti tolmačenju tukajšnje davčne uprave v zadevi obveznega kolekovanja zdravniških Tkanini podobne krpe na perilu lahko vsak dela že po kratki vaji, ako uporablja najnovejši izum PST Patent Stopf Tvvist, pripravo, ki omogoča mašenje perila na šivalnem stroju z enostavnim šivanjem naprej in nazaj. Ta priprava je preizkušena na naših gospodinjskih šolah, na drž. osrednjem zavodu za žensko domačo obrt in na ženski obrtni šoli državne srednje tehniške šole v Ljubljani. računov obrnila «a Savez lekarsklh komora za intervencijo. Ministrstvo financ je v tej stvari izdalo vsem davčnim upravam odlok Br. 49.559-934, da niso svobodni poklici dolžni izdajati taksirane račune. Pač pa se morajo po predpisih kolekovati računi za zdravila iz priročnih lekarn. ♦ Planinska maša pri Frlschaufovem domu na Okrešiju bo v nedeljo 26. t. m. ob 10. dopoldne. Na Okrešelj, t ta rajski kotiček Savinjskih planin so vabljeni vsi planinci in izletniki.. ♦ Avstrijskih emigrantov v Varaždlnu je sedaj že 857 in so jih morali preko 180 v zadnjem času nastaniti tudi v prostorih ljudske šole, ker sta postali taborišči v starem »marofu« in v nekdanji huzarski jahalnici premajhni. Ker bo šola z začetkom šolskega leta potrebovala svoje prostore. se mestna občina bavi z načrtom, da bi vse emigrante ali pa vsaj velik del poslala v Bjelovar ali pa v Požego. Selitev hitlerjevcev pa ni po volji varaždinskim obrtnikom in trgovcem, ki imajo od tabornikov lepe dohodke. Obrtniki in trgovci so sedaj prosili, naj občina nekaj ukrene, da bi vsi emigranti ostali v Varaždinu. • Obiskovalcem jesenskega ljubljanskega velesejma, ki traja od 1. do 10. septembra je dovoljena na parobrodih Jadranske plovidbe in Dubrovačke plovidbe ugodnost, da se lahko z vozno karto nižjega razreda vozijo v višjem razredu. Na parobrodih Zeteke plovidbe pa imajo 50°/o popust. Te ugodnosti dwv samo sejmska legitimacija, veljajo pa od 20. avgjsfea do 20. septembra. ♦ Elektrifikacija dunavske banovine. Električna centrala v Subotici bo oskrbela z električnim tokom tudi Sento ter bo v to svrho zgradila mrežo na področju 40 km da bo Subotica spojena s Sento. To bo prvi korak k elektrifikaciji dunavske banovine. Električno zvezo med Subotico in Sento so izposlovali zastopniki raznih gospodarskih organizacij. ♦ Regulacija rek In potokov v moravski In vardarski banovini. Nedavne nevihte s poplavami v moravski in vardarski banovini so pokazale v največji meri, kolikega pomena !bi bile za velike pokrajine temeljite regulacije manjših rek in potokov. Da bi se moglo pričeti z najnujnejšim delom, je bil upravam moravske in vardarske banovine nakazan izredni kredit po 100.000 Din. To je seveda le manjši del za najvažnejša dela potrebnih denarnih sredstev. Žena - panter Pustolovščine iz džungle, iz domovine ljudi - živali!! Žena - panter, kraljica otoka izgubljenih duš. Po romanu od H. G. Well-sa. — Danes premiera ob 4., 7. in 9. uri ob običajni nizki vstopnini Din 4.50 in 6.50. ZVOČNI KINO DVOR — Telefon 2730. • Razstava psor. Ker še vedno prihajajo prijave psov za razstavo, je smatral razstavni odbor za potrebno, da podaljša rok za prijave p6ov še do vključno 26. t. m. kot zadnji dan. Posebno ponovno opozarjamo poklicne lovce, ki imajo pse brake ali pa brake-jaibefarie. da jih razstavijo, ker plačajo prijavnine za te vrste psov samo po Din 10.— kot njiihovo last. Odbor. • V paračinskl steklarni so delavci zaradi neizplačanih mezd zapustili delo. Delavstvo, ki ves mesec julij ni dobilo mezd, je potrpežljivo čakalo na izplačilo, toda ko tudi avgusta ni bilo denarja, je bilo prošll teden delo ustavljeno, zaupniki pa so se obrnili na Delavsko zbornico v Beogradu. Neizplačani zaslužki za mesec julij znašajo okrog 250.000 Dim. Delavska zbornica je poslala v Paračin svojega zastopnika, ki je Po razgovoru z vodstvom steklarne obvestil delavce, da se je tovarna pismeno obvezala iaplačati polovico zaostalih mezd takoj, drugo polovico pa konec tega meseca. S temi pogoji »o bili delavci zadovoll-ni in sedaj čakajo, da bo prispel denar, ki je bil baje že nakazan iz Beograda. ♦ Obledele obleke barva v različnih bar. vah In pllsira tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane u— Komemoracija generala Maistra bo drevi ob pol 9. dop. v dvorani Delavske zbornice. Govoril bo g- prof. Anton Dolar iz Maribora. Pel bo mešani zbor »Tabora«. Recitirale se bodo Maistrove pesmi. Vstop prost. Meščani, počastite spomin našega velikega junaka. u— Jadranska straža vabi vse svoje članstvo, da se v čim večjem številu udeleži proslave 15 letnice osvobojenja Prek-murja v dneh 8. in 9. septembra v Lendavi. V primeru ugodne rešitve prošnje za četrtinsko voznino bo veljala vožnja v obe smeri 50 Din, sicer pa bo vozil posebni vlak im bo stala vožnja 70 Din za osebo. Vse prijave je poslati najkasneje do 27. t. m. neposredno Oblastnemu odboru Narodne odbrane v Ljubljani, kjer se dobijo tudi vsa nadaljnja pojasnila in informacije. u— V prostore Kola jugoslovenskih sester na Rimski cesti, so vabljeni danes od 4. do 5. ure vsi interesenti, ki so se prijavili aH žele, da prebijejo dopust ▼ DeSJem domu v koloniji Jugoslovanskih sester v Kraljeviči. Poznejše pismene informacije je iskati na naslov: Minka Gažperlinova, Gregorčičeva 7. Ljubljana. u— Velik dovoz sadja 8e traja. Tržni dan ni bil včeraj tako živahen, kakor drugače. Sadni trg je bil srednje založen a sadjem. Cene sadju so v splošnem neizpre-menjene. štajerska jabolaa prvovrstna so bila po 2 Din kg, hruške 2 Din, bosanske slive 2.50 Din, sremske breskve 3.50 Din, štajerske lepe breskve 10 do 12 Din kg na debelo. Na drobno so bile ceme nesoliko višje. Domače okoliško sadje so kmetice prodajale po zelo nizkih cenah. Belokrajin-skega grozdja še ni na trgu. Belokranjice hudo tožijo, kako jim je toča uničila vinograde daleč naoarog. Dnevno prihaja v Ljubljano do 3 vagone sadja. Neki prodajalec je razstavil prav debelo, do 80 dikg težko jabolko, ki je zraslo v Spodnji Pol-skavi na štajerskem. I&PA DELAtfDVA ŠOLA ZA RITMIČNO GIMNASTIKO IJ^JMETNISIC^ICS^^^ m srssnsT JLhVPIS dnevno OD 10-14» u— Po vročini dež. Dobrih 6 dni je trajala prav znosna zmerna vročina. Včeraj po jutranji megli se je pojavila sopara ter je termometer že ob 8. kazal 20 stopinj C nad ničlo. Okoli 10. se je zoblačilo pa je opoldne začelo pohlevno deževati. Vremenske napovedi za včeraj so bile prav značilne. Dunaj je poročal: Jasno in vroče! Novi Sad: Prevladovalo bo lepo vreme r vsej državi, temperatura se bo zvišala! Uganil je tokrat najbolj Zagreb, ko je lakonično javil: Spremenljivo! Dež našemu kmetu ni prišel po volji, kajti sedaj je sezona za košnjo otave in vsi hite, da bi Jo čimprej spravili pod streho. Kuriva 33 %, jeze 100 % To prištedi LUTZ-PEC Šiška Izvršilni oddelek je oblegan. Sodne počitnice so sicer končane, toda na sodišču še ni opažati pravega vrvenja, Kajti nekateri sodniki so še na dopustu. Kljub počitnicam pa je bil iizvršilni oddelek dnevno oblegan z raznimi vlogami in Izvršilnimi predlogi, ki jih je bilo dnevno do 50 in še več. Za avgust je razpisanih okoli 200 javnih dražb, na katerih pridejo na prodaj razne nepremičnine, tako prav dragoceno pohištvo, stroji, orodje itd. Do faktične prodaje pa prav redko pride, kajti dolžniki se poprej sporazumejo z upniki, da ustavijo prodajo. Večina prodaj se vrši na stanovanjih dolžnikov, dostikrat se pa dražbe vrše v javnih skladiščih. Za te dražbe se zanimajo razni špekulanti, ki z največjo strastjo gonijo cene predmetom do skrajnosti. Največje zanimanje vlada v krogih teh špekulantov za razne dragocenosti in fino pohištvo. Pri takih dražbah dostikrat špekulantje vtaknejo prav lep dobiček v svoj žep. JUTRI Rumena knjižica u— Tatvine na Galjevicl. Delavska kolonija Galjevica je drugače mirna, redkokdaj je čuti kaj nenavadnega o njej. Sedaj so se pojavili tipi, ki uničujejo lepe cvetlice, kradejo celo cvetlične lončke, pred dvema dnevoma pa se je primerila tudi večja tatvina. Neki branjevki Je neznan tat pri belem dnevu odnesel nad 5000 Din gotovine. Domnevajo, da se Je tat splazil v stanovanje, ko so bili domači odsotni, a so bila okna odprta zaradi zračenja. O tatu ni ne duha ne sluha. u— Avtobusni Izlet v Bohinj priredi SPD Ljubljana zopet v nedeljo 26. t m. z običajnim odhodom v Tavčarjevi ulici izpred kavarne »Evrope« točno ob 4.15, povratek od hotela »Zlatorog« ob 19.30 uri. Cena vožnji za člane SPD 47 Din, za nečlane 55 Din. Sedeže je treba preskrbeti v pisarni SPD v palači Grafike na Masarykovi cesti 14, in to čimpreje. Dr. STACUL SPECIALIST ZA OTROŠKE BOLEZNI Gosposvetska 2, ZOPET REDNO ORDINIRA. ZOBOZDRAVNIK-ŠPECIJALIST Dr. IVAN OBLAK ZOPET REDNO ORDINIRA. Naročite — čitajte „LJUBLJANSKI ZVON" ŠPORTNE in VETRNE JOPIČE bajaeo obleke, lahke obleke Iz volne, fresca ali platna bouret itd. nudi po najnižjih cenah tvrdka Drago Schwab Ljubljana, Aleksandrova cesta. u— Izvrstno zajtrkujete, kosite aH pa večerjate db izbornih pijačah v restavracij* hotela »Slon«. Iz Celja Gostovanje ljubljanske drame v Celju bo 1. in 2. septembra. Uprizori se Hoff-mann6thalov-župančičev misterij »Slehernik« v isti zasedbi in aranžmaju, kakor je bil na Kongresnem trgu pred nunsko cerkvijo v Ljubljani. V Celje se prenese ves aparat z zborom in orkestrom na prostor pred Marijino cerkvijo. Prva predstava bo v soboto 1. septembra ob 19.30, druga nato v nedeljo ob 16. in tretja »večer ob 19.30. Prodaja vstopnic bo v knjigarni »Domovina« in opozarjamo v»e, da si nabavijo vstopnice, za Katere je odmerjena izredno nizka cena, že prej. An-sambl pride v Celje v soboto popoldne. e— Aretacija zaradi tatvine v Ljubljani. Celjska policija je v torek zvečer v Celju aretirala 261etnega delavca Alojzija 2. iz Kočevja, ker je 15. t. m. ukradel svoji delodajalki Elzi Mausnerjevi v LJubljani moško kolo hi aktovko v skupni vrednosti 1200 Din. Ukradena predmeta so našli pri aretirancu in ju zaplenili, storilca pa so izročili okrožnemu sodišču. e— Nesreče pri delu. V torek ee Je 94 letni flelavec Martin Zacerkovmlk iz šmart-nega ob Paki pri cepljenju drv močno vsekal v levo dlan. Zdravi se v celjski bolnišnici. e— Kino Union. Danes ob 1«-15 in 20JS0 zvočni film »Ena noč v Gram 4 hotelu« tn zvočna predigra. Iz Maribora a— NJ. Vel. kralj prevzame botrovstvo pri krstu sina posestnika Josipa F e konje ▼ Vanetincih. Otrok, ki je deveti sin. bo krščen v nedeljo popoldne v cerkvi pri St. Antonu v Slovenskih goricah. Kralja bo pri krstu zastopal eden izmed višjih častnikov mariborske garnizije. Slavnosti se ibo ode-ležil tudi okrajni glavar dr. Senekovič. a— Končano fllmanje Maribora. Zagrebška tvrdfka »Svettotom« j« na povabu&o zadruge »Mariborski teden« fibnafe mesto ter njegovo življenje. Pifenane so bite vse pomembnejše znamenitosti mesta in okolice, nadalje važnejši hudiss+rijski in dmogš obrati. Fiiman je M tudi otok in zaključne prireditve letošnjega Mariborskega tedna, vse razstave in improvizirana otvoritev Mariborskega tedttia. Nadalje so H-mali nastop malih harmonikarjev, življenje na našem živilskem trgu ja po mestnih ulicah. V dražbi poznavalcev naše okofice z banovinskim arhivarjem g- prof. Bašern na čelu se je »SvetJotoo« podari tradii ▼ Slov. gorice iti tam posnel tipične ofodčaje naših vinorodnih krajev. Zvočni Om bo , 12.0; Split 30.0, 21.0; Kumbor —, 20.0. Pregled vremena 22. t. m.: Ciklon ti«! nad severno in sevemozapadno, slaba depresija nad Sredozemskim morjem, a visok pritisk v ostalih delih Evrope. Vedro vreme prevladuje v Poljski in južnovzhodni Evropi, oblačno v se vernozapado 1 Franciji In v oblasti Alp, drugod le deloma oblačno. Temperatura je neaoliko »padla ▼ severnozapadni im deloma v srednji Evropi, drugod pa je narasla. — V Jugoslaviji je bilo deloma oblačno vreme v severno-zapadnem deln države, drugod vedro. Temperatura je narasla. Minimum v Plevlju 10, maksimum v Mostarju 33 stopinj C. Komisije za pregled sadja ▼ dravski banovini Na podlagi zadevnih predpisov je banska aprava v Ljubljani postavila komisije za pregled in razredbo sadja in komisarje. Komisije za pregled in razredbo sadja so: a) v Celju: komisiji predseduje kmetijski referent v Celju, član in namestnik sta Vardjan Fran, strokovni učitelj na kmet. šoli pri Sv. Juriju ob Južni žel. in Goričan Fran, posestnik v Višnji vasi pri Vojniku; b) v Mariboru: komisiji predseduje sreski referent za srez Maribor levi breg, člani pa so Fras Fran, ekonom Ln posestnik v Dohreoju, Blaževlč Josip, ekonom v pokoju v Studencih in Koronič Anton, predsednik občine in ekonom na Ranči; c) v Ptuju: komisiji predseduje sreski kmetijski referent v pok. v Ptuju Zupane Josip, namestnik sreski kmetijski referent v Ptuju, člana Sagadin Ludvik, tajnik cestnega odbora v (pokoju v Ptuju in Kosi Svan, sreski kmetijski referent v pok. Podgorcih pri Veliki Nedelji; č) v Murski Soboti: komisiji predseduja sreski kmetijski referent v Murski Soboti, član Ln namestnik Dular Albin, ekonom na kmetijski šoli v Rakičanu, in član Čeh Fr trgovec v Murski Sotboti. Komisarji so: a) za nakladalne postaje ob železniški progi Polrela-šoštanj Košan Ivan posestnik v Družmirjn, Šoštanj; b) za nakladalne postaje Pesje, Velenje In Pako, Stopar Vinko, šolski upravitelj ▼ Velenju; e) za nakladalne postaje ob železniški progi Sv. JuHj-Grobelno in Ponikva Vardjan Fran, strokovni učitelj na kmetijski šoli pri Sv. Juriju ob južni železnici; č) za nakladalne postaje Slovenska Bi. strica-Pragersko Gornjak Vinko, član ban-skega sveta in ekonom v Slovenski Bistrici; d) za nakladalne postajo Pesnico. Fras Franjo. posestnik in ekonom v Dobrenju; •) za nakladalne postaje Cerknica-št. IIJ Menoolja Stanko v št. Ilju v Slovenskih goricah; f) za nakladalne postaje ob železniški progi Limbuš-Faia šumenjak Janko, vodja trsnice v Pekrah. p. Limtouš; g) za nakladalne postaje od Sv. Lovrenca do Trbonj Mravljak Ivan, ekonom ln sadjar v Vnhredu; h) za nakladalne postaje od Moškanjcev do Ormoža Kosi Ivan, sreski kmetijski referent v pokoju v Podgorcih pri Veliki Nedelji; I) za nakladalno postajo Središče Kolarič Anton, predsednik občine Središča; j) za nakladalne postaje ob železniški progi Bučečovci-Gornja Radgona Glaser Jožko, upravnik banovinske trsnice in drevesnice v Kapeli, p. Slatina Radenci. k) za nakladalno postajo Zgornji Cmu-rek šumandl Josip, ekonom v Velki. V vseh ostalih krajih, ki pod komisijami in komisarji niso navedeni, kakor tudi v primeru osebnih izprememb zgoraj imenovanih, vrše posle i komisarji za pregled in razredbo izvoznega sadja pristojni sreski kmetijski referenti. Ta odredba velja do nadaljnjega ln se z njo izpremeni dosedanja odredba v tej zadevi. Za svoje delo prejemajo člani komisije, komisarji in sreski kmetijski referenti nagrado v znesku SO Din na dan ia sredstev državnega proračnma. V krajih, za katere ni postavljen komisar,vrši pregled in razredbo pristojni organ ob izvoznikovih stroških za pot. 91&000 kvintetov ▼ vrednosti 473 milijonov lir). Nov« kmetijsko-gospodarska politik« Italije prihaja do izraza tudi ▼ premijah, določenih za 1, 1934./35. Premije se dele n« štiri skupine, in sicer: za povečanj« pridelka pšenice na hektarju, za racionalno oskrbo in obdelovanje zemlje, za napredek, dosežen pri pridelovanju krme, in pri gojenju živine in za povečanje pridelovanja priporočenih povrtnin. posebno kvalitetnih. Za premije se bo izplačalo 3.2 milijona lir. Prav* tako se bodo dajale premije sa sajenje novega sadnega drevja (hrušk, jablan, breskev, marelic, češpelj in češenj), za kar se bo uporabil milijon lir. Razvoj kupčije v češkoslovaških hmeljskih okoliših Kakor poročajo lz R o u d n i c, se Je včeraj tam začelo splošno obiranje hmelja. Tamošnja hmeljarska organizacija zatrjuje da je cvet lepo dozorel ln da ima mnogo lupulina. Kupčija letos še ni bila sklenjena nobena. Trgovci zdaj Se samo motrijo kakovost in ocenjujejo količino pridelka. V ousteškem okolišu pa je bilo 4e prodanih nekaj partij po 1660 do 1600 Kč za 60 kg (okroglo «0 do 62 Din za kg), Po vesti Zateške hmeljarske svežo se kupčija v žateškem okolišu doslej le počasi razvija. Iz raznih krajev okoliša so bile javljene cene po 1800 K« za 60 kg (okrog 70 Din za kg). Po vesteh, ki so prispele v žatec, je nemški državni prehranjevalni urad določil letoSnjemu hmelu v Nemčiji cene med 210 in 320 nemškimi markami za 50 kg (76 do 11« Din za kg) po kakovosti. Neke vesti trdijo, da se Je žateški okoliš glede na količino toliko popravil, da bo skoro dosegel lansko množino. Italija izpreminja svojo kmetijsko-gospodarsko politiko Italijanski kmetijski minister je nedavno izjavil, da se je dosedanja kmetijsko- ' gospodarska politika Italije izpremenila. Naglasil je, da se je tako zvana žitna bitka posrečila, ker normalna žetev na sedaj posejani površini zadošča lastnim potrebam. Pri tem pa se omenja, da je mnogo važnejše od vprašanja prehrane vprašanje oskrbovanje s sirovinami. Spričo tega dejstva je Italija prisiljena, izpreminjati svojo kmetijsko-gospodarsko politiko. Razen tega p« Italija iz čisto trgovinsko-po-iitičnih razlogov smatra za oportuno, da dopušča možnost uvoza izvestne količine pšenice. Nasproti Madžarski se je obvezala, da je prevzame za 20.000 vagonov. Zaradi tega pa bo reducirala pšenična polj«. D« bo pa pridelek vendarle znaten, hoče doseči večji pridelek n« hektarju. Omejir ter • pšenico posejane površine pa se ne bo izvršila po prisilnem, temveč samo po prostovoljnem potu. N« ta način dobljen« površina »e bo moral« izrabiti v prvi vrsti za živinorejo zarodi povečanja domačega preskrbovenja z mesnimi izdelki m s sirovinami (zlasti % volno in kožo). Veflika pozornost se bo posvečala ovčarstvu, ker Italija uvaža ogromno količino volne (v 1931. L 539.000 kvinta-lov v vrednosti 398 milijonov lir; v 1933. L Gospodarske vesti = Olajšave za dolžnike Državne hipotekarne banke. Uprava banke je sklenila n« seji 16. t m., nuditi svojim dolžnikom olajšave pri plačevanju dolgov. Olajšav* sestoje v zmanjšanju obrestne mere od 8 1» 7 odstotkov letno pri dolgoročnih hipotefcarnih posojilih fizičnih oseb, v možnosti podaljšanja roka plačevanja hipotekarnega posojila na novih 5 let s pogojem, da rok odplačevanja ni bil že prej podaljšan, in v možnosti kapitalizrrania zaostalih dolžnih obresti s pogojem, da kaipitalizirana vsota »—> maša vej; kakor 20 odstotkov prejšnje vsote do\ ga in da dolg po izvršenem kapitaliziranju ne prekorači višine začetnega mdolženja. Naposled morejo dolžniki banke svoja menična posojila, ki eo jim bila odobrena pred 16. avgustom letos, podaljšati na 10 let, računajoč od dneva izkoriščanja posojila. Da se lahko posluži teh olajšav, mora dolžnik predložiti zadevno prošnjo na Državno hi-potekarao banko v Beograd-j, odnosno na katero podružnic ali agencij. Zmanjšanje obrestne mere bo veljalo po 1. septembru letos. Olajšave plačevanja, ki jih obsega ta odlok, se nanašajo samo na fizične osebe. Poslužiti se filh morejo dolžniki, ki imajo dolgoročna hipotekama posojila, odobrena po 31. avgustu L 1931. Ako dolžnik, ki bi rad izrabil katero izmed navedenih olajšav, ne vplača dveh zaporednih letnih rokov, izgubi pravico na olajšavo. Ta odlok je sprejela uprava Državne hipotekarne barake o priliki" zadnjih posvetovanj hipotekaraih dolžnikov tega zavoda, na katerih se Je zahtevalo olajšanje dolgovnega odplačevanja. = Prodaja deviz med banjami. Narodna banka je poslala zvezam denarnih zavodov dopis, v katerem ugotavlja, da mnogi zavodi zahtevajo od finančnega mini^rartva olajšanje postopka pri deviznih transakcijah med denarnimi zavodi. Narodna banka smatra za potrebno, da se konkretno označuje, s katerimi denarnimi zavodi v manjših krajih ee vrši poslovanje. Razen tega Je treba navesti tudi razloge, zaradi katerih ae zahteva poseben postopek. Narodna banka opozarja, da je špekulacija z devizaani prepovedana in da po določbah deviznega pravilnika denarni zavodi ne smejo medsebojno trgovati z devizami, ker ee dogaja, da je kakšna deviza po večkrat prodana, preden prispe v roke uvoznika. = Uvoz jugoslovenskih jajc v Nemčijo. Po informaciji konzularno - gospodarskega oddelka našega ministrstva za zunanje posle je odobrila Nemčija Jugoslaviji za neizrabljeni del majskega kontingenta uvoz 1514.05 kvintala jajc. Ta kontingent ee more izvoziti v Nemčijo v dveh enakih kvotah v mesecih septembru in oktobru. — Težave pri izvozu naših rtb ▼ ItaSjo. S SuSaka poročajo, da so v noči na 30. t m. italijanska carinska oblastva zafora-nila prevoe že z ribami naloženih tovornih. avtomobilov s Sužaka na Reko, ker je italijansko finančno ministrstvo 'izdalo naredbo, da se mora za vse vrste beflilh rib dobiti posebno dovoljenje za uvoz v Italijo neposredno od italijanskega finančnega ministra. Ta naredba je stopila v ve- ljavo 20. t m. ponoSL Z njo so zelo oškodovani naši ribiči, ki so doslej veiik ded svojega lova izvažate na italijanska tržišča. — Redna letna skupščina Zveze trgovskih združeni dravske banovine v LJubljani bo v nedefjo 26. t m. s pričefikom ob 9. dopoldne v kinematografski dvorani v Konjicah. Poleg običajnega dnevnega reda se bo obravnavala tudi ropretnemba pra-vui = Is trgovinskega registra so se izbrisale nastopne tvrdke: Josip Ivančič, konfekcijska industrija in zaloga manufakturnega blagu v Ljubljani (zaradi opusta), Tvornica strojil, družba z o. z. v Majšperku (zaradi fuzije v delniško družbo), Kautzhammer J. N., trgovina z železni no v Ormožu (zaradi prenehanja obrti). Alojzij Vehovee, krčma, inlin in žaga v Žužemberku (zaradi opu-sta), in Ivan Vehovee, mlinarska obrt v Žužemberku (zaradi opusta obratovanja že od L 1929.). = V zadružni register se je vpisala Pašna zadruga agrarnih kolonistov v Gabrju, registrirana zadruga z o. z. — V poravnalni zadevi trafikanta Zemlji-5a Franca in njegove žene Marije v Slovenj-gradcu je imenovan za novega poravnalnega upravitelja dr. Schreiber, odvetnik v Slo-venjgradcu. = Likvidacija. »Kokra«, tekstilna d. d. v Kranju, je na izrednem občnem zboru v Ionskem letu sklenila likvidacijo. Upniki se pozivajo, da prijavijo terjatve. — Tvrd-ka Čadež & Kom p., d. z o. z. v Ljubljani, ee je razdružila in prešla v likvidacijo. Morebitne terjatve naj se predlože likvidatorja g. Galetu Viljemu. Rožna dolina. Cesta V/36. — Dobave: Komanda pomorskega arze-nala v Tivtu sprejem« do 26. t. m. ponudbe z« dobavo dveh kompletnih angleških klosetov m enega kompletnega bideja z« hladno in toplo vodo. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. t m. ponudbe za dobavo medeninastih cevi, bakrene pločevine, bakrene in medene žice, plovnega železa in sive litine za avtogensko varjenje, jeklene žice, svinčenih zalivk, železnih matic in železnih podložnic. Direkcij« državne železarne Vareš—Majdan sprejema do 29. t m. ponudbe za dobavo več vrst bele kovine. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 30. t m. ponudbe glede dobave pribora za analizo jamskega zraka in 20.000 kg portlandskega cementa. Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 30. t m. ponudbe glede dobave 2050 kg svinčenega minija, 765 kg cinkove bele barve, 320 kg svinčene bele barve in 2050 kg firneža. Dne 31. L m. bo pri intendanturi komande savske divizijske oblasti v Zagrebu prva ustmena javna licitacija za nabavo večje množine razne ljudske hrane, krompirja, čebule, masti, kave, riža m drugega. Predmetni oglasi so v Zbornici za TOl na vpogled. — Dobave. Dne 31 t. m. bo v pisarni referenta inženjerije komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani zaključena direktna pogodba za oddajo popravila pločevinastih delov na strehi vojašnice kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Dne 25. t m. bo v intendanturi dravske divizijske oblasti v Ljubljani druga javna ustna licitacija za nabavo 10.000 kg jedilnega olja. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 30. t m. ponudbe glede dobave cinkovega belila in artimočila, dalje žice g raznih dimenzij in raznega električnega materiala. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. t m. ponudbe glede dobave 200 prozornih stekel za brzinomere, 600 vodostanskih stekel, 100 prozornih šip, 500 gledalnih stekel za lubrikatorje, 100 rdečih signalnih šip in 80 steklenih obločnic. Dne 31. t. m. bo v štabu komande 45. pehotnega polka (Melska kasarna) v Mariboru prva ustna licitacija za dobavo živil: olja, kisa, krompirja, kave, eikorije, ječmena, kavnih kon-serv, paprike. Dne 31. t m. bo pri 2. bataljonu 2. pontonirskega polka v Ptuju prva ustna licitacija za dobavo živil: čebule, ki- sa, kave, čaja, masti, olja, paprike. Predmetni oglasi so v Zbornici za TOl na vpogled. 22. avgusta. Na ljubljanski devizni borzi je Newyork popusti L Slabši so tudi London, Praga in Trst Čvretejša sta Berlin in Bruselj. V privatnem kliringu eo ostali avstrijski šilingi v LJubljani neizpremenjeni na 8 do 8-10, v Zagrebj so ee neznatno podražili na 7.86 — 7.96 (7.91\ » v Beogradu so oslabeli na 7.83 — 7.93 (včeraj 7.92 _ 8.02). Grški boni so se ponujali v Zagrebu po 28.85 in v Beogradu so ee popravili od 28.12 — 28.82 na 28.65 — 29.35. Angleški funti so v beograjskem privatnem kliringu nazadovali na 226.20 — 227.80. Španske pesete eo ee ponujale v zagrebškem privatnem kliringj po 606 brez {»vpraševanja. Na zagrebškem efektnem tržišču fe bila dalje zelo čvrsta tendenca za državne vrednote, predvsem za Vojno škodo, ki se je zaključevala za kaso po 345 in 347 (v Beogradu 344) in za december po 347 (včeraj 344). Izmed državnih vrednot so imeli zaključke še: 7°/* investicijsko po 72, 4°/« agrarne po 41, 7% Blair po 57 in 58. Pri v, agrarna banka se je zaključila po 218. Devize Ljubljana. Amsterdam 2301.24 — 2312.60, Berlin 1342.36—1353.16, Brusel 7S7.74— 801.6&, Curih 1108.35—1113.85, London 170.36—171.96, Newyork 3324.94—3363.20, Parit 223.94—225.02, Praga 140 90—141.76. Trst 250 90—293.30 (premija 28.5* avstrijski Šiling » p^vai^D. kliriagn «--S 10 170-36 _ 171.96, Nevrrork 3324.94—3353.20, PaTiz 223.93 — 225.05, Praga 140.90—141.76, Zagreb. Amsterdam 2301.24 — 2312.60, Berlin 1342.36 — 1353.16. Bruselj 797.74 do 801.68, London 170.36—171.96. M;Lan 290.90 do 293.30, Newvork kabel 3346-94-3375.20, ček 3324.94 — 3353.20, Pariz 223.93 do 225.05, Praga 140.90 — 141.76. Curih. Pariz 20.2050, London 1557, N?w-york 302. Brjseli 71.9750, Milan 26-29, Madrid 41.8750, Amsterdam 207.6250, Berlin 121. Dunaj 56.80, Stockholm 79.25, Oslo 77.22, Kobenhaven 68.80, Prasa 12.72, Varšava 57.90, Atene 2.92, Bukarešta 3.05. Dnnaj. (Tečaji v priv. klirinsu.) Beograd 12.59, London 27.05, Mrlam 46.17, Xew7ork 530.29, Pariz 3556 Praga 21.72, Curih 175-66, 100 S v zlatj 128 S pap. Efekti. LJubljana. Vojna škoda 344 — Mfi, 7V» investicijsko 72 bi., 8% Blair 66.75 — 67, 7®/o Blair 57 — 58, 7% posojilo Drl hipotekarne banke 68 den.,4°/o agrarne 40.50 do 41, 6°/. begluške 61 — 63. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Scoda za kašo 344 — 346.50, za september 344 do 346, za december 345 — 348, 7°/o investicijsko 73 — 73. 4*/» agrarne 40.50 _ 41, 1"U Blair 57.50 — 58. 8"/. Blair 66.75 — 67, 6V. begluške 61—63; delnice: Narodna banka 4050 bi., Priv. agrarna banka 217.50—218, Gutmann 25 bL, Šečerana Osijek 120 bi-, Šočerana Bečkerek 75o bi., Trbovlje 70 SIovansky Prebled<, ki ie dolgo vrsto let seznanja J5e§ko čitajoče občinstvo s slovanskim svetom in ki je eden najpomembnejših časopisov te vrste sploh. V >Slov. Prebledu« je Adolf CernV priobčil številne članke in prevode tudi iz jugoslovanskega kjlturnega kroga. V kolikor ni sam pisal ali prevajal, ,je vestno skrbel, da eo bile naše literature vedno častno zastopane. Po navadi je prinašal eel eikiue prevodov iz tega ali onega pesnika obenem s kratko studjio o njem m s sliko. Tako je »Slov. Pfahled« seznanjal češki svet predvsem z Aškercem, pa tudi z Zupančičem, Cankarjem, Kettejem in z drugimi. Njegova dejavnost v te i smeri bi bila vredna, da bi rjo kdo obdelal izčrpno in bibliografsko, Blagovna tržišča žito + Chicago (22. t. m.) Začetni tečajj: pšenica: za september 104.50, m december 106, za maj 108.125; turščica; za september 76.25, za december 78.75, za maj 81.50. + Winnipeg (22- t m.) Začetni tečaji: pšenica: za evgust 86, za oktober 87.25, za december 91.25. + Ljubljanska bona (22. t m.) Tendenca za žito neizipi emenjena. Nudijo ee (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): baška 79/80 kg po 155 — 157.50; baška, 80 kg po 157.50 do 160; koruza (po navadni tarifi): popolnoma s aha s kakovostno garancijo za avgust 147.50 — 150; moka: baška, >(k po 250—255, banatska >0< po 255 — 260. + Novosadska blagovna borza (22. t m.) Tendenca prijazna. Promet je bil srednii. Pšenica: baška okolica Novi Sad, srednje-baška, gornjebeška in gornjebanatska 104 do 106; baška okolica Sombor 102 — 106: baška, ladja Tisa in Begej 115 — 117.50; slavonska 102.50 — 105; sremska 101 — 103; baška in banatska, ladja Dunav 112.50 do 115 (vse nova. 79 kg, 2*/o). Oves: ba^ki, eremski in slavonski 62.50 — banatski 60 — 62.50; ba§ki, ladja 68—70. Rž: baška 80 — 82.50. Ječmen: baški in sremski novi. 65/66 kg 94 — 96; baški jari, 67/68 kg 102.50 — 105. Turščica: baška 85 — 87; baška okolica Sombor 86 — 88; banatska 83 do 85; sremeka, pariteta Indjija 85 — 86; baška, ladja Šid 94 — 95; baška, ladja Tisa m Dunav. 95 — 96 Moka: baška in banatska >0g« in >0gg< 180 — 200; >2« 160—180; >5< 140 — 160; »6« 120 — 140; »7< 105 do 110; »8< 105 — 107.50; sremeka in slavonska >0g« in «0gg< 180 — 190; >2« 160—170; >5« 140 — 160; »6< 120 — 140; >7« 105 do 110; >8« 105 — 107.50, Fižol: baški in srem. beli brez vreč, 2°/» 120—122.50 Otrobi; baški in eremski, v jutastih vrečah 74 — 76; banatski, v jutastih vrečah 72 — 74; baški ladja 80 — 82. + Budimpeštanska term m s ka borza (22. t m.) Tendenca prijazna. Promet živahen. Pšenica: za oktober 16.19 — 16.20, za mare 17.12 — 17.13. Turščica: za september 10-65 do 10.70, za maj 10.50 _ 10.51. •kar je mogoče le tedaj, če imaš na razpolago vse letnike »Slov. Prehleda«. Posebno hvalo dolguje Černemu hrvaška literatura. Cernv je med drugim prevajal Kranjoeviča, in še zdaj se spominjam, da eo bili njegovi prevodi nele točni, marveč tudi prav sočni. Obžalovati je, da se tako delo, ki vedno zahteva posebne ljubezni in požrtvovalnosti, le prehitro pozablja. Samo tako je sedemdesetletnica Adolfa Černega ostala ne opažema v vsem jugoslovanskem tisku. Edinstvene so zasluge A. Černega za Srbsko Lužico. Tu je izvršil toliko pionirskega dela, da ni čnda. če je današnja organizacija prijateljev Srbske Lužice v Pragi dobila ime po njem. Na temelju, ki ga je Cerny postavil, delajo današnji češki raziskovalci Lužioe, zlasti največji sedanji poznavalec njene kulture in literature, 'anrv. prof. dr. Josef Pita. Posebno dragoceno delo je izvršil Cernr v lužiškosrbski foHcloristiki. Dolga desetletja je veljal za >lužiškega konzula« v Pragi Ostalo njegovo publicistično delo ee tiče Širokih slovanskih problemov ali pa posebnih vprašanj posameznih slovanskih naTO-dov. Tega gorečega slovanofila češkega tipa Je posebno mikaja R-jsija, kjer Je občutil v Levu Tolstem miselnega učitelja iji vzornika. Delno pod njegovim vplivom je Cerny spisal vrsto izvirnih pesniških 6Pieov. ki izražajo slovansko življenjsko filozofijo in oznanjajo nauk slovansko pojmovanega krščanstva. Slovanskemu etosu je osrednji problem ljubezen do bližnjega in dejavno sočutje s ponižanimi in razžaljenimi. Slo-vanstvo pomeni zanj večjo pravičnost in dobroto. Izvirne spise in delno tjdi prevode je Černy najčešče objavljal pod psevdonimoma Jiri Rubin in Jan Rokrta. Njegovo delo je tako mnogoetransko in obsežno, da ga lahko v tem bežnem članku označimo samo v najširših potezah. Profesor za slovanske literature na Karlovi univerzi v Pragi Jifi Horžk poudarja v svojem jubilejnem članku med dragim zlasti zasluge Černega za spoznavanje jugoslovanskih pesnikov med Cehi. >Njih spisi — pravi — >še vedno niso pri nas znani tako. kakor bi bilo treba, dasi bomo samo po tej poti prišli do poglobitve vzajemnih kulturnih odnošajev.« O deln Černega je izšel že ob šestdeset-letnici Sbornik Adplia Ceraga; tu mu Je posvetil obširno stadijo Fran t. Tichy. Zal, da ee je moral Adolf Cerny v zadnjih letih zaradi bolezni močno razbremeniti. Njegov »SlovanskV Prehled«, čigar starejši letniki ostanejo, kakor dobro pripominja prof. Ho-rak, še nadalje vzor časopisa za slovanska vprašanja, je moral preiti v druge roke (doc. dr. Frintau dr. Slavik). ki ga vešče prilagojujejo sodobnim potrebam, vendar na se čuti odsotnost izkušenega in v slovansko skupnost neomajno verujočega Adolfa Černega. Odveg bi bila vsaka fraza o zaslugah tega staroste sodobno slovanske misli. Njegovo delo ostane, in k nJemu se bodo vračale Se nadaljnje generacije deta vrv za slovansko vzajemnost Vzlic vsemu ropotj drugih, na videz časovnejših gesel ostane ideja slovanske vzajemnorti, ki ima v Adolfu Černem vnetega apostola, tudi nadalje živa in plo-dovitna. Novi razmah pangermanizma ji daje novo, kar perečo upravičenost. Zato Je življenjski program Adolfa Černega še vedno aktualen. Sofkanov, Tolminee. Tragedija ii iivlje nja primorskih Slovencev. Iiietrirala Nada Golanda. — 94 strani obsegajoča knjiga je prispela i« severne Amerike. Ni označen kraj, kjer je izšla, ne založnik m ne tiskar-nar. Tudi avtorjevo pravo ime ni znano. »Tragedija« je spisana v verzih in se dogaja po svetovni vojni na zasužnjenem ozemlju. Njen osredni junak je prav za prav slovensko ljudstvo, ki doživlja najtrše nasilje in najbrutalnejša ponižanja. Vse, kur so tu storili v imeni raznarodovanja, od moralne demoralizaciie do potujSevanja pristnih domačih priimkov, je v tei ali oni obliki vpleteno v pesnitev. Čeprav kaže tu in tam neko versifikatorsko spretnost in stremljenje po razgibanem, konfliktov polnem dejanju, ji vendar ne bo mogoče priznati umetniške pene. Tako skozi težko obliko, ki ni uspela v polni meri niti največjemu slovanskemu pesnik j in ki za njo neznanemu avtorju »Tolminca< daleč nedostaja pesniške in dramatske sile. ie izpregovorilo čuvftvo ogorčenja in neizmerne užaljenosti teptane-ga ljudstva. Vseeno je, kje se dogaja deja- nje, dogaja ee tako, da zrcali vso resnično tragedijo narodnostno zatiranih, tragedijo, ki še čaka visokega umetniškega oblikovalca. Ta verzificireni protest, ki mu ne pozua-mo ne avtorja in ne kraja izida, je izraz ljudstva, ki vero v svoj jezik in svojo pravico goji tudi v pregnanstvu, preko oceana, v vsem širnem svetu, koder je raztresen slovenski rod. Domača beseda in domača zemlja sta Solkanovu tako pri srcu, da išče najlepših besed, s katerimi bi iju proslavil. In ne dvomimo, da bodo pregnanci in izseljenci prebirali to tragedijo vse drugače nego mi v svobodni domovini. Vemo, da utegnejo mimo in preko vsega njenega pesniškega in dramatskega primitivizma odkriti nje notranjo vrednost: vrednost ognjevite besede, ki prav kakor nekoč pesem 6rbskrh gu-slarjev bodri in tolaži, preti in kliče, ker si silna in nezadoščena čuvstva iščejo du-Ska. -- Knjiga Je dobro natisnjena. Za karakteristiko navajamo nekoliko verzov s strani 14.: »Neznatna naših bratov je dežela: — izstre! z zelenih škofjeloških hribov — v strme meje kamniške bi segel, _ do drugih mej, goric, dolenjskih gričev _ bi grom topov prav lahko se razlecel. — A bratje tam so našli druge brate, — da skupno varjejo si svojo grudo.« _«. 0 romana Miška Kranjca »Pesem ceste« prinaša daljle poročilo iz peresa T. Poto-karja najnovejši »Srpski književni glasnik«. V ish številki ocen in je Marijana Zeljezno-va Kokalj dr. Kseniie Atanasijeviče^e pre-j»d in komentirano izdajo Soinozove »Etike«. 30 km nad zemljo Profesor Piccard se pripravlja na nov vzlet v stratosfero ter hoče to pot doseči tudi višinski rekord V pogovoru z našim poročevalcem je prof. Cosyns prvič razodel, da »e njegov slavni učitelj, prof. Piccard, pripravlja na vzlet s stratosfernim balonom, ki naj ga tokrat privede v višino 30.000 m. Dolgo časa je prof. Piccard o tem molčal, a sedaj je spregovoril in prav nič ne prikriva, da mu gre tudi za višinski rekord, da mu ne prija prepuščati drugim prvenstvo v ozrač-nih višavah, v katere je tako pogumno pokazal pot z znamenitim poletom v maju 1931. Moj naslednji polet v stratosfero, izjavlja prof. Piccard, se bo izvršil pod popolnoma drugimi pogoji nego svoječasni, ki je povedel v višino 16.500 m. Moj asistent Cosyns me na tem poletu ne bo spremljal, v gondodi bom edini potnik. Poudaril bi rad, da je namen pobijati rekorde le moj zadnji namen, ker pa gre za pojasnitev važnih vprašanj, ki se dado rešiti le v veja ki višini, sem se odločil dvigniti se tokrat 30.000 m visoko in upam, da bom to tudi dosegeL Za to višino je treba seveda dosti večjega balona, nego so bili dosedanji. Moj novi balon bo imel premer 50 m in 63.000 m* prostornine. Moj prvi balon je imel le 14.000 m3 prostornine. Pač pa bo gondola Se celo manjša nego pri prvem poletu in zgrajena povsem drugače. Spodaj bo imela obliko valja z baš zadosti prostora za noge in prsa. Zgoraj se bo valj spremenil v poloblo, ki mi bo dal možnost za potrebna fotografska in merilna dela. Vsa gondola bo torej le neka drugačnim razmeram prilagodena oblika potapljaške oprave Zmanjšanje na minimalne mere je potrebno, da bo imel stratostat za polet v takšne višine čim manjšo težo. Gondola bo iz aluminija, plašč balona bo iz najtanjšega blaga. Balon m gondola bosta tehtala 850 kg, z mojo telesno težo vred pa 915 kg. Samo ob sebi umevno, da bom v to tesno gondolo vdelal električni kurilni aparat in steklenice s kisikom za dihanje. Za vzlet se balon napolni komaj s 1000 m3 vodika. Ta vodik se bo z rastočo višino avtomatično širil in s tem napihnil balon. Ruski stratosferni letalci so pri svojem zadnjem vzletu dognali kopico novih stvari o stratosferi, ki so nas pa seveda postavile pred nove uganke. Dotlej smo n. pr. menili, da je z rastočo višino težjih plinov v zraku čedalje manj, lahkih pa čedalje več. Posebno je veljalo naziranje, da je že v višini 20 km silno dosti vodika in silno malo kisika. Rusi pa so dokazali, da je to naziranje povsem pogrešno. Rrafc-dvojček profesorja Plccarda Jean Piccard hoče tudi vzleteti v stratosfero, in sicer v spremstvu svoje žene R nedeljskemu plebiscitu v Nemčiji Propagandni minister dr. G 5 b b e 1 s zapušča »volilni lokal« 4000 tigrov Iz Ka/tmanduja, glavnega mesta Nepala, poročajo, da so tam ▼ nekoliko dneh ustrelili 4000 tigrov. Pred petimi leti Je nepal-ski maharadža proti smrtni kazni prepo-■vedal lov na tigre tn med tem so se zverine tako razmnožile, da ao postale prava nadloga za deželo. Sedaj Je maharadža dovolil, da njihovo število omejijo. Siamski dvojčici se ne smeta poročiti Tako je odločilo najvišje newyorško sodišče v zaščito morale Nofbena aH nobeden izmed siamskfli dvojčkov se ne sme poročiti, se glasi prin-dpdetaa odločitev najvišjega newyorškega sodišča. To utemeljuje s trditvijo, da je za drugo polovico siamske dvojice nemoralno in nespodobno, če mora igrati v zakonu prve polovice neizogibni in neločljivi »tretji ded«. V podrobnem pa se nanaša ta razsodba na tožbo 26 letne siamske dvojčice Viole-te Hiltonove proti nekemu uradniku poročnega urada, ki se je iz nravstvenih razlogov branil poročiti jo z artistom Mau-riceom Lambertom, s katerim se je seznanja na skupni artistični turneji. Toda vsa prizadevanja Violetinega odvetnika, da bi z ostroumnimi razlogi dosegel poročno dovoljenje za svojo klientko, so bila zaman. Sodniki so ostali prepričani, da bi bila za drugo dvojčico, Darsy, poroka njene sestre neznosna, čeprav je Daisy izjavila, da nima ničesar proti tej poroki. Tako se Vio-let in Lambert ne bosta »dobila«, vsaj z zakonitim pristankom ne. Sicer je pa ameriška javnost prepričana, da gre pri vsej stvari le za reklamni trik, kakršnih se zvezde na ameriškem umetniškem in artističnem nebu rade poslužujejo, da opozorijo javnost nase in se napravijo popularne, če je res samo trik, tedaj je namen dosežen, čeprav je razsodba negativna, kajti varietejske agenture bodo sedaj z ogromnimi plakati naznanjale dvojčici in Lamberta kot največje senzacije sveta. Ta čas je ta trojica vsekako na skupnem poslovnem potovanju skozi Zedi-njene države In sreča ji je mila. Najbogatejše dekle Pred kratkim so proglasili za polnoletno Dorido Dukovo, hčer pokojnega ameriškega »kralja tobaka« Duka. To je sedaj najbogatejše dekle na svetu. Ko so jo proglasili za polnoletno, je prejela tretjino podedovanega imetja na roko, t. j. 34 milijonov dolarjev. Ni tedaj čudno, da jo noč in dan čuva cel štab tajnih policistov, kajti nevarnost, da jo ugrabi kakšna gangsterska tolpa, je velika. Ob svojem 25. oziroma 30. letu bo prejela nadaljnji dve tretjini svoje dediščine. Nje oče je bil veHk človekoljub. Na jugu Amerike, kjer je imel ogromne nasade tobaka in tovarne, je potrosi! 150 milijonov dolarjev za ustanove, ki so bile njegovim delavcem m nameščencem v prid. Miss Doris Duke živi zelo skromno in samotarsko ter se zanima samo za dobrodelne ustanove svojega očeta. Ponesrečen polet preko oceana . V ^jRV/ ; V Posarska delegacija v Parizu Pond in Sabelli pred startom Ameriška oceanska letalca Pond in Sabelli sta v Walesu zadela ob neki hrib. Letalo se je težko poškodovalo, letalca pa za srečo le lahko. Pond in Sabelli sta poskusila v maju direkten polet iz New Torka v Rim, a sta morala pristati že na Irskem. V Rim sta prispela pred dvema mesecema in sta se sedaj od tam napotila proti Du-blinu, od koder sta hotela preko Oceana domov, Doletela pa ju je nesreča. Podpredsednik parlamentarne komisije za vnanje zadeve Andrč Richebourg spremlja člane poearafce detegadje m jnagatea* Detektivi za vljudnost V velikih londonskih prodajalnah boš srečal od časa do časa žensko, ki izbira in kupuje kakšne malenkosti na dolgo in na široko ter se pri tem na vso moč razburja. Malokdo ve, da je za svojo slabo voljo, sitnost in nezadovoljnost tedensko dobro plačana. Velike londonske prodajalne imajo namreč najete ženske, ki jim je naloga kot ku-povalke stresati neprijaznosti v posameznih oddelkih in pri tem paziti, katera prodajalka ali prodajalec bi izgubila potrpljenje in postala nevljudna. O takšnih prodajalkah in prodajalcih poročajo potem vodstvu prodajalne, ki jih odpusti. Pristopajte k ,,Vodnikovi družbi" PRAVKAR IZISLA ŠTEVILKA ILUSTRIRANE TEDENSKE REVUK »ŽIVLJENJE IN SVET" PRIOBCUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI Slika na ovitku: ŠPORTNICA (Foto) Naslovna slika: A. REICH: OVČJI PASTIR Miroslav Adlešič: SONCE NJEGOVO IZŽAREVANJE IN SE KAJ (Ob stolet-nici rojstva S. P. Langleya - 3) — FIERAB RA S (D) — Dr. Maks Kremžar-UTRJEVANJE (4) — MEDVEDKA ZA SVOJEGA MATERINSTVA (k) — Ivan Po d rž a j: NA NAŠEM JU2NEM MORJU (3) — RADIJSKI STRELOVODI — ALI 2E VESTE — Margita Matches: DIVJI PARADIŽ (31) — L. F CELINE, POTOVANJE PROTI KONCU NOČI (A. D.) — V SPOMIN BLERIOTOVEGA POLETA ČEZ ROKAVSKI PRELIV — TEHNIČNI OBZORNIK (Podvodni reflektorji -tma — Moderna gradnja cest - tma — Kratke tehniške novosti) — ČLOVEK IN DOM (Les in pohištvo - K. S.) — ZA MISLEČE GLAVE _ ŠAH — Na platnicah: HUMOR (Adamson) — KRI2ALJKA Z OBRATNICAMI (Crassus) Priloga: Dr. Vlad. Travne r: KUGA NA SLOVENSKEM »ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča pri upravi: Ljubljana Knafljeva ulica 5 ter stane na leto (dve knjigi) 80 Din, za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din, Posamezni zvezki se dobivajo po 2 Din. TELEFON št.: 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. 8o.ooo posnetkov v sekundi Povsem nove možnosti v praktičnem življenju, v industriji, zlasti v področju gradnje strojev Z navadno filmsko kamero so doslej lahko napravili 16 do 250 posnetkov v sekundi, kar je za normalne potrebe filmske umetnosti povsem zadostovalo. Filmski tehniki pa za posebne svrhe niso ostali pri tej stopnji razvoja in so gradili tudi navadne filmske kamere, ki so zmogle 1000 in več slik na sekundo. S posebnimi triki, zlasti s predelitvijo filma ne samo po višini, temveč tudi po širini, jim je uspelo še več. Dosegli so naravnost fantastične uspehe. Najnovejša čudežna kamera zmore na primer že 80.000 posnetkov v sekundi! Film se odvija z brzino 20 m na sekundo s svojega kolesca in ker je navijanje v tem tempu že nemogoče, se nabira po posameznih posnetkih v neprodušno zaprti črni VTeči, ki je pritrjena pod aparat. Nepoučeni ljudje bi menili, da daje takšen film pri projekciji tudi tako pospešeno gibanje. A baš nasprotno je resnica. Če se namreč film pri projekciji normalno odvija, se posneto gibanje zadržuje, tako da mu lahko sledimo v vseh poedinih fazah. Čim hitrejše je bilo snemanje, čim več slik smo torej posneli v določenem času, tem več poedinih posnetkov pride pri projekciji na isti čas, v tem manjše faze se gibanje razčleni in tem počasnejše se nam mora videti gibanje na platnu. Gibanje postane pretirano počasno. Doslej uporabljene pospešene brzine pri snemanju so, kakor rečeno, popolnoma zadostovale za namene navadne kinematografije in za znane trikovne ter zabavne posnetke. Na novi način smo pa prišli že tako daleč, da lahko mirno zasledujemo tek krogle, ki se je sprožila iz samokresa. Lahko si mislimo, kakšen pomen ima to za snemanje poučnih in kulturnih filmov. A tudi s čisto znanstvenega stališča nam odkriva nova kamera doslej neznane možnosti. Letalskemu tehniku daje n. pr. snemanje šršečega leta posameznih žuželk priliko, da prouči ta let v drobnih fazah in reši tako doslej nerešene probleme letalske tehnike. Na isti način se dado ponazoriti električna nihalna dogajanja m dogajanja pri sprožitvi električnih isker. Odslej bomo lahko mirno zasledovali način, kako delujejo posamezni deli v stroju, n. pr. bal Alfred Boucher umrl Alfred Boucher V Aixu les Bains je umri v starosti 84 let znani francoski kipar Alfred Boucher. Rodil se je v Rouyu sur Arvin ln je bil učenec kiparjev Dumonta in Duboisa. Leta 1878 je prvič razstavil svoje delo »Eva po grehu«, 1891 je prejel častno medaljo za svojo »Zemljo«, že prej pa je država kupila nekaj njegovih del. ki so še danes v Lux em bourgu. Na svetovni razstavi 1900 je prejel prvič prvo nagrado, pozneje so ga počastili še s tem, da so mu podelili red častne legije Staviskega ne vedo ničesar Okrog Staviskega je bilo mnogo umazanega, toda stara pestunja Camille le Frangois, ki s skopimi prihranki preživlja sebe in oba njegova otroka v majhni bajtici v bližini Le Havra, zasluži spoštovanje. Staviski je imel dva otroka, dečka in deklico, dauda in Miobelino. Ko so aretirali tudi njegovo ženo, so oblasti odredile, naj se nedolžna otroka spravita v sirotišnico, ker ni po njunih stariših ostal niti belič. Tedaj pa je stopila vmes stara pestunja in je dosegla, da so ji otroka prepustili, naj ju vzgaja še dalje, kakor ju je vzgajala dotlej. To ni stalo oblasti nič, vse gre samo na račun prihrankov, ki jih je zbirala za stara leta. Pri tem je pa znala stvar urediti tako, da nimata siroti niti najmanjšega pojma o tem, kaj se je zgodilo s starši, še vedno sta prepričani, da je oče v Ameriki, mati pa v bolnišnici. »še prekmalu bosta zvedela resnico, dasi jo bom skušala prikrivati, kolikor časa bo mogoče,« pravi stara ženica in zapre za seboj vrata, da bi niti zvok teh besed ne prišel otrokoma do ušes. Požar v švedskem plavžu V enem najstarejših piavžev severne Evrope, v Helleforsu, kjer je bilo nazadnje zaposlenih 500 delavcev, je nastal te dni velik požar, ki je uničil livarno, vso strojnico s stroji vred in upravna poslopja. Gmotno škodo računajo na 3 milijone švedskih kron. Ukradeni vlak Kako je prišel zaljubljen Sant po slepem tiru v zapor 19 letni, stasiti co»wboy Lisander Perei-ra iz mesteca Temuoo v Zedinjenih državah je stal lepega večera na postaji svojega rodnega kraja in koprneče mislil na svojo zaročenko, Id je živela v 50 km oddaljenem kraju in je ni videl že več tednov. Pereiera je ubog kakor cerkvena miš in denarja za vožnjo bi pri njem zaman iskaL A vendar si je tako goreče želel do zaročenke. Kako bi tja prišel? Ko je zaljubljeni cowboy tako razmišljal na postaji, mu je padel v oči tovorni vlak, ki je stal samoten na tiru. Iz lokomotive se je kadilo, a nit? kurjača niti strojevodje ni bHo v bližini, odšla sta v majhno restavracijo, da se okrepčata. Tedaj je cowboya z nepremagljivo silo zagrabila mišel, ki mu je obetala izpolnitev njegove želje. Ves pod vtisom te misli je planil na stroj, začel premikati razne vzvode sem in Tatica iz ljubezni Hollywoodska stenotipistka Maud Etver je bila že dalj časa na sumu, da žepari. Te dni so lepo miss ujeli na dejanju in ji ni pomagalo nobeno tajenje. Pri hišni preiskavi so našli v njenem stanovanju 17 mošnjičkov in 12 za pes triih ur. Ko so jo vprašali, zakaj je kradla, sprva ni hotela dati pravega odgovora, potem je pa priznala, da je hotela pomagati nekemu malemu filmskemu igralcu do kariere. Dotlej je uplenila že za kakšnih 700 dolarjev vrednosti, potrebovala pa je 1000 dolarjev. Po dolgem oklevanju je priznala tudi ime tega igralca. Izkazalo se je, da je ta v resnici dobival že dalj časa pisma, v katerih ga je neznana oboževalka nago^ varjala ,naj vzdrži, češ, da bo nekega dne angel poskrbel za njegovo kariero. Potrpi naj še nekoliko mesecev. Pisava je bila Maudina. Njene prostosti je za sedaj konec, toda mala senzacija je igralca čez noč napravila popularnega Obeta se mu zdaj velika vloga. Tako je tatica iz ljubezni vendarle dosegla svoj namen, čeprav drugače, nego si je mislila. tja, dokler ni lz dimnika v resnici zapo-halo in se je stroj spravil sprva v počasen, potem pa v čedalje večji dir. žal pa se je ta nenavadna vožnja kmalu ustavila. Vlak je zašel na popolnoma drug tir, nego si je Pereira mislil, na slepi tir in preden se je mladi človek zavedel, je treščil stroj z vso silo v odbijalnega kozla na koncu tira, ga podrl — in se mahoma po nekem čudnem naključju ustavil. škode za srečo ni bilo nobene drage. Prehudo zaljubljeni Pereira pa je vendarle romal v ječo, kjer bo lahko osem mesecev premišljeval o svoji avanturi in koprnel po svoji zaročenki. A N E K D 0 T A Napoleon se je razgovarjal s svojim ministrom de NoaiHesom, ki se je na vse načine trudil, da bi izbil čim večje ugodnosti za plemenrtaše. »Veličanstvo,« je dejal de Noaffles prepričevalno, »pomislite samo na dragoceno kri, ki so jo plemenitaši prelili v bitkah.« Napoleon ga je pogledal s hladnim očesom. »Kaj pa kri ljudstva — mar mislite, da je bila to voda?« VSAK DAN ENA SREČA V PUŠČAVI aPcoasfli tosarig, našel gem zlatnik!« £»Judge<)] ŠPORT Juniorski plavalni miting Ilirije Pred svojim odhodom mi jtmiorsko plavalno prvenstvo so hoteli juniorji Ilirije, ki bodo kot zadnji doprinesli svoj delež k temu, da bo Ilirija postala najboljši plavalni klub v državi, pokazati javnosti svoje znanje in svoje moči. Zato so priredili v torek zvečer na kopališču Ilirije plavalni miting, ki nam je nudil dokaz o lepem napredku naših plavačev. Glede obiska pa je juniorjem nekoliko zmešal štrene prof. Cosvns, ker se je istočasno vršil pred magistratom sprejo belgijskih junakov stratosfere m kjer se je zbralo več trsoč ljudi. Pa nič za to. Plavači Ilirije so pokazali, da lahko na njih računamo in to je pač glavno. N® naših plavalnih mitingih smo skoraj že vajeni vedno novih rekordov. Tudi tor-kov plavalni večer ni smel ostati brez rekorda in Tes ga je postavil Mihalek na 800' m z dobrim časom 11.46.1. Rezultati so bili: 50 m prosto, juniorji: 1. 2iža 30.5, 2. 5er-bec 31.2, 3. Demonte 32.1. Žal smo pogrešali na startu odličnega juniorja Lenarta. 100 m prosto, juniorke: 1. Groschel 1.21.6, 2. Tavčar 1.30.8, 3. Lavrenčič 1-31.8. Plavale so še nekatere juniorke. 100 m hrbtno juniorji: 1. Schell 1.25.2. 2. Tavzes 1.32.2, 3. Lavrič 1.36.5. Ugajal je zlasti Schell. 100 m prsno, juniorke: 1. Babinek 1.43.4, 2. Frac 1.47.4, 3. Binder 1.48.8. 4. Ozimič 1.50.8. 4 krat 50 m prosto: 1. Tfirija I. (Fritsch, Banko, Turnšek. Jamnik) 2.07.0, 2. Ilirija H. (Žila, Šega, Demonte, šeroec) 2.08. 100 m prsno juniorji: 1. Cerar (Kamnik) I.27, 2. Lavrič 1.33, 3. Močnik 1.33.4, 4. Miklič 134.1, 5. Turner, 6. Pance, Cerar pa je plaval kar dalje na 200 m ter postavil lep čas 3.06, kar je boljše od državnega rekorda. 50 m prosto, joniorke: 1. Groschel 34.5, 2. Tavčar 39.8, 3. Skerfj L 406, 4. Fine 41.4, 5. Vogl 45. Sledil je rekordni poskus Mihaleka 800 m prosto. Dosedanji rekord je hnel Beograjčan Bulat z 12.17. Mihalek jepkvad v konkurenci s štafeto štirih plavačev ter postavil nov rekord z 11.46.1. Tudi na 50 m prosto je hotel Fritsch postaviti nov rekord, kar mu pa ni uspelo. Dosegel je samo 28.4. 3 krat 100 m mešano juniorji: 1. Iliri 1« (Lavrič, Schell. žiža) 4.12.1, 2. Ilirija H. (Močnik, Tavzes, Demonte) 4.25.6, 3. Iliri ja m. Nato je plavalni trener II tri je g. Die- bolt pokazal sistem svoje plavalne šole. Nastopilo je 30 deklic in dečkov. Občinstvo je z veikim zanimanjem sledilo tej točki, kjer je bilo mnogo takih, ki Se niso vedeli, kako se pripravljajo naši plavači. da dosežejo lepe uspehe. Naši juniorji pa so tudi ▼ -vaterpolu pokazali, da ne zaostajajo za svojimi starejšimi: tovariši. Res je sicer, da seniorji niso nastopili v svoji najmočnejši postavi, ven-daT pa ie zmaea juniorjev s 7 : 2 presenetila. Največ golov je zabil žiža. Snoči ob 20. so juniorji Ilirije z brzovlakom odpotovali v Snlrt, od koder se z h d jo popeljejo t Dubrovnik. Vsega sku paj bo startalo za Ilirijo 16 juniorjev m ju-naork, katerim želimo največjih uspehov, Službene objave LNP Objavljajo se Izžrebani pari fn termini za -podsavezno prvenstvo, m sicer: Podsavezni prvi razred: 1. termin Maribor — Svoboda, Ce!je Rapi-d. ČSK : Ilirija, Primorje : Železničar. 2. Celje : Hermes, Primorje : Maribor, ČSK : Svoboda. Železničar : Rapid. 3. Maribor : Hermes, Ilirija : Železničar, Celje : Svoboda. ČSK • Rapid. 4. Rapid: Ilirija, Celje : železničar, ČSK : Maribor. Pri morje : Hermes. 5. Svoboda : Primor/je. Hermes : Ilirija, Celje : Maribor, ČSK : Železničar. 6. Železničar : Hermes, Celje : Primorje, Ilirija : Maribor. 7. Maribor : Železničar, Primorje : ČSK, Celje : Ilirija. 8. Biriia : Primorje, Rapid : Marilbor, ČSK : Celje. 9. Hermes : R*pM. SvAli mi morete odpustiti, Nikolina ?< je vprašal s tihim, skesanim glasom. Ali mi morete odpustiti, Garragan? so vpraševale njene oči, toda ustnice so ostale zaprte. >Ali sem bil blazen ali pijan, sam ne vem. Drugih se človek lahko ubrani, a samega sebe, svojega lastnega zverinstva se ne more braniti. Ravnal sem kakor brezumnež ali nerazsodnež. In vi, , Nikolina, ste mi odprli oči.« I Nikolina je nehote zajokala. Zdaj je bilo vse zamujeno. Nič več ni mogla nazaj, morala je vztrajati pri svoji snočnji besedi, ni se smela darovati ljubemu _ zakaj vedela je, da ne bi ničesar več razumel. Zmeden je zajecljal: >Ali mi ne boste nikoli odpustili, Nikolina?« Pogledala ga je in plašno odgovorila: >Zelo rada vas imam, Garragan, lahko mi verjamete.« Stal je kakor omamljen, kakor da njegovo srce ne bi moglo prenesti bremena te blaženosti; nato se je sklonil do njene roke in jo spoštljivo poljubil. >Zdaj je vse dobro, Nikolina. Ljubiti se pravi odpuščati. Hvala vam, Nikolina, hvala iz vsega srca.« Se enkrat ji je poljubil roko in jo nato izpustil. »Prosim, izvolite sesti.< Ubogljivo se je spustila v naslanjač. »Dovolite mi, Nikolina, da izpregovorim v svojo opravičbo še nekaj besed.« Zganila ie je, kakor da bi hotela pokazati, da opravičbe ni več potreba. »Seveda mi je bilo zmerom pred očmi, da ee poročiva, to je, če se boste mogli odločiti za moža, ki je toliko starejši od vas. A meni se že tako godi, da vidim zmerom samo cilj, ne pa tudi potov, ki vodijo k njemu. Videl sem vas kot gospo te hiše in pozabil vse zapreke, ki so temu še na poti. Nepremišljeno in neopravičljivo je bilo, da sem povabil semkaj dekle, ki naj postane moja žena.< »Še danes se odpeljem, če se vam zdi pravilno,« je žalostno dejala. »Potrebno bo, Nikolina, naj me še tako boli, da toli kmalu izgubim najdražjega gosta, ki mu je namenjena ta hiša. Takoj bom ukrenil vse, da dosežem ločitev od žene. Skoraj izključeno je, da M n&letela ta ločitev na kake ovire. Edina težava bi utegnila bit! .v tem, da najdem Glorijino sedanje bivališče.« »Vem, kje živi vaša žena,« je brez pomišljanja rekla Nikolina. Garragan jo je ves presenečen pogledal. »Vi veste, kje je moja žena?« »Da, po naključju. Grof Henikstein, ki se ga morda še spominjate, mi je pred nekaj tedni poslal razglednico, po kateri je bilo moči posneti naslov vaše žene.« Ker je imela Nikolina mladega grofa za Glorijinega prijatelja, je po naslovu, ki ji ga je bil dal Henikstein, sklepala, da živi tudi Glorija v Meudonu. »Izvrstno,« je rekel Garragan, ne da bi premišljeval o zvezi Heniksteinove razglednice z Glorijinim bivališčem. »Kje je moja žena?« »V Meudonu pri Parizu. V vili ,Marčcha!e'.« Pomislil je. »Tedaj je najbolje, da se peljem v Pariz in govorim z Glorijo.« »Morda bi zadostovalo, če bi izročili vso zadevo kakemu odvetniku.« »To že, a vendar upam, da bom mogel pospešiti ločitev, ako storim osebno prvi korak. Jutri pridem v Berlin, si oskrbim francoski vizum in se nato takoj odpeljem v Pariz. Če pojde vse po sreči, se čez šest tednov že poročiva, Nikolina.« »Da,« je rekla hvaležno in obenem nejeverno. Pogledal je na uro. »Ne zamerite moji nevljudnosti. Nikolina. Ako se čez pol ure odpeljeva, boste ravno še ujeli dnevni brzovlak v Berlin.« »Čez četrt ure bom pripravljena, Garragan.« Pomislila je. »Prav za prav bi ftthko obiskala sestro Ano v heiligenberškem zavodu. Saj ni daleč odtod.« CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za oesedu, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Oin 12.—. Dopisi in Zenitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. jjjff7/jB Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. ee zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« f|2M « _ _ _ odgovor, priložite £>1H v znamKan. IBeeeda 1 Din. davek 2 Din im Mfro al! dajanje na i slova S Din. Najmanjšt znesek 17 Din, Učenko H toa veselje do pletiij-etva, sprejme K. S o 6«. Mestni trg 18. — fetotam ku/oim o večjo množ: - « im) _21393-44 Mfrrvttpim Beseda 1 Din. davek 2 Din l» Slfro ali dajanje na iilova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Frizerko ondn-l erico sprejmem liaeiov v oglasnem (vM-eiiku >.Tiutm.« »li pomndbe isto-zrmč&o »S*atoo«. 315064 Kuharja aH kuharico sprejmemo. P-oroudlbe na »glas. oddelefc »Jutra« pod »Jedilnica«. 31417-1 Trg. pomočnika zmožnega slovenščine to nemščino, sprejme galanterijska trgovina. Pismen« pomrdbe s podatki to zahtevami pod »Zmožen po-rmWSmk < d« ogiesrai oddelek > Jutra«. 20692/1 PletHjo jeoo. sprejmem tabo j za. stalno. — Vpraža+i na Celovški cesti 56, dvorišče -31501-1 Pek. pomočnika Tr^Ajde^TA, eprejm>e takoj pekama P i r n a. t, Krami-Primskovo. 21486-1 Perfektno sobarico samo i dobrimi epričevaJi, išče Mi« Maceijeti, Cetje, Sv. Jočef 25. 31433-1 Potniki Seseda 1 Din. davek 2 Din. za Slfro ali dajanje na slava S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Provizij, zastopnika za ljubljansko okolico takoj sprejme domača tovarna. Pom*H>e na og4as oddelek »Jutra« pod šifro »Obiščem vsakih 14 dmi*. 21489-6 G. Th. Rotman: Peter Plaveč in Janko Rjaveč potujeta okoli sveta T0 je bilo pa res imenitno! Ponosno sta stopila h kolesu. Kmalu je bilo na brodu Pet potnikov, in — ušk! sta se lotila posla. Na žalost nista opazila, kako je v z-adnjem trenutku prihitel nov potnik, k| je imel tisti mah, ko sta odrinila, šele eno nogo na brodu. Ubožec je padel, priletel s čeljustjo na rob čolna in obvisel z eno nogo na kopnem, med tem ko mu je druga izginila v valovih. Potnika prt papirnicah kn trnovima}i v SVivemiji, MedjimraTju in Pre-kmurju diobro uvedenega., išče zagrebška veletrgovina s paigirjem, proti dobri proviziji, event. * dopriiiosom t.% potniino. — Ponudbe i referencami n« Interrekilam, Zagreto, Ma-earjkorva 28, pod »K-2784« 211494-5 Pofcnike sprejmem ca poto*v«m>ie avtonaolbilom. Ponradlbe n« ogla«. oddeJet »Jutra« pod »Avto take;«. 31508-5 Knjige Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Dm. Najmanjši smesev 17 Din. Planinske vestnJke kompleta«, ncmopame, do 1908, ter pof&imera*« St.eviiillke rtnnSh letimlkov k-u>pi L. Koritaiky, Šoštanj 21437-8 Slutbe išče 3esed« 90 para. davek r Din m Mfro att da-anje naslova 3 Din. Naj-tnanlfti »m*«»*k »9 Oin Starejša žena insTioa voskega domačega opra/rija, prosi aa ajužbo frrea plače. Ponudbe na ogias. oddeiefc »Jutra.« pod značfco »Zvesta«. 31500-2 Mlad pekovski pomočnik želi m talooj. Kdor mm »to pre«krW, dobi veliko nagrado. Piotrodibe n« podrainioo »Jutra« v Mariboru pod Sitno »Nujno«. 31614r2 Brivski pomočnik mlad, ve55 tudi striženja bubi glavic, išče službo, Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Etober brivec«. 31512-2 Mesto sobarice iščeta drve mlajši dekleti i dežele, začetnici, izuče ci šivilji. Naelo>v v oglas, oddelku »Jutra«. 21518-2 Kolesa Beseda 1 Dtn davek 2 Din za Mfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kolo poMirkafoe tipe, 1 meeec rablje-no, ugodno prodam Na ogled pri bvrdki Ivan Jax in sto, Ljub! j a.na. — Gosposvetska cee-ta št. 2. sMSlil-ilU Kupitn Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Avtomat, tehtnico dobro ohranjeno, i utežmi kupim. Ponudlbe na oglas, oddelefc »Jutra« pod šifro »Speoerist 1908«. 21493-7 Fotoaparat rabljen, na »riti Mm, velikost 3 X 4 do 6 X 9, i anasrtigima-tom 1:2.9 do 1:45, z zaporom ComjiuT, kupi A,nt»n Plolil, drža-vma boinioa, Kovio, Bamat. 21506-7 u* n' Beseda 1 Din. davek 2bln za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dobro In poceni se oblečete pri Preskerju M Sv. Petr« cesti St. 14. 133 Izložbena okna dobro ohra.iijena naprodaj. Poiive e« v obratovaMšču Sta.vbne drnžibe, skeddšče. Smartinska cesta štev. 44. Telefon 23-96. 31239-6 čevtjarjl, zdelovalci čevljev! Vse vrat« čevljev sprejmem v komisijsko prodajo Dober promet siguren. — Grogala, Jesenice, Gos-po-evetBka ceeta. 3M51-6 Gospodinje, gostilne in obrtniki M tamtKfete ng^^to« prt-liik«. Radi teprswnitve loge prodaja iz skladišča Stanko Florjančii. ieilez, otoa. Res!jeva ee«ta 3 pr Zmajsikem mosrn, po oaj nižjih eenah. Vbod v akta dišie skoii dvorižč«. 100-6 Beseda 1 Oin. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na *lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lokomobila 35 Ke. 1923, 10 at.m., malo rabljena, v najboljšem etanjiu, so proda. Ponudbe pod šifro »Lokomobila 3&« na oglasni oddelek Jutra 21479-10 Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na *lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Hišo ali vilo 2—astamovamjsko, novo. komfortno, fcupiim i Dtn 100.000 to i nekaj dolga. — Samo podrobnejše ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Da ni predaleč«. 31453-20 Posestvo r Mižimi železniške postaje Ruše, i g o,* bilno, žago to Iee.no ind-usitrijo — prodam. Cena ca. 500.000 Din, plaSl ji vb deloma tudi i vlioižiniimri kivjižicami mariborskih denarnih zavodov. Pojasnila dajo Posojilnica v Rušah. 3M53-20 Kapital Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na ■slova 5 Din. Najmanjši znesek H Din Posredujem denar na hranilne knjižice velikih denarnih tavotor Rudolf Zore, Ljubljana Gledališka 12. 21321-16 Hranilne knjižice vseh denarnili zavodov prodajamo to kupujemo najugodnejše. Pišite takoj na Bančno kom. zavod, Maribor, Aleksandrova 40. Za odgcvor 3 Din v znamkah. 31141-16 Hranilne knjižice akcije, vrednostne papirje krapuje. prodaja, lombardi ra St. Praznik, Zagreb. Varšavska 6. telefon 2S-S3 20988-16 Vrednote Seseda 1 Din. davek 2 Din T»& Slfro ali dajanje na •lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vsakovrstno zlato kupuje do najvišjih eenah ČERNE — fuvelir Ljubljana, Wolfova ulica 3 Pohištvo Ueseda 1 Din. davek 2 Din 2a Slfro alt dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek l'i Din. Jedilnico ncrvo ali dobro ohranjeno kupim v zomeno za niove z!ate žepne moSke Schaff-haueen ure z zlato verižico to doplačilom. — Ponudbe na podruž. »Jutra v Celju pod značko »Pohištvo«. * 218*3-12 Beseda 1 Din. davek 2 Din. za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Deklico sprejmem v pranbi. Rlei-weieova cesta št. 9/H levo 31509-23 Sobo m kabinetom ali brez, čisto, moderno. solnčno, zračno, takoj oddam, aii eno6obi>o stanovanje. — Pretnar, Tržaška cesta 34. 107S2-2S Industrijski mojster 40 let star samec, želi poročiti 28—36 let staro, pridmo gospodično z nekaj premoženja. — Dopise Da oglae. oddelek »Jutra« pod »Srečna bodočnost 888«. 314&3a-35 Razno i Beseda 1 Din. davek 2 Din ta Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Rezervno kolo : tovornega avtoiao-bila seim včeraj izgubi'! ne cesti LjmMjana—Celje. Proti nagradi javiti ali eddati na naslov: Pečar Viktor, Ljub! jama, Zadružna ulioa št. 17. 21663-28 Beseda l Din. davek 2 Din. za Slfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek i» Dtn. Premog drva In KARBO PAKETI pri IV, SCHUM1 Dolenjska cesta Telefon 29-51 Inserirajte v »Jutru«! ZAVAROVALNE ZASTOPNIKE za Maribor, Kranj, Tržič, Novo mesto, Vel. Lašče ter okolico išče večja zavarovalnica. Ponudbe je poslati pod »Zavarovalnica« na oglasni oddelek »Jutra«. 6780 a »ORIENT« dražba z o. z. TVORNICA OLJNATIH BARV, FIRNEŽA, LAKOV in STEKLARSKEGA KLEJA SE NAHAJA SEDAJ SAMO LJUBLJANA, Resljeva cesta št, 23. 6754 REMI1SIGTON prva in največja tvornica pisalnih strojev na svetu je dala na trg nove, dovršene modele pisarniških in potnilj pisalnih strojev. V zalogi imamo 15 raznih modelov, od katerih poudarjamo: NOISELESS STANDARD MOD. 10, POPOLNOMA NESLIŠEN NOISELESS PORTABLE NESLIŠEN, ZA DOM, URAD IN POTOVANJE REMINGTON STANDARD MOD. 16, MOČAN PISAR, STROJ Z 92 ZNAKI REMINGTON RAND 1 NAPOL NESLIŠEN, ZADNJA IZDAJA TOVARNE REMINGTON PORTABLE MOD. 5, NAJNOVEJŠI, ELEGANTNI MODEL S TABULATORJEM IN VSEMI NAPRAVAMI KOT PRI VELIKEM PISARNIŠKEM STROJU REMINGTON JUNIOR PREPROSTEJŠI IN CENEN, MOČAN PISALNI STROJ Ako potrebujete pisalni ali računski stroj, je v vašo lastno korist, da zahtevate neobvezno ponudbo in predvedbo naših modelov. Prodajamo tudi na obroke po ugodnih mesečnih pogojih. Generalno zastopstvo Remington tovarne „Matador", vL A. Benčič Zagreb, Ilica 5, telefon 40-09 6605 RIMSKE TOPLICE flugobtovenskl fia&iein Od 1. septembra pavšalna kura (soba, hrana štirikrat dnevno, enkrat dnevno ena kopel, ena zdravniška prevedba in vse takse) za 10 dni za eno osebo 600 Din. Na željo pošljemo prospekt vsakemu takoj brezplačnot 6731 Urejnje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc JezerSek. Za inseratnl del je odgovoren Alojz Novak. Vsi * Ljubljani