Issued d My
except Sundays and Holidays
CHICAGO* ILL., SOBOTA 15. SEPTEMBRA (SEPTEMBER) 1917 STEV.- NUMBER 117,
Kornilova vojaška revolta izigrana.
Avstrijci so v pro tiofenzivi na Goriškem.
KORNILOV ZDAJ PROSI MI LOiTI
BITKA DIVJA ZA P08B8T OA BRIBLftKB OORE.
Ilirski delavci .....
^riovalci uniform .....
frwcisco :— iviiwki delavci .. — ■uwiMf/Jiiiki dciuvei
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKI NARQPWE PODPORNE JEPjKWTC
Iih.j. dnevno
nedelj iB praznike?
NAB0PN1 PODPORNI JKPNOTN
Cene oflAMT po dogovor«. Rokopisi oo ao vračajo.
Nafečmaai Zedinjene države <i*v<m Chicago) ia Cen.de •• aa 160 aa pol leta ia 76« za tri mesece; Chicago la laosassseve M M M
til ta pol lata, $1.1» sa tri mesece.	-	_.
NmIm sa tm, kar Um iiik s
"PROSVETA"
M7 Sa. Le»rm4ste Aeeaee, Ckle^e,
"THE ENUGHTENMEOT"
Orgaa al tka Sieve.« Netiomal B«Wil Maty.
med lakomnimi izkoriščevalci pa spadajo izkorišče' ki s predrznim in nesramnim delom v času svetovne vojne za demokracijo zahtevajo, da imajo neomajano pravico do izkoriščanja delavskih otrok.
Prepričani smo, ko pride vprašanje ustavnosti Owen-Keatingovega zakona pred najvišje sodišče v Washingtonu, da sodišče izreče, da je duševni, moralni in telesni razvoj otrok za Združene države mnogo važnejši in pomembnejši kot interesi bombažnih baronov'v južnih državah, ki si domišljajo, tla je potomcem nekdanjih suženjskih baronov uvokovečena pravica do izkoriščanja otrojk do konca sveta.
h—ad dally except Sondky and Holidays. k7 SUreeU Natlaaal BewefH S—Uty.
"PROSVETA'
eshe
ai
Dal am ▼ »klepanju n. pr naalava pomeni, da vam ja a tam dnevom potek pravolaena, da »a vam »e ustavi liat.
(Auguata 31-17) poleg vaiega imena ' la narotiaa.
in
Ponovita jo
PROFITARJI HOČEJO KOVATI DIVIDENDE IZ OTROŠKEGA DELA.
Te dni je došla vest iz Greensbora, N. C., da jc zvezni .sodnik Boyd proglasil Keating-Owenov zakon za varstvo otrok neustavnim. Kapitalistično časopisje je prineslo le brzojavne vesti o tem dogodku, vzdržalo,se je pa Večinoma komentarja, k bi moralo obsoditi početje nikdar sitih profitarjev, ki jih ni sram, da se imajo za svoje bogastvo zahvaliti drobnim prstkom otrok, ki sodijo v šolo in ne v tovarno.
Prva vest pove, da je neki Robert H. Dagenhart vprašal na zveznem sodišču sodnika Boyda za sodnijsko prepoved, ki naj prepove neki kompaniji odpustiti njegova sinova Reubena in Johna od dela na podlagi zveznega zakona za varstvo otrok. Sodnik je ugodil prošnji.
Zvezni zakon za varstvo otrok prepoveduje delodajalcem sprejemati otroke v delo, ki še niso dosegli štirinajstega leta, za otroke med štirinajstim in šestnajstim letom pa določa osemurni delavnik. Ce se delodajalec ne ravna po zakonu, so njegovi produkti izključeni iz meddržavne trgovine. Reuben Dagenbard poti šestnajstim letom, John Dagenhard pa pod Štirinajstim. Oče otrok je dejal, da ima pravico do mezde otrok, dokler ne spolnijo 21 leta, zakon države Severne Karoline pa dovoljuje enajsturni delavnik. Sodnik je razsodil, da ima Reuben pravico delati več kot osem ur na dan, Johnu je pa dovoljeno delati v tovarni, ker dovoljuje državni zakon.
Takoj dan kasneje je došla brzojavka iz Washing-tona, da apelira državni pravdnik na najvišje zvezno sodišče, ki mogoče izreče svojo razsodbo še v jesenskem zasedanju. Uradniki niso preveč vznemirjeni radi razsodbe nižje inštance, ker služi le za pot, ki vodi do hitrejše odločitve na višjem sodišču. Uradniki v justičnem department ne dvomijo o ustanovnosti zakona in so prepričani, da mnogo razsodbe najvišjega sodišča kažejo, da zmaga vlada.
Tako se glasi suho poročilo o dogodku.
V splošnem so delavci pričakovali, da bo peticija za sodnijsko prepovetl vložena v bolj južnih državah, v katerih so bombažni baroni absolutni gospodarji, ki množe svoje bogastva od dela, ki ga proizvajajo nežni prstki šolskoobveznih otrok. Dogodek dokazuje, da so se izko rlščevalci otrok premislili in so stvar spravili pred sodišče v Severni Karolini, da uničijo postavo za varstvp ptrok Ampak dogodek nam pripoveduje še nekaj drugega Jasno nam pove, da najnesramnejši in najlakomnejši izkoriščevalci žive v južnih državah. Sami ne izvršujejo najmanjšega koristnega in produktivnega dela za člove Ako družbo. Njih soproge, hčere in sinovi večinoma lena rijo ln žive udobno življenje kot ob času, ko je bila sužnos zamorcev Ae postavna reč. Telesna sužnost zamorcev je sicer odpravljena, uvedena je pa najbrutalnejša kupita listična sužnost, ki ninla para v civiliziranem svetu. Sko raj vse države v Uniji so s postavami omejile izkoriščanje otrok in sc izrekle, da otrok sodi v šolo in .ne v tovarno U> tam na jugu je še nekaj držav in gospodarji v teh državah še vedno žive v tradicijah suženjske dobe, ko so imeli pravico izkoriščati in prodajati človeka kot navad nega vola, če so človeku rekli suženj. Imeli so oblast nac suženjsko družino. Očeta so lahko pridržali doma, matei prodali v sto milj oddaljeno mesto, otroke pa še v bolj oddaljon kraj. Potomci teh gospodarjev še žive v teh • suženjskih tradicijah in si domišljajo, da imajo pravico izkoriščati otroke delavcev, ko nehajo plezati po tleh in jirično hoditi. Tako mora biti mišljenje izkoriščevalcev v teh južnih državah, saj drugače je nemogoče, da nastopijo proti Keating-Owenemu zakonu za varstvo otrok.
DOPISI.
Marys villa, Mont. — Prosim malo prostora v priljubljenem listu Prosvete. (Jotovo ni bilo še lopisa iz tukajšnje naselbine, kar
pa ni ^udilo, zakaj tukaj ni Slovencev, rozivn par družin. (Sedaj nas je tukoj neko j članov SNPJ. Vai po, kolikor nas je, smo prill5, zarodi štrajka iz Iiutte, odkoder nas je pognala Anaconda Copper Co., ki je rajše zaprlo svoje rudnike kot pa nam pripoznala naše zahteve. —
Sedaj pu hočem nekoliko opisa ti ta hriboviti kraj, v katerem se sedaj nahajam in kateri je'le ma o uli skoro nič znan. Med hribi se nahaja že nad 40 let stara našel ^itia Marysvillc, obdana n hribi od vseh strani, poraščenimi k sto >n tudi večletnimi smrekami, jel komi in drugim različnim drev • jem. Pod hribi nahajajo se rudniki, kateri vsebujejo zlato. Ra-zini enega, počivajo vsi. Rudnik, ki obratuje z mlinom vred, je v mestu in ae imenuje St. Louis Mine. ime kompanije pa mi ni znano. Drugi rudniki se nahaja-ja no hribih, kakor v kakšnih nemških Alpah; oddaljeni so tri milje od mesta in v enem sem sam zopoalen. Ti spadajo k Barney King družbi. Ta družba 1 last u je omenjene rudnike z mlini Vred in z mnogimi "klemi" po hribih. — Dela ue s polno poro po vseh teh rudnikih, ali le do 20 mož no "šiht".
O lepoti kraja ne morem pisati, ker je pravzaprav ni. Kraj- jie kakor za ubežnike, ker je res težko najti človeka, ki »e enkrat zakoplje v te hribe. Mislim, du bi nas še Oojžljo s svojim "luftsifoni težko našel. Komor pogledaš, ne vidiš druzega kot hrib zo hribom.
V	dolinah med hribi so našel jftt farmerji, ki se pečajo največ z zi vinorejo. Živina je prav lepa, samo precej divja, ker malokdaj vidi drugega človeka kot svojega gospodarju..
✓	Mesto Marysvillc *e stara, toda inula naselbina s tremi gostihia-mi, par trgovinami in cer kvijo, brez katere ne more biti. Nima pa stalnega "gospodo". —, D? je lahko dobiti, toda hriboviti kraj kc navadno vsakemu hitro zameri, pa jo odkuri nazaj, ddko-der je prišel. Končujoč pozdrav ljnm vse zavedne rojake, raztresene širom Amerike, pdsebho pa še člane SNPJ.!
Frank WiderwohJ.
in bil sem vesel, da sem jih smel vsaj pogledati in občudovati s primerne doljove. Vsak seveda ni tako srečen, da bi jih smel trgati! V Clevelandu sem se sešel tudi mojim nečakom John Zlember-gerjem, katerega nisem videl dolgo vrsto let, od takrat ko je fte plezal po maternem naročju. V teh dolgih letih je zrasel v možaka, ki je odslužil neizogibni avstrijski komis, sedaj pa se pripravlja, da gre služit strica Sama. Nekateri ljudje so res "srečni?!" — Rod bi bil obiskal več mojih clevelandskih prijateljev, pa nI bilo/taaa na eni ali na dru gi strani. Posebno rad bi bil pose til Mr. in Mrs. J. Zalokar, po ju nisem mogel nikdar dobiti, ker sta bila tako zelo zaposljena na vseh straneh. Čas jc v tem pote kel in vrniti se je bilo treba pa
tev, kot pev»kih, ^ sokolskili iu tem podobnih. Ideja je vsego vpo£Vevanj* vredna v teh kritičnih časih. Od vsakega teh društev bodo pobrali k vojakom po več mladih članov in tako utegne eno ali drugo propooti. Ako |>a se združijo, jim je obetonek zagotovljen. Po lagomo -a se bodo že anpe< dobi-le nove moči.
Koncem dopisa pozdravljam vse člane S. ti. P. J. in posebej še vse dopisnike Proavete. Vsi oni. ki odrinejo k vojakom pu naj tudi v službi strica Soma ne poza->ijo no Prosveto in na H. \\ P. J. m noj ne pozabijo do se Slovenci.
John Matjuzieh.
Navadni in oslovski kašelj.
i
Olenooe, 0, — /mučen sem odložil kromp in lopato in pHleiel iz temnega jtremogokopo na sve t1o. *V človek don za dnevom, te deu xa tednom, spravlja na povr šje črni deiuant za gospode kapi lollste, si sme pa tumtoin tudi vzeti kak dan počitka in razve drlla zase. Pn sva jo mahnila i prijateljem v Cleveland na kon eert jugoslovanskih pevskih dru štev. Zveza ni poslaln naznanilo menda niti Proaveti, niti Prple torcu — vso j čital nisem nič — kljub temu nas jc Alo somo^r (llencne cel ducat, gotovo po b: jih Alo nn koncert šc več, ne le od tu umpnk tudi od drugod, dn jc bilu atvar še bolj rnzglašenu.
Petje je bilo krasno, narsvftost očarljivo. %<V bi Slovenci oziroma Jugoslovani ne imeli nič dru-zcgi\, imanio krasno n&šo pesem, s katero ae lahko postavimo pred celim svetom. Najbolj do sres, mi jc Ala nnva Prešernova: "Cel-nič po morjn plava, nezvesta hodi zdrava...." Ni pa gonilo some mene, ampak celo pl. Oajtla si je brisal solze z belim robcem! Po saj nI čudno, ker pesem teko Imenitno izraža čustva starih pečhtr-jev ko| sem jaz in Oajlla.
prijeti zopet za lopato in kramp.
Članom in članicam S. N. P. J., priporočam, da podpirajo in gla sujejo za inciativni predlog dru štva Naprej št. 5, da se vrši sedma redna konvencija S. N. P. J. v Clevelandu, O.
Nace Žlembergar.
t 4 "
Milwaukee, Wie. — Naznanjam članom in članicam društvu "Slo ga" st. 16, in "Venera" št. 102 SNPJ., da je "Slovenska Noro dna Podporna Jednota" dobila pošlovnieo za državo Wisconsin Sedaj lahko sprejemamo nove čla ne in članice in vstanovljumo no va društva.
ltarfi tega na delo bratje in agi tirajmo med nečlani, do pristopu jo k "Slovenski Narodni Podpor ni Jednoti." Ta organizacija je največja in najmočnejšo slovenska podporna orgonizncijo v A meriki.	(3x).
Fred Perko, tajnik.
Le človek, ki nima duše, nima srca za svojega bližnjika, , Zab*v*. hx*n V>nc*rU J • .	.	i u I ii ji i	7*i . , T veselem in nod vae gostolj*-
kateremu ni mar, če tisoče ljudi pogine v revščini, mukah in trpljenju, je tako nesramen in predrzen, da v dvajsetem stoletju zahteva, da sme brezmejno izkoriščati otroke delavcev. Nesramni, požrešni in lakomni so izkoriščevalci delavcev |k> vaem svetu, meti najnižje in najbolj lakomne
bnem Clevelandu ie bilo raestntt-sks in velczanintivo. Rožen mnogih cleveUndskih znancev in prijateljev našel sem tndi vojake (s Chicago, Toneta la Oieern. Cvetk in aobičatk rež je bilo v izobilju
Colllnwood, O. — Minil je dru g? kdrfeert jugoslovanskih pev sklh'^rnatev in splošna sodba je da je dobro izpadel Ko smo se drugi don zopet sesli na konfe renči, morali snto rešiti več toč za prihodnje delovanje in tretj koncert. Za prihodnji koncert smo določili mesto New York čas po mesec september L 1018 ('e se bo vrfill in kako bo izpade je seveda stvor prihodnosti; veli ko mladih fantov, navdušeni p evecv je namreč poklicanih stnic Samo vi armadi. Od tukojš njego ipevskcgn društva Soča odi demo dne 19. septembra trije in sicer: Joe Drun, Antou Cek in John Matjažič. Razen nas treh o-dide še več drugih Slovencev, k te rih imena po nc vem navesti. Tu dl iz Clevelonda odide več slovenskih fantov, me<| njimi tud naš znani Janko Rogelj, Joe Orn žon itd. Ne vem kako sc bo naš Janko poslovil od Molnčtiih rož in erijakih jezerskih nimf. NedavAo aem ga videl, kako jc skrivaj nekeui kotu pretakal solze, debele kot gorenjski bob. Seveda tega ni otoril od fltrahu pred vojaščino saj je korajien fant, ampak nim fe, nimfe mu gredo po glavi! Pri čaluije baje « vso gotovostjo, da grfprideiljo zrokoplovnemu itel delku, kfr se je tako posušil, do bo veter vse skup nesel brez ga solina. Veseli me po, do gremo skupaj in bržkone ae nam pridru ži tudi lingvist iz Penns.vlvanije Ravno ko to pišem dobil aem po ziv od J on kot o, do noj pridem mojimi prijatelji, ki ne pojdej k vojakom, da bodo vlekli zobo trebee. Kteri potegne najdaljše ga, njemtt bo izročil v varstvo svojo solivčne rožo. Enkrat so ba je že poskusili to loterijo ln sreča je iskala prijatelja J., ki pa je o<l klonil, češ da ima preve* posla časopisjem O priliki koncerta |M»v.«klh društev jo je heje ponujal v varstvo Oajttli, ki ae je ti. eti čas mudil v Clevelandu, pa baje ni maral tega 'trnbelns," češ, kako hi potem obiskovat soln-čne role po zapedti. (flejžla pravi, da ni nič res! Op. pom. nred.)
V tukajšnji naselbini ae je začela Uriti ideja aa edruUtev uialih
Navadni kušelj ni bolezen, teni-več je le znnk bolezni, ter nam kože, da se je pričelo vnetje v goltancu, jabolku, sapniku nil v b-ronhijah, ki se odcepljajo od sapnika. Pri vsakem vnetju se napravijo mnogo sluze, kl jo- občutita sapnik ali bronhija kol tujo snov, ker oba služIta edinemu namenu — zračnemu preho-du. Vsled tega povzročit je sluz <ašelj. Kaielj je smotrenn reakcija našega telesa, ki se izvrši brc/, naše volje- telo .hoče izločiti u sapnika vse, kar nc spada vanj.
Veliko bolezni je /.(friižtnih v kašljem; navadno prehlajeni«, vnetje nosnih sluznic, goltan^n. jabolka, potem influenca, ošplec, pljučna jetika. Pri vseh teh boleznih je kašelj znak poleg mnogih drugih. Pri oslovskem kašlju pa je ravno kašelj, ki.se od navadil -go temeljito razločuje, bolezenska sliko. Oslovski kašelj jc poseJ) c vrste nalezljiva bolezen otroške dobe. Razširja se le od osebe dn
•mrt. Zoper oslovski k* znamo pravzaprav no. J "tev kt bi okradli ^
razglašajo vsak«. k sredstvo ali niti eno Zdravniki uporab!jiJ0 , J n ki olajšuje n.Me killin zelo grenak,--g* ,,t JO z evkiuinoui ali ariM„ Tu dva preparata se „e N, ko hitro, zato ae „f 0j,. močno njiju grenki <>ku se morajo pri oslovske«, pred vsem zavarovati ,, hlajenjem. Ako nimajo gredo lahko na prostu y ZMi dolgo traja, zato i,i je otrok neprenehoma v Premem ba zraka učinkuj kri^t zelo dobro, otroci po več ur na dan zunaj, tam, kjer je toplo. Kdor. imn zu otroka z oslovskim dve aobi na ruzpolago. o ima posebno spalnico, naj bodo okna ves <lan <h| le zvečer naj se segreje 17 stopinj Celziia, Zrak n ti presuh. Na prepihu ne ti bolni otrok. Bolni <(tr kor ne sme priti v dotikaj vimi otroci, ker .skoraj no! lczljiva bolezen so ne pn ko naglo kakor oslovski Odrasli mnlokduj
to i
Ameriške
ZAKON ZA ZAVAEOVJ VOJAKOV SPREJ1
rojake!
ki
Washington, D. Č^
vnlnu predloga za vi
sprejet u v zbornici, moštvo imajo enake vsak vojuk se lahko /.aval $10,000 posinrtuine in pl leto $8.00 prispevka za t| larjev zavarovalnim Predsednik Wilson se
osebe, neposredni prpnos bolezni BU. do se posuirtninska po predmetih, po tretji osebi, silno redek. Izven človeškega telesa .pogine strup oslovskega knftl.»:t zelo hitro, kakor strup ošpic, nmt tem ko se prenese škrlatinka, dr,-vica tudi po predmetih, ki jih m. bi bolnik. Seveda se tak slučaj pri oslovskem kašlju dogodi sem ter-je, a je zelo redko izjem«.'.
Inkubacijski čas otroškega koš-ljo, to je oni čos, ko je strup še v telesu, a ni še dovolj močan, da hi povzročil pravi izbruh bolezni* traja pet do deset dni. Potem sledi čas, v .katerem ima bolnik vse znake bronhialnega kotara: pokaži ju-je, telesna toplota narašča, a no zelo. V tem času se šc tie more spoznati prave bolezni. To trajat približno 14 dni. Za tem po se po-javljalo enaki, ia katerih se že lu-hko sklepe na posebni značaj nastopajoče bolezni. Otrok ne poku4 ljuje več kakor pri navadne.u bronhialnem kataru,' temveč kflš-Ija več <Sasa skupaj. Po teh na)m dih ae počuti otrok popolhoma dobro in tudi ne napravijo vtkm bolnika. Telesno toplota j* no bn ill-na; kdor torej ne sliši tega posebnega kosijo, ta uiti ne ve, du ie ' t rok bolan. Čimbolj uapredujo bolezen, tem pogosteje se pojavljajo napodi kašlju, tem krnjši so oo-mori med napudi. Oslovski kušolj se razlikuje od navadnega košlii Uidi v tem, da ottoei bruhajo *lux pri oslovskem kaliju. VePUfat Izbruhajo tndi zavžiT* jedi. Oslov-ski kafelj se sliši tndi vse drttgii-čo kakor navadni kašelj. Med tu padi vdihava otrok srak na tnko čuden način, noutane neki rosk.iv šum, da se po tem takoj sporn i oslovski kašelj. V težkih slučajih se ponavljajo krčeviti nnpo d kalijo in vdihavajo zrak f. rftskit-
vint šumom, tako naglo, da otrok	»a
vidno slabi in hujšo V teku ur UBB2NI ima otrok 30 do 40 napadov, ali	VRl»w
še več. Odmori postanejo- vedn j j	--
krajši, otrok ima vedno manj ča-. Jackson,	H
so, do bi se odpočil..V lokih težkih'dnevi je pobegnil ^ ^ slučajih mora doti zdravnik otrb- ' -gr t-||j|g| ka omamljiva sredstvo, da mu podaljša čav mirfi. Pri nslovsken. kašlju dostikrat zateče jezikom vee in sieer zato, ker ee ^edevn ji -sik pri k ail jan ju ob spodnje zo-he iu dobi rane. Po tem znaku delal v skoraj najUlje spoans oslovski;dvorišču
valnina zviša od $.'1,00(1 ii 000 in njegovo načelo je a V originalni predlogi je smrtniuska zavarovalnina na na $10,000, toda za zovurovalninskih družb hi vili tak pritisk nn sek, du je znižal zavarovali $5,000.
•Če je vojak ubit, iiinrjej ne smrti uli če je poha trajno, tedaj so oRehe, odvisne od njegovega zaxl| pravičene do odškodnino do $70 nn mesec. ' Pohabljeni, vojak jo of do odškodnine |40 do +ltHl see.
kovegn zoslolka, velja Za osebe, ki so odvisne lestvica:
Vdovn $.15; z enim $45 ; z dvema otrokoma M vsakega nsdaljnega otrok Štirih otrok.
Otrok brez matere <(20; troka trije otroci H vsakega nudaljnegu otrol ?1o petih otrok.
Muti-vdovn $'10 ns me^e Odškodnina zn vdovo pi čc se onmži.
Odškodnina zn |s»huhljoi joke ill pomorščake: ^'e nima žene ,in otrok
ima ženo $.V>; imu /rn0 ga otroka $0.'); če ima dva otrok $76. Ako nima žene enega otroka $.V>; $H» w v otroka do dveh otrok; vu in če je odvisna «<l »J1 posebej $10.
Ranjeni vojaki, ki H post re/.nieo, dobe p(^hfj
Vojak, ki zgubi oho rok ali očesi, je opravičen do fl sečne odškodnin«'.
1'rct
farme *n kaznemc
K je vrnil in dejal. * iskat svojo družin«
Colli.	. „ i,
1 .ester Hlkrk J^ ,
cfmgih kszneneev p***
marcu ni Trt kamene vrttil tn<ii W
viru
kap«'
zdsj se je ps
jr dejsl.
ka /ea Mol
muii'^H
kašelj. Med kapljanjem postsn ( bolnik v obrazu močno rdeč, ir.,stovoljno in gleds zebrekel, ker aastaja me-1'lji	' in
napadom kri po žiloh. Večkrat tti.[času je I.H ___
di krvavi iz <*či, U noga.	,f
lilije kri tudi r možganih, kar je,
^'no nevarno.	,liK v<
Najhujši krčeviti kašelj traja « mehUli dnevnici
--1 « tednov, poten, pojema in «r ., Jt ^ ide v navadni ksšelj H tem Je ^ Kraneise . lesen prestane, le včasih se tgodi. ^verev, n da pritisne, pAaebno pri dejen." Uk če m« » kih, še pljnčnlaa." PealedUa >|«eaje \nJs
de
leoi
pa--
jUm
iMJ*
x r
PROŠV&TA

1ve. Močni nn (iahriela
KADITE XXLLMAK ONABl
Unijiko Udelane
Ibykvi OI|iit» ••••••.....W®
I. K. F. J. otcu*........I*
TUlaaa Olfu Oo. _AURORA. MINN.
Vse mogočni dolar.
NORTH SIDE STATE BANK
hock, sm/tas. wro.
IMA KAPITALA IN BMEEVE IW.Ht.M
«&Mt WWoPtAffite.
"SX'rioJiSm^^ WW.W* lemrociiA, *
LDXBURO MORA BEŽATI,
LJUBEZEN IN RODOUUBJE.
Spisal Fran Govtkar. .
Sklonil se je, j Knit n v H mizico pokonci ter začel pobirati materine relikvije. V sept hc je poznalo, da hit bile čeeto v potnih, morda tudi od solz mokrih rokah . . .
Krea je položil vae ua mizo . . . zamislil se . . . a ne zdajci zopet zbudil iz svojih miali, pobite I k materi, objel ji nivo glavo te** jo poljubil na io*l(i še pet a je: "Ti uboga, dobra moja main ie« !''
Tedaj pa je začul težke očetove korake in Minkino ihtenje Naglo ai je otrl solzne oči ter jun« šel naaproti.
V	tem sla prišla v »*obo oče in aeatra. Oče je bil jedva na p«l oMečen, bled, a miren.
"Tako ni torej zdihnila sam«, zapuščena, kakor hi živela, avojo dušo! — Počivaj v mfcru, dra ir« Marica!" je dejal starec ter jo prekrižal
"Ah, umrla je nama mati meri ten), ko avvi plesala!" je ihtela Minka.
"Kakor ji je bilo usojeno, Minka! . . . Bra* božje volje ae ne Zgodi ničesar; zato jic plači!" jo »jc tolažil oče; Josip pa je stal molče ob materinem znožju.
V	sobo ao hiteli od vseh strani hlapci in dekle. Ženske no jokale in glasno javkale, moški p« so stali na atrani tfr na pol zvedavo, na pol turobno zrli na mrtvo.
Kmalu ao se začeli meniti o mrtvaškem o-dm. Minka jc izročila kuharici ključe do shrambe za perilo, hlapci jw so začeli prestavljati ki odnašali pohištvo ter odnašati deske.
Krea je peljal očeta in sestro počival, potem pa se je vrnil v avojo aobo. Več ur je atopal po' stanovanju gori im doli. Misli in čuti ho hc drvili ter izpremhijaii v njegovem srcu z neznansko hitrostjo. Ni se mogel umiriti.
Prevara', nezvestoba, izdajstvo jHijstelju Dolžana ga je pretreada do dna duše . . . Vedno in vedno si je prigovarjal, da ta ve«t morda ven-<bir ni reaničme, ali pa vaaj pretirana . . . Spomni vši se pa Ruhbachovega trinmfiranja, njegove grožnje ht samozavesti, je izgubil zopet vsako najmanjšo nado . . .
"Podpiral, delal aem za neznačnjneža, ki se je okoriatll, kdo ve kako, ob velikanski škodi narodovi!" — Ta nimel ga je pekla, grizla, bodla in trapila, da je zdihoval zaradi nje, kakor bl bil privezan na mučeniško kolo. Pobegnil bi, sam sebi bi se rad skril — če bi mogel ... če bi smel f A nc sme. Čast njegova in njegovih prijateljev, časi in ugled njegove stranke zahteva, da vrt raja kot hraber vojščak do zadnjega trenotka, do •smrti na svojem mestu . . . Ostal bo, boril se, zmagal, nli padel . . . C asi pa ai hoče rešiti, nuj velja, kyr hoče. .!	♦
In spomnil we je zopet svoje matere. Izgubil jo je naenkrat, kakor bi inu jo kdo ubil. — Spominjal hc je potem vseh dogodkov od prve zavedne mladosti do dnnašnjeh dni, v knterih je bilu središče nisti.
Seie pozno v jutro je zadremal, sedeč oblečen nn zofi. . ,
A le za nekaj ur. Že sredi dopoldneva sta prihitela Kočevar in Orožen k njemu, »poro&ajoč mu, da je sklical harop Ruhbuch z županovim dovoljenjem že za dane* popoldne v gostilni "Pri novem svetu" shod Dolžanovih volilcev. Agitatorji dn letnjo po hišah, vabeč ljudi na shod, in pfcui-ni plakati' da ho nabiti po uličnih stenah, ki na-/nniijnjo, velike politične zanimivosti . . . Ker je ravno nedelja, so stiide izvest.no veliko naroda. Utivulo sc bo proti Dolžanu, proti narodni stran-Iti. "Braniku," proti Kresu iu prijateljem . . . Trebn sc pripravki 11a velike škandale; saj nas-protniki bodo kaj lahko nitbujakali narod, ki je bil oalrpnrjen za vse, kar ho mu obljubljali prijatelji . . .
"('im prej, tem bolje," je dejal Kres. "Narod huh ni tako nerazsoden, du bi tudi v te.111 slučaju ne razločeval med odkritosrčnimi prijatelji in hi« niivakiml komedijanti. Pripravimo ae, da mu po-vemo vso resnico, potom |st naj sodi! — Veliko krivic je že zadelo Hlovence, mnogokdo je ohu-pava I o Imfacnoeti, a preživeli ao vae neprilike, polagoma i nova ai prilnirili, kar jim je <bilo s avl-jačo ali h silo vzeto. Napredovali amo In naprodo vali lionso nevzdržno, dokler bo živel v narodo-vem telesu čut ponoaa in moralnosti . . . Ministrstvo Ih» padlo za miniatrat votu, naš narod pa bo stnl vedno čil in krepak, v pop<i(ni zavesti avo-je žalostne, a slavne zgodovine, svoje duševne, ošabne nemške, msdjarake in italijanake mmede • lal. Ko, nadkriljajoče amožnosti in jeklene volje... Tudi ta vihar (Mtmiue in i znova p<»sije nn na« aolnee miru in zndovnljiioati."
Po velikanski razburjeno* ti so je naselil v lovo sree popolesi mir. Tešil in navduševal je torej prijatelja, ki ata obupavalu, ter si r lastni-mi hcModanti množil Čim dlje tudi svoj |H>gum.
Domenili n«i se, da pojdejo skupaj k shodu PI v. bl ae bodo isidpirsli 01 idi z vaem i sredstvi, /lasti pH sklenili, krepko staviti ae v bran, č* '•i hotel« izzivati Ruhbeehova stranka med na-'«M»«nn neslogo in prepir. Kres sam hočrpmfUfS-•' nezaupnico ponlanru Dolžanu v dokaz, da oh. ^••j.i dejanje njegova in <|n ni ž njim v uiknkem
"•Oglpsjll,
orožen in Kočevar ata šla potem kropit Kre. sovko ler tolažit Minko in starega Kresa; Joaip t»« je šel v zupiHM-e dogovorit s«. X a radi materi liei'N )H>kopa.
župnik ga jr sprejel že nu stopnicah. iai-n-zaj.u- um svoje iskreno aožalje Potem gn jr peljal v -vojo pisarno, kjer sta nr domenila glrde maš, /vonenja in sprevoda Pokoplje naj ne mati z naj. v e« jo hy . nnont jo.
K
"Tako je torej var v redu . . . Se<laj pa |mi-alušajte še uiene, ki Vam uioram povedati po želji blage pokojnice njene, poalednje želje," je <lejal končno atari goapod.
Veta! je, odprl v avoji pinalni mizi a ključem malo predalo ter vzel iz njega veliko kuverto z velikim pečatom.
"To piamo mi je iznn-ila Vaša mali že pred tremi leti z naročilom, da je odprem takoj po njeni smrti ter je izročim Vam ali pa gospodični M ink i," je govoril župnik ter vzel i* kuverte velik list. "Kvo, oporoke Vaše goape matere . . . napravila jo je ob popolni zavednosti v pričo mene in gospoda kaplana tule, v tej sobi."
In izročil mu je pismo. Kre* pa je čital, da zapušča mati vsakemu avojih treh otrok enako svoto dvajsetih tiaoč . . . cerkvi za maše dva tiaoč . . . siromakom v Taboru pa tri tisoč goldi-nsrjev . . .
Solze ao ae mu netile v oči. . . otrl si jih je ter se naglo poslovil.
XV.
Vsi gostilniški prostori "Pri novem avetu'' ao bili natlačeno polni ljudi. Glasno razgovar-jsnje, grohot, prepir, vzkliki rn udarci po mizah in tleh «0 se čuli daleč po okolici. V veži so stali trije veliki »odi piva in vina . . . ljudje pa so si točili aami ter ai napi vali ... Že ni bilo dobili nobenega stola več, a vendar so prihajali še vedno novi goatje. Ruhbaeliovi agitatorji in skrivnostni plakati so imeli torej velik uspeli.
Kres je m prijatelji sedel v mali družbi čital-ničarjev v predzadnji aobi. Čakali so radovedno, kuj dožive . . . Ruhbachu še ni bilo v gostilni.
Okoli štirih pa je prišel v družbi mnogih prijateljev, veleposestnikov in upokojenih vjšjHi u-radnikov, samih bivših članov razpadle kazine.
Ko je šol mhno Kresove dinjsbe, je stegnil vrat nazaj k svojim ter dejal porogljivo:
"liravo! — tudi njegovi mešetsrji so tu!"
Potem pa je stopil naglo v drugo sobo. Gostje so večinoma vstajali ter pozdravljali bnronn, ki je, milostno se muzaje, stisnil temu in onemu roko,
Orožen pa je planil, od jeze ae tresoč in divje zroč ksa mize ter hropel: "Ali niste čuli?! — Žalil nas je! — Prokleto, jaz hočem naučiti tega baron čka d ost ojnoati!"
In hotel jc za baronom. Kres pn gn jc prijel krepko za roko.
"Stoji" mu je dejal napol tiho. "Ako je a-ristofcrat sirov, bodimo mi tem finejši . . . ako ao Ruhbaehovci osebni, bodimo mi tem stvamej-ši!"~
"Poravnamo se drugo pot . . . Danes nas čaka ^uj nujne jsega 1" je miril tudi Kočevnr rar.kn-čenega prijatelja.
Tedaj ps sc jc začul zvonec. Iz vach sob drli ljudje v dvorano, kjer je stal baron Rtili-baeh na atolu ter čakal, nastane mir . . . Tudi Kres ki tovariši ho ae prerinili v pivo aobo.
Potem pa je začel govoriti baron:
"Dragi rojaki! — Preljubi prijatelji! — Zahvaljujem vas, da ste hc ozvaii v tako obilnem žteviln mojemu povabilu. To je dokaz, da nte po-litičiio zreli in nenava<lno prosvetljeni možje. Vaa čast vam! — Sklical sem ta nhod s privoljenjem velezaaluženega gospoda župana tako nenadoma zato, ker ae je prizadela Ae bolj nepričakovano vara vseni, predragi prijatelji, ravno včeraj nezaslišana krivica . . . Človek, kateremu ste a ave. tlni zaupanjem izročili največje dostojanstvo da zsatopa vs&e koristi, brani vaše pravice ter vsm irvojuje nove dobrote ... ta človek vaa je včeraj nesramno isdal hi zatajil."
"Kdo? — kdo? — Dolžan a menite? — To je luž! — Dokazi P' so hc zučuli vzkliki »11 množica je začelu nejevoljna mrmrati. Baron- je pozvonil in nuatala je tišina.
"Dokaze vam podam takoj, predragi rojaki," je sačel samozavestno baron. "Knkor jo menda večini znano, je izdelalo sedanje miniat rat vo 11a Dunaju predlogo, ki bi bila v največjo škodo masi naroda, t. j. kmetom, obrtnikom in delavcem. Ko-riat od nje pa bi imeli le nekateri. Proti tej predlogi so vstali vai pošteni in zarea, narodni zaatop-nikl ter jo pobijali, kakor ao le mogli. Meneče dolgo ao ae pripravljali na odločilen boj proti ministrstvu in njegovi predlogi . . . AgHimli »o po časnikih, ahodih, društvih . . . storili v*e, da le obvarujejo avoje volilee ogromne krivice, nepo-vračljlve škode. In njihov rodoljubni trud je imel velike u*pehe. VeČina državnih poalaneev je bila pridobljena proti vladi ... Z mirno veatjo bo zasedli včeo-uj vestni in pravični narodni zastopniki avoje aedeže v parlamentu, pričakujoč brez akrbi glnaovAiija. Ko pa ae je izglaeovalo, ao zvedeli, da ho vendar propadli, da je predloga sprejeta."
"Sramota! — Pej f" ao vzklikali nekateri. .
"Da, araniota hi fej, onim, ki eo zadali avo-jemu narodu največjo rano ... ki no obljubili svojem vol i I cem kruha, a jim dali kameut -.Iz-dajalci so, ki ne zaslužijo imena poslancev, pač pa najotf rejše kaani. — In glejte, med temi izdajalci, ki so we izneverili v zadnji minuti avoji čaat-ni braedi; ki ao zatajili vae poštenje: ki no mialili le naae, na avojo koriat; med izdajalci, ki se bodo greli sdaj ob krivici, prizadeti vnlilcem, me<l temi propalicami jr tudi naš poalanec, gonptal Bo-židar Dolžan 1"
"Ati je mogoče? — AkainlaH — Kej! — Sle-?»ar! — Hinavec! — Krvo*«! — t>jf f,jr*
1 Vseh prisotni ko v a eje polaatHti vHlkamko vznemirjenje Olaano ao ae aa<>ll raagovarjati. . .
čuli ao ae ogmfoti vzkliki, |»aovke. grožnje in kletvice.
Baron pa je poxvmiil ter nadaljeval: (Dalje elodL) .
Čudno, nenatliui vzdrhtevanje njegovih trepalnk*, dalje neke j plašne poteze, ki ae mu naenkrat i sredi govora /bero krog uat in e-I nako naglo zopet razkrope, tre-' peta nje Jijegovih h la<lnih in belih pntev, vse to me apominja pri njem ua vojako. To ao spomini,' k! i so se zagrizli v živčevje. Teh se i ne izuebi več.
Velik je, črn in bled, zobe inn« bleščeče bele in zdrave. Včasih kadar ue zasmeje, šine iz teh zob samo za bip sirov, živalski žarek. Vse je kakor oduren blisk, ki človeka streae do mozga. Tudi to j< ost u lo iz vojwkinih gimot. Tam jc doživel trenotke, kjer ga je pre trenal tak grozen mneb.
Pravil aem mu, koliko strašne ga, p ret rešljivega »mo čitali o vojski. O materi, ki je pletla sinu no gavice. izve, da je v bolnici, pf mu jih nese tja. Da mu jih, a sir. jih ne more več rabiti, ker nimf nog. O črni poeaati, zvestem psu ki je iskal in iiafiel ponoči na boj nem polju avojega ubitega goapo darja in ga vlekel domov. In k toliko in toliko o mladih žrtvah ki ho umrle z domoljubno petmij* na ustih
—	Nič, vse nič, je majal z gla vo. in pričel je. praviti.
—	Ukazano mi je bilo, da stra žira 11a holmu. Kden tktih gričev je bil, ki so ležali po ogromni rav nini, vsi enaki, nenadoma butajoč iz tal, (kakor bi jih naril ogrom ni krt. Človeškega bivališča ni bi lo ne na deano in ne nn levo. Ro hnenje boja je bilo preplašilo tud ptice in š^le v mraku so se poja vile šme silhuete velikilh širok« plahutajočih ptičev, ki so obleta vali in preletavali ravnino in hc odurno zadirali '
—	Ko sem pridel nn holm, je bi žc trden mrak. Meni nasproti, tam, kjer «e je spuščal grič naj ostreje v dolino, je stalo troje ali čvetero debel nekega drevja bre listja. Morda je bilo to drevje strah tega gromenja in šumenja pa ne je vsled groze oaulo, nema ra ho mimo in »kozi te veje fr čale krogle in odnesle s seboj ve je in vejice in listje.
—	Po nebu »o se vozili počasi oblaki. Sivi in -modrikasti, zdru ženi v ogromme -čete, so se plazil! proti jugu. »Svetili, so si, zu njim: je sijala luna. In ko so se vlekle preko neba prozornejše plasti, j< stopilo iz mraku golo in obtrgam vejevje drevja kakor skupina kri žev. Bilo je ubogo, revno in zdel« se je, kakor da prosi usmiljenj; te velike zverinjsko-pošastne obla ke, ki se plazijo na jug in vso t< ogromno črno nebo, ki sc spne v temi nad nesrečno krajino,
—	Vse je molčalo, ptičev ni bik več. Oluha temina je zagrinjali vso daljavo in sredi nje je šumel še nepretrgano dalje grom topov in prasketanje pušk, ki se je nase lilo v ušesih « tako stra h ovit ost j o kakor bi bilo zrasllo obenem f sluhom ali vidom. Ti stojiš tam vse je tiho, a po tvoji glavi jsika prasketa in neprestano buči. Ner vozen si, sunkoma »grabiš za orod je, glavo mečeš zdaj -tja, zdaj sen in iz teme oblikuješ v svoji fanta ziji ljudi, ki jih ni.
—	Na stražo sem prišel v gos teni -mraku, a pozneje se je delo ma razsvetljilo, le še tančice obla kov ao se vlekle preko lune in pro puščale zdaj več in zdaj manj ble de in negotove svetlobe. Daleč zi mojim hrbtom je zvenel z mnogi rai odmevi glaa trobente, ki je na »nanjal vojski čas pokoja. Domia lil sem se na svojo sobo, 11s luč ns mizi, na knjigo in videl aem se naenkrat, kako se vračam iz kavar-ue po slabo razsvetljeni ulici, odpenjam površnik ln segam v žep zadaj na hlačah. Hi videl sem tudi avojo izvoljenko, ženo drugega... ah, to ne spada v to poveat.
—	Nenadoma se zbudim iz sanj.j gledam predae kakor od spanja omamljen, gledam in oblije mej megla groze. Tam oh deblih, dvaj-aet korakov od mene, kdo kleči tam? Puško ima položeno ob li eu, namerjeno vame in ves je kn kor ulit iz črnega železa. To Je sovražna strada!
—	Vržem se na zeanljo, namerim puško iu kričim : Kdo ai? Kdo ai? — Ker ui odziva, ustrelim. Na loncu cevi ne zablimie, v not rini praalme in na lah ko zadiši po •modniku. Mesečina krog mene ae zineta s rahlim dimom, ki se naglo razkroja asi razglablja.
—	Moj sovražnik kleči dalje in meri vame. Pričakovati je, da iz-
proži vsak trenotek, in posledic takega hipa bo, da ae mi »kloui obraz 11a mrzlo iu rosno travo. Kroglja se mi zahode skozi teme in vrat v notranjost. Takoj izgubim zavest in v nekaj minutah me ako niaT"pik" ni več med živimi.	sti-eiij., .... ' .
lopi, hladni an za lastno '
utopim tri korake rim.
ki «* lir W
"evarnoM \ naprej ,n
Tak streljaj, ako 4
— Kdo je! za kričim rezko in divje, da me zaboli grlo. Oukaj, vraga! — V novic 'namerim in naglo izprožim. Zopet blisk koncem cen. ki zmeša pogled, rahla me-
kakoU,I T iu
se je preiueknilg kova kapa na atran. i,|
nekoliko zganil. ,\li pusti puške? j»a«U
zakaj
glica pred menoj, ki se razgubljn vo in vlečem il^rl in vonj ]>o smodniku. Zrak je na J
enkrat zopet čist in pred sabo, dvajset korakov oil mene, vidim
potem akoenn kopitom. Teko mi <Hvir 1 vojaka, klečečega tesno ob deblih, znane ure. Za i.uhh.HH prislanjaj<s"'ega puško ua lice, ne
je. Se enkrat, sklenem strel in1
MOV( l*i na
izpmmega, strašnega. To je gotovo sovražna straža, si mislim. Med tem, ko nem se jaz raz tresel v hvo-jih mislih, ko sem videl samega *be, idočega zvečer po ulici, v kateri stoji hiša, kjer stanujem, zvečer pred sabo tisto zame tako tirtodepolno žensko, se je priplazila straža po holmu 11 sv »gor, j>o-'dekni-Ja olj deblu in namerila. Po-5utM sem se, kakor bi me zavili v lesene šivanke, ki me zbadajo od vseh strani, a hip nato me je žga-lo, kakor bi me potaknili v krop. Zobje m mi šklepetali iu v divji zmedenosti sem zakričal: Zakaj ne streljaš? Streljaj vendar že!
— Nič! On kleči in meri. Z <les-•lico pritiskam ua puško, ali pojiti no^-c. Vidim naenkrat, da nem že toliko zmeden, da grabim 'n tlačim na nepravem kraju. Pri-mem prav in izprožim dvakrat za povrstjo. Pred menoj hc dvigne o-)iak dima, ki uni tnltrgu i/.pre<l o-či strašnega aovraga. Ko se razkadi, je tema gostejsu; drevje v ijej skoro izgine. Le še vrhovi se kažejo v negotovi slutnji, debel ni. Preko neba se vale temni gosti oblaki, ki so zakrili luno. Jaz ležim in čakam. Gledam in-oči me pečejo. Polagoma se odniotava zopet deblo, eno, dve, tri, tik njih te polagoma razkriva nesiguren obris, čokat, nizek, k&kor težek panj. To je sovražnik. Trudim se, da bi bil miren. Hočem, da mi hodi vseeno. Puško položim v travo in se oglasim. He, pravim, he, kdo si, odzovi se- Ako nočeš tj streljati, tudi jaz ne bom. ('lovek tserni — tudi v vojski. <Vmu klečiš naprej, čemu, če prav vidim, meriš 1 Poglej! Jaz aein vrgel puško v travo! Ali me, vraga, ne razumeš? 1 — Nič! Razsvetlilo se je. in vidim ga natančneje. Obraz mu senči kapa, zato mu ni mogoče razločiti lica. Ali dobro opažam, kako tišči -puško jkkI oko in meri krčevito iu sovražno. Tiho, tihotapsko skoro dvignem k nebi puško, pomerim in twtreluu. Prisegel bi, da sem ga zadel. Glavo je zganil, kapa mu je zlezla globlje na obrazu. Zdaj se zvali na kup juz čakam Roke mu odnehajo, ž njimi puška. Ali ne zgodi se, kar pričakujem. On se ne zvali na kup, roke mu ne omahnejo, puška 11111 sloni ob licu. Sov rag meri naprej, torej fte ni mrtev. Ali živini v sanjah, se vprašani in pot ip I jem z levico oko, ki je odprto iti gleda in vidi. Prepričam se, če res vidi. Pogledam kvišku v oblake, ki plavajo naprej in naprej. Pomajem pred glavo h cevjo puške in vidim, kako -♦e giblje. Torej to nino sanje. Jaz čujent, ležim v travi in streljam ns sovražnika, ki kleči ob deblih. Mogoče je torej to, da več ne zadenem, dani vem, kako dober strelec sem. Imel wm pred salsi sovražno atražo v silili oddsljenosli, samo kragulj bi jo videl in juz. a ustrelil sem jo s prvini strelom. Podrl sem za skalami skritega sovražnika. ml katerega sein videl od časa do časa samo čelo. V čelo aem ga zadel. Prime ine srd, tisti
odbijajo odmevi jo vojsko hude že
v 'lalji trobent*.
M	na noa
"e ze nagibi je noč? lHt rrlUa doma, prej kakor sem i,ii«| dim, da je strel brez. uvjx'h vružna straža kleči in „„ri sem hladen, zdaj bi se smrtjo. Vstanem, obrnem narobe, dvignem jo iM ,>!„, deblom. Letim nekoliko v „, ker se mi mešajo noge nuj ko trgvo in neko nizko j»n zamahnem od atrani, a pri udarec : op meri mimo me, prej. Zgrabim ga za ramo tkn tako, kakor bi prijel fo hladno je 111 trdo. Streseni krut, primem za vrat, pomik/ in vse se zamaje kakor leseii a vrat se ne vda. To je nnf streae preko možgan, in nae pokleknem, prižgem žveplen mu jsisvetim pod kapo. Oči odprte, bele brez punčk-. ,>| krat prestreljeno, a Inez krv ne nekoliko odprte, lira iu prebmlena ml krogelj, bra vrat enako. Potipljem roke, že puško in so trde in mrzlo iz Železa. ('udno mi je. Zvrn po tleh, tako, da sc vanj s kolenom. Grem nazaj na mesto in se tresetn od jic mraza in svoje razburjenost dim, da sem se vojsokval z I čem, streljal vauj in kričal njim. To je bil eden tistih, rili telo je ostalo, ko sn i»|' v nekem smrtnem, -mrtvaške ču. Takih je bilo mnogo.
— Ali to vse: bila jc stra Glejte, že zdaj, ko sem prav* je streslo! Tudi povedal ne več. Pustimo to!
CENA MOKI PADE MOOO OKTOBRU
Washington, D. C. - V
čenih krogih govore, d« bc ne za moko takoj padle, ko dejo lieenziranje ze elova Vsled tega pričakujejo, <la cena za moko okoli prvega c, bra za tri dolarje pri sodu. to res zgodi, potem bo lju prihranjenih *:K),ooo,oon na sec, ker mesečno porabijo (KK) sodov moke.
NAZNANILO ROJAKO
v Johnstown, Pa., in okoli sem preselil mojo krojaiko d nieo iz 510 Central Ave., na Ohio St. Prevzel sem v n tudi kegljifiče in Pool room, rej imam sedaj vse skopaj v poslopju. Toplo se pripor rojakom za izdelovanje rj obleke in površnikov
TONY FORTUNA, 322 Ohio Street, Johnstown,
naprbdik.
Prosvete piis u blago Ijndstvs. Ako se strinja* 1 b mi idejsmi, podpirsj trfor oglašajo v ProavetL V aelo mam vae za vsakdanje po ne po zmerni ceni ._ ANTON Z01NH lermlnle. Ps. .

g
Premogarji čilajle
I
Ako ne zaslužite toliko kot bi morali. Ako ne delate v popolnoma varnem premogom* u. Ako delate v takem kraju kjer no va*«- noge SM ^ ^ Ako delate v takem kraju kjer "te nevarni. n inatizcm.	,
Ako delate kjer je plin.	. ,
Ako delate v kraju kjer ste vedno nevarni. Ako delate kjer streha nad glavo ni P<»l»",",,r"" j; Ako delate v kraju kjer morate izbirati prei^s škrlevine.
Potem pa pridite k nain. Mi imamo P<»P^,n"r"*t*^ vre jeni premogorov v Went Point. Ohm. in je n ^ daljen od vefikrga mesta Ka*t Wverpool, <»'•»"- *Jv * zabavr. Kakt jr. da mi imamo najboljši pr**"^'' %fr „ Ohio in mi p«»t rrbti jrmo šr 50 prrm«»garjevv A*'{ voljni tam kjrr nedaj delate pridite k nnm m ir Isaite pri nas zadovoljni v vaeh ozirih.