U. ItnlM ^™^—~—_ —.— HL liti. !■■■*•■■ * Proitor I m/m X 54 «/iw za navadne in male oglase 40 vla, sa uradnc razglase 60 vul, la poslano ia reklame 1 K. — Pri naročita nad 10 objav popust Vprašanjem glede inseiatov naj se priloži mamka u odgovor. UpraTBtttvo m8low. Vtrota" In „ftaroflaa Tiftkmrma" EaafU»?ft »lica it 5, prittltao. — T«l«fon *t. t>0. „»•▼•askl ffai*«" T^fm * IflAlfral ta w poitl1 v JBfestevft|li T teMMMtvoi celoletno naprej plačan . K 84-— celoletno......K 95— polletno.......„ 42*— poJletno.......„ 50*— 3 mesečno......M 21-— 3 mesečno . . , . ♦ • „ 26*— 1 n ......» 7-- 1.......„ 9_ Novi naročnild na] pošljejo v prvič naročnino vredno |^ po nakaznicL Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo ozirati. Ur*4alttvo itSlov. Naroda" Haaflova ulica it I, L nadatropl«. Ttlefoa «•*, 34. Dopis« sBreJama le podpisan« la xađoatno frankovan«. afT RokopJtov nm vrata. "W Posameina Stevilka velja 40 vinarjev. Štrajk. Hufskanje. _ Štrajk na železnicah naj bi se torej zacel. Dobro. Ustavijo se naj torej vsi dovozi živil. ustavi se naj dovoz suro-vin za tvornice in bla^a za trgovine. Ustavi se naj trgovsko življenje, pre-skrba z vsem potrebnim in neha se naj z enim zamahom v svojih zj?čctkih popravljanje petletnih vojnih ■ »t, ru-ševin. posledic. Zakaj? Z:. Iiodijo po deželi brezvestni hujsk lažejo železničarjem, da ni res. da liobe nove doklade s 1. marcem. ampak se le s prvim majem, in da jih ne dobe povrh dosedanjih prejemkov, ampak namesto njih. S to brezvestno lažjo so res za-nesli neko razburjenje med organizirane. Sredstva- Država danes nima še dovolj sred-stev, da bi ugodila tuđi drugi zahtevi, namreč izplačala sila srloboko segajoče nabavne prispevke. Nima pa zato sred-stev, ker še nima državne banke, in državne banke nima. ker je tehnično čisto nemo.sroče napraviti tako banko v treh mesecih v sedaniih prilikah. ko denar nima vrednosti in ko je vse razbito in ko ni produkcije dovolj. Da ćela stvar ne gre hitro naprej. nišo zakrivili Srbi, ampak v prvi vrsti Lahi. ki s svoiimi nesramnimi zahtevami zadržujejo delo pariške konference in s tem ves sveU Država mora imeti časa, da si sredstva dobi. 2elezničarji sami dobro vedo, da se njihova lastna organizacija ni zgradila v enem dnevni, zato morajo uvideri, da se rudi državna organizacija po takšnem polomu v treh mesecih ne zgradi do popolnosti. To bi se reklo od pogoreTća dan po požaru zahtevati. naj v pofforisču da prenočišČe ćeli kopi gostov. •j^ii-te.&.i Obljube. Vse radi priznavani©, đa je želez-nisko delavstvo v težkern položaju. Mi vsi zahtevamo od središnje vlade v Beogradu, da to uvidi, in če ne more pomagati, mora Dooblastlti dežeino vlado, da iz domačih sredstev dobi toliko, da pomaga železničarjem bodisi z denarjem ali pa. kar bi bilo še bolje, z blagom. Toda deželna vlada rabi ravno-tako časa. da se glede vsakega takega pačrta z železničarji dogovori in nacrt izvede. V 24 urah ni mogoče napraviti nobene stvari, ki bi imela trajno vred-nost. Res je, da imajo obliub dovolj. Toda avstrijske obljube so bile dane z na-menom, da jih nikdo ne drži. Naša vlada z obljubami ni tako radodarna. zato ker jih hoče držati. Izsiljena obljuba nima vrednosti. Železničarii naj ne poza-bijo, da štraik onemogoči sporazum in da onemogoči vsake obljube, da pa njim ne prinese nobene koristi. Posledice štrajka. Omenili smo, da bi štraik untčil pri-četke gospodarskega življenja in silovi- to udaril naiprej samega delavca, ker bi se ustavili vsi obrati, ravno tako pa tuđi podjetnika, kmeta, uradnika itd. Iz-podkopal bi mir državi, toda napravil bi nekaj še hujševca: Vzel bi nam našo državno samostojnost. Antanta vozi svoje vlake preko našega ozemlja. Antanta se boji boljševizma. Zato nastopa strogo proti vsakemu sličnemu poskusu, zlasti pa šc y zemlji, ki jo ima neposredno na ineji. Štiriindvajser ur po izbruhu štrajka smemo pričakovati, da nam v imenu Antante Lahi zasedejo Lfubliano in Maribor in vprašanje je, kdaj j:h spravimo zor-et ven. zclezničnrii bi v tem slu-Iam prišli iz dežia pod kap. Naj se samo spomnijo. ali imajo žciezn'čarji v Trstu boljšo plaćo in več hrane kakor naši. — da ne govorimo o onih zaporih, v katere so Lahi vtaknili organizirane želczni-čarje in jih zaklenali v nfe po več dni brez hrane. Ce ze'ite, da vas bodo bšT:i tenenti dali karabinerjem, da vas bodo suvali s kor?iti nušk za eno Tiro- na dan. potem le hitro štrajka i te. Kmalu se varn bo stožilo no svobodi v Jugoslaviji in co prehrani, ki jo imate sedaj za drag denar, ki jo pa pozneje za noben denar ne boste dobili. Sklicujete se na vojaštvo. Ali hoče-te, da moramo vzeti vojaštvo s severne meje in da pustimo nemško - avstrij-skim boljševikom, da pridejo z orožjem v roki v Ljubljano in se tu združijo z laškimi arditi? Odločflna borba? Mogoče bi to ugajalo onim hujska-čem, ki so plaćani z nemškim in laškini denarjem. ki dobro žive za te Judeževe lire in krone, in ki hodijo po progi !n po mestih, da hurskajo železničarje. da jih spravijo ob razum in da uničijo vse ono delo, ki so je izvršile od prevrata naprej vse stranke in v prvih vrstah ravno železničarji. Mogoče bi takšna odločilna borba ugatala onim, ki bi radi zažvali hišo nad Iastno glavo, da ukradejo so-stanovaJcu iz omare, kar mfslijo, da le notri. Tuđi takšnih hujskačev nam ie poslala stara Avstrija. Mnogo te ljudi, ki so nezadovoljni in ki bi radi v enem dnevu imeli vse tako. kakor fe bilo pred vojno, promet in moko. mast in vino in bel kruh in ki mislijo. če začnejo s svojo »odločilno borbo«, da bodo potem takoj vse žitnice polne in vsi želodci siti. La-ških bajonetov pred našimi vratmi pa ne vidijo. ker se iim od jugoslovanske svo-bode preveč blišči pred ocrni. Mogoče bi taka »odločina borba« bila nrav dobro došla onirn dvem laškim železniškim uradnikom, ki sta včeraj prišla v Ljubljano gledat, ali bo štrajk ali ne in koliko vojaštva. železniškega uradništva in delavstva bi Lahi morali za začetek poslati k nam. Pogajanja. Kakor čutemo, bo središnja vlada v Bogradu jutri brzojavno povabHa delegate železnlčarjev v Beograd na pokajanja o tem, kako bi se njihovo stanje da. lo hitro in uspešno objšati tako, da bi bistvene in upravičene zahteve b?1e iz- polntene brez škode za državo in na za-dovoijuost vseh prizadetih. Samo Še dva mesca! V Parizu je prišlo do velike neza-dovoljnosti s konferenco. Oni sami uvi-clevaio, da tako ne gre več dalje. Laško-jugoslovanski spor se približile nekak-šni ko npromisni rešitvi. kompromisni boli v irnncoskem. kakor v našem zmslu. Takrat se odpre s priznanjem naše države tuđi potrebni kredit za omoeočenie regulirania valute. Tu pa tiči glavni vzrok za dosedanfe težave in edino sredstvo, ki nnm omocroči potrebno preskrbo širokih slojev. Ce bi se polom na Piavi zavleksl samo Šc tri dni, bi bil nrišel polom pri Lahih. Jugoslavija bi *^e bila vsceno ustanovila in Av-striia vsocno rnmadl^. tocTa fsto?a?nr> z Ita'r'o. Dr^ie? te roložai sličen. Zmerne stranke v Ttaliji in Franciji bodo dobile premoč toliko nad radikalno kolikor nad imnpH.jalistično strujo. Mi se sedaj ne smemo razleteti. k-r bi to nomenilo. da leličemo k nam laske in iraneoske regl-m;?*?*.'■' f-r f''1 :'"'rTo izn^v? meč in moč v roko onim. ki so meč in moč dovolj <*o!go imeli v roknh in za katere je Že čas. da obo^e odlome v roke liudstva. ki i oče norabiti svoio trtoč za to, da skuje iz meča plug in Ha divo. Polom boljševizma. Danes klicati pri nas bofisevizem, bi bilo roc^bno. k?.kor zastrunliati se s samomorilnim namenom in se fzključe-vati iz č'oveške družbe, soroti uničevati še ono. kar nam ie ostalo in ono. kar smo začeli stvarjati iznova. O Italiji srno m!sTi!i. da *> ho bollSevizem potrl. Toda roložai je bisr\reno đrugačen. Ita-lifanski voiak maršira, tuđi če delavec položi orodie !n če stavka. Zgodilo se je f'rnTnče. knkor so mislili bolj.^eviki in 'evo rndik?.lno krilo socijalnih demokra-tov, ki koraka ž mimi vređ v svoto po-eruha. štrajk v F?imu se ^e ponesrečiT. deloma c:a je ubilo javno mnenfe. de7o-mn .^ tp i!^T:<'M s $Vo. Generalni ŠfraTk v itiVM ie knnčr.n. ^^invsVo sribanic jo znatno osinblieno. Rolj^eviki so Skoc^o-vaU delavski oreranizaciji in so s svojim ponesrečervm posknsom znatno ofačili svoi>srr» nnsrrotn'ka, nnmreč l?,ški im-perijnJizem. Poslcdice te.cra poraza za-ćcnclo tuđi Jufiroslovpne: Naš nasprot-nik je boli močm in mrze! tuš je TirišeI na razbelfene srlave vseh onih. ki so vTili. da laški vojak ne bo maršira! proti laškemu delavstv«. LaŠki vojak pa je marširal »n bo stoni to toliko raje proti — slovenskemu delavstvn. Solidarnost! Nikdar ni b'To tasneje, kar smo ved-no trdili: Organizacije in stanovska borba pomenijo delo za boljše prejemk:. izboljšnnje crosrjodarskecra stanja, razredna borba pa to uničuje. Ravno med-narodni interesi zahtevajo, da se naj-rrei ofacajo narodne organizacije. V prehrani, v valuti, v zaslužku. v prometu, v upravi, v narodu, v državi smo navezani drug na drugrejra. vojak in lavec, kmet in tr^ovec. uradr.ik in vsi drugi sloji. Delavstvo danes nima dru-Kačnih interesov. 2iveti mora in zaslužiti, ker je to njegova pravica. Kar je mogoće, se bo storilo. Kar ni mogoče sedaj, priđe v doglednem času. ako delavstvo tega s nepremišijenimi koraki samo sebi ne onemogoči in ako samega sebe ne vrže na cesto, da bodo po njem in po nas hodila kopita laških konj. bo&repolle. - Hura! V Dobrepoljah se je vršil veliča-sten shod VLS. Zakaj je bil veličasten? Mi vidimo, da prinaša glavno glasilo VLS poročila o tem shodu, dasiravno bijejo resolucije Iastno stranko po ustih in nasprotujejo zlasti ne samo načelom lojalnosti in političnega poštenja, o ka-terih se zadnje ćase toliko piše, ampak nasprotujejo zlasti tuđi držanju vodstva stranke in parlamentarne deiega-cije VLS, Jugoslovanskega kluba in strankinega načelnika dr. Korošca. Stranka je v Narodnem predstavništvu in v kabinetu, ki temelji na njem, re-solucija v Dobrepoljah pa poziva isto vlado, v kateri sedi lastna stranka, naj n em u d o m a razpiše volitve. čeŠ, da imamo sedaj absolutizerrL Ćelo tako daleč je šel gosp. Škulj v delu proti lastni stranki, da Narodneca predstavništva sploh ne priznava, dasi ga nikdo ne razume drugače, kakor začasno za-konodajno telo in dasi je VLS z narni sodelovab takrat. ko smo sli v Beograd in ko je Narodno veće samo predložilo zahtevo, naj se konstituanta skliče šest mesecev po sklepu miru. Ali ie morda Beograd priv, da mir še ni sklenjen? Stranka se je lojalno zavezala, delati za jedinstvo naroda in države in njeno vodstvo v slovenski deželni vladi in v državni središnji vladi lojalno izvršuje to obljubo, toda huiskači do deželi te obljube ne izvršuiejo, ampak rujejo proti državi in proti narodnemu iedin-stvTi, izražajo se na pr. v osebnem pogovoru, da zato ne kupijo kraljeve slike, »ker se ne ve, kaj še priđe«, oni ščuvajo neuko ljudstvo z resolucijami, kakor je dobrepoljska. s katero ne pri-znavajo začasnega Narodnega predstavništva, in s podobnimi resolucijami, kakor ona proti kočevskemu okrajre-mu glavarstvu, dasi ie to okrajno ela-varstvo krivcu resolucije dva dni po-prej dalo zadovoljiva pojasnila. Konč-no smatramo za demagosko delo, ako se v resoluciji zahteva, naj takoi pa-dejo cene in naj se takoj uredi denar. Gotovo ie to želja nas vseh in če jo lahko sklicatelji shoda v Dobrepoljah tako hitro uresničijo, kakor so sesta-vili svojo resolucijo. bo finančni mini-ster in ćela vlada, državna in deželna, radi volje in z največjo naglico izrocila vodstvo vseh državnih poslov ali pa vsaj financ sklicateliem tega shoda, da v smislu svoje resolucije naredilo do-ber denar in nizke cene. Ker pa to ne gre čez noč in se strokovniaki trudijo že mesece in mesece in se bo stvar tekom tega leta tuđi izboljšala, — konč-na ureditcv je pa sploh samo medna-rodno megoča, — smatramo takšne resolucije za hujskanie in demagoštvo. Podobno demas:oštvo je \2. resolucija, ki zahteva takojšnje podržavlienie vseh velikih obratov. Kakšni in kateri so ti veliki obrati? Kakšno je to podržavljenje? Kje je proračun? Kje je strokovrsa moč? Kakšen je gospodarski dobiček ali izguba? Kdo naj se tega podržavljenja udeleži? Kakšno vlogo naj igra pri tem kapital? Koliko držav-nega, koliko zasebnega, koliko inozem-skega° Kakšne bodo obresti, kakšen zasluzek delavcev. koliko se investira, kam se bo prodajalo? Kje so tišti dr-žavni uradniki? Resoluciie je lahko dc-lati. Star pregovor pravi, da stavi lahko norec več vnrašani, neeo more deset pametnih odo-darskim đelom. Kar nas je poštenih, smo sporazumni: V tem zramenju ne borno nehali klicati: »rTura!« in pozivati vse pošteniake vseb strnnk na narodno delo, nn ljudsko delo. Krecrali se borno med seboj, kadar bodo te na^e naloge izvršene. Juuoslovanski demokrati, na plan! Hura! MM Uja se pofapllaJ Te besede je napisal gospod R. C v »Napreju« na adreso Ijubljanskega župana ter mu z niimi izpihnil zadnji ko-šček revnega in onemoglega življenja! Gosp. R. Č. je preduševit, da bi se pod-pisani z niim prepiral, in za pravilno serviranje zajutrekov ima vsa svojstva, zatoref ni dvojbe, da si ne bode dal vzeti zadnje besede! Samo nekaj kratkih točk hočem pa vendar v ospredje postaviti, da »Naprej« ne bo zagazil v domišljijo, da mi ie v resnici sapo zaprl in vzel življenje! Proti naredbi, katera je bila raz-glašena v socijalno-demokratičnem listu, sem ugovarjal, da takih izjemnih določil, ki hočejo globoko posegati v zasebno last in zasebno svobodo, ne moremo sprejeti. če nišo izdane v obliki veljavnega zakona. Tuđi v demokratični državi je zakon prvo, in brez zakonite preiskave in zakonite obsodbe, upam da nas ne boste obešali! LISTEK. Albert Sič: tieitiliko o m narodni mi (Dalje.) Devojki so visele kite po hrbtišču, ženi pa spredaj po prsih. Pravoslavne žene so svoje kite liakitile s srebrnim, bjgatejše tuđi s preluknanim zlatim denarjem. Devojke svojih kit nišo na-kitile. Belcfcranjske rimokatoliške devojke so bile tuđi brez nakita. Nakit je bil znak žene in ženske rvestobe, nosile so ga le žene. V Beli Krajini poznamo šest raz-ličnih takih nakitov: poljanski poče 1 j, vrbovska i u z 1 a, viniški glavni rubec, adlešiška jauba in pod-zemaljska metliška jalba, ter se-miško dobliški pun tek. Oirvati ime-nujejo ialbe — poculice.) Da je tak nakit Ieoše stal na glavi, 80 vpletale Belokranjice v kite takozvane »u p 1 e t k e« ali »navez« ali hidl >matnez< zvan. Upletki so bili »1! navađno predivo, ali pa rdeče poha rvane orejlne niti. Kite, v katerih so bfli vnleteni »upletki«. so pritrdile s ko^^^no l«rlo, k! so fo zvale »5 f 1J a fc«. ^ez teme na tffnik so sf prfvezale rlađko počesane lase, z razsrebico po sredini, z ozko porto, navadno rumene barve, okrašeno s ponarejenimi biseri. Žumberčanke mitavke nosijo tuđi v praznikih in ob svečanostih rdeče kapice. (Rdeče kapice so nosili v prej-šnjih časih Polianci - moški. Drugi Belokranjci pa »škriljanke - klobuke«.) Poljanski »poceljc je bila sjošcu podobna, iz domaćega platna nareiena kapica. Pocelj je imel kleklano čelo (»furm<0. Vrhovska jugla je bila okrogla mrežasta kapica (kot jo imajo majhni dojenčki), po vrhu nje ie bil »po-p 1 e t«. V to kapico, »jusrlo«, so povezale svoje kite. Jugle so bile bele in Crne. Viniški glavni robec ie obstojal iz tri-kotne rdeče tkanine, in je imel spodaj bombaževe »štranjce« (resice), štranj-ce so bile bele barve. Privezal se je glavni robec pod kite. Adlešička »javba« je bila okrogle oblike, iz do-mačesra platrra, rdeče m modro vezena. Podzemeljsko metfiSka jalba je bila najlenša in nien »furm« umetno vezen - raličan. Njena oblika Je bil pol-krog iz đomačega platna. Spre4apso bile našite činke. ki so padale tk> te~ menu jrlave do čela. *Fnrm« je Ml navadno Čmo ralfčan. Jalba fe th> mo*cm mnenju oristno slovenski znale z ralf-čanim verenfem. SenMSVo doMf^kf »mmtek« !«* ko-Iobar iz rdečega bombaza in je pritrjen okoli kit s koščeno iglo, zvano »šiljak«. »Puntck« so nosile žene le v semiško dobliškem kraju, drugod ga nisem opazil. Mogoče kje v Istriji in na Goriškem. Poljanski »poceljc so nosile tuđi Kočevarice, najbrže ponemčene Slovenke. Vrhovska »juda« se je nosila no nekod po vrbovskem kotom in vide! sem jo rudi pri rimokatoličankah v sredi Zumberka. »Jusla« je pooolnoma podobna hrvatski »poc^lid«, le da ni »furm« na poculicah« raličan. arrmak je tkariiJan. Po Hrvat^kem je v rabi »po-cttlica« v Zagorju, krog Zagreba in seg? v STavontio. VitnfsTf' glavn! robec se razpro-stfra od <^Hiom!ia daleč v Liko do OtoČra in Oospiča. Ar!!e5isTca »favba« je pa ferecno ad'e^T^Ve^a značaja, ter ima na sebf Te m?n«m?ir Žmne ?n feTr^fče zve-Rtr^»e so nrmel? mt»đf nevestf. kf 5f» li sneli z ^I^ve svr»tovsH vener. nred^o^ e* c c^-^fm ženinom odte«me svatovskf* drnW. V^v<^^ - oW*?Vs f#» Kn» na f* tia-pfftt z»wj»^«a. ivvttala fe sinova fena, f*\ /f?» f» VS^ trt Vt 1*M| ITrfiTfft'l f*. *iimv%r% T-^t^«*^« **f» ffi*^l va!o }*T9f% T>O vrem i+m snnm^*j»*o. s«f so fr»df one odložile z glave vse znake zvestobe slovenske žene in položile spomine mladih, lepih, gotovo najlepših dni svojega življenja v škrinje in omare«. Narodno nošo Belokranjic opisuje tuđi Vatroslav Holz v »Slov. Narodu« z dne 24. novembra 1893 št. 270 pod naslovom »Potovanje križem domovine. — V Metliki«: Mlada Žumberčanka, deki i c a« (2umberčani prebivajo vzhod-no med Gorjanci in Metliko). Na glavi ima rdečo kapico, lase spletene v jedno kito, viseče nje po hrbtu z upletki (upleteni denar, svetinje, školjke itd.), okoli vrata ima džerdan iz steklenih korald, na vitkem životu košuljo (srajeo) in skuto (janko) pisano prepasano. spo-daj pregačo (zastor) Crno ali pisano, na nogah čarap e (nogavice) in opanke, nosi v novejšem času tuđi čizmice in nozimi kožuh. Žumberčanka, žena je enako oblečena, le lase ima spletene v dve kiti, katere na prsih nosi in na glavi jej pahlja bela, pri prav mladih ženah pa tuđi ob robu pisana peča za lase ob seocih pripeta. Marindolka hna zvezano belo pečo na glavi, dve kiti las na prsih z dragi-mi upletki. košuljo in skuto, mali zobun (gilet), tkanico (pas) z zlatom in srebrom prešito. pregačo z veHkimi resami (franžami), čarape, opanke. Po zimi nosi velik zobun * in včasih torbo na rami visečo. V Ma-rindolu se nosijo žene in dekleta (devojke) enako. Bojanke v črnomaljskem okra-ju imajo isto nošo kot Marindolke«. Pas imenujejo k a n i č a k, pečo — povezačo. Krog vratu nosijo »džindžar« (džundž). Nošo tržaških okoličank posnemamo iz raznih virov. Tržaške okoličanke so nosile na glavi bogato vezene peče, obrobljene s širokimi čipkami. »Jopec so segale do pasu in so bile narejene od črnega sukna. Spredaj so bile obrobljene z vijoličastim ali modrim baržunom. Sprednja roba sta bila nazven obmjena. Jopa se ni za-penjala, bilo je videti lepo barvano ali snežnobelo naprsno ruto. Istotako ob-robljeni in navzgor obrnjeni so bili ro-kavi ob zapestju. »Jopa je bila kratka, in se ie nosila le pozimi. Po letu so bile okoličanke navadno goloroke terso rade kazale ob zapestju in na ramenih krasno vezena, lepo bela svoja »opleč-ja«, t. j. nekake do pasu segajoče srajce. katere so prišle pod modre, da je bilo videti le rokave in nekoliko oprsja«. Krila so bila živobarvna modra« temnomodra in črnordeča; spodaj so imela našite trakove. Krilu je bil prišit drugobarven moderc. (Dalje prihodniičJ Stran 2. „SLOVENSKI NAROD- dne 14 april« 1*19. IS. fttev. f*e pa dobite zakon, ki bode obsegal, iar je obsegala »naredba« bodemo ml fcrvi, ki se mu hoćemo ukloniti! Drugo, kar bi socijalno-demokra-tični stranki — pri tem se pa nikakor )ie vscdam na sodni stolec, kakor je x> storil glede naše stranke jrosp. R. C. •— pripomnil, so ti-le kratki stavki. Vsaka stranka, ki se oprijemlje Iz-lemnih določb, ie reakcijonarna in tudl ^edemokratična. Vsaka stranka se mora pri svojih političnih ukrepih ozirati na pamet, i^e je kaka stvar nespametna, ni nespa-•netna samo pri naši stranki ampak, če » ie sklenila socijalno - demokratična itranka, tuđi pri ti stranki. Nespametno Tn za resno stranko, kakor je socijalno-tiemokratična v mojih očeh, naravnost ledostojno je pa t i s t o v e č n o h u j-ikanje, tište vsaj polu odkri-le grožnje z boljševizmom ln tište grožnje s silovito-^tjo, katere sedaj dan za dnevom čitamo v gtavnem glasilu JSDS. To glasilo dandanes ne pozna nobene dr-tavne avtoritete in na shodih socijalno-demokratične stranke je kralj Peter Predmet največiega zasramovania in osovanja! Ideja države se zanikava in med vrstami lahko čitamo, da je gospoda okros »Napreja« prepričana, da ieluje za revolucijo in da je revolucija lamen njenepra pisarenja. Da vam na to pot ne more-^o slediti in da od nas kaj tak e-jca zahtevati ne morete, to •c vendar čisto jasno! Velika napaka vsake stranke je, če i>recenjuje svojo moč. Gospodie pri »Napreju,* kadar jim poidejo drugi raz-togi. se prav radi poprimeio ljudske mase — z eno besedo: ljudstva. Pri tem pa velia za nje kot nekaj neizpodbit-nega, da za njihovo stranko ste;a vse mase, kar jih je na Slovenskem. da za njim! stoji — z eno besedo — slovensko ljudstvo sploh. Podpisanl prav zelo 'dvomi, da se s takimi domišljijami dajo 'doseći politični uspehi. Pcs ie dandanes najlažja politika — politika zabavljanja, politika hnjskanja in politika re-volucionarne^a kričania. In če se s tako politiko združuje se nezdrava ošabnost. .kakor 30 kaže Gospod R. Č. v »Napre-iu«. potem lahko nastaneio posledice. katere bi JSDS. morda sama najbolj obžalovala. Nikakor ne prikrivam, da je dandanes mogoče, z večnim vpitiem po odločilnem boju, ki se bate bliža s hitrinu knraki, vsai v Ljubljani dospeti do tia. da se bodo sproževale puške in revolverji ter da bo pokoneanih nekaj Človeških živlieni in tuđi precej premo-ženja. To se da brez dvojbe doseči; če pa bo iz tega poznala sovjetska republika, je dru^o vprašanje. Naj gre me-sčanstvu še tako slabo. v?e bi podpl-sani župan prenesel — pred eno stvarjo pa neprestano trepeče. t. ]. za vsako ćloveško življenje, ki bi se na ljubljan-skem tlaku pokončalo. Iz tega pa. prosim, da bi Kg. sodrusi ne sklepali, da se morda tresem za lastno življenje. Če služi kakemu sodrugu v tolažbo, mi servirati zatutrek, ki bo skuhan iz (takoimenovanega »modrega jrraha,« naj mi ga v božjem imenu skuha! Kakor rečeno, pisanje v »Napreiu«, kakor tuđi govori po socijalno-đemo-"kratičnih shodih na deželi so ro trojem prepričanju malo premisljeni. Lahko si-cer socijalno-demokratični stranki tu in tam pomagajo do enodnevnega uspeh a, .trajnih uspehov pa ne bodo dosegli, ker je predvsem izključeno, da bi ententa, Jtatere železne vrste stoje takorekoč pred Ljubljano, mogla mirno nrenasati, da bi se v našem mestu zapričela kaka boljševiska republika. Ce se ie s po-močjo veljavnesa zakona zamore uve-isti, potem se bo tuđi podpisani uklonil. ker je zakon prvi gospodar; naredba 'pa bi tuđi tukai ne bila vredna niti pi-škavega oreha! Dr. Ivan Tavčar. Politična vestf. Politični klub JDS. hna svoj redni članski sestanek jutri v torek, točno ob .8. zvečer v prostorih strankinega tajništva. Shod JDS v Trzinu- Včeraj popol-dne se je vršil v Trzinu ustanovni občni zbor Krajevne organizacije JDS Na 6hodu ]e porocal poslanec Adolf Ribnikar o zunanje in notranje-politifc-iiem položaju ter pojasnjeval delovar nje parlamentarnega Demokratskega kluba. Na posamezna izvajanja poslan-ca Ribnikarja se ee povrnemo Krajevna organizacija JDS za La-Ski trg; in okolico je imela BO- marca svoj občni zbor- Kot zaupniki za glavno zborovanje JDS so se določili: gdč« Stefka Jerše, Karei Geiselreiter in Fran Šegula. Na to se je vršila volitev novega odbora- V odbor so bili izvolje-jil Milan Brinšek postajenacelnik za predsednika, Karei Geiselreiter md-pivovaritel] za podpredsednika, Blaž •Župane brivski mojster za tajnika, Mal-j5i Wisjak uradnica za blagajničarko in Nino Drobnič iolska voditeljica za bla-gajničarsko namestnico- Odbor »Društva političnih prešanja«« cev« ima sejo v četrtek, dne 17. aprila ob B. zvečer v zadnji sobi »Narodne kavarne« v Ljubljani. Odbornike in odbornice vliud-no vabimo, da se seje zanesljivo udeleže. Nepotrebno razburjenje« G- profesor Vesenjak, poslanec onega Narodne-ga predstavništva, ki ga SLS po svojih resolucijah ne priznava, je napisal v VSerajšnjem >Slovencu< članci6, čeg&r ostrin, zmerjanja itd- nočemo viđeti-Želimo namreč, da se takšne stvari ure- lo Sporazumno in osebno brez javnosti-Ali ]e nade poročilo o govoru bilo ne-potlmo ia neloj&ino, a Um ne gre «od- ba govorniku samenra. li urednUtra H samo pripomniU, da imamo ▼ Beograda svojega poročevalca, ki je bil takrat ▼ parlamentu prisoten, ki pa ni poslaneo* Sploh pa ne raznmemo, kako je mogoče to poročilo smatrati za napad in eelo sa napad proti stranki. Naš poro&evalec je poročaL da je govornik bil nekoliko nerođen in da so Srbi protestirali proti čitaniu govora- Če smatra VLS to za napad, smo mi vedno pripravljeni opustiti tuđi take sicer nedolžne in majhne stvari- Seveda velja pa isto me rilo za oba! Xočemo tu napisati, kakšno sodbo zasluži poročilo o >namenih in željan« poslanea Ribnikarja, tuđi nočemo reagirati na notico >Vse za narode, ki jo je napi?al včerajšnjl >Slovenecc- Kdor naših pristašev te notioe še ni čital, tega prosimo, naj je ne čita, in kdor 30 je čitaU naj io smatra za izliv bolne duše. ki je prišel v list brez vednosti glavne-ga uredništva in za katerega VLS ne nosi odgovornosti- Ce bi VLS nosila odgovornost za ta članek. l>i to značilo preklic vseh člankov lojalnosti, vseh zaluev in pismenih vlog- Ta članek samo ponovno dokazuje, kako potrebna je treznost in kako prav siorimo. ce neprestano pozivamo na skupno delo v seđanjem trenutku- V tem znamenju ne borno prenehali s svojim klicem >Hura!<. Izjava- Xisem sicer dolžan obešati na veliki zvon, ali in v čem ob^toji moje žurnalistično delovanie. V pomirenje g- poslanea Vesenjaka pa vseeno rad izjavljam, da nisem v nobeni zvezi s kritiko, ki 30 je priobcil >Slov» Narod« o priliki njegovega govora v kreditni razpravi Narodnega predstavništva in da nisem dotienega poročila ne pisal, ne insplriral. Istoča^no jemljem nnzrinje, jednako izjavo po?lanca Ve-seriiaka glede napada aa mene in smatram to jalovo zađevo s tem za končana- A. Ribnikar- Naša posebna telefonična poročila iz Zagreba in brzojavna iz Beograda. PRVA SEJA NOVEGA DEMOKRATSKEGA BLOKA. Beograd, 12- aprila. Včeraj se je vršila prva seja novega Demokratskega bloka- Že ob 8- zjutraj so se zbrali elani starega Demokratskega kluba, prićakujoč svoje nove tovarile, ki eo razpravijali v svojih dosedaniib kln-bovih prostorih- Ob pol 9- so prišli pod vodstvom imnistrov Davidovi6a> Vnlo-vića in Marinkovića v dvorano Demo* fcrat-kega kluba člani bivšega srbske-grd opozicijonalnega bloka, burno pozdravljeni od strani članov Demokratskega kluba- Podpredsednik Demokratskega kluba Grisogono je pozdravil novodoile elane 2 oduševljenim govorom, povdar-If.joč historični pomen tega dneva. ko se demokratski elementi iz vseh pokra-jin naše domovine zblrajo na edinstve-no delo za prosveto naše osvobojene domovine- Podpredsedniku Grisogoni je odgovoril minister prosvete Davido-vić v daljšem govoru, v katerem je razvij al program demokratske politike in naglasal potrebo ujedinjenja vseh demokratskih elementov našega naroda-Govora ministra Davidovića so vsi živahno pritrjevali. Nato ie povzel besedo vođja naprednjakov poslanec Voja Marinlcović, ki je pozdravil tovarise iz Demola'at.^kega kluba, pozivljajoč vse na energir-no vztrajani'e in dolgotrajno đelo- Tuđi ta govor so spremljali po-slanci z velikim zadoščenjem in odobravanjem* Nato se je pričela razprava o ne-katerih aktualnih političnih in taktičnih vprasanjih. Podpredsednik Demokratskega kluba Grisogono je v imenu do-serlanjega predsedstva Demokratskega kluha dal agende pređsedstva novemn klubu na razpolago- Nove volitve se bodo izvršile v klubu po Veliki noči-Nato je bilo sklenjeno, da se bo sej, ki se bodo vršile med parlamentarnimi počitnicami uđeleževalo kolikor mego-če mnogo srbskih, hrvatskih in slovenskih poslancev novega kluba- — Organizacija teh velikih skunin je noven'e-na ministroma PribičeviĆu in Davido-viću- Po končani seji so §li člani novela kluba v dvorano Narodnega pr^d?t »v-ništva korporativno, kjer se je pričela nato plenarna seja Narodnega predstavništva- Prihod članov novega Dcrno-kratskega bloka je zbudil pri v^eli ostalih strankah veliksnsko pozornost-Novi tovariši so zavzeli v sejni dvorani prostore, ne glede na svoja pTejšnia mes*?i» V p^rlrimrntamih kroirih &e označuje ta dan kot veleporoembeii za nadaljne parlamentarno đelovanje« KRONSKI SVET. Beograd, 12- aprila- Danas đopol-dne ob 9. ee je vršil pod predsedstvom prestolonaslednika regenta Aleksandra kronski svet, katerega eo se ndeležili vsi ministri- V poslanskih krogih se govori, da se je bavil kronski svet po-leg važnih vojaških vprasanj tuđi s vprasanjem uradniških plai In prt-hrane* PROTIĆ O NOVEM DEMOKJLAT-SKEM KLUBU* 2agrelit 1S- aprila- DanaSnji \0b-sorc poroSa U Beograda, da je teiniPtr-■ki predaednik Stojan Proti« oodal ▼ radikaln«« khtbn Imjavo, da Mi !• ■!• | niater Svatosar Pribiiević oatbao 14^-vil, da »ova stnaka m misli ^a#ovmti za nesaapaico Protiću Ib ne te maftto» pila proti sedanji vladi- V »lnfimjo, fte bi došlo do opozidj© aovega bloka, bi . podalo oelotno ministrstro svo|o de«l- , ijo- List dostavlja, da )• opažati m4 zastopniki iz Bosne nekako nezadovoljstvo, ker so mUim, da bo aeva JDS pristopila staroradikalni ttrmnki, zato bi moralo onih 18 članov Demokratskega kluba is Bosne iwtoplti is Pribičevićeve stranke- (Po nalili infor-macijah so bili Ie 4 Člani DK nezadovoljni.) IMENOVANJE- Zagreb, 13- aprila. >Jutarnji Ust« poroča, da je ban poveril začasno upravo poverjeništva za pravosodje nadzorniku ki*aljevih zemaljskih kaznilnic dr- Nikolu Ogorelici- PREPOVEDAN LIST- Zagreb, 13- aprila- >Jutarnji Listt poroda, da je policija zabranila izda janje lista >Slobodna Rjeć«', organa soci-jalistične levice, katerega prva števil-ka bi morala iziii že minuli fietrtek v Zagrebu- SARAJEVSKI ŠKOF PROTESTIRA-Sarajevo, 13- aprila, škof dr- SariĆ je obi&kal včeraj provincijala dr. An-drića in več uglednih sarajevskih me-sčanov ter predsednika bosanske vlade Atanaza solo. kateremu je VTofil tadi spomenico, v kateri p^^testira proti zatiranju kršćanskih Hrvat^v v Bosni* (Xo, to >zatiranje« bi radi viđeli!) f-AST SE IZPREMINJAja Zagreb, 1S- aprila- >Jutarni List« poroča iz Sarajeva, da jo dospel na poti v Cetinje v Sarajevo polkovnik Marti-nović, ki je leta 1914 atapovedoval vojski, ki j© bila prodrla do Sarajeva« ORGANIZACIJA SEPARAT1STOV- Sarajcvo, 13- aprila- >Srpska Rjeć< poroča, da se je iz Beograda vrnil dr-Vukanović, ki se je mudil z dr. Nikoli-novičem v Beogradu, da se pogaja s srbskimi radikalci radi organizacije radikalne stranke v Bosni- GLAVNA SKUPŠCINA SRB8KEGA SOKOLA V ZAGREBU. NO- Zagreb, 13- aprila- Dane« po-poldne ob 3- se je vršila v Zagrebu glavna skupščina srbskega Sokola, na kateri je bil soglasno sprejet predlog, da se iz naslova crta v znak našega ujedinjenja naziv srbski in se društvo od sedaj naprej imenuje Sokol v Zagrebu- Vsled tega so se sprejele nekatere spremembe pravil, nan&ŠajoS se na vse tri dele našega troedinega naroda- Za starosto tega sokolskega društva je bil iz voljen dr- Srgjan Budisavljević- ZOPET VZPOSTAVLJEN ZNACA-JEN URADNIK. Sarajevo, 13- aprila- Za poveiieni-ka pravosodja bo imenovan bivši pred-sednik senata Farkaš, ki je bil svoje-časno od arstro-ogrske vlade vpokojen, ker ni hotel na vladni komando obsojatl nedolžne bosanske žrtve krvavoga režima* ČIŠĆENJE- Sarajevo, 13- aprila- >Srpska Rije€c poroča, da je Srekić izstopil iz Demo-kratskega kluba, ker se ne strinja a fuzijo s erbekim opozicionalnim blokom- Iz stranke nameravata baje izsto-piti tuđi Vojeslav šola in Šerif Arnau-tović- (K temu porocilu dostavljamo, d^ dr. Srski6 ni član Demokratskefa kluba ter sploh ni poslanec- Pac pa je res, da se je oddaljil od stranke In se bo najbrže pridružil radikalcem. Vojeslav šola je od nekdaj bil radikalec in ima zlasti intimne zveze s Pašićem- Šerif Arnautović je star av&trijski pri ganjaj ima nešteto grehov iz vojne* dobe na kosmati vesti in je ena najbolj kompromitiranih oseb v Bosni- Vsled tega sploh ni bil prejet v stranko, zato tad! ni mogel iz^topiti- Za nas bi bila naj-večja uesreča, 6e bi ee sploh kdaj družili z ljudini podobne vrste-) Neodređena domovino. Zaplraio. LDU. Split U. aprila. (ĐDU.) V Zadiu so Italijani zopet započeli z aretacljami v velikem stilu. V torek, dne 8. t tn. v rano jutro so aretirali med drugi mi nadzornika poljedelstva Stanka Oza-r.iča, Tiamefinesa uradnika Vidoviča, trgovca Bozo iVidrtinca, brata odvetnika Kozula, lova Razkoviča, uradnika Olidcra in 601ct-no gcstilničarko Mando BaskoviČcvo. Pri-Ifkom aretaciie so spremljali karabinerje člani zadrskega italijanskesa druStva »La Olovine Italfat, ki so kakor bcsnl ndrli v stanovanja aretirancev. ZfcoraJ navedene osebe so Italijani deportirali v Jakin. Vzrok deportacije ]e nepoznan. Dr. Pobornik in tuMrisar BwW, o katerih so porocal i naši li»tif da i© nitrno mndeništvo končano in da sta Mla i«r>uščcnn na svobodo. se nahajata 5e vedno internirana v Palmanovi-Nfijn T>oložaj se ni liboljSal. Rasntava »barbarov« ▼ Trsta- — Pred kratkim so zaključili razstavo trSaSkib u^odobljlijo^ih nmp^lkov. ki «o rrrsf^vili. syoia dela ▼ >Pennanen-tec Zrniniva «o imena teh tržaekUi nmetnikov. kl so po većini >pristne< lffTl BomuH in Reraa- Svoja defa so raistavili: Bergogna (Vcrkonja), Bres-aan, CvnaTt« (Cvnilv^e), Croatto (Hrovat), Grod, FurUn, GTimani, FnMnip^r (!), Igon (Zigon), Maruesi ( (Marašič), Orell (O»l), Parin, Pa^ samtr (!)• Th.mnel (t), Tomlnz (To-mlBo), Bambo, Sofianopolo (Grk), Y?mtry (Ceh), L*t1 (2id), in Kovan. — Pa na| to kdo tromi o >pristno< ita-Hjanskem značaju mesta Trsta 1 OrMK»4«}stva. V Orknem M itali-janaki vojaki posilili neko lOletno de-kHoo> IUlijansko poveljetvo je Stiri (!) posiljevalce aretiralo in izdalo proglas z imeni oakrunjevalcev in z naznani-lom, da se bodo ti strogo (?) kaznova-li- Kmalu nato je več vojakov vdrlo v neko hišo, zvezalo očeta, mater in brate in nato posililo domačo hčer, ki leži sedaj na smrtni postelji- A to še ni do-voli- Pred kratkim so divji Arditi več 7—lOletnik fentičev spolno zlorabili! Ćelo zadevo je poveljstvo potlačilo. Podobni elućaji so v Cerknem na dnev-nem redu, odkar se nahajajo tam najbolj razuzdani vojaki italijanske arraa-de — Arditi- Laški Arditi so vojaki, ki se re-krutirajo iz kaznjencev in hudodelcev in uživajo v armadi gotove privilegije- Za vsakega tihotapca, ki ga vlove, dobe 50 lir nagrade in 11 dnevni dopust- Ti pa si pomagajo še s tena, da pridejo do denarja, ker opravljajo to službo na lastno roko. preže na tibo-tapce in jih oropajo, Odkar se ti divja-ki nahajajo ob cerkljanski demarkacijski Crti. so polovili veliko število tiho-tapcev in dnevno jih ženejo 30—40 v Gorico. GoriSke pijavke* Med najzagrize-neišimi goriškimi Lahoni, ki prega-njajo Slovence, se odlikujejo posebno: kapitan Eramo, tržni komisar Resen in tenente Le Lievro (sin kavarnarja Lepre, lastnika >Teatra«)- Ta trojica z naravnost sadističnim veseljem muči in zatira slovenski živelj v Gorici, kar smatra za svojo glavno nalogo. Ne bojte se: priđe dan placila! Korupcija med italijanskim voja-štvom v zasedenem ozemlja je brez vsake primere- Vse vprek prodaja kar ćele vagone erarskega blaga v milijon-ski vrednosti- Pri teh kupčijah so ude-leženi še ćelo vi^ji častniki- Znaki razpada so očividni: opaža se isti proces, kot pri avstro - ogrski arma4i pred polomom- LaSki studenti, ki so služili kot oficirji v armadi, so v svrho nadaljeva-nja vseučiliščnih studij odpuščeni in dobivajo še naprej ofieireko plačo. Za sasedeno ozemlje bo v kratkem izdan poseben denar, ki bo imel veSjo vređnost, kot dosedanje krone- Tako porocajo laeki listi- Ples v soli. — Po kraških vaseh prirejajo Lahi vsako nedeljo plesne zabave in kjer ni pripravnih gostilni-ških prostorov, se poslužujejo Solskih sob, ki jih potem tako zamažejo s pljunki in raznimi odpadki, da se naj-večkrat ne more vršiti ob ponedeljkih poduk- Zopet nov dokaz laske kulture! p. p. _______________|____________________i Dnevne vesti. PlntM w* naše vojne vjetn&e. Vsa blaga srca! zlasti oni, k! so tržili doma, in branike zaledja pozivljam Vas, da se od-zovete klicu odbora Slov. Rdečega križa (Poljanska cesU št. 4) in pošljete primerne meske kot piruhe za uboge naše vojne ujet-nikc kl so za In mesto Vas storili do zadnjega svojo dolžnost in prišli v ujetništvo, kjer sedaj umirajo lakote. Kdor hitro da, da dvakrat. Beda je na vrhuncu. — Nekdo, ki je ušel jz laškeca pekla. Nabor reflektantov za podčastnišico iolo. Da se vsak izogne morebitnim ne-sporazumljenjem se naznanja, da se vrši nabor vseh prosilcev za spreiem v pod-častniško solo v Beogradu ali Skoplju v nedeljo* dne 20. arila t 1. ob 10. uri ored-polđne v Ljubljani, Domobranska vo-jaSnica (26. pešad. puk) na Poljanski cesti. Vsem obČfaniB, orožnlšklm postajam In žnpnljsklni aradom! Ker je sovražno ob-streljevanje mesta Velikovec in mostu čez Dravo onemogočilo uradovanjc okrajnega glavarstva in stik s prebivalstvom, se je okrajno glavarstvo Velfkovec začasno pr&-selilo v Dobrlovas Pisma na i imaio na: slov: »Okrajno glavarstvo Velikovec v Dobrlivasi.« 2el«zol$k* nesreC«. Pri vlaku št 510 ■ dne \2 aprila 1919, kateri odhaja ob 7 ori 40 minut zvećer z Zidanega mosta proti Zagrebu, je eksplodiral med vožnjo med Zidanim mostom in Sevnico v vozu II. razreda smodnik, katerega Je imela baje s se-boj neka neznana ženska. Ena oseba Je mrtva, ranjenih In opečenih je okrog 30 oseb, mnogo težko. Vsi so bili takoj pre-peljanl v bolnišnici v Đrežicah in Zagrebu, 4 osebe se je naknadno našlo težko ranjene na prosi, katere se je tudl takoj preoeljalo v Brezice. — To so posledice brezvestne neprevidnosti in lahkomtselnosti ljudi, ki jemljejo takSne snovi seboj na vlak. — Tlakovanje raestnlh alic In čest 0 tem vprašanju se je v petkovi seji občln-skega sveta raspravljalo na temelju poročila mestnega stavbnega urada. Iz tega poročila posnemamo, đa bi kazalo glavne prometne ozke ceste do mestu, kakor Stari trg, Mestni trg, Poljansko, Petersko desto, Wolfovo, Kopitari evo ulico, GradiSče tla-kovart s kamenim! kockami srednje veliko-s«. Materilal na| bi bH portir ali granit, kl bi se fra đ^bflo § Pohorfa, odnosno Tlrol-ske^a. Ostale ceste bi za seđal kazalo ma-'••dnmirfrtfi * frtmoTom Iz kame«filn-na v l4it»*H6ii. Tt^fsto W se na1 oosVtisilo tla^o* vir! !*•**! c*ra^e rn .«« *elo «»la^«?*ne. V to svrho se irmra oosne^ftt r*a-nrava «ra»n«*a v ir*stn«»n kamenolomu. r)a bo mo^o^e VaroenHorn JTknri^^tf kakor je treba, t>Ho3!I m^stna občina poljsko felez-alco od kummutiaum do drlavn* cestom »•- pravi rampo* zgradi bmrako za stroj« ta napravi tuđi barako za delavce. Oramoz bo prevažalo v Ljubljano Šest tovornlh avto-mobtiov. Za pravilno raakadamovanje ulic bo trebft nabaviti cestni parni valjar. Aslatl-tirmti naSlh čest ne kaže, ker še nimamo urejene kanalizacije, ker še nišo povsodi položene vodovodne In plinove cevj in ker moramo Se računati t Kabilizacllo telefona. Vedno prekopavanje takega tlaka bi po* vzročalo mnogo strolkov in bi ovlralo javni promet NaihitreLe borno naše ceste tn trge spravili v boljše stanje, ako jih maka-damujemo. Za to pa Je v vsakem ozlru že skrbijeno. Dela so se že prifiela, odnosno se v kratkem priČno. Komisija za začasno vodttro in Hkrl-đacljo defelne oprava Je dovollla okrož-nim zdravnikom na Kranjskem dragtal&ko doklado v izmeri lOfr1/* službenih prejem-kov t, ]. plače aktivitetne in starostne do-klade pričenši od 1. janparja 1919 dalje. Tstotako je komisija dovolila deželnim ce-starjem na Kranjskem 100*/e povIŠek dose-dai uživane draginjske d oki ade od t. janu* arja 1010 napreK Stanovanjska naredba, ki je bila kot predlog pristojnega poverienika objavljena v »Napreju«, ie bila pretekli teden v razpravi v plenarni seji ifeželnc vlade, ki je sklenila, da se predlog še nadalie proučuje t ozirom r,a nekatere potrebne važne pre-membe odnosno dostavke. Priredltve v »Nemfksm doma« v Ce-liu. Celjski Ncmct so nedavno tega priredili v »Nemškem domu« zaba\Tii večer, na katerega so povabili. kakor Piše »Deutsche Wacht*, takratnega okralnesta rfavarja dr. Lukana, tiradnega predstojnika dr. Po-lianca, policii^ketra načelnika Logarja in predsednika Narodnega sveta dr. Kalana, ki pa se vabilu nišo odzvali. Pač pa Je do-setilo prireditev nekaj časrnlkov celjske posadke in o teh plse >Dentsche Waeht«: ^Neka] gosnndov tukajšnje posadke Ie po-settio priredltev v >Nem§kem domu«, ne da bi vedeli, da je poset vezan na vabila. Sa-moobsebt razumljiva stvar uljnđnostl !e bila, da so se f!m naknadno testavtla vabila. ?lasti ker je bilo isključeno, da bi s© Pri nrireditvi mofjla žaliti njihova dr2avl!an-ska Čustva. Mi Nemd se rabavamo V »Nem?Vem domu« docela mimo in nedolž-no fn r.iS nam n\ boli tnie. kakor da bi 5^u-vali a!i rezonirali oroti drfavi In proti narodom. %OSPoduJočim v ti državi«. — Jem-llemo to Tzja^o cellskih Nemcev. da hočefo b!t! !o?a1n! drMavilan! na?e kralievine, ▼ znanje in vednost. radi bi na t>oznal1 rmc £r>snnde ćelije ^amiziie. M ne Tjoznajo tOllVo takta, da bi ne ratiaiai? na oHr^ditvf. rra katere n!*o oovaf»t?eT!i. To !e v«i1iivost. W Je- ^osfr'en čiovek ne sme facrre^irl. Kdo Je pređsedntc »K"«s!rovftr«;»r»n*? H. dr. Karei Oaite Tiam n!?&. da že dl!r ^asa nf ve^ nređsednilc >KasmovereTna* m da se vsleđ te?a na^a no«pa o vzfah 1Hib-t!artsV!^ Nemcev "d^ bodo v ičratVem sd«^ *n!a^n1I na rcovršie, ne more n^«a?atT r\nn\. Je^T'emo r?» m»n^e to !riavt>, W m\ se ni-ma!n ne dntika ^ccTr? n?.*^ «tvofe?a?»ne no«-ce. Tu noflea «e tore? ntna?a n* sed&rtor, ^reds^dniVa ^Ka$fnov^re?na«. Tn Vdf» !p in Gospod. +a nova veliJina na sedal temnem f»b?;OHit ifvbUan^e?^ ne^iškntarstva? p^aiđf pesml »Dle Wacht am l?hefn«. MarfborsM trgovec G. je W1 ofcsoien v ?rlobo 40 kron v prid ubo?n? blagaini. ker V v svojem vinskim navđu5en!n favno pel pesem >Die Wadit atn Pnein«. Kaj Je z ođdajo traflk? 2e med mc-seci je izšla naredba, glasom katere se morajo vse trafike nanovo razpisatl In od-dati v prvi vrsti invalidom. Do danes pa Je razpisanih vsega skupaj le kakfli 5 manj-ših trafik. Med Ijudmi se širijo rad! te«a razne govorice in ogorčenje posebno med invalidi, posebno še, ker je većina slavnih trafik v nemških rokah in se v njih na vse mogoče načine zabavlja čez Slovence lp. našo državo. Tako na prtmer v glavni tra-fild v Ljubljani, katere lastnica ile zagrizena nemSkutarica. Seveda se sedaj hoče t>o-skusit! izda« za Slovenko. ker *re zj že?. Na skrivnem je seveda pri starem. Cas ie že. da vlada napravi v tem ozir« red tn iz-trebi te krvoseze naSega naroda. Kakor stvar do sedaj stoji, se zdi. da vlada nima pravevolje napravi« v tej stvari energičnih korakov. Ali je mogoče zopet kaka pod-kupljivost? -«it Pomagrajte! Pred novim letom in po novem letn 1919 se je odpravilo \% sođneira okraja Ptujskega vec* dijakov v Prago na nniverzo- Ti so hoteli v Pragi pričete Studije nadaljevati, orf-roma konCatl- Koben dijak pa ni vzel toliko denarja seboj, da bi bil % denar-Jem preskrbljen do konca solskega leta- Vsi bi morali dobivati meeečno denar od starlev in od podpiratel^ev- To pa že delj časa ni mogoče, ker ni mogoče poslati v Prago niti prazne ga piB-ma, kamoli denarno pismo ali nakazni-co! Nakaz denarjR po banki tuđi ni mo-goe, ker niti Danajska podružnica Ziv-nosten^ke banke ni hotela za naše di-iake pri centrali v Pragi posredovati meseca februarja *• 1* Slovenski diiaki v Pragi so zavoljo pomanjkanja denarja v največji stiski; starši bi rrdi sinovom poslali denar, naša Posojilnica bi rada izpla&ila dovođen© podpore, pa ni najti načina, kako bi se to dalo i2pe-lfati- Od profesorja Skrbinaka v Prag!, ki le odbornik Slovenskega podpome-ga društva, je dospelo danes pismo Bern — kurir je pismo prinesel Iz Prn-ge v Ijjubljano* V tem pismu prosi g. profesor imjne pomoći za slovenske di-jake! Podporno društvo je s eredstvi pri koncu! Za par dijakov je moral poslanik g- Hribar osebno intervenirati, đa jim je na račun naše Poaojilnice pri Zivnostenski banki iznoji oval male đrnarne zne^ke za mare- Kaj pa sa april in nanre^i? Saj vendar ne borno t>usHM naših dijakov ođ glađu umirati! Teđaj*. k"ko njim pomagati? Kdoi rr%% svetovati, naj to stori! — Dr. Jur-t^la- »Vavioe« 00 ime1« fndi svojo dobro stran. Če je nam v dobrem spominn ta proti iueosiovanpkl in denuncijantski od bivše c- kr- deže^e vlada eubvend-jonirani ter od dr- Susteršiča in njegovih petoliznikov, izmeu katerih jih ne-kaj itd Se opravlja t Jn9o«Uvi|i }vnM M 88. Štev. .SLOVENSKI NAtOP", dac 14, aprili 1919. Stran 9. imMM to li dfDisafin. Nous ne pensons pas au penple Italien, cette masse pauvre, alfamee, exploitee par la camarilla qui regne en Italie, en parlant de Tltalie; les Ita-liens eui - memes ne songent point a la foule negligee, s'ils vantent leur culture* Ce n'eet qu'en sens do la Chi-»e ou đes Indes que Tltalie possede au-JourdTiui une culture, avec lentquelg Etats ritalle demontre uiie ressem-blano© frappante. Nous parlons seule-ment de la časte regnante, quf morale-ment degenćree se propose avec tous les moyens d?empe«ter les nations limi-trophes et de ruiner ses propres gens-Manquant de droits, appauvris, sans instruction scolaire et d'une primiti vite africaine, les oolons indigents ne peu-vent que faire pitie ct compassion. Nous comprenons tres bien que les Si-ciliena et les Calabrais, sous des acces đ* animalisme, se laissent entrainer a dee exces et a des erimes sexuels-Maifl nous rendons responsables de tout ćela les cercles qui avaient demo-ralise le vulgaire italien, en aisant de lui le jeu de leurs aspirations imperi-aiistee et de leurs bons plaisirs. Et c'est au nom de ces classes elevees, auxquelles il appartient lui - mpme que la gouverneur de Trieste. general Pettiti di Roretto, a eerit a un membre du gouvernement de Lioubliana la lettre impertinente, a laquelle nous em-pruntons les fleurs suivantes pour faire ressortir V hvprocrisie et la fan-faronnađe phentastiques veritablement italiennes- >Indigne des procćdes bru-taux et tout a fait barbares, commis par ceux qui se font passer pour un element de la paix et de V ordre pu-blics dans le territoire vougoslave, je vous annonce. Monsieur, cet incident comme un exemple de la culture qui, pleine de fierte. est regardee comme la caracteristique de la natipn vouso--lave< Meme dans le cas ou 1' evene-ment de Zalog n* aurait pas ete pure iraagitation italienne et one de fait une foule acharnee aurait 3ete un drapeau italien dans la bouc. r>ela serait denlo rnb!e, mais au point de vue psycholo-^ioue compj^tement romprehensible, et V on pourrait a peine sig-naler un acte barbare- Des cas analogues se produisent tras souvent en ItaHe. >pavs de hante civilisationc. et si nous enmes r*r>imms quelqne chose đe semblable, V Europe pourrait saluer en nous des ^lpves defilee de 1a phis pure >cultu-re< italienne- CT est que nous comptons par oen-taines >lee incidents de Zalog<, notes par proces - verbaux, et qui ont eu lieu dans le territoire occnpe oft nulle commission int^ralliee ne s* est deran-iree ponr etablir 1* outrage inflige aux oouleurs vougoalaves. serbes et tčhe-co - slovaqxieF, meme aux drapeaux francais, et aux americains on pour le qualifier de >non - existant«. Hais nons po«sedons bien davantage enoo-re: des preuves de brntalite et de vrai« barbarie- None avons en Italle plusi-mirp milliere de martvres qui ont ete arretes. malfraites et enfermep pour avoir Tu des journaux vougoslaves, pour avolr avec cournge defendu \&$ droits d* nne na-tion asservie ou tout flimplement A« csrnse de leurs sentimente nationans- Les prićons, dans le« p^vs envahia, sont rompUes de delinquente pareils et le ohef du gouvernement de 1* oceupation italienne du Littorai. en vne de cee fait?. en vue đ* un incident invente par merhancete, ose prononcer avec orgueil le mat de cultnr« et de barbarle- No^ ense4gnants, no? pre-tree, nos Jucres. nos avoc?t? meme des ecoliera et dos Jeunes filles gemissent en ca-ehot q& dans dee camps de con^entra-iion. De jonr en jonr. nos f|uotidien9 rapportent sur def; victimes de la fero-cite et eruautć italiennes* Pourtant !e gouvernc-nr qui, par ^ette conduite. aurait provoaue meme en Somali V intervention d* nn^e <*om-nnssion Interalliee reste dans nn territoire occnp6 a titre intrrna*?ona! ?ans gene a son po?te et il n' y a ni Pariš, ni VersaiHes. ni M- Clemenceau ni Llovd Georsre ni M- Wil«*on, personne nui fasffe parvenir un peul mot r!e me-eontentement a V ezard d'un Etat qui fut coq11s6 hier et 1' est anxjourd' htd avec T Allemagne' Nous aom-mes bien loin đe pretendre mie le monde croule-ra si qne!ques miliers de Tougoslavoe sont aneantis aa moral, au physique et raateriellement- Cependant nons don-tons qn' nn monde qui approuve tels proo^des et qui jusqn' icf a si bien compris tous lee caprices re-pnilacijU? Sedaj dobiva nižji neoženjeni častnik za hrnno 12 dinarjev dnevno, t- j- (po kurzu 1 :2H%) 30 kroti proti prejšnjim 6- Oženjeni dobe povrh 5e Zi\ ženo in vsakega otroka 1 dinar-Višji gažisti pa dobe kar 16 dinarjev = 40 kron- Pri tem pa placujejo za hrano fi—10 kron- Razcn tega so nabavno prilike za vse potrebščine pri vojak}>• kax je splošno znano, vsaj za 100% manj neusrodne kakor pri civilistih-; Določba glede prehransko^a poviSka ima vzvratno velja\-nost od 1- decembra 1918. Poglejmo redaj poročnikovoga ne- • oženjenega bivšega poučenca Ta je do-j bival do sedaj. če je že sploli bil v služ-j bi. komr.j % poročnikovili prejemkov. ; Morda je pa pravkar publicirani povi-j £ek vRaj dol om a poravnpl kriče ćo krivično diferenco? Kaj še! Še povečal \o | je- Dotira se je poročnikova plača | vzdismila za dobrih 700 kron, dobi sam-! ski.državni uradnik XI- rinovnega raz-! reda, ćelo 101 krono veo, toda ne irso-j gooe za nazaj od 1- decembra 1918, am-pak se le za 1- maj- Da ne govorim obširno. naj navedem sleđef-e etevilke- Moj neoženjeni učenec, ki je napravil pred 4 leti vojno maturo in je star 23 let. dobi efektivno { 300 kron mesečno več, če se pa vpoSte-! vajo njemu đo^topne nabavne ugodno-j sti, pa vsaj 700 kron ali letno 3600 do 8000 kron več kakor jaz z 2 otrokoma, univerzo in 23 službenimi leti- >In to Ijudje pravico imenujejo na svetu! Tako ?em svet črtiti se nčil-< Naj služi to na^im narodnim predstavnikom v pre-mižljevanje in ev- nadaljnje poslovanje-Dalje- VojasH-o se s evojimi povi-žki kar preseneča Nič ne beremo, da se vrše za njih izposlovanje napori, boji, barantanja. To gre vse avtoraa-tlčno- Za državno civilno uradništvo i© t s^veđa treba đoigotrajne^a pretrčavanja, da dobi potem — drobtino- Pa Se te drobtine dovoliti se pomišljajo neka-teri ministri- Ganljivo. res! Za sebe so dobro skrbeli takoj, ko so prišli sku-paj- 50 dinarjev na dan = 150 kron in kakšno poverieništvo ali kaj sličnega in ev. ministrska pla^a- Verjamem, da dobi tak gospod toliko denarja vsak mesec. da mu ni treba misliti, kako bo tesil glad ali krpal cape- No, pa saj je tuđi trpinu samcu primaknil 101—185 kron mesečnega poviška od 1- maja naprej* Gospodje, to je brezveetna igra! Morda poreče kdo: VojaStvo ima bolj težavno službo in tvega vsak hip svoje življenje za domovino- Vsi, ki smo služili vojake, vemo. da ta ugovor ne drži. Kadar je domovina ▼ nevarno-Fii. se mobilizira vse in so neizvežbani ci vili sti na slabšem kakor vojaki po pokliču- Neprimemo ugodne razmerc pri vojakin imajo za posledico, da je med častništvom mnogo elementov, ki tja nikakor ne tičejo. Nemškutarji in laži-patrijoti, ki se za naše kraljestvo na-vdušujejo z jezikom, kadar jim to kaže njihova korist, sicer pa govore po ulic. in javnih lokalih v tujščini in vzgajajo ali so vzgajali janičarje, dokler je bila zmaga še negotova, nišo baš bele vrane-Kolilzo plužb je pri vojakih se v rokah takih >SIoveiicev<, ker imalo slučajno vplivne znance, dočim je moralo mno-cro naših neoporečno značajnih ljudi zi.eči vojasko ?uknjo in so še sedaj bfez f=lužbe- Kaj pomaka vojaška aprobativ-na komisija, ce njeni sklepi ni?o prav-noveljavni! In vendar se bo čiščenjie moralo izvršiti prej ali slej brez vseh ozirov! Sicer pa privoščimo vojastvu njegov ugodni položaj življenja- Napisali smo zgornje vrste le iz Ijubezni do domovine- Ta, ki je mati nas vseh, nas ljubi gotovo vse z isto Ijubeznijo kot svojo enakovredne otroke- Zato kliče- brodoilo MiieOB aa oeltno ali prikrilo rovarenje proti nal— kraljaetv«- Naj Ban ne prlee kon£iio kdo s Teleokiuno opombo, da nam jm potiMiil« maienkofltna zaviet pero v roke. Ko-mnr jo postlano nepričakovano mehko, tišti nima pravice znafiati ae nad onim, ki toži opravioeno nad trdim ležiftcem-Izpregovorili smo, ker smatramo moralnost v javnem življenju brez ome-jitve za vir zadovoljnosti in srede dr-iavljaaov in s tem države. Zamude Poziv. Vsit ki imajo na razpolauo lepc fotografije slovenskih mest, pokra-jin, važnejših osebnosti, stavb, umo-tvorov i. dr. kar bi zamolio oriti v poš-tev pri izdali ilustriranega zvezka o Slovencih v inozemstvu, se najlepše naprcs?]o. da vpošljejo iste čimpre:e moe:oce na uredništvo našega lista, ker bi bilo to za naš narod velikega' po-mena. To ni prvi poziv te vrste, ki £a čitamo v slovenskih listih. odkar smo stopili pred svet. Ko ]e bilo čas iti na mirovno konferenco, smo naenkrat zapazili, da nimamo ničesar v rokah. In to c f-ostalo ze!o usode^pino za nas. Svet sodi po zunanjosti in kdor se bolj iz-kaže, ima več ugleda, več kredita, več besede. Ni prav, da je na svetu tako, ampak Bos: ve. kdaj bo drujrače. Statistika, mape, tabele, številke, zem'ie-vidi, kra'evna imena, ljudska volja idt. itd. vse to so lene reci, ki govori'"o za nas, toda treba ie nekoga najprej pridobiti, da jih posluša. Zato vsi naši dokazi v Parizu ne dosegajo uspehov, ker se jih ne vpošteva. Ne vnošteva pa se jih, ker se zde srotovim Ijudem malcn-kostni, brezpomembni, suhoparni, dol-gočasni in morebiti zelo — narejen!. Fn kar je jrlavno: italiianska kultura jim slepi oči, da nas ne vidijo. Vse drugače bi bilo, ko bi mogli mi predložiti pred svet nekai takefra, najl Čemer bi go-spodje ostrmeli. Zato smo Sli v Pariz s svojo »Jugoslov. umetniško razsta-vo.« Poroča se, da so bile veliki ovirc, da nismo mogli dobiti primernih pro-storov. itd., tako da se vrši razstava Ie v omejenerm obsegu. Toliko dela in stroškov in uspeh? Bog daj, da bi bil boljši nego pričakujemo. Vse drugače bi bilo, ko bi mogli n. pr. predložiti pred gospode umetniške albume z reproduk-cijami naših slik. akademii itd. Toda takih del nimamo. In zdaj zooet iščemo slike naših krajev, mest itd. Prcdno borno to zbrali, bo mirovna konferenca že končana In naša usoda zapečatena. Kako že pravi Prešercn: »V zgubo veliko roda, krivega tolfkanj zainud« . . . Da, mi narod zamud! Vse smo zamudili. Ob času. ko so se vsi mali narodi pripravljali na veliki dan osvo-bojenja, smo ml delarT politiko ndanega patriotizma. Bila ]e večkrat nam dana prilika, đa bi izpregovoril! svetu o sebi Pa smo se bali. Ali pa sploh nismo smatrali za potrebno. Tako nismo pripravili ničesar. Danes zavidamo Čehe za veliko naklonjenost, ki jo uživajo pri antanti. pa ne pomislimo, da ie to sad polstoletnega premišljenega češkega dela »za granico«, da je prof. Masarvk tri leta z največio energijo delal v Rusiji, Ameriki in Franciji, in da so češke legije na franc. fronti s svojo hrabro-stjo zadivile svet. Vse to je dalo podla-go Češkim zahtevam na mirovni kon-ferenci. A ne le to: Cehi so svojo umet-nost že prej nesli v svet literatura, glasba, slikarstvo, kiparstvo — vse je v svetu širilo slavo čeSkega imena. In da Ki svetu ne ostali ničesar dolžni so seveda z enako vnemo doma pospe-ševali znanje franeoske, angleške i. dr. umetnosti. Pa ne le umetnosti: češka ni dežela velikih naravnih krasot — pač pa dežela zgodovinskih *pominov: vse to so pokazali svetu. Enaffo so znali v svetu vzbuđitf zanimanje za svoje ve-rtke može, politike in znanstvenike. In ne le to: tuđi sokolstvo in šport sta imela nesti v svet češko ime. Češki so-kofi so odnesli iz Londona srebrn ščit, v Roubaix pa je Češki football dosegel zmasro nad svetom. Ko ie bilo treba stopiti pred mirovno konferenco. in bilo treba sele zbirati — položili so pred svet uspehe svojega dolgoletnega dela. Pa kai nam pomaga sedaj govoriti o naših zamud ah. Bilo bi to tako ža-lostno poglavje, da bi obupali. Saj morebiti nismo vsega sami krivi, dasi neki Dreirovor pravi da je vsak svoje sre-če kovač. Pred dobrimi desetimi leti sem v nekem dnevniku pisal, da naj bi Mo-horjeva družba začela izdajati veliko delo pod naslovom: »Slovenska zemlja v sliki in besedi.« Kdor je bil kdaj po svetu, je videl, kakšno veliko bo-gastvo leži za nas v naših prirodnih krasotah. Mislil sem pri tem na taka dela. kakor jih imajo drugi narodi- Mo-horjeva družba je imela sredstev do^ volj, da bi izdala tako delo: tuđi člani bi bili takega dela zelo veseli. Delo bi bili obsegalo kakih pet knjig velike oblike. Tu bi bili morali sodelovati slikarji in fotografi, pisatelji in potopisci, rnnet-nfld, zgodovinarji in zemljepisci, jamar-fi in hribolazei, duhovniki in učitelji Precej gradiva imamo že zbranega, treba bi ga bilo samo Primemo urediti, lepo ilustrirati in čedne izdati. Taka knjiga bi bila postala naš pravi narodni zaklad — in danes bi mogli z njo stopiti pred mirovno konferenco ta reci: Gospodje, to ie naša domovina, Tam bi bila v sMri in besedi popisana naša stara Koroška, Oosoosvetsko polte, stara noia, krai. jrradovi. ziumetiU, prirodne krasote. Štajerska, naše gore, Alpe, Bled, Tričav, ĐoIHni SoCa. Oo-riika, Trst Prtonorie. Kras, Poatojna, Istra, mecje. LjabUana. fnrie. Oorjaod * Brift KMtai « *um arUflA tepih in bogatih krajfli naše domovine. Tako delo bi bilo za nas kulturen dokument, brez osira na to, da bi nam pridobilo ugled v svetu in da bi posamezni snopići mogli veljati tuđi za reklamo za — tujski promet Toda narnesto takih knjig smo izdajali »naše cesarje« in drug parriotični Sund — in danes stojimo praznih rok pred svetom. Za take stvari je bilo pri nas vedno dovolj denarja — za kaj pametnega ne. In sem še naprej sveto val in sem rekel: naša Mohorjeva družba naj izda knjigo »Naši narodni buditelji.« Vsaj v tako veliki obliki kakor so »Zgodbe« oz. »Živ-Henje svetnikov.« Ker bi se glede Tru-irja i. ćr najbrže ne bili mogli dogovorit', sem rredlasrai. da začnemo s »Pridigarji« 17. in 15 sto1. — Za mirni bi prišli »Naredni gospoda ni — »Šo!n:ki« — »Janzenist!« — »Ccjz~v krog« — »Vodnik« — »ICoro'ci« — Štajcrci« itd-Seveda vse lepo il istrirnna. da bhko pokažemo svefu. Prccei gradiva je že zbranega. Takobi naroc'u in svetu pokazali na?,e nrvc rn^TC Kraljev, cesariev, vo:rkovodi| itd. nimamo. zakaj bi ne 'Pokazali t\ k^r iminn. Kai bi pome^i-lo, ko bi mo?rli tako lepo delo pokp7 danes kenfereni: tako krvim na1' v vsaki rioven^ki hiši. Tako naš nn slavi svoje može' Toda ne. za U' knjigo ni .bilo ne panirja ne denarja — ?:ato ra c'?n^- ^ros;mo, Če ima kdo kako sliko naših mož ... Za iudovsko ?.£o^ovino in za svetiiVe smo imeli časa in dennrja dovalf za svoje pa ne ^ni h^čemo se^ai s tem rred svetom? To ni naše Jn morebii bi še lahko rekli: GIcite. t°l*e kniisre (non^reč »Slov. zemna« in »Naši nnr. bitditelji^ ;e izdal naš kulturni zavnd v C"fovc«. ki mu je narod zbral 3 000.000 K. zato da mu izdaja lepe kn?i?re — knkor vidite Celovec itd. Mos:oče — seveda — da b1* vse to ne pomagalo, ker bi Italijani in Nemci ucovarjali — amnak mi bi se za-vedali. da smo storili svojo dolžnost. Tako torei sedaj iščemo in zbirnrno, »kaj bi zamosrlo priti v prštev pri izdaji ilustriranesra dela- o Slovencih. Jaz se boiim, da bo nrepozno. Drugi narodi so vse to izdajali Že davno pred voino. Zamuda je prevet'ka. Prvič smo menda Slovenci jrovorili pred svetom v franeoskem iezikn na shodu svo-bodomislecev v Prasri. Cehi so skuhali takrat dati shodu kolikor mo^oče poli-tičen značaj Oni so vedeli zakaj. Mi smo storili isto in smo podali kratko franc. spomenico. A to je bila koma] kaplja v morje. In zdai hite naši Ijudje, da bi vsaj za silo nadomestili. kar je zamujene^a. Kdor more, naj pozivu usrodi. Mi vemo, da na pariški konfe-rend, ne odiočuje kultura, dasi smo prepričani, da se delajo Italijanom velike koncesije ravno zaradi njih kulture. Pri tem pa se dela napaka, da se gleda preveč na ono kulturo, katere naravni dedič je postala Italija, ki je postala na ta način nje domovina — in da se ne vpošteva ono Kulturo, W se more pokazati v umotvorih, kjer je izražena v ljudstvu, v njecrovi zavesti in izobrazbi. Te na ne moremo pokazati dru£cmu, razven onemu, ki ori-de k nam. Svet nas ne pozna. Pozna! pa nas bo gotovo čez 20 tet ali 30 let. ko mu borno pokazali vrednost te kulture. Seveda bo treba kljub temu posle* delati drucrače necro doslej. Unaj-mo, da so nas te zamude kai naučile. Ako pra\iio. da vsaka šola nekaj stane — se bojimo, da bo ta n?^i — zelo tfraera. _ Dr. I. L. Ruski sovjeti u Sloveniji? SomiŠljenik z dežele nam piSe: Pred menoj leži >Naprej< z dne 5« t- m* V njem priobčuje sodrug in poverjenik Prepeluh osnutek svoje izvršilne naredbe k neki vladni naredbi z dne 28. decembra 1- 1-, glede delavskih eo-svetov v podjetjih z nad 50 delavci- Ako ▼lađa to naredbo potrdi, ie vpeljala « tem arađno organizacijo rnskih so\n|e-tov v Slovenijo ter delni komuni zem in boljševizem! Nić več in nič manj! V dokaz le par cvetk tega famoznega osnutkn: T^astnik podjetja srne sprejeti novega delarca v obrat le z do voljenjem delavpkega sveta; brez dovoljenja delarekega sveta ne sme nobonega de-lavca odpu?titi- Kaj se to pravi? Dela-vec naj počno kar hore, p.ko ga 5citi de-lavski svet, ki ga tvorijo delavci nje-govega lastncga pođjetjja. bo moral takega delavca obdržati in plačevati naprej- Brez dovoljenja tega sveta ne sme lastnik spremeniti načina dela ali obra-tovanja; torej obrata rudi ne razširiti r>li vtesniti- Kako naj se dela, đoločuje delavski svet; njegovemu ukazu se mora brezpogojno pokoriti vaak dela-vec in vsled razmerja, ki ga u stvar ja ta osnutek. med svetom in podjetnikom, tuđi podjetnik eam. Kdor bi se mu pa ne pokoril, ga ima kaznovati državna oblast« Kaj 8« to pravi? Nič manj in nič več, kot da je lastnik in podjefaik faktično nuslaščen, le še sluga sveta svojih delftveev* Prepeluhov osnutek ne za-slednje nič dmgega kot » pomoijo ^e-lavakA svetov spraviti vh« večja pod-Jetni^tva ma Slovenskem v roke par so-djalisti^iiih vodite!jev! Ib to uradnim potom, • pomočjo iste države, katero ba£ ti podjetniki v prvi vrsti vzdržuje-jot Državna »od naj pod krinko socijalnoga skrbstva postane dekla par so-djalistifeft voditeljev! Nekoliko hud je ta poper sa Hstm naivneie, ki so od gotovih ljudi priča-kovali tresnega in poStenega dela sa ■aroC sa skupno našo državo- TI Ijudje pomajo taao eno: ftttvaaje im saps- j stitev s tojimi žulji! In to delajo z dr-šavno bočjo, na naše državne stroske, ljudje, ki so bili včeraj ničle in se imajo zahvaliti le toliko zaničevani buržoaziji, da so se iz ničle in stradarije povzdlgnili do prav tečnega buržoazij-skega kruha! Toda ako ti Ijudje mislijo, da so Jugoslavija in žulji njenega prebivat-stva pripraven objekt za bolj se viške eksperimente gotovih političnih speku-lantov, se motijo- Naj ne mislijo, da ne spregledamo njih igre: z vedno večjl-mi zahtevki na podjetništvo stopnjema in sistematično povećavati dragi njo in s tem nejevoljo širokih mas in podjetni-kov z obstoječim, zraven sistematično ščuvnti obstojeco vlado v svoje namene porabiti sicer jo pa diskreditirati ne samo pri svojih mas ah. ampak todi pri meščaiiskih. da se tako pripravijo tla za nekaj novela, boljSega- Poznamo to igro, prijatelji! In v gornjih đelavskih" sovjefiii ali sv ih, s katerimi menite kr.r urednim potom prepresti ćelo naSo Slovoniio naj bi ee ustvarili s pomočjo n~*e !as':i3 drža'VTie moM prvi organi za diktate.o proletarijata — ali boljse, za diktaturo par socijalistiČnih vodite-Ijev nnd nami vsemi! Le počasi, prijatelji! Se nas je naj* manje devet de^etink tistih, ki stojimo na staliseu osebne svobođe, lastninske r>raviee in socijalne pravičnosti za veef Imamo hvala Bogu rudi nekaj svojih organizacij po ćeli Sloveniji, pa tud! še nekaj inteligentnih in po žrtvo valnih mož. ki imajo še toliko idealizma za cei nnrod, in če treba, tuđi moči In pestt, da boco razlirne — uhe, ki hočejo igrati v ?voii brezmejni đomišljavosti že slovenske Trocke in Ljenine, pognal! tla karoor spadajo — v brezpomemben nič. iz katerega eo jih povzdignlli bafi buržoazijci s svojo naivno dobrohotnost jo! Slovenski inteligent — proletaree. ITsroćita st In berlte kratlcočasne zgodbe, spisa I Bltf Poftlla, Na i zabavne i še berilo za samske in po* ročene! Cena s poštino K 350. Na- roča se v Narodni knllgaml ▼ LfabljaoL Rom plovemo? Radovljica,^.0* aprila* Da se resnica prav spozna, čuti je treba dva zvona* >Naprej«: ima kar *v dveh številkah. to je z dne 8. in 9- aprila t- 1* Kadovljieo in njeno izjemno stanje na piki in sicer pod napisom >Kam plovemo«? in pa interpelacijo poverjenika za socijalno skrb g- Albina Prepeluha na predsedstvo deželne vlade v Ljubljani. — Čudom se čudimo, da je >NapreJ€ vzdignil toliko prahu radi človeka, o katerem ima že davno vsa Radovljica svoje mnenje, Se bolj se pa čudimo, da se je spustil g« A« Prepeluh na tako opolzko pot, da je stavi! ćelo interpelacijo radi onega človeka na predsedstvo dežel- vlade* Poznamo g- A- Prepeluha kot razsodnega, trezno-mislečega moža, kateremu morajo bitf tuđi kolikor toliko radovljiške razme-re znane, vsaj je svojčas tu sluiboval in bi si lahko poiskal točnejših, resnlč-noj^ih informacij — kakor so pa one, ki jih navaja v imenovani interpelaciji* A preidimo h stvari. Kaj bi sodrug A« Prepeluh n- pr- ukrenil, ko bi bil ▼, Ljubljani mož Kollmanovega kalibra. Ne dolal bi ni^, temveč pohajkoval od jutra do večera, hodil po gostilnah ter razburjal v tej ali oni gostilni slučajno se nahajajoče goste, pridigoval z vso zgovornostio o boljševizma, zabavlja! čez Jngoslavijo, grdil vlađajoeo hi5o Karagjorgjevieevo, posebno Petra In regenta, napajal vojake z »najboljSiin« namenom, da jih »pobuni«, da odpove-do pokorščino svojim viSjim In da Jfl| navđuši za vse one »vzvišene ideje«, kl jih zastopa ^boIiSevizem« v najslabSem pomenu- In mož, ki ni delal nleesar, 14 imel denarja kot črepin, da je lahko na* pa jal vojake dan za dnevom v svoje na* mena, in žal. da se je prigodilo neka} prav žalostnih elučajev med vojaStvom, ki fih je obsojati tako z vojaskega ka* l:or tuđi državo ohranjevajodega stali-šča- Uganka je bila đokaj Časa vvem Radovljičanom, kje dobiva ta moS — >mož brezdelja« — toliko denarja, da ga lahko razsiplje kar na debelo, a se-daj smo pa na jasnem, ker je sam Izdal svojo parolo: »osel naj dela, M tona1 noge, meni ni treba, ker imam glavo«« V Zagrebu so zaprli Radića i»t menda odobrava ta korak vsak tresne-misk^ clovek, kateremu Je mar obstoj naSe mlade države* G* Prepeluh, poznate li poglavjtf o prodanih duSah, ali pa o najetih pro-vokaterjih? Laški junald so dober stre-Ijaj od Radovljice, toda tu sem jih fte s* maramo- Menda nas seđaj rasumejo mt^ŠKŠ-kl nri >NapreiuKapreiac. Voja&vo, Id ie sedaj tu, ft splošno priljubljeno to vrši vestno svojo službo — »amo par žalostnih sluča* fov je bilo, ker so nekateri i« Rusije došli ujetnikl-vojaki hoteli živeti po devizi: >ne delaj. a dobro živi« — k&-kor jo proglasa ravnokar imenovani >Bađičevček<- O kakem terorju od strani vojaštva nam pa ni prav ničesar »nanega- Rav-n^ narobe je, vojaštvo, posebno Se 5astniŠtvo je prav uljudno in postrež-l|ivo do skrajnosd- In shod? Imeli smo dva shoda 80-cijal. demokratsko stranke* Enega v Radovljid, enega v Predtrgu, oba naravnost imenitno obiškana. Priznati moramo, da si je socijalno-demokratiška stranka pridobila ravno ▼Sled prvega ehoda prav mnogo simpa-ttj, tu eta bila govornika Kristan in dr« Itonin dobrodošla- A kar je ta shod ob-rodil dobrerra. jo pokvaril skoro vse shod v Predtrgu, ker se je dr- Konin toliko gpozabil. da je zboroval pod pred-sedstvom individua Kollmana. Splošna sođ' ie bila in je §e danes. da ne bo noben*»g^ sfeođa v^Č pod tak im pred Hodnikom* In vsled tega svetujemo voditeljem socij- demokratske stranke: ako hoćete obraniti čo*?er jsrla* v našem rnestu, ne družite ^e a tem človekom, Čeprav ga jemlje »Naprej« in g* Prepe-luh ▼ svojo zaščito. Tuđi socijalist- »NARODNI LISTY« se zopet za-nemajo za Čei^ko-.iiiffoslovanski koridor- Izvajajo: Č-eprav se nam zdi. da je vpra£anje koridora na pariški konfe-renci za sednj poti.-ni eno v ozadje, se vendar smemo nade jati. da priđe zopet na dnevni red. ko se bo mirovna kon-ferenca bavila s problemi velikih prometnih vprasanj- Mi moramo na.£im prijateljem v Parizu raziisniti, da je ure-ditev koridorja brezpogojno potrebna za nemoteni razvoj srednjeevropske trgovine, istočasno pa moramo povdariti, da ne st?,vl|lamo nikakih pretiranih za-htev, da mora biti koridor širok SO kilom etrov. ker bo zadoščala širina 30 do 40 kilometrov« »TRIBUNA« v Kimu je postala že prav smesen list- Pred rasom je pripo-veđovala, kako so v Zagrebu sijajno pričaliovali dohod vojskovodje Boroe-vića, bote tako Jugo si ovan e pokazati kot napleđnike Avstro-Ogr^ke- Potem je to vest elementi ral a pa se zla-gsla zraven, da so 30 Jugosiovani sami poslali v svet,_hote tako zmnnjšati utisk bto aa*fe <* Fhtl- Trmptom m ■bog tako abotnib Mito*, t* Mio p*4 odveo- >Prtav Novine* doeUvilajot Prianavamo, da so m naši pelkft boriH ob Soa in ob Plavi, att Mina Italija Je na tem bolj kriva nogo mi- Ona Je ekte-nila dogovor a Anglijo Ia Ftanctjo, U jej daje pravioo da čisto elovaaekih de» *elt ki so nam mile in aveto in katerla ne odstopimo v nobenem slupaju- Ko pa oo se menda zavecniki in Italija prepričali, đa je londonski đogoror vzrok za borenje naših čet, je Italija sklenila 4. aprila 1918. rimski pakt, ■ katerim se je zagotovilo Jugoelovanom, kar je njihoTo* Italijanski senat je pozđravil ta cin- Po riraekera paktu se Ju^oslo-vani nišo borili već tako kakor poprej, marveč ?o uhajali na i talijansko stran, prijavljali vsako kretanje avstrijske vojske, se upirali, snovali svoje legije in se borili ramo ob rami 2 Itaiijani-Doma se je vse ružilo in na jesen Be je zraMla na mah Avstro-Ogrska« Za se-daj to, da se zamašijo usta klepetavi >Tribuni<- »DAIL,Y MAIL.« piše glede na crnogorsko vprašanje, da to ni teritorijalno vpraSanje, ampak samo notrp.nji domnfi spor- Napredni elementi vidijo v kralju Nikiti Ro\-ra5nika jup^oslovan-skega ujedinjonja in v^led tega eo-vražnika Crne gore, snloSno pa po vzbudili razni njegovi manevri v času vojne sum v njegovo iskrenost napram zaveznikom- Pokret za ujedinjenje je na vsak način silnejši od kralja- Ako bi konferenca resila to vprasanje 1 glasovanjem naroda, brez dvoma bi bila velika većina za sjedinjenje z ostaJimi Ju sro«.l ova ni« »JOURNAL BE GBNEVE« raz-nravlja 0 sednajih odnošajih med Franci Jo in Italijo Radi pokrailne ob Saari. katero hoT-e vzeti Nemcem, se je Franciia ođdaljila od AVilaonovih na-čel in odtujila sainemu Wilsonu in An^liji- Ostala je izven anglosažkega bloka, ki ga podpira tuđi Japan, slta-lijo v manjsini. Italija podpira franco-sk© sahetve na Saari. zato Franci ja zagovarja londonski pakt in italijansko mejo proti Rrennerju. Me ja proti Bren-neriu ima služiti zvezi z Nemcijo-Cemu? Menda ne zato, da e*e bo voje-vala ramo ob rami i njo? Francija z današnjo svojo politiko pripravlja pot ujedinjenju Nemške Av&trije z Nem-čijo in daje za 5000 kvadratnih kilometrov Saarsze kotline Nemčiji dvaj-p*>tkrat toliko nemško-avstrijske wm-lje in povrh tega jej vodi Italijo ▼ na-ročje- Francoska hodi po poti, po kateri utegne izgubiti jeden najlepših političnih in moralnih položajev v sedanjosU Evropi. *• akoal atirinatst d»i datoraB^ arvta Aot^oHom, kar m Gtaaameam«, Ltoft Qaargo in Orlamđo n# a^orajo odlooUl ali na l«vo ali na damo 8 takim doto* ▼anj«ni nm bo podpiaaa pnliniinanii mir niti saftetkom maja, AH m Tidljo moftnoatU da prida ▼ lim fera «r»t ▼ nor plamen in nov ogonJT »L' ADRIATICO JUOOSLrAVO« prtnafia v svoji & etevtlki manifeet ju-goslovanskih umetnikov, izdan povodom razstare v Parica- Prof- Lukas raspravlja v članku »II principio eco-nomicoc, kaj bi mogla dati Italija Dalmaciji in Istri? Italijanskih izseljencev ae branijo v Ameriki- Italija ia£e kolo-nij ▼ Evropi- Iz naših zemelj bi hotela atvoriti drugo Tripolitanijo in. novo Eritrojo- Zavrača >Secoloc, ki je trdil, kako dobra mati je Italija beneskim Slovencem, ko je vendar znano, kako jih hoće po vsej sili poitalijanciti. Po-leg drugih člankov in vesti priobčuje tuđi podllstek >T«tto pasna« (monolog Ogra)- Ves gine in mine >finr»he V amor FiumRnc- »NOVOSTI-« priobčujejo članek >Kardinal Gaspcri i naše pitanje«, iz-vajajo^, da Gaspari v avoji izjavi za-stopa separat Utl^-no > republikansko« stališe v pogledu Hrvatov in Sloven-cev» Ni merodfijno samo versko, marveč tuđi politično vprafianje* Njegova izjava se povsem krije z italijanskim impt^ijalizmom, zato je umljivo, da so italijanski klerikalci najljutejsi zagovornik! italijanskih zahtev po Dalma^ •i]i. Reki, Trstu in Ietri- Gaspari bi želol? da je naš narod razdvojen fadi verskih vpraganjj, razven te^a bi hotel skupno z imperijalisti »tvoriti dobre strateške meje. e katerih bi se mogla rušiti naša jedinstvena narodna zgrad-ba- Ves svet ve, da so Jugoslovani v verskih vprašanjih med »eboj tolerantni in religijozni in da se je velik del našega duhovnistva iskreno zavzel sa narodno ujedinjenje, n* videć v njem nikake nevarnosti sa katoliclzem in ne za pr&voslavje* Zato pa mora nas začuditi utikanje kardinala Gaspari ja v no-tranjo nreditev naše državo radi v«r-pkih motivov- Zakaj ni Gaspari repur blikanec v Italiji? Zakaj nišo bili on in njegovi gospodje republikanci aa (asa Avstro-Ogrske? V izjavi kardinala Gasparija vidimo tradicrjonalno politiko Kima. v pogledu sir jenja verake ra«-cep ■ jenosti in antagonizma med brati jedne krvi in jednega jezika- Dalje ve-lja njegova izjava za politično oslngo ciljem imperialistične ttalijanske poU- tlke. bi moWb m V m talo lmIM pod repobliansko finao kaj rezervirali aa nekaler# propadle dinastija? Skraf no je potrebno, da amo jednodušni in neslomljivi, kor samo tako moremo odbiti vse spletke, ki se pletejo proti nafti svobodl in nafil sigurni bodočnosti- »N0V06TI« priob£njejo pod na-alovoa »Talijanska civilizacija i pre-uselnostc nastopno porodilo: Te dni se je vozll ii Dalmacije na ladji >Habs-burge, ki so jo Lahl rekvirirali, neki nas človek* Bil je tako predrzen, da ee je natihoma % nekim svojim prijateljem razgovarjal hrvatski* Na to je prietopil k njemu neki mladi laški častnik ter mu bahato roke I: Jaz vam prepovedujem, da na laški ladji govorite hrvatski-Na isti ladji je bil neki la&ki zenijski stotnik in dva laska zdravnika- Razgo-varjali so ae o političnih razmerah- Jeden med nj i m i reče: Italija bo imela novo vojno. Franeozi so nam sovraž-niki, ali naj pazijo- Nemei nišo prišli v Pariz, ali nas ne bo mogel nihče ustaviti- Naši potniki so ee malce čudno spagledali . • • »RIJEČ SHS« piše o odno«5ajih med Jugoslavtjo in Madžarsko« Nekaj časa se je na mrdžarski strani uvide-v.ilo, da se na$i interesi ne križajo in \z Budimpešte so prihajalo ćelo ponud-be za močnejše približevanje- Kasneje so si Madžari premislili in grozili so ćelo z vojno- Madžari bo koneno prišli v nasprotie z entento in z v?emi oevo-bojonimi narodi- Razume se, da ne moremo indiferentno glodati madžarske ga prizadevanja, da prepreci v vsej srednji Evropi stabiliziranje novega stanja. V mejah svoje zemlje naj delajo kar hočejo- Samo nas in naso zemljo naj puste na mini! S strani entente pa ie potrebno, da nas prizna za zavezni-ka in da se jasno in precizno oznadijo tuđi naše dolžnosti do zaveznikov in njihove do nas< Najmanj pa, kar moramo zahtevati, je to, đa z našim narodom ne postopajo kakor s kakšnim plemenom sa kolonijalno izkorišcanje- »JBDNAKOST« na glasa v Članicu >6oljeevizemc: >Madžaxski boljševi-zem kot tak ne tvori za nas nobene nevamosti- Nastal jp tam ix obupa po-r&Ženega naroda, kf nima ne ljudi, ne sredstev, ki bi ga ročili iz težkega položaja in obvarovall bede in pomanjkanja, kar mu je prinesla vojna. Ta narod Je stopit v vojno, ki jo je sam želei, z vellkimi nadami in sahtevami* Na razpolago nm je bila groba sila, s katero je skudal uveljaviti svoja načela- Sedaj je razočaran in prehaja ia jedne ekrajnosti v drugo- Pri nas pa stoje stvari drugafte- Istina fe, da da tuđi pri na« aeraspoloften}e mar' pram splošnim neprilikam, ki jih Je i&< zvala vojna, toda nade nade v bodo& nost nišo brezupne. Mi nismo poraienl, naši narodni Ideali so uresnifeni ln kar je glavno, mi imamo vse predpo-goje za mlren in nemoten razvoj, ia sa ureditev socialnih razmer po svoji volji in brez tujega vpliva- Ml nlmamo povoda, niti razloga, da bi posegaH po obupnih sređstvih, ker po teh šega aa-mo tišti, ki se potaplja in tone-c »JUGOSLAVIJA« v Sarajeva pt še v članku > Politična trgovina<: >Da, nastala je nova in velika doba, toda t* doba je nas zatekla male in v stari koži, za to govorimo ii srca vseh onih, ki jim je na srcu pravi napredak civilizacije in naše nove države: Odpovejmo pe jedenkrat radikalno starih metod, iznebimo se pokvarjenih orientalekih trgovskih manir, dajte nam sposobne ljudi brez ozira na stranke in fingirar ne težnje pojedinih političnih >vell* čine; ne delajto se za boga vsi skupa} za tako važne radi malenkosti, nego otvorite oči za realno dalo in pravo stanje stvari- Pred vsem pa: dajte nam ljudi, a ne figure, ljudi nesebične in požrtvovalne, nezaslepljene po politift-nih idejah samo jedne stranke: prave državnike, a ne — politične trgovca« Preudarite to dobro, da ne bo prekasno !< »SRBIJA« v Mitrovlcf rajrpravfj* v članku >Volkovi v ovčji oblekl« o dejstvu, da so v naši državi razni elementi na delu, da izpodkopljejo temelje nadi državi, in naslavlja na )av* nost ta - le apel: >Pamtite, bratje Srbi, Hrvati ln Slovenci, ▼selej in povaodlf Volkovl in hijene s* utihotapljajo ▼ ovčjih oblekah med naft rod, da rulijo, a&strttpljajo in nnliujejo naio svobodo, ki jo je nam prineela veHka ln neis-merna ljubav, ta brezprlmerna potr« tvovalnoat naših ovoboditeljew Ne pri-» pnsčajmo, da bi nas žalili nas! ulotvo-ri s svojimi nasveti ln s svojimi na« oki, šaka] njihovi nasveti nas vođljo v propast, njihovi nazori so osredotooo-nl na razpad nado driave in njihovi nauki so nauki satana» kl bi nas ilv# spravili v pekel** Spominiaite se zaklada „Slov. sokolske zveze". IflfUffl ma^° rablieno, na proda". O^e-ItUtU da se Jera^ova ni. 11. 4138 B rt li 3 #0 sa^on5ka garnitura z veVklm BUUu u" rjfleda'om in igratno rm>.o. DuB»jslra cesta 15 K, desno. 4112 BsB ilHClIDtlHltli ^vS^UitiUi! resnondi-rati 2 ercakimi crospod! -cd ^Spelt" .Đr$afl pA§t!ir» ležefe Ljobljasa 1. 4047 Hftbni nfihinf^i med nn"" tudi ze1° nChflj PUlilM'a dobro ohraniena pol-tirana miza (ki se lab'co podali^a), je naprodai v RoIodfOTski ni. 13/1. Ogleda ee lahko vsaK dan med 2. in 3. uro popoldne. 4094 Ififir ■• P70^ 20—30 mq Naslov J^tll pove upr. SI. Nar. 4063 TJH^fd dobro obranjen se fciipf. Po-UiliClU, nuđbe pod »Biljarđ 4126* na uprav. Slov. Naroda. 4126 im Mm strate SSTO& iea v Uarikern, Ortjika sliu it 12. 4080 Tlnlrtvi drva se v*o&*l*]° v polenfh na Qy||IC Ulffl metre, In vagone, kakor tuđi na drobno klana, od 500 kg naprej in se dostavlja o poljabno tuđi na dom. Josip P^akar, Do1eqjska cesta $L 6, gost i Ina Kravar. 7B28 NMtel ^trefcfti uni i LJ«M)Mt. •frntOla. žalostnim srcem naznanjamo, da je naS Iskrtnoljubijenl, predobri soprog, oče, stari oče in tast, gospod FRANC SPILLER poita! podnradaik « pokefm danes popoldne previđen s av. zakramenti v 77. letu svoje sta-Staiosti mimo v Gospodu zaspa!. Pogreb se vrši v torek, dne 15. t. m. ob 4. uri popoldne Iz hiSe žalosti v Novem Vodmitu 5t 76 na pokopaliSče k Sv. Križu. Blage ga rajnkega priporoCamo y molltcv in blag spomln. ▼ LJUBLJANI, dne U. aprila 1919. 4174 Marila SpUlerfeva, soproga. — Đr. fra« SetUer-Haja, sodnik. Ladovlk Splller uradolk, sinova. — Aaiea SptUer- Mnvsova roj. Sare sinaha. — Masa, vnukinja. Žalosti polntm srcem naananjarao, da je naS trčao tfvfr-ljcni predobri soprog oziroma »»■ in brat, gospod Franc Petrič ■Vtt^attAk bm4 7^aiaW^BBflaa^B^Bl B^ffAa^att M I ^^^^^e^_^^ v oedeljo, dne 13. aprila 1910 dopoldnt v belnMnld v Braflcali vsled ran. pridobljenih pri nesreCni VofaJI s vlakeai li LJ«e-ljane aa Vide«, iidthnH «v©Jo btage dalo. Pogreb nepozabnega pokolaMai te bo4t vtfll v loceli dne 15. aprila 191* ob 4. pepoMM aa VMbm. Sv. masa zaduanica se bofe darovala v aređe, ove W. t m. v fami cerkvi oa Vidnu. Iretke - fietai. Uattfaaa, dae U. aaftU IM. Zalujofl rodbini Prtrtf-torts. Ponudbe pod .Dcljea #tWCclt4«74- nalioCo opravo naare4a|. PovpraSa ae uprav. Slov. Naroda. 40741 Jnraaata aHea II 4149 - * nov ali pa atar eS dobro ohra-njeti telefonski aparat. Ponudbe z navedbe cene pod .F. K. lt/ 40fi* na upr. SL Nar. 4069 RmJa aa popoina acetifertska naprnva. riUau M Vprašanja pod .Acetilea/4125* na uprav. Slov. Naroda. 4125 IKffalM Ml M ■»■*• Ponnđbe na UllBulHl IIhI upravu i §tvo Slov. Naroda pod .,!Hrkata« kala M/41S914 415S fMahita starejša, 'snažna kl zna ne-allllllUji kaj Šivati in plesti, se apref-me. Plača po dogovoru. Ponudbe naj se »>o«ljeio na Lekarat Triftlje. 4144 10 finu tami vlofim v dobro In hitro IB.UUU ElUD kakršnosibodi kuoCIjo. Ponudbe pod .Dcljea ittICck 4OT4- na uprav. Slov. Naroda. 4074 Bite! Jrijlai" u am, S^. opremo in električno razsvetljavo, ie zopet odprt 4006 hUtna, vBtn. ftiBnla titada ae Mee za graščino. — PtHkt Orbite, Ljiftljasa. 4102 UjUm starefiefa In mlaJSega MeHg uUSifl tekaika(eo) ntstop slutbe takoj. Ponudbe naj se poSljejo m nasfov: Ilat« Kairaka, itatlsta, Tatla. Mm*. 4028 fMfa bira v originalnih zabojih a •Rfl MJU 1440 komadov proda po 50 vinarjev 1 komad pri osebnem prevzemanju ali platilo naprej E«. Sipam, tegatet Sa. Štajerska 3411 Daftnftin (»Šal« katara tt todi milCillll nekoliko raintnt v kuhinji ae aarefaM takaf proti mesečni plati, za Čas od 7. zjutraj do 2. pop. Hrana v hliL SlfceaJk, Qott«tka al. 11 4120 liBaim k«iiti W»et kUdlv« poljska dela, attprejme tik oj. Dopisi z navedbo sahtevane ptače na gra-iClasko opravo iraack. fHa.LJataisf. -_________405» ____________ MI a *m !»*?£?!$' pondlto kubatt umu Plata i kotu do bra. 8a ka}lfoaa. Ponad« alati aa fo-fotoaTaflto« aa opt. Slov. Nar. pod .Žama/IIM*._______________ 4180 lkf| sprotoa, M atla UCao Ia kpot *^W» »gfjpj •lovenigfae ln t*m~ idoa. aw talMi appapB^ ta LjobiJano. Predatat fcaajo takt, kl bi at hotele bari«- aa proMalam. Poaadbt a sliko tti aaktrro pMtpei .T. aVeHT na apt. SL Nar. 4079 ^teaaaajhl lcoaoaL oakrft- ■avaaaai pa^^ni mtm wipaaaaivaj 2Jetisttrf jake HeMaga aiaPaK oiaaiaancsH av ^w^aa^ a ^vCjIdj pw* mlaa|aai v ^stevMi at atlt pn aanm k^gjlfadlflBt eM vdoyl arHaerae ota- ■aaaaia aa aaa« aiaaa poajaf|a> — TakMal aafttri5eea» La raaat aonveV Inju mm afl« v Roffit dolini. Polzve FIIH il fDl se: Kamatfa ee«ta it 21. L aaastr. aesaa, 4036 Mm postelfa In 8 m platna moč-SE nega xa vozovne strehe. — Kje, pove upr SI. Nar. 410" Brojil 11 vc?l» rnnollna koimneca rllnB K zdroba (Srota) za hrano. lt. Kartlt fittal »Bit Potilt. 4152 HaUfffm h? • P^potno opremo za LBlUlUH IH vila ali gnjSčinese proda. Naslov pove upravniitvo Sloven-skega Naroda. 4170 3 hr iilKkil taani ^n^.0^ | ioco opravo ■>ayrada|. PovpraSa se Jnraam aHea II 4149 ■«*! u nov ali pa star eS dobro ohra-RaP N njen telefonski aparat. Ponudbe z navedbo cene pod .r. ft. 11/ W7"na npr. Slov. Naroda. 4067 faiasairai *•*• staaovanje in hrano Hsfllliea pri boUSi rodbini. Ponudbe na Draglca talatr, pri g. Seaaarđt DahaatlMTa alfea SD, 4122 C|| ■ napada onemu, kl mi pre-ili m skrbi lepo stanovanje 2 — 3 sob s pritikllnaml xa takoj ox. 1. ma{. Ponudbe na apr. SI. Nar. pod »BHrt/ Hi!_______________________4058 laveatM mar brel ott>ok lw« "»tako) UliHU laf manjso tneblirano »oke a kaktefe v Ljubljani ali vsaj v Milini Ljubljane. Ponudbe pod »zakeaskl aar tres •trtfc/4Ml« na upr. SI. Nar. 111 km aiaiida dam ontmo, m mi Ili Uli HipiR preskrbi stanovanje z eno sobo in kuhinjo za takoj ali z* I. junij. Ponudbe na naslov: Ina SlaUfM, iiMrtm Hica Mtv. 149, ijaMJaai. 4049 UPajCI SBttlf KL ln bukov bodi si okrogel ali rezan. Gene za les naio-2en v vagon se aaj nacnanijo na V. SGAONETT1, nama laga za drž. ko-odvofom, Lfabljaaa._____________2048 fjaiTalia IKem kovača sa na def elo RimiHl. a vsem kovai. orod|«n ia stanovaajeai in Ct je aamskl ttidl hrano, tt kota v nam ali po dop-vom s ssesceno pUco. VraatJafaj. fe-ina oaaer H eUpsUalt fK Biliajlai. svjuu," Stov«okat 14—15 tat stara, RUDL sirota, katom bi §la na de-telo v dobro kinažao bilo. bi bila jake Mre aprtjeta, a« M bila kat da-Ida, vat bi aa vpoMtvala kot svoja. oSaslaaj ea v fitiiilil afid m sd L 5Efc _________ ^1« ■M1U alaaaw¥lal lHHsla^V esaaw kl drttft potrikaOao sa tedelavo dabdk pekatte, kakar tadl 70»/» naU-mrm jaađant aaaaca aa aromitiilranlt 1—Ja^riP^S^l -Pci18 #a#ac aw^a^Bw »^^^*i ™^^^^^^^b^p alaasaaasaaa) sdaas) •■• latoteai ae ka- Btfetei siaiVah a gnmHevtml kolesf, BlIMl IIIIUI malo rabljen tt prsda. Sp. litta, Pr. JeUpi at 1S2/1. Im. 4060 WmA trCan. vetja množina aa proda]. Ufa, Naslov pove npravnlltvo „Slov, Naroda".______________________3756 nudbe na uprav. Sloveaskega Naroda pod .2./41SS". 4155 zatiii đoni m mm p^ trgovini s semen! SEVER & KOMP. Ljubljana, Wolfova ulica 12. 4161 MgffaJ najboljeg sestava, sasma Uni. nov m malo rablfen želimo kuDlrJ. Ponude tvrtci Sckirarezt arag, Zagrel, freraftfićera t. 3347 Cevju v sredi tnesta. Naslov pove upr. Slovenskega Naroda. 4064 •IlUllHlC tvent. v nakup llčeta no-voporočenca. Ponudbe pod Šifro .Baa-ka/4O9ta na upr. Slov. Naroda. 4059 taka IBa mlađ» fiotiden, aamskl uradim IH nlk, če mogoče z domaCo brano in postrelbo. — Ponudbe ood .KJa Um ja a#J ?/!•«•• na apr. Slov. Naroda. 3980 atahatiri arednje starosti ae aa#a|sae iUIUH takfti. VeSCa mora biti vse-mu gospodinjttvu. Djgovor glede po- gojev ustroeno. Kje, pove apr. Slov. taroda. > ____________4136 Jarfaaaali ^aaHff^ popolnoma veiC te-mniMIl VfKj sarske obrti, teore-tfčno in praktiCno naobražen, se sarejat Plača po dogovoru. — PovpraŠa se pri Aatsaa ateiatr, LJakdaaa, Jcraatf t aL 11 _______________413«_______________ lillplll lili vsled pomanjkanja kapitala iićem kompanjona ali kompa-njoako i 80 do lOO.OOO K. Podrobntj-Se intoimadje na upravniitvo Slov. Nar, pod .Kisisaajea •*—100/41»«. HM Mfin l^?° ^ ***** O*1"0' mMm afaiUa prldno, poltefto. Glavno Je ako ima veaaOa do kuhinje. NajtUt M. ako Ja eifto ubolna in bres starsev, viaaKm sa domaCo b hl«, ako ostaae kvakina. Kje. pove upravaistvo Slov. Naroda. 4104 Ulli tn iVir>nov|eMa»e4al. MMial ■! Na željo se tuđi na vo-zeh dostavilo v Ljubljano. Poizve se I aiseral litlasfajske svete v SsMrd p iii—Ut. Utotara se tzve za več va-gooov Idtlega zelja Ia oljtnih tropln, ki aa Itvratna krma ta tivioo. 3G>89 ninillRpn, ktno pisarniSko prakso ta trgovsko predisobrazbo, veW slovcniane* aetaičlne ln lUHjaaieiae iell prliaeffae ehilbe. Grc v vsak kraj JjuosJayUe» Ponudbe na opravoJitf o S|aav mju pe4 stesjatat laiMtV«* inu ni a. u asrtns tta c a. arftacle, Sp, ittka. 4138 Besfoasafffe ▼ Vvatajneavl vL •• ae KCiiailflljI asia#ro4a v MmkUaM potafeeesaa alate/, akdnaatvv* STta iaaftlai ia 3 9OĆ%^ okoB 150°! **h UPlIl] \Z rtu denat 99»^ Ponudbe na upr. Slov. Nar, pod >if irit/4Hs\ mm znttn »-pSra. množino. Predvojno bltro. Kje, povt upravniitvo »Slov. Naroda«. 4102 Haklavna teka lWe soliden tospod Mltllilll illl uradnOc za UkofaU 1. maj. Ponudbena npravntitvo Slov, Naroda pod „Sefta f. aa|HMTfl. 4147 ■ ' i ii ■■ ■ ■■■' m Cfaiba aPk moderna. 8 nadstr., se Hitili MH, zamenja za ljubljansko bilo. Naslov pove upr. Štab Naroda« _______________4105 _____________ PUt 1 tnBOfflll S^.P^nudtS pod „Fi*ac#t£ias74114' na upravniitvo Slovnskega Naroda.___________4114 Slaftoi i mdn ali talitaHI a InpL Cenjene ponudbe: bttel .Slea", Ljub-ljaaa, 4069 Mn ilinin paitn. .sjm z 10 ploSčami, se po ceni proda. Kje pove uprav. Slov. Naroda. 41M MBUiRa sa manitte. okrogli z mo* IDinD nogramom L K. se Je 1» gubil na poti n glavni pošU Oddat je proti nagradi pri lattj Klela, fraa tttkaatka at 8.____________ 40« Slile a luttiiatilt ^ZITZ goa fiibftcben LjaMjaaa, Oeasetka aUe it II, tete* Krtietaiike etrkft. UtoUn se sprejemajo neg. retusa In vsa ama tenka dela. 371 Crafflfia z nekoliko zemlje, pet oprem lIHilUUd ličnih sob, v iako zdraver kraju, pripravna za miroljnbne ta mtrupotrebne ljudi, U AaafOelaJ. -Ponudbe pod .OraJoai/Mai* na up SI. Nar.________________________3W ttaaaatita i Stirlni mernikl posetv« PRCiin ena zidana niša a sobo 1 kuhinjo, druga hiSa tadl zidana, kl svinjak in vodnjaka pri hiti. Obe ki s opeko kriti. Za vse skupaj ceu 14.000 kron. Ifaadj Perie, gosolaići Virčaa vas it 18, poiU Mete ■essi. 4U Udiai n nm: C X° nadalje ljepenke za krov, prima met iz rižene slame, prima jestivog ulj dvopek (kakes) obrućnog ieljesa It uz najjeftiniju cijenu. Upite slati a faafi pretaaae IT Xaarek.j 41 Traii fa mlada marljiva I poštei UeUI X alevelka k dvoicma oa bama za sve kućne poslove, keja vješta I kuhanju I ima dobie evledecfa Putni trošak će joj biti plaćen. N •tog odmah. — Poauće aa naznako n|a2a aa Haeaaaa Aaeaa> 2aaaaa> iaaa * fl^^^a^a^^p e^^aa> ajB^B^Ba^e^B^av ^aaaw^aaa) a^BaajH^Baa^ e^BHeV ' «8, Stev. „SVOTttoSm RHKW^to«14. apnil 1919. stran o. posle, ustanovljeni in vzđrževani lUt Znano je še, kako so grdili naše ideja-le, kako kazali avditorjem in enakim pot v garnizijske zapore, internacije in konfinacije; vee je še in ostane v do-brem sporninu- No. pa c- kr. >Novice<, so imele vendar svojo dobro stran-Smele so namreč na fronto- Gotovo je še znano, kako 50 naši vojaki v strel-ckih jarkih prosili domačih časnikov-Pošiljali smo jiii toda za tenzorjevo jk»č. Bog ne daj, da bi bil prišel v fronto naš list- Zaprli bi pošiljatelja, een-zorja in tuđi papir- Pa je vendar šio-Navihanei smo bili prišli na izborno idejo- Naši zastopniki na Dunaju, mi v zaledju, vojaki na fronti, vsi smo kopali grob mačehi Avstriji in pomagali na nogo mladi Jugoslaviji. Vsak po svoje, skupno s časopisi- Kratko: Kilo je nas nekaj — tuđi par častnikov in en vojni »urat za tajno >veleizdajalsko< akcijo rer obveščali fronto o dogodkih. Na-kupovali smo redno > Narod«. Slovenca«: in >Naprej<:. Napise teh lietov smo prelopili z glavo >Novic< in tako maskirane liste pošiljali na fronto, sove s ponarejeno pisavo, dobro vcdoč. da bi kaj lahko š!i na sknnen polet eez Kar-lovški most v Suhi bajer- In šio je do razpada in še-le sedaj, ko smo doma, naj izve to >hudoflelstvo< javnost- G- urednik, će se bode kak bivei r- kr. no.- za-nimal za nas, sedaj nas lahko izdaste; poveste nm tuđi lahko, da smo imeli tako dobre oči, da sina v hiši c- kr- krize-lovcev na B2ei*reisovi cesti vlđell sko-zi zid marsikaterega I.juMiancana s p-v- (sedaj se je ost obrnila nasprotno) in ćelo nekaj imen denuncijantov (ne-katera segajo ćelo do leta lOuS) se je dalo čitati- Tuđi te izročimo pravočasno javnosti. — Nekaj veleizdajaloev- V Maribora so zaplenili na kolodvoru 4 lesene zaboj>. 8 kovčesov. 3 vreče, v ka-terem je bilo 800 kz tobaka. in 5 velikih zabojev z bosanskimi preprogami. Vse' to blago je bilo v vozovfh ceškoslovaškeza vlaka fzvoznic oi bilo za blago nobenih. bpremljevalci so se izgovarjali, da ie bla*o namenjeno za jujroslovanskesa poslanika v Pragi. Oblast ie blaso zaplenila. dokler se stvar ne pojasni O sumljlvih elementih v Ljubfiani. Ro-jak, kj je utekel iz Trsta in se sedaj nasta-nil v Ljubljani, nam piše: Zclo sem se ču-dil. ko sem prvič stopi! na našo zemljo, da me^ ni nobeden vprašal po kaki legitimaciji, dočim Lahi naistrožie prei?Iedufejo vse le-zitimacije in ontne liste. Zelo sem bil vesel da sem vendar enkrat svoboden, toda ta svoboda bi ne smela biti za vsakosar, ki ga ne poznamo. Kmalu mi je izsdnilo veselje, zakaj. tuđi tu sem nasel elemente, ki se po našem tržaškem slovarju kličejo »renegatje«, prodane duše. Te duše znajo slovenski jezik izvrstno in so v službi Iaš-kih oblastnij, prihajajo se z nami bratit in odnašajo vesti tia, kamor ne bi smeli. V Ljubljani je polno takih sumijivih elemen-tov, ki jih Ljubijaiičani ne pozna jo, poznamo jih pa mi, ki smo ž niimi živeli. Da je to res, naj navedem dva hlučaja: Neka Tr-Žacanka je bila v Ljubljani, ušla je preko raeje, tu se Je ustavila Dar dni in se notem vrnila v Trst. V Ljubljani jo je nagovcril slovensko neki gospod in io vprašal, če se vrne v Trst In če bi vzela seboj samo eno pismo. Pristala je in vzela. Ko je dosoela v Trst, so jo že čakali karabinjeri* na kolodvoru, Jo zaprl! ter vzeli tuđi ono p!smo. Kaj je bilo v pismu, nihče, razun italijanske oblasti, ne ve*. Drujri slučaf je ravno tak, samo s to razliko, da je bil to gospod. ki je potem dobi! 15 let Ječe. Italijani so našli j pri njera, ko se ie vrnil \z Luibliane, nekaj naših Hstov in pišem. Ljubljano je treba čistiti in treba potnih listov, ker smo s temi imeli i tak dosti opraviti še pod bivšim režimom, samo strož je --kontrole t u j i h, nepoznanih elementov je treba! Imate dovolj sposobnih ljudi na razpolaso, vzemite v službo tržaške redarje in kmaln bo Ljubljana čista. Po naših nrattfh ]n šolnn so marsikie ostale stene prazne, ko so zginili z nfih avctrijski cesarji. Tu in tam smo jih nado-mcstn? s sliko našega regenta. Mislirro pa. da bi bilo zelo primerno, da bi okrasili naše uradne lokale s sliko, ki predstavlja nmernlško krasno naše ujedinjenje: m to je sokolska diploma, kf je bila namenjena za sokolsk! zlet. Tam si kralj Matjaž in kra-Ijevič Marko podajata roko. Letnfca 500 kaže petsto let na?ega su^enjsrva. Vidimo vojvodski prestol, simbol na?e svobodne demokracije. Po našem mnenju spada ta slika v vse Javne lokale in upajmo, da se to z^odi, predno priđe k nam regent Alek-sander. \z objfnstva. Na poslano od ^HHios« W Vas rad npozoril. da je treba 5e rrarsi-■'3j iztrebiti. tako trgovca Wolfa, ki se "Vriva pod tvrdko Čamernik. Wolf ie Prus in j« roko v roko s Skubltem intn^iral n"nti Slovencem. Na lastna uše^a sem sl!-^oK ko je dr Korošec imel s Sviće prit!, laVo ?e je posmehova!: No wann kommt dcnn der slowenfsche Konig^. In tak člo-vev jma prostor v Jugoslaviji, dcčim dru-■=:ckJ SloA'ence tako brezobzirno iztiraio. T. B. Va nasSov Jnrklojtrskc obč!y»e. Rado-veđnež želi zvedeti. kdai misli slavna oh-čina Jurklošter penzijonirati svoj nemški ^bčlnski pecat Veste^ čas bi že bil! Ali se *e vedno bofimo biv5fh ceUskih o tjriTmku *^+vo. H-^vo žive t^e oo 6 K Tnloflrrnm. *'~<-rnr i> fo mp^o čisto po dorraČe croda- ''^ t>o 1« Vron Vilo 'r», rt, rjr^^pi — T *n d^i^e^: Va1 t*^- ?. n^n^Mr--.. r*e'™r|i^i nr>' V7arno?o *^> vf*. ?:tj->?'*^ rn t;ni i-jr> 2 nri pi^ar ne ^^^•to v nrad. ^** r>* ho ta^* *"-.bfsneEa vr^dniVa. TJ8»tpH!lčt ▼ Čolr^TC« pHCne s Mfl- i^v iz Zagr^a. Id bodo iiato aastovljeni kot učitelji v MedJImurjiL Zai^ll so v Celju radi vohunstvm 23-letnega Emila Reiteria, ki se je brez posla kl a ti I po mestu. - TrtovriM fol« v C^im. Vod&tvo te io-Ie je prevzel ravnatelj Beno Serajnik. Za upmvlteUt aesdM bolnlc« ▼ Ce4M je Imenovan g. Ivan Prekoriek. Za nadzornika II. razreda v trgovskem mrai&trstvu je imenovan dr. Ivan Slokar. Za povetjifflta vojatte reiervoe bomJce v Celju je imenovan dr. Vladimir Bre-zovnik, ki je objednem imenovan tuđi za scKundarija na kirurgičnem oddelku Gize-line bolnice. Prememba v železniškem mhrfstrstvM. ^elezniSki mini&ter Vulović odpotuje te dni v Pariz. Nadomestoval ga bo poštni mint-ster Lukinić. ffimen. Poroćil se je v soboto popol* dne ob 6. uri v Beogradu poslanec, član Demokratskega kluba, dr. Pavel P e-s t o t n i k z gospo Geršakovo iz Ljubljane. Poročil ju je ministrski podpredsed-nik dr. Anton Korošec, kot priči pa sta fungirala ministra dr. Edo Lukinić in dr. Albert Kramcr, Bilo srečno! S Francoskega posilja rojakom, znancem in prijateljem iskrene pozdrave Stani-slav V o 1 a r i č ter jih prosi, da bi mu pisali na naslov: Mr. Stanislav V o I a -r i t c h, diretteur d'orchestre, Ecole Nor-malc - Drasnignan, \par - France. — Umrla sta v Ljublfan!: gosp. Fr. S p i 1-1 e r, poštni poduradnik v r>okoju in ffosp. Fr. P e t r i č. uradnik pri čekovnem nradu v Ljubljani. N. v m. p! Rodbina mučenika Rogta, ki ie bil dne 15. maja 191*5. ustreljen po prekem sodu v Judenburgu, nai naznani svoj naslov Rastu Pustoslemšku v Ljubljani, ki im^ zanjo 120 kron shranjenih. Svoto je nabra-Ia narodna družba v Celju, izrocil oa jo !e K. Dragotin R o g 1 i č. Prosimo ostale slovenske liste, da ponatisnejo to notico. da bo uboga rodbina dobila denar pred Veliko noČjo. TovariŠera! Vse akademike in abitu-rijente vabimo na važen sestanek. ki se vrši v poneđeljek, 14. t. m. v zadnji sobi Narodne kavarne. Predmet: Priorava za cvetlićni dan. — Veselični odsek S. Z. \ S. A. ; Izgubi! se je v soboto zvečer hisn* ključ od telovadnice Narodnega đnma na ! do Nar. tiskarne. Pošten rajditeli se vljud-no prosi, nai isteka vme v ekspediciji Narodne tiskarne. J Pri včsrajšntem večemem vlaku iz j Zaccreba je bil v dru^em razredu pomoto- j na vzet zenskt def.r.ik z veliko leseno | kljuko. Prosi se da se isti proti nagradi v trg "»vini BonaČ af: na olicHi izrodi______ Vremensko oorocilo. ViStai mi nerjem ^Ofl*! Srednji rračii Iht 736 n. 3 t ~ \ 5tanfe|"^"&" Imr^i^i I: V^i Nebo 12 b. pop- 739-5 15-2 [ brezvetr, | Dol. obi. . j 9. zv. "38 6 11-3 j . del. obi. 13 i 7. zj. 735 5 I 65 ; . oblačno 14 12. pop 733*3 6'8 |moC. jgz.t veC- obi. „ 0. zv. 7311 11-2 I bre2ve joblaeno . j 7. 2j-; 729-8 8-8 . ^ sw | ^ Padavina v 24 urah 1 6 mm — Srednja ve>rai§na temperatura S'2*, normalna 93°. Vremenska napoved za iutri:— LcpSe, vet oblačno scverno vetrevno vreme. GosnostaTstvo. Etoktrarna na Fali. V soboto se je vršila pri deželni vladi seja, ki so se je ude-ležili zastopniki štajerske električne družbe, med niimi ravnatelj Rosshandler. Na j ■ seji se je razpravljalo o uporabi v falskl ; elektrarni proizvedene struje o in o draž- j beni prošnji, naj bi se ji dovolilo del te j struje izvažati čez mejo na sever. Nato se j je razpravljalo o vprašaniu, ali bi ne ka- t žalo. da se dalinovod, ki ie za enkrat na- I meravan od Maribora preko Slovenje^ Bi- ; strice in Konjic do Ćeli a, podališa v Savsko dolino eventuelno do Ljubljane. Pokajanja z družbo se bodo nadaljevala- Kornzo za seme za zeleno krmo oddaja Žitni zavod- Narocijo jo lahko žapan.^fva ali kmetij^ke korporociie-Kor uzo v storžih bo odđajal Žitni zavod po 130 kron za 100 kg, prosto nasuto v vagon, franko postaja Ljubljana« Koruza je že na potu in dospe ▼ Ljubljano še pred Veliko nočjo- Narocniki naj navedejo točen naslov, poSto, bliž-njo T>r?ioi>-vno in 7e7e7nisko postajo. Dcželna zadruga Izdelovalcev sođavfce i je imela 6. t m. svoj občni zbor, ki se ga j j© ndeležilo 70 članov. Skienilo se Je na- J nrositi vlado, da oreskrbi zadružrikom o?- ; Ij'kovo kislino. Zadruga razte^ne svoj delo- ; krog na vso Slovenijo. Drviočila se je cena ; sifonu in pokalicarn na 70 v. članarina za • leto 1919 zna Sa 25 K. za to dobiva vsak : član »Obrtni Vestnik« brezplačno. Olanari- ■ na se naj ooŠHe na Zadružno oisarno v | LJubliano. Martinova cesta §t. 11. j Čebelarji Selske doline pozor! Občni ! zbor Selske čcbelarske podružnice bo na ; VelikonoČni ponedeHek. tako! oo deseti . ma5i v Duštvenem Domu v Seldh. Obe- j nem bo nredaval sr. A. Btikovic. Čebelarfl, vzdramlte se in pristopite kot člani vsl do j zadnjega, da ras bo več. Sprelemali se bodo tuđi novi čtani. ZAGPEB§KA BORZA^ LDU. Zagreb. 12. aprila. Zaključni kur-zi na danainJI borz!: Denar Blazo Banka za trgovino, obrt hi dustrijo ......460 470 I Banka in hranilnica za Primorje, Sušak ... 303 540 Hrvatska eskomotna banka 1420 1430 ' Eskomotna in menfalna ban- i ka Brod, nove deln?ce . - 375 385 Hiootckama banka. Zagreb, i nove delnlce ... 381 3» ' Hrvatska fcređitna banka 1 nrv^e delnfce .... *0S V)H \ Ohrrnq banVa .... 2*2 228 pAlj^dMs^a banV*. nove đel 95 106 i pn^«va oucTca banVa nove (jMtilc? .....206 2fO ' 7*ir;»Hsf;r» Mn''?.. nr»v<* dM. — 7T.S 1 O<^^-a inri^strHff Mucf'ona — 2750 \ 4*/-°/- za!o?nice nfpotcVamc ] banke . • • • -r — JJJ . 4%*h sađott. mm* Ztfnb — Uf Nainoveiša Dorožila. (Naša posebna brzojavna poročilaj NEMSKO VESEUE. Liioern, 12. aprila. Ncmška izvesti-feljska služba z velikim veseljem razštr-Ja vesti, da se namerava Wi!son povr-i niti v Ameriko in da je posla! zavezni-kom nekak ultimatum. Koliko je na teh 1 vesteh istine, je razvidno iz že objavlje-j nih naših brzojavk. Kar Nemci razširja-! jo v nasprotju z našimi brzoiavkami preko Dunaja, je njihova izmišljotina, s katero skušaio delati razpoloženje za I sebe. Cisto narobe je, da se Vvilson In ! Lloyd Georse popolnoma ufemata, mar-! več je Lloyd George, kakor smo javili, i moral pod vplivom soplasne^a ljudske-K2L razpoloženja v Angliji napraviti korak bližie Franciji. FRANCOSKE ZAfiTEVE. Geneve, 13. aprila. Foch. Petain in Joffre *.<» poklali Clemenceau memorandum, v katerem zahtevajo vojaške sigurnosti na levem brecru Rerta in sicer z zasedenjom. Francoski senat zahteva po vzgledu an^leškecca parlamenta so-plasno t.ikšcn mir. ki bi bil vreden žrtcv in zmage. PADEREVVSKI. Geneve, 13. aprila. Paderev/ski, ki ie včera' sjovoril pred odborom četvorice, posluša danes revidirano konćno poro-Čilo poljske komisije. NEMŠKI DELEGATI. — ZVEZA NA RODO V. — GLASOVANJE. — DELAVSKA ZAKONODAJA. Geneve, 13. aprila. ->Oevre« poro-ća, da bodo nemški delegati Dripu^čeni k diskusiji o finančnih klavzulah miru sele, ko bodo sladko spreieli vse teri-j tori jalne pogoje miru. — Žcneva je j bila izbrana za sedež zveze narodov ! z glasovi Amerike. Ansrlije, Italije, Ja-ponske, Jugoslavije. Grške, Romunije in Brazilije, za franeoski oredloe (Bru-j selj), ki ie propade!, so Da elasovali ; Francozi, Belgija, Čehi, Portnccal in Ki-j tajska. — Konverciia o mednarodni I delavski zakonodaii obsetra 41 točk. Včeraj ^o jo precrtali v svečani plenarni seji komisije. WILSON. Geneve, 13. nrila. »Georsre Wa-shin^on« priđe dne 19. aprila v Brest. Dotlej bo položaj toliko poiasnen, da se bo Wilson odtočil. ali odide iz Franci je sedaj in začasno, ali pa kasneje definiti\Tio. PONESHEČEM GENERALNI ŠTRAJK V ITALIJI. Geneve, 13. aprila. Dodatno noro-čaio k generalnemu štrai^tT v Rimu. da so bile povs_o_d konsi^mlrane številne čete, ki so morale na nekaterih krajih interA'enirati. Štraik ie popolnoma pro-padel. Sicer ni res. kzr so trdili nreveč optimistični lasici listi, da štrajka sko-rai ni bHo. vendar ie pa res, da se ie nonolnoma nonesrecil m da se ie boli-^evizem izkazal za ;£rq*o sbbšega, ne^o so se Iaški vladni krosri bali. RADIĆ IN LAHI. Geneve, 1S- aprila- L.aska izvesti-1 teljska služba raz?irja nekak&en pro-: te^t hrvatske setiia^k© stranke v dere-j tih iočkali- V tem protestu stoii, đa ta j stranko ne priznara države, đa ne pri-znava clinastijc Karajrjorpiovičcv niti I od nje imenovane?.! hrvat^kega bana j in prnsi, da Eaj veliko lasko ljudstvo poma.fra hrvatskemn kmetu do njegovo republike. — fLahi bi seveda prav radi pomagali, da dobe z repnbliko vred hr-vatskega kmeta pod svoje očetovsko okrilje- Naj se Radić Ie kđaj prikaže v Primorju, ko bo osvobojeno laSkeg^a jarma, đa se mu primorski, hrvatski in slovenski kmet za mesrovo kmetsko delo primerno zahvalita-) I DF.OBNE V1STI' G^^ieve, 15- aprila. Dne 8* aprila so v Londonu nretirali 150 ruskih boljše- ■ vikov. ki jih bodo ođpravili v Busijo-J — V Svici vlada veHka nezarlovoljnost ; radi pri^otnosti bivge^a cesarja, ki se : ga vsenesi?ka propaganda poslužuje* ■ — SociMiftično časopieje objavlja ma-; nlfest ob^ojencev v procesu o general- j nera strejku- Ponavljpjo, da bodo Se -I dalj-3 delali- — Trumbić je v »Petit • Journalac irjavil, da je Jugoslavija ■ proti udruženju Avstrije z Nemčijo. — ' Amerieani so zelo Badovoljnl. k^r je I Monroe doktrina sprejeta ▼ Statut eve- ze narodov- — Francoski parlament zahteva višjo rojno odškodnino- — MešČaneko easopisje s veseljem po-»đravlja polom generalnega štrajka v Rimu- — V Berna je ustanovljena >Agence Republicainec kot nemška propagandna agencija« — >Avanti< ob-jaVlja manifest jugoslovanskih komu-nlatov. Ne pove, Kje so. — >Agencc Re-pvblicainec ravno tako razSirja vesti o komunizmu v Jugoslaviji pri malih U-Ftih, Icakor >Feuille<, »Sentinelle« in pri nemških eocialističnih listih v Svici* ^ PROTI BOLJŠEVIKOM. Geneve, 14- aprila- »FeuiUe« javlja, đa je Antanta poslala v Nemčijo t ▼jetnigka taborišCa blvfiega ruskoga ministr?kcga predsednika Lvova, naj bi med onimi mnogoštevilnimi vjetniki. ki nišo hoteli đomor, lzbral prostovolj-m b» rusko protibolieeTišk* dirUiio- JADRANSKO VPRASANJE. Gcnevet 14- aprila* -Coniere dela Ssr»« javlja danes, da priđe »italijan-sko vpražanje« v torck ali v sredo ao-pet na red* To se pravi, da se pričaku-je raeritoričca odločitev o tem vpraSa-nju ta teden (ce je ne boda zopet odložili)* Pokajanja *e vrSe že vež tednov brez pozitivne ga usoeha. Vse se vrti okrog Rek«, ker nimajo Lahi za Dalmacijo itak nič upanja- Vprašanje Trsta iu Gorice je pa popolnoma stopilo v ozadje- Ti dve mesti smerao smatrati za izgubljeni, vprašanje je nanio, koliko ne posreći resiti našega teritorija* Primerjati ie treba zadnjič javljeni intervju Trumbiea v ^Morningpost > — Lahi se povsod bahajo in izrabljajo svoj uspeh nroti boljševikom. — Lanom prijazni del pari^kega ča^opisja nada-Ijuje svojo propagando- Ameriški publicist Wairen pi^e. da bi morala Dalmacija pripasti Italiji- Dobesedno: »Če odidejo Xerari iz A Izaći je - Lorene, osta.nejo Francozi v Strassbourga in Mctzu- T:e poženetc Slovane iz Dalmacije, bodo ravno tako ostale v Dalmaciji v?.Se rna-e v Rcki, Zadra, Šibeniku, Splitu in Trogiru. Će pa ne, hodo vedno protestirale proti ođločitvi. da jih priklopite hrvatski kraljevini! Vsa Dalmacija je edina v želji, đa se združi z I tali jo ! i I^cna primera- Koliko je Warren neki dobil?) ZOPET UPAJO- : Lucern? 14- aprila« Od srede naprej ee francoeko časopi?je in javno mne-nie zopet udaja nadam- Fačunajo, da bo mir do 15- maja. Xa to je vplival Javljeni korak Llovd Georga in ugodna rešitev vprašanja saar^k© koianjo. ki pripada gospodarsko Frsnciji, politično pa zvezi narodov- KonĆno zadovo-ljuje tuđi javljena rešitev vpraSanje Gdanskega v poljskem zmislu in Činjenica, da bo nehala pogaianja z madžar-skimi boljševiki- (Naša jtoročila iz Beograda in Zazreba.') NASPROTJE MED DR. KOROŠCEM TS DR. ŠIMRAKOM? Beograd, 18- aprila- >Pravda< je dne 11- t- m- priobčila pod naslovom »Držanje Jugoslovenskog kluba« to-le notico: >Jugoslovenski klub (Dr- Korošec) je v jedni svojih zadnjih sej raz-Ipravljal o vpra-šanju, kakšno ^tališče f naj zavzame z ozirom na nove politične grupacije v Xarodnein predjetavni-štvu- Klub jje prišel do zaključka, da se grlede politične^a programa strinja s srbskim opozicionalnim blokom, oztro-ma z dosedanjo zvezo ^amostalcev. na-predniakov in demokratov; na drugi strani eo se konstatirale večje razlike med Jugo^Iov, in radikalnim klubom, I Se vecje pa med jugoslov* in narodnim I (starčevićanskim) klubom- Zato bi bilo mogoče, da priđe do združitve z novim demokratskim blokom, vendar pa je klub skleniL da za sedaj še te^a ne bo storil. marvee da si pri drži svobodne roke. ostane pa še nadalje v vladni većini in bo aktivno .«ođeloval pri vseh državnih poslih- Kot tak bo pozval v *voje okrilja in na sbdelovanje vso one elementp. ki svo;o blizu njegovemu programu- Xa to notico je izšel v »Samoupravi« demanti, ki pravi: >V včerajšnji 160. številki >Prnvde< je izšhi notica. ki poroča, kako stališče je baje zavzel Jugoslovanski klub z ozirom na novo grupacijo strank v parlamentu- Tem povodom je nas naprosil dr- Korošec v pismu z dne 11- t- m-. da priob-Čimo to-le izjavo: >Proeim vae» da iz-I volite vzeti na znanje, da je notica v 7 Pravdi-t čista mistifikacija in da je izmišljena od prve do zadnje vrstice > — Zanimivo je, da je priobcil dr. Korošec popravek v >Samoupravi<. dočim je bila notica objavljena v ^Pravdic- Kakor se zatrjuje. ?e napisal vest v >Pravđi< — podpredsednik »Jnffoslo-vanskega kluba dr* Janko Simrak« IMENOVANJE V ŽELBZNICARSKI SLU2RI. Beograd, 13- aprila- Znani železni-ški strokovnjak Leonida F r a n i ć je imenovan za nadzornika 1- razreda pri prometnem ministrstvu- ZA JUGOSLOVAN'SKE LEGI-ONARJE- Beograd. 15. aprila- Demokratski klub je sklenil v svoji zadnji seji po-zvati vse ministre, ki pripadajo Jugoslovanski demokratski stranki, naj se krepko zavzemo za interese jugoslov-prostovoljcev in legionarjev- Kakor se I zatrjuje, bo vlada odredila * poseben I kredit, iz katerega bodo dobivale pod-poro rodbine jugoslovanekih dobro-roljeev. Nadalje se bodo dobrovoljci v prvi vrsti upoštevali pri razđelitvi zemljice povodom agrarne reforme* POLOŽAJ V PARIZU. Beograd, 14. aprila. Vest da sta Maribor in CeloTec zanesljivo jugoslovan-ska. je prinesel v Beograd na povratku iz Pariza sreneral Pešić 2e pred tremi tedni. — Ta vest ni DODoJnoma točna. Kakor je bil položaj v Parizu do zadnjega časa, je Čisto gotovo, da pripade Ju-jfoslavlji ves teritorij na Stajerskem in demarkacijska crta, z majhnimt mejni-mi korekturami v nrš prid. Gotovo |e tudit da prične meja Jugoslavije v bivSi Koroški z neposrednim nadaJjevanjem meje \z bivše Štajerske. Kod bo potekla nadaljna meja na Koroškem, danes Se ni čisto gotovo, vsekakor je vest o izvršc-nem Ijndskem glasovanju na KoroŠkem, v kolikor smo to glasovanje mogli izvesti, vplivala iako usodno na mirovno konferenco. Vprašanje Reke Še ni odlo-čeno, Trst in Gorico moramo smatrati za izgubljeno, o teritoriju doslej od odlo-čitev §e ni padla. O tem so danes mo-proče samo kombinacije, pozltlvnega ne ve nikdo. Poročila tfubljanskega dopisnega uroda. BOLJSEVIZEM TUĐI NA BAVAR- SKEM PROPADBL. LDU. Weimar. 13- aprila- (WU) Po poročilu prvega armadnega voja je monakovska garnizija strmoglavila sovjetsko vlado- Vzpostavitev sovjetske vlade se sploh ne prlČakuje* Podrobnosti manjkajo. Aprovliaclja. . + prodaja »oke. Na vsako izkae-nico za moko -e dobi pol kg moke ta pecivo. Kilogram stane 4 K 66 v« Stran-kam naj se od izkaznice za moko odreže Ie desno polovico, da dobe prihodnji teden na izkaznice za moko še 1 kg moke za pecivo- -f- Prodaja krasne moke nameaio kruha- Na vsako krasno rodbin3ko legitimacijo, na katero je pritisnll proda* jalec kružne moke svojo štampilijo, se dobi za vsako osebo 1 kg kružne moke. ki stane 4 K 66 v- Strankam se smejo odvzeti Io odrezki aa sredo. 9e«rtek. petek in soboto* Kdor pa ne more vsetl naenkrat vse krušne moke. jo vzame lahko tuđi samo na jeden &U dva odreska- V tem slučaju imajo prodajalet krušae moke postopati sledeče: Na pri-mer: Na krušni legitimaciji je rpisanih 5 oseb. Ker dobi veaka oeeba po 1 kg moke. dobi stranka na 4 odrezke za sre-do, četrtek. petek in eoboto skupaj 5 kg moke- Če ne more vzeti stranka h krarn vse moke, dobi lahko na odrezek za sredo >« vee moke. torej IM kg, na odrezke za sredo in fietrtek polovico vse moke torej 3K kg itd- Na ostale 4 odrezke se bode dobilo pozneje se po 40 dkg moke za osebo, kar se pravo-časno objavi* 8 tem bode ćela krušna legitimacija izrabljena, ker ee na teko-Ce krupne legitimacije ne dobi za oeebo Ivec kot skupaj 1 kg 4O dkg moke name-sto kruha- Prisporki za centjii kruto za elane ubožne akcije z A, B in C izkaaznicami, za I. in II. uradniško skupino ter na B In C izkaznice za Moste in Vfcč se izplačajo fz-ključno ie 5e v oonedeljek 14. in torek 15. L m. in sicer dopoldne v oiesmi posveto-valnici, popoldne pri krušni komisiji na magistratu. Pozneje je vsako izplačilo iz- Ik li učeno, ker se komisija, k? izplačnie te prispevke raziđe. Zamudniki naj torej po-sledice sami sebi pripišejo. Krušno moko bcxk> prodaJaM. V r o kraj u: Na kruSne izkaznice št. I in 2 Cižman, Pred Skofijo, na krušno izkaznico St. 3 in 4 Špenko, Kopitarjeva ulica. V IF. okraju: Na krušne iskaxnice Št 5, 6 in 7 Zorman, Stari trg, na krušne izkaznice št. 8, 9 In 10 Zore Sv. Florjam ulica. V III. okraju: Na krušne izkaznice št 11, 12 in 13 Vreček, Korunova ulica, na krušne izkaznice št. 14 in 15 Velkavrh, Rimska cesta V IV. okraju: Na krušne izkaznice št 16, 17 in 18 Fajdlga, ValvazorJev trg, na kru§ne izkaznice §t. 19 in 20 Leskovec-Meden. JurČiČev trg. V V. okraju: Na krušne izkaznice št 21, 22 in 23 Zore. Dunajska cesta, na krušne izkaznice št. 24, 25 in 26 Sark. Marije Terezije cesta. V VFI. o k r a i a: Na krušne Izkai-St 27, 28 in 29 Simončič, Sv. Petra cesta, na krušrc izkaznice St 30 in 31 Mendnrer Anton, Sv. Petra cesta. V VIII. o kraj u: Na krni&e izkaznice St. 32 in 33 Skubic, Spod. ŠlSka. na kni§ne izkaznice *t. 34 in 35 Zorman, Spod. $iška. V VIII. okraitt: Na kraSne Iskaznice št. 36, 37 in 38 Šarabon, Zaloška cesta, na krušne izkaznfce št. 39t 40 in 41 Sušnik, Zatoška cesta. V IX. okrajn: Na krušne izkaznice št. 42 in 43 MarenCe, Dolenjska cesta. V X. okrajn: Na krušne izkaznice št. 44. 45 in 46 Marn, Ollnce. Prodaltlcl kruha in neki nai v torek vpraiajo vsako stranko, ako hoče meMo kruha krušno moko. Kdor hoće moko, na! se mo vrn* krušne karte in precrta krušno lefdtf-macljo na katero bode potem đobival moko v gori navedenih trjovinah. Krasile iskai-niče pa spravi prodajalec mok©, da se iz-kaže koliko Je izdal moke. Gori navođeni prodajilđ kruŠM moke naj se takoj zglase v mestno po«vetoTal-nico, ker se mora moka že ▼ sredo zjntr«1 prodafatl. Vsl orodalald »oke nai se zghise ▼ torek ob 9. nri v mestno posvetovalnfea. ker se bode Jajalo za praznike na vsako izkaznico za moko še pol fcUfi££a*na moke ra pecivo. Krtocrram moke tu kuho. kl se ć.ob\ vsakih 14 dnf se naleaže drUtf teden. Društvene vesti in prireditve. Ijero »Nebesa na zemlji«, kf Jo ie ve>- raz priredil vi§ki »Sokola Je r^selt kar najbolje. Ijrralccm ki so vCenl stopili vrvi* krat na oder In reSili svoje vloge jako dobro, vsa čast Popraviti bo treba samo n& katere nedostatke na odru. Iflrra «e oćfHJff v sredo, dne 16. aprila ob po! 8. »večer na istem prostoru. Vstopnlce se dobe pri bla-jraini od 7. naprej. — R. 5. IzdalatelJ in ođsovonđ arcdnlk: Vatenfln KopKar. Lastnisa ta tlak »Naroda« Mtraa Stran 6« „SLOVENSKI NAROD" dne 1S. april« 1919. 87. Stev. ■ ■ ^ ^£A __J ^»i« ba m ^Bt govodstva, slovenske in ntmŠkt EM nn ■ stIhIH ■ Inlrl stenografu« kot tuđi strajtplsja mllllll9l!l& IIIII^ a« sarafsaa. Znanje srbo-hrvi-■■■■■■■■■B Bllllllll Šfi ne In zmofnost samostoj. doli lili I III Ivi III III Pjevanja daje prednost Začet-11 lili I Ili lili IIIIU nicc i^ljuCene. Ponudbe z ra-imVlllIfl IV11111W htevo plaCe pod „Lj*»Utai 125" W na upr. SL Nar. 4167 V;- Kupi se vefija množina bencin a. Ponudbe na tovarno pohištva J. J. Naglas, Kongresni trg, Lfnbljana. Dano neDadonestljivo perilo u štedi samo z vporabo mila naike mllTTn^ode # 4 PbM 1310]! I Ignac Fock, ^lf |13 :4 \kB s r- Kranj. - ^Wu 11 M vsebine. Star r^anie z najmanj 3 sobam za maj, avgust ali november išče ugledna, mirna stranka (4 osebe). Eventualni posredovalec dobi visoko nagrado. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 4116 Fotografični atelje zelo dobro vpeljan v sredini mesta se s celim inventarjem takoj proda. Na reflektante kateri posedujejo čez 25.000 kron gotovine se bo oziralo. Pismene ponudbe na upravništvo Slovenskega Naroda pod „Foto atelje 4119". Javna dražba fflifcionia hlapa. Dne 15. aprila ob 10. ori dopoldna se bo vršila w sblacL'ščUi „BALKANA" na DanafaU costt |avaa dražba razoega ssskneaega blaga. Prima bosanske ie v vrečah a K 5*40 za kg netto, prodaja dokler traja zaloga, trg. in komis. del. družba „Balkan11. Vreče se zaračunajo a K 5*— za komad. 4108 ■ ^m P In I W V ■■ BaT R II Lff I ara mm LtSiii siiuAuvnjun (za mehki in trdi les), Jugo si ovan, kristjan, 42 let star, s 25letno prakso. 2e 20 let samo na vodilnem mestu zaposlen pri velikih gozdnih in 2agovnih obratih, spreten tehnični in administrativni organizator novih obra tov v mo-demem zmislu, izkušen v delavskem vprašanju, dober prodajalec in pozna-valec les kupujočega inozemstva, v govoru In p'savi zmožtn slovenskegi, srbohrvaškega, nemškega, ltalijanskega in franeoskega jezika. želi na jesen ali Se preje praatesitl alntbo. Cenj. ponudbe pod .Ooiđol in lagofal promet/ 4137* na upravništvo »Slovenskega Naroda«. <*137 Javna dražba posestva na Krasincu št. 1, „Krasinski majer" pol ure od postaje Gradac v Belokrajini, se vrši r sredo, dne 16. t. m. ob 8« ori sj» tra|, skupno ali razdeljeno v posameznih parcelah. Posestvo obsega poslopja, ca. 36 oralov najboljših njiv in travnikov. Prodajalo se bode tuđi več konj, krav, prašičev, vozov, sani, konjske oprave, par strojev, kmetsko orodje itd. Ako se prvi dan, 16. t. m., ne bode moglo vsega prodati, se vrši dražba se naslednji dan, 17. t. m. Dražbeni pogoji se razglasijo pred začetkom dražbe. Miilta dražba združenih piionarea Zalet li La*fcl trg ? LlitUai. VABILO k rednemu občnemu zboru Mite Mt Mtii mm lito ii Uiki tig i LiiSliiil ki se vrši 0IM 27. aprila 1919 ob 9. uri dopoludntj v Celju v sejnl dvorani Pcsojllnlco. DNEVNI RED: i 1. Poročilo o bilanci za. pretečeno poslovno leto in nje odo- brenje. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Slučajnosti. LAŠKI TRG, dne 9. aprila 1919. UPRAVNI SKET. § 17. pravih Vsaka delnica ima pri občnem zboru svoj glas. § 18. Delnice, za katere se hoče izvrševati pravica glasovanja, se morajo založiti najkasneje Šest dni pred občnim zborom na mestih v pozivu označenih in sicer proti legitimaci f ki se glasi na položnikovo ime n iz katere mora biti razvidno tuđi število delničarju pristoječih glasov. Založene delnice morajo biti opremljene s še nezapartlimi kuponi. § 19. pravil: Vstop k občnemu zboru je dovoljen le proti pokazilu legitimacije. Kot založna mesta delnic so določena: Pivovarna v Laftkem trgu, Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Posojilnica v Cdja, Savinjsia potojilnica v Žalcu. Enitoattai oftiaBtii £e mofoCe s stparatnim vhodom. — Ponndbe na postni predal .im* LJat-Uaaa. 4145 feQa mm mm % «3; se sprejroe aUlno. Hiana hi stanova* nje v hiši, ter peril« prosto pranja Plača po dogovora. Cetta aa K«4e!fevt iter. H 4163 Službo knjigovodje razplsuje vodstvo GosDodarske komisije za stvarno demobilizacijo. Služba je pro-vizorična in se sprejme le v knjigovodstvu praktično in strokovno izvežbana moč, ki se more izkazati z najboljšinv referencami. Službo |e treba nastopiti takoj. Vojni invalidi imajo prednost Pro- silci naj se zglasijo najkasneje do 15 t. m. v vodstvu stvarne demobilizad!e, Daiajska c. 22, vhod iz vogala Sodne ulice. Tidin dve zdrave i pita dneike jednu iznad 20 lj?t za kuharicu, đrueu izpod 20 ljet za sobaricu plaćam K SO; 60 kruna, a rosle dva meseca ćeli put, posle 6 mesed ako neće da ostane i nazad Delati nema mnogo, sami smo i žena: stara majka. Ovde se dobro živi ali odclo treba d« donesu, jer se ovde ne može kuriti. Dr. Radivot Simonovič iekar (zdrav-1 Bik) Zombor Bačka. 4171 VcC izurjenih iioilj'zaperilo se sprejme takoj pri C J. Hamann, Nestni trg. Čebulo ogroko, popolnoma tdravo nudim K 70*— za 100 kg. z vrečami vred Drosto na kolodvor Ljubljana dostavljeno. Naročita na po4tel pr«4sl **. 101 LfnbUAaa. 4(89 W Pravo krmilno^ IpesoI H priporoto H HH Z 01 ^BBjHI HH metu proti dobremu plače van ju. Ccnjene ponudbe na upr. Slov. Naroda pod .C K. 44,4lll€. . 4151 Za razdrodajo koptt IsPe tovarna ko-pit tpretnega mliiifti proti prota zanesljivegi UUIPUII viziji Po-nudbe % prima referencami se naj do-Sljeio na mTn% JvgML tovarsa ^otit ia iraflfe leataia Izdeft« ? Lati fri 2a*«..- RM9 II vc*ia množina finih brusil UM K nih kamnov znamka kaca* kakor tuđi veCja množina boljših kos oo primerno nizk h cenah Ponudbf na tvrko Mikael Omihei Vilnjt gora 4169 RoIanKi irinlnalnj '''^l^ Svetozara Veselinovića, potreban je u Beogradu jedan mladji trgovački pomoćnik i jedan korespondenta, koj' bi vo dijo i knjigovodstvo. Sfetozar J. Vcse-linoTić Malcdooska li 20 Beograd. 4153 in stanofanle 7 dvema sobama, kuhinjo ia pripadki /.a dve mirni osebi, za takoj ali za popnete. Valtntln Hopitar, sprat-aUk Slovenskoga NaroAa. Mast Gospodar, ki mi da stanovanie 1 sob in pripadki. dobi kot nagrado vsak mesec 1 kp masti Ponudbe na upr. Slov. Naroda pod .Mast*. Odrasle osebe motki ali ienske dobo takoi lahsk potel kot kolporter]! .&• čaooptsov. .t. Zglasijo naj se v upravništvu „Slovenskega Naroda.* Pojasnila o meniavl neiuosonesn tenorjo in prodaji voinega posolila dalo Anoncaa ekspodleifa Al. ■!«• t«ue, LisAlfans« Kosgrofnl trt *- IKzantio u WM obratll Da zamorem zadovoljiti v pol ni meri svoje cenjene odjemalce, sem prenredil svojo mizarsko obrt s stroj i na električni obrat Z ozi om na to prosim svoje dosedanje odjemalce, da mi ohrani}') Se nadalje svojo naklonjenost. — Dovoljujem si opoziriti vse korporacije In za- ode na svoje m?zar-stvo ter za gota vi jara isto točno in solidno postrežbo. Aadrol Krogar strojno mizarstvo, it T14 - Vltaasrlo prt L!«blfaaL >J>_#JL*>2>Z#Z<*>JL#" Krasna vmotalika roprođnkcila ▼ ▼«* kanak ZNAMENITE BROHARJEVE SLIKE USTA^OVTELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOST Visoka 66 em ta Mraka SS cm je nat-lopst okras vsako slovenska hiš: Trn fprodttkd a jo aplok aajliisa ta naj-dovrtenejsa kar jtk tmamo Ilovači. Gena s pošto kron 5-50 1flR. KHJigaRHfl'm7^ n", H ^fls^^ H In vse odpađne maSčobe af kupujo ~amj j ■ ^g ^A ■ po naiviSiih dnevnih cenah Ip^^oI TfgrBi[a m ^ Mft m m my PšBiiti. m, kinue ii ietni prodaja samo na ćele vagone od postaje Sisak za takoj veletraovlaa s sitoai la tfoftolntaU prtdalkt »aJIC W£I3S, Sisak. Ustanovljeno 1881. 37 H Trapisfovski sir se prodaja v vsaki množini po dnevnih cenah. Pismene ponudbe pod „Trapistovakl sir1' na aaoneno ©fespedlciio Al. Mato« ____________Ut, Ljubljana, Kongposnl trg. 3.____________ dKlcIOISCG večje ali manjše in ena šupa io Tsamota ▼ salom* — Naslo^ pove upravništvo Slovenskega Naroda. 411] Prida se štaka gauilora, mizica, omara za knjige, pisalna miza za dame, ogledalo z; K 2300-— in dekoracijski divan za K 850*—. Kje, pove upravni štvo Slovenskega Naroda. 41 OJ Ferdo Primožič T mizarstvo in parketi, Trunki pristal Wn. 4, ijlMjut f se priporota n nabavo ia polaganje parket©*, popnvilo in stmietj« starib podof, Iikaajc z voskom. — Sprejme se vajenec v ok io mlajSi mizarski pomoćnik, kateri ima veselje do parketarstva. PO K 8-- \š I W^M f% Po K 8-- izvrstno, iz okolice Sv. Ivan Zelina, Kašnia, Križevci i Moslavin kao i Štajersko čez ulico toči se u kleti Botola Vratnik Sv Petra cesta ite*. 25. ročno vezenih proprog *^l ■e hm vriila da« 15. I. m. ob 9. ari dopelđa« v sklaillii yBALKANc Dunajska cesta Oddajam na debelo in drotano llal rsm, izwritao sllvovko ta naJUnolio mbbIhm olfo po nalBltla casafe IVAN PERDAFf v L]nbl]ant [ii zi poDlad m obleki ako ie s prebarfaajem starih ia kemlCain či&čeojem zaaaiasli dotefe itto. Na jmodernejSe barve. prihranek denarja ===== Bltra la točna izvriitov. =====^ Pm h uM\i jirid. tovama za banranje. kmitoo BiCaoja. pranje n sirtlt-intujt peri — a#%C nfEi^sVi Towar»a i Poflanskl nasip SI. A ■V^ JU#« KCIVllt PodruinlcaiSoloflburaovaul. 4 ——^ Po&tna naročlla ao točno izvršujojo. -^i—-^ Št. 3277 **33 Pri zdravilišču v Rogaški Slatini se oddajo potom Javneg razpisa za zdraviliško dobo leta 1919 nastopni trgovski prosto proti navedenim letnim najemnim zneskom: I. Zdraviliška restavracija za 5000 K. II. Hotel „Pošta" za 8000 K. III. Trgovina z mešanim blagom v „Tržaškl hiši* za 3000 K. IV. Brivnica in česalnica v „Zagrebški hiši" za 700 K. V. Trgovina z delikatesami za 1000 K. VI. Trgovina z galanterijskim blagom za 1000 K. VII. Knjigama za 500 K. VIII. Trgovina z zlatnino in srebrnino za 500 K. XI. Trgovina z urami za 200 K« X. Krojaška trgovina za 300 K. XI. Trgovina z modnim blagom (Kokoschineggov paviljon) ; 1200 K. XII. Paviljon za prodajo peciva za 200 K. Navedene najemninske zneske je smatrati za najmanjše pi nudke, vendar poverjeništvo za javna deja pri oddaji ni vezano i najvišje ponudke. Glede morebitnega prevzema inventarja, v kolikor je last di sedanjih najemnikov, se mora novi najemnik sam pogoditi s svoji prednikom. Ponudbam, katere je vložiti do dne 20. aprila 1.1« pri poverjeništvu za javna dela v Ljubljani je poleg ponudbe n jemninskega zneska priložiti dokaze: 1. o strokovni usposoblj nosti, 2. narodnosti in 3. o zadostni visini obratne glavnice. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo zdravilišča v Rogaš Slatini ozir. so tam razvidna. V Ljubljani, dne 20. aprila 1919. Poverienistva a femn deli ' l'i-t&uZ^-iRt*,* -i. 'Jl i»Li» #W i- V* *r . V BB3 DUl k«H 9 rftf^Tnam. »1» ■ iriitvenoa pt\eca. Fdicrtrt rtttraM aeikvflitn mW*A .El«- fmmU ia »▼••]• 1 «jcg« k