174. številka. Ljubljana, v sredo 3 avgusta. XX. leto, 1887 I«haja vbak dan svečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v st r ij s ko-og e rske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za leden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po b kr., če se dvakrat, in po 4 kr. će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvote frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnifivo je v Rudolfa Kirbiša hiši, „Oledalifika stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo maročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovć, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. , „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 ,, Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. UpravuUtvo ,,8lov. Naroda". V IJiilHJnul 3. avgusta. Navadno se govori, da noben človek ni nenadomestljiv. To pravilo pa dopušča, kakor vsako drugo, svoje izjeme. Nam vsaj se baš danes, ko je naučni minister pl. Gauč zavihtil sekiro nad gimnazijo v Kranji, močno dozdeva, da je pokojni vitez Schneid za nas Slovence v marsičem nenadomestljiv. Da je še mej živimi, storil bi bil gotovo potrebne korake in s svojim uplivom in s svojim znanjem preprečil morda ukrep, ki bode jako ne prijetno zadel mesto Kranj in vso gorenjsko stran. A vitez Schneid moral je v prerani grob, gospoda grof Hohenwart in knez \Vindischgriitz, katera jedina bi po svojem ugledu in po svojih zvezah z visokimi krogi mogla nadomestovati ga, pa nemat-i brige za nas, ter tako malo skrbita za svojih že ekscesivno radovoljenih volilcev koristi, kakor da sta poslanca „in partibus intidelium." Ker torej ni bilo nikogar, da bi se potezal za gimnazijo v Kranji, zdel se je pl. Gauču trenutek ugoden, da izvrši, kar je bil že marca meseca v državnem zboru naznanil, da se namreč zmanjša število srednjih Šol v Avstriji in da se nekaterim srednjim šolam odtegne dosedanja državna podpora. Gaučeve nemilosti žarek zadel je tudi državno nižjo gimnazijo v Kranji, nad katero je že izza prvih dnij njenega obstanka visel Damoklejev meč. Za Stremayerja ie bilo že kaj jednakega „in peto", a takrat se je posrečilo zadržati že vzdignjeno roko, Gauč pa ni našel uobene ovire svoji nakani. Kakor vidijo čitatelji v političnem razgledu, je jednaka osoda zadela tudi nekatere drugo srednje Šole, iz česar bi se utegnilo sklepati, da je minister Gauč popolnem pravično ravnal. A tu treba v po-štev jemati posebne razmere, ki govore za gimnazijo v Kranji. Ne le da je omenjeni zavod mej prizadetimi gimnazijami imel največje število učencev, v vseh štirih razredih 85, treba uvažati, da Kranjski gimnazijci ne morejo nikamor drugam, kakor v Ljubljano. Gimnazija Ljubljanska pa je itak že prenapolnjena, najmočnejša v Avstriji. Vprašamo torej, bode li pouku in napredku učencev na korist, da se število dijakov še za dobro stotino pomnoži? Ali se strinja s pedagogiškimi načeli, da bode v vsakem razredov uadnormalno st-vilo učencev, na kvar in muko njih in njih učiteljem ? Za take premisleke je pl. Gauč gluh in slep, njemu je „suprema lexu le gmotna stran in vse, kar je doslej ukrenil je tako, kakor da on ni minister za uk in bogočastje, marveč samo pomagač ministra financ. Nasproti drugim državam, kjer je že davno prodrlo načelo, da mora pouk biti brez plačen in vsakemu pristopen, postopa se pri nas baš naopak, zvišala se je učnina izredno visoko, ter z visocega mesta proglasilo načelo, da se mora omejiti iu zajeziti obiskavauje srednjih šol. To so uprav srtdnjoveška načela, katera slabo pristujejo toli hvalisanemu 19. stoletju, toli opevani omiki in humannosti. Toda spoprijaznili bi se naposled tudi s temi reakcijskimi naredba m i, ko bi se bilo vsaj nekoliko na drugo stran skrbelo, ko bi imeli vsaj že obrtne šole, kamor bi mogla naša mladina. Tako pa bode po končani ljudski šoli naši ubožneji mladini nadaljua omika s pravim pravcatim kitajskim zidom sestavljena, kajti za pouk Avstrija nema denarja, le pri pouku moramo Šte-diti, za vse drugo pa je denarja dovolj, Nesmo bili veselo presenečeni, ko se je ven-der jedenkrat umaknil nam neprijazni Courad ter na njegovo mesto iz svoje Graške nepoznanosti kakor svetopisemski Melhizedek prikazal se pl. Gauč, a vseh nad veoder nesmo pokopali. Sedaj pa smo se uverili, da smo prišli z dežja pod kap, da nam je naučui minister Gauč skrajno nasproten. Dal nam ni niti drobtine, naložil pa visoko učnfno, namesto slovenskih paralelk v Celji, Mariboru, Gorici, katerih pričakujemo kakor Izraelci obljubljene dežele, vzame se nam še gimnazija v Kranji. Prosili smo kruha, dobili pa smo — kamen, kar pa nikakor ne brani, da bi naši poslanci ne dovolili budgeta in da bi nekateri mej njimi ne bili prepričani, da je sedanja vlada najboljša. Nevarnost židovstva. Kar počenja zadnje tedne Bismarckova velika politika proti Rusiji, je za vse države v mnogih ozi-rih jako poučno. Nemška država se uklanja velikim denarnim Židom; pri teb ima zaupanja toliko, da delajo celo po njenih nasvetih tam, kjer se jim ne kaže ravno denarni dobiček. Veliki Židje gledajo v Borolin, in kakor jim Bismarck namigne, tako se ravnajo, ker se nadejajo, da njegova politika jim tako ali tako mnogo povrne, če ostanejo zvesti posluhu velicega kancelarja. Nemški narod se ve da z druge strani trpi veliko gmotno in Še večo kulturno in moralno škodo, ker se mej njim množi židovstvo in židovski upliv, ne da bi se bilo zidom bati, da jih vladna politika kakor si bodi omeji v njih kretanji. Kakor gospoduje z jedne strani Bismarck nad židovstvom s tem, da mu poslednje služi v denarnih zadevah, ravno tako hlapcu je on sam istemu židovstvu za usluge, ki mu jih dela židovstvo. Bismarck je na zunaj pa vender nevaren drugim državam ravno zaradi tega, da veliki židje odpirajo ali pa zapirajo mošnje drugim državam velikokrat jedino po njegovem nasvetu. Bismarck z oblastjo nad židovstvom hoče zdaj pritiskati na Rusijo; poslednji utegne le malo časa škodovati, Rusija ima v sebi preveliko moč, prevelike naravne zaklade, da bi je mogel uničiti In LISTEK. Mabel Vaughan. v Roman. V »DgleŠkem spisala Marija S. Cummins poslovenil J. P—ski.) X>z*ufgi del. Deseto poglavje. (Dalje.) Ljuba teta Sabija! „Zadnje pol ure sem prehodila vso hišo ter sem se vprašavala, ali se vrhna soba lehko kuri po zimi in ali je poleti dovolj hladna; ali stopnjice niso prestrme, da bi razen mladih nog še druge po njih hodile ; aH naša družinska soba ni premajhna, da bi se v njej prijetno bivalo, in ali razgled iz nje oken ni prečudovit in preenoličen, da bi človek lehko v njej tičal. Vkljubu vsem tem pomanjkljivostim pa sem sprevidela, da bi se vi tukaj počutili dosta prijetniše nego v veliki lepi hiši tete Ridgwayeve, kajti ljubili vas bodemo vsi ter se resno trudili, da bi vas osrečili. Drznila Be nisem to že poprej trditi, nikdar se nisem upala izreči nade, ki mi je že davno pri srci bila, kajti dobro sem poznala vaša udanost starim spominom in vašo mrzost zoper premembe. A vaš zadnji list me je osrčil. Pretresa me že misel, da bi vi prenašali tolike izkušnje, težave in sitnosti, kot ste jih zadnji čas morali brez dvojbe pretrpeti. Pri nas bodete popolnoma svobodni, čislani in ljubljeni. Res mi ne živimo kot nekdaj v razkošji, vendar imamo na ostajanje vsega ugodnega in prijetnega za življenje; kajti naša zahodna zemljišča so tako plodovita, da pri toliki obilosti gostoljubnost ni več krepost. Res je oče, kot je vam dobro znano, razen tega zemljišča v zahodu žrtvoval vse, da je le svoje dolge poplačal, ter tudi sedaj ne misli kosca tega zemljišča prodati, a Henrik bode polagoma njega večino obdeloval. In če bode imel še dalje toliko uspeha, bode prihod od zemljišča nas preskrboval z vsem potrebnim in lehko še nekaj za odgojevanje dečkov prihranimo. Če tudi zarad trganja v rokah ne morete več delati, bati se vam vender ne bode treba, da bi vaša prisotnost nas količkaj tožila, kar se po vaših besedah pri teti Margareti godi. Na sproti pozdravili vas bodemo / veseljem ter storili vse, kar koli bi vašo srečo pospeševalo. Govorila in posvetovala sem se tudi z očetom, ki se v tej zadevi z menoj popolnoma sklada ter se vašega prihoda močno veseli. Dečka se lepo razvijata in z leti dobro napredujeta; ker hiša stoji sredi velikega prostora, gotovo vas niju ropot ne bode prav nič nadlegoval. Branjevec iz naše vasi zahaja vsako spomlad v vzhod blago kupovat ter vam bode prav izvrsten spremljevalec. Iz tega sprevidite, da se jaz za trdno nadejam, da pridete; tega se pa le nadejam, draga teta! ker v globočini srca čutim, da je vam pravo in prirodno mesto Ie v naše hiši in v našem srci; ker vas tudi predobro poznam, zanašam se za gotovo, da ne bodete varali srćuih želj in nad vas ljubeče" „Mabele". Te srčne besede, kot se je Mabel resnično nadejala, privabile so teto Sabijo, ki je bila s srčnim veseljem in resnično hvaležnostjo povabilo sprejela. Neki večer meseca maja odprla se je nenadoma hiša iu Murrav s palico vihtijoč je noter priletel ter zaklical: „Došla je! Vidil sem jo! Videl srm njeno staro črno čepico, ko je z voza šla.tt „ Potem teci in pomagaj jej zavitke domu nesti l" zaklicala je Mabel. „Vi*, Alik je že tekel!" Ne iskaje niti klobuka, niti ogrinjala tekla je tudi ravno zdanje postopanje Bismarekovo iu vedenje velikih zidov uči Rusijo, da se že bolj osvobodi v gmotnem in denarnem stanji. Rusija je hodila v gospodarskem pogledu itak častne in modre poti. Ona je z vso odločnostjo delala na to, da bi samostojno razvila vse glavne dr-žavne in narodnogospodarske oddelke. Na zunaj se je vrlo oboroževala s primerno carino in se bo Se bolj zapirala na svoj dobiček. Častno je Rusija hodila, ker ni lahkomiselno napravljala dolgov; njeni dolgovi izvirajo iz stroškov za neizogibne, založene jej vojne in pa iz stroškov za velikanske, državi prepotrobne in jednake, so-sebno glede na bodoči gospodarski in kulturni razvoj prekoristne železne proge. Nadejati se je ob jednem, da bo Rusija velikega židovstva otresla se ne samo denarno, ampak tudi s tem, da mu zapre popolnem vrata na vsakoterih podjetih na ruski zemlji. Z vso pravico se je nadejati, da se Uusija še bolj utrdi v gospodarskih načelih, potem ko jo hoče Bismarckova politika prisiliti, da bi se udala nečastno na škodo slovanstvu in na škodo velike vlasti ruske same. Rusija in druge države pa spoznajo zdaj, da na židovstvo se ni naslanjati. Ako je že kapital sam na sebi sebičen, brezoziren, nepatrijotski in v resnici brez naroden, je židovski kapital še posebe nevaren, ker nema lastnikov, ki bi vsaj od narave in po naravi mogli čutiti narodnost! Ra\no ta brezčutna, breznarodna lastnost židovskega kapitala iu pa slučaj velikonemške denarne agitacije proti Rusiji daje pomisliti tudi avstrijskim državnikom glede na bodočnost. Državniki iu narodi, ki čutijo patrijotično, razvidijo leliko, kako nevarno politiko tirajo Madjari v Avstriji. Če stvar prav premislijo, preletava strah av^rijsko narode, ne toliko zaradi možne pogubne osode Mad-jarov, ampak zaradi Avstrije in drugih avstrijskih narodov, katerim je mari, da se Avstrija ohrani.* Madjari strašno gospodarijo. Oni so zapravili v 20 letih, to je odkar so razkrojili cesar.stvo na dve polovici, celih trinajsta t o milijonov goldi-i arjev. Vsega dolga pa ima Ogerska l*J0O mi 1 i j o ii o v ! Samo obresti j mota Ogerska plačevati 120 milijonov. Vsako leto napravijo poprečno samo za tekoč*1 državne potrebe na Ogerskem za 45 milijonov dolgov. - Samo od I. 1877. je izdala ogerska vlada za G00 milijonov papirnate rent •. Rotšildska skupina je posodila Madjarom torej v 20 leiih poldrugo milijardo ne frankov, nmpnk goldinarjev in vleče samo od tega denarja 7f> milijonov gold. obrestij na leto. Vsega tega denarja ni v železnicah niti za 200 milijonov gld., in ko bi se prodale te železnice, bi ne dobili za nje niti polovico tega ! Kako znajo Madjari tudi na druge strani ti povzdigniti gospodarsko vrednost, je razvidno iz vsakoletnih povodenj, ki delajo neizmerne škode, kljubu temu, da popravljajo rekam bregove iu tok. Madjarska vlada navidezno dobro stoji; saj je zmagala tudi letos ob volitvah za drevni zbor. Ali vsa ta zmaga je pridobljena jedino s pomočjo ži- dovskega kapitala; ta kspital je glavna zaslomba lis iji'1 vlade, kakor je Tisza sam glavni steber židovstva na Ogerskem. Vzajemnost je skupna. Vprašanje pa je. Ali bo trajala ta s o po moč in židovska podpora tudi dolgo in nada 1 je V Vse prorokuje, da pride na Ogerskem do denarnega poloma, do bankrota, in kaj potem? Ali se je v tem slučaji bati Židom izgube ? Tako lehko ne! Zakaj? Žid je imajo dober nos, in predno pride do poloma, delajo rajši za politični prevrat, in delajo konečno za ono državo, ki bi jim zagotovila, da se jim dolg ne izgubi. Židom ni nič mari domovina ali država; oni se udajo oni politiki, oni državi, katera jim daje poroštvo za naloženi in izposojeni denar. Kako podpirajo zdaj židje ogersko vlado, ravno tako bi jo izpodkopavali, kedar bi ji ne bilo več pomagati, ali pa tudi, kedar bi Židom dajal zunanji sovražnik veče dobičke! Pomisliti jo še to. Na Ogerskem pokupujejo židje proti svoji navadi tudi velika zemljiščna posestva, in posestniki zemlje so v večji varno sti. ko bi se zgodili politični prevrati. Židje imajo na Ogerskem velikanska zemljiščna posestva, in torej je toliko veča nevarnost, da pride doba, da odbije ura, ko bi židovstvo izdajalo Ogersko, kolikor več pogojev bi imelo, da bi ne trpelo gospodarske škode. Da, židovstvo je na Ogerskem zdaj v takem položaji, da bi se pogajalo oh političnih prevratih še za posebne dob:čke, in bi tudi ob katastrofah naprav Ijalo vidike „Geschafto". Na Ruskem je domači narod toliko krepek, tudi denarno, da v največji sili bi isti narod sam drživo rešil iž denarnih sfisek, in to celo z naudu-šenjem pravega domoljubja. Takih ugodnih uvetov na Ogerskem ni, in tako se je po vsej pravici bati v bodočnosti najhujšega. Židovstvo in pa lehkomiselna ogerska vlada prouzročujeta najveće skrbi za bodočnost in vedenje židovstva, ki je breznarodno, kaže in sili na ro, da se zastopniki vseh narodov v vseh odločilnih zasto-pih neprikrito in pogumno potegnejo za zboljšanje razmer, ki vladajo v gospodarskem oziru, sosebno na Ogerskem. Politični razgled, V .j ubijan i 3. avgusta. \:tu«*ii«» minister*!vo sklenilo je pola goniit opustiti več srednjih šol, katere so slabo obiskovane, nekaterim občinskim srednjim šolam sklenilo je odtegniti državno podporo ter je zavrnilo več prošenj, da bi se občinske srednje šole vspre-jele v državno oskrb. Opustili se bodo višji razredi na gimnazijah v Bozuu, Rove redu in Kotoru ter na realki v Steveru, nemške paralelke na gimnaziji v Trebiči, na spodnji gimnaziji v Brun tal ti in spodnji realki v Serctu. Nadalje se bode opustila spodnja gimnazija v Kranji in višji razredi na čeških sred njih šolah v Litomišlji, Plzuu, Taboru, Prerovu in Kutni gori. Podpora se bede odtegnila češkim občinskim gimnazijam v Časlavi in Novem Bvdfovu. Če pregledamo šole, ki se bodo opustile, takoj vidimo, da je večina slovanskih. Nam se dozdeva, da naučno ministerstvo pri tem ne postopa nepristran sko, ampak se kaže Nemcem bolj naklonjrno, nego Slovanom. Res da se bode opustilo tudi nekaj nemških šol, toda nam se dozdeva, da se bodo opustile le zategadelj, da se bode ložje opravičilo opuščenje slovanskih srednjih šol. To se jasno vidi is tega, da se namerava odpraviti spodnja gimnazija v Kranji, spodnja gimnazija v Kočevji, ki je pa še slabše obiskana, pa ne. Gimnazija v Kočevji ni prav nič potrebna, ker na gimnaziji v Ljubljani nemške paralelke neso prenapolnjene. Gimnazija v Kranji je pa potrebna, ker so slovenski paralelni razredi na gimnaziji v Ljubljani zelo prenapolnjeni. Viianjc d rž «it'<». „Novoje Vremja" hoče vedeti, da bode Nemčija ravno tako kakor Francija podpirala Rusijo v bolgarskem vprašanji. Anglija se pa še ni odločila, pa vender najbrž ne bode nasprotovala Rusiji. Po družiti poročilih je pa Turčija zavrnila ruske predloge o rešenji bolgarskega vprašanja in se druge velevlasti tudi ne strinjajo z ruskimi predlogi. Rusija je zahtevala, da naj odstopi regentstvo, ter se nastavi jeden sam regent in razpusti sebranje. Novo voljeno sebranje naj bi pa volilo kueza-—~-—* Unski listi priporočajo domačim kapitalistom, da bi sedaj kupovali ruske državne papirje, ko jim jo kurs nizek. Ker bode kurs gotovo se zboljšal, imeli bi tedaj lepe dobičke. Leta 1870. pali so italijanski papirji na G0°/0, samo zategadelj , ker so bili zavisni od Pariške borze, pozneje se je pa kredit Italije hitro zboljšal, ravno tako se bode zboljšal tudi kredit Rusije, ko ne bode več zavisen od Be-rolinske borze. Ruski finančni minister se tudi jako prizadeva; da bi zboljšal kurs rubljev. Ker turški roparji nadlegujejo Srbe, Črnogorce, Bolgare in Grke in vedno prihajajo pritožbe zaradi tega v Carigrad, je otomanska vlada ukazala oblastvom v njenih pokrajinah, da naj energično postopajo proti roparjem. Kakor se govori hoče se Turčija sporazumeti z Grško, Srbijo in Bolgarijo, da bodo vzajemno postopale proti roparjem. Teterburški dopisnik angleškega lista „Times" je videl zemljevid nove rnsko^afgaiiske meje in poroča svojemu listu, da so se ruski mejniki, ki so že /daj bili mej Murgabom in KuSkom pomaknili za 18 angleških milj proti Heratu, ki velja za ključ Indije. Rusija je na ta način pridobila 18b"0 štir-skih vrst ali 1220 šlirjaških angleških milj v tem kraji, v drugem kraji je odstopila Afganom samo GO štir.iaških vrst. V Kgiptu se roparstva jako množe, odkar so pomanjšali število policije in žandarmerije. Boji mej kmetskimi prebivalci iu roparji so na dnevne m redu. Skoro nobene varnosti ni v deželi. Po poročilih iz Sudana, je Mahdijev naslednik emir Abdala v velicih zadregah. Mnogo sudanskih rodov punta se proti njemu. Njegovi naspkot-niki so vzeli Kordofan in sedaj njega oblegujejo v Omdurmunu. Domače stvari. — (Deželni odbor kranjski) dal je za pogorelce v Strohinji 500 gld. — (Iz Metlike) se nam javlja, da je gosp. prof. Š u k 1 j e preteklo nedeljo ondu poročal svojim mnogobrojuo zbranim volilcem o svojem delovanji v državnem zboru, v odsekih in pododsekih. Jako zanimivo in poučno njegovo izvestje vsprejeli so njegovi volilci z živahnim odobravanjem ter mu j e d n o g 1 a s n o izrekli zaupnico. Po shodu zbralo se je vse občinstvo na vrtu pri Muci, kjer je Bvi-rala domača mestna godba. V prosti a jako prijetni zabavi bilo je mnogo govorov in napitnic. G. prof. Šukljeja izborni govori izzvali so pravo Mabel teti naproti; neizprosni voznik jo je po stari | navadi izložil na ovinku ceste, kjer se je z močenimi očmi okoli ozirala. Trenotek pozneje je stopala Sabija po kaj položnem rebru, ki je k bratovemu domu držalo; opirala se je na roko radostne bratičinje, ki je sedaj vse ljubljene svojce krog sebe imela. Alik in Murrav sta jo radostno pozdravila ter se do vrha obložila z manjšo nje prtljajo, za kar ja je teta močno pohvalila. „Bog mi bodi milostiv! poglej no dečka", rekla je Sabija, ko je Murrav z narobe obrneno škatljo mimo tekel, Alik pa sopihal, ker je starošegni kovčeg za seboj vlekel. „Kako sta razumna in močna! Oh, draga! kar podobna nista nekdanjima otrokoma! In kako sta uljudna! In sledkar sem vender pri vas kaj ne?" nadaljevala je, ko je v rodovinsko sobo prišla in od dolgega potovanja vsa ugnana iu precej razvneta se spustila na prvi stol. „Da, res dolga je pot, a dovedla me je do srečnega konca!" Roko so se jej tresle in zaman je odpenjala ogrinjalo iu odvezovala razue trakove svoje čepice. Prvikrat v življenji se jej je dopadalo, da je Mabel, tik nje ua tleh čepeč, odvezala jej razna oblačila. Hišno čepico pa je zasledila v meteži one škatlje, katero jo bil Murrav prinesel. A Sabija ni bila onemogla le vsled utrujenosti in ruzunetosti. Dveletno bivanje pri sestri je učinilo, kar kriv čuost in čmrnost nje matere, in mnoga leta osamljenosti in zanemarjenosti niso bila učinila. Sedaj je bila popolnem potrtega duha in pokvarjenega zdravja; tudi jej je bila trdosrčna in napušna sestra spodkopala vso samostalnost. Tako je sedaj pohabljena, oslabela in pred časom postarana ženska z največjo hvaležnostjo našla v skromni hiši svojega brata mir in zavetje, pri Mabeli pa nesumneno gorečo ljubezen. In kako je ugajalo to bolnemu srcu, ki je v bivališčih bogastva vzdihovalo po mirnem, skromnem prostorčeku, kjer bi brez mučnega čuta usiljenja ostale svoje dur z lehkim delom ^in v ozračji srčne ljubezni preživela. Mabel se bi najbrže v svojem listu ne bila opravičevala zaradi priproste hišne oprave, okornih stopnjic, nizkih sob in osamelosti vsega kraja, ko bila bi lehko že naprej poznala občutke miru in pokoja, katere je teti prav nje pri-prostost izhajala. Ta priprostost jej je tudi precej porodila misel: »Tu se lehko kot doma počutim!" Tudi bi ne bila le trenotek dvojila, da bode lehko novi član rodovine osrečila, ko bi bila poznala rastočo zadovoljnost, s katero si je opustošeno srce za dolge dneve, da za dolga leta prve nje besede: „Draga teta, naposled smo vas vender dobili, in nikdar več vas stran ne pustim!" „No, zares," rekla je Sabija, ko je popivši čaj usedla se k oknu in iz žepa potegnivši debel klobčič preje jela nogovico plesti, „no ukljubu vsemu ne vidim nobenega razločka mej tukajšno in vzhodno pokrajino. To obširno polje, poljane (prairie) ali kako je že vi zovete, podobno je popolnem našim travnikom doma, le da ni zagrajeno. Reke so pov-sodi reke ter povsod navzdol teko, in drevje je drevje in nebo je nebo, in kar se tiče ljudij, praviš ti, da so po večini naselniki iz nove Anglije. Res prav nič neverskega ne vidim v kraji." „ Ne verskega!" vskliknila je Mabel, ki je čaše za čaj zopet v omaro postavila, po sobi pospravla ter vse za večer uredila ter je sedaj pristopila in teti prek rame pogledala: „Kedo pa zove to plemenito pokrajino neversko?" MOh! teta Margerita jej prideva to ime in še več drugih hujših imen." „Rekla bi, da sem zelo huda," rekla je Mabel smijoč, „a teta, še mnogo bolj sem na njo huda zaradi vas; zato mi ni dosta mari, da pokrajino psova. Pa naj, kaj ne! A ti neskončni gozdi in bivalce slovenskih planin slab utis in da naj se odstrani „wohl nicht aus Bescheidenheit, mehr aus Kumroer." In tako se nova koča sedaj imenuje jednostavno „Triglauhlitte." — — (Vreme.) Po dolgi suši dobili smo danes zjutraj nekoliko dežja, žal, da veliko premalo. — (Luna mrkne) danes zvečer po ,/„9. uri. Mrak traje do 11. ure. Mrak ne bode popoln, naše zemlje senca zakrila bode samo dve petini luninega površja. — (K brigadnim vajam), ki prično dne 12. t. m. in bodo trajale do 25. t. m pridejo dne 11. t. m. štirje batalijoni 97. pešpolka, kralj Milan, iz Pulja, 6. eskadron od 12. polka ulancev iz Celovca, teška baterijska divizija Št. 36. in lahka baterijska divizija. Dne 26. t. m. se odpravijo vsi oddelki, vkupe 10.000 mož v Postojino k vajam, ki bodo trajale do 8. septembra. — (Poluletni občni zbor slovenskega delavskega pevskega društva „Slavecu) preteklo nedeljo dne Si. julija bil je mnogobrojno obiskan. Navzočnih je bilo nad 40 članov. Predsednik g. F. Sakser po kratkem nagovoru poroča o društvenem delovanji v preteklem poluletji, omenja v prvi vrsti naprave društvene zastave ter se spominja vseli dobrotnikov, kateri so s svojo izdatno podporo pripomogli k sijajnemu uspehu. Spominja se velikodušnosti g. deželnega predsednika in njega gospe soproge, dalje gospe Murnikove kot namest-niče kumice, na kur ves zbor v znamenje hvaležnosti ustane s sedežev. — Dohodki zastave znušali so 957 gld. 40 kr., stroški za zastavo 809 gld. 82 kr, za slavnost pa 152 gld. 19 kr. Dalje poroča blagajnik g. De k val o društvenem stanji. Dohodkov je bilo 677 gld. 20 kr., stroškov 609 gld. 77 kr., torej preostanka 67 gld. 43 kr. Mej temi stroški je pa tudi onih 50 gld., ki so se družbi sv. Cirila in Metoda kot polovični prebitek zadnje veselice pri Ko-slerji izročili g. dr. V o šn jaku. Revizor g. Janko Pa j k poroča, da je blagajna v popolnem redu. — Pri dopolnilni volitvi bili so izvoljeni naslednji gospodje jednoglasno : tajnikom Janko Pajk, odbornikoma (mesto dveh odpotujočih) Iv. Dražil in M. Jeločuik. — Mej posameznimi nasveti poroča g. predsednik, da je došlo vabilo za "NVolfovo slavnost v Idriji in zbor Bklene, da se je korporativno z zastavo udeleži, ako se oglasi dostojno število pevcev. Dalje se je sklenilo, da se priredi v nedeljo dne 7. avgusta na korist po toči poškodovanim Dolenjcem koncert na Koslerjevem vrtu s streljanjem in kegljanjem za dobitke. Konečno pa se premene s 1. dnem avgusta počenši pevske vaje tako, da bodo vsak torek in četrtek ob 8. uri. — (Vabilo k veselici,) katero priredi slovensko „bralno društvo" v Kranj! v nedeljo dne 7. avgusta t. 1 ob 4. uri popoludne v vrtnih prostorih g. J. Goloba (Stara pošta) v korist fondu za niipravo zastave s prijaznim sodelovanjem gg. Trt-nika in Štamcarja iz Ljubljane, pevskega društva „Odmev" iz Krope in 30 mož broječe „Blech" godbe iz Mengša. Spored: 1. Govor. 2. „Slovanski brod", zbor. 3. „Slovo lastovki", čveterospev. 4. „San", zbor. 5. „Domovina", zbor. 6. „Tieica", čveterospev. 7. „Jadransko morje", zbor. 8. „Noč na nebu", zbor. 9. „Oblačku", zbor. 10. „Na raz- hodu", zbor. Mej posameznimi fcoekamf svira godba Po sporedu ples. Začetek točno ob 4. uri. Ustop-nina za neude 30 kr., za ude 20 kr. PreplaČila se hvaležno vsprejmo. Pri neugodnem vremenu preloži se veselica za 14 dnij, to je na 21. avgusta. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. — (Bralno društvo v Dolu) preložilo je veselico, namenjeno dne 7. avgusta, na nedeljo dne 14. t. m., popoludne ob 1/J5. uri. Odbor uljudoo vabi na to veselico. — (Vabilo k tomboli), katero priredi Po-stojinska prostovoljna požarna bramba v prid svo-jej blagajnici v nedeljo 7. avgusta t. I. točno ob 6. uri popoludne v gostilni gospoda Josipa Inocenta. (pri ,JamiM). Pred in po tomboli svira Postojinska godba. Zvečer prosta zabava pri električni razsvetljavi in umetnem ognji. K obilni udeležbi vabi najuljudneje Odbor. — (Okolu Gornjega Grada) in Slove njega Gradca klati se par risov, ki so Že veliko škode napravili. V Solčavi pomorili so že do 60 ovac, pri Belih Vodah pa v jednem dnevu 9 ovac. Za danes napovedana je velika gonja, na kateri se morebiti posreči, uničiti roparske krvoločnike. — (Samomor.) Pretekli petek ustrelil se je v Mariboru vojak, ki je bil pri skladišči drv na •straži. Nagibi samomoru neznani. — (Nova skladba) izšla je pod naslovom: Slavnostna himna zlatomašniku svetemu očetu, papežu Leonu XIII. za mešani ali moški zbor, s sprem*-Ijavo orgelj. Zložil Ig. Hladnik. Op. 8. Čisti dohodek je namenjen „študentovski kuhinji" v Ljubljani. Založil skladatelj. Tisk lllasnikov. V Ljubljani 1887 Cena 30 kr Dobiva se v „Katoliški bukvami." — (Iz Kobarida) 1. avgusta. Vročina taka, kakeršne se naistareji ljudje ne spominjajo. Ob šestih zjutraj je v senci 25 C0 (20 R °), opoludne v senci 29 C° (23 R°>. Lepe, prijetne in hladne so noči, to je 21 G° (17 R°). Cul sem, da je v šoli, kjer se nahaja od 60 do 70 otrok, neznosna vročina — 31 C0 (25 R°). Manj ali več (leži vsaki dan. Pridelki dobro kažejo, posebno bode mnogo sadja, — (Razpisana) je služba pomožnega sluŽ-nika na gimnaziji Ljubljanski. Plača 20 gld. na mesec. Prošnje do 10. septembra t. 1. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Carigrad 3. avgusta. Izvestje Reuter-jevo: Porta namerava predložiti vprašanje o bolgarski krizi konferenciji velevlastij. V diplomatskih krogih mislijo, da bode ta korak brez uspeha, ker je Rusija konferenciji nasprotna. — Nelidov pojde v četrtek na dopust v Peterburg, potem pa se popelje v Kissiiigen. Pariz 2. avgusta. Ferryjevi priči imeli sta danes dopoludne pri Dillonu zopet pogovor z generalom Boulanger-om. Pogovor trajal je do poludneva. Misli se, da ne bode dvoboja, ker se priče glede pogojev dvoboja ne morejo sporazumeti. London 2. avgusta. Iz sv. Pavla de Loanda se v 31. julija brzojavlja, da ondu ni nobene vesti o Stanleva smrti. naudušeaje, g. notar štajer je pa s svojina na-pitnieama vsem prav iz srca govoril. — (Z Goriškega) se nam piše: Pripovedujejo, da bo vit. dr. Tonkli meseca avgusta zaporedoma poročal o državnozborskem delovanji, in sicer v Bolcj, Cerknem, Dornbergu na Vipavskem in na Krasu. Ob jednena bode politično društvo „Sloga" neki zborovalo v Tolminu in razpravljalo mnogo to-ček. Gospod dopisnik nam menda ne bode v zlo jemal, da to njegovo vest beležimo le kot brumno željo, kot govorico, o katerej se sme reči: „Die Botschaft hbY ich vvohl, doch mir fehlt der Glaube". A i-f-t (Iz Bpgunj na Gorenjskem:) Nadvojvoda Albrecht dospel je 30. juhja z Bleda ob 7t/a uri dopoludne, pri uhodu v vas bil vsprejet po občinskem odboru in požarni hrambi „en plaine parade" z zastavo Nadvojvoda stopil je z voza, go? vonl z g. županom in svetovalci, si ogledal požarno hrambo ter z večino moštva spregovoril nekoliko besed, občudoval lepo okolico tei potem počasi vozil se skoz vas, z zastavami okrašeno, pozdravljajo ljudstvo in tujce zbrane pred gostilno gosp. Janše in pred druaimi poslopji. Pred c. kr. kaznilnico pričakovali so ga c. kr. nadzornik in g. prednica ter mladina iz otroškega, po gosp. prednici ustanovljenega vrta. Mala deklica tukajšnjega trgovca podala mu je šopek. Ogledal si je potem kaznilnico in vse delavne «6be v njej vpraševaje po številu kaznjenk ter se potem vidno zadovoljen odpeljal proti Tržiču. — (Na deželni vinarski in sadjarski šoli v Grmu) bode Od 8. do 27. avgusta teoretični in praktični pouk za ljudske učitelje, katerega se bode udeleževalo dvanajst učiteljev. Ker je tamošnji adjunkt gosp. Rohrmann obolel, nadomesto val ga bode mej učiteljskim kurzom tajnik kmetijske družbe g. G. Pire. Deželni odbor imenoval je Frana Stu pavja, ki je dovršil višjo kmetijsko šolo v Liebvverdi, suplentom na šoli v Grmu. — (Človek, spoznavaj se sam!) Današnja uradna „Laibacher Zeitung" ima iz Dežma-novega peresa jako obširno izvestje ob otvoreuji nove koče na Triglavu. Iz tega poročila izvemo, da so peli pri otvorenji keče na slovenskem Triglavu »das herrliche deutsche Lied* in da je stari Dežman, ki je pred desetletji splezal na Tri glav kot pesnik „Slave Slavjanom" in „Prokletdi grabelj", sedaj v svojem govoru slavil: „die 'erfivu-liche Wahrnebmujig, dass in Moistrana ttichtige der deutschen Weltsprache kundigen Touristeu zur Ver-fUgung stehen und uass aueh ein ttichtiger Naeh-wuchs derselben zu ervvarten ist". i. t. d. Gospod Dežman ni povedal, kako bode z ,.d« utscho Welt sprache", kadar dojde kak Francoz, Anglež ali Italijan na Triglav, tudi je zamolčal, od kod ima svojo prepričanje o „Nachwuchsu", najbrž je kot „com-mis-voyageur" hotel pot gladiti za novo šulferanj-Bko šolo v Mojstrani. A še kaj druzega je pozabil! Pozabil je menda namenoma nekaj, kar ne priča baš o njegovej popularnosti. Kakor je že „Laiba-cher Zeitung" pisala, krstili so novo kočo na Triglavu „Deschinannhlitte." V današnji Lajbaherici pa tega imena ni več. Ko so pretekli petek prišli h koči „die alten Herren," mej njimi tudi Dežman, odstranili so napis „DesehmannhUtte" in Dežman sam je baje dejal, da bi ta napis napravil na pre- jezera in poljane se pač lehko sami zagovarjajo; njih bogastvo in njih obilnost uob spodbujata k delavnosti in kreposti. Jaz vsaj jih nikdar ne pogledam, da ne bi se čutila okrepčano za vse dobro, veliko in plemenito." „No, draga!" rekla je Sabija, „tega ti pač ni treba učiti se oziraje se skozi okno ; to si zmeraj v sebi imela. Ali se nisi vsemu odpovedala zaradi drugih ljudij? Ali ti ni Ludvika gospodovala, dokler je živela? Ali nisi iz Henrika storila človeka? Ali zdrava uljudna dečka ne govorita sama zase ? In jaz — no, jaz ne znam govoriti, — jaz znam le v srci Boga hvaliti, da me je toliko blagoslovil, in ga prositi, naj ti to primerno poplača; — to je vse." „Poplača, tetka!" rekla je Mabel goreče. „Jaz sem pač malo storila ter zamudila marsikatero priliko, ki se nikdar več ne povrne. — A kako plačilo naj bi pač zahtevala, česar bi že ne imela? Toliko srečna nisem bila vse žive dni. Tako ponosna sem na Henrika in na dečka in vse tolijljubim! — In pri sebi imam zopet blago teto, ki nam vsem nogovice plete! — A, vite no očeta!" in nje šaljiv glaB spremenil se je v glas globoke žalosti. Jaz se ne morem ponašati, da sem ga zdravega in krep- kega ohranila; — ubogi, ljubi oče, glejte no, kako I se je spremenil," „Mari je to moj brat Ivan? Da, res spremenil se je, — to pa, draga moja, ni tvoja krivda. — Postaral se je, gotovo, akopram--" In Mabel in nje teta sta ga z žalostnim srcem opazovali. Zlezel je s slabega voza ter je ugnanega konja k stebru privezal z obrazom moža, kateri se še ni privadil taka dela za se opravljati. Potem je polagoma korakal v hišo. Videlo se je, da ga je v resnici veselilo sestro videti. Pozdravil jo je kaj ginljivo, kakor bi ga nesreča bila zopet spravila v stan, s katerega se sestra nikdar jni bila povzdignila ; videlo se je, kot bi bila nesreča tesneje sklenila niju koristi in njiju srci. Nagonoma je čutil, da ukljubu vsem pomanjkljivostim sedanjega bivališča ne bode ničesa trpela. Z nekakim pomirjenjem jo je gledal ter mislil, da bode Mabeli samoto lajšala in jej morebiti pri delu pomagala, kajti obilega nje dela, kolikor rad bi bil, vender ni mogel prezirati. In če 8e je Sabija prej nekoliko strašila svojega brata, sedanji srčni sprejem jo je precej preveril, da oni strah ni imel najmanjše podloge. Vsa zadovoljna čutila se je v domači rodovini. Sedaj so sledili dnevi, tedni, meseci in celo leta skoro neprestanega miru. Kot življenje večine ljudij je obsegalo tudi življenje Mabelino dobo nepričakovanih nezgod, čudovitih preinomb, hipnih izgub ter velike in vedno rastoče odgovornosti. Kot večini ljudij, ki so take nevarnosti prebili, sledili so tudi njej časi mirnih in jednoličnih dnij, toliko jednoličnih, da bi se skoro zdelo nemogoče, da je to življenje bilo kedaj drugače ali da bode kedaj drugače, kot je sedaj. Henrik bival je še vedno na svojej kmetiji ter jo polagoma razširjal meje svojega plo-dovitega polja, napravljal in zasajal je lepe vrte, postavljal je skednje, žitnice in druge shrambe ter je pridelke možatega dela nabiral krepkega zdravja, radostnega duha in možate nezavisnosti, ki so najboljše plačilo poštenemu in dobro izpeljanemu delu. Iz tega izvora prihajali so tudi rodbini njegovega očeta poglavitni dohodki. Akopram se je gospod Vaughan branil letno zakupnino kot redni prihod od sina sprejemati in akopram je baje s čudovito stanovitnostjo preziral potrebe svojega gospodarstva, vender tega ni mogel prezirati, da je Henrik rodbini vse potrebno dajal ; tudi je moral opaziti, kar se jo kupilo s presežkom, katerega je redoma Mabel v roke dobivala ter za skupno dobro potrosila. (Dalju pri h.) Razne vesti. * (V Turfcanskem Smartinu) na Slovaškem otvorila se je danes velika razstava slovaških veznin in krojev (.v^stava slovenskih v^šiviek"), ki po svojem bogastvu in po izvirnosti vse jednake razstave presega. Razstava bode odprta do 1. septembra in bi bilo koristno, ko bi si kdo izmej Slovencev ogledal razstavljene slovaške proizvode in pri tej priliki seznanil se z brati Slovaki in z življenjem v Turčanskem Šmartinu, ki je za Slovake Bkoro istega pomepa, kakor za nas Ljubljana. V tem malem podkarpatskem mestu izhajajo namreč 4 slovanski časopisi: „Narodne Novinv", „Slovanske pohledyu, „Černoknježnik" in „Hlasnik", poleg razstave ženskih del in krojev pa sedaj tudi slikar Vešin razstavil 16 svojih lepih slik. * (Rusko pivo na Francoskem.) Mnogo francoskih hiš, ki so prej naročale pivo in Nemčije in Avstrije, naroča sedaj samo pivo iz Rusije. * (Velikansk paromlin.) V mestu Minsk v Rusiji otvori se te dni ogromen paromlin, katerega so zidali dve leti in kateri stoji 1,500.000 rub-ljev. V tem mlinu se bode mlelo žito za vse Čete vilnskega vojaškega okrožja. * (Zanimiv klub.) Mej mnogimi Londonskimi klubi je tudi tak, čegar Člani imajo vsi po 6 prRtov (the six — tingered Club) na vsaki roki. Pri zadnjem zboru čital je predsednik statistično izvestje, da je na vsem svetu 2173 ljudij, imajočih po šest, 431 takih, ki imajo po sedem, na Madagaskaru pa celo mož, ki ima po osem prstov na vsaki roki. Dostavil, da se bodo izdale skladbe za pianiste, ki imajo po 6 prstov, kar je mej klubovci veliko naudušenje prouzročilo. * (Kako Be milijonarka zabava.) Gospa Mačka v, soproga ameriškega bogataša, biva sedaj v Parizu in razkošno živi. Nedavno dala je veselico, pri kateri so dame v spomin dobile male cvetke od pristnih dijamantov. Zdaj je lepi američanki njeno bogatstvo naudihnilo novo misel. Gospa Mackav razpošilja vabila za prvo polovico avgusta na veselico, ki se bode kljubu sedanji veliki vročini, vršila v njeni palači — na ledu. Iz velikih kosov ledu sestavila je nekako sobo in upa, da bode do 6. avgusta že možno, drsati se v tem prostoru. Gg. pevci slov. delavskega pevskega društva »SLAVEC" vabijo se najuljudneje polnoštevilno udeležiti se pevske vaje v četrtek dne 4. t. m. točno ob 8. uri zvečer, ker priredi društvo „Slavec" v nedeljo 7. avgusta koncert za ponesrečene Dolenjce in sodeluje pri koncertu o priliki prihoda Čehov v Ljubljano. ODBOR. Zanesljivo zdravilno sredstvo. Osobe s slabim prebav ljenjem, ki trpe na pomanjkanji slasti, napenjanji, tiščanji v želodci iii nerednem iztrebljenji, zadobe zopet zdravje, če rabijo pristni „ Moli-o v Še idi i tz-pra fiek Škatljua stane 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Du-naji, Tnchlanben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj so izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in pod pisoin. 11(19-5) „LJUBLJANSKI ZVON" »toj! (1S5Ž-95) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. lideri jsrečke 30. julija. V Trstu: 45, 38, 33, 2, 86. V Linci: 85, 73, 35, 9, 82. TlIjCl : 2 avgusta. Pri fr*Ionn: Kreutzberg iz Monflkova — Zott, Kai-ser, Gross, Melitzer z Dunaja. — Freund iz Prage. — Scbwab, Sulzer iz Galaca. — "VVeiss iz Budimpešte. — Lo-winger iz Velike Kaniže — Hraun iz Vukovara. — Opat iz Velike Gorice. — dr. Burgor iz Kočevja. — Maurer, Buccler, Albori, Kandussi iz Trsta. — Baccarich i Reke. — Glašer iz Polja. Pri !rfiiB«, za jotiko. — Pavla Hitti, krojačeva hči, 7 mes., Karlovska cesta št. 11, za katarom v črevesu. — Antonija Grošelj, črevljarjeva hči, 3 mes., Trnovsko ulice št. 3, za božjastjo. — Emilija p!. Beck, privatnega uradnika hči, "> tednov, Florijanske ulice št. 21, za jetiko. ?! ;L kr Pšenica, hktl. . . . :> 8f> Apeh povojen, kgr. - »;4 Rež, n • • -t 06 Surovo maslo, „ - 90 Ječmen, n ... 3 25 Jajce, jedno .... — 15 Oves, 2 9-2 Mleko, liter .... - 8 Ajda, t ... 3 09 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, i» ... 4 22 Telečje . „ — M Koruza, • ... 5 M Svinjsko „ „ — 60 Krompir, »i ... 2 11 Koštrunovo n „ — 36 Leča, • ... 12 _ — 40 Grah. 13 _ Fižol, * ... 1 l _ Seno, 100 kilo . . 1 b9 Maslo, kgr. . 1 _ Slama, „ „ . . 1 43 Mast, _ M Drva trda, 4 Q met.r. 6,40 Speh !i išei . - — t;o „ mehka, „ „ 415 Meteorologicno poročilo. a Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Mo-Nebo krina v mm. * > 4 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 738-34 na. 73613 nm. 737 65aa. 23-8" C 29-2 C 23 2 C si. zah. si. zah. brezv. d. jas. obl. j 0-00m. obL Srednja temperatura 22T°, za 2-3° nad normalom. ID to. :n.30i=j Is: gl "toorzst dne 3. avgusta t. I. | Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 81*60 — gld. 8150 Srebrna renta.....„ 82 85 — „ 82-70 Zlata renta....... 112 70 — „ 11260 5°/o marčna renta .... „ 96'50 — „ 96-35 Akcije narodne banke . . , 882-— — „ 882"— Kreditne akcije.....„ 282-80 — , 281-90 London........„12515 — „ 125 30 Srebro........„ —•— — „ —— Napol......... , 993 — , 994 C kr. cekini......„ 591 - j, 591 Nemške marke.....„ 6145 — , 61527, 4"', državne srečke Iz I. 1854 250 gld. 129 gld. 50 kr Državne srečke iz 1. 1864 100 „ 163 „ — „ Ogerska zlata renta 4n/?...... 101 „ 05 „ Ogerska papirna renta 5'....... 87 „ 46 „ 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 „50 „ Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 11H „ 75 „ Zemlj. obč. avstr. 4ya70 zlati zast. listi . 124 , 50 „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „ — „ Prior, oblig. Ferdinandovo sev. železnice 100 „25 , Kreditno srečke.....100 gld. 179 „ 25 „ Rndolfove srečko.....10 . 20 „ — „ Akcije anglo-avatr. banke . . 120 „ 107 „ 75 „ Trammway-društ. vel j. 170 gld. a. v. . 227 „ 75 „ Trgovina proda se zaradi pieselitve takoj pod ugodnimi pogoji. — Već se izve pri (541—8) A. Lavrenčič-i na Rakeku. Dober, rabljen klavir se želi kupiti. Ponudbe pod šifro ,,F. ■>. »7"" na upravništvo „Slovenskoga Naroda"'. (546—1) : : : : t : : : ♦ ♦ Trgovina z mešanim blagom. V nekem večjem okrajnem in industrijskem kraji na Kranjskem ob južni železnici se odda trgovini« z m« tunini blagom s precejšnjo dobro izbrano zalogo blaga. — Kaj več pove Frana Miil-lerja Anonncen-Bnreau v Ljubljani. (531—2) Trgovsk pomočnik, v 22. letn svoje dobe, lavrsten prodajalec, slovenščine in nemščine popolnem vešč, z dobrimi spričevali prvih trgovskih hiš mešanega blaga, želi takoj sedanjo službo stalno premeniti. Ponudbe se prosijo z šifro ,,A. K." na upravništvo tega lista. (544—2) < Zobozdravnika Paichel-a > < ustni in zobni preparati. ► (I stnovodiiii esenca in zohni prašek.) 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4r Izvrstna sredstva za čiščenje in ohranenje zob, zabranijo, da se ne dela zobni kamen, osvežijo usta in odpravijo smrdečo sapo. Posebno utrjujejo otle zobe, ustavljajo krvavenje dlesna, zabran ju jej o trohnenje zob in če se stalno rabijo, odpravijo vsake zobne bolečine. Cena steklenici lobovodne esence 1 gl., akateljet sobnega praška «o kr. (238—34) Dobiva se v ordlnaeijjskem prostor n pri k Uradeckega mostu v Kohlerjevi hiši I. nadstropje, T pri lekarjl Svobodi in trgovci Karinger-JI. W ► ► ► ► 99 CC V I .j lil >1J.M ni so izšle in se dobivajo po znižani ceni aledeče knjige: Ivan Zbogar. Zgodovinski roman. Spisal Outrles Nodier, poslovenil J. Kr-iihtik. — Ml. 8°, 198 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.. Knez Serelirjanl. Roman. Spisal grof A. Ji. Tolstoj, poslovenil J. I*. — Ml. 8*, 609 strani j. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Selski župnik. Roman. Spisal L. Halh>y, poslovenil Vinko, — Ml. K', 203 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. %a dragocenim korenom. Povest iz življenja kitajskih pogozdnikov. Spisal A. J. Maksittutv. Poslovenil J. P. Ml. 8°, 141 stranij. Stane 20 kr., po pošti 25 kr. Pari se v Ameriki. Roman. Francoski spisal Reni Lefebvre. Stat nominis umbro. Ml. 8", 535 stranij. pošti 55 kr. Poslovenil # * ^ Stane 50 kr., po Romun. Povest. Roman. •I u na k našega časa. Spiral M, Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8% 264 stranij. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. Uubrovski. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. -122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. \ 1» V. Spisal Turgenjev, poslovenil M. JUdlovrh. 32 pfll. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Ml. 8\ Ml. 8°, Časnikarstvo in naši rasni ki. Spisal * * * Stat nominis umbra. Ml. 8°, 19 pOl. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. Trije Javni govori* Tri dni v starem Kiuiu. Govoril prof. Fr. \Viesthaler. — jfcenatvo v slovenaki narodni peaui. Govoril drd. Ivan Tavčar. — Jeanne d' Are, devica orleanska. Govoril ptof. Fr. Šuklje. Ml. 8°, 134 stranij. Cena 20 kr., po pošti 25 kr. Za znižano ceno se morejo še dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič. — Životopisje, spisal Rajč Boz. — Frešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vo&ijak, —Čegava bode, novelica, spisal J. Ogrinec. Velja .... 15 kr. V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Clierbuliez, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.................25 kr. Za oba zvezka naj se priloži še 10 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 5 kr. Ho nor* k>sc more vr-UCI Idi , niti •.majhnih OBa^HBBBjBBpUiesečn. obrokih reeluo. diskretno in po ceni, toda le 300 gld. in več dobč na posodo kavalirji, častniki, industrijci, posestniki graščin, hiš in zemljišč, profesorji, zdravniki, uradniki, učitelji, trgovci in osobe, ki imajo pravico do pokojnine in dedščiiie, duhovniki iu datne tu in na deželi.Naslov: F.Gnrre, kreditui zavod,