254. številka Ljubljana, v ponedeljek 4. novembra. XXII. leto, 1889. Uhaja vsak dan »eier, izimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-oge rske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jedep mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., «a Četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje ha dom raćnna ;»e po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina z nafta. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —DredniStvo in upravnistvo je ▼ Gospodskih alicah Bt. 12. Opravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Nemške knjige v slovenskih šolah. „Če Žida skozi vrata porinemo, povrne se nam skozi okno". Nekaj jednacega se godi Slovencem glede nemščine po ljudskih šolah. Z ukrepi raznih višjih instanc se je sicer za posamične učilnice doseglo, da nemščina ne sme biti niti učni jezik niti obligaten učni predmet. Toda take razsodbe ne-majo veljave za slovenske šole sploh; za veliko šolskih upravnikov so le to, kar je strašilo na polji za zajce ali vrabce. Nemščina se od strani raznih šolnikov in njih višjih nadzornikov naprej marljivo goji, goji v taki meri, da se to ne strinja več s koriatimi slovenskega ljudstva. Dokazano je namreč že davno po vestnih iu izkušenih vzgojiteljih, da ljudska šola ne more vsem zahtevam zadostovati. Če hoče učitelj gojiti jezik, seveda materinski jezik, le nekoliko marljivo, zaostaja v tako zvanih realističnih predmetih. Ven-der ustreza vešč učitelj že še tema nalogama in morebiti da mu pri tem še časa in moči preostaja toliko, da tudi na vzgojo ne pozabi. Da bi pri vsem tem pa še drugi deželni jezik gojil, to je vender preveč zahtevano. Vsaj se še nemški profesorji pritožujejo nad svojimi nemškimi ljudskimi šolami, da jim v srednje učilnice v nemščini premalo izurjene učence pošiljajo. In mi Slovenci naj bi v dveh jezikih toliko storili, kolikor Nemci v jednem doseči ne morejo! Toda danes ne nameravam pisati zoper nemščino v slovenskih ljudskih šolah ; temveč danes se postavim na to stališč', da pripoznam nemščino kot neobligaten učni predmet na 3-, 4- in 5razrednih slovenskih učilnicah. Opravičeno besedo hočem danes uložiti le zoper rabo mnogih nemških šolskih knjig na slovenskih Šolah. Ko se šolsko leto prične; nastopijo za stari Je velike skrbi. Roditelji bi morebiti še dečka doma pridržali, da bi jim živinče pasel; ali zakon tega ne dopušča. Pridržali bi ga morebiti tudi radi tega doma, da bi ga ne bilo treba z nova dobro obleči in obuti, ker vse to jih veliko stane. Poleg tega pridejo še knjige in razne druge šolske potrebščine. Stariši mu vender iz ljubezni do otroka vne to preskrbijo. Če jim hodi deček v 3. ali 4. razred kakošne ljudske šole, stanejo že samo slovenske knjiga 3—4 gld., ako morajo stariši vse z nova kupiti. No, slovenske knjige slovenskemu otroku vsaj nekaj koristijo, ako jih učitelj v Šoli dobro tolmači, kajti če je pregovor o „mrtvi črki" le kje resničen, gotovo je pri mladini. Že glede slovenskih knjig vlada' morebiti na kakošui Šoli potrata n. pr. če imajo učenci poleg slovnice, ki je že pri berilu, še drugo slovnico, in to preobsežno za dotično stopinjo. Nad tem se le vender malo spotikamo, vsaj še priporočamo to, da dobi talentovan otrok tudi nemško slovnico v roko. Ali, kar oslro obsojamo, je to, če se slovenske stariše nagovarja, da kupijo svojim slovenskim otrokom, kateri še skoro nič nemški ne znajo, ne brati, ne pisati, ne govoriti, Se vse polno drugih čisto nemškihknjig, nem š k i h Lesebuchov nemških „S p r ac h b u c h o v, Rechenbuchov" itd. Prvič je to balast, mrtvo blago, s katerim se otroci okoristiti ne morejo, drugič je to prevelik davek za revne slovenske stariše v sedanjih hudih Časih. Saj so še slovensko-nemške slovnice večinoma pretežke, ker niso po najboljših, po bolj olajševalnih pravilih sestavljene; saj imajo še celo slo-vensko-nemške .slovnice preveč nemških berilnih sestavkov, saj niti slovniških vaj za prevajanje otroci gladko ue bero, ampak le težko urno, zlasti ker bo silno težke vaje in naloge, n. pr. v drugi nemški slovnici. Človek sploh ne' mote umeti, kako morejo izobraženi šolniki v današnjih časih še dopuščati, da bi se v slovenskih šolah rabile nemške knjige. Saj je že Slomšek 1. 1848. spisal slovensko berilo, in saj še on ni za učenje nemškega jezika čisto nemških beril dovolil, marveč le take, katera so imela koj na drugi strani v slovenščini isto tvarino, ki je bila na prvi strani v nemščini. Slovenski šolniki naj se pri uvajanji šolskih knjig ne ozirajo na želje takih pedagogov, kateri so sicer svoje dni sami slovenska berila sestavljali, a kljubu temu dolgo vrsto nemških beril za rabo priporočevali. Slovenskim šolnikom ne morejo biti merodajni oni hladni pedagogi mej nami, katerim pišemo Životopise v slovenskem jeziku s podatki, katere smo dobili od njih v nemškem jeziku. Ne oziri na posamezne osobe, ampak .prava korist slovenskega šolstva in slovenskega naroda nam bodi vodilo! —p.— Deželni zbor kranjski. (VII. seja, dne 29. oktob\ra ,1 880. 1.) (Dalje.) Poslanec baron Žvegelj pravi, da .ni ne .pesimist, ne radikalec, kakor je prederovornije izvajal, a tudi ne verjame, da bi se narodno šolstvo zatirati hotelo. Vsa zadeva razpravljala se je že opetovano, danes nekoliko različno od druzih obravnavani, on pa hoče biti pri vsej razpravi popolnoma objektiven. Pjredlogi težijo danes v prvi vrsti na to, da bi dobilo mesto Kranj višjo gimnazijo in da to želi vsa gorenjska stran. ^To pa ni res. Gorenjska stran nema od Kranjske gimnazije nikake koristi, ampak le tisti učenci, ki se ne vsprejmo v Ljubljani. Skofja-loka, najmanje Kamnik in celo Radovljica pa se za Kranjsko gimnazijo ne bodo jokali, kajti stroški za učence iz teh krajev so le toliko večji, kolikor znaša voznina po državni železnici več do Ljubljane, nego do Kranja. V Ljubljani imajo revni dijaki boljšo podporo, omogočena je boljša korepiticija, uče se lahko jezike, risati in slikati, imajo dovolj učnih pripomočkov, kar vsega v Kranji ni. Kar se tiče političnih napadov na vlado, jo baron Žvegelj neČ£ zastopati, to je stvar vlade, a govoriti hoče še, kako bi se odškodovala Kranjska mestna občina za izgubo gimnazije. Že peticija Kranjskega mesta naglasa, da bi jej nikakor ne ugajala meščanska šola, tudi on misli, da tudi za obrtnijsko šolo ni pravega prostora v Kranji. Sploh bi obrtna šola, kakeršna je v Ljubljani, nikakor ne ugajala Gorenjski. Domača industrija je še nekoliko živa na Gorenjskem, železna, lesna, tkalska in keramična, a ne gre dolgo čakati več, da se oživi, da se zadnji sledi ne izgube, sicer bode usahnila vsa navzlic velikej zmožnosti slovenskega prebivalstva po Gorenjskem. Treba je učiti obrtnike ne samo formalno, nego kazati jim tudi, kako je izbrati na pr. mizarju les, dati mu lepih obrazcev, seznaniti ga z z boljšim orodjem za delovanje itd. če vlada skrbi za pospeševanje obrtnije v Bosni in Hercegovini, je pač žalostno, da za Kranjsko ne stori ničesar. Sploh pa misli govornik, naj bi se Kranji dal zavod za gluhoneme, ali kaki oddelek hiralnice ali bolnice. Zakaj stoje poslopja bivše vojašnice in gimnazijsko poslopje v Kranji prazna? LISTEK Blodne duše. Roman. Coski Bpisal Vacslav Benefi - Tfebizsky, preložil I. Gornik. ZDru.g-1 del. V. (Dalje.) Baron Habichtsburg imel je nekoliko let prost ustoj> h knezu. Bil je izvrsten poznavalec konjskega plemena in okus Habichtsburgov veljal je mej višjim plemstvom za jedino olikan. Modre krvi gospoda barona ni to prav nič žalilo in oviralo, ko je s sosebniini listki naznanjal visokorodnim prijateljem svojim, da bo zavoljo njih v najbližjem času ustanovil na Dunaji stalno kupčijo z „Arabciu, „An-gličani", — z „Andaluziu i. t. d. Najradodarnejši naklonjenci nkonjskegau barona bili so plemenitaši iz Češke in mej njimi zavzemala je sprednje mesto naša Jasnost „ Visok, h lok mož z upalim licem — krožijo o njem najčudnejše povesti, celo nezmisli, da je ,baje visokega rodu ..." Gospod knez položil si je levico na čelo. »Res da sem ga videl. Nihče drug ni bil kakor on. . . Šel je jedenkrat mimo, kakor me ne bi bil opazil . . . Drugič ni vzel od mene miloščine!" Knez stopil je k nasprotnim dvorim, odprl jib kakor slučajno in korakal še naprej. Po stenah razobešene so bile krasne, dragocene podobe. Široki barokni okvirji z .najfantastič-nejšimi okraski so kar jemali gledalčevim očem vid. Na podobah kazale so se večinoma možke in ženske postave v naravni velikosti. Bili bo brez dvojbe predniki in prijatelji njegove knežje milosti. Očem nenavajenim takega krasa bilo bi se zdelo, da jim nedostaje ničesar, nego da bi stopili iz težko pozlačenih okvirjev in se zavrtili v vesel raj. Iz možkib zastopal je vsak z bogato obleko ukus svojega časa, u ženskih pa so se menda vse, kar so tiče obleke strinjale v tem samojedinem: imele so obleko, spredaj za dobrih šestnajst palcev izrezano, in najgloblje rudela je vsaki stolista roža v najpol-nejšem razcvetu, isto tako, kakor bi je bil danes kje utrgal vrtnar v rastlinjaku. V knežjem salonu delala je vender jedna izjemo. Svutlomodro obleko imela je zapeto do vratu in lasje na sencih pritrjeni z zlatim češljem po načinu dijadema, valili so se ji v polnih pramenih na vrat. A tudi sicer razločevala se je od vseh svojih družic. Ko so dame na ostalih slikah kazale že starejša leta, tako od tridesetega naprej, naslikal je slikarjev čopič njo na platno gotovo še pred dvajsetim letom. Podoba njena obešena je bila v kotu mej najzadnjimi. Videti je bilo skoro, kaKqr ne bi pristojala v to družbo, — že zaradi izraza v svojem obličji. Druge podobe preletelo bi vaše oko ravnodušno, le sem ter tija obstalo bi na katerem malo dalje a čudeč se samo premenljivi baryi verno naslikanega atlasa, pri zadnji pa bi se morali ustaviti ne za hip, temveč za lep Čas. In še potem ne bi hoteli od nje. Od daleč ozrli bi se trikrat, štirikrat, predno bi se ločili od tega obličja. Mej visokim plemstvom redkokedaj srečujemo taka. Gospod knez prišel je pred mladostno potomko svojega rodu tako rekoč nevede. Stoprav, ko je dvignil oči, ko je obstal ž njimi na podobi, opazil je, da stoji v kotu salonovem, kjer je bilo navadno polutema — sosebno za zimskih dnij, kamor je uhajal pogled gostov redkokedaj, in če je zašel prezrl je mlado deviško obličje skoro vselej. Poslanec Hribar: Slavni zbor! Po odličnih besedah, katere smo čuli iz ust prečastitega gospoda poslanca Svetca, teško se je oglašati v tej slavni zbornici k besedi brez bojazni, da Vas, slavna gospoda, ne bi dolgočasil ; vender mi veleva dolžnost, da kot zastopnik mesta Ljubljanskega označim v tej tako važnej zadevi svoje stališče. Ne bodem govoril, je li potrebna Kranjska gimnazija ali ne ; v tej visoki zbornici je bilo že tolikrat o tem govorjeno in tolikokrat dokazana potreba njena, da bi se reklo nositi vodo v Savo, ko bi hotel še jaz to danes dokazovati. Tudi se ne bodem spuščal v polemiko z neposred nim gospodom predgovornikom, prevzvišenira gosp. baronom Žvegljem, ali na nekaj bi vender opozarjal, ker na drugo mu bode menda odgovarjal gospod poročevalec, na to namreč, da on kaže mestu Kranjskemu več vrabcev na strehi, češ, polovite Bi jib, goloba, ki ga drži v roki, pa jim neče dati. V meritorni razpravi bi moral opozarjati, da so besede, katere je pred menoj govoril poslanec gosp. Svetec glede dobrohotnosti vlade opravičene. Učna uprava, ekscelenca minister Gautsch, ne kaže dobrohotnosti proti slovenskemu šolstvu, ampak vidi se pri njem animoziteta do slovenskih učnih zavodov. Ne treba dalje gledati, dokazano je to pri gimnaziji Ljubljanski in Kranjski. Ko je bila Bled-nja zaprta, so se oglašali z Gorenjskega učenci za vsprejem v Ljubljansko gimnazijo. Prišlo jih je veliko in kaj je ekscelenca odredila ? Sprejeti jih smete le toliko in toliko: kar jih pride več, morate odkloniti. Slovenskim učencem so se vrata pred nosom zaprla in neso mogli ustopiti. Ta „numeru« clausus" dokazuje, da ekscelenca naučni minister ni naklonjen slovenskemu šolstvu in gospoda vodi animoziteta do slovenskih učnih zavodov, da noče privoliti zopetne ustanovitve gimnazije v Kranji. Jaz se bodem spominjal tudi neke obljube, katero je bil storil ekscelenca gospod naučni minister spomladi na Dunaji, ko se je v šolskem odseku jasno in določno izrazil: gimnazije v Kranji vam ne bom napravil, ampak s prihodnjim šolskim letom ustanovil bom drugo gimnazijo v Ljubljani. Na obljube, ki pridejo z Dunaja, nemam preveč vere, nekoliko Bkeptičeu sem, pa glede te koncizne izjave sem si mislil: kavalirska beseda mora veljati in v Ljubljano dobimo jeden učni zavod več. Ali kaj se zgodi ? Začetek šolskega leta pride, o drugi gimnaziji v Ljubljani pa ni duha ne sluha, ekscelencija gospod naučni minister je pozabil na to popolnoma; protivi se ustanovitvi druge gimnazije v Ljubljani menda za to, ker ve, da bi morala Blovenska biti. Ako razmotrivamo vse te razmere, moramo priti do prepričanja, da naučno ministerstvo ravno do slovenskih šol kaže posebno animoziteto in to dokazati naj mi bode dovoljeno z nekolikimi podatki, katere sem vzel iz knjige „Jahrbuch des hoheren Unterrichtswesens in Oesterreich", ki sta jo izdala dva profesorja s pomočjo miniBterstva samega. Iz te knjige je jasno, da tako velike gimnazije, kot gimnazija Ljubljanska, ne nahajate v celi Avstriji. Štela je 1. 1888. 902 dijaka. Gotovo več ko zadostno število, da se razdeli v dve gimnaziji Solnce, ki je prodrlo na ta kraj le jedenkrat na dan, poslalo je v istem trenotku nekaj žarkov — mladi komtesei ali princezinji prOmo v obraz. Knezu zazdelo se je najedenkrat, kakor bi podoba oživljala, kakor bi se bleda usta polagoma odpirale in mu nekaj pripovedovale s čudnim jezikom, ušesu njegovemu nenavadnim, s takim, ka-keršnega govori ondu na severu narod, ki zdaj požiga knežje dvorce, odpoveduje knežjim uradnikom poslušnost, — zbok katerega omedleva gospa k negi nj a. Gospod knez pa je razumel te besede, kajti zmisel in vsebino njihovo čital je v kalnomodrih očeh devojčinih, ki so ga gledale s tako neslikano gorečnostjo, kakor more le sestrino oko . . „Vse hočeš od tega ljudstva — vse, kar ima, njegove roke, njegove noge, njegovo glavo in le srce njegovo zametaš, odbacuješ! — Brat moj! — Idi do kraja sveta, išči takega ljudstva in podobnega mu ne najdeš. Le oprimi se ga, in ono ti da za to vse, — vse, kar ima — svoje srce, katero odbacuješ, katero odmetaš, najpreje. — Brat moj! — Ne sramuj se tega ljudstva, ljubi je, pojdi naučim le je poznavati, vso notranjost njegovo odprem pred taboj, da se boš prepričal, da v njem ni zvijače, da so poštene duše, ki bi bile vredne boljših časov ..." (Daljo prih.) in tudi tedaj, če se v Kranji ustanovi posebna gimnazija, ostalo bo vender še zadostno število dijakov za dve gimnaziji v Ljubljani. Zato bi ne bilo opravičeno protiviti se z Ljubljanskega Btališča napravi Kranjske gimnazije; ne bilo bi to opravičeno tudi že zato ne, ker ima mesto Kranj pravico zahtevati jo z gmotnega stališča in z ozirom na iz-obraženje slovenskega naroda. Opozarjam dalje, da sta v Avstriji samo dve gimnaziji še, ki imata čez 800 dijakov, namreč tretja poljska gimnazija v Lvovu 804 in gimnazija v Przemvšlu 802 dijaka, troje jih ima po 700 dijakov, le jedna čez 600, vse druge pa manje, in sicer nad 500 le 18; 95 pa jih ima izpod 500 dijakov. Torej je opravičeno zahte-vanje naše, ako opozarjamo si. vlado, naj nekoliko več ozira jemlje do velikega našega učnega zavoda v Ljubljani in z ustanovljenjem višje gimnazije v Kranji prouzroči, da si bodo mogli profesorji od dahniti in mladina ne bode mučena tako, kakor je sedaj na našej gimnaziji. V organizacijskem statutu iz 1. 1849. je predpisano redno število profesorjev 11, jeden direktor in profesor veronauka in tega bi se imela naučna uprava držati, da bi bilo stanje zakonito. Ako pogledamo profesorje po drugih srednjih šolah, in tukaj imam same velike gimnazije pred očmi, da jih morem primerjati z Ljubljansko gimnazijo, vidimo, da je le malo gimnazij v Avstriji, na katerih bi bilo tako malo definitivno nameščenih učnih močij kot pri nas in bi se tako izkoristovali suplenti kot pri nas. Ministerska naredba z dne 16. septembra 1855 je odredila, da mora, kjer to zahteva število di jakov nekoliko več profesorjev biti stalno nameščenih, kot je po organizacijskem statutu odločeno in z ozirom na to menda nameščenih imamo v Ljubljani 21 profesorjev stalno. Ako se ozremo po dru gih gimnazijah, kjer je po več stalno nameščenih učnih močij, vidimo, da je to število Ljubljanske gimnazije jako neprimerno. Tako bi na primer imelo biti na Ljubljanski gimnaziji z ozirom na število dijakov stalno nameščenih 40 profesorjev, ako jih je v Seitenstetten-u 16, 28, ako jih je na Dunaji na akademičnej gimnaziji 16, 30, ako jih je na Dunaji na gimnaziji v VIII. okraji 15, 52, ako jih je v Tridentu 22. Ta gimnazija nam more biti tu posebno v izgled. Ona je namreč ustanovljena na isti način kot Ljubljanska, da ima nemške in laške paralelke. Učna uprava jo vsled tega zmatra kot dve čisto samostalni gimnaziji ter plačuje za nemški in laški oddelek po organizacijskem statutu predpisano število profesorjev, namreč 22, dasi imajo poučevati samo 379 dijakov ; pri nas pa je samo 21 profesorjev na 902 dijaka. Da se ugodi mini-sterski naredbi, kjer je rečeno, da na jednega filologa ne sme Bpadati več kot 17 ur, na ravnatelja ne več kot 5 do 8 ur, na ostale učne moči pa po 20 ur na teden, namestilo se je konečno tudi v Ljubljani nekoliko več definitivnih profesorjev in priznalo s tem, da je celo stanje na Ljubljanski gimnaziji nenaravno in da bi, ko bi se strogo ravnalo po ministerskih naredbah moralo biti nameščenih mnogo več stalnih močij. Učna uprava pomaga si sedaj s suplenti in jih izkoristuje. Pač žalostno za Človeka, ki se mora za poklic svoj s stro gimi študijami pripravljati celo vrsto let, da mora, ko nastopi svojo službo, delati namesto stalno nameščenega profesorja z malo plačo po 5 do 7 in včasih še več let. To je vsekakor nenaravno, in vlada imela bi na to obračati več pozornosti ter vsaj skrbeti, da se več profesorjev definitivno namesti. (Darjo prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 4. novembra. IVIiiilmf cr*tvo naročilo je državnopravni-škim in policijskim organom v Krakovem, da naj strogo cenzurujejo na liste dohajajoče iz Rusije v Avstrijo. Po tem takem ruskih listov najbrž ne bomo posebuo redno dobivali, ker bodo marsikako številko zaplenili na meji. Število drža vnozborsltili klubov se utegne pomanjšati. Mej nemškimi konservativci vrše se pogajanja, da bi vsi, ki so dosedaj bili v Liechten-steinovem klubu, ustopili v Hohenwartov klub. Nekateri se še ustavljajo, a vender je pričakovati, da bodo pogajanja imela uspeh. Nemško-narodna zveza se bode pa najbrž razdrla. Tiirk, Fiirnkranz in Vergani so že istopili. Mej člani te zveze je nastal razpor, ker neso hoteli 'izključiti jednega člana na željo Tiirkovo. Dne 8. t. m. začne se konferenca školo v na Dunaji. Kakor se govori, bodo škofie pri tej priliki izrekli željo, da se ideja verske šole ne opusti, če tudi se je knez Liechtenstein odtegnil parlamentarnemu delovanju V jednem oziru je seveda želeti, da se prestroji šolstvo po želji konservativcev, v tem namreč, da se otroci ločijo v ljudskoj šoli po veroizpovedanji in da mora biti učitelj iste vere, kakor učenci. Pomanjkljivost sedanjega zakona v tem oziru se posebno čuti v večjih mestih. Tako so na Dunaji nalašč učence tako razdelili, da je vsakej šoli nekaj kristijanov, nekaj pa zidov sklicujoč se, da to zahtevajo pedagogične koristi. Temu pa seveda noben zares naroden Slovenec ne more pritegniti, da bi so dale v šolskih zadevah deželam večje pravice ali pa da bi se šolam skratil učni smoter, kajti v narodnem boji bomo le tedaj ustrajali, če bomo duševno napredovali. Posebno risanje se iz ljudske šoje izbacniti ne sme, kakor je hočejo nekateri nemški konservativci, ker je jako velike važnosti v sedanjem času. Vnaiije države. Letošnji nrliNki budget kaže 4,224.541 frankov primanjkljaja, ki se ima pokriti z novim kon-sumniin davkom in s prištedenjem pri upravi. — Na interpelacijo liberalca Sretković* zaradi iztiranja angleških dopisnikov je odgovoril minister notranjih zadev, da se je dopisnik »Standardov" najvišje stoječih osob posluževal za predmet senzacijskih veatij, glede dopisnika „Daily Nevvs" pa ima vlada dokaze o njegovem kaznjivem delovanji. Koburžan je sedaj že v Ilolguriji in je včeraj popoludne otvoril sebranje, ako ga ni kaj za-držulo. Sedaj ko to pišemo, še nemarno nobenega poročila o slovesnem otvorjenji sebrnnja. Iz pre-stolnega govora bomo morda kaj posneli, kaj je bil pravi namen knezovemu potovanju in kak uspeh je imelo. Adresna debata bode pa nas vsaj nekoliko poučila, ali se je zaupanje v njega v Bolgarih po-vekšalo ali pa pomanjšalo, kajti opozicija bode tedaj gotovo tudi povedala mnenje svoje. ICuski veleposlanik Nelidov jo baje tnr-škej vladi napovedal za bodočo pomlad prihod carja v Carigrad, ne da bi bil zato imel kako pooblastilo iz Peterburga. Ta vest se nam ne zdi prav verojetna. Ruski prestolonaslednik bode vra-Čujoč se iz Aten pohodil sultana. Njegov pohod bode imel paralizovati posledice pohoda nemškega cesarja. Francoska zbornica se kmalu snide in potem se bode pokazalo, kako se bodo porazdelili poslanci v razno stranke in skupine. Sedaj se še za gotovo to vedeti ne more, zlasti ker je mej poslanci jako veliko število novincev. Lev Say bi rad iz zmernih republičanov in nekaterih monarhistov sklopil v konservativno večino. On računa, da bi nova stranka štela 300 poslancev. Mnogo upanja pa ni, da bi so mu posrečil ta eksperiment, ker se mnogo oportunistov ne mara družiti z monarhisti. Več Boulangi8tov se pa v zbornici ne misli pridružiti nobeni stranki, dokler ne bodo videli, kako se bodo stvari razvijale. Pariški dopisnik „Koln. Zeitung" piše, da se na Francoskem opazuje, da začenjajo boljše misliti o IVeničifi. Tako pišejo o slavnostih na Grškem jako mirno, brez vsacih napadov na Nemčijo, ki so bili pričakovati tembolj, ker so Francozi sami vajeni Grško prištevati v območje upliva svojega. ČJe tudi Nemčija zahteva novih kreditov za vojsko, jej vender na Francoskem ne podtikajo namere, da hoče začeti vojno. Slišijo se celo glasovi, da ima tripelalijanca morda venderle namen ohraniti mir. Poprejšnja leta se ob tacih prilikah Pariški listi v jednomer zatrjevali, da se Nemčija pripravlja, da napade Francijo. Francoski listi začeli so objavljati ugodne sodbe nemških časopisov o razstavi. Sprva so vse take glasove zamolčali, da so potem čitatelji francoski mislili, da je Nemčija jako nevoljna, da se je Francozom razstava posrečila. Dopisnik pa sam pravi, da bi bilo še prezgodaj sklepati, da bode tako Nemcem prijaznejše mišljenje dolgo trajalo Dopisi. Iv. Itncžuka 30. oktobra. [Izv. dop.] Gospod urednik ! Malo kedoj Vas doleti sreča, prejeti kak dopis iz našega kraja. Pa kako bi ga tudi prejeli, ko pri nas ni takih novostij, da bi se trosile mej svet. Mari naj bi Vam pisal, kako brije naša burja! To bi bilo vendar malo preveč suhoparno. Pa ne mislite, da Brno mi tako od \seh zapuščeni in dolgočasni ljudje. Tudi pri nas se marsikaj sliši, kar bi bilo vredno, da Be v spominu ohrani. Tako je postavim v naši sosednji vasi mož, o katerem trdijo ljudje, da zna deliti sv. Blaža blagoslov. Je-li ta trditev resnična ali ne, o tem sem se hotel že jaz nekoč prepričati. Pa slabo sem jo skupil. Kajti želtč možu „dober dan", je zarohnel nad menoj: „Ako ti je dober, ga pa pojej'! „E, pa vendar ne", pravim jaz „Dokaži, da ne', zakriei zopet nad mano, da me je takoj misel minila, prositi blagoslove sv. Blaža. Vidite torej, da to ni kar si bodi, kajti taki možje so gotovo velika redkost — pri nas. Pa je že tako, človek mora biti dandanes z vsem zadovoljen. Mi še celo k temu molčimo, da nam je kaplan iz vasi ušel Izginil je iz naše sredine kakor — kafra. Nikdo ne ve kam je prošel. Akoravno smo nekako vznemirjeni, vender nečemo reči ničesar; kaj, ko bi se on, kakor „deus ex machina", kar uajedenkrat zopet mej nami prikazal ? To bi bila gotovo, zopet velika redkost in gotovo bi se zopet našel kak pisatelj, ki bi Vam to veselo novico naznanil. Gozdar. las Planine 3. novembra. [Izv. dop ] Veliko neprilike in kvare je napravilo letošnje neprestano deževje tudi nam Planincem. Ne dovolj, da nam je voda pokvarila in odnesla obilo pridelkov, da je zaprla pot mej Lazami, Jaskovico, Malni, Haas-bergom in Rakekom, da nam zaradi nemarnosti in k< moditete nekih ljudij časniki jako neredno dohajalo, sili nam sedaj že v Malnih in ob stari cesti tudi v hiše. A najstrašneje, najhuje je pa to, da je terjala preteklo soboto — Vernih duš dan — žrtev človeško. Omenjeni dan okolu 2. ure popolu dne je gnal namreč čvrst in krepak mladenič, Zo-garjev Janez, konje napajat, a pri napajanji na poti proti staremu gradu je baje zdrkuil s konji vred v vodo ter za vselej izginil v globočini. Konja sta priplavala na plan, a ubogi Janez, kojega so po še8turnem iskanji na nesrečnem mestu našli, dasi-ravno se je prikazal trikrat na površje, moral je, ker ni bilo človeške pomoči blizu, revno umreti. — Blag mu spomin I Domače stvari. — (Dnevni red IX. seje deželnega zbora kranjskega) v Ljubljani dne 5. novembra 1889. 1. ob 10. uri dopoludne. 1. Branje zapisnika VIII. deželno zborske seje dne 31. oktobra 1889. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 3. Poročilo deželnega odbora o cesti čez Lužarje. 4. Poročilo deželnega odbora o uravnavi zdravstvene službe v občinah. 5. Ustno poročilo finančnega!) odseka o prošnji posestnikov iz vasi Gorenje, Sr»iduje in Spodnje Gamlje glede podpore za uravnavo Save. 6. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji okrajnega cestnega odbora Ribniškega, da bi se odpisalo posojilo 647 gld. 9 kr. 7. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji okrajno-cestnega odbora Ribniškega glede podpore za vzdrževanje cestarjev. 8. Ustno poročilo upravno-gospodarskega odseka o prošnji občin Moravče, Peče in Drtija, da bi se cesta preložila iz Moravč do Lukovice. 9. Ustno poročilo upravno-gospodarskega odseka o na-črtanem zakonu, s katerim se prenarejajo §§ 5., 6. in 7. zakona z dne 20. julija 1863, dež. zak. št. 12, o plačevanji troškov za postavljanje in .vzdrževanje katoliških cerkvenih in prebendnih poslopij, potem za preskibovanje cerkvenih potrebščin. 10. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji krajevnega šolskega sveta na Robu glede podpore za vodnjak pri šoli. 11. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu deželnega posojilnega zaklada I. 1890 12. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji katoliškega društva rokodelcev v Novem Mestu glede podpore za zgradbo društvene hiše. 13. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželnega zaklada za 1. 1888. 14. Ustno poročilo od-Beka za letno poročilo o § 5. letnega poročila „Ob-činske reči", Marg. št. 1., 2., 3., 4., 5. 15. Ustno poročilo upravno-gospodarskega odseka o prošnji občine Črnomaljske za uvrstitev ceste iz Grosupljega čez Črnomelj v Vinico mej deželne ceste. 16. Ustno poročilo upravno-gospodarskega odseka o prošnji okrajnega cestnega odbora RadeŠkega, da bi so preložila cesta- čez Brunek. 17. Poročilo finančnega odseka o proračunu normaluo-šolskega zaklada za 1. 1890. 18. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za 1890. 19. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželnega posojilnega zaklada za 1888. 20. Ustno poročilo upravno-gospodarskega odseka o prošnji vasi Doberniče, Preska, Artmanjavas, Gorenjavas in Verbovc, da se pošlje tehnik v preiskovanje uzrokov ondotnim po-vodnjim. 21. Ustno poročilo upravno gospodarskega odseka o prošnji podobčin Šent Vid in Lozice za brezplačno podelitev ameriških trtnih rezanic. 22. Ustno poročilo upravno-gospodarskega odseka o § 9., marg. št. 8. letnega poročila glede fjolzaprlove ustanove za gluhoneme. — (Slovensko gledališče.) Kot novost predstavljala se nam je včeraj veseloigra „Milord Cartouche", katero je po Kohlenegu preložil gosp. I. Borštnik. K dobremu uspehu so največ pripomogli gospa B o r št n i k-Z vo n ar j e v a in gg. Borštnik in Sršen. Igra pa uama ob sebi je pa plitev proizvod in skoro bi se nam prevoda škoda zdelo, ko bi ne čutili, kako zelo nam treba baš tacih kratkih, jednodejanskih iger. — Opereta „Pot po nevesto" čuli smo že v prejšnji sezoni. Dejanje in glasba v njej prijala sta nam izredno, zato smo bili včerajšnje reprise prav veseli, deloma pa tudi radovedni, ker je namesto na Dunaj odišlega Bučarja kot chevalier Roder de Bric nastopila nova moč, gospod Pavšek, kateremu se je prvi debut v precej težavni partiji popolnoma posrečil. Gospod Pavšek ima zelo prijeten liričen tenor in je dobro izvežban pevec. Pel je jako dobro, tudi igra je ugajala in občinstvo bilo je ž njegovo partijo jako zadovoljno, zatorej: Le tako naprej ! Gospa Gerbičeva (Charlotte) in go-spodičina Daneševa (Aime de Montbazon) peli sta, kakor vsekdar izvrstno, in ker sta se gg. Slavko (Bonacier) in Perdan (Thibaut) v svojih ulogah tudi odlikovala, imela je vsa opereta zelo ugoden uspeh, h kateremu pa je poleg vrlega mešanega zbora mnogo tudi pripomogla izborna vojaška godba. Gledališče bilo je dobro obiskano. — (Umrl) je pretekli petek gosp. Ignacij V ranči č, župnik v Kolovratu v 45. letu svoje dobe. — (Mestna hranilnica Ljubljanska.) Meseca oktobra uložilo je 328 strank v mestno hranilnico 89,086 gld. 36 kr., izplačalo pa se je 14 strankam 2550 gld. Prošenj za posojila došlo je mestni hranilnici 67 v znesku 119,791) gld. 70 kr. Od teh prošenj dovolilo se je 44 prošnjikom posojila v znesku 86,936 gld , odklonilo pa se je 13 prošenj za posojila v znesku 18,957 gld., ostalih 10 prošenj za posojila v znesku 13.903 gld. 70 kr. še ni rešenih. Izplačalo se je posojil v znesku 49,126 gld. — (Nemški „turnarji") iz Trsta in Kočevja prišli so zadnjo soboto na tako zvani „Be-zirkstag" Bvoje zveze v Ljubljano. Pri zborovanji so se hudo sprijeli, kajti Binderjeva stranka nagla-šala je le „stramnational deutsch", dočim so Tržaški „turnerji" naglašali, da morajo oni v poštev jemati tudi laški jezik. Krik in prepir je bil vedno hujši, in zborovanje se je zaključilo, ne da bi bili kaj sklenili. Drugi dan so se turnarčki pri čaši piva zopet uekoliko pobotali, vender mislijo Tržaški turnarji iz zveze z Ljubljančani in Kočevci izstopiti. — (Nemška temeljitost.) „Wiener All-gemeine Zeitung" z dne 31. oktobra št. 3437 ima podlistek z naslovom: „Albions Tochter in Kiirn-tens Paradies". Čitatolj naj se nikar predolgo ne bavi z ugibanjem, kje je ta koroški raj, kajti duhoviti podlistkar mislil je pri tem naslovu na naš divni Bled. Znamenito je, kar govori Albionova hčer proti koncu o slovenskem kmetskem prebivalstvu: „Sie stehen mit Wasser und Seife auf Kriegsfuss. DafUr tragen sie aber einen starken Stolz zur Schau, den wir bei unsern Bauern leider vermissen. Ich fatid unter den a Itern Bauernfrauen Gesichter und Ziige, welche in der erhabensten Weise romanhafte, dratnatisehe, ja hochst tragisehe Lebensschicksale ahnen lassen. Schade, dass icb der Sprache dieses interessanten Volkes nicbt machtig \var". — („ Kmetovalec") ima v 21. štev. naslednjo vsebino: Stroji za čiščenje in prebiranje žita. Porodilo deželnega odbora glede trtne uši po Kranjskem. Pitanje. Razne reči. Vprašanja in odgovori. Gospodarske novice. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — (Ovni frizijskega plemena) so dospeli konec oktobra meseca v Ljubljani, in sedaj jih imajo že vsi tisti, katerim jih je glavni odbor priznal. Ovne je priskrbel družbeni predsednik živinorejskega društva v Hebu na Češkem, kateri jih je osebno kupil ta mesec na severnem Nemškem. Ako se bode to pleme privadilo našim tlem in našemu podnebju, bode velike koristi za našo ovčjo rejo, kajti pleme je veliko veče, ima fiuo volno in je tako mlečno kakor koze. — (Čebelarstvo.) Pri shodu nemških in avstrijskih čebelarjev, ki se je vršil od 1. do 4. septembra t. 1. v Ratisboni (ftegensburg), dobil je naš rojak in obče znani vzgledni čebelar v Mojstrani na Gorenjskem, g. M. A b rožič, za svoje čebelarske zasluge prvo veliko srebrno državno svetinjo, premijo v znesku 40 mark in dve diplomi. Gospod M. Amrožič pa je tudi dobil na letošnji svetovni razstavi v Parizu srebrno svetinjo in na gospodarski razstavi v Oseku v Slavoniji bronasto svetinjo. Lansko leto je dobil na razstavi v Bruslji pozlačeno srebrno in bronasto svetinjo in jeden cekin, v Vra-tislavi častno diplomo, v Kremsu srebrno svetinjo in srebrno premijo, v Buchsweileru častno diplomo in v Ljubljani srebrno državno svetinjo. — (Iz Slovenske Bistrice) se nam piše: Branje (trgatev) je končana, a v kleteh nemarno toliko blaga, kakor lani, pa tudi ne tako dobre kapljice. O kakovosti vina bodete najbolje sodili, ako vam povem, da imt po Klosterneuburški tehtnici 13 —16, iz najboljših vinogradov, ki so najpozneje brali, pa 18 stopiuj. — Dne 28. oktobra je tukaj običajni semenj, ki je bil letos glede živine jako znamenit. Prignali so namreč 1G0O glav na semenj. Kupcev in prometa je bilo mnogo, cene pa za živinorejca ne posebno ugodne — (Medveda), ki se je že dlje časa okolu Postojine klatil, ustrelil je knez Windischgratz dne 1. t. m. pri konjederci, torej skoro tik Postojine. — (V Zagorji za Savo) razpisano je mesto poštarja. Prošnje v štirih tednih. — (Razpisano) je mesto okrajnega tajnika v politični upruvi na Kranjskem Prošnje do 30. t. m. — Na jednorazrednici v Vavti vasi razpisano je meBto učitelja. Plača 450 gld., priklada 30 gld. in stanovanje. Prošnje do 18. t. m. — Pri sv. Ani nad TržiČem razpisana je služba učitelja. Plača 400 gld., priklada 30 gld in stanovanje. Prošnje do 20. t. m Telegrami »Slovenskemu Narodu": Carigrad 2. novembra. Nemški cesar in cesarica došla ob 1 i Vi ure dopoludne. Sultan vsprejel ju je pri palači Dolma-Bagdže. Turške ladije pozdravile gosta s 33 streli. Oba vladarja, obdana z visokimi dostojanstveniki, pozdravila sta se najsrčneje. Grofa Herberta Bismarcka sultan posebno odlikoval. Carigrad 2. novembra. Takoj po prihodu obiskal je nemški cesar sultana. Pri de-filovanji vojaštva bila sta cesar in cesarica v nalašč v ta namen postavljenem kiosku. Včeraj bit v Yildiz-palači obed za 120 osob. Sultan vsprejel gosta na stopnicah in spremljal cesarico v palačo. Cesar in cesarica občudovala sta krasne zlate posode in zlato namizno opravo ter se s sultanom živahno pogovarjala. Popo-ludne obiskala cesar in cesarica več mošej, danes dopoludne pa protestantovsko cerkev. Danes je bil zajutrek na nemškem veleposlaništvu. Carigrad 2. novembra. Sultan podelil princu Henriku in grofu Herbertu Bismarcku veliki kordon Osmanie reda v briljantin. Dunaj 4. novembra. Enketa za sladorne tarife na avstrijskih železnicah danes dopoludne pričela in razpravlja, kako uravnati sladorne tarife sploh, posebno pa uravnavo tarifov, kakor jih je južna železnica predlagala za Tržaški promet. Dunaj 4. novembra Včeraj dopoludne je Edisonov zastopnik "VVangemann cesarju razkazoval fonograf. Cesar poslušal je več pevskih točk in govorov, mej drugim glas Bismarckov in ponavljaje izrekel priznanje svoje. VVangemann ponudil je po naročilu Edisonovem cesarju jednega fonografa, katerega je cesar milostno vsprejel. Carigrad 4. novembra. Nemški cesar podelil velikemu vezirju Kiamil paši red črnega orla, ministru vnunjih zadev Said paši pa je podaril svojo podobo v dragocenem okviru in dve prekrasni vazi. Razne vesti. * (Dvojno usmrtenje.) Kovač Elija R o m-mel in ključavničar B hard Pfeifer iz Steinbach-Hallenberga ubila sta s koli 9. decembra m. 1. na javni cesti gozdarja H-ngelhaupta. Porotno sodišče v Meiningenu obsodilo je morilca 22. marca t. 1. zaradi uboja v smrt in krvnik Keindei iz Magde-burga usmrtil je obsojenca s sekiro 25. oktobra t. I. ob V*7. uri zjutraj na dvorišči deželnega sodišča v Erfurtu. * (Strašen vihar) razsajal jo 1. t. m. po zapadnih obalih Veliko Britanije. Več bark se je potopilo in obilo ljudij utonilo. Telovadno društvo „SOKOL" priredi v četrtek dne 7. novembra 1889 v čitalnični dvorani na rast gosp. deželnemu poslancu J. Gorup-u rodbinsk večer pri katerem sodelujejo iz posebne prijaznosti gospa Borštnik-Zvonar jeva in gg. Borštnik in Meden ter stav. čitalnični pevski zbor. V S PORED: 1. Pozdrav. 2. Nedvčd: „ Pomlad in ljubezen u, pojo moški zbor Čitalnični. 3. Vilbar: „Ljubičica", mazurka, poje moški zbor čitalnični. 4. „Ni moj okus", dramatičen prizor. 5. Vilhar-Preradovie*: „Mrtva ljubav™, tenor-solo s 8premljevanjem orkestra. 6. NedvČd: „Planinsko dekle", poje moški zbor čitalnični. 7. Mramorni kipi, predstavljajo bratje Sokoli. Dfei poiianieinlini lovkami svira vojaška godba c. in kr. 17. ped-polka baron ltuliu. Začetek ob uri zvečer. („Sokol" udeleži ae rodbinskega \ ečera v društveni obleki.) K mnogobrojni udeležbi vabita vse brate „Sokole", prijatelje društva in člane drugib narodnih društev najuljudneje redi te 1 j a: Aru. Bezenšek. Dr. K. Triller. "V a. "b 11 ©„ ^ Gospodje člani čitalniškega pevskega zbora naj izvolijo polnoštevilno udeležiti se pevske vaje v torek dne 5. t. m. Pevski odbor. seme iJDBLJiHsn zvor atoli za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2,30; za četrt leta gld. 1.15. SfrHft---JĆ» Javna zahvala. Gosp. Joeip JK rži o, tukajšnji posestnik in krćtnar, podaril je tudi letos, kakor že nekaj iet sem, 5 gld. z n;-menom, da naj se za ta denar kupi različnega šolskega blaga in razdeli me; ubogo šolsko mladino. Temu blagemu Šolskemu prijatelju izrekam v imenu obdarovane šolske mladine najtoplejšo zahvalo. V Borovnici, dne 2. novembra 1889. Fr. Fupler, nadučitelj. rJ? taj ci: 3. novembra. Fri Slonu t Kolin. Lazaravich z Dunaja. — Biller iz Gradca. — Kulavic iz Toplic. — JHichelts iz Trata — Schafler iz Trsta. Pri Malici: Schafranek, VValheim in liraulak z Dunaja. — Buohler iz Budimpešte. — Brod iz Brna. — Pre-Gker iz Krškega. Pri avstrijskem ce»arfl: Suša iz Senožeč. — TurSič iz Begnnj. Umrli so r IJtil>IJ«tui: 1, novembra t Jožefa Mulbar, čevljarjeva hči, 8 let, Streliške ulice št, — v otroški bolnici, za vnetjem možgan. — Ladislav Kavšek, uradnega sluge »in, 4 mea., Gospodske ulice Št. 14. za božjaatjo. 2. novembra: Avgusta "VValdherr, žena posestnika učiliSčnega zavoda, 56 let, Beethhovnove ulico št. 6, za oslabljenj em. .V dežel ne j bolnici: 30. oktobra: Urša Novak, goatija, 72 let, za oalab ljenjem. 31. oktobra i Anton Otari, pek, 50 let, z* jetifco. — Marija Bajde, delavka, 38 let, za mrtvoudom Tržne cene r I, jul>l jasti dne 2. novembra t. 1. Pšenica, hktl. Bež, Ječmen, . Oves, „ Ajda, Proso, „ Koruza, , Krompir, , Leča, „ Grah, , fižol, „ Maslo, Slast, peh friSe.n kgr. Speb povojen, kgr. . rl. •r-l 6,66 66 II 4 66 Surovo maalo, I — 90' 4 33 Jajce, jedno : . , . Mleko, liter .... — 2b i3;— — 8 1 530 Goveje meso, kgr. — 58 t 4 66 Telečje „ „ — 64 , 6 - Svinjsko „ 50 I 2 67 KoŠtrunovo B , — 32 jia;— Pišanec...... _ 35 : ia — 17 10 — Seno, 100 kilo . . . 2 23 i i — Slama, „ „ . . . 2 821 j—70 Drva trda, 4 Qinetr. 7 15 i—54 „ mehka, 4 „ 430 Meteorologično poročilo. 9 Caa opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. i 2. nov. 1 7- Hutraj 2. popol. 9. zvečer 734 4 mm. 734 5 mm. 736 4 mm. 9 8° C 12-3« C 10 6" C Sl. BVZ. Si. BVZ. Sl. BVZ. obl. obl. obl. 0 50 na. dežja. o" p so 7. zjutraj 2. popol. 9. Zvečer 7381 mm. 739 0 mm. 789 7 mm. 8 6° C io-2\c 9 0° C sl. vzh. sl. vzh. sl. vzh. obl. obl. obl. 0 00 mm. Srednja temperatura 10 9° in 9-3°, za 3 9° in 2*5 nad normalom. XP"o.xis^slsa, borza dne" 4. novembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včerai — Papirna renta.....gld. 86 10 — gld. Srebrna renta.....„ 86*45 — „ Zlata renta....... 109-55 — , b°tB marčna renta .... , 101*45 — „ Akcije narodne banke. . . „ 921*— — , Kreditne akcije......315-25 — „ London........ „ 119*— — Srebro........, —*— — , Jtapol........., 9-4,7Vi - . C. kr. cekini ...... "„ 5*66 — , Hemške marke...... 58-32'/, — „ 47„ državna srečke it 1. 1864 250 gld. 132 gld Državne srečke iz 1. 1864 100 , 178 „ Ogerska zlata renta 4°/0......1U1 „ Vgerska papirna renta 5°/0 . ... 97 „ 5*/o štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . — ., On na v a reg. srečke 5°/0 • • 100 gld. 122 „ Zemlj. obč. avstr. 4'/,0/0 zlati zast. listi. 119 „ Kreditne srečke.....100 gld. 184 „ Radolfove srečke . i . . . 10 ., 19 „ Akcije anglo-avstr. baike . . 120 „ 149 „ Trammway-druftt. velj 170 gld. a. v. 224 „ danes 85-75 86 20 109 45 101-20 923 — 31475 11890 9-45 «/• 5*66 58-30 75 kr. 50 „ B) „ 70 ;, 75 l n 25 „ 75 „ 25 „ Št. 4428/89. J^azglas. (922) Na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole se začne novo šolsko leto dne 20. novembra t. I. Izpraznjenih je 6 stipendijev, pet po 100 in jeden po 50 gld. na leto. Poučni tečaj traja dve leti. Kot gojenci se vsprejmo mladeniči, kateri a) so dosegli 15. leto, b) znajo brati in pisati, kar se dokaže po sprejemnem izpitu, c) bo zdravi in krepke postave ^er izkažejo dobro nravno vedenje. Gojenci so deležni vseh del na kmetiji in v drugem letu se morajo vaditi tudi v oskrbniških opravilih. Bočna dela na kmetiji se odškodujejo z nagrado v denarju, katera se odmeri b posebnim ozirom ,na yrednost storjenega dela. Gojenci dobe v zavodu stanovanje brezplačno, hrano pa za zmerno plačilo, koje se stipendijstom odbije od stipendija. Prošnje za vsprejem, oziroma za podelitev stipendijev, previđeno s potrebnimi spričevali, naj se izroče vodstvu najkasneje do 10. .novembra 1.1. V Gor.ici, dne 25. oktobra 1889. Deželni odbor goriški. Deželni glavar: Coronini. zmožen slovenskega in nemškega jezika, želi ustopiti takoj v katero koli pisarno. — Ponudbe pod naslovom: M. L.', poste restunte Kranj. (918—2) slovenskega in nemškega jezika veščega, vsprejmeta takoj brata Scli*wele-er, trgovina mešanega blaga, oiinmrlj. Belokranjsko. (923 — 1) Službe išče trgovski pomočnik izučen na Kranjskem v prodajalnici jedli in druzega blaga. Zdaj je v službi na Reki in bi rad premenil službo, ker mu morski zrak ne upaja. (913—3) Dva dečka močna in krepka vsprejmem tukoj x a pekovska učenca.* (917-2) Ernest Niederhofer Tjj-u.lorjLO (Leoben) ^ta-jerslco. Broj 21. Razpis natječaja (920—2) za mjesto učitelja risanja, geometrije i obrtnog računstva, ujedno ravnatelja delavske škole u Kastvu sa brvatskim naukovnim jezikom. Služba je privremena, imenovanje pripada visokemu c. kr. ministarstvu nuuka i jbqgoštovlja. Plaća forintih jednu tisuću (for. 1000*—) godišnjih na mjesečne antecipatne obroke. Natjecatelji neka svoje roolbenice, obložene krstnim Ustom, svjedočbom ponašanja i svjedočbami o naueib i o svojem sadanjem zanimanju, te o pod-punom poznavanju hrvatskoga ili slovenskoga jezika u govoru i pismu podnesu podpisanemu najkasnije do 30. novembra o. g. Na one, koji znaju i njemački, uzet će se uz ostalo prednosti osobiti obzir. Kuratorij delavske škole. Kastav u Istri, 23. oktobra 1889. Predsjednik: Munić. Podpisani je fotogratbval to jako romantično in zanimivo vas. — Fotografije prodajam po 1 gld. 50 kr. franko. IDragfotltn ŽJagra.x, fotograf v VlpMvJ. (922-1) BDeželno zdraviščo ogatec Slatina. Štajcrako. Postaja juž. žel: Poličaue. / Tempeljski-, Styria-▼releo. Že stoletja sloveča , / (Jlauborjeva slana kisla roda. Pitno in kopalno zdravljenje, z mrzlo vodo, mlekom i. t. d. Sesija Glavna indikacija: maj —oktober. Bo[ezeil prebavlj. organov. Priletno bivanje. Prospekte pri ravnateljstvu zastonj. ne orna d-icin cvi ^j£-H£2SBZEfl^H -BBdietetićna pijaca in pomešana z vinom ali ovočnimi sokovi j • prijetna okrepčevalna pijača. • j Obo h( ud«'in'-niči dobivati se, in sicer, da je ugodnejše trošilceiu, v originalnih zabojih, kakor tudi v posamičnih steklenicah in vedno z nova napolnjenih V vseh boljših špecerijskih prorta/alnicah, drogu*rijah in prodajulnicah mineralnih vod v i.Jiil»ljaui, kakor tudi po deželi ter pri ravnateljstva v Slatini na Spodnje Štajerakeuu 239—7) i i i - t i i \r im nuji . j i ■injn.iVM, r In* I I n l \ I ( DiiVU MtVkO H ro'noge I Tempeljski vrelec. 1 izbor {lenčcvi; SjranHH^HHBl dieteti Sahval Povodom .stiridesetletnice služlpovanja mojega došlo mi je od blizu in daleč tolikp čestitk, ,da ne morem vsacemu posamiČniku osobno ali pismeno j dostojno zahvaliti se. Usojam si torej tem potom izrekati najprisrč-nejšo zahvalo svojo. Avgust Pressl, c. kr. vrhovni poštni oskrbnik. m Priznano najizvrstneji parfumi za žepne robce I, t. d. so: Loh8©-0¥ Extrait8 gua-iruples.] Lohse-ove šmarnice Lolisc-ov Heliotrope blanc Lohsc-ova zlata lilija. Novo!! Lohse-ov Peau d'Espagne. Novo!! .Gustav Lohse, 46 Jager-strasse, Berlin, c3.T7-orn.I pa-rf-cLiaae-CLr. (719—11) 1 H Dobivajo »e v vseh prođajalnlcah parfuma in galanterijskega blag/a. M Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk ^Narodne Tiskarne". 76