Leto ¥11., štev. 7 Ljubljana^ itedera 10. fastiBSpfa 1928 Poštnina pavšalirana. Cena 3 Din _. Š: eb ithija ob 4. tjirtraj. = Star.e mesečno D:n 25 —; zz inozemstvo Da 40°— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo i Dnevna redakcija: MiktoSt£eva cesta štev 16/1. — Telefon Siev. 73. Nočna redakcija: od 19. ure naprej v Knaflovi u. St. $/L — Telefcn št. 3«. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko * Upravnišlvo: Ljubljana, FreSenjova ulica št. 54. — Telefon Si. 36. Inseratm oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 49* Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Rafrm pri poštnem ček. zavoda: Ljubljana št. 11.84» - Praha čisio 78.180. Wien, Nr. 105.241. LJubljana. 9. januarja. Veliko se piše in govori o štednji v državnem gospodarstvu. Licitira se v reformnih predlogih. Ko je n. pr. začela razprava o državnem proračunu zz l 1926J27. v finančnem odboru, je vstal vse časti vreden radikalni poslanec in predlagal, da naj se najprej sklene, katera ministrstva se črtajo, potem pa «smo deia s temi ministrstvi prosti« in so iu veliki prihranki. Mož je očividno mislil, da z ukinjenjem n. pr. ministrstva za socijalno politiko cdpadejo vsi njegovi izdatki. Ir. tako dalje z ministrstvom za vere. za agrarno reformo, za pošte, za izenačenje zakonov, za katero četvorico so skoro vsi složni, da bi trebalo njih posle podrediti sorodnim ministrstvom. In vendar je dotični poslanec v nečem ime! prav. V tem namreč, da kdor hoče reducirati, mora točno vedeti, kakšen mu je cilj. t. i. vedeti mora. kakšen bo dsfinitiven sistroj naše uprave jn potem dognati, koliko je treba za obav-lianje poslov nameščencev v poedinih oddelkih. Reduciranje s škarjami je prineslo državi samo izgubo. Gosp. Radič strašansko učeno govori o štednji. A v ministrstvu ie zetu *ustva ri>l» novo službo, hčer imenoval za v!Š;e ga uradnika, drusega zeta za državnega podsekretarja (katero mesto se je za ta namer, nanovo ustvarilo). Zaradi ra-dičevskega poslanca Kežmana. da je mogel v Ameriko, se je ustvarilo nekako me s] o za »pripravo« razstave v Fi-Jadeifiji. Prvi dan svoje viade ie Radič •razreši!« okoli sto višjih uradnikov, med nitmi prosvetne referente, nadzornike. šolske upravn?Ke in namestil svoje ljudi. Sedai prejemajo na istem mestu po dvoji plačo. Gosp. Rad;č si niti ust ne upa odpreti, da treba izdatke za vojsko zmanjšat! ali znižati vojni rek. Tam. kjer gre za male reveže, tam se govori o štednji. kjer pa bi š'o res za milijone, tam se molči. Vsa takozvana "štedna akcija® RR je navadna demagogija. Novi državni proračun izkazuje 13 milijard stroškov. skorai za tri milijarde več ka*o? dosedanji, Vladna večina, ki iohlko govori o potrebi znižanja izdatkov, j h je v finančnem odboru dosedaj reducirala samo za kakih 20 milijonov, a še od tega relativno največ na škodo Slovenije. Povečanje novega državnega proračuna radi morebitnega favoriziranja Hrvatske pomenja, da bodo morali davkoplačevalci tudi za toliko več p?a-čati davkov, pri čemer bodo zopet Slovenci najboli prizadeti. Zadnji broj Puc-Sjevega in Prepeluhovega ^Kmetskega !ista-> se sicer trudj. da bi opravičil in utemeljil oravilnost finančne politike režija RR. toda zaman. Vsi izgovori in zagovori slovenskih radičevcev so jalovi in le dokazujejo, da sta gg. Pucelj in Prepeh'h sicer zvesta svojemu go-sredarju in š:fu gosp. Radiču. da pa slepo drvita v lastno pogubo in pri tem nimata prav nobenih oz'rov niti do tistih. s katerih pomočjo sta prišla čso političnega vpliva. Ako se hočejo znižati bremena, treba zmanjšati izdatke. A tu treba premišljenega načrta in čim mani strankarstva. Ni nobenega dvoma, da mnogokje sedijo trije, kjer je pred vobravnava v finančnem odboru je pokazala, da bo cela ju znesla, če nojde tako naorei. okoli 200 milf.onov dinarjev, t. i. 2 % proračuna. Ni pa računano. da morajo »reducirani® dobiti po-ko;n'ne. Način, kako je vlada RR zagrabita problem štednje. ie večinoma kvaren, krivičen in vsekako nezadovoljiv. Problem treba zajeti sistematično in bolj gioboko. Odhod kraljice Marije v Bukarešto Pjojirad, 9. jfnuarja. n. Kraljica Marija potuje jutri zjutraj v Bukarešto in ostane v Rimuniji do 20. t m. Na potovanju jo spremlja marša! dvora general Ješa Dara-jano-, ič. V Beogradu napovedujejo koalicijo RRS ali pa obnovitev PP Politična bolezen St. Radiča. — «Novosti» trdijo, da dvor želi PP. — Radič preti radikalom. — Mišljenje v vrstah SDS. Beograd. 9. januarja, p. Politično življenje je danes že živahnejše, listi so izšli in posvečajo posebno pozornost dogodkom na Madžarskem, iz Monte Car-Ia poročajo, da je min. predsednik Pašič s svojim spremstvom se nastanil v hotelu Pariz. Odhod ministrskega predsednika ni potisnil aktualnih političnih problemov v ozadje, temveč je odprl vrata novim kombinacijam. Mnogo se opaža Padi-čev članek v »Domu*, ki preti radikalom pod pretvezo, da so pri izvajanja štednje premalo dosledni. Radič piše: «Radikalsko-se!jaška večina finančnega odbora strogo izvaja štedenje ter odločno črta odvisne (n. pr. za ceste v Sloveniji op. ur.) in manj potrebne (za delavstvo! op. ur.) izdatke. Škoda je le, da radikalni člani odbora včasih zastavljajo to strogost, posebno tedaj, kadar vidijo. da bi mogli iz službe izpasti kaki njihovi pristaši. Da bi tega ne bilo več, bi bilo menda potrebno, da seljaški člani odbora izvedejo nekatere prihranke skupno z opozicijo, s čemer bi se niti malo ne kršila politična zveza ali koalicija z radikali. Varčevanje v državnih financah je tako potrebno, da pri tem ne smejo priti niti malo v poštev kaki strankarski oziri, temveč edinole veliki življenski interesi naroda in države.s Z ozirom na dejstvo, da je vladina večina dosedaj izvajala «štednjo» ie na nepravih mestih, je Radideva beležka stvarno več kot neiskrena. Njen pomen leži seveda edinole v opozicijski grožnji. V zvezi s tem vzbujajo posebno pozornost izvajanja nocojšnje «Reči», ki pravi, da je bolezen St. Radiča, o kateri poročajo iz Zagreba, povsem politična. Današnja situacija je taka. da nujno zahteva, da se Stjepan Radič nekaj časa oddalji od vsakršne kombinacije. S tem utegne biti v zvezi tudi dejstvo, 'da se bivši minister ar. Laza Markovič že več dni nahaja v Zagrebu in da se je par-krat sestal 2 Radičem. Nocojšnje «Novosti» objavljajo nod naslovom «Pašič-Pribičevič», da je ime! poslanec Sveiozar Pribičevič že par-krat tajne sestanke s Pašičem, odnosno njegovim osebnim tajnikom ter trdijo, da je član finančnega odbora SDS pred par dnevi pomaga! radikalom in radi-čevcem, da so dosegli v odboru kvo-rum. «Novosti» sklepajo iz tega, da je na obzorju trojna koalicija RRS. Ta koalicija radikalov, radičevcev in samostojnih demokratov, pravijo »Novosti*, pa ima svoje nasprotnike v onih vrstah, ki drže Pašicev režim že pet let. List dostavlja: Nam se zdi ta nova kombinacija malo verjetna. Prej je po našem mnenju mogoča koalicija ostrega režima PP. Že vrabci na strehah čivkajo, da so s tem režimom zadovoljni tudi na Bata! džamiji (t. j. na dvoru). Ako ne gre z Radičem, potem je treba zopet spraviti na krmilo režim PP. »Novosti* pravijo, da je io nasvet tudi prebrisanega gospoda iz Ktijaževca (Ace Stano-jeviča), ki ga je »oda! pred par dnevi, ko se je mudi! v Beogradu. To kombinacijo bi mogel pokvariti morebitni neuspeh finančnega ministra dr. Stojadi-noviča v inozemstvu. Iz vodilnih krogov SDS je dobil Vaš dopisnik k tej vesti sledečo informacijo: V zadnjem času se neprestano pojavljajo kombinacije, v katerih igra SDS veliko vlogo. To je samo dokaz, da se današnja situacija splošno smatra za nevzdržno, na drugi strani pa. da se pri rešitvi položaja smatra sodelovanje SDS za neizbežno. Naravno pa je, ca se SDS ne bo udeležila nobene kombinacije, ki bi naj podprla nemožnosti današnjega režima ali oa prevzela njega nesrečno dedščino. Koalicija RR nai le pokaže kaj zna in v državnem interesu bi bilo želeti, da se njena nesposobnost in sterilnost do kraja kompromitira, ker le potem bo mogoče »-končno razčistiti nevzdržno stanje,,ki ita je uvedla. Tudi Horthy in visoka duhovščina v komplotu falzifikatorjev Ukrepi nase vlade. — Obremenilni dokazi za Horthyjevo in škofovsko zavezništvo s falzifikatorji. — Nove aretacije visokih dostojanstvenikov in plemenltašev. — Sramota «viteškega roda« pred svetom in zgodovino. aajvišjim madžarskim družabnim krogom. Njih aretacija se že vrši. V ostalem ss je tudi danes nadaljevalo zasliševanje doslej aretiranih in je preiska* va delno že zaključena. Celotni akt o dose« Beograd, 9. januarja, p. V političnih kron gih, pa tudi v merodajnih, povzročajo vedno večjo senzacijo nova odkritja v zadevi pot narejsvanja bankovcev na Madžarskem. K si se strinjajo v tem, da se je madžarska vin* da 3 to sfero silno kompromitirala in da je s svojimi mahinacijami spravila v nevarnost varnost svete. V tej stvari so poselili danes zunanjega ministra dr. Ninčiča poslaniki Češkoslovaške Šeba, Francoske Grenard, Italije Bodrero in Avstrije Hoffinger. Zve* čer se je razširila vest, da je naša vlada že vložila energičen protest in storila služben korak pri madžarski vladi. V tem smisla pišejo tudi nocojšnje *Novostia. Vas dopis* nik je irsedel iz poučenega vira, iz zuna* danjih rezultatih bo najbrž že jutri izročes državnemu pravdništvu. Nove momente je v preiskavi dosedanjih krivcev prineslo današnje zaslišanje upokojenega generala Ludovika Haitsa, ki je bil sinoči aretiran. General v. Haits, ki je vo« d:l pred dvema mesecema kartografski in. stitut, je bil na podlagi obtežilnih izjav ta« mošnjih delavcev prisiljen izpovedati, da ga jep rine Windischgratz na ta način, da rr.c je navaja! politične cilje te akcije, pridobil njega ministrstva, da je ta vest preoran je* 1 za akcijo. General Haits je bi! dobro po. na. Kabinet in vsi merodajni krogi slede s j učen o vsehjchničnih delih za ponarejanje največjo pozornostjo razvoju preiskave na Sporazum glede zavoda sv. Obnovitev Vatikan priznal našo tezo glede uprave zavoda« cogajanj za konkordat« Odločilni preokret v zadržanju Vatikana se je izvršil dne 17. decembra, na rojstni dan kralja Aleksandra. Ta dan je posetil sedanji rektor zavoda sv. Jero- Beograd, 9. januarja, n. Vaš dopisnik doznava iz poučenega vira, da se je med Jugoslavijo in Vatikanom dosegel v načelu sporazum glede zavoda sv. Je-ronlma v Rimu. Rimska kurlja je popustila in priznala jugoslovensko tezo, po kateri pripada uprava zavoda edinole naši državi. Čim bodo urejene še nekatere podrobnosti, bo imenovala naša vlada novega rektorja zavoda sv. Jero-nima v osebi katoliškega duhovnika našega državljana, in sicer iz beograjske nadškofije. Govori se o znanem svečeniku, ki biva stalno v Beogradu. nima jugoslovenskega odpravnika poslov pri Vatikanu in mu izrazil čestitke povodom rojstnega dne. Kralj Aleksander še je rektorju za te čestitke zahvali! preko poslaništva. S tem so bili formalno obnovljeni razgovori med Jugoslavijo in Vatikanom. V kraf.tem ss obnove tudi pogajanja za sklenitev kon-kordata. Fašistovska reforma konfesijonalnega zakona Reforma predvideva sodelovanja cerkve z državo. — Predpo-gsjanji za ureditev italijanskih dolgov v Angliji. Rim, 9. jarraarja d. »Tribuna« priobčuje razgovor svojega urednika s državnim pod-tajnikom v pravosodnem ministrstvu o vpra sanju reforme cerkvene zakonodaje. Držav ni pod tajnik je izjavil, da se bo reforma izvršila v duhu lojalnega soddovan'3 med državo Ln cerkvijo. Ob tej priliki je državni podtajnik kritizira! bivše vlade, češ da so si prisvajale neopravičeno nadzorstvo nad cerkvijo in nad njenim delovanjem ter da so bile sovražne napram cerkvi. Fašistovska vlada, ki je neke vrsta konkordat, rti sovražna cerkvi, kar bo med drugim dokazala tttdl z državnim priznanjem onih cerkvenih redov, k! bodo za to prosili. Redov;, ki ne bodo prosili za priznanje, kljub temu ne bodo preganjam. Nadalje ie iziavfl. da namerava fašistovska vlada v bodoče opustiti uradni »ekse-'rvatuti za škofe. Cerkvene oblasti v ispraz njenih škoH ah bodo morate zaupno vprašati poiitično oblast, ako je duhovnik, ki naj bi bil posvečen v skota, politično zanesljiv. Giede uprave cerkveneza premoženja bosta sodelovale tako cerkev kakor država. Cerkveno premoženje bo le pod državnim nadzorstvom, upravljala ga bo pa duhovščir>a sama. London, 9. januarja. 1. Prihod italijanske delegacije na pogajanja za ureditev italijanskih dolgov v Angliji je določen na 13. t. m. Porajanja bo vodi! ?ak!adm mtnreie? Churchill, ki "k po svoji operaciji v vratu že ozdravel. Angleško stališče v vprašanju dolgov je znano tei se bodo na tem temelju vršila pogaanja tudi z Italijo. Ancdija zahte va od svojih dolžnikov, tudi od Nemčije, le vseto, ki jo -mora plačati Zedinjenim državam. Vladna kriza ¥ Nemčiji ** Obnovitev pogsjanji za sestavo nove vlad3. Berlin, 9. januarja, ds. Pereče vprašanje sestave nove vlade je stopilo z včerajšnjim dnevom v nov stadij. Državni predsednik Hindenburg ie namreč poklical k sebi državnega kanclerja dr. Luthra, s katerim je ime! daljši razgovor o situaciji. Nato je ime! državni predsednik razgovore z zaupnikom centruma ministrom dr. Brannom, z ministrom dr. Gesslerjem, ki pa ni -n-stopal demokratske stranke, z zunanjim ministrom dr. Stresemannom kakor tudi z zaupnikom bavarske ljudske stranke ministrom Stinglom. Državni predsednik si je pridržal pravico, da poveri določeni osebi sestavo nove vlac'e ter je povabi! za pondeljek voditelje centruma in demokratov na razgovor. v katerem jih bo naprosil, naj storijo zadnje poskuse za sestavo vlade velike koalicije. Ako poveri državni predsednik sestavo vlade M. Luthru, bi mogel ta sestaviti le manjšlnjsko vlado, s čemer bi bila končna rešitev krize le podaljšana. Nenavaden incident v Tokfju Toki j o, 9. januarja, s. Davi, ko se je vra. ča! regent po vsakoletni paradi če t v mesto, je hote! braziljanski poslanik prekoračiti cesto. Navzoča množica ga je hotela pri tem zadržati, radi česar je prišlo do prete« pa. V tem pretepu je poslanik ranil dva stražnika. Japonska javnost je radi tega do» godka zelo razburjena. Postopati ie posla« nika nc smatrajo samo za kršenje vlj -dnosti temveč tudi za prez:ranjc regenta. Različni listi svetujejo braziljski vladi, naj čimprej odpokliče poslanika. Madžarskem, nakar bo naša vlada zavzela svoje stališče. V vsakem primeru bo naša kraljevina v »sporazumu z ostalimi članica* mi Male antante skupno nastopila proti Ma1 džarski. Govorilo se je sicer, in to so zabe> težili nekateri listi, da izvirajo ponarejeni tisočaki iz Budimpešte. Med tem se Je izk& zalo. da to ni res. Vendar pa bo Narodne banka, kakor se čuje, v najkrajšem času vzela iz prometa dosedanje novčanicg po 1000 Din in Jih nadomestila z novimi. V rvezi z najnovejšim dogodki na Ma> džarskem je bil zunanji minister dr. Ninčič od 7. do 8. zvečer na dvom, kjer ge je spre* jel kralj v avdijcncl. Dar.es je dospe! semkaj iz Budimpešte naš tamošnji poslanik Tihomir Popovič, da poroča vladi o velik! aferi na Madžarskem. Po informacijah z merodajnih mest se pri« Sakuje, da bo beograjska vloda v zvezi z ostalimi vladami Male antante po končani preiskavi v Budimpešti napravila kolektivno demaršo, ki naj bi dovedla do spremembe režima na Madžarskem, ali pa bodo države, ii jih je Madžarska s svojo afero oSkodova* la, ris drug način gledale, da se Jim stcrfea na škoda povrne. Budimpešta, 9. januarja, r. Celotna Bu« dimpešta živi pod strahovitim dojmom, ki ga je v svetu izzval falzifikatorski škandal neverjetnih dimenzij. Najsposobnejšim francoskim poHcistom in detektivom, ki jih za dobro nagrado podpirajo tudi domače policijske moči. je uspelo v razmeroma krat kih dneh razkrinkati celotni falzifikatorski Icomplot ter zbrati ogromno kopico važnega materijah, ki ne obtožuje le posameznih aristokratov, visokih državnih uradnikov in dtvgih stebrov madžarske družbe, marveS tudi aktivne politike in ministre sedanje Bethlenove vlade. Domobranski minister Csaky je. kakor mano, pobegnil, a danes je Bethlen sprejel demisijo ministra Rakova škafa. Pričakuje se, da bo vlada sama dala aretirat! Rakovskega, ker Je težko kompro* mitiran v falzifikacijskcm komplotu. Tudi Horthy... Toda razkritja gredo šc dalje: upravičuje« jo ee slutnje, da tudi vrhovna madžarska glava ni brez madeža in dane« prodira v javnost pričakovana senzacija, da je fran. eoskim izslcdovalccm uspelo zbrati nepobi« ten materija!, ki težko obremenjuje samega nosilca madžarske državne oblasti, regenta Horthyja. Ta strahotna činjenica, spravljena danes v javnost, je izzvala naravnost porazen vtis v vseh madžarskih krogih. 2 gotovostjo se ratrjuje, da je ena izmed velesil že storila korake p.š merodajnih madžarskih krogih, da pripravi regenta Horthyjs k odstopu, da preiskava ne bi trpela od strani nosiica drs žavne oblasti. ... in tudi visoka duhovščina Zelo komproraitujoče so za regenta Hor« thyija izjave vojaškega škofa Zadrsvca, ki je bil včeraj in danes zaslišan. Z zssliševa. njem škofa Zadravca je preiskovalna komi« sija začela stopati na prste tudi višji rr.a* džarski duhovščini, o kateri obstojajo po« zitivni dokazi sokrivde. Skof Zadrzvec je prizna!, da jc bil informiran o ciljih falzi« fikatorske akcije, vendar pa da s« je akciji še pravočasno odtegnil. V koliko odgovarja njegovo ponižno izpričevanje dejstvu, bo dokazala nadaljna preiskava vojaškega so« dišea, kateremu je bil danes dostavljen protokol o zaslišanju škofa Zadravca pred preiskovalnimi organi. Vsekakor pa že do« sedanje Zadravčeve izjave vzvezi z razkrin. kanjem policijskega šefa Nadossyja vodijo k sklepu, da je regent Horthy sam zapleten v afero. Kajti škof Zodravec in Nadossy sta dva najintimnejša njegova prijatelja. Poleg njiju pa jih je še par v krogih višje ma« džarske duhovščine... 40 nadaljnjih sokrivcev Spričo glavne senzacije o Horthyjevl so« krivdi je ostalo malo manj zapaženo dej« stvo, da so francoski policijski uradniki od« krili 40 nadai;n;h krivcev v komplotu fal« bankovcev. Priznal je, da jc bil navzoč pri delu in ga je nadzira! odnosno dajal razne tehnične nasvete. Svoječasno je bi! profesor kartografije na Ludovikovi akademiji in je izvrsten risar. Danes je bi! zaslišan tudi se« danji vodja kartografičnega zavoda vladni nadsvetnik Kurz. Po daljšem zasliševanju je bil pridržan v zaporu. Manj uspešno je danes končala preiskava na Windischgraetzovem gradiču v Sarospa« taku. Poleg že zaplenjega obtežilnega mate« rijala so danes našli samo Je mali kovčeg princezinja Windischgraetzovc, zapečaten & pečati madžarskega poslaništva na Dunaju, v njem pa nikskih kompromitujočih stvari Danes je policija tudi izpustila iz zapo« ra ravnatelja Windischgratzovih dorree. Halasza, ker mu je usp^io dokszati, di m bil v saupnih odnošajih s svojim gospodar« jem. Deloma na oenovi Halaszcih navedb deloma na osnovi splošnih ugotovitev pa je Pognano, da je princ Windischgraetz za» dolžen pri raznih denarnih zavodih ss 18 milijard madžarskih kros. Glavni agent za Jugoslavijo Detektivi to aretirali micisterijeleegg uradnika Poszcmyja, o kiterem je dognanj da je bil ^ vrlo ozkih zvezah z glavnimi iti) zifikatorji šib s bivšim m<"n, predsednikom! Telekyjem. Poszony je bil uradnik zunanje ga ministrstva in je bil nekaj časa pri del jen madžarskemu poslaništvu v Beogradu. Vsi znaki kažejo, da je Poszonv bi! poverjenik •probujajočih se Madžarov za Jugoslavijo* in da je kot tak vodil razpečavanje poaaree jenih dinarskih novčanic. Falzifikatorji pa so preko »probujajočih se Madžarov« imel: zveze tudi z bavarskimi cHaekenkreuzlerji*. Od njih so falzifikator« ji prejeli nekatere klišeje, izvirajoče še iz vojnih časov, ko je nemško vrhovno povelj« stvo nameravalo spraviti v promet ponare« jeno francoske bankovce, kar pa je prepre« čil polom. Dospevajo nadalje vesti, da so v komplet zapleteni tudi podkarpatski madžarski poli« tiki, pripadniki Češkoslovaške republike. Bethlenova vlada je napram ogromnim razkritjem brezmočna. Brezuspešna so vsa njena prizadevanja, da bi pred svetom ubla« žila škandal, ki ni samo največji v 20. sto* letju marveč vobče edinstven v zgodovini človeštva. Pariz, 9. januarja. 3, V Franciji prevladuje sicer mnenje, da madžarska vlada najbrž ni vedela za falzifikacijo francoskih tisoča, kov, vendar pa je stala v tesni zvezi s kom. plotom, ki se je pripravljal v »vrho strmo« glavljenja sedanjega režima in vpostavitve monarhije s tem, da bi prišel nadvojvoda Albreht na prestol. Regent Horthv bi bil rade volje pripravljen podpirati akcijo nad« vojvode Albrehta. Pod novo vlado bi imel falzifikator bankovcev knez VVindischgractz postati predsednik ministrskega sveta. Nadalje se navaja, da je general Laczkovicz, ki je vodil ponarejevanje bankovcev, zaup» nik regenta Horthyja. Pristaši nadvojvodo Albrehta so imeli na razpolago narodno ar. mado, ki šteje 27 tisoč mož, nadalje 25 tisoč stražnikov in orožnikov ter 40 tisoč oboro« ženih madžarskih fašistov. Zarotniki so ime !i v Savarju, blizu Budimpešte velike zaloge municije, ki se je nahaiala v nek»m podjet« ju bavarskega kneza Franca \Vittcisbacha. Policijska uradnika Benoit in Vidale sta zopet odpotovala v Budimpešto. Doznava se, da je bivanje obeh v Parizu bilo v glav« nem v zvezi s tem, da si zagotovita protreb; no diplomatsko podporo svoje vlade za no« ve ukrepe. Kakor se doznava, je češkoslovaška vla« da oficijclno sporočila svojo namero, da bo madžarsko afero spravila pred Zvezo sa« rodov ter predlagala resno postopanje proti Madžarski. Ratifikacija rusko-turške pogodbe Moskva, 9. januarja, s. Predsedstvo cen« ttalnega izvršilnega odbora l"nije socijali« stičnih sovjetskih republik je ratificiralo v zifikatorjev. Tudi teh 40 komplieov pripada j Parizu sklenjeno rusko^turiko pogodbo «JUTRO* Št, 7 Nedelja 10,1, 1926= Varnostni pakt na Bi Beograjska »Politika* ]e prinesla v svoji novoletni številki kot uvodnik ?z-javo vnanjega ministra dr. Ninčiča o naši vnanji politiki v preteklem letu. V tei izjavi, ki naglasa naše miroljubne tež nje. se glasi zadnji odstavek: »Sklep locarnskega sporazuma smatramo tudi mi. kakor ostali svet, kot velik napredek za ustvaritev nove. boljše situacije v CvroDi. Kar se tiče nas na Ealkanu. je želeti pakt v tem istem smislu. Ali predno bi se sklenil, bi bilo neobhodno potrebno, da se predhodno razpravljalo z našimi balkanskimi sosedi. ki bi jih ta pakt vezal, vsa odprta vprašanja, brez katerih rešitve bi bil tak garancijski pakt iluzoren in ne bi mogel dati or.ih rezultatov, radi katerih bi želel njega sklep.* Izjava dr. Ninčiča. osobiio na navedeni pasus o balkanskem paktu, je vzbudi! obilo pozornosti v vnanjsm političnem svetu, kjer so svoi čas ideja balkanskega pnkta pozdravili z v"dn:mi simpatijami. Zakaj Fhlkan velja vendarle še vedno kot eni kot F.vrope. odkoder lahko vsak čas pridsjr) politična presenečenia. kjer se lahko vsak trenutek vname požar vo'"ne. To naziranje je sicer danes vsekakor že zastarelo, gotovo pa pret:rani;. temelji nač na nepoznavanju naših razmer. Povsem so tedai razumljive simpatije Evrope za sklvo varnostnega pakta, ki bi kot m-carnskj na zapadu. na Balkanu druži! države v miroljubno zvezo. Se noseb-flo pa bi bil tak pakt simpatičen Češkoslovaški. ki edina od držav Male antan-. te ni direktno zainteresirana v balkanskih zadevah, a ki bi zelo želela, da se tu naša nozlciia popolnoma zavaruje m se izboljšajo osobito naši odnošaji z Bolgarijo. V tem pogledu je znači! :n Članek, ki ga ie dne 7. januarja priobčila »Prager Presse* in ki se ves nanaša na uvodoma navedeni pasus Ninči-deve izjave pod naslovom »Pakt na jugu*. 'Prager Presse* vidi v Ninčičev: izjavi več nego samo običajno emincra-cijo: zdi se ji. da napoveduje dr. Ninč č § tem svojo inicijativo za bodoče glede ustvaritve balkanskega oakta. V razvoju političnih dogodkov na Balkanu v novejši dobi vidi dobre predznake: Jugoslavija. ki je edina odrekla poclr-ts lansanneski mirovni pogodbi, je sedaj sklenila mirovno prijateljsko pogodbo s Turčijo, je stopila v tesne odnošaje tudi z Grčijo, tako da ie zdaj Bolgarija edina balkanska država, s katero po svetovni vojni še ni bifo mogoče skleniti nikake pogodbe. Toda tako v Sofiji kot V Beogradu je opaziti dobro voljo, da se pozabi neprijetna preteklost in se ustvarijo novi odnošaji v duhu idej Zveze narodov, ki naglo zmagujeb tudi na Balkanu. Posamezno so vse balkanske države Izrekle svojo pripravljenost za garancijski in arbitražni pakt: upati Je tedai. da ni več daleč do ugodnih Joonkretnih rezultatov: o tem priča izjava dT. Ninčiča. Tako približno gioslra Ninčičevo novoletno cnuncijacijo «Prager Presse», o kateri ni treba naglašati. koliko rameni v vnanji politiki Češkoslovaške. Njenim željam glede varnostnega pakta na jugu se tudi pri nas vsakdo pridružuje; tudi n.ii želimo, da se locamski pakt ojači s sijčno pogodbo za vzhodni d:l srednje Evrope kakor tudi s tretjo za evropski jugovzhod: s tem bi bili zares postavljeni mogočni fundamenti stabilnosti sedanjega stanja v Evnrpi. Domneva »Prager Presse*. da pomeni Ninčičeva novoletna iz.ava napoved iugoslovenske inicijative v zadevi balkanskega pakta, se je pokazala pravilno. Naš poslanik se je obrn'1 na grško vlado, da se prično pogajania za sklep garancijske pogodbe. Očividna hoče dr. Ninčič najprej popolnoma razčistiti odnošaje z Grčijo, da se nato uredi razmerje tudi do Bolgarske. Z Grčijo kljub ponovnim poskusom še vedno ni biio mogoče obnoviti zavezniške pogodbe, zakaj še vedno niso odstranjene vse srorne točke. Problem narodne manjšine v grški Makedoniji je v poslednjem času celo povečal medsebojno nezau-p-nost, kakor pričaio manifestacije na nn-šem jugu in velik odmev, ki so ga povzročile v grški in naši javnosti. Ko se uredi razmerje do Grčije, pride na vrsto pogajanje z Bolgarijo: nedvomno si je tako razlngati korak našega zastopstva v Atenah. Zadnji čas je k sreči opažati več znakov. ki pričaio. da se odnošaji med Sofijo in Beogradom vendarle izboljšujejo, in da smo vend^rie na potu pomirjenia med Bolgari in Srbi. Toda enega *ie smemo pozabiti: odnošaji z Bolgarijo se lahko nenadoma, preko noči. zopet pokvarijo. dokler delujejo preko naših meja tolpe komitašev. ki jih pošilja iz Bolgarske v Južno Srbiio organizacija makedonstvtrjuščih. Kadar bo s.>fijska vlada pripravljena razčistiti ta problem, to se pravi onemogočiti delovanie ma-kedonstvujuščih nreko našli meja. takrat bo pclcžen temelj sporazumu med obema sosedoma, takrat bo sklep balkanskega pa-;(a lah1:o delo. lnicijat;vo za balkanski pakt so dali najprei iz Grčije: pridruž;li so se nato glasovi iz Rumunije. a p»tem je nastopila tudi Turčija ter vabila na zadevno konferenco v Carigradu. S tem da ie vodilno ulego prevzela naša kraljevina, k! se ji ne more odrekati prvo mesto na Balkanu, kakor je s posebnim po-vdarkom Pred nedavnim naglašala turška delcgaclja v Beogradu, je vprašanje balkanskega pakta stopib v cdločik-n stadij. Treba bo sicer odstraniti Š3 mar-sikako težavo, ali vendarle je optimizem opravičen. Tudi pred Locamom so bile silne ovire, ali če tamkaj ob Renu niso b?le nepremostljive, nač tudi na našem Balkanu ne bodo. Treba pa je na vseh straneh dobre in iskrene volje. • Beograd, 9. januarja, n S pristojne strani se demantirajo vesti grškh listov. po knterih ie naš poslanik v Atenah Gavrilovič ponudil Grčiji osnovanje balkanskega pakta. Vesti niso v tej ob'rki pravilne. Naša država sto:"l na stališču, ki ga je zunanji minister dr Ninčič že poprej obrazložil. O knnfe-renci v Carigradu, na kateri naj bi sc razpravljalo o balkanskem paktu, ni naši vladi nič znanega. Politični in gospodarski položaj v Angliji .Mosul In angleško javno mnenje. — Načrti prosvetnega ministra Percjja. — Delo rudniške anketne komisije. — Gibanje za podržavljenie rudnikov. London. 7. januaria. Darilo, ki ga je prošli mesec poklonila Zveza narodov Veliki Britaniii. m Izzvalo nikakega veselja med angleškim narodom. Mosulski vilajet je sicer pomemben za obstoj mlade arabske države Iraka, zametavati tudi na gre njegovega peirolejskega bogastva, rav-notako se nc more zanikati strateški pomen pokrajin ob gornjem Tigrisu za varnost britanskih komunikacij z Indijo. Navzlic vsemu temu je angleško javno mnen;e skoro cnodušno v prepričanju. da bo ženevski dar predrago stal Veliko Britanijo. Predvsem se bo morala angleška zasedba v Mezopotamiji podaljšati za petindvajset let, kar bo zahtevalo novih in težkih finančnih žrtev. Poleg tega ostane Mosul vir večnih obmejnih konfliktov s prerojeno, ponosno in imperijalistično Turčijo, ki utegnejo izzvati v bodočnosti krvavo vojno na Iztoku. Razumljivo je torej, da piše večina angleškega časopisja proti podaljšanju zasedbe Mezopotamije. Splošno se pripisuje današnja britanska politika v tej zadevi osebni akciji ministra za kolonije Ameryja. ki ie znan privrženec imperi-jalističnih idej. Časopisje očita Batdwi-novi vladi, zakaj ni skušala doseči vsaj skraišanje dobe za iraški mandat, ki ]e nepopularen nele v opozicijonalnih krogih, ampak celo pri delu konservativcev. Navzlic vsemu je disciplina v kon-servat. stranki še tolika, da more vlada računati na veliko parlamentarno večino za svoio mezopotamsko politiko. V trenutku, ko se večajo vojaški Izdatki Velike Britanije in izkazuie državni proračun primanjkljaj, hoče vlada varčevati na račun ljudske prosve-te Znižujejo se učiteljske plače in prosvetni minister sir Evstah Percy ob-Ijubuje. da bo zvišal dobo. ko postanejo otroci šoloobvezni. On smatra, da se pred sedmim ali osmim letom ne morejo otroci itak ničesar naučiti v šoli. Ne upošteva pa. da stre pri tem predvsem za delavske otroke, ki najdejo navadno ravno v šoli prihe?abš^e rred nesnažnimi in nehisrijeniČnimi prebivališči in se vsaj kolikortoliko ohranijo pred pogubnim vplivom ulice. Delavska vlatia se je iz tega vidika na vso moč trudila, da avigne nivo ljudskega šolstva in ni dvoma, da se bo de.avska stranka z vso silo upirala nameravanemu rušenju lastnega dela. Pri tej obrambi bo gotovo pokazaia na kričeče nasprotje med radodarnostjo, ki jo kaže konservativna vlada, kadar Ere za vojaške aii mornariške izdatke in med njeno skopoitjo napram narodni pro-sveti. Delavska stranka bo tem lažje prešla v ofenzivo, ker je prestala svoje notranje boje in stoji danes zopet enotna in složna. Najtežji problem, ki čaka rešitve v novem letu, je nepobitno kriza rudarske industrije. Podpora, ki jo daje vlada podjetnikom in ki poteče spomladi, ni nikaka rešitev, temveč le začasna izognitev pred katastrofo. Država ne more stalno vzdrževati s svojim denarjem težko boinega rudarstva. Zato se bo treba odločiti k energičnim sredstvom: k znižanju produkcijskih stroškov (zmanjšanju delavskih mezd in zboljšanju proizvajalnih metod) ali pa k — podržavljen.iu rudnikov. Znižanje mezd. ki ga zahtevajo lastniki in reakcionarni krogi, bi izzvalo orjaško borbo z združenimi milijonskimi delavskimi strokovnimi organizacijami in s celo Labour Party. Veliko vprašanie je. če si bo upala konservativna stranka, ki je sama dobila stotisoče delavskih glasov, začeti tak boj. Čigar končni izid bi bil več kot dvomljiv. Zato se vedno resnejše razmotriva vprašanje podržavljenja rudnikov. V prejšnjih časih se je navajal kot glavni razlog proti podržavljenju, da je država slab gospodar. Ta pomislek je rade! v trenutku, ko so se tudi privatni lastniki izkazali kot slabi upravitelji in jim je morala država priliiteti na pomoč s težko denarno podporo. Anketna komisija, ki je dobila od vlade nalogo, da prouči angleško rudniško krizo in izdela predloge za njeno rešitev, nadaljuje svoje delo s polno raro. Zaslišuje neprestano vse važnejše čini-telje in zlasti konfrontira ter kontra-diktorno izprašuje zastopnike rudarskega delavstva ter velike rudniške barone. Nedavno sta bila n. pr. istočasno zaslišana znani tainik rudarjev Cook in n'č mani famozni vojvoda nortliumber-landski. ki je eden na;ner>riliubl;ene'š;h ljudi pri angleških riidarj h. Mož vleče po lastni izjavi 75 0^0 funtov šte-iin"ov . na leto. kar je enako mezdi 400 rudar- jev, ne^ da bi opravljal kako efektivno delo. Konfrontacija vojvode z ručar-sk im voditeljem je bila silno dramatična. Cook ni štedil z ostrimi besedami. Vojvoda pa je smatral za duhovito izjaviti, da za nič na svetu ne bi hotel živeti kot rudar, ravnotako kot noben rudar ne bi hotel živeti njegovega življenja. Na koncu je še poudaril, da si je nadel kot svojo prvo socijaino naitMro boj proti voditeljem socijalizma in Ta-bourizma. Cela Anglija pričakuje z napetim zanimanjem pravdorek anketne komisije, katere poizvedbe in proučavanje se približujejo koncu. Novi uspehi prosvetne politike HSS Redukcija šolskega pouka na Teh nlškl srednji šoli v Ljubljani. Prosvetni minister St. Radič je ponovno govoril, da imamo v naši državi preveč gimnazij, ki vzgajajo samo nepotrebni uradniški naraščaj in ouševni proletarijat in ki jih je treba nadomestiti zaradi tega s strokovnimi šolam!. St. Radič svojih izjav o potrebi strokovnega šolstva ni podal samo kot prosvetni minister, ampak tudi kot šef svoje stranke. Zato bi človek pričakoval, da bo zlasti član HSS in njen g. dr. Kra-jač. pod čigar resort spada strokovno šolstvo, ne samo s posebno vr.emo "odpira! to šolstvo, ampak tudi izpopolnjeval in razširjal. Temu oa ni tako! Tehniško srednjo šolo v Liubljani je zadel z novim letom hud udarec. Z novim letom so namreč na tem zavodu v vseh 32 razredih skrčili šolski pouk za 4 do 8 ur na teden. Najhujše pri te"1 je dejstvo, da ta redukcija ni bila zaukazana iz pedagoških razlogov, temveč, ker nI denarja za plačevanje učiteljev! Omenjena redukcija naj traja do uveljavljanja novega državnega proračuna, t. j. do konca šolskega leta. Za pol leta bodo dijaki Tehniške srednje šole prikrajšani na pouku, ki ga bodo le težko nadomestiti pozneje. Naisra-motnejše pa je, da se je ta redukcija Izvršila zaradi borili 50.001) Din, kolikor znaša primanjkljaj. Še značiinejše pa je, da je ta primanjkljaj našla! zaradi biro-kratizma. še boli zaraJi nedelavnosti trgovinskega ministrstva, ki r! izvršilo pravočasno imenovanja uč željcv. Naveden je dokaz, da na odločilnih mestih nimajo pravega razumevala za potrebe strokovnega šolstva. Proti nemarjanju tega šolstva naša 'avnost ogorčeno protestira, naloga vseii zainteresiranih krogov pa je. oa z od'očno intervencijo takoj ustavijo redukcijo pouka na Tehniški srednji šoli v Ljubljani 1 _ __ Zatiranje slovenske inteligenca v Slaliji Suspendirale štirih slovenskih odvetnikov. Gorica, 9. januarja. V znani disciplinarni zadevi proti soriškim slovenskim odvetnikom dr. Ga-berščini, dr. PodgnmSku, dr. Orlu in svetniku Mašerl ki r.lnn prispevali k prostovoljni dolarski zbirki, je disciplinarni svet goriške odvetniške zbornic? na današnji razpravi obsod;l vso imenovane štiri odvetnike na šestmesečno suspcnzljo. To pomeni, da šest mesecev ne bodo smeli izvrševati svojega poklica in da vsled tega izgube svojo klijen-tclo. Znano je, da rnnoiro Italijanskih odvetnikov ni prispevalo v prostovoljno dolarsko zbirko, s v celi Italiji se ni proti nikomur postopalo disciplinarnim potom, kakor samo proti našim štirim rojakom. To dokazuje, da je knzpovan-e naših rojakov samo čin narodne nestrpnosti z namenom, da so še boli za-tre slovensko razumnlštvo v Italiji. Disciplinarni svet zbornice je bil ves čas pod stalnim pritiskom fašistovske organizacije in državnih oblasti. Policijski komisar Diaz ie neprestano skozi Dar tednov obdeloval predsedstvo disciplinarnega sveta in zahteval stroge odredbe. Podoben pritisk je izhajal tint I od državnega pravdn štva. Discipl narnl svet je sodil očividno pod vplivom terorja. Pretilo se je ce'o, da bo v slučaju oprostitve imenovanih slovenskih odvetnikov razpuščena odvetniška zbornica v Gorici. Kazen šestmesečne suspenzije rome-nia gospodarsko uničenje vseh štirih odvetnikov samo zaradi teg^.. ker niso prispevali v dolarsko zbirko. Iz tega iasnn sledi, koliko je bila ta zbirka prostovoljna. + I, seveda, škofje so zopet zraven! Akcijo za vzpostavitev države Sv. Štefana vodita klerikalna in krščansko-so-cljalna stranka na Madžarskem. «Apo-stoiskega* kralja habsburškega nazaj dobiti, to je ideal madžarskih klerikalcev t. j. eksponentov vatikanske rnli-tike v Pesti. Brez dovoljenja iz Rima in sporazumno s sv. stolico ne bi mo : -jeme so « potn-d:li. da jc J)il "asten. Dvorana ie hila rr-mr" ' d^ n' ve? ^edeža. vsekakor na roko tudi konzorcij »Narod« nega doma». Bratje in sestre! Začetek je dober in želimo, da ne krenete s te poti. Zdravo! e Edinost* Ljubljana. Vse člane obvešča« mo, da začnemo v kratkem zopet z rednimi vajami vseh sckcij in da pazijo v rubriki »Mladinska organizacija* na poziv. Centralno tajništvo ZDM. v Ljubljani opozarja vse organizacije «Edinosti», d* skiičejo tekom januarja in začetkom febru« arja svoje redne občne zbore ter jih javijo v Ljubljano. Z novim letom se brer izjem« uvedejo plačilne rnarkice za vse organizaci« je. Vsi' dopisi nai se sedaj pošiljajo direkt« no na tajništvo SDS, Kazino 11., kjer poslu« je tudi tajnik ZDM. So^oi Štcpr.Ja ras. Članski sestanek v svrho sestave kandidatne liste za občni zibor se vrši v ponedeljek II. t. m. ri> pol 8. uri zvečer v Kostilni brata Anioni Novaka. — Redni fbčni zbor pa se vrjj v nede jo 17. t. m. točne ob 2. uri popo'dne ¥ telovadnici (pri bratu Anžiču (Soržu). Pozivamo bratsko članstvo, da se sestanka in občnega asbora sigurno udeleži. Zdravo! Odbor. 30/n So.iolsko društvo v Stražlšču Ima svoj letni o-bčnl zbor v soboto dne 16. januarja ob pol S. zvečer v posvetovalnici Sokclske-2a doma t običa)ntm dnevnim redom. Kratke brzojavke iz vsega sveta Po fes v Italiji. Regglo di Calabrla, 9. januarja e Iz Četo! a hs Clttanuove poročajo, da so tamkaj dne 8. i. m. okrog 21. čutili prece! močan potresni sunek, ki Ka i« spremljalo votlo podzemsko bobnenje. Proti komunistični propagandi v Angliji. London. 9. januarja d. Vlada ie odredila strog!« preiskavo na vsaki sovetskJ ladfl, ki bo prtstaia v kakem angleškem pristanišču. Prva preiskava se ie Izvršila na ladj! »IKč«, k! še včeraj prtstaia v Mi®wallu. Parnik pogorel Hamburg, 9. jamarja, d. Nemški parnik »Loote Lecnhard« Je med vožnjo iz Sayan-naho v Hamburg na odprtem morju z.goreL Število človeških žrtev še n! znano. Zanimiva aretacija kanonika. Rim. 9. jamarja, d. V kraju San Giavami! di Rotondo so aretirali kanonika Mischia. ker je hotel nekega rutinskega profesorja podkupiti, da bi Izdal knjigo, v kateri raj bi ovrgel iegende o svetem življenju kapuclna Pija v tasrroSnjem samostanu. Velikanski ameriški zrakoplov Newyork, 9. januaria d. Zrakoplovna drui ba v Dearoornu namerava zgraditi velikanski zrakoplov, ki bo skoraj tTikrat večji kot je bil ponesrečen'. »Sh-enandoah«. Zrakopkrv ki bo zgrajen za trgovski promet, se bo lahko v 48 urah uredi! zs vojaško službo. Katastrolalna poplava v Mehiki Newyork, 9. Januarja d. V okolici Santi-aga ln Irquint1a v zapadni Mehiki je nastali grozna poplava, k< »e zahtevala 500 človeških življenj ter je povzročil nad tri trilijone Škode. Prijateljska pogodba mei Sv!co In Turčijo Bern, 9. januarja, t. Med Švico in Turčijo ie Wla Sklenjena prijažel?5ika pogodba. Ki urs Ja medsebojne trgovinske in konzularno odnošaje. Pogodba je sklenjena za nedoločen čas. Člani francoske narodne obrambe Pariz, 9. Januarja t. Za člane vrhovnega vojaškega sveta za tekoče ieto so imenovani generali Joffre. Poch, Petam, Lyautey, Pranche? d' Esperey m Fayolle, nadalje di-vizijskl sreneraM Gourratfd, Berthelot Qui!-iaunrat. Debesver. Rottet, Duporu Targe. Degoutte ln VVeigami. Prepovedan uvoz žita v Ameriko. Wash'ngion, 9. januarja t. Državni tajnik za poljedelstvo je prepovedal uvoz žita iz Indije. Japonske. Kitajske, Avstralije, južne Afrike, Italije in Španije. Justlilkacija mehikanskesa generala. London. 9. 'amiarja. t. Bivši mehikanskt general Crispino Anzaldo Je bil v Las Cru-zos brez procesa ii»stificiran. ker je bil obto žen, da Je skupno s riuerto pripravljal prevrat Mussotinijeva pogajanja z Vatikanom Pariz, 9. januarja, t. Havas poroča tz Rima, da namerava Mussolini pričeti pogajanja s papežem v svrho ureditve odnošajev med vlado in Vatikanom. Papeži naj M osta li lastniki Vatikana In Castei Gandoifa. kjer naj bi veljaka absolutna papeževa s-uveren!-teta. Mussolini upa na irgoden izid pogajanj že v tekočem letu. Zarota v L'kra"!n!. Moskva. 9. januarja, t. Ukrajinska policija je aretlraia več oseb. ki so obdolžene zvez z generalom Vranglom. Baje so pripravljali tudi izkrcanje rumunskih čet na Krimu. Pohvah -neniti, da je žel društvu Vezuv še večino hnilia Rim, 9. januarja, k. Po zadnjih poročit k. observatorija na Vezuvu se je delovanji Vezuva danes zopet stopnjevalo. Na južni j strani žrela 9e je izlila 5 —15 m široka iarc» : Ca reka lave, ki je dosedaj dolga kakih 300 : metrov. Hitrost te reke znaša v početku 4 na v sekundi. Severni izliv žrela deluje še bolj počasi in tvori več rek. Erupt vno delo« vanje Vezuva je impozantno. Od časa do čisa se dvigajo v zrak visoki ognjeni stehri. T; pojavi se odgravaio v notranjosti veli« -kega žrela in ne pomenijo nevarnosti za !:raje ob gori. «Tribuna» piše: Prizor, ki ga nudi sedaj Vezuv, je krasen in očaruioč. Iz žrel se dvi« gajo zelenkasti in rumenkasti d:mi. Zare* či stehri se zdijo kot velike granate, ki M pri padcu na zemljo, razletijo v tisoče ra* kci in Mestecih zvezd Iz vseh strani žrela se dviga dim. « JUTRO* št'. Nedelja 10.1. 1926- Ob tridesetletnici trboveljske posojilnice Trbovlje, 10. januarja. Letos praznuje trboveljska napredna po« sojilnica tridesetletnico svojega obstoja. Iz« med takratnih ustanovnikov gg.: Petra Er» javca, župnika; Ferdinanda Roša, veleposest nika; Franca Kalana, posestnika; Antona Volavška, posestnika; Franca Polaka. vele« posestnika; Josipa Molla, posestnika in tr» govca ter Jože Goropevška, posestnika, ži» vita samo še slednja dva: 821etni g. Josip Moli in 64!etni g. Josip Goropevšek, oba kremenita, zavedna naša moža, katerih sli« ke prinašamo v današnji številki «Jutra». ijux ac jo i^^iO vn. poae^LlijrvOV V Hrastniku v svrho ustanovitve posojilnico v trboveljski občini. Trboveljčani so hoteli, da bi bil sedež v Trbovljah, Hrastničani in Dolčani pa na Dolu. Ker so trdili, da bo za posojilnico mnogo boljše, če bo na Dolu, so se zavezali posestniki iz Trbovelj, da bo« do počakali s posojilnico v Trbovljah eno leto. Naslednjega leta so jo tudi res usta« novill Člani načelstva so bili v začetku vsi zgoraj imenovani. V začetku 1. 1S96. je bilo posojilnici ukra« cenih 1600 goldinarjev, za tedanje čase pač velika vsota. Tatove so sicer kmalu dobili, toda ne denarja. Člani načelstva so zato de« lali brezplačno tri leta, da so pokrili pri« manjkljaj. Pri svojem delu za obči blagor so morali marsikaj pretrpeti, lotilo se jih je celo maledušje, končno pa so le vzdržali. Načelnik posojilnice je bil do svoje smrti župnik Peter Erjavec, za njim pa g. Moli, ki ji še danes načeluje zdrav in krepak. Okoli 1. 1905. so osnovali klerikalci ca vzpodbudo takratnega kaplana Lončariča proti volji župnika Erjavca svojo posojil« nico. Vendar pa ni nič opravila, ker je še danes naša posojilnica veliko bolj močna od klerikalne in imajo ljudje tudi nepri« j merno večje zaupanje vanjo kot pa v kle« 1 rilcalno. Do danes ni še namreč pregnala niti [ enega posestnika s posestva, plačati pa je moral samo en porok svoto, ki jo je žiri« ral in še tedaj radi nenadne smrti dolžni« ka. Lansko leto je imela posojilnica preko 5 milijonov dinarjev prometa. Posojilnica je nastanjena sredi Trbovelj v občinski hiši, katero so hoteli pred krat« kim dobiti v svojo last klerikalci, pa jim ni šlo. Priključena je Zadružni zvezi v Celju. V sedanjem načelstvu so sledeči gg.: Josip Moli, posestnik in trgovec, Gustav Vodu« šek, posestnik in gerent, Anton Kuhar, uči« telj, Josip Kunej, poštar, Franc Dežman, veletrgovee, Ivan Pust, posestnik in Josip Goropevšek, posestnik. Povodenj v Srbiji in Vojvodini Poplava v Beogradu. V Vojvodini in Srbiji so zadnje dni večje reke, posebno Donava, Tisa in Sava radi deževja zopet močno narasle in mestoma že prestopile bregove. Pri Zemunu je dosegla voda 615 cm in manjka samo še 50 cm, da doseže obrežje. Pri Novem Sadu za enkrat še ne obstoja nevarnost, čeprav je voda dosegla že maksimum. Med Zemunom, Beogradom in Pančevom, na banaški strani, se je voda tako močno razlila, da je podobna jezeru. Vasi Ovče in Vorča sta pod vodo. Dva vlačilca sta bila poslana prebivalcem na pomoč. Telefonska zveza s Pančevom je pretrgana, ker je voda odnesla telefonske droge. Sava narašča posebno pri Beogradu. Ves levi breg do železniške proge Beo-grad-Zemun je pod vodo. Kopališča ob Savi so poplavljena do streh. Na nekaterih krajih je voda udrla v hiše in poplavila lokale in stanovanja. Prodrla je skero do hotela Bristola in poplavila tudi Carinsko ulico. Pod vodo je tudi večji del savskega pristanišča. Ukrca-vanje se vrši le z velikimi težavami, s pomočjo improviziranih mostov. V pristanišču je dosegla voda 556 cm, narašča pa Sava v Beogradu dnevno za 11 centimetrov. Tudi na donavski strani je voda že poplavila prve ceste. Obrežje do vasi Višnjice je večinoma pod vodo, nevarnost pa postaja še vedno večja, ker narašča neprestano tudi Tisa. Uprava šole za dojilje in go-jiteljice zdravja v Valjevn Uprava šole za dojilje in gojiteljice zdrav ja v Valjevu sprejme dne 1, marca t. L 15 učenk. Učenke smejo biti stare 18 —30 let Izka« zati se morajo, da so dovršile dva gimna. zijska razreda ali temu odgovarjajočo dru. go šolo. Biti morajo zdrave, nravstveno ne« oporečne in jugoslovenske državljanke. Za vse to treba priložiti potrebne svedočbe. šolanje traja dve leti. Po uspešno polo« ženem končnem izpitu dobe učenke diplo« mo, ki jim daje pravico na službo v držav« nih in samoupravnih sanitetnih ustanovah in v privatni praksi kot kvalificirane bol« ničarke. V državni službi se uvrste med uradnice tretje kategorije ter dobe kot prvo plačo najmanje 800 Din mesečno, a v bolnišnicah še brezplačno stanovanje s hrano. Učenke, sprejete v to šolo, žive v inter« natu, kjer imajo brezplačno: stanovanje, hrano in pouk ter 100 — 150 Din mesečne pomoči. Vsaka učenka se mora obvezati, da je pripravljena v šoli izpolnjevati vse šolske predpise, pravila in naredbe. Dalje, da ho« če po končanera šolanju služiti najmanje dve leti ondi, kamor jo odredi Društvo Cr» venog Krsta ter da se vedno odzove zahtevi Drušva Crvenog Krsta v vojni in v miru, kjer bo potreba in bo takrat plačana usluž« benka Društva C. K. Vsaka sprejeta učenka mora dati izjavo, ki ji jo pošlje šola. Prijavo z vsemi svedočbami (šolsko zdravniško in nravstveno izpričevalo, krst« n- list ter od občine potrdilo o državljan« stvu) naj pošlje vsaka prosilka naravnost aUpravi Škole za Nudilje i Čuvarice Zdrav« lja v Valjevu — najdalje do 20. januarja 1926. Gojenke, ki po svoji krivdi izostanejo iz šole ali ne polože izpita, se morajo ob« vezati s potrdilom roditeljev, da bodo služi« le Se enkrat tako dolgo kot so bile v šoli kot navadne bolničarke ali dnevničarke v službi kake ustanove, ki jo določi Društvo Crvenog Krsta. Sprejete učenke so prvih 30 dni začasne; podvreči se imajo komisijskemu pregledu v šoli; kadar so sprejete, postanejo stalne gojenke, druge pa se vrnejo domov. Obleko in perilo prinese vsaka učenka se« boj, nekaj tega pa dobi tudi v šoli. Odbor *Splošnega ženskega društva v Ljubljani.» Kneza V petek, 8. t. m. ob 3. pupu.dirre se jc vršil izpred glavnega kolodvora v Ljubljani veličasten pogreb pokojnega predsednika Zbornice za trgovino, industrijo in obrt Ivana Kneza. Tik postajnega poslopja je stal črno drapiran voz poln cvetja in vencev s krsto pokojnina. Naša slika ie posneta v trenutku, kio sc poslavljajo od" pokojnika svojci in zastopniki raznih trgovskih korporaclj. Pogreb predsednika Ivana Kneza je bil veličasten, dostojen tako velikega moža. kot je bil pokoinik. Inozemski nameščenci! V smislu naredbe ministrstva za soe. po« litiko z dne 18. XII. 1925. imajo vsi delcda« jalci, ki so 1. januarja 1926. zaposlovali ir.o« zemske delavce ali nameščence, predložiti pristojni inšpekciji dela do 31. januarja se« znam vseh dne 1. januarja 1926. pri njih za. poslenih inozemcev. Za inozemce se sma« trajo v smislu gornje naredbe tudi vsi be« gunci slovenske, hrvatske in srbske narod« nosti, bodisi iz Italije ali iz Koroške, ali pa od drugod, ter tudi vsi ruski begunci, oz i« roma bivši vojni ujetniki, ki dosedaj še ni« so naši državljani, čeravno so za naše dr« žavljanstvo zaprosili; nadalje tudi oni ino« zenici, ki so zaposleni na našem ozemlju že pred 14. VI. 1922. Prijavo inozemcev je izvršiti brezpogojno in v vsakem slučaju, tudi ako se je zanje pri pristojni inšpekciji dela zaprosilo, ter tudi, ako se je že izdalo kako dovoljenje. Predloženi seznami ino« zemcev naj vsebujejo poleg imena, rojstnih, domovinskih, državljanskih in narodnostnih podatkov inozemcev še navedb®, v kaki lastnosti in od kdaj je poedini inozemec zaposlen pri sedanjem delodajalcu, ter od* kdaj je sploh zaposlen na našem ozemlju, ter ako ima dolodajalec dovoljenje za zapo« slovanje od ministrstva za soc. politiko, ozi« roma, če je predložil tozadevno prošnjo pri« stojni inšpekciji dela. Tako sestavljen se« znam je vposlati za mariborsko oblast naj« dalje do 31. I. 1926. oblastni inšpekciji de« la v Mariboru, sicer bi slednia postopala s kaznijo 100 — 3000 Din. Omenja se, da gornja prijava, ki je kolka prosta, ne nado« mešča prošnje za dovoljenja zaposlovanja inozemcev, ter ja isto posebej vložiti pri čemur se opozarja na novi pravilnik o za« poslovanju inozemskih delavcev (Uradni list št. 108 z dne 7. XII. 1925.) Opozarja se tudi, da se mora vsaka sprememba v stanju inozemcev v roku treh dni javiti inšpekciji dela. Iz slovenskih kolonij v Ameriki Cliicago, sredi decembra 1925. Volitve v Minnesoti, Dne S. decembra so bile volitve v državi Minnesoti za mestne občinske svete. Slovenci po takozvanem Iren Rangu (pokrajine, v katerih kopljeio železno rudo) so pokazali veliko solidarnost. Zmagali so s svojimi kandidati po več mestih in vaseh. V Elyju je bil ocmovno izvoljen za mestnega razsodnika Marko Zoretič. Ravno tam sta bila tudi izvoljena Joe Krmiatar in Steve Bari ovec. Rojak Louis Hočevar je bil izvoljen za mestnega župana v Aurori. Dobil je pretežno večino glasov deloma zato. ker je naseljenih tam veliko Slovencev. deloma oa tudi radi priljubljenosti pri naselnikih drugih narodnosti. Za mestna nadzornika sta bila izvoljena tudi" Slovenca MLkulič in Simonič. Istotam je bil izvoljen v občinsko za- m lei Danes prw5e « Jugoslaviji! Danes prviš v Jugoslaviji! Do skrajnosti napeti in velezanimivi doživljal cirkuških artistov, sijajno prikazani v šestih velikih dejanjih. V glavni vlogi nastopi najmočnejši človek sveta Marcco in prekrasna Lotie LopHng. "^f Krasni so prizori: Veliki požar cirkusa, ki ga povzroči član cirkusa — Dresirana opica — Pot v novo življenje — Ljubosumnost vzrok nesigurnega naslopa na visokem trapecu nad levjo kletko _ Smrtno nevarna vožnia po deroči vodi — Beg otroka iz zavoda ter ponovni nastop na trapecu nad levjo kletko — Povrnjena sreča in rodbinska ljubezen — Velika cirkuška predstava z velikomestnim sporedom itd. — Izvrstna igra vseh sodelujočih nam nudi dubro zabavo. Predstave v nedeljo ob: 3. pol 5 6. pol 8. in 9. Ob delavnikih ob: 4. pel 6. pol i8. in 9. Prvovrstni umetniški orkester svira pr! vseh predstavah. Blagajna je odprta od 10 do pol 1 m od 2 (v d- avniklh od d naprej. V ponedeliek, dne 11. januarja se vs!etJ koncerta kino predstave ne vršijo. Prednaznanilo: Največji pomorski lilm vseh časov: „Mcrski vrag' . ILITNI KINO MATICA "SSm ' Telefon 124 HflRRV LIEDTKE tli glO( Ml Lotte Neumann 1101 „ ŽENA ZA 24 UR" Vsled velikega smeha prosimo p. n. obiskovalce, da prineso k predstavi robec za &©lse smeha!!! §8^"" Danes zadnjikrat! I! Predstave ob nedeljah ob pol 11., 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri — Ob delavnikih ob 4, pol pol 8. in 9. url — Cene navadne! — Madini vstop dovoljen samo k predstavam, ki ko ičajo pred 8. uro zvečer. Kšno Ljubljanski dvor" Tel. 730. stopstvo Louis Campa. V Buhlu so izvolili Johna Kočevarja. Uspehi pri volitvah v Minnesoti pa nikakor niso zadostni. Veliko je po Iron Rangu naselišč. kjer Slovenci tvorijo večino prebivalstva, zastopani pa so vendarle kot manjšina. Opažati je vendar. da prihaia med rojake samozavest. Pri prihodnjih volitvah bodo imeli najbrž še boljše uspehe. Knjige. Jugoslovenska delavska tiskovna družba s sedežem v Chicagti je izdala svoi dvanajsti letnik ^Ameriškega družinskega koledarja®. Koledar za leto 1926. je. kakor prejšnja leta, bogat '-a slikah ter ima leto zbirko povesti in pesmi, ki so jih deloma prispevali ameriški delavci sami. nekoliko oa tudi pisatelji iz domovine. «Ameriškj družinski koIedar=> je med Slovenci v Ameriki najboli popularno delo te vrste in ga tiskovna družba tudi največ razpeča. »Slovensko - ameriški koledar* je ime drugi slični kni:gi. ki io je izdala tiskarna 'Glasa Naroda« v New Yorku. Tudi ta koledar izhaia že dalj časa vsako leto, vendar ni tako popularen kot prejšnji. Letos ima Sakserjev (Glas Naroda) koledar precej bogato vsebino s slikami. Se neki drug koledaT je bil izdan v slovenski koloniji mesta Mihvaukee v državi \Visconsin. Tega so pa izdali komunisti, ki očividnio hočejo konkurirati Jugoslovenski delavski tiskovni družbi v Chicagu. Komunisti tudi izdajajo v Mihvaukeeju svoj tednik "Delavska Slovenija*, kateri je omogočil izdab koledarja. S sličnimi tiskovinami hočejo hrvatski komunisti v Ameriki razširiti svoje ideje med slovenskimi delavci. Vzlic krepki gmotni podpori pa ni opažati najmanjšega uspeha. «Jugoslovensko gledališče.« V Chicagu se zadnje čase nahaja jugoslovenski operni pevec profesor Žarko Savič. ki je bil že intendant opernega gledališča v Monakovem in je pel v Beogradu. Zagrebu in drugod. V Chi-caeo je prišel s posebnim namenom, da agitira za Ju gosi a v National Theatre. organizacija, kj je bila pred kratkim usta novtiena v New Yorku. On nabira slovenske in druge jugoslovenske mladeniče in dekleta, ki žele postati profesl-jpnalnj igralci, da se pridružijo organizaciji se podvržeb poučevanju in posta nejo člani potovalnega gledališča po Ameriki z gornjim imenom. V propagandne svrhe je 20. decembra v čikaški Sokolski dvorani jugoslo-venski koncert, pri katerem bo največ pel Savič sam različne slovenske, hrvatske in druge koncertne komade. Po koncertu bo pa konferenca, nekaka diskusija za propagando novemu gledališču. Žalosten dogodek na s'ovenski farmi. Na farmi v selu Farlev (država Io\va) je kmetoval rojak John Dolenc. Imel nI veliko sveta, zato je obdela! še nekaj sveta svojega tasta. Posadila sta koruzo no dogovora, da bosta delila pridelek na vsakega polovico. Koruza pa še ni bila pospravljena, ko .ie Dolenčev tast spustil na niivo živino. Dolenc je še! s p*om na njivo, da prežene živino, kar oa je tasta raziarilo. da je popadel puško in šel nad Dolenca. Vnel se je pre-nir. med katerim ie tast sprožil puško. Dolenc je bil zadet v pliuča. Prišel ]e še domov, a poklicani zdravnik mu n? mogel pomagati. Pokojni Dolenc je bil doma iz Borovnice na Notranjskem. Nesreča s truckoro. V Henryetti, Oklahoma. se je peliaTo petnajst delavcev na trucku (tovornem avtomobilu) k seji strokovne organizacije. Pripetila pa se je nesreča, truck se ie prevrnil in ostali so deloma pobiti, deloma pa težko ranjeni. Neki Morcere iz Kočevja je v brezupnem stanju, Bom-bač je pa menda že izdihnil. Oba ponesrečenca sta imela družini. Kultura. Dramsko društvo «Ivan Cankar* v Clevelandu igra Gorkega dramo «Na dmu» in veseloigro «Cigani». V Lasallu igrajo »Špansko muho*. Mladina petih slovenskih društev S. N. P. J. v Chicagu ima skupno božično zabavo s petjem in deklamacijami. Enako zabavo ima slovenska mladina v Clevelandu. katera pohaja v šolo v Slovenski narodni dom. Umrli rojaki. Srčnemu krču je podlegel Frank Cestnik v Forest Cityju. Pa. Star je bil f>3 let in doma iz Borovnice. — Martin Se-ruga. 54Ietni delavec iz Ptujske gore. — Upravnik dnevnika «Glas Naroda* v New Yorku, rojak Janez Derčar. doma iz Ribnice, je umrl v starosti 54 let. — V starosti 44 let je izdihnila Frnaca Paj-sar, doma iz Podlipe pri Vrhniki. Živela je v Waukeganu, lil. — Iz Sevce na Notranjskem ie umrl rojak Martin Vodo-pivec. Star je bil 53 let in živel v Clevelandu. — V Fredericktownu, Colora-do. je izdihnil Frank Marolt v starosti 57 let. Doma je bil v vasi Brege pri Krškem. —Umrla je tudi Frances Papež noj. Demšar, doma iz Škofje Loke. stara 45 let. Praktičnost našega kovanega drobiža Naš novi kovani drobiž je mnogim všeč, nekaterim so novci pretežki, drugim so 50parski premajhni itd. Lahko pa smo z vsemi zadovoljni — in zakai? Dvodinarski novec tehta točno 10 g ali 1 dkg. Dinarski novec tehta točno polovico prvega — 5 g in 50parski novec zopet polovico dinarja, t. j. 2 in pol grama. Tako ima dvodinarski novec štirikratno težo 50parskega ali dvo-kratno težo dinarskega novca. Teža tega drobiža je tako točna, da naši novi kovani novci radkriljujejo navadne trgovske uteže. Ugotovi! sem pri dvo dinarskih novcih največjo razliko do 3 desetinkc grama. Kako priročno se torej lahko uporabljajo dvodinarski novci kot uteži! Sto tih gre na .kilogram. 50 komadov tehta pol kilograma in 25 komadov četrt kilograma. Dinarski novci pa dajo 5gram-ski utež. Takoj se torej pokaže praktičnost našega novega kovanega drobiža. Naše kuharice lahko uporabljajo te ureze pri sestavljanju raznih kuharskih rc-ceptov. Težo navadnih pisem do 20 g nam bosta določala 2 dvodinarska novca. Tudi za slepce je kovani drobiž ve-Ijka dobrota. Igraje ga otipajo in spoznajo niegovo vrednost. Povaljan papir je bil kot drobiž zanje vedno zas*>-netka in muka. Hvalevredna je brla misel, da so upoštevali pri vrednosti drobiža njegovo težo in io spravili v sklad z metrsko utežjo. Pričakovati je, da se obnese tudi zlitina novcev glede trpežnosti, svila, snažnosti in lahke razkužbe. Pripomnim nai še o podobi našega kralja na novcih. Dobra je in monumentalna. Nekateri trde. da sličnost ni popolna. Manjka pač ščipalnik. ki je za kralja Aleksan dra značilen in za navadnega gledalca odločilen za sličnost. Kipar je udahnil v glavo one rimsko - cezarske poteze, ki značijo dostojanstvo in monumental-nost. kakršno kažejo rimski novci iz naisijajnejše klasične dobe. Lep in prak tičen je naš novi kovani drobiž. Numizmatik »z Kamnika. Volitev v Delavsko zbornico in klerikalci Iz delavskih krogov smo prejeli: Čim bolj se bliža h koncu rok vlaganja kandidatnih list za volitve v Delavsko zbornico, tem večja postaja ner-voznost v klerikalnih vrstah. Kolikor je znano, klerikalci svoje liste še ntso vložili, rn sicer predvsem zaradi tega, ker sta si bila v laseh Jugoslovanska strokovna zveza ter tajnik SLS Gabrovšek zaradi vprašanja, kdo naj bi bil nositelj liste. Preteklo nedeljo s» imeli krščanski socijalci nekak zaupnl-§kj shod, na katerem so predložili svojo kandidatno listo in predlagali za njenega nosilca glavnega urednika »Slovenca« Fr. Terseglava. Predlagani nosilec klerikalne kandidatne liste pa ima slabe izkušnje še izza zadniih skupščinskih volitev in se je odločno uprl, da bi prevzel kandidaturo na prvem mestu. Dasi ta stvar še ni bila poravnana, je te dni Jugoslovanska strokovna zveza začela razpošiljati po Ljubljani okrožnico, v kateri se navajajo navodila za voRtve 1n se tudi omenja, da je nosilec kandidatne liste Fr. Terseglav. Ker je glavni činiteli v agitacijskem odboru Jugoslov. strokovne zveze tajnik SLS Gabrovšek. ie bilo seveda pričakovati. da se bo Fr Terseglav končno le vdal. To se je tudi zgodilo zadnji hip z osebnim posredovanjem vrhovnega šefa klerikalne stranke dr. Korošca. Za razmerje med SLS in Jugoslov. strokovno zvezo je značilno, da je ta zveza morala svoio agitacijsko pisarno prenesti v glavno tajništvo SLS, in sicer samo zaradi tega, da ima SLS njeno vodstvo popolnoma v svojih rokah. Ni namreč doteo od tega, ko je vodstvo SLS na posredovanje tajnika Oa-brovška odvzelo Jugoslov. strokovni zvezi podporo, ki jo ii je dajalo vsak mesec. To se je zgodilo namenoma, da ie došlo vodstvo poslov JSZ pod kontrolo tajništva SLS, in danes dela tajnik Gabrovšek roko v roki z onimi, ki So imeli še nedavno prepovedan vstop krasen film francoske produkcije „Dvojna ljubav" z pretresljivo, v srce segajočo vsebino V glavni vlogi velika ruska umetnica Natalija Lisienko. De/anje se vrši v višjih krogih. Krasni naravni posnetki " ob Adriji in francoski rivijeri. Predstave v delavnikih popoldne ob• 3., pol 5.. 6., pol 8. in 9. uri, v nedeljah tudi ob pol 11. uri dop. KINO IDEAL. ^ JUTRO» St. 7 4 Nedelja 10.1. 1926^ Ju g o slo veni! Dne 17. januarja priredi ljubljanska oblastna organizacija Samostojne demokratske stranke veliko manifestacijsko zborovanje, na katerem bo govoril šef stranke g. g. Svetozar Pribičevič NI nam treba povdarjati, kaj pomeni ime vrhovnega vodje za našo edino pravo jugoslovensko stranko. Naš voditelj pa velja tudi v splošni državni politiki za najsiinejšo politično osebnost. Politična doslednost in neizprosnost, jugoslovenska ideologija, socialni in napredni nazori, ki jih je pokazal v vsem svojem javnem in državniškem delovanju od početka do danes, so razlog, da ni samo nam ljub, temveč vzbuja tudi pri vseh nasprotnikih spoštovanje. Naš voditelj je mož železne volje, nepremenljivega značaja in neizmernega dela, naša država pa najbolj potrebuje ravno dosiednje stalnosti. Tega moža sprejmemo 17. t m. v svojo sredo s častmi, ki jih zasluži. Naš program zmaguje in tudi nasprotniki se mu podrejujejo, dasi neradi. A to nI dovolj. Boj še ni končan, kajti naš duh, duh jugoslovenskl mora zavzeti vsa srca, da bodo zmožna postati vsem enako pravična. Enake pravice, enake dolžnostil Krog tega, za našo državo edino zveličavnega načela se pravzaprav vrti ves boj. Zmago tej zahtevi doseči pa more le oni, ki z enako doslednostjo pobija srbski, kakor hrvatski in slovenski separatizem; in to je samo Svetozar Pribičevič in z njim cela SDS. Zato pa ga mrzijo hegemonisti med Srbi ravno tako, kakor državnopravni nazadnjaki med Hrvati In seveda tudi slovenski separatisti, skratka vsi, ki so zaverovani v našo nesrečno preteklost V njihovih glavah še strašijo nesolidna politična . , ..... , , gesla iz preteklih dob, gesla sovraštva ali nadvlastl brata nad bratom. Mi pa smo za edino mogočo državno formulo: Vsi smo si ravni in vsi smo eno! Mi, ki ne maramo nazaj v preteklost, kjer je naše ljudstvo skozi stoletja trpelo in radi separatizma trp3 še danes, mi, ki so naše oči obrnjene v bodočnost, hočemo sodelovati, da bo pokod naše ideje mogočen in zmagovit Ko k nam prihaja Svetozar Pribičevič kakor utelešena volja do zmage, ki pozna samo naprej, samo zmago aH smrt, hočemo vsi skupaj priseči, da od jugoslovenske Ideje ne popustimo. Možje in žene, mladina, vsi, ki čutite jugoslovenskl In se zavedate, da brez Jugosiovenstva v vseh srcih in mislih ni ne pravice ne enakopravnosti in vsled tega ne napredka na gospodarskem, ne zadovoljstva na socialnem polju, r»e miru med plemeni in stanovi, ampak le neprestana zavist In nadvladovanje, vabimo Vas da pridete za te ideje manifestirat na naš veliki zbor v Ljubljani dne 17. januarja ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani na Taboru. V Ljubljani, dne 9. januarja 1926. Predsedstvo SDS. Dr Gregor Žerjav, narodni poslanec In predsednik ljubljanske oblastne organizacije SDS; dr. Dnko Pac, odvetnik; Ciril Pire župan, Kranj; dr. Albert Kramer, direktor »Jutra.; Josip Turk, posestnik; Ivan Mohor ič, tajnik Trgovske zbornice; dr. Josp Plemeli, univ. profesor; Adolt Ribnikar, načelnik v p.: Josip Reisner, ravnatelj; Fran Primožič, iupan, Žiri; dr. Josip Kepec, odvetnik; Ivan Zakotnih, župan 7& Šiška; Anton Jug, ravnatelj; ing. Janko Mačkovšek, stavbni svetnik; Anton L.kozar, upravitelj v p.; Miroslav Gregcrka, ieL viš. uradnik; Luka Jelene ravnatelj v p.; dr. Stene Rape. glavni tajnik SDS. Člani načeistva in O. O. SDS. Franc Gorazd, šol. lavna-telj! Bekš Zorko. sborhst; Aloizil Potočnik, učitelj; Preprotnik Simon mizar, mojster; Valentin Fortil, uradnik; Stane Flegar, uradnžk; prof. Josip Breznik; Rudo.1 Geyer. ključavničarski mojster in posestnik; Ivan Dehleva, poštni uradnik v p.; dr Joža Bohinjec, ravnatelj; Ivan Benkovii, posestnik; Karol Kalin, posestnik; Rode Mutija, bran. kontrolor; Ludvik Slih, prokursst; Maks Svoboda, pošt rač. ravnatelj; Josip Curhdek, mestni m j-ter; Kanile Tašar, pok. mojster; Alojzij Lombar, krojaški mojster; Avgust Minkuš, učitelj; Ivan Zupan, ravnatelj; Franc Urlep, oificijal; Mirko Urbcs, trgovec in posestnik; dr. Fran Tomniek, odvetnik; Ivan Pcstotnik, ravnatelj klavnice; Kari Oblak, delavec. Ivan Volji, mag. uradnik; Fran Plamnlek, žel. viš. uradnik; dr. Pavel Avramovič, zdravnik; Karol BratuSa, tehnik; Alojzij Besa. postaje načelnik. Zidani most; Ivan Bricelt pleskarski mojster; Engelbert Franchetti,' brivski mojster; Fran Golob, tovarnar; Ivan Jakopič, knjigovez; Fran Kavčič. pcsestn&; Ivan Kersnič, načelnik; Fran Krnšič uradnik; F.vgen Lovšin, ravnatelj; Fran Medic, tovarnar; J}s:p Medved, veletržec; dr. Makso Pire, odvetnik; Janko Tavtes, .poštni uradnik; Rihard Tory, poslovodja; Rssto Pustosemšek, vodja direkcije »Jutra«; Valentin Urbančtč. kovaiki mojster; Stanko Vircnt ?iavni urednik »Jutra«; Janko Žagar, metteur; Ferdo Primožič, mizarski mojster; Ivan Rebek, ključavničar s&l mojster; Fran Zebal, trgovec; Viktor Jeločnlk, trgovec, Vič; Franc Šušteršič, gostilničar, Zapuže; Rahel Ipavec, JJvinoadravnJk. Vrhnika; Fran Kavčič, upravitelj v p., Dev. Marija v Polju; Karol MiUler, trgovec, Črnomelj; dr. Anton SchUlrer, zdravnik, Rlbmca; dr. Rinard Karba, lekarnar in župan, Kamnik; dr. Ivo Potokar, odvetniški kand;dat, Radomlje; Mirko Weinberger, Industrijalec, Zagorje ob Savi; Ferdo Poljšak, uradnik. Zagorje ob Savi; Josip Ptefer, župan, Krško; dr. Josip Zdoliek, župan, Brežice, Josp GoropevSek, gostilničar Trbovlje; Robert Plavšak, šok upravitelj, Trbovlje; Leo Pibrovec, učiteB, Jesenice; Josip Ambrožlč, tovarnar, Ljubno; Fran Tavzes, notar Gor. Logatec; Fran Pavlovlič, uradnik, Rakek; Ferdo Seidl, profesor v p., Novo mesto; Ivan Lončar, župan, Tržič; dr. Fran Jerala, Škofja Lcka; dr. Franjo Roš, odvetnik, LaSko. k njemu v centralno tajništvo SLS. Volitve v Delavsko zbornico so tako Dostale za klerikalce popolnoma politična zadeva, akoravno je jasno, da bt morala po vsem svojem značaju biti interna zadeva strokovnih organizacij, ne pa političnih strank. SLS je prevzela ves volilni agitacijski aparat v svoje roke. ker se boji. da bi ji ne zra-stii eosarjevci preko g'ave. V ta namen se je poslužila najordinarnejšega kapitalističnega sredstva s tem, da je finančno izstradala Jugoslov. strokovno zvezo z ukinitvijo denarne podpore. Jasno je. da agitacija stane mnogo denaria. ki ga seveda Jugoslov. strokovna zveza nima, zaradi česar se je morala vladi tudi na milost in nemilost onih v klerikalni stranki, ki poznajo dc-lavca samo tedaj, kadar so volitve. Najbolj zanimivo pa je tudi dejstvo, da se na klerikalni listi bleste samu imena, ki so med delavstvom Ie mato jnana. zaradi česar je upravičeno mnenje. da so na listi sami poslušni »prijatelji« voditeljev klerikalne stranke. Pri sestavljanju liste se niso namreč prav nič upoštevale želje delavstva, niti nasveti Jugoslov. strokovne zveze, pač pa je tajništvo SLS naravnost diktiralo, kdo naj bo kandidat in na katerem mestu naj kand;dira. To se je zgodilo samo zato, da bi imelo vodstvo SLS na prvih mestih sigurno srvxwe ljudi, potom katerih bo v slučaju njihove izvo- Čas hiti In ž nj'm tudi lepota Vašega lica, ako ne uporabljate pari-ike emu'zije VISAGINE ADELINA PATT1 za umivanje polti tek'eničica stane ) n SO*— in se lobiva v vseh le-nrnah, drogeri-h in parfumerl-i;. Glavno skla-i;če za Ju^osla-jo: Zagreb, Ga-jeva ulica & Irtve samo imelo kontrolo nad delavsko politiko in oe več Jugoslov. strokovna zveza. Na ta način namreč mislita zadušiti gg. Remec in Gabrovšek nevarno gibanje takozvanih »krekov-cev« in »gosarjevcev«. Iz vsega tega pa lahko vsak volilec Delavske zbornice spozna, da je izdajalec svojih lastnih interesov, če voli listo, ki naj ga spravi pod komando klerikalnih kapitalistov. t/T* , 11 sag tnv »AdeunaPat. Volitve v Delavsko zbornico Kakor hitro je potekla reklamacijska doba za popravo volilnih imenikov za »Delavsko zbornico«, so se pokazali prvi obrisi volilnega boja. Kakor kaže bo imelo delavstvo pri teh volitvah prestati težko preizkušnjo. Politična nestrpnost klerikalcev sega tako daleč, da niti pri volitvah v »Delavsko zbornico* ne morejo nkrotiti svojih političnih strasti. Kakor ponavadi, se tudi sedaj poslužujejo vere, ki z volitvami v »De-lavsko zbornico* nima prav nobenega stika; poleg tega so celo postali neke vrste socijalisti. Način volilnega boia ne sme temeljiti na demagogiji, ampak na iskrenosti in značajnosti izvoljenih delegatov, ki v »Delavski zbornici® ne smejo uganjati brezplodne in brezmiselne politike. Zato tudi mi take vrste nolitičnl toj s prezirom in gnusom odklanjamo, ker gremo v voblni boj, da dosežemo s tem popoln strokovni značaj »Delavske zbornice*. Zato bomo šli danes preko tejra in na kratko ponovili, kako bomo volili pri volitvah v »Delavsko zbornico«, kar nai velja za vse naše pristaše in pri'a-telje res stvarnega in solidarnega nastopa »Neodvisne delavske liste*, katere pojav je našel prijazen in solidaren odmev iz vseh vrst delavstva. Kako bomo volili v Dslavsko zbornico? Pri volitvah v Delavsko zbornico se ne glasuje z volilnimi kro?ljJ:ami, ampak dobi vsak volilec v roke te'e stvari; Kuverto, na kateri je napisano: »Glavnemu volilnemu odborn »Delavske zbornice za Slovenijo, Ljubljana, Okrožni urad za zavarovanje delavcev*. Na kuverti je pritrjen oddajni listek. Na tega napiše vsakdo lastnoročno svoje ime in priimek. Potem dobi v kuverti glasovnico, s katero glasuje pri volitvah v »Delavsko zbornico*. Ta ima podpise glavnega volilnega odbora. Četrta stvar, ki jo vsak dobi, pa ie bel glasovalni listek, na katerega volilec napiše, kaj bo volil. — To mora vsakdo dobiti v roke. Kje se dobe glasovnice? Kjer je nad 20 delavcev skupaj, tam dobe v delavnici glasovnice. Prinese jih tja uradnik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. — Tukaj bi Vas ooo-zorili v prvi vrsti na naše klerikalce, ki vedo, da nikakor ne pridejo do večine in bodo zato skušali slepariti na vse načine. Vsako sleparijo javite takoj Glavnemu volilnemu odboru neodvisne delavske liste, ki posluje v tajništvu N. S. S. Z. v Narodnem domu v Ljubljani —- Drugi dobe glasovni:e pri posredovalnicah Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, če niso oddal eni od tega urada čez 5 km. — Vsi voiilci v krajih, ki so oddaljeni, naj gredo po glasovnice na poslovalnice posameznih edinic. in naj vzamejo s seboj poselsko ali delavsko knjižico, domovinski list aii kaj podobnega, d?, se s tem v slučaju potrebe legitimiiajo. Volilci, ki so od. daljeni čez 5 kilometrov, dobijo glasovnice po pošti na naslov podjetja ali naslov delodajalca, pri katerem so v službi. Ka!:o se g!asyje? Vsak volilec dene v kuverto dve stvari: glasovnico In beli listek. Na beli listek napiše ali natisne, da glasuje za »Neodvisno čoiavsfeo listo*. Listek je lahko kakor oni, ki ie bil uradno odposlan, vendar mora biti be\ iz mehkega papiria in v velikosti kuverte. — Na oddajnem listku, ki se drži od zunaj kuverte, napiše vsakdo svoje ime in prl'mek. Potem kuverto zrle-' in jo odda našemu zanesljivemu zauonku. Ta jo potem izroči glavnemu volilnemu odboru ali jo pa sam odpošlje na na- slov. ki je na knverti napfean; 2. februarja jo more oddati tudi sam odborom, ki bodo pri poslovalnicah okrožnih uradov sprejemali glasovnice. Opozarjamo delavstvo, kakor tudi zaupnike, da se ravnaio po navodilih okrožnic volilnega odbora »Neodvisne delavske kandidatne liste* ter naj paz-no zasleduje vse ob:ave v «Jutru>, »Domovini* in «Novi Pravdi*. Vsak naš delavec naj bo v teh dneh agitator za »Neodvisno delavsko listo*, katere izvoljeni kandidatje bodo v bodoče posvečali vso skrb le v korist delavstva! Zato proč s klerikalci in drugimi političnimi špekulanti in zmaga bo gotova! 14 dni razprodan se že predvaja v Zagrebu veliki HARRV LIEDTKE lilm 6RGFSCA 1ARICA Pr.de v kino „D70H < VIČ. Agilna viška Orjuna je priredila na praznik, dne 6. januarja svoj II. družabni večer, ki je v moralnem In gmotnem oziru sijajno uspel. Dvorana Scit. doma je bila nabito polna narodnega občinstva. VečeT je o tvoril ad hoc sestavljeni odbor z orjuna-5ko himno. Po koncertni točki je br. Petre recitiral dr. Grudnovo »Pesem iredentistov* s spremijevanjem klavirja. Sestra Milena Verblčeva Je nato zapela več koroških narodnih pesmi ter žela viharno pohvalo občinstva. Sledila Je najlepša točka večera recitacija Zupančičeve »Kovaške*, ki jo je čustveno recitiral br.'Petre. Na okrašenem odru, pred zastorom, sta bila v verige vko-vana dva krepka Orjunaša kot simbol naših necdrešentJi bratov v Primorju, nad njima pa napis »Rapallo*. Koncem recitacije se je odgrnil zastor, verige so odpadle in v ozadtfu na prestolu se je v čarebni razsvetljavi p.tkazala krasna alegorija: Jugoslavija sprejema neodrešene brate v svo ie okrilje. Alegorija je napravila na vse navzoče najglcblji vtis ter žela viharno pleskanje občinstva. Končno sta pTav dobro in častno rešila svoji vlogi v sceni iz operete »Orfej v podzemlju* br. Stane Leskovic in s. Albina Thalerjeva. Po končanem sporedu se je razvila animirana zabava v splošno zadovoljstvo vseh navzočih. Bil Je zopet lep večer, ki si Jth na Viču ie innogcfcrat želimo. ŠT. VID NAD LJUBLJANO. »Domoljub* Je priobčil pred kratkim dopis, v katerem se bavi z »občinskimi zadevami*. V njem so kler&alcl pokazali, kako strupeno sovražijo vsa socijalna, gospodarska in prosvetna dela samostojnih demokratov v bivšem terentskem sosvetu. Najbolj Jih bol: postajališče v Mednem, čegar zgraditev je delo SDS v St. Vidu pod vodstvom g. Josipa Matjana. Klerikalci so napenjal! vse sile, da bi to važno gospodarsko akcijo preprečili, kar pa se jim ni posrečilo. Prevladala je namreč zdrava misel In je večina Medancev podpisala obveznico, da povrnejo občini St. Vid založeno vsoto 15.700 Din. TežaSka dela so Izvršili Medanci sami s tlako. Da je bilo postajališče nujno potrebno, to potrdijo lahko starši šoloobveznih otrok, delavci, ki služijo kruh v Ljub lian i In vsi pošteni Medanci. Klerikalce pač boli. da za časa železniškega ministra Sušnika niso mogli izposlcrvati gradnje postajališča v Mednem, dočom je bivši minister dr. Žerjav stvar takoj uredil. Sicer pa je tako dovolj znano, koliko je klerikalcem blagor cbčine na srcu. To najbolje dokazuje slučaj meščanske šole. Pred par leti je sklical sedanji predsednik kraj-neea šolskega sveta g. Josip Matjan javen shod, na katerem se Je razpravljalo o ustanovitvi meščanske šole. Starši so se soglas no izrekli za ta načrt: na kasnejši občinski seji, na kateri je g. Matjan predlagal, da naj občina sanira vzdrževanje šolskih potrebščin, pa Je vstal dr. Samsa, profesor v škoiovSi zavodih in govoril proti predlogu z motivacijo, da v vsakem kraju In v vsakem času nI na mestu Izobraasba ter predlagal zato, naj odbor ne akceptira teh stroš kov. Kak red je vladal v občinskih računih za časa vladanja župana Babnfka z Gline, je vsem še debro v spominu. Tudi še vedno ni znano, kam Je Slo In v kake svrhe Je porabil krajnl šolski svet za časa predsednika Franceta Erjavca 6801.75 K, katere bi moral izročiti novo izvoljenemu predsedi-nlku Matjanu. Tudi obresti cd teza denaTja še do danes niso poravnane. Klerikalni nastop pri občinski upravi je pokazal, da hočejo klerikalci triumfiratl na rovaš nevednega In zaslepljenega ljudstva. Privoščimo jim to veselje, kajti sledilo bo tudi spoznanje in obračun bo potem tem hujši! KOČEVJE. Dne 5. t m. je umri tu in bil pokopan naslednjega dne bivši dijak VI. razreda gimnazije. Drago Lesjak, sin okrajnega gozdarja v Kočevju. Pogreba se je udeležilo števfno slovensko prebivalstvo, krsto pa so nosili njegovi sošolci, ki so zapeli tovarišu v slovo ginljive žalostinke pred hišo, v cerkvi in cb grebu. Gti prera-no umTlega dijaka se je pred g;milo poslovil njegov razrednik g. prof. Fabjaučič. Naj mu bo laHca domača žemljica! ŠOŠTANJ. Telovadci Sokclrftega društva v Šoštanju so nas presenetili na Silvestrov večer s tremi prav drbro upelimi cnode>jaxikami, katere so, Izvajane v veselem tempu — izvabile salve smeha. Pa tudi skupine »Suženj« so obče prav dobro ugajale. K-kor doanavamo, Je vse to zasluga naših vrlih te'ovad:ev. Dokazali so, kaj rmrveta ljubezen do stvari In smetreno dc'o. GORNJI GRAD. Na Silvestra večer je priredil Sokol z Narcdno čltrlnico šabljrl 'Di!;tor Hr;brr» In «Ce sta dva* v splošno rauovoVnoct. Okrajni s-dnik g. Mirko Dežela in odvetnik dr. St. Sajovic sta irhorno hvajr'a na nor"lih Rerlntov koncertni duct (o?. 57, št 1). Dne 6. januarja so obe šalo-1-CTi ponovili še z bo!j.>!in uspehom, zgoraj omenjena umetnika pa sta svirala Berietcv koncertn' dret št 3. Scdr'ova'o Je trdi ■pevsko društvo «R?df!r» iz Ljvbnca, Id je z-o c'o več pecmi. Pevci so rbrtniki in kmečki sinovi, ki so pa. pevsko že vr'o i> vefbrnl. To jc 788'»?» revovodie g. |o'ske ga upravitelja Rainerja na Ljubnem. Pr-H so zelo dobro, čeprav imajo pevske vaje samo v zimskih večerih. Obe prireditvi sta v moralnem in gmotnem oziru dobr0 uspeli, MALA NEDELJA. Narodno kulturno društvo ie na Štefanovo ob poveljnem obisku uprizorilo narodno igro »Krivoprisežnik«. Na SilvcstroVo so tukajšnji dijaki priredili zabavni večer, k! le v vsakem oziru dobro uspel. Ljudska knjižnica Narodno kulturnega društva, ki še začasno posluje v šoli, si je nabavila več lepih novih knjig, ki so vsem članom na razpolage. Pristopajte k ljudrki knjižnici in poravnajte malenkostno celotno članarino 10 Din- S tem podpirate važno kulturno napravo. Iz Trbovelj t— Apel na zagorsko občino. Prebival« stvo v Trbovljah se splošno pritožuje proti nenavadno slabi cesti skozi bevško kotlino v Zagorje. Čeprav drži cesta mimo prepa. dov, sc zanjo nikdo ne briga, ograje so vse preperele in jarki vsepovsod. Zato so nesreče kaj običajne, n. pr. pretekle dni ne« zgoda Ferenčakovega voznika, ki je s konji in z vozom vred strmoglavil v prepad, 15 metrov globoko, tako da se mu čudoma ni nič težkega pripetilo razen neznatnih prask. Občina v Zagorju naj takoj ukrene, da se bo ta cesta v najkrajšem času zboljsals. t— Trboveljski "Rdeči križ*, ki šteje 305 članov, ss je na zadnjem sestanku konsti« tuiral takole: predsednik Karo! Omerzu. tajnik Anton Kuhar, blagajnik Miha Kosi. odborniki: dr. H. BaumgarteD, župnik Ja< kob Gašparič, gdč. Lapornikova, gdč. Lun« d rova in gdč. Logarjeva ter inž. Persoglio. V preteklem letu je bilo dohodkov 6430.50 Din, izdatkov 6012.75 Din, tako da je v bla-gajni le 417.75 Din. Omeniti jc. da je posla« ta podružnica dve tretjini dohodkov glav. remu odboru v Beograd ter da čaka sedaj obvestila od istotam za dan Rdečega križa. t— Znižanje prispevkov za bolni f ko bla> gajno. Pred kratkim je predlagal na seji Bratovske skladnice g. Frane Jager, naj pred sedstvo čimprej ukrene vse potrebno, da se bodo prispevki v bolniško blagajno znižali. Izjavil je, da je delavstvo pripravljeno pri« spevati znižani znesek bolniške blagajne v provizijsko blagajno za eventualni primanj« kljaj za dajatve po novem pravilniku. K temu jo predsednik, rudniški ravnatelj inž. Pauer pripomnil, da je v tem pogledu vse v teku ter da se mora dobiti poprej na» tančen pregled potreb glede uprave nove bolnice. Kadar bo ta ugotovljen, bo kra« jevni upravni odbor stavil glavnemu uprav, nemu odboru konkreten predlog za zniža* nje prispevkov v bolniško blagajno, kar je eminenten interes tudi delodajalca. Nikakor pa ne bodo podjetja za to, da hi se znižani znesek porabil za povišanje prispevkov v provizijsko blagajno, ker začasno nr prenese tega industrija. t— Sestanek radi votitev t> Delavsko zbornico. Jutri 11. t m. ob 20. zvečer se bo vi šil pri Ternovicu »Pod skalo® zaupni se< stanek vseh članov NSSZ in Unije, ki ga sklicuje krajevni volilni odbor »Neodvisne delavske liste». t— Na Ljudski visoki šoli se bo vršile danes ob 14J0 predavanje o ženi v dana. šnjem času, na kar opozarjamo zlasti tr< hoveljsko ženstvo. t— Obrtnega društva Trbovtje-Hrastnih Dol v Trbovljah* občni zbor se bo vršil v r.edeljo 31. t. m. pri Forteju z običajnim dnevnim redom. t— Novi nastavljenci pri novi bolnici Nastavljeni so bili: Matija Kapi, kurjač centralne kurjave, z mesečno plačo 1800 Din Leopold Medveišek, pomožni mladoletni delavec, z mesečno plačo 800 Din in služki« nji Angela Pire in Jažefa Čehovin. obe r. mesečno plačo 300 Din in celo osi.;bo ' bolnici. !z Prinicria • Smrt primorskega rojaka v Franciji. V BouI;gnyju na Francoskem je umrl Josip Florjančič, doma iz Grahovega ob Bači na Goriškem. Florjančič je delal v rudniku v Boulignyju, kjer je padel nanj kos železne rude in ga težko poškodoval. Poškodbam je podlegel v bolnišnici. Njegovega pogre« ba se je udeležilo večje število Slovenccv. ki delajo na Francoskem ter si služijo trdi kruh v tujini ko nima zanje odrešena Itali« ja niti skorje na domači zemlji. • Jubilejna številka * Edinosti* izide pr" zneje. Tržaški dnevnik «Edlnost» je obhajal te dni petdesetletnico svojega obstoj?-Nameraval je ob tej priložnosti izdati po« sebno jubilejno številko, toda je stvar od« godil radi žalovanja za umrlo italijansko kraljico Margherito Savojsko. List izda slav nostno številko pozneje. Tekom petdesetih let izhajanja »Edinosti® so doživeli tržaški Slovenci vsakovrstne izpremembe. Pokoini politik Nabergoj s Proselca pri Trstu si pač nikoli ni mislil, da bo slovenski narod ob Adriji čez petdeset let v laških krempljlh in še posebno ne, da bo pod kopitom faši» stovske vlade. * V Gorici je umrl v visoki starosti Jurij Ribičič, oče učitelja in znanega mladinske« ga p'sate!j« Josipa Ribičiča. * Izganjanje učiteljev Odhajajo po vrst!. Sedaj je moral iz Boijvnca v Istri oditi uči« telj Anten Berče. Dolgo čaru ga je fašistov« ska šolska oblast šikanirala, slednjič ni bi« lo drugače nego da je odšel v Jugoslavijo. Ginljivo je bilo slovo slovenskega lj-dstr« od priljubljenega nadučitelja Antona Beree« ta, par sto ljudi ga jc spremljalo na kolod« dvor. Kmalu ne bo več slovenskih učiteliev med slovenskim ij->e,tvom. marveč «učili» bodo ycmo trdi Italijani. To ie šola, ki M šola, marveč zgolj pjtujčevalnical «JUTRO* št. 7 5 Nedelja 10.1.1926 Domače vesti * Rojstni dan kraljice Marije v Beograda. Sojstni dan naše kraljice Matije so praznovati včeraj na dvoru ie v oiiem krogu. Radi dvornega žalovanja povodom smrti italijanske kraljice-matere Margheršie se ie vršila služba božja v dvorni kapeli le v navzočnosti povabljenih 06eb. Prisostvovali so vts4 jpimstri z namestnikom ministrskega predsednika Markom Gjuričičem na čete, dvorno osobje 5n generaiiteta. Dopokins so se zglasili r.a dvornem maršalatu vsi akreditirani diplomati, številni politiki, oficir:;! in razni dostojanstveniki rn se vpisali v dvorno knjigo. Opoldne se je vršil banket, ki 90 se ga udeležili vsi ministri. zastopnik! diplomatskega zbora, generali itd. * Ministrski predsednik Pašič prispel v Monte Carlo. Naša vlada v Beogradu je prejela kratko poročilo, da ja ministrski predsednik Nlfcola Pašič včeraj prispe! v Monte Carlo. * Dvomi ples, ki ie bfl preložen radi žalovanja na dvoru, je bil seda; določen sa 23. t m. * Novi generalni direktor naših železnic. Na predlog ministra saobračaja ie bil bivši direktor državnih železnic, Mihajlo Kič re-zkttviran in zopet Imenovan za generalnega direktorja. * Iz zunanjega ministrstva. V ministrstvu za zunanje zadeve je imenovan za načelnika oddelka za trgovinske pogodbe 2. Sava Kukič. * Stjepan Radič — okreva!. Minister pro-sveric. Stjepan Radič, ki je v Zagrebu zbolel je včeraj toFJo okreva!, da Je mogel zapustiti postelj. * Jovan Plamenac imenovan za poslanika tn takoj upokojen. Zadnja številka »Službenih Novin« objavlja ukaz, s katerim je bil bivši črnogorski minister Jovan Plamenac, ki se je nedavno vrni! iz Amerike, imenovan za našega poslanika v Pragi, obenem pa nadaljni ukaz, s katerim je bil Plamenac kot poslanik upokojen. Kakor znano, ie g. Ljuba Nešič naš poslanik v Pragi. Na ta način je g. Plamencu osigtrraaa eksistenca * Imenovanja v državni službi. 2 odlokom ministra za narodno zdravje so imenovani: dr. Josip Smola za okrožnega zdravnika v zdravstvenem okrožju Raka pr! Krškem; dr. Gregor Fedran ja okrožnega zdravnika v zdravstvenem okrožju FaTa v kočevskem okraju; dr, Viktor Stacul in dr. Edvard Jemec pa za zdravnika-pršpravnika pri državni bolnici v Ljubljani. — Z odlokom ministra* pravde so Imenovani za pravne praktikante Aleksander Trampuž, Aleksander Grobelnik hi Bogomir Roš. Anton Svetina, vladni tajnik pri okrajnem glavarstva v Murski Soboti, je premeščen k okrajnemu glavarstvu v Ptuju. * Izpremembe v poštni službi. V področju ljubi'anske poštne direkcije so napredovali naslednji poštni uradniki: v 2. skupino IL kategorije: Ludvik Turk pri poštnem ravnateljstvo v Ljubljani, Slavko Jurjavčič pri vzdrževalnem odseku v Ljubljana in Tomo Pokom pri poštnem ravnateljstvu v Ljubl.ia ni; v 3. skupino II. kategorija pa: Friderik Urbanec pri vzdrževalnem odseku v Ljubljani. Franc Lebao pri poštnem ravnateljstvu v L'nbijani, Milan Lenassi pri vzdrževalnem odseka v Mariboru in Fran Držaj pri poštnem uradu Ljubljana I. ® Razpisana službena mesta. Veliki župan mariborske oblasti razpisuje natečaj za mesto upravitelja državnega ženskega učiteljišča v Mariboru. Prošnje naj se v to že do konca januarja 1926. — Pri deželnem sodišču v Ljub! anš se odda mesto pogodbenega Jetniškega zdravnika z letno nagrado 5000 dinarjev. Prošnje se sprejemajo do 28. januarja tekočega leta. 9 Himen. V Šoštanju se je nS: velikega župana dvorni svetnik dr. Stare, župan dir. Leskovar ln zastopniki rat preje vozovi z 10 litri, torej stroji, ki so bili 3- do 4krat vetji ln težji nego on! ieta 1914, Vojna 'e seveda zadržala razvoj avtomobilske gradnje, tudi po vojr.i se ie drža! vedno še triiiterski motor. a leta 1921. se ie pojavil 2iiterski voz, ki je ostal domini-rujoča tipa do prošlega leta. V koliko se ie razvila motorna konstrukcija od todai do danes, je spoznati na dejstvu, da je motor zmanjšal svojo velikost za 30 do 40 odstotkov, da pa le njegova delomoč zrastia za 40 do 50 odstotkov. Moderni motorji z l.oliterskim volumnom opravljajo tedaj približno ln praktično isto delo kakor svojčas lllitersk! motorji. F. L. Y. den nasprotnik. V zadnji tekmi je Hermes predvede! vsaj v prvem polčasu lepo igro, e defenzivno ga smemo smatrati za najbolj« še naše moštvo. ASK. Primorje bo nastopi! v nekoliko spremenjeni postavi, zlasti v na« padaini vrsti. To moštvo je v tehničnem oziru »elo napredovalo, manjka mu le Se do voljne rutine, da se more povzpeti na za. merno višino. Tekma prične ob 14.30. SK. Ilirije nogometna sekcija. Danes točno ob 14. uri sestanek juniorjev in rezer« ve v garderobi. V slučaju povoljnega vre. men* nato trening.tekma s SK. Svobodo. Večerni zimski trening se prične tekom te« ga tedna. — Načelnik, S. K. Ilirija in upravs športnih prosto« rov naznanjata, da je vso klubovo kores« pondcnco naslavljati na g. Frana Jeralo, Ljubljanska kreditna banka. Zimski tenis. Ponovno se vljudno opo« sarjajo vsi interesenti zimskega tenis«igra« nja, da nemudoma vpošljejo tozadevne pis« mene prijave na naslov: L. Zajec, Gospo« svetska c. 7 in naj navedejo event. partijo (obstoječo iz najmanj 4 oseb), ter sporoči« jo ves razpoložljivi čas radi razd;litve ur — Ker se bo že v prihodnjih dneh pričelo z igranjem se ho na poznejše prijave oziralo le v kolikor bodo na razpolago igralne ure. Igralo se bo od 6. ure zjutraj do 11. ure zvečer, ker je preskrbljena električna raz« svctljava. — Načelnik. Revsnžna tekma Beograd : Zagreb. Ka« kor smo že poročali, je bila zs 17. jsnuarj« določena revanžna tekma med beograjsko in zagrebško reprezentanco. ZNP pa je skle ril, da ne sprejme tega termina. Radi tega je nasta! spor med JNS in ZNP. JNS je na svoji petkovi seji sprejel sklep, s katerim prepoveduje klubom Gradianski, Hašk In Concordija, da od grajo 17. t m. pokalne tekme, da sc mora na ts dan vršiti tekma Beograd : Zagreb in da mora ZNP najkas« neje do torka zvečer javiti svojo postavo proti Beogradu. Izborne metalce kopja Ima Švedska. I* nedavno objavljene statistike izhija. da je 61 švedskih atletov vrglo kopie nad 50 m. Fieck. znani tekač na srednje proge, ki je dosedaj nastopal za dunajsko Vienno. sc bo preselil v Zagreb ter bo starta! naj« brže za Gradianskega. Svetovni boksarski mojster J se k Dem« psey ima v bližini kalifornijskega mesta Los Angelos areno, kjer se bodo vršile v krat« kem velike profesijonalne rokoborbe. Zna« nt nemški profesijona! Har.s Steinke, ki se bori sedaj v Ameriki z velikim uspehom, se je že zaveza!, da bo absolviral nekaj mat« ehcv s prvovrstnimi amerikanskimi roko« borci: kot prva prideta na vrsto Buli Mon« tana in Renato Gardini. Tudi Estonec .lan Jaago. ki si je nedavno v Parizu z veliko lahkoto priboril svetovno mojstrstvo, je že n» potu v Ameriko in se bo gotovo udcic« žil rokoborb v Dcmpsevevi areni. Ljubljanska drasna Nedelja. 10.: ob 15.: »Pegica mojegsf srca«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Ob 20.: »Profesor Storicina. Ljudska pred stava po znižanih cenah. Izv. Po/ideljek, IL: »Druga mladost*. A, Torek, 12.: Zaprto. Sreda, 13.: »Henrik IV.j>. Premijera. Izv. Ljubljanska opera Nedelja. 10.: ob 15.: Otroška in mladinska predstava: »Srce iz Iccta«, »Poziv ns ples« »Capriccio espagnole«. Znižane cene. Izv. Ob pol 20.: »Prodana nevesta«. Gostuje ga. Zaludova in g. Knittl. Ljudska pred« Btava po znižanih cenah. Izv. Pondeljek. !!.: Zaprto. Torek, 12.: »Hoffmannove pripovedke*. F. Mariborsko g'eda!:šče Sobota, 9.: »Sumljiva oseba*. D. (Kuponi.) Zadnjikrat v sezoni. Nedelja. 10.: »Stambulska roža«. Kuponi. Ljubljansko marionetno gledaFšče Nedelja, 10.: Pocci: »Čarobne gosli«. Po« poldanskn predstava ob 3.. večerna ob 6. Prostor: Mala dvorana Narodnega doma, Službene objave JZSS. Drsalna tekma za prehodni dr. Fuchsov poka! se preloži od 10. oa 24. januarja. Smu« ška tekma za prvenstvo Jugoslavije »e vrši v Bohinju dne 7. februarja. Proga bo do'ga ca 25 do 30 km. V slučaju slabih snežnih razmer se bo tekma preložila v drug krsj. Savez objavi seznam vseh razpisanih inter« nacionalnih tekem v tujih državah, na kate« re je bil savez povabljen. — Poročilo dr. Jesenka o zaključku I. vojaškega tečaja se vzame z odobravanjem na znanje. — Vza» meta ss na znanie dopis Min. trg. in Indu« strije, francoskega, švicarskega in švedske« ga smuškega saveza ter F1S. ter dopis dr. Lipovščaka, s katerim javlja, da ne more prevzeti nastavniškega mesta. — Odobri se razpis medklubske in klubske smuške tekme S. K. Ilirije za dne 24. t. m. — Kot člana JZSS se sprejme S. K. Tržič. T. K. Skala javlja, da priredi dne 12. t. L skioptično pre davanje o smučanju v Elitnem Kinu Matica, — Za S. K. Ilirijo se verificira g. Joško Jan« ša. Za llašk se verificirajo sledeči člani: Mraz Milan. Mikša Franjo, Somjaš Stjepan, Friedrich Dragutin. Zinaja Dušan, Lipov, ščak Slavko. Bahič Mika. Hans Ivo. dr. Joe Cabas. Kur.st Branko. Flick Matilda, Koch Miroslav, Bcnkovič Milivoj. Maravič MIa> den. Lorin A ure!. Valentekovič Aleksander, Viientekovič Vladimir. \Viirth Rikard. Agič Alfons. Sterk Pavao. Galekovič Ivo. Hara. mustek Tomicst. Zinaja Branko, Haramu. stek Branko, Angelus Gjuro, Plcšnik Slav. ko. — Za S. K. Tržič: Primožič Avgust. In« dihsr Viktor. Schuss Julij. Kmetič Henrik in Strcmskv Edy. — Prihodnja seja bo 18. januarja 1926. — Tajnik. Službene objave LNP. (seja p. o. dne 7. I. 1026.) Verificira se za S. K. Ilirijo igra. lec Krische Teodor s pravom nastopa dne 15. I. 1926. — Z ozirom na preklic igralca Tschcrtsche Ivana se razveljavlja njegova verifikacija za S. D. Rapid ter se mu prizna prvotna verifikacija za T. S. K. Merkur. — Zaostale prvenstvene nogom. tekme jesen« ske sezone 1925/26 se od:grajo sicd??e: dne 17. t. m. ASK. Primorje : 2SK. Hermes, Hermes rez. : Ilirija rez.: dne 7. II. prvo moštvo in rezerva SK. Jadran : 2SK. Her« mes. — Tajnik IL 2SK. Hermes : ASK. Primorie Danes, v nedelio se odigra na igrišču ASK. Primor. je. Dunajska cesta, priiateljska tekma med navedenima kluboma. Hermes, ki je v zad« nji tekmi proti Iliriji dosegel zelo zadovoljiv rerultat. bo skušal tudi pri tej priliki pokazati, da je Se vedno upoštevanja vre« Pisatelj Barki VIček umrl V Brnu je umrl v četrtek rr.ladi morav-sk! pisatelj u a rt oš VIček. Rojen ie bil 24. oktobra 1897 v Rosišttf v valaških gorah. Študiral ie pedagogijo v Pragi, toda svetovna vojna ga je prehitela in tako je moral svoje študije prekiniti. Na bojišču je bil štiri leta. Naposled je prišel v Italijansko ujetništvo, kjer se je naučil italijanščine in Je lahko študiral italijansko literaturo. Na svojih daljših potovanjih po Italiji se je seznanil z mnogimi Italijanskimi literatl. ki so mu nudili vpogled v običaje in dušo italijanskega nareda. Po povratku v domovino Je postal učitelj v Lipniku ln Je kmalu zaslovel kot eden najboljših moravskih pisateljev. V juliju leta 1925. je na vojaških vajah v Podkarpatski Rusiji nevarno zbolel. Prepeljali so ga v bmsko bolnico, ki je ni več zapustil. Med najTsolfša Vičkova dela spadajo duhovito pislni pregledi moderne italijanske literature, ki so Izhajali v moravsko-šle-skem »Deniku« in »Lldovih Novinah«. dalje njegov! potopisi iz Italije, osobito pa prevodi Fracchie. Papinija in Pirandella. ki naj bi ih dopolnila splošna antologija italijanske proze. V Italiji so Vika visoko cenili. Kot Uterat Je pripada! pokojni povo ni skupini čeških ekspresijonistov. toda ta pripadnost pri njem ni bila samo moda. Eks-presijonistične so zlasti njegove povesti, ki jih je Izdal nedavno v zbirki »Brezuspešna borba«. Tudi njegove drarratlčne črtice so ekspresijonistlčne. Med njimi je najboljša črtica »Učenjak«, ki jo hočejo v Brnu predelati in v pr boriti. V bistvu pa je bil Vlček lirik, ki ie samo slutil, da se razvi e v njegovem nemirnem, blodečcm pesniškem duhu prava melodična, čista in življenja polna poezija. Sam je zavrgel prve svoje zbirke, k! so se mu zde!« preveč melanholične in naivne. Vso važnost je polaga! na svoje zadnje delo »Samo srce«, k! se pripravlja za tisk. V tem delu opeva človeško srce kot vir ljubezni, življenjske sile in plemenitosti. Ljubljanska opera. Nocoj ob pol 21. url se poje v operi Smetanova »Prodana nevesta« z odličnima gostoma gtto Marijo 2a-(udovo in g. Zdenkom Knittlom. Brez dvoma je g?ia Žaludova ena najboljših Marink, kar jih je kdai pek) na našem cdru Poleg gostov pojeta najpomembne^i vlogi in sicer Kecala g. Rumpelj. Vaška pa g. Kovač. Tudi za to večerno predstavo velia o operne cene. Današnji predstavi marionetnega gleda KSča »Atena« v Nar. domu. Danes, v nedeljo uprizori nrarijonetno gledališče v Ljubljani najlepšo Pocciievo igro za lutke »Čarobne gosli«, ki 90 po svoj", pestrosti, zanimivost! In pravi pravičnost! dosegle vedno naHepš! fspe-h. Ta Igra v šestih slikah le zanimiva tudi zaelih stvari, na katera posebno opozarjamo občinstvo, ki želi okrasiti svoje domove z domačimi deli. Jngoslovenska grafična razstava v Ca-rlhu. Kakor smo že javili, prirede naši grafiki svojo razstavo v Curihu. Od slovenskih umetnikov so vposiali svoja deia sledeči: Božidar Jakac, Gojmrr Kos, ivan Kos, Veno Piion Hinko Stnrekar. Matej Sternen. Anton Trstenjak in Bruno Vavpotič. Udeleže se razstave s 46 deli. Glavno žensko vlogo t Begovlčevl Jubilejni drami »Pustolovec pred durmi« igra nocoj v zagrebški drami slovenska rojakinje ga Vika Podgorska. jubilej pisatelja MIlana Begovlča zagrebški drami. Snoči so praznovali v zagreb Jkem dramskem gledališču 25letnico literarnega delovanja pisatelja Milana Begoviča. Besovič ne spada med tiste pisatelje, ki prinašajo v slovstvo nova obzorja, nove ideje in probleme; po pravici sodi med avtorje, katere publika rada čita in jih zbog solidnega slovstvenega dela ceni in spoštuje. Jubilant je lirik, romanopisec in dramatik. Leta 1900. je izšla njegova prva kniiga. zbirka pesmi z naslovom »Boccadoro« pod psevdonimom Xeresa de Maraje. O priliki 4G0!etnice hrvatske umetne književnosti i« napisal Begovič »Hrvatsko Pesem«; slediia je »Mirrhat. drama v treh dejanjih po klasična pripovedki, nato enodejanka »Venu» V!ctrix«, dalje »Gospa Walewska«. drami iz Napoleonove dobe v petih dejanjih. »Življenje za carja« je cikel sonetov, katere je napisat Begovič za časa rusko - japonske vejne. Leta 1905. je izdal »Stano«. dramo v treh dejanjih. Delo je dobilo Demetrovo nagrado. Zbrane pesmi je natisnil Begovič v knjigi »Vrelo« ln leta 1912. je izdalo Društvo hrv. književnikov roman »Du-nja v kov-čegiK. Kritika ga je odklonila. V zbirki »Mate komedie« je zbral Begovič sedem aktovk. Leta 1922. je izšla drama »Svatbeni !eU, kmalu nato pa »Božji človek«, stvar, ki ie bila nagrajena lan! z Demetrovo nagrado ter so jo igraM tudi izven domovine. Najnovejša Begovičeva oderska stvar is »Pustolovec PTed durmi«, tragikomedija v devetih slikah. Ta se Igra nocoj v Zagrebu. Begovič je izvrsten prevajalec. Prevajal ie Goetheja. SchiHerja, Kleista, GrUparzeria. floftmannsthala, Zweiga. Wedekinda. Schorrherria, Dymova. Maeterlincka. Pot-torichea, BataiHea, Goldonija. D'Annunzia, Piranceila, Signorinija fn druge. N egov« dela so prevedena v odlomkih v češki, poljski. ruski, italijanski, nemški in madžarski jezik. Med Nemci so pisali o Milanu Bego-viču številni pisatelj!, poleg drugih tudi Herman Bahr. Ba se vrši dne 6 II. v KAZINI. Uspehi slovanskih mojstrov v zadnlh letih. Slovanski šahovski svet ie z uspehi v zad njih letih lahko zadovoljen. Od leta 1&22. naprej stopajo na vseh turnirjih stalno slovanski Igralci v ospredje. Na veiike.n turnir ju v Londonu je dosegel Aijchin drugo naj dr. Vidmar tretje mesto Sledil je veleturmlr v Newyorku kjer vidimo Aljehma na tretjem mestu pred Marshallom Retiiem in Tar-takoverjem. Turnir v Baden-Badenu lansko leto pa ie prinese! Slovanom Se večji uspeh. Al ehin je tu v sijajnem stiiu dosegel prvo moste. Kvaliteta njegovih partij je dosegla tako dovršenost, da ie stari nemški ciiampi-ien ar. Tarrasch izjavil: »Lasker ie bil svetovni mojster, Capablanca ie svetovni mojster, Aljehin pa Igra, kot bi svetovni mojster rr.ora! igrati!« 2e na tem turnirju ma je tesno sledil njegov rojak Bogoljubov. Med zmagovalci se je na tem turnirju nahaja'! tudi tret i Rus, Rabinovič. V turnirju v Marijanskih Lažnih sta zasedla prvi dve mesti skupno Niemcovič in Rubinstern. ki le champijon Poljske. V Vratfslavi (Breslau) ie v grandijoznem stilu zmagal zopet Bogoljubov, ki je od 11 mogočih točk dosege! 9X ln to proti zelo močnemu nasprotniku. In tako je prišla končno Moskva in ž njo triurni slovanskega šaha. Bogoljubov je zopet zmagovalec! Bogoljubov ie bi! igralec globokih zarr.lslekov, številnih idej. V napadu je neprekosljv. Razpolaga z velikansko fantazijo in ima Izborcn pogled za pozicijo. Med zmagovalci tega velikega turnir a frre gotovo mladi Romanovskl veliko bodočnost Prvikrat je v Moskvi nastopil v mednarodnem turnirju. Pri tako močni zasedbi turnir ja ie njegov uspeh gotovo velik. Aljehin ga Gznačuje za najnadarienejšega igralca, nov« ruske generacije. Po mnenju Capablance je Pa L6wenfisch nekoliko močnejši. Turnir v Hastingu bo gotovo zopet učvrstil sloves slovanskega Šaha. Aljehin in dr. VrJmar se tu borita za prvo mesto. Kdo bo zmagah, bomo kmaiu poročali • • Letošnje leto bo bogato r.a velikih šahovskih prireditvah Marca se bo vršil turnir na Sommeringu. mesec pozneje v Newyorku o veliki noči v Dresdenu. v poletju v Karlovih Varih. Koncem leta pa bo najbrž« mednarodni turnir v Pra4t Danes! Elitni Kino Matica Danes! 3? pel 5, 6, pol 9. uri. Sarospataški gospod k peštanski Scarpia Razkritja o delovanja iaiziiikatorske družbe Nadossy, \Vindischgratz & Co. teko uspešno dalje. Windischgratzov gradič v Sarcspataku. Dogodki v madžarski ialziiikatorski aieri se kupičijo dalje. Vodstvo preiskave je prevzel na prošnjo ministrskega predsednika sam justični minister. Policija in državno pravdništvo sta v per-manenci in vsem tem združenim faktorjem se je posrečilo, da so prinesli na dan nova odkritja. Predvsem vplivajo senzacionalno izpovedi glavne priče zoper Nadossyja. Andreia Andorja. sinu bivšega madžarskega državnega tajnika. Andor je izpovedal. da se je rodil načrt za ponarejanje bankovcev pred 10 meseci. Vse osebe, ki so sedaj pod ključem, so bile o stvari natančno poučene. Nadossy se je udeleževal vseli posvetovanj in js vedel, da imajo ponarejevalci namen razpečavati falzifikate v inozemstvu. Wjndischgratzov tajnik Raba in Andor sta potovala šest ali sedemkrat v Nemčijo, kjer sta kupila papir za tiska-nie bankovcev. Princ Windischgratz je za vse njune posle in pota vedel, ter je bil v stalnih dogovorih s šefom državne policije, ki je bil poučen o vsakem koraku prinčevih emisarjev. * Kakor smo že včeraj poročali, se ie preiskovalnim organom na osnovi Go-rojevih izpovedb posrečilo zapleniti pripomočke za tiskanje faizitikatov. Našla sta se dva stroja: enega je policija zaplenila v prostorih firme Nemes & Stein v Csakvjevi ulici, drugi pa se je baje našel v Sarospataku. na posestvu princa VVindischgratza, demontiran in razdejan. Organizacija za ponareianje se poleg Goroia pripisuje tudi Marszou'-skemu, ki je bil član desničarske radikalne stranke. On je bil središče falzifi-katorjev. ki so izvrševali ročna dela. Najprej ie kot pomočnika angažira! Man kovicsa. ki je bil aretiran v Amsterdamu. za njim pa Edmunda 01ehvary>a. ki je bil aretiran v Hamburgu, ter njegovega brata Evgena 01ehvaryja. katerega je prijela policija v Budimpešti. Član te družbe je bil tudi btefan Wink-!er. ki enako že sedi v peštanskih zaporih Kemična dela je izvrševal kemik Andor Farago. osebni znanec Windisch-gratza. ki je bil ž njim tudi drugače v poslovnih zvezah. A Ladislav Goro je vodil ponarejanje v kartografskem zavodu. Nastavi! je za delovodio nekega Viraga. za stroinega mojstra Ludovika Kisza. za njegovega pomočnika Ladislava Spanringa, kot stroina delavca pa mehanika Jožefa Halo in Franca Faragha. Vsi ti so bili v naj tesneiši medsebojni zvezi. Tiskanje je Goro nadzira! osebnio in ki je tudi na koncu uničil razne priprave ter raztopil njih glavne dele pri toploti 300 stopinj Celzija. Goro končno priznava, da Je prišlo iz tiskarne 25 000 komadov ponarejenih bankovcev, med njimi pa da ie bik) več neuspelih tiskov. Falzifikate so ponarejevalci takoj odnesli v klet Drnca Windischgratza. Kovacs komorni služabnik princa ^indischgratza se drži v zaporu popolnoma rezervirano. Kar je povedal, je povedal. novega noče izdati nič Kadarkoli ga pokličejo čred sodnika, pravi, da senespominia ničesar, ne imen. ne ljudi, ki so prihaiali k princu, ne drugih oko- liščin. Izgovarja se venomer s svojimi valutnimi špekulacijami, s katerimi skuša stvar spraviti na stranski tir. * V madžarskih nov in ah je izše! opis bivšega šefa državne policije Nadossv-ia. ki karakterizira tega moža kot pravega okrutneža. nekakega Scarpio današnje Madžarske. V Budimpešti je bil Nadossv ze'o popularen. Zahaja! je redno v gledališče, inanika! ni pri nobenem plesu in se je udeleževal vseh družabnih prireditev. Prirejal je tudi sam zabave. Dasi ic bil poročen, ga niso nikoli videli v družbi soproge, pač pa je venomer dvoril drugim damam. Žive! je življenje razuzdanega veseljaka in je bil znatno podvržen alkoholu. Pravijo, da ga je lahko zvrnil celo vedro brez škode. Če je preveč oil, posebno če je na-li! vase preveč šamoanica. koniaka in drugih likerjev, ter je čutil, da mu glava ni bistra, je naročil dve steklenici piva. katero je izpil polagoma -v dolgih oožirkih. To sredstvo ga ie vselej teme-liito iztreznilo. nakar ie bil zopet strog policijski šef. ki ni ime! za ljudi nič drugega kakor oso rti e poglede in suhe iz- begavaioče odgovore. V ostalem pa velja Nadfossy za zelo izobraženega moža. Nietzsche je njegov nailjubši pisatelj. Sentimentalnosti ne pozna, je redkobeseden, precizen in energičen kakor malokdo. Do kontrarevolucije in poraza komunizma ni pokazal svojega mišlienja javno. Šele ko je komunistični režim popolnoma oro-padel. se je Nadossy zaletel kvišku z velikim elanom in je dosegel vse, kar je hotel. Bil je policaj po svoji krvi ter se ni dal vplivati od nikogar. Izredno liu-beznjjv je bi! samo z ženskim spolom in nraviio. da ga je dama. ki se mu je prijazno nasmehnila, lahko pridobila za vsak načrt. • Falzifikatorji so skušali zaplesti v svoje mreže tudi neko damo iz madžarske aristokracije. Dogovarjali so se ž njo že glede rotovania v inozemstvo, kjer nai b' nakupila dragulie za bivšo cesarico Žito. Dama ie imela na ponudbo ogromne vsote denaria. seveda v ponarejenih bankovc;h. toda pogaiania so se razbila: madžarska aristokratin.ia ie osta la doma. Žita Parmska pa brez nakita. K abdikaciji romunskega prestolonaslednika Levo v zgomiem ovalu grška princesa Helena. Karlova soproga; spodaj Židi Lambrino, v katero se je Kare! pred leti zaliubi! v Jassyju in radi katere ie razločil zakon s Heleno. Desno zgoraj odstopivši prestolonaslednik Karel; spodai pa njegov prvorojenec iz zakona s princeso Heleno, štiriletni Mihail. sedanji romunski prestolonaslednik. Posebei: misteriozna dama Lupescu. sedanja Karlova ljubezen, radi katere se je odpovedal prestolu in s katero živi zaenkrat v Milanu. pismo (Slovenski fašisti na meji. — Dijogen išče človeka, ki ni fašist. — Konec vsake svobode. — Rekord Italije v nekulturnosti: slučaj h la Veber. — Fašistovski tisk.) Rim. začetkom januarja. 2e v vlaku na meji opazimo, kako daleč sega fašisem. Fašistovski policaj (v Postojni Slovenec — žalostna mu majka!) pregleduje potne liste kakor tudi vozne listke z mirno samozavestjo. da služi državnim interesom. f~r-ne fašistovske kape vidimo po vseh kolodvorih. V vlaku, ki me vede prod Rimu. vprašam laškeea inžen.ierja, s katerim sem se seznali. kako ie s politiko. Mesno odgovora mi pokaže karikaturo v listu Popolo d' Italia. oficiielnem organu Mussolinija: Modrijan Dijogen, ki je prileze! iz svojega soda. išče kot nekdaj ljudi s svetilko pri belem dnevu. Množica radovednežev ga vpraša: »Ali še vedno iščete človeka?«. Cinik jim pa odgovori: »Da. Samo sedaj iščem človeka. ki ni fašist.« Risba je bila slaba, toda besedilo Izraža po mojem mnenju istino: fašisti so pi.iani zmage in paupajo v trajnost svoje vlade. To — po fašistovskeni mišljenju -čisto naravno stanje se kaže v Rimu nt vsak korak. Komaj stopite iz kolodvora, vidite po zidovih bele oglase P . N. F. (narodne fašistovske stranke). P. N. P. vas vabi. da manifestirate na čast bolni kraljici-materi. letalcu Pinedu in kai vem. komu še. Toda P N. F. tudi diktira: »Kdor ni ž njim. je zoper Italijo!« On. Z motenem nreko meva. m ledu Naša podoba predočuje originalno improvizacijo motornih sank. Zadnjima dvema kolesoma je sneta pnevmatika, katero nadomešča platišče sank. Sličiio tudi pri prednjem kolesu. Iznajdljiva moža. dva nemška inženjerja. sta s tem improviziranim motovilom prevozila v treh dneh 440 km na ledeni in gosto zasneženi poti, katero bi dobra dvovprež-na kočiia absolvirala jedva v 12 dneh. to je Njegova Ekselenca, Benito Mus-solini. »i! duce*. Po rimskih cestah mrgoli toliko vojakov. miličnikov in karabinjerjev. Ca izgleda Rim kot kako garnizijsko mesto. kjer se civilni moški le neradi pokažejo na cesto v množici uniform. Časi boia zoper liberalce, socijaliste in komuniste, izropanja prostozidarskih lož. razbijanja tiskarn in uredništev so prešli. Prostozidarske lože so razpušče-ne, nasprotniki Mussolinija pa so obmolknili. se poskrili ali pa zbežali iz Italije. Kdo more še danes nasprotovati fašizmu? Celo papež se je uklonil m klerikalizem danes sodeluje s fašizmom. Svobode v Italiji ni več. niti svobode predavania na univerzah, niti svobode tiska. Kako se postopa z univerzitetnimi profesorii. nam kaže slučaj g. Salvemi-nija, profesorja za moderno zgodovino na vseučilišču v Firenzi. ki je moral zbežati v Francijo. Njegova krivda je sledeča: Pokazal se je nasprotnika vsakega imperijalizima. prijatelja Francije in Jugoslovenov. Za časa vojske je jav--no nastopil za sporazum z nami v dalmatinskem vprašanju; že prej, 1. 1911., pa je bil zoper zavojevanje Tripolita-niie. Dovolj tega. Nekega dne so ga aretirali in uklenjenega odpeljali v ječo. pod lažniivo pretvezo, da piše v neki tajen, protifašistovski list. Slučaj ljubljanskega vseučiliškega profesorja Vebra. to-iej ni ostal osamljen. Italija ima dane* med vsemi državami rekord v nekulturnosti: v uklepanju univerzitetnih profesorjev v okove! G. Saivemini ie bil mesec dni v ječi, potem je bil vsled neke amnestije izpuščen. Ker ie pa prišel do spoznanja, da mu pogoji. j>od katerimi živi danes inteligenca v Italiji, ne dowl.iuje.io poučevati dostoino. niti živeti dostojno v domovini. dokler vlada nasilje, je šel v tujino. In tisk ? »črvfve trdnjave liberalizma kapitulirajo druga za drugo«, je pred nekaj dnevi napisal .L' Impero'. ultrafašistovski dnevnik. Vsi važnejši laški dnevniki so namreč danes v rokah Mussoiinijeve stranke. Zaporedoma so padali Secolo, Stam-pa, Messagero. Corriere della Sera .. Slednnč ie oriš'a tudi Tribuna na vr- potrebujfte elegantno p'esno obleko. Po okusu ln modi Vam najeiegantnejše i z gotovi smoking ali frak tvrdka Ora^o Sehwab - Uub'iana sto. čeprav ni nikoli kritizirala fašistov-skega režima, Toda njen smrtni greh Je bil ta. da včasih nj na prvem mestu omenila govorov Farinaccija, glavnega tajnika fašistovske stranke. Nova »Tribuna Nazionale« tega greha ne bo v>j£ storila. List »II Mondo« pa, dnevnik g. Amendole. šefa opozicije, zaman molči o notranji in zunanji politiki, policija ga kljub temu konfiscira vsak dan. Ves tisk danes junaško trobi v Mus-solinijev rog. slavi »vse oživljajoči* fašizem ter ob enem blati nasprotnike režima, ki so zbežali v tujino. Nittija, Sturza in druge, »te bandite. te izdajalce«... Zato je čitanje političnega dela laških časopisov danes nezanimivo, dolgočasno in naravnost ogabno. Frank Munsey Karljera ameriškega novinarja. 28. decembra preteklega leta je umrl v Newyorku, operiran na slepiču, založnik in lastnik listov Frank Munsey v starosti 71 let. S Frankom Munseyem je legla v grob ena izmed najzanimivejših osebnosti ameriške žurnalistike. Svojo karijero je pokojnik začel v severoameriški zvezni državi Maine, kjer je bil nameščen v majhni trgovini z življenjskimi potrebščinami. V starosti dvaindvajsetih let pa je prestopil kot nastavljenec k We-stern Union Telegraph Company, kjer je kmalu postal vodja fili'a!ke v Augu-sti (država Maine). Na tem mestu je ime! obilo prilike spoznavati in proučevati ameriško žurnalistiko, saj je znano, da so ameriške telegrafske družbe, ki so domala vse v privatnih rokah, v tesnih zvezah s poročevalskimi organizacijami. Ko je bil star 28 let, se je Frank Mun- sey odločil, opustiti svoje dotedanjč mesto in se popolnoma posvetiti novinarstvu. Brez dolgega pomišljanja je spravil svoje posle v Augusti v red in se odpeljal v Newyork. Ko je stopil na newyorška tla, je imel v žepu jedva 40 dolarjev; s tem «kapitaIom» je ustanovil mladinski list «The Golden Agro7y», kojega osobje so tvorili sledeči nastavljena: urednik Frank Munsey; tiskar: Frank Munsey; raznašalec: Frank Mun-sey. Poskus je uspe! in danes predstavlja «The Golden Agrozy» neprecenljivo premoženje. V prvih mesecih je tudi vse članke za list pisa! Munsey sam. Po sedmih letih je agilni podjetnik ustanovil «Munsey-Week!y», ki se je kasneje pretvori! v ogromno podjetje «Munsey's Magazine». V svoji najbo''ši moški dobi je nato Munsey prešel k dnevnemu časopisju. Ustanovil, odnosno kupi! je newyorške liste «New-York Mail», »Globe«, «Sun» in »Telegram«. Slaba kupčija (Angleška humoreska.) Tekom 25 tih let je zasluži! mister John Adams mnogo denaria na različne načine Toda zdaj ga je zapusti.a niegova iznajdljivost. Zapeljala ga ;e na narkraišo pot in ga je postavila na rob prepada Noben zajec s čredo psov. ki mu laiejo tik za petami, ni iskal rešilne luknje bolj oazno in urno. kakor Adams celo noč. Toda zavetja ni bilo. Mi bilo sploh ničesar razven propasti, radi katere bo mora! za vselej izginiti Dva tedna pozneje — tako ie računai v najboljšem slučaju — bodo pisali o njegovi nesrečni zgodbi časopisi. Zatopljen v te žalostne musli, je potegnil Adams časopis iz svežnja, ki ga ie Dustil s!ug^ na mizi in po navadi začel čitati športni oddelek. Če bi bilo vse v redu. se ne bi ustavil pri članku o konjskih dirkah, kjer ie ugiba! neki •strokovnjak«, do bo zmagal. Sa) so mr. Adamsu na razpolago lastni, boli zaneslrivi viri. katerih ni mogel imeti '-strokovnjak« To iutro pa ie pričel čitati. mehanično m brezbrižno, dolga in zapletena izvaiania »strokovnjaka«. Prečita! .e pol strani besedo za besedo, čredno se ie zavede!. Odločil se ie sta- viti na mylorda. »našega favorita« kateri — kakor ie natančno vedel mr. Adams bo neslavno propadel pri dirki. Njegove misli so se začele zanimati za tekmo. Spomnil se ie. kako ie prišel na dirkališče prvič na strehi očetovega za-pravijivčka in v trenutku, ko so bili vsi zavzeti za konie se ie pričel zabavati s tem. da je odmašil šest steklenic šampanjca in ga zli! v travo. Zato ga .ie oče pretepel. Nato se ie spomnil druge dirke v dijaških letih. Takrat ie že razumel. kako se postopa s šampanjcem. Bi! je v pisani družbi in so popivari še dolgo potem, ko so zaspali konji v staji. Od tega leta ni manikal pri nobeni dirki. Vsakokrat se je pripeljal z dražjim avtomobilom Toda zdaj mu ni več do te zabave Kai pa je na tem. da je poučen in se lahko smeje nad pulilo učenostio »strokovnjaka«?! Pravzaprav bi lahko stavil tudi on na favorita tega lažiproroka. Sai bodo pobrali dobiček uoniki. Nenadoma se ie stresel. Kaj če bi se dalo zanesti na poročevalca? Da bi !e znal on. mister Adams. kateri konj bo zmagal! To ie slaba tolažba — vedeti sigurno, da ne bo zmagal nobeden izmed priporočenih dirkačev. Nekoliko dnj pozneje bo seveda čital ime zmagovalca v listih. Ce pa bi zvedel to zdai. ored dirko, kn so mu še odkrije vse možnosti, bi lahko zbral še dovoli gotovine, stavil, zadel in se tudi rešil. Takrat se ie prikazal ob pisalni mizi mistra Adamsa hudič, oblečen kakor nastopa v »Fauctu« in z repom, ki mu je visel liki dežnik na ukrivljeni roki. Mr. Adams ga je takoj spoznal, dasi ga prej ni videl in mu ie mračno ponudil stol. Hudič se ie zahvalil, sedel in pričel: »Oprostite, da prihaiam takšen. Zelo se mi mudi in nisem utegnil pomisliti na svoio zunaniost. Razen tega nisem mislil, da se vam bom lahko prikazal Seveda nisem pričakoval da boste verovali ugibaniem »strokovnjaka«. Hudič ie pogledal čez mizo mr. sa z zaupnim in orikupljivim smehl.a-iem. katerega ie bil vajen ta gentleman pri svoiih poslovnih priiateljih. — »Vendar pa nisem r-ri^el. da bi klepetal«, je radaljeval hudič Postal ie resen in mrzlih oči. »Imam ponudbo za vas.* Mr. Adams se ie zravnal: ljubil je poslovne rargovore. »Tukai imate ugibanja o dirki.« je -e-kel hudič. »Redariia seveda Toda, čc bi vam navede! ime zmagovalca — če pa na »strokovnjaka« Govori! ie ponosno in mn Adams se ie nasmehnil. »Mar še ne zadostuie to?« ie vprašal hudič užaljeno. »V starih časih je verjel vsak človek moji besedi. Sicer pa oprostite! Pozabil sem. da ste naredili der ar po vojni in ne razumete veliko v častnih zadevah « Mr Adams se ie pritrjeval ".o nasmehnil. Hudič ie izvabil par isker iz kri'n ter nadaljeval. »Poslušajte torei. imam ponudbo, ki bo zadostovala tudi človeku vaših nazorov. Ti časopisi na vaši mizi bodo zamenjani z onimi, ki izidejo devet dni pozneje t. j. dan po tekmi. Ime zmagovalca bo med dnevnimi vestmi. Časopisi se prikažejo takoi in ostanejo tu pol ure. potem zopet izginejo. »Ceno?1 je vprašal mr. Adams. »Navadna.« je odgovoril hucfič. »Duša'« je vprašal Adams. »Od smrti pa do konca večnosti,« ie odgovoril hudič. »Velja.« ie rekel mr. Adams. Mr. Adams je bil zopet sam in se ie počutil iako pogumnega vsled naglice, s katero ie skleni! kupčijo. Segel le po prvem časopisu. To je bila številka tekmovalnega dneva. V njej ie bila opisana zmaga slnčainega konja Mr. Adams ie veselo vzdihni! in se je dvignil k telefonu. da ookliče posredovalca na dirkališču. Nenadoma pa se ie ustavi! in nasmehnil. »Bom še Doeledal. ali ni kai korist- nega v teh listih, predno se izgubijo,« ie zamrmral. Ko je vze! številko v roke. je postal takoj pozoren. Na prvi strani, v sredini ie prečital: »Adams John. Nenadoma je preminil v svoiem londonskem stanovanju. Pokojnik želi. da se ne polagajo na njegov grob sveče in cvetja.« A. Kuprin: Natalja Davidovna Bila je šesnajst let vzgojiteljica v N-ovskem institutu za plemiška dekleta in uživala izreden, brezprimeren ugled ne le pri direktrisi. ampak tudi pri vseh višiih oblastih. Cenili'so jo zbog njene pedantične strogosti, popolne udanosti svojemu poslu in mnogoletne izkušnje. Med drugimi vzgojiteljicami se je šušlja-lo. da uživa pri direktrisi privilegij, da jo po večernem čaju intimno obvešča oživljenju v institutu. Zato je niso marale. se je izogibale in bale. Institutke so trepetale pred njo in njen razred je bil vedno vzor lepega vedenja in učnih uspehov; to pa je dosegala brez kričanja, brez kaznovanja, celo brez pritožb staršem in predstojnikom. Bilo ie nekai oblastnega v njenem hladnem. Ustvaril je Munsey Trust Companv in si kmalu zaslužil ime največjega morilca ameriških listov. Sistematično je na-kupoval časopise le iz tega namena, da jih je potem ustavil, pri čemer si je vedno znal pridobiti večji del naročnikov in inserentov za svoje liste. Veliko pozornost je svoječasno povzročil njegov nakup newyorške in pariške izdaje «New-York Heralda* iz zapuščine Jamesa Gordona Bennetta. Newyorško izdajo «Heralda» je nato ustavil na korist jutranje izdaje «Suna». Bennettove-ga «Suna» pa ni ustavil — iž pijetete do pokojnika — nego ga je le prekrstil v «Herald». Šele malo pred smrtjo je ~ro-dal newyorškega «Heralda» — alias «Sun« — in pariško izdajo «New-York Herald« Oydenu Reidu. Tekom dolgih let svoje karijere je Munsey ustanovil celo vrsto veeerni-kov. Največji uspeh je doživel z večerno izdajo «Suna», ki se je v par letih povzpel do odličnega bulvarnega lista. V Munseyev koncem je spadal tudi list «New York Evening Mail», s katerim se je pozneje združil «Evening Telegram*. V Baltimoru je M-.msev uničil «Star», v Philadelphiji pa »Philadelphia Times». Kot pravi yankee je Munsey do konca svojega življenja zvesto vztrajal na svojih trgovskih tradicijah. In zato je osnoval že kot premožen založnik in žurnalist tako zvano «Chain-Stores», vrsto prodajalnic z življenskimi potrebščinami. Centralo je namestil v nebotič. niku, ki si ga je nalašč v ta namen sezidal. V svoje založništvo je vtaknil Mun-sey tekom let šestnajst milijonov dolarjev. In sama prodaja «HeraIda» mu je prinesla štiri milijone! Bil je velik žurnalist — v ameriškem, ne našem smislu besede —, bil je velik podjetnik, bil je self-mademan odličnih zmožnosti. Slava njegovemu spominu! 40 mesecev v polarnem ledu Lani koncem avgusta se je vrnila zna na Amtmdsenova raziskovalna ladja «Maud» s 40mesečne vožnje po Severnem morju. Ladja je odšla na morsko pot leta 1922. ter je imela posebno nalogo preiskati vodne stroje na severu naše zemlje. Na tej vožnji je bila neštetokrat izpostavljena propasti, ušla pa je srečno vsem opasnostim in se je vrnila v pristan po 40 mesecih mučnega kri-žarenja. Vaditelj ekspedicije dr. Sver-drup in kapitan ladje VVisting sta se sedaj vrnila na Norveško; iz njunega pripovedovanja izhaja, da je bila ekspedi-ciia postavljena na izredno težko preizkušnje, katero je prestala z naravnost častnim uspehom. Izhodna točka ekspedicije je bila Poirrt Hope. ki leži severno od mesta Noime. Ladja je zapustila ta kraj spomladi Ista 1922. Namen ekspedicije je bil, preriti se z ladjo skozi polarno mor je. se kolikor mogoče približati severnemu tečaju in se nato vrniti na Spitz-berge. 24 mesecev se je ladja kratko-maio prepustila morskim strujam, ki so io nesle daleč proti severu. Struje so bile tako močne, da ni imela posadka ladje niti najmanjšega vpliva na njeno smer. Bila je izročena na milost in nemilost vodnemu toku in je dosegla dne 9. avgusta 1922 Herald Island. Tega dne se je začelo pravcato tavanje po ledenem morju. Ladja je bila opremljena z vsemi pripomočki za lomljenje ledu in je opravljala to delo z vsemi silami, ki so Ji bile na razpolago. Vetro-so bili ves ta čas zelo neugodni. Najprej so gnali ladjo v severovzhodni smeri. Kmalu pa je zapihal vzhodnik in je srna! ladjo menjaje v zapadni smeri, severni in zopet zapadni smeri, torej v silnem cikcaku. Meseca septembra 1923 je dosegla ff>. stopinjo severne širine in 163. stopinjo vzhodne dolžine. Ta čas so zapihali severni vetrovi, ki so !adjep!ovcem uničili zadnjo nado, da se pripeljejo skozi polarno morje na Spitzberge. Pozimi leta 1923. in 1924. se je gibala ladja v majhnem krogu med 75. stopinjo severne širine in 155. stopinjo vzhodne dolžine. Dne 9. avgusta 1924 je ladja prijadrala nekoliko severno cd Novosibirskih otokov Šele tukaj se je posrečilo ekspe-diciji oprostiti ladio ledenega oklepa. Najsevernejša točka, katero je dosegla ladja, je bila 77 severne širine. Ce bi lad!a ostala v teh krajih in bi se hotela pomikati proti severu, bi bilo nemara mogoče doseči cilj. prevoziti polarno morje in priti do Spitzbergov. Za tak poskus pa bi trebalo še tri leta časa. Amundsen, ki je bil z rezultati ladje očividno nezadovoljen, je odpoklical ekspedicijo potom brezžičnega brznja-va. Njegovo povelje se je glasilo, da mora ladja takoj nastopiti svojo vožnjo proti Aljaski. Wistings je odredil vse potrebno, da se ukaz izvrši in posadka je nastopila z veseljem to pot. Vožnja pa je bila zelo počasna. Dne 28. avgusta 1924 je ladia dosegla rt Baranow, ki leži vzhodno od reke Koliime. «Maud» pa ie imela zopet smolo, da je zašla v led in ni mogla nikamor. Posadki ni preostalo nič drugega, kakor da je zooet Drezimila v ledu. Izkrcala se je na malem otočiču Four Column Island in ie ostala na mestu do 13. julija 1925. Tega dne se je začel led tajati, ledene plošče so razklenile ladjo in pesadka je nastopila svojo pot v domovino. Prišla je v Notne po mnogih mukah koncem avgusta 1925. Dasi ta ekspe&cija. na katero ie polagal Amundsen toliko važnosti, ni rodila pričakovanih uspehov, je vendarle •obogatila znanost z dragocenimi razkritji. Predvsem bodo dobrodošla opazovanja, ki se tičejo oseke in plime na severu. Dragocene tozadevne eksperimente je napravila posadka ladje v severno - sibirskih viodah med Aljasko in rtom Celjuskinom. Važno gradivo prinesla ekspedlciia posebno glede na teorijo pokojnega ameriškega učenjaka, profesorja Pollina A. Harrisa. Ti podatki bodo končno pojasnili, kakšen je položaj na severnem tečaju in če je verjetno, da se tam nahaja kopna zemlja. Po nedolžnem obsojen Ruski pisatelj A. Dobrotin Je nedavna obiskal v makotovskih zaporih v Varšavi grofa Ronškerja, ki ie bil leta 1911. obsojen vsled umora na 4 leta ječe. Svoie vtise pod rja pisatelj v nekem ruskem Ustu tnko-le: Majhno dvorišče v mokotorski kaznilnici v Varšavi. S kvadri tlakovana tla, težko zidovje naokrog, obdano z bodečimi žicami. «Ven!» se glasi povelje. Na dvorišču se pojavijo kaznjenci. Nemo. umerjenega koraka stopajo v predpisani razdalji petih korakov drug od drugega. Ako komu zastane korak, zavpije takoj paznik nad njim: «Hitreje! Ne postajajte!* «Gospod paznik... Ne morem... moje srcc.. Mož. ki je z muko izustil te besede, je velik, suh starec bolestnega obraza. Počasi stopa naprej, potem pa naenkrat postoji in se zazre pred se... «Grof Roniker, izprehod ]e predpisan!* Eto, to je grof Roniker, oni elegantni grof. kojega proces je pred 15 leti vzbudil toliko pozornost na Poljskem in v Rusiji--- Pred petnajstimi leti so našli 16-let-nega Stasja Chržanovskega mrtvega v njegovem stanovanju v Varšavi. Umor-jenec je bil svak pisatelja grofa Roni-kerja, ki je bil poročen s sestro Stasja Chržanovskega. Umor je dal povoda najrazličnejšim govoricam in kmalu je bil na ulkaz državnega pravdnika aretiran grof Roniker, na katerega je padel sum, da je umoril svojega svaka, hoiteč se polastiti njegove dedščine. Poljski tisk se je takrat delil v dva tabora: klerikalni listi so se priključili obdolžitva-m šovinistične rodbine Chr-žanovskih, liberalni listi pa so zatrjevali. da je grof Roniker na umoru nedolžen. Proces proti obdolžencu se je začel leta 1911 pred varšavsko poroto. Obtoženi grof je stopil pred sodni dvor preoblečen v meniha. »Vstanite. grof Roniker!« je pozval predsednik obtoženca. »Jaz nisem grof Roniker«, se je glasil odgovor, »iaz sem brat Avgust.« Proces je bil preložen in grof Roniker je bil predan psihijatrom, da ga preiščejo. Pri drogi razpravi je bil Krof Roniker že »normalen«. »Zakaj ste pri prvi razpravi simulirali blaznost?« ga je vprašal predsednik. »Bil sem bolan*, ie odvrni! grof Roniker. «Danes je psihoza minila.« Sod:šče je spoznalo grofa za krivega in ga je obsodilo na štlrt leta ieče. Obsodba pa grofove prijatelje ni zadovoljila. Roniker je vložil priziv. in sodišče ga je proti visoki kavciji izpustifo iz zapora Uredništvu ruskega lista "Varšavskaia Mysl» je potem podal grof sledečo izjavo: »Jaz sem nedolžen. Tako podlega zločina ne bi mogel zagrešiti niti v sanjah." Priziv je bil zavrnjen in grof Roniker ie moral v zapore moskovske jetnišni-ce. To ie bi'to neposredno pred izbruhom svetovne vo je že kdaj videl. - „Skok preko kože" - 17.1. 1926. s koncertom in plesom, ■BaB»6SBBBBBS«B9 Ivan Albreht; Večer Ko se nagne dan, pride k meni. Tiho sede na rob moje postelje in me gleda in gleda in ne reče nobene besede. >-Kako ti je, prijatelj?« On me gleda, gleda in molči. Večer za večerom, vedno isti, kakoi kamen: na robu postelje sedi in molči. Kako je to čudno! Nekdaj sem ga pozna!. ko ie bil vesel in živahen. Marsi-kako noč sva preveseljaiila v tisti lah-komišljeni mladosti, ki ne pozna nobene ga premišljevanja za bodoči čas. Takrat ni bilo niti sence kamenitega na njem: sam smeh, sama radost in cele verige načrtov, tistih prešernih, čisto otroških, ki jih rodi trenotek, da jih naslednji spet pokoplje... Potem pa: čez noč je legia senca nanj. Ko sem ga nekoč obiska!, je ležal visoko na odru in sveče so gorele na desni in levi. Odtlej prihaja večer za večerom. In kadar mi je hudo, mi je skoro draga njegova hladna bližina. Le da bi spregovoril, da bi rekel vsaj eno besedo!.- In zdaj je spet tu, me gleda in molči. »Kako ti je, prijatelj?« Naenkrat se oglasi: »Dobro! Vsem ie dobro, vsem, ki jih ni...« «JUTRO. št. 7 9 -Nedelja 10.1. 1926 Kino Beseda, dve o filmskem manuskriptu Kako se piše filmski rokopis? O tem interesantnem temu je napisal Max Fran-kenstein v dunajskem »Journalu» par refleksij, ki utegnejo zanimati tudi teza ali oneza naših čitateljev. Pisati filmski manuskript pravi Franken-stein, je dokaj nehvaležno delo in večinoma ne izplača truda. Skrajno nezadostno pojmovanje umetniške misije filma, ki žal v svetu že vedno prevladuje, se opaža pri večini lajikov, ki menijo, da so dovolj sposobni za koncipiranje filmskih sujetov. Razmerje med snovjo in inscenlranim filmom je prilično Isto kakor razmerje med libretom in opero. In kakor bo mogel napisati dober ta učinkovit operni tekst le muzi-kalično naobražca strokovnjak, tako bo znal sestaviti uporabljiv filmski manuskript le veščak, ki dodobra obvlada tehniko filma. A niti to ne zadostuje. Avtor filmskega libreta mora imeti za film tudi smisel, talent Koliko povsem neporabnega naivnega in nesmiselnega kiča dobe dan za dnevom razne filmske družbe, si lahko predstavlja le človek, ki živi in dela pri filmu. Zgodi se, da pošljejo svoje prispevke ljudje brez sleherne izobrazbe in Inteligence, ki bi sicer ne bili zmožni napisati niti najenostavnejšega literarnega dela. Tako Je nekoč prišla k neki dunajski filmski družbi majhna debelušna dama starejših let, po poklicu — kuharica, in ie družbi ponudila v nakup obse&en iilmskl manuskript Videla je nekaj sveta bi spoznala moške ž njih slabe strani, in naenkrat ji Je prišlo na misel, napisati svoje spomine za film, pri čemer je upala še bogato zaslužiti. Vrhu tega je želela, da bi ona sama igrala glavno vlogo... Drugič zopet se Je prijavil kmetiško oblečen mož, obložen z nahrbtnikom. Vprašal je, če sme ponuditi rokopis v nakup. Na m»io šaljivo pripombo, da-li nosi morda manuskript v torbi. Je takoj snel nahrbtnik, ga žurno odvezal ln Izvlekel lz nJega velikanski zavoj popisanega papirja, ki je tvoril poleg koščka sira in kruha vso vsebino mogočnega nahrbtnika. Njegova zgodba pisana kenfuzno lu v resnem trgovskem slogu, naj bi v filmu predstavljala rešitev socijalnaga vprašanja. Avtor Je na njih brez dvorna delal več let... Itd. itd. Podobnih slučajev bi lahko naštel brez števila. Dober pisatelj še ni obenem dober filmski avtor. To dokazujejo mnogi manuskrip-tš, ki so jih napisale poznane literarne osebnosti. Pogosto dobi človek vtis, da smatrajo gotovi krogi film za zatočišče vsega slabega. Snov, ki js za dramo neporabna, za novelo prevsakdanja in za fe'jton preže-nantna. se marsikomu zdi za film dobra dovolj. Od sto doposlanih rr.anuskTiptov je komaj eden poraben. Pa še tega je dostikrat težko praktično uporabiti, zakaj film je danes žal še vedno podvržen gospodarskim vplivom in močno odvisen od momentanega povpraševanja po gotovem žanru produkcije. Filmske družbe si zato najraje izbiralo slovita dela starejše in moderne svetovne literature, pri katerih že samo ime jamči za uspeh. Zaio bi jaz vsakomur, ki bi me vprašaj, kako naj piše filmski manuskript, odgovoril: »Najbolje je, da ga sploh ne pišeš!« Kdor pa bi vkliub vsem dobrim svetom na vsak način hotel kaj napisad stori najbolje, da napiše kar mogoče kratko in nazorno vsebino svoje ideje na kvečjemu petih straneh pisarniškega formata, pri čemer naj se izogiba daljših psiholoških rax-prav in dialogov. Če pa so ti za razumevanje neobhodno potrebni, pote-m Je pisec lahko uverjen, da njegova ideja za ufilm-Ijcr.je ni primerna. Dcbra snov, podana na zgoraj omenjeni način v izvlečku, bo prav gotovo prej vzbudila zanimanje filmske družbe kakor obsežen manuskript docela nepeznaesa avtorja. Če Je bil njegov manuskript sprejet, potem lahko pričakuje avtor dvoje: ali dobi (običajno precej slabo) materijelno odškodnino, s katero se enkrat za vselej odreče vsem pravicam do svojega duševnega produkta; ali pa ga, kar je gotovo v njegovem večjem Interesu pa tudi bolj v interesu filmske družbe, ia-ta pozove, da svoj manuskript obdela in predela tako, da bo po-raber. neposredno za snimanje. To nalogo izvrši s sodelovanjem avtorja ali pa brez njega dramaturg v soglasju z režiserjem. Predno dozori stvar tako daleč, pa stori av_ tor debro, če sklene pogodbo, v kateri si pismeno zagotovi svoje pravic«. Honorar za dobro filmsko snov nI v ni-kakem razmerju z ogromnimi dobički, ki jih donaša posrečen film. V Avstriji velja n. pr. 10.000 šilingov (80.000 Din) kot precej ugodna odškodnina za filmski manuskript Prilično iste cene plačujejo v Nemčiji bi Pranclji znatno višje pa v Ameriki. Tantijem filmski avtor običajno ne dobiva. Novi filmi Chaplin kot režiser v .Pariških metresatu. Iz privatnega življenja Charlieja Chapll-na se pripovedujejo različne stvari. Tako se na primer govori, da se Je njegova ločena žena pritoževala nad njim, da Jo Je zanemarjal, ta da Je pogosto po cele noči razpravljal z bradatimi prijatelji o filozofskih ta psiholoških problemih. Dalje se o njem govori, da tata veliko slabost za Kanta, Schopanhauerja, Spencerja in podobne ljudi, kakor tudi, da so mu težki filozofski ln psihološki kalibri močno pri srcu. Grotesknemu komiku s capljajočo hojo, z maKnri pristriženimi brki ta borno paJico ter pokvečeno melono na glavi bi pač nikdo ne pripisal takih nagnjenj. Ali Chaplta zna še več, ta v »Pariških metresah» se je pokazal v vlogi, v kakršni ga dozdaj še nismo videli: kot filmski avtor in filmski režiser. Film, v katerem ChaiplLn niti ne nastopa, ki pa vzllc temu izdaja velikega umetnika v novi, dozdaj Se nepoznani luči. In sicer v najmanjših podrobnostih ta karakteristlčno-stih, ki Jih človek ne pozabi tako kmalu. Cha. — Salammbo (po isto« imenskem romanu Gustava Flauberta). Na vrhunec sveta Pod tem naslovom je poslala nemško« ameriška f'!mska družba «Dafu» (Deutsch« amerikanisehe Film Union A. G.) v svet film o sloviti angleški ekspediciji na Mount Everest, najvišji vrh sveta. Njen potek bo našim čitateljem gotovo še v živem sporni« r.u, saj je tudi »Jutro® prinašalo o ekspedi« ciji obširna poročila. Znano je, da je drzni poskus končal s tragično smrtjo dveh mla« dih nadrbudnih članov ekspedicije, Mallo« rvja in Irvina, ki sta se povzpela tik do vr« bunea, a se nista več vrnila. Kako sta umr« Ia, je zavito v temo skrivnostnega, mogoč« nega Everesta. Film kaže zanimive slike o pripravah za ekspedicijo ter o njenem potu in življenju, pri tem pa tudi nazorne slike pokrajin v se« vernem delu Indije, v Tibetu in ob vznož« ju nebotičnega Gavrizankarja. Predočuje nam življenje v teh romantičnih, še vedno s skrivnostjo obdnnih pokrajinah, kaže po« samezne etape nevarnega in silno naporne« ga prodiranja do vrtoglave viš:ne 8000 m, drzne plezalne ture — skratka: film je kljub nekaterim pomanjkljivostim res poučno« kulturen film, na katerega opozarjamo vse, ki si hočejo razširiti svoje obzorje, zlasti pa ljubljanske šolske zavode. Fantom pariške opere. Pravkar k Izšel najnovejši film Amerikanske filmske tvrtfke, ki le po svoji razkešnosti. nenavadno strahovitem dogodku, ljubavnih prizorih pravo remekdelo kinoumetnostl. »Fanton« v operi pravkar izvajajo po vseh evropskih metropolah. L. 1889. so se vršili v Parizu v Veliki operi skrivnostni dogodki. Hišnica je poročala o skrivnostnem gostu, ki je zavladal v operi. Med predstavami se je pod odroim pojavljala čudežna senca, ki je začela protežirati neko mlado pevko. V zve z! s tem so nastali dramatlnči zapletlja i. ka terih središče tvori ta mlada dama. Skrivnostna drama prinaša vse polno grozn'h prizorov, ki pa nikoli ne zapuščaio resničnosti in življenja. Dejanje se odigrava z Planem k njemu, a on se odmika. »Počakaj, prijatelj,..« On se odmika in odvrne mirno: »Pojdi za menoj!« In grem, grem, na kraj sveta bi šel ž njim... Da mi ni nenadoma izginil sredi sobe, ga ne bi ostavil... Bogve, ali pride jutri spet?...-- Tole mi je prebral prijatelj zdravnik, ki je pravkar b'l navzoč nri obdukcij zagonetnega samomorilca. Potem mi je pojasnil: »Prav neverjeten slučaj. Sai ste poznali tega Andreja Vršlika! Tak vesel in razposajen fant, pa nadarjen. SFaino karijero je imel pred seboj. Pomislite, s tridesetimi leti reden univerzitetni profesor! Znanstvenik, ki ga ie upošteval svet. Njegove razprave o parapsiholo-giji vzbujajo povsod uprav senzacijo. Vsi smo pričakovali, da ba Vršlik prodrl do tistih tajnosti človeškega žitja, kamor si je doslej upa!a samo fantazija pesnika in pobožna rr.?ditac!.'a asketa. Vsi strokovni listi so poročal o vsakem najmanjšem njegovem delu kakor o nepričakovanem razodetj':. — In pri sem tem pri vsej svoji dclivp.osti in gluhoti resnosti je bi! proi.;s.v Vršilk tako /eder, družaben, bi dejal, skjro bc-iemsn.i. Da bi bil kdaj kaj t jla*i, se ne norem spominjati. Potem pa kar naenkrat, kakor da bi treščilo, vest: Samomor profesorja Andreja Vršlika! — To itak poznate? Ne? — No, na vsem lepem je skočil lepega večera iz svojega stanovanja v tretjem nadstropju skozi okno in obležal na dvorišču mrtev.. Kakor sem sedaj videl, so bile poškodbe tako grozne, da ni mogel po padcu živeti niti sekunde več. Vse si je belilo glave, kai ga je gnalo v smrt. Nekateri so že šuš!ja!i, da imajo ženske pri tem žalostnem dogodku svoio vlogo, vendar jaz za svoio osebo tega nisem mogel verjeti. Ženske?! Brrr! Vrš!'k je bil c!cnra.i brezoosHen. bi dejal, čenrav morda to zveni malo neumno. Njegova galantnost se ni mogla ločiti od ona, ki jo lahko opaziš včasih pri otrocih pred dozoritvijo. Kaj hočemo torei z ženskami Omračil se mu je um, smo rekli. Kaj nai sicer rečemo, ali re? Žele zdaj pri obdrkciii sem videl. Slučajno sem našel tele lističe. Ko sem jih prebral, se mi ja takoj cosvetilo: Šel jeza nek'm fantomom, ki ie odha'al »kozi okno. Fantom naprej, profesor za ni'm... Kaj je bHo to? ... Norost? ... Znanje snornnnje?... Kdo bi morrel reči?... Medicina pravi: norost. Ali pove s tem resnico, bogve?... Franjo Roš: Fcdcknica V Oabrovcih imaio pevsko društvo, zbor dvnjseterih mož in fantov. Pojo ob veselicah, pogrebih in godovih, kakor je to nač lepa navada. Pevovod:a je učitelj Ivan Jamnik. Mlad in sanjav je, rad je otožen in tudi vesel, kakor pač nanese življenje v Ga-brovcih. To življenje je morda enolično, če tujec vani pogleda mimogrede, a je Dolno drobnih pestrih dcgodkiov. če v njem živiš. Ivan Jamn:k ie v Gabrovcih spoznal !epo gospodično Marto in ji js no dolgem bolestnem omahovanju odkril srce. Gospodična Marta se je zasmejaia glasno in veseto. ko mu je v odgovor dovolila poliubiti belo reko. In tako je Ivan Jamnik doživel srečo, ki naj bi cvetela vekomaj. Tisti čas pa se ie naselil v Gabrovcih mladi trgovec Tone KajbiS in ustanovi! trgovino. Bil je samski in ie zna! lepo govoriti. Vstopil ie s svojim močnim čistim tenorjem v pevsVo društvo, ki je ž njim <5r>?ti pridobilo. Pc! je nckai me-seccv. sodeloval ob pogrebih in rpdo-vih. Nenadoma pa je izostal, h; Ivan Jainnik se slutil, čemu. Martine oči so bile globoke in žareče brezprimemo napetostjo. Fotografi čni posnetkih velikih prizorov v operi so sijajno po sneti, tudi barvani prizori nadkrilju ejo vse doslej izdelane filmske umotvore. Film pomeni nekaj absolutno novega za Ljubljano. »Fantom pariške opere« prekaša vse doslej napisane romane s skrivnostnim, mističnim in pošastnim ozadjem. Med strašnimi prizori se vije Uu-bezenska storija, ki omehča vsako srce in ki bo zlasti pri ženskem svetu dosegla popoln uspeh. 307 Film in ples. V «Moči in lepotic smo ime« li priliko, videti na platnu posamezne faze plesa, posnete s takozvano časovno lupo. V Ameriki pa so celo izdelali prav poseben film samo o plesu in v njem nastopa po« znana ameriška umetnica, katere ime pa li« sti zamolčujejo. Film vzbuja v Ameriki pravcati furor. V njem je posnet sleherni korak novih modernih plesov z vsemi se« stavnimi elementi ob obilni uporabi časov« ne lupe (ki, kakor znano, spričo pospeše« nega snimanja omogočuje analiziranje tudi najbežnejših kretenj). Kdor vidi ta film, pravijo, da ne potrebuje nobenega plesnega učitelja. Tudi Ljubljani bi najbrž prišel prav! Charley Chaplin in Rusi. Priznano naj« večji filmski igralec sveta, Charley Chaplin, uživa sloves najboljšega sodobnega komi« ka. Toda dočim vzbuja njegova tragikomič« Sfrauss-ov zadnji vaiček Anita Berber kot plesalka pride v kino „DVOR(< na gesta v Evropi in Ameriki zgolj smeh, vpliva na rusko mehko dušo docela v na« sprotnem smislu. Rusi pri Chaplinovih pred stavah — plakajo. Kdor je imel priliko Chaplinovo globoko občuteno komiko štu« dirati, se Rusom ne bo čudil. Ruske solze so Chaplinu večji kompliment kakor plit« vi, nebrzdani smeh degeneriranih evropskih in hiperkulturnih ameriških mas. Kino v aeroplanu. Neka filmska tvornica (v Ameriki kakopak), ki stoji v poslovnih zvezah z velikimi aeroplanskimi podjetji, je sklenila uvesti na krovu velikanskega aeroplana kinematografske predstave. To bi še ne bilo nič nenavadnega; toda kino brez godbe je mrtva stvar; a kara namestiti godbo in kako godbo? To vprašanje je be» galo pokretnike nove ideje. In so našli re« šitev, zelo dobro rešitev cclo: radio. S po« močjo posebnih priprav do dosegli, da ču« jejo gledalci filma v aeroplanu spremljajo« čo godbo in sicer v popolnem sinhronizmv s predvajanjem filma. Radio Pogled ▼ novi pravilnik Prlhodnjs leto, najbrže že messca januarja. izide nov radio - pravilnik, ki bo razveseljiv napredek v razvoju radiofontje, v naši državi. Sedanji radio-pravilnik je vsekakor nedostaten, ker ovira svobodne}, šl razmah tega kulturnega sredstva, ki nam ga ie prinesla moderna tehnika. Dvajset-kilometerski obmejni pas vzbuja ob naših mejah toliko nevolie, upravni polž, ki rabi včasih cele mesece, predno izida nedolžno dovoljenje za postavitev preiemne postaje, predvsem pa visoka državna taksa, ki jo človek najtežje utrpi, ker ie najmanj utemeljena ta upravičena za naše razmere, to so žalostna poglavja sedanjega pravilnika, ld ie neštetim uničil veselje do radio-ama-terstva. Z novim pravilnikom se bodo začeli ta radioamaterje boljši časi. Taksa za sprejemne postale bo znatno niž a, ln sicer bomo plačevali letno za sprejemne aparate s krlstaSnlm detektorjem po 60 Din za cevne sprejemne aparate z eno do treh cevi 150 dinarjev m za sprejemne aparate z več kot tremi cevmi 250 Din. Torei precejšnja razlika napram taksi, ki jo plačujemo sedaj. Z novim pravilnikom odpade tudi 20 km obmejni pas ta bo mogoče dobiti dovoljenje za postavitev sprejemne postaje v obmejnih krajih brez kake posebne prošn'e na ministrstvo. Po starem pravilniku si inoze-mec v naši državi sploh ni smel postaviti sprejemne postaje. Tudi v tem oziru je novf pravilnik boljši, ker tega inozemcem ne zi-branjuje več ta si more vsakdo potom pristopne poštne direkcije izposlovati dovoljenje za postavitev sprejemne postaje. Lt politično nezanesljivim inozemcem se ne bo izdalo dovoljenje. V krajih, kjer je manj kot deset sprejemnih posta', bo dovoljena pri sprejemnemu aparata tudi reakcija na anteno. Kaj je z novo porazdelitvijo valovnih dolžin? O novi porazdelitvi valovnih dolžtn med posamezne radtofonske oddajne postaje, ki jo vsa Evropa nestrpno pričakuje. Je po najnovejših virih znano tole: Mednarodna družba za radlofonijo (S. L D. R., Soci Po pesmi je Martina soba ostala v temi in molku, kakor da je prazna. Pevo-vodja je zdaj s čudnim nasmehom pristopil k pevcem iz ozadja, določil drugo pesem, zamahnil z roko. Rahlo očitajoče je zavalovalo: «Kaj pa ti pobič se v nevarnost podajaš, čez Sav'co v vas hodiš, pa plavat' ne znaš...» Vled petjem so se začule na hodniku za vrati mrmrajoče besede in drsanje copat. Mati Martina se je bila v sosednji sobi prebudila, je zdaj klicala hčer in trkala na njene duri. Trenutki so bili usodepolni. Iz sobe se je nenadoma vzpnel na okno sam Tone Kajbič v nogavicah, s čevlji v rokah. Pognal se je ob pevski zbor, ki je utihnil, je padel m se pobral: cNorci, kaj, za vraga, delate? Izgmi- m Sopihal je razburjen do ceste. Tam je zbor obstal. Tone pa je sedel, da obuje čevlje. Pevci so se muzali, s silo krotili smeh: , , . . «To je bila podokmea za god«. «Komu pa. bi rad vedel?* «Tebi, ki si Anton®. «Puščavnik sem, nisem Padovanski. Januarja pridite, osli vi. Hvala vam lepa. Pa čemu ste ravno tu peli?» «Lepa noč je bila in ti ljubiš petje.* «Posebno nocoj mi je seglo v srce, bedaki.® »Kaj nam zameriš?» »Seveda. Vražjo šalo ste si izmislili. No, pa se ne razburjam. Zameriti vam ne morem, ne bilo bi trgovsko. Samo ne govorite o tem. Recite, da ste zapeli Marti za šalo, če kdo vpraša. Da se mi ne bo vsa vas smejala. Obljubite mi.» Podajali so mu roke, le pevovodja je stopical ob strani z bridkim smehlja iem. Krenili so h krčmi tik vaške kapele in zbudili spečega krčmarja. Tone Kai-bič je poklical na mizo vina in nato govoričil o mladosti, trgovini, idealih in svetem Antonu Puščavniku. Končal je šele, ko je pevovodja hotel skrivaj oditi domov. Pritirali so ga nazaj k mizi in se je moral pobratiti s Kajbičem. Ob tej priliki je zbor mtoniral tisto: «Imel sem ljubico pa sem jo zgubil; srečen bo tisti fant, ki jo bo dobil...» Tone Kajbič je kimal in se smejal. Pevovodja ie v zadregi povesil oči. ge dele telesa, v najslabšem slučaju vrat, prsa *n roke od ramen, je s stališča higijene zelo razveseljiv pojav. Damsko obleko, kakor se nosi zadnja leta, je treba označiti kot brezhibno higijenično. Namesto visokih zavezanih čevljev ali zavezanih nizkih čevljev nosijo dame zdaj zelo praktične in iz higijenskega vidika naravnost idealne čevlje, ki pokrivajo večinoma samo peto in prste. V poletnem času vidimo celo damske čevlje s prepletenimi jermenčki namestu kože, kar je še bolj higijenično. Tak" je oni del telesa, ki mu je dala narava največ potnic, v najboljšem položaju, da lahko neovirano izloči vodo v obliki potu. Današnja moda kratkih kril, nizkih, lahkih čevljev in tenkih, prozornih nogavic omogoča blagodejni vpliv solnca in zraka na telo. Isto velja tudi za roke in vrat. Domača obleka in perilo je tako lahko, da ima zrak popolnoma svoboden dostop do telesa. Pozabiti ne smemo tudi moderne frizure, ki je temeljito obračunala z debelimi, nerodnimi in skrajno nehigijenični-mi kitami. In če že ni pregnala kit, je vsaj upajmo, za vedno odpravila razne debelejše umetne podložke v obliki šopov las ali celih lasulj. Tudi ta sprememba je za zdravje velikega pomena. Koža na glavi in na čelu, kjer je zelo mnogo potnih žlez, se je otresla nepotrebne navlake tako, da lahko neovirano diha. Umetni nadomestki, ki jih v novejšem času zopet moda prinaša, pa so tako lahki in htgijenični, da jim ne more nihče nasprotovati. Prav tako je treba pozdraviti damske klobučke in čepice iz tenkega, lahkega blaga, ki ne dela zraku nobene ovire. Sedanja damska moda ki tako pospešuje reguliranje telesne toplote, da je pod obleko vedno svež, hladen in ne preveč vlažen zrak, je zelo mnogo pripomogla, da se je poprej tako občutljivo in nežno žensko telo utrdilo. Ta pojav je zelo razveseljiv. Nervozne, občutljive in čemerne ženske so zdaj neprimerno bolj redke kakor moški, dočim je bilo še nedavno obratno. Nahod ali resno prehlajenje po balu je bilo med ženskami v prejšnjih časih na dnevnem redu, ker so hodile dekoltirane samo na ples. Odkar pa nosijo globoko izrezane bluze in kratka krila stalno, niso več tako občutljive, da bi jim mogel škoditi vsak prepih. Novejša moda ie torej iz zdravstvenih ozirov naravnost idealna in zato se samo smešijo tisti, ki jo napadajo. — O moški obleki in njenih nedostatkih pa prihodnjič. Vpfc _ lesni seziji V nekdanjih pravljičnih časih so gospodje plesalci nosili bele rokavice, da so s tem varovali roko in toaleto svoje plesalke. Tam nekje v deželi bajtk pa so kmetska dekleta vzela robček seboj na ples in ga potisnila svojemu plesalcu v roke. da ni položil same gole dlani na njeno obleko. To je bilo nekoč . . . Danes je drugače. Bele rokavice so pri gospodih redki pojavi. Tudi najbolj reprezentativne osebnosti jih rajši nosijo v žepu kakor na rokah. In zakaj? Je li moda ali štedljivost zavzela tako široke dimenzije? Ali pa je to omalovaževanje plesalke, prireditve, in seveda 'tudi samega sebe. Zunanjosti gospodov in damskim toaletam v prilog bi vsekakor bilo, da se gospodje plesalci ravnajo po vzgledih nekdanjih lepih časov s tem, da se poslužujejo zopet belih rokavic, aikoravno že ne usnjenih pa vsaj pralnih. Vedeti bi pa gospodje tudi morali, da imajo potožiti roko na hrbet dame od zgoraj navzdol in ne od spodaj navzgor, ker s tem že itak kratko krilce prav neestetično na zadnji sredini dvignejo. Na ta nedostatek naj bi gospode opozarjali plesni učitelji in voditelji. In naj bi ta beležka veljala za upoštevanja vredno opozorilo. Critica. Nekoliko modnih pariških čeveljčkov iz letošnje plesne sezone afelije Marije Sar če ve Najlepše plesne toilete! Najnovejši materija!! Najhitrejša izvršitev! Ljubljana, Kongresni trg 4 Ko so se razhajali, so jih pozdravljali prvi petelini. Pevci so držali obljubo in molčali do Kajbičeve poroke čez leto dni. Takrat so zvečer zopet zapeli pred domom neveste Marte ono slavno: «Zadon nam____» Zahvalila sta se ženin in nevesta in zbor povabila v hišo k svatom. Tu j. Ivan Jamnik nazdravil paru in govor; o cvetju ljubezni, ki se nikoli ne ospe. In vstala je nevesta Marta v beli svileni obleki, z vencem na glavi, lepa in žareča, ter je dvignila čašo v zahvalo. Ko je zadela ob Jamnikovo čašo, se ji ie zaiskrilo oko in pordečilo lice. Nasmehnila se je mehko in ljubeznivo kakor iz lepe davnine. Jamnik je občuti! odsev minule sreeč in mu je vzplame-nelo v srcu toplo in svetlo. Zganil se je iz teh skritih občutkov ob pesmi, ki je zavriskala iz dvaseterh grl: «Dobro jutro, zlato jutro! Dober dan, ti beli dan! Zbogom ti, devojka moja, daleč pot je prek poljan!... Jamnik je občuti! sladko, nemirno i lest. Vzhrrc-tala ;;r.' je roka. ki je v. ' di!a prešerno pesem. Publiki v novoletni album Bilo je citati v ravnokar izdahlem letu, da so si dunajski trgovci napravili 'črno listo malomarnih plačnikov. Spričo sličnih tudi pri nas obstoječih malomarnih plačilnih razmer je nesporno umestno spregovoriti nekaj resnih besedi. Preprosto in po sebi je umevno, da kadar človek kaj potrebuje, najprej po-iSisM, imali sredstva, da si željeoo stvar nabavi So pa ljudje, ki tega krai-koma-lo ne pomislijo. Vedo samo, kaj potrebujejo in kje si bodo nabavili, ne briga pa jih, kje bodo vzeli sredstva. To je en tip lahkomiselnih in zamkernih plačnikov. Drugi tip je malo drugačen, a nic manj neprijeten. To so ljudje, ki razpolagajo* z zadostnimi sredstvi, a kljub ■:emu svojih obveznosti ne poravnavajo. In tako visijo računi mesece in leta. Kako dalekosežnega pomena je taka brezbrižnost, vedo pridobitni krogi gotovo prav dobro. Nered in dolgovr-stno zastajanje plačevanj je aosukrai pri današnjem itak velikem pomanjkanju denarja lahko naravnost usodepol-no. V splošno gospodarskem interesu bi bilo svetovati, da vsakdo toliko časa počaka z nabavo, doklčr nima dobesedno v rokah potrebnih novcev. Milomarnost plačevanja računov sc je menda najbolj razpasla v modni branši. Naravnost čudno je postopanje nekaternikev, ki jim je glavna stvar, da pridejo v posest zaželjene in naročene stvari, postranska skrb pa jim je, kdaj bodo plačali. Najenostavnejše bi napravili trgovci in obrtniki, da izvesijo ri-gorozna svarila, da se prodaja aii izvršuje samo proti takojšnjemu plačilu ali pa v zanesljivem dogovorjenem roku. S takim postopanjem bi se denarna kriza dokaj omilila, ker bi bila s tem izključena lahkomiselnost in brezobzirnosti konsumentov, ki to krizo v veliki meri in brez potrebe povzročajo. Vsak trgovec bo rajši reduciral svojo zalogo in obrtnik svoj personal, ker mu bodo ljubši manj številni, a zato zanesljivo plačljivi odjemalci. Izostale pa bodo, ako bo občinstvo točno plačevalo, itudi vse tiste različne razžalitve, ki nastajajo ob prilikah opominov m izter-javanj. Z vestnostjo in dobro voljo publike in z odločnim nastopom od strani trgovcev in podjetnikov bi se lahko ustvaril vzoren red v dobrobit splošnega gospodarskega položaja- In zato .'.parno, da te vrstice ne bodo samo glas vpijočega v puščavi Novska. Božji volek Prilezel je poleti iz Pariza v Berlin, na Dunaj in tudi pri nas je čepe! tu pa tam na prsih dame aH gospoda kot glavica maic igle-bucike. A zidaj gomaze cele karavane teh rdečih živalic. Modna dama nosi sedmopiikčasto polonico povsod. povsod kamor šine človeško oko — tudi na nogavičnih podvezah. Uno-šček je izdelan iz različnega materijala v naravni velikosti ali pa povečan, sti-itziram, idealiziran, apliciran, vezen ali naslikan. Ni ga mesta, na obleki, kamor bi mu bil vstop zabranjen. Zdaj se skriva v kožuhovinastem ovratniku, zidaj sc delanja kot ponižen sluga nad večernim čeveljčkom. Pa se zopet dvigne in razširja svoj obzor z visokoglavega klobučka. Bog ne dal da b; se dotaknil srečo obetajoče živalice kdo drugi kot lastnica sama! Kajti bilo bi sreče konec! Božji volek se je udomačil tudi prt gospodih. Kratkočasi jih na manšetnih gumbih, cigaretnih dozah, pižamah. Pisalnih mapah, naramnicah, kravatah, copatah... Pripovedujejo se anekdote in dovtipl Pojejo se kupleti o božjem voleku, da, o njem... Vdove _— Za božjo voljo, kaj je res, da dopisuješ z neznatnim moškim? — Oh, vrag naj ga nosi koder prebiva! Poslala sem mu tudi fotografijo, tisto najbolj srčkairo, s psičkom v naročju. — No... in? — Zahvalil se je in me vprašal, ali mu prodam psička. Pobožna želja On: »Torej mama tvoj oče ni hote! za novo leto pokloniti 10.000 D ti. ki jih tako potrebujeva?« Ona: »Ne. še hudo me je oštel in tebe je obral do kost!.« On: »Nič ne de! Ampak, ko bi le vedel. ali bova ob letu lahko rekla: Oče naš, ki si v nebesih, denar pa si pustil : nama.. Zrcalo. ! Sestrica: »Kadar se umijern, se pogledam vedno v zrcalo, če je obraz popolnoma snažen. Ali ti tudi tako?« Bratec: »Oh ne, saj vidim to na bri- < JUTRO* IL 1 5BSEBE 11 Nedelja 10.1 1926. Ruski znanstveniki na ljubljanski univerzi Nekoliko nadaljnjih podatkov k poročila o kulturnem delovanja ruske emigracije pri nas. Prof. Nikolaj M. Bubnov Nikolaj M. Bubnov je bil rojen t Kijevu. Srednjo šolo je študiral v Pctrogradu. Po c.aturi na klasični gimnaziji, povodom k*> tere je bil odlikovan s zlato medaljo, se je rpisal na zgodovinsko>filološko fakulteto petrogradike univerze, kjer je dobil po iz« pitih za diplomo in predloženi razpravi o Zgodovini burgundske države koncem V. In začetkom VI. stoletja (sv. Avit. Skcf mesta Vir >ne) naziv kandidata, ki odgovarja dok. torju filozofije germanskih univerz. Z« to razpravo je bil poleg tega odlikovan * zla« to medaljo, in univerza ga je obdržala kot štipendista, da se pripravi i« profesorja. Poslala ga je tudi v inozemstvo, kjer je insnstv-no deloval osobito v Parizu, poleg tega pa v mnogih knjižnicah drugih držav, kakor t Angliji, na Holandskem. v Belgiji, Nemčiji. Avstriji, Švici in Italiji. Po malone triletnem zbiranju gradiva »c je povrnil v Petrograd. kjer je obdelal to gradivo in iz« dal veliko (v treh zvezkih) delo o zgodo. vini Francije X. stoletja pod naslovom »Zbornik pisem Gerbers kot zgodovinski vir«. Ko je položil po ruskih akademičnih pravilih obvezne magistrske izpite in nasto. pil z javnim disputom o svoji disertaciji, mu je bila podeljena takoj stopnja doktorja splošne zgodovine brez predhodne druge ruske znanstvene stopnje (magistra). Petro, gradska akademija znanosti je odlikovala to delo, o katerem so se izrazile francoske In nemške znanstvene revije zelo pohvalno, s premijo mitropolita Makarija (1500 slatih ruoljev), kijevsk« univerza je pa povabila ».vtorja na stolico antične zgodovine. Od leta IS91. je bil Bubnov izredni, potem pa redni profesor te univerze. Predaval je naj« prej antično, potem srednjeveško, od let« j905. do januarja 192). pa je bil brez pre. dedka dekan, ker ga je univerz« ooetovano izvolil« na to mesta Let« 1S99. je izdal Bubnov v Berlinu veliko, kritično latinsko izdajo matematičnih del Gerberta in drugih ivtorjev X.—XI. stoletja, ki so bila velike« la pomen« za razumevanje postank« »o« dobnih številk in sodobnega način«, po ka« terem pišemo števila « pomočjo devetih makov, ki imajo svoj pomen po legi, in desetega znaka — ničle. O tej izdaji so se sngleški, francoski in nemški učenjaki zelo pohvalno izrazili, papež Leo XIII. je pa po« !al avtorju medaljo s svojo sliko. zak«j brojki 2 cifara« (Rad jugoslav. akad. knji. ga 230). Prof. Bubnov je bil delegit kijevske uni« verzo n« mednarodnih kongresih L 1908. v Berlinu in L 1913. v Londonu, kjer je imel dva referati, obenem p« je dosegel prizn«« nje ruskega jezika kot petega mednarodnega jezika na zgodovinsKih kongresih. Toda svetovna vojna je onemogočila kongres, ki bi se bil moral vršiti 1. 1918. v Petrcgradu, in tako ta uspeh ni prišel do veljave. Leta 1916. je dobil prof. Bubnov za 25!et« no delovanje na univerzi dosmrtni naziv zaslužnega profesorja, ki je dajal pravico do pokojnine tudi v slučaju, če bi bil služil izven univerze ic dobival plača Za 301etno državno službo v prosvetnem ministrstvu je dobil 1. 1918. pravico do polne pokojnine, kar ga pa ni motilo, da bi ne nadaljeval svo« je službe kot dekan, predaval za honorar in ostal član univerz.- z odločilnim glasom. Boljševik: so mu vzeli pokojnino, ker so smatrali, da je za delo sposoben, in tako ni dobival pokojnine, temveč plačo. Od let« 1920. je nadaljeval prof. Bubnov službo v kraljeviri SHS. Spočetka kot honorarni profesor v Skoplju, potem kot kontraktualni ir- naposled kot redni profesor v Ljubljani. Profesor Bubnov ima vsa ruska odlikovanja in trakc do zveze Sv. Stanislava L sopnje. Kontr. redni profesor dr. M. Jasinski Učenec ln naslednik na vseučilišči sto-iici znamenitega ruskega pravnega zgodovinarja M. S. Vladimirskega-Budanava. Minaii Ntkitič Jasinski, je bil rojen v južni Rušili, v kijevski guberniji. Leta 1888. je dovršil juridiono fakulteto na univerz! Sv, Vladimirja v Kijevu in je debil »stepen kandidata prav«, na kar je bi! odlikovan za predloženo kandidatsko disertacijo s zlato medaljo a z denarno premijo iz ustanove Pirogova za najboljšo razpravo. Univerza mu je predložila, naj ostane pri nji kot štipendist, da se pripravi za vseučiliškega profesorja na fakultet! za zgodovino ruskega prava. Leta 1891. je napravil izpit za »stepen magistra« ruskega prava. Leta 1901.. po Javnem disputu tiskane disertacije pa mu Je bila priznana znanstvena stopnja magistra kazenskega prava. Od ieta 1893. je bil docent, od leta 1901. Izredni, od leta Gerbert je bil papež z imenom Silvester IL j 1914. pa redni profesor zgodovine ruskega :,999,—1003.). ; prava na ki, i'o!cg drugih del je izdal Bubnov med leti • 905.—1916. več razprav, posvečenih doka« za. da naših številk in njihovega pomen« po legi nikakor niso izumili Indijci, niti so jih prinesli Arabci okoli X. stoletja v za« padno Afriko in arabsko Španijo, od tod p« okrog XII. stoletj« v latinsko Evropo, ka. r.or mislijo zgodovinarji m«tematike, sa njimi pa tudi vsi drugi. I pomen številk po legi. i same naše itevilke v njihovi arhaični obliki. Iz katere »o nastale indijske in «r«b. »ke številke, so bile znane latinski Evropi že r X. stoletju, še posebej p« Gcrbertu na računski deski, na t»ko zvrnem abaku. Ta desk« je razpredeljer« od desns proti levi na kolono ednic, dosetic. stotic itd., števil« sc pa označujejo z okroglimi ploščicami, na katerih je bilo zarisanih 9 številk. Ploščice se polagajo v desetične koione in predst«v. ijajo tako vss števili samo z devetimi zna« ki, dočim znak za ničlo tu ni potreben. Vse to je v X. stoletju »tar« rimska in grška tradicija, ki seg« nazaj najmanj za nekaj stoletij pred Kr. roj. Izven ab«ka sc števila papirju v pismeni obliki na ta način niso dala označiti, ker je manjka! znak za ničlo. :n zato Rimljani in Grki rezultatov opera« eij, izvršenih na »baku, niso mogli pisati za pisemskih pripomočkih z našimi deveti« !ni številkami s pomenom po legi. temveč so jih označevali na drug način. Naše številke pa so nastale mnogo prej pri narodu, ki je govoril uralo«altajski jezik in živel v Sred« nji Aziji. Nič!« je rizb« čiste (brez števil, ke) okrogle ploščice *bak« in je omogočila prehod od instrumentalnega računanja k pismenemu. Znak za ničlo je bil morebiti snan tudi Grkom, toda pismeno računanje je postalo mogoče samo v deželi, kjer so bile pisemske potrebščine poceni, v Indiji, kjer je ničla tudi dokazan« za VIIL stoletje po Kr. roj. V poljudni obliki je objavil prof. Bubnov te rezultate v knjigah, ki st« izšls I. 1980.: »Postanek in zgodovin« n»ših številk« in »Aritmetičn« sasmostojnost evropske kul« ture« (v nemščino prevedena in izdan« v Berlinu 1. 1914. »Arithmetische Selbststan« d gkeit der europiiischen Kultur«) poleg te. ja pa Se poljudnejša izdaja v hrvaščini let« 1925. »Postanak ««vremenog način« pisanja kijevski univerzi. Leta 1916 Je hi! imenovan za zaslužnega (emeritnega) rodnega profesorja. Poleg univerze je bil tudi profesoT na Višjih ženskih tečajih v Kijevu in na Bliž-nje-vzhodnem Institutu. Na slednjem je pr-> davai o splošnih principih prava, družbe in države. Od leta 1909. do 1919. je opravljal aa temenu izvolitve razne akadomične funkcije: bil je dekan juridične fakultete univerze Sv. Vladimiri a, prorektor iste univerze (od leta 1912. do 1917. Je bil izvoljen dvakrat) in dekan JirrkJične Sn srgovske fakultete Višjih ionski tečajev (do Jesen! 1919.). Bil je član mnogih ruskfi znanstvenih društev, kakor tudi član bi giavni urednik Arheografske komisije v Kijevu. V času svojega službovanja je dobi! pet rmperatorskih ruskih odlikovanj In car mu Je poslal pismeno zahvalo za njegovo aktivno sodelovanje pri evakuaciji kijevske univerze v Saratov in nazaj, ki se Je Izvršila med svetovno vojno (1. 1916 — 1916). Prof. Jasinski je izdal v ruščini 15 razprav o ruski pravni zgodovini. Ruska, poljska in češka znanstvena kritika se Je izrazila o večini njegovih del zelo pohvalno. Za eno teh del mu Je podelila ruska Akademija znanosti tudi nagrado. 2ivljenjepis prof. Jasinskeiga in podatki o njegovem znanstvenem delovanju so izšli v dveh en-ciklopedčnih slovarjih in sicer v češkem »Ottovem naučnem skvvnlku« (zvzek XIII. do XXVIII. ta v ruski izdaji Brocbkauso-vega enciklopedičnega slovarja (zv. 81.). Po S-mesečnem bivanju pod boljševiško vlado Je bi! prof. Jasinski koncem leta 1919 primoran bežati pred boljševiškim terorjem iz Kijeva v Odeso, od koder je odpotoval v Januarju 1920. v Jugoslavijo. V Jugoslavijo je prispe! februarja 1920.. te? se ustavil najprej v Nišu, kjer Je bil nek.-i časa predsednik uprave ondotne ruske kolonije. Poleti 1920. ie bil malone Istočasno izvoljen za profesorja Juridične fakultete zagrebške in ljubljanske univerze. 30. septembra 1920. je bil s kraljevim ukazom imenovan za kontraktualnega rednega profesorja jugoslovenske pravne zgodovine na ljubljanski univerz!. Od tega časa dalje predava prof. Jasinski na ljubljanski univerzi poleg osnovnega tečaja b pravne zgodovine Južnih Slovanov tudi različne dopolnilne pravnozgodov iraške tečaje (spiošnl uvod v pravno zgodovino slovanskih narodov, rusko pravno zgodovino, primerjalno zgodovino jugoslovenskeg« in ruskega kazenskega prava) in vodi praktične vaje, na katerih raziaga najvažnejše spomenike hrvatskega in srbskega prava. Za časa svojega bivanja v Ljubljani Je izda! prof. Jasinski izmed del, ki jih Je pripravil za tisk, 3 razprave o pravni zgodovini Južnih Slovanov in sicer v slovenščini in srbohrvaščini. Prof. ing. A. A. Kopilov Prof. ing. A. Kopilov, sedaj kortraktualni redn< profesor rudarskega strojeslovja na tehnični fakulteti ljubljanske univerze hi podpredsednik »Zveze ruskih znanstvenih akademičnih organizacij v inozemstvu«. Je bil v Rusiji redni profesor strojne tehnike na mehanični in rudarski fakulteti ter dekan mehanične fakultete Dotrkega politehničnega Instituta. Kr* so boljševiki pozimi leta 1919/20 navalili na Don, Je odpotoval lz Rusije, ker se moralno ni mogel sprijazniti z boljševiškim režimom. Začetkom leta 1920 Je prispel v Carigrad, kjer }e bil nekao časa član uprave enega največjih ruskih podjetij »Ruske družbe za brodarski promet ta trgovino«. Ko Je bila Jeseni !920. s Krima evakuirana ruska armada, ki se Je borila tam za nacionalno idejo, se Je zbralo v Turčiji, osobito pa v CarigTadu. več tisoč ruskih vlso-košolcev. Ktfub skrajno težkim življenskim razmeram, bedi in gladu so se organizirali ti visokošolci v Zvezo, s pomočjo kater« so storili vse, da nadaljujejo svojo naob-razbo ter se pripravijo za bodeče kulturno delo v obnovljen! Rusiji. Ta pokret ruske akademske omladine Je našei iskren odmev pri skupini ruskih profesorjev fai Javnih delavcev. k! so se mudili takrat v Carigradu. Na čelu s svojimi profesorji se Je ruska akademska omladina s vso silo lotila dela hi tako se ie posrečilo pomlad jeseni leta 1921. te Carigrada 1000 ruskih akademikov na Češkoslovaško, ki se ie rade volje odzvala na zadevno prošnjo bi sprejela te akademke kot Štipendiste na svoje visoke šole. Število ruskih Studentov-štipendistov na Češkoslovaškem se je kmalu zviSato in doseglo 7030. V zvezi z organizacijo te. v ruskem emigrantskem življenju morda najvažnejše akcije, k! naj bi pripravila Rusiji naraščaj toli potrebnih kulturnih delavcev, se je prof. A. Kopilov Jeseni teta 1921. z akademiki preselil v Praso, kjer je postal član kologija profesorjev pri odboru, čigar namen je bil. zasigurati ruskim študentom na Češkoslovaškem nadaljno naobraabo. Izvoljen je bil za podpredsednika omenjenega kolegija. Vzporedno $ to, akcijo Je š'o tudi ibiTan-je ruskih znanstvenih sil, ki Jih Je vrgio fcz Rusije bolišoviško nasilje. V vseh državah zapadne Evrope in v Ameriki so se ustanovile skupine ta druStva ruskih učenjakov in delavcev ruske visoke $nle. Jeseni 1921. Je bil v Pragi prvi kongres ruskih učenj akov-emigran tov, na katerem so se združile omenjene organizacije v »Zvezo mskrh znanstvenih akademičnih organizacij v inazemstvo-u«, na čelu s centralnim organom — upravo — v Pragi. Prof. A. Kopilov je bil izvoljen na prvem kongresu za člana uprave te zveze ln sicer kot podpredsednik. To častno mesto zavzema še sedaj. V Zvez! so včlanjena društva ln skupine ruskih učenjakov in višješolskih profesorjev, ki so se ustinoviJe v Jugoslaviji. Bolgariji, Angliji, Franciji, Nemčiji. Italiji. PoHskl, Estonski, Češkoslovaški, Turčiji in Scveml Ameriki. Vseh skupin Je 15, članov pa nad 500. Glavni namen Zveze Je pomagati članom pri nadaljevanju znanstvenega delovanja In omogočiti Jim izda-ianje njihovih znanstvenih del, kakor tudi skrbeti za ruske Študente v inozemstvu. Jeseni leta 1922 Je bil drugI kongres ruskih učeniakov-emigrantov v Prag!. Jeseni leta 1924 pa tretji, tudi v Pragi. Zadnji kongres je bil posebno dobro obiskan. Bil ie nekaka revija znanstvenega delovanja ruskih učenjakov v emigraciji. Zveza le bila razdeljena na Stki seketje: 1.) juridičnih in ekonomskih ved.- 2.) filozofskih m zgouovinsko-filološklh ved. 3.) naravoslovnih ved ln medicine ta 4.) čiste ki vporabne matematike ter tehničnega znanja. Referatov Je bilo na zadnjem kongresu nad 150. Koncem 1924. Ieta je dobil prof. A. Kopilov od tehnične fakultete ljubljanske univerze častno vabilo naj zavzame stolico rudarskega strojeslovja. Prof. Kopilov sma- V" ^ ^ Vs Vjr --v? TISKOVINE ^SšJ ZA TRGOVCE DENARNE ZAVODE in vsa draga tiskarska iela izvršuje točno in lično DELNIŠKA TISKARNA ^ D. D. V LJUBLJANI Miklošičeva cesta št 16 Ruska opereta v Pragi Ce govorimo danes o opereti sploh, imamo vedno v mislih izkliučno nemško, predvsem dunajsko, ki se ie od Straussov sem razvila v povsem svoj slog. sem in tam tu- pa ie misliti na bodočnost. Ker smo ruski begunci imeli brezplačt o Možnio po železnici, sem odootoval v Beograd, kjer sem dobil na prizadevanje profesorskega zbora beograjske univerze poziv na ljubliansko univerzo. Ko sem prispel v belo Ljubljano in še! po stopnicah univerzitetn. poslopia. nisem mogel verjeti, da bom po takšnih doživ- I nov sila zase. Je naravno, da skupno morejo (ne morajo) delovati vse tri sile še močnejše. — To je stara pesem, ki se Je končala vedno ob enostranski sposobnosti Igralskega ma-terijala in se je pri pevcu spotaknila navadno nad igralcem, pri igralcu pa navadno nad pevcem. Ce je k sreči kdaj združeval kdo vse to. ga je kazila njegova zunanjost, sploh ta problem, ki bi naj da! gledišču idealnega pevca, igralca, govornika, ki bi naj k vsemu temu prinesel Se lepo zunanjost v taki meri. da bi res v vsakem oziru zmagoval do popoldne Izčrpanosti materijo — takega pevca do danes ni bilo mogoče dobiti. Izemnl slučaji so zakrlviM ln rodili takozvanl starskl sistem, ki Je take obdarovane« delil po vsem svetu, mesto da bi jih skušal združiti v enem gledišču. Režiser Dančenko je stremel za praktičnim uresničenjem te Ideje In kar je pokazal njegov ansambl v Pragi, kjer Je gostoval v vinogradskem gledišču, mora veljati poskus za posrečen! To ie resTdčna zmaga nad materijo, tu n) več boja. Tu ni več pevcev, ni več Igralcev — tu so vsi samo tolmači Izvajanega dela. cMtfUcaeza očlaJuL odrasle je izšel B@ff tiMl Knjig« o lepem vedenju, govorjenju i« oblačenju v javnem in zasebnem živ« Ijenju. — Sestavljena po lastni izkušnji in na podlagi najnovejših Bon tonov velikih narodov. — Strani 280. Broširana velja 65 Din, t celo platno vezana 80 Din. Knjigo je izdala Knjigarna Tiskovne Zadruge v Ljub'j?ni, nasoroti Glav, Došfe Ijajih in težkem življenju v šotorih, predaval še kdaj visoki šoli. Rade volje sem spreiel ponudbo, naj nastopim službo honorarnega profesorja s plačo v znesku 500 Din. Sreča se mi je s tem zopet nasmehnila in začelo se je vnovič pedagoško in znanstveno delovanje, daleč ou domovine sicer, toda v bratski državi, ki mi je postala nova domovina. Ko sem bil izvoljen za rednega profesorja pa ni hotelo ministrstvo potrditi mojega imenovanja, češ. da sem tujec. Zato sem prosil za jugoslovansko državljanstvo, da bi mogel še ostali del moči in življenja posvetiti novi domovini Jugoslaviji Docent ing. J. Maidelj Docent ljubljanske univerze ing. J. Maj-delj Je bil rojen 20. dscembra 1874. (po staram koledarju) v Carskem Selu bliža Petrograda. Študiral Je visoko Mihajlov-sko artiljerijsko (tehnično) akademijo t Potrogradu. Po dovršenih študijah na omenjeni akademiji se je posveti! vojaško pedagoškemu ta znanstvenemu delu. Ing. MaJ-delj je avtor številnih samostojnih znanstvenih del in razprav o artiljerijski stroki v Rusiji V začetku vojne z Nemčijo Je vstrpii v aktivno službo kot poveljnik artilerijskega divzzijona in je ostal ves čas na bojišču. V Jugoslavijo Je prispel v februarju 1920. Leta 1921. je bil imenovan za kemika v pirotehničnem oddelku IV. armijske oblasti, obenem pa Je bil asistent na Višji tehnični šoli v Zagrebu. V novembru 1922. ie bii imenovan za asistenta na kemičnem Institutu ljubljanske univerze. V avgustu 1923. Je bi! imenovan za docenta, v Juliju 1924. pa Izvoljen za rednega profesorja telvničn« neorganične kemije. Za časa svojega bivanja v Jugoslaviji le napisal ta objav*! ve5 samostojnih razprav o analitični Ic fizični kemiji m ......- .. .i ' I »gaiBMBSBB - 5— Vse skupaj tako poštena, velika umetnost, biez bolno modernih eksperimentov in ve-likogestnega »Iskanja«, da je gledalca osup. nila ravno nekaka čudr.a enostavnost, ki je ob emala vse delo. Ia vendar ie bilo vse to tudi opereta. Dančenko nI segel po moderni, temveč po stari, ki se razlikuje od novih po nekoliko boljši glasbi in po tudi samo nekoliko manj btdasto pisanim besedilom. Zbral je več takih libretov, predelal, pridejal in črtal in naenkrat je ustvaril docela novo delo, kf tudi glede glasbe ni bilo enotno, temveč tudi tu uglajeno, črtano, pridejano, vzeto iz operete te ali one, seveda Istega avtorja. V tem slučaju Offenbacha. In opereta ie imela uspeh. Vzeli so X Ime, ter jo Imenovali, med drugim tudi glasbeno dramatična študija, toda značaj njen ie ostal. Dančenko in njegov ansambl pa sta dokazala pole« omeniene zmage nad telesno okernostjo igralčevo tudi to. da ie ravno v skupnem delovanju plesa (kot ritmično izražanje) govorjene in pete besede še toliko ntcbdelanega polja, da bo treba zopet ceie debe, ki bo tvorila samo v tem smislu in an.erL Pavel Dcbevec (Praga). > Trgovinska pogodba s Francijo Obenem s pogajanji za trgovinsko pogodbo z Anglijo so se začela te dni v Beogradu pogajanja s Francijo. Naša trgovinska bilanca s Francijo je aktivna. Uvoz iz Francije je leta 1924. znašal 276.4 milijona dinarjev. 3.36 odst. celokupnega našega uvoza, dočim je naš izvoz v Francijo znašal 362.8 milijona dinarjev ali 3.S0 odst. naše celokupne izvozne trgovine, tako, da znaša bilančni presežek nad 97 milijonov dinarjev. Francija je v naši uvozni trgovini na sedmem, v izvozni trgovini pa Ba osmem mestu. Direkten trgovinski promet med na-8o državo in Francijo ima kljub še vedno znatni posredovalni vlogi Duna;a in Trsta od leta do leta rastočo tendenco, dočim odstotni delež izvozne trgovine pada, kakor je razvidno Iz nastopne tabele: Leto Uvoz Izvoz v tisoč. Din. v odst., v tisoč. Din. v cdst. 1922. 195.856 3.04 215.813 5.85 1923. 270.192 3.25 318.155 4.33 1924. 276.375 3.36 362.874 3.80 Uvoz iz Francije, Pri uvozu iz Francije igrajo največjo Vlogo tekstilije. in sicer volneno blago, katerega uvozna vrednost je znašaia okrog 39 milijonov dinarjev, dalje izdelki iz bombaževine v vrednosti 30.6 milijona dinarjev, potem svila v vrednosti 15 milijonov dinarjev, gornje usnje, in sicer ševro ter druge vrste finega gornjega usnja v vrednosti 8.7 milijona dinarjev, kruponi v vrednosti 1.8 milijona dinarjev, ostale vrste usnja 1.6 milijona dinarjev in okrajnikov za okrog 2 milijona dinarjev, dočim je uvoz izdelkov iz usnja zelo neznaten. Po okupaciji Poruhrja je postala Francija znaten eksporter koksa in bri-ketov. V našo državo je uvozila koksa 19 milijonov kg v vrednosti 17 mlijc-nov dinarjev in briketov 6.700 ton v vrednosti 4.2 milijona dinarjev. Važen eksporten predmet Francije tvorijo produkti oljarske in milarske industrije. Jedilnih olj se je iz Francije uvozilo k nam lani v vrednosti 1.3 milijona dinarjev, ricinusovega o!.:a v vrednosti 1 milijona dinarjev, palmovega in kokosovega olja ter rastlinskega o'ja v vrednosti 4.2 milijona dinarjev. Vrednost uvoza mila iz Francije v našo državo pa znaša kljub visoki zaščitni carini 11 milijonov dinarjev. Med ostalimi predmeti in industrijskimi sirovina-mi je omeniti uvoz sirove voine v vrednosti 10 milijonov dinarjev in kolofonije v vrednosti 5 milijonov dinarjev. Po splošnem mnenju naš:h trgovcev so ovira večjega uvoza iz Francre poleg nepoznanja jezika in oddaljenoti francoskega tržišča, nezadostnega direktnega dohoda potnikov tudi kred tni pogoji francoskih trgovcev, ki so strožji kakor ca kreditni nogoji dohavite'iev iz Avstrije ter Češkoslovačke. zaradi česar tudi naši trgovci da'ejo prednost tem tržiščem pred francoskim. Us^hi Cehov in Avstrijcev pri nas ima:o svoj izvor v intenzivnem detajlnem potovanju. pri katerem obiščejo vse deta:rji -so nrpelial: na trg 18 vozov po 0.75 - 1 50 Dn l-g. o -O Mr- '?<•»»• -ovr-;- 9—10 telečje 1230 — 20, svinjsko 1030 — 2730, salo 22 — 25, slanina sveža 20 — 25, preka* jena 30 — 32, mast 25 — 32, prekajena gnjat 30 — 38, ovčje meso 10 — 1230, kranjske klobase 36 — 40, konjsko meso 6 — 12 Din kg. Perotnina: kokoši 30 — 50, piščanci 15 — 3730, race 50 — 40, gosi 59 — 80, pura* ni 65 — 100 Din komad. Sočivje in zelenja. va: karfijola I — 7, česen 12 — 16, čebula 2 — 4, kislo zelje 230 — 3, kisla repa 2 Din kg. ohrovt 1 — 4, endlvija 0,25 — 0.50 Din komad. Sadje: jabolka 5 — 8, hruške 6 — 10 Din kg. Mlečni proizvodi: mleko 2.50 — 3. smetana 12 — 14 Din liter, sirovo maslo 44, čajno 48 — 50. kuhano 50 — 55 Din kg. Jajca: 130 — 2 Din komad. Fižol: 2 — 2.25 Din liter. Cene krmi: seno 70 — SO, slama 50 Din zs 100 kg. Tržna poročila D majska borza za kmetijske produkte (8. januarja.) Iz Amerike so poročila zopet mlačna. V Chicagu je pšenica popustila za 4 cente. Pod vplivom teh vesti je bila na dunajskem tržišču največja rezervira-n.st kupcev. Cene pakazujejo tendenco padanja razen v pšenici, ki je spričo pomanjkanja blaga cbdržab ceno. Noti rajo vključno blagovnoproTnetni davek brez carine na debelo za 100 kg v šilingih: pšenicn: dsmsča 40 — 40.50, madžarska potiska 45 ■do 47; rž: domača 3S.25 — 28.75; turščiea: madžarska ali jugoslov en k a 21.75 do 23.75; oves: domači 27.50 — 29. = Izredna glavna skupščina Zveze Indu- strijcev za Slovenijo sc bo vršila v petek 15. t. m. ob 10.30 dopoldne v dvorani društva »Kazino* v Ljubljani. Dnevni red: i. Naznanilo predsedništva. 2. Državna industrijska politika in naša indrstrija. (poročevalec tajnik inženjer Milan Šuklie). = Pomladni vinski sejem v Zagrebu. Priprave za to prireditev, ki bo prva več a te vi ste v državi, se nadaljujejo z vso hitrost o Prijavljenih je že lepo število razstavljal-cfcv, tako vinskih prcducentov. trgovcev kakor tvornic raznih alkoholnih pijač. Uprava Zagrebškega zbora polaga važnost na to da na sejmu razstavijo svoje biago tudi manjša podjetja. S strani interesentov se is izrazila misel, da se mali razstavljale!" združi o ter razstavijo skupno, kar bi zmanjšalo stroške za vsakega posameznika. Uprava Zbora daje na zahtevo podrobnejša navodila. V interesu je vseh interesentov, ki žele r.a sejmu sodelovati, a še niso prijavili, da čimprej pošljejo svoie prijave, da se jiiu bo osigura! potreben prostor. See-m bo trajal od 21. do 28. 'trarca ter se bo prireja! redno vsako leto pred Veliko nočjo. = Poslovanja beograjskega trgovinskega sodišča v lanskem letu. Beograjsko trgovin sko sodišče je bilo v letu 1925. zelo aktivno. V Beogradu in okolici je bilo protokoliranih 454 novih tvrdk. Največ protokolacij je bilo v mas-cu (164) in v aprfta (147), a najmairj v septembru (87). Tatesiranih je bilo 1630 menic, protestiranih 7007 in stavljenih 4097 meničnih zabran. Največ protestov ;e bilo v Januarja, m sicer 893 s 382 zabraTiami. Nai-mamj protestov je bilo v apriin, to je 606 z 291 zabranami. Konkurzov is bilo zahtevanih v letu 1925. 238 in 33 poravnav. zr Promet beograjske borze je ^našal lani okrog 4 milijarde dinarjev in ie bil večji kakor v letu 1924. Največji promet so zabeležili med tujimi plačilnimi sredstvi funti šterftttgli, potem švicarski franki, dolarji, češkoslovaške krone itd. Borzno sodišče je imelo opravka s 97 spori. = Slabo leto boograjskiSi bank ie bilo leto 1625. Spričo pomanjkanja denarja so mnoge banke šle v poravnavo. Ko pa je bii denar na razpolago, se ne&ateri zavodi niso mogli c ri jen tirati in denar :im ie ležal v tresorjih. Uprave bank so često odklanjale tudi ljudi z doforimi kreditnimi sposobnostmi, tako da kredit pri Narodni banki ni Ml izrabljen. S te™ je izgubilo gospodarstva ogromno *vo-to obratnega kapitala, keT je držala Narodna baraka denar v rezervi. Obrestna mera beograjskih barJk ni bila stalna. Na posredovanje Narodne banke, ki ie zahtevala maksi mirarrje obrestne mere in zaradi večjega dotoka denarja je obrestna mera padla, točo konca leta le zopet poskočila. = y;.rkurz je razglašen o imovini Franca Fidterja in Frančiške Fidlerjeve, trgovca v Slovenski Bistrici. Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici bo 29 L m. ob 9. dopoldne. Oglasitveni rok do 17 februarja. Ugotovitveni naro& pri imenovanem sodišču 3. marca ob 9. = Zboljšanje v češkoslovaški Industriji železa, iz Prage poročajo, da je praška It-leznofcidusirijska družba postavila v obrat nov plavž, tako da ima sedaj štiri v obratu. Ta plavž pa bo obratoval baje samo kratko časa- — Novi svetovalec Avstrijske narodni. banke. Z Dunaja'poroča o: Ker ie svetovalec Avstrijske narodne banke prof. van G_v:i odstop?! ie na njegovo mesto »ontiniran Mr. Robert Charles Kay. — Poravnalno postopanje stare dunajske bančne tvrdke. Z Dimaja poroča o, da ja saprosila za otvoritev poravnalnega posio-pauja stara dunajska bančna tvrdka Jacgues VVeiss. Bančna tvrdka ponuja 50 odstotno poravnavo. = Prostovoljno oddajanje ziata za Poljsko banko. V Varšavi se je pckrenila akci a za prostovoljno oddajanje zlata in vrednostr.;;-predmetov v vseh mestih Poljske v svrho notranjega posojila za Poljsko banko. Zbrano zlato nai bi služilo za povečanje kovinskega kritja za poljske bankovce. S stras' poljske vlade se ta akcija odobrava. = Poliakl žele moratorij. Kakor poro«, časopisje, ie Trgovska zbornica v Lvovn predlagala Trgovski zbornici na Dunaju šesfcrssečni meratarij za poljska plačila v Avstriji. Avstrijski trgovski krogi niso naklonjeni tej prošnji spričo težkega stanji avstrijskega gospodarstva in bo zaradi tega prošnja gotovo zavrnjena. — Francoske tekstilne ivornlce v Italiji, V Italiji so nedavno odkrili sovo vrsto sl-rovin za tekstilno fabrikacijo, ki se zaenkra: še ne izda v javnost. V zvezi s to iznajdbo je sklenil neki francoski industdi ski konzorcij premestit: svoje tvornice iz Lillea rs Roubaisa v Italijo. Omenjeni konzorcij je v Milanu s podporo italijanskega kapitala že osnovai industrijsko podjetje za proizvodnje tekstilnega blaga. Glavnica tega podjetje znaša 9 milijonov lir. = H konkurzu milanske bančne tirmo Sondi. Te dni je bilo prvo zborovanje upnikov milanske bančne tvTdke Bona-, med katerimi se nahajajo skoro vsi kreditni zaved: in industrijske družbe Italije. Pasiva znašajo 164 milijonov lir, a aktiva samo 14 milijonov lir, vendar upajo, da se bo pasiva še nekoliko zmanjšala. Za kuratorja ie bil potrjen poslanec Scialoja tn izvoljen je bil nadzorni svet = Rekordne številke v ameriški zunanji trgovini. Iz Newyorka poročajo: Zunanja trgovina Zedfejenih diržav v letu 1925. presega zunanjo trgovino leta 1924. za 950 milijonov dolarjev. V prvih 11 mesecih ie znašsi celokupni izvoz iz Zedinjenih dTŽav 44-11 m; lljonov dolarjev, to je za 296 milijonov dolarjev več kakor v enakem času leta 192-1. Uvoz ie znaša! 3830 rrilijonov dolarjev (zo 554 milijonov dolarjev več kakor v eraken: času leta 1924.) Uvoz v Evropo je poskoči! za 137 milijonov dolarjev. = .Menični protesti v Rusiji. V časv oč decembra 1924. do okteora 1925. je bilo \ sovjetski Rusiji protestiranjih skupno 357.816 menic v znesku 235 milijonov rubljev; oi teh je b£k> menic državnih organizacij v znesku 68 milijonov rabljev, menic zadrug v znesku 109 milijonov mbljev te: ntenle privatnih oseb v zneska 28 milijonov r-cbljerv. CURIH. Beograd 9165. Berlin 123.25, Newyork 517.58, London 35.07, Pariz 19.775, Milan 20.895, - Praga 15.335, Bud rrtpešle 0.007260, Bukarešta 2.34, Sofija 3.70, Dunaj 72.90. TRST. Efekti: obligacije Julijske Krajine 66.95. Živnorstenska 275, Assicirrazio::: Oenerali 6650. Oceania 150. Split cement 420. Devize: Beograd 43.K5 — 44.15, Dunaj 348 — 355, Praga 73.25 — 73.75, London 120.075 — 120.175, Pariz 94.25 do 94.75, Newyork 24.7350 — 24.S250, Curih 478 — 481, Budimpešta 0.0345 — 0.0350, Bukarešta 11 — 11.50. Valute: dinarji 43.25 — 44. dolarji 24.70 — 2-1*0. 20 zhct frankov 94 — 97, zlata lira 477.93. BERLIN. Beograd 7.42, London 20.351 Newyork 4.195, Pariz 16.01, Praga 12.415 Curih 81.02, Dunaj 59.04, Milan 16.935. ¥i*emensko Luhliana. 9. j-nur>rja 1926 Lhibliam 306 m r.nri tnorjrrp hr.T opazovanja ob Luhl ana . LjuMjana . f.jvbljana . Zagreb . . Beograd . Dunaj . . I Vaga . , inomost . 7. 14 21. 7. 7. 7. 7. 7. /račn tlak Zračiia temperatura Veter Oblačno o—10 . adav n. ; I mm ; ! ?69-5 "68-8 770 7 765-9 — 25 - 12 — 2-0 00 2-0 iua. zap. ?ev. zap. ug. ?.xn. jug. vzh. sev. zap. megla • megla obl. 1 6 7671 2-0 jug. zap. ObL i 0'5 ( i J Solnce vzhaja ob 7 37 zahaja ob 16-36, iuna vzhaja ob 1 £9 ?ahaja o! 12 54 Domneva dunajske meteorološke cen trale. da bo milo z'msko vreme še dalje časa trajalo, ker obvladuje visok zračni tlak. združ:n s hudim mrazom, severno Ameriko in notranjo ter severno Azijo, se je dobro obnesla. N:z.4 zračni tla!; se drži izredno stanovitn: ves čas nad vsem severnim delom Atlantskega oceana, segajoč od amer ške obale do srednje Evrope. Zato d vaja južnozapadni veter neprest? topli morski zrak Dreko zapadne, juž in srednje Evrope na sever; vsa zap;' na Evrora Ima milo zimo. Dunaj je in v zadnjih 75. letih samo dvakrat ta' izredno visoko toploto v istem č? kakor koncem zadnjega decembra. T p!i južni zrak ie prodrl ob Skand'na\ silno daleč na sever: ccio nn dalji Spitzbergh je v petek. 8. januaria z' trni. toplomer krzal 4° C nad ničlo. Okrog Novega 1^'n >e t™i!i irg -rev. h! trdi v srodmj Rusiji in k -mij ; -kraini sever je imel tcr-rralTo p: ničio. rjmrka je nabori* tudi v M, skvi in v vsem gornjem Povolžju. \ zadnjih dneh pa se je stvar tamkaj nekoliko spremenila: sibirski mraz je p: tisni! znova preko Urala in se razširi tja do Skandinavskega gorovja, k; J ostalo meja med mrazom in toplim oceanskim vremenom. Na drugo strav ■e ruski mraz počasi širi proti Črnem;: 'orju in proti Karpatom. Središče depresije se nahaja skor; is čas v bližini Anglije. Zato tamka' \"oro neprestano dežuje in nastopile so 'ne poplave, p^iv tako v bližnih pre-Irh' severne Franciie, Holandije in sc-ozacadne Nemčije, •ti imamo razmeroma zelo suho juž-vreme; vzrok je dejstvo, da se jc: :k zračni tlak primakni! od juga nrc-Sredozemskega morja do nas. ':a razporeditev zračnega tlaka jc naše kraje vedno ugodna, ker pri-i vedno suho in toplejše vreme Po-no vreme je tudi v ostali južni Fv-i. h da seveda še bolj toplo ir. jajc: takoj n;1. severni strani Alp irna-siabše. deževnejše vreme. «JUTRO* št. 7 = 13 Nedelja 10.1. 1926 Sax Rohmer: 15 Rdeči četektiu Kerry je krepko žveči! gumi in ves zamišljen pritisnil na kljuko vrat, katera so vedla iz tega notranjega prostora, ki je bil menda pisarna, ven na hodnik. Vedel je, da so ta vrata zaklenjena. Nato je odšel nazaj preko vsega Kazminega stanovanja na stopnišče in po stopnicah navzgor v tretje nadstropje. Svetil si je s svojo lučjo. S stopnišča je šel p0 ozkem hodniku, dokler ni bil na vrhu drugega stopnišča v zadnjem delu hiše. Na najbližjih vratih je čital napis: *Cubanis Cigarette Company«. Poskusil je kljuko. Vrata so bila zakljenjena, kot je pričakoval. Pokleknil je. držal električno luč tik poleg obraza, gledal in svetil skozi ključavnico. Ves čas je marljivo žvečil. Čez nekaj časa je vstal, šel spet dol, toda po zadnjih stopnicah in je zamišljeno stal pred vrati v notranjo Kazmino sobo. Potem je šel po ozkem hodniku naprej do vrat, kjer je stal stražnik in spet izginil v skrivnostnem stanovanju. Vzel je le svojo palico in svoj površnik, ugasnil luč in odšel. Pet minut pozneje je pozvonil na vratih hiše Sira Luciena. Odpri mu je stražnik in Kerry je šel naravnost v študijsko sobo, 'k>er je sedel Coombes, sicer malo utrujen, a zadovoljno se smehljajoč za veliko pisalno mizo pred velikim kupom listin. — Kaj je novega? je vprašal Kerry. — Mareno je šel spat, izvedenec Iz Home Officea") pa... Prekinil ga je višji nadzornik Kerry, ki je divje s pestjo udaril ob mizo, tako da ga je stražnik Coombes kar nervozno pogledal. — Tako! je vzkliknil jezno. Izvedenec iz Home Ofiicea! To je črni možak z ovratnikom iz kožuhovine. Če ne poverijo tega slučaja samo meni, ga rajši pustim. Nočem nikogar, ki bi mi kvari! moje delo. Takoj javim to svojemu šefu. Kaj vraga imajo s to zadevo opraviti v Home Officeu? — Nimam pojma, je zamrmral Coombes. A vsekakor je visoka živina, to sem razvidel iz načina, kako se je White!eaf obnašal proti njemu. Dal mi je povelje, naj ostanem v kuhinji in pazim na Marena, dokler bo on preiskaval v tej sobi. — Dal vam ie povelje! je zakričal Kerry. Njegovi zobje so se zasvetili in njegove jekleno-modre oči so se zabliskale. Dai vam je povelje! Hočem vam staviti eno vprašanje, detektiv Coombes. Komu je poverjen ta slučaj? — Mislim, da vam. — Samo mislite? — Ne, vam je poverjen. — Tako je, dobro; kaj ste že rekli? — Rekel sem, da sem šel v kuhinjo... — In še prej o nekem »povelju«. Ubogi Coombes se je mirno nasmehljal. — Cujte, je dejal in posrumno prenašal divji pogk*.! svojega predstojnika. Saj nisetn mogel storiti nič drugega. •) ministrstvo za notranje zadeve. — Prenehajte s smehom! je divje pristavil Kerry. Prokleta stvar! Parkrat je stopil po sobi, potem pa je dejal: — Poročajte mi naprej, Coombes. — Bil sem v kuhinji, gospod iz notranjega ministrstva pa je bil sam tukaj kake pol ure. — Sam? — Nadzornik VVhiteleaf je bil medtem v jedilnici. — Kaj je tudi on dobil »povelje«? — Menda. Mislim, da mu je bil nekak vodnik pri celi stvari — Lepo, ie vzkliknil Kerry divje, torej bil je nekak vodnik? Ali mi morete povedati, kaj je iskal tu notri ta možak? — Odprl je okno. To sem prav razločno čuL — No, še lepše! Storil je isto, kar hočem storiti jaz. Soba je bila prostrana in je morala prej služiti kot umetniški atelje. Na eni strani je bil vzvišen prostor, do katerega se je prišlo po dveh stopnicah. Tu je bilo menda mesto za model. Na tem vzvišenem mestu je bilo več polic za knjige, v sredi pa je bila plišasta zavesa, ki je zakrivala okno. Kerry je potegnil zaveso, odprl okno in pogledal v Albemarle Street Na sivem zimskem nebu ni bilo ne lune. ne zvezd. Povsod je vladala skrivnostna poltema. Pod oknom je bil zelo širok žleb za dežnico, v katerega je vodila lesena lestev, ki je detektiva naravnost vabila naj gre po njej navzdol. Naprej pa je bila cela vrsta železnih lestev in držajev, ki so tvorili pot za ognjegasce v slučaju požara. Ravno pred njim je bila skupina hiš, vrhu katere sta bili dve ozki okni. Kerryju se je zdelo, da ga gledajo kot bedeče očL Zlezel je po lestvi navzdol na streho, gledajoč na vse strani. Na eni strani je videl arkade, ki vežejo Albemarle Street z 0!d Bond Streetom, pred njim pa se je nadaljevala cela vrsta ročajev in lestvic. Spenjal se ie po lestvicah naprej in lezel v smeri proti Bond Streetu. Coombes ga je opazoval z okna. Ko je prišel do severnega izmed onih oken. ki so bila vzbudila njegovo zanimanje, je pokleknil in posvetil skozi okno z žepno svetilko. Skozi okno je zapazil majhno skladišče, v katerem so bili kupi zabojev. Neposredno pod oknom je bila nepleskena lesena miza. Na njej so bili manjši zavojčki, v katerih so bile menda cigarete. Kerry je začel ogledovati okno. Takoj je spoznal, da ni zaprto. Prijel je spodaj za leseni okvir in počasi odprl okno. Pri tem je opazil, da se je odpiralo popolnoma brezslišno! Izstopil je skozi okno na mizo, ki se je pod njegovo težo zazibala. Ena njenih nog je bila krajša kot druge tri. Stopil je na tla tiho kot le mogoče in takoj ugasnil luč. Začuli so se koraki od zunaj. Nekdo je tekel po stopnicah navzgor in stopil pred vrata. Naenkrat se je pokazal krog luči na mlečnem steklu vrat. Kerry je stal čisto mirno in krepko žvečil gumi. — Kdo je tu? je zagrmel glas stražnika, ki ga Je bil postavil pred Kazmino stanovanje. Višji nadzornik ni odgovoril. — Ali je kdo tu notri? je še enkrat zakllcal stražnik. Krog luči je izginil in Kerry je čul. kako je stražnik vznemirjen hitel po hodniku naprej ter pregledoval ostale pisarne. Toda žarek njegove luči je dovolj dolgo svetil na mlečno steklo na vratih, da je Kerry mogel čitati besede, ki so bile tu napleskane v črnih črkah. Prikazale so se mu seveda narobe in čital je sledeče: SINABUC ETTERAGIC Y0C 11. poglavje. Tajno društvo« Ob pol šestih zjutraj je Margareto Halley zbudila njena služabnica, ki je bila še sama napol v snu. Margareta se je usedla v postelji in prižgala električno luč. Pogledala je vizitko, ki jo ji je bila prinesla služabnica in čitala je na njen sledeče: CHIEP INSPECTOR KERRV. cm New Scotland Yard, S. W. L _ O, draga moja, je dejala zaspano. Kako zgoden obisk! Ali je kopel pripravljena, Janet? — Zal ne, je rekla postrežnica, preprosta starejša ženska, tip prave služabnice. Ali naj pripravim kopel? — Da, pa hitro. Reci nadzorniku Kerryu, da bom kmalu končala. Pet minut pozneje je Margareta stopila v malo sprejemnico, kjer si je Kerry ravnokar popravil kravato in z zanimanjem gledal na mizi veliko fotografijo, ki je predstavljala gospodično doktorico v vojaški uniformi Kerryjeve oči so se zadovoljno zabliskale, ko je opazil visoko postavo v volneni domači obleki. Takoj je zapazil, da Ima lepa atletična postava Margarete nekaj moškega. Naglo si je uredila svetle lase, nalašč z afektirano zanemarjenostjo. Spadala je v ono ultra moderno šolo, ki z občudovanjem sledi vsemu moškemu, ki se pa kljub temu ne more popolnoma otresti ženske. Hotela je imeti zelo inteligenten obraz, kar pa ni bilo tako lahko, ker je bila naravnost kmetsko zdravih lic. — Dobro iutro, gospod nadzornik, je pozdravila mirno. Pričakovala sem vas. — Res, gospodična? Kerry Jo je začudeno pogledaL Torej vi veste, čemu prihajam? — Da, mislim. Ali ne boste sedli? Zal mi Je, da je soba precej hladna. Gre za Sira Luciena Pynea? — Tako je, je odgovoril Kerry, stvar se tiče njega. Telefonsko sem govoril s Hinkesom, služabnikom gospoda Monte Irvina, ki mi je povedal, da ste kot zdravnica pričakovali gospo Irvin. — Pravzaprav nisem bila njena stalna zdravnica, toda... Margareta se je obotavljala, pogledala z trenutek višjega nadzornika, potem pa povesila pogled na pisalno mizo, pri kateri je sedela. Začela ie udarjati na pivnik z nožem iz slonove kosti Kerry jo je zelo pozorno opazoval. — Od vašega pričevanja, Miss Halley, je dejal naglo, lahko zavisi življenje izginule gospe. — O, je vzkliknila Margareta, kaj se je vendar pripetilo? Poklicala sem jo telefonsko še ob dveh zjutraj, potem sem pa izgubila vsako upanje. — Gospodična, v tem slučaju je nekaj, česar nikakor ne moren razumeti. Prišel sem k vam, da me morda vi poučite. £ Jg fel; B? Iti E9 m F* cbčesremetna, informacijska, propagandna m zclovatr.a pisarna. LJUBLJANA Aleksandrov« cesta štev. 8. posreduje POSOJILA PROTI (JKSJIŽBI in TRGOVSKE KREDITE ter daje INFORMACIJE o premoženjskih raz' merah in kreditni sposobnosti raznih trgovskih tvrdk tuzemstva in inozemstva. ifpopotaelSi so novi * w» illil siro 7a vsakovrsno obrt in industrij najbolj priporočljivi. Večletno jamslvo. Brezplačen pouk v vezenja • n žane cene Plačljivo na obrok? (L Novo mesto se proda — po izredno ugodni ceni« — Interesenti odnosno kupci noj se javijo nepreklicno do 18. januaija 1926 pri Aloma Company, Ljubljana, Car.karjevo nabrežje 1 (Palača Slavenske banke). m !e]te cM! (I ZLATOM THtfilTiN NILU se nah° vezano milo v najbolj učinkoviti topi Ivi obliki. Dve mo«očni čistilni mo{| sodelujeta in se izpopolnjujeta: terpentin razkroji, milo jo izpere. D - nek Zlatorog farpen-tinosera mila ie zato neprenosljivi V najkraifem času je Zlatorog terpentlnovo milo prikupilo vsem gospodinjam in vsika, ki je enkrat p>ala z njim, nt- ii-orablja več drugega rrili. Da se seznanijo s Zlato« rog terpentinovlm milom tudi n>jiiril krog', se od 1 a gusta 1925 v vsak tU soči komad Zlatorog ter» pentinovega mila vpre&a 10 frankov zlatnik, ki med vporabo blisk i je pozdravlja presenečeno gospodinjo. V liko zl t-nikov se je do sedaj že našlo. Kup te Se da-nes zlata vredno milo in iščite zlatnik ! h . ■ Poslovne knjige. P. n. bančnim zavodom ter industrijskim podjetjem dobavljam poslovne knjige itd« po posebnem naročilu v fini in trpežni vezavi v naj kraj Sem času. Knjigoveznica in črtalnica A. Janežič, Ljubljana uuiimun Poslovni lokal ž Slilf d šč:, klet in nodsfreSie se oddajo z 1. aprilom 1.1. na Kongresnem trgu št. 14. Reflektanii naj vložijo rismene ponudi.e do 15. lebruarja t. I. na la-trnka: Julij Ešfcert, Liubliana, Dunajska ceste št. 33- Idlliraill^SSS^SGSSSSGlIiSEESGl zopet cenejši! Iz bombažnega atlasa .... Din 99*— Iz svilenega atlasa.....Din 149'— Iz prvovrstnega laka .... Din 229'— Prodajalna v Mariboru: MARIBOR PT Nekoliko izvrstnih livarjev sprejme pod ugodnimi pogoji livarna tasta 8 Eerovina v Zenici. Razprodaja. H koncu sezije razprodajam po znatno znižanih cenah razne kožuhovinaste izdelke, kakor plašče, jopice, boe, otročje garniture i. dr. Sp ejemam lisice kakor vseh vrst kože v strojenje in barvanje in v popolno izdelavo. P. SEMKO krmar Turjaški trg štev. 1 (trgovina), Vič-Llince štev. 5. (tvornica) Nakup kož div ačine po najvišjih dnevnih cenah. Novost! Novost! Domača Industrija! Vesla-Ralilit-illi neprekosijivi, najdekorativnejii v vsakem slogu in barvil Vesta, svetlobna industrija! tovarna lestencev in svetlobnih teles Atelje: Kolodvorska ulioa 8/1. Aleksandrova testa 7/V. 90-1 «JUTRO* št 7 14 Mati oglasi, ki služijo v posredovalne ia socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5-—v ienitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1 •—. Najmanjši snesek Din 10'-% Benečanski jarmenik kompleten. železni deli z eno vojnico, prodam takoj za «000 Din. Naslov pove oprava »Jutra*. Športni voziček (za otroke) in žaket obleka za mladega gospoda, skoro nova, se prodasta. Naslov pove uprava »Jutra*. 712 Cfrrt Vuikanizira vse vrste godlja parna vulkanizacija P. Skalar T Ljubljani. Rimska cesta U 270 • T. RABIČ *] & ^Ljubljana " I^orskn! Izdelujem plašče po 100 Din, kostum« In vo-eerrs toalet« najceneje in po najnovejših krojih. — Naslov pove »prava »Jutra* 701 Radio-kiinika ? »opravlja Bestave, de-e, slušalke in akumulatorje — Polnitev akumulatorjev. J. Goreč. Ljblj. kreditna banka. 25-a H Čopiče, ščetke izdeluje najceneje Hmko Šimenc, Kongresni trg 8. 740 Boljšo pekarno Iščem v n3jem. Ponudbe ca upr. »Jutra* ped iilro »Pekar*. 629 Modna šivilja Marija Krmelj Ljubljana. Betbovuova . B03 Rabim hlapca za razvažacje sodavioe. — Opraviti ima s parom kenj, mora znati pisati ter biti trezen in pošten. Nastop takoj. — Naslov: O. Kos. Radete pri Zidanem mostu. Prvovrstni livar zvonov h) kovta (Glocken u. Metallgiessor) ln izprašan kovač za večja tvoral-Ska knvaSka dela s« Iščeta. Oba morata biti popolnoma izučena v svofi stroki. Ponudbe z navedbo starosti pod Šifro »Zvono BB-16. na Inrerreklam d. 4. v Zagrebu. Stroesmayerr»va 8. 35» Pekovski vajenec priden in pošten se sprejme takoj. Naslov pove oprava »Jutra*. 401 Išče se šofer za tovorni avto zamke •Fiat«, event tudi za luksuzni avto, ter ee prosi ponudbe vposlati s referenca-ml in pogoji na upravo d Iifro »Vesten .Jutra. In v Šofer*. 330 Majer oženjen, z najveS dvema odraslima otrokoma, vešč Živinoreje, poljedelstva in vinogradništva, dobi mesto. Naslov pove uprava »Jutra. 11J Pošteno žensko ki bi vodila gospodinjstvo pri vdovcu na deiell, ee išče za takoj ali pozneje. Naslov pove narava »Jutra* 665 Učenka pridna in poštenih staršev, so sprejme v trgovino mešanega blaga Vinko Jeler, Sevnica ob Savi. 562 Opekarski mojster se sprejme v opekarno z elektr. pogonom. Cenjene ponndbe na naslov: Viktor MOller, Zagorje ob Savi. 561 Natakarica na račun, pridna in poštena, zmožna slov. in nemškega jezika, se i 5 5 e na deželo. Prednost Ima taka s kavcijo ta ki reflektira na trajno službo. Naslov v npfavi «Jatra». 622 Elektromonter za hišne Instalacije se i§če. Poadbe a spričevali in zahtevki na upravo «Jutra> pod Šifro »Ljubljana 898». 702 Izprašanega kurjača iščem za bližino Ljubljano. Ponudbe z zahtevki plače pod Šifro »Vesten 700» na upravo »Jutra*. 706 Dečko s primemo Šolsko naobraz-bo, zdrav in pošten, se sprejme v trgovino mešanega blaga. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Polten*. 661 Šoferja zanesljivega, dobrega »vto-monterja, sprejme Kollnska tovarna v Ljubljani. 109 G. Flux Ljubljana, Gosposka ul. 4/1 Oblastv. fconc., čez 83 let obstoječi strokovni posredovalni zavod, priporoča boljše, inteligentno osebje vsake vrste ta tu ID bven. Priložite znamke. 575 Trgovski vajenec 8 primerno Šolsko izobrazbo, zdrav ia krepak, se sprejme v trgovino mešan, blaga. Naslov pove uprava »Jutra*. 437 151etno deklico zdravo, iSčem k 10 mesecev staremu otroku, dnevno od 8.—17. me. Hrana v hiši. Naslov pove uprava »Jutra* Mesarski pomočnik priden to po3ten ter u&eneo se sprejmeta takoj. Naslov pove opr. »Jutra*. 525 Perfektna kuharica ve3ča slovenskega in nemškega jezika, se sprejme. Nastop 17. t m. Več pove Ing. Viktor Accetto, Ljubljana, Tabor 2. 043 2 kolar. pomočnika in vajenec se takoj sprejmejo. — Naslov: Anton Weiss. autollčar, S». Šiška, Slovenska cesta (Perutninski zavod). 645 Potnike za Slovenijo In zastopnike za Maribor in Oelje iščem preti dobri proviziji. — Ponudbe na opravo »Jutra* pod »Dober Z35luiek 402*. 725 Kuharica ki bi oprevljala tudi druga maniša dela, 1« z večletnim spričevalom, se sprejme v sredini mesta k 3 osebam. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Dobra plača*. 729 Pražilca za ječmen dobro Izurjenega, isce večje podjetje v Sloveniji. — Poudbe, v kojih je navesti dosedanje službovanje, je nasloviti na upravo »Jutra* pod Šifro »Pražilec*. 751 Špecerisi vsestransko izurjen, dober prodajalec, vojaščine prost, aeli premeniti mesto. Položi kavcijo. Ponudbe na podružnico oJutra* v Celju pod »Kavcija lOOs. 329 Šoferski praktikant izučen ključavničar in mehanik, išče mesta. Naslov v upravi »Jutra*. 263 Brivski pomočnik 26 let star. iz Požege, išče eluzbe v Ljubljani. Nastopi takoj. Cenjeni naslov poslati na upravo »Jutra* ped »Marljiv pomočnik*. 233 Gimnazij, afciturijent vešč slovenščine in nemščine, išče sluZbe. Plača postranska stvar. — Ponudbo pod »282» na upr. »Jutra*. 499 Strojnik spreten pri paromotorjih, fovežban v popravilih električnih naprav za Izdelovanje ledu, slednjič zaposlen v Nemčiji, državljan SHS, ki je v tej državi že samostojno vodil kot nadstrojnik večje obrate, išče mesta. Ponudbe na upravo »Jutra* v Celja pod »Strojnik*. * * 308 2 vajenki z meščansko iolo iščeta mesta v trgovini, tudi na deželi, Če mogoče « popolno oskrbo. Naslov v upr. »Jutra*. S7 i Kontoristinja g popolnim znanjem slov. n nemškega jezika ter po možnosti srbohrvaščine, se sprejme. Lastnoročno pisane ponndbe na npr. »Jutra* pod «Piearni§ka moč 15». 736 Vrtnar prigen In delaven, se išče za takojšnji vstop. Ponudbe se naj pošljejo z zahtev, ki In eferencaml v slovenskem ali nemškem jeziku na graščino AinSd (Soeka) pri Novi cerkvi, pošta Voj-nlk. 586 Trg. sotrndnlka snrejme trgovina z mešan, blagom Rado Polak v Ormožu. Isto tam se sprejme vajeneo s primerno 8®!sko Izobrazbo. 655 Kuharica z dobrimi spričevali. poSte-r.a, marljiva in snažna, ki rad« ln dobro kuha ter se razume na vrtno delo, se sprejme v dobro fn etalao službo k 2 osebama. Plača 800 Din. Lekarna &\hwarz, Ljutomer. 641 Vajenec za mehanliko obrt se sprejme. Naalov pove uprava •Jutra*. 636 Veščega sadjarja neoženjenoga, U se razumo tudi u druga vrtna opravila, sprejmem v stalno službo. (Stanovanje, kurivo in električna razsvetljava prosto, plača po dogovoru. Nastop slnžbe do 15. lebr. t. 1. — Jos. Lenarčič, veleposestnik na Verdu pri Vrhniki. 683 Dva absolventa IJuKj. stroju« dolovod. loto v rreime tvornllko podjetje v" LjuMjain. — Lastnoročno I isane ponndbe na upravo ■Jutra* pod »Zmožnost 88» 'V.ira so le na ponudnike, k: SO vojaščine prostL 603 Pridna šivilja pomočnica, i£če stalnega ali začasnega dela, gre tudi za manjSo plačo. NaBlov pove uprava »Jutra*. 549 Mesarski pomočnik priden in pošten, sprejme primemo mesto, event. tudi na deželi. — Ponudbe pod »Poštenost 288» na upravo •Jutra*. 539 Gospodična livilja, IS let stara, ki govori slov. in nemši:o, i3€e mesta k 1—B otrokoma. — Naslov v upravi «Jutra» pod »Marljiva 217». 526 Opekarniškj strokovnjak deber kalkulant, tehnični vodja, želi mesto v državi SHS ket obratovodja v veliki opekami streSnega izdelka, posebno tam. kjer imajo škodo vsled pokanja opeke v sušilnicah z ognjem Prevzame tudi vodstvo več skupaj spojenih podjetij, ali ' h .i i izdeelk in pečenje v akord. Cenj. ponudbe pod »Strokovnjak G* na upravo •Jutra* v Ljubljani. 630 Deklica z d pičle, zdrava. 21 let stara, ki zna nekoliko kuhati in vsa druga dela opravljati, iSče službe kjerkoli za takoj. — Naslov: Tilka Piki, N«va kolonija št. 241, Trbovlje. 606 Absolventka meščanske iele z malo maturo. vešča stenografije in stroiepisja, iSče primerne službe. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Marljiva 3S7*. 669 Kinooperater vefič popolnoma v tej stroki, iSče mesta. Naslov v upravi .Jutra*. 699 Nadmlinarin monter starejSa moč, i3če stalno nameščenje v večjem umetnem, trgovskem ali kmet-skem mlinu. Je ožeaien in brez otrok, govori slovensko to nemSko. — Nastopi lahko takoj. Ponudbe na naslov: Martin Jurečinec, Jamniku, Otok, poŠta irmož. 656 & Kot dojilja iščem mesta. Naslov pov« uprava »Jutra*. 662 Dobra kuharica gre kot gospodinja k samostojnemu gospodu. Naslov pove upr. «Jutra>. 601 Prodajalka izučena na deželi v trgovini mcSan. blaga, išče mesta v meetu ali na deželi. — Naslov pove uprava »Jutra» nod šifro »Zanesljiva 839». 600 Potnik ki obiskuje gostilničarje in trgovce v mestih in na deželi, teli prevzeti Se kak dobro idoči, v to stroko spadajoči predmet, proti proviziji ali fiksumu. Ponudbe na Oglasni zavod Kovačič, Maribor, Slomškov trg 16. 492 Učenec s 4 letniki mečanske gole se Seli izučiti v Špecerijski trgovini. Najraje na deželi. Naalov pove uprava »Jutra* 648 Gospodična vajena vsacega dela kakor tudi šivanja, išče službe v teovinl kot pomagalka. — Gre tudi k 5ivHji ali drugam. Naslov pove uprava •Jutra». 666 Prodajalka Eeli prementi mesto kamorkoli. Pomagala bi tadi pri gospodinjstvu. — Ponudbe pod »Vestna 3* na opravo »Jutra*. 6S4 Strojnik izučen strojni klju6avnjčart dobra moč, želi premeni ti mesto takoj ali pozneje. — Dopise na upravo »jutra* pod šifro »Strojnik 1926*. 679 Trgovski sotrudnik mlajSa moč z dobro prakso ter predpisano šolsko Izobrazbo, išče mesta v mešani aH manufakturnl trgovini, najraje na deželi. Ponudjje na upravo »Jutra* pod »Takojšen nastop 383» Pekovsk. vajenca ki jo domač sin, star 16 let, močan in zdrav, oči se 1M: leta, letim zamenjati * tujim. Vpošteva se to boljša pekarna. Naslov v upr. «Jutra». 687 Kot trg. pomočnik Išče mesta mlad, samski tgovec, ki je radi druliiv-skih razmer opustil trgovina. — Ponudbe na upravo »Jutru pod . 5G9 Nova hiša s lepim vrtom v Ljubljani, ugodno naprodaj. 2 stanovanj na razpolago. Naslov v upravi cJutra*. 504 Opekarna s strojnim obratom za zidno opeko, v bližini Ljubljane se odda v oajem, ev. proda. — Pismene ponndbe na npT. «Jutra» ped šifro »Opekarna 331». 580 Družinska fiišica z vrtom, v bližini mesta, se poceni pro^a. Ponndbe ped tnačko «Hiša» na upr. »Jutra*. 685 Hišo z manjšo trerovino (tudi t gostilno) kurnm ali vzamem v najem. Ponudbe na podružnico »Jutra» v Mariboru. 653 Trgovski loka! na prometni točki na periferiji Ljubljane, se odda s februarjem v najem. — Naslov pove uprava »Jutra* pod »Lokal 160». 342 Lep poslovni fokal v pritličju, obstoječ iz treh prostorov, z velikimi izložbami v Gledališko ulico, odda za nizko najemnino Pokojninski zavod v Ljubljani. 519 Več lepih pisarniških sob v n. nadstropju odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani, Gledališka ulica. 505 Gostilno vzamem v najem ali na račun, v mestu, event. tudi v okolici. Naslov peve upr. •Jutra*. 714 Kavarna se takoj vzame na račun ali v najem. — Ponudba na upravo «Jutra» pod značko »V prometnem kraju*. 695 Zajtrkova1n!co vzamem na račun, event. tudi v najem. Ponudbe ra upravo »Jutra* pod značko »Dragica >. * C96 Lokal ne velik, se odda za nekaj let proti odkupnini. Is.to-tam so proda 6 novih oken ln gostilniški Štedilnik. — Naslov pove uprava »Jutra* 721 Gostilna v Mariboru, zelo dobro vpeljana in izvrstno uspevajoča. so radi bolezni lastnika takoi proda a'i od'7a v najc;n. Samo resni reflek-tanti z gotovino naj se obrnejo na O tri as ni zavod Kovačič, Maribor, Slomškov trg 16. 775 Družabnik tihi ali sodelujoči, k prvovrstnemu trgovskemu podjetju s sigurnim velikim dobičkom se išče za takojšen vstop. Potreben kapital 600—800.000 Din. Ponudbe na upr. «Jutra» pod šifro »Rentabel*. 739 Kdo mi posodi 700 Din? Cez 3 mesece mu vrnem 1000 Din. Cenjene ponudbo na upravo »Jutra* pod »Nujno 37». 754 Bružabnica se sprejme v dobro vpeljano trgovino z dobrm dobičkom. Potrebni kapital 40 do 70.000 Din. Poznejo zenitov ni izključena. Pismeno ponudbo na podružnico »Jutra* v Celju pod šifro »Značaj*. 772 300 Din obresti dam za posojilo 1200—1500 Din. — Ponudbe na upravo cJutra* pod »Posojilo 466» 783 Kdor posodi dami proti dobri garanciji in obrestini G000 Din, dobi 1000—1500 Din obresti. — Ponudi ° : upravo »Jutra* pod »1 1500». 784 Lepo sobo 8 souporabo klavirja oddam Naslov pove uprava «Jutra* Opremljena soba velika, v sredini mesta se takoj odda enemu ali dvema gospodoma. Naslov v upravi »Jutra >. 650 Gospod ee sprejme na stanovanje na Starem trgu 9.1 (hišnica). Soba f- posebnim vhodom se odda 2 gospodoma s hrano ali brez. Naslov pove uprava »Jutra*. 646 Čisto sobico v bližini univerze išče mirna gospodična. Ponudbe^ na upravo »Jutra* pod »Cista soba*. 715 Stanovanje 3 sobe, kabinet, kopalnica in vse pritikiine, telefon, velik vrt, 15 minut od gl. pošte oddam. Ponudbe pod »Lastni dom s 1. marcem* na upravo »Jutra*. 161 Solnčr.o stanovanje z 2 velikima sobama, po-selsko sobico, lepo kuhinjo in pritiklinami v S leta btoječi vili, 10 minut od glavno pošte v Ljubljani se odda s 1. tebruarjem za mesečno najemnino 1750 Din. Ponudbe na upravo cJutra* pod šifro »Zdravo* 25442 Opremljeni sobi 1 ali 2, posebno pripravni za pisarno, s posebnim vhodom, v bližinipošte, so od-dasta. Naslov pove uprava cJutra». 521 Opremljena soba s posebnim vhodom, ee takoj odda mirni gospodični. I»totam so proda 1 taher-nakelska omara. 2 obešali, 1 perzijska preproga in slike. Naslov v upr. »Jutra*. 472 Stanovanje družnsko. v Tržiču, primerno, iščo zasebik za takoj ali za februar. Najemnina po dogovoru. Ponudbe pod «Stan-218» na upravo »Jutra*. 436 Stanovanje v vili na zelo romantičnem kraju pri železnici, s posestvom, velikim sadnim vrtom in veliko betonsko kletjo, pripravno za vinskega trgovca, to odda v rfnjem po zeio ugodni ceni. Naslov pove upr. «Jutra». 393 Soba s hrano se odda mirni osebi v Kožni ulici 27,1. 36G Iščem stanovanje 3, ojziroma 2 sob in priti-klin. Imam pravo na stano-v.-;nje. Stanarino piačam po dogovoru z gospodarjem. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Drž. uradnik S32». 590 Stanovanje 2 sob in kuhinje, v sredini mesta, zamenjam za enako aH večje. Ev*»nt. dam tudi narrado. Naslov pove upr. < Jutra*. 563 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in električno razsveil'avo, najrajo v bližini učiteljišča iščo takoj soliden gospod. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »St. 308*. 553 Lepa, velika soba separirana, z 2 posteljama, se odda z event. uporabo klavirja. Naslov v upravi »Jutra*. 671 Opremljeno sobo z vso oskrbo iščeta zakonca brez otrok. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Cei dan odsotne*. 510 Čedno sobo prijazno, s posebnim vhodom in flektr. razsvetljavo i£če soj ina pospodičua proti dohri najemnin! e 1. ozir. 15. februarjem. Ponudbo na unravo »Jutra* pod značko »St. 234/295*. 538 Prszna sobica separirana, se takoj odda v Rožni dolini. Naslov pove uprava »Jutra*. C24 Stanovanje sobo in kuhinjo, eventuelno prazno sobo z uporabo kuhinje v vili, stari ali novi hiši, išče zakonski par brez otrok za takoj. Po-nu >>: na upravo c Jutra* pod šifro »Plača dobro SS2» 675 Čedno sobo prijazno, a posebnim vhodom in elektr. razsvetljavo išče solidna gospodična proti dobri najemnini s 1., ozir. 15. februarjem. — Ponudbe na ur-ravo »Jutra* pod »St, 234/295». 538 Sobarica išče službe. — Ponudbo na upravo »Jutra* pod značko »Poštena 370». 665 Gospodična gre kot sostanovalka. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Mirna 3S5». 678 Majhen kabinet 6e odda. Naslov pove upr. »Jutra». 789 Lepa soba opremljena z 2 posteljama, se odda v StrdfSki ulici št. 18/1. 737 Stanovanje 8 S—i. event. več sobami, v sredini mesta-, se išče za takoj ali pozneje. Naslov v upravi »Jutra*. 735 2 sobi s kuhinjo, poselsko sobo, souporabo kopalnice in z elektr. razsvetljavo, oddam Pismene ponudbe pod šifro »Maj 401* na upr. «Jutra». 726 Opremljeno stanovanje 1 soba. kuhinja ia je^ih.a shramba, pol ure oddaljtuu od mesta, se ccda zakonskemu paru brez otrok — ako plača za Č mesecev naprej, mesečno 250 Din. - -Ponudbe na upravo »Jutra» ped značko «.Krasn3 lcg.v. 723 Stanovanje soba in kuhinja, se odda Pod Rožnikom 32. 715 Opremljeno sobo iščeta dva mlada uradnika s 15. februarjem ali 1. marcem. Cenjene ponudbe pod »Snažno* na unr. »Jutra«. 722 2 sobi mala opremljena — večja prazna, s posebnim ^ vhodom. električno razsvetljavo, Iščem takoj. Naslov t upravi »Jutra». 720 Kot sostanovalec se sprejme gospod takoj v svetlo, snažno sobo s posebnim vhodom. Naslov v upravi »Jutra*. 719 Sobo iščeta 2 boljSa gospoda s 15. t. m. Ponudbe s pogoji na upravo »Jutra» pod Šifro »Snažnost 412». 717 Sobo v mestu ISče solidna gospodična. Ponudbe na upravo •Jutra* pod »Samostojna 456». 776 Gospod (ozir. 2) Išče sobo, ce ca periferiji mesta. Ponndbe na upravo »Jutra* pod šifro »Kemik*. 752 Sobo z električno razsvetljavo iščeta 2 akademika. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Dva 424». 742 Stanovanje tisti, ki odkupi pohištvo. Naslov pove uprava »Jutra* 732 Opremljena soba v sredini mesta, z elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom, se odda boljšemu gospodu. Naslov pove upr. «Jutra». 744 2 gospodični ee sprejmeta na stanovanje in v popolno oskrbo na Taboru. Naslov povo npr. »Jutra*. 764 Mesečno sobo a posebnim vhodom iščem « 15. jan. med pošto in kolodvorom. — Ponudbo pod »Stalen 453» na upr. Jutra. 763 Sobo s posebnim vhodom, v prvem ali drugem nadstropju, iščem za pivamo. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Ženitveni zavod». 787 St?novanje Gobami, kuhinjo in kabinetom, po možnosti a kopalnico. iščem s 1. februarjem. Plačam 1250—1750 Din mesečno. Ponudbe na upr. «Jutra» pod značko »Nuino 16388*. 788 Stanovanje elegantno, parketlrano, * elektriko, obstoječe iz S sob ia kuhinje, s plinovim štedilnikom, se odda v mestu. Najemnina 1200 Din mesečno. H. Privšek, Go-sposvetska cesta S. 790 Mladenič Zeli znanja z deklico resnega značaja. — Dopise» iv mogoče s sliko, na upravo »Jutra» pod »Franci 64s. Ločena žena srednjih let, želi trezne.i družabnika nad 47 let. k! bi ji pomagal do gostilne. Dopise na upravo »Jutra* pod »Skupno življenje*. CG7 3 škrateljčki iščejo radi svoje razposajenosti 3 stroge krotiteljio. Cenjene dopise je poslali, če le mogoče s sliko, La upravo cJutra* pod značk j »I. Faust», »II. Mefisto» hi »IO. Domino*. — Tajno*: strogo zajamčena. 713 Znanja zdim z neomadeževano, pridno ia izobraženo gospodično, i: i bi me s privoljenjem staršev podpirala v Studijn. -Protiusluga prosta, tajnos* zajamčena. — Prosim resnti ponndbe s sliko na ujravo »Jutra* pod »Sledlcinec^. 602 Ador Pismo prepozno prejela. — Obžalujem. Hvala. Prosim sporoči, kdaj oddam. --Pozdrav. Ada. 619 Tarzan iz Snežniškega pragozda išče ljubezni. — Dopise č>? mogoče s sliko pod značko »Vroča Ijubav* na upravo »Jutra*. 627 2 elegantna gospoda želita dopisovati z dvema iskrenima gospodičnama, v 6vrho zabave. Cenjene dopise pod značko »Svidenj'' v kratkem*. 627 Gospodična srednjih let, želi 6topiti v korespondenco s starejšim in značajnim gospodom — najrais t brati is juga. — Cenjene ponndbe po-i cnačko »Brati iz Juga 384» na upravo »Jutra*. 651 Dva gospoda eden 28, drugi 31 let star. inteligentna, boljša obrtnika želita dopisovati z gospodičnami visoke poBtavt. Cenjene ponudbe pod Šifro »St. 28* ter »St. 31» na upravo «Jutra». 691 Strniša, krojač na Fužinah poizveduje po Bavdažu, krojaču ki naj se oglael ali pištt takoj. 69" Znanja želi boljši obrtnik z gospodično, katera Ima nekaj premoŽenja za povečanje obrti Prednost imajo vdove do 35 let. Dopise na upravo »Jutra* pod »Sreča 390». 66Š Gospod v stalni, dobri poziciji in z lastnim premoženjem, 30 let star, želi resnega zns-nja z gospodično is dobre rodbine in neomadeževano preteklosti. Resne dopise na upr. »Jutra* pod Šifro »Tihi dom*. — Diskretnost častna stvar. 755 Vdova inteligentna, srednjih let. čedne zunanjosti, dostojna, zdrava, želi resnega znanja z dobro situiranim gospodom blageca značaja. Cenj. ponudbe ua upravo »Jutra> pod šifro »Moj ideal*. 716 V upr. «Jutra» nai se dvignejo pisma pod naslednjimi šiframi: Bosim, Bela Ljubljana, Božič, Bližnja pomlad. Dober promet, Kopalnica, Ljubica, Liljana, Lastni dom 25, Obrtnik, Pianino, Oboževalec, Činovn-k, Gotovina 26, Jabolka, Hrepenenje. In-Štrukcija, M. B. P., Marljiv 1647S, Macedonec 25, Mladost, Nino, Nedelja, Ne bova slepomišila. Priden 4963, Plačam za celo leto, Paglavka, Ruža, Stalno 100, Solzno oko, Strojnik 16212, Soba 15, Samostojna nro-sno-Iinja 890, Takoj 100. Trgovka, ZavrŠnik, Zadovoljna bodočnost, Železniški strokovnjak. Marmoa-tova 18. M. 1. m. Cpam v najkrajšem času na svidenje, tam. — Poljub« Tvoja. 767 Primorka Želi horespondirati z aka-demično izobraženim gospodom v italijanskem ali nemškem jeziku, v svrho duševnega razvedrila. Cen;, ponudbe na upravo »Jutra» pod značko «Do!ores». 769 Gospod srednjih let, pametnega značaja, želi tihega Ijubeznji-vetra znanja z gospodično prijetne runanjosti. Šivilje imajo prednost. Dopise pod značko »Ljubi dom» na podružnico "r»»o ,Ja.ra». — Anociaso brei- prsunetno. Inka 3 5»*J*! »'oirpi flele. l£oo;o BisiiB tU«. Dn.fi t*.lM sajbrte o-Uoten. - Ntb'?l jcijabčko*. Hira«. i<» Starejša gospodična »sostoj««, ■ l»»n.m «t»-5ovioi?in. oaamijsm«. Um lebi enaS« osamljena b»««» »">»«»-NMsnonlmnl Hopisi naj a poiljfjo n« «pr .Jutra« jd .Boljta bodoinosts. •81 Vdov« unostoja*. sreinjtt let, • m«laruim poliUtvom 1b s 15.000 Dia prihraaksT, tali tnanja « soliilma ia dobro •itttiraDim go»f>o na sprav« ajiitra. t Maribora. 7U Gospod •radaj« atarosil, dalana ▼itoko Isobrates. pre»o-l«>, Mt » irrh« aakva« ravoo tako nI a Ji« gorpo- MO Otrok od t tet aaprej u «pr«]nt » oakrbo. PoIit« M » u)it. •Juti«.. 618 Vefi abonentov ra sprejme aa fine bran« r eeetra pove apr; LJuMli ara sj lane. Naslov atra*. KI Resnega znanja , irrho ker«fpua.leBre i« ,iorajšnJe imil*« tel! »*i*o in gotovino, s iioiiraleno damo I« boljte 70'ibine in a primernim iirrmnieniem. Vrtove brol c::ok niso likljofeo«. TaJ-Siozt strogo w;as#ena. — Dopise s polnim naslovom jo.i .Lastni rtom 1924.» na i ipravo «Jutra». 810 Dva gospoda tJi.la in Inteligentna, tell-is nanje • IsloUktrui go-jpo.ličnami. ra-li lenitve. Prednost Imajo frnke srni-ais postav«. Cen|. dopis« M apr. aJntrt. ped iilro cBtfloCaosl IS«.. «5 Gospod let elar. solirtea. tsa-oi>r»len. fjetnenitega srca, WtTO, P0f30'!h^ i uliko in polnite pjjd Mfro «Ro»nj n« Oflani mvooin:a«i«t*a t aka<) ^ao^raSa»^im. pranoSnlfa. fi-' v. ^ofro^am. nt *rim rto cMoj rfnjpi Hohi« na opr. «J:tT»». Anoaizsao br*»t-r^BKjta«. 65« Klavir Ml« dobro ohranjen, dober glas, se radi rasmer een« proda. Naslov pove oprav« •Jutra. 7U7 Arhiv za orkester (ro^lalni) eecc proda 3. Oojinikar. Ljubljana (Tr. novo) feonjsioa ulica i/11 673 Salonski orkester (5 ilanov) p« tad! sa d«, teto. Ponodb« pod mat k« aSalerks ca npr. .Jutra«. 7S1 Brač al! kitaro rtobro ohranjena, kupim. — Maalcv pov« sprav« ajutraa 736 SAduA Psa Dobermana čistokrvnega, lestkrat pr«- miraneea, z ro^lovnikom, proda Ivaa Grilc, Ljubljana »7 Kanarčki Drva in oglje kupuje Is prodaja samo na vagone, proti takojšnjemu piaeils Rsdoll Zore, Ljub-Ec«njev« alica 15. 81 Kdo prevzame (poveSave) Brom-retušo Ponudbe na upravo .Jutra, pod tcaiko • Delo na dum« 417 DotnaSe kolin« Is droge rasne epeeijalitete ter Izbora« vin« e resiav. raciji pri .Soli«, Židovska olira It — 3« priporoma K. taid. tO« Dotično osebo ki J« na praznik Treh kraljev popoldne pomotoas« vzel« paket ■ obleko v vlaka do Kranja, fosl uhora sčenka, naj Ii ga proti odiko-lnlni polije ne naslov: Anuei Jeglit, Po*, bratje. U* Dečka II meeecev starega, oddam ta svojega Naalov « npr ajutraa. 7(11 Posežene obleke io solne nt srednje velike jospode vse v jako do. hrt m stanju proda krojačšimnovic. Pred ftkofijo 3. „Spectpum" d. d« M. Ws!a. DjIisKv in Kisl i tvoroica ogledal in brušenega stekla LJUBLJANA VII, Medvedova ulica 38, telefon 755 Zagieb, Beograd, Osiiek. SrediSnjica: Zagreb. Zrtahro steklo, portalno steklo, mašlnsko steklo 5-6 mm, ogledala, brušena v v»eh velikostih in t b! kah, kakor tu;i bruSene pio.orne Sipe, Izbočene plošče, istekle-tanje i med. Fina, navadna ogiedala. BaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaBsaaaaaaaaa L« Mikuš ^ LJUBLJANA, Mestni trg 18 Izdelovatelj detnikov Na drobno I Na debelot Zaloga «fir«l«aJalNih pallo Stari teinitt m mmn ortoblttaio. sseieeeoeees Razpis. Pokojninski zavod za nameMence v Ljubljani oddaja ključavničarska dela pri gradbl stanovanjskih hiš v Maribora, ob Kralja Petra trgu. Ta dela ie oddajo za 5tiri hfSe skupno ali za vsako h io posebej. Interesentom (na»im državljanom) so na razpolago rogojl, načrti in proračuni od 12. januarja 1926 naprej v uradnih urah v pisarni zavoda proti plafilu naba nlh stroškov, Oferte i 5'c !amš£ I KJLHJUUUUU Q"> JCJJULR LUULIB L. J" Knjižnicam in prijateljem leoili kiiflg teplo priporočana i. it M Zime Bmmb iz pslitltolh boje* as Slovenskem Česa broL 24 -, f platno rez. S4'-, poŠt 2. Iida.ateljica: Hnjigsrna Mmi zate v Ljuiiljaiij. 1U. •ginnnnn » »"T V B tlahiuj vrvivei (Rlelroller), prvovrstni p«vei po 250 i« 3'JO Uin, prvorazredst razstavni ptiči no SJO—W0 D E. Sever. Ljubljana, Krakovski nasip Stev. 10. — Odlikovan s zlato kolajno na !. jagosl. razstav! ui ptice tačtae vzgoje. Razpošilja po celi Jugoslaviji in jamli, da dospe liv. 710 Mlad psiček (Seidcnpintsch) itste pasa« m po ugodni ccui po♦♦♦♦♦ »»»eeeeeees »eeeeeee««- » i s ♦ Dva para konj ognjevitih dlrkageo anseri-kaaske pasme ie e« voz .zapravljivCek« ter koutpl. konjska onr«v«. so pod z«> lo ugodnimi pogoj! najiro-daj. Naslov pove iz prijaznosti sprav« .Jutra*." <60 Pozor! Pozort Dva psička dolgodlaka toksi«rijerja — (Stichelhariga Terrier) Srno obrobljene o£i, trn a sAesa. pee s.rar popolncisa bel, !»ica Ima tri vilije lis« |io iivota. sta h izgubila al) 1-ila odvedena. t>oir)neva se. da ca Dolenjske aii ksm-nliko stran Ptica je Izginite drugo polovico oktobra. psiCek pa fi. januarja. Porodila, kje ae nahajata eden ali druiri. prosim ca: LJubljana, Duaaj.-ka e-ria »t. 81/1, deeso — pro« na-gradi. 7G9 Zahtevajte povsod -1 I znamenite svetotne tovarne „TOBLER" (Sern-Šv:ca) SeaeralN tislcjslvs te rtlJd S« :> Iral^evica J.E.S. „OBOROT" Beograd, Kneg>nje Ljubice ulica 15, Telefon 31 89. Zahtevajte ceniki v ijMpi sarsjiiie pliarulikci moč popolnoma veščo strojepisja, stenogra- fije in srbohrvaščine. Ponudbe pod ,?isamSš,»5a assž 300" na uptavn štvo ,Jutra*. 156 Rjava listnica z dokumenti Is ključem, m je Izgubila ed rigovca do nilke v soboto zvečer. — KajdltelJ aa naprot«. da Jo odda v eprtvi » Isti pcro.'i!l e boljHm j •■rojpodots — najraje z drl. "rvim\o!n. Tajnost stroro j sajamfertft. Resne penuilbe ■ je po*!ati pod znsSko : ličnost 821» sa spravo ' «Jutra». 570 ! Državni uradnik j »Iovm. 85 let star, • dva- j na drekoma, se teli po-' -oCit! z dohrosrfeo respo id gospodično, katera po-:rdu;s nekai premotenia i"o«U'Jb« pod značk« «Bo->!«čno«t C*13 sa sprsvni.ttvo «.'«lr»». 7« Gospodična tTroveko in gospo-linjsko 'Mhrateaa, č^dne rnnanjo-. Zahtevajte eeelk lt4«fle SK9G3S5SB zavarovalna potnika pod naiuendneiš:mi pogoii sjirejme zavarovalnica v Ljubljani. Pismene ponudbe s podatki dosedanjega sla2bov?nia na rnravo ..lutia* pod .Stalna sSužba J92S' 133 I zajamčeno čist, prlroden, 1 kg 16 Din pošiljamo i 5 kg po povzetju. Bra£a ZivammL Zzmun. skorai nova na kolesih za prevažanje, rmlati se dnevno 4000 kg čistega zrnia je po nizki ceni na rrodaj. FRANC D E t M AN Maribor, Aškerčeva olira St. 5. I. nadst Opozarjamo vse interesente, da je pri pismenih vprašanjih, ki naj jih upravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in manipulaci sko pristojbino v znesku Din 2*—. Posebno opozarjamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošt pošlje naslove od malih oglasov. Vsa vprašania in prošnje glede našlo vov od .malih oglasov* bodo romali v koš, ako ne bo priloženih Din Z*— Dražba. 7 itirtek, dce 14. fanoar|a 1926. ob 9. ari dop. se vrši v sobi štev. 15 pri okrajnem sodišču v Ljubljani javna dražba sledečih nepremičnin: 1. Moderno urejena ln bogato opreulfeaa siano-van!s'«a vila, ki obsega v pritličju šest poslovnih prostorov, v I. nadstropju stanovanje štirih sob, kuhinje in kopalnice, v mansardi 3 sobe. Stopnišče je izdelano iz marmornatih plošč. Na ograjenem dvorišču je sezidana prostorna garaža. 2. Stavbena parcela št. 78/5, oboje ležeče v krakovskem predmestju. 3. Travnik št 212/2 s skladiščem in travnik št. 225/20 v trnovskem predmestju. Kupci se vabijo. Dobra luč fe Vaš najboljši prodajalec. -ova saa svitlejša Inč za prodajalne. Izložbena okna, skladišča 1. t. d. Največja svetloba pri istočasnem prihranku toka. Zahtevajte cenik Be! 402 in vsa pojasnila brezplačno. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Femand Bove, Beograd, Knez Alibšijlov Vecac 13/14. Prvorazredni moderni brzopi jaini stroj MIM1D Vrhunes ■ f fine mehanike S2-« iv &JT73LJANA, SslenbLTiiora ulira Jt. 8 T. Nobenega slovenskega izobraženca ne bi smelo manjkati med naročniki Ljubljanskega Zvona, ki vodi že 46 let slovensko književnost ter vestno zbira okoli sebe naše najboljše pisatelje. I. 1926 priobči zanimiv satiričen roman VI. Levstika, obširno novelo Franceta Bevka, historični roman Jožeta Lavrenčiča in proizvode cele vrste drugih pisateljev. Izhajal bo v povsem novi obliki in opremi. Naročnina znaša za celo leto v Jugoslaviji Din 120 —, za inozemstvo Din 150'—. Naročite ga takoj pri Tisbounl zadrugi m ifMMfnfii, Prešenasoa ulica šf. 54. Priporočamo novo izdajo Mo taiM romanov t Cyciamen Brol 23 Din, ves. 27 Din. poŠt 1'25 Din Agitator BroS 18 Din. ve*. 23 Din. poŠt i-25 Din Izdala flh >a Tiskovna tarfraga t LjnfeHaul + I l/sak Jugoslovan ■ mora poznati !svojo domovino! j Vse, kar moraš ve-i Jeti, dobiš v knjigi ; Melik: \mi\m | Motno dela slane pa i slelišsm of plrloDInl to sa Mm Din UO lirez poštnine ProdBin se v knjigarni Mo™ mim V LJUBLJANI Prešernova ulica 54 nasproti glavne pošte Leopold Zupančič in Jela Orašček javljata v svojem in v imenu ostalega sorodstva žalostno vest, da je njiju nadvse dobra in skrbna mama, stara mama, tašča, sestra in teta, gospa Gabrijela Zupančič posestnica in gosiilnilarka danes ob treh zjutraj po kratki, težki bolezni preminila, Pogreb nadvse drage nam pokojne se bo vršil ? nedeljo, dne 10. t. m. ob pol štirih popoldne iz hiše ža!osti, Ahacljeva cesta 15, na pokopališče k Sv. Križu, kjer se bodo položili zemeljski ostanki k večnemu počitku. ▼ LJubljani, dne 9. januarja I9žft Žalujoči ostali. M «Jutrov» roman LUCIFER «koxin«ko> oa;«U v*china. pr*»|i|**t»-D« « fa»> taoti^oimi «*jJ»-tli*ji od t*> f»*tka d*- kcn.>» ki prioa« Ujc Qavda*»Q«-mc EitaMj« a int»r«»«»»ntDjm r%anotri* vaojpB v«ak bit k> db f« «l*«ll ras-o^aranj* »c kun»t**roart)a ia toj»«»t tako so o»—tri-Do pn Na- kovali r«ako oa>lalJ#vaBjt romana t*- IzAH IB M do-Hva pr opravi «Jutra» V Ljubljani Vsi ki so ga Citall in oni. ki niso imeli te prilike, naj si ga takoi n a r o č e za domače knjižnice, fol] zabavati Vas ne nore nobena knjisat »"uts rtao« . . . SS Ola Breliraa« trn. , ...» Um * «JUTRO* št. 7 13 -Nedelja 10.1. 1926- Nevednost je često vir nrnoeermi trpljenju. AH danes so že povsod razširjeni časopisi In so oni idealno sredstvo za razširjanje prosvete ln vede. Tudi ml si prizadevamo našim čita-teljem vedno služiti z dobrim nasvetom. Pri prehla jen ju, ki sedaj tako lahko nastopi in pri vedno pogostejših reumatrčnih bolečinah bi Vas hoteli spomniti na že 27 let priljubljeno te preizkušeno domače sredstvo ia kosmetrkum: Fellerjev blasodišeči »Elsa-Kot mazilo zoper reamatične bolečine in v vseh slučajih, kjer ie drgnjenje potrebno, hitro deluje. Odpravlja nahod, dela neobčutljivim za hladni zrak, je enako dober za oči, ušesa, zobe in glavo, vrat in usta. Od znotraj )e močne S in bržega delovanja kot francosko žganje. 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici za 63 Din, 12 dvojnatih ali 4 specijalne steklenice za 99 Din, 36 dvojnatih ali 12 specijalnih steklenic za 250 Din, že obenem z 3abojem in poštoiao razpošilja po povzetju aH proti naprej vposlanem denarju lekarnar Eugen V. Fetler v Stubici Donii. KIsstrg br. 24:, Hrvatsko. — Posamezne steklenice Elsa-flaida se dobijo po vseh lekarnah in droge-rijah po 10 Din. Najjpcpofnejši Steo Šivalni stroji za šivilje krojače in čevliar e ter za vsak dom. Prtden si nabavite stioj, oglejie si to izrednost pil tvrdki Lud. Baraga, Uubliana, Setenburgova ulica 6 I. Brezplačen pouk, 15-letna garancija, TVefon ši. Išče se za žago v Sloveniji s cca 25T delavci. Nastoj siužbe 15 februarja t. I. Plača stalna ReiSektant morajo dokazati, da so že bili nameščeni v enakih služI ah, morajo biti peki. njihove žene pa dobre kuharice. Imeti morajo inventar za za gostilno in položiti kavcijo. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in referenc je poslati na naslov: Zagreb, glavna pošta, poštni predal 211 z nata cmm naslovom. RE eji ==ianes saspre'?6slg ===== il za avlo-takse n kot cssbni, za zdravnike in potili n ke, tovorni in s tobus-vozo'i, so sat soli d« j! i ne]i'9 na trpežne ši in aajseae ši pri »por?W. j|;i Zastopstvo za Slovenijo: A. lampret, t/ubiiana, I2'.63 s Dun. jsks cesta 21 t velikim skladiščem za drva, premog, rezan in icsan les, ametno gnojilo, c ment, apno in deželni pridelki na - aj-večji in živahni cesti Maribora se proda. Ponudbe na upravo lista pod .Zlata gruda" icn-s Naznanjam cen>enic5mi sjbčlrjs" vu, da sem trgs^ino že pre- selil 113 PoildSi 183 J Za obilen obisk se »ajtaplejs priporočam .Gedl Zahvala. Ob prebridki izgubi našeea nepcv-zabnega soproga, očeta in st-ica, gosp. Ignaclla fiabric upok. aodn. ravnatelja se najiskreneje zahvaljujemo vs-m za •'ievilne izkaze sožal a. za noklonjeni krasni venec ožjim prijateljem ter za lepi šonek in mnogobr jno častno spremstvo na njegovi zadnji roti. Posebno zihvalo izrelemo gg. zdravnikom in čč. duhovščini ter čč. • estram usmiljenem za njihovo požrtvovalno strežbo ter vsem. ki so se trudili na kakršenkoli način lajšati težko bol. 1*2 a Ljubljana, 8. Januarja 1926. Žaluioča rodbina Gabrit mm ri»fllWl«lBBBBH«»BSM ROK ARHAR promet praMiča'te soscsfi Ljubljana, Poljanska cesta 27 Glavno zastopstvo »Nsvitas", Zagreb NESD patentno perese za pisalne stroje TUT^OB patentni ostrilec za sv:nčnike TRIO patentni sklaplialec ga akte STO?P patentni zamašek izlivač PIATIIMA patentno jeklo za brušenje nožev DIAMANT patentni rezilec z a steklo E'e'4trOaF sides za odvoditi elektriko P9TS-TBAS za tra ni hlačni rob SU "ORIT I 'k za mrrlo emailiranie koles TEWJ brusilec za škarje in mnogo drugih praktičnih priprav. Zahtevajte ceniU s opisi, ki se Vam roSlje raslo Hektografični, kopi.ni, računski in povoščeni zot.i (roia) za reg st me blagajne in računske stro e. Barve, matric in sp c. paoir za razmnoževanje Barvn. trakovi FiCO i t BRACO ter ogljcni rapir. li 271 LJUBLJANA. Seienburgova uiica št. 6. fpIftOB ti « ^ ZAHVALA.. Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja ob smrti naše preljube matere, stare matere, tete, gospe N arije Benedik roj Tratnik se na;nrisrčncje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo polno-številni udeležoi tukajšnjega Svko'skega in gasiinrg. dru" va ob njeni zadnji poti, predvsem p3 cen. gospodom pevcem iz Stražišča in i 1. marta 1926 godine do 10. sati prije podne. Neče se uvažiti ponude, koje docnije stignu, zatim ponuče bez propisanog vadi.ia ili brzojavne ponude, nadalje naknadne ponude i očitovanja. Zakupni ugovor kao i eksploatacioni ugovor trajač 40 god. 40 goiina. ad 1. godišnju zakupninu u zlatnim dinarima; od 2. šunuSku taksu u šumi na panju u zlatnim tli narima; a) po 1 m5 četinjastog tenničkog drveta, b) po 1 m' bukovog tehničkog drveta, c) po 1 m! iavorovog, jasenovog i brijestovog tehn. drveta, d) po 1 m3 javorovog i jasenovog sarenog (djevera-stog) drveta, e) po 1 prostornom metru lisnatih ogrevnih drveta. Svi avansi na kupovninu i na prinose za pošumiia- vanje i sve svote, koje reztiltirajo iz obračuna, nadalje obroči na zakupninu plačače se u dinarima. na bazi tečaja. kojega če dinar imati na dan dospielosti plača" -prema zlatnom švicarskom franku, a koji če se ustanoviti prema tečaju na Beosrradskoj Berzi, odnosno pod uvje-tima navedenim u uslovima licitacije. Po nuda ima da sadrži: a) Ime i prezime, zatim zanimanje i boravište nudi-oca te njegov svojeručni potpis i očitovanje, da je samo- stalan, ili kad nudi koja firma, njezino ime i njezin potpun pobpis prema upisu u trgovačkom registru i mjesto gde joj je sedišie. b) Očitovanje, da nudioc potpuno poznaje sve uslove i da im se bezuvjetno podvrgava. Ponude nesmiju da su ograničene bilješkama, koje se ne podudaraju sa uslovima. Svaka ponuda mora biti taksirana sa 100 dinara 1 mora joj biti priložena potvrda od Narodne Banke u Beogradu, da je nudioc položio u korist Ministarstva Šuma ■ i Rudnika odredjeni vadij sa pravom raspoloživosti za Ministarstvo za vriieme, dok se donese konačno riješenje o predmetnoj 1 taciji. Vadij če se nudiocu. koji je postao dostalcem, ura-čunati u kauciju, koju treba da dadne prema uslovima zakupnog i eksploatacionog ugovora, a ostalima če se vratiti na r.jihov trošak i pogibao. čim budu riješene ponude što su stigle. Ministarstvo Šuma i Rudnika ne prima na se nikakovu obavezu o ukamačenju vadija, koje če nudioci položiti kod Narodne Banke. Ponude valja dobro zapečatiti, a da se spreči otva-ranje priie roka licitacije, valja na njih spolja staviti napis: »Oierat za zakurj šipada i za kupnju drveta« sa adresom Ministarstva šuma i Rudnika u Beogradu. Reflektantima je dozvoljeno. da prije licitacije raz-gledaju nredmete zakupa i šumska područja uz le"iti-maciie. koie izdaje samo Ministarstvo Šuma i Rudnika. Obavještenja se na zahtev daiu. koliko je to dor