Dolenjske Novice inhajajo vsaU itetek ; ako : : je ta ilaii [iraifiiîk, dan poprpj. : :
Conu jim je za celo leto (od aprila c!o aprilu) ;i K, za jio! lota I'-jO K. Xaroi-niim za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša K;, za Ameriko 4-'")() K. List ill oglasi se iiliiriijfijo iiaiiro.j.
A'so (loiiise, naročnino in oznanila sin-cjeina tiskarna J. Krajcc nasi.
Avstrija napovedala vojsko Srbiji.
V torek zvečer je priobčila uradna „Wiener Zeituiig" vojno napoved kraljevini Srbiji, ki se glasi:
Ker ni kraljeva srbska vlada na noto, ki jo je dne 23. julija C. kr. avstrijsko-ogrski poslanik izročil, povoljno odgovorila, se čuti C, kr. vlada primorano, sama skrbeti za brambo svojih pravic in interesov in apelirati na moč orožja.
C. kr. vlada se smatra torej od tega trenotka dalje s Srbijo v vojnem stanju. Grof Berchtold, c. kr. minister za avstrijske zunanje zadeve.
Cesarjev manifest avtrijshim narodom.
Zajediio i vojno luipovcdjo jt; izdal naš iiresvbtli cesar iiianiťcst (oklîc) na svoje avatio-ogTskc narode, id se doslovno glasi:

liilti je Muja naisiiretiejša želja, da In lota, ki so Mi šc usojena i)o milosti Božji, posvetil deioni inirii in da hi Hvoje narode obvaroval težkih žrtev in bremen vojne.
Toda liožja previdnost jo odloíila drugače.
Bplotke sovraštva polnega nasprotnika Me silijo po dolgih lotih miru zagrabiti Za meč, da varnjein čast Svojo uionarhije, da branim njen nglod in njono stališče kot sile, (ia varujem njeno posesstno stanje,
Z nelivaležnostjo, ki hitro pozabi, je kraljevina Srbija, ki smo jo od prvih počctkov njene državne samostojnosti do najnovejšega Časa Moji predniki in Jaz iiodpirali in pospeševali, je že i)red leti nastojiila pot odkrite sovražnosti zopei Avstrijsko-Ogrsko.
Ko sem po treh desetletjih blagoslovljenega dela miru v Bosni in Hercegovini raiiširil Svoje vladai'ske jiravice na li deželi, jo ta Moja odrc(H)a v kraljevini Srbiji, koje i)ravice se nikakor niso kršile, vzbndila izbnihe nebrzdane strasti in najsrditejšega sovraštva. Moja vlada se je takrat poslužila lepe prodpravice močnejšega in je v najskrauejši pri zanesljivosti in dobrotljivosti zahtevala od Srbije samo znižanje njene vojsko na mirovni stalež in obljubo, da bo v bodoče iiodila pot mini in prijateljstva,
■P'
Isti dnh zmernosti je vodil ■\Iojo vlado, da se je omejila na varovanje najvažnejših življenskih pogojev moiuirhijo, ko se 30 Srbija pred dvema letotna bojevala s turško državo. Temu vedenju se je v prvi vrsti zahvaUti za dosego vojnega namena.
Nada, da bode srbska kraljeviiua cenila potrpežljivost in Ijnbozon Mojo vlade do mini in da bo izpolnila svojo besedo, se ni uresničila.
Vedno višje plameni sovraštvo zoper Jleno in i\lojo rodoviiio, vodno bolj neprikrito se pojavlja streiidjonje s silo odtrgati neločljiva ozendja avstrijsko-ogrska.
Zločinska gonja sega čez mejo, da bi na jugovzhodu monarhije izpodkopala tejneljo državnega roda, da bi narod, kateremu naklanjam v očetovski ljubezni Svojo polno skrb, omajala v njegovi zvestobi do vladarske rodovine in domovine, ki bi doraščajočo mladino premotila in jo naščuvala k hudodelnim dejanjem blodnosti in veleizdaje. Cela vrsta morilnih naklepov, po načrtu pripravljena in izvršena zarota, ki se je strašno posrečila in v srce zadela Mene in Moje narode, je daleč vidni krvavi sled tistiii tajnih spletk, ki so se započele in vodile iz Srbije,
Ta neznosna gonja se mora ustaviti, neprestanim izzivanjem Srbije se mora nar(!diti konec, ako se naj ohrani Čast in dostojanstvo Moje monarhije ueomadeževano in ako se naj nc pi'etresa neprenelioma njen državni, gospodarski in vojaški razvoj.
Zaman je naredila Moja vlada še zadnji poskus, doseči ta cilj z mirnijni sredstvi Srbijo pripraviti z resnim opominom, da krone na dnigo pot.
Srbija je zavrnila zmerne iii pravično zahteve Moje vlade in je odklonila izpolniti tiste dolžnosti, kojih izpolnjevanje jo v življenju narodov in držav naravna in potrebna podlaga JJiiru.
Tn tako se moram odločiti s silo orožja ustvariti noobliodtio potrebna poroštva, ki naj zagotovijo Mojim dj'žavam mir v notranjosti in trajni mir na zunaj,
V toj resni uii se poi>olnoma zavedam cele dalekosežnosli Svojega sklepa in Svoje odgovornosti prod Vsemogočnim.
T^i'eskusil in uvažoval som vso.
Z mirno vestjo nastopam pot, ki mi jo kaže didžnost.
Jaz zaupam Svojim narodom, ki so se v vseh viharjih vedno v složitosti in in zvestobi družili okoli Mojega prestola in ki so bili za čast, velikost in moč domovine vedno pripravljeni za najhujšo žrtve.
Jaz zaupam lirabri avstrijsko-ogrski vojni moči, polni požrtvalnega navdušenja.
In Jaz zaupam Vsemogočnemu, da podeli zmago Mojonni orožjn.
Franc Jožef s. r.
Stiirgkh s. r.
Konec potrpežljivosti.
Okoli štiri tedne je avstrijska vlada niirno vodila preiskavo proti velosrbskim zločincem v Sai'ajevn. Pretekli teden je ])roiskava s popolno gotovostjo dognala delovanje vse zai'ote in posredne ter neposredne krivce. Srbska vlada pa je skozi cele 4 tedne i)0slala v svet le par bi'oz-pomenibnih fraz, s kojimi se je hotela pi'od svetom oprati in zatrjevala najslovesnojo svojo nedolžnost.
Celo slovenski liberalni listi, ki tako vadi koketirajo z liolgradom, so z velikanskim navdušenjem prinašali hvalo srbsko vlade in poveličevali srbsko nedolžnost v deveta nebesa. ProjŠnji četrtek ob G. uri popoldan pa je avstro-ogrska vladii. po svojem poslaniku baroini Gíesl izi'OČlia si'bski vladi noto, ki se glasi liujŠe kot "tijtežja obtožnica vai srbsko vlado, ki ob (iuem najodločneje zahteva, da se srbska vlada sama obsodi in nad seboj sama obsodbo izvrši.
ČriH) na belem ! Naša vlada natanko navaja slučaje, za koje nosi si'bska vlada težko odgovornost, bo-
disi, da jih je sama povzročila, bodisi, da jih je mirno pripustila, Trejšnji četi'tek je naša vlada z izidom preiskav v Sarajevem oksemplarično in natančno navedla dejstva, kojih je kriva srbska vlada. Liberalnim listom, ki so še par dni poprej skovikali o srbski nedolžnosti, je kar sapo zaprlo, Z velikanskim zadoščenjem je sprejela vsa pošteiui avstrijska javnost resen in odločen ton avstro-ogrske noto; navilu-šenje slovenskega poštenega ljudstva je bilo toliko, da so se gotovi izdajalski elementi okoli proslnlega libei'alnega časopisja kar i)Osknli in liberalno časopisje je le še z neko pritajeno nezadovoljiuistjo in jezo samo vse mirno konstatiralo in beležilo kakor kak statist, kojega zadeva absolutno nič nc briga vsa poročila so bila samo konstatiranje brez vsacoga komentarja!?
Zaiiteve avstro-ogrsko vlade so popolnoma jirimeine krivdi srbske vlade. Naša vlada pred vsem predočuje srbski vladi obstoj prevratnega gibanja v Srbiji, ki si je stavilo za smoter, da odtrga od avstro-ogrske monarhije gotove dele njenega ozemlja. To gibanje je nastalo pred očmi srbske vlade in slednja ga ni le ne zatrla,
ampak je mirno trpela zločinsko počenjaiije različnih, proti monarhiji naperjenih driL-štev, neukročeno pisanje časopisja, iiroslav-Ijanje povzročiteljev napadov, udeležbo častnikov in uradnikov pri prevratnem počenjanju; trpela je nezLb'avo propagando v .javnem pouku in je končno trpela vse manifestacije, ki bi lahko srbsko prebivalstvo zapeljale do sovraštva proti mo-nariiiji in do zaničevanja njenih naprav.
Srbska vlada je celo ostala ndačna po strašnem zločinu v Sarajevu in niti ni gatiila z mezincem, da bi bila kaznovala krivce na srbski zetnlji. In vendar je srbska vlada vedela, kar jo sedaj sarajevska preiskava določno dognala, da so morilci orožje in bombe, s katerimi so bili preskrbljeni, dobili od srbskih častuikov in uradnikov, ki pripadajo „Narodni Obrani" in da so končno prcpeljavo hudodelcev in orožja v Bosno povzročili in izvedli vodilni srbski ca r i nsk i organi. Zato je avst ro-ogrska vlada prisiljena enkrat za vselej napraviti red, da ne bo ogrožen kakor do sedaj, nepretrgoma mir na jugu naše državo. Da bo srbska vlada pokazala napram podanikom primerno stalisče in dobro voljo.
je zahtevala naŠa nota, da srbska vlada že prejšnjo nedeljo objavi na prvi strani vladnega srbskega lista in v armadnih oticijelnih listih zajedno z dnevnim poveljem, da obžaluje in obsoja velosrlisko gibanje, naperjeno proti nasi monarhiji, in osobito obžaluje, da so se te pj'opagande udeleževali srbski častniki in uradniki ; srbska vlada smatra za dolžnost, da Častnike, uradnike in vse ljudstvo opozarja, da bode v bodočo najstrožje kaznovala krivce, ki se na kakoršenkoH način udeležujejo propagando proti Avstro-Ogrski,
Nadalje je naša vlada zahtevala sledeče podrobnosti: Srbska vlada mora za-treti vsako javno gibanje in izražanje, ki hnjska i^roti naŠi monarliiji. Oi'uštvo ,.Na]-odna Obrana" se takoj razjnisti in istotako tuiii vsa druga društva, kojih delovanje je na])oi'jeno proti naŠi nioimrhiji. Srbska vlada mora vse storiti, da ne bi ta di'uštva pod drugim imenotu opravljala isto delo. Ia srbskih Šol se mora nemn-doitm odstraniti vse, kar služi za gojitev velosrbske protiavstiijske pi'opagande.
Iz vojaške in sploh iz državjie službe mora nemudoma odpustiti vse ui'aduike.
ki'ive propagande pi'oti naži iiionarliiji, iii dovoliti, da jirí /-atiranjii te propagande sodelujejo organi naše vlado.
Srhska vlada Jiaj nenmdoma s sodelovanjem naše vladu uvede ])rciskavo ])ruti krivcem sarajevskega umora, ki bivajo v Hrbiji iti nemudoma aretira majorja Vojo Tankosié in nekega Milana Ciganovii:, srbskega državnega uradnika, ki sta po iztdii jtreiskave kinnproinitirana, iS primei'tiimi odredbami naj si'bska vlada prepreCi udeležbo srbskili oblasti jiri vtiiiolapljanju orožja in eksplozivnih snovi če/, mejo in odpusti iz službe in strogo kaznuje tiste organe carinske službe v Šabeu in Loznid, ki so povzročitelje]a zločina v Sarajevu pomagali pri pi'estopu čez mejo, Ivonečuo naj srbska vlaila da pojasnilo o sovražnih izjavah srbskili višjih fiinkci-jonarjev ])o sarajevskem atentatu.
Da se jiovdan z vso odločnostjo resnost in neodjenljivost na stavljenih za-litevah, je iloločila iiaša vlada rok za odgovor 48 ur; to je preteklo soboto do (i. ure popoldan.
Dosti dolgo smo mii'uo ti'peli rovarenje velesrbskih elementov, dosti .milijonov so natii požrli naši ljubeznivi srbski sosedje z vediiini hujskanjem in ogroženjetu naše tiieje, sedaj je paÈ ski'ajui Čas, da govorimo s Srbi jasno besedo. Zahteve naše vlade so bile edino na tiiestu, ako hočemo enkrat za vselej na jugu mir. Ivljub temu pa je srbska vlada naše upraviicne zahteve odklonila iti s tem jasno p]-iznala, da je srbska vlada istovetna z velesrbskimi zločinci. Naša vlada ima sedaj proti svojim narodom laliko stališče — kajti vsak pošten in pameten Avstrijec mora uvideti, da tako ne gre dalje.
Sedaj pa ima besedo naše orožje, koje naj Bog blagoslovi!
Uspehi preiskave v Sarajevu.
Veliko je časopisje že poi'oealo o krivdi srbskih zarotnikov, ki so mirtio pred oemi srbske vlade pripravljali svoj napad Kaj gotovega in natančnega vendar ni bilo mogoče pisati. Nekateri zahrbtni svobodomiselni listi bi liili celo najraje videli avstrijske zveste podanike kaznovane, kakor pa zločinske srbske moi'ilce. Sedaj pa je dognano po preiskavi, kako so srbski zarotniki v zvezi s kraljevimi ui-adiiiki ]U'ed očmi kraljeve vlade srbske ju'ipravljali in izvršili grozen napad v Sarajevu, Sedaj lia avstrijska nota srbski vladi natanko našteva uradno dognane grehe srbske vlade il] tijenih podanikov. Na kratko omenja nota sledeče:
Kazenska preiskava pri sodišču v Sarajevu proti Oavi'du Principu in tovarišem radi 28. junija letos izvedenega za-vrat.nega umora, oziroma ra(ii sokrivde, je dozdaj dognala:
1.	Načrt, da se nadvojvoda Frane Ferdinand ob svojem bivanju v Sarajevu umori, so napravili v lîelgradii Gavrilo Princip, Nedelko ()abrinovič, neki Milan Ciganović in Triťko Grabež s sodelovanjem Voje Tankosiča.
2,	Tistih šest bomb iti štiri browning-samokrese z municijo, katerih so se hudodelci kot orožje posluževali, sta preskrbela in izročila Principu, ('abriiioviču in Grabežu neki Jlilan (.'iganovit; in major Voja Tankosič.
Bombe so roČne gratuite, ki izvirajo iz orožnega depota (zaloge) srbske armadi; 'v Kragujevcu.
4.	Da zagotovi vspešen iiajiad, je ('iga-novi(' poučil Principa, Cabriuoviéa in Grabeža, kako je ravnati z granatami in je Prijicipa in Grabeža v gozdu poleg strelišča pri Topčideru ueil streljati z browning-samokresi.
5.	Da se Principu, (^abrinoviéu in (irabežu omogoči, da so prestopili i)0sansk0-hercegovsko mejo in vtihotapili svoje orožje, jel^iganoviéorganiziral cel tajenti'ansporten sisteiii. Vstop zločincev z njihovim orožjem v liosno in Hercegovino sta izvedla ob-tiiejna stotnika v Žabcu, iiade Popović, in v Ložnici carinski organ Kudivoj Grbié s pomočjo vei; di'iigih oseb.
Pojasnilo veleviastem.
Avstro-ogrska vlada je naročila vsem diplomatiČniiii zastopnikom pri drugih vele-vlasteh.naj jim pojasnijo odločen nastop naše vlade pi'oti srbski. Tozadevna depeša jxivdar-ja, da se Srbija ni držala dogovora/, dne iil. Jiiarca 1909, glasom kojega se je zavezala, da izpremeni smer svoje dosedanje imlitike iiaspi'oti Avstro-Ogrski in da živi v bodoče s slednjo v prijateljsko sosednih razmerah in priznava, da nima nikakih pravic do Bosne in Hercegovine. V Srbiji obstoja ognjišče velesrbske i)ropagande. Snovala so se društva s terorističnimi nameni, ki so imela za svoje člane genei'ale, di[)lotuate, štabne častnike, sodnike itd. Časopisje v Srbiji je neiirenelioma služilo tej jjrojia-gandi. Posebni agenti se pečajo s tem, da zapeljujejo zlasti mladino v sosednjih pokrajinah.
Srbska vlada ni proti temu niti z mezincem ganila, kljub temu, da ji Avstro-Ogrska niti ni delala težav za časa balkanske vojske. Stališče Srbije napram Avstro-Ogrski se ni izpremenilo, vsled
česar je protiavstrijska jiiopaganda rodila žalostno dejstvo, čegar ])osledica jo bil umor pokojnega prestolonaslednika v Sa-1'ajevu, kar je delo zarote, ki se je osnovala v Belgradu. Zato je bila Avstro-Ogrska pi'isiljena storiti tozadevni korak v Jîol-gradu, ker mora skrbeti za svojo varnost in integriteto. — Avstro-ogrska vlada je prejiričana, da bodo ta korak odobravali tudi drugi narodi.
Oj zdaj gremo . . .
Komaj se je zaznalo, da je odrejena mobilizacija, zavladalo jo med ljudstvom naenkrat neko slavnostno razjioloženje. Vsakdo je pozdravljal ta korak, ki íjo vendar enkrat prinesel jasnost v ]iolitično življenje. Marsikoga je sicer v prvem tre-notku neprijetno dirnilo, ko je videl, da mora takoj oiiiti, vendar jia je vsak šel vseeno z veseljem, Češ, cesar ga kliče za pravično stvar.
Po vseh gostilnah je naenkrat za-vejal drug duh. ř"'antje so začeli prepevati fantovske pesmi, kojih refren je vedno bil: „Oj zdaj gremo . . ." Fantje in odrasli možje so kazali očividno navdušenje za iiravično stvar in obetali i Srbom bogato plačati, ker so nam našega predobrega Fran Ferdinanda in njegovo blago soprogo umorili. Na vseh obrazih je bilo citati nepopisno navdušenje. Jiene so sicer jokale, a možje so jih skoro pikro zavračali, čeŠ, zakaj bi se jokal, Če grejo malo Srba „premikastit." Ko so žejie jadikovalc, kdo bo sedaj doma mlatil, so čisto ravnodušno odgovorili, „le počakajte, najprvo bomo Si'ba namlatili, potem bomo prišli pa domov mlatit."
Novomeški kolodvor še ni videl toliko ljudstva, kakor v nedeljo in pondeljek. Že v nedeljo zvečer se jih je odpravilo precej v Ljubljano. Prepevajoč in ukajoč so vstojiili v vlak, in „živijo" klicev ni bilo ne konca ne kraja. V pondeljek na vse zgodaj je bilo polno življenja na ulicah. Od vseh stranij so prihiteli z venci in slovenskimi zastavami okinčani vozovi. Vsak odhajajoči vbik je pozdravljala na tisoče brojeČa množica. (-îijiljivo je bilo gledati žene in otroke, ki so jokaje gledale na odhajajočega moža ozir. očeta. Mož pa, junak od nog do glave, se iztrga z vso energijo ženi in otrokom, pa.liajdi med tovariše, junake, ki „vriskajo in pojo, ker na Srba gredo".
Največ fantov in možev je šlo z opoblanskim vlakom. Med vriskanjem in petjem pridrvi belokranjski vlak na kolodvor. ijjudje so kar poslušali lepe belokranjske pesmi, med kojimi so posebno
pozornost obračale nase pesmi v hrvaškem žalostnem tonu. Vagoni so bili nallačeuo polni, fantje so kar pri oknu skakali noter; ljudje so dchili opazke. Češ, ti bodo že dobri za „šturm". ňe-le okoli ene ure je od-žvižgal vlak med mogočnimi pozdravi občinstva, ki je nialialo odhajajočim z robci, z zeltîuiiiii vejicami v pozdrav, ('esarska himna, katero je intonirala novomeška godba, je donela v zadnji pozdrav dolenjskih junakov.
Godbe, ki so spi'emljale odhajajoče, so j-es pripravile v mestu Še bolj vojno razpoloženje. Posebno se je odlikovala novomeška, ki je spremljala odhajajoče na vsak vlak.
Težka je bila ločitev, vendar za našo ljubo Avstrijo in našega izku.Šenega presvetlega ctisarja se nikdo ni obotavljal zapustiti ženo in otroke in hiteti med bojni grom .... Videlo se je, da ga ni ugodnejšega tremitka! Naši fantje in možje ne gredo v boj prisiljeni iii lirez cilja; dobro vedo, da gredo plačat Srbom nedolžno kri, katero so prelili v Sarajevu. Fantje i]i možje, luiš cesar vas je lahko vesel, vesela pa tudi naša domovina, ko vidi junake, katerim se že na obrazu bere: „Nezmagana mi Četa suio, brez straha in trepeta smo."
Denar v hranilnicah popolnoma varen! — Ljudje, ne pustite se begati !
Novomeško glavarstvo je poslalo na županstva sledeči poziv:
Vsled naročene delne mobilizacije se je bati. da bi se vloge pri hranilnicah in drugih kreditnih zavodih začele dvigati.
Županstvo se pozivlje, da ljudstvu pri vsaki priložnosti razjasni, da Je pri hranilnicah in drugih denarnih zavodih naloženi denar tudi v času vojske popolnoma varno naložen ter da bi obširni dvigi zamogli ravnotako škodovati vlagateljem kakor drugim osebam.
C. kr. okrajno glavarstvo Rudolfovo,
dne 27. julija 1914.
Rechbach.
DomaČe in tuje novice.
Veselica kandijanskega gasilnega društva v nedeljo, dne 2. avgusta, z ozirom na mobilizacijo seveda odpade.
LI^EK.
Togota, sleparstvo in ljubezen.
(Dalje.)
Oh, hriilke ure! (-irozni dnevi! V temni jeČi! Kakor hitro se človek gane, že zarožljajo težke železne verige! V tej temnici mej hudodelci, i)rebiva 1'rh ; dobil je stanovanje in hrano zastonj in niti delati mu ni treba.
Počasi, ])očasi so se iiomikali dnevi, Še ilaljše so bile noči. Kamorkoli je pogledal, vse se mu je zdelo grozno čudtio, ne]ioiiisno hudo. Sovraštvo mu je kipelo v srcu in silna mržnja do onih, ki so bili ž njim obsojeni in enako sedeli. — Si'a-nioval se je celo sam sebe. On, on, nekdaj tako Čislan, ljubljen, vsaj zunanje spoštovan, on, Lrh, nekdaj bogataš, sedaj največji revííž, moi-ilec, kaznjenec! — To in ono je ve(ino vrŠelo našemu jetniku po glavi noč in dan. Nemirna vest ga kljuje, notranji Črv vedno grize; ko se drug! kaznjenci med seboj šalijo, veselo pomenkujejo, je on vt.o|iljen v žalost. Milo zdihuje, iiridko ihti, skesano se joče; ,.Kaj je meni tega treba! O, kako bi jaz lahko srečno živel!" — Si)ominjal se je zlatih, mladostnih dni, ko
je se rad molil na strain svoje predobre mate]'e, ko se je nedolžno veselil po domačih travnikili, ko je se bil čistega, otročjega srca. — In še dalje je iz]iraSeval svojo vest, kaj je ijilo ])otem. — Stopi v tiilaileniška leta. Angelj mirti zgine iz njegovega srca, ker se je že zavedal, da je sin bogatega očeta — poprime se ga tmpult. li'ovsod je IjH spoštovan, vsak je hotel biti ž njim, le o mladem Trlin se je govorilo po okolici. Njegova otročja pobožnost je pešala, dokler ni popolnoma vsahnila in sicer tako vsahnila, da je vsahnilo ž njo vred vse njegovo versko ]ire])ričanje. — Samo veselje, samo radovanje je bilo njegov nialik, katerega je častil. —
Oče umi'je! ('elo posestvo s premoženjem pripade Urhu. — S(;daj, oženi se! ■ — Smrt drage rajnke in ljubega sinčka je trgala njegovo srce, toda njegovega napuha ni vpognila. In ta strast je sedaj v njegovih najlepših letih dozorela, — skopala mu je jamo, sramoto in poguiio.
Ko je to vse premislil, spoznal je sam sebe, videl, da je sam vzrok svoje nesreče. V srcu se mu, je nekaj omehčalo, jiekoča vest mu stiska soize žalosti iz oči. On joka in zdiliuje. —
Tej žalosti je dal duška zlasti ob nedeljah, ko je bil po tolikem in toliketu času zojiet enkrat — seveda sedaj v (iiu-gačnem stanju — s kaznjenci pri sveti niaši. Molil je ž njimi na glas sveti rožni venec. Tu se je topilo njegovo srce v pobožni molitvi, kot nekdaj v otročji dobi. Molil je, iti vselej, ko je šel od službe božje. Čutil se je nekoliko potolaženega, mirnega. O, koliko bi sedaj rad dal, ko bi bil na svojem domu, kako vse drugače bi začel! „Moli in delaj", rekli so mu rajnki oče na smrtni postelji, „moli in delaj in boš srečen!" — „i\loli in delaj", gibale so vele ustnice umirajoče matere. Toda on ni molil, ie na delo se je obesil, in to je biia njegova nesreča, poguba. Delo brez blagosiova od zgoraj pa nima dobrega vspeha. — „O, jaz grešnik, brezbožnež!" je večkrat privrelo s silno žalostjo iz njegovih ])rs po tolikih letih. - Da, revež, veliki revež si, Urli ! —
Toda včasili se ga zopet poloté vsa druga čutstva. In ob takih trenotkih je sedel na leseni klopi, v rokah je držal vročo glavo in jeza, ta grda iijegova strast, se je drvila po njegovejii si'cti, da je začel bruhati grozne kletve po stari navadi. Toda to je bilo le včasih ; le včasili ga je na-
padla togota, sicer je bil Urh že skesan človek, ki je obžaloval svoje iiudobije ter pri iîogu iskal in sklenil iioboljšanje. — Končno je tudi udai'ila zanj ura rešitve. Dosedel je svojo kazen. O, kako ste se nul tresli koleni, ko je stopil po tolikih dolgih letih zopet im prosto! Zunanja svetloba in čisti zrak sta ga bila kakor omamila. Bil je prost! Toda sedaj ga ne razveseli tudi prostost ne. — K'am naj gre V Kje itiia svoj dom, kje svojo streho? —
Počasnih korakov stopa po prašni cesti ]iroti svojemu nekdanjemu domu. Tiadovednost ga žene, vendar» bi rad videl, kaj je na onem kraju sedaj, odkoder ga je pogiuil sleparski Žid. Domu, domu! mu kliče njegovo srce. — Pospešil je svoje korake. Pride vrh liriba, oli, že. gleda znane kraje, vidi od dahsč svoj trud, delo, setev, kjer se pa zdaj baba okoli žid, kakor jež proti lisici. Prihajal je bližje. Videl in sreČaval je znane obraze svojih sosedov. Kaj bodo rekli V Silno ga je sram. Čuti se globoko ponižanega, vsa kri mu vdarja v glavo. Nekateri so se ga izogibali, ali se delali, kakoî' bi ga ne videli, drugi so ga malomarno jiogledo-vali, tretji so mu celo „dobro došel" želeli,
Pri osmem žrebanji delnic I. Narodnega (loma v RudoiruviMi! so l)ile slcilr.Čn deliiicc izŽRibane: I'. St. 11/(i, 'rijm, fil/SS, 75/r)3, Íl2/{j7,
(iíi/;Jl
1(J5/H7, 111/97,
12:i/U)K, ]2(\ll]], i:i()/lir), 163/144,
Ifir)/I4fi, 17G/1.")7, 190/171, I!ir)/17(;, 8/1,'	13i^/l IS, 140/lii;j.
Iz Mir,ne peči. Fi'iuicciu ivovačić v ]\Ialetu Vrlui je 5. junija v Uozok'C treščilo ill mil je Štaiitov kozolca [jog'tirelo. 14 (lni poztieje je „Avstrijski Feiiika", zavarovalnica na Dunaju, ccniia Škodo komaj na 70 kron (i(i vin. Mcsee dni pozneje nm je })a po.slala le "jO kroti. Tri nas jih je dosti zavarovanih pri „Vzajenini zavarovalni" v iijtililjani, )ta kaj takega ni šc ta zavarovalnica jiri nas naredila; je vse pošteno plaćala. „Feniks" pa je že itak malo škodo ecnil, vrlin tega pa šc to ni izplačal. Sodijo prepuščamo cenjenim bralcem samim.
Strašna nesreča v Gorici. Pri znanem sloveiiskeni iiirotehiiiku v (îorici Kerd. Makncu je nastala v sredo t. m. okoli pol sedme ure zvečer strahovita eksplozija, ki je zahtevala tri žrtve in tniicila vso delavnico fj. ilaknca, kateri jc izdeloval umetne ognje. Usodnega dne so bili pred delavnico na travniku ])okojnî Makttc, njegova žena Ana in mehanik Adolť Komol. Nakrat je pretresel zrak silen pok, kakor iz topa, delavnica se jc zi'ušila, po zraku so leteli predmeti. (îrozovito razmesarjeni so bili vsi trije treinitno mrtvi. Grozne poškodbe ima tudi lastnik podjetja pokojni Ferdinand Makuc. (Globoke rane pokrivajo telo, roka je ))a popolnoma zvc-rižcna. Mehanik Adolf Komel ima na pi-sih ravno nad srcem globoko rano, kakor da bi bil prestreljen. Truplo je pokrito z ranami. Vsi trije so bili gi'ozovito lazme-sarjeni, najbolj pa MaknČeva žena. (^lava je ležala poselxîj kakor odrezana, tu ena roka, tam kos roke, daleS sti'an možgani ill Čisto iiosebcj ercva. Po vsem travniku so bili razmetani deli njenega telesa. S tolikim trudom iii delom postavljena delavnica je uničena. Stene so podrte, streha je odnesena, v.se orodje, vsi stroji razbiti. l'ó vsem travniku, r)0 metrov dalei, leže posamezni kosi delavnico. Vzrok je neznan. Bržkone sta mož in Žena, ki sla oba delala pridno v delavnici, v naglici kako žarečo reč prezrla, tako, da se je smodnik zapalii. Pokojna Ferdinand in Ivana Makue sta bila lastnika jjrvo in edine jugoslovanske tovarne umetnih ognjev. V zakonu sta živela nad vse srečno. Mehanik Komel pa zajnišča vdovo z otroki.
Položaj v srbski armadi. Srbski vojaki tako dezertirajo, kakor še niso nikdar prej. Dezerterji de/.ertirajo večinoma v
pa seveda v takem glasu, da bi se Vrh raje v zemljo pogreznil, kot tako zaničevanje in zasramovanje poslušal. Pa L'rh je bil nekoliko žc prijiravljen na to, ali Vsaj slovesnega in prijaznega sprejema se ni nadjal. Nobenega ni dobil, da ))i Čutil ž njim in ga tolažil. — Kam lioče iti, kam se sedaj podati ?
l'oznal je srce, katero ga jc zares enkrat ljul)ilo, četudi on istega niti naj-nianj ni bil vreden. In to srce si gre poiskat na p ( de opa liší e, k svoji jirodobri I'ajnki, da ga tolaži, ali vsaj, da ga posluša.
iCmalo najde počivališče svoje rajnke 1'rške. Poklekne k grobu in milo joče in ?'dihuje. V grozni žalosti zadremljc in ^'iispi, naslonjen ua trdo, hladno postelj(t svoje preljube rajnke. ■—- V sanjah se mu ^'di, kot bi njegova draga Trška res čnla, 'lil ga tolaži. Vidi jo iired seboj : pi'ijazno gleda, govori mu tolažljive besede, sliši "l'ominjajoći glas: vse bo drugače . . . . 'ili .... Hoga ne pozabi .... Tvoja iie-'^■'tíča , . , ker si zavrgel lîoga . . . Jaz "lohm ... in tvoj nedolžni ... za tebe ... •iodi.. . spokori se .,. moli... didaj ... ! — S])anja ga prebudijo koraki, Outi roko 'jii svoji rami. — J3il je osivel starček, •^iistitljiv gospod župnik. (Konec Bledi.)
popohli uniformi. Pi'îpovedujejo, da so srbski vojaki strašno nezadovoljni in da trjie vojaki bedo. Zadnje dni odrejena premikanja vojakov, o katerili razlogov vojakov niso obvestili, so povzročila ži^ vahno vznemiijcnje. (^ete so izredno slabo preskrbljene.
Presenetljive aretacije vsbïd velesrb-ske propagande so se izvi'šile v Zadru. Aretirali so namreč ponoči t. m. na krovu parnika Lokrnn dnbrovniškega župana, drž. poslanc-a (Jingrijo, nadalje deželnega i)oslan(;a l'ogliesija in nekega srbskega popa, ki sta oba Dulirovničana. Júidar je namreč deželni in državni zbor zaključen, kakor sedaj, iioslanci niso imun.
V Srbiji vse od 18. do 60. leta pod orožjem. V Srbiji so pozvani iiod orožje vsi moški od 18. do GO. leta. Izvedli so torej popolno mobilizacijo, (jlavni stan je v Nišu. Srbski kmetje so zelo nezadovoljni, ker niso mogli požeti žita. Listi poročajo, da se srbski vladi ni posj'ečilo vzbuditi med prebivalstvom vojnega razpoloženja.
Naši podaniki beže iz Srbije. Ta teden je pobegnilo iz Srbije okoh 3500 avstro-ogrskih podanikov. Begiincom se je zelo slabo godilo na potu. Najiadeni so bili od besne iimožice, ki jih je tolkla z dežniki in palicami ter jih obmetavala s kamenjem in psovala. Fanatizirana srbska množica je divje jisovala Avstrijo, zalite-vala vojsko in se obnašala kakor zblaznela. Se-le 1)0 opetovanem posredovanju nemškega poslanika Griesingerja se je beguncem posrečilo stopiti na ladje in oditi ita naša tla.
Naše zaveznice. Z I'adoveihiostjo smo zasledovali vedenje naŠib zaveznic Nemčije in Italije ob izbruhu vojske. Ivljub vsem dvomom nas naše zaveznico do sedaj niso varalo. Italija je oticijelno izjavila, da naš odločen korak y Belgradu odobi'ava in da stoji za nami. Tudi Nemčija se je začela takoj pripravljati, da izpolni v slučaju potrebo svoje zavezniške dolžnosti do Avstrijo. Nemčija se osobito trudi dosoči med velevlastmi, da ostane vojska mod Avstro-Ogrsko in Srbijo osamljena, ne da bi se kdo drugi vmes vmešaval.
Kaj reče Rusija in Francija? liusija se celi čas zelo sumljivo vede. Nekateri poročajo celo, da je več armadnih korov mobilizirala in jili ])oslida jiroti avstrijski iiusji. Ruska zavoznica Francija je sprva kazala bolj sovražno lico, a sedaj je že mnenja, da zavoljo Srbov no bodo pustili kaliti evropskega miru. Največ je sedaj odvisen svetovni mir od obnašanja Rusijo.
Turčija, Rumunija in Grčija so izjavile, da se ne bodo vmešavale, dokler se kdo drugi ne bo vmešaval.
Bulgarija se navdušuje, da izrabi s(idanjo priliko in se maščuje nad ňrbijo. Na srbsko mejo je že po.slaIa veliko število vojakov, ki bodo v ugodnem trenutku udarili po Srbih.
Anglija kaže zadnji Čas zelo kavalirski obraz. Večina angleških listov odobrava 'našo odločnost in izjavlja, da se ne bo vmešavala v naš spor; v slučaju širšega konllikta bo baje pustila Nemčiji ua morju popolno prostost.
Rumuni še vedno izzivajo Bulgare, lîulgarski listi poročajo, da jc 22. t. m, zopet streljala rumunska straža na hulgar-sko patruljo. Kmalu na to je bajo bulgar-ski stotnik razložil rumunski straži, kako se morajo obe straži obnašati in živeti v prijateljstvu. Kljub temu pa je precej nato zopet s streli napadla rumunska straža bulgavsko. Vsekakor se vidi, da hočojo tudi Rumuni izzvati resen spor med seboj in Jiulgarljo.
Zakonodajne korporacije zaključene. Povodom spora med Avstro-Ogrsko in Srbijo jc cesar zaključil državni zbor. Istotako se zaključijo deželni zbori Dalmacije, Kranjske, CJoriŠke, Moravske, Nižje in Zgornje Avstrije, Slczijc in Štajerske.
Velike patrijotične demonstracije. Vest o nezadovoljivem odgovoru Srbije se je na Dunaju razširila takoj v posebnih
izdajah. Virile so se velike patrijotične demonstracije. Več tisočglava množica poje ]iavdušeno „Princ i^^-genovo" pesem in cesai'sko himno. Na Dunaju vlada silno navdušenje za obračun s Si'bijo, Demonstracije so se vršilo tudi }jrod nemškim poslaništvom na Dunaju. V jjvovii in Krakovu je domonsti'irala v nedeljo velikanska množica in navdušeno klicala: „Živela Avstrija!" „Pfuj Rusija!" Ruske konzulate stražijo močne sl.raže. Ko je ljudstvo v Gradcu zazvedelo nezadovoljiv odgovor Srbije, se jc v velikanskih množicah zbralo po ulicah, (iosposka ulica jo bila natlačena; tisočei'a množica je klicala navdušeno „Iloch" našemu cesarju. — Vest o prekinjcjiju diidomatičnih odnošajov med Srbijo in Avstrijo je vzbudila tudi v IJero-linii veliko zadovoljstvo. Pred avstrijskim poslaništvom so so vršile velike demonstracije. Pela se je „Die Wacht am Rlieiu", avstrijska cesai-ska himna. Pred velikim generalnim štabom so se vršile burne demonstracije proti Srbiji.
Mostovi zastraženi! Na vseh želez-niškili mostovih so postavljene straže. Straže imajo povelje, da zoper vsakega, ki bi se na jirvi poziv: „Stoj!'' ne ustavil, rabijo orožje. 1'osebno močno so zastraženi vsi mostovi čez Donavo. Ojiozarjamo ljudstvo na to odredbo, da ne bo kdo postal Žrtev nerodnosti in nevednosti.
Srbska vlada zapustila Belgrad. Srbska vlada je preložila svoj sedež v Kra-gujcvac. Si'bski dvor jc lîelgrad žo ob 10. uri dopoldne zai)ustil, ko je bilo gotovo, da Srbija avstrij.ske zalitevo odkloni. Še v soboto popoldan je kralj odredil mobilizacijo celokupno srbske armado. Belgrad je zapustilo že v soboto tudi vse urad-ništvo in vojaštvo. Državno zalogo zlata in srebra, ki je lila v lielgradu, so odpeljali na štirih vozeh v notranjost dežele.
Diplomatična zveza prekinjena, Srbski ministrski predsednik T'ašić je v soboto îiekaj minut pred šesto uro popoldite prišel k avstro-ogrskemu poslaniku (íieslu in mu podal nepovoljen odgovor na avstro-ogrsko noto. Baron Giesl je odgovor vzel na znanje in zajmstil Belgrad s svojim personalom ob (i. uri 3n minut popoldne.
Dober „kšeft" so naju-avili v torek nekateri novomeški trgovci z živili. Nekdo je raztrosil med ljudi neosnovano vest, da bodo popoldne ob 3. ui'i zaprte vse trgovine in da ne bo mogoče nič več kupiti. Te neumne vesti so celo raznašali nekateri trgovci; iiržkone so imeli veliko slabega bl.aga, katerega so hoteli ravno ob tej priliki prodati. Ljudje so začeli kar oblegati trgovine tako, da jim ni bilo mogoče postreči. Opozarjamo tudi v tem oziru, da je razširjanje takih vznemirljivih vestij tudi po ^ 308 kaz. zak. kažnjivo in se bo proti krivcem najstrožje postojialo.
Proti beganju ljudstva. Oni, ki raz-našajo neosnovano govorico, da ob voj-skinih Časih denar jíH denarnih zavodih ni varno naložen, se bodo brez ozira naznanili sodišču, da jih kaznuje po ^ 308 kaz. zak,, ki pravi: Kdor z javnim raz-glaševanjeni trosi lažnjive, za javno varnost vznemirjujoče vesti, ki niso podprle, ali take govorice naprej razuaša, je kriv ])re-stopka, ki se kaznuje s strogim zaporom od 8 dni do treh mesecev.
Kmetijsko-nadaljevalni tečaj za ljudsko učitelje na Grmu ie moral zai'adi mobilizacije v pondeljek 27. julija prenehati, ker so odšli strokovni ućit(;lji in večje število udeležencev pod orožje.
Omejitev prometa. Pričenši z julijem se po vseh avstrijskih državnih železnicah omeji tovoini in osebni jiromet.
Aretacije v Dalmaciji. V Dalmaciji so aretii'ali več oseb, ki so osumljene veleizdaje. Dne 22. jtdija je bil aretiran Nikola Jíartulovié, na prošnjo ljubljanskega sodnika, nadalje dr. Angelojnoviča, ki je baje na nekem srbsko-iirvaskem sokolském slavlju imel veleizdajalski govoi'. Policija je izvedla (udi liiŠno preiskavo pri občinskem uradniku v Splitu ňcgviéu.
Ruska stavka raste, število stavku-jočili v Petrogi'adu je baje doseglo število 1Í20.000 ljudij; jedro cele stavke tvorijo tovarniški in tiskarski delavci in uslužbenci cestne železnice. Pj'iŠlo je že na več mestih do krvavili s}io])adov med delavci injiolicijo; delavstvo je jielo revoluci jonarue pesmi in obmetavalo policijo s kamenjem in oddalo veČ strelov, iii i banje je zelo opasno in bo brez dvoma upHvalo na smer ruske politike v sedanjem položaju. Najjirvo bo morala Rusija seveda najn^aviti red doma, potem še-le bo mogoče misliti na napade tujih držav.
Najlepše proslavimo novomašnika in mu izrazimo svoje želje, da bi bila si'cčna jiot njegova pri delu za Boga in domovino, ako pri novih mašah naberemo med svati primeren znesek „Slovenski Straži" Zato se na vsaki novi maši, ki so vrši na slovenski zemlji,si)omnimo „SlovenskeStraže".
Umetniške trobarvne razglednice v spomin vstoličenja zadnjega kneza v sh)-venskem jeziku se dobe pi'i Slovenski Stiiiži v Ljubljani, Cena za »0 razglednic 3 krone 50 v, za 100 razglednic 7 kron. Habite v našcni narodnem jubilejnem letu lul do-jiisovanju z ziuinci, pri čestitkah ob godovih in drugih slavnostnih prilikah samo te razglednice, ki naj širijo tako povsod poziv na delo za našo staro pravdo!
Vlaki s spalnimi vozovi, kakor jih je uvedla Prusija, se pri nas ne bodo nvedli. Nočni vlaki imajo namrečžeitak eden spalni voz. Ako se oglasi najmanj (i oseb in je eden sjjalni voz že napolnjen, se pripne pa Se eden.
Ameriški novičan-
A^ Homer City Pa. je 19, junija v premogokopu pobilo rojaka Franka Bizjak, da je vsled tega umrl. ■—■ Blizo mesta La Salle 111, so dne 21. junija utonili trije Slovenci: Luka Pungrčič, 32 let star, 32 letni .lan, Grdina in 24 letni h'ran Zagorec. Vračajočim se z ribolova se je v kanalu prevrnil čoln in ker Jiiso znali jdavati, so utonili. Njib trupla so našli in dne 23. junija pokoi)ali. - Anton Sitar, trgovec v Jireckenridgu !Miiin. je ondi prodal svoja ))osestva ter se je za stalno naselil v -lolietu, kjer ima ))rata trgovca in mnogo slovenskih prijateljev. — V IMttsburgu Pa, je umrl rjMetni -losip Luknian po štiriletni bolezni, dne 2"). jun. Rojen je bil v Toplicah na Dolenjskem, kjer za])ušča vdovo. — V Bulialo N. jc dne 27. junija umrla Josijiina Vovk loj. Kobe iz Novega mesta. Stara 52 tet, zapustila možu 5 otrok. — V Oanonsburg\t Pa. je umrl rojak Fran Potočar po domače Lužar po kratki a mučni l)oleznÍ. — V -lolinstownu Pa, se je 4, julija na železnci ponesrečil Ivan Omeiv.u, doma od Rajhen-iKirga ob Savi.
Gospodarstvo.
Slabo mleko.
Ako je mleko slabo in nezdravo, ima to lahko več vzrokov. Lahko smo temu krivi sumi ali pa tiči vzrok v zdravstvenem stanju dotične krave. Največkrat smo pa samř vzrok, večkrat vede, večkrat tudi nevede.
Največkrat se nam začne ndeko kvariti, ko pride ven iz vimena. Alleko je namreč siiiio občutljiva tekočina, vse bolj, kakor si navadno mislimo. Prvo na-])ako napravimo ])ii mleku, če smo pri nudži premalo snažni, če i-mamo .soparne in preuialo zračne hleve in če ndeka iz takili lile.vov hitro proč ne spi'avimo. Pomniti jc, da je v slabem hlevskem zraku vse polno glivic, malih bitij, ki se primešavajo mleku med molžo in ki mleko pozneje kvai'ijo. Mleko se navzame v tem slučaju slabih lastnosti takorekoč že v hlevu. Xajveč je v idovskem zraku takih glivic, ki i)ovzroČajo ju'i mleku hitro kisanje. Ce SUK) vrh tega še sami premalo snažni in
Če iiiltíko preiiiab Lladiuio, i^oteni Jiî nič čudnega, ie se tiilcko v ])oletnein Čas» jn-eliitro kisa iii pi'i ktiliaiijii zasin. Vsa sLvřtr Stí ii^^odi nai!in;č lui tii način, da prclvarjitjo te t^livic« sladkor, ki sc iialiaja v tidcku, v mlečno kislino. 'l'a |>a povzroči, da sc sirjiiiia v iidekti izloči in /gosti v širno goščavo. Čc hočemo obvarovati mleko pred takim kisaiijeni in sploli pred neugodnim vplivom slabega hlevskega zraka, moramo skrlteti za čisti zrak v lilevu in jnoramo na to še postîbtio pred molžo pa/iti. Zato se tudi v hlevili, v ka-teril) se redi luolzno živino, pred molžo redno zrači, da se zrak kolikor mogoče ščisti.
Ker se mleko med molžo rado iiasmeti, naj se pomolzeno mleko takoj prcccdi in sicer skozi cedilo, ki jo Čisto iti dosti goHto. Taka cedila jo najskrlirieje snažiti po vsaki rabi. Tudi ni tega cedila za nič drugega rabiti kakor ediuole za mleko. Ôe nismo pri precejanju dosti snažni, smo sami krivi, če mleko n\ tako okusno in doltro. t'edilo je po vsaki rabi takoj osnažili z vročo vodo in splalinîti šc z mrzlo. Da se luknjice ne zaniaše, naj, se rabi tudi siikovo ščetico pri snaženju. Cedilo bodi tudi gosto, da se iiileiio kolikor jnogoče dobro precedi. Najboljša so lllandrova cedila, ki imajo dvoje sit in vmes kemično iisto vato.
Glavna stvar je potem, da se po molži šc gorko mleko dobro in zadostno shUuli in spravlja na hladne, zračne i)ro-store. Tudi to je važen pogoj, da ostane nileko^ zdravo in okusno.
Ce nismo z nilekoiti snažni, če ga premalo hladimo in spravljamo v slahe l)rostorc, poleni sc ne smemo jii'av nič čuditi, će je mleko manj okusno in če sc nam rado kvai'i.
Pri mleku je tudi važno, da ga sami ne kvarimo in da mu ne iirimešavanio vode. Vsak. kdor hoČe mleko lahko in dobro ]irodajati, naj gleda na to, da bo ])ostregel s ]>rvovrstnim ndekom. Zakaj se pa ljudje trgajo za tako jiilekoV Gotovo zaradi tega, ker je ]nleko dobro, ker je dotična miekariea poštena in ker ravna z mlekom snažno in jiravilno.
Ravnaj tudi ti tako in ne bo se treba pritoževati Čez nai'oČitike I Zgodi se tudi, da iitiajo krave slabo in bolj vodeno mleko. Če imaš tako kravo, da ne gre njeno mleko dobro in lahko v denai', je tako kravo prodati pri prvi ugodni pi'iliki, kajti mleka od slabili krav ni mogoče vsiljevali strankam. Xa ta način l)i tipelo tudi dobro ime dotiČncga živinorejca,
Slednjič je opozarjati tudi na to, da naj se itdeko v zadnjem času brcjosti, ko je mlečnost na malem, pi idrži doma in naj se ne sili v kupčijo, ker tako mleko ni za pi'odajo. S tem si jeniljetno le dobro ime v mlečni kupčiji.	Koiirtuan.
Dohodki kravjereje.
Ueja tHolznib krav prinaša kaj različne dohodke. Ravna se to po tem, kako lahko in dobi-o se mleko v denar sjn-avlja in kako nam krave molzejo. Ravna se pa tudi po tem, koliko luis stane i'eja in pred vsem koliko nas stane krma.
Kjer se mleko dobro prodaja in za ugodno ceno, tani je j'cja bolj dobičkonosna. To je jasno. V tem oziru pa nahajamo pri nas iirav različne razinei'e. V okolici mest in trgov je mleko dosti dražje kakor zunaj po deželi. V mesta se pio-daja 1)0 20 h liter in dražje, dočim je na deželi po 12 h in še ceneje. Kjer Jii prilike zii prodajo mleka, tam je mleko sjjloh po ceni. Tam so tudi dohodki kravjereje _ liičli. Po takih krajih se nič kaj ne {)gre-vajo za rejo krav. To vidimo tudi jio naših dolenjskih krajih.
Dohoilki kravjereje se I'avnajo pa tudi po mlečnosti. Tudi v tem pogleilu nahajamo pri nas velike razlike. Imamo krave s srednjo težo, ki molzejo ]>o iJTiOO do ;-i(JOi> 1 na leto, iireiiinogo pa takih, ki
molzejo komaj loUO do 1800 litrov. Nato moratii danes poseinu) ojiozarjati, zlasti po ti.stili naših krajih, kjer se mleko lahko prodaja. Dandanes je vse bolj kakor v pi'eteklili časih gledati nato, da nam krave dobro molzejo. Lahko trdim, da sc po iideČnosti najbolj ravna, kako dobičkonosna je ki'avjareja. Zato nam pa jie sme biti vseeno, kako molzna je krava. Danes moramo zahtevati, da nam daje krava petkrat toliko mleka kakor je težka. Krava, ki je težka 500 kg, nam ima dajati ob [jrlmernl reji pot(;mtakem ^500 kg oziroma litrov mleka na leto. Hodimo tedaj tudi pri molznih kravah malo bolj izbirčni in ne redimo vsega, kar nam v roke pride in kar ni za rejo. Časi, ko so se krave redilo Jiajbolj zaradi telet in gnoja, so miiuili. Danes jc treba, da se nam reja izplača. To je pa mogoče ediuole, če krava dobro molze. Kolikor ugodnejši je kraj za prodajo mleka, toliko bolj nam je na to gledati. Jvrava, ki molze aooo litrov, nam dajo, če je liter ))o IG h, Jia icto 480 K kosmatega dohodka, mej tem ko dobimo od ki'ave, ki molze 1500 1, le 240 K na leto, tedaj polovico manj. To pa ne sme biti vseeno našim živinorejcem.
Kakor se dohodek kravjereje obrača pred vsem po mlečnosti in ccni mleka, tako se obrača po drugi strani tudi po stroških reje, v )U'vi vrsti seveda po s t r o š k i il za k r m o. (ilavni strošek pri reji živine je iianireč krma.
Zato jc pa množina in kakovost krme tudi merodajna za večji ali manjši uspeli pri kravjireji. S pokladanjem močnih krniil se stro,ški potiinožc. Ker se pa ž njimi poveča tudi mlečnost, se z nakujio-vanjem močnih krmil ugodno vpliva na povzdigo dohodkov. Najiačno bi bilo, ko bi se naši živinorejci držali samo doma pi-idelane krme, ker je ta najcencjša. Gotovo je prav, da se uporabljajo pred vsem cenena domača krmila za pokladanje molzni živini, ali v današnjih Časih pomagati si je tudi s kupovno močno krmo, s katero se da prav ugodno vplivati na zboljšanje mlečnosti in s tem vred tudi na večje dohodke iz kravjereje. V resnici vidimo, da se danes vneti živinorejci pov.sod iwprijemajo pokladanja močnih krmil, ker jih uči izkušnja, da se dado ž njimi dohodki kravjereje izboljšati.
Storimo tudi mi tako! Rodimo pri molznih kravah izbirčni, redimo le dobre molznice itipospešujiiio-mlečnost tudi z inočriimi krmili. Na ta način sc bodo tudi ju'i nas povzdignili dohodki kravjereje povsoil, kjer je količkaj ngodna prilika za prodajo mleka, llobi'iiian.
Dražbeni olilic.
E 401/14 15
Dne 2. septembra 1914 tlopoludne ob 10, «ri
1)0 pri tem aodiiud v iztji it. S iia jiodstavi s tciii odo-breuili l)ogojev draílíti slodeíiL nepremiiium :
liniíiťa vi, št. 17: liiáa, Bvinjiik, gĐii[iodnrRl(0 jiosloitjo, vodnjak, Si vrtu, (i ujiv, 1 pašnik. Cciiilun vrednost 3754 kroii. Najiiianj.ši poiinilak 2ň03 K.
Hruiiica vi. it. 'Jn. 1 njivn. Ccuiliia vrediiOKt '28ti K. Najmanjři iwiiiidok 192 K.
HriiàiPft vi. Ét. Siti: 2 )miiiik«, 2 njivi. Cenihia vrednost ôOU K, Niijmanjši pouudek 3a3 K.
ITriiiica vi. Èt. 377: 2 travnika. Cenilna vrediioKt 81(i K. Nujiiuiiijiii jioiiiiilek .')44 K.
Giilirje vi. it. 378: 1 njiva. Couilna vrodnofil 220 K. Najiimiijši jiotuidek 147 K.
l'otov Vlil vi. št. 4^'e: 1 KO'îd. Ceuilua vrednost 370 K. XajiimnjŘi iwniidek 257 K.
C, kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. IV., dne 17. julija 10Í4,	T2
Gospodarske drobtine.
Razdelitev vzrejevalnili podpor v okolišu živinorejske zadruge v Kandiji. I>e-želni odbor je nakazal živinorejski zadrugi za novomeško okolico ))otrebnÍ znesek, da se razileli kot dfugi del vzrejevalnili jiodpor med one živinorejce, ki so teleta, za katera so dobili jeseni leta 1912 prvi del premije, oskrbovali dobro in naprej redili. Te premije bo živinorejska zadruga 1'azdelila v četi'tek, dne (î. avgusta tia kandijanskem sejmišču ob *J. dopoludiie. Zaraditega se poživljajo vsi oni živinorejci, ki so prejeli prvi del premije, da i)riženo
takrat premovane živali v četrtek G. avgusta (.. 1. na sejmišče v Kandiji na ogled, kjer se bo oi) i), dopolnilne vi'Šila razdelitev drugega dela vzrejevalnih premij.
Tečaj za uporabo sadja in zelenjadi
jn-iredi kranjska kmetijska šola na Grmu od řSl. avgusta do 4. septemlna s sledečim sporedom: V po n del jek 31. avgusta od 2. do 4. u]'e popoludnc: ,1'omcn konser-viranja sadja in zelenjadi. Vzroki itokvar-jenja satlja. Od 4. do (i.: i'raktlčne vaje v sadni kuhinji. torek 1. septembra od 8. do 10, ure dopoludne: Kipenje, Kisanje zelenjadi. Kouserviranje zelenjadi v kozarcih in pušicah. Od 10. do 12. ure: Praktične vaje. Popoludnc od 2. do 4. ure: Napi'ava marmelad (zalzna), mozge (povidla) in zdriza. Od 4. do (i. ure: Praktične vaje v sadni kuhinji. V sr(;do 2. sept, od 8. do 10. doijohidnc: AHaganje sadja v kozarce (iiajirava kompota). Shranjevanje sadnih kons(.'rv. Od 10. do 1 2. ure : Praktične vaje v sadni kuhinji. Popoludne od 2. do 4. ure: Naprava soka iz jagodlčevja in drugega sadja. Od 4, do (j, ure: Praktične vaje vsadili kiiliinji. V Četrtek 13. sept.: Dopoludne od 8. do 10. ure; Sušenje sadja in zelenjadi. Od 10. do .1.2, ure: Praktične vaje v sušenju, ropoliidne od 2, do 4, ure: Obiranje in sjjravljanje(shranjevanje) sadja. Vlaganje sadja v zaboje, košarice in sode v svrho kupčije. Od 4. do G. ure: Praktične vaje v sadovnjaku in sadni kleti. V petek 4. septembra: Dopoludne. od K. do 10, ure: Naprava sadjevca (mošta). Sestava sadja in mošta. Kipenje mošta. Naprava oceta, Od 10. do 12. ure: Praktične vaje v sadni kleti. Popoludne od 2. do 4. ure: Ravnanje s sadjevcem, bolezni sadjevca in ravnanje s pokvarjenim sadjevcem. Od 4. do .5, ure: Praktične vaje v vinski kleti. — Predavanja pj've tri dni oziroma štiri dni so namenjena v prvi vrsti našim gospodinjam in dekletom. Od 3. do 4. sejitembra pa gospodarjem. Tečaja se je udeležiti vseh 5 dnij ali pa tudi samo prve 3 oziroma 4 dni ali pa tudi zadnja dva dneva. Ker se s]in.ijmc z ozirom na praktične deoion-stracije le omejeno število udeležencev, se je treba priglasiti do 20. avgusta. Oddaljenim in poilpore potrebnim udeležencem iz ]\raiijskcga, ki za podporo pravočasno
po dopisnici jn'osijo, povrne ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta in za prehrano po l',50K. Vendar se izplača podpora le tistim, ki sc jim je izrecno dovolila. Priglasiloni je pristaviti tudi, katere dneve se jtiisli dotičnik udeležiti teťíaja. Prošnje za podporo in jiriglasila je nasloviti na ravnateljstvo kmetijske šole na (Ji'mii pri Novem mestu, pošta Ivandija-Kranjsko.
Loterijske številke. Trst, 2!). julija	HO 34 40 GH
P. n. občinstvu na znanje!
Meščanska korporacija v Kostanjevici
si je napravila najnovejše vrste
mostno tehtnico.
Vabi sc prodajalce in odknpovalce, da jo v vsakteri potrebi vporal)!jajo, ker je jako točna in z vtiskom naznanja težo na karti.
Do novega leta 1915 sc bode v kostanjeviških sejmili vagalo brezplačno.
Kostanjevica, dne 21. julija 1914,
Ivan Gliha,
70-2-2	načelnik.
Posestvo
obstojoSo iz lii^B in VKňga gospodarskega iiosloiija, so m vredno ceno takoj proda. Zraven ja Icji vrt, jioljo in velik gozd ter dobro obdelan vinograd, ki letos l)osol)tio dobro kaiio. Vue posestvo leži ob cesti bliKU nove postajo Urstia ,Sela. — Laliko se tuiii vse skitjiaj in takoj vzame v najem za. pet let, acvcdu x viiunii Bedanjinii pridelki. — Natauineje so îzvo pri
Leopoldu Polisek, vas žice 32, pošla Toplice (Dolenjsko). «0-3-3
Priden, zdnu vîijenec
se ttUvoj sprejme v knjigoveznico pri J. Krajec nasi, v Novem mestu. — Ozira sc le na domačine: novomeške ali iz bližnje okolice.
aifons Oblah - Nouoniesto
i
i —— 1
M	priporoča svojo	M
M bogato zalogo špecerije, galanterije
U y	I I I	W BI B W ■	------krf
m	Glavna zaloga tržaškega dvozvezdnega petrohîja ter jedilnega olja W
M znamka „Minerva". — řlahtevajte vzorce od riža, kave itd., katere pošljem M W na željo prav rad ťranko in poštnine prosto.	ffl
m Najiii/jc cene!	Točna postrežba! 1
U	Nil drobno in debelo!	JJ


m

un-iu-1 i I
ass
Popolnoma varno naložen denar.
7a\ Kiindijo in okolico, reg. zadr. / neoin. 7a\\ow
= V lastnem domu v Kandiji
Hprejoiiifi liraaihic vloge od vsaeoga, če je lycn ud ali ne, ter olircstiije po


14)-Ki
ua leto brez odliitka reutncřía davka, katerega sama r/. «vojejra [dai-aje.
12417773