Leto IX, št. 17 Ljubljana, petek 20, januarja 1928 — lxtiaja ob 4. gjMtraj. a Stane mesečno Um 25-—, ta ino-semstvo Din 40*— neobvezno. O j) asi po tarifu. Uredništvo s Ljubljana, Knatlova ulica štev. 5/L Telefon št. 2072 in 2804, ponoči tudi St. 2034. Rokopisi se ne vračajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Cena 2 Din Upravntttve: LJubljana, Krefternov« u»ca it. s*- — Telefon St. 2036. mscrmui) oddelek; Ljubljana, Prcier-nova ulica St. 4. — Telefon S t. 2497 Podružnici: Maribor, Aleksandrova St 13 — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poStnem ček. zavoda: Ljub-; iana St. 11.842 - Praha čislo 7S.180J Wfen, Nr. 105.241- ' Ljubljana, 19. januarja. V Be02rad.11 je pripravljen zopet nov udarec za Slovenijo in Slovence. To pot so se odločili, da degradirajo in ponižajo prestolico Slovenije, našo belo Ljubljano. Iz poročila, ki ga priobčuje-mo na drugem mestu, je razvidno, da je vlada g. Vukičeviča izgotovila načrt zakona o občinah in samoupravnih mestih. Ta zakoniti načrt daje Beogradu in Zagrebu posebne privilegije, ki jim gredo kot prestolicama Srbov in Hrvatov, dočim na žalost vidimo, da Ljubljana kot metropola Slovencev pri tem odlikovanju nele ni upoštevana, marveč da je potisnjena v vrsto najneznatnejših krajev v južnih krajih države. V zakonskem načrtu ni navedeno nobeno merilo za večjo avtonomijo gotovih mest. Za to se ne predpisuje niti potrebno število prebivalstva, niti kaj drugega. Ako bi bilo za priviligirano stališče potrebno samo veliko število prebivalstva, bi morala biti priviligirana tudi Subotica. Ker zanjo ni predvidena izjema, so morali biti za izjemno pozicijo Beograda in Zagreba merodajni posebni nacijonalni gospodarski in kulturni pogledi. Ako pa je temu tako. potem moramo ugovarjati in odločno protestirati, da je vladni predlog popolnoma prezrl Ljubljano. Kakor je Beograd poleg tega, da je metropola celokupne države, predvsem gospodarski in kulturni centrum Srbov, kakor se v Zagrebu steka glavna gospodarska in kulturna sila Hrvatov, prav tako je Ljubljana ognjišče vsega narodnega življenja Slovencev. Kot prestolica Slovencev se Ljubljana da primerjati samo s prestolicama Srbov iti Hrvatov in z nobenim drugim mestom v državi. Z novim zakonskim projektom je torej ogrožen predvsem princip presto-ličnega stališča Ljubljane. Ako naj bo Ljubljana potisnjena na nivo malih avtonomnih mestec v Srbiji in Črni gori. potem so vrata na široko odprta, da nam z novimi zakoni in ukrepi demontirajo v Ljubljani vse, kar danes že ima kot prestolica Slovenije, ter odrečejo vse, kar še nujno potrebuje kot kulturni in gospodarski center Slovencev. Potmi je v opasnosti obstoj ljubljanske univerze, obstoj gledališča, obstoj višjega sodišča, direkcija železnic, direkcije pošt itd. itd. Nepregledne so v svoji dalekosežnosti konsekvence. ki bi mogle nastati, ako se za Ljubljano uniči princip, da je prestolica Slovencev, odnosno tretja prestolica države. Jugoslavija nosi ime kraljevine Srbov, Hrvatov, Slovencev in dosedaj je veljalo načelo, da je Ljubljana tretja prestolica države. Zakaj hoče baš režim g. Vukičeviča Ljubljano degradirati. nam ni razumljivo; saj se Ljubljana z ničemer ni pregrešila, da bi to zaslužila. Ljubljana je še v Avstriji imela isto priviligirano stališče kakor Dunaj, Praga, Gradec ali Lvov. Ljubljanski občinski svet in ljubljanski župan sta bila desetletja edina glasnika in repre-zentanta nacijonalne misli med Slovenci, one nacijonalne ideje, ki nas je ob prevratu združila s Srbi in Hrvati. In zakaj naj bo sedaj Ljubljana v lastni, narodni državi zapostavljena, zakaj potisnjena na stališče brezpomembnega provincijalnega mesta? Kak občutek naj imajo pri tem naši neodrešeni bratje onstran granic? Načrt novega zakona o občinah ne more in ne sme biti sprejet neizpre-menjen. Tu gre za eno največjih in najvažnejših vprašanj, ki se tičejo vitalnih interesov Slovencev in če je kdaj in kje bila potrebna enodušnost Slovencev, potem je potrebna enodušnost v tem vprašanju. Tu morajo stopiti v ozadje vsi strankarski in vsi drugi ozi-ri! Celokupna Slovenija, vsi Slovenci, vse nacijonalne organizacije Slovencev in vsi stanovi se morajo zavedati, da je sedaj nastopil čas, ko gre za prestiž, čast in ponos Slovencev. Slovenija, tua res agitur! Sklicanje Narodne 1 vv« skupsane ueograd, 19. januarja, p. Po -današnjem dogovoru predsednika vlade Velje Vukičeviča in predsednika Narodne skupščine dr. Perica bo sklicana Narodna skupščina za torek 24 t. m. ob 10. dopoldne. Na prvi seji si bo Narodna skupščina določila sama dnevni red. Predsednika gg. Vukičevič in dr. Perič se še nista odločila, ali naj se na dnevni red sele Narodne skupščine 25. t. m. postavi davčni zakon, ki je že gotov, ali pa naj se forsfra delo v finančnem odboru tako da bo do sestanka Narodne skupščine Izgo-tovUen že tudi proračun, nakar bi ta prišel na dnevni red In bi bil davčni zakon odložen Hercegovci beže iz domovine Mostar, 19. jan. n. Veliko županstvo je prejelo mnogo prošenj iz raxnih krajev Hercegovine, in sicer tako od katoličanov in muslimanov, kakor od pravoslavnih, naj se jim dovoli, da. se izselijo. Posebno veliko prošenj je prišlo iz tre-hmjskega in stolškega sreza. Ljudje zahtevajo predvsem potne, liste za Ameriko in Francijo, pa večinoma za Turčijo. Davidovičeva akcija za koncentracijo Službeni komunike demokratske stranke Ugotovitev popolnega soglasja med šefi opozicije in g. Davidovičem. — Za ureditev države je nujno potreben režim široke nacijonalne koncentracije. — Okvir za spojitev obeh demokratskih strank Beograd, 19. januarja p. Danes popoldne se je vršil drugi sestanek med gg. Pribičevičem, Joco Jovanovičem in Ljubo Davidovičem. Zvečer je g. Pri-bičevič odpotoval v Zagreb, kjer se jutri sestane z g. Radičem. Zvečer je izdalo predsedstvo Demo-kratsike stranke o dosedanjih razgovorih sledeči KOMUNIKE: izmenjava misli med gg. Svetozarjem Pribičevičem, Joco Jovanovičem in Ljubo Davidovičem je dovedla do soglasne ugotovitve, da je kongres Demokratske stranke v svojih zahtevah za izboljšanje sedanjega stanja naglašal v glavnem to o čemer so predstavniki Kmečko-demokratske koalicije in zemljoradniškega kluba soglašali že poprej s šefom Demokratske stranke, ki je zahteval osnovo za koncentracijo. Ta zahteva vsebuje v prvi vrsti najnujnejšo pomoč za siromašne pokrajine, kjer so ljudje brez kruha in dela, gospodarske reforme, nujno podporo poljedelstvu v krizi, zmanjšanje in izenačenje javnih bremen, podpiranje poljedelstva potom hipotekar-nih in kratkoročnih zadružnih kreditov, strokovno usposobljenost uradništva, splošno štednjo in znižanje števila uradništva, revizijo uradniškega zakona, pri čemer naj se z boljšo izbiro izvede obenem depolitizacija državne uprave, in končno revizijo predloženega proračuna v cilju uveljav-Ijenia teh zahtev. Za izvedbo tega programa in mnogih drugih potreb ie nujno potreben režim široke nacijonalne koncentracije z zdravim parlamentarnim mehanizmom, brez čigar popolne avtoritete ni mogoče izvesti tako važnih nalog, združenih z veliko odgovornostjo. Ker ie demokratski kongres stavil g. Da-vidoviču nalogo da v cilju izvedbe teh zahtev uvede primerno akcijo, je g. Davidovič pričel razgovore s predstavnik? poedinih skupin in stopil najprej v stike z onimi, ki so že poprej zavzeli inicijativo v tem smislu in s katerimi ie prišlo že do načelnega soglasja v glavnih vprašanjih. Razgovori se bodo nadaljevali tudi z ostalimi skupinami. G. Davidovič zavzema v tej akciji inicijativo po izraženih željah kongresa in po svoji lastni zavesti dolžnosti do države brez vsake strankarske ali osebno-taktične misli in pretenzije. kakor skuša to naslikati del gotovega časopisja. Gre za široko koncentracijo. ki bo dala državi režim, dorasel tem velikim nalogam. V tem okviru se bo lahko izvršila tudi spojitev SDS z Demokratsko stranko odnosno Demokratsko zajednico v eno strankarsko celoto ali pa vsaj osnovala za-jednica tesnega sodelovanja pri izvrševanju tega programa To ie odvisno od tega, v koliko se bo na obeh straneh pokazalo soglasje v tem velikem cilju, za kateiega se g. Davidovič tudi danes neomajno zavzema, veren liniji, ki jo je obrazložil v svojem prvem pismu na predstavnike Kmečko-demokratske koalicije in zemljoradniškega kluba gg. Svetozarja Pribičeviča. Stepana Radiča in Jooo Jovanoviča. Pomen demokratskega komuilkela Napačni računi z neodločnostjo spojijo demokratske skupine. sprejemom Beograd. 19. januarja, i. V političnem položaju se beleži danes kot najvažnejši dogodek komunike, ki ga je izdalo predsedstvo demokratske stranke o programu in smernicah akcije g. Davidovima za koncentracijo demokratskih sil. Od demokratskega kongresa dalje so vladinovci stalno vzdrževali govorico. da bo g. Davidovič kljub enodušni zaupnici, ki mu jo je dala stranka in kljub naravnost diktatorskemu pooblastilu za vodstvo politike demokratske stranke, ki ga je dobil z znano resolucijo, še naprej ostal neodločen in da bo on imel samo besedo, drugi pe dejan a. Z današnjim komunikejem je predvsem g. Davidovič hotel pokazati, da je njegove neodločnosti konec in da sedaj odločno pristopa k velikemu problemu, ki je od sestanka Narodne skupščine naprej stalno na dnevnem redu. Politično je komunike velepomemben, ker povdarja načelo soglasnosti v glavnih vprašanjih državne politike s KDK, o kateri ugotavlja, da je prva začela akcijo za ustvaritev velikega demokratskega. realnega državnega programa. Kot cilj te skupne akcije označuje komunike široko koncentracijo, k] bi naj dala državi režim, ki bi bil na višini Svoje naloge. S to ugotovitvijo je istočasno izrečena obsodba nad današnjo vlado in njenim režimom. g. Davidovica. — Kako naj se — Akcija naj se izvede še pred proračuna Glede ujedinjenja demokracije ugotavlja komunike g. Davidovica, da bi se moglo to izvršiti ali s spojitvijo KDK z demokratsko stranko v enotno veliko državno stranko aH pa v veliko demokratsko zajednico. ki bi se potem pri samem delu na vodstvu države utrdila. Komunike na koncu označuje, da ta akcija, kar je naravno, še ni dozorela in da bodo r>otrebni še zaključni razgovori, povdarja pa, da ostane RO. spod Davidovič neomajno na liniji, glede katere so se on in predstavniki koalicije ter zemljoradniškega kluba sporazumeli povodom izmenjave znanih pisem oktobra meseca. V kakšnem tempu se bo sedanja akcija vršila, se da tolmačiti iz samega komunikeja, ki govori o potrebi revizije predloženega proračuna. kar pomeni, da smatra g. Davidovič. da bi bilo potrebno ves problem novega režima za našo državo rešiti, Se preden padejo definitivne odločitve o državnem proračunu. Svetozar Pribičevič se je s svojo soprogo odpeljal v Zagreb, kjer bo imel jutri razgovore s Stjepanom Radičem. V soboto se zbere ob 9. dopoldne v Zagrebu v Seljačkem domu klub KDK k plenarni seji, na kateri bodo sprejeti, kakor se zatrjuje, zelo važni sklepi. Vlada se boji zagrebške manifestacije Zagreb, 19. jan. n. Nocoj so imeli sejo člani poslovnega odbora KDK. Razpravljali so o pripravah za nedeljsko manifestacijo. Ker se je raznesla vest, da je veliki župan odredil prepoved prihoda velikih skupin seljakov v mesto, so takoj s seje vprašali šefa policije, če je to res. Sef policije ie izjavil, da ima samo nalog, presprečiti eventuelno manifestacijo po mestu, drugače pa bo policija postopala čim liberalneje-Radi tega se je poslovni odbor KDK nocoj nujno obrnil na notranje ministrstvo z zahtevo, naj se dovoli tudi manifestacija po mestu. Mita Dimitrijevič pri Radiču Zagreb, 19. jan. n. Danes je znani radikalni emisar g. Mita Dimitrijevič posetil Stjepana Radiča in se razgovarjal z njim dve uri. Gospod Dimitrijevič je na vprašanja novinarjev ponovno izjavil, da nima nobene misije in da ni stavil Stjepanu Radiču nobenih predlogov, ker ni bil zato pooblaščen. Z Radičem je imel saimo prijateljski razgovor. Kriza v zagrebškem ' nogometnem podsavezu Zagreb, 19. jan. n. Na današnji seji zagrebškega nogometnega podsaveza je cela uprava podala ostavko. Nova skupščina podsaveza bo 5. februarja. Plebiscit zaradi enega milijona Praga, 19. jan. g. Pokojni olomuški nadškof Kohn je v svoji oporoki zapustil veliko vsoto za ustanovitev univerze v Brnu odnosno Olo-mucu. Ker izvršitev oporoke ni mogoča, ker je že medtem bila ustanovljena v Brnu državna univerza, ie olomuška škoija skenila izvesti v škofiji ljudsko glasovanje,, ki naj odloči, v katero svrho naj se porabi to premoženje, ki zna-Sa nad en milijon Kč. Pred rekonstrukcijo čsl. vlade Praga, 19. januarja, h. Ker je ministrski predsednik Švehla popolnoma ozdravel, je gotovo, da bo prihodnje dni prišlo do rekonstrukcije vlade. Dosedanji trgovinski minister dr. Peroutka bo demisijoniral. Na njegovo mesto bo prišel narodno-demokrat-ski poslanec dr. Josip Matoušek. Poslanska zbornica je danes popoldne popolnoma mirno opravila svoj program. Rešenih je bilo nekaj manjših predlogov in nekaj imunitetnih zadev. Prihodnja seja bo 24. januarja. Madžarsko vohunstvo tudi v Rumuniji Bukarešta. 19. januarja, s. Oblasti so razkrile veliko madžarsko vohunsko organizacijo. Medicinec Štefan Silaj je poskusil podkupiti dve vojaški osebi mobilizacijskega urada, da bi dobil vojaške dokumente. Uvedena preiskava je dognala, da gre za zelo razširjeno zaroto, čije člani so bili večinoma madžarski dijaki, ki so si v nekem lokalu segedinske univerze medsebojno prisegli zvestobo. Več oseb je bilo aretiranih. Nekaj zarotnikov je pobegnilo. Slavnostni sprejem madžarskega primasa — slovaškega rene-gata Budimpešta 19. ian. s. Madžarski nadškof Se-redy ki je bil na potu skozi Madžarsko predmet mnogih ovacšj,' ie danes dospel v Budimpešto. Na kolodvoru ga ie v imenu vlade pozdravil prosvetni minister grof Klebelsberg in drugi oficijelni zastopniki. Grof Klebelsberg mu je izročil pozdravno pismo državnega upravnika ^orthyja. Beograd se raduje rojstva % ca Andrefa Uradno obvestilo o rojstvu. — Prestolica v zastavah. — Gra-tulacije na dvoru. — Zdravstveno stanje kraljice Marije je zelo dobro Beograd, 19. januarja, p. O rojstvu drugega sina kraljevskega para se aoznavajo naslednje podrobnosti. Takoj po porodu je bil pozvan na dvor prota Mica Ponovič, Ki ie novo rojenega princa blagoslovil in mu dal začasno ime Andrej. Novorojeno dete je težko 4 kg ter je lepo razvito in krepko. Na'bolj vesel je bil kraljevič Peter, ko so mu zjutraj sporočili, da je dobil bratca. Ob 2.20 zjutraj so se začeli razlegati po Beogradu in okolici topovski streli. Čim se ie raznesla po mestu vest o radostnem dogodku, je bila povsod sprejeta z ogromnim navdušenjem. Takoj je bila brzojavno sporočena v vsa večja, posebno garnizijska mesta, kjer so topovski streli sporočili veseli dogodek prebivalstvu. Ob 4. zjutraj je predsednik vlade g. \\a Vukičevič uradno obvestil tudi vse velike župane o rojstvu princa Andreja. 2e na vse zgodaj zjutraj so zaplapolale po vsem mestu zastave. Tekom dopoldneva so se vršile \ vseh beograjskih cerkvah zahvalne službe božje. Ljudje mnogo komentirajo de'stvo da je bil mali princ rojen na dan Bogojaf-Ijenja, kajti po stari veri so otroci, rojeni tega dne, posebno srečni. O rojstvu je bilo danes na vse zgodaj izdano nasledn:e službeno poročilo: »»Podpisani, pozvani od Nj. Vel. Aleksandra, kralia Srbov, Hrvatov in Slovencev, da prisostvujejo porodu Nj. Vel. kraljice Marije, so se sestali v kraljevskem dvoru v Beogradu zjutraj 19. januarja 1. 1928. ob 1. uri. V potrdilo je bil narejen in podpisan istega dne ta akt v dvoru Nj. Vel. kralja. V Beogradu, dne 19. januarja 1. 1928. Predsednik Narodne skupščine dr. NinH Pe- rič, s. r., r sednik ministrskega sveta Velja Vukičev.č s. r.; minister pravde dr. Dušan M. Subotič. sr. r.« Vpisovanje čestitk povodom rojstva princa Andreja v dvorno knjigo na maršalatu je trajalo danes ves dan. Eden izmed prvih se je vpisal v knjigo angleški poslanik Ke-nard. Kralj je takoj obvestil o radostnem dogodku v svoji družini svojega kurna, princa Yorškega. Izmed meščanov se je prvi vpisal v dvorno knjigo invalid g. Mirko Mahorovič. Za tem se ie vpisal vojni minister general Had-žič, nadalje pomočnik zunanjega ministra Stevan Hadžič ter razne politične osebnosti, komandanti vojaških čet v Beogradu itd. Zunanje ministrstvo je danes dopoldne brzojavno obvestilo o radostnem dogodku v kraljevi rodbini vsa naša poslaništva in konzulate v inozemstvu. O zdravstvenem stanju kraljice Marije, je bi! izdan naslednji zdravniški bilten: »Zdravstveno stanje Nj. Vel. kraUice Marije ie zelo dobro. Temperatura normalna. Mali kraljevič ima 4 kg teže. Beograd, 19. januarja 1928. Dr. L. Koen s. r. dr. 2. Zdravkovič, s. r.« Sporočilo vojski in mornarici Beograd, 19. januarja i. Kralj Aleksander je izdal naslednji ukaz vojski in mornarici: *Mo.'i dragi vojski in mornarici! Junaki! Nj. Vel. kraljica je z božjim blagoslovom rodila meni sina, danes 19. januarja 1928. Z radostnim srcem objavljam to vest svoji hrabri in pcr.osni vojski in mornarici, pošiljajoč ji svoje prisrčne pozdrave. Živela moja hrabra vojska in mornarica! Aleksander«. Nov udarec jugoslovenskemu žlvlju v Italiji Fašistična oblast je razpustila goriško «Zadružno zvezo» s 170 slovenskimi gospodarskimi organizacijami Gorica, 19. januarja 1. Prefekt je danes s posebnim ukrepom razpusti! na-čelstvo in nadzorstvo Zadružne zveze, najmočnejše slovenske gospodarske organizacije na Goriškem. S tem ukrepom oblasti, ki kaže, da se je začela sistematična demontaža gospodarskih organizacij pod Italijo živečih Slovanov, je bil zadan za Gorico hud in morda smrten udarec zadružnemu gibanju, na katerem sloni vse gospodarsko delovanje Slovencev v Julijski Krajini. V goriški Zadružni zvezi, ki je bila v rokah krščanskih socijalcev, je bilo včlanjenih približno okrog 170 slovenskih kmetijskih, gospodarskih, mlekarskih in drugih zadrug, posojilnic in hranilnic. Včlanjeni so bili v Zadružni zvezi tudi nekateri izdajatelji listov, med njimi konzorcij »Goriške Straže«. V slovenskih krogih vlada zaradi tega ukrepa nepopisno razburjenje. Da polagajo Italijani veliko važnost na ta korak goriškega prefebta, dokazuje goriško fašistično glasilo »Vedetta d' Isonzo«, ki je nocoj objavilo pre-fektov odlok in pa komentar na uvodnem mestu. B ■ Italija oe sprelema darov Senzacijonalno poročilo pariškega lista o italijanskih zahtevah napram Franciji Pariz, 19 januarja g. Rimski poročevalec lista »Pariš Midi« objavlja od merodaj-ne strani senzacijonalne izjave o italijansko-francoskib odnošajih. Ako se te izjave dejansko strinjajo z uradnim oficijelnim mišljenjem, se mora priznati, da pomenijo velik napredek za italijansko-francosko zbli-žanje. Poročevalec izjavlja med drugim, da Italija m nikoli zahtevala niti Nizze. niti Korzike, niti kake francoske kolonije. To je vse smešno, kakor ie tudi vojska med Italijo in Francijo iz vojaških in geografskih vzrokov nesmisel Italija mora plačati dolgove mora izvršiti velika gospodarska dela ter zgraditi novi režim Zaradi tega si želi samo mir in prijateljstvo s svojimi sosedi. Kar se tiče kolonij in mandatskih ozemelj, ni bil Rim nikoli tako naiven zahtevati od Francije, naj ji odstopi francosko ozemlje. Sicer pa bi bila taka zahteva edinstvena v zgodovini. Italija ne bo od nikogar sprejela darov. Vse, kar zahteva Italija na kolonijalnem polju, je zagotovilo Francije, da bo tedaj, ko bo nova mednarodna debata o kolonijalnem problemu aktualna, stala na strani Italije. Več Italija ne zahteva. Zahteva samo še, da bo Francija ostro nastopila proti protifašistom na njenem ozemlju, čeprav ti niso več nevarni fašističnemu režimu. Za kompenzacijo je Italija pripravljena dati Franciji vse garancije za varnost francoskih meja ter gospodarske kompenzacije. -gss- Nemška politika Novi minister za državno brambo. — Pred demisijo notranjega ministra. — Pričetek proračunske razprave. Berlin. 19. januarja, s. Predsednik Hin-denburg je imenoval upokojenega generala Gronnerja za Gosslerjevega naslednika. Pred tem imenovanjem je imel Hindenburg razgovore z voditelji strank, pri katerih je izjavil, da so po njegovem mišljenju pomisleki desničarskih strank neupravičeni. General Gronner bo kot minister za državno brambo vodil vojsko po njegovih intencijah. V političnih vprašanjih se bo Gronner pridružil mišljenju večine vlade. Berlin, 19. januarja, d. Kakor se izve v političnih krogih, bo notranji minister Keu-del prihodnje dni iz zdravstvenih ozirov podal demisijo. Pravi vzroki tega nenadnega odstopa še niso znani, vendar pa menijo, da hoče državna > vlada z izločitvijo tega svojega člana olajšati svoj položaj pri proračunski debati v državnem zboru. S tem odstopom bodo nemški nacijonalci prišli v precej težak položaj, ker bodo težko našli naslednika, ki bo všeč vladni koaliciji, obenem pa tudi radikalnemu krilu stranke. Berlin, 19. januarja, (be.) Državni finančni minister je v prvem čitanju državnega proračuna izjavil, da zaključuje letošnji proračun z 9 in pol milijardami deficita, kar pomenja napram prejšnjemu letu povišanje deficita za 373 milijonov mark. Minister je povdarjal, da je letošnje finančno leto prvo normalno leto glede plačila nemških reparacij in da mora plačati letos nemška država ogromne vsote. Trud, katerega je imela vlada za sestavo državnega proračuna, dokazuje, s kako resnobo skuša nemška vlada zadostiti finančnim obveznostim države. Končno je finančni minister omenil izvajanja reparacijskega agenta Gilberta Par-kerja in povdarjal, da je rešitev reparacijskega vprašanja edinole mogoča v okvirju gospodarskih zakonov. * Berlin, 19. januarja, d. Kriza v centrumu nikakor še ni rešena, skoraj se lahko reče, da se je poostrila. Voditelj državnozborske frakcije centruma G-urard se je pogajal s tajniki strokovnih organizacij, da bi mogel doseči sporazum med voditelji strokovnih organizacij in vodjo stranke dr. Marxom. Upajo, da se bo posrečilo doseči ta sporazum na ta način, da bodo ugodili kar najbolj katoliškim delavcem, zlasti tako, da se bodo upoštevale socijalne zahteve levega krila centruma. Pri prihodnjih volitvah bodo postavili tudi več kandidatov katoliških delavcev. V vodilnih krogih centruma se odločno odklanja verzija, da je v stranki nastal že tak razkol, da ga ni več mogoče preprečiti. Centrum je stranka kompromisov, ki se zlasti dobro razume na izravnan je na-sprotstev, ker je sestavljena iz različnih družabnih slojev. Vodstvo stranke in odbor stranke sta sklicana za 28. in 29. januarja v Berlin. Načrta zakonov o občinah in mestih Ljubljana zapostavljena za Beogradom in Zagrebom V notranjem ministrstvu so izdelali načrta novih zakonov o podeželskih občinah in o avtonomnih mestih. — Načrt drugega zakona prinaša Sloveniji in Ljubljani hud udarec Beograd, 19. januarja i. Kakor doznava vaš dopisnik, je vlada izgotovila načrt novega zakona o občinah ter načrt zakona o samoupravnih mestih. Zakon o občinah ima 135 členov. Veljal bo za. podeiželsike in malomestne občine. Zakon vsebuje naslednja glavna načela: Vsaka občina mora načeloma imeti najmanj 2 tisoč prebivalcev. O združevanj« ci>5im in ustanavljanju novih odloča notranje ministrstvo, ako bo to zahtevaj prizadeti občinski svet s sklepom ob navzočnosti dve tretjme občinskih odbornikov in ako je oblastna skupščina izrekla pozitivno mnenje. Občinski svet se voli po proporcu po D' Hontovem sistemu ter šteje v. občinah do 2 tisoč prebivalcev 15 članov, do 4.000 prebivalcev 18 članov, do 8.000 prebivalcev 21 članov in preko 8.000 prebivalcev 24 članov. Kandidatne liste potrjuje okrožno sodišče. Organi občine so: občinski odbor, občinska uprava, ki jo tvorijo 2 do 4 odborniki, ter predsednik občine. Nadzorstvena oblast je sreski poglavar. Ako občinski proračun določa nad 50 % doklad na neposredne davke, mora to odcbriti oblastmi odbor ako določa nad 300 % doklad, pa finančni minister. Za občinsko uradništvo določa zakon kvalifikacijo. Fakultetno izobrazbo ali dovršeno srednjo šolo in enoletno občinsko prakso ali pa nižjo srednjo šolo ter lOletno občinsko prakso. Službeno razmerje občinskih uradnikov se ravna po načelih uradniškega zakona. Proračun sestavlja občinska uprava ter ga mora vsako leto razpoložiti do 17. oktobra na Javen vipogled. Vsak volilet ima pravico vložiti k proračunu ugovore in drage pripombe. o katerih skupno s proračunom razpravlja občinski odbor, ki mora proračun odrbriti do 15. novembra. Za razsežneiše občine, ki so sestavljene h več prej?nj'h. manjših občin, določa zakon pr«leg občinske uprave še posebne krajevne zbore in odbore. Občinski odbor razpustiti sme veliki župan sanro 1. ako se ne more konstituirati, 2) ako že dve leti ni sprejel proračuna, in 3) ako se je pregrešil proti državnemu interes«. V zadnjem slučaju pa mora pristati ra razpust državni svet. V slučaju razpusta vodi gerentstvo stara občinska upra- va, ki jo politične oblasti imenujejo v sporazumu z oblastnim odborom iz vrst vo-lilcev. Zakon o avtonomnih mestih dale Beogradu hi Zagrebu posebne privilegije, dočim je tretjo prestolico Ljubljano popolnoma prezrl. Beograd in Zagreb bosta izvzeta iz delokroga velikih županov ter direktno podrejena notranjemu ministrstvu. Predsednika teh dveh mestnih občin imata položaj velikega župana, v ostalih mestih, torej tudi v Ljubljani, pa Imajo župani funkcijo sreskih poglavarjev. Za spojitev s sosednjimi občinami veljajo ista načela, kakor za podeželske občine. Volitve v mestih se vrše po enakih na čelih, kakor v podeželskih občinah. Mestni občinski odbori štejejo do 10 tisoč prebivalcev 21 članov, do 30 tisoč 25 članov, do 50 tisoč 30 članov, do 100 tisoč 45 članov in preko 100 tisoč prebivalcev 60 članov. Volitve se v vseh avtonomnih mestih vrše na en dan, in sicer redno tretjo nedeljo v avgustu. Mandati trajajo v mestih kakor v podeželskih občinah 'štiri leta. Sklepi občinskega odbora se sprejemajo z navadno večino. Volitve v odseke se vrše po proporcu. Mestu načeljuje predsednik občine z enim ali dvema predsednikoma. Ostala organizacija se ureja z avtonomnim statutom. Mesto se lahko razdeli v okraje, v katerih vodijo lokalno upravo posebni mestni uradniki v imenu predsednika. Mestni proračun potrjuje veliki župan in s pristankom državnega sveta. Za doklade, ki znašajo nad 100%, ie potrebno dovoljenje finančnega ministrstva. Vlada lahko odstavi predsednika občine: 1.) ako to zahteva večina občinskega odbora, 2.) ako zanemarja svoio službo V zadnjem slučaju pa ima predsednik pravico pritožbe na državni svet. ki ima odložilno moč. Občinski odbor sme veliki župan (v Za-gTebu in Beogradu notranji minister) razpustiti le s pristankom državnega sveta in iz istih razlogov, kakor odbore podeželskih občin. Nove volitve se moralo vršiti naj-kasne!e v treh mesecih. V času razpusta občinskega odbora upravHa občino dotedanji predsednik občine, če pa tega ne more, pa najstarejši pravni referent na magistratu. Vseh avtonomnih mest v državi je 64. i strankarstvom se uničujejo milijoni Razprava o proračunu ministrstva za šume in rudnike Finančni odbor je dopoldne sprejel proračun poštnega ministrstva. — Žalostne slike o razmerah v upravi naših šum in rud- ni kov Beograd, 19. januarja r. Dopoldne-je finančni odbor nadaljeval razpravo o proračunu ministrstva za pošte in brzojav. Prvi je govoril posd. dr. Ljudevit Krajač, ki je predvsem zahteval pojasnila o polaganju kablov in o pariški konvenciji. Posl. Andri-ja Radovlč je govoril o razmerah v Črni gori, posl. Čeda Mihajlovlč pa o slabih komunikacijah v Dalmaciji, zlasti na otokih. Minister Kocič je v svojem zaključnem govoru izjavil, da bosta na Cetinju in v Splitu ustanovljena inšpektorata namesto ukinjenih poštnih direkcij. Po kablu bosta Beograd in Zagreb zvezana s 40. progami. Opoldne je bil proračun ministrstva za pošte in brzojav sprejet z večino glasov, nakar je prišel na razpravo proračun ministrstva za šume in rudnike. Razpravo je otvoril minister za šume in rudnike g. dr. A. Mijovič z daljšim ekspo-zejem, v katerem je uvodoma naglašal, da je pretežni del izdatkov določen za personalne izdatke. Obširno je govoril tudi o znanih aferah pri eksploatacijskih pogodbah. Izjavil je. da je takoj ko je dobil prve vesti o zlorabah odredM posebno preiskovalno komisijo, ki je odšla sedaj na lice mesta, da tam izvede preiskavo. Zato prosi, da se o tej aferi zaenkrat ne govori. Minister je dalje sporočil, da bo v najkrajšem času predložen Narodni skupščini nov gozdni zakon; izdeluje se tudi uredba o komer-čijalizaciji rudnikov. Debato je otvoril z daljšim govorom semljoradnik Tupanjanin, ki se je obširno bavil z raznimi aferami pri eksploataciji šum v Bosni. V komisijo, ki naj izvede preiskavo, nima zaupanja, ker njeni člani niso strokovnjaki. Na popoldanski seji je prvi govoril radi-čevec dr, Gjuro Šutej, ki je govoril zlasti o razmerah v Bosni in Hercegovini, kjer ima država ogromna bogastva. v gozdovih in rudnikih. Kljub tema se dogaja, da umirajo v Bosni in Hercegovini ljudje od lakote. Tudi proračun ministrstva za šume favorizira posamezne pokrajine v škodo drugih. Pokrajine, ki plačajo najmanj, dobe največ, pokrajine pa, ki prinašajo državi največ dobička, dobe najmanj. Dohodki gozdov v Srbiji so izkazani v proračunu s 17 milijoni, izdatki pa znašajo 19 milijonov. V Bosni in Hercegovini znašajo dohodki 87 milijonov, izdatki pa 22 milijonov, torej obstoja suficit 65 milijonov, ki se bo uporabil v drugih pokrajinah. Dohodki Hrvatske so proračunami na 55 milijonov, izdatki na 14 milijonov, torej zopet 42 milijonov v korist ostalih krajev. Dohodki gozdov iz Slovenije.-so izkazani s 3,800.000, izdatki z 2,900.000 za Vojvodino dohodki 8,300.000, izdatki 3,500.000 itd. Še slabša ie slika, ako se upošteva število osobia. Hercegovina Ima 2.700.000 ha gozdov, kljub tema pa ima enako število gozdarskih organov, kakor Srbija, ki ima za cel milijon hektarjev manj gozdov. Razen tega so vsi n>žji organi ministrstva za šume v SrbFi prevedeni v zvantčnlke, v Besni In Hercegovini p* so le služiteltt in dnevničarji. Dalje ie dr. šutei govoril o stra hovitem partizanstvu, ki vlada med gozdar- skimi organi v Bosni i izvršenih volitvah je občinski svetnik g. dr. Šalamun podal v imenu Naprednega kluba (SDS in NSS) izjavo, v kateri je uvodoma naglasil, da bi bil pri današnjih volitvah lahko izvoljen za podžupana mesto Nemca s slovenskimi glasovi kandidat, ki bi ga bili predlagali SLS in NRS. Z obžalovanjem pa mora ugotoviti, da sta bila župan in podžupan izvoljena s pomočjo nemških glasov in to v času, ko obhajamo dvajsetletnico zgodovinskih sep-temberskih dogodkov in desetletnico našega narodnega osvobojenja in uje-dinjenja v nacijonalni državi. Napredni občinski klub bo nadaljeval borbo za osamosvojitev ptujskih Slovencev na političnem in gospodarskem polju. Ta izjava je zlasti razburila novoizvoljenega župana, ki je rekel, da bo na prihodnji seji nanjo odgovoril, in pa vodjo tukajšnjih radikalov g. kontrolorja Smerduja, ki se je tudi zelo razvnel. Seja ministrskega sveta Beograd, 19. januarja, p. Nocoj se je zopet vršila seja ministrskega sveta. Seja se je po zatrjevanju ministrov bavila izključno z amandmani za finančni zakon. Na razpravi so bili tudi amandmani glede naknadnih kreditov gledališč v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Sprejet je bil dalje amandman, ki daje prometnemu ministru večjo kompeten-co pri gradbi novih prog, ministru za javna dela pa pri gradbi novih cest. Obširno je razpravljal ministrski svet tudi o oblastnih proračunih, pri čemer je ugotovil, da so mnoge oblasti pri sestavi proračunov prekoračile svoj, po zakonu jim določen delokrog. Zakaj dobe tudi 3. številko revije »Življenje in svet44 še vsi Jutrovi naročniki V Ljubljani. Mariboru in Celju smo dobili nešteto pozivov, naj tedensko revijo «Življenje in svet» naročnikom «Jutra» kar naprej pošiljamo, češ da bodo plačali naročnino zanjo obenem z naročnino «Jutra», ko pride naš inka-sant na dom. Zlasti ljubljanski naročniki «Jutra» se sklicujejo, da se samo po sebi razume, da hočejo biti tudi naročniki na «Življenje in svet», pa da naj zato prihranimo njim in samim sebi skrb in delo za posebne prijave zaradi naročnine. Izven Ljubljane, Maribora in Celja pa je položaj ta, da smo dobili dosedaj od naročnikov «Jutra» že več tisoč naročnin za «Življenje in svet». Naročnina prihaja vsak dan in iz številnih dopisov, ki smo jih prejeli od naših prijateljev, sklepamo, da je večji del naročnin še na potu. Ker uprava pri najboljši organizaciji in volji ni mogla zmagati pregleda in sortiranja ogromnega števila prijav in vplačil, ki so došla zadnji teden za naše liste, smo se odločili, da tretjo številko »Življenja in sveta» pošljemo še vsem naročnikom «Jutra», ker menimo, da bo s tem najlažje ustreženo željam in potrebam interesentov. Vse one, ki se ne nameravajo naročiti na <Življenje in svet» pa nujno prosimo, da naj tretjo številko te revije, ki jo prejmejo po pošti jutri, vrnejo z opazko: Nazaj, da nam tako prihranijo delo in troške za eventualno »pošiljanje revije v prihodnje. Kdor bi videl vrvenje in napore, ki jih imamo v upravi naših listov začetkom leta, bi takoj razumel velike težave, ki so nastale v tem. da ne moremo vsem takoj ustreči. V enem ah dveh tednih upamo, da bomo zmagali vse delo. na kar bomo zopet mogli v upravi naših listov izvrševati vsa naročila vsak dan sproti. Za »Življenje in svet* je treba pomisliti še to, da je to povsem nova uvedba naročevanja, ki jo je v obstoječih razmerah nemogoče preko noči usposobiti in urediti za brezhibno poslovanje. Prosimo zato za blagohotno potrpljenje! Pred demaršo Male antante V Bukarešti zatrjujejo, da se strinjajo s Prago in Beogradom. Zanimivi argumenti proti preiskavi s strani Društva narodov« Oiicijelni komunike o monoštrski aferi Bukarešta, 19. januarja, s. »Orient- Radio* poroča, da so pogajanja med Bukarešto, Prago hi Beogradom glede monoštrske zadeve skoraj končana. V kratkem se pričakuje korak Male antante. Bukarešta. 19. januarja, g. O skupni demarši ministrov Male antante glede monoštrske afere piše poloficijelni «V i-torul»: Ni res, da Rumunija ne bo sodelovala pri demarši Male antante. Sedaj se vršijo med Prago. Beogradom in Bukarešto razgovori, da se najde najboljša rešitev tega vprašanja. «A d e-veruU pa piše: Rumunija še ni zavzela končnoveljavnega stališča v tem vprašanju, ker se je tozadevna korespondenca treh držav Male antante zakasnila. Ta zakasnitev je imela svoj vzrok v tem, da namestnik zunanjega ministra Titulesca, ki biva v Italiji, notranji minister Duca ni hotel sam prevzeti odgovornosti ter je poslal vsa pisma, note in odločitve ministru Ti-tulescu. Ženeva, 19. januarja, s. V zadevi tihotapstva orožja na Madžarsko Mala antanta dosedaj še ni storila oficijelne-ga koraka pri tajništvu Društva narodov. Kakor doznava švicarski «Press-telegraph», se zdi. da je gotovo, da se bo Svet Društva narodov ne glede na rezultat avstrijske m madžarske preiskave bavil s to zadevo. Pariz, 19. januarja, s. Pertinax piše, da se proti Madžarski nikoli ne bo sklenila zaradi tihotapstva orožja kontrela Društva narodov, in sicer zato, ker postopanje za investigacijo Društva narodov še ni določeno in tudi ne iz političnih razlogov. Nemčija bo odklonila vsako preiskavo, ker noče ustvariti pre-cedenčnega slučaja. Anglija bo odklonila. ker ne bo hotela ogrožati svojih interesov na Madžarskem, Italija pa tudi. ker je sama zapletena v to afero. Obstoja pa vprašanje, ali se bo dala Mala antanta ustrašiti po takih argumentih. Berlin, 19. januarja, h. se bavi v uvodnem članku z zadnjimi govori jugoslo-venskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra in pravi: Jasno je, da sd Jugoslavija oborožuje za vojno proti izven-balkanski državi, ki je v zadnjem času naš polotok izbrala za svoje ekspanzijsko ozemlje. Zadnja dva govora ministrskega predsednika in zunanjega ministra Jugoslavije sta samo poizkusa ustrahovanja, da bi se pridobila Bolgarija za vojno udeležbo na jugoelovenski strani. «JUTRO» št. 17. Petek 20. I. 1927. Načrta zakonov o občinah in mestih Ljubljana zapostavljena za Beogradom in Zagrebom V notranjem ministrstvu so izdelali načrta novih zakonov o podeželskih občinah in o avtonomnih mestih. — Načrt drugega zakona prinaša Sloveniji in Ljubljani hud udarec Beograd, 19. januarja i. Kakor doznava vaš dopisnik, je vlada izgotovila načrt novega zakona o občinah ter načrt zakona o samoupravnih mestih. Zakon o občinah ima 135 členov. Veljal bo za- podeželske in malomestne občine. Zakon vsebuje naslednja glavna načela: Vsaka občina mora načeloma imeti najmanj 2 tisoč prebivalcev. O združevanju občin in ustanavljanju novih odloča notranje ministrstvo, ako bo to zahteval prizadeti občinski svet s sklepom ob navzočnosti dve tretjtoie občinskih odbornikov in ako je oblastna skupščina izrekla pozitivno mnenje. Občinski svet se voli po proporcu po D' Hontovem sistemu ter šteje v občinah do 2 tisoč prebivalcev 15 članov, do 4.000 prebivalcev IS članov, do 8.000 prebivalcev 21 članov in preko 8.000 prebivalcev 24 članov. Kandidatne liste potrjuje okrožno sodišče. Organi občine so: občinski odbor, občinska uprava, ki jo tvorijo 2 do 4 odborniki, ter predsednik občine. Nadzorstvena oblast je sreski poglavar. Ako občinski proračun določa nad 50 % d-oklad na neposredne davke, mora to odcbriti oblastni odbor ako določa nad 300 % doklad, pa finančni minister. Za občinsko uradništvo določa zakon kvalifikacijo. Fakultetno izobrazbo ali dovršeno srednjo šolo in enoletno občinsko prakso ali pa nižjo srednjo šolo ter lOletno občinsko prakso. Službeno razmerje občinskih uradnikov se ravna po načelih uradniškega zakona. Proračun sestavlja občinska uprava ter ga-mora vsako leto razpoložiti do 17. oktobra na javen vpogled. Vsak volilefc ima pravico vložiti k proračunu ugovore in druge pripombe, o katerih skupno s proračunom razpravlja občinski odbor, ki mora proračun odobriti do 15. novembra. Za razsežneiše občine, ki so sestavljene h več prejšrj:h. manjših občim, določa zakon porteg občinske uprave še posebne krajevne zbore ln odbore. ObčinskI odbor razpustiti sme veliki župan samo 1. ako se ne more konstituirati, 2) ako že dve leti ni sprejel proračuna, in 3) ako se je pregrešil proti državnemu interesu. V zadniem slučaju pa mora pristati na razpust državni svet. V slučaju razpusta vodi gerentstvo stara občinska upra- va, ki jo politične oblasti imenujejo v sporazumu z oblastnim odborom lz vrst vo-lilcev. Zakon o avtonomnih mestih daje Beogradu in Zagrebu posebne privilegije, dočim je tretjo prestolico Ljubljano popolnoma prezrl. Beograd in Zagreb bosta izvzeta iz delokroga velikih županov ter direktno podrejena notranjemu ministrstvu. Predsednika teb dveh mestnih občin Imata položaj velikega župana, v ostalih mestih, torej tudi v Ljubljani, pa Imajo župani funkcijo sreskih poglavarjev. Za spojitev s sosednjimi občinami veljajo ista načela, kakor za podeželske občine. Volitve v mestih se vrše po enakih načelih. kakor v podeželskih občinah. Mestni občinski odbori štejeio do 10 tisoč prebivalcev 21 članov, do 30 tisoč 25 članov, do 50 tisoč 30 članov, do 100 tisoč 45 članov in preko 100 tisoč prebivalcev 60 članov. Volitve se v vseh avtonomnih mestih vrše na en dan, ln sicer redno tretjo nedeljo v avgustu. Mandati trajajo v mestih kakor v podeželskih občinah 'štiri leta. Sklepi občinskega odbora se sprejemajo z navadno večino. Volitve v odseke se vrše po proporcu. Mestu načeljuje predsednik občine z enim ali dvema predsednikoma. Ostala organizacija se ureja z avtonomnim statutom. Mesto se lahko razdeli v okraje, v katerih vodijo lokalno upravo posebni mestni uradniki v imenu predsednika. Mestni proračun potrjuje veliki župan In s pristankom državnega sveta. Za doklade, ki znašajo nad 100%, ie potrebno dovoljenje finančnega ministrstva. Vlada lahko odstavi predsednika občine: 1.) ako to zahteva večina občinskega odbora, 2.) ako zanemarja svoio službo V zadnjem slučaju pa ima predsednik pravico pritožbe na državni svet. ki ima odložilno moč. Občinski odbor sme veliki župan (v Zagrebu in Beogradu notranji minister) razpustiti le s pristankom državnega sveta ln iz istih razlogov, kakor odbore podeželskih občin. Nove volitve se morajo vršiti naj-kasne'e v treh mesecih. V času razpusta ob-činskega odbora upravlja občino dotedanji predsednik občine, če pa tega ne more, pa najstarejši pravni referent na magistratu. Vseh avtonomnih mest v državi ie 64. i strankarstvom se unicuiefo Razpi milijoni >rava o proračunu ministrstva za šume in rudnike Finančni odbor je dopoldne sprejel proračun poštnega ministrstva. — Žalostne slike o razmerah v upravi naših šum in rud- Beograd, 19. januarja r. Dopoldne *je finančni odbor nadaljeval razpravo o proračunu ministrstva za pošte in brzojav. Prvi Je govoril posd. dr. Ljudevit Krajač, ki je predvsem zahteval pojasnila o polaganju kablov in o pariški konvenciji. Posl. Andri-ja Radovič je govoril o razmerah v Črni gori, posl. Čeda Mihajlovlč pa o slabih ko-nnunikacijah v Dalmaciji, zlasti na otokih. Minister Kocič je v svojem zaključnem govoru izjavil, da bosta na Cetinju in v Splitu ustanovljena inšpektorata namesto ukinjenih poštnih direkcij. Po kablu bosta Beograd in Zagreb zvezana s 40. progami. Opoldne je bil proračun ministrstva za poŠte in brzojav sprejet z večino glasov, na-kaT je prišel na razpravo proračun ministrstva za šume in rudnike. Razpravo ie otvoril minister za šume in rudnike g. dr. A. Mijovič z daljšim ekspo-zejem, v katerem je uvodoma naglašal, da je pretežni del izdatkov določen za personalne izdatke. Obširno je govoril tudi o znanih aferah pri eksploatacijskih pogodbah. Izjavil je. da je takoj ko je dobil prve vesti o Zlorabah odred;l posebno preiskovalno komisijo, ki je odšla sedaj na lice mesta, da tam izvede preiskavo. Zato prosi, da se o tej aferi zaenkrat ne govori. Minister je dalje sporočil, da bo v najkrajšem času predložen Narodni skupščini nov gozdni zakon; izdeluje se tudi uredba o komer-djalizaciji rudnikov. Debato je otvoril z daljšim govorom zemljoradnik Tupanjanin, ki se je obširno bavil z raznimi aferami pri eksploataciji šum v Bosni. V komisijo, ki naj izvede preiskavo, nima zaupanja, ker njeni člani niso strokovnjaki. Na popoldanski seji je prvi govoril radi-česvec dr. Gjuro Šutej, ki je govoril zlasti o razmerah v Bosni in Hercegovini, kjer ima država ogromna bogastva v gozdovih in rudnikih. Kljub tema se dogaja, da umirajo v Bosni In Hercegovini ljudje od lakote. Tudi proračun ministrstva za šume favorizira posamezne pokrajine v škodo drugih. Pokrajine, ki plačajo najmanj, dobe največ, pokrajine pa, ki prinašajo državi največ dobička, dobe najmanj. Dohodki gozdov v •Srbiji so izkazani v proračunu s 17 milijoni, izdatki pa znašajo 19 milijonov. V Bosni in Hercegovini znašajo dohodki 87 milijonov, Izdatki pa 22 milijonov, torej obstoja snficit 65 milijonov, ki se bo uporabil v dragih pokrajinah. Dohodki Hrvatske so preračunani na 55 milijonov, izdatki na 14 milijonov, torej zopet 42 milijonov v korist ostalih krajev. Dohodki gozdov iz Slovenije, .so izkazani s 3,800.000. izdatki z 2,900.000 za Vojvodino dohodki 8,300.000, izdatki 3.500.000 itd. Se slabša ie slika, ako se upošteva število osobia. Hercegovina Ima 2.700.000 ha gozdov, klltfh tema pa Ima enako število gozdarskih organov, kakor Srbija, ki Ima za cel milijon hektarjev manj gozdov. Razen tega so vsi n'žji organi ministrstva za šume v SrbTl prevedeni v zvanfčnlke, ▼ Bosni In Hercegovini p« so le služiteHf In dsevalčarii. Dalje ie dr. šutei govoril o stra hovitem partizanstvu. ki vlada med gozdar- nikov...... skimi organi v Bosni in Hercegovini. Hrvati in drugi neradikali se mečeio na cesto ter upokoiuiejo po 10 in 20 'etih službe, na njihova mesta pa se nostavliaio radikalski partizani. Strankarstvo podoira ministrstvo samo, tako da ie vsaka akciia za depolitizacij šumske uprave brezuspešna. Dr. Šutej ie govoril tudi o strahovitem neredu, ki vlada v državnem rudniku v Zenici Proračun ne izkazuie. koliko je vlada vložila v to podietie. koliko znašaio dolgovi podjetja, kakšne dividende se izplačujejo in kako velik ie proračun rudnika. Enako neurejeno gospodarstvo obstoja tudi pri velikih šumskih industrijah v ostalih delih države. Iz proračuna ni razvidno, ali so ta podjetja pasivna ali aktivna in kolika ie njihova vrednost. Kako se gospodari, drastično kaže tudi slučaj nekega Petronijeviča katerega ie načelnik ministrstva za šume Miškovič imenoval za direktorja računovodstva v položaju I. kat. 5. skup., glavna kontrola pa ga ie prevedla na položaj računskega pripravnika III. kat 3. skupine! Ta in drugi slučaji, ki jih je navedel poslanec dr. Šutej so napraJvili na ves finančni odbor prav porazen utis. Radikal Čeda Mihailovič se ie v svojem govoru zavzemal za depolitizaciio šumske uprave, radičevec g. Pa s ar i č na se je obširno bavil z zlorabami šumskih organov in kritiziral neraciionalno gospodarstvo v državnih gozdovih, zlasti v okolici Plitvič-kih jezer. Na konkretnih primerih je dokazal, da vodi minister oo vsem napačno personalno politiko ter odpušča sposobno uradništvo, da lahko nastavi partizane. Posl. dr. Žerjav je nato v skoraj enournem govoru obširno razpravljal o vseh panogah resora za šume in rude. Finančni odbor ie napeto sledil njegovim izvaianiem. iz katerih se ie zrcalilo, globoko poznavanje materije in vladajočih razmer. Uvodoma se ie bavil s proračunom direkcije šum ter ugotovil, da ie proračun sestavljen tako diletantsko. da dela vtis slabo narejene naloge petošolca ali pa brošure. Mnogo boljši je proračun direkcije rud. Proračun ene kakor druge pa ne odgovarja stvarnim potrebam In izkazuje manjše izdatke. kakor pa so v resnici. Govori se, da se vrši to z ozirom na inozemstvo in nam nai bi olajšalo najetje posojil. Mnogo pravilneje pa bi bilo. da se izkažeio taktični izdatki in dohodki, ker bo to boli dvignilo zaupanje inozemstva. V svojih nadalinih izvajanjih opozarja govornik na škodliivost vpliva inozemskega kapitala na rudarska podietra in zahteva, da se omogoči državnim podjetjem več'a avtonomija, ki naj z moderno, po trgovskih načelih vodeno upravo omogoči gospodarsko sanacijo in lzboI;šanJe. Nato je dr. Žerjav obširno govoril o vprašanju bratovskih skladnic in opozarjal na obupni položaj rudarskih upokojencev, ki prejemajo sedaj komaj 80 dinarjev letne pokojnine, četudi ee vplačevali svoje prispevke v zlati valuti. Govornin se toplo zavzema za izboljšanje njihovega položaja in povdarja, da je humanitarna in nacijonalna dolžnost države, da tem revežem pomaga. Predlaga, da se priznajo upokojencem bratovskih skladnic posebne dra-ginjske doklade, za katere naj sorazmerno prispeva država, ki pa naj prisili tudi podjetja, da zadoste svojim dolžnostim, ker je znano, da so delavci v svetovni vojni propadli, lastniki rudnikov pa so oridobili tudi pri valorizaciji. Sploh pa naj se posveča rudarjem večja pozornost in naj se zlasti v državnih rudnikih ne reducirajo strokovnjaki. Nato je poslanec dr. Žerjav obširno razpravljal o načinu dobave soli in kritiziral dejstvo, da še vedno plačujemo razne komisije, ki potujejo po inozemstvu in nakupujejo sol, dočim bi naša domača solarna na Kreki lahko krila ne le vse potrebe naše države, marveč producirala sol tudi še za izvoz. Govornik predlaga, naj da uprava monopolov na razpolago potreben kapital za modernizacijo tega podjetja. Ta načrt je skušal izvesti že takrat, ko je sam upravljal ta re-sor, vendar pa pri upravi monopolov ni našel potrebnega razumevanja. Če bi se ta načrt izvršil že takrat, bi država do danee prihranila že težke milijone, prebivalstvo pa bi imelo dobro in zdravo sol, ne pa, kakor sedaj, ko dobiva n. pr. Slovenija morsko sol, ki je ne more rabiti. Glede proračuna za šume dokazuje, da bodo dohodki za 40 milijonov manjši, kakor pa so predvideni ter naglasa, da finančna sanacija ne obstoja v tem, da se predlagajo napačni proračuni. Apelira na večino, naj pokaže toliko moralne sile, da vrne fiktivni proračun vladi v revizijo. Govornik dalje dokazuje škodljivost partizanstva in zlorab političnih oblasti ter pledira za depolitizacijo celokupne državne uprave. Izjavljajoč, da je to glavna zahteva kmečko-demokratske koalicije in da se njegova stranka odreka vsaki koristi v interesu velike ideje depolitizacije uprave. Ker se je tudi radikal gosp. Ceda Mihajlovič izjavi! za depolitizacijo, misli, da bi bilo to vprašanje kmalu rešeno, če osvoji to naziranje celokupni radikalski klub. Govornik navaja primere partizanstva pri postavljanju uradništva in navede med drosrim primer iz Slo-t eni je. kjer so bili za Božič brzojavno upokojeni štirje gozdarji, da so bili lahko na njihov račun nastavljeni v Srbiji štirje strankarski eksponenti. Nesmiselne redukcije šumskih nadzornikov, so rodile ogromno škodo in so tudi letošnji požari v Bosni in Hercegovini, kjer je zgorelo za nad 140 milijonov Din gozdov, to dovolj jasno pokazali. Končno se je poslanec dr. Žerjav bavil z valorizacijo pogodb v Bosni in z najnovejšo afero ter zavrača ministra, češ, naj se o tem ne govori, povdarjajoč, da molk ne bi bil niti v državnem, niti v interesu ministra samega, marveč da je potrebna temeljita in uujna preiskava. Komisija, ki jo je imenoval minister, dani nalogi ne bo mogla zado-sliti, ker v komisiji ni strokovnjakov. Zato predlaga, naj minister pristane na anketo finančnega odbora, ki bo preiskavo hitro in temeljito izvršila. Seja je bila nato zaključena in se razprava jutri dopoldne nadaljuje. Napoved popravka g. Jelačina Včerajšnji »Slovenecc napoveduje, da nam bo g. Jejačin poslal z ozirom na naše poročilo o njegovem, incidentu v Beogradu popravek. Dosedaj ga še nismo prejeli in prav radovedni smo nanj. Ako hoče g. Jela-čin z uspehom kaj popraviti, mora zanikati, da sta gg, ministeT. Spaho in načelnik To-sič povdarjala, da so slovenski gospodarski krogi zadovoljni z oblastnimi davki in taksami, ter mora zanikati, da je g. Tosič pred deputacijo gospodarskih organizacij, pokazal pismo g. Jelačina na .g. dr. Natlačena, s katerim predsed. Zbornice TOI izraža soglasje, z novimi oblastnimi davščinami. Popravek vsake druge vsebine bi bil le izbe-gavanje od jedra, vprašanja dvoličnosti igre in jalov poskus s popravkarstvom spraviti javnost v zmoto. Najmanj kar lahko upamo je, da g. Jelačin ni tako drzen, da bi skušal s popravkom utajiti svoje lastno g. dr Natlačenu pisano pismo, kakor tudi ne more utajita svoje prisotnosti v deputaclji pri g. Tosičn. Volitev župana v Ptuju Nemec izvoljen z glasovi klerikalcev In radikalov za podžupana. Ptuj, 19. januarja. Danes se je zbral v mestni posvetovalnici novoizvoljeni občinski svet k svoji prvi seji, katero je otvoril s pozdravom novoizvoljenih občinskih svetnikov gerent vladni tajnik g. Zavadlal. Z ozirom na vesel dogodek v kraljevskem domu je pozval pred prehodom na dnevni red občinske svetnike, da za-kličejo kraljevski rodbini trikratni «Zi-vijol* Kot najstarejšega svetovalca je pozval nato Nemca g. Steudteja, naj prevzame predsedstvo. G. Steudte se je takoj odzval pozivu in poskušal pre-čitati nekak pozdrav, kar pa se mu je slabo posrečilo, ker slovenščine ni znal niti čitati, tako da ga ni mogel skoro nihče razumeti. Na poziv predsedujočega, naj kdo predlaga skrutinatorje, se je oglasil takoj Nemec g. Spruschina ter. da se takoj dokumentira kleroradikalsko-nem-ški pakt. predlagal za skrutinatorje od SLS g. Praša. od Nemcev g. Damischa, sina bivšega restavraterja Uubljanske Kazine. Overovateljev zapisnika ni rme-noval, temveč takoj odredil volitve župana. Kandidat kleroradikalsko - nemške skupine g. Miha Brenčič ie dobil pri prvem glasovanju 15 glasov, t. j. glasove SLS, NRS in Nemcev, dočim sta gg. dr. Šalamun s 6 in Josip Segula s 4 glasovi ostala v manjšini. S tem je bil izvoljen za župana g. Miha Brenčič, ki je izjavil, da sprejme izvolitev, ter se kratko zahvalil za izkazano mu zaupanje. Takoj nato se je izvršila volitev podžupana, pri kateri je dobil kandidat večine Nemec g. Pavel Pirich 14 glasov (sam je oddal svoj glas za dr. Fichten-aua) in bil s tem Izvoljen za podžupana. Bo izvršenih volitvah je občinski svetnik g. dr. Šalamun podal v imenu Naprednega kluba (SDS in NSS) izjavo, v kateri je uvodoma naglasil, da bi bil pri današnjih volitvah lahko izvoljen za podžupana mesto Nemca s slovenskimi glasovi kandidat, ki bi ga bili predlagali SLS in NRS. Z obžalovanjem pa mora ugotoviti, da sta bila župan in podžupan izvoljena s pomočjo nemških glasov in to v času, ko obhajamo dvajsetletnico zgodovinskih sep-temberskih dogodkov in desetletnico našega narodnega osvobojenja in uje-dinjenja v nacijonalni državi. Napredni občinski klub bo nadaljeval borbo za osamosvojitev ptujskih Slovencev na političnem in gospodarskem polju. Ta izjava je zlasti razburila novoizvoljenega župana., ki je rekel, da bo na prihodnji seji nanjo odgovoril, in pa vodjo tukajšnjih radikalov g. kontrolorja Smerduja, ki se je tudi zelo razvnel. Seja ministrskega sveta Beograd, 19. januarja, p. Nocoj se je zopet vršila seja ministrskega sveta. Seja se je po zatrjevanju ministrov bavila izključno z amandmani za finančni zakon. Na razpravi so bili tudi amandmani glede naknadnih kreditov gledališč v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Sprejet je bil dalje amandman, ki daje prometnemu ministru večjo kompeten-co pri gradbi novih prog, ministru za javna dela pa pri gradbi novih cest. Obširno je razpravljal ministrski svet tudi o oblastnih proračunih, pri čemer je ugotovil, da so mnoge oblasti pri sestavi proračunov prekoračile svoj, po zakonu jim določen delokrog. Zakaj dobe tudi 3. številko revije »Življenje in svet" še vsi Jutrovi naročniki V Ljubljani. Mariboru in Celju smo dobili nešteto pozivov, naj tedensko revijo «2ivljenje in svet* naročnikom «Jutra» kar naprej pošiljamo, češ da bodo plačali naročnino zanjo obenem z naročnino «Jutra», ko pride naš inka-sant na dom. Zlasti ljubljanski naročniki «Jutra» se sklicujejo, da se samo po sebi razume, da hočejo biti tudi naročniki na «Življenje in svet*,, pa da naj zato prihranimo njim in samim sebi skrb in delo za posebne prijave zaradi naročnine. Izven Ljubljane, Maribora in Celja pa je položaj ta, da smo dobili dosedaj od naročnikov «Jutra» že več tisoč naročnin za «Življenje in svet». Naročnina prihaja vsak dan in iz številnih dopisov, ki smo jih prejeli od naših prijateljev, sklepamo, da je večji del naročnin še na potu. Ker uprava pri najboljši organizaciji in volji ni mogla zmagati pregleda in sortiranja ogromnega števila prijav in vplačil, ki so došla zadnji teden za naše liste, smo se odločili, da tretjo številko «Življenja in sveta» pošljemo še vsem naročnikom «Jutra», ker menimo, da bo s tem najlažje ustreženo željam in potrebam interesentov. Vse one. ki se ne nameravajo naročiti na «2ivljenje in svet» pa nujno prosimo, da naj tretjo številko te revije, ki jo prejmejo po pošti jutri, vrnejo z opazko: Nazaj, da nam tako prihranijo delo in troške za eventualno »pošiljanje revije v priliodnje. Kdor bi videl vrvenje in napore, ki jih imamo v upravi naših listov začetr kom leta, bi takoj razumel velike težave, ki so nastale v tem. da ne moremo vsem takoj ustreči. V enem ali dveh tednih upamo, da bomo zmagali vse delo. na kar bomo zopet mogli v upravi naših listov izvrševati vsa naročila vsak dan sproti. Za »Življenje in svet* je treba pomisliti še to, da je to povsem nova uvedba naročevanja, ki jo je v obstoječih razmerah nemogoče preko noči usposobiti in urediti za brezhibno poslovanje. Prosimo zato za blagohotno potrpljenje! Pred demaršo Male antante V Bukarešti zatrjujejo, da se strinjajo s Prago in Beogradom. Zanimivi argumenti proti preiskavi s strani Društva narodov. Oiicijelni komunike o monoštrski aferi Bukarešta, 19. januarja, s. «Orient Radio» poroča, da so pogajanja med Bukarešto, Prago in Beogradom glede monoštrske zadeve skoraj končana. V kratkem se pričakuje korak Male antante. Bukarešta, 19. januarja, g. O skupni demarši ministrov Male antante glede monoštrske afere piše poloficijelni «V i-torul»: Ni res, da Rumunija ne bo sodelovala pri demarši Male antante. Sedaj se vršijo med Prago. Beogradom in Bukarešto razgovori, da se najde najboljša rešitev tega vprašanja. «A d e-vierul» pa piše: Rumunija še ni zavzela končnoveljavnega stališča v tem vprašanju, ker se je tozadevna korespondenca treh držav Male antante zakasnila. Ta zakasnitev je imiela svoj vzrok v tem, da namestnik zunanjega ministra Titulesca, ki biva v Italiji, notranji minister Duca ni hotel sam prevzeti odgovornosti ter je poslal vsa pisma, note in odločitve ministru Ti-tulescu. Ženeva, 19. januarja, s. V zadevi tihotapstva orožja na Madžarsko Mala antanta dosedaj še ni storila oficijelne-ga koraka pri tajništvu Društva narodov. Kakor doznava švicarski «Press-telegraph», se zdi. da je gotovo, da se bo Svet Društva narodov ne glede na rezultat avstrijske in madžarske preiskave bavil s to zadevo. Pariz, 19. januarja, s. Pertinax piše, da se proti Madžarski nikoli ne bo sklenila zaradi tihotapstva Orožja kontrola Društva narodov, in sicer zato, ker postopanje za investigacijo Društva narodov še ni dok>čeno in tudi ne iz političnih razlogov. Nemčija bo odklonila vsako preiskavo, ker noče ustvariti pre-cedenčnega slučaja. Anglija bo odklonila. ker ne bo hotela ogrožati svojih interesov na Madžarskem, Italija pa tudi. ker je sama zapletena v to afero. Obstoja pa vprašanje, ali se bo dala Mala antanta ustrašiti po takih argumentih. Berlin, 19. januarja, h. «Vossische Z e i t u n g» objavlja očividno inspiriran članek svojega ženevskega poročevalca dr. Julija Beckerja. ki polemizira z mišljenjem, da mora v monoštrski aferi prevzeti rnicijativo investigacijski odbor. Poročevalec meni. da je bil že leta 1924. ustvarjen precedenčen slučaj v tem smislu, da je inicijativa pri članih Društva narodov ne pa pri Svetu Društva narodov, ki ne more odločiti, ali se bo o zadevi sploh razpravljalo. Tudi v tem slučaju, ako bi Svet pričel razpravo, bi bila procedura zelo dolga in težavna. To stališče je v praških vladnih krogih povzročilo veliko zanimanje. Dunaj, 19. januarja s. O preiskavi v Mo-noštru, se uradno objavlja: Dne 1 januarja je vlak št. 5873 pripeljal v Monošter 5 vagonov, v katerih ie bilo večje število zabojev. Oddajna postaja teh vagonov je bila Verona, prva carinska postaja v Avstriji, ki so jo pasirali vagoni, je bil Podklošter, namembna postaja pa Slovenske Novo mesto. Po tovornem listu so bili v teh vagonih strojni deli. Kot oddaialec ie figuriral za tvrdko Comercio Universale in ferramenta Edvard Rodigni inž. Giovani Curti, kot ad-resat pa špedicija brata Berkovits v Slovenskem Nov#m mestu. Na tovornem listu je bila pripomba »Tranzit za Varšavo, Poljska«. Ko je vlak dospel v Monošter sta avstrijska carinska funkcijonarja dala odpreti en vagon v katerem sta našla zaboie različne velikosti. V prvem, zaboju sta našla 8 pločevinastih kaset, v katerih je bila po ena priprava za polnjenje patronskih gurk za strojnice. V drugem zaboju je bila kaseta z dvema praznima gurkoma. Na podlagi teh ugotovitev se je moralo domnevati, da so tudi ostali vagoni Imeli isto vsebino in da gre za napačno deklaracijo. Zastopnik avstrijskih železnic v Monoštru je zahteval, naj se ti vagoni vrneio na avstrijsko ozemlje. O tem je obvestil madžarskega postajenačelnika s prošnio, naj pusti izranžirati te vagone. Madžarski postajena-čeinik pa je izjavil, da ne more ustreči tej želji, ker so bili vagoni že predani ter so na madžarskem ozemlju in da mora čakati na navodila svojih nadrejenih oblasti. Z ozirom na to so ostali vagoni v rokah madžarskih železnic. Predsednik madžarske delegacije je predlagal avstrijskim delegatom, naj si ogledajo vagone, ki so MH na postaji Ratot. Avstrijski delegati so vzeli to ponudbo sicer na znanje, niso se je pa poslužili. Italijanski manevri proti Mali antanti Novi fašistični izpadi proti Jugoslaviji. — Mussolini se zavzema za «nadvse nesrečno Bolgarijo» Rim, 19. januarja, s. Diplomatski poročevalec »P o p o 1 a d' 11 a 11 a« se bavi z vojaškimi razmerami v Bolgariji ter trdi, da namerava Mala antanta skupno s Francijo intervenirati v Ženevi ker Bolgarija baje ne izvršuje vojaške klavzule mirovne pogodbe. Italija je prepričana, da bo ta Intervencija Male antante ostala brez uspeha, ker bi taka debata o razorožitvi Balkana logično načela ves problem prevelikega oboroževanja Male antante predvsem imperialistične In vojaške Jugoslavije. Italija upa, da v Ženevi ne bodo vztrajali pri sistemu milične vojske Bolgarije, ki je vojaško brez pomena, s finančnega stališča usodepolna In prak tično neizvedljiva. Bolgarija ie bila premagana, razorožena in okrnjena. Italija, katero vodijo čustva človečanstva in pravice (11) ne more dopustiti, da bo nadvse nesrečna Bolgarija predmet nadaljnjih šikan. Velesile se ne morejo pustiti zapeljati po neznosnem sovraštvu gotovih malih držav na Balkana k zatiranju premagancev. Sofija, 19. januarja, g. se bavi v uvodnem članku z zadnjimi govori jugoslo-venskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra in pravi: Jasno je, da sd Jugoslavija oborožuje za vojno proti izven-balkanski državi, ki je v zadnjem času nai polotok izbrala za svoje ekspenzijsko ozemlje. Zadnja dva govora ministrskega predsednika in zunanjega ministra Jugoslavije sta samo poizkusa ustrahovanja, da bi se pridobila Bolgarija sa vojno udeležbo na jugoslovenski strani. »JUTRO® St. 17. 3 Petek 20. I. 1927. i Kraji in ljudje Proslava Bogojavljenja in radostnega dogodka v kraljevi družini Praznično razpoloženje v Ljubljani, Mariboru in vsej Sloveniji Ljubljana, 19. januarja. Vest o rojstvu drugega princa je vzbudila v Ljubljani in vsej Sloveniji zares prisrčno veliko radovanje. Največje in najživahnejše vrvenje je zavladalo takoj v prvih jutranjih urah na kolodvoru, kjer so se iele zbirati okrog prodajalk listov cele gruče, ki so se trgale za «Jutro». Z vlaki so odšli nato listi ter potniki, nagiašujoč veselo novico, križem Slovenije. Policijska direkcija je bila o rojstvu drugega princa obveščena potom velikega županstva že pred 4. uro zjutraj. Vest je pomenila pravi alarm. V akcijo je stopil telefon, ki je dogodek javljal naprej vsem stražnicam. Kurirji so odhiteli v vse ljubljanske cerkve z naročilom, da naj se oznani vesela vest s prazničnim zvonenjem. Posebni kurir je odšel tudi v škofijsko palačo sporočit, da je kraljica Marija povila zdravega sinka in g. knezoškof Bonaventura Jeglič je opravil zahvalno molitev v svoji kapelici že ob 4.15. Poslednje zaspance so iz snu zdramili mogočni topovski streli z Gradu, kjer se je po naredbi komandanta Dravske divizije namestila baterija artiljerijske-ga polka in pod poveljstvom dežurnega častnika javljala radostni dogodek. Streli. 101 po številu, so v enominutnih presledkih odmevali daleč naokrog po deželi. Za vidni dokaz radosti in slavnostnega razpoloženja so Ljubljančani hitro okrasili siroja poslopja z zastavami v državnih in narodnih barvah. Prva je bila razobešena zastava na magistratu, sledila so javna poslopja, tekom ostalega dopoldneva pa je bilo že vse mesto v zastavah. Se prav posebna živahnost je zavladala med ljubljansko mladino. Otroci so hiteli v šole. pouk pa se ni vršil, kajti malo po 8. so bila obveščena vsa šolska vodstva, da je dan prost pouka. Deca se je zopet razpršila ter hitela domov, malo nato pa so šolska vodstva dobila nov nalog, da je treba rolst-ni dan malega princa praznovati z mašo. Šolarji so se kmalu zopet zbrali v šolskih poslopjih ter odkorakali v vrstah v razne ljubljanske cerkve. Ob devetih dopoldne je g. škof doktor Bonaventura Jeglič opravil v stolnici sv. Nikolaja ob mnogoštevilni asistenci duhovščine slovesni «Tc Deum». Svečanega zahvalnega obreda se je udeležilo poleg predstavnikov javnih oblasti tudi mnogo ostalega občinstva. Prisostvovali so v prvi vrsti veliki žu- Veselje. ljubeznivost, talent tn eneržija Gracijoznost, šik in duhovitost dominirajo v dražestni komediji MODERNI KOMBINE Karijera male šivilje, o kateri govori ves Pariz. — Pred nekaj tedni še telefonistka, danes žena ne\worškega kralja perila. — V glavni vlogi srčkaiia MADGE RELLA.Mv Premijera danes ob: 4., pol 6., pol 8. in 9 ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 pan dr. Vodopivec, divizijsk1 general Danilo Kalafatovič. župan dr. Dinko Puc, podžupan g. Josip Turk, zastopniki univerze, oblastne skupščine, člani konzularnega zbora ter zastopniki raznih korporacij. Pred cerkvijo je bila postavljena četa 40. peš. polka z godbo Dravske divizije pod vodstvom višjega kapelnika. Četa je izkazala pred odhodom predpisano vojaško čast divizijo-narju Kalafatoviču, ostalemu oficirskemu zboru ter ostalim predstavnikom Ker se je princ Andrej rodil ravno na veliki pravoslavni praznik, na dan Bogojavljenja (Treh kraljev), se je v pravoslavni kapeli vršilo ob 10. še posebno svečano cerkveno opravilo, združeno z zahvalo za srečno rojstvo. Opravilo je vršil prota Dimitrije Jankovič. Navzoči so bili predstavniki civilnih in vojaških oblasti ter raznih korporacij. Po obredu v kapelici se je razvila po Majstrovi ulici velika procesija, ki jo je vodil v svečanem ornatu prota Jankovič. Spredaj so nosili verniki dva zlata križa z banderi. Procesija je krenila nato na dvorišče kasarne, kjer se je vršilo svečano blagoslovljenje vode. Prisotni so bili general Kalafatovič. veliki župan dr. Vodopivec, v zastopstvu župana podžupan g. Josip Turk. policijski direktor dr. Guštin in drugi odlični predstavniki. Sredi dvorišča je bil pO; stavljen čeber vode ter oltar, obstoječ iz treh ledenih križe v. Po kratkem cerkvenem obredu je zavladalo radostno razpoloženje tudi v^vseh vojašnicah. Maribor, 19. januarja Današnje jutro je vzbudilo v našem Mariboru povsem novo praznično razpoloženje. Raz streh so se prikazale narodne in državne zastave, iz zvonikov naših cerkva pa so zadoneli zvonovi. Bilo je naravnost veličastno razpoloženje in ljudje so. se čudoma spogledovali ter ugibali to ali ono. Vendar je večina uganila, za kaj gre, samo še do prihoda »Jutra« v Maribor je vladala radovednost, ali se je rodil princ ali princesa Današnji dan je bil tedaj na hitro in nepričakovano unproviziran državni praznik. Rojstni dan kraljeviča, drugega sina kralja Aleksandra Karagjorgjeviča. Ta dan pa je bil tudi v znamenju slovesnega blagoslavijanja svete vodice, ker je danes praznik Bogojavljenja. Slovesnost je bila napovedana že za pol 11. Ker pa se je medtem v stolnici vršila ob 10. slovesna zahvalna služba božja, katero je opravil škof g. dr. Karlin, se je obred blagoslovitve svete vodice začel šele ob pol 12. dopoldne. Na slavnostnem prostoru na novem Glavnem trgu je bila zbrana častna četa, kombinirana iz 1. in 3. bataljona mariborskega 45. pešpolka. Ob pol 12. je prišla pravoslavna procesija, imenovana litija, iz Meljske ceste po Aleksandrovi cesti. Slovenski in Gosposki ulici na novi trg, kjer je stal pripravljen oder z velikim ledenim križem, ki sta ga izdelala narednik Nikola Todorovič in rc-dov-djak Izidor Janiš, oba od inženjerske podoficirske šole. iz ledu ribnika v kasarni Kralja Petra. Pred križem je stala miza, na njej pa bakren kotel z vodo, pripravljeno za (blagoslovite, ter 6 velikih voščenih sveč. Ko je prispela procesija s svetimi znamenji ter dvema cerkvenima banderoma v spremstvu vojaške godbe na slavnostni prostor, se je pričel obred blagoslovitve vodice. Cerkveni obred je vodil prota g. Tr-bojevič. poleg katerega je pel evangelije artiljerijski poročnik g. Miloš Jančič. Po cerkvenem obredu ie zadonela prva salva častne čete. Nato je prota Trbojevič blagoslovil vodo in po molitv; za kralja Aleksandra je bila oddana ponovno častna salva. Prota Trbojevič je za tem v spremstvu g. Ribariča blagoslovil najiprej člane pravoslavne občine v Mariboru in dal vsakemu poljubiti mal blagoslovljen križ. Okoli odra se ie gnetla velika množica meščanstva. Slavnost je zaključilo svirauje državne himne, nakar se ie občinstvo proti poldnevu razšlo. Darujte za spomenik kralja Petra Osvoboditelja! Petletnica bolnice za ženske bolezni v Ljubljani Ljubljana. 19. januarja V ponedeljek 23. t. m. poteče pet let, odkar je začela poslovati nova bolnica za ženske bolezni v Ljubljani v poslopju nekdanjega Asyla na Stari poti. Pogled na pet let porodniškega in ginekološkega dela nudi karakteristično in zanimivo sliko iz našega narodnega zdravstva in iz naše biološke povojne regeneracije ter obenem osvetljuje socialno in ekonomsko stanje našega ljudstva. Iz obilice tozadevnih opazovanj, iz bogatih skušenj zavoda, iz ogromnega zdravniškega in socijalnega dela samo par številk, ki naj predočijo pomen takega ginekološkega in porodniškega zavoda za narodno zdravje. Od l. 1923. do konca 1. 1927. je bilo sprejeto v porodnišnico 5548 porodnic, ki so se oskrbovale 78.528 dni v zavodu. Od teh jih je v tem času porodilo 5087. Porodniške skušnje zavoda torej bazirajo na več kot 5000 porodih v kratkih petih letih. Rodilo se je 5178 novorojenčkov, od katerih jih je bilo 26S mrtvorojenih,- t. j. 5.2 %, in od katerih jih je še v zavodu umrlo 240, t. j. 4.9 % vseh živorojenih. Večjih porodniških operacij se je izvršilo 699, med njimi naj naštejemo 99 carskih rezov (sectio caesa-rea), 117 klesanih porodov, 95 obratov itd. Umrljivost porodnic je znašala za celo pet-letje 0.8 %. Uspehi porodniškega dela so odvisni od notranjih, v organizaciji, prostorih, perso-nalu bolnice utemeljenih vzrokov in pa v veliki meri od zunanjih, v ljudski izobrazbi, v vzgoji babic, v prometnih sredstvih ležečih vzrokov. Notranje razmere niso bile vedno ugodne, toda se izboljšujejo od leta do leta. Povdariti .ie treba prav posebno, da se je v novih prostranih higijenskih in snažnih prostorih možnost tako imenovane klinične ali hišne porodniške infekcije reducirala na minimum. V zavodu skoro ni več opazovati domačih infekcij. Med zunanjimi predpogoji za napredek porodniškega dela bi predvsem imenovali telefon in avtomobil. Za usodo porodnice in novorojenčka je merodajno, kako hitro se more izvršiti transport v bolnico. Cim hitrejše, tem boljše. Naravno je, da je avtomobil v sedanjih razmerah ono prevozno sredstvo, ki je najurnejše in naravno le, da se s telefonom da poklicati avto na najhitrejši način. Pa vendar se še zgodi, da traja transport v bolnico po več ur, in to celo iz ljubljanskega mesta. V hitrosti je za porodnico rešitev! To pravilo naj bi se propagiralo med ženstvom. Na ginekološki oddelek je bilo sprejetih v letih 1923—1927 skupno 5483 bolnic, ki so se oskrbovale 72.971 dni v zavodu. Pretežna večina teh so žrtve materinstva; posledice težkih porodov komplicirani splavi, ki se od leta do leta mnoižijo. Doba, v kateri živimo, socijalne in ekonomske razmere mater in družin, moralno in biološko vrednotenje človeškega življenja, vse to danes ni naklonjeno materinstvu. V drugi vrsti da bolnici največ dela in največ skrbi rak spolnih organov. Bolnica v tem boju ni moderno oborožena, manjka ji predvsem sredstev za rontgenovo in radijevo lečenje raka. Obetajo pa se tudi tu modernemu napredku primerni zdravilni pripomočki. V petih letih obstoja nove bolnice se je izvršilo skupno 3222 ginekoloških operacij, med njimi je bilo 702 laparatomij (prerezov trebuha). Umrljivost ginekoloških bolnic je znašala 1.8 %. Z bolnico spojena babiška šola je tekom petih let poslala v narod 150 moderno iz-učenih babic, momentano se jih izobrazuje še 17, ki bodo končale osemnajstmesečni tečaj v letu 1929. V bolnici se je tekom petih let izobraževalo v porodništvu in v ginekologiji 99 zdravnikov. Poleg šefa je na bolnici delovalo v tem času še 6 starejših zdravnikov ali asistentov. Babiško službo je vršilo 7 babic. V bolnici je bilo zaposlenih 5 uradnikov in 66 drugega personala. V petih letih je pasiralo bolnico 11.031 porodnic in bolnic, 106 zdravnikov !n 150 babic oziroma babiških učenk. Vsem tistim, ki so pomagali, da se je bolnica nastanila v primernih prostorih, in vsem onim, ki so skrbeli, da se je mogla bolnica v izredno težkih časih zdržati, naj bo plačilo notranje zadoščenje, da so pripomogli k lepemu kulturnemu in humanemu zavetišču za ogroženo materinstvo. Veliko protestno zborovanje železničarjev Mogočna manifestacija stanovske vzajem nost! v borbi za življenje ln pravico. Maribor, 19. januarja Veliko dvorano Uniona so nocoj do zadnjega kotička napolnili mariborski železni čarji, da protestirajo proti sklenjeni likvi daciji živilskega skladišča in proti pravil niku, ki jemlje železničarjem do malega vse dosedanje pravice. Zborovalci, ki jih ie bilo nad 2 tisoč, so soglasno izvolili za predsednika g. Krajnika, za zapisnikarja pa g, Bahuna. Glavno poročilo je podal tajnik strokovne organizacije g. Stanko iz Ljubljane. Živilsko skladišče se zapre 31. marca, iz-dajanje živil na kredit pa se ustavi na-stavljencem že jutri, a delavcem 15. febru arja. Premoženje, ki je last konzumentov, se ima izročiti sodišču. Ker se ustavi izdajanje živil, se bodo železniškim uslužbencem plačila odtegnila od zaslužka in mnogi ne bodo imeli prihodnje dni niti pare za prehrano. Železniška uprava ie tako zaslepljena, da se ne zaveda, česa vsega so lačni ljudje zmožni Likvidacija je bila sklenjena že pred meseci, dasi je v agitaciji za občinske volitve trdil klerikalni listič »Mariborčan*. da skladišče ostane. (Burni medklici: »Zebot je lagal!«) Pravilnik sicer temelji na izenačenju pravic, njegov efekt pa je ta, da železničarji v Srbiji nekaj pridobe, ker prej niso skoraj ničesar imeli, železničarji v prečan-skih krajih pa mnogo izgube. Karenčna doba je od enega leta podaljšana na pet let, pravice do pokojnine, ki se je dobila poprej po osmih letih, pa se dobi sedaj šele po 15. letih. Čezurno delo, ki se je plačevalo s 30% doklado, se bo plačevalo sedaj s 25 % kar je protizakonito Protizakonito je tudi zaposlovanje vajencev z 12 leti in ne kakor prej s 14. leti. Vprašanje obratnih zaupnikov in službene obleke pa sploh ni rešeno. Najvišjo disciplinarno kazen, odpust iz službe, bo lahko izrekal direktor sam. Najhuje pa je z upravo provizijskega fonda. Upravni odbor šteje 8 članov, in sicer bodo izvoljeni le trije delavci, a imenovanih bo 5 članov. Poleg tega morajo biti vsi člani doma v Beogradu. Delavstvo bo plačevalo v fond 6 %, država pa bo dajala samo podporo z ozirom na razpoložljive kredite. Železničarji vidijo pred seboj najtežjo bodočnost. Zato so govorniki pozivali vse h solidarnosti v obrambi žlvljensklh pravic. Zaradi gneče v dvorani je med govori mnogo poslušalcev moralo oditi. Tako velikega protestnega zborovanja, kakor je bilo nocojšnje, še dolgo ni bilo v Mariboru. Danes ob četrt na 10. zvečer premijera Samo 4e danes ob nol 5. četrt na 7 ln tri četrt ra 8 „Veseli zakonski mož" (Der Iachende Ehemann) Tel. 2730. KINO DVOR. Upravičen protest naših državnih gozdarjev Enoten nastop na občnem zboru. Društvo državnih gozdarjev v Sloveniji je imelo v nedeljo 15. t. m v dvorani Ljubljanskega dvora v Ljubljani svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Vzlic kruti zadnji redukciji domenskih gozdarjev se je vendar v zborovalni dvorani ob 11. zbralo lepo število zborovalcev, ki so prihiteli iz vseh delov Slovenije. Navzočnost dveh upokojenih tovarišev je zelo razveselila ostale aktivne člane. Med raznimi sklepi in stavljenimi resolu cijami se je tudi sklenilo, da se v najkrajšem času izvede reorganizacija društva, in sicer v pogledu spremembe društvnih pravil, ki se imajo razširiti tudi za prejem kva lificiranih gozdarjev, ki se nahajajo v privatnih službah Obenem izvede društvo evidenco zasedenih in prostih služb gozdarjev pri privatnikih. Končno se ie obravnavalo vprašanje glede obstoja gozdarskih mest v državnem re-soru, pri kateri razpravi ie bila soglasno stavljena zahteva, da če se že deluje na splošno črtanje te kategorije, naj se to izvrši po popolnem dosluženju posameznih gozdarjev, ne pa kakor se ie pred zadnjim Božičem zgodilo, da so bili štirje tovariši v najboljši službeni dobi brez vzroka vrženi na cesto in to z veččlansko družino. Proti temu činu se vloži protest, ki je utemeljen že z dejstvom, da se morajo izpraznjena mesta prej ko slej zopet zasesti, Kulturni pregled Ljubljanska drama Petek, 20.: «Divja raca». C. Sobota, 21.: ob 16.: Župančičeva proslava ra dijake. Priredi Svet slušateljev ljub. univerze. Izv. Li-iHli^r-cka otiera Petek, 20.: Zaprto. (Generalka.) Sobota, 21.; ^Zmagovalka oceana*. Pre-mijera. Opereta. Premijerski abonma. Mt riborsko gledališče Petek, 20.: Zaprto. Sobota, 21.: «Ples v maskah«. C. PremijeTa. Bloki ne veljajo. Celjsko gledališče Nedelja 22.: »Razporoka« za 25% znižane cene. Začetek ob 4. uri popoldne. Za Župančičevo proslavo v ljubljanski operi 22. t. m. so vstopnice v predprodaji od petka dalje pri dnevni blagajni v operi. Cene so dramske. Začetek akademije točno ob pol 7. zvečer. Opozarjamo na premijero nove hrvatske operete, delo zagrebškega skladatelja Žige Hirskega, koje prva uprizoritev bo v sobo-" g. ob pol 8. zvečer v ljubljap- ski operi. Opereto uprizori režiser Josip Povbe. dirigira ravnatelj Polič. Premiera bo za premijerski abonma. Premijera «Plesa v maskah* na mariborskem odru bo v soboto 21. t. m. V glavni ženski ulogi gostuje ga. Mitrovičeva; poio še gg. Burjeva in Zamejičeva Od moških solistov sodelujejo gg. Burja. Neralič, Bra-tuž, Stankovič in Kovič- Režira in dirigira ravnatelj opere gosp. Mitrovič. Župančičev večer v mariborskem gledališču. Mariborsko Narodno gledališče proslavi skupno z Ljudsko univerzo petdesetletnico najvejega živečega slovenskega pesnika Otona Zupančiča v ponedeljek, 23. ja-uuarja ob 8. zvečer. Poleg uvodnega predavanja prof. J. Glaserja, so na sporedu recitacije in petje nekaterih njegovih uglasbenih pesmi ter IV. dejan ie c Veronike Des»-niške». Cene dramske. Lrven. Priporoča se nakup vstopnic v predprodaji. Celjsko mestno gledališče. V nedeljo, dne 22. t. m. ob 4. uri popoldne .se ponovi kot liudska predstava Sardouieva veseloigra »Razporokac Cene bodo znižane za 25%. Začetek igre je nastavlien n^i tak čas. da jmajo zunanji olrskovalci gledališča na razpolago večerne vlake. PredprocVa vstopnic bo pri tvrdki Gorica r & Leskovšek Shawova «Kandida» v ljubljanski drami V režiji ge. Marije Vere je vprizorila naša drama Bernarda Shawa do prilastili fašisti po deželi stavbe, v katerih otvorijo svoje domove. Glede Tr« govskega doma je rekel Cacese, da je bi« k> v njem ognjišče sovraštva proti Italiji, sedaj pa služi samo prireditvam italijan« skega značaja. E— Očetu pomaga pri poljskem dehi vi* ošolec Lazarič, kar se baje ne strinja s častjo italijanskega oficirja. Proti Laza* riču je uvedeno s strani vojaške oblasti disciplinarno postopanje, ker je v Padovi baje pel slovenske pesmi in tudi, keT bi ne smel delati na polju kot rezervni čast* nik. Kaj poreče na slednje predsednik Mussolini, ki je tudi že sam oral? p— V raznih vojaških pisarnah je bilo zaposlenih mnogo slovenskih fantov. Pisarniško službo so opravljali izborno ali za novo leto je prišel ukaz, da se imajo v pisarnah namestiti edmole vojaki itali« janske krvi, nakar so bili odslovljeni ta« koj vsi Slovenci p— Pri uredniku «lstarske RIJeči* v Tr> stu je bilo že polno preiskav in kdo ve, koliko jih še bo. Te dni so uredniku Mi* hoviloviču zopet vse prebrskali. Potem so Eolicijski organi posetili urednika »Malega ista», Alojzija Berceta iu tam dolgo »kali kdo ve kaj. Gotovo je, da pomenijo pre« iskave nadaljevanje stremljenja za uniče« nje obeh Listov, p— Novi občinski načelnik v Postojni nosi italijanski priimek Relli. Doma pa je iz Istre, kjer je le malo italijanskih pri« imkov. V italijanski armadi si je kot pro« stovoljec izbral priimek Relli sn ga obdržal poprej pa se je zval Rožman. GiovanniRel Ii je Ivan Rozman iz Kopra, sin sloven« skin staršev in zna dobro slovensko. p— Poitalijančevanje priimkov. Po dolgem premoru — ljudje pa? nimajo časa, da bi se bavili s tem vprašanjem! _ se je na tržaški prefekturi vendarle zopet nabralo toliko prošenj za izpremembo, poitalijanče-nje priimka, da se je izplačalo oni posvetovalni komisiji strokovnjakov*, ki je v ta namen dodeljena prefekturi, da se je zopet sešla in pretresla zaprošene izpremembo. Vloženih je bilo vseh skupaj 105 prošenj, kar je za pribli&o dva meseca pač precej pičlo številce. Navajamc le nekatere značil-nejše izpremembe: Anzulovich v Auzilotto, Bach v Bachi, Bisiach (Bizjak) v Bissi, Car-boncich (Karbončič) v Carboncini; Cernko v Cernico, Clupacech (Klupaček) v Pace, Dworzak (Dvofak) v Dorsa, Freiberger v Friberti; Gardevich (Grdevič) v Gardeni; Gargurevieh v Gregorini; Gel v Gerli; Hel-mecke v Elmi, Helzenhuber v Uberti; Hira v Ireneri; Jaman v Giamani; Jurjeviz v Giorgini; Luft v Laria; Matschegg (Maček) v Mačci; Poccocai (Pockaj) v Poggio; Polia* (Poljak) v Polia; Punzengruber v Punzini; Repich v Repini; Romanyszyn v Romani; Schajovicz (Sajevec) v Savaldi; Schora (Šorn) v Sorini: Sivitz (Živec) Anton v Sivini; Skerbec Alojzij v Schorbini; Suppan (Zupan) (gerenalni ravnatelj javnih skladišč, Ljubljančan), v Suppani: Trobez (Trobec) v Trobelli; Umek v Umelli ; Weber Marij v Tessitore; Ziderich (Zidarič) Josip v Zideri. Vremensko poročilo Meteorološki zarod « Ljubljani. 19. januarja 1928. Višina barometra 308.8 ra Kraj Cas opazovanja j Ljubljana . . Manbor ... t Zagreb .... 8. Beograd .. . Sarajevo . . . E Skopljo .. • • _ 1 Dubrovnik t » I Split ..... 7. Praha ..... ii es CO 76 v7 769« 76? 5 766-1 7-6 4 7627 759-1 751'8 o C. a v ■H —0*7 0 3 0 o 2 7 6 « ei Š* % > Smer vetra in brzina v metrih o •88 88 95 64 99 9H 98 39 58 E 3 NW 6 N 2 mirno mirno mirno SW 8 NE 12 10 9 10 10 2 3 Padavine Vrsta me-gk megla dež r mm do 1. ore 6.0 Sadoce vzhaja ob 733. zahaja ob 16.49, luna vzhaja ob 4.54, zahaja ob 13.26. Najvišja temperatur« danes v Ljubljani 1.5 C, najnižja — 2.3 G Dunajska vremenska napoved za petek: Nejasno, od časa do časa padavine; temperatura se bo dvignila, zapadni vetrovi; prognoza negotova. Tr laška vremenska napoved sa petek: Vzhodni vetrovi, nebo izpremenljivo, a večinoma jasno; temperatura od 5 do 8 stopinj; morje mirno. Ilillllllllllllll Lepota je mladost. Dokler izgledamo sveže in cvetočo, se veselimo mladosti. Zato moramo negovati kožo z najboljšim, kar nam nudi na tem polju kosmetp-a, namreč z nežnoduhtečo, siie".;obelo Nivea-cremo. iiiiiiiiiiiiiiiii Šport Službene objave LNP. (Iz saje pasi. odbora IS. L 1928.) V stoislu že objavljenih sklepov je raz* vsstU poslovni odbor pomladanske prvenstvene tekme v Ljubljani sledeče: I. razred: 11. IH: igrišče Ilirije: Hermes : Ilirija, Slavij a : Primorje. 18. IIL igrišče Primorja: Ilirija : Slovan, Primorje : Jadran. 19. IIL igrišče Dkije: Slavija : Ilirija, Hermes : Primorje. 25. III. igrišče Ilirije: Hermes : Slavi j a, Jadlšn : IBrija. 1. IV. igrišče Primorja: Slovan : Hermes, Jadran : Slavija. 15. IV. igrišče Primorja: Jediron : Slovan, Primorje : Dirija. 22. fv. igrišče Sirije: Jadran : Hermes, Slovan : Slavija. 29. IV. igrišče Primorja: Primorje : Slo« van. 77. razred: L IV.: Krekovo : Natakar. 15. IV. Panonija : Natakar. 22 IV. Natakar : Svoboda. 29. IV. Reka : Krakovo. 6. V. Natakar : Reka, Krakovo : Pa« nonija. 13. V. Svoboda : Krakovo, Reka : Pa« conija. 17. V. Panonija : Svoboda. 201 V. Svoboda : Reka. Igrišče za prvenstvene tekme H. razreda se Ik> določilo kasneje. Opozarjajo se klubi, da se bodo pričele tekme za prehodni pokal LNP. ob povolj« nih vremenskih razmerah pred prvenstve« nimi tekmami. Izžrebani redosled pokal« nih tekem v Ljubljani >je: I. kolo: 1. Paramija : Primorje, 2. Krako* vo : Jadran, 3. Hermes : Natakar, 4. Reka t Svoboda, 5. Slavija : Slovan; Dirija je v I. kolu prosta. II. kola: A) zmagovalca v tekmah 3 in 4, B) zmagovalca v tekmah 1 in 5, C) zrna« govalec v tekmi 2 proti Iliriji. 77/. kofo: zmagovalca v tefanah B iu A. Obveščajo se klubi da je JNS odredil 6 maj za Olimpijski dan 1928. Program določi JNS kasneje. Naknadno se odobri prijateljska tekma SK Slovan : SK Disk v Domžalah dne 15. t. m. na podlagi prijave SK Slovana od 12. t. m. Oba kluba se pozivata, da poročata LNPu o tekmi do 22. t m. Na znanje se vzame preklic prijave igr. Korbarja Fr. za SK Svobodo ter nje« gova izjava, da ostane še dalje član SK Sirije Klubi, ki še niso vrnili v kontrolo jim poslanih seznamov verificiranih igralcev, se pozivajo, da store tO najkasneje do I. februarja, sicer se bodo pozvali na od* gOvor v smislu § 52. k. prav. Odjavi jeni igralci: za SK Eiati: Hlede Adolf, Tomšič Janko, Zupan Fran; za SK Panonijo: Sedovnik Rudi, Stoff Rudi, Stoff Adolf, Thomas Oton; za SK Svoboda (Maribor"): Dvoršak Milan, Haušer Maks, Ni« pič Fr„ Sfche\teder Robert, Ružič Maks, We«ig Franjo, Arseoijevic Milorad. TajnS: IL Noši akademiki tn Cortina 22. t. th. se vrše v Cortina diiaška tekmovMja v zim skih športih. Prireditelj je fašistično dija« ško u družen je in na ta naslov v Rhnu je poslati tudi prijave. Pokrovitelj prireditve pa je Mussolmi. Fašisti so povabili na to prireditev tudi zunanje dijaštvo. Nemci 60 udeležbo odkkmili radi tega, ker je v rokah fašistov in radi postopanja z Nemci na Tirolskem. Naše dijaštvo nabira te dni po Ljub! i a ni za udeležbo kljub temu, da je naš JZSS, v katerem so vSanjeni vsi »rimski športniki, ki bi utegnili reprezen« tirati našo državo, zabranil udeležbo svojim verificiranim članom. Mislimo, da je pametneje, da se v tem času podpre olimpijski fond, ki je ra našo državno renre* zentanco mnogo važnejši, kakor pa da 1*5* srmo mi denar Italijanom, bi so lani o priliki mednarodnih smuških tekem stavili vse nase udeležence pod policijsko nadzorstvo! Iz JZSS. (smuško tehnični odbor). Da« nes ob 20. v kavarni Emona važna seia smusko tehničnega odbora. — Načelnik. Službeno \z JHS. Dnnes zvečer ob 20. • posebni sobi kavarne Emona važna seia upravnega odbora. Prosim polnoštevilno in točno. — Tajnik. SK Ilirija (ženska sekciia). Prihodnji trening se vrši v pondeliek 23. t. m. v ko* lizejsfci dvorani, in sicer za prvo družino in vse one, ki sO službeno zadržane do 18. ali še dalie. Za vse ostale se vrši trening v torek ob 17. uri istotam. Trening v pone* deljek nrične ob 18.15. Opozarjam vse čla* niče. da posečajo treninge redno in točno, ker se bo vsaka odsotnost obravnavala kaT najstrožje. — Načelnik. SK Ilirija, nogometna sekcija. Danes, v petek ob 1830 nogometni trening v Ko« IiZeju na GošpOsvetski cesti. Bodite na mestu četrt ure pred treningom; kdor ima telovadne cevlie. nai ifh rvrrnese seboj, oblecite zimsko -perilo! — Načelnik. SK Jadran. Danes ob 20. nri sestanek vseh ^»kthtiih članov v Narodni kavami. T.SK Hermes. Sklicujem sestanke vseh članov nogometne sekcije, danes ob 19. v klobovem lokalu. Na ta sestanek morajo priti zlasti ftfralci prve skupina zaradi treninga v nedetio s tVimorjem. in sicer Fu* gina. Klančnrk. Sernec. Kos. PreSeren. Marinko. Drsksfer. Vilfek. ZilokaT, Jože. Brduckv, Ložar I. in II. TS»di os^^f? glini naf ae sestanka sigurno udeleže. Tajnik I. Gospodarstvo Vinska razstava v Ptuju ia drugi vinski sejmi v mariborski oblasti Dne 15. do 17. t. m. se je vršila v Ptuju oblastna vinska razstava, ki je po svojem obsegu, tehnični uredbi in po mnogobrojni udeležbi prekosila vse svoje prednice ter si s tem zasigurala svojo privlačno silo kot nekak vinogradniški centrum tudi pri bodočih enakih prireditvah. Tako so, oziroma bodo razna vinorejska društva in druge korporacije mariborske oblasti priredile v teku komaj enega me-eeca kar tri vinske sejme ter eno obsežno vinsko razstavo, in sicer 7. decembra m. 1. v Ivanjkovcih, 15-, 16., 17. t. m. v Ptuju in 24 t. m. še v Središču pri Ormožu. Ali so tako pogoste prireditve vinskih sejmov v malih okoliših umestne in plodo-nosne, naj razsodijo trezno prireditelji sami na podlagi lanskih in letošnjih izkušenj glede na obisk ter na doseženi moralni in gospodarski uspeh. Po našem mnenju bi se morali taki okrajni mah vinski sejmi vršiti ali v Večjih presledkih vsaj enega meseca, tako da se kupci - interesenti ne motijo glede časa ene ali druge prireditve, ali pa, kar bi bilo le v lastno korist producentov, da bi se priredili pa? zaporedoma, toda kmalu po trgatvi, nekako od konca oktobra tja do začetka decembra, kar bi se ravnalo jk> letini in trga t venem času. V tej dobi večina vin, osobito sortnih, ki so vsebovala mnogo sladkorja, še niso do-zorjena iu 6e njihova prava vrednost ne da Še prav zanesljivo ugotoviti, toda pravi poznavalec more dobro blago tudi v tem šta-diju pravilno presoditi in oceniti. Prav v takem času, to je takoj po trgatvi se nahajajo gostilničarji in tudi vinski trgovci v najkritičnejši situaciji, ker ne vedo, kakšen je novi pridelek v posameznih krajih in po kakšnih cenah naj 6e plačuje. V tem oziru in v takem času tudi vinogradniki niso na jasnem glede prodaje in tako se zgodi, da eni s cenami pretiravajo, dotam drugi s prenizkimi cenami sami sebe oškodujejo. S tem, da bi se priredili mali krajevni vinski sejmi v gori označenem času, bi se cene lahko takoj primerno uredile in tudi kupčije hitreje sklenile, vsaj z malimi pro-ducenti, ki komaj čakajo, da se znebijo svojega pridelka in da dobe kaj novcev za svoje neobhodne potrebščin 3. Gotovo dejstvo pa je tudi, da se vinski mošt takoj jeseni bolje proda kakor pozneje in celo še lažje kakor vino. Pozneje, in sicer zgodaj spomladi (marca) uaj bi pa sledila le ena večja vinska razstava za vso oblast, kakor n. pr. ona v Ptuju, na kateri bi se razstavila vina iz vseh okolišev ene oblasti. Dotlej so vina zaradi decemberskega pretočenja že dovršena in zadostno vležana ali čista. V tem Jitadiju se dado natančno in zanesljivo določiti vsa dobra iu slaba evojstva posameznih vin iz raznih leg ter tako tudi bolj usmeriti njihova vrednost Na taki razstavi, kakor je bila lansko in letošnje leto v Ptuju, se nudi vinogradniku najugodnejša prilika za prodajo pridelka ali vsaj za spoznavanje raznih domačih in tujih kupcev, zlasti iz Avstrije, kajti taka pokrajinska razstava zmore tudi večje stroške v reklamne svrhe, ki so dandanes pač neobhodno potrebne. Tudi pokrajinska razstava bi se morala vršiti leto za letom v gotovem mesecu, najbolje v marcu, ne pa morda eno leto januarja, drugo aprila, tretje februarja itd., ker ta sprememba moti in povzroča večje reklamno delp. Glede potrebe koncentracije take pomladne prireditve je morala vsakega obiskovalca uveriti pravkar vršeča se druga pokrajinska vinska razstava v Ptuju, ki je lanskoletno glede tehnične ureditve in udeležbe s strani štajerskih producentov (čez 120) s tako raznovrstnimi, finimi novimi in starimi namiznimi in stekleničnimi vini (čez 330) letnikov 1927. nazaj do 1909. še prekosila. Tako obsežno število razstavljalcev in raznovrstnih vin iz vse mariborske oblasti je mogla zbrati Ie večja razstava pod tako spretnim vodstvom, s kakršnim raapolaga baš ptujska razstava. Imena in spretnost glavnih prirediteljev (M. Brencič. Fr. Osterberger, J. Zupane, Fr. Sagadin) so že dovolj znana. Njihovo gospodarsko in strokovno delovanje, ki gotovo ne bo tudi v bodoče niti najmanj zaostalo, bo pomagalo do boljšega oživljenja vinskega prometa v vsej mariborski oblasti. To želimo vsi, ki emo te stroke in ki tako delovanje za občni blagor nesebično motrimo ter presojamo! Fran Gomba£. — Trgovinska pogajanja z Avstrijo popolnoma zastala. Z Dunaja poročajo, da so se v zadnjem času vršila važna posvetovanja avstrijskih agrarcev, ki vedno odločneje zahtevajo, da se trgovinska pogodba z Jugoslavijo odpove, ker po dosedanjih rezultatih pogajanj ni pričakovati ugodnih rezultatov. Pogajanja Avstrije z Madžarsko potekajo ugodneje ter so se v zadnjem času med obema državama izmenjale tozadevno že številne note ter je pričakovali, da bo glede carine na moko prišlo do sporazuma. Pogajanja z Jugoslavijo pa že mesec dni popolnoma mirujejo ter zaenkrat še ni razvidno, kako naj se rešijo sporna vpražanja. Avstrijski trgovski in industrijski krogi se odločno protivijo odpovedi trgovinske pogodbe z ua-šo di-zavo ter zastopajo stališče, da je treba pogajanja v najkrajšem času nadaljevati Tudi Državna hipotekama banka bo v bodoč« zahtevala potrdilo o plačanih davkih. Iz Beograda poročajo, da Državna hi|Kito-karna banka v bodoče ne bo likvidirala dovoljenih posojil, dokler se ji ne predloži potrdilo o plačanih davkih. — Organizirana prodaja kož v ponedeljek 23. t. m. prične ob 8. zjutraj. V tem času imajo zamudniki še možnost, izročiti 6voje kože Lovski zadrugi, oziroma »-Divji koži5 v komisijo za popoldansko dražbo. NabralG se je že precej blaga, Vendar je še dobrodošla tudi vsaka posamezna koža. čim bo-gateje bomo založeni, tem lepši uspeh bo imela popoldanska dražba. Dopoldne se morejo kupiti tudi posamezne kože, medtem ko se bo prodajalo blago popoldne samo v partijah na dražbi. = Konknrs Proizvod jarke šečerane d. d. v Starem Sircu. Beograjsko trgovsko sodišče je otvorilo ponkurZ o imovini sladkorne tovarne v Starem Sivcu, katero so osnovali prod učen ti sladkorne pese in katera je bila pred dobrim letom zgrajena. Konkurz je po* sledica nedavnega požara, ki je bil haje podtaknjen in ki je uničil velik del nove strojne naprave. Ker kazenska preiskava ni prinesla takih rezultatov, ki bi omogočili družbi dobiti primerno odškodnino, je moralo podjetje ustaviti plačila. "Nekateri upniki so tudi stavili izvršilne predloge (med njimi Ljubljanska gradbena družba za vsoto 650.000 Din). Sporne terjatve družbe znašajo 9.6 milijona Din.'Rok za prijavo terjatev poteče 23. februarja. — Lep uspeh vinske razstave in sejma v Ljutomera. Na vinski razstavi in sejmu v Ljutomeru se je prodalo nad 860 hI vina letnika 1927, in sioer največ v sosedno Avstrijo, naadljnje kupčije pa so v teku. Razstava je uspela popolnoma, tudi v tehničnem in strokovnem pogledu. dan pred razstave so bila vina ocenjena od strokovne komisije, ki ji je predsedoval direktor vinarske in sadjarske šole v Maribora gosp. Andrej Žmavc. Prisostvovala pa sta med drugimi tudi zastopnik velikega župana g. Jos. Zabavnik in upravnik državnih trtnih in sadnih nasadov v Kapeli gosp. JoSko Gla-eer. Pri tej oceni se je izkazalo, da so bila vina prav izborne kakovosti In so zato mnoga dobila najvišjo oceno. Od priznano dobrih poznavalcev vina gre glas, da je bila ljutomerska vinska razstava v strokovnem oziru na višini in se pristni Ijutomerean po svoji kakovosti more meriti z najboljšimi vini vse Evropo. 19. januarja. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednje živahen. Narodna banka je intervenirala v devizah na Curih, Prago, Berlin in Dunaj. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni. Med efekti je bila zaključena Ljubljanska kreditna po 135-Trboveljska pa po 484 Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda ponovno nekoliko okrepila. Promptna je notirala 427 — 428, zaključena pa je bila za marc po 402 in za december po 429. Med bančnimi vrednotami se je okrepila Srpska na 142 — 143, Etno pa na 200 — 210. Med industrijskimi papirji pa se je Trbovlje ponovno okrepilo na 496 do 505, Vevče pa na 145 zaključek. Devize in valute. Ljubljana. Berlin 18535 — 13.565 (1355), Budimpešta 9.94 — 9.96 (—), Curih 1003 do 1096 (1094.5), Dunaj 7.9955—8.02® (8-0105>. London 276.75 — 277.55 (277.15), Newvoi* 56.68 — 56.88 (56.78), Praea 168.1 — 168.9 (1685), Trst 299.75 — 301.75 (300.75). Zagreb. Amsterdam 22.923 — 22.983, Dunaj 7.9955 — &0255, Berlin 13535—13.565, Milan 299.42 — 301.42, London 276.75 do 277.55, Nevvvork 56.7 — 56.9, Praga. 168.1 do 168.9, Curih 1098 — 1096. Trst, Beograd 33.15 — 33.45, Dunaj 263 5 do 2695, Prasra 55.85 — 56.15, Pariz 74.2 do 74.5. London 92.025 — 92.275, Newvork 18.85 do 18.92, Curih 363.5 — 3655; dinarji 83.1 do 33.6. Dunaj. Beograd 12.47 — 1251, Berlin 168.84 — 169.34, London 345575 — 34.6575, Milan 37.48-37.58, Newyork 708.35—710.85. Pariz 27.84-27.94. Praga 20.90875—21.06875 Curih 136.48 — 136.98: dinarji 12.45 do 1251. Curih. Beograd 9.1375. Berlin 123.685. Newyork 519.05, London 25.31, Pariz 20.4575 Praga 15.385, Budimpešta 90.75, Bukarešta 3.20. Sofija 3.7475, Varšava 58.10, Dunaj 73.15. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.19, v Berlinu 7.383. Efekti. Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 135 — 135 (135). Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 135 — G, Trboveljska 484 do 484 (484), Stavbna 56—0, šešir 125—0. Kranjska industrijska 330 — 0, Ruše 265 do 280. Zagreb. Državne vrednote; Vojna Skoda promptna 427 — 428. kasa 427 — 428, za februar 3995 — 400, za marc 402 — 403, investicijsko 865 — 87, agrarne 52.75 — 53; bančne: Eskomptna 8." — 855, Poljo 18 do 19, Kreditna 90 — 91, Hipo 575 — 585, Jugo 96—965, Ljubljanska kreditna 135—0, Praštediona 875 — S80, Etno 200 — 210, Srpska 142 — 143; industrijske: Drava 565 do 570, Dubrovačka 425 — 450, Mlinska IS do 25, Sečerana 525 — 0, Narodna šumska 16—20, Gutmann 215 — 225, Slaveks 105—0 Slavonija 12 ~ 135, Trbovlje 496 — 505, Union Osijek 235 — 260, Vevče 145 — 150. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna bona (16. t m.) Le Tendenca nespremenjena; zaključeni so bili 3 vagoni, in sicer 2 vagona desk, 12, 16 in 24 mm deb., 11 om šir., 1.70 — 45 m, fro vagon meja po 660 in 1 vagon desk, smreka, jelka, od 13 — 60 mm deb., I., II., fco vagon meja po 600. Deželni pridelki: Tendenca za žito zelo čvrsta. Zaključeni so bili 4 vagoni pšenice. Cena pšenici se je dalje dvignila in tudi moka se je nekoliko okrepila. Nudi se pšenica (78-79 kg, 2 slov. postaja, mlevska tarifa, plač- 30 dni): baška po 357.5 — 360, za februar po 367.5 — 370, sremska po 355 do 357.5, slavonska po 3525 — 355; t u r š č i-c a (slov. postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni): baška, stara po 275. nova za januar po 2675, za februar po 275, za marc po 280 (po mlevski tarifi so cene za 45—5 Din nižje); moka: baška <0g», fco Ljubljana, plač. po prejemu po 505. Cene sirovim kožam v Mariboru. Na mariborskem trgu se plačujejo za kg: goveje kože po 17 — 21 Din, telečje po 26 — 28 Din, svinjske po 18 — 20 Din, po komadu: konjske po 70 — 150 Din. Novosadska blagovna borza (19. t m.1 Pšenica: baška, 77/78. 2 % 300 — 310; banatska, 78/79 kg, 2 % 302.5 — 3125; baška. 78/79 kg. 2 % 305 — 315: baška potiska 79/80 kg, 2 % 3075 — 3175. T ur šč i ca: baška. stara 227.5 — 232.5; baška, nova 215 do 225, za februar 227.5 — 2325, za inarc-april 2325 242.5. Moka: baška <0g» in • Ogg., 425 — 437.5: baška «2» 405 — 415; baška <5:> 385 — 395; baška 3175 . Dunajska borza za kmetijske proizvode (18. t. m.) V skladu z inozemskimi boršami je tendenca na dunajski borzi zelo mirna. Trgovina s pšenico in rž jo se giblje v najožjih mejah. Turščiea stoji dalje v središču zanimanja ter je za promptno blago večje povpraševanje. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 39.75 — 40.75, madžarska Tisa (81/83 kg) 44 — 445; rž: marchfeld-ska 41 - 41.25: turščiea: 3Ž5 — 38: oves: domači 3475 — 85, Madžarski 845 do 35. Moka «0»v trgovini na debela: domača 63 — 66, madžarska 61—64 »JUTRO št. 17. Petek 20. I. 1927. Paul Doumer, novi predsednik francoskega senata. Doktor in apostol Pred poroto v Parizu se bo moral zagovarjati te dni neki bivši mornariški zdravnik, ki je na interesanten način izvrševal svoj poklic. Zdravnik je bil lastnik klinike, na kateri je zdravil one, ki so trpeli radi starih ran ali živčnih nemirov. Kakor hitro je prišel takšen bolnik, so ga spravili v levo krilo klinike, kjer so ga potrakti-rali z olajšujočimi injekcijami in z dozami opijatov. Pacijenti so doživljali pri tem načinu zdravljenja ure popolne sreče, ko pozabiš na vse težave tega sveta. Po nekaj tednih, ko so bili po opiju, kokainu in heroinu že tako zastrupljeni, da jim je postalo zauživanie mamil življenska potreba, so prihajali k zdravniku, da bi jim pomogel iz novega zla. Tedaj so jih spravili v desno krilo klinike, kjer so se bavili z zdravljenjem takšnih bolnikov. Lahko si mislimo. da je ta način izvajanja zdravilne znanosti donašal lepe dohodke. Dokler se nista zgodila pred nekaj tedni dva samomora, ki sta v zvezi z aretacijo nekaterih prodajalcev mamil odkrila skrivnost dvojne klinike. Toda zanimivi zdravnik se še ni vdal. V zaporu je sestavil sam svoj obrambni govor, ki ga misli govoriti t red poroto. Iz tega govora priobčujejo naslednji odlomek: »Storil nisem nič drugega nego to, kar so delali vsi verski ustanovitelji in kar delajo duhovniki vseh religij še danes. Ljudem, ki hrepenijo po sreči in pokoju, dajem najprvo lepo utvaro tolažbe in upanja in potem jih povedem po poti trpljenja ponovno do spoznanja grozovite resnice. Kdor je močan in gre preko bolestnih razočaranj, ta je cepljen proti vsem zlom in se bo s svetom že pomenil. Kdor moje metode ne prenese, temu ne bi bilo niti drugače pomoči. Naloga znanosti v naši dobi pa je: izbor močnega!« Kakor pišejo, bodo porotniki to pravilno dokt-nrievo teorHo upoštevali na ta način, da mu bodo dali najmanj tri leta časa in miru, da jo še podrobneje izdela. Dva leva bosta usmrčena V budimpeštanskem zoološkem vrtu imajo dva leva, ki sta že nad dvajset let stara, matora in onemogla. Oba trpita na živčni bolezni in nista več ne za občinstvo ne za upravo zverinjaka. A oba imata še vedno dober tek in hrana jima gre tako v slast, da povžijeta vsa«, dan za 50 Din konjskega mesa. Ker so stroški za njuno vzdrževanje preveliki, je sklenila uprava zoološkega vrta. da ju ne bo več redila. Poslala ju bo na oni svet. Zaenkrat so ju zaprli v separiran prostor, medtem pa se pripravlja šafot in grob, v katerega bosta živali položili svoji kraljevski glavi. Nehvaležnost sveta je res kruta in povsod enaka! Država posreduje zakone Zavod za socijalno pomoč in posvetovalnico za vprašanja v spolnih zadevah vodi v Frankfurtu ob Meni ženska zdravnica, dr. Herta Riese. Gospa, ki ni samo zdravnica med uradnimi urami, ampak prava žena svojega poklica, zasleduje tudi statistike in je izračunala, da je povsod na svetu, posebno pa v Nemčiji, mnogo žensk, ki so po krivici izključene od zakona in od materinstva. Treba bo napraviti remeduro. Toda kako? Zdravnica je našla solucijo. Pravi namreč tako-le: danes posredujejo zakonske zveze stare dame in tajni instituti, ki zahtevajo od zakona željnih oseb visoke obresti in niti ne gledajo na konstitucijo bračnih kandidatov. Tu mora poseči vmes država. Dati mora pobudo, da duševno in telesno sposobni Silil ■lil Mi mm1 Brezuspešen poskus Ameriški letalec Chamberlin (zgoraj) in \Villiams, ki sta pred dnevi zaman posku« šala postaviti nov svetovni vztrajnostni rekord. Aretacija komunističnih poslancev Kako so v policijskem avtu odpeljali francoska komunistična poslanca Cachina in Vaillant«Couturiera, ki jima je parlament odvzel imuniteto. moški in ženske ne ostanejo v samskem stanu, ampak da se oženijo, oziroma omože. Tako bi država dosegla dva uspeha: pomagala bi do zakonskega življenja tistim, ki nimajo denarja za posredovanje, ubila bi nerealno časopisno reklamo in bi ojačila zaupanje v skrb za državljane. Gora na potovanju. Nad kalabreškLm krajem Cordinale se dviga visok hrib, ki ves razpada. Njegove kamenite ln zemeljske mase se premikajo proti Cordinalu in grozijo, da ga bo- do čisto zasule. Šest hiš je bilo te dni zrušenih, 26 drugih čaka neizbežno ista usoda v kratkih dneh. Oblasti so dale kraj izprazniti, deloma s silo. Ljudje živijo v začasnih barakah. Clove-šikih žrtev do zdaj ni bilo. Byrdova ekspediclja na severni tečaj. Polarni raziskovalec commander Byrd pripravija v septembru t. 1. novo ekspedicijo na severni tečaj. V ta namen je že dal zgraditi novo polarno ladjo, ki jo je krstil na ime «Samj«on». Ladja se nahaja v Tromsoju na Norveškem, kjer se bo ek špedicij a zbrala in pripravila na pot. Junija 1919. se Byrd namerava vrcritf v Zedinjene države, ni pa izključeno, da bo svojo ekspedicijo podaljšal še v leto 1930. S seboj bo vzel kakih 200 polarnih psov in letalo, da bo ž njim preletel nedostopne polarne predele. Ekspeditija bo štela petdeset do šestdeset mož. Oče »Dobrega vojaka Svejka", Jaroslav Hašek Češki listi se spominjajo pete obletnice smrti mladega, ali do telesne senilnosti izžitega, slavnega avtorja »Dobrega vojaka Šveika» in mnogo drugih humoresk, pisatelja Jaroslava Haška. Pri tem pa ne objavljajo, kakor običajno pri podobnih jubilejih, njegovega živo-topisa, niti ne ocenjajo njegovega dela. Zato pa priobčujejo celo vrsto divjih anekdot in neobičajnih dogodivščin iz Haškovega življenja. Sam pisatelj označuje svoje življenje kot objesten eksces. Jaroslav Hašek je poseben pojav v češkem literarnem življenju in po svojem značaju gre v vsem preko običajnega družabnega in literarnega okvira. On je zasmeh vsega, kar človek od pamtiveka priznava kot nravno in lepo, zato bi bilo smešno iskati v Haškovem življenju, ki je nasprotje vsega tega. Hašek je bil anarhist po prirodi in še več ko to; bil je poosebljena negacija. Niti med anarhisti, s katerimi se je dolgo družil, ni zdržal. Delal je tudi nanje pekoče dovtipe in jih smešil. Spodoben človek — v površnem smislu te besede — je bil pred njegovim ostrim dovtipom v večni nevarnosti. Njegovo življenje je življenje notorič-nega pijanca. O tem se pripoveduje ne-broj anekdot. Kljub potikanju od gostilne do gostilne nihče njegovih sovrstnikov ni dosegel take popularnosti doma in po svetu kakor Hašek. On je eden izmed redkih čeških pisateljev. — poleg Čapka, ki spada med mlajše —, kojih dela so bila prevedena skoraj na vse evropske jezike, se pojavila v filmu in bila popularizirana na vse načine. Vendar je vprašanje, da-li je to v korist Cehom, ako bi tujci vzeli Švelka kot tip češkega človeka. Hašek je absolviral srednjo šolo in je služil kot enoletni prostovoljec v avstrijski vojski dve leti. Po protekciji nekega strica je dobil mesto v zavarovalnici «Slaviji», ali razen budalosti, ki jih je počenjal s svojimi kolegi, sploh ni bil za nikako delo in tudi ni bil dolgo uradnik. Oglasila se je v njem neodolji-va želja po pisateljevanju; popustil je zavarovalnico in vstopil v uredništvo «Češkega Slova», ki je tedaj po svoji pisavi najbolj prijalo njegovemu temperamentu. Hašku so naročili, da zbira dogodke za lokalno kroniko. Zbiral je. kadar pa ni ničesar imel, se je sproti izmišljeval. List je imel pravo muko s Haškovim poročanjem. N. pr.: Pade zidar z odra in se težko poškoduje. Vsi listi pišejo s sočutjem. «Ceske Slovo» pa prinese Haškovo «izvirno» poročilo, da si je zidar prižigal svojo pipico, bruno pod njim se je zlomilo, da je pal v globino in mu je pri tem vžigalica ugasnila. Zidar se je pobral, zaklel pošteno, zapa-lil novo vžigalico in se zahvalil Devici Mariji, da jo je tako srečno odnesel. Ko nekdaj ni bilo snovi po njegovem okusu, si je izmislil zelo podrobno historijo o adamitih, ki so se baje pojavili v okolici Prage. Opisoval je podrobno njih orgije, navajal imena voditeljev in pripominjal. da so stare mamice zelo užaljene nad tem početjem, da pa vendar rade hodijo gledat «nagce». Cita-telji so požirali z naslado nekoliko dni, — bilo je več nadaljevanj —, pričela pa se je kampanja drugih listov in mistifi-kacija se je razkrila. Na list so prihajali protesti. Hašek pa je bil zadovoljen. Razumljivo je, da Hašek po vsem tem ni mogel ostati v redakciji. Preselil se je k listu «Svet zveri», ki je dajal ljubiteljem živali nasvete o gojenju raznih ptic, zajcev itd. List sam je imel trgovino s takimi živalmi in so se njegova navodila verno čitala. Hašek pa je tudi tu toliko bril norce z ljudmi da bi bil upropastil list in trgovino. Razšel se je z listom in se odločil, da se oženi. Vzel je deklico iz bogate in ugledne praške predmestne rodbine. Žena je upala, da iz Haška napravi spodobnega človeka, pa je po nekoliko žalostnih letih odšla od njega. Ves njen trud je bil zaman. Hašek je živel od svojega dela in od pomoči prijateljev in živel slabše nego bohem. Omembe vredno je njegovo res smeha vredno in humoristično prizadevanje, da ustanovi novo «stranko mirnega napredka v mejah zakona* o priliki zadnjih volitev v dunajski parlament.' Hodil je po gostilnah in prirejal shode, ki so bili orgije komedije in per-siflaže. Ali ljudje so ga radi poslušali in tramom a hodili na njegove shode; pri volitvah je celo dobil par sto glasov. Ob izbruhu vojne so ga takoj poslali na bojišče. Tudi na vojni ga ni zapustila bujna dobra volja. Sam je poslal praškim listom izvirno in zanesljivo vest, da je Hašek pal na polju slave in nekateri listi so to vest tudi objavili. Ko je prišel v ujetništvo, so ga takoj posadili v uredništvo češkega lista v Kijevu. Pisal je gorostasne reči proti Avstriji, jo krvavo zasmehoval in so njegovi članki veliko pripomogli k češkemu odporu. Tedaj so tudi nastali glavni odlomki Švejka. S tem je tudi prišel v c. kr. album veleizdajalcev z natančnim dobrim popisom in z opazko: Anarhist. V kijevskem listu «Cechoslovan» je priobčil o zgodovinsko dramo »Hermsn. grof celiski«. ki. upa-mo. da bo v vsakem nogledu dobro ns-oeia UDamo da bodo tudi še nadalie predstavljali samo lene iere. za kar Hm bomo iz srca hvaležni! Končno opozarjamo že danes vso bližjo in dallno Javnost, da priredi društvo v vseh svnlih "elikfh oro«to-rih v sohnto 4 fnfvnor?* ve^ko mišk^rado SLIVNICA PRI CFTTU Meseca decembra so se vršile Pri nas rfcčmske volitve K'eirikalc? so npoeli vse si'e da 'ztrrajo of>?iuo iz naorednih rok Posluževali so se raznih vabliivih a-eitacilsirih sredstev Za tarčo Jim ie b?lo fud' raršMpnle Šole. najbrž zaradi bojazni, da Hudstvo ne bi še boli izoregledalo ln pomele temeIHto obračunalo z n'imi Tmeli so že določnega svo-lega župana in ta|irrfka Toda flnvek nhra??) Ro? na obrne To le bilo ra-zočaranle! Prignali ckolstva. Pričenjaio zasedanja centralnih sokolskih instanc. Kot prvi so se sestali bratje župni prosvetiteiH v Pragi Ob istem času se ie vršil rudi tečai »o sokolskih poročevalcih«. — Iz statistike posnemamo, da ie bilo leta 1926 v oblasti ČOS skupno prirejenih nad 125.954 prosvetnih prireditev Medzletne tekme v smučarstvu se vrše zouet v Kr-konošin začetkom leta 1928 Razpis službe Ljubljanski oblastni odbor razpisuje mesto ravnatelja v oblastnem denarnem zavodu ■<=> ■ CD ICDBCDBCJ1C3■<=>■<=> BCDBCDBCD■<=>■<=>IO n + Naznanjamo tužno vest, da je naš upravnik, gospod Ljudevit Joseck danes preminul. Pogreb bc v nedeljo 22. t m. ob pol 16. iz mrtvašnice javne bolnice na pobreško pokopališče. Maribor, 19. januarja 1928. Uradništvo pošte Maribor L Zaoe Grey: V 32 Železna cesta Roman Tako se je izkaealo, da je bil Slingerlandov strah upravičen. Allie ie spoznala vso bridko resnost svojega položaja šele tedaj, ko je videla, da je privezana k drevesu. V prvi besnosti je napela vse moči, da bi se osvobodila. Toda njen napor je bil jalov; vse, kar je dosegla, je bilo to, da si je zaman odrla kožo na lakteh. Ko je izpre-videte brezupraost svojega prizadevanja, jo je pograbil obup in toliko da se mu ni vdal; toda bliskovita misel na Neala, na njegovo bol če bi jo izgubil ali če bi se ji zgodilo kaj žalega, jo je izpreletela kakor mrzel blisk in ji je oživila pogum. Njena ljubezen je bila močnejša od prirodnega dekliškega strahu. Slišala je, kako so razbojniki v kladari premetavali pohištvo in druge stvari. Cele svežnje bobrovih kož so metali skozi vrata. Kmalu nato se je pojavil Fresno, držeč v rokah usnjeno mošnjo, v kateri je hranil Slingerland svoj denar in nekaj dragocenosti. Ostali trije so prikolovratili za njim, pričkaje se za opletenko, v kateri je bilo nekdaj žganje. »Niti kapljice več!« je zagodrnjal zmagovalec, ki se je bil polastil steklenice. Togotno jo je vrgel nazaj v kočo, da je treščila na ognjišče. »Sandy, žerjavico si razsul po izbi,« je opomnil sivolasi raz-bojnik, ozrši se v kolibo. »Kože se vnemajo.« »Pusti, naj gori!« je viknil Fresno. »Saj imamo vse, kar smo hoteli dobiti. Naprej.« »Vraga, kak zmisel pa je v tem, da zapalimo dedcu kolibo?« »Saj ne bo dolgo gorelo,« je rekel tisti z mrkim obrazom; »in če pogori, bodo ljudje mislili, da so bili Indijanci. Razumeš, očak?« Vsi so rinili iz koče. Fresno je bil očividno vodja ali vsaj naj-jačja sila v družini. Najpreje je pogledal mošnjo, ki jo je držal v roki, nato pa zvezano Allie. »Nate, dečki, tepite se za to šaro.« Vrgel je mošnjo na tla in je stopil k Allie. Ostala trojica je planila na mošnjo in Sandy jo je pograbil. Ona dva sta ga obkolila, ne baš preteče, a vendar spopadljivo, v svesti si svojih pravic. »Jaz delim,« je rekel Sandy, spravljaje se na konja. »Počakajta, da se kje ustavimo. Vidva vzemita bobre!« Fresno je odvezal Allie od drevesa, toda laso je pustil zadrgnjeno okoli njenih lakti; tako jo je surovo vlekel k svoji kljusi. »Spravite se nanj — le brž!« je ukazal. Allie je zlezla na konja. Stremena sta bila predolga. »Skočita, dečka.« je viknil Fresno,« pa mi ujemita eno izmed kljus, ki smo jih videli ob potoku.« Med tem ko je preprenjal stremena, je Allie z viška zrla nanj. Bil je okoren teleban in njegov dotik jo je navdajal z nepopisnim studom. Orožja ni nosil; a v sedelni torbi je tičal samokres in v toku risana winchesterka. Allie bi ga bila lahko ustrelila in jahala za svoje življenje, saj je imela dovolj poguma za tak poizkus. Toda Fresno je uredil stremena, preden so oni trije izginili iz dogleda. Krenil 1P 77\ niirm unnpp Irnnio t o * * A r\ Allla m «n »»»in kako se čadi izza vrat kladare tenek oblaček dima. Nato je sunkoma okrenila glavo, z obupnim sklepom, da porabi vsako, tudi najmanjšo priliko in ubeži tem ljudem; vedela je, da v njih družbi ne bo dolgo varna. Nekaj karkoli že, je trebalo storiti še danes, čakala je le ugodnega trenutka. Ob pregazu je Sandy ujel enega izmed Slingerlandovih konj — mustanga, Alličinega ljubljenca, s katerim je bila sklenila veliko prijateljstvo. Bil je brza žival, nagel kakor vihra. Na njem se je upala prekositi vsakega izmed konj, ki so jih jahali ti razbojniki, Fresno je privezal konec lasa mustangu okoli vratu. »Ali umete jahati brez sedla?« je vprašal Allie. Allie se je zlagala. Takoj ji je prišlo na um, da ga mora preva-riti in pametno utajiti svojo spretnost; spomnila se je tudi, da ji jahanje na Fresnovem sedlu morda ponudi priliko, da zgrabi za orožje. Fresno je skočil na mustanga, a ta ga je v trenutku vrgel raz sebe. Tovariši so se zarezgetali. Fresno je preklinjaje pobral svoje kosti in je poizkusil še enkrat. To pot je bil mustang spodobnejši, a vendar je pokazal, da se mu breme upira. Nato je krenil Fresno na pot, vodeč svojega konja za uzdo, in naglica, s katero je jahal, je pričala, da se mu neznansko mudi. Jahali so po dolini, dokler niso prišli na staro cesto v St. Vrain in Laramie; držeč se le-te, so napravili še nekaj milj proti jugo-iztoku in so nato zavili v stransko dolino, kjer je bil njihov tabor. Ničesar posebnega niso ukrenili, da bi skrili svoje tovore ali mezge, in po tej brezskrbnosti je Allie sodila, da jih ni strah Indijancev. Najbrže so bili prišli iz Kalifornije, in ker so se v svojem brez-častnem poklicu ogibali taborov in karavan, so jim bile opasnosti Narocdo, tn, vsa, dopisa-. UčočtsJt, malih, oglasav jv podah, na, Oglas no od, daUk -Jutra, * hubljasuL,. Pr%štrruiroa,^TaL st. 2492 XaL, oglasi, ki, sluiijo o posredovala* tn. rocual tio, rujun+nA. občuuioa,. uraJka. bts&da, 30par- --Afaj■ manjll zsuisak Vin, 5-. Prtj&jbuta, za, Jifro Dce/j^. V ji pnskojbui* ji upada, ti c&tAAjn. t M&ročtltm,, st, c*r n, oglasu tu prtobcuo čekom, račun, po/U*. kra, ulatc* (fuMfruut.st nI47. ac^uc., d&pur je dejala, cnikogar ne l>oš več storila nesrečnega!^ Zločinsko dvo-jico so vlekli v kraljev dvorec in jo zaprli do drisgeca dne. Gospodična želi dopisovati pod šifro »Li še eksistira kje zna-čajnost« na oglas, oddelek »Jutra«. 1994 Graščak mlad in inteligenten, zelo dobro situiran. Hrvat, se želi spoznati z odgovarjajočo. dobro odgojeno gospodično. Cenjene dopise prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod »Harmonija i sreča«. Diskretnost absolutna. Anonimno ne sprei-mem. 2002 Mlad gospod inteligenten in dobro situ-iran, želi poznanstva z istotako gospodično, lepo Slovenko. Neanonimne do pise prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Aviatičar X«. 2003 Gospodična ki se je dne 26. decembra vozila skupno z gospodom iz Ljubljane v vlaku štev. 912. ter jo je isti 1 jan. ired večerno predstavo v inu Dvor pozdravil, prosi dotičnega za naslov — v svTho nekega pojasnila — na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pojasnilo«. 345 Pes doberman velik, temnorjav, se je zatekel. Naslov posestnika v oglasnem oddelku »Jutra«. 2042 Pes ovčak 6 mesecev star, z malo dresuro, čiste pasme, naprodaj. — Golob, Wolfova ulica 8. 1996 66. Drago jutro so ju priveli pred kralja. Hrkobrk XIII. je ogorčeno pogledal čarovnico. Nato je poklical dva najmočnejša korenjaka izmed svojih vojnikov in jima je velel: cObesita jo na najvišji vrh, ki ga najdeta! Mladič naj živi, sčasoma ga že ukro-timo.n Lepa eksistenca. Radi prevzema drugega posla, prodam poceni in pod ngodnimi pogoji dobro vpeljan pension v centru mesta, kjer je 50 stalnih abo-nentov, s celokupnim inventarjem. Potreben obratni kapital 20—30.000 Din Ponudbe pod »Lepa eksistenca« na Aloma, Beograd, Kolarčeva 7. 1748-a v Beogradu, sprejme zastopstva več trg. hiš aH tvornic za Beograd, Srbijo ali vso Jugoslavijo, proti skromni proviziji. Ponudbe prosi na Publicitas, Beograd, Kralja Milana 8, za »Agentura«. 1743-a Največje skladišče AVRAM KAJON Sarajevo Prestolonaslednika Petra 26 NAJCENEJŠA " ZABAVA " so lepe povesti. Naročite: TOLSTOJ: Rodbinska sreča. Roman. — Broš. Din 26.—, vez. Din 34.—. MEŠKO: Kam plovemo. Roman.— Broš. Din 34.—. vez. Din 44.—. KERSNIK J.: Testament. Povest. — Broš. Din 18.—. vez. Din. 26___ KNJIGARNA TISKOVNE ZADRUGE v Ljubljani in Mariboru. v S3 5 ~ t & *n — o u •-» n 6 b CO > (B uc »ORIENT.« Prava turška čista u Dibeku tučena i mlje-vena kava dobije se samo kod »ORIENT« pražiona i mljevaona kave Šalih Prcič, Tuzla, — Jovanoviča ul. br. 2. Traše se zastupnici za Sloveniju. S" ^ S o » <5 3 o V O o UM "O 65 £ u> 83 E a w as v ,000.000 Din vložim v rentabilno podjetje ali pa pristopim kot sodelujoč družabnik, event. kupim podjetje z večjim prometom. Rerlekta-nte prosim, da pošljejo opise podjetja s primernim opisom rentabilnosti pod »\VELLCOME« na osrlasni oddelek »Jutra«. Prometni imi za premoli u LJUBLJANA prodaja po najugodnejših cenah in ssmo na debelo samo na debei domaČi tn Inozemski, za domače kurjavo fn Industrijske svrhe Premog, Kovaški premog vseb vrši Koks, hvamiški, plavžarski in plinski Brikete. prometni zavod za premog 9. fl., Cjubljana, Mkloštteva ces a št 15/L Zahvala. Za obilne dokaze iskrenega sočutja ob smrti našega očeta, soproga, starega očeta itd., gospoda 'ersoglio izrekamo tem potom vsem najprisrčnejšo zahvalo. Osobito zahvalo pa smo dolžni rudniškemu zdravniku g. dr. G. Kumar ju za njegovo izredno skrb in požrtvovalnost. g. rud. ravnatelju inž. F. Drolcu za vso naklonjenost, kakor tudi gg. uradnikom in poduradnikom, častiti duhovščini, pevskemu zboru »Glasbenega društva Hrastnik« in delavski godbi »Hrastnik« za v srce segajoče žalostinke, g. M. Korimšeku za poslovilne besede ob odprtem grobu ter vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem onim, ki so dragega pokojnika obiskali v njegovi težki bolezni, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. HRASTNIK, dne 14. januarja 1928. Žalujoči ostati. Ureiuie Davorin Ravljen. Izdaj« za Konzorcij cJotza» Adoli Ribnik ar. Z* Narodno tiskarno dd. kot dskaraarja Fran Jezergek. Za inaeratni del je odgovoren AJaikU N<*v*Jr. Vsa « UaHlioni.