frlnfttiim v gotovini Leto LXm., it. 144 V Ljubljani, petek 27« junija 1930 __priloflk t • Cena Din 1. kbaja vsak od-rji zbornici, ali bo ukinitev m iltskj ustave predložena v sankcijo spodnji zbornici je zakladni minister Snowden v i'iiemi ministrskega predsednika odgovoril, da je zadeva tako nujna, da je treba nas'o . ti brez odloga. Tozadevno odredbo bo sankcioniral kralj. Ukinitev ustave bo prvlašena danes potom malteškega guvernerja. London, 27. junija. AA. V spodnji zbornici je izjavil državni podtajnik za r se iave, so v z/vea s tem govorili tudi o zrvezi balkanskih držav, pri čemur sn zlast*' podortalr, da je Mala an-tanta kot pobonrca ideje miru vedno pripravljena aktivno scdelovati pri pacifika- ciji Balkana in z vsemi sredstvi podirati ktnsolidacjo balkanskih držav. Konferenca zunanjih mir.is-.mv bo h"z-kone zaključena že danes popo:dne al. pa jutri dopoldne. Soglasno se ugotavlja, da se je tudj na tej konierenc: mamiestra'a popolna solidarnost Male antante in da so bili zgrešeni vsi računi. da bi moglo v Mali antanti zaradi izprememb v Rumuniji priti do kakrh aeaogfanij Schobrov poset v Budimpešti Avstrijski zvezni kancelar dr. Schober bo začetkom julija posetil madžarsko prestolnico, da vrne poset madžarskim ministrom Dunaj. 27. junija. Začetkom Juii.a jo avstrijski zvezni kancelar dr. ?choh«r posetil Budimpešto. Iz vladnih krogo\ sc naglasa, da gre za docela nepolitičen poset, s katerim hoče dr. Schober vrni 1 posete raznih madžarskih ministrov, ki so ^a Že večkrat posetili o priliki svojega šivanja na Dunaju ali potovanja p-*'-o. Danaja. Kljub tem oficijelnim 1 "javan pa se pripi- suje Schobrovemu poseru v 3utlmpeSrl vendarle gotov političen značaj, ker se smatra, da spada tudi ta poset v okvir Schobrove inozemske turneje. Vendar pa mu ne pripisujejo večiena r^jiena, ker rrt misliti na to, da bi se odnošaji med Avstrijo in Madžarsko bistveno \z^>i e.ncniti. Schobra bo spremljal madžarski poslanik na Dunaja. Revolucija v Boliviji Uporniki so se utaborili v La Pazu in sestavili svojo vlado — Predsednik Silos je pobegnil New York, 27. junija. Po vesteh iz Bolivije se uporniško gibanje naglo širi ter je zavzelo že tak razmah, da vlada v državi popolna anarhija. Uporniki imajo v svojih rokah že vse vzhodne pokrajine ter so se utaborili v La Pazu, kjer je njihov glavni stan. V La Pazu so se vršile med uporniki in vladnimi četami krvave borbe, v katerih je bilo nad 30 mrtvih in več sto ranjenih. Končno so se vladne čete večinoma pridružile upornikom. Uporniki se se- stavili svojo vlado, ki ji načeluje neki general. Upor *e naperjen v glavnem proti sedanjemu državnemu* predsedniku Silosu, ki je hotel ostati na predsedniškem mestu kljub temu, da je njegova štiriletna funkcijska doba že potekla. Po še nepotrjenih vesteh je predsednik Silos pobegnil in se zatekel pod okrilje ameriškega poslaništva Zedinjenih držav. Z La Pazom so prekinjene vse brzojavne in telefonske zveze, zato teh vesti ni mogoče kontrolirati. V gorečem letalu V Mostarju se je pilotu naredniku Kovačeviču vnelo v zraku letalo, ki se je nato zrušilo na zemljo Dne 24. t. m. je imelo prebivalstvo v Mostarju, kakor poroča beograjsko »Vreme«, priliko videti strasno nesrečo v zraku. Pilot-narednik M. Kovačević je dobil nalogo, naj leti v krogu z letališča Ja-senice preko južnega dela mesta. Letalo pa se je v višini 1.000 m vnelo. Po gostem in temmem dimu, ki je naenkrat izibruhnil iz letala, se je pojavil plamen, tako da je bilo vse letalo podobno žareč emu meteorju. V grozi so Uudje gledali, kako je skušal Kovačević skočiti z letala, vendar se je v poslednjel trenutku premislil, ker je uvide!, da ga čaka gotova smrt. Zatem se ie dobro videlo, kako je s pilotskega sedeža prestopil na mesto za izvidnika, ki je bilo prazno, nato pa se je spenjal po letalu, da bi se izognil strašni smrti v plamenu. Ko ie videl, da mu ničesar ne pomaga, je ponovno skušal skočiti z letala, toda višina in neprimerni teren sta ga zadržala. Letalo je še nadadje gorelo in ko so posamezni deb' razgreti od plamena popokali, se je v navpični smeri zrušilo na centralno pokopališče. Mnogi gledalci tega groznega prizora so odhiteli na mesto nesreče, kjer jim je uspelo nezavestnega pilota še pravočasno potegniti iz razbitega letala, preden ga ie objel plamen. Nesrečo so gledali tudi mjegovi predstojniki in tovariši na letališču ter mu odhiteli na pomoč z avtomobilom Rdečega križa, ki je vedno pripravljen, do-čim so nekateri letalci prileteli s svojimi letali. Pilot Kovačević je dobil več težkih poškodb in opeklin ter so ga prepeljali v bolnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Goljufija s kavcijami v Zagrebu Zagreb, 27. junija, n. Zagrebšk." policija je danes aretirala lastnika bančnega me* njalnega društva »Adrija« in tvrdke »Ko* lo« za varčevanje in izposojanje Frana Pe* cha. ki je imel najprej nekakšno denarno podjetje za prodajo in špekulacijo z vred* nostnimi papirji. Ker mu to podjetje ni uspevalo, je osnoval »Adrijo« in »Kolo« ter nastavljal uradnike, ki so mu morali plačati kavcije po 10 do 15.000 Dfn. Te Kavcije je Pech porabil, zaradi česar so ga uradniki ovadili policiji. Oškodoval jih je za 73.600 Din. Umor sofijskega tovarnarja Sofija, 37. junija. V Gabrov i so našli včeraj umorjenega znanega soiii ■sKcg? tovarnarja Vanče Popova, svaka b;\šega zunanjega ministra Kalnova. O morilcu še ni nobenega sledu, prav tako pa je tudi vzrok umora docela neznan. Komunistična akcija v Indokini Pariz, 27. junija. AA. Cesopisj^ sovc«asno poudarja protikomunistično reakcijo v Indokini. Anamitski politični krogi svarijo svoje pristaše pred uničujočo komunistično propagando. SOBOTA TS NEDELJA koncert v tieteCu (foettevu^ Svira Sonny-Boy jazz. — Izborna vina in pivo, prvovrstna kuhinja, najlepša razgledna točka, krasne tujske sobe. — Zelo prijetno bivanje za letoviščarje. — Pension Din 65.—. — Interurb. telefon 3042. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 22.725, Berlin 13.465 do 13.495 (13.4S), Bruselj 7.S97, Budimpešta 9.8932, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 7.9609, London 274.40-275^0 (274.80) Newyork 56.345—56.545 56.435), Pariz 22\ do 223 (232). Praga 167.39—168.09 (167.79) Trst 296.22 INOZEMSKE BORZE. Čarih. Beograd 9.1375. — Pariz 2*26. — London 25075. — Newyork 515.95. — Bruselj 72. — Milan 27.03. — Madrid 58.90. — Amsterdam 207.30. — Berlin 122.9S. — Dunaj 72.825. — Sofija 3.74. — Pragi r "t. — Varšava 57.35. — Budimpešta 90.275. t Inž. A. Cluna. 40 letnica ljubljanskega mestnega vodovoda L 1890 je imela Ljubljana samo 12 javnih vodnjakov — Prvotno je mestna vodarna lahko dobavljala 30.000 hI vode na dan, sedaj pa že 370.000 hI — Ljubljana porabi v poletnih mesecih 180.000 hI vode na dan Pred štiridesetimi leti dne 29. junija IS90 je. bil ljubljanski mestni vodovod slovesne otvorjen. Gotovo bo zanimalo vsakega Ljubljančana, kako se je od L 1S70 do 1890.. torej celm 20 let, reševalo vprašanje, na kak način naj se preskrbi b'ubljan-bkemu mestu potrebna voda. Zato pri-občuieTiG kratek historijat o spočetju hdbVlcnsVega vodovoda. V to naj nam 45 30 57 50 Ravnatelj inž. AL Cluha, ki že 32 let od 1. maja L 1898 vodi obrat ljubljanske mestne vodarne slači poročilo tedanjega predsednika vodo-canegii odseka g. Ivana Hribarja 1. 1888 občinskemu svetu, iz katerega posnamemo sledeče: »Nedostatek pitne vode se je čutil v Ljubljani že davno. V celem mestu namreč ni bilo več kot 12 javnih vodnjakov. Prebivalstvo si je pomagalo pač s tem, da je zajemalo vodo iz zasebnih vodnjakov; a to je slo le, dokler je bil dotok vode zadosten. Ako pa je vsled suše začelo nedostajati vode po vodnjakih, so zaprli hišni posestniki zasebne vodnjake za splošno porabo in večina prebivalstva je bila odkazana na vodo iz javnih vodnjakov. S kakšnimi neprilikami se je vsled tega bilo boriti semtertje, o tem nam po-učljivo govorita sledeča g. 1S76 sestavljena izkaza o vodnjakih v Ljubljani: Mesto je štelo: v notranjem mestu 316 hiš in 46 zasebnih vodnjakov, na Poljanah 106 hi? in 50 zasebnih vodnjakov, na šentpeterskem predmestju 166 hiš in 50 zasebnih vodnjakov, na kapucinskem predmestju 96 hiš in 55 zasebnih vodnjakov, v Gradišču 81 hiš in 40 zasebnih vodnjakov, na karlovškem predmestju 34 hiš in 19 zasebnih vodnjakov, v Krakovem 77 hiš in 25 zasebnih vodnjakov, ■ v Trnovem 92 hiš in 20 zasebnih vodnjakov. Razmerno je prišlo tedaj na sto hiš: v notranjem mestu 14 zaseb. vodnjakov na Poljanah na šentpeterskem predmestju na kapuc, predm. v Gradišču na Karlov, predm. 55 » » v Krakovem 32 » > v Trnovem 21 > » Naravno je, da so se pri takih razmerah, katere so od tedaj postale še neugodnejše, izmed občinstva čule pritožbe o nedostatku pitne vode in da je mestnemu zboru že davno bilo pečati se z vprašanjem, kako bi se temu dalo odpomoči. Prvi poskus se je storil s tem, da se je v seji dne 20. maja 1870. leta sklenilo ustanoviti posebno komisijo za pregledovanje vodnjakov. Ta komisija je dala predvsem javne in tudi nekatere zasebne vodnjake kemično preiskati, da konštatuje, kakšno vodo pije ljubljansko prebivalstvo. Preiskava, katero je izvršil g. profesor Baltazar Knapitsch, je pokazala, da je pitna voda v Ljubljani večinoma tako pokvarjena, da bi njena raba bila v slučaju nalezljivih bolezni nevarna. Kljub temu pa je komisija v poslednji svoji seji dne 29. aprila L 1876 sklenila, da se ima mestnemu zboru priporočati, naj bi se napravil en vodnjak na Marijinem trgu, kateri bi dobival vodo iz vodovoda s tivolskega hriba, jeden pa na Kri-ževniškem trgu s podzemeljsko vodo. Na vodovod, ki bi preskrboval celo mesto z dobro in zdravo pitno vodo, se je izrekla komisija v že omenjeni seji enoglasno, da ni misliti. Dasi so bili sklepi sprejeti v mestnem zboru, se vendar niso izvedli. V tem stadiju je našel vodovodno vprašanje spomladi L 18S2 prenovljeni mestni odbor. V seji dne 21. decembra 1. 1882 je mestni odbornik in poznejši župan g. Ivan Hribar stavil in vtemeljil samostalni predlog, naj se radi silne potrebe vodovoda in za pospešitev predpriprav ustanovi posebni vodovodni odsek šesterih članov. Ta predlog je bil sprejet, ter so bili v odsek voljeni: dr. Josip Drč, Fran Fortuna, Ivan Hribar, Josip Tomek, Fran Žužek in dr. Josip Dornig. Vodovodni odsek se je konštitutoval v svoji prvi seji dne 25. maja 1. 1883, izvolivši g. Ivana Hribarja za predsednika in g. dr. Josipa Drča za namestnika. Takoj v prvi seji dne 25. maja 1. 1883 se je odsek izrekel za napravo takega vodovoda, ki bi mesto preskrboval s pitno vodo in z vodo za vso ostalo porabo. Naglašalo se je pač tudi v tem odseku, da bi morebiti zadostovalo za vse potrebe, ako bi se pomnožili javni vodnjaki ali primerno razširil tivolski vodovod, a končno je vendarle zmagalo prepričanje, da je za odstranitev pritožb o nedostatku dobre in zdrave vode ter za zboljšanje zdravstvenih razmer potreba splošnega vodovoda. Tako je bilo predvsem določiti, koliko vode bi se potrebovalo za vodovod, kajti od tega je bilo odvisno, kateri studenci naj bi se potem jemali v poštev pri natančnejšem preiskovanju in ali se dobe sploh v okolici ljubljan* ski studenci, ki bi dajali zadostno množino vode. Odsek je določil, da bode zadostovalo za vsako osebo po 60 litrov vode na dan, tedaj, računajoč prebivalstvo na okroglih 30.000 duš, vsega skupno 18.000 hI; vendar je pa, jem-Ijoč v poštev bodoči razvoj mesta, sklenil vodovod urediti tako, da bode dovajal v mesto vsak dan po 100 1 vode na osebo, tedaj vseka vkup 30.000 hI. (Danes porabi Ljubljana do 180.000 hI na dan. Op. pisca.) V isti seji se je sklenilo tudi privzeti v odsek kemika g. prof. Baltazarja Knapitscha in naprositi radi geološkega proučevanja ljubljanske okolice pod-ravnatelja geološkega državnega zavoda na Dunaju, g. Dionizija Stura, kateri je radostno obljubil biti na uslugo mestu s svojim znanjem. Ob enem je izrekel željo, naj bi se mu za to, da bode vedel staviti svoje nasvete, sporočilo, kako visoko se bode potrebovala voda v Ljubljani. Odsek je določil, Ljubljanska mestna vodama v Klečah — Slika nam jo predstavlja ob času njene zgraditve 1. 1890, danes pa je znatno razširjena da se ima voda vzdigovati šest metrov nad višino najvišje stoječe hiše v Rebru, tedaj na absolutno višino 340 metrov. Pasi se je v odseku takoj spočetka pojavilo mnenje, da bode tukajšnjim razmeram najprimernejše, ako se za vodovod vzame podzemeljska voda, vendar je bila večina za to, da se ima studenčnid dati prednost in sklenilo se je, da naj se izvirek na Studencu, Sava, Bistrica, Gradaščica in Gameljski potok v vsakem oziru natančno preiščejo. Ob jednem opozoril je g. Dionizij Stur na ravnino med Kranjem, Cerkljami in Vodicami, češ, da je vsa ta ravnina polna dobro filtrovane meteorske vode, katera se giblje od Kokre in od planin proti Zapogam in stoji tam tako visoko, da bi se bržkone z lastnim pritiskom dala vzdigovati v najvišje hiše ljubljanske. Gospoda ing. Fr. Žužek in Jarom. HanuŠ sta po naročilu odseka to ravnino raziskala ter predložila svoji poročili o merjenju izvirkov na Studencu in nekaterih vodnjakov v vaseh Preba-čevo, Voklo, Vpglje, Trboje, Sv. Val-burga, Hraše, Št. Jakob, Zapoge, Do-bruša in Vodice ter izvirke pri Kamni gorici nad Dravljami, izvirke v Babi-nem dolu in izvirke med Bizovikom in Dobrunjami. G. prof. Baltazar Knapitsch predložil je svoje poročilo o analizi vode na Studencu in nekaterih vodnjakov v Hrašah, Vodicah, Zapogah, Vogljah in v št. Jakobu, da je vsa ta kemično preiskana voda dobra in pripravna za napeljavo v Ljubljano, voda na Studencu in v Vodicah pa še posebno čista in izvrstna. Na ta način dospele so stvari tako daleč, da se je odsek mogel izreči že odločno za jedine tri kraje, odkoder bi se zamogla vzeti voda za nameravani vodovod. Ti trije kraji so bili: Babin dol, Skaručna in Savska nižina (Ljubljansko polje). V Babinem dolu in na Skaručni sb bili na razpolago živi izvirki, katerih bi se bilo moralo v prvem kraju vzeti več, v drugem pa bi bil zadostoval eden sam. Z ljubljanskega polja bi se imela vzeti podzemeljska voda. o kateri je odsek mislil, da je fil-trovana savska voda. Ko se je prišlo do teh uspešnih preiskav, sklenil je odsek pozvati v Ljubljano g. Dionizija Stura, da izreče svoje mnenje, katera voda bi bila priklad-nejša za vpeljavo. Ta je pregledal studence na Skaručni in v Babinem dolu ter vodnjake na Posavju in na ljubljanskem polju. V svojem poročilu je g. Dionizij Stur naglašal, da je podzemeljska voda na Ljubljanskem polju obilna, jako okusna, čista, hladna in zdrava in torej pripravna za vodovod, posebno, ker bi se dala napeljati v mesto brez velikih stroškov. Vendar bi on ne bil zanjo v prvi vrsti, ker se bode mesto gotovo širilo v smeri proti Savi in bi prej ali slej vsled tega vodovodna voda postala onesnažena. Vodo v Babinem dolu označil je istotako za vodovod pripravno a dostavil, da nanjo ni misliti, ker bi sicer sedaj še zadostovala potrebam mesta, ako bi se pa isto količkaj razširilo, bi je bilo premalo. Za najpripravnejši kraj, kateri naj bi vodovodni odsek imel pred očmi, označil je Skaručno, ker bi se dobilo obilno hladne, čiste in silno okusne studenčnice, katera bi se po njegovih mislih dala napeljati v mesto brez velikih stroškov. O tej priliki izrekel je g. Dionizij Stur mnenje, da voda v vodnjakih na Ljubljanskem polju ni, kakor misli odsek, filtrovana savska voda* temveč, da je to voda istega izvora, kakor ona voda, katera priteka izpod zemlje pri Skaručni in na Po-vodju. Vsled tega pričela se je voda po obeh straneh Save zopet meriti in primerjati analize vode iz obojestranskih vodnjakov in res je odsek prišel kmalu do prepričanja, da je mnenje g. Dionizija Stura popolnoma pravilno. Izreči se pa za eden ali drug projekt ni odločno upal, dokler ni imel natančnih načrtov in proračunov. Vodovodni odsek je končno napravo natančnih načrtov in proračunov izročil g. ing. Oskarju Smrekarju, ob jednem pa sklenil, da se imajo izvršiti vsa še potrebna dela, kar se je tudi zgodilo. Da se stvar reši brez odloga, pregledali so tehniki odborov načrt. Rezultate so predložili odseku v seji dne 14. marca L 1888 in odsek jih je odobril v polnem obsegu, odločivši se za prvo alternativo, to je za vpeljavo vode z ljubljanskega polja. Po odsekovem predlogu naj bi veljal vodovod 485.486 gld in sicer: 1) dobivanje vode . . gld 95.000,— 2) vzdigovanje vode . » 90.486.— 3) vpeljava vode ... * 90.000.— 4) resevoir .... » 55.000.— 5) cevna mreža ... » 155.000.— Na podlagi tega poročila g. Ivana Hribarja je občinski svet v svoji seji dne 13. julija 1888 soglasno sklenil, da se zgradi mestni vodovod po načrtu, kakor ga je izgotovil inž. g. Oskar Smrekar za dobavo vode iz Ljubljanskega polja s proračunjenimi stroški 485.486 gld. Takoj v jeseni 1. 1888 se je pričelo z delom. Vsled raznih ovir zaradi visoke talne vode v 1. 1889 je bil dovršen vodovod, pri katerem so sodelovali razni domači in tuji podjetniki, spomladi 1. 1800 tako, da se je prvič raztakala voda po ljubljanskem mestu dne 17. maja 1. 1890. Slovesno je bil otvorjen mestni vodovod 29. junija 1. 1890. Tedaj je imel občinski svet ljubljanski slavnostno sejo, pri kateri je bil načelnik vodovodnega odseka, poznejši župan g. Ivan Hribar, izvoljen za ljubbanskega častnega meščana. Obratovanje novega mestnega vodovoda je bilo takoj spočetka vzorno. Mesto je imelo na razpolago dovolj najboljše pitne vode za vse domače in sanitarne potrebščine. Sedaj šele je uvidelo prebivalstvo, kakšne dobrote uživa od tako srečno izpeljanega vodovoda, ki je zlasti v poznejših letih povzdignil Ljubljano na nivo najzdravej-ših mest naše države. Vedno obširnejše zahteve pa so se pričele postavljati mestnemu vodovodu, ko se je pričela Ljubljana modernizirati. Prvotne skromne naprave po starih hišah so se umaknile razkošno urejenim modernim, ki zahtevajo neprimerno večjo porabo vode. Razen privatnim stavbam oddaja mestni vodovod ogromne množine vode tudi raznim javnim in zasebnim zavodom in industriji. Vsled regulacije mesta so nastale široke ulice in trgi, ki se morajo škropiti z vodo iz mestnega vodovoda, isto velja za obširne mestne nasade. Vsi ti faktorji so povzročili, da je postal prvotno zasnovani vodovod nezadosten. V letih 1908—1910 je bil vodovod razširjen z novo glavno dovodno cevjo, ki spaja vodarno v Klečah z reser-voirjem na Tivolskem hribu. Razširila se je tudi vodarna v Klečah, izkopal se je nov vodnjak in postavila nova črpalka za 90.000 hI vode na dan. Do tedaj je imel vodovod 2 črpalki, od katerih je črpala vsaka po 45.000 hI vode na dan. Vodovod se je tedaj 1. 1910 povečal za 100 odstotkov delazmožnosti. Po prevratu je postajalo tudi to razširjenje vodovodnih naprav nezadost- no, tako..da je bila mestna občina primorana leta 1928 postaviti v Klečah četrto črpalko za dnevnih 90.000 hI vode. Vse štiri črpalka dvignejo lahko na dao 270.000 hl vode, Na ta način je ustvarjena v mestni vodarni potrebna rezerva pri strojni napravi, da se mestu ni bati v dogled-nem času pomanjkanja vode, akoravno je narastla poraba v poletnem času že na 180.000 hI vode na dan. Vendar pa bo morala skrbeti mestna občina pravočasno tudi za pomnožitev vodnjakov, ker sedanjih 5 po številu ne bo zadoščalo za tolike množine vode, kakor jih zmorejo sedanje strojno-črpal-ne naprave. Končno omenimo nekoliko statističnih podatkov o sedanjem stanju mestnih vodovodnih naprav, ki naj označijo, kako je vodovod, ki je bil prvotno zasnovan za dnevno dobavo 3O.000 hI vode, po 40 letih dosegel že 1S0.000 hI na dan porabljene vode. Poleg ljubljanskega mesta oskrbuje mestni vodovod danes tudi sosednje občine: Moste, Jezico, Zgornjo >isko in Vič ter škofove zavode v St. Vidu. blaznico na Studencu, državno železnico itd. Dolžina glavnih vodovnih cevi presega danes že 115.000 metrov. Na vodovod je priklopljenih nad 3900 hiš. Tekom leta 1929 je bilo črpanih čez 52 milijonov hektolitrov vode nasproti 4 milijonom 900 tisoč hektolitrov v letu 1S91, 11 milijonov hl (1. 1900) — 18 milijonov hl (1. 1910) — 35 milijonov hI (1. 1920). Lj. vodovod oskrbuje sedaj ca. 70.000 prebivalcev tako, da je odpadlo 1. 1929 na vsako osebo 200 litrov vode na dan. Iz teh številk je razvidno, kako ra-pidno raste od leta do leta poraba vode v Ljubljani in njeni okolici. V soboto in nedeljo 28. in 29. t. m. ob IS. na igrišču SK Ilirije mednarodna nogometna tekma Slovan (Wien) : Ilirija Pr«dtekma: 2$. t- m. ob 17. bazena At«na : HiriJa 79 t. m. ob 16.30 nogomet Reks; Ilirija rez. Ob vsakem vremenu. Peter pl. Grasselli soustanovitelj našega Sokola, Glasbene Matice, Dramatičnega društva, Društva tipografov, naš najstarejši novinar in urednik, naš najstarejši politik in bivši namestnik dež. glavarja, prvi župan slovenske Ljubljane itd. itd., je danes dokončal 89 let svojega plodonos-nega življenja in praznuje jutri v najožjem krogu svoje rodbine čil in zdrav svoj 90. rojstni dan. Skoraj polno stoletje že traja delavnik tega vzor-moža, a ta delavnik je blagoslovljen, kakor naj bodo blagoslovljena tudi še dolga leta zaslužnega oddiha. Gospodu jubilantu, soustanovitelju naše Narodne tiskarne, ki je njo in naš list prenesel v Ljubljano, tudi naše najspoštljivejše Čestitke ! Visoko odlikovanje jubilanta Nj. Vel. kralj je odlikoval prvega slovenskega ljubljanskega župana g. Petra Grasellija povodom njegove 90-let-nice z visokim odlikovanjem reda Sv. Save II. stopnje. še ena beneška noč na Na kresni večer je bila sicer rommtična, čeprav sta bila samo dva balončka, ^mpak nocoj bo pa parada na Ljubljanici tares skoraj velikanska. Samo čolnarna pod transformatorjem na Jeku okrasi 2) čolnov z lampijončki in temu ha.no raz.vrt-Ijenemu ladjevju se pridružijo še d;Uge barke in ladje, ki so vkrcane v Trnovskem pristanu gori do Spice in športnega kluba. Teh je pa blizu sto. Ker pa prava beneška noč ne more biti brez muzike in petja, zato že poskrbe pevski in tamburaški zb<»rl ter vijoline, basi in kar dve 1iarmv;iki, da bo noč prav res nebeška. Trno C^'m in Krakovčani so sc namreč združili z 2abje-čani in se usmerili, da prirede tocojšiijo lepo slavnost na čast Vidovega vluc, povabili so pa seveda tudi Ljubljančane ra njo. Ker se je Ljubljana odzvala mogočni an-tanti Trnovega, Krakova :n Zabjeki odpluje iluminirana flota, ko se bo -:oc lo, torej po pol 31., iz Trnovskega pnuana proti Ljubljani z najbolj izkušenimi piloti med nevarnimi sipinami in lagunami do izliva Ljubljanice v gosti in pristno beneško dišeči veletok Velike kloake pred Frančiškanskim mostom, potem pa nazaj gori mimo preljube trnovske, krakovske, žab-ješke in prulske domovine po pravi Ljubljanici prav do Iščice. Tam bo šele pravo veselje in ni še sklenjeno, koliko izietn kov krene proti Mokariu. V soboto, na pred- večer trnovskega žegnanja, ko b*> .opet razsvetljena cerkev kakor zadnjič, pa rudi ne more biti brc* beneške noči, ki bo trajala do boba. Pred Vidovim dnem Letos Vidovdan nI več državni praznik, pač ga pa svečano obhaja voi« ska v spomin padlih junakov. Ne samo onih, ki so tega dne s carjem Lazarjem l. 1389. prelili kri na Kosovem, temveč v spomin vseh, ki so se nad pol tisoč« letja borili za svobodo in združitev našega naroda. Tudi spominu onih borcev se hvaležno pokloni vojska, ki so izbirali v svetovni vojni po tabo* riščih vjetih in interniranih, in spošf* Ijivo se zamislijo branilci domovine v solze, ki so jih matere prelile po do* movth od Drave do Solunskega zaliva in sinjega Jadrana. l& namen spoštovanju se žalovanju naše vedno pripravljene hrabre vojske pridruži ves narod s hvaležnim srcem za vso kri in vse solze, ki se je iz n jih porodila naša svoboda in naša močna kraljevina Jugoslavija. Na Kidovdan 1914. se je mimo krat Ijevskega dvora pomikal svečan spre* vod in visoko pred njim se je peljala ponosna Jugoslavija s Srbkinjo, Hrva* fico in Slovenko. Nakrat je kraljeva Jugoslavija omahnila in le težko se je zopet vzravnala, še lepša in ponosne j* ša. Vt Sarajevu je takrat počil Princi' pov strel. In mesec dni za njim je omahnila Jugoslavija, da je ustala silnejša in mogočnejša, prerojena v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tudi Principa se jutri pobožno spomni ves narod in vseh mučencev svobode, ki so mu sle* dili. Danes poteka leto dni, kar je delo za svobodo in srečo države izpilo za d* njo kapljo krvi našemu dr. Gregorju Žerjavu. Tudi njemu bodo jutri na Vi* dovdan, na spominski dan junakov in borcev, zagorele sveče v srcih vseh dobrih . . . Ali Vidovdan je tudi dan tolažbe, dan vere v vstajenje! Dan upanja, da zašije solnce svobode tudi onim v robstvu. S tem upanjem bomo jutri gledali strumne vrste naše vojske, ki tudi v Ljubljani združuje sinove z vseh str a* ni domovine, vedno pripravljene, da žrtvujejo za domovino kri in jo oven* čajo z venci novih zmag? fielesfttea Danes: petek 28. junija 1930; katoličani: Srce Jeausovo, pravoslavni 14. junija: Jelisej. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica; žena brez sramu. Kino Ideal; Nadvojvoda baleta. Razstava francoske umetnosti v Na rodnem domu. PRIREDITVE NA VIDOV DAN IN V NEDELJO. Kino Matica: Sedem orlov. Kino Ideal: Gaucho. Parad« ljubi j. garnizije ob 8 30 na vež« baiisču v De v. Mar. v Polju. Nogometne tekme Ilirija : Slovan, oba dni ob 18. na igrišču Ilirije. Konjske dirke ob 15. na vezb&lišču v Dev. Mar. v Polju. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Piccoli, Dunajska cesta. Baker-čič, Sv. Jakoba trs. Jutri in v nedeljo: Bahovec, Kongresni trg, Ustar, Sv. Petra cesta, Hočevar, Spodnja Šiška. Stev 144 >S L O VE N S K T NAPO D«, dne 27. Junij junija 1930. Stran 3 i ZBOROVANJE SVETOVNEGA ŽENSKEGA PARLAMENTA Ga. Minka Govekarjeva o poteku mednarodnega ženskega kongresa Ljubljana, 27. Junija. Snočj je imela ga. Minka Govekarjeva na pobudo ljubljanskih žen« fekih organizacij zanimivo predavanje o poteku mednarodnega ženskega kongresa, ki se je pred kratkim vršil aa Dunaju. Iz obširnega predavanja posnemamo: >Stori drugim, kar želiš, da drugi tebi e*ore<. e« glasi zlati rek ali geslo Mednarodne ženske *Te*e. Ta največja svetovna senska organizacija ee je na pobudo AmerL fcank i« Angležinj osnovala 1. 1888. v Wa_ ahingtonu v Ameriki, zibelki ženskega gibanja. Njen namen je, da s pomočjo združe, nih ženskih zvez različnih držav in dežel ©ložno in smotreno deluje za zboljšanje polo-•žaja žene in dece posebej ta vsega človeštva ^obče. Njena najbolj vzvišena nalogi pa je fcila in je se danes, doseči slogo, sporazum in večni mir med narodi vsega sveta. Poleg socijalne kulture in feministične ideje se v Mednarodni ženski zvezi najjasneje in naj-krepkejp izraža ideja pacifisma. Od 1. 1890 dalje je MŽZ v svojem delu in stremlj. zasledovala cilje in naloge, ki so končno vodile do ustanovitve Društva narodov v Ženevi. V Društvu narodov jn v Mednarodnem u riđu dela ima Mednarodna ženska zveza evoje zastopnice. Organizacija MŽZ Danes je mednarodno življenje tako razvito, da se nobena društvena naloga ne more rešiti za stalno in na vse strani ugodno, ako je rešitev vezana na eno samo deželo, na posamezno državo ali na posamez- na Dunaju Predsednica MŽZ Lady Aberdeen et Temair ni del sveta. Svetovno žensko gibanje teži za blagrom vsega človeštva, zato so se združile plemenite žene. vseh delov »veta, da bi lažje in za vse dosegle postavljeni si smoter. MZ.Z je sestavila posebne odseke, katerih naloga je proučevati socijalna, feministična, mirovna, gospodarska, kulturna in splošno koristna vprašanja. Ti odseki so v direktni zvezi z odseki narodaih ženskih zvez enakih stremljenj in ciljev. Vse delo M2Z je torej danes porazdelje. no na 11 odsekov. Ti odseki so: 1.) Za pravni položaj žene, S.) za žensko volilno pravico, 3.) za narodno zdravstvo, 4. ) za enako moralo in proti trgovini z belimi sužnjami, 5.) za mir in razsodišče, 6.) za tisk, 7.) za izseljevanje in priseljevanje* 5. ) poklicno delo žene, 9.) za odgojo in eolski pouk, 10.) za zaščito dece in mladine, in končno 11.) odsek za finance. Odseki vsake posamezne narodne ženske zveze proučavajo po svojih strokovno na-obraženih zastopnicah razmere v svoji domo. vini, jih obravnavajo in sestavijo sporazumno z upravo poročila, zahteve, nasvete, ki jih predlože mednarodnim ženskim odsekom, oz. skupščini MŽZ. Tu odloča končno-veljavno na kakšen način bi se dal ta ali oni problem rešiti po možnosti v vseh državah v korist občega blagostanja. V MŽZ so danes včlanjene narodne ženske zveze iz 42 držav. Te države so: Zedi-njene države severoameriške, Kanada, Nemčija. Švedska, Nova Zelandija, Velika Britanija, Danska, Nizozemska, Avstralija, Italija, Francija, Argentinija, Švica, Avstrija, Madžarska, Norveška, Belgija, Grška, Bolgarija, Jugoslavija, Finska, Južna Afrika, Portugalska, Uruguav, Islandija, Mehiko, Estonska. Rumunija. Chile, Kuba, Latiška, Češkoslovaška, Poljska, Irska, Guatemala, Palestina, Indija, Kitajska, Peru, Brazilija, Bolivija in Litva. Doslej so se vršili kongresi vsakih 5 let, in sicer: v Washingtonu, Chicagu, Londonu, Berlinu, Torontu (v Kanadi). Rimu, Oslu in zopet v Washin^tonu ter letos na Dunaju. Mnogi razveseljivi uspehi pričajo, da je MŽZ preko svojih odsekov prav resno deđevna. Delegatke iz Jugoslavije • Kongresu MŽZ na Dunaju od 27. maja do 7. junija t. 1. so se udeležile zastopnice 41 držav. Jugoslavijo Jfk zastopalo 7 delegatk in 7 namestnic: Leposava Petkovićeva, predsednica delegacije, Milena Atanac-ković, Olga Gavrilovič. vse tri iz Beograda. Danica Bedekovi&eva (Zagreb), dr. Jelka Peric (Split), Jovanka Čubrilovic (Sarajevo), Minka Govekar (Ljubljana); kot namestnice: Naka Spasić, Milica Krstić (Beograd), dr. Mira Kočonda in dr. Slava Rastovčan (Zagreb), Mara Jakšič (Sarajevo), Ivanka Lipold (Maribor), Pavla Hočevar (Ljubljana). Kazun teh se je udeleževalo kongresa še kakih 15 Jugoslovenk poslušalk. Ker ima Jugoslovenski ženski savez po eno svojo zastopnico skoraj v vsakem odseku MŽZ, ee je naša delegacija razdelila tako, da je imela v vsaki komisiji svojo delegatko, ka je že doma pripravila svoje informativno poročilo, Srbkinje v francoskem, Hrvatice m Slovenke večinoma v nemškem jeziku. Najprej se je začelo delo uprave, ki je podala poročilo svojega petletnega dela in reševala splošna principijelna vprašanja dnevnega reda. Nato pa so prišli na vrsto odseki, ki so do vseh podrobnosti pretresali vprašanja, postavljena na dnevni red kongresa. Vsa ta vprašanja so se Že prej obdelovala z narodnimi organizacijami: v odse-kovih sejah pa je prišlo do končnega sporazuma o resolucijah, ki so se potem pred ložile skupščini v odobrenje. V smislu teh sklepov kongresa skušajo nato narodne ženske zveze delovati v svojih državah. Otvoritev kongresa Po dovršenih pripravah v odsekih se je začelo delo kongresa samega. Otvoritev se je vršila dne 29. maja zvečer v slavnostni dvorani dunajskega Hofburg-a. Če bi bila mahoma oživela nadvojvoda Karel in princ Evgen Savojskl na Helden-platzu pred dvorno palačo, bi se bila junaka nemara od začudenja — ln morda tudi od ogorčenosti — jedva vzdržala na svojih ogromnih bronastih konjih. Avto je sledil avtu, izstopali so najvišji dostojanstveniki republike Avstrije, tuji diplomati in tisoči žen iz vseh delov sveta. Bajni lestenci 6lavnostne dvorane, ki je bila včasih namenjena ekskluzivnim dvornim prireditvam, pač še niso nikoli razsvetljevali tako pestre in zanimive slike kakor dne 29. maja 1930. Svetovni Ženski parlament! Ampak nikak »tretji spol«, samo žene — matere v najvzvišenejšem smislu te besede: Angležinje, Francozinje, Nemke, Slovanke, Američanke, Avstralke, Švicarke, Finlanke, Kitajke, Indijke, Latičanke in druge v sijajnih večernih toaletah ali v dragocenih narodnih kostimih... vse, vse so se združile v ljubezni; in ker sejejo ljubezen, trdno upajo, da bodo žele — mir. Sledili so pozdravni govori predsednica Avstrijske ženske zveze, dvorne svetnice Herthe v. Sprung, zveznega kancelarja. dr. Schobra, trgovinskega ministra dr. Haini-soha, nadalje ustanoviteljice Zveze avstr. ženskih društev, Marianne Hainlscheve, lady Aberdeenove in neštetih zastopnic raznih držav. Poročila funkcijonark Dasi je že tega večera predsednica MŽZ lady Aberdeenova v dolgem govoru razvila program dela in teženj te svetovne ženske organizacije, vendar se je pravo in istinito delo kongresa začelo naslednjega dne v petek 30. maja. Predsednica je tega dne v svojem uvodnem govoru v kratkem orisala porast MŽZ. Od 1. 1925. so pristopile štiri nove zveze: iz Južne Amerike Peru, Bolivija in Brazilija, jz Evrope Litva. V dogovoru za pristop so: Japonska, Turčija, Albanija, Perzija, Irak in Sirija. Predsednica Zveze avstrijskih ženskih društev Mariana Hainischeva Govoru gdč. Marthe Mundtove, ofic. zastopnice Mednarodnega delovnega urada, ki je ocrtala zveze in skupno delovanje MŽZ in Mednarodnega delovnega urada, je sledila dolga vrsta pvjzdravnih govorov zastopnic drugih mednarodnih ženskih organizacij. Ostalo dopoldne so izpolnila poročila glavne tajnice van Eghenove, generalne sekretarke ženske pisarne in glavne blagajnica rke o poslovanju v dobi od vvashington-ekega kongresa 1. 192o. V popoldanski seji je podala referat ga. Gertruda Guntherjeva, urednica glasila MŽZ, ki izhaja mesečno enkrat v angleškem, francoskem in nemškem jeziku ter prinaša kratka informativna poročila o delovanju MŽZ in v njej včlanjenih nar. ž>n. savezev. V nemškem jeziku izhaja ta list pod naslovom >Nachricht^n đe$ Internationale« Frauenbundes«-. Naroča se preko NŽS. G. Oprescu. zastopnik ženevske Zveze narodov v odseku za skupno duševno tlelo, ki se je udeleževal sej v komisijah za kinematografe, slovstvo in umetnost, je nagla-šal veliki pomen složnega dela med temi komisijami in odseki za skupno duševno delo Društva narodov Toplo je priporočal MŽZ sodelovanje pri zavodu za znanstvene filme v Rimu; to sodelovanje hoče v vsakem oziru podpirati. Dr. Ogilvia Gordonova je nato poročala, kaj je dosegel Stalni skupni odbor mednarodnih ženskih organizacij za zastopstvo ženskih interesov pri Društvu narodov in pri Mednarodnem uradu dela. Ta odbor, sestavljen iz zastopnic raznih mednarodnih ženskih organizarij, se zavzema za to, da pridejo kvalificirane žene na odlična mesta v Društvu narodov in v Mednarodnem uradu dela. Raznim komisijam teh dveh svetovnih organizacij priporoča strokovno naobražene žene, da jih sprejemajo v svojo sredo. Dosegel je že prav lepe uspehe. Doslej sodeluje v Društvu narodov 14 žen. Sodelovanje dveh največjih ženskih organizacij Na seji 31. maja je poročala dr. Ogilvia Gordon iz Londona o vprašanju skupnega delovanja M2Z $ Svetovno ivezo za žensko volilno pravico in državljansko žensko de. lo. Svetovna ženska zveza je izšla iž Mednarodne ženske zveze in se je osnovala leta 1904. v Berlinu kot posebna organizacija za propagando ženske volilne pravice. Kasneje, ko so žene večine držav že pridobile vo. lilno pravico, je Svetovna zveza raztegnila svoje delovanje tudi na druga polja, n. pr. na pravno stališče žene. na delo za svetovni mir, enako mor-alo itd., torej na vprašanja, s katerimi se že dolgo bavi tudi Mednarodna ž. zv. Danes je predsednica Svetovne ženske zveze tudi pri nas znana agilna ga. Corbett Ashby. Poizkusi, da bi se ti dve velikanski ženski organizaciji zedinili, so se doslej še vedno izjalovili. Pač pa se je na dunajskem kongresu sklenilo, naj delata oba upravna odbora po možnosti dogovorno, dasi ostaneta v svojem odločanju tudi nadalje docela samostojna. Istočasno in v istem kraju, kjer Predsednica jugosl. ženske zveze Leposava Petkovićeva ima ena izmed teh organizacij kongres, naj ima, če le mogoče, — driyra sejo ožje uprave. Prireditev obeh organizacij naj se aktivno udeležujejo člani obeh uprav, ki naj bosta tudi v stalni pismeni in osebni zvezi glede na vse akcije, demons*racije, skupne nastope itd., tako, da se d os že čkn tesnejše sodelovanje in se Čim bolj omeji cepitev delovnih moči. Predlog dr. Gordenove je bil po obširni debati, ki so se je udeležile zastopnice vseh velikih držav, in tudi Jugoslavije po govoru ge. Ashby, ki je iziavila, da bo tudi Svetovna Zveza storila vse za skupno delo z MŽZ, 6prejet z vzklikom. V Schonbrunnu V nedeljo smo bile deloma svobodne. Ga. Petkovićeva nas je povabila na mašo v pravoslavni cerkvi, ki smo se je tudi udeležile. Popoldne pa smo se Slovenke odpeljale v prekrasni, svetovnoznani, pretresljivih zgodovinskih dogodkov prebogati Schonbrunn. Tukaj je 1. 1805. in 1808. prebival cesar Napoleon I. s svojim štabom, tu je bil 1. 1809. sklenjen dunajski mir. Tukaj se je dolgočasila in besnela ter se hitro potolažila z grofom Neippergom Habsburžanka Maria Lui-za, Napoleonova druga žena ... Čudno tesno postaja Človeku, ko hodi po parketih schonbrunnskih razkošnih dvoran, a mu vhajajo misli v preteklost. Tu je v Času dunajskega kongresa 1. 1814.—15. plesala in se zabavala najvišja gospoda Avstrije, Francije, Anglije, Rusije.. Tu so .ljubimkali cesarji in kralji, tu so kovali zle intrige diplomati... In končno stojim v sobi, kjer je preminul sirotek Napoleon II., nesrečni Napoleonov sinček, vojvoda Reichstadtski. Na steni visi slika dečka, ki je nekoč zaman klical: >Papa cesar, kje si? Zakaj ne prideš pome?«... V času našega kongresa pa je bila v I. nadstropju schonbntnnskega gradu za žene prav posebno zanimiva razstava »Marija Tereiija«. Vse, kar je kdajkoli ali kakorkoli prišlo v stik s to veliko Ženo. je bilo razstavljeno tu. Sobane, ki je v njih M. T. stanovala, predmeti, ki jih je uporabljala, obleke, ki se je vanje oblačila in kar je najvažnejše: bele zbirke aktov in listin z lastnoročno pisanimi opazkami cb robovih pričajo, da se je M. T. temeljito bavila s politiko, zakonodajo, z vprašanji trgovine, Šolstva, obrti i. dr. Prekrasna in velikanska je zrcalna dvorana, zanimiva čeremonijska sobana z velikanskimi zgodovinskimi stenskimi slikami in gobelini, preljubeznive in interesantne so kitajska, japonska in porcelanska soba! Malodane v vsaki dvorani pa visi po ena ali več velikih slik, ki je na njih portretirana M. T. sama ali s svojo številno obiteljo. — Zanimanje zbuja kabinet, katerega stene so vse pokrite s slikami, večinoma portreti, ki jih je slikala deloma M. T. sama, dobra diletantka, deloma njene hčere. Umetnostna kritikarfea dr. Elza Hoffmannova nam je povedala, da je bila vsa rodina M. T. elikarsko nadarjena. Ta dar se je baje podedoval še v poznejše rodove. Da se je vršila razstava ^Marije Tere. zijec prav v času, ko je zboroval na Dunaju svetovni ženski parlament, je bilo posebno dobrodošlo, saj je doprinesla dokaz prav izredne sposobnoti velike vladarice, žene in matere. Koncert Slovenskega krožka Zvečer se je jugosloveuska delegacija udeležila koncerta, ki ga je v češkem Narodnem domu priredil Slovenski krožek pod predsedstvom g. Andreja Gabrščka. Prav slovesno jn prisrčno nas je rozlravil: naša predsednica, ga. Petkovićeva pn je odgovorila z uprav sijajnim govorom. Kongresovi sklepi V pnnedejlek dopoldne je kongres sklenil, da se bodo v bodočnosti vršili kongresi MŽZ vsaka tri leta, in ne šele na 5 let kakor doslej. Volitve uprave bodo poslej po dveh delovnih dobah ,torej po šestih letih in ne več vsakih 5 let. Končno je bil -po dolgi in vsrni debati sprejet predlog Avediij, da ne mn niti nihče predsednica uprave MŽZ dalje neco dve volilni Hobi, t. i- 12 let Predaj nemške, švedske, nizozemske, norveške in Unske ž nske zveze, nai se voli »edanja : redeedai-ca kot ča-tna pre-tsednica. >e — tudi P° B-vahni debati _ propadel V pozi -ših volu tvah je hila izvoljena KM prav-, pfedied nii-o. V popoldanskem zas.-i-tniu W bih i* vedno na dnevnem redu iznr^nvmoa nekaterih pravil, ki so jo predlagali M,"7-e r"-ličnih narodnosti V torek so se začela porotUa i^kov. ki so jih sestavile predsednice._pQ<^m. k« ^o donite pismene refente in Ustna spor-- » o delovanju istih odsekov v raznih dr.'.v vah. (Radi pomanjkanji proatora prinesemo poročil^ o delu v odsekih v prihodnji R*-vilki. — Tr-dništvo). Kaj pripoveduje zavarovalna tehnika 0UZĐ Velezanimivi podatki iz 9 grafičnih slik — Pomebno kulturno in znanstveno udejstvovanje OUZD Ljubljana, 27. juniju. Okrožni urad za zavarovanje Jekiv;ev je k svojemu letošnjemu izvlečka :-tatis:ič-nih podatkov, ki jih pošilja vsako .eiO interesentom v vednost in v porabo, priložil 9 grafičnih slik. la predoči nekaj najvažnejših rezultatov matematične statistike in da se širša javnost spozna ne samo z njegovim socialnim, ampak tudi l* kulturnim in znanstvenim delom. Poudarjajoč, da omogoča pra\ilno c'ia-gnozo in interpretacijo socialnih oojavov samo matematična statistika, ugotavlja OUZD: »Ce primerjamo gigantski napredek znanosti in tehnike zadnjih sto let z razvojem družabnega reda, dobimo vtis in prepričanje, da je današnja socialna i;i moralna organizacija še v stanju, ki gn morimo označiti najmanj za primitivno in pomanjkljivo, ako ne za »barbarsko*, kanor ga imenuje Alired \Vallace. Vziok temu pojavu ni samo egoizem posemczinkov in nerazsodnost množic, temveč tudi de;stvo, da so socialni pojavi celo teoretično še prav malo raziskani in obdelani. Nepregledna množina pri vsakem socialnem pojavu sodelujočih in med seboj l>ist\cno različnih faktorjev je neštetokrat vzrok težkim napakam in usodnim zaključkom.« Prva slika »Kretanje povprečnega števila zavarovancev po mesecih« kaže, da je pri moških zavarovancih opažati zelo regularno valovanje, ki se vsako leto ponavlja. V prvih mesecih vsakega leta članstvo narašča, julija vedno nekoliko pade, nato zopet nekaj časa raste. Proti koncu leta začne članstvo padati in v začetku prihodnjega leta zopet rasti i. t. d. Vsakoletna valovanja povzročajo sezijski delavci: stavbni, gozdni, poljedelski in drugi delavci. Ženski člani ne izkazujejo izrazitih sezij-skih valov. Računsko je nogrče izslehtl tudi neznatno valovanje ženskih venskih delavcev: natakaric in sobaric v let*;v!ščih, delavk, zaposlenih pri izdelovanj i slamnikov, kožuhovin i. t. d. Druga slika »Kretanje zavr*-^* ^**in de-lovcev glede na sezijsko, konjur.k urno, slučajno in stalno zaposlitev« kaže, J a vsak narodno - gospodarski pretresliaj povzroči valovanje članstva OUZD. htaJ.»sti-ka članov OUZD je torej zelo precizen in občutljiv g; ^podarski barometer, ki omogoča ne samo pravilno ^ia^nozo, ampak tudi zanesljivo prognozo (napoved) našega delovnega trga. Tretja slika »Kretanje povprečne dnevne zavarovane medze« kaže, da je ~eujsko valovanje povprečne dnevne mczJe moških članov zelo podobno sezijskei.it valovanju moških zavarovancev. Iz t.ga sledi, da so moški sezijski delavci bolje plačat.i kakor stalni delavci in sicer za Četrta slika: »Odstotna razdelitev zavarovancev po starosti« kaže, 1a ima OUZD zavarovanih relativno mnogo več mladih delavcev nfc£0 bivše avstrijske okrajne bolniške blagajne. Starostna struktura članstva OU£D je torej zelo povoljna za izvajanje bolniškega in z'ar^i pokojninskega zavarovanja. Vzrok temu pojavu jc r " i povojna gospodarska kriza; mladi delavci (vajenci!) so slabše plačani in jih podjetniki zaradi tega rajši zaposlujejo nego starejše delavce. Zanimiva je zaseka pri moških članih v starosti 21 in 22 let, ki jo povroča vojaška obveznost. Kaderski rok traja v Ji^csla-viji manj časa kakor v bivši Avsii'i?. Zato je zaseka pri OUZD ožja od one pri bivših okrajnih bolniških člagajnah. Število potrjenih moških W / tetivno mnogo večje kakor v bivši Avstriji. Zaradi tega je zaseka pri OUZD bolj globoka kakor pri bivših avstrijsk h trajnih bolniških blagajnah. Ženski člani tc zapeke seveda nimajo. Peta slika »Verjetnostne krivulje «'anu zavarovancev« kaže, da tvori veuetnost, da je član oženjen in povpreč.i-i stamst £ene, računsko podlago za računanje pr*ii;\ in rezerv za zavarovanje vdovske rcnu- \po-kojninskega zavarovanja;. Verjetnosti so se izračunale na Podlagi ! podatkov članskega štetja dne 30. :unita 19?6, 1927 in 192S ter »izravnale* po tkzv. ; Karupovi oskulacijski metodi. stoji med starostjo delavca in nje>, \o zavarovano mezdo, ki se sk:a'a približno z njegovim dejanskim zaslužkom, zveza v tem smislu, da starejši delavec povprečno več zasluži nego mlajši. Povprečno se dnevna zavarovana mezda poviša za vsako leto starosti pri noskih za 0.42 Din in pri ženskah za 0.17 Din. Od vseh neštetih momentov, ki dilocaio višino zavarovane mezde, odpade prinliž-no 42Tc pri moških in 30% pri ženskah, na vpliv starosti delavca. Moški dcl-.\ci se sčasoma izvežbajo za kvaliiicirana deia. kt so boljše plačana. Ženske so povprečno manj sposobne za kvalificirana dela in zato starost ženske manj vpliva na višino zavarovane mezde, in sicer v razmerju 20:42. Sedma slika »Kretanje povprečnega števila bolnikov po mesecih« kaže >tat.*iiko bolnikov od maja leta 1°24. dalje. Vedno večje zlorabe simuiantov so namreč prisilile vodstvo OUZD, da je odiedilo »eta 1924. točno statistiko bolnikov. Ako odstotek bolnikov prekomerno naraste, se takoj zahteva od zdravnikov, ekspozitur i. t. d. zadostna utemeljitev, uv fo se nadalje nadpregledi bolnikov itd. Zaradi tega je število bolnikov že t. j. 2 do 3f?c vseh zavarovancev, sredi leta 1925. padlo na normalno vis»no, V tem tiči vzrok aktivnosti bilanc! — Ostra zima v začetku leta 1929. yc levilo bolnikov skoro podvojila. Sezijska obolenja povzroča pozimi influenca, avgusta m septembra pa griža. Za influenco ob -le večinoma moški, za grižo ženske. Osma slika »Statistika obolenj iu porodov leta 1928. glede na trajanje bolniške podporne dobe« kaže, da je število obolenj, ki trajajo kvečjemu tri dni, z.*k» nizko. Zavarovanci namreč ne dobe hn»na-rine, če traja pridobitna nesposobnost manje od treh dni, pač pa dobe oskrbo v bolnici. Od četrtega dne incl. obolenja rapid-no naraščajo in dosežejo svoj absolutni maksimum pri mo-kih in ženskah že sesti dan. Nato obolenja zopet rapidno padajo Sekundarni maksimum tvorijo pri moških obolenja s trajanjem 28 dni, in sicer zaradi obratnih nezgod, katerih hmn .'ina se pie-knjiži v začetku petega tedna na nezgodno panogo. Ker so ženske zaposlene pretežno v manj nevarnih obratih kakor moški, je število ženskih nezgod relativno nizko in zato sekundarni maksimum pri n;ih odpade. Porodnice imajo zakonito pravico db porodniške podpore 2 meseca pred porodom in 2 meseca po porodu, ne glede na delazmožnosi., če ne hodijo na delo. Zato se opažata dva maksima m sicer pri trajanju od 60 in 120 dni. Poroci"; ki so hodile na delo do poroda, izgube po-rodnino po dveh mesecih, poroJ;.ice, Ki so prenehale z delom že dva nicsc .a pied porodom, pa izgube porodnino po 4 mesecih. Deveta slika »Zloraba bolezenskih podpor po zavarovancih« kaže, da se sjcialno zavarovanje izrablja na vse mogoče načine. Zloraba socialnega zavarovan.a je tako velika, da je odvisen uspeh socialnega zavarovanja v prvi vrsti od preprečenja zlorab. Dobro plačani delavci si lahko preskrbe dobro hrano, higiiensko stanovanje i. t. d. Pri slabo plačanih delavcih ie siromaštvo mnogokrat naravnost vzrok in povod bolezni. Povprečna dnevna zavarovana mezda bolnikov b: morala biti zaradi tega dosledno nižja od povprečne dnevne zavarovane mezde vseh zavar^ V resnici je pa ravno obratno. 7-*varovanci izkazujejo ne glede na spol. starost in poklic tem večjo morbiliteto, čim večja sta zavarovana mezda in podpora. OUZD je izvršil z navedenimi slikami ogromno znanstveno delo. na katerega sme biti ponosen. Ljudje, ki trpe na otežkočeni telesni potrebi in ki jih zaradi tega mučijo krvno prenapolnjenje trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca, dalje, ki trpe na bolezni danene sluznice, fiŠurah, hemoroidalnem zamotku, fistulah jemljejo za iztrebljenje črevesa zjutraj in zvečer po četrtinko »Franz Jo-sefove« grenčice. Vodilni zdravniki ki-rurgičnih zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franz Josefove« vode po operacijah z najboljšim uspehom. »T"-an/ Josefova« grenčica se dobi v vseh Jek:^-. Šesta slika »Korelacija zavarovane me- j nah, drogerijah in špecerijskih trgovi zde in starosti zavarovancev« kaže. c*a ob- nah. Dnevne vesli — Kopalni vlak LJubljana glavni kdo* dvor-Skofia Loka. Od nedelje 39. t. m. dalje bo vozil na progi Ljubljana glavni kolo-dvor-Skofja Loka in obratno do preklica kopalni vlak 922—923. Odhod iz Ljubljane glavni kolodvor ob 13.30, prihod v Skofjo Loko ob 14.01. Odhod iz Škofje Loke ob 18.10, prihod v Ljubljano glavni kolodvor Ob 18.56. Kopalni vlak bo vozil samo ob vremenu, ugodnem za kopanje, kar bo vsa-kikrat na postajah pri potniških blagajnah razglašeno. Za kopalne vlake velja 50 odst. popust voznih cen kakor pri izletniških vlakih. m ' _ Slovensko Planinsko društvo fporoča, da so z jutrišnjem dnem odprte vse planinske koče v Julijekih Alpah, Karavankah in Kamniških planinah. Vpisovanje na M. deški in dekli, ški meščanski Šoli na Jesenicah bo 29. in 30. junija od 8. do 12. ure Novinci naj pri-ne*o s seboj zadnji šolski izkaz, krstni Ust in potrdilo o cepljenih kozah. Zglase naj ee v spremstvu staršev ali njih namestnikov. Pri vpisu se placa za zdravstveni fond 20 Din. V prii razred se sprejemajo učenci in učenke, ki «o z dobrim uspehom dovršili četrti razred osnovne sole. — Konzurzi in prisilne poravnavo. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za Čas od 11. do 20 iunija naslednj statistiko: 1. o t v o r j e u i k O n-k u r z i v dravski banovini 4, v primorski banovini 3, v drinski banovini 1. / 2etski banovini 1, v dunavski banovini 4, v moravski banovini 1, v vardarski o j novini 1, Beograd, Zemun, Pančevo 2. — 2. Razglašene prisilne poravnave izven konkurza v dravski banovi ii 2, v savski banovini 3, v primorski buno mi 1, v drinski banovini 1, v dunavski banovini 6, v Beogradu, Zemunu, Panče/i 1—3. Potrjene prisilne poravnave v dravski banovini 4. — 4. Odpravljeni konkurzi v dravski banovini š. ■ primorski banovini 1, v drinski banovini 3, v dunavski banovini 13, v vardarski banovini 2, v Beogradu, Zemunu, Pan.cvj 3. — 5. Odpravljeni predkonkurzi v savski banovini 2. — Skrlatinka v borovni&ki okolici. Kakor *c dognale poizvedbe, j d v Borovnici in v bližnjih vaseh 23 otrok zbolelo za ikria. tmko. šola v Borovnici je te delj časa zaprta :n se pouk ne bo več vršil, ker je že konec šolskega leta. Hiše, ki imajo boliik*. so razkužene, obenem pa eo do nadaljnega prepovedana vea zborovanja, veselice in druge javne prireditve. Epidemija je eamo lokalnega značaja, kakor se vsako leto v raznih krajih pojavlja in ni upravičena bojazen, da bi ee razširila še kam drugam, število 109 slučajev v dravski banovini kakor smo včeraj poročali, je več ali manj normalno in eo to sporadični slučaji, ki pa ee vei izolirani v bolnicah. — Knjigovodski tečaj na Vranskem in GomiUkem. Knjigovodski tečaj za obrtnike in trgovce na Vranskem in Gomllskem, ki ga priredi Zavod PO Zbornice T0I, 60 otvori v ponedeljek 7. julija t. 1. in sicer na Vran-akem ob 8. zjutraj, na GomilsKem pa ob 4. popoldne. Y6ak tečaj bo trajal 6—7 zaporednih dni, pouk pa vsakokrat po tri ure. Vsi on;, ki eo se prijavili za tečaj, ce pozivajo, da ee zanesljivo zglase ob gori nava-deni uri v Šolskem poslopju. Pripominjamo, da se bo bržkone vršilo že prvi dan v okviru tečaja tudi kratko predavanje o davkih. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani. — Zamenjava rumunskega dena< ja. Konzulat kraljevine Rumunije v Ljubljani sporoča vsem zainteresiranim, da bo rumun-ska Narodna banka potegnila iz ;rometa bankovce po 5 in iO lejev. Lastniki tega papirnatega denarja naj se obrnejo ej no na rurnunsko Narodno banko v Buka.ešto ali na njene podružnice zaradi zamene ter r.aj istočasno navedejo, če žele, ali se jim naj protivrednost po dnevnem tečaju pošlje potom kake jugoslovenske banke ali pa pošlje ček po odbitku poštnih stroškov. — Zadnji rok te zamene je do l. sjpte-ntia 1930. Po preteku tega roka ti bankovci =ic bodo več v veljavi. — Napad na avtomobil s svati. V Stra* zi pri Novem mestu je bila svatba nekega delavskega para. Svatje so si najeli avto* mobil ter se v zgodnji jutranji uri hoteli odpeljati vsak na svoj dom. Avtomobil je bil last lesnega trgovca Štrumbeljna. Zbra* la pa se je družba petih zlikovcev, ki so na križišču cest pri trgovini trgovca Šurla zagradili cesto v višini enega metra s tras movjem in z vejami v svrho maskiranja. Avto, ki je moral pasirati zabarikadirano cesto, bi se sigurno ob ovirah razbil in je le zgolj slučaj, da je pravočasno opazil na* stavljene ovire sam latnik g. štrumbelj, jih odstrani ter tako preprečil katastrofalno ne* srečo, ki bi sigurno zahtevala človeške žrt* ve. Imena storilcev še niso točno dognana. Upati je, da bodo vsi kmalu v roki pravice, ker je eden glavnih kolovodij že dejanje priznal. Sličen dogodek se je pripetil le* ta 1927 generalštabnim oficirjem, ko so pa* sirali te kraje pozno ponoči s svojimi av* tomobili. Krivci so bili takrat izsledeni ter občutno kaznovani. — Tatvine jestvin v samostanski kuhi* nji v šmihelu. Sestre zavoda D* Notre Da* me so že dolgo opazovale, da jim izginja na nepojasnen način razno pecivo iz nji* hove dobro založene shrambe. Sedaj so po naključju doznale za sladkosnedeže, ki so si v obilici privoščili teh špecijelnih do* brin. Ker so fantiči po večini šoloobvezni, so zadevo prijavile šolskim oblastim, da jih primerno pouči in kaznuje. — Kavice iz Amerike. V Pueblu je umrla ga. Tina Kastelic Podlegla je operaciji. V kraju Ely. države MinnPsotta se je 1. junija pripetila težka nesreča, pri kateri 6ta se smrtno ponesrečila dva Slovenca. Omenjenega dne sta napravila Štefan Golobic in njegova žena z dvema otrokoma izlet z motor. Čolnom po jezeru. Pridružil se jima je pa tudi 161?tni Peter Hutar. Ko eo se vračali nazaj, se je motor pokvaril, istočasno pa je voda napolnila čoln in ga prevrnila. Go- lobičeva se je z dvema otrokoma rešile, d očim so vsi ostali utonili. — Stavbno gibanje v Novem iia«iu. Na Glavnem trgu v Novem mestu si ;e trgovec Fr. Seidl postavil na svoji hiši T.ovo strešno ogrodje, ki ga bo pokril z opeko. Streha je bila doslej poleg Še ene na Glavnem trgu krita z lesenimi deščicami. — Nesreče in negode. Frcnce Rjpe-t, 72-le-tmi posestnik iz Krvave peči pri Turjaku, je 26. t. m. padel pod voz in si zlomil desno nogo. Slična nesreča je doletela 14-letnega posčstnikovega sinčka Franca Potočnika, ki ie padei z voza in se precej pobril na glavi. Janez Pahulj, 13-leGrand Hotek a sedežem na Cetinju. Delniški kapital znaša 4 milijone Din ter te vpisovanje delnic vrši do 24. julija letos pri denarnih zavodih v zetski banovini. Ker je Cetjnje sedež zetske banovine in obenem eno izmed turističnih središč Jugoslavije, se je Čutila potreba po dobro organiziranem hotelu, ki bo tekom leta ugodno reaena. V Črni ?ori. Bbki in Dalmaciji, kakor tudi v ostalih krajih obstoji precejšnje zanimanje za to akcijo in se pričakujejo dobri uepehi. — Nova organizacij« bank na Cetinju. Na ustanovni glavni skupščini, ki se je pred dnevi vršrila na Cetinju, te je konstituiralo novo udruženje jugošloveciskih bank »Stalna delegacija denarnih zavodov za zeteko ba-novino*. Za predsednika upravnega odbora je bil izvoljen predsednik ^Črnogorske bankec Vuko Vuletić, za podpredsednika ravnatelj i,ČinovniČke Štedionice* Jovan Martinović. za predsednika nadzornega odbora advokat Milan Buj, v upravnem in nadzornem odboru pa je še zastopanih po svojih pooblaščenih delegatih 20 denarnih zavodov z ozemlja Črnegore, Metohije, Sandžaka, Boke, Dalmacije, Bosne in Hercegovina. Namen tega udruženja je pospeševa-aje in zaščita posebnih interesov bank in hranilnic v zetski banovini. Sed^ž in tajništvo delegacije sta na Cetinju v središču zetske banovine. — Skrivnostni kolesar. Preiskava o strašnem umoru 9Ietne Marije UJijen pri Palanki se nadaljuje z mrzlično hitrostjo. Iz Beograda so poslali v Palanko d v? kriminalna uradnika z najmodernejšimi tehničnimi pripomočki, s katerimi hnčeio dobiti sled za morilcem. Orožniki so arei rali tudi več ciganov, ki so tedaj t.ihoidi v bližini. Izjavili so, da so videli, kako je v kritičnem času vozil neki kolesar z največjo hitrostjo po cesti mimo goz Jii kjer se je umor izvršil. Po opisu je 1 il to neki 291etni delavec iz okoliške vasi Silbaša. Policija je za njim izdala tiralico. I? Sente poročajo, da so v neki gostilni ar hirali na podlagi izdane tiralice nekega muške r,a, ki se je vedel zelo sumljivo in ni niogn povedati, kje je bil v času, ko se i?\rštl umor. Imel je tudi sledove krvi po oMeki. •Modni salon 3» tf Turjaški trg štev. 1 nudi cenjenim gospodom prvovrstno izdelavo v»eh vrst oblek po najnovejšem kroju in izredno nizkih cenah. Angleško in češko blago najmodernejših vzorcev v zalogi. Državnim uradnikom tadi na obroke ! — Rajačić obsojen na dve leti Ječe Zagrebški trgovec, 391etni Milivoj Rajačić, kl je na velikonočno nedeljo zab »de! v ojo nezvesto ženo, ko jo je srečal n^ ce:u, je bil obsojen na dve leti težke ječe. Sodniki so upoštevali vse olajševalne okolŠčine. Bil je tako razburjen, da ni vedel. Kaj dela. Zena ga je varala že več let in podpirala svojega ljubimca v tem čas.i z znatnimi vsotami. — Maščevanje zavrnjenega ljubimca. Dragotin Popov iz Melenc je že dol£'. zalezoval lepo lSletno Desanko Šuo:c, ki ga pa ni marala. Pred dnevi je fant pt Čakal dekle v nekem parku in jo pozvai, naj z njim zbeži od doma. Ker se je dekle branilo, je fant potegnil nož in ga z*;adil De-sanki v prsa. Našli so jo mimoidoči ter poklicali zdravnika. Popov se je sam javil policiji. — Strašna smrt dečka. Trii -mi Jovan Hm jak iz Poljane je skakal po dvorišču, ko je njegov oče pripravljal v ko«u krmo za prašiče. Nesreča je hotela, da se Je deček sklonil nad kotlom in padel vanj. V kotlu je ravno kipela voda, ki :e dečka tako opekla, da je kmalu nato u;nrl. — V sllobranu ubil dva človeka. Pred sodiščem v Ćupriji se je 24. t. rr> zagovarjal Petar Vukelić iz Kruševca, ki je bil nekega dne v veseli družbi, med katero pa je nastal prepir. Po prepiru so se začeli pretepati, v silobranu pa je Vukelić zabodel Ruja in Bogosava Stevanovi*a. Sodišče je Vukeliča oprostilo. — Kovačem la sekire in lopate! Za tovarno v Srbiji ee nujno rabijo kovači za sekire in lopate. Reflektant! naj ee obrnejo na Javno borzo dela v Ljubljani. — Obsojen delravdant. Beo«; raj: ko vzklicno sodišče je te dni potrdilo ob-od-bo proti bivšemu viSjeran drfc. uradniku Simu Stepiću, ki je ponevcril SOO.GOo £iin in je bil pred prvoinštančnim sodisčc»u obsojen na 15 let ječe. Njegovemu so'->to~ žencu Velizarju Karanovicu je vzkiiwno sodišče zvišalo kazen od 6 na 6 in pni eta ječe. — Vrenje. Včeraj je bilo več ali manj oblačno po veej drŽavi. Jasno je bilo edinole v Splitu. Najvišjo temperaturo so imeli v Splitu, Skoplju in Beogradu in sicer 32 stopinj, v Ljubljani pa je znašala temperatura 28.6. Dane« je kazal termometer 18 stopinj, barometrovo stanje pa je 758.5. Vremenska napoved s** glati: Menjajoče se oblačno, toplo vreme, možnost neviht. ZOBNI ATELJE FRANJO RADOVAN nasproti velesejmu je za čas šolskih počitnic odprt, samo ob TORKIH, SREDAH. ČETRTKIH in PETKIH. Telefon štev. 21—12. Kolo jahačev in vozačev ^Prestolonaslednik Petar" v Ljubljani priredi VELIKE KONJSKE DIRKE v soboto dne 2$. in v nedeljo 29. junija, vsakokrat ob 3. popoldne na vojaškem vežbališču pri Dev. Mar. v Polju Prijavljeni so najboljši ameriški dirkači in galopni konji, kakor tudi konji domače reje. — Stava na konje — totalizator. Sedeži 20, stojišča 8, za dijake, otroke in vojake 4 Din. — Predprodaja vstopnic: v trafiki Sever, fielenburgova ulica, in v trafiki Union, Miklošičeva cesta. Avtobusi bodo vozili od Figovca od 1. naprej. — železniška zveza ob 13.4d popol. z glavnega kolodvora do Dev. Mar. v Polju. Iz Ljubljane —A] Mestno županstvo poziva ljubljanske hišne posestnike, naj jutri na dan 28. junija v proMavo in spomin padlih borcev za domovino razobesijo za.;.. . e. — Spomenik kralja Petra t Ljubljani. Aktija za postavitev spomenika kralja Petra v.Ljubljani je zaključena. Zbranih je okrog 3000 Din. Ta denar so prispevali samo mali ljudje. Naši premožnejši poedinci in podjetja $e še niša odzvali. Odbor za postavitev spomenika je imel te dni sejo, na kateri je sklenil, da bo spomenik kralju Petru v Ljubljani odkrit ob 11. letnici smrti kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja prihodnje leto meseca avgusta. Ker bo odkritje združeno z velikimi svečanostmi, opozarjamo že s^daj vsa drušiva. naj pri ev^ntnel-nih svojih prireditvah to upoštevajo. Nabiralna akcija je v glavnem, kakor rečeno, zaključena, obstojajo pa se nekatpre ovire v prvj vrsti gl*=de na d-oločitev prostora, kjer naj bi stal spomenik, ker se mestna občina kljub ponovnim prošnjam in urcen-cam še ni odločila, kje naj bi »pom^nik stal Upamo, da s te strani ne bo večjih ovir. —Ij Podoknica bivšemu liubi»an»kemu županu g. Petru Grasell]u. Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske zapoje nocoj ob pol 21. na Mestnem trgu pred stanovanjem bivšega ljubljanskega župana g. Petra Graselija podoknico v počastitev devetdesetletnice njegovega rojstva. G. Peter Graseli je edini ?e živeči čia.i ustanovnega odbora Glasbene Matice ljubljanske, ki je pripravljal njeno ustanovitev 1. 1872. —Ij Francoska razstava bo odprta še na Vidov dan in v nedeljo. Ker si mnogi razstave še niso ogledali, morejo to storiti te zadnje dni in se oddolžiti s svojim obiskom dragim gostom, zastopnikom francoske likovne umetnosti. Vršili se bosta še dve vodstvi in sicer na Vidov dan ob S. zvečer in v nedeljo ob pol 12. —Ij Mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani zaključi tekoče šolsko leto na Vidov dan (28. junija) ob °. s slovesno službo božjo pri uršulinkah in z razdelitvi * jo izpričeval. Ravnateljstvo opozarja, da mora vsaka gojenka po ministrski odredbi (S. n. br. 16. \t>2 od 23. maja t. 1.) vzeti (kupiti) tiskano letno »Izvestje« za ceno Din 20.—, ki jih je izročiti razrednikom. —Ij Na drž. osrednjem zavodu za žen= ski domači obrt v Ljubljani, Turjaški trg 4/1. se vrši vpisovanje gojenk in hospi? tantk od 30. junija do 1. julija 1930, vselej od $. do 12. dopoldne. Na zavodu se po* učujejo sledeče tehnike: klekljane čipke, šivane čipke, belo in pisano vezenje, tole* dO, file, biserna dela, konfekcijoniranje in gobelin. Redne gojenke se sprejemajo po dopolnjenem 14. letu. Podrobne informis cije na zavodu. —Ij Zaključek razstave »Človek — mati — dete«. V ponedeljek dne 30. t. m. bo zadnji dan odprta ta prezanimiva higi; jenska razstava. Kdor doslej ni imel pri* like ogledati si in preštudirati izložbenega materijala, naj to stori še te dni. Razsta* va je nameščena v paviljonu »L« in odprta vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. v jeseni bo Higijenski zavod razstavil na istem mestu II. del istoimenske razstave, ki bo po vsebini in tehnični opremi še bo* gatejsi. Ij Na dri. manjšiniki osnovni šoli v Ljubljani (z nemškim učnim jezikom ter poukom v slovenščini in srbohrvaščini) bo vpisovanje učencev in učenk dne 29. in SO. junija t. 1. od 9. do 12. ure na Cojzovi cesti I*. 5, prvo nadstropje — desno. —Ij Javna draiba zarobljenega primoža bo dno 2. julija 1990 od 9. dopoldne dalje na mestnem magistratu. Več na razglasu, ki je nabit na mestni deeki. —Ij še o karambolu t Jenkovi ulici. Po. ročaji smo, da se je na križišču Jenkove uli. ce in Kette-Murnove ceste »eletel motoci-klist Trobec v avtobus in se precej pobil. Pomotoma smo poročati, da gre ta mestni avtobus, bil pa je to v resnici Magistrov avtobus, ki ga jo sofi ral Jofiko Oblak m ne Ivan, kar jo bilo rodi pomicana omenjano. —Ij Iurkovo truplo so t% našli. Truplo ponesrečenega akademika Urofea Turka je včeraj popoldne potegnil iz tolmuna pri iz. livu Gameljšoice v Savo ribič Franc man iz Tacna. 0 tem je obvestil orožnike, ki so telefonično obvestili rodbino. Truplo ponesrečenega akademika so prepeljali s pogrebnim avtom v mrtvašnico k Sv. Krištofu, odkoder se bo vršil danes ob 15.30 pogreb na pokopališče k Sv. Križu. —Ij Šentjakobski gledališki "»Jer >p >io-ča vsem članom in članicam, d t iw un :la mati našega člana in režiserja t Pogorel c a. Prosimo vse člane in člani..e. da se udeleže pogreba, ki se vrsi v soboto nb pol 5. iz Gorupove ulice. —Ij Umrli so v LiubHani od 21 »unija dalje: Anica Hočevar, hči sluge. 2 leti, Kla-dezna ulica 1: Blaž Krušič, kroi. pom., 3o let. kopališče »Ilirija*: Marija Kobler, učiteljica v p.. 35 let, Sv. Petra ce>ia c»2; Pavel Kunstler, kovaški moister, let. Dunajska cesta S9; Jakob ćerne*. /e! kret-rik v pok., 67 let. Vrtna ulica 22: Jakob ilorsehitz, zasebnik, 51 let, Zalo. a c. 11, Vanda Kraje, hči posestnika in trgovca, 24 let, Zaloška cesta 11; Franc Ceiesnik. vojni invalid. 26 let, Sv. Petra cesta b! -- V bolnici: Franc Žagar, delavec, 08 let. Prezid 46: Jožeia Jerala. tov. d .Javka, 49 let, Emonska cesta 10; Jožefa Fii»>vč, po-strežnica. 21 let. Grudnovo naV^tc. baraka: .Metod Eržen, dninar, 21 'ct, :Jše\o 13; Antonija Gorenc. užitkarica, fS let, Mrušice 21; Ciril Peklaj, sin po t cznice, 2 leti. Apihova ulica XHI-3: Srečko Birk. dninar. 43 let: Ivana Rešek. žena ž*l. strojevodje, t>5 let, Vevče 35; Marko Popnvič. trgovec, 24 let. Skemlievec; Katarin« Mali, zasebnica, r»7 let, Primskovo pri hramu: Marija Rezel". dninarica, 44 'er. školjića štev. 32. —li Trnovsko žegnani«. ki ^a pr«iedi pevsko društvo Krakov o . Trnovo* v nedeljo dne 29. t. ra. na vrtnih pro miti gostilne »Kolegije« (pri Pelcu) obet.* kakor vsako leto tudi letos obilo Zuha\e in razvedrila. Preskrbljeno bo za vso icaaco in pijačo. Velik plesni prostor bo pripomogel, da pridejo tudi plesalci m pic.alke na svoj račun. Zato vsi v Kolezijo na prrsiavo trnovskega zegnanja. o87n —Ij Prošnja občinskemu svetu. Posestniki na Martinovi ce^sti so prejel, nedavno odlok mestnesa jradbenesa urada, da morajo v teku šestih tednov izpeljati kanalizacijo v mestni kanal, čei, da bo cesta v najkrajšem času tlak Ivana. Posestniki Martinove ceste so to res storili, nekateri so se zato morali celo zadolžiti in sedaj je vsa kanalizacijza na Martnovj cesti ureoena. Toda s tlakovaInnni deli na Martinovi cesti še niso pričeli .'n vse kaže, da se v doslednem Času še ne bo. Zato prosijo prizadeti posestniki mestno občno, naj izpolni svojo obljubo in naj Martinovo cesto, ki je itak ena najbolj prormetni-h v Liubfiani, tlakuje. —Ij Pri Tickii na tirirku bo na Vidovdan z\ečer pri vsakem vremenu na novoureje-nem vrtu tvrdka Bar proizvajala na eramo. tonskem ojačevalcu najmodernejše komade. —Ij V* nedelro na sv Potra popoldne bo ob vsakem vremenu pri Tičku na Gričku žecnanje. Pridite na Štruklje. Obenem bo tvrdka Bar na jrramofonskem ojačevalcu prednažala najmodernejšo rjlasbo. Iz Celja _r Avtobus Celje.Dramlje bo v nedeljo ljo dne 29. junija k blajoslovljenju motorne brizgalne v Dramljah vozil opoldne izpred kolodvora Celje ob 12.25 ^kozi do Dramelj in se bo iz Dramelj vračal kakor ob sredah in sobotah nazaj. Zvečer pa bo isti avtobus izpred kolodvora Celje 19. odhajal nazaj v Dramlje po običajni poti po ?oste ter bo odhajal iz Dramelj med 31. In 2*2. uro. Gostje, ki želijo zvečer v Dramlje, se lahko torej poslužijo posebnega večernega voza. Avtobus me^ta Olje. —c Trgovski in obrtni obrati na Vidov dan. Celjsko mastno načelstvo razglaša: Na osnovi člena 33. naredbe o odpiranju in zapiranju trsrovskih in obrtniških obratovalnic v dravski banovini odreja mestno načelstvo v Celju, da morajo biti na Vidov dan dnf* 28. junija trgovske in obrtniške obratovalnice v mestu Celju zaprte od 8. do 10. ure Vsaka prekrsitev bo kaznovana. —c Pazite vendar na etroke! Ponovno smo že opozarjali starše, naj posvečajo vendar nekoliko več pažnje in skrbnosti svojim otrokom. Zlasti je to potrebno letos v gozdovih 13 na pašnikih, ker se je pojavilo letos naravnost rekordno število kač. ki so Že opikal«^ mnogo otrok, p« tudi odraslih. Predvčerajšnjim je pičil velik gad v nekem gozdu pri Zabukovri neko .^olarico. Dasi-ravno je bilo dekletce še dosti naglo prepeljano v Celje, je strup že tako močno razširil svoje smrtonosno delovanje, da je uboga deklica na pragu bolnice umrla. Starši so morali mrtvega otroka zopet odpeljati domov. Zato nikar ne puščajte otrok samih v gozd ali sploh na daljne sprehode v osamljene kraje. —c Posledica surove športne igre. Pred par dnevi je o priliki neke nogometne tekme v Celju sunil neki igralec svojega nasprotnika, 201etnega delavca Alberta Flisa iz Gaberja tako srurovo na tla, da si je ta pri padcu izpahnil levo roko v komolčnem sklepu. Tudi pri takozvanih r^ostrihc športnih tekmah je treba poznati določeno mejo med športom in surovostjo. —c Dežurno lekarniško službo v Celju bo vršila prihodnji teden, pričenži jutri 26. junija do vštetega petka 4. julija, lekarna »Pri križu« na Kralja Petra cesti. —c Nesrečen padec s kolesa. V Gregorčičevi ulici je padel pred dnevi med vožnjo s kolesa lSletni sin tehnika Alfred Kikl iz Zavodno pri Celju. V rokah je držal večjo steklenico, ki se je pri padcu razbila. Na razbitih črepinjah se je deček nevarna ob-rezal na levih dimljih. Poškodba je resna. Sprejet je bil v celjsko javno bolnico. Naročajte „Naso dobo««' Kdo Je Bela Kertesz? 0 Beli Kcrteszu, o katerem jc žc poročal »Sl6v. Narod < in tudi •> Jutro , da nabira za drag; denar inserate za neko spominsko knjigo o vsesokolskem zletu, nam še javljajo: Bela Kertesz je imel s seboj priporočilno pismeno okrožnico z lastnoročnim podpisom bana inž. Serneca, v kateri je bilo rečeno, naj mu srredo povsod na roko. ces. da vrši važno nacionalno misijo. Prisc! ie tudi v Slatino Radenci, kjer je hi! že več dni prej napovedan po sreikem Zlatarju. Predstavil se je kot oficielni zastopnik Sokola kraljevine Jugoslavije in je imel tudi nekakšno priporočil« no vizitko. .Va^opil je zelo samozavestno ter izjavlja!, da nabira reklamo za spominsko kmigo, kj bo izdana v spomin na vsesokolskj zlet. Ker :e imel tudi priporočalo bana -n ker so gi rud: lokalne oblasti po naročilu banske uprave priTX>ročilc, so mu povsod nasedli in mu deloma takoj plačali reklamo. Je-loma pa naročili. Zdraviliške i Slatini Radenci je naročilo dve sirani za 13.000 Din. k sreči pa ravnatelj ni takoj plačal, pač pa mu je najedla posojilnica, ki mu je plačala 1.500 Din za en četrt strani, ne da bi dobila kako poirdilo. Nadlegoval je tudi župana, če^, da rabi občina reklamo. Pojasnili so mu. da občina nima V ta namen denarja, toda mož ni odnehal in končno mu je cUJ župan v strahu pred morebitrunij posledicami 500 Duri. katere je spreie-l zopet Nrez vsakega potrdila. Dolžnost oblasti bi bila, da pojasnijo, na kak način je prišel do ofioielnih priporočil sumljivi tip, s karerim nima Sokolsrvo ničesar opraviti. Kolikor smo informirani, gre za akcijo beoeraj-skega -Vremena« ki namerava v zvezi s sokolskim zJetom izdati posebno številko, za katero nabira inserate. Drobiž iz Zasavja Litija, 27. junna Sv. Vid — je Češenj ait! Ta le pregovor se uresničuje tudi letos, češnjeva drevesi stoje polni, čakajo svo^ jih gostov, di se poslidktjo s prvim zre» lim sadjem letošnjega pridelka. Nekateri zasavski kraji so znani po številnih češnje« vih nasadih; naj omenim samo okolico štange, kjer stoji znana cerkev sv. Anto» na, patrona češnjarjev. Zdaj se bodo pričeli romanji 1 juhi jan* skih družin v naše krije, s polnimi košari* cami se bodo vračali ni vlak, medtem pa sevedi ne bodo pozabili na ugodno priliko, da si okopljejo svoje gTošno telo v hladil« nih savskih vrtinčinah. Kaši vrli sosedje Šmarčani se kar na i« bolj vestno pripnvljijo na pevsko priredi* tev, ki jo bodo imeli prihodnjo nedeljo 6. julija. Tedaj bodo praznovali »Zvonova« 401etnico svojega obstoja. Ta dan bo veliki pevski praznik, vsi udeleženci imajo pra* vico na polovično vožnjo po železnici. OH« ljubljeni so že korporativni obiski nekate« rih ljubljanskih, kakor rudi pevskih zbo* rov iz Zasivji. Brezupna nadlegi so postali za niš kraj psi. Mnogo se jih podi brez gospodarja po ulici. Za te zapuščene kalilce tako dnev« nega, posebno pa še nočnega miru se ne briga nihče, ne gospodarji, niti oblasrvo. Gorje potniku, ki pride v Litijo s ponoc nim vlakom in mora preko mostu. Kakor volkovi veliki mesarski psi se zakade vanj. Ce nima trdnih živcev, je tisto noč goto* vo brez spanja. Vso noč smo preskrbljeni z zategnjerrimi lajastimi melodijami. K vra* gu gre vsaka noč, kdor spi pri odprtem oknu. In kdo naj se vendar kuha pri zapr« tem oknu v teh dvojno pasjih dnevih in nočeh. Nujno priporočamo krajevnim či* niteljem, naj reši io Litijo pasje nadloge. Psi pa ogrožajo že tudi javni promet. V nedeljo je privozil iz Smartna kmetiski voznik. Na Frtici so gi napidli psi. Koma sta se ustrašila nenavadnega pasjega spre« jema, splašila sta se in v jadrnem diru za* vozila na trg. Kakor žoga je odskakoval voz okrog Elsnerjevega vogala, ni trgu so se ljudje razbežili ni vse strani in je le pravi čudež, da ni prišel kdo pod kolesa, posebno otroci, ki se kaj radi nastavljijo po cestah. Tak podoben primer je bil tudi v sredo zvečer. Hlapec je gnal zvečer napajat ko« nje. Svoje živine ni vodil na vrvi. Tedaj pa so naskočili konjičke psi — cestni po^ stopači. Konji so se plašili, nenadoma je bilo na trgu kakor v velikem cirkusu. Baš tedaj je pripeljal na kolodvor deveti vlak iz Zidanega mosta. S tem vlakom se je vračala tudi deca, ki je bila ta dan na iz* letu v Celju. En konj je zdrvel ves spla« šen v gručo otrok, ki je zavila baš tedaj na trg. Ker ni bilo tedaj še niti cestne raz* sveti jave — ura je bili že skoro pol dese> tih zvečer — je čudno, da je mala deca uvideli pretečo nevarnost in se pravočasno razbežala. In ko bi se zgodila nesreča? Kdo bi potem priznal krivdo in nosil tež* ke posledice?! Poralajenje. Ko je Ribničan Vrban čul, da sloviti zdravnik Voronov pomlaja ljudi, je sklenil, da se takoj odpelje v Francijo. V Ljubljani je kupil vozni listek do Pariza. Uradnik ga je vprašal: — Tja in nazaj? Vrban. brihtna buča, je pa hitro odvrnil: Nak, tisto pa ne. Nazaj bom nemara potreboval samo otroški vozni listek. Previdnost — Moja hčerka prejme za doto 100.000 Din, toda opozarjam vas, gospod Cebular, da se moram preje še malce informirati o vas. — O, zadovoljen sem s 50.000 Din in z vašo hčerko — informacije pa raje opustite. Stev. 144 -♦SLOVENSKI NAROD«, dne 27. junij* 1930. Stran 5 Moda Poletni kostumi ako se oblačijo veliki možje Nekaj opazovanj pri sodobnih vodilnih možeh kulturnega sveta Zanimivo je opazovati, kako se oblačijo in kaj nosijo slavni in veliki možje. Večina slavnih mož vseh narodov je bila glede na modo oziroma oblačila zelo skromna, so pa med njimi tudi nekateri, ki so se in ki se še zelo skrbno, včasih tudi pompozno oblačijo. Nekateri so skrajno konzervativni, drugi so zopet reprezentanti mode, paradirajo v sijajnih uniformah in kostumih. Edina ob- leka, ki je vsem skupna, je navadna obleka za obiske, skupen pa je vsem tudi ovratnik. Angleški kralj Jurij Angleški kralj ie glede na modo zelo formalen in se drži konvencionalnih pravil. Njegove obleke so temne, kravate decentne, nikdar žive. Njegovi najljubši kravati sta rdeče in č>no pro- Moderna kopalna obleka gasti, to sta barvi .njegove garde. Namesto kravatne igle nosi staromodni kravatni prstan. Celo njegove lovske obleke so krojene strogo po modi, so pa tudi iz temnega blaga. Če 'krali jadra s svojo jadrnico »Britannia«, potem nosi modri suknjič iz senža ter 'razmeroma prect'j široke 'hlače. Princ of VVales Princ oi VVales ie takorekoč za moško modo me-rodajen. Kar -nosi on, to je vedno moderno, pa naj bo še tako nepraktično ali pa nesmiselno. Sicer je pa res, da ima waješki princ okus, da je vedno eleganten in sik. Njegova moda je bila pred leti ze:k> ekstremna, kasneje se je pa vnesel in sedaj je vedno zelo decentno oblečen. Pri sportu je oblečen zelo praktično, vendar pa daje prednost živim barvam. Na glavi ima običajno zvončaste klobuke z ozkimi krajci. Na lov hodi v staromodni lovski obleki. Ramsay Macdonaki Angleški premije* je (morda glede na modo in obleke ena najbolj skromnih oseb v Angliji. Izdatki za njegove toalete so nemara precej neznatni. Na glavi dma •pokrivalo iz mehkega blaga ali klG'buoevirae, nikođi še ni imel zvonča-stega 'klobuka. Kadar je na deželi, nosi obleke iz polsukna, mehke ovratnike, purrjjparice a$j knikebokerje. Kakor znano, Macdonald rad ieta, je pa tudi za letanje priprosto oblečen. Njegove obleke so krdiene iz dobrega blaga, vendar pa popolnoma enostavne i»n jih nosi z nekako nonšalanco. Na njegovih hlačah ni nikoli opaziti ostrega roba. Fo- Elegantne obleke za gospode izdeluje atelje Josip Ježek LJUBLJANA — Šelenburgova 6 Pi©rre Marriel Priznanje Zahajajoče solnce je poljubljalo z zlatimi žarki neskončno peščeno* pustinjo. Peščeni nasipi na obzorju so bili tako lepo rdečkasti, kakor bi dogore-vali v plamenih, a nebosklcn je visel nad zemljo nalik svinčeni kupoli. Vsak dih je bi'1 muka. — Vode! — je zastokala bolnica in se znova onesvestila. Mož jo je dvignil. Strašno sekundo se je boril sam s seboj. Tedaj je bolnica ponovila: Vode! Splazil se je torej iz šotora in prinesel zadnjo steklenico vode. Trpeča žena je napravila nekaj požirkov in ko si je za silo opomogla, ga je pogledala in zašepetala: Zdaj se napij ti, Leon. — Ne, ne, — se je branil. Razumela je. Glas se ji je tresel od groze, ko je vprašala: Kaj je to zadnja steklenica? Molče je prikimal. Peroti smrti so zafrfotale nekje bHzu. Ni si upal motiti tišine, ki ju je objela kakor plašč. Vsaka tolažba bi bila laž, vsaka nada sa-moprevara. Nesrečneža sta se spogledala in v tem pogledu je bilo povedano vse. Mlada žena je Še enkrat^zbrala vse svoje moči in pokirnala možu, naj stopi bliže. Potem je zašepetala: Pri najini ljubezni te prosim, Leon, poddi od tod. S to zalogo vode prispeš do najbližje oaze. Ne bodi tako trmast. Živa duša me ne more rešiti. Če ostaneš tu, si tudi ti zapisan smrti. Zavoljo mene živi! Zadržal je solze. Niti besedice ni izpregovoril. Spominjal se je. kako samozavestno sta se bila napotila v pustinjo. Napotil se je bil, da na vrta petrolejski vrelec, katerega so mu bili približno označili raziskovalci, in pod vodstvom zanesljivega domačina pot skozi puščavo ni bila nevarna. Toda nekaj dni pred ciljem .se je pripetila nesreča. Izmučena in izčrpana v silni vročini je Marion padla z velbloda tako, da nj mogla več naprej. Vodnik je moral S svojim oddelkom naprej. Zakoncema je napravil na hitro roko šotor ter jima pustil večjo zalogo živil, zlasti pa vode. Toda Marion ni okrevala. Ležala je že teden dni brez nade na ozdravljenje. Če bi ju našH Beduini, bi bila njuna smrt nagla. Tako sta bila pa obsojena na počasno umiranje. Leon bi mogel še prispeti do najbližje oaze. Če bi pa ostal, bi padli namesto ene dve žrtvi pustinje. Marion je znova zašepetala: — V imenu najine ljubezni, Leon, pusti me samo! — Nikoli! Umrem s teboj! Zafcaij sem te vzel s seboj?! Odgovoren sem za tvoje telo in za dušo. In zdaj te ne morem rešiti. Saj veš, da brez tebe ne morem živeti. Leživa skupaj in veter zasuje s peskom najjn skupni grob. Njo je začel duša ti kašelj. Leon je dvignil svojo ženo in jo položil nazaj. Čim je nehala kašljati. Potem se je opotekel iz šotora, da bi v samoti skril svojo bolest. Ko je ostala Marion sama, se je naslonila na komojec in s težavo napisala na košček papirja nekaj vrstic* Zložila je listek in ga krepko stisnila. Potem je zopet omahnila na posteljo. Njen drobni obraz je postajal vedno bolj bled, dihanje vedno počasneje. Končno ji je pritekle iz ust kri. — Leon, si že tu? — Kaj me ne poznaš, Marion? — SHšim samo tvoj glas — pred mojimi očmi je megla. Nekaj ti moram povedati. Leon, odpusti mi, lepo te prosim. — Marion! — Nisem vredna tvoje ljubezni, tvoje žrtve. Pojdi. Pozabi, da sem obležala tu in da je verter s peskom pokril moje truplo. — Kaj pomeni to? — Ko sd bil na svoji zadnji znanstveni ekspediciji celo leto z doma, sem že mislila, da se ne vmes več. — Marion! — Tvoje oči so tako srepe. Odpusti mi. Umreti moram. MisiiŠ, da te ne ljubim? Kaj bi Sla s teboj v puščavo, če bi te ne ljubila? Toda za hip sem sefomh oblek za sprehod .n za večer ne nosi. Doumergue in Tardieu Kakor je Anglija merodajna za moško, tako je Francija za žensko modo. Zato le redkokdaj srečaš Francoza, ki I bi bil oblečen po zadnjem krOjU. Francozi v splošnem na modo ne polagajo posebne važmosti. Na-Jboljše oblečena Francoza sta nemara še predsednik Doumergue in ministrski predsednik Tardieu. Predsednik zlasti impori-ra s svojo korektno'jutranjo obleko; na glavi nosi svilnat klobuk. Briand ne polaga na obleko nobene važnosti. Njegova zunanjost je brezskrbna. On nosi mehke klobuke, njegove kravate so rahlo zavezane, vendar so njegove obleke kljub temu vedno čiste i«n lepe. zlikane in okusno prikrojene. Maršal PHsudski Gotovo »ie, da igra maršal Josef Pil- sudski v poljskem javnem življenju vatžno vlogo m da je ena na'imarkant-nejših poljskih oseb. Kljub svojemu visokemu položaju pa je diktator vedno slabo in površno oblečen. On nosi cesto svojo uniformo, ki je pa navadno oguljena. Nekateri trdijo, da nosi vojaške suknjiče, ki jih je še imel, ko je bdi poveljnik legijonarjev. Nekateri suknr-či so oguljeni in zamazani, diktator se pa kljub prizadevanju drugih ne more ločiti od njih. Na glavi nosi Pilsudski malo okroglo čepico. Zanimivo je, da polaga maršal veliko važnost na to, da so častniki Štaba vedno snažni in zlikani. Coolidge Ameriška predsednika VVilson in Har-ding sta bila vedno čedno in tudi za oko prijetno oblečena, Hoover pa nos: obleke mirne barve. Bolj moderen je bil Coolddige, ki ga $OT je Eagrabil ta koffek čokolade. — Oproattt*, gopod, je dejal Crnac, to jo mej palee. SLOVENSKI NAP O D«, dne 27. ranija 1930. štev Podeljevanje naslovov na debelo država z lastnim denarjem, ki ga nihče noče zamenjati — Dragi izmišljeni naslovi Bovočali smo nedavno, da se je v Berlinu začela razprava proti pustolov* cema Wilcheimu in Friedrichu, ki sta prodajala akademske in druge naslove kar na debelo ter pri tem zaslužila mastne denarje. V razpravi proti obema pustolovce* »a so prišle na dan zanimive stvari, ki datirajo še iz leta 1919. V njuni družbi je bil takrat tudi neki dr. Frevtag, ki je ustanovil takozvano »duhovno državo«, ki sicer ni obsegala nobenega sveta in ni imela nobenih meja, pač pa je bila temelj za Freytagove sleparije. To dr* iavo je dr. Frevtag imenoval uprav fantastično, in sicer Aran*Uran. V tas kratni dobi politične in socijalne zmes* Izjave je bilo mogoče, da so ljudje fa* možnemu pustolovcu šli na limanice in mu za podeljevanje dozdevnih ministr* skih služb in uradniških mest v tej fan* tastični državi nudili velike zneske. — Dr. Frevtag, ki je bil namazan z vsemi mazili, je pustil tiskati tudi lasten de* Bar. Bankovci so se imenovali Aranov zasilni denar. Besedilo je bilo angle* ško, francosko in nemško, čuditi pa se je, da proti temu postopanju ni nasto* pilo državno pravdništvo. Razlagati bi se dalo to z dejstvom, da je takrat v prvih Časih nemške inflacije cela vrsta tvrdk za lastno porabo pustila tiskati zasilne bankovce, da je lahko plačevala osobje in tekoče račune. Seveda so te tvrd k e kasneje te bankovce zamenjale za protivrednost. Dr. Frevtag je oblju* bil, da bo bankovce zamenjal 1. aprila 1. 1922., čeprav tega namena nikdar ni imel. Izmazal se je na ta način, da se je pustil zapreti v umobolnico. Freytagova trabanta sta bila takrat sedanja obtoženca Wilchelm in Fried* rich. Oba sta bila mnenja, da se iz kri= tičnega položaja najboljše izmažeta, če se tudi pustita zapreti v blaznico. Med preiskavo in tudi pri razpravi sta sirnu* lirala blaznost. Sodišče pa jima ni ver^ jelo. Proces je namreč pokazal, da nju* ne sleparije niso bile posledica pato= loških motivov in da sta prav dobro vedela, kaj delata. Lopova sta prodala naslov dvorne* ga lekarnarja za Črno goro za 50.000 mark. za razne akademske naslove pa sta zahtevala 100 do 200.000 mark. Na* slov komercijalnega svetnika je veljal »malenkost« 30 do 80.000 mark. Cenejša sta bila z doktorati ameriških in indijskih univerz, ki sta jih prodajala za »bagatelo« 10.000 mrak. Wilchelm je bil obsojen na 8 mesecev, Friedrich pa na leto dni ječe. Kopalce in druge na Jezici obveščamo, da se bo „Slovenski Narod" dobil na prodaj dan ob 2» uri popoldne v novem kopališču gosp. Antona štirna. Škandali filmske dive Vsaka filmska diva mora imeti Škandalčke, če ne ni popularna. Med najbolj ekscentričnimi in razkričanimi filmskimi igralkami pa je gotovo lepa Pefigy Jovce, ki je s svojo zapravi j i* vostjo, Ijubavnimi pustolovščinami in zadušil« svoj budil-nik in. razmišljal, kako bi zadušil najmanjši ropot. Potem je zlezel v posteljo in zatisnil oči. Toda gorje. Spanca ni bHo od nikoder. K6 se je že pogrezal v brezčutje, je nenadoma planil pokonci. Soseda nad njim je bas drgnila parket. Okna so se začela tresti, kajti v istem hipu je pri-vozil mimo hiše avtobus. Stokanje bolnika, kričanje otrok »pasje lajanje, miau-kaaja jnačkft, JHteci ure v zvoniku, žviž- ganje vetra v dimniku, škripanje železne postelje, njegovo lastno dihanje — vse to je zadoščalo, da nesrečneža prežene iz postelje in razkači tako, da je kar pihal od jeze. Kaj početi ? ... Prižgal je luč in začel citati roman, zelo dolgočasno, uspavalno zgodbo. Toda njegova krepka volja in hrepenenje po spanju sta bila brez moči. Nastalo je oblačno jutro in prineslo običajno peklensko vrvenje ulice. A Morbidal je brezupno vzdihoval po poštenem počitku. Prijatelji so bili zelo v skrbeh, da ima tako upadla lica in otožne oči. Zdravniki so trdili, da gre samo za zunanje vplive. Naj se monsieur Morbidal iznebi zunanjih vplivov, pa bo rešen. Da, toda... kdo bi mogel odkriti lek proti takim vplivom? Ah, bogme, kraljevsko bi nagradil dotič-nega učenjaka in določil bi ga za univerzalnega dediča. Nekega dne, ko je pregledoval novine, je od presenečenja kar poskočil. Tri vrstice so ga zbodle v oči: Radikalna sredstvo za spanec! Pilule Sepulcra!!! Sledil je naslov izdelovalca. Morbidal se je brž napotil v mesto, da poišče svojega odrešenika. — Dajte mi pilule Sepulcra, gospod. Rotim vas... Preiskava je bila otežkočena zato, ker v vsej bližnji okolici niso pogrešali nobene ženske. Končno so našli v nekem grrrnTVTU par čevljev hi stekleno cevko, kakršno rabijo za zdravila, S pomočjo daktiloskopije pa se je poh-caji posrečilo ugotoviti iderrtiteto nesrečni ce. Gre za gospo VVhi-teho-use, bivšo plesalko pri Tillerjevi skupini, ki se je kasneje poročila, nato pa živela v Londonu, kjer je igrala precej vidno vlogo. S policijo je prišla često navzkriž in so jo morati večkrat kaznovati. Policija je našla pri njej pismo, v katerem je govorica o nekem zdravniku, ki je »vedno pomagal«. Pri obdukcij trupla so ugotovili sledove kokaina in ker ie samomor izključen, domnevajo, da je bila \Vhitehousova zastrupljena. Kakšno vlogo je pri tem igral zagonetni zdravnik, ni znano. Po konjski dirki so našli blizu Epso-ma truplo neke mladenke, ki je bila tako kakor Whitehousova pomanjkljivo oblečena. Na vratu je bilo opaziti sledove davljenja. Umorjena je bila stara okoli 20 let, zelo lepa in plavolaska. Ugoto\ili so, da gre za Asnezo Hes-son, uslužbenko v čajnici v Epsomu. Lastnik te čajnice je izpovedal, da se je mladenka pred nekaj dnevi brez vsakega povoda odločila zapustiti službo, češ, da gre v neko sosednje mesto. To je tem boli čudno, ker je bila v Epsomu z nekim mladeničem zaročena. Kdo jo je umoril in kaj je bilo povod zločina, policija do sedaj še ni ugotovila. Prav tako nepojasnjen je ostal tudi zločin, ki je bil izvršen 9. junija v Brigbtonu. Tam so našli usodnega dne neko 60-letno damo večkrat zabodeno. Bila je to gospa Prendergast, ki je živela zelo čudaško in doma čitala samo zgodbe sv. pisma ter detektivske romane. Lani je bil v istem mestu umorjen neki njen znanec in od tega časa je živela v stalnem strahu, da se bo tudi njej kaj takega pripetilo. Včasi jo je obiskal neki Irec precej velike postave, ki ga pa nihče ne pozna. Na dan umora je bil Irec rudi pri njej, kasneje pa je izginila vsaka sled za njim. Policija v Scotland YaIik* 10, Herak Juro 20, Ogulin Marija 20, Kif-nar Franc 20, Ivec Franc 10. Kooevar A^pt 10. Berne 20. Urh Ivan 50. Krem* ser Josrtf 100, Kremene Franc so. Kramar Tomaž. fotograf 100, Raj mor Anton 50, Korevar Ignac 50, Bezok Josip 50, SopčiČ Marija 5>0, Kopinič Julij 150. Vuksinič Jože 100. Pral Metod 50, Prus Martina 50. Hrehorič Jože 60, Prus France 100. Zupanič Edo 50. Murn Anton 80, Nemanjič Ivan. župnik v p. 100, Golia Ivan. župan 100, Weibl Viktor 30, dr Sirko Ivan 100, Gračner farmac. asist. 100. Tancig Julija 40, dr. Pavešič Ivo 100. Mam Jože 50, Vajda Janez 50, Gerbec Jože 50, Cerar Gregor, prost 50. Trapuž Ivan 40. Nemanič Alojzij 50, Brožič Josip 100, Ma-lerič Ana 30, Rant Franc, notar 100, Peča-rič Martin 100, Guštin Milan 100, Weiss, Polde ml. 100, Podgornik Zvonko 30. Hanzelj Drapo 30, Weiss Franc 30, Jerina Ivan 50, Prva dolenjska posojilnica Metlika 3000. Od upravništva »Jutra« je odbor prejel sledeče zneske: Vale Maks, št. Jernej 100, R. Pleskovič, Trbovlje 40. Petkovšek, št. Jurij 200, Mercina-Lovše 321, Gasilno društvo Stari trg pri Rakeku 1334.50, Telka Logar, Kranj 100, Fina Jenko, Ljubljana 100, Maks Kos, šol. upr. Buče 50, Jakob Žontar, Sora-Medvode 20, Pivovarna »TJni-on< 1000, Zdenko Dolinar, Vel. Dolina 37, Rant Franc, učitelj, Stražišče 365.50, Delavci v parku Kraljevega dvora. Bled 120. profesor šlajs, Ljubljana 70. Razni dobrotvorni prispevki: Kolo Jugoslovanskih sester v Kranju 1000, Gremij trgovcev Litija 150, Osnovna šola Kupčinci, M. Sobota 20, Hranilnica in posojilnica v Kandiji 500, Hutter i drug, Maribor 1200, Polajnar, kavarna »Prešern* 100, 1086, Novak Franjo, Ljubljana 200, omizje gostilne Cerovšek, Šoštanj 130, Učiteljska tiskarna, Ljubljana 500, Ferdo Habjan, škofja Loka 150, dr. černič Mirko, Maribor 100, Kuš-ljan Fran, Brežice 100, Ogrin, Laverca 200, Anton Tonejc, kavarnar, Ljubljana 300, Emil Pirh in družba, Ljubljana 450, mestna občina Slovenjgradec 1000, Krajevni odbor Rdečega križa Jesenice 910, Podmladek Rdečega križa Braslovče 619.50, Selakovič Dako, Ljubljana 500, Kapus-Wirt, Maribor 50, Smiljanič Marko, Radatoviči 30. Pomožni odbor v Mariboru je poslal razen omenjenega zneska 18.750 Din še dva velika zaboja raznega blaga. Tvrdka Doktoric in drug, Maribor, 1 paket novega bi a ca ter tvrdka Pauser, Maribor 1 paket novega blaga. Hvalevredno Je omeniti tudi podmladke Rdečega križa, ki so poslali prav veliko paketov iz raznih krajev, med njimi se je posebno izkazal Podmladek dekliške osnovne šole v Kranju, ki je poslal 6 paketov živeža in nošene obleke. Pomožni odbor v Metliki je imel veliko dela, dokler je vse poslano blago sortiral in pravilno razdelil. Vseh 29 pogorelcev je bilo po premoženjskih razmerah sortirano v štiri kategorije. Ozirati se je moral tudi na število otrok, na njihovo starost, da je potem poslano blago in obleko ter obutev lahko razdelil, pretečeni četrtek se je odbor napotil v Zaluko, kjer je ves prejeti denar razdelil kakor tudi blago. Vsak izmed pogorelcev je prejel velik zavitek blaga in oblake, pravtako tudi primeren znesek v denarju, revnejši večji znesek, premožnejši manjši znesek. Pri razdelitvi je bil navzoč razen članov pomožnega odbora v Metliki gg. Dako Makarja, Ivana Malešiča ml. ter Janka čerčka, sodnika v Metliki, tudi odbor pogorelcev samih, ki so prav vsi do zadnjega odobravali kategorizacijo pogorelcev, čeprav so premožnejši dobili manj. revnejši pa več. Po končani razdelitvi je ob navzočnosti vseh vaščanov izpregovoril v imenu pogorelcev g. Peter Jakljevič zahvaljujoč odborom za pomoč pogorelcem posebno onemu v Metliki, a zlasti je povdarjal »Jutro«, ki se je takoj zavzelo za uboge pogorelce ter zelo veliko pripomoglo k tej uspeli akciji. Pri tej priliki so obdarovani pogorelci jokali in !hteli ter se zahvaljevali za pomoč. S tem naj bo izrečena vsem plemenitim darovalcem in zbiralcem darov tudi v ime-nn pomožnega odbora v Metliki prisrčna zahvala. zato Ii šole. —Čuješ mati, sosedov Pepfek pa je v šoli vse račune napačno napravil. — Kako pa vež to? — Zato, ker jih je od mene prepisal. Stev 144 eSEOVENSKI NAROD«, dne 27. junija 1930. Stru T Avgustus Muir: 33 Krog zločinov Roman Viktor Hallam je prikimal. — Svojega naslova mi ni hotela dati. John Warner je začudeno pogledal svojega gosta — Niti za dvesto funtov? — Ne. Bila je neizprosna. Warner je stopil v vežo in se vrnil z londonskim telefonskim imenikom. — Nato pa nisem pomislil, — je vzkliknil Hallam. — Smehljaj je pa prikril, kajti Julija Farrova mu je dejala, da je njena telefonska številka pod tujim imenom. — Nima telefona, — je zamrmral Warner in vrgel seznam proč. — Skoda! — je zamrmral Hallam in stresel pepel na krožniček pod skodelico črne kave. Dočim je hodil \Yarner po sobi nervozno sem in tja, je razmišljal Hallam o svojem položaju. Kar se tiče premetenosti in zvijače, je bil pravi mojster. Laž o sestanku z Julijo Farrovo pri Bordoniju je smatral za imeniten izhod iz zadrege. Njegova glavna ovira je bila v tem, da je znašalo vse njegovo premoženje tristo lir. Imel je pa šestintrideset ur časa, da dobi toliko de- narja, kolikor ga je potreboval. Vprašanje je bilo samo, kje dobiti denar. * Drugi dan točno ob Štirih sta sedela Hallam in John VVarner za okroglo mizico blizu vhoda v Bordonijevo ča-jarno. Hallam je šel najprej skozi notranjo dvorano, kjer je bilo plesišče, in bal se je samo, da bi moglo golo naključje zanesti v plesno dvorano Julijo Farrovo, ki bi ga seveda takoj spoznala in nagovorila. Toda vse je bilo v redu. V čajarni ni bilo nobene ženske, ki bi bila količkaj podobna Farro-vi. Ob četrt na šest je VVarnerja minila potrpežljivost. Srdito se je obrnil k HaJlamu. — Tepec neumni! Saj sem vedel! Potegnila je vas! — je zakričal in pre-bledel od jeze. — Tudi meni se zdi, — je pritrdil Halalm mirno. Bil je dobre volje in zadovoljstvo je skrival pod krinko melanholije. — Kaj ste pa povedali tej ženski o Molly Langtonovi? — Samo to, kar je že vedela. — Res? Ce bi prišel kdo na isti sled, kakor sva prišla midva, bi bil najin položaj kočljiv. Bogme, če je vaša neumnost pokvarila... — Prisegam, da ji nisem ničesar povedal. Nastala je pavza. — Kaj hočete storiti zdaj? — je vprašal VVarner ter segel po klobuku in rokavicah. Srd je nenadoma izginil z njegovega obraza in znova se je prijazno smehljal. Toda to je bila samo krinka. Mož, ki je vstal, je bil prijazen vsakdanji človek srednjih let, dobrodušnega obraza in dobrohodnih oči. — Kaj storim zdaj? Namenjen sem k prijatelju blizu Hampton Courta. Ct imate čas in če vam nK.. — Dobro, — je dejal VVarner. — Govoriti moram z Veitchem. On bi mi utegnil povedati, kje stanuje zdaj Mol-ly Langtonova. Pol milijona šterlingov — povrh pa še dražestno dekle! 2e zdaj se veselim, Hallam. To bo imenitno! Vrgel je nekaj goldinarjev na mizo za natakarja, potem sta pa krenila ob Pall Mallu tja, kjer je stal VVarnerjev avtomobil. Hallam ni hotel prisesti, temveč je gledal, kako je krenil VVarnerjev avtomobil proti Piccadilly. Ko je izginil za ovinkom, je poklical taxi in si globoko oddahnil, čim je sedel vanj. Odpeljal se je na severni konec Park Lane. Tam je govoril z možem židovske zunanjosti s platinasto verižico, pripeto čez telovnik. Najpogostejša kretnja petičnega moža je bila naglo rnajanje z glavo, vmes je pa večkrat pokazal zobe z zlatimi kronami. Hallam je govoril z globokim, prepri-četalnim glasom. Kar je postal njegov glas hripav od razburjenja. Petični mož je pa neprestano majal z glavo in kazal zlate zobe. — Petsto? Ne, dragec moj. Pravite, da je ta špekulacija sijajna. Kakšna pa je ta vaša špekulacija? — Morate mi zaupati. Zaupajte mi! Mar sem vas kdaj potegnil? — Ne, dragi moj. Poskrbel sem, da me niste mogli potegniti. Čez deset minut je Hallam tiho za-iel in vstal. Zaloputnil je vrata za se-\i. Ko je pozvonil in stopil v dvigalo, je zaškripal z zobmi tako srdito, da se je razlegalo po vsem hodniku. Ves besen je skočil v avtomobil in se odpeljal na Hammersniith Brodwa>. Odslovil je šoferja, zavil v stransko ulico in izginil skozi velika vrata, ki so bila zadnji vhod v gostilno, iz katere ni stopil, dokler se ni stemnilo. Če se zločinci spro Vrt za hišo Arnesby Court je bil zavit v temo. Vodomet sredi vrta je počival. Na vrt je vodilo iz stanovanj sedm vrat in vsa so bila zaklenjena. Na četrti strani so delila vrt od vr-veče ulice visoka drevesa, živa meja in železna mreža. Sum prometa prede tu čez dan neskončno nit glasov, katero pretrga nočna tišina samo za tri ure. Toda v mnogih skritih kotičkih vrta, med lilijami ali pod staro solnčno uro je zamolklo, zaspano vrvenje ulice edini znak, da ste v srcu Londona. Ob tem času so pa travnate stezice in skrivni kotički zapuščeni. Skozi živo mejo prodirajo z ulice žarki električne luči. Okna mnogih stanovanj so razsvetljena. Razsvetljena okna tvorijo čudovito nepravilen vzorec kakor pest svetlobnih pšic, vrženih na slepo srečo v črno desko. Skozi odprta okna v pritličju na levi strani se razlega poskočna plesna godba. V prvem nadstropju na desni strani prepeva tenor zaljubljene španske pesmi. Pomladna noč na vrtu Arnesbv Courta se ne razlikuje od drugih pomladnih noči — razen v nečem. Dva moža sta sc plazila po vseh štirih ob živi meji. Po vsaki kretnji sta se previdno ozrla na vse strani. Morala sta se ^elo zanimati za ples in menda sta čakala, da se pridejo zaljubljenci s plesa na vrt hladit. Sedem vrat so zvečer na odredbo zaklenili, toda kaj pomeni odredba tam, kjer zapoveduje bujna mladost? Moža sta se počasi priplazila do svojega cilja, ne da bi koga opazila. Prvi se je vrnil nekaj korakov in po-štel okna od začetka. Zadovoljen se je pridružil svojemu to\amu in mu pokazal z roko na ozek balkon v prvem nadstropju. Železna ograja tu ni bilo posebno visoka. Brž sta k> preplezala in .^e približala hiši. Železna rrrreža, Jorjščena deloma z gostim bršiar.om, je vezala balkon v prvem nadstropju z balkonom v pritličju. Kmalu sta stala na balkonu pred temnimi okni, katere je bil prvi nočni gost označil z vrta. Zdaj je prevzel vodstvo njegov tovariš. Iz žepa ie potegml košček kita in ga pritisnil na šipo, katero je začel previdno reza»ti. Na rokah je imel črne sivilenc rokavice, tako da ni bilo nobene nevarnosti, da bj zapustil za seboj sledove, ki bi W!i Scotland Yardu zelo dobrodošli. Najpopolnejši ali avto Centralno mazanje cele šasije samo z enim pritiskom ter bogata oprema. Predno se odločite k nakupu malega avtomobila druge znamke, napravite v Vašem lastnem interesu poizkusno vožnjo s 4 d- linderskim Udobni sedeži. — Največja sigurnost pri vožnji. — Najcenejši obrat, cca, 6 litrov na 100 km. Dobavljiv kot kabriolet in limuzina. — Zahtevajte brezplačne ponudbe in kataloge. Glavno zastopstvo: O. Žužek. Ljubljana Tavčarjeva al. 11. GRAMOFONI v veliki izbiri. — Gramofonske plošče: Oh dona Clara Rio Rita, 2 srci v % taktu, Valček ljubavi in drugi najnovejši šlagerji so prispeli. Se priporoča „TEHN1K" JOSIP BANJAI Ljubljana, Miklošičeva c. 20 Restavracija Hotel štrukelj toči v vrčkih ZAGREBAČKO ČRNO PIVO izvrstno, kot se je točilo v zagrebškem — — paviljonu na velesejmu — — Me»tni pogrebni zavod Brez posebnega naznanila Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, Vam vsem, ki ste ga poznali in radi imeli, javljamo potrti in obupani, da je dopadlo Bogu Vsega-mpgočnemu vzeti nam nenadoma vso našo ljubezen, našo nado in naš ponos, vzornega sina, ljubečega brata, vnuka, nečaka in bratranca, našega ljubljenca , Uroša slušatelja kemijskega oddelka tehniške fakultete v Ljubljani Pogreb s« vrši v petek, dne 27. junija t. 1. ob 1-2 16. uri iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 26. junija 1930. Direktor ing. JAKOB TURK, oče; MARIJA roj. BARTL, mati; SRD AN, bratec. Rodbine: TURK, BARTL, RNAVS, ŽAGAR, STARIN in KRAJC. + Mastni pogrebni xavo<3 Zapustila nas je, previđena s svetotajatvi za umirajoče, naša zlata mama, stara mama, tašča in teta, gospa jiffarija pogorele vdova po revidente dež. naklade Pogreb se bo vršil v soboto, dne 28. junija 1930 ob Vz 5. uri popoldne is Go rupo ve ulice št. 4, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek 30. t. m. ob 7. uri v trnovski župni cerkvi. Ljubljana, dne 26. junija 1930. ADEL.A, MIROSLAV, KARL, otroci BREDA, vnukinja DANICA roj. TJRAIC; ANA, roj. Vihar, ainahl POLETNE BOVOSTI za prijetna — lahka danska in moška oblačite PRI NOlfHK-lI UtiBURIM Kongresni trg štev. 15 Iščem elegantno mlado damo inteligentno, soignirano kot partnerico za avtopartije in kopanje v poletnih mesecih. — Cenj. ponudbe s sliko prosim na upravo »Slov. Naroda« pod 40 letni tujec«. 1930 3van (Perdan na&Cedni&i Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga nudi po naj nižji dnevni ceni: kavo, riž, najfinejše namizno olje, testenine, čaj, žganje in vse drugo špecerijsko blago. Postrežba točna in solidna Za stavbe vsakovrsten suh tesan in žagan les, ladijska tla ceno oddaja Fran Šuštar, Dolenjska cesta, telefon 2424. 60/T L Mikuš LJUBLJANA. Mestm trg 15 priporoča svojo zalogo dežnikov in solnćnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo — točno in solidno — t šefe vseh vrst enobarvne in večbarvne izdeluje Idilama 4* >*Ađa1i o£l Vsaka beseda SO paur. Plača srn lahko Za odgovor znamko l - Na vprašanja ni« odgovarjamo. — Najmanjši otflaa ©trn Gramofonske plošče več komadov se ugodno proda posamezno ali skupno. — Ogleda se v upravi »Slovenskega Narodat, 1000 Želodčno tinkturo preiBtoaš«io, proti zaprtju fn dražim teikočaaj žetodca pr4poroda dr. G. Piccolj, Mcarnar v Ljab- Trisobno stanovanje z vsemi pritiklinami se ilče s 1. avgustom ali preje. Plačam do 2000 Din. Cenj. ponudbe na poštni predal št. 102, Ljubljana. 1920 Veziljo cvetja pošteno ln zanesljivo, ali vajenko ki se je že učila vezenja, ▼ pomoč drugi vezilji sprejme Salon cvijeća Franjo Ritvf, Sarajevo, Aleksandrova 65. 1924 Dobro znani gospod, ki je ukradel z okna Rimske ceste št. 2 brejo angora mačko, belo z rujavkasto rumenimi lisami, naj jo takoj vrne, ker bo sicer sodnijsko zasledovan. Komur je kaj znanega, kje jo ima, naj sporoči na Rimsko c. št. 2, pritličje. 1928 Osebni avto Chevrolet (Odprt, tipe 1928) vožen 14.000 km in tovorni avto Chevrolet, tipe 1928, vožen 34.000 km, oba v popolnoma brezhibnem stanju zelo ugodno proda Nastran, mlin, Radomlje. Pozor upokojenci! Oddam stanovanje s 1. sept. ali po dogovoru v sredini trga Rajhenburga, brez prahu in ropota voz in sicer ena soba, kuhinja, klet, vrt, elektrika, vse za 200 Din. Več pove Štefan Išek, Videm-Krško. 1922 ISSSSBBBS5S Krušno moko in vso mlevske izdelke ved* no sveže dobite pri A, & M. ZORMAN Stari trg 32, Ljubljana. Orožje in municijo za lov, šport in obrambo v vseh svetovnih znamkah po najnižjih cenah priporoča puikarna Fr. Sev-čik, Ljubljana, Židovska ul. it S. 61/T BGfflBSBSBGgB Motorno žago z veliko kapaciteto, za drva, mlin za debelo moko, na motorni in ročni pogon, novo, plateau-voz nov proda A. Kresnik, Maribor, Prankopanska 42. 1923 Trgovcem z dežele ki hočejo začeti v Ljubljani trgovino, se nudi krasna prilika prevzeti dobro upeljano razpošiljalnico in detail-trgo-vino. Na razpolago odjemalci. izdelovalci, klišeji in vse potrebno. Le solventni reflek-tanti naj se Javijo pod v50 tisoč«/1904 na upravo Slov. Naroda. 1904 Trg. učenca s primerno šolsko izobrazbo, poštenih staršev, zdravega in krepkega, sprejme v trgovino mešanega blaga Anton Vode-nik. Petrovce pri Celju. 1911 Prerokovalec Povem vsakemu preteklost, sedanjost« prihodnjost. Razkladam sanje in povem katerega meseca in leta ste rojeni. Potrebni so tudi trije lasje. Priložite priporočenemu pismu 12 Din v pisemskih znamkah. Razumem tudi nemška — Protesor Frane Hen-cingar, grafolog, Baiasprie, Postfach 2, Rumunija. 1S99 REVMAT1ZEM Ishiaa, zabrekle žile, bolečine v kosteh, zobobol, glavobol itd. zdravi najzanesliveje An-tirheumin , ki si je v kratkem Časa stekel nebroj priznanja. Cena orig. steklenici 35, poskusni pa 18 Din. Ferralbumin je izredno sredstvo proti malokrvnosti, obči oslabelosti, pomanjkanju teka itd. Cena orig. steklenici 35 Din. Obe zdravili se dobivata po lekarnah ali pri proiivajalcu: Mr. A. Mrkušič, lekarnar, Konjic, Hercegovina, ki pošlje franko po povzetju 3 orig. ste- Avtomobile rabljene Kdor jih ima naprodaj, ali hoče dati v komisijsko prodajo, naj ae obrne na F. Batjel, Ljubljana, Karlovška cesta 4. 1902 Želodčno tinkturo klenice za 105, a 1 za 40 Din. Poskusne J3 steklenice Antir-heumina za 65, a 1 za 25 Din. 1921 preizkušeno, proti zaprtja in dru-»m teekoeam želodca priporoča dr. G. Pioooii, lekarnar v Uub-*em. ' »/T ! BELI SPORT Din 89.- Oin. 89,- NajpriljubljenejSi čevelj za tenis in poletni sport, iz močnega angleškega platna s popolnoma stanovitnim crepe podplatom« Podgane Po uradni statistiki požre 50 podgan ali 500 miši toliko, kolikor 3 močni delavni konji, in Vam povrh aaneso še bolezenske kali v stanovanje. Podganja smrt, uničevalec na debelo, uniči v 3 urah vse podgane in miši z zalego vred, pa je obenem neškodljiv ljudem in domači živali. »Našel 78 mrtvih podgan; pošljite 15 Škatlic za 3 sosede«, piše G., graščak. 100% zajamčeno, sicer vrnem denar. Cena Din 12.—, 3 škatle Din 24.—. Dr. Nic. Kemenv, Košice, A, Postf. 12 A. 3, češkoslovaška. Izdelujejo se najnovejši angleški modeli OTROŠKIH VOZIČKOV od priprostega do najfinejšega tipa. Ceniki franko. Prodaja na obroke. Tribuna F, B. L. tovarna dvokolee in otrobih vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta 4. Pomladitev v &4 orah :ti dosegla, kakor se zahvaljuje ga. dr. A. . Pragi: >Od Vas poslanih mi 10 lon-cRov Eros Creme sem morala prepustiti svojim znankam. Moj obraz je dobra reklama za vašo Crćmo, ker vkljub 49.. le-, tona sem mlčna in mladostna.« Eros Creme hitro in zanesljivo odstrani ogrce, izpuščaje, gube. pege, rdečico na nosu, rumene in rjave lise, SOLNCNE PEGE Jametvo: denar nazaj, ako brez uspeha. — Cena Din 12.—, 3 lončki 25.— Din, 6 lončkov 40.— Din. Dr. Nlc KKMTINV, Košice, C, Poetfach 12 C 4, Ceftko- Vsa pleskarska in ličarska dela izvršu-je točno, solidno in po konkurenčnih cenah pod garancijo J. HLEBS pleskarstvo in ličarstvo Ljubljana, Sv. Petra cesta 33. Posečajte hotel-restavracijo »Mariborski dvor« Oset Prenočišča, garaže. kopaTivce, avto 50'T KVlakutatutni paph Šei a (Dim i/tedafa uprava t$Ceven6&eqa flaxodat OROŽJE Lovske puške, browning pištole, samokrese, montiranje daljnogledov, ribiško orodje itd. sprejema v popravilo F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Kongresni trg štev. 9. Sprejemajo se tudi vsa mehanična dela v popravilo. Vabilo na PETDESETČETRTI REDNI OBČNI ZBOR ki ga bo imela PRVA OOLENJSKA POSOJILNICA V METLIKI registrovana zadruga z neomejeno zavezo v ponedeljek, dne 7. julija 1930, ob 8. uri zjutraj v zadružni pisarni v Metliki št. 15. SPORED: 1. čitanje in odobritev zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelništva. 3. Poročilo nadzorništva. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Čitanje in odobritev računskega zaključka za leto 1929. 6. Raznoterosti. Opombe: Ako občni zbor ob določeni uri ne bo sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število prisotnih članov. Člani lahko pregledajo računski zaključek tekom 8 dni pred občnim zborom med uradnimi urami. V Metliki, dne 21. junija 1930. PRVA DOLENJSKA POSOJILNICA, registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Metliki. Za načelstvo: GOLJA. Poceni in vendar najboljša je SEVER JEVA OTOMANA S 32 peresi v sedežu in 4 v aglavju; velikost 185 X 78 Cena Din 570.— do 850.— po Iitart preobleke. — Zahtevajte vzorce I najboljši materijali RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg št. 2 prodsji po najugodnejših cenah samo na debeio Premog domači in inozemski za domače kurjavo in industrijska svrha Kovaški premog KA L o tivamiski plav O K O farrid ,n plinski Brikete Prometni zavod za premog d.d v Ljubljani Miklošičeva cesta Štev. 15/1 DVOKOLESA — TEŽA OD 7 KG NAPREJ najlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn Otroški v<-:.c.v od cajpriiprostejšega do najfinejšega modela. Izdelujejo se tudi po okusu naročnika. šivalni stroji, motorji, pneumatika. posa- — — mezni delt. Velika izbera, najnižje cene. Prodaja na obroke. CeotU franko. »TRIBUNA« F. B. L, tovarna dvokoles to otroških vozičkov, LJubljana, Karlovška cesta st. 4. SVETOVNI IZUM GLAVNO ZASTOPSTVO r.a »elegantnejših velikih glasbenih avtomatov „ JULESOPHON" z napravo za igranje na eitre — harfo, čist, jak, globok in močan glas, ogromna resonanca, ODDAMO seriozni tvrdki na fiksni račun. — Patenti prijavljeni po vseh državah. — Samo za restavracije, kavarne, kina in slično. — Ponudbe na PRAGA & J. K* B., Brno, Palais Morava Češkoslovaška. Kar Jo za AUTOMOBIL IN DVOKOLO GUMI OBROČ to je za pešca PALMA-peta Tu kot tam obvaruje elastični kaučuk vsak udarec s peto, s čimer varuje telo in živce ter nas očuva prenaglega utrujen j a. Čevlji s PALM A-petam I ohranijo dolgo Č asa svoj o o b l i ko. Vezenje nevestinih oprem, najcenejše In najfinejše MATEK » MIKES, Ljubljana (poteg hotela Štrukelj) Entfanje, ateriranje, predtisk an je tafeej! Slabi zobje kvarijo najlepši obraz. Neprijeten duh ust je zoprn. Obe hibi odstranite z vporalbo krasno osvežujoče Chlo-rodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine, posebno z vporabo zobčaste Chlorodont-šcetke, ker ista čisti zobe tudi na njih stranicah ter odstranjuje ostanke jedi, ki povzročajo gnilobo. Poskusite najprej z malo tubo Chlorodont-paste, ki stane Din. 8*—. Chlorodont-Sčetka za otroke, za dame (mehke Ščetine), za gospođa (trde Ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bo dete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor. 7 STAKLO B. TOBEK — tovarniško-komisijska zaloga: AkL sgoL Pmii teska sklarna v Kvpive—LIR. Ljubljana Ilirska ulica (vhod pri gostilni Možina) P. n. lekarne, drogerije, tvornice soda-vode, kemične tvornice, stavbnike itd. opozarjamo, da imamo stalno na zalogi vse vrste steklenic v vseh dimenzijah, kozarce za vkuhavanje sadja in sočivja ter stekla za stavbe. Obračajte se le na naš naslov, ker Vas bomo v vsakem ožini zadovoljili. 8752 Kreditni zavod za trgovino in industrijo i LJUBLJANA. Prešernova alica itev. 5© i\ lastnem poslopja) ■ Obrestovanja vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, devii in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter oaks* sila v to* in inozemstva sate * d eposi ta itd. itd. itd, Bnojavke: Kredit, Ljubljana — Telefon «t 2040, 2457, 2548 Interurban 8706 2806 B7-L Urejale Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno«: frač — Za opravo In tnseratnf dal t: Oton Chriatof. — Vsi v UaHJaat. 8 43