Leto. VII, St. 22. V Ljubljani, v nedeljo 23, januarja 1923. Posam. St. 1 Din.
HflPREJ
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int. št. 312. Ček. rac. št. Il.y59. Stane mesečno 15 Din, za inozemstvo 25 Din, Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Pokrajinski strankin zbor v Celju.
(Dalje.)
Sodr. Jože Ogrin (Spodnia Šiška): V imenu kraevne politične organizacije v Spodnji Šiški predlagam sledečo resolucijo:
»Člani krajevne organizacije SSJ v Spodnji Šiški, zbrani na članskem sestanku dne 3. januarja 1923 so razmotrivali o delu pokrajinskega načelstva v prošlem poslovnem letu in sklenili predložiti strankinemu zboru nasledn;o resolucijo:
1. Boji glede nastopa, oziroma ustroja stranke ki so se vršili ustno, posebno pa v strankinem glasdu. so imeli preveč osebnega značaja in so bili stranki bolj kvarni nego koristni, ker so privedli do tega. da so se začele ločiti gupe od ofici-elne stranke in ie radi tega pokrajinsko načelstvo nad temi odcepljenimi grupami zgubilo svoi vpliv.
2. Takt ka glede samosto ne kandidature ori zadnjih ljubljanskih občinskih volitvah se odobrava izvzemši kandidature onih. ki niso bili člani stranke.
3. Krivde odcepljenja. katere se danes še vedno dolže nazne osebe, zlasti delitev stranke med »mladine« in »starne«, ne pozdravliamo in predlagamo, da se stranka čimoreie konsolidira, ker razcepljenost vpliva kvarno na doraščajočo mladino in ustvarja mlačneže.
Radi tega predlagamo:
a)	da nai se smatra g!as'lo stranke za naisilneiše agitacijsko sredstvo napram vladajoči reakciji ne pa za osebne bo:e posameznikov, seveda v kolikor niso potrebni za obrambo.
b)	bodoče pokrajinsko načelstvo naj stremi za tem, da se čimpreie združijo vse obstoječe socialistične frakcije v eno enotno socialistično stranko, in sicer na temelju neizprosnega razrednega boja napram vladaioči reakciji.«
V »Napreju« napadajo socialiste-sta-rine. bolje oa bi bilo, da bi jih ne napadali. Tisti; ki so nekai delali, so vendar tudi boljši socialisti nego je pa sodr. Bernot.
Sodr. Rudolf Čebular (Celje): Povem svode osebno mnenje. Sodr. Kocjančič naj se takoi odstrani iz Maribora. »Naprej« naj se tiska v toliko izvodih, kolikor ie naročnikov. Osebnosti naj se ne prednašaio v listu, dokler o tem ni sklepal pokrainski odbor. List nai služi zdravim in poštenim načelom.
Sodr dr. Korun:	Pokrajinski	od-
bor res ni mogel storiti vsega, kar bi rad storil. Glede bilance, katere ni bilo mogoče pravočasno izdelati, pa predlagam: Strankinemu pokrajinskemu odboru se naroča, nai napravi do 1. februarja 1922 po veščaku bilanco za »Naprej« in vse druge založniške strankine posle in jo dopošlje vsem strankinim organizacijam in jo eventualno objavi tudi v »Napreju«.
Kar se tiče pisave »Naoreja«. bi podprl predlog sodr. Čebularja, kjer govori zoper nanade. O članih politične organizacije naj se nikakor ne piše in nai ne bodo osebno napadani.
Vprašanje gospodarskih organizacij bo treba rešiti- Če pride Tone Kristan zopet v Ljubljano, potem bo treba borbe
zoper vodstvo Konsumnega društva. Treba je na vsak način remedure, če ne. pojde vsa organizacija v Kristanove In v tuje roke.
Ljudska tiskarna je podjetje, ki visi v zraku. Pokrajinski odbor naj zasigur* večino delnic, in sicer naj bodo delnice v rokah organizacij in članov organizacij. Napravi naj se sindikat, ki bo zasigural tiskarno stranki.
Sodr. Zv. Bernot:	Glede	bilance
moram pojasniti, da ne gre za njeno izdelavo. temveč za njeno razmnožitev. Bilanco si vsak lahko ogleda in slišali ste tudi poročilo kontrole. Razmnožitev pa ni tako preprosta kakor lani. ker imamo letos tudi »Naprej« v bilanci, ki ga lani ni bilo- Sem odločno za to, da se objavi v »Napreju«.
Sodr. Koren (kot predsednik): Kar se tiče Konsumnega društva, smo tisti člani pokrajinskega odbora, ki smo obenem tudi v odboru konsuma, začeti boj zoper sestavo vodstva Konsuma, ki je res sestavljeno nepraktično, ker je vodstvo obenem nastavljenstvo. Na druga podjetja stranka nima sploh nobenega vpliva in visi res vse v zraku.
Predlog, da se objavi bilanca v »Napreju*. je bil soglasno sprejet. Dalje prih^
DR. OSTER REZAČ:
Cast komur čast!
Poročila, ki smo jih dobili o poteku konference za »enotno fronto«, soglasno potrjujejo našo že staro trditev, da se za vsemi temi frontami skrivajo ljudje, ki nimajo nobenih načel, nobenih principov.
w^T:.TiTIrgag
MUKI.
Da povem brez ovinkov — pristaš sem nove struje v slovenski literaturi, ki ji še nisem preskrbel primernega imena, obljubim pa lahko že danes, da bom to stori takoi. ko bom prebrskal vse leksikone, v katere sem se zaril kakor črv v namočeno zemljo. Na:'brž bo to kako preprosto ime. n. pr. bio-kiue-gnejkozofija ali kai podobnega, natančno še ne vem. še ni dolgo, ko sem čital nekje, kako godrnja uradnik na uglednega slovenskega literata, ki ga ie tolažil v pričakovaniu trl-naistega meseca v lanskem letu s pregovorom: obljubiti in dati ie preveč, češ, njemu je lahko, sede za mizo. potegne iz zaprašenega predala oguljeno knjigo, odpre. Prečita, zapre pomisli, napne možgane, napiše, pošlie glavnemu uredniku glavnega lista, in ker je tx>slal glavni literat glavnemu uredniki^tiavnega lista, .ie trinajsta mesečna plaEa zagotovlena brez posebne debate v narodni skupščini Pa ne smete misliti, da je to res! Bogme. kogar ie zadela nesreča, da mora vezati otrobe in kratkočasiti po kavarnah naše
ljudi, je glavni trpin med glavnimi trpini na zemlji, čeprav mu plača kot glavnemu literatu glavni urednik glavnega lista za vsako vrstico zvezanih otrobov po 1 krono. Rudar ve. da ie v zemlji še mnogo premoga, čevljar ve, da se ljudje sramujejo bosih nog, sodnik ve, da ie še mnogo tepcev na svetu, literat si pa puli lase, ki se mu ježijo na glavi pri misli, kaj bo takrat, ko ne bo več oguljenih knjig. In teh sedem suhih krav je že pred vrati. Vse je obrabljeno, vse prepisano, prevedeno, prekuhano in prepečeno, v glavah pa šumi jesenski veter in pleše otožno z orumenelim listjem. Gospod, usmili se nas, Kriste, usliši nas. ki si nam dal veliko moč. da oznanjamo tvoio slavo med ljudstvom! Ne dovoli, da se posuši nebeški studenec tvojega neizmernega usnrljenia, ki je žuborel v naših srcih in napaial žejno ljudstvo! In gospod je uslišal molitev zvestega hlapca Poidi, sin, veliko ie moje dopadenje nad teboj, stooi med živali, našel boš nova pota in oznanjal novo resnico. In hlapec je odšel, kamor ga ie poslal gospod-^ Moja povest ni b:la brez madeža spočeta, tudi dveh očetov nima, kakor se
to večkrat dogaja, temveč ie bila rojena kot vsaka poštena povest. Tista noč je bila silno čudna in malo da me ni še danes strah, kadar se je spominjam. Vračal sem se od »Novega sveta«, kjer sem tri ure premišljal, če ie res ali ne. kar so trdili naši pradedi, da ie v vinu resnica, pa sem končno sklenil, da ni res. Komaj sem zelo razočaran in močno ogorčen prestopil prag gostoljubne hiše, sem trčil z nosom v človeka, ki se je nemudoma ustavil in me jako začudeno pogledal. Menda sem mu rekel: Oprostite, gospod, moj-nos mi dela celo življenje preglavice. Kje bi že bil, da ne hodim vedno za njim!
»Tepec ste. in ne glejte me tako debelo! Obrnite svoj nos proti domu in ne ovirajte ljudi, ki nimajo časa kakor vi, da stikajo z nosom tam. kjer ni treba,« se je zadrl gospod in me še enkrat prav zanič-' Ifcvo pogledal. Menda si je mislil, da je zadeva z nosom poravnana, zato je dvignil hkratu obe nogi in skočil po zajčje naprej. V skoku sem ga ujel za rokav in potegnil nazaj.
»Oho!« sem mu dejal, »tako pa ne gre, gospod! Jaz in mod nos sva dva po«
temveč so Čisto navadni koristolovci. ki se prodajo vsakomur, ki jim ponudi — mandat.
Že ob času ljubljanskih volitev se je čisto jasno pokazala vsa gniloba, ki se je zbrala na Turjaškem trgu. Žal, so pa imeli ti ljudje na razpolago dovolj sredstev, denarja za tisk, avtomobile, za svoje agitatorje itd., tako da se jim je s temi zlatimo kanoni posrečilo preprečiti, da ljudstvo ni zvedelo resnice-
Z vsemi temi umetnimi sredstvi so znali udušiti tudi upor v lastrnh vrstah, tako da se le na zunai zdelo, kakor da so med seboi popolnoma enotni.
Na zadnjfi konferenci so pa vsa ta nesporazum ljenia bušknila z vso silo na dan. Ta nesporazumi jen ja so taka. da te očitno. da le nova stranka, ki je bila na tel konferenci rojena — bila obenem položena tudi na mrtvaški oder.
Že na shodih, ki jih prireja ta gospoda, se prav često slišijo ostri medklici: prodali ste nas! Ti klici se zadnje čase vedno boli množe in očitno je, da bodo v najkrajšem času dobili večino tisti, ki so proti gnilim kompromisom.
Ne bo dolgo, ko bodo gospodje komunistični advokati e Lemež, Fabjančič, Klemenčič, Stefanovič itd. s svojimi najnovejšimi zavezniki kakor so Mihevc. Kopač, Tokan, Perič itd. izbacnjeni iz Delavskega doma.
V kavarni »Union«, kjer so to »stranko« »sklenili«, bodo potem imeli časa še več, nego ga imajo sedaj, da se dodobra zgovore, ne več o »enotni fronti«, temveč o odžaganih vejah.
Za primer, kako v komunističnih vrstah vre, naj priobčimo le govor Marcela Žorge. v katerem jim je povedal skoro vse, kar smo jim povedali že tudi mi. Govor posnemamo po zadnjih »Delavskih novicah«, kjer ie bil gotovo že precej cenzuriran, vendar kaže že vseeno gnev, lci se v njihovih vrstah vsak dan huje po-Javlja-
Marcel Žorga pravi, »da je parola «notne fronte izšla iz Rusije, in sicer se mora enotna fronta izvesti samo med revolucionarnim proletariatom- Govori se o vzrokih, zakaj je propadla hainfeldska in berlinska konferenca. Socialisične skupine se morajo izjaviti za izstop iz II. Internacionale, drugače se ne moremo z njimi družiti. Oni, ki so za enotno fronto samo
šteniaka, ki ne zaslužita nobenega očitka, če sva trčila v vašo častitljivo osebo, se te to Zgodilo zategadelj, ker vi ne živite z nosom v popolni slogi-« Branil sem svoj nos, čeprav ga sovražim iz dna duše.
»Tepec ste, slišite,« ie zatulil gospod nad mojim ušesom, s pestjo me je sunil v prsa, da sem odletel nazaj čez prag in malo }e manjkalo, da se nisem vrnil k izgubljeni resnici. »Vidiš,« sem dejal nosu, »kam si me spet zapeljal! Ne bom več hodil za teboi. sem nadaljeval in se tresel od jeze. Zgrabil sem ga z levico, obrnil v stran in korakal od mesta nesreče.
Ljudi ie bilo tisto noč v mestu več kakor ponavadi. Ne vem, ali se množe tako hitro, ali pa zapuščajo hiše samo takrat, kadar je zunaj čudna noč. Krepko sem tiščal nos v stran in zato sem se iako začudil, ko sem drugič trčil: to pot pa ne v človeka, temveč v nekako okroglo hišico. kjer nihče ne stanuje, vsaj tako sem sklepal, kor se ni nihče oglasil, čeprav sem z glavo močno potrkal. Hišica je bila pisana kakor predpustna šema- »Volilci, glasujte za« — takoj nato debela, črna
v Sloveniji. ' so kdntrarevolucionarji. (Medklici: Nihče ni za enotno fronto samo v Sloveniji!) Enotna fronta revolucionarnega proletariata se mora postaviti na vsem svetu. Žorga govori dalje proti intelektualcem. za katere pri vstopu v stranko ne zadostuje 21 točk, on bi predlagal za intelektualce najmanj 42 točk. Češki narodni socialisti so buržujska stranka, oni so nekaka kopija ruskih eser-jev (socialrevolucionarjev). Naši so jim enaki. Z glasovanjem za zakon o zaščiti države so se onemogočili. (Medklic: fuj!) Ne more biti govora za volilni kompromis z narodnimi socialisti, ker moramo iti v volilni boi z enotn:m programom. Ljubljanske občinske volitve sp bile napaka, ker smo se združili z buržoaznimi klerikalci. (Medklic: sam si bil za to!) Naj živi enotna fronta revolucionarnega proletariata!« (To je citat iz »Delavskih novic«).
Mi se z Žorgovo politiko gotovo ne strinjamo. Konštatirati pa moramo, da se ni dal zamešati med malomeščanske otrobe.
S takimi nasprotniki se mi sicer bojujemo, vendar jih spoštujemo. Nam so taki sovražniki naiooasnejši, vendar imamo zadoščenje v tem, da so se tudi na oni strani našli ljudje, ki se jim to koristo-lovstvo gabi. S takimi nasprotniki se bomo lahko sporazumeli takrat, ko bo razvoj pokazal, kdo izmed nas ima prav.
S političnimi verižniki pa — nikoli.
Politične vesti.
+ Radikale1; nameravajo osrečiti Slovenijo z odličnim kandidatom — dr. Nin-čičem. Minister Zupanič se ie baje sporazumel z mariborskimi Nemci, ki bodo volili radikalce. — Pokrajinski namestnik Hribar pa vodi pogajanja z narodno napredno stranko, da bi ta na deželi podpirala radikalce, v Ljubljani pa radikalci njo. Ta pogajanja so se začela 26. v Bel-gradu.
+ Uradniške organizacije so dobile brzojavno obvestilo cla bodo dobile v nekaj dneh od finančnega ministra definitivni odgovor na svoje zahteve. Napovedani protestni shodi državnih nameščencev so radi tega odpovedani. Tudi protestni shod državnih nameščencev v Ljubljani se ne bo vršil, kar se nam ne zdi posebno korajžno. Če bodo uradniške organizacije
svinja, »v boj za napredno Ljubljano« — »vsi na manifestacijski shod« — nato spet pravtaka svinja. Mrgolelo mi je v očeh in glavi in sklenil sem. da ie konec sveta.
»Hej, ljudje božji,« sem kričal na vso moč. »povejte, kai vse to pomeni! Hiše brez ljudi, prašiči sredi mesta, manifestacije in volilci glasujte, volilci ne glasujte — babilonski stolp, sodnji dan, pomagajte!«
Nekaj začudenih obrazov je obkolilo pisano h'šico. Pogledali so me, pokimali z glavami, nekdo mi ie celo pokazal jezik, pomagal oa mi ni nihče. Nos sem prijel z desnico, obrnil ga v drugo stran in zapustil čudno hišico. Bal sem se. da bo zaklicala za menoj — tepec ste, zato sem korakal na vso moč in kamor so me nesle noge. ki so bile nekam čudovito okorne. Ker nisem hodil za nosom, me ie Bog tako težko kaznoval. Kako in zakai me je zaneslo v oni del mesta, kjer so same palače. še danes ne vem. Stanujem namreč kot glavni literat tam. kjer ni nobene hiše, ki bi zaslužila to lepo ime.
' (Dalje prih.)
vodile tako malo energičen bol za svojei zahteve, ne bodo uslišane.
+ O kandidaturah komunistov poroča belgrajsko »Vreme« 26. t. m., da vlada ne bo dovolila komunističnih kandidatur, dokler se ne bodo odpovedali 21 moskovskim točkam in prekinili vezi s tretjo internacionalo.
+ Musi jnani so imeli 25. t. m. v Sarajevu skupno konferenco obeh frakcij, Spahove in Maglajličeve. Predlog za skupen nastop obeh skupin je bil odbit.
+ V mešano komisijo, ki naj prouči obmejne zadeve ob bolgarski meji in vpade četašev. je bolgarska vlada že imenovala svo;e zastopnike. Cim stori to tudi naša vlada, bo komisija odpotovala v Ma-cedonijo.
+ Italijani bodo začetkom februarja izpraznili dozdai še zasedeno ozemlje, ki pa pripada po rapallski pogodbi nam. t. j-Sušak in tkzv. tretjo cono v Dalmaciji.
+ Reparacijska komisrja je 26. t. m. odklonila nemško prošnjo za odložitev re-paracijskih plačil in ugotovila kršitev mirovne pogodbe Nemčije proti Francoski in Belgiji.
+ V ruhrskem ozemlju se vrste spopadi in izgredi med domačim prebivalstvom in okupacijskimi četami. Nad mesti Mainz, Trier, Koblenz in Duisburg so Francozi proglas;li 25. t. m. obsedno stanje. — Francoski socialisti so izdali pro-klamacijo. v kateri protestiralo proti mobilizaciji poštnih in železniškh nastav-Ijencev. ki jih misli poslati francoska vlada v Poruhrje. da zamema nemške.
+ Turki se pripravljajo na nadaljevanje vojne z Grčijo. Mobilizirali so 20 letnikov, v Traciji imajo pa že 60.000 mož pripravljenih.
Dnevna vesti.
Protestni zbori državnih nameščencev in železničarjev, ki so bili določeni za nedeljo 28. t. m., se začasno ne bodo vršili, ker je Osrednja zveza javn:h nameščencev in upokojencev v Ljubljani dobila iz Belgrada brzojavko, češ, da je finančni minister sprejel predlog o izenačenju uradniških doklad, o izenačenju stanarine, penzionistov itd. Centrala uradniških organizacij ie poslala to brzojavko s pripombo. da bi bil sedai vsak protestni zbor neumesten in škodljiv, zato naj bi se ne vršil. Mi tega ne razumemo. Vemo namreč, da je finančni minister tiste predloge sprejel. a tega ie že nekai dni sem. in od tistega dne Da do danes ie nastopal samo tako, da je videti, kako bi rad imel, da zadeva zopet zaspi. Mi smo že opetovano povedali.. da goloba ne smeš biti vesel, dokler tl čepi na strehi. In vsa tista izenačenja čep:jo še vedno na strehi. Manj strahu in več odločnosti, predvsem mani strahu pred tistm. kar ie neumestno in škodljivo — raznim vladajočim bogovom — to je naš princip. Kako naj bi bili tisti shodi škodljivi? Ali na ta nač:n. da bi finančni minister zooet odbil »sprejete« predloge? V tem slučaju bi si morali biti uradniki svesti. da se bore za svoie pravice, ne pa za kakšno miloščino s strani finančnega ministra. Ce se danes v resnici bore za miloščine, je to njihova krivda, ker izključuje vse. kar diši po klečeplazenju, vse pravice-	Jk
Josip Stritar, najstarejši med našimi literati započehrk ene cele dobe v našem slovstvu, se le v petek iz Aspanga v Avstriji, kjer je živel v veliki bedi na svoja stara leta. pripeljal za stalno v domo-
vino. Omogočili so mu mirno nadaljnje življenje v enem najleoših krajev slovenske zemlje, v Rogaški Slatini. Povsod so ga zelo slovesno sprejeli.zlasti v Mariboru. Slovensko ljudstvo in celo merodajni krosi so torej enkrat pokazali, da jim ni vsako duševno delo stvar brez pomena- Morda bi bilo samo to umestno, da pokažejo svoje razumevanje še na neštetih, drugih primerih. Ker veliko je še duševnih delavcev. ki bi potrebovali nujne pomoči. O naši moderni n. pr. bi lahko čisto mirno povedali, da živi res od same besede božje.	v
Delavci! kupujte čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Kozina & Ko., Tržič, ki so najboljši in najcenejši in ker s tem pomagate k zaslužku lastnih sodrugov.^ Glavna zaloga na drobno in debelo, Ljubljana. Breg 20*
Ljubljana.
Na prvi izredni sefi novega občinskega sveta 27. t. m. je bil izvoljen dr- Perič s 33 glasovi za župana, dr. Stanovnik z 31 glasovi za podžupana. Vse druge glasovnce so bile prazne. Kravalov ni bilo, samo demokrati so nekoliko ugovarjali. ko je dr. Perič režim malce okrcaL
Inšpekciji dela v Ljubljani. V včerajšnji številki »Napreja« smo čitali nekaj o inšpekciji dela v Mariboru in Celju, kar zelo radi verjamemo. Da tudi v Ljubljani ni vse v redu, se ni treba čuditi. Dovoljujemo si ljubljansko inšpekcijo dela opozoriti na slučaj, ki ie že enkrat bil obelodanjen. toda ne da bi inšpekcija dela storila svojo dolžnost, je stvar zaspala- V tedniku »Delavec« št. 41. z dne 16. decembra pr. 1. je bil objavljen dopis pod naslovom »Spodnja Šiška«, iz katerega je bilo posneti. da sodarski mojster »Tišler«, ki ima svojo delavnico nasproti pivovarne »Uni-on« začne z delom med 5. in 7. uro zjutraj in dela do 11., celo do 1. ure ponoči-Delati morajo v tem času tudi vajenci pod 17. letom. Zaposlenih iona več pomočnikov, ki vsi delajo pozno v noč. To resnico lahko potrdi vsak pasant v ali iz Spodnje Šiške, ker ga že od daleč opozarja na to ropot pri nabijanju sodov. Dopis v »Delavcu« je tudi naslovno oblast opozoril na vse to, ki pa do danes gotovo ni prav n:č ukrenila, ker sicer bi »Tišler« ne mogel nadaljevati izkoriščanja svojih delavcev. Gospod inšpektor se lahko sam na lastne oči prepriča, če gre v poznejših urah mino omenjene delavnice in ob taki priliki lahko obišče kršitelja zakona o zaščiti delavcev. Seveda ga tudi lahko kaznuje- V pivovarni »Union« imajo sodarski delavci (industrija) težko stališče, ker konkurira v škodo zadn'ih g. »Tišler«. imamo zakon o zaščiti delavcev, zakon o inšpekciji dela in druge slične zakone, pomagata pa vsi skupaj nič. ker zakonov ne izvajata. Delavec kljub zakonom ne pride do svojih pravic. rt’ti onih, ki mu jih nudi zakon, če ga ne Ščitita niti inšt:tuc:je in oblasti, ki so za to zakonito postavljene. Radi »Tišlarja« se zgraža vsak pošten človek. zato pozivamo inšoekci ta dela v Ljubljani, da napravi nemudoma red. Pokrajinska uprava, mestni magistrat kot obrtna oblast, bi tudi lahko posegla vmes in povedala svoie proti obrtnikom, kakor je »T’šler«. ker tudi te oblasti imajo dolžnost šč’titi pravom^ne zakone, izdane v zaščito delavstva. — Opazovalci.
Celje.
Neka? Jz celjske cinkarne. Dobili smo od zavednega sodruga naslednje v obja-
vo: Nekako 1919. leta. Če 'se ne motim, ko sem še bil tam zaposlen, se še dobro spominjam, kako Slovesno ie organizirano delavstvo vrglo na cesto svojega največ-iega izdajalca, čeprav ie bil nekai časa predsednik strankine organizacije v Celju. Delavstvo, ki se je zavedalo svoie moči, se pa tudi drugega svojega nasprotnika ni ustrašilo, Čeravno je bij takrat komisar— danes je nekaj več — in je naredilo žnjim isto kakor s prvim.. Radi skrajno slabega gospodarstva se ie leta 1921. obrat znatno skrčil- Posledica ie bila kljub intervenciji poslanca sodr. Bernota, da je obratno vodstvo Pod vodstvom sedanjega •svetnika, katerega delavstvo v cinkarni dobro Pozna, vrglo dne 6. februarja 1921 nad 200 delavcev na cesto.. (Med njimi tudi take. ki so izgubili v cinkarni vse svoje moči in mlada leta.) Takrat ie sicer organizacija izgubila zunanjo moč, toda gnev je ostal v nfih srcih in ni dobro, da se hočejo pojavljati sedaj novi Vrečkoti v tovarni, ki so se s hltajenjem in petobza-njem prerili nekako med delavske biriče. Veš prijatelj Per. čeprav nisem več v tovarni, čemur si bil mnogo kriv ti, ki si mi pomagal, da sem zletel na cesto z vso svojo družino, danes sem čisto zadovoljen s tem; toda vem prav dobro za tvoie nesramno postopanje s tamošnjim delavstvom in se dobro pazi, da ne doživiš — čeravno ne danes — oa v doglednem času — isto čast, kakor že zgoraj imenovani! Kljub največii nedolžnosti nazunaj. se lahko po avijo znamema! S tem sem te hotel posvariti kot prijatelj, čeprav nisi vreden moiega prijateljstva, in priporočam ti biti malo treznejši v presojanju svoje usode. Stanovanie, razsvetljavo, kurjavo in 5.600 K mesečne plače ne dobiš tako lahko. Če bi rad spoznal svoiega prijatelja. ki te danes svari, ga spoznaš le pod pogoiem, da se ooereš dosedanita grehov s svojim brezsrčnim ravnaniem z delavstvom in če postaneš takšen, kakršen delavec biti mora- — Bona arniko!
Iz stranke.
IZJAVA.
Z ozirom na politične izjave Štefana Sušiča. člana krajevne politične organizacije v Spodnji Šiški, na konferenci za »enotno fronto« 21. januarja 1923 v »Delavskem domu« na Turjaškem trgu, ki je bilo nekoliko netočno, pa v bistvu neiz-premenjeno objavljeno v »Delavskih novicah«. kjer »v imenu krajevne organ zarije SSJ v Šiški izjavlja, da bo organizacija izrekla Socialistični stranki Jugoslavije nezaupnico, če bo nastopila pri volitvah v narodno skupščino samostojno« — konštatira odbor zgoraj imenovane organizacije, da nje članu Štefanu Sušiču ni bila poverjena naloga, da nastopi v imenu organizacije na konferenci za »enotno fronto«, da poda sploh kakšno izjavo proti stranki in da se bo zato imel zagovarjati v smislu strankinega pravilnika.
Za kral pol. org. .SSJ v Spodnji Šiški:
Odbor.
Op. ured.: Govori se, da je bilo zastopano na tej »konferenci« tudi naše uredništvo in da je torei morebiti zastopal isti »delegat« tudi »Naprej«. Ko bo postalo to malo jasnejše, ko bomo zvedeli tudi za druge svoie »zastopnike«, bomo izprego-vorili tudi mi.
Jeseniška podružnica SSJ bo imela svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne
4.	februarja t L aa Savi v »Delavskem
domu«. Dnevni red: 1. poročilo odbora h leta 1922: 2. volitev novega odbora in zaupnikov; 3. ravnoterosti. Začetek točno ob 9. Če bi ob določeni uri občni zbor ne bil sklepčen se bo vršil doI ure kasneje na istem mestu z istim dnevnim redom, neglede na število navzočih članov. Dolžnost vseh članov ie. da se občnega zbora zanesljivo udeležijo. — Odbor.
Iz strok, gibanfa.
Trbovlje. Podružnica Unije slovenskih rudariev v Trbovljah vabi vse svoje člane na članski sestanek kateri se bo vršil v ponedeljek, dne 29. ianuarja t. 1- ob 4- popoldne v »Delavskem domu«. Udeležba dolžnost. — Predsednik.
Volitve se bližajo. Obujte sl škornje in pokažite, da je 50 organizacij več, kakor 50 dobro plačanih agitatorjev!!
Kulturni mestnik.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALI* ŠČA V LJUBLJANI.
Drama:
Sobota, 27. jan. »Živi mrtvec«. Delavska predstava. Znižane cene. Izven.
Nedelja, 28. jan. ob 3. popoldne »Li-liom«. Izven; ob 8. zvečer »Vojiček«. Izven.
Ponedeljek. 29. jan. »Madame Sans Gene«. Red E.
Opera:
Sobota. 27. jna- »Triptychon«. Red C. Nedelja, 28. jhn. »Nižava«. Izven. Ponedeljek, 29. jan. zaprto.
UTRINKI.
Zakaj ni mogoča »enotna fronta« med g. Pollakom in njegovimi delavci?
Zato. ker Pollak ve, koliko zaslužijo njegovi delavci, ti pa ne vedo. koliko »zar služi« on.
*
Po ljubljanskih volitvah 3. decembra 1922 smo napisali, da sta zmagala dva, socializem in neumnost. Socializem je zmagal zato. ker so se hotele vse stranke prikupiti ljubljanskim volilcem z obljubami socializma, torej so pač uvidele, da se proti soculizmu ne bo dalo nikdar več delati. Zmagala je pa tudi neumnost — kajti volilci so šli za tistim, ki je o b 1 j u b-ljal več socializma, namesto da bi sami začeli delati za socializem.
*
Pametni ljudje se ne prerekajo več, ali je socializem pot k rešitvi ali ne, temveč hočejo v socializmu, to ie v organizirani družbi, delati za dosego socialističnih ciljev.
Slabost? Slabo spanje? Nervoznost? Neveselje do dela? Ali se večkrat pojavljajo različne boli? Dober prijatelj v takih slabih dneh je pravi Fellerjev Elza-flu'-d! Dobro služi za umivanje in obloge, ravno tako kot kosmetikum za usta. glavo. kožo! Močnejši, izdatnejši in bolj delujoči kakor francosko žganje! S pakova-niem in poštntao 3 dvojnate ali 1 špeci al-na steolentaa 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenta 208 dinartav in 5% doolači’a razpošilja: lekarnar Eugen
V.	Feller. Stubica Donja. Elzatrg št. 252, Hrvatsko.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v Imenu pokr. odb. SSJ)
Tisk Uiiteljske tiskarne v Ljubljani.
Zahvala.
Za vse dokaze sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti naše preljube pokojne mame
MARIJE PETERLIN
se vsem sorodnikom, prijaleljem in znancem naj-iskreneje zahvaljujemo. Iskrena hvala vsem, ki so na9 tolažili ob bridki izgubi in ki so v tako velikem številu spremili pokojnico na njeni zadnji poti.
Zagorje ob Savi, 27. januarja 1923.
Rodbina Peterlin Kralj.
Upton Sinclair:	France	Kremen.	26. nadalj.
(Po avtoriziranem prevodu Ivana Mol ek a.)
VI.
France Kremen v ječi.
Stranka je imela odslej vsak večer javen shod na vogalu blizu Glavne ulice. France je redno pomagal, kakor je bila njegova navada. Hitro je povečerjal in odhitel na lice mesta. Govornik seveda ni bil; France bi se bil zgrozil ob misli, da bi on stopil na zaboj in govoril. Ampak on je bil eden tistih, ki so omogočili drugim govoriti, in ki so želi sadove gibanja.
Prijateljski mizar, ki je imel delavnico v bližini vogala, je naredil premični oder na štirih nogah, ki se je lahko razložil po končanem shodu. Oder je bil shranjen v mizarjevi delavnici in en sam človek ga je lahko nesel in postavil v par minutah. Govornik je stal par čevljev od tal in imel je tudi držalo, za katerega se je lahko prijel in udaril po njem. če je bilo treba. Zraven odra je bil drog s petrolejsko bakljo in dolžnost Francetova je bila, da je bila posodica s petrolejem vedno čista in napolnjena. Ko je bil shod otvorjen, je France držal bakljo, ki je osvetljevala govornika; če pa ni držal bak-lje, je prodajal socialistične tiskovine poslušalcem, posamezne iztise »Delavca« in brošure po pet ali deset centov, ki so bile naročene iz strankine centrale.
France je prišel domov pozno v noč, Izdelan In truden radi dnevnega in večernega dela. Padel je zraven Lize in zaspal, kakor bi ga ubil. Zjutraj je imela žena precej napora, da ga je zbudila, ko je naznania budilka, da je treba zopet na tlako. Izpil je skodelico vroče kave in takoj se mu je razvoz-ljal jezik. Pripovedoval je ženi o dogodkih na shodu prejšnjega večera. Zmirom se je kaj pripetilo. Nekdo Iz množice poslušalcev je motil govornika, drugič se je priklatil pijanec, ki je pričel delati kraval, potem sta prišla najeta pretepača, ki ju je najbrž poslal stari Granitch — tako je sumil France
— da razbijeta shod, in tako ni bilo nikoli konec sitnosti.
Liza je kazala popolno sočutje do moža, jezila in smejala se je z ujm, kakor zahteva dolžnost dobre, zveste žene
— toda v njeni duši je bila vedno tiha žalost, ki je lastna ženski konservativni naravi. Ni razumela Franceta in njena duša je bila v boju z njegovo viharno, uničujočo naravo. Zaslužil je dvakrat več kot kdaj prej v svojem življenju in Liza je doživela prvo priliko, ko bi bili otroci lahko dobro oblečem in nasičeni, a vrhutega bi se par dolarjev prihranilo — prvič v življenju bedne družine. Ali France je bil sleherni večer na socialističnem shodu in namesto, da bi si čuval dobro službo, je storil vse, kar je bilo v njegovi 'moči, da jo čimprej izgubi! Bil je kakor človek, ki pleza na drevo in žaga vejo, na kateri sedi!
(Dalje prih.)
■■■■■■■■«■■■
PREDPUST1923
SVILA	u plesne	obleke
KIP	. .	.
ATU	n ,,	„
BATIST	. ..	.
EI1IH	„ ,,	,,
ROKAVICE	za ta in moilB
NflffltE EU
toaletni izdelki Ljubljana
Mestni trg it. 10
^£SHa«aaflBH&a
Kous. društvo za Slovenijo
Poštni predal št. 13. Telefon inter. št. 178.
Ljubljana.
Pošt. ček. rac. št. 10.532. Brzoj. nasl. ,Kodes‘ Ljubljana.
Hranilni oddelek
naznanja, da je s 1. nOi/embrOftl 1922 zvišal obresti in sicer
za navadne hranilne vloge....na	6%
za vloge proti četrtletni odpovedi . . na 61/a°/0 za vloge proti polletni odpovedi. . . na 7°/« *
Hranilce vlog« sprejemajo in ipla&ijejo vae prodaj Ine naše sadru^e!
Vlagajte vse svoje prihranke v lastno hranilnico!
»Pošljite naročili no!“
Cie. Gie. Transatlantque
z Francoska linija ......-...r
Najkrajša in n* udobne ša vožnja v AMERIKO.
WT Ha* re-New-York samo 6 dni. ~W2
Glavno zastopstvo zn Jugoslavijo: „Slavenska banka id d. v Zagrebu".
Vozne listke in tozadevna pojasnila daje:
IVAN KRAKER,
zastopnik v LJUBLJANI, Kolodvorska ulica 41.
mr Na bol še peči sedanjost« s<> emajlirane
LUC-ove peži.
vna zaloga, prodaja in zastopstvo za Slovenijo in iužne kra e pri
F. P. Vidic & Komp.,
trgovina stavbnega materijala Pr*i«rwov» itiica LJUB JANA Prešernova ulica
»Rudnik Trbovjje“
sprejme v delo
modelnega mizarja.
Reflektira se samo na prvovrstno in popolnoma samostojno moč z večletno vsestransko prakso v strojnem modeliranju.
Pletenine
kakor jopice, ulmsko perilo, nogavice, rokavice
A. SINKOVIČ nasl.
K. S O S S.
Ljubljana, Mestki trg 19.