».muni. • i umu .Mririu.UH«im. u.ino. UfluFtKITT VAVfln m ___jz^m .Slovenski Narod* ?vl|i p# p#ill: a Avitio-Ogrsko: za Nemd)o: «io ieto skaptj naprej . K 40 - I ćelo leto natvej .... K 45 - POi lCtfl Oft __ I * ćetrt leta " " * * ' jqZ I » Ameriko in vse drage dežele: m mesec . 1 . . * 350 | cdo leto naprej . . . . K 50 — VpcaJanjcm glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamica. Vpr&TBlttvo (tpodai, dvortfče levo). KaaHora vll;a *L 9, Ulefoo it SS. ^^^^KJiiL " '■- —-----i. Iata|« vuk te« m*9r Umoli M4Hi« im »raialfc*. Inserati te računa jo po porabljenem prostoru in sicer: I ■« visok, t«r 54 mm Širok prostor renkrat po 12 vin., d/akrat po 11 vio., trlkrat po 10 v. ratUno (euak prostor) 3) vin., parte in zahvate (tnak prostor) 20 vio. Prt večjlh insercijah do dogovora. *«?i itrsčalkl taj -»«*lje|o Biroćnia) veii* fJP o* aftkanfoL "VI Hi stao tisaeoe urotile brez »aslitte detarji u ae aisreat atUktf ezJrati. „Mmfdam tliarsi« Ul«f«a it •*. .Slovenski Narod* velja v Lfsklfaal dostavljen na dom ali če s« bodi po nj : odo leto naprej .... K 36— I četrt leta „ . ..-„. . . fr— pol leta „ .....18— I na mesec „ . .**\r . » *'— Posamezna Stevilka valja 2O vlnarjev Dopisi naj se frankirajo. Rokoplsi se ne vračajo« flredoUtvo i ftaaftova altoa it 5 (v L nadstr. levo), t«Ufoa M. SS tfetar Preradović^ Jugoslovanski pesnik je bil in av-strijski general. Pa nevaren se je za-zdcl sele sedaj, sto let po svojem rojst-vu, in njegovi proslavi prete policije... Slave mu ne morejo vzeti. Njegovo pesniško delo pada v dobo od 1843—1871, v dobo, ko je Gajev ili-nzem prehajal žc v politiko in v oboro-ženo desnico Je-ačića, bana (1S4S), potem pa se ponavljal v Strossrnajerjevem Jugoslovanstvu; v dobo, ko se je pred-roarčni absolutizem omajal v italijaiiski in ogrski revoluciji, a oživel iznova v Bachovi reakciji, dokler se ni vsled izgubljenih vojn v Avftriji zajelo ustav-nejše življenje končno v dobo, ko je Prešeren umiral in Jenko vstajal (»Slo-vanski dan«, »Naprej«). Slovenci so takrat imeli nekaj Pre-radovićevih pesmi v Razlagovi »Pes-maricic (1863. 1872), a naš čas zahteva, da se pobliže seznanimo s pesnikom, ki je pred 80 leti zaklical: »Zora puca, bit će dana.« Peter Preradović se je narodil 19. marca 1818 v Grabrovnici. vaši današ-ne belovarske županije na Mrvatskem, kot sin pravoslavnega oiicirja-grani-čarja. Leta 1830 je prišel v vojno akademijo v Dunajskem Novem mestu. Ker so se v to akademijo sprejemali !e kato-liki, je prestopil k katolicizmu. Sredi čisto nemške okolice se je mladi graničar povsem ponemćil ter uspešno z!a-gal pesmi v nernškem jeziku. Na Slove nstvo gci je na zavodu mc^la opo-zarjati edino češćina. ki se je obligatno poučevala. Po končani akademiji je bil kot poročnik uvrščen v Gyulayev regi-ment v Milanu v Italiji. Na poru v Mi-lan je prišel v Zagreb in tam čul nekaj o Gajevem ilirskom gibanju, toda to na njegovega ponemčenega duha ni nić delovalo: svoj materinski jezik je skoro popolnoma pozabil. V Milanu je si- ' cer našel nekoliko oficirjev — sonarod-nifcov, a vsi so živeli v voiaško-nem-škem duhu ter je Preradović pesnil še dalje nemški. Leta 1840. pa je prišel k regimentu oficir ogrske garde Ivan Ku-kuljević, zaveden Ilirec, in ta je Prera-dovića v razgovorih o stari dubrovni-ški književnosti in o jugoslovanskih narodnih pesmih pripravil do tega, da se Je polagoma začel baviti z narodnim jezikom. Na to pa je bil polk premeščen v Zader v Dalmacijo. Potujoč tja, se je v Benetkah (1S43) Preradović seznanil s krožkom zavednih jugoslovanskih oficirjev, zlasti z ognjevitim Kotoranom Spirom Dimitrovićem. Nekako za sta-vo sta se Dimitrović in Preradović ob- vezala, da si pošljeta pozdrav in od-zJrav v verzih, zloženih v narodnem jeziku. In tako je bil pod milim nebom italijanskim Preradović vrnjen svoji jugoslovanski materi. Prav takrat se je v Zadru pripravljal list »Zora Dalmatinska« in za nje prvo številko (1844) je Prerauovič zložil znano pesem: »Zora puca, bit će dana*. Ze dve leti na to je izdal prvo zbirko p-jsmi: »Prvence« (1S46), a baš takrat je bil — da bi se preprečila njegova ženitev v Zadru — \ premeščen v Pešto; posrećilo se mu je I pa v kratkem priti nazaj v Zader. Vra- I čajoč se iz Pe^te v Zadar, se je v Zagrebu osebno se znanil s Stankom Vragom, ki ga je uvecei v vse znamenitej-5e narodne rodbine tnkratiusa Zagreba. Med tem so se pokazali znaki iiali-janslve revolucije in Preradovićev polk je moral v Italijo, kier se je 'idcležil bojev s Piemontezi. (O Preradoviću se je takrat ro časopisih raznesla vest, da je padel.) Leta 1849. je bil dode]j,-n voj-nemu odseku banskega sveta v Zagrebu, kjer je leta 1851. postal Jclaćićev adjutant. Isteka leta je izdal »Nove pjesme«. V dese:le:]u reakcije Bachovega absolutizma so Preraclovića pošiljali po raznih krajih (Krcmona, Verona. Pan-čevo in Kovini ob Dom vi, na Erdelj-skem. Dunaj, Glina), dokler ni konćno leta 1S57. rrišel k generalnemu štabu na Dunaj. Kot polkovnik se je leta 1859. udeležil italijanske vojne. Po tci vojni je služboval tri leta v Tamišvaru, leta 1865. v Veroni, 1866 v Ara ću, a potem ćo smrti na Dunaju. Umri je 18. avgu-sta 1872. Leta 1879. so '^a piene!j.ili v Zagreb, kjer počiva setlaj na iMirogoju. Preradovićevo pesniško delo se po času in značaju deli v dve jasno loč-ljivi dobi. Prva doba obse^a ća^ od !S*-3 do 1S52 (to ie zadnja doba iliriz-mr). druga pa čas cd 1860 do 1S72 (to jt doba Strossmaycr:evega Jugo^lo-var.stva). V prvi dobi zre pesnik jutranio zoro slovansko, sinovi slovans!:ih mater se vračaio iz tujine, dedi izročajo vnukom nove javorove gusle, slovan-ski bratje si sesajo v roke in Vila Slovenska vidi lepšo slovan^ko bodočnost. V tej dobi nam z njegovih strun zvene često zvoki, ki jih poznamo že iz slovenskih poezij. Preradović ie takrat svoje prvence posvečeval »krasnim do-morodkam*. posebe svoji Pavici. ki mu \z nje izvira vsaka njegova miscl ^ka-kor Presemu iz Julije); ni se nadejal Petrarkove slave,, ali Pavičin spomin bo večen. Miril je svoje srce. ki ie mililo v svet, kakor misel Prešernove Nune. »Ljuba« in domovina sta se mu družili in mešali kakor Presernu in Jenku. Pre-vel je »Lenoro« kakor Preseren. — V svoji drugi dobi je Preradović zapustil stališče popularnega buditelja naroda ter je prešel v visoke sfere nacionalne-ga filozofa. Tako-le filozofira: Vse na svetu se izpreminja, a izpreminja se v smislu napredka. ćloveštvo se popol-njuje. Najvišja stopnja popolnosti je Ijubezen: ljubav je naivišji princip sveta, ustvarjajoča sila, ki je dala prvima ćlovekoma življenje (»Prvi ljudje« 1862); a na to vzvišeno stopnjo se po-spne ćloveštvo sele s slovanskim dnem I (»Zvanje Slavjanstvo« 1860, »Slavjanst-j vu« 1^65), s Slovan:>tvom, ki bo v svoji j raznolikosti in v svoji s'ogi pravi vzor plemcr.itega človečanstva ter la zemlji otlpiralo nebesa. Drugim narodom je božja roka dala enemu ostroumnost, ilrusemu jakost ali nežnost, a slovan-skemu je vrhu tega dala še Ijubezen, ćeš, največji je ta narod in najjačji, zato naj ji bo čuvar. To je bilo njegovo pre-pričanje, ki ga je razkrival tuđi v prijateljski korespondenci: »Za seme naše sreće ni tuje polje. Kot posebno velik narod moramo proti svrhi človečanstva udariti po posebni poti, ki si jo sami utremo ... Bojim se vsakega sistema kakor vraga; dosti sem se po sistemih mučil v nemških šolah; notranje življenje slovansko je bliže prirodi, zato Slo-van najgloblje Čuti strašno okrutnost sistemov.« Ni pa pri tem Preradović prezrl, da faktično slovansko življenje kaže težke grehe in crne madeže, a tega so krivi tuji vplivi, slovansko jedro je zdravo. Ce se je pesnik v prvi svoji dobi vdajnl slovanskim čnstvom, pa je v drugi o Slovanstvu umeva! in si pri tem ustvaril ideologijo, ki na eni strani spornima ruskih slovanofilov, na drugi na poljskih mesijanistov (Mickievič, Krasin;?ki itd.) Po!jaki ^o videli v kato-liški Poljski bodočo resiteliico človešt-va, Rufi pa v pravoslavni Rusiii, a Preradović se je dvignil nad konfesijo ter išče zvanje Slovanstva v občečloveŠki 'jubezni. Slovanski svet. to »veliko, silno. prcsVnvno. vsemožno Slovanstvo«, je kot celoto stavil proti trhlemu in gni-lemu zapadu, ki je dogospodari!.*) Ali na ie rri tem bistvo Slovanstva videl bolj v Poliakih ali Rusih. ni prav jasno. Zdi se, da se z Rusko ni mnogo bavil, — morda je tićal v mi?.-ih, kakor jih je izražal Palacky leta 1848. — pač pa s poljsko kulturo, zlasti s Krasinjskim, či-gar zničilno pesem »Resurecturis« je prevedel v hrvaščino. Državnopolitična veličina ruska ni mogla posebnega vpli- •) »Pesem na Grobniku« 1851: »Zapad j sine ... od iztočne planut strilele zapadni j će trud.« — »FztoĆne iskrice^ (iz pesrikove zapii^čine): »Vi junaci zapadnjaci! Kako to je, da Slavenstva neprestano bojite se?« va imeti na moža, ki je Slovanstvo iskal ne v vnanji moči, marveč v Iju-bezni. Njegova drama »Kraljević Marko« je zložena kakor po navodilih, ki jih je dal Poljak Mickiević za slovansko dramo sploh. Slava.iski dramatik naj kliče iz grobov like iunakov in svet-nikov! Med obema glavnima dobama Pre-radovićevega razvoja leži desetletje 1852—1S60, torej čas Bachovega abso-lutizma, ki je Hrvatsko, rešiteljico Av-strije iz leta 1848.f preplavil z »Bachovi-rni huzarji«, jo poplačal z germanizacijo in daval vsak tuđi literarni svobodni pokret. Preradović je že takrat, ko se ie v Zadru začel baviti z »Zoro«, čutil na sebi verige svojega stanu (Policija ie nadzirala tiskamo lista, ki ga je on ure-jal.), še bolj pa pozneje, ko so Bachov-ci očitali častniku, da s pesmimi za-mamlja mladež; s trpkostjo v srcu je gledal huzarske politične orgije, ki so bana Jelačića gnale v obup, in čemeren posel se mu je zdel, »za plačo prelivati kri«. V alegorijah ie pokazal, kako stari lisjak knez Orlović snubi »našo Anko«, konstatirah da naš narod »krvcu lije uvijeke za druge«, potem pa je umolk-nil ter se umaknil v carstvo duhov. Z vso ozbiljnostio se je vdal naukom »no-vega solnea«, s p i r i t i z m a, verjel, da se človeška duša večkrat rodi na svet, a vselej popolnejša, zlasti pa je verjel v spiritistično etiko, ki uči možnost po-polnjevanja. Spiritizem je pesnika, prvotno pravoslavnega, a potem iz vna-njih vzrokov pokatoličenega, še boli oddaJjil od konkretnih veroizpovedanj — jezuite je oštro obsodil v pesmi »Dubrovniku« — ter ga potrdil v s^fošno-krščanskih pojmih**), obenem pa polo-žil temelj tišti mesianistični umetnosti, ki znači zadnjo dobo njegovega življenja in ki jo ie Mickiević označil s trdit-vijo, da je umetnost neka vrsta klicanja duhov in občevanja z nevidnim svetom. Za pravoslavno - katoliškega krist-jana, za pesnika široke slovanske misli in vzvišene slovanske filozofije je bil seveda srbsko - hrvatski spor nespa-metna ničnost. Castitelj Jelačića bana, ki ga je usioličil pravoslavni patriarh Rajačić, in Jugoslovana Strossmayer-ja, je pisal 1863: »Ja se još jednoj stranci nadam, koja će se sk'opiti na slozi i bratinstvu Srba i Hrvata i svakoga bu-dalono proglasiti, koji medju njima razlike traže; toj ću se stranci i ja pripi- *•) V refleksijski epski pesnitvi »Prvi ljudi« ne pozna izvirnega greha. V smislu narodne pripovedke, ki jo ie priobčil Trdina v »Nevenu« 1857., mu Adam postane iz kaplje, ki pade angelu iz kupe življenja. Eva pa iz kaplje, ki kane iz iste kupe, a v Adamovo biserno solzo. sati; ta jedina pred Bogom je pravedna, a sve druge to su ili glupost mnogih ili oholost pojedinih.« Srb in Hrvat sta si »dva brata ali dva bedaka.« Na Balkanu vidi *Ararat svoj«, kjer se bo resila Noetova barka; s Kosovega polja kliče pesnik jugoslovanski de^i, da naj bo enega duha, ko pa moli enega Boga in z enim glasom pole Slavo. Iz Bosne priđe buditelj Kraljevica Marka. Preradović ni niti anakreontik s poskočnicami in »okroglimi« niti byro-nist, kakor so bili Puškin, Macha in Prešeren, ki so trpeli v glavnem od na-sprotja med individuom in celoto, tud! ne erotik, ki ga razpaljuje žar ljube^ni, marveč spočetka upov poln Ilirec, pozneje pa mislec o bistvu In bodočnostl Slovanstva in o bistvu človeškega življenja vobče. Pozitivnost njegovih ide-alov jemlje njegovi poeziji tlsto raz-dmžujočo noto, ki jo imajo pesnitve disharmonij, a ji daje vse znake vzvi-šenosti. Bila mu je lepa knjiga v glavnem orodje če ne tendence, vsaj ideje. Vse-kakor ga smemo imenovati, kakor se je imenoval Stritar, po dobi mlajši od njega,*— svečenika ob oltarju ideala* Radi citiramo njegove verze, kakor: »Zora puca, bit će dana«; — »svaka zvijezda svojim svjetlom sijeva« svaka ptica svojim glasom pijeva«; — tudji (jezik) poštuj, a svojim se diči«; — »rod samo, koji si mrtve štuje, na prošasti budućnost si snuje«, a poranimo tuđi besede, ki jih je po težkih na-cij ona Inih prevarah napisal ob spomeniku Jelačića bana: »Naše pravo bo zo-pet vstalo. Večkrat si moreta slediti pogreb in vstajenje in morejo se rce-njati listi naše u sode, ali končno nair mora priti po Ijudeh, kar nam po Bogu gre.« Preradović je videl dobo, ko nam bo »dorasli narodni duh svobodno kri-lil kakor sivi sokol po domaČem zraku, ko se naše vile domačice ne bodo već skrivale ponoČL skrbno krijoč gusle pod plaščem, ampak po belem dnevu hodile k rodu v posete in po potih glasno pele, da bo grmela gora te nebo.« Sanje Preradovićeve ne bodo sanje, če vsi vanje verjamemo. Njemu je Vila še 1845 rekla: Sanje ne va-rajo, če jih vsa srca smatrajo za istino. In njegov buditelj kraljevića Marka za-trjuje: Ni, duša, to sanjarjenje, kar ce-lemu narodu bije v srcih skozi stoletja — vstal bo Marko, kio njem poje vsako dete, »kad se složi braća jedno-krvna i ne bude više izdajica«. Z neizmernim trpljenjem in na križ pribiti pripravljamo Slovani Preradovi-ćevo dobo, ko topov več ne bo. Seveda LISTEK. „Uredovanje". Tragikomičen prizor v obeh deželnih fezi-kih in povrhu še v pokvarjeni slovenšćint, posnet sicer po življenju, toda v naših demokratskih časih pač nemogoč. OSEBE: Kmečki fant, ki mora na fronto, 26 let itar. Okrajni komisar, domač nemškutar, vzrastel med Slovenci, ki pa venda r lomi slovenščino Ie za silo in še to skozi nos. Ni hudoben. ne pogumen, pač pa neumen na oni neozdravljivi način, ki ne pozna nobene lasme kritike in daje prepričanje o lastni velikanski važnosti. Ne poprime pa, če tuđi bi ga ščipal z razbeljenimi kleščami. za no-beno delo, ako nima pri roki starega vzor-ca. takozvanega »šimeljna«, ker se boji, da bi sicer ne bil »krit« glede odgovornosti. Župnik z dežele. Okrajirf gtfavar, Nemec. zna slovensko par uradnih fraz za stranke m komi^ife, dalje ^toper tan«, »breglet hutič« in >Wa-čatc. Pust redkobeseden človek brez vidnih zanimanj in pasij. Tuđi urad, katerega Ie boli »vodi«, ga ne zanima prav nič. Bas za vrati predsobe; prioada zasno-fanemu staremn oficijanru, bivšemu orož-niku, ki za vetikansko pisalno mizo dela vse to, kar mu gospodfe namečejo. hru?! doh?iajrče kmete. kašlja, pljuje in kadi sr—dljiv tobak iz pipe s sliko očka Rtdec-J^ega. Kraj: Komisarjcva, deloma rudi iđavar-jeva upadna pisama. C a s: Za bosanske o^nacije. tnrej pred 40 letf. — Najprvo do-poldue, potem popoldne istega dne. L (Dopoldne.) Komisar (piše, piše. piše). Fant: Prosim gospod — Komisar (Diše, piše. Diše, piše — čez 5 minut): Kaj hoćete? Fant: Prosim gospod, mudi Fe mi z ženitvijo in prosim za spregkd vseh treh oklicev. Žtempeljne in svnjc po- pirje imam soboj. Komisar (po daljšem fiksiranju kl.iu-čavnice cjohodnih vrat, silno presenećen): Oklicev? Kaj je to, oklicev? Al oklicev s kancelra? — Vi znrtitc, morate hoditi h eospod fajmošter. (Moče naprej pisati.) Fant: Prosim, ravno fcospnd fajm — gospod župnik so mi dejall. da moram naiprve na »pecirku« dobiti, potem bodo že nanrej vredili, da se lah-ko jutri poročim. Komisar: To ni nič. to čist falen. Ie hodite spet h gospod župnik. (S?m rase: Herrs:ott muss srerade der KonzentsoroJvtiKant auf Urlaub seinf) Fant: Ampak eospod! Župnik bodo že vedeli! Lej?o ^Jh orosim, naj mi daio ta ^cegelc*. Vidijo. Pnjntrarjem zju-tral moram v kasamo, potem pa na-ra\Tnnst v Ro^o'na vojsko. Leno Ifh prosim, kakor se Poea prosi! Vse ie pripravi i eno za »ofeet«, no — \n otroka ?mava z dekletom. S^i sva se zmirai hotela vzeti. r>a dozdai se ni mndilo. Zdaf r>a (^las mu znstaia !?i hr'^e *i solze) — ali vem, če pridem ^e kdai naz^f------- ^mi^r: VM;*e. t?»H ste. Ste fmetf dosti Čas, zdaj se pa sami Štrafate za 1 | vnš — za vaš (ne najde slovenskesa izraza) — Fant: Prosim, naš oče doslej nišo hoteli nič vedeti: pa tuđi nismo mislili, da bom tako kmalu notri klican. Gospod, lepo jih prosim —! Komisar (z vso činovniško sveča-nostio): Na morem pomagat. Hodite h fajmoster nnzaj. naj napravilo h nam era pitšrifta in če bo še dons, bnT»n do jutri ropotme morbet mosjl crledisrat. Aclijn! (Vzame ključ od straniŠča in izgine.) Fait C^lobrko vzdihne, mečka klobuk, si še £ikrat obriše «olze ter se prav počasi okrene nazaj). ff. Komisar (se vrača; drži kljuko vrat in moli jrlavo venkaj v predsobo): Wie meinen Sie? Basv oredsobi: Wir haben sogar Formularien dafiir. Komisar (preplašen): Wanim haben 5=ie — (si premisli: oredstoiniško): Weiss ich selbst. Ich muss aber vor allem das Gesuch haben. Bas v predsobi (zzse): Eno figo veš, te preveč poznam. (Na ?las. hu-dobno): Und dann wirds der Herr Doktor, der morgen wieder da ist schon treffen — Komisar: Haiten Sie $ Mault Sie — Bas v predsobi: Pardon, ich meinte mir, weil der fringe Hctr Doktor selbet a krainerfscher Paticrn-soh?! ist und mit dfe Panersleit so etrt auskommt (sledi kaslia^fc in plju-1 vanje ter cmokanje s pipo). * i Komisar (zaluputne vrata, skozi j i katera sili tobačni dim): So ein fre-cher Zertifikatist! III. (Popoldne.) K o m i s a r:(si slini cigareto): Herrein! Župnik (zasopljen): Doberdan, go-spod komisar! — Zjutraj sem poslal nekega fanta k Vam iz naše fare — radi spregleda oklicev. — Prosim, zakaj pravzaprav mu niste vstregli? Komisar (je vstal, rdeč kakor kuhan rak): Ja — ich bitte — prosim, gospod fajmošter, koko nej kar toko nardim — to more bit vender en ge-such in pol more dobit postenkom-mando zur Relationierung, če ni kak-§en Ehehindernis — Župnik (se prime za glavo): Ampak, gospod komisar! Koliko ste že takih spregledov izdali. In za one, ki gredo zdaj v voisko, rudi že nekaj. Pa še ni bilo nikoli nobenih komedij. Zakaj pa zdaj naenkrat? Komisar (po kratkem notraniem boju, zaupno): Ja. veste, gospod fajmošter, das macht immer der je-weilis:e iungste Konzeptsbeamte und der ist heute nicht da. Al mi morte novedat tista postava al en erlass Čez to? Das ist doch sonst eine kireh-liche Anjrelegenheit — 2 u p n i k (ga je čedalje bolj debelo gledal): I seveda je t>ostava o tem; vsaj odkar sem župnik, je bilo vedno tako, da ie glavarstvo izdalo spre-Hed. notem pa Se 1rr»e7osTcofHski ordinarijat — včasih tuđi narobe. | Komisar: Od kdaj pa je ta postava?. Župnik: Tega pa zdajle pač ne morem povedati — Komisar (hitro): Sehen Sie, Sie be-haupten etwas bloss, und ich soli mich exponieren — in, pravte, včasih ordinarijat pred nardi — also eine ganz sonderbare, ganz unklare Sache und ich — Župnik (porogljivo): Nisem prišel za to, da bi jaz Vas postave učil, te morate poznati sami! Sploh, ta ženin ima že dovolilo od ordinarijata. In ljudi v fari menda tuđi poznam; Če bi bilo kaj zadržka, bi ga prav gotovo ne poročil. Vaše dovolilo je zgolj formalnost v tem slučaju, torej prosim —! Komisar (gleda zmeden po polici, kjer stoje vezani državni zakonik!; nato bliskoma pri vratih v predsobo): Sie, Offiziant, wo haben wir diese Formularien? Bas iz predsobe: V ta drug em Ic-vem spodnjem ladele od gospod dok* torjevega šrajbtiša bodo morda — da sind versehiedene Drucksorten; ist aber abgesperrt. Je rekel, da akte je vse zdelal, kakšna je pa njegova; miza znotri, pa nikogar nič ne brigi und hat alle Laden mit Schlfissel ab-gesperrt. Komisar (si ođdahne): Also, gospod fajmošter, zdej sami vidte, de dons ni mogoče. Juter priđe gospod praktikant nazaj. Bitte nm ein entspre chendes Gesuch — Župnik (energično): Prišel -zdajle nalašč k Vam radi te st . Stran 2_________________________________________________________„SLOVENSKI NAROD*, dne 18. marca 1918.___________•_____________________________________________o», stev. pjegov budltelj Kraljevica Marka uH, |iaj narod ob svoji grudi goji vse ple-JBienite kali svoje slovanske narave, a v pili je ipak prisiljen, proti turskim za-jtfopnikov sistemov in tehnike zgrabiti •a — Markovo s a b 1 o. Narodni tabor v Žalcu. Žalec, 17. marca. Ođ dob velikih narodnih taborov ili videl Slovenski Štajer shoda, kakr-ien je bil današnji. Ko je leta 1868. narod na svojem taboru v 2alcu ma.nife-•tirai za združeno Slovenijo, ni slutiU 'da se bodo čez 50 let zbrali sinovi, vnu-ki in pravnuki, žene in hčerke potom-xev, da v svetem navdušenju in s trdno poljo zahtevajo svoje ujedinjenje * Hrvati in Srbi v lastni neodvisni drža-fn. Kar je bilo pred 50. leti le plaho Opanje, to je danes prevzemalo množilo kot trdna, neomajna vera in volja. L. '1868. je narod zbran na žalskem tabo-iru upaU da priđe doba vstajenja, da fcride doba, ko mu bo mogoče živeti in (se razvijati. Danes so tisoči zboroval-cev pričali, da narod v e", da je napočil •veliki čas njegove svobode, da je o d -loćeo si to svobodo izvojevati z a vsako ceno, in da se ne straši nobene žrtve, s katero bi moral poplaćati svojo neodvisnost in svojo ^samostojnost. Tisoči, ki so danes pritr-■evali govornikom in prisegali z\esto~ *bo v boju za narodno odrešenje. so ar-Emada, ki se je prostovoljno postavila v boi v prepricantu, da gre sedaj na življenje in smrt pa zaeno v globokem toverjenju, da bo življenje t r i u m-llralo nad srnrtjo. »Pred 50. leti« |— je zaklica! predsednik đanašniesa -tabora žalski župan Fran RobJek v svo-|etn otvoritvenem govoru — »pred 50. ;Jeti so veselo pokali topiči na našem taboru, danes grme topovi sve tovne voj-jfie in kličejo: Jugoslavija vstani!« In ko je zaključi! svoje besede s klicern: pSedaj ali niknli!« je val mosočne duševne sile prešinil rnnožico. obrazi so se fnapeli, oči so se iskrile in bilo je, kakor [da je železna volja prešinila vse te tiso-če, kl so burno ponavljali: >Seđaj ali ftikoKU Daleč nad 7000 jih je prišlo. Z vla-13, na vozeh in pes" so se zbrali kmetje In delavci, obrtniki in inteligenca iz ćele Savinjske doline. Doli izpod visoke Oj-strice so prihiteli stari možje, vrle kme-^lce In kmečke mladenke, pripelfali so se gostje iz Posavja, videli smo Bizefj-čane, Brežičane in Trbovljčane, Dravska dolina je poslala svoje zastopnike tu iz danes še tužne^a, a kmalu osvobo-ienesa Korotana je prihitela v sredo svojih bratov četa vrlih mož. V opol-;đansk1h nrah je vladalo v Žalcu, ki je *W1 ves okičen v slovenskih trobojnicah. živahno življenje in vrvenie. Po veliki jicestl so prihaial! vozovi, okrašeni s prvim pomladanskim zelen lem in cvetjem ter s trohojnicami ^ašejra t^ojedinesra Tiaroda in narodna pesem se je oslašala na vseh koncih. Opoldanska vlaka sta pripeljala iz Celja in okolice ter iz go-iberijske Savinjske doline nove trame. Ogromna dvorani žalske hmeljarne. v Jcatero gre 3000 ljudi, je bila že davno pred napovedano uro nabito poHa. Zu-'mj pa 50 nblesrall poslopte vedrio nvanske deles:aciie. Dan se ie nagiba! h koncu, ko je predsećnik zaključit shod. ?* tisoč" grl je zaorila >Lena naSa domovina« in *Mei Slovanl« in nr»vdu5ena se ie raz-haiala množica. Ril je to ztrodovnski dan. L|i!dst\-o dol^je slovenske Staier-<;Vf» jo i^pre^rovonio in h«no je moralo biti vsakomur. ki ie rledal in orarov?! te miožiee, da slovenski človek d**tes ne r>or^n r»oSene?:a ^tr^^M. n^he^e hn-Jazn! ve? v boju z* ve''ko bo^oJno^f naro^^ ^Mven^ev. Hn-?tr>v in Sr^ov. ^Podrnbrte^* r>ornči1o o tnnoru srno rrinral' obložiti za prihodnjo Šte-vtik*. On. ured.) N7a taboru 5oel?^^o stn-piete reso 1 u c i j e *° ^-^p +-^v^ - }q: RESOLLCIJE. 1. Na narodnem taboru v Žalcu dne 17. marca 1918 zbrani tisoči Slovencev in Slovenk, radostno pozdravijajoč v svoji sredi zastopnike hrvatskega in srbskesa dela našega naroda, izrekajo svoje prepričanje, da je Življenje tega naroda zagotovljeno le v ujedinje-n j u Slovencev. Mrvatov in Srbov v lastni državi. Pozdravljamo vzorno z jugoslovansko deklaracijo 30. maja 1917 započeto delo Jugoslo-vanskega kluba ter odločno poudarja-rao samoodiočbo naroda Slovencev, Hrva tov in Srbov, ki hoče na svojem narodnem ozemlju tvoriti samo-s t o j n o državo. Zahtevamo, da se takoj prično po-gajanja za splo§en mir, ki more biti trajen in pravičen le na podlagi ideje narodne samoodločbe. (Predlagal gosp. Susterič.) 2. Odklanjamo vse neresne poskuse avstrijske vlade z malen-kostnimi spremembami seda-nje ustave reševati jugoslovansko vpra^anje kot notranjo zadevo avstriiske državne polovice. Poravnava med narodi ie mogoča le v medce-bojnem priznanju pravice samoodločbe in narodne državnosti. CPredla^a! gosp. A. Turnšek.) 3. Izrekamo popolno z a u d a n j e Jugoslnvanskenm klubu in njega načelniku dr. Ant. K o r o 5 c u, ^agotavljaioč ga, da ima v sv o j J borbi za ju go sIovansko ujedi- ajtnjt za ttboj v«s narod. I (Predlagal P. Sirca.) ■ -«■ # . ■ I \ s Shod v Logatcu. Dasi je bil shod v Dol. Logatcu sklican sele se čas po prihodu poštnega vlaka iz Ljubljane, ie prišlo že ob Vt4, popoldne skupaj toliko ljudi, da so postali prostrani prostori gostilne pri Kra-merju veliko premajhni za vse udele-žence. Prišli nišo le poinoštevilno do-mačini. marveČ tuđi Vrlmičani. Cerkni-čani. Postojnci in tuđi iz Motederšice. Zborovalni prostori so ostali nabiti vztrajnih mož in žena, ko se je shod prićel in to vzlic temu, da je znašala žcicznfSka zamuda ce*e dve uri. Dnkaz, | kako veli'ransko zanimanje vlada no ćeli deželi za shode in za justoslovansko stvar. Shodu je predsedoval domaćin ir. Ivan S i c h e r 1, ki ie uvodoma poudar-jal važnost zgodovinsketa časa, v ka-terem živi danes jugoslovancki narod, Deželni poslanec g. Adolf Ribni- " k a r je siikal, kako so rasle držav-Ijanske in politične pravice ljudstva, od-krtr se je kmet otrerel tlake in jrrašČin-ske go^pocte. Na vzgledih \t pol:tičnes:a življenja pred vojno, slasti pa med vojno, ie doko2oval. kako nujno potrebno je, da zadobe vso moč in veljavo demo- . kratska načela. Trpljenje in muke Jugo* slovanov, ki jih je prizadjala svetovna vojna ter nemška in madžarska uprava, že same na sebi zahtevajo ustanovitev jugoslovanske države. Z burnim pritrjevanjem so sledili poslušalci zani-mivemu in živshnemu jrovoru. Sprejeta resnlucija zahteva u^tanovitev samo-stoine. neodvisne, na demokratskih r»a-čelih ura\7iane držnve Slovencev, Mr-vatov in Srbov. Mir naj se sklcna sr»o-razumno med narodi in ne med vlada-mi li diDlomati. Ob velik^nskem navdušenju ie oko-M 8. zaključi« predsednik krasno uspeli shod. !Iovons&a WM ca za samoodločini nar đo'. V Prag i, 12. marca (Zakasnelo). V dvorani »Mčštanske besede* v Frazi se je zbralo v nedeljo nad 1000 zastepn nlkov če?ke, jusoslovanske !n poljske inte-lij?ence, da h* rrantfc^tirali za neomejeno pravo samoodločbe narodov. Predsedoval je dr. K u b i č e k. Kot zastopnik* »Ceskega Svaza« so bili navzo-či posland prnf. Funk, dr. S o u k ti p, dr. ; VUkovskt 1b dr. Winter. Ko je predsednik dr. Kubiček v uavdu- ! šenem govoru oozdravil zastopnike jugo- i slovanske, zlasti pa poljske intelteence, je podal glavni referat o pravu narodne samoodločbe dr. Veverka. V svojem govoru ie prectztral nepo-tvorjeno načelo narodne samoodločbe, po-kazal na temelju mirovnih posojev v Bre-stu Litovskem, kako se da princip narodne samoodločbe ponarediti v roVah Sl^vanom sovražne diplomacije ter proprlasil. da mora hiti slavna fn temeljna zahteva Češkega naroda ta, da ima o svoji usodi in o svoji bodočnosti edino in tzključno pravico odiočevati ootom svojih zakonitih za-stopnikov čegkl narod sam, v dru-x\ vrsti pa mednarodna mirovna konfe-renca. ZastopnfV praških Jucoslovanov Pal-I • vicln i se je prldružil izvajanjem dr. Veverknvim. natrla^af ukupnost in istovet-nost narodnih In političnih ciliev če*'e«ra in fujjoslovan?kea;a naroda ter za^ntavlial Čehe, da bodo .ItiKoslovar?! v hrat^M fn nera^-ruSni »trun v^tralali v borbi ra pravo, pra- I Vfco iu svotlbdo raino ob rami ob boku na- ' I roda če&koslovašk^ga. (Jovorniitova Uvaja-I nja to izrvala vinarno pritrjevanje, zlasti ko je prccbeuujoći dr. Kubi ček konšuti-" ral, da so bas zadnje boroe vse mu svetu pokapale m dokazale, da so Čehi in Jugo-sluvaoi v istini ena enotna armada, prožeta enega srca, eneza duha in ene misli, anna-( da, Kateri Je vriiovni in koucni sinoter iz-voievati narodu neudvisnost ia svubodo. i Nato su govorili trije odposlanci p o 1 j -ske inteiigeuce. ki so pnspcil na bkupičino v Pragi nalaSć iz Krakova, in bodo tu tol-maci pravega in nepotvorjenesa mišljenja vsega poljsitegd naroda vobce in narodne , poljske inteligence posebe. I Uovorniki so poudarjali, da so Poljakl po trpUih izkuSnjah in bridkih prevarah — taivo v preteklosti, kakor v sedanjosti, spoznali ,da so predpogoji in jamstva za njiiio-vo zasigurano bodoenost in neodvisnost podani samo v najtesnej*! zvezi s Cehi in Ju-goslovani. To prepričanje prevladuje sedaj v najširših masah poljskega naroda, vse poljsko Javno mnenje si ie v tem edino. Kn!o pols';ie v svoji sedanji sestavi ne predstavlja poljskega javnesa mnenja. Da je to istina, to bo pokazala že bližnja bodoč-nost. V Varšavl, v Plocku. v Vladislavovu In dru:?odl so Pnljaki že pokazali svoje pravo mišljenje. Ne razni Abraharnowiczi v dunajskem parlamentu, marveč brigadir Jos. Pilsudski, ki je ^shranjen« v ma^debur^^I | trdnjavi, je danes pravi predstavitelj polj-ske^a naroda. Splošno geslo v Pol'akih ie sedaj: Proč z oportunističko politiko, p:i-družimo se junački borbi Cehov in JugosH-vanov. Tako kreoka ka ;or nikdar preje je sedaj vera poljskega naroda v srečno bo-doćnost, sedaj. ko stopa v bratsko kolo češko in juToslovansko. Kakor vselej, tako veruie tuđi sedaj neomaino in čvrsto v boga, toda n e v nemške^a bosa, marvcj v ti-stega v e I i k e s: a b o j? a, k i neče imeti ne podanikov, ne robov, nesužnjev fn v znamenju tesa mosoč-nega boj:a je zajotovljena zmasa onih jde-alov, za Vatere se bore CeTii, Jujco^lovani In Pol-aVi. V tem znamenju se tuđi ustvari svobodna zaiednica združenih narodov , poljskejja, češVe^a in jugoslovanskeea! Jzvajanja poljskih pooblaščencev, kl so napovedovali temeljito in popolno spre-membo v dosedanji poljski politikf, so vzbudlla nemalo pozornost Predsednik dr. Kubiček je dal izraza rri^ljenii! ćele skvn-^čine. ko Je z ozlrom na poljska zatrotovila v polnem prepričaniu vzkliknil: 'Ne, ni še prooadla In ne propade svobodrra Poljska* svobodna Jugoslavija, svobodna Češka U V imenu »Ceskeho Svaza« je pozdravil zbor poslanec dr. V I š k o v s k f. V svojem obširnem govoru je izrazil svoje veselje, da so se našli zastopniki treh slovan-skin narodov na skupni poti. To je dober znak. Želeti bi bilo, da se tako združijo ne samo poslanci teh treh narodov v parlamentu, marveč da vstoplio v zajedničko kolo v svojem političnem in kulturnem delo-vanju celokupnl ti narodi tako v naši državi, kakor zunaj njenih meja. GovoreČ o pravu samoodločbe narodov, ie naslašal, da se je ta velika ide?a pojavila kakor zar-ja ter zasinlla na zapadnem obzorju, rodiv-5i se tam, kier zapada solnee In kjer v bujnosti in razkošju rase in klije cvetka svobode. To idejo so pozdravili vsi narodi z največjim navdušenjem in vzhičenjem, saj je ona znanilka boljših dni. Slovanski narodi v Avstro - Ogrski so Jo pozdravili tem radostneje, ker ta blagoslovljena ideja ne nosi na sebi varnostne znamke »Made in Germany^. Da se uresniči in udejstvi ta ideja, bo treba še žilave borbe. Treba bo po* žrtvovalnih boriteljev. To narodno vojsko v borbi za samoodiočbo hoče organizirati zveza slovanske mlajSe fnteligence. To Ie velika naloga in velevažna tudlf zakaj eno le gotovo, da nam samoodločba ne bo pri-znana, še mani pa dana, ako si je ne Izvo-jujemo s krepko in nelzprosno odločnostjo mi s?mi. Ko se je polegel vihar odobravanja, ki je sledil tem besedam, so se soglasno spre-jele predložene resolucije. Kot prva je bila sprejeta po PoIjaMh predložena resolucija. v kateri se protestira proti prftlopitvi Cholma in Podlesja Ukrajini. Poliska resolucija izzven! v ta - le vzHik: »čehi. Juffoslovani! »Eno nasilje je nad nami. en sovražnik je pred nnmi. soo-jimo torei svoje sile k skupnemu boju. Stojimo na zaoadni mrt\1 straži. Prozirno vam bratsko desnico In kličemo: Živfo svob^den narod če^ki, živela samostalna Česka! Živio svoboden narod ingoslovanski! Živela neodvisna Jugoslavija!« Kot druga ie bila sprejeta ta - le resolucija: *Oplrajoč se na ?e?Sko deklaracijo s dne 6. Januarja 1918, lirahmo za vse naro- dobro uro hoda- Če mislite, da me boste odpravili, se motite. Orem pa h gospodu glavarju! K o m i s a r (ošabno): Meinetwegren , wird Ihnen aber nichts nutzen. Wer nachschauen. ob er drinn ist. (Potrka in izgine v jrlavarjevo sobo, ko je za-čuJ »ategnjen »Herrein«.) IV. (V glavarjevi pisanii.) Olavar (kadi trabuko in piše pismo. Počasi dene Ščipalnik na nos in dvig-ne glavo ter leno vpraša): Sie wiin-schen? Komisar: Der Pfarrer von St. Por-tiunkula ist da und verlanzt Nach-sicht von drei Aufgeboten fur einen Pfarrinsassen, der morgen ins Feld abgeht. Glavar (zopet nagne obraz k pismu): Also geben Sie ihm halt. Komisar: Ja, aber — ich weiss nicbt — gleich so ohne Gesuch, und Gen-darmerie musste doch pueto Ehehin-dernisse nachforschen — ich Đber-nehme nicht die Verantwortuns: — danim will der Pfarrer zum Herrn Bezirkshauptmann. Olavar (odloži trabuko; svečano in Dočasi): Sasren Sie fhm, dass !ch nachrnittags prinzipiell kefne Partei-en empfange. 'Ker komisar še stojf. g» začuđeno pogleda •d sp-odaj navzgor, na kar komisar izgine Iz sobe.) V. Komisar: Gospod glavar popoune na pusti nobena stranka naprej — Župnik: Tako?! Borno videli! (Hoče k glavarjevi sobi.) pst; bitte nicht: ich will nochmals fragen! (Zopet potrka in zre h gla-varju.) Glavariev glas od znotraj (grmeče): Sagen Sie ihm noch ein-mal, dass ich am Nachmittag keine Parteien empfange! (Komisar priteče ves bled venkaj.) Župnik (še bolj grmeče): Je že prav! Veditc, naj velja kar hoče, zdajle si najamem voz in se peljem v Ljnb-ljano najprej k škofu in potem k de-želnemu predsed^iku.Bomo že videli! Glavar (pomoli nos pri vratili ven-k?j): Herr KornissSr! (Komisar zleti v glavarjevo sobo. Župnfk počaka, negotov, ali gre 5e ra njegovo zadevo.) VI. (V komisarjevi pisarni.) Glavar (gleda, držeč roke v žepih. nekaj časa v tla, potem nekaj časa v strop. Nato): — Hmja — wie geht das gleich? — Haber. Sie seho mal so eine Nachsicht erteilt —? Komisar (zaupno): Eben nicht! Das macht stets der Praktikant und ich bin erst als Konzipist von der Rcgie-rung aufs Land gekommcn — Glavar: Sie waren doch als Praktikant bei der Hauptmannschaft tn — Komisar (hitro): Ja dort hat aber gerade diesc Sachen dcr Amtschef selbst gearbeitćt Wcnn dcr Herr Bezirkshauptmann — Glavar: Konnt mir einfallen! (Se vstopi, Še vedno z rokam! v žepu, k oknu In pažljivo zasleduje mesarsko muho, ki brenče buta ps fipah. Na-enkrat se na petah obrne): Machen Sie % ihm In Đreitenfelstuunen und I Hl.....Hn*iiH^Aber rasckl _ I VII. I (V komisarjevi sobi.) i Komisar (sede in vzame polo papir ja): Prosim — Žup'nik (tuđi sede): Ah tako, tukaj krstna lista, ženitovanjska zglasnlca in kolek za zapisnik. Komisar (nemiren): Za-pisnik? Ali nočete samo en dispens? Župnik: Seveda; toda namesto pisane prošnje vendar ponavađi napravite zapisnik; saj mora menda o vsa-ki uradni stvari eksistirati poseben akt? Komisar (malodušen): Jaja, nattir-lich. (Bistroumno.): Ja, jrospod faj-mošter, ali imate sploh kak-šen vollmacht od ženin in n e v e s t a?! Župnik (vstane): Torej zbogom, zdaj grem pa res nad škofa in deželnega predsednika! Komisar (ga potisne nazaj na stol proseče): Pardon, das war nur crd-nan??shalber gefragt. Den Sapisnik werde ich schon soSter machen. Prosim, pokažte še dispens od škofija (zase: Am besten gleich abschrei-ben). župnik: Nimam pri sebi. Komisar (vabeče): Gospod fajmo-Stter, prosim, da mi kar diktirali dispens — Župnik (ironično prestraSen): Jaz? Oprostite! Prvič ne znam Vašega uradnega sloga, dru^iC nlsem upra-Tičen za Vas uradovati* in tretiič (razposaienor) sem plačan le za cer-kvena opravila, ne xa jđavarstvena. Komisar (zaCne pisati, si obrISe pot, _ vfže noto v koi In začne Mnoro). uias lzza vrat preasooe: nerr KomissSr! Komisar (se zdrzne): Was denn? Glas iz predsobe: Al bi smel prost, da bi gospod župnik kar k men stopil. sej te stvari ponavad jest de-lam. Die Herren sind so zuviel be-sch3ftltrt mit hSheren Sachen. Komisar (pade mu od veselja pero na papir, da nastane sredi lista velika packa): Ja, Herr Pfarrer, sehen Sie, das ht das Beste! Prosim gosood fajmošter (rine in vrti presenečenejra župnika urno skozi vrata, steče še enkrat nazaj po krstne liste in župni-kov klobuk in mu oboje pomoli venkaj): Klaniam se, gospod fajmošter, nabe die Ehre — Glavar (pri Špranjl svojih vrat): VVirds bald? Komisar (v predsobo): Geben Sies đann sofbrt dem Herrn Bezirkshauptmann zur Unters^hrift! Bas iz predsobe: Nicht nfltig, saj imam njearovo namensštampUijoJ Glavar (ravnođuSno): Auch gut; noch besser. (Zapre svoja vrata.) (Komisar pade na sto! fn s! br!§e $ čela debele potne srage.) Bas !z predsobe« Zakal niste pre-cej pri meni ostali, gospod župnik? NaSi gtudirani gospodje Imajo tolko težkega dela, da jih takale drobnjava le zbega. Če bi bi! le takoj vedel, bi Vas še notri spusti! ne bil. Pa kai se hoCe, sem paC le trapast šribar. (Glas preide v posebne vrste zadužen smeh, kakor bi D ruštvo učiteljev in Šol-skih prijateliev ljubljanske o k o 1 i cee. Predsednik Janko 2 i r o t n i k. TJčiteljstvo kamniškegra političnega okraja na Kranjskem ni dobilo ▼ tekočem letu še nobene dracini3ke doklade. Deželni odbor je iznlačevanje ustavil, a od države določeneera enkratnesa na-bavnecra pri^pevka Se sedai nismo dobili, ker ni deželni Solski svet izeotovil razdelitve. Va^ naše prizadevanje ie ostalo brezuspešno. Učitelistvo stoji na robu materijalnesra propada. Hiramo in erinemo mi, naše žene in naši otroci. Državi smo dali v letih voine, kar ie od nas zahtevnlar izeoiili smo ii boievni* ke. dali svoie tovariše. brate in sinove. Za plačilo smo grladni in raztrjrani. Ne-dopovedljivo pfra^en ie naš položai! V tem obiiDu se zatekamo tem potom in v zadnji uri po pomoć. Zahtevamo v inte* resu propadajočeea svojeera stanu in šolstva kruha in reMtve. Vsi izčrpani ne moremo ve5 delati Naše oblasti ni-irmjo srca za nas in nnše rodovine. Pritisnite na nie z vso silo, nai nam nemudoma dajo, kar nam ere po zakonu in po nravim. Protesttiiemo proti takernu unicevanju kulturnih delav^ev. Apeliramo v imenu človečnosti na hitro ne moč in v nje im^nu zahtevamo neiz-prosno strofe remedure naš stan more-čih razmer! Za Učitelisko društvo kam niskesra okraja T. Petrovec. predsednik. Učiteljptvo kra.ni>kefira političnesra okraia na Kranjskem ni dobilo v letu 191S. nobene drneriniske doklade in rudi državni nabavni prisnevek ni izpliean. Učitelistvo ftoji na robu nateriialnesra propada. Drž?vi smo dali vs v vzgoiili smo ii boievnikov. dali svoie tovariše, brate in sinove. Za plačilo smo erladu raztreani in izročeni o-^upu. Klicemo v zadm'i uri po pomoči. Na?a oblasti nimalo src za nas. Pritisnite nanje z vso ?ilo in resite nas tesra kultiirne^a skandala. Tukaišnie nčiteljstvo errada. NaS položaj je obupen. Vs© ie ti«oc"krat dražie. mi srno navezani na T)lače mirnih čn^ov. Xe dobivamo nikakih do-klad. Deželni odbor iih ie ustavil, en-krarne^a nabavnesa prisnevka ni, ker ni deželni šolski svet Še Fe^tavil razdelitve. Državi đaierno kar zahteva. Vzero-iili smo ii bojevnike, n^ katere je lahko ponosna Za plačilo arinemo kot pgi za Plotom. V imenu človeštva zahtevamo kruha in rešitve. Naše oblasti po erluhe Kn naše prošnie Pritisnite pam'e z vso silo. dajte nam kar je n^šecra. Zahtova-mo stroge remedure naš stan morečib razmer. Učiteljsko druStvo radovlji-škega okraia. Sefa. pređseđnik. Učlteljstvo losraškeca političnesra okraia na Kranjskem ni dobilo v tekočem letu Se nobene draeiniske doklade Deželni odbor le izplačevanie đracinj-skih doklad v tem letu ustavil, enkrai nesra državne ara nabavne »a orispevk Da Se đo sedai nismo dobili, ker ni dr fcftlni Solski svet izpotovil razdolitv^ Vse nafte proSnje so oetale brezospeš 6*• Stev*_____________________________________'___________________.SLOVENSKI NA.gOU«. ane 13, marca I9id. Stra i 3 " ne. Vsi sioiimo ob robu materijelnega propada Veled pomanihania že hiramo mi, naše žene in naši otroci Državi tmo vzeojili hrabre bojevnike. dali .-ino svoje tovariše. brate in sinove. Z vso vnemo in z vsemi mocrni smo vne-mali mladiro k uelovanju v porr.oč raiijencem i?i drucim potreham, a kot Dlačilo se nam obeta slad in Domanika-lije. Naš položai ie strasen in obunen! 7" y.lem žal°stnem in obupnem položaju klieemo tem potom po pomoći. V in-teresu v^eca učiteljeva zahtevamo pomoći zabtevaiDo kruha. Vsled pomanjkanja naj potrebne i sih živil ne moreuio več delati. Oni. kaiere veže dolžnost nam Domd^ii so do nas in nnžih dru-žin brezsreni. Z v^o silo pritisnite ua-nje. da nam takoi đajo. kar nr.m ere po zakonu in po pravici. Z vso ouločnoitjo protestiramo proti takemu neusmiliene-idu uničevaniu učiteliskesa stanu. Le hitra pomoč nas more se rediti. V imenu človeštvd apeliramo na poinoč, v nje imenu zahtev&mo strofe remedure naš &tan morečth raznier! Za ^Učiteljsko društvo 1 o z a - škega okrajac Učiteljstvo postoinskesra riolitićne-ra okraja se nahaia v največii stiski. Deželni odbor je ustavil izplačevanie draffiniske doklade. ki io ie dobivalo učitelistvo v prpteklom !«tu. a enkratni nabavni prispevek. divolicn od države, se nam tuđi še ni celotno izplačal. Pri dobavi živil in obleke se ne privoSei I učitelistvu nobene ugodnosti. Zato uči- ! telii in njih družine hirajo. nimaio pogrebnih oblačil ter so na ro^u olmna. V tem staniu ne moremo živeti in vršiti težavneea ćr>la. Z ueitelistvom bo pa propadla tuđi mladina, un očetnjave. Proti takemu unieevaniu kulturnih no* *eliev ter znnemarjaniu slovenske ; adine naiodlocneie proiestuiemo. a od visoke Viade nričakuiemo najhitrejše tn izda i ne Domori. Za u f i t e 1 i f k o društvo po-gtoinskeira političnega o kra i a: J. Brinar, pred?, nametnik, Teiteijstvo šolske.?^ okraia Rudol-fovo na Kranjskom ni dobilo v tekooem letu se nobene* draniiiiske dokle đe. De- 'j ie i: ' nie ustavila, državni avni ; . še ni razdelien. V?e naže prizd«i vanie ie brezuspešno. S;o- iiT^o na robu lnfti.Tiieineffa propada. *?njo in sinemo mi in naše družine. u."za\i srao rl^li več kakor ie ' .i-la. Za plavilo emo glrsđii in r :ii. upen ie naš položai. V zadnji uri za- vamo pomoći. Pritisnite z vso silo na na5e oblasti, da nam daio. kar nnin ere po zakonu in pravici. \ imenu člo-vecnosu zahtev.mo ne;znro«» etrose remedtire naš sran moreeih razmer. T"čiteljsko društvo okraia Rodo lfovo: M. M a t k o , pred«ednik. TT2iteli.«tvo kr?keza "Dolitieneea okraia na Kraniskem ni dobilo v teko- -i letu še nohene dratrlni^ke doklade. želni odbor ie izplačevaaie usta vi i, a. od države določenesra enkratnega na-bavne^a prisnevka šo =edai nismo t!oM-li. ker ni deže?ni šo!ski svet izsrotovil razdelitve. Vse na?e prizadevanie ie o?talo brezusrr«no. Učitel^ivo stoii na robu materiialnesra propada. Hiramo in cinemo mL na?e žene in naši otroci. Državi smo dali v IetiL voine. kar ie od nas zahtevala. vzsolili ?mo ii boievni-ke. dali svoje tovarile, brate in sinove. Za platilo smo lačni Jn rzzirsr\ni. \e-doT>oved!jiTo strašon ie na^ položai! V tem obtipu ^e zatckairo tem petem in r •nii uri po pomoć. JJahtevamo v inte- ■u svojega propadsioče^a stanu in "I^rva kruha in re-itve. Vsi izčroani »e moremo več delati. Naše oblasti ni- rnajo srca za nas in naše rodbine. Pri- i# ite nanje z v«o silo. nai nam nemn- ,ia daio. kar nam ere po zakonu in r»o pravici. Prote«tuiemo proti takemu unicevanju kulturnih delavcev. Apeliramo ▼ imenu (^lov*e^no?ti na hitro pomoć" in v nie imenu znhte\ amo neiz-nrosno etroee remedure nas stan more-čih rp.zmer! Ppdaeo?ko društvo v Krškem. 15. marca 1918. Draar. Humek. t. č. predsednik. Učitelistvo Dolitičnesra okraia Ko-?evje ni dobilo v tekočem letu še nobene drairini=ke doklac?e. Tuđi državni nabavni prispvek ni se izplac^n. Na vzeoiitelie priznano hrabrih branite-liev širne očetnjave. n* od države vpe-etransko zaposlene delavee na izven-5ol?kem poliu zi ?asa voine pritiska jrlad z vso silo. Nabava nnino potrebnih oblačil ie popolnoma onemoeroćena. Na-^i knihodaialci nimiio erca za nas in naše hiraioče rodovine. Obunani se za-tekamo t^m potom v zadnii uri po hitro pcmoč. V imami človečucKti apeliramo: desite nas materijeinesra poffina in duš-ne smrti! Slovensko učiteljsko drn- švo kocevskeea okraia: Franc Stefanćič. predsednik, Učiteljstvo črnomali^k^ffa politič-ne^a okraia na Kraniskem se zaveda, Ha je vselei vestno izpoln.ievalo svoie dolžnosti in jih izoolniuie se danes. vz^oiili smo državi najbolje boie\ni-ke. dali smo ji svo^e tovarise. brate in sinove, radovoiino smo se odzvali. ka-darkoli n?3 je klicala na delo Za pla-prutiiii\i boljševiiiov in duhovščiaa. Boljševici true, da deluje v Moskvi tajen moiiiir- histićni odbor, ki pripravlja državni preoorat. Alaksimalistični listi zahtevajo ud vlade ljudskih komisarjev, da naj store ne^uudijive provzrojitclje te^a , gibanja, ki nočejo baie spraviti carja j zopet na prestol. I Haa^, 16. marca. Poročevalec •Manciieoter Uuardiana« je imel razgovor z ruskim poslanikom baronom Rosnom, v katerem mu je ta povedal,, da se je Rusija ze leta 1912. pripravila na vojno, da prepreci že takrat grozećo nevarnost prevrata. Rasija da }e umet-no izzvala vojno, ker se ie upalo, da se na ta naćin zopet obnovi moč in popularnost carja. »Nation« konstatira, da je tuđi Buchanan tega mnenja* da je hotel car z vojno doseći ta čili. Stockholm, 16. marca. \z poročil iz Rusije je sklcDati, da bo prišlo v krat-kem do izDrernembe sistema. Ljenin je baje izprevidel, da bi prišlo do vseuni-čujoc*anarhije v deželi, če bi boljševiki se nadalje s silo vztrajali pri vladi. Ta anarhija bi končno napravila konec tuđi boljševički vladi. Da to prepreci, se je zacel Ljenin pogajati s so-cijalnimi rev oluci jonarjl. Cnako se je približal tuđi minimalistom. Tuđi z Nemćijo se vrše pogajania. Brat bivšega carja knezMi-hael je baje določenzapred-sednika vladnega sveta. Kadetska stranka se z vso silo zavzema za obnovitev carstva in je pripravljena, ustaviti agitacijo proti mirovnim stremljenjem, če se v Rusiji zopet obnovi carstvo. | Stockhclm, 15. marca. (Kor. urad.) V tukajšnjih časnikarskih kro^ih. in si-cer tuđi v ruskih krosih, so mnenja, da ! se bo v Rusiji obnovilo carstvo in da bo poklican na prestoi car j e vi č. Varuštvo bo prevzel veliki knez Mi-hael Aleksandrov i č. Del seda-nje ruske vlade je baje za ta nacrt. Stockbolio, 14. marca. Iz Finske poro-čajo, da ima boi Rdeče carde tuđi značaj p!emenske<£a bnia ter stremi za tem, da urici švedcki element kot zapadnoevropski element na Finskem. Peturograd, 14. rrarca. Po zavzetju Rostova so bnijševi^'i ustrelili mnn»o oseh, ki so bili na sumu, da drže s kozaki. Mestu je bila na!ožena Kor ' "i \2 milPorov rubljev. Uredrištva p- ^eviških listov so bila zaprta. Za živiia «?o Dostavl:p*ie maksimalne cer.e. Po bi?ah se vrše r>-ei«Va-ve po živilih. Prebivalstvo trumoma beži \z mesta. Petrojrađ, 15. ma-ca. . urad.) Uradni li«t poreča: T^Drazner-ie Pctroccrads je končno in od da^es napT-ei ne bo noben prebivalec več zaorati! me^ta. Promet vseh n->cbr:lh vl^Vov, tuđi 1oV?lrfh vlaVov. ie nd dane^ zjutraj u^tavlien. Sovjet ljydcl-fb po-obTa^čencev nbčfne P^tro^rad te od 5^daj raorei ofici'alno im** PetroTrada in ok^l'ce. Sovjet ie dovrliV da zopet Izhajajo tako-zvar; hiTrifoarni li*tf. Perroffr«"d 15 marra. fKor. ur*d) Poreč?* pf* r^qi -je j-p 1-^o-F T.rov arefirnn od pnvpTi*7iiV» BPvern^ fron+«». Pefnoarrn«! 14. mirca. ''Kor Tir^d*) Povflinik nri^t^ni^^a v Vl^Hivo=+ouu. gren^T-al ^nn^ndo^. ^e iz^**?iT ssr»rpoT"or. n°ral Zilinskn*. io bil v ^•ocV^i r»oi pretve^o. da fe sp^^^rn^UeTi p F^i^Hi-nora. ?rrf:ran. — Z'fn'ir'e «*». dv *a rsri-šio v Kokpridu v rrnfrnini -A7iii Ho bo-\*\ med nreh-ival?t\"om in sovietimi četa-mi Velike množine konon^e so biio uničene. RMToot o PacnL Tjondon 15. marca. (Koi* urad/) V poslanski zbornici ie izbavi 1 znn nii mini^ter Ba.ffour. do ie necre<"a za civi-li^coiio. da ie izKruhnila ru^k?* revo^u-ciia sredi evropske voine v trenutku, ko je bila Fu^iia n^veličana.žrlev vojne. O Ru^ifi ima Balon- OT^tmiistir-no mnenie. ne na tn'*o onJimf^ti^^ocra "lede naibliŽTiie prihodn >sti Pupiie. Br»l-foiir n^zlrilz- (\i ?o Jcnon^' ;)od =p.rl,a-niimi CHvolnostmi zaveznn'i ITa^iie nro-ti Nemoni in da ne misliio na k.^k ro-D^rski nohod. mnrvec le na varstvo Hu-Fife. Tuđi BaTfour ie mnem'a, da Nem-čiia ne Ho noslala mornih ćet v Vladi-vostok. Rusiia pa nima več nion. da bi se nDrla prenoiitvi e sirani Nemriie. Taka prenoiitev bi ne bila samo za Ru- j silo Fcmo velika nesreća, marveč bi bila kar naiboli škodliiva tsl bodo$no*t zaveznikov. Balfour ie mnenia, da ie danes v Ru=iii nemski častnik. ki bi taro noto val, boli varen, ka kor zaveznižki častnik. To izvira Iz deistva. ker ie pre-poiitev Rusiie z Nemci to velikansko državo že silno oslabila. Balftmr ie mnenia, da se boliŽeviška vlada resili5- 1 no trudi ustaviti se Nemcem, boii se pa, : da ie za to že prepozno. Nemči.ia se ho- , če polaatiti neizmernih virov Rusiie. zlasti naibosr^teišeea dela ruske dfžar ve. zapadne Sibiriie Ćesar ee naibolj boje ie. da bodo Nemci skušali ▼ Rusi- ! ii obnoviti avtokracilo t k«terikoli i obliki. morda ćelo v stari obliki car-siva,. Balfour ne vidi nobeae poti. kako « nai bi Rusija brez pomoći od zunai nre- J bolela to nemško bolezen Zavezniki bi ' Rusiji radi poma/raiL Čili «ay—nikoT 1 J ja, da bodi Rubila močaa, nezmanj^aua, vama in svoboona. li MvfcasIM. Haas, 16. marca. Iz Londona poročt-jo, da iVusi ne nameravajo zapustiti mest Baturn in Kars, marveć žele, da prično Tur-ki s kavkaško republiko posebna pugajanja. Prodirali borno naprej. Dunaj, 16. marca. (Koresp. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana poro-čajo: Glasom poročil, ki prihajajo z naše vzhodne fronte, se potepajo daleč od velikih prometnih čest v Ukrajini boljševiške tolpe, ki razdirajo in pleni-jo posestva ukrajinskega prebivalstva-pred\sem pa pustošijo v nemških kolo-nijah. Rotterdam, 16. marca. Glasom pe-trogradskih poročil zahtevajo Nemci od Rusov novo mejno crto do Plcskava, tore] 10 vrst vzhodno od sedanje crte. Rottedarn, 16. marca. Nemški admiral Viktor Sicgert je bil imenovan za PTubernatorja Odese. Nemci so sporo:iliT c!a se bodo no ratifikaciji mirovne po-Kodbc dodolili nemški oddelki ruskemu voja>tvu. Bcrolia, 15. marca. Državni komi-sar za vzhod grof v. Kavserling. je imenovan za komisarja državne^a kancler-ja v zadevah Litevske, Kuronske in ostalih vzhodnih pokrmjin, izvzem^i Poljsko. Ukrajinska armada. DunaJ, 16. marcn. Ustana vijanje narodno ukrajinske ar * !c dobro napreduje. De!oma se oboroža z vojnim materijalom, ki so ga zavzcniške čete pri prodiranju na Kijev vplenile. Več pnlkov ie že formiranih ter bodo v kratkem obrani v vF.je enote. Armada ima na-men braniti držnvno samostojnost lTkraiine proti ruskim zavojevalnim na-menorn. Promet blaga z Ukrajlno. Dunai. 15. marca. (Koresp. urad.) K nadijevanju nedavno na Dunaju med nem-škimi in ukrajinskim! zastopniki izvršenih ra^Tovorov odootuje dne 17. marca pod vodstvom veleposlanika profa Forgacha J avstro - o^rska komisija v Kijev, da se sc-stane tam z enako nemško komisijo in z rn.^toprtki ukraiinske ljudske republike ter se ž niimi ra?govori o organizaciji Ha^ov-ne?:a nrometa v smislu tozadevnih določi! ] rrirovne pogodbe. ln*^ri?e!itiia J^posiske. Dunaj, 16. marca. Japonska akcija na vzhodu je že v te-k u. Odpuslanje već divizij na kopno se ravnokar vrši. V to svrho je zbranih v zapadnih pristaniščih japonskih otokov mnoso ladij. Vsled obsežnih vpoklicev je vceji del brodovja v vojnem stanju, i Japonske čete, dotočene za! operacije na kopne m, sece-j nijo za sedaj na 100.000 mož ■ p e h o t e. Japonska pa je storila že I vse priprave, da posije še mnogo već čet. Zdi se, da se opirajo japonske operacije na Port Artur in Vladivostok. Prvi cilj japonskih operacij je riarbin. Odtod bodo prodirali do Irkutska ob Bajkalskem jezeru. Nanovo ustanovljena kitajska divizija se bo udeležila pod japonskim vrhovnim poveljništvom operacij. Žen&va, 16. marca. »Temps^ izve iz New Yorka, da so se vladni krogi v VVashingtonu odločili, da priznajo ja-pon^ko intervencijo v Sibiriji in Man-džuriji. Japonska bo dobila pooblastilo, da spravi na varno velikanski vojni materijal, ki je v nevarnosti, da i?a bodo Nemci rekvirirali in odpeljali. V Joko-hami se mudeči šef bivše ameriške misije v Rusiji ie sporočil. da so začeli boljševiki razdirati transsibirsko želez-nico, ter da 50 podrli most ob Bajkal- [ skem jezeru in železniške naprave ob i kitaisVi meji. London, 16. marca. Iz Tokija poro-čaio, da se pnčaknje nroklamacija japonske Hade, ki proglasa načelo: Azija Azrcem! Tro!{jT9, 16. marcn. N°ki ča?o^is po-rrčn. <*n cr> hn*i^ev?Vi v E^^oveščen^kn ?e»rcva. 16. mares. Tz ToVfia Doroča;n. đ^ le na^la^ent izrr^el mfnistrstvu s 32^ i cbsnvi prnti IH ela^nvnm zaupanje v i vzhndno - azijskem vpraSanju. IVrovnB posafan;a z Rornunsko. Bukarešta, 16. marca. (Koresp. ur.) Prvi romunski delegat pri mirovni kon-ferenci Argentoanu se je, kakor je bilo dogovorjeno, v četrtek, dne 14. marca iz Jassva vniil v Bukare^to. Sporočil je delegatom ceutraliiih držav, da je mi-nistrstvo Avarescu zaradi notranje-političnih vzrokov, ki nimajo ničesar opraviti z mirovnim vprašanjem, demi-sijoniralo. Novo ministrstvo še ni se-stavljeno. Ker preneha vsled tega pooblastilo romunskih delegatov, počivajo za sedaj glavna pogajanja. Komisije raznih pododdelkov mirovne konferen-ce pa se posvetujejo nadalje. Budimpešta, 16. marca. Sofijski poročevalec >Az Esta« poroča: Proti ro-munskemu ministrskemu predsedniku Avarescu je bil izvršen revolverski atentat kl se je sicer ponesrečil, zaradi katerega pa je Avarescu vendar podaj svojo demisijo. Z gotovostjo se računa, da bo Marghilom njegov naslednik. Bukarešta, 16. marca. (Kor. urad.) Vseučiliški profesor Peter Missir je do-spel k mirovnim pogajanjem v Đuka-rešto. Bađinpeilta, 16. marca. Kakor se eatrfaje, bo mirovna pogodb-ba z Romansko v oedeljonod-Pisaaa, i Nizozemska odklanja ententni ultimatum. Berolin, 16. marca. Brzojavna po ročila iz Haaga pra\ijo, da je nizozemski zunanji mi-nister včeraj opoldne sporočil poslanikom entente, da Nizozemska ne more spreje-tizahtev entente. Pačpaje pripravljena stopiti v pogajanja glede posameznih točk. Rotterdam, 16. marca. Odgovor nizozemske vlade bo imel najbrže to po-sledico, da Nizozemska v.bodoče ne bo dobila niti živil, niti odskodnin za izgubljene parnike. Kruha ima baje Nizozemska samo do začetka aprila, tako da ji grozi lakota, splošno pomanjkanje dela in gospodarska beda. S tem priđe Nizozemska avtomatično popolnoma v odvisnost Nemčije. Amsterdam, 16. marca. Listi p o -ročajo, da se je sestal min is trski svet danes zvečer na iz-redno sejo. Posvetoval se bo o vprašanju po^ajanj z zavezniki. Angle-Ske ladje v nizozemskih pristamšćih stoje pod polno paro, da se lahko na prvi poziv odpcljejo. Wasfcing:on, 15. marca. Urad no se poroča, da se bo zaplenil v slučaju, da Nizozemska odgovori nepovoljno, 1 mi-lijon ton nizozemskih ladij, ki se bodo porabile za transprot živil. Ha a?, 16. marca. Ura dno se iz javlja, da se bo Nizozemska odio č il a do 18. marca. Razpolože-nje na borzah in med prebivalstvom je zelo potrto. Vse se boji vojnih z a p 1 e 11 j a j e v. Haag, 16. marca. Kakor se zatrjuje, se bo vršib začetkom prihodnjega te-dna konferenca zedinjenih vlad zaveznikov v Londonu zaradi ultimatuma entente Nizozemski ter bo ta konferenca storila končne sklepe. Do tedaj hoče fmeti ententa v rokah odgovor nizozemske vlade. Zatrjuje se, d a b o nizozemski zunanji minister naj-I brže v torek v poslanski zbornici podal izjavo ost a-lišču nizozemske vi ade v vpraSanfii nrepust'tve Indif. i Frankfurt o. M„ 1=5. marcn. K ultimatumu entente Nizozemski piše »Frankfnrt?r Zeitung-s: Jasno je In samo ob sebi umevro, da ?e mora Nizozemska, če se ukloni z?*itev?m naših sovražmkov. odnovednti nadplinemu nreiemariu bl?ea iz Nemčije, ki ne ob-stoir* ??.mn v nrcmocrii. Fero'rn, 15. m?rci. Z^-n^^n u^ad fe rmei korfere~!co, ki se ie bavila zl^sti z znbtevar1? st'.rirv^^e ti^nr^m N^7ozem-j. sVi ?*i o k"rnViv' Mctt1*'^ v si'f^^vi. ria » hi ^ir.oT^r^i^r^ ^nreiei^ nnrn»e e^t^nt^^ j Zdi se. Vr»Vr»r ^^ z^trig-nti nr*»<1 r»e m?c^, ' ?"tev**, i*r d*' t"^^ jn-»j»^p\T»o "<* i^f"?'*^^ j T«(rotnT?iT V«»cnfo*«f» n^ Tg f*o*o Mprrj-/^pttp-irj*, T^ rnircfi. OIocotti r»nrr**i_ znt^. dn 7a^o^ot/i ^o^t't ^"»t*1 ^**1*?1?. NA?r! UPADNO PORODU O. Dimaj, 16 marca. (Kor. urad.) f^^esT poveff3. — £?t sren. 5*nba. Dtinajl, 17. marca. (Kr-res^. nrad.) Ničesar poročati. — Šef crenerai. štaba. NFMŠKO LTR^D^TO POROČILO. Bere!in, 16. marca. (Koresp. urad.) Zapadno bojisče. Skupina gfm. Ruprehta. Zvečer in čez !?oc Je bila angleška artiljerija med Arassom in St. Quentinom zelo delavna. V slcd sovraž-nega ognja in metanja bomb na kraje za našo fronto je bilo v Meninu in Hal-luinu več oseb ubitih. — Skupina nemškega prestolonasled-nika, von Gallvvitza in vojvode Albrehta. Vzhodno od Reim-sa, na obeh brezovih Može t2r ob lota- ; rinški fronti pri Bulsachu in Blamontu j je bil ogenj čez dan stopnjevan. Na i obeh straneh Ornesa je bil tuđi čez i noč živahen. | Z ostalih bojišć ničesar novega. — voh Ludendorff. Berolin, 17. marca. (Koresp. urad.) Zapadno bojišče. Skupina gfm. Ruprehta. Na Fiandrskeni je bilo od opoldneva naprej artiljerijsko delo« vanje stopnjevano. iNa ostali fronti se je omejilo na moteč! o^enj, ki je zvečer na mnogih točkah oživel. — Skupina ' nemškega p r e s t ol o n a s 1 e d- ; nika in von G a 11 w i t z a. Ob Ail-lettit ju^o - zapadno od Berrv au Baca ] ter v zvezi z uspešnim podvzetjem pri ' Taboru časih stopnjevano bojno delo« ( vanje. Po deseturnem ognjenem pri- ] pravijanju so izvršili fraocoskl oddelki ' na široki fronti zapadno od Avocourta ( sanek. Deloma jih je zadržat naš ogenj, , detoma pa jlta je naša pebota v bflžin- ( skem boja vrgla oaza]. Na vzhoauem . bresn Mose ie trajal artiljerijski boj čez ( dan In deloma tndl ponoći. Kurhessen- ] ske hi waldeške Čete so vdrle pri Sa« i moguieta^ badenske stotnije pri Beau- ] nMMrto, saksonske stotnije pri Bczon- < r«nxn «loboko t sorražne pozicije ter so prfpeUale nad 299 vjedh Francozov, { med njfani ea bataljomkl štab, nazaj. i — Skupinavojvode Albrehta. I j V gozđa Parroy In ▼ okolici Bfamo^ta ; s ■i lUdonvfBcria živahno sovraioo de- i t lovanje. V bojlh r zraku hi s ta! smo zbili včeraj 17 sovražnih letal In dva privezna balona. Z ostalih bojlšč ničesar novega. — von Ludendorff, Z ITALIJANSKE FR3NTE. Poskus novega zračnega napada na Neapelj Haa^, 16. marca, Agenzia Stefani poroča: Včeraj zvečer sta se bližali Neaplju dve sovražnl letali. Odbi-jalna sredstva so priČela delovati in so pr»-prečila, da bi sovražnik napadel mesto. ITALIJANSKO URADNO POROClLO. 15. m a r c a. Na vsej fronti preče) zmerno bojno delovanje. Artiljerijski boj le od časa do časa živahnejši v dolini Camo-nica, jugo - vzhodno Montella in na obeh straneh spodnje Piave. Eksplozija franeoske municije* Pariz, 15. marca. V pokrajini Conr Neuwe in Bourget je zletelo veliko rnunicij-sko skladišče v zrak. Bilo Je tam 1 milijon granat, spravljenih v nepregledno dolgem kritem jarku. Zdi se, da se je zgodila eksplozija vsled nesreče. Neki ranjeni artiljc-rist pravi, da so se pričele eksplozije vsled tesa, ker je padel zaboj z granataml na tla. Eksplozija je uničila na razdaljo 500 ra več hiš. IMno^o oseb je bilo od razbitih oken ranjenih. Cutiti je bilo eksplozijo do Versaillesa. Kakili 1500 ljudi je bilo lahko ranjenih V Parizu je materijalna škoda precej velika. Največ je trpel 18. okrai. Ljudi Je dvigalo s tal in jih prevračalo. Zla-sti se je izkazala ameriška saniteta. Ameriške ambulance so ćelo na kraju eksplozije delovale z nadčlove5kim naporom. Poslanica amerišklh delavcev. VVashlngton, 15. marca. (KoresD. ur.) Predsednik ameriške delavske zveze Oora-per? je poslaJ Arturju Hendersonu in Alber-tu TTiomasu poslanico o položaju delavskih strank v zavezniških državah, v katerl pra-vi, da je z ozirom na gigantsko nalogo šči-titi demokracijo proti nemškemu napadu potrebno, da ameriški delavci v ozki zvezi skupno nastopijo z delavci zavezniških držav. Gompers obliublja, da bo v kratkem nri?!o odnoslanstvo ameriških delavcev v London in Pariz. = Interpelacije Jugoslovanskesa kluba. Dne 15. marca so bile vložene interpelacije dr. Korošca in tovari§ev: 1. radi lakote v Dalmaciji, 2. radi nadle-govanja koroških Slovencev po c. kr. oblnsti radi deklaracijske agitacije, 3. poslanca Jarca proti prepovedi uvoza preko 50stopinjskega kalija iz Nemčije. == Izredne draglnjske- doklade že-fezn'škim uslužbencem. Dne 15. marca po koncu seje poslanske zbornice se je vršilo pri ministrskem predsedniku pol-drusrotirno posvetovanje glede dovolit-ve izrednih draginjskih podpor želez-n;^kim usl-^benccm in delavcem. Za-stopniki železničarjev so zahtevali od vbde t^koj^njo pomožno akcijo. Zelez-niški minister je izjavil da smatra s svojega resortnega stali^Ča zaželjeno pomožno akcijo za potrebno. Finančnf minister je iziavil, da priznava veliko bedo nastavljencev in da bo skušal kar najbolf i^datno pomaerati. = Ukrajinci v gosposkl zbornici. Tz desnice gosposke zbornice sta izsto-* r-ita ukrajinska člana nadškof Szep-tyczki in dvomi svretnik Barvinskij. = Nem§Ve ieremljade. Tuđi ob-čfn^ki svet v Weitzti je čutil potrebo, nastoniti oroM incroslbvanski deklaraciji. Obcinski svet kliče nemške poslane« na pomoč*. = Hofmsko vpra?a*ife ?n Ukrajina. K mi"T«trskemu predsedniku so prišli dne 15. marca dopoldne Člani ukrajin-skp«ra parlnmentnrnega zastopstva, da onc?ore na noroč^a časopisov, ki trde, da ie \mrasanfe Mnlmščine še odprto. Ta vest je pri Ukraiincih izzvala veliko razbnrjenje. Ministrski predsednik je iziavil prav h'navsko, da vest ne pri-hajn iz urednih virov, da se bo pa in-formiral ter potem poročal ukrajinskim poslancem. = Naš vofn? m!n?ster v Berlinu. Avstro - ogrski voini minister von St6-ger - Stciner ie docT>c! dne 16. marca dopoldne v Berlin. Vmil se je dne 17. marca. = Nasvet dvornega svetnika Lam-maseha. V nekem dunajskem listu poroča znani dr. Fricdjung, da je dvomi svetnšk Lammas^h na odločilnih mestih izročil spomenico, v kateri svetuje, da naj se zveza z NemČijo po vojni odpo-ve in da nai se to že sedaj sporoči so-vrainikom in nemškemu cesarju. Dt. Friedjung pravi, da je pripravljen tuđi povedati vir, odkod ima to vest. Dvorni svetnik Laminasch je nato objavil v »Neue Freie Presse« izjavo, v kateri pravi: Kar se tiče meni imnutiranih in v spomenici navedenih predlogov o pre« trganju zveze z Nemčijo ter o fantastičnih predlogih, da na] se o tem poroča v London in Pariz, fco te vesti prosto izmišljene Sedaj se zaganja tuđi >Frem" denblatt« v dvornega svetnika profe-sorja Lammascha ter po znani metodi dela z raznimi novimi vestmi. Vse, kar orinaša novega, mora list uvesti z bese-Jami »baje,« »praviio,« »govori se« itd. List se posebno zgraža nad tem, da bi bil prof. Lammasch svetovalec cesarja, .er vleče i:o svojih predalih osebo ce->arja samega. = Izfava poslanca dr. Dušana Ba-Jaka. Zadrški »Narodni List« objavlja zjavo rosfanca drja Balir.ka, ki povdar-a. da je radi bolehnosii dobil od pred-;ednika poslanske zbornice dopust, kar ia ie naznanim tuđi načelnika Jugosk^ strai 4- _______ .SLOVENSKI NAROD*, dne 18. marca 1918. 64. Siev. vanskega kluba in svojim voHIcem. To da je edini vzrok odsotnosti pri glasovanju o proračunskem provizoriju. Cc bi se bil nahajal na Dunaju, bi se bil samo po sebi umevno solidarno s tova-riii Jugoslovanskega kluba udeležil glasovanja proti proračunskemu provizoriju. = Nov veleizdajniSki proces t Zagrebu. V najkrajšem ćasu se bo vrši! pred zagrebškim sodiščem veleizdajni-ški proces proti posestniku Moju Hor-vačaninu iz Dubice, ki ga đolžijo, da je v leta 1904/5, 190S in 1910/12 v zvezi s srbskim ministrskim predssdnikom Pašićem pripravljaj teren, da Bosna, Hrvatska in Slavonija pripadeio Srbiji in da je pošiljal v Belgrad vesti o raznih vojaških zadevah. = Nova ententna konferenca. Mila n. 16. marca. Stirizvezni konferenci pripisujejo listi velik političen pomen. %z listov je posneti, da bodo sntentne države ?k!epale o vojni ali miru. = Mirovno šibanje ▼ vsej Italiji. Agenzia Stcfani poroća, da je notranji minister ukazal prefektom, naj poizve-dujejo, odkod izvirajo povsem napačne vesti o bližnjem miru, da se bo proti razšinevalcem takih vesti sodnijsko postopalo. Zaeno poročajo italijanski listi, da je bilo v Civitavechia pri Rimu in v Trapa -ih na Sicilij aretiranih več uglednih državljanov radi mirovne propagande. »Idea Nazionale« govori o mirovni propagandi po vsej Italiji. = Češko - slovačka ormama. V se i poštanske zbornice 15. t. m. so stavili roslanci Wedra in tovariši vprašanje, v katerem omenjajo porobilo »Daily Ne\vs«, glasom katerega fe češko-slo-vaško zborovanje v Zedinienih državah sklenilo poslati na Francosko češko-slovaško armado. Na Francoskem je baje že zbranih 120.000 mož te arrnade. Poslanci vprašajo, ali more dati vlada tozađevno podrobnejših pojasni!. = Cesar Vi!;em in vojvodina Ku-ronska. Pri sprejemu odposlanstva ku-ronskega dežclnega sveta pri državnem kanelerju 15. marca ie prebral državni prvi tajnik v. Rudovitz odgovor na znani sklep dežel. sveta. Ta odgovor pravi med drugim: S posebnim veseljem in ginjenjem je Njegovo Veličanstvo cesar sprejel na znanje prošnjo, da naj sprejme vojvodsko krono Kuron-ske. Cesar bo zašli-? al za sodelovanje poklicana mesta ter na to sporočil svojo odločitev deželnemu svetu. Z živahnim veseljem in zađoŠČenjem je cesar rczvidel, da Je že'ja deželnega sveta Stopiti v ozek stik z Nemčijo. Izvedbi te želje ne stoli nič na poti. Cesar mi je naročil, da v imenu \em5ije priznam obnovljeno vojvodino Kuronsko kot svobodno in neodvisno vojvodino, da ji za gotovim varstvo in pod poro Nemčiie pri nstavi in da storim vse potrebno za dofočitev in forrnu!iran»e od deželnega sveta sklenjene ozke priklopi tve Ne ničiji. ■= Spomenica kneza Llchnowskega. Olavni odsek nemSkejri čr?avnega zbora se ie bavii !5. marca v strogo za-upni seji z vprašanji Zrmanje politike. Seje se je udeležilo izredno mnogo po-slancev kot poslušaTci. Uvodoma je go-voril podkancler v. Payer. Kakor se za-trjujc, se je govorilo v seji tuđi o spomenici bivšega nemškega veleposlanca v Londonu kneza Lichnowskesa. Ta spomenica je zadnji čas javnost precej razburjala in govorilo se je. da bo glavni odsek nastop veleposlanika oštro gra-jal. — Omeniena spomenica kneza Li-chnowskega ima naslov: »Moja londonska misija 1912/1914.« Vsebina je raz-ćeljena na Trajbna poglavja ter govori knez z zahvalo o svojem prvem sotrad-niku. bivšem veleposJaniSkem svetniku in sedaniem državnem tajniku državnih Z2Ćev v. Kiihlmannu. Lichnowski, ki je bil, kakor znano, do izbruha vojne veleposlanik v Londonu, nastopa v svoji spomenici proti naziranju. kakor da bi bila Ansriija stopila v vojno iz zavisti proti nemšk? trgovini. O značaju ang!e-škega naroda pravi, da ta narod nika-kor ne ljubi skrivnih potov in ovinkov. Kralja Jurija označuje kot ne posebno pomembnecra in izobražene^a moža, ki pa je blagohoten in prevdaren človek. Sira Edvarda Greya opisuje kot socijalista v idealnem zmislu, in kot pacifista. Hvali neprisilfenost in postenost niego-vesa zna.aia. kateremu so zoperne laži in intrige. O Asqnithu pravi, da je jo-vblen mož. prijatelj dam, zlasti mladih in lepih. prepričan pacifist in da ie bii naravno«? obupan nad dojrodki iulijskih dni leta 1914. Dne 2. avgusta je bil As-quith ves potrt in jokal se je, ko ie sdo-zr.i\. da je vojna neizogibna. Tuđi ka-binetnega Sefa Tyvella opisuje kot prijatelja sporazuma z Nemčijo in sploh kot prijatelja Nerrcčije. Ćelo za Chur-ch'Ua ima samo be?edo priznanja. ManJ prije rno pa. govori o nemških điploma-tili. Najcstreje kritizira kneza Pourtale-sa, nemškepra veleposlanika v Petro-grr.du in tuđi Bethmanna Ho11wega v ce!i spomenici niti z be^edo ne pohvali. Zlasti uničevalno pa kritizira zunanio politiko in pred-vsem balkansko politiko bivšega avstrijske^a zuna-n j e ?: a ministra grofa Bcr-t h o I d a. = An^eske Žene za mir. Asguith 5e izjavi! povodom nacrovora v libcralnem ženskem društvu: Ravsolur mm» 4ott* veH, da ie dobilo najvede radUrienie volilnc pravice v naši politični zgodo- vini zakonsko moč. Od osmih milijonov novih volilnih upraviCencev bo pač ka-kih šest milijonov žena. Domnevam, da žele žene ravno tako mir, kakor moški. Nobeden izmed nas pa niti trenutek ne misli na to, da bi kupil mir z izgiibami. V srcu smo prepričani, da so ciljt, za katere smo stopili v vojno, nesebični in da so bili vredni velike žrtve. — Amerika Želi Zapadncindifcke otoke V »Newyork Timesuc ^e zavze-ma neki ameriški jurist, da naj se evropske države odpovedo zapadnoindij-skim otokom z ozirom na dovršitev Pa-namskega kanala in na strategična načela, ker sicer ogrožajo mir Amerike. Karajbsko morje mora biti američko morje ter naj bodo otoki most proti Južni Ameriki. JužosIouaiiSl-a ženajJ RodoMub iz Korošk© nam pošilia sledeče vrstice Jucoslovanški ženi: Ti si ju?Gslovanska žena! ResniČ-no ponosna moraš biti. da si Juaroslo-vanka! Kajii velik in mo^oi^en te Tvoj \u ero? lov a nsk i nrrrod, kateremu pripadaš. Miliione ljudi govori Tvoi iezik. Jucoslovanske matere t^o dale stotisoce naihrabrejših sinov za brambo domovine Prava plemenitost in !er»ota ie ostn-ti zvest svojemu narodu Skrbi, da bodo Tvoji otroci ostali zvesti svojemu in Tvojemu jeziku Vzsroji svoie otroke v po^iene, nevpoffliive izobražene pleme* ni te in odiočne Slovane ki bodo nonos-ni na Tehe in Tvoi slovan-ki ierjk. Po-šiliai iih Ie v slovenske sole! Ne žabi nikdp.r. da so naši narodni nasprotniki leta 1014. in 1915 na tisoče nedolžnih JuETOslovanov ronili po ieč«h ter iih pljuvali, tenli. zanieevali ir morili. Ju-ffoslovanska žena! Okrali svoie sobe in stanovanie s pođobami velikih slo-van?kih mož ki so s trvenjem, učeno besedo in lepo pesmiio ter kot poslanci Juaroslovanskerra kluba delali za naS slovenski narod in za >Jiieo3iayno«! Ljubi svoio iuffo^lovansko domovino iz v?e»a evoiesra srca! Liubi io zvesto in udano do svoie smrti! Ko si bila š> mladenka, si prenevala slovenske pesmi, skrbi, da bodo tuđi Tvoii otrooi prepe-vali lepe slovenske pesmi. N*>i poio z vcseliem in ljubezniio v čast Tvoienau slovenskemu ieziku in Iusroslovanske-mu narodu! Liubi svoi iezik! Brani era kot drajj zaklad Dred nevarnim tui-stvom. Bodi svoiesa naroda vređna! Nabirai podpise ip rodpi^i za sebe izia-vo za deklaracijo JtiroslovaTiskeTa kluba z dne 30. raaia 1917 in pri* vsaki t.ri-liki imei prijazno a odločno besedo za dosesro naee iucroslovanske države. Kupuj sama pri rojakih in skrbi da bodo vsi elani iz Tvoje hiše Dodpirali Ie slovenske trgovce, obrtnike zavode itd.. da se bo r>ovsođ uveliavilo sres^o >Svoii k svojimc! Stori vse. kar moreS da koristi* ^ucroslovanski domovini. Bodi odkritosrono zvesta, plemenita, priprosta in liubezniivs žena ter odio ć n a in ponosna Jucroslovanka! Pomni vedno, da si jt?ffoslovanska žena! Cesarjevo varstvo froriški đeieli. Dne 12. t. m. se je vršila v Gorici seia deželneara sos^odar^keca sveta za Go-riško in Gradižeansko, v kateri se je konstituiral ta svet. Poslana 1e bila ce-sarju udanostna izjava, na katero je došla taka-le zahvalna brzoiavka: »Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo .«e zahvalim'e udeležnikom zborovanie de-žeifteffa srospodiarskeira sveta za Gori-ško in Gradišćansko naitopl^ie za podano udanostno izjavo. Posebno so za-dovoliila Njegovo Veličanstvo z ne-omajnim patrioti zrnom izražena čustva zveste pripadnosti in morejo nameni novo nstanovltene korporadie, ki ve-ljaio vznostaritvi težko preizkn^en© de-žele biti vsak čas eotovi skrbneffa Naj-višjecra varstva < Namestnik baron Fries - Sken© t Gorici, V srhboto se 1e odpeTia] namrst-nik baron Frie« - Skene na Gorisko. kjer ie preeledal v Gorici nam. umrle za obnovitev Goričke, si osrledal. kako napredale obno\Tta akrim in kako bo s pomJadanskim Icmetiiskim delom. T*red srori^lio izr>rajeva'no komfoifo rsi obene lindske in me^čan^ke ^nie v Linolfani (Dunavska resta, 38/TT) Be prično prihodnii usnosobMenostni izpiti v ponedeliek, dn*» 29. aprila t. 1. Prošnie za pripust nai bodo vsai do dne 22. aprila v rokah ravnateljstva, a kandidati in kandiđatinie nai ee zarlase o^eb-no v uradu v nedeljo. dne 28. aprila t. 1. od 11.—12 ure predpoldn**. Goriski nnđ^Vof dr. SedAJ ie li. t. m. odpotoval iz Zličine v Gorico. Smrt med becTin^i. Umri je dne 14. t. m. v Muli?vi na Dolenjskem Ga$T»ar Žnidfcrčič. posestnlk iz Dornberca na Gorižkem 72 let star. Pripravljal »e ie. da ee vrne domov. toda pri jela ara ie pljuv-na bolezen in spravila v srrob Za-pusti 1 je ženo in deset otrok. Dopusti za vojake i* Goriškc. Is-dan ie ukaz na vsa povelistva, da imajo dovolievati vojakom iz Goriske dopuste v najlirši meri. Nai torej vsak, ki je do-ma potreben. vloži tako i prošnjo, ali pa občina sa njega. Rok za vračanje bermnerr za skupino A ie podaljšan od 1. aprila na 1. majnik t. L Be hunska podpora bo s tem dnem ustavliena v dosedaniem birali-šču. Beeunei »e moralo najdalje do 1. majnika osrlaaiti pri domaćem clarar-stvu v ta namen. da jim tamkaj nakato-jo nadalnjo preiemanle podpore fte sa 60 dni. , Na G^iiko - Gra4Hr«itw H zdaj 166 000 ljudi. Toliko iih iskasoj« novoustanovljeno deidlno mnto sa prehrano roriSkeffa prebivatetnu Goriikevi« ■^iteH^tr« nasaaaiaao, da ]© na deželnen odboru iadolan iskas o državni drafinjaki dokladi nm teto 1917. To delo gicer no spada t delokrof in kompetenco deželneea odbora, a nek-do Ka je moral koneteo Uvrttti. Zanmd* na pa ie bila urotoviter članor raeh uCitenskih rodbin, za'o tolika saauda. Toliko na manje priiafrta—o «ett»U- _ »#«taae^ «««»listra ▼ AWovMinL Dne 18. aprila t. 1. bo v Aidov&cini co-stilna Jeras. seatanek učitelj at va ^ori-akoffa o kraja Vabi ee nuino na po po Ino udeležbo. Potno listino sa Geriško - Gradi-ieamako se dobivajo odslej v Gorici pri tamkojšnji >k. vl k. Passiers^heinstel-lo<, to je za potovanje po Goriško-Gra-di&danskem, za dohođ in odhod is de-žele. Nokaf sa bemineo. Gospod Karei Zirkounifir v Weleu ie odio ti 1 z&stop-stvo >Pomožne«a odbora« in s tem posredovanje za brezplačne vožnje. Na ti-soče je bes^incev. ki bo mu dolžni hva-ležnost. Preskrbel iim ie vae potrebne listine brer sleherne odškodnine. Vs« csrromno delo ie opravMal brezpla^no: vse tiskovine in prietofMne ie pla^eval sam. — Hvala mu! Čudno pa ie. zakaj zdaj nakrat ta odstop! >Pomožni odbor< sam «a v svouh epiaih ni mosrel dovoli prehvaliti! Ali ie «r. Z. morda — prveč srorere zastopal interese be^uncev7? Zaplemba premoženla. TržaSka de-želna sodniia \e odredila zanlembo pre-nroženia Alariia Marnsieha iz Mili in Armanda Hertetieha iz poreskesra okra-ia. ker ie utemeljen sum da sta pobeu-nila k sovražniku. Dvierniena pa ie za-oleroba premoženia Alojziia Cibeua iz Krmina. peeunrem ii.a IIrva«kem sporočnmo veselo VPS- da i? konečno rečeno vpra-žanje o beiTimski podnori. Z oTiirom na njnosre nrošnie, ki po nnm prihniale iz Hrvatske, kpmor fo se mnor'i becninoi zatekli vsled priiateli^kih ali sorodni-fhih vpzi i tri., ie po?redovil el°n ne kefira ^O.-redniecn od'iora< drža'.Tii t>o-elnnee dr. Lnerinia po lovno v Z^aro'm z merodainimi Tunitelii Zndeva ie rePe-na in podnore bodo. iko še nišo bile, v kratkom nrkamne \a i?eki do^ti me^a. Fefki anrovi-začni odbor ie dobavil prei ne^o ie došlo dovolienie hrvatske vlpde za izvoz mesa na Keko veliki množino mo<*r\ in je otvori 1 mestno mesnico, v kMeri se proHnia eoveie meso po 10 K 80 v do 13 K 80 v. izbrano me^o brez kosti 10 kron. Reska aprovizariza dobi tisnč zaicev, kafere bo proda^.aln po 15 K kom^d. Kdo v© Un\ o Valentinu Tjepušreku iz oboi ne Kal - Ledia, vas Testeni štev. 1°>2. nn Kanal.-kem. Naslov nro^i niecrov sin, oziroma se o^etu naznnnia naslov sina: Valentin T^epu^fek. kornoral. k. k Re.=erv^sr>HaK Infekt. Baracke, Brurk a/d Leitha. Dnevne vesti. — Ofcrinski svet ima redno javno sejo v eredo, dne 20. marca 1918 ob šestih popoldne v mestni dvorani s tem-le dnevnim redom: Javna seja: Nazpa-nila predsedstva. Odobrenje zapisnika zadnje seje. Personalno - Dravnega od-seka poroci Ja: o dopisih župana erlede predlo^a za izpremembo občinskesra voiilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano in fflede prezentacije novela župnika za mestno traovsko župniio v Ltubliani: o dopisu kuratorija mestne-pa dekliškeea liceja srlede podrobnih določil za slučaj omožitve liceiskih učite ljie; o dopisu 'Me=;tne hraniInice ljub-lianske irlede izvolitve upravnecra odbora Mestne hranilnice ljubljanske za novo triletno poslovno dobo Finančne-gr\ odseka porobili • o prošnji deielnesra društva za bolne na pljučih za subvencijo za oskrbovalnico za tuberkulozne v Ljubljani: o proSnii najemnika mest-nesra kopališča v Koleziji za dovolitev kredita za razne poprave v tem kopali-š^u. Stavbne^a odseka poročili: o pro5-nji odbora za Krekov spomenik v Ljubljani za prepustitev primernecra prostora za ta spomenik na Pogačarievem trsu; o dopisu c. kr. deželne vlade srle-de nameravane recrulacije Okrožne ceste ob stiku s Prisoino ulico in Marti-novo cesto. Direktorija mestnesa užit-ninskerra zakupa porobilo o dopimi c kr. finančnesra ravnate li etva glede ob-novitve užitninskeea zakuna zn novo triletno zaknpno dobo. Upravnesra odbora meetnecra nosrebnefca zavoda poroci lo o racnnskem slćlepu in bilanci mestneffa T>oirr*bnesa zavoda za prvo polletie 1917 Dnevni red tajne sejet N?zr>^nila nred*ed«fvn Odobrenie zapisnika ra^Inie eeie. Personalno - prav-necra odsek«* poroci^: o prošniah za iz-praznieno mestno kontrolorja Mestne hranilnice* o prošnji nekeea hrani Ini c-nrera uradnik^. za napredovanje: o disciplinarni zadevi nekeea hranilnične-era unidnika Oortneer% odseka porocilo o dveh nrnSpjnh ra obrtne koncesiie. — Odlikovani«. Z železnim zaglnž-nim križem s krnna na traku hrabrost-ne svetinje ie bi! odlikovan cetovodia Franc Kupnik iz Zadlosra pri Tdriji. To je 70 niesrovo dru*?o odlikovanje. — S srebrno hrahrosfcno svetinjo so odlikovani pešec Pavel Markelc. poddeeetnik Josit> R o b n i k in pešec Anton K o * o v e 1. — PoviSanje. PraporSčakom v rezervi jo imenovan enoletni proetovoljec desetnik c. kr. pe&polka št. 17. L o j k Bernard. — Vpoklie črnovoiniškili obvesan-eev. >Zeit< poroča, da bođo vpoklicani v drnovojni§ko službo bre« orožja oni, ki so biti svoj čas pri prebiranju spoznani za sposobne za tako službo. Vpo-klio&nei ostaneto kolikor Ie mosroče na svojih bivališcih in bodo mosrli vrSiti tuđi svoi civilni poklič. Vpoklici se 1«-vrše v kratkera. — V italiJutskeB vi^niitv« nm Forte Berato, Ueriova se nahaiata elov. enolet prostovolica Josip Suftterič iz žalca na Štaierskom in Lojze K u*-m e r iz Idrije Ker jim* ni moitoce pisati poMuneznikonL prosita vse prijatelje in prijateljica, da se poslužilo tem potom »asnanjene*« jim naslova ter ji-ma pridno piiojo, d* il»& s tem vs&j malo preienejo domototie. Sale v tnjini so nei človek cenitl vsako vrstioo iz ljubljene domovine. Posdrmvljeni Slo-▼enel in Slovenke! Joofo ftoAterl« in Lojza Knmar, Fort« Beirato, 18. irmppo, Ckam. Italia. — DvMMti vmHkmm ta ieisla. kl se Mo s^sloeasso m*—de*9 po sovrmlnik« ali poBfdovane po voini. Kakor te znano jo vojno ministrstvo zaukasalo, da so mora podeliti ▼•atodenski dopust vsesn vojakom, ki so is ćori označenih krajev. Ivvedeli smo. da marsikateri volak ie danas ni đobil taca dopusta. Po-wM^Km fat sskstta 4a m Bcsssila pii podpisanan odboru in da pri ton na- znanijo krdek>, kier aedaj aluzijo. — Osrednji odbor za vrnitev becuncev in obnovitev Gorifike. Dunai L Bankrae-se Nr. 2 — Rekvizicija živine na Kranj-skem. Dočim je bilo Kranjski pred pisano za februar 6900 glav, je število z& marec, april in maj znižano na 1500 glav. Kiavna teža je znižana od 150 kar na 120 kg. Na Stajerskem je čtcvilo znižano za 3000 glav mesečno. Ta napre-dek je izsiljen od >Jusco8loyanskega klubac, ker se je vlada zbala javne debate o nujnem vprašanju post Jarca in Fona. — O po^vetovanjth elede zacotovit-ve obdelania nolia in preskrbe ljudstva z neobhodnimi potrebščina.mi se nam že poroća. Dancs 15. t. ra. so se konfe-rence posl. dr. Korošca. Fonain Jarca pri ministrske n predsedniku ob udeležbi zastonnik^v poijedeiskcy;a, voinecra. doraobronskeea, trprovskejra minisirstva in armadnesra vrhovneira poveiistva nndalievala. Uspeh je ta-le: Kromnir za sajenic na Kranjskom je zacotovijen Slovilo živine, ki io ima dati Kranjska nr. = 'rdnie tri mesece. je zniž; no na mp-p'nia V>00 crlav. Vo.ia-konji, na kmet" a nrevzn.no ' ^hrano ?ka unrava postavi voiaške o.idelke s konj in moiiva v hiv >Tn vojnein ozym-liu na tranjskeiij in l'riaior-!^em sama. Težaki do\)e vec-jo kvoio. Glavarstva imajo ukaz. da ne r'zlajrajo te ugodnosti tesnosrčno. Voi'«5tv ) bo dalo na raz-polp*ro star^ vojnH'e ^evlie in u?nie. da se iih pooravi Oi»oie pe raz.leli med kmetsko prebivalsivo. med koje se raz-deli ludi stara konjska oprava. Voiaška anrava ie za civiliste dala mesečno 1 nutiion podnlatov. %re zdai Ie za reeru-lacl^o da dobi ludi nnse kmečko prebi-valstvo 8voi d^l. Kmet srne dati v stroj Ie sviniake kože i. s. eno petino veeh kož. ki iih irna ni raznolasro, a nikdar ne preko petih. Razun r^sarskesra povelja, s kojim se zacrotavlja odpust let-nikov 18G7., 18G8, 16 >9.. se je zae:otovi-Io. da se bo pred 1. 1875. rojene kmetova h-e oprožoalo za nedoločen Čas, tako tuđi za frontno službo (B. C) nezmožne vojake letnikov 1876—1879. Ako se prosi dopust za vojaka ki je na froati. ee vloži prošnja pri erlavarstvu. ki io posije naravnost oddelku na fronti. Dopust iznese do 6 tedoov. Namerava se tako urediti, da bo okoli 10% moštva kmečkesra stanu vedno na dopustu. Na pritožbo. da niti bolniki na kmetih ne dobe mesa. je izjavil zastopnik centrale za promet z živino, da bo stvar dal proučiti. Zdaj ni v tem oziru nob3nih pred-pisov. Vsled pritožb posl. Fona, da mnogro za Goriško naraenienih živil druffod poiedo, je izjavil načelnik ura-da za prehrano, da gredo odslej nakazi la od centrale naravnost na gospodarski urad v Gorici in da eredo vauroni od zdaj naravnost tja in nihče nima pravice se vmešavati. Tziavil je, da CTesta 2 odposlanca na Goriško. da na licu mesta preišceta položaj. Nai i ljudje naj erledaio. da bosta ta 2 cospoda povsod videla colo in žalostno resnico. Za obnovitev Goriške je dala vojaška uprava na razt>olae:o 6. za aprovizaciio pa 4 avtomobile. Slednji se vporabijo zlasti v goratem delu dežele. Glede aproviza-cije in preskrb** s semeniskim krompir-jem podal je ministrski predsednik za-upna pojasnila, ki so na splošno zado-voljiva. Vsled interpelacije posl. Fona je izdan ukaz za poveljstvo jugozapadne annade, da se mejo v Italiio odpre v tolikem ohsesn, kakor so v mirnem času obstajali coepodarski stiki s prebival-stvom onkraj državne granice (upr. približno do Čedada). — Akcija za razdelitev vojaSkin e>vljiev. Občine morajo vložiti pri c. kr. glavarstvih vloge na c. in kr. vojno ministrstvo, naj se jim za razdelitev med kmečko prebivalstvo prizna brezplačno etare vojaške čevlje in za popravo potrebno usnje. Navaja naj se število potrebnih prebivalcev, zlafiti onih, ki na polju delajo. Glavarstva imajo, tako je izjavil zastopnik vojnega ministra, mi-nistrstvu prošnje predlagati brzojavno. — Premeše*en1e. Revident južne že-leznice Marii 6 a n d e 1 je premešfcen 1« Ljubljane v Trst. ađjunkt Josip H5-n i g m a n iz Šf. Petra v Knnin. — Težki delavci. Na konferenci naših poslancev z vlado glede izbolišanja prehrane se zagotavlja, da bodo po možnosti vsi kmetijski delavci (poljede-lec) priznani kot težki delavci fkvota S00 g), sicer pa jedna tretjina. Naj bi torej povsod se oglasili revneiši kmetovalci pri svojih občinah kot težki delavci. — Vsem Pepcam in Joškom kli-?emo k imendanu gromovito >2ivio< — do svidenja v novi Jujroslavijl! F. Jezik, stabni narednik; A. Cenov, čast namestnik; R. Kafol. ™ Zdravniško predavanje. Pojti-trišnjem bosta predavala ob 6. zvečer v soli za babice (deželna bolnišnica) pol-kovni zdravnik dr. Demeter B 1 e i -weis - Trsteniški o jetiki in pol-kovni zdravnik primarii dr. Dg r g a n c o trebušni kirurgiji. Predavanje priredi društvo zdravnikov za svoje člane in gamizijeke zdravnike. — Uradn© nre pri poštnih uradili Ljnbljana 4 5 in 7. Od 1. aprila 1918. naprej se do preklica uvedejo za promet s strankaini pri mestnih poštnih uradih Ljubljana 4 (Stari trg), Ljubljana 5 (Vodmat) in Ljubljana 7 (Spo dni a Siska) sledeče uradne ure: Ob delavni-kih od 8. ure predpoldne do 12. ore opoldne in od 2. do 6. ure popoldne; ob praznikib od 8. do 11. ure predpoldne; ob nedeljah od 9. do 11. ure oređpoldne. — Ob praznikih ge omeji blagajniška služba na cas od 9.. do 11. ure pred- — Ob priliki Pasjem «r*ta»c . * -. P»> U ie ie pr+mrmU. 1 — V vmrstvo invalidov. Sinodi as je odigra] v neki tukaišnji krčmi pri« zor, ki glasno zahteva varstva invali-dov. Sporekli so se vojaki v družbi, vino je močno. in ko so odhaiali, ie prišlo vsled opitosti do mućnega prizora, da je ležal mlad goriški fant, ki je izgubil nogo na bojišču na etopnicah in se tam vi I. Grozno je videti, ako kdo peha ta-kega reve za. zagrabi in vrže. Seveda jo bil opit in ni vedel, kaj dela in govori. Po dolgem trplieniu. praznesra želodca spije tak ubožček par kozarcev vina pa ie zmešan in prioeti se lahko velika nesreća. Invalidi, katere videvamo v me-stu. so po nosi sodbi se bolniki, ki po-trebujejo varstva. Ne iim i e ma ti razvedrila in svobode, ali varstva so potrebni. Prizadeti faktorji gotovo store po tem slučaju kar je umestno, da se prepreci jo taki razburliivi prizori. — Silno nnirnJUUJTOi'i MM n> "^isrrM va?ivJ^^R?JR51Sj.šm ponočnem pošmem vTalcu. s katerim se*Te *^Wz11w neiraS uil^ loznikov iz Posavia z žalskecra tabora domov Na celiskem kolodvoru so se ti udeležniki poslavliali od znancev s klici >2lvela iu^oslovanska deklaraciiac. To je dr.!o nekemu piiaiemu naredniku povod da se ie z brezobrazno srditosljo zairnal proti vagonu, kjer so se nahaia-li Slovenci ter nričel naše ljudi psovati na naiostudneiši način Klical iim je nemško: >Mi Vam že pokažemo, veleiz-dajalci. sramota, da se Avstrijci tako obnašaioc in kar ie še podobnih izrazov iz vsenemškecra žargona. Zrtev tega uniformiraneera Vs^nemca je postal neki orožnik ki se ie baš pred tištim vozom poslovi I od znanca z besedami >^i-vio«. Narednik se ie zaletel v orožnika, češ, da simnatizira z veleizdajalci in ker mu ta odgovora ni ostal dolžan, je priče) piiani narednik kričati po voja-ški straži. Prišla Ie rea vojaška asisten-ea. Vojaki pa eo bili pametni in nišo hoteli podpirati alkoholiziranega nem-čurja. ki pa ie razsn.jal čiradalje bolj, tako da je grozil med njim in publiko resen konflikt. Končno ie narednik pri-silil voiaško stražo da ie orožnika are-tirala in odp^Mala. Kekateri nemški go-spodie, ki so bih zbrani na kolodvoru so vneto ščuvali narednika in zlasti nedostojno sta se obnašala dva železniška uradnika eden v vlaku, drugi pa — ne-verjetno. toda resnieno — uradnJk. ki se je nahajal v službi! Ta uradnik celjskega kolodvora 8 službeno Čepico na glavi je v enomer kričal: >Nieder mit den Windischen, heil deutsches Cilli<, 8kratka obnašal se je tako, kakor bi bil najet za kak Ambrositschev nemški shod. Le okolnosti, da se je vlak odpelial. se ima dotični oradnik južne železnice zahvaliti, da ga ni doletela že na samem »licu mesta« zaslužena ka-zen. Vprašati pa bo treba južno želez-nico ali opravljalo njeni vsenemški ljudie službo kot uradnlkl, ali kot vsenemški agitatorji. Njegov vredni drug in tovariš adiunkt Schescherko s Zida-nega mosta se je potem med vožnjo obnašal prav rezervirano, pri hrihodu v Zidani most pa so se mu zot>et napele vsenemškc žile in čim je iz vagona vstopil ie pričel znova psovati slovensko občinstvo, češ to so sami izdaialci, katerim je treba pošteno pristrici peru-ti in mi Vam borno že pokazali. Pred ocrni svojega načelnika in celega kolo-dvorskega osobja je ta uradnik zagrešil raravnost nečuveno žaljenje slovenske ga obeinstva, kateremu biti kot na-stavljenec južne železnice na razpolago in uslugo je pokličan in plačan. Ko so ga hoteli provocirani Slovenci primer-no kazno vati, ie Schescherko naglo lz-ginil. Zdi se nam izključeno, da bi taka dva uradnika kakoršna sta Schescherko in oni v Celju smela Se nadalje službovati na slovenskih tleh. Naši poslanci bodo morali poekrbeti, da se zadeva pi-janega narednika na celjskem kolodvoru in ten dveh ptičev temeljito pojasni in da se da opsovanim nadim Uodem zadoščenje. — Mati viđela v kinu, kako ie opro-Š5en njen sin iz ruske ga vjetništva. Te dni je predstavljat Kino Central t de-želnem ^ledališču poleg čarobne Rai-mundove pravliice > Zapravljivec« tuđi nekaj vojnih slik. Ena slika je kasala od naših čet oprošcene vojne vietnike Avstrijce v Ukrajini. Ko je film kazal to skupino veselih mladih mož, je nakrat neka gospa radostno vskliknila: >Jezus. Joško!< in poleg nje sedeča njena hčerka je istotako presenećena ponavljala: >Joško, nas Joško prosttc Mati je v filmu spoznala iz ruskega ^ietništva oproščenega svojega sina. Drugi dan je v >Kino Centrale prihitel oče oprošdenega mlađega junaka po-pričat se, ako sta soprpga in hoerka prav videle in tuđi on je vzhičen po-zdravljal svojega sina, katerega mu je kazal film v zlati svobodi. V Ukrajini iz ruskega vjetništva oproščeni Ljub-ljančan. kaferega je kazal film, jo re-alec Jožef Monorcič, sin g. davžnega upravitelja Ignacija Mohorčiča. — Promet z zasebnimi voinopoštni-mi zavitki je pod obstoječimi pogojj za-naprej dovolien tuđi na vojnQT>oStne urade 414. 435. 644. 545, 546, 648, 652, 553, 554, 558 559. 565 in 566, ustavlien pa na vojnopoštne urade 49, 282, 333, 378, 380. 402, 408, 423, 446, 491, 618, 62t 631, 634. 638 in 649. — Promet blagovnih vroroev sa armado na bojičču je dovoljen pod ob* stoječimi pogoii tuđi na vojnopoštne urade 218, 221, 224. 238, 250. 307 401, 432, 437 475, 481. 486. 510, 517. 639. 642, 543, 548. 552, 553, 554. 608, 612. ustav-ljen pa na vojnopoštne urade 282» 408, 480 in 491 _ . — C. kr razreda« loteriia. Pri Ljubljanski Kreditni banki kupljena srečka št. 108.977 je bila v 4. razredu lzžrebana z dobitkom po 10.000 P. Poslovnica ima za 5. razred še nekaj srečk na razpolago na kar se p. t reflektante opozarja. Dr. Rudoll Welbl t. V Mctlikl fe umri tamkajšnji velezaslužni mestni župan In od-ličen narodnjak okrožni zdravnik dr. Rudolf W e 1 b 1. Bodi mu časten spomln! Učiteljska beda. Učitelj z đežele nam piše: Malo pred deveto uro stal sem pred Solo. ter nadzoroval razposa-jene učence. Mirao priđe 751eten težak. >Kam greste Frančekc vprašam ga. >Na »Kupice« grem rezat« mi odgovori >Koliko bopte služili dnevno? >O?oi^ kron«! Razišla sva se: on je šel v vine grad rezat, kjer je zaslužil osem kro--jaz pa v solo. kjer eem znslužH g< krori. On je dobil za pribolišek nek kupic \rfna jaz.pa par sestradanih bol] •On ie sam, jaz -pa imaš ieno tor pol tu 6!- štcv* .SLOVCNSia NAHOD-, dne 13. roarca 1915. Stran 5. cata otrok itđ. Goepodie pri aeleai mlil — mera ie pohta. aeftelo bo kii»tl_____ učitehsk« pare? Koliko i« ttorilo uči-teljatvo pri podpUovaniu voineita, poao-iila, Prt P<>Wraniu Tuoih korin, kavču-ka, oblek« itd Koliko učiteliev i« bilo nastaviienih kot žetveni komiaarli, koliko pn rekTirlraniu lita, a oUčila, ra-jun nekai malena predutma nišo *e dobili, daai i«ie preteklo leto. — Kedo pa je v teh težkib časih ljudstvo tolažii, kedo ca bodrii naj vztraia, kedo mu da-jal razno vrstne dobre svete? Duhovni-ki eo tolažili liudatvo iz lece. učitelj pa, ta ie šel. — da si sam vsled tromih ra«-mer z obupom v srči — med Hudstvo ko je to hotelo dbupatiL ca mirit in obe-tat mu »iatih čaeov ko mine vojna. Ljudstvo to ve vpoštevati, 6poznalo je, da je uciteli mu bil in bo v v«akei stiski na razpolairo z vaemi 6voiimi mo^roi. In kaj pa imamo učitelji od teca? Plaćani smo glabeiše kot vsak navaden težak, a vztrajamo se vedno, dolgo pa ne moremo već, bremena so pretežka. Ne-atetokrat sem dejaL da ko bi imel dvaj-5«t 6inovt učiteli ne bo nobeden. to pa traim dane«? še bolj in % mano tuđi — odkar ie naša beda in naše *orie znano eelemu svetu — Še rnarsikdo. Raie h!»-pec! Torei bedno učitelietvo. tuđi Ti se nadalje trui aai: >0n kateri preživi mi- i ce pod nebom in oblaci liliia na poljic ! preživel in oblekel bo tuđi Tebe in Tvo« to družino. — Iz drueesa krala nam piše učitelj: Smo li res obsoieni na strasni boi aa naš živlienski obmanek? Za-kaj mora z nami trpeti naša nedolžne deca? Je li tudj ona kal zakrivila dražega nejjo. da ie Bos preveč blaroslo-vil na5 zakonski stan in se ie rodila v preobilnem številu nam obunanfm sta* rišem, koji Mh ljubimo! Torai ni dovolj, da prelivaio kri za domovino že toliki nnši kolecri ni dovoli. da smo dali tuđi že naše liube sinove pod prapor — ti-rate še nas v srrozen obup in takorekoč silite s žirimi v zemlio. Torai tuđi naša de^a nai ve kaksen ie bič za uboso učitelistvo dr. Susteršiča in čir. Lampe- | ta. Pravica kie si? Ako si biln. za dru- i KO učitelistvo, bodi se za na*. AH ne ro-potaio že dovoli naše kosti? Xi«rflo ie dovoli sestradnni in telesno unieeni, hof-ejo nas še duševno?! Seveda. dokler bodo nad nami vladali eosnod^e slični >6od6korr» loja« =e nam ni nndejati boli-še bodoenosri. Zariti v mehkih foteliih i in toplih ?obah brez skrbi za vsakdanje potrebe nimajo niti poima kai ie beda. Uamilite se veai naše nadariene dece, nas obuDanih starišev, ki se s posled-niimi močmi borimo! Ne dopustite, da leže prokletstvo na one. ki bodo zakri-vili naš poscin. ako imate še količkai srca in sočutia za uboeesa učitelja- j trpina in niih marljivo deco! — Vidu3. Iz Trbovelj nam pišejo: Kakor ste Že poročali, je umrla v Trbovljah v čftrtek, che 14. marca 1913 bla?-- sospa Rozalija Plavili; dobro mana ,jo Slov. Štajeriu pod domačim imenom »Korcnka*. RajnVa Ie bila nalstarej?a Trbovcljčanka (7** let), ki je poznala razvoj naših Trbovelj daleč na-zaj. Ko se je začelo zavedati trboveljsko preblvalstvo pred dobrimi 30. leti svoje šio- | venske narodnosti, j© bila ona eta pr\1h, ki ! je sicer mimo, a z vztrajno in krepko tna- | čainostjo stala v sprednjih slovensko - narednih vrstah. Z veleraslužno predsednfco ■. naše Ciril - Metodove podrulnice arospo i Ano Dimnlk sta se udeleževali premnojjih ( (skoro vseh) glavnih skupščin Ciril - Metodove družbe ter drugih pomembnlh narod- j nih prireditev, odkoder je Kos->a Plavšako- | va prlnašala seboj vedno bogatih soominov ! in utlsov, s Vatcriml je bodrila ob vsaki pri' j Hkl nas rrtaiSe. Vzgolila je tri narodne sinove. Ludvika, veleposestrika v §t. Jurju ob Taboru, Roberta, učitelja v TrbovT»ah in Franca, ki Je pa pred letom podlegcl bnlez-ni, katero s! Je nakonal v mrzlih galiSkih vnđah kot pljonir. Plemenita pokojnica ie bila ta*čt umrlega Ijublianskega nadučiteHa Leoprlđa Armfča In sestra hrastni^ke?* ve-lepo^estnlka in biv^e^a deželne?a prsUnca Ferda Ro$a. Zanimala se je vedno živo za politično ihrljenjt tlovtasktca nra^a ia aič boU »i iakta. kator kom* roim ta stoto tvobodo mimrn narod«. &1, Itga m š* čakmla! Bila j« »Ura In zvesta ••/•Cnioa »Slov. Naroda«, visoko mtštfmm tem, kra-menit xnača) ta spoitovaaja vre^na oa#b-nost Vsl Trboveljćaol bomo Kortnoro mamo tefko pocreSall. ker manUroimi )• ▼ itlsld priskočila i dobrim avttom ali s blagim dejanjen na poraoC Vtčna H Mt Zr^s* JvMl#raJMkl]l Jtltiifar Jer tklicuje «eio oaradai^ffa odbora na 24. t. m. ob 9. ori ziotrat v Narodni do« ▼ Mariboru. Dnevni red n«tmeno. Prosimo tovariš« odbornike, da M sele za-ncsliivo udelete ker se imalo nnnrari-ti važni tklepi sa otihodoioet. Dohro-došH so tuđi tovarili, neodbornikil Po* poldan ob treh lstesa dne ie redni občni f bor mariborske podružnice. — P r e d-s e d n i k. Tatvina. Pos«atnik Frane Malue t Oresiu ori Biseliskem ie imel na ko-Bolru obešenc perilo. V noči od 9.—10. t m. so mu do **<\*\ Še neznani dolcro-prstneži odne«h v^e ter mu napravili { škode do 18CK' K Da ne bo čisto bres perila, so mu pustili stare spodnje hlače. Obsofcn rralTri prrkajevalee. Tvrd* ka Karl in Ana V'^rrrter v Grrdrn ie i obsoiona na elobo 20 000 K radi odpo- | šiliania sviniskesra mesa. j Ukraden Je bil dne 3. marca v Rožnl do!!n! rosp. Iv. Oallctu voz •zar>rivlienec«, podohen mesars\eTiu vozu. Kdf>r kaj ve o storil-ru, se pro«i, da snoroč! la^trrfku fvanu GaMetu v RoJni dolini: dobi 300 kron na-grade Modni salon ra damske trfohtrfre a dobi pol kilograma; kilogram sta ic 2 kroni. 4- Brem rodbir$!cih fzkaznic ni mesa. Stranke dobe meso Ie na rodbinske izkaznieef ki iih morajo imeti s s^b^J. Treba ie. da mesarji povsođ, torej tuđi na trsu in na stojnicnh strižjjo krušne izkaznice. Kćor se ne bo po tem ukazu ravnah bo strofo kaznovan. 4- Dofeie in nosače matere, ki imalo zelene izkaznice črke A ali B ali kako drugo izkazni:o ubožne akcije, dobe premog zastonj. Nakazila za ta premog se dobe v mestnem knjigo vodstvu v sredo, četrtek ali pstek od 10. do 12. dopoldne. Prinesti pa moralo s seboj: 1 ) izkaznico ubožne akcije in 2.) iz^az-nico za doječe in noseie matere. Pre-rnog se dobi tistega dne. ki bede označen na irk^zllu za rremog. -I- Pšenični rc*rob za otrofce do 3. leta se bodo oćda'al v vojni prodajni Oosposka ulica, po slsdsčem reefu: Na vrsto prideio stranke z izkaTrr^ami: 5t 1 .do 300 dne 20. ma.-ca, št. JO0 do 600 dne 21. mc?rca, št 600 do J00 dne 22. marca. St 900 do 1200 ćne .3. marca, št 1200 do 1500 dns 26. marci. St. 1500 do 1800 dne 27. rmret, St. lSro do konca 2S. marca. Za vsafcesa otroka se dobi 1 ks p^eničnega zdroba; kilogram stane 1 krona. -t- Premoć na zelene fzkazntce črice A hi B ubožne akcije se hnde oddahi iz mestnejsra skladišča pri Narodnem domu. Nakazila za premoj? se izdn'ajo na mestnem magistratu, srednja hiSa, prl- tličie, tn sicer: Za stranke t zeleniml iylfpffnk!aitH črkft A dna 20 4Mrca od & do pol 1. vrt popoldne »n za stranke c leleoimi izkaznfcarai £rke B po tlede-ćem red«: 11 1 do 250 dne 21. marca, It 230 do 5C0 dne 22. marca, it. 900 do 7M) dne ^3. ourc«, St. 750 do 1000 dne 26. marca, St 1000 do 1250 dne J7. mar-oa, It 1190 do 1900 dne 28, marca, št. 1500 do 1750 do 29. marca. St 1790 do 2000 dne 30. marca, št 2000 do 2250 dne 2. aprila, St. 2250 do 2500 dne 3. aprila, St 2500 do konca dne 4, aprila, vsakokrat od 10. do pol 1. ure. Vsaka stranka dobi 100 kjr premoga, ki stane za zelene Izkaznice Ćrkc A 2 kroni in za izkaznice Črke B 3 krone. Vsaka stranka mora prinesti s seboj tele no izkaznico črke A ali B in pa rumeno iskaznico za premo*. -f Cevll t leseniml podplati za posle se oddajajo na Polun^ki cesti št. 53''I. v sredo in četrtek popoldne od 2. do 4. ure 4- 2ilna Impcrtna družbe. Zadnje dni se je uctan°>vi!a »Gig« — žitna im-portna družba, ki je najela II komisijskih firm, katere na) delujeio neposredno v Rusiji. Ustanoviti se namerava še sindikat žitnih trerovcev. -L- Ne pričakujmo preveč od Ukra-rne. Kakor mino, se je ukrajinska de!e-eracija obvetn\^% da bo dala do »5. aprila centralnima državama 30 ono vaso-n^v ?Mi, 2000 va^onov zmr7*e?a me^a in 10OO va^onov sadja. Ukrajinci dobiio za to kmet:i«ke stroje in orodje, kemič-no b!-c;^ in žcl^zo. Ukrajina bo dala vse"1* skunai 33 000 va^onov, to bi bilo 3rr0 0C0 rneterskih sttov. To se sl:-ši prav lepo. Ali ako po tnvimo proti temu Stevilu število pret: ^istva Avrtrije in Ncrr'ie, odpade pri enkratni razde-litvi teli 33P"3 vagonov na osebo 2V4 ki'n^r?ma To je ra rrccneto mn!o in vsi leni ukrajinski upi padejo v vodo. nine sfum • Draft krav«. V Sv. Ivanu 2abnem na HrvatsUem so prodati te dni dve kravi simentalske pasme za 24.000 kron. • Kongres invalidov v Rimo. »Secolo« poroča, da se je vrSil v Rimu kongres in-validov. ki se )e pečal t materijalno pre-skrbo, katero zaiteva v polni merl. : ♦ Ortopedlst Hesslns umri. V Goz^n- genu pri Ausburjru je umri vsled srčne kaoi v 80. letu slavni izumitelj ortnpedičnesa po-stopanja, dvoml svetnlk Hcssinf. Bil Je sin revnih lončarjev. • Prvi letalskt alarm v Rimo. V po-nedellek ie bilo rimsko prebivalstvo prvič, od'ar Je vojna, alarmirano radi letalske ne- I varnosti. Pogasili so luCl in prebivaNtvo ie šio v Heti. Če« pol ure so naznanrli rvo-novi. da ie nevarnost Trinnla. Vzrok alarmti Ie b:l onftv rraxne ladie blieti Rima, kl Je bombardirala NeanelJ. j * Eksplozljska k»t«5tr/>H pri Parim. Ogromno munfclfj«ko s'-ladi^če na ozeml;u 1 Oirneuve in Bourcr^a Je zletelo v zrak. V sMa-ll^'1!! )e b?lo milllon Kranat. fTk$H^r!!a Je o«-»r*«?Tla n^:!o no^tooif n» razdafto 501 vrt \n rabila okoli t.^OO «seb. mnoffo ie uhitih. Otroke, W so ?ll preVo Averne Trn'*«!« v Solo. 1* dvT*^Ho v zr»V \n vrtio n Mio ob ♦H. T"dt v Pariš« ie mattrilalmi »V^da ve-ir-a f Isti n«rr??ifo. da Je ameriška pomoč ob Vattstrofl Izhoma. »ft Uemst' itr. Clanarin9 8 K. ustaoovnim 200 K Prosveta. — »Karat«. V kratktm bo pričel U-baitd v Uubliaai humorUUčtn list »Ku-rcfiU. Ubajal po tedensko. Sodelovali bodo najboljii slovenski ume tn i kl - karikaturisti in naši naiboljsi humoristični pisatelji. Ro-kopiM spreicma orcdniitvo »Kurenta« v LlttbUani Kriievnilka ulica 9t II. nadstropje. — Stovcpd ▼ arratsaJ p«Mrtttftl. V »NatUvncm Vcstnlku« (fvea. 5), ilasiln »Društva hrvatskih srcdnjeioUIrih profe-sorjtv« (tuđi dalmatinskih), pred vojno tuđi glasilo slovenskih profesorjev. Je napi-sal dr. P a v e 1 S t e r m š e k (Maribor) raipravico: »H kartografiji v naii »redni! soli«. Konstatira, da s« kartografija pri nas povsem tanemarja« da niti profesori! stro-kovnja!\i ne posnajo -Navodila h kartogra-fičnirn osnovani«/ ki ga je pred 10 leti v Celju izdal prof. Jos. Kožuh. Pravilo, da se v vsem desetletju ni prodal na leto niti en prlmerek na leto. — V popularnem Časopisu »Priroda«, ki jo s tolikom uspehom izdaje »Hrv. prirodoslovno druStvo«, je pred nekal Časom prlobčila trfaSka pisate-Ijica M. Skriniarjeva na pol bele-tristično crtico »Moja koža«, a v najnovejsi fttcvllki (3) Albln Seliš ki r iz Vrhnlke životopis pokojnega Pr. Erjavca s sliko. — Annle Vivauti: Klrk*. Iz Zagreba nam pišejo: Upravo je Izašla Iz štampe nova knjiga »Juga*, djelo jedne od prvih talijanskih pjesnikinja Annie Vivantl: K i r k e. (Roman Marije Tarnovske.) U ovom je romanu Annie Vivanti, pjesnička miljenica glasovitog Carduccia, opisala, ka'co su prilike, od jednostavne i čedne, a i! patriarhaldnom ruskom domu odgojene djevojke, stvorile modemu zločinku, K i r-ku t j. onu, koja pretvara ljude u zločince, kola fascinira, zali'djuje i uorepaštava. Tcdna dubr'a I ojesn'čka psihološka analiza zločina! Djelo je prožeto dubokim mislima I o?=j?*aH^a autorice, a pisano Je van-redn»m ttmi-tnlč1 im stilom. — Knjizi Je dodan J^-atVi literarni portret Vivantice, a na-«!^vrtl !f«;t knflTe Izradfo Je U. Bablč ml. ritera ?e 'tm?17! me''o vezanoj K 4, a ukorl-č-noi K 5 50. Roman se dobiva u sv!^ bol-ffrn V"H*?-ana, a i d're'^nn V^d nafindnojc 7ivrda »Jni«, /a^reb, Ilica broj 7, I. Vat 1tT*»vo. T? nnfrn'em slučaju mora se pridodati pripadajući iznos za poštarinu. Darila. UpravniStvu na?fti llstov so poslali: Za »đr. Krekov spomenik«: Notar Aloizii Peffan it Radovliice 20 K. me-ato venca na ffrob Driiatel.ia Iv. Pfibila, Mih. Randl. c. in kr. colkovnik v p. \z OeMa 10 K in Jožef Vadnu iz Postoine 21 K, nabral na boiišću med Slovenci in Cehi. SknDai 51 K. Za »Ciril - Metodovo đmlbo«: J. Est, nadporočnik iz Lebrinera 14 K, >SleDi Janez v Šmarieti pri Lebringni ie ob priliki imenovanja p. prof. Kleš-nika za stotnika s levim očesom Dome-žikniU, Anton Sikošek iz Mokronosa 1 krono. preiel od nekesra Hublianskeffa odvetnika, Katlna Guštinova iz Metlike 5 K. nabrala malika: Marta in Darko GušUd in era. di Repioeva. 100 K, poro« dom poroke svole hčerke Jele z dr. Watzkejem. Skupai 121 K. Za » ft*I«pel* alew*Mk« Toiake r (MiliMketea ▼ Graicm«: Joaipisa Herczik plHeratauKen Iz IMvaAe 10 X in Aston Kuhar, nčiteli it Trbovelj 30 kron, daraie učiteliako oeobi« deftk« Ia dekli&ke šol« ▼ Trbovliah IL v počašćeni© spomina umrle, blmi»niatepj' tora-ri&a Roberta Plarftaka. Skupa] 40 K. »Odboru im ftkrUtvo vator ia do-lenftov«: Mihael Randl & in kr. poi-kovnik is Celia 6 K Za >o«lepel« slov*Mka T«Jak#«t A. fiarabon is Idubllane 30 K, mesto venca na krsto m. J. Pfibila, P. Kan-keli iz Pulia 9 K 50 v in meetno župan* atvo iz Poetojne 10 E is neke porarna-ve pred poeredovalnim oradom. Skupa! 49 K 50 v. Srčna hvala! Iz4a|atelJ ia odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnloa in tisk »Narodne tiskarnee« Na zaseknea uZmim zavoda Legat ▼ Mariboru ob Dravi se začno dne 3. aprila 1918 novi teCall za stenografljo, ttrojepis* ie, računstvo v zvezl s knjlfovodstvom in lepopisjem, za slovenski in nemSkt Jezik. Prospekti zastonj, Maribor, Viktrbtghof-gasse 17, L nadstropje. Opozorilo. Tvrdka Josip Reieh. parna barvar-fa in kemična čistilnica, prosi vljudno svoje častite odiemalce, da na] iimnrej pošlieio po predmete, ki bo iih izrodili za ba rva nje ali £i&čenie do konca lanu* aria 1918. Kakor ie razvidno iz pre-vzemnib listovt iamči, namreč tvrdka samo 3 mesece za te predmete. Ceniene odiemalce prosimo tore], da ne priđe pozneie do neliubih 8lu5a-iev, ki bi mosli nastati vsled nadaline-ga puščania teh predmetov pri tvrdki, — da čimprei vzamejo stvari donaov. Obenem si usola podpisana tvrdka; opozoriti cenjeno občinstvo na to, da se ti ie posrećilo zvelikimi težavami dobiti barvila za barvanie oblek is »vile. vol-ne. bombaževine in platna in sicer za rasparane in nerazparane obieke tako, da more tekom 2—3 tednov do kar nai* nižjih cenah barvati po eelii crno, modro, raiavo, zeleno itđ. Podpisana tvrdka se prinoro5a ce-njenemu občinstru kar naibolie in upa, da se bo občinstvo čimbolj posluževalo njene parne barvarnd. Josip Reidi, Liubllana, To vama: Poifanskl nasip 4. Podružnica: Selentargeva rtka it S. vrlemu forenrafa * napridnjafal J-oškotu jurci. sastbnlku na Vrhnifa k današnji 70 fotnici- J$og ga Uvi I I tapanstvo mestne obilno Metlika javlja (n/no vest, I da je od vsega ljudstva IjuliljtMii in s|>o.stovaiii ^ospoil Dr. Rudolf Weib3, I mestni župan in okrožni zdravnik I po blagotvorncsa in po/Hvovnlne^A d«*la polnein življenja I danes mirno zasnul v nevzdržni počilek. I Bod nepozabnemu dobrotniku naroda veien spo min! I I MetlflUf dne 18. marca 1918. I Joslplna Welbl, rojena V«rnlk, s svojimi otroci I Rudotem, Martino in Joletone javlja potrtega frca, da I je nje blagi soprog in skrbni oče, gospod NUdr. RUDOLF WEIBL I okrožni li fttezniiki zdnvnik v Netliki I po doigem bolehanju dne 18. marca 1918, ob eni uri ponoči, I nenadoma preminui, iele 47 let star. I Truplo predragegra pokojnika se prepelje v torek, dne I 19. marca 1918, ob Itirih popoldne, na pokopališče k Trem faram. I Zadušnice se bodo brale v več cerkvah. # I V Metliki, dne 18. marca 1918. Maiva^il Ia aa}lepit igodovioakl hIm. katerefa m| al #fle*a g vsa LlaMJaaa I r CAJUS JUUUS CAESAR P« 4M« UlkMHm. — tt* 4*i«M- III wm- Rim tiso! iarov in iudelev roJiie. "Wm j! Na tisofe sodeluloiHi. |W b wtr io.ooo k. ~m* M lLUTMf ]| I kihq Centralv dežel-gledališču v L'ubuani- II laiaHll pre4»laei v deUvnikih ob pol 3l, 4, pol 6.. 7. in pol 9.. v nedeljo in H prajniK ob pol U. dopoldne, ob 8^ pol 5^ 6., pol a in 9. xvefer. II §mmm »reeteret m te aijnjn« prlreditvc: ložni st cži v I. nadstropfa po K 3 -, "J Zvo, 50. 2^0, ^.—. v partenu in U nudstr p-K3-in 1.9», zmZanecenc Kl *H) U in 140 — Balkon I vi ste K 2.—, 0. m III vista K 180, zniiana cena K 1.4a II Rczervrtni proM r K 220, I. prostor K i t0t tnfana cena K I 20, H prostor K II it4% znilani cena K 11°, 01 prostor K -70, zmžana cena K —40. — Galerija K H 1,—, znžjna cena K —.7- . Pretfprada m v^a c d^n od I '. do 12 dopo'dnc in po- || Upoldne od pol 2. ure dalje. — Prve preiatave vaak tlam taii aa ileftaj SS ii ■■ ISSSBSM/BIliiBSSSSSSI iSSSSSSSSSSSSSSSSSP^SBŠ Stran 6. ________ „SLOVENSKI NAROD" dne 1«. mara 19ia. 63. Itev. *npies»PnBBaBj ^O^ntv Ww^K^&^mTmWB&^mv^B^W ■ ■I kotrokoa*. fl||l|||| Pc uđb-? rrosimna: IICKit* ST«ac ioi«rf Ltmb-ll^llIV Ijpca Copra irt.18. ■| • rajama boljfeso Mili liri "•••►•i^«~- ■ VBMtfia KamnikM. Iiče se prođaf alka katera je žt v papirni trgovfni ali knjigarni službovala. Nastop službe po odgovoru. Cenj ponudbe naj se poš-Ijejo na upravo »S^ov Narodac pol — „112194 104S" - li 48 IV Snrojmo se Ta*S mizarski 9dovo5ja, v$estransKO izurjen, vešč dela v to-varnah posebno tuđi strojne montaž . Natanč e ronud-e na Vinko Bladić, valfiCBi mlin, Eran;. 22 _, ifljHfico na deželo, k večii ć-jžim se Uže. Plača mesečno 4o krnn. Pon li^e r^d Juljani V»3e?^;?, Trnovo na Kranjskim. 1CS5 ■II ■ fe Ml 3. L m. * lllJFInnil Roial Ć-Uni q. Iv. llAiriHUlI Galici,! vui Ul.llUUi ,,z£rra¥ijeac^ podoben mesarskemu vozu. Kdor kai ve o stonleu. se orosi, di s-oroči la-stniku Ivane CaUeta 7 H?ini dolini. ter dobi ©V 303 S nerade. "55&? Ms&lovanD stanovah ©bstoječe iz cJveh sob »n kuv.i ie m uporabe kuh'nie, v Lub' ani ali bi'"-ni okolici, 5$£e tolcia iis^a srza-Bik« ob'teli s !5. sprUoaa a ! t. BBafem. Ponudbe na ur'""n »S'ov. Naioda« pod ,fKnno ?.2~#9 M2 1J Korespondent zmožen sloveiščine, srfco-hr češčine. nemsčine. rur,V~n :~ - teine ter strojecisia, • > j prost, ii£«a mesta. - - ~v | vedbo plače na r.a^ ov . . *©»• i desi 1251*4 na ucr. »Siuv. Nafoau* KOWa~?»EWTj ixveibaa, ±eli t.-.c ... v cđvstnf-Ako, ali pod ngodsfn! noga!! v notarsko pišamo- ?zdl pravisa-ritna opravila previarasss *i*ic'. Cerrene ponudbe z navećbo clačc in | termina za ustmen ćogo\*or na U2"*v. »Slovenskega Narodi« „4000 S242". | Pr°djm iznajdbo s katero se zasluži ve'ikansko premo- i ženje poštnim potom. Iznajdbo prodam lahko tujcem, a na razpolatgo je do-roačinu. Treba pa je precej kapitala Da je stvar resra. osobito v tem vot-nem času, crirantiram z globo £000 K. ! Resne ponudbe na urravništvo »?1ov. Naroda« pod „Iza^ta 1253". I ^EftfcJ«**-w-?tS"2—Jtt^^^ jt j*.i!^»^^^ „ ^*-.^-^!fHHBBBBaaaaaaaaaBBBawHapfip) i tT- p*£- V ; *" ^ B^ *? ^* "^' :T/*: ^ zopet ordinira od 2 — 3 popoldne, Bsttiovnova ulica 15, Ljubljen?. ^^^^^ ■ t"" r * j Lepo mebltniM sobe, skupno z dobro dcjnto hrano v blSini vojainrce t iiSki se tiče za tnoletnega prostovotjea iz odttM obJta«. Plača se dobro. — Samo ponudbe iz boljših krogov 'zvolijo naj se poslati w Akfiaila I „StraađhoteL« soba i(v. 34.1 ■ —i INaJfeofJli blaaodiSefl Mdomestek sa tobak je „TOBAKIN" 100 ko«ov K 46-— pri odvzetju 500 kos. K 43-— pri odvietiu 1000 kotor K 4O— x« 100 Icoaov franko raspeiilja Josip SUIIsl, f Uts* salota ia uređaja tobmkov. nado- aaestka. Praga n., Myslik allea 209-9 n. 1160 Sprvtai astopaM u sprejetj«. larmjmšmf S£ glavaikov f v-nsi eiigros: | laaaat falaltth, ctloiol*, r#- ' tanl. te sloa«T« kasti aUvalki t sa tssanfr ta xop«r prmk. Rudolf Bodenmuller, IjuUjana, Stari trg štev. 8. :žensko kolo: Naslov nnv» iinr«v IZM Prvivnha restafinna lMi 69* se odda v najem. ^*§ Oferte na uprav. .Sloven. Naroda* pod „r«Sta«racl|a 1tS4M. ŽT^^ Srbečico, hraste, lišaje *— 1 E3 rd^T^ni prav nagfo dr F esch-a izvir pos av varovano v9SXABA- ^H RB rOSM*' rujavo mazilo. Pop Inoma brez duha in ne m&ž? ^oskusm ^B Kl lunček K 230 vel ki K 4—, porcija za rodbino K U-—. ■ |M ''. Tvrđka In nas'ov orroma đeijot :i V ra r^= Dr. E. Flsscfis* Kronen-Apotheke (6y5r), Raab Ogrsko. =Z H -S žil 1B ^ 1 £ 1 ]L n3 opravništvo „Slovenskega Ma-t|:^fl * ^y # 8 © ro(ja« po(J wPIVO 1249**, ^ ker ga tehko zadosti in tofro dobilo in poleg tega še | ^pr- yggar jakQ dobro. ^MB *^W ff ffai ■■■§ bl|aal. I Dnevni red: I I. \To!itev uprsvnega odbora; 1 2. Odnosni predlogi radi prodaje „Narodnega Doma*. I Ce bi bil ta zbor nesklepčen, se ima čez 16 dni vnovič skli-I cati, ta je sklepćnn brez ozira na navzočnost članov. I V Ljubljani, 16. marca 1913. 1 Cvan Laiitery I ^L t č. predsednik odbora. M It. - ..:^:itiUHiiiiiiJttiiiiiiiifiiiZiiiiHiiiitiiitiifiuiiiiiiiiiiiiiitttuifiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiifmšitaVH *aa B V'č.^v'fava !i^OZOD! VuiNovlieva I li „K^bakaVa" nadomestllo I jl ^S" „MSLKA" 'Vaj f li „MILKA-SOPUIIN" sneino beli lug I li „M!IKAM Krista! vanilin-sladkor i I1 „M5LKA" praSek za peko. | 9= Diiave, pooer, paprika, olm«t eiatl par^ plivipat, liHailit, =1 ■ = faneft, kooke za Jaiho in polatl, ruski teli, milo za ferlfant)«, =■ fj= toiletfio milo, koksl In »•• dratoa kolonilalna f*oba «••! •• =■ ■ g edino po najnizjih dnevnih cenah pri solidni in zna«! tvraleJ =■ ■ 1 !PJ!r GJORGJE VUCKOVIĆ "US 11 1= Prva zagrabika importna i« alesportota mgmmšmmm 11 j = komisijonalna trgovina in tovama 9fMIVKJIM a^otiPO* I ■ jjl dov s skladišnom na doJalo §■ li ------= ZAGREB, NikolUeva 9. =------ |l g| Zahtavalta catilka! 1161 Oelitor Jti sala—t li aWaaPaPa%aPaaaaPMa^^ Štcv. 7601, aarm ■ 1255 Kazyias- S prvim tečajem Šolskega leta 1917/18 je oddati obedve mesti po 514 K Josipine Hotsche-warjeve ustanove za učence obrtnih Sol. Pravico do te ustanove i majo Iztcljutno le utoticl c kr. državne Obrtne iole W Liubljanl« in sicer po naslednjem redu : a) taki, ki so z dobrim uspehom dovršili meščansko solo v Kršketn in so otroci meščanov krškega mesta; b) če takih ni, oni, ki so rojeni v šolskem, t. j. političnem okraju krškem, in ki so z dobrim uspehom dovršili meščansko Solo v Krškem; c) če ni upravičencev po točkah a) in b\ taki, ki so z dobrim uspehom dovršili kako spodnjo realko. Pravica podeljevanja pristoji ravnateljstvu kranjske hranilnice v Ljubljhni. Pravilno sastavljene, z rojstnim in s krstnim listom, z domovnico, nadalje potrdilom o cepljenih kozah kakor tuđi z izkazom o premoženju in dohodkih ter z izpričevali o dosedanjem šolskem obisku, oziroma uspehu, in končno, kar velja samo za prosilce pod črko a), z dokazom o meščanstvu njihovih stahšev v mesta Kriko, opremljene prošnje je najkasneie do 20. aprila 191« vfoftti pri ravnatoUstvti c kr. dtlaurne obrtale iole v UoMleriL. Pristavlja se, da so samo prošnje z dokazom uboštva koflea proste. C. kr.deielna vlada za Kranjsko- V Ljubljani, dna 15. muca 1918. 1 Ksjigovouja ^rH? nadbe pod 9 »Itf vaT|a/ttf ■* na upravniStvo »Slov. Naroda« 1246 ^«^^ kovane ali vlltc *^——— traje ol! raofttt mreže aaaafj trlratea ia site« epoke Ponudbe na postni predat L|mal|aaa stav. 117. li 3 Uaihi innflliai suoerarbttriran z lUjUI IMfflllltl za defo, doma iz GoriSke, ker je meni in druž ni vse uničeno, se obraCani s proSnjj do u-m!jcnih gospodov In gospe za ob-noSeno obleko in obutev Pro^im spo-■ učiti naslov unravi »Slov. Naroda«, da se osehno zgia^im 1 ?47 Jffizarski pomočniki e sprejmejo v tovarno za pohištvo in stavbirutvo St Vid nad Llnkliaao. Vpraša se Dunajska cesta 28,1 Ćaras. Oa • z eno, dvema ali ll9nAD9lllll tremi sobami a« JlUIlUf UHJll Cenj ronudber Ljubljani. "»JS___________ VABILO rednemu oKnemu zboru Itolattke dražbe zdmženib pivovara. Zalec in LašU trg v Ljubljani kl sp vrsi dno 7. aprila f 918 ob IO uri dopoldne v Celju v sojnt dvorani posojilnice isV * tledečim spoređom: ^Bff 1. Poročilo o bilanci za preteklo poslovno leto in odobrenje iste. 2. Poročila nadzorstva. 3. Volitve upravnega sveta. 4. Volitve nadzorstva. 5. Sprememba pravih f 6. Slučajnosti. tami trg. dne 15./3.1918. Upravni svet r§ 17. pravfl: Vsaka delnica ima pri občnem zbora svoj glas. I § 18. Delnice, varaa ▼ Laikaam. KliSsfiLSSr JfSL? *irtM^ »•*»u-^ •»SS: . ■a^aBBjwaBaaa«BBBBBBaaa ^^vaasaBBBBBB^aaBBBBBBBBBBBBB^ pmr aaajBjaaaaaaSBf , Protla sp Fpefs aaaoslaa tloaaaopga braševega žganfa. Kje pove iz prijaznosti uprava teea lista, ako znamka* za odgovor. 1219 Išce se stanovanje z eno sobo in kuhinjo za takoj ali ma-iev termin Najraje blizo drž. kolodvora. Naslov pove uprav. »Siov. Nar.« 12^ VAJENCE za tapetniško obrt sprejme %0 J, ČEHKE, Dnaalska cesta 28. Tesarle In mlzarfe proti dobremu plačrlu (za hrano in stanovanje skrbi eno) spreime ANTOff STEINEB. Linbllaoa, Jersaova ulica st 11. 175 —— ute se ———— : meblovana soba: z kuhinjo, ali z vporabo kuhinje Pu-nud^e naj se staviio pod „P. O 1242" n^ upravni§tvo »Slov. Naroda« 1242 DELAVCE in DELAVKE sprejme takoj strojilna tevarnii Samta A Ko. v Ljubjanl, MaleU kova ulica 4. — Prijaviti sa je vsak popoldna od 4.—S. ure. Batf" Kupi se -mm polpobrit voz in lahka konjska oprava m«m oboje novo ali v popolnoma dobrem stanju. Ponudbe na Vinko slajdlč. valficnl mlin, Srani. 1211 Kislo vodo :•: „SILVA VRELEC" m VINO in žganie razpošilja A. OSET, poftta Ovitanf! Eorotko. PRODAJA se po zmernih cenah v večj'i množini o«?l!ep vermnt vino, Bolnar« ski mandellni, milo vvDOBfc in dobro milo za pranje v več- jih kosih pri tvrdki A. Hnilan, LJablJana« Karlovska cesta štev. 15. == Išče se ■ učiteljica kot ¥xgo|ltelfica otrok. Zahteva se znanje slovenščine, nemSČine in godbe PlaCa po dogovoru s prostim stanovanjem in hrano. — NastoD tako] — Vpraša se pri g. Josipa Bergmanna na Polfanskl c 4L 87 v L)nbl]anL BW Rabljene ~VK STEKLENICE mineralne vode, vina, konjaka in šampanjca od s,s I do l6Ao litta kupuje na vagone od 10.000 kosov napi ej A« KOHN, Praga, KarMn. Rokvcan uHca tS. 1208 njjfT Nakupovalci se sprejmejo. "fJKI Izpuščaie hrast«, stpsćioo, grinta In drage kolne bolesni odpravl hitro In si-gino Paratol, domaće mazilo. Ne umaže, je brez vonja, zato uporabno tuđi čez dan. Veliki lonček K 3.50 dvoinati K 6.—. Dalje Paratol tresnf prašek za varstvo občutljtve kože, škatljica K 2 50. Oboje se dob! proti vposiatv! zneska v lekamarla M. Klein Paratol tvornici ¥ Bndim-pesti, VII-24. B6xaa ntca SI. KONJAK destiliran is vina laatnega pri-delka. Pri oslabelosti od starosti in že odčnih težkočah je iz vina destiliran star konjak že stoletja znano pre-tzkušeno krepčilo. 10 let staroga 4 pollitrske stoklenice pošljem franko po poSti za 80 kronf triletnega, čudovito uCinkujočega bolečine tolažeče državalno sredstvo zoper trganje Y ndih 4 polllterske steklenice 60 kron. Beli n'2lingK4 80 in rdeči burgundec po K 5*2U Hter od 56 litrov raprej. Bonodlkt Herfl, veleposest. graščina 6o!lče pri Konilcah, Štajersko. ^MaBaaaaPBPaaaaaaaaPamaaaaaaaaaaaVP^ ^»»^^^^^^^^"^^^^^^^aaaV Wr^ ■■^■■^■»»»i».mmm^aaaamt | I OaVKdor si želi nabaviti po \m I imernl ceni in dober "99 ■ M patatek. I log, (tišave. tai, I I ter ostalo špecerijsko in ko- I I lonijalno blago, naj zahteva ■ I cenik od naisolldneise ter ■ I slovenske tvrdke 1140 I ■ I whtt.Šibenik,-«■ II II ADUA-IUELEI. IA0UB. II ^^"^^""^^^"^^"^"^"•^"^"^"^aBBPB^BBBaaaaaajBaBB*^^