232 Številka. Ljubljana, v torek 11. oktobra. XXV. leto, 18<>2. SL0TOH1 flAffl Istiaja vsak dan aveflor, inimii nedelja in praznike, ter velja po p o & 11 prejeman ca avstro-ogemka dežele ea vso leto 10 gld., ca po! leta H -ld., aa Četrt leta 4 gld., ?,a je-lon ssuec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom ca vse leto 13 gld., aa Četrt leta 9 gld. SO kr., sa jeden meseo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje da dom računa se po 10 kr, na mesec, po 30 kr. ca fit trt leta. — Za t nje deiele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za osnanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po B kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopiei naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo jn na Kongresnem trgu št. 12. Upravni&tva naj ue> blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. Položaj v Franciji. V Ljubljani, dne 11. oktobra. Politično obnebje na Francoskem, ki je bilo nekaj časa sem nenavadno čisto in jasno, jelo se je zadnje dui nevarno temniti in skoro je pričakovati viharja, to je ministerske krize. Uzrok tej mogoči premembi, kateri z ozirom na rusko francoske razmere ni odrekati vse mejnarodne važnosti, je neznaten, skoro malenkosten, a vender bi utegnil roditi mnogo resnib, če ne vnanjih pa vsaj notranjih komplikacij. Iskati jo ta uzrok v severni Franciji, tam, kjer je svoječasno nedaj že pozabljeni Boulaoger si pridobil prve privrženca, v tistih okrajih, kjer so v vsem javnem življenji pridobili odločilno silo soci-jaliBtično nadahnjeni rudarji, s katerimi se ni šaliti, kakor so se na svojo žalost osvedočili že najboljši politiki sedanje Francije. Veliki rudokopi v tem delu Francije so last posameznih društev ali podjetnikov, kateri so po svojem polit čnem prepričanji naravni in neposredni nasprotniki socijalizma, torej tudi rudarjev. Ti skrajno in časih res pretirano konservativni možje ne zamudo nobene prilike, pokazati delavcem in drugim služabnikom svojo gospodarsko premoč in so prav s tem brezozirnim izvrševanjem svojih pravic že nekatere krate prouzročili velike štrajke in krvave izgrede. Vlada je Že večkrat skušala pridobiti Bi nekoliko upliva na te lastnike rudnikov, da bi mogla o kritičnih trenutkih avtoritativno uplivati na rešitev javljajočih se nasprotstev mej delodajalci in delojemniki, a doslej bil je vsak takšen poskus brezuspešen, zlasti šo zategadelj, ker je največjim protivnikom delavskih tirjatev prištevati tudi predsednika republike gospoda Carnota, ki je kot bivši finančni minister že sam moral večkrat češnje zobati s temi trdnglavimi irancoBkimi socijalisti. — V jeduem teh krajev, v mestu Carmeaux volili so občani pred kratkim novega župana in zmagal je navzlic vsemu pritisku lastnikov ondotnega prvmogo-kopa kandidat socijalistov, preprost a baje jako spoBuben rudar. Novi župan izvrševal je svoja opra vila, katera mu je naložilo zaupanje njegovih so-občauov, jako točno in vestno, a ker za to častno službo ni dobival nikaku plače, moral je seveda tudi nadalje še ostati na dosedanjem svojem mestu, LISTEK. Amerikanski dvoboj. (Spisul ES. Voli n h ki; \l ruSčinu prolož.il Vinko j I. — KraHna ženska! Nenavadno bitje! Očurujoča stvar ! — Kaj je nenavadnega na njej? Ne umijem . . . — Kako toV ... Ali ni divna, vražje lepa? — Dolga, suha Nemka! — To kretanje! — Prav okorno — hči nekega izvoščika — — Te oči! Pogiejte te oči! — Podobne so očem ulauika — — Gospod ! — — Vam v Blužbo. — — Dajte mi zadoščenja za vaše besede. — Jako rad . . . — Jutri pošlem k vam svoji priči . . . — Tu je moja vizitka — lo mladenič, vmok. močan, rudečeličen, pravi sin meglenega Albijona, poda knezu Valinu svojo namreč v rudniku. Dvema gospodarjema pa ne more nihče služiti, niti francoski socijalist ne, in tako se je primerilo, da je župan-rudar tekom zadnjih dveh mesecev večkrat od dela izostal in oseminštirideset dnij zamudil. Navzlic tej zamudi zahteval je mož popolno mezdo, katero mu je pa uprava rudnika odrekla in mu službo odpovedala. To je zadostovalo rudarjem, da so zagnali grozeč vik in krik, zahtevajoč, da mora družba tudi nadalje še plačevati tega delavca , če prav ne hodi na delo, češ, da mora spoštovati „suffrage universelle" iu ker tudi država v takšnih slučajih ne postopa drugače s svojimi uradniki, katerim je javno zaupanje izročilo takšen posel , da ne morejo izvrševati svoje službe. Da ta tirjatev soci-jalističnih rudarjev ni pravična, se da otipati, ni torej treba tega še posebe dokazovati, a slučajna analogija z državnimi služabniki je zadostovala nekaterim krogom, da so jeli rudarje v tej stvari podpirati — ad captandam benevolentiam seveda — in tako je nastal veliki štrajk, iz katerega se utegne še izcimiti ministerska kriza. Rudarji v Carmeauxu ustavili so vsi do zadnjega delo in ne marajo začeti, dokler njihov župan in tovariš ne dobi popolnega ztdoščenja. Navzlic veliki bedi, ki vlada r.-*.cj delavci, nikakor ne mislijo odnehati. Vlada odposlala je skoro celo vojsko v ta kraj, da vzdrži red in mir, katerega nihče ne moti. Priznati se mora štrajkujočim rudarjem, da se vGlejo doslej povBe zakonito, s Čimur pa še nikakor ni rečeno, da se bodo tako vedli tudi v bodoče. Pomankanje narašča vse bolj in boli, dobrovoljni doneski domačih in inozemskih somišljenikov ne zadoščajo v podporo mnogoštevilnih familij in tako je skoro pričakovati, da pride do izgredov. Navzlic tej, po izkušnjah prejšnjih let potrjeni perspektivi ue stori vlada čisto oič, da bi naredila konec tem razmeram. Javnu mnenje se vsled tega vse bolj in bolj razburja in politične stranke, katere so z ozirom na zvezo mej Franciio in Rusijo vselej podpirale ministeratvo Loubetovo, so baje že ukrenile, odpovedati mu svojo pomoč Konservativci so nezadovoljni, ker vlada ne postopa energično zoper socijaliste, radikala pa so nezadovoljni, ker ue postopa zoper lastnike rudnikov. Ako pa bi lo jedna teh strank dala svojemu nezado- vizitko, iz katere ta razvidi, da je ujegov protivnik Mr. Robert Rajd, CMjuire. Ta prizor se |e pripetil v Peterimi gu, v Mi-hajlovem gledališči. Ko se je pričelo drugo dejanje uemške operet", ploskal je mladi knez Valin oduševljeno kot gost nastopivši nemški pevki ter se oziral na vse htraui, hoteč navdušiti tudi drage gledalce, sedeče v prvi vrsti. Knez Valin se je sila poganjal zanjo ter smatral za svojo dolžuost, odlikovati jo na ta uačin. Toda Rajd, ki je tudi sedel v prvi vrsti, zeval je neprestano, poluglasno žvižgal in jedenkrat, ko je igralka že res preuapatuo zapela, zanikal. Kuez se je pri vsakem s kanji jezno obrnil ter Aogieža zlobno pogledal. — Da bi ga vrag v/.el! mrmral je sam pri sebi. — To mi ta angleški buldog drago plačal Valiu govoril je popolnoma Čisto, a smatral je za dolžuost pravega človeka, na lahko bubnjati v govorjenji. Ko je bila opereta končana, stopil je Šo jedenkrat k Rajdu. — Jutri 8e torej snideva z orožjem v roki ? — Na prijetno svidenje! voljstvu duška v zbornici in se izrekla zoper v lado, morala bi ta odstopiti, ker nima zanesljive večine ali bolje rečeno, ker sploh nima nikake zaslombe niti v narodu niti v zbornici. Vse okolnosti kažejo, da se bo to zgodilo, čim se snide parlament' in v tem tiči nevarnost sedauje situvacije. Ministerske premembe bo sicer ua Francoskem Kaj navadne in nekatere stranke, zlasti radikalci, so uprav strokovnjaki glede podpiranja vladnih sistemov, a to pot je stvar zelo zamotana. Sedanje ministerstvo je plod ne preveč dostojne intrigue predseduika Carnota, sestavljeno in vzdržano umetno, kajti sedanja zbornica je takšna, da sploh ni moči sestaviti večine brez kompromisa mej večjimi strankami. Ako propade ministerstvo, obsenčilo bi to prav izdatno ugled predsednika Carnota, ki je s tem miniuterstvom nekako osebno angažiran in kdo v«'*, bi li mogoče bilo sestaviti drugo; uajbrže bi bil predsednik republike prisiljen razpustiti zbornico in razpisuti nove volitve, katerih končnega izida ni moči presoditi. To so splošno pripoznane reči in če jih ponavljamo, storimo to le, da pojasnimo situvacijo. Radikalna stranka pozna ta slučaj jako dobro, kakor je to že opetovano na UBta svojih voditeljev priznala in že večkrat mikalo jo je podreti umetno zgradbo Cirnotovo, da se ni bala za svoj ugled v narodu. Carnot krotil je doslej svoje protivnike z zvezo z Rusijo, ki je v narodu silno popularna, a bolj ko za to zvezo so francoski volilei dovzetni za UBodo svojih rojakov-rudarjev in zato bodo morda radikalci izkoristili to priliko in se lotili odločilnega boja, kateri ne bo brez pomena tudi za bodočo volitev predsednika republiki. — Tako nam kaže ta slučaj, da morejo časih tudi Bilno malenkostne reči postati usodepolne važnosti za ves političen sistem. Svetčev banket. V Ljubljani, 10. oktobra, t Konec.) Ve. gosp. St. Koroni«', katehet v Zagrebu, ki se je udeležil tudi kat. shoda, kateri ga je pa zelo razočaral, poslal jo na povabilo k SvHčevemu banketu nastopni list: Vaš vrlo oienjeni list, u kojem me blagoisvo-liste pozvati na banket dičnome i zaslužnom« sta- Mlada moža bo priklonita drug drugemu in se razideta. II. Robert Rajd, zastopnik bogate angleške firme v Peterburgu, bil je originalen človek, kakor vsak Anglež. Kazal je najhujšo mržnjo za vse, kar je imelo na Bebi le količkaj navadnega in vsak I.-.njega. Po njegovem mnenji ni Bine) geiitlemau nikdar delati tako, kakor navadna druhal. Zato je drugi dan z največjo ljubeznivostjo vzprejel priči Valiuovi, ko sta prišli k njemu. Gosta sta sedla v mehka naslonjača, zapalila si dragi smodki ter pomolila noge proti gorki peči. — blagorodni gospod Rajd, — prične jeden izmej prid ter izpusti velik kolobar dima, — hm . . . hm . . . hm • . . gotovo ste uganili namen najinega pohoda. Rajd molče* pokima. — Prišla sva zato, da se dogovorimo o pogojih dvoboja . . . — Ali right . . . — Kje in kdaj vam bode drago? — Kakor vama je znano, gospoda, — prične Rajd, — prepovedujejo ruski zakoni dvoboj. Zatega- rini Svetcu, primio sam sa veseljem. No od srca žalim, što osobno ne mogu prisustvovati k toli patriotičkoj narodnoj svetkovini, gdje mili slovenski naš narod slavi svoga starinu, koj je „spiritus agens" u društvu sv. Cirila i Metoda, pošto sam službeno zapriečen jer je nedelja, pak treba da kao kateheta služim svetu misn i oxhortu držim mladeži. No ja se, veleučeni gospodine, u duhu radujem toj elavi, ja znadem, da je ba vječnu in vremenitu korist i ponos milim Slovencima, pošto družtvo sv. Cirila i Metoda i u religioznom i u patriotičkom dubu liepo i plemenito djeluje. Budite uvjereni, Veleučeni gospodine, da se mi od srca radujemo svakoj plemenitoj, patriotickoj nakani i pobudi milih Slovenaca kao i obratno, da nas duša boli, kad čujemo i vidimo, kako neprijatelji toliko zaprjeka stavljaju našoj braći u njihovom narodnom razvitku. No ništa, čim žešt'a i napornija bitka, tim 06 biti sjajnija pobjeda. Jer istina i pravda treba da pobjedi, a laž da zaniemi. Zahvaljujnć Vama Veleučeni gospodine i dični patriota na Ijubeznom pozivu, bilježim se sa osobitim pozdravom Vaš pun štovanja pokoran Stjepan Korenit'. Ajdov8<$ina. — Možu po volji božji Slava! — Podružnica sv. Cirila in Metoda. Ajdovščina. — Vrlemu branitelju biserja slovenskega naroda, družbe sv. Cirila in Metoda, kliče gromoviti: živio! — Društvo „Kdinost" v Ajdovščini. Ajdovščina. — Narodnemu prvoboritelju in zagovorniku naše prve trdnjave izreka svojo uđanost — Društvo za podporo rokodelcev v Ajdovščini : Lokar, predsednik. Darko vije. — Slaviteljem, braniteljem posebno nam prevažne družbe ter starosti Svetcu kličemo gromoviti: Živeli! Sloga, vladajoča v Ciril-Metodovi družbi, uzor našim odnošajeni, vlada naj mej celokupnim narodom ! — Dragotin Martelanc, Cvetko Martelanc, Franjo Ščuka, Smuč, Anton Sanka, Pertot Jakob, Bandus Ivan, Žnideršič Ivan, Žnideršič Josip. Ba rk ovij e. — Barkovljanski mladeniči pevci „ Adrije" kličejo v boju za narodnost osivelemu starčku Slava! Bog živi družbo sv. Cirila in Metoda! Bar ko vi je. — Stojte trdni kakor skala, da se Vas bo vsa nasprotna stranka bala! Bog Vas živi mnoga leta narodnemu napredku v korist! — Odbor kmetijske družbe v Barkovljah. Barko vije. — Bog Vam daj svojo pomoč ker delate v korist družbe sv. Cirila in Metoda! Bog Vas živi mnoga leta! — Jakob Pertot. Barko vije. — Od Crne gore do Urala, od Balkana do Triglava vam bo slava stala! — Obrtniško društvo v Barko v Ij i: Martelanc Cvetko, Martelanc Ivan, Martelanc Anton, Stare Simon, Martelanc Franc. Bark o vije. — Kličem trikratni Živin iz glo-bočine svojega srca in voščim srečen napredek družbi svetega Cirila in Metoda. — Jakob Pertot, Barkovljanski Slovenec. Cep o van. — Slava Svetcu, slava vodstvu sv. Cirila in Metoda! Narod, ki ne časti svojih zaslužnih mož, ni vreden, da jih ima. Živel torej starosta kranjskih Slovencev, živelo vodstvo sv. Cirila in Metoda, živili Svetčevi častilci! — Odbor kat. pol, Čitalnice v Čepovanu. Boleč. — V duhu kličemo z vami: živio Svetec in ves odbor! — Več društvenikov. Buzet. — Solidarni u veselju, tugi, u dobru i zlu s a milom .slovenskom bratom, čestitamo na priznanju uspješnoga rada spasonosnoga društva Cirila Metoda. — Buzotski Hrvati. Divača. — Svetec nam bodi vzor. Rekel je bil na Bleivveisovem grobu, naj njegov vzgled potolaži nasprotujoče strasti. Sedaj nas tolaži Svetec in vodi, da zatremo razpor. Za to pa Bog ž njim in vsi rodoljubi I — Za občino Naklo na Goriškem: Županstvo. delj predlagam, tla se podamo v Ameriko. Dan današnji se bi|eJ0 vsi brivci in uradniki z meči in samokresi. Vaš aajpukornejai sluga ima čast nositi aaslov „e8quireu - to vas, nadejam se, sili, da uberete kakov originalen nafiu dvoboja. — Na primer? — Z D< koliko besedami varna razjasnim svoj načrt. OJidcino v Ameriko in Če/, štirinajst dni j, ob drugi uri popoludne, snidemo se pri niagarskem slapu. Tam bodeta že pripravljena dva balona. Knez sede v jednega, jaz v druzega. Vzdigneva se nad slap in iz daljave trideset korakov ima vsak pravico, jedenkrat ustreliti v balon svojega protivnika. Drugo se umeje samo po sebi in izid pokaže, komu je usojeno poginiti v valovih Niagare . . . Končal sem, gospoda. Vzprejmeta li moj predlog V — Z veseljem! — Torej dno 12. avgusta ob dveh pri Niagarskem slapu . . . Priči stisneta Kaj d u desnico ter odideta knezu naznanit pogoje prihodnjega boja. (Konec prih.) Divača. — Obsojamo neosnovani napad na družbo sv. Cirila in Metoda in nje odbornike, katerim kličemo: Živeli! Živel Svetec na mnoga leta! Narod je za teboj, torej nevstrašno naprej! Divaški rodoljubi. Gorica. —• Slava Svetcu! Slava Koblarju! Živilo uzorno vodstvo C i ril-Metodove družbe! Živeli slavljenčevi slavitelji! — Cenčič, Krizman, Lasič. Medvešček, Možina, Poberaj, Prinčič, Viktorij Zorn, učitelji. Gorica. — V boju za narodove pravice vstra-jajočemu in osivelemu stebru slovenstva Luki Svetcu večna slava, večen spomin! Slava Slaviteljem njegovim! Živila družba sv. Cirila in Metoda! — Prvaški Sokol. Gorica. — Gospodu Svetcu in uzornemu vodstvu naše družbe: Slava! — Berbuč, Btažon, Fabijan, Ivančič, Kragelj, Sivec, čebular, Poniž. Gorica. — Proslavljaj oči m zasluge vrlega staroste narodnih prvoborilcev pridružuje se v duhu s krepkim: Živio I — Ženska podružnica Goriška. Goric«. — Bog živi Ciril Metodovo družbo! Bog živi Luko Svetca! Nazdar njegovim slaviteljem! — Goriški Sokol. Gorica. — Krvavega stegna in njegovih somišljenikov protinarodne tendence odločno obsojajoč, kličemo: Bog živi našo družbo ter vse njene vrle zaščitnike ! Naš čoinič otmimo ! Goriški nar. govedarji. Hr pelje. — Z navdušenjem pripoznavamo vrlega boritelja Svetca za našega narodnega vodjo. Živili vsi njegovi častilci! V duhu z vami združeni: Kaspar Kastelic, Jože Kastelic, Štefan Sišković, Jože Kljun, Radoslav Mankoč. Kanfanar. — Slažem se sasvim sa slavi-' telji Luke Svetca, protjeranoga od katoličkog sastanka ! Bog živi njega, Ciril-Metodovu družbu i sav njezin odbor, živili! — Korbar, kapelan, Zminjski. Kanfanar. — Vzornemu vodji Ciril Metodovega društva, uzoru duhovnikov, nevstrašnemu narodnjaku, velečastitemu gospodu Tomu Zupanu; podpredsedniku blagorodnomu gospodu Luki Svetcu, vrlemu zagovorniku prepotrebnega društva častitemu gospodu Koblarju, sploh vsemu slavnemu odboru Ciril Metodovemu kličemo: Bog Vas živi, hrabri, ne-vstrašeni boritelji za sveto našo stvar. Za vero, narod, cesarja delajmo vkupno, složno, da pridobimo toliko več v morje potujčevanja pogubljajoče se dece slovenske materi naši Slavi. Slava častilcem Luke Svetca! — Jovan Cotelj, kapelan, Folta, kapelan Ceronski, Križnic, posestnik. Kobarid. — Slava družbi svetega Cirila in Metoda! Slava ujenemu predsedniku! — Kobaridska Čitalnica. Komen. — Svojemu narodnemu očetu, staremu bojevniku za narodna prava ter vzoru rodo-ljubja Luki Svetcu kličemo gromoviti živio in mno-gaja leta! — Komenski rodoljubi. Komen. — Bog nam obrani mnogaja leta našega nestorja! — Srečko Kavčič. Pazin. — Prezaslužnornu boriocu Luki Svetcu izriču zahvalno priznanje — Rodoljubi srednje Istre. P r o s e k. — Bog nam ohrani prekoristno družbo sv. Cirila in Metoda pod tako izbornim vodstvom kakor sedaj. Slava velezaslužnemu Svetcu ! Živeli slavitelji! — Pevsko društvo „Hajdrih" v Prošeku. Prošek. — V duhu družimo se slaviteljem najdražje nam družbe in velezasluženeg a narodnega bo-rilca kličoč: Slava družbi sv. Cirila in Metoda ! Slava njenemu uzornemu vodstvu! Slava, slava slavnemu našemu Svetcu! Zaničevalenzasmeh napada i očim don <,>uixottom. — Balanc, Kok, Godina, Koren, Iv. Nabergoj, ml., Slavik. Na brezi na. — Podpisani, vsi zavedni ter napredni in zatorej nič slabši slovenski katoliki, kakor priviligirani farizeji po Sloveniji, prosimo, da, kar opominjamo resno naše novodobno \Vichinge: nehajte z narodnim samomorom, dokler je še čas ! Stopite nazaj v kolo naših obče po Božji in narodovi volji poklicanih prvoboriteljev — dičnih naših Svetcev — da skupno branimo, ne glede na stan in rod svete naše narodne svetinje proti neštevilnimi brezozirnimi slovanskimi nasprotniki. Kakšen Vam bode odgovor pred narodom in tam pred Bogom, če proklinjate jezik lastne matere, pridignjet« sovraštvo med rodnimi brati na korist največjim slovanskim vragom in sučeto bojevito meč namesto križa mini in ljubezni?! Vedite, če zatiraš v Slovencih narodnost, du-šiš i vero! Naše geslo bodi: Bog in narod ne-razdružena! — Nemec, Gruden Ivan, Gruden Fran, Grbić, Cigoj, Kadovič Ivan, Peric Josip, Peric Ivan, Tomšič, Kesman, Janez Uuharija, Caharija Silvester, Josip Caharija, Anton Caharija, Ig. Tance, župan, Jos. Cerne, Vratovšek, Stupica. Prošek. — V duhu z Vami kličemo: živela družba sv. Cirila in Metoda taka, kakeršna je sedaj. Živio narodni prvoboritelj Luka Svetec ! Živeli njega častilci! Obžalujemo farizejske napade na naše narodne bisere! Sv. Ciril in Metod prosita za njih spreobrnitev! — Alojzij Goriup, Marino Luksa, Ljudomil Nabergoj, čibič. Sežana. — Odobravaje pohvalno postopanje družbe sv. Cirila in Metoda in obsojevaje njo nasprotnike, kličemo: Slava Svetcu! Živeli čestilci njegovi! Neustrašeno in odločno naprej! — Čitalnica v Sežani: Kanobel, Kante, Kosovel. Sežana. — Za slovenski narod vnetim kliče osnovana podružnica sv. Cirila in Metoda: Slava, Živio Svetec I — Odbor. Sežana. — Vsem zbranim, zlasti osivelemu prvoboritelju Svetcu srčni: Na zdar! Naprej, majka Slava! — Učiteljsko društvo: Kante ,Bano. Tolmin. — Le Luke Svetca nazori naj vodijo naše narodne voditelje! — Županstvo občine Sv. Lucija. Tolmin, — Bog živi društvo sv. Cirila in Metoda! Slava Svetcu! Slava zbranim borlteljem ! — Tolminski rodoljubi. Tolmin. — Dokler slovenski rod — ima po zemlji hod — rod svoj ljubiti 6e — Tolminsko dekle. — Tolminske rodoljubkinje. Tolmin. — Slava Svetcu! Sliva odboru družbe sv. Cirila in Metoda! — Odbor bralno-pev-skega društva „Volčett. Tolmin. — Zbranim sinovom Slovenije in njenemu slavljencu gromoviti: Živio! Cvetela družba sv. Cirila in Metoda! Vzgajaj nam krepke značaje ! — Bralno društvo pri Sv. Luciji. Tolmin — Pridružujemo se protestu proti neosnovanim, odurnim napadom na častnega Svetca in naše velevažno šolsko društvo. Živela prava narodna zavednost! — Sv. Lucija: Ignacij Kovačič, nadučitelj ; Guzelj, učitelj ; Kenda. filolog ; Munih, pravnik; Kovačič; Anton Mikuž; Anton Vaga; Franc Kovačič. Tolmin. — Uvažujoč neobhodno potrebo družbe sv. Cirila in Metoda, kliče Tolminsko učiteljsko društvo njenemu uzornemu odboru trikratno Slava! zbranim boriteljem za slovensko narodnost I — Odbor. Tolmin. — Trdnega prepričanja, da oni, ki nas hočejo v narodnosti mlačne storiti, pomagajo našim sovražnikom čimprej narod naš potujčiti in s tem oropati nas vere naših pradedov, kličemo zbranim boriteljem za slovensko narodnost krepki: Živio! Naprej! — Tolminski člani „Sloge". Trst. — Slava tebi Svetec, Oče, steber domovine naše mile, katero nam brat dnšman streti, hoče. Živeli Koblar in somišljeniki. — Kalan Andrej, Gasperuzzi Lucija, Počkaj Marija, Ipavic Franja, Fabjan Marija, Počkaj Anton, Zelen Franjo, Ipavic, Gropaje Josip, Jalčič, Umek Ivan, Cokelj, Cokelj I. Gulin, Krmpotič Josip, Polič Fran, Tržačan, Volčič Vekoslav, Fabjan Josip, Senožeški, Vič č Josip, Kravos Miha, Pertot, Poljšak Miha, Colja, Švagelj. Trst. — Slava vrlemu zagovorniku družbe sv. Cirila in Metoda! Živelo nje vodstvo! — Ženska podružnica. Trst. — Cvela družba Cirila-Metoda! Živio Svetec! — Mikota, Kočijan, Janša. Trst. —■ Slava Svetcu ! Živela družba sv. Cirila in Metoda! Živelo njeno vodstvo! — Moška podružnica. Trst. — Slava braniteljem narodnih svetinj! Naprej ! — Trebičan, Skorkljan. Trst. — Boreči se zoper narodne nasprotnike ob obalih Adrije, visoko cenimo šolsko družbo sv. Cirila in Metoda. Bog živi nje skrbno vodstvo t Proč z narodno mlačnostjo in naprej po starem geslu! Občinarji Rojanski: Katalan Josip, Pertot Josip, Piskanec Anton, Piskanec Just, Turk Josip, Gregorič Ivan, Požar Josip, Katalan Josip, Ferfolia Franjo, Mikelič Franjo, Bremič Anton, Piskanec Andrej, Gerdol Ivan, Vrabec Anton, Piskanec Josip, Piskanec Ivan, Katalan Anton, Piskanec Andrej, Ščuka Mihael, Piskanec Ivan Marija, Zlobec Franjo, Piskanec Franjo, Ferluga Ivan, Marija Čeme, Jurij Majcen, Franjo Pegan, Josip Ferluga, Jakob Trno-vec, Franjo Stebel, Ivan Ferluga, Andrej Kramar. Trst. — Slava Sveten, Koblarju in sedanjemu družbinemu vodstvu ! — Bivši odbor podružnice na Greti. Trst. — Prisostvujoč v dulm svečanosti vsega .slovenskega naroda, kličemo naudušeno : Slava vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda! Živeli: Svetec, Koblar! Pogumno in odločno naprej! — Politično društvo „ Edinost". Trst. — Bog živi Svetca in Koblarju, branitelja naše prevažno šolsko družbo! Bodimo jedini, da napredujemo duševno in gmotno. — Hojansko posojilno in konsuinno društvo. Trst. — Zbranim somišljenikom rodoljubni pozdrav! — Pevsko društvo „Zarja" v Ilojanu. Trst. — V duhu radujemo se z vami ter kličemo navdušeno Slava rodoljubnemu Svetcu in družbi sv. Cirila „in Metoda. — Kerže, Grebene, Pegan, Štritof, Muhek, Zaloker Ivan, Valenčič Ivan, Pavlović Anton, Lampe, Prelog, Kocijančič. Trst. — Sakupljenim braniteljima liberalnih načela žele uspjeh Hrvati — Križ, Gjivić, Maroevič. Trst. — Presrčno pozdravljajo vse zboro-valce, izrekam željo, da se tesno združijo vsi narodni elementi proti narodnemu in duševnemu na-zadnjaštvu. — Doktor Truden. Trst. — Slava Svetcu, neustrašenemu zagovorniku svete narodne stvari! — Rodbina Mankoč. Trst. — Svetoivanska podružnica kliče družbi sv. Cirila in Metoda in njenim slaviteljem srčni: le tako naprej! — Trobec. Trst. — Od sinje Adrije obale kliče z dna srca planinski sin: Naj živi Svetec ! Živi, cveti, rasti narod in društvo Cirila in Metoda. — Gulin. Sv. Ivan pri Trstu. O ljubi starček! Neki neizkušeni in mladi ljudje, koji po sili zagovarjajo narodnost, pa za vse druge, dobroznane namene, hočejo Tebi, ki si bil velik prijatelj očeta Bleivveisa, Dalje v prilogi. Priloga ^Slovenskemu Narodu" St. 232, dne 11. oktobra 1892. pot kazati! V imenu tukaj trpečih, Te prosimo, primi omenjene za roko, kakor oče svojega otroka, pripelji jih k nam, da vidijo, kako lastni sinovi učeni in prosti na vse načine delajo, da naše neodločno ljudstvo v svoje mreže vlove, da potem kakor besni proti lastnemu narodu in v škodo veri delajo! — Negode. Trst. — Živio v narodnem hoj u osiveli prvobo ritelj Svetec! Bodi nam uzor v narodnem delovanju. — Tržaški Sokol. Sv. Ivan pri Trstu. — Povdarjajoč, da nam je ljubša jedna slovenska osnovna šola, kakor deset nemških akademiško-izobraženih seminaristov, kličemo slavni družbi in uzglednemu vodstvu: „Slavau ! — Rodbina Nadlišek. Sv. Ivan pri Trstu. — Trd, neizprosen bodi narod slovenski kadar je braniti pravice svoje! — Svetoivanci Cerknica. — V narodnem boji osivelemu našemu Svetcu kličejo trikratno Slavo Grahovci: — Terezina Bučarjeva, Josipi na Modiceva, Ana Tur-kova, Avsenik, Krajec, Likar, Modie, Milavc, Sig-mund, Turk. Črnomelj. — Včeraj ustanovljena ženska podružnica izreka vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda neomejeno zaupanje. Prvoboritelju Svetcu Slava! Iskreno priznanje Koblarjevi odločnosti! — Ženska podružnica. Črnomelj. čist, jeklen in blag značaj, Življenja je varen tečai, Geslo besede tri nam poraja : „Vse za vero, dom in cesarja" Svetec! gotovo tvoja tud' je to zarja ! Anton Kupljen, Davorin Frančič, Josip Sta-riha, Janko Schvveiger, Anton Schvveiger, August Kune, Doktor Kaisersberger. Janko Puhek, 1. Sku-bič, župan. Črnomelj. — Dičnemu vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda brezmejno zaupanje. Slava Svetcu in Kbblarju! — Čital mca. Črnomelj. — Uzorni družbi sv. Cirila in Metoda Slava! Čast Svetcu! Slovanski pozdrav udeležencem. Odločnost Koblarjeva bodi nam v po-snemo! — Moška podružnica. Črnomelj. — Uzornemu vodstvu družbe sv. Ciriln in Metoda in prvoboritelju Svetcu Slava in neomejeno zaupanje! — Učiteljsko društvo. Dolenji Logatec. — Krepak Živio vele-važni družbi sv. Cirila in Metoda in njenemu podpredsedniku Svetcu kliče— Bralno društvo dolenjelo-gaško: Smole. Dolenji Logatec. — Mlada podružnica proslavlja velezaslužno družbo sv. Cirila in Metoda in kliče nje podpredsedniku gospodu Svetcu Slava ! — Ženska podružnica Logaška. Dolenji Logatec. — Prezaslužnemu gospodu Svetcu in prekoristni družbi sv. Cirila in Metoda Slava! — Učiteljsko društvo Logaškega okraja. Dolenji Logatec. — Trikrat „Slava" za probujo slovenskega naroda vele zaslužni družbi sv. Cirila in Metoda in njenemu uzornemu podpredsedniku, domoljubu Svetcu! — Moška podružnica Logaška. Idrija. — Slava za narod osivelemu očetu Slovencev in velezaslužnemu podpredsedniku družbe sv. Cirila in Metoda 1 — Za odbor Idrijske podruž niče sv. Cirila in Metoda: A Novak, predsednik; Lapajne, blagajnik. Idrija. — Čast in slava vrlemu, za narodno prebujenje mnogo zasluženemu gospodu Svetcu in vsem častitim udeležencem banketa! — Narodna čitalnica. Idrija. — Vsem udeležencem današnjega banketa v proslavo Luke Svetca, neutrudljivega boritelja in podpredsednika družbe sv. Cirila in Metoda, katerega čast je bila zadnji čas tako močno žaljena, kliče: Bog živi slavljenca gosp. Svetca ter družbo sv. Cirila in Metoda! — Delavsko bralno društvo. Kamnik. — Živili slavljonec in njega častilci! — Barle, Benkovič, Draksler, Kraut, Miloh-noja, Novak, Pintar, Bandi, Stiasnv, Stelančič. Kostanjevica. — Zadržan, udeležiti se tega krasnega, času primernega shoda, zakličem neustrašenim zagovornikom slovenske ideje, katero so v resnem času na pravem mestu odlično in neustrašeno zastopali, trikratni Slava. Bog živi naše Svetce, Koblarje in Zlogarje in v njih proslavitev zbrane čestilce 1 — Notar Hudovernik. Kostanjevica. — Odličnim zagovornikom načel in sedanjega odbora društva sv. Cirila in Metoda, kličemo trikratni Slava! — Za podružnico sv. Cirila in Metoda za Kostanjeviški okraj: Sever, predsednik; Janko Hudovernik, tajnik Kranj. — Ne straši se vrli prvak, narod slovenski stoji za Teboj ! — Senčurske Slovenke. Kranj. — Slovensko bralno društvo v duhu z Vami slavi uzor rodoljuba Luko Svetca 1 — Za odbor: Pavšlar mlajši. Kranj. — Vrlemu boritelju za slovenska prava Luki Svetcu kličeta Živio! — Paušlar mlajši, Bogdan Bradaška. Kranj. — V narodnih načelih neomahljivemu nasledniku pokojnega očeta Bleivveisa gromoviti Slava I živeli zorani njegovi častilci 1 — Narodni afiiijelji kranjskega okraja- Kranj. — Neustrašenemu našemu prvoboritelju, ki krepko drži zastavo se starim geslom: vse za vero, dom, cesarja in njegovim zbranim častilcem kličemo: Slav«.r«rjs;-«; dežele. V Ljubljani, 11. oktobra. Držftrnazftorskti volitev na Uunaji. Včeraj vršiia se je v Dunajskem notranjem mestu volitev državnega poslanca namesto umrlega dra. Ilerbstu. Tako živahne volitve še uikdar ni bilo v tem okraju, kateri je bil doslej vedno tako volil, kakor mu je velela nemška liberalna stranka. Letos ta stranka m mogla stopiti ssvojun kandidatom na volišče, liberalm volila oklenili so se ta pot moža, ki je bil nekoč nasproten liberalni stranki in ki jej tudi *eda ni u dan, namreč dra. Krouavvettra. Kazen niega poganjali so se za mandat še baron Vittinghof-Scbell kot kandidat konservativne stranke, potem ueiuško-niuodni protisemit K. U. VVolf, kandidat nemšega društva dr. M Zvvtvbrtkk m pa kandidat ua svojo pest, ki je bil pa Se smešen, prof. Margesin. Volitev je bila precej živahna, ker so se volilci v velikem številu udeležili volitve. Zmagal je dr. Kro-uawetter z veliko večino. Liberalni vodje se tolažijo, da novi poslanec, čeprav ne bo za Plenerjevo stranko stopinj pobiral, vender ne bo nikakeršnih ozirov jemal na tiste rt ranke, ki so uasprotue levičarjem nego jih brezpogojno pobijal Nemški nacijonaici porabili so volitev za uprizorjenje malega pretepa. Češki shod. V nedeljo vršil se je v Smihovu pri Pragi ljudski shod, da slavi obletnico cesarjevega rt skripta z dne 12. septembra lb71. Navzočim Bta b:la tudi mladočeška posl. Kaizl in Krumholz. Posl. dr Kaizl govoril je o drž. pravu češkem, povdarjajoč, da tega prava ni ustvaril cesar šele leta 1871, ampak le znova ga potrdil. Nasprotniki naioila bi sedaj radi podkopah to pi&vo, raztigali dežele krone češke in jih razkosali, a narod naj znupa eneržiji svojih poslancev, nai stoji ti ilno za njimi, m odbili bodo ta napad. Shod |6 vzjtie |el resoluojjo, s katero se posivJjOJO staročiški poslanci, naj se vender že odpovedo mandatom, mladočeški poslanci pa prosijo, naj se tudi nadalje še tako kakor doslej, odločno in neustrašno, bore* za državno prave, zlasti ker je mej cesarjevimi svetniki mnogo sovražnikov naroda. Rozin vre v Stezi/i. DeŽeina vlada šle-ka naročila je Opavskemu mestnemu magistratu, naj naredbe glede kolere razglasi v vseh treh deželnih jezikih Vrli mestni očetje pa so se temu odločno uprli in pretili, da odlože \si do zadnjega svoje maudate, če bi mini-eteistvo no razveljavilo tega ukaza. In ;jlej, grof Titatfo se je uda!, samo da se ne zsmeri nemškim mogotcem« Kaj za to, 6e jjbmrjejo Čehi in Pollaki v Šleziii, Nemci se hudo poučili kako se jim je va-revuti kolere m to je glavno! € emn' I j/jem no />nnaji. Ministra Kalnokv in f/.m. Bauer vrnila sta se na Dunaj, da sta navsočos pri prihodu nemškega cesarja. Smoter temu obisku še ni povse jasen, da pa ni brez političnega pomena, priznavajo skoro vsi listi, zlasti odkar se \c. da pride na Dunaj tudi Ogerstti mimsterski predsednk grof Szapaiv. Ogerski listi priznavajo naravnost, da je ta obisk v zvezi z dogodki v Bolgarski oziroma posledica energične note, katero je poslalo rusko ministerstvo vnanjih rečij turški vladi Tekom prihodnjih dmj se bo stvar gotoMi vsaj nekoliko razjasnila. liazmere v S »'bij L Stanovništvo Belega grada je silno razburjeno, kajti na shodu radikalne stranke v Petrovcu primerilo se je nekaj, česar bi tudi v sedaujib razmerah ue bil nihče pričakoval. Pandur okrainega prefekta, ki je bil na uhodu uradoma uavzočeu, skočil jo ln).< i:.a prt d Pasiča in nauj ustreli. Na srečo ga ni zadel. Paudurja so koj zaprlil ; on ne t nji dejanja, ne mara pa povedati, kdo ga je najel, da strelja na Pas ča. — „Odjek", govoreč o trgovinski pogodbi mej Avstro-Ogersko in Srbijo apelira na Avstrijo, naj tirja, da se stvar reši zakonitim in ustavnim potem, ker bi sicer narod prišel do pi < pričanja, da je Avstriji samo do tega, da se v Srbiji okoristi, ne pa zato, ali bc njej v korist sklenjene pogodbe izvedejo in uveljavijo zakonitim potem ali ne. — Mej regentstvom in državnim sove tom nastalo je veliko oasprotstvo, ker je po svoji večini radikalni drž sovet razveljavil že celo vrsto administrativnih neredeb. Oficijozna „Zastava" pravi, da koBSekveacije ne bodo izostale, da pa bode moralima odgovornost zadela drž. sovet. FvanconJte novine. Zaradi dogodkov v Carmauxu nastalo je ne-sporazumljeiije me| miniatn. Dočim zahtevajo radi kalneiši člani ministerskega sveta, da je odločno postopati zoper lastništvo rudnika, bh oportunisti nikakor ne marajo udati. Vrh tega tudi ni jedinstva glede smrtnih ostankov Renanovih. Radikala zahtevajo, naj se shranijo v 1'antlieonu, čemur sta se pa zlusti upirala Carnot in minister vnanjih reči) Itib.it. Zmagali so končno radikalci, to je, mini-sterski svet j.1 ukrenil staviti predlog, da je ostanke Itenana, Michelefa in Edgarja Quineta prenesti v l'antlićou — Monarhisti se bolj in bolj bližajo republiki, celo predsednik mnnarhistično klerikalne .stranke, baron Mackau, izrekel se je na banketu v Oarrougesn za republiko, želcč, kakor je naglašal, uživati t'8te pravice v javnem življenji, kakor druge stranke. — Levica pripravlja interpelacijo zaradi nemških trgovcev, ki prodajajo Dabomevcem orožja in streliva. Dopisi. Iz «ležele 10. oktobra. [Izv. dop.] ( Ha dodamo Bt na nepravem mestu.) Ni davno še, kar je naša „Dauica" prinesla zahvalo od trapistov-skega brata v jažni Afriki, ker mu je bil „Dtmičiu" urednik zopet poslal stotak za namene trapiškega misijona mej črnci Spominjamo se, koliki darovi so bili pošiljani v Ameriko in na Jutrovo, ki so zdaj prestah, ker so darovalci dobili drugo prepričanje, ne po zaslugah hvaljenega lista. Ko bi „Danice" bogoljubni čitalci vedeli, kako ogromne naprave vzdržujejo trapisti iu Don-Boskovci, ti v Južni Ameriki, oni v povedanem delu, in s kako obilnimi sredstvi da razpolagajo, jeli bi resno premišljevati, kateri „misijeni" so najpotrebniji in kaj zapoveduje krščanska ljubezen v tem obziru. Niti najveći obo-ževatelj Midiničev, uiti najgorečnejši rimokatoličan ne bo tajil, da nam rimokatoličkim Slovencem je, ako bi že imeli kaj odveč, najpopreje gledati na Slav-jaue; ti so Bolgari, Bošnjaki, Poljaki, Slovaki itd. Ali teh, žahbog, ne maramo videti. Mi, mali narodu':, kažemo svojo brezprimerno veliko radodar j nost, velikim in bogatim narodom, IjudBtvom, od katerih nimamo mkake koristi, ki nas celo v ko renu zatirajo. Taka radodarnost, četudi odeta v plašč velike dobrosrčnosti, ni zdrava, ui pametna, tako pojmovanje Bož[> zapovedi je nenaravno. V dokaz tega naveli bi tukaj rek Gospodov : Ni pravo, kruha jemati otrokom in metati ga drugim Dolžnost poklicanih riuiteljev bi bila, vernikom v Slo-veucib podajati točni opis obsežnosti „misijonov", iz katerih bi bilo uvidevati, ali so imenovane naprave res še potrebne naših podpor Lanskega leta je prinesla Berolinska „Germania" — >t. 202 od o.seot. — dopis iz katerega je posneti, da se t ta nemška naselbinska politika. Ta list pše doslovno: . . . .Dvanajst naselbin ustanovili so sedaj trapisti, katerih je 250, io si stre, katerih je 200. Upehali ho tam (v južni Afriki) krščansko kulturo, a tudi nemško livlieuje. Nemške knjige rabijo se v šolah, ne m ška tiskarna Be je ustanovila, nemška bo imena večine naselbin, kakor: Nevelar, Einsie-deln, Heiclienau, Marialinde 100 otrok povprečno obskuje ua vsaki naselbini šolo in vzgu)a se jih za kišlanstvo, a tudi za ne in ifa o k u It u r o ■ In tako misijonsko početje se podkrepljuj s slovenskimi krvavimi soldki. In naši svetski in duhovui mehko-srčneži menijo, Bog vedi, kaj so storili Nič bolje se katoliškim Slovencem ne godi z domačo radodariiostjo. Neki gospod, ki zdaj v Ljubljani besedo Božjo oznanjuje otrokom, zamaknil se je bil v svoji krščanski ljubezni tako daleč, da je zidal s slovenskimi darovi „misijonsko hišo" za nemško Kočevar|e! O soneta aimplicitas, ki svoj rod in svojo vero oa takov način izstavljaš — pogubi! Poslopje stane ogromno svoto 20 000 gld. Kako lepa naprava bi se bila ustanovila za slo venske mladeniče rokodelce, ki bi bili vsestrauHko izurjeni, pridni, imoviti, rodoljubni, pri vsem katoliški — iu Slu v t u ci, dočim so zdaj sužu|i na svoji zemlji, robotajo tujcu, zapuščajo domovino, katere ji m uiti sama pristne ri niok.it« u ška vera omiliti ne more Gospoda okolo „stiskavuegu društva" znajte, da katoliški Slovenci potrebujejo i kruha za se in za otroke. Ako tt?ga ui, zaiti mora ua kriva pota, iu potem javkate, da |e avet tako napačen, Vi, ki mu ne pomagate, kakor bi imeli, ter jadikujete, da je vera v nevarnosti. Istina je, ali kje V Dajte ljudem dela, potem boste imeli manj greha, vero pa vso iz nevarnosti. Sploh skrbimo najprej za se. Otmimo najprej svojo deco narodnega in verskega pogina, storimo v tem pogledu svojo dolžnost in ako nam bo potem še kaj preostalo, potem dajajmo za zvonove in šole afriških misijonarjev ali pa celo za — Nemce! Pa mislim, da nam ne bo, kajti nam ne godi se v marsičem nič bolje, nego — črnim Afričanom. Domače stvari. — (Prememba pri deželni vladi kranjski.) Dobili smo nastopni telegram: „Wiener Zeitung" javlja, da je cesar ugodil deželnega predsednika kranjskega barona Winkerja prošnji za umirovljenje, podelivši mu veliki križec Franc-Jožefovega reda, ter imenoval namestniškega svetnika v Gradci Viktorja barona Heina dvornim svetnikom in vodjo deželne vlade kranjske." — Novi vuiiitelj naše deželne vlade je sin bivšega pravosodnega ministra Schmer liugovega in poznejšega predsednika višjega deželnega sodišča Dunajskega, Frančiška barona Heina. Pričel je svojo uradno karijero pri c. kr. ministerstvu za poljedeljstvo, kjer je služboval več let kot ministerijalni koncipist. Leta 1878 imenovan je bil niinisterijalnim tajnikom ter prideljen c. kr. namestuištvu v Gradci. Od leta 1885 — 1890 bil je okrajni glavar v Radgoni in Mariboru in takrat prišel je prvič v ožjo dotiku s Slovenci, katerim pa baje ni bil nič posebno naklonjen. V teh letib seznanil se je menda tudi z našim jezikom ; v kolikor mu je sedaj vešč, o tem se bodemo skoraj osvedočili. Star je menda gospod dvorni svetnik kakih 48—50 let Možje, ki so imeli priliko občevati i njim, slikajo ga kot strogega uradnika, nepristopnega moža in odločnega Nemca. — Vsakako smatrati je njegovo imenovanje kot odločno zmago nemške politike. — (Svetčev banket) Ugledna Zagrebška lista „Obzor" in „Agramer Tagblatt" prinašata v včerajšnji številki simpatično pisana in jako točua popisa Svetčevega banketa. — Zamolčati ne smemo, da se je pn tem banketu posebno občutno javilo pomanjkanje primerne dvorane za take svečanosti. Dvorana na starem atr< lišči je nekako razpredeljena, tako da v drugem delu dvorane sedeči gostje ne morejo imeti pravega pregleda in se morajo čutiti nekako v kot pritisnjeoe. Tako je bilo tudi v ne deljo in mi le prosimo dotične gospode, da naj blagovolijo to oprostiti. nNarodni dom" kje si? No tega sedanja generacija najbrže ue bo pričakala iu zategadelj želeli bi si vsaj „Sokulsktega doma". V Zagrebu u. pr. sokoUka telovadnica povsem zadostuje za take narodne svečanosti — (Slovensko gledališče.) V nedeljo igrala se je — kakor smo na kratko že poročali — pred razprodano hišo Rosenova gluma „1) ile tantje". Brez dvoma uvrstiti je to igro med najslabše proizvode Rosenove muze in v novem gledališču smela bi v obče oa oder k večjem Še kako predpustuo nedeljo. Najmanj pa je bila primerna — in to z obžalovanjem naglašatno — za zadnjo, nekako slavnostno predstavo, katere je bila deležna po svojih odposlancih elita izvenljubljanskega slovenskega občinstva. Jako uesrečno roko imeli so pri tej izberi dotični faktorji. Sploh se nam v.d i, da ima \odbtvo našega gledališča nesrečno teuden-cijo, štediti z repei toirp m. Nemško gledališče pa ima ravno nasprotno taktiko ter skuša privajati občinstvo na obisk gledališča s tem, da spravlja ua oder najprej najboljše novitete. Žalibog se je ua ti način posrečilo Nemcem, zvabiti k svojim pred stavam tudi že obilo narodnega občinstva; to bilo jim je tem lažje, ker naše slovensko gledališče s svojo štedljivostjo odvaja občiuatvo od svojih predstav. To uaglašati šteli smo si v dolžnost, kajti skrajen čas je, da skušamo konkurirati z Nemci na uspešneji način Caveant torej. ... — O predstavi sami ome nuno le, da bo se nekateri igralci v prvi vrsti gospa in gospod Borštnik iu gospica Ni-grinova pošteno a brezuspešno trudili, držati igro nad vodo iu da so tudi ostali mutatis tnutandis po večini zadostovali in tu omenimo izrecno Se gospico Polakovo, gg. Verovšeka in Perdaua. Neka ter-niki pa so se zopet previč zanašali na gepetalko, kar se je posebno srečno opazovalo pri nekaterih dialogih. Prosimo torej nekoliko več marljivosti in resne volje; pred vsem pa polagamo na srce vod atvu Se jedenkrat skrbuejšo izbero repertoirja, kajti i? nič tudi najboljši igralci ne morejo ničesar napraviti. — Jutri v sredo predstavljala se bo lose nove .Nora". — (Osobna vest.) Pravni praktikant pri deželnem sodišču v Gradcu, gosp. Kari Zhishman, imenovan je avskultantom za Štajersku. — (Telovadba za „stareje gospode.") Č. gospodje, ki se hočejo udeležiti telovadbe „sta-rejih gospodov" pod vodstvom telovadnega učitelja g. Bruneta, vabijo se, da pridejo jutri (sredo) ob 7. uri v telovadnico „Sokola" v realkinem poslopji k razgovoru. — (Dijaški koledar za 1. 189 3.) izšel je ravnokar in bode dobro došel naši šolski mladini, ki je že povpraševala željno po njem. Drugi letnik ima nekoliko manjo obliko, bolj pripravno od lanske, in se je tako ustreglo želji, izrečeni od več strani. Na čelu ima koledar sliko pokojnega pesnika Frana Cegnarja. Razun navadne koledarske vsebine nahaja se v njem mnogo praktičnega io poučnega gradiva posebno o šolskih stvareh, o sredniih učiliščib na Slovenskem, o visokih šolah v Avstriji, o šolah za umetniško iu strokovno izobrazbo in raznih diuzih šolah za vsakovrstne stroke. Podobi Cegnarjevi pndejan je kratek životopis. Posebno poudarjati nam je jako pripravni in poučni „Pregled slovenske književnosti", v katerem bo podaja nagi mladini v kompendirani obliki na kratko vse, kar je potrebno vedeti vsakemu izobraženemu Slovencu o našem slovstvenem življenji in gibanji od starih časov pa do dauašnjih dni. Ta temeljito sestavljeni pregled daje koledarju posebno vrednost, kajti taki članki ostanejo trajuo zanimivi tudi za širše kroge. Če si je že lanski koledar pridobil žive simpatije v dijaških krogih, bode to še v obilnejši meri pri letošnjem. Tj pa tudi za služi popolnoma, kajti sestavljen )e zares prav srečno in z izreduo marljivostjo ter podaje slovenskemu dijaku vse, kar se mu sploh more podati na tem polji. Tudi vnanja oblika je jako ukusna in cena ne previsoka. Dobiva se po 60 kr. v „Narodni tiskarni", pri g. Zagorjanu in v ostalih knjigarnah. Naj bi slovenska mladina prav pridno se• gala po njem. —i. — („Gusle* u g. Karo I u Hofmeistru) „Gusle", časopis za svetovno in cerkveno glasbo, ki izhaja v Zagrebu, omenjajo v svoji 10. Številki letošnjih skladeb, ki jih je izdala naša »Glasbena Matica", to je Foersterjeve koncertne fantazije „Zagorska", H. Sattnerjeve fantazije za klavir „K j e bo moje rožice" in Hoffaieiatrove „Rapsodije na slo venske narodne pesmi". .Gusle" pišejo, da to niso navadne tiauskripcije, nego fautaziie in rapsodije, prikladue tudi za kon-cer tno igianje, in nadaljujejo tako le: „Mi najtoplije priporočamo te skladbe našim pianistom, ker so vsakemu Hrvatu dobro znane krasne melodije slovenske. Sattnerjeva fantazija je zelo lahka, Foer-aterjeva je nekoliko težja; najtežja pa tudi najdo-vršenejša je rapsodija od Karla Hoffmeistra, katera zaslužuje, da se igra na vsakem koncertu. Tema ti rapsodiji je znana slovenska pesem: „Jaz pa pojdeui na Gorenjsko", in je izdelana s krasno klavirsko tehniko, ker je Karol Hoffmeister sam izvrsten pianist. Priporočamo jo tudi nadim piani stom, in tudi nekaterim našim skladateljem, da vi-di|o, kaj umna glava io vešča roka more napraviti od najprimitivoujše pesmi Takih rapsodij, kakeršua je iloffin- istrova, potrebovali bi tudi mi Hrvati, a ne kakšnih karikatur, transkripcij m albumov brez glave iu repa. To laskavo kritiko radi beležimo in zajedno čestitamo .Glasbeni Matici" na toli izborni moči — učitelju in skladatelju — „Gusle" ome« njajo spli'h zelo pohvalno delovanje naše .Glasbene Matice". Vesele" se napredka našega mladega zavoda iu navajajo, kaj je storila .Glasbena Matica" v dvajsetih letih svojega obstoja. — (Na adreso južne železnice.) Prijatelj nam piše: Pred neka) tedni vozil sem se po južni železnici. Vročina je bila velika, kolera povsod prdiska, sprevodniki pa natlačujejo vagone polno iu čezštevilno. Kako je to silno neprijetno in nevarno. V današnjih Časih pa ju tako ravnanje še posebej vse graje vredno. Sprevodnik se je iz govai'jal, da ni vozov Ko pa prusedemo na istrsko državno železnico, takoj je bilo dosti prostora. Tolika „providnost" pri vodstvu južne železnice utegnila bi postati usodepolua. Morda vender ne bodo nierodajni „Ersparuugs Rtlcksichten an Kohlen uud Materiale* ? Občinstvo bilo je jako razburjeno in čas bi bilo, da naša najdražja železuica odpravi take nedostatke. — (Premembs v uči teljstvu.) Gospod Rudolf Pil. učitelj na Beli peci, imenovan je M drugo učiteljsko mesto v Cerknici; na tretje učiteljsko mesto v Veliki Dolini pride g. Ferdinand Strel, doslej učitelj v Bosni; na drugo mesto v Kostanjevici dosedanji provizorni ondotni učitelj g. Eivard Vobinc; na tretje mesto v Sndrašico pride gospdč. Mariia Bernot, doslej v Knežaku; za vodjo v Gorčarico g. Janez Huttter, doslej v Spodnjem Toplem vrhu, za nadučitelja v Banjoloko pa g. Jernej Kimovec, dosedaj v Vačah. — (Skrlatica) je precej razširjena mej otroci v vaseh Brege, Mrtvico iu Drnovo v občini Cirkle v Krškem okraji. Bolnih je še trinajst otrok, umrlo ua jih je Šest. — Tudi v Rijhenburgu na Spodnjem Štajerskem se je škrlatica pokazala epi* demiČno mej šolsko mladino. Storilo se je vse potrebno, da se prepreči razširjevauje bolezni. — (Občinska volitev.) V Metliki b njiju otroci — — — — * * * Krnica, I —--— * * * Doktor Rank — — — — — —■ — gospod Danilo. Gospa Lindcnova — — — — — gospa Danilova. Giinther — — — — — — — — gospod Sršen. Marijana pestunja J . Ilelmcrju gospica Kosjakova. Helena, služkinja f * J gospica Pavikova. Postrešček — — — — — — — gospod Hrastnik. Igra sc vrši v llolmerjovem stanovanji. Začetek točno ob 1 .8. uri, konec ob 10. uri zvečer. 13 i*s t m ti t i <'*■!«» društvo. Pri predstavi svira godba slavnega domačega pcšpolka bar. Kuba št. 17. Ustopnlna: Partorni sedeži I. do III. vrsto 80 kr. Partcrni sedeži IV. do XI. vrste !><> kr. Balkonski sedeži 1. vrste 60 kr. — Balkonski sedeži II. in III. vrsto DO kr. Galerijski sedeži 40 kr. Ustopnina v lože 50 kr. Pnrterna stojišča 40 kr. Dijaške ustopnice B(> kr. — Galerijska stojišča "JO kr. — Sedeži se dobivajo v čitalnični trafiki, .Šelenburgovo ulice, in na večer predstave pri blagajnici. Blag-ajnloa se odpre ob 7. tiri zvečer tsitrll so ljaill: 7. oktobri: Joži t' llabjan, delavčev sin, 4 letH, Emontks cesta st. 12. meningitis. — Gregor Kolar, orevUar, 45 let, Kunska cesta št. 1, jetikn. — Alojz Zeleznikar, ključarjev sin, 4 incHCce, Tržaška cesta št. Mi), katar v črevlh. 8. oktobra: Alojzij« Saiuiik, pekova hči, 4*mesece, Poljanski nasip št. 4H, katar v črevih. 9. oktobra: Ciril Odlazek, železniškega uradnika sin, 1 mesec, Parne ulice it 1.7, katar v črevih. — Mi-hujl Jaoel, delavčev sin, 5 dni. Crna vas št. 8, oslabljouje — Marij* Tre ven, pos-stnu:a, 54 let, Tržaška cesta št. 1 apopl, xia. — Tine 11'irman, posestnik, 62 let, sv. Petra cesta št. 20, parslysia cerebr. jiost apopleviam. Meteoroiogično poročilo. , J Can opa-ovau;a Slanje lotromet nt v ni m. Tem« peralurn Vetrovi Nuno Mokri ua v mm. -S !2 7. zjut raj :!. pO pol, svtcer 186 7 mm. i .'>() 2 n i 737 4 >nni. 8 0" C si. svz. 11 v(' brezv. 8 G 1 G si. sev. mogla j.i no jasno 0*00 mm. Srodni« <.«ini> r»v' ir«* 10\r>", kh 2*8u pod m> •i.iilmu. Izkaz avstro-ogerske banke ■t dne 7. oktobra 1892. Bankovcev v prometu Zaklad v gotovini PortfeU..... Lomloird..... Davka prosta banki) vena reserva . 466,620.000 gld, { + 2-8 192.00 l „ \-168,762.000 . (+ 25,118.000 „ (— •20,484.000 Prejšnji teden 7,258.000 gld.) 816.000 „ ) 2,540,000 „ > 658.000 „ ) 5,926,000 „ ) ,lD 6=iis:&, ToOxza due 11 oktobra t. I. včeraj — danes Papirna renta.....gld. 96 60 — gld. 96*65 Srebrna renta...... '•»> 80 — . 96*40 _data renta.......114*90 — „ 114*80 &"/„ marčna renta ... „ 100*20 — „ 10025 Akcije narodne banke . . B 989 — — „ 9^0*— Kreditne akcije .... „ 810 26 — , 811*80 London......., H970 — „ 119*65 Srebro.......a —'— — „ —'— Napol......... «.r)l — „ 9*52 C. kr. cekini...... fWJ9 — . !V70 NemSke marke..... 58 77»/, — . -r>8*75 4'/. državne srečke iz I. 18M . 250 gld. 140 gld. 60 kr. Državne srečke iz 1. I8«4 . . 100 „ 185 , 50 „ Ogerska zlata renta 4U/,.......112 , 35 , Ogerska papirna renta 5°/0......100 ( 40 , Dunava reg. srečke 5°/0 ... 100 gld, 122 „ 75 , Zemlj. obč. avstr. 4'/,a/0 zlati saut. listi . . 118 „ — , Kreditne srečke......100 gld. 190 , 50 , Ko iolfove srečke...... 10 „ 22 . — » Akcije anglo-avstr. banke . . . 120 a 15 i , 50 „ Tramway-drufit. velj. 170 gld. a. v..... 238 „ — „ Sveže došlo! zabela za juhe in __________________ mesni ekstrakt v posamuih kosih po 8 kr. pri J. Buaaolial-Ju. (1099) MAG GI 'JEVA Izjava. „Slovenec" m« v podlistku St. 217 zopet napada, da 8em svojo v Mohorjevem koledarji priobčeno pravljico »Kitaiaka cesarićina* „posnel potujem izvirniku". Zo lam nem to laž odločno zavrnil, pa „Ciriinvc." bo bili tako predrzni, da ao svoje obrokovaDJ« ponovili, in ko Bern „Slovencu" poHlal drugi popravek in ga zarotil pri njegovem poštenju, . se za moj drugi popravek ni zmenil, morda zato ne, ker mu niRtm v« c s paragrafom 19 zagrozil. RajAi j« ustregel 8vo|im Cirilovcem, mene, svojega nekdanjega urednika, pa je na sramoti pustil. Sklenil sem takrat, to krivico zavoljo Boga mirno potrpeti. Toda s tem sem „Cirilovcem" le nov pogum dal in zdaj me neki „Branimir" (ki ai pa ni pravega imena zbral) zopet sumniči. Toraj sem prisiljen uasvojo '■listini besedo Še jedenkrat zatrditi, da je „lvi-tajaka cesiririuau moje izvirno delo. Branimir ni i k 1 i, da je moja pravljica posneta, dokazal pa tega ni, kakor zatrjuje. 0e je kedaj bral kako povest, kjer je princezinja svojim snubacem uganjke nakladala, za morem mu povedati, da sem jaz podobne „storije" že v mladih letih slišal od atarih beračev. Če sem tudi jaz to obliko porabil, iz tega še ne sledi, da tudi vsebina mojega spisa ni izvirna. Po tem takem bi bil vsak novi roman plagijat, ker govori o moških in ženskah, kakor preišni romani ; kdor bi hotel roman spisati, da bi ga ljubljanski bogoslovci za izvirnega pripoznali, moral bi ga torej pisati o jelenih ali pa o srnah Ce je .Slovencev" kritik pošten, naj primerja moje uganjke s tistimi, o katerih misli, da so mi služile za izgled. Ako najde, da so moie uganjke posnete ali prestavljene, naj me imenuje največjega sleparja; ako pa vidi, da so izvirne, nnj mi povrne mojo pisateljsko čast! Do zdaj je bil pregovor, da „kar se ne stori se ne zve", to je kdor nikogar ne ubije, tudi zavolj uboja sojen ne bo. „Slovenec" je pa ta pregovor ob veljavo spravil, ker on sodi ljudi zavolj plagiatorstva, ki tega sito nikdar zakrivili. To je menda zahvala za to. ker sera „Slovenca- vedno brauil, ko so ga že vsi drugi zapuščali. Sicer pa mislim, da Ljubljanski bogo* slovci uiBO poklicani kritiko vati stare pisatelje. Da slovensko občinstvo zve, kako „Slovenec" postopa, moram še dostaviti, da sem o tej zadevi poslal .popravek „Slov»ncuu On pa ga noče vsprejeti in pravi v listnici št. 223, da moje ime v št. 217 ni bilo imeuovano, torej tudi razžaljen ne tunem biti. Pazljivi čitatelji časuikov se pa gotovo še spominjajo, da sem lani jaz iu nihče drugi „Slovencu" s tožbo zažugal, ker mi jo plagiatorBtvo očitat ; če tedai „Slovenec" letos spet pravi: „jeden je celo s tožbo žugal, ko tuno mu očitali, da je spis po tujem izvirniku posnel, pa nismo preklicali, ampak dokazali (??), da je res et<:.-, potem bo vsak vedel, da to meni mar gre če prav moje ime ni imenovano. Ali je tako postopanje pošteno in spodobno? Glavna stvar je vender moja razžaljena pisateljska čast, „Slovenec" mi jo jemlje, pa jo noče povrniti in ae skriva za zvite izgovore. Naprosil sjm torej „Slovenski Narod" naj resnici na ljubo priobči moi popravek. „Siovenčev" kritik pa naj dokaže, da je moja povest posneta, pa vsebina, ne samo oblika, ali pa naj prekliče. Ce tega ne stori, naj ga sodi po zaHluženju pošteno slovensko občinstvo. (ii37) Filip Haderlap. Maribor na Dravi. Hiša v kateri je pekarija in gostilnica, ki vrže na leto najemnine v vsem I60O gld., prodi* se za« 2I..10O (1083—5) Povprašati je pri lastniku gosp. I riilcrikii Kche«liu>. v Gradci, Annenstrasse 19. Tinktura zoper kurja očesa. NajvsrnejSe in najboljše sredstvo, da se odpravijo kurja ocean, ZAgnanci in žulji. Na kurje oko ali na zHgoanee se skozi 5 —ti dnij ta tinktura zjutraj a čopičem, ki je v steklenici, dobro namaže, ko to pretečo, ae vzame mlačna kopel, potem se kurje oko lahko z nohti izvzame. Steklenica stanu 25 kr., 10 steklenic 2 gld. Piccoli-jeva lekarna „Pri angelju" ▼ Ljubljani, Dunajska cesta. Vnanja naročita Mt* proti gtnvsrtju svate točno isrt-riujHjo. •JilJ—10) I I » I I > » » » KARL TILL Ljubljana, Špitalske nlice 10. Potezna peresa, tuš, plovec, svinčniki, varo-vavec za svinčnike, naprave za spieenje svinčnikov, papir za pisma, bronove barve, bronov prašek, usnje in jermeni za knjige, kar-niinova tinta, papir od lepenke, kemična tinta, kineski tuš, kompendije, zavitki, kri-vuljna črtala, trikoti, poštevanke, gladila, barvne skrinjice, barvni klinčki, peresnice, držala za peresa, peresni nožki, peresni tuli, molitveniki, zlatoskoljke in srebroškoljke, zlata in srebrna tinta, pisala, naprave za špi-.1024) čenje pisal, zeleni volk tekoč. li. (f>) Dijaški koledar -*3 II. letnik *- je ravnokar izšel v prikladnejši, manjši obliki. Oena 60 Dobiva sc v „Narodni Tiskarni" in pri knjigotržcih. Vzprejme se zanesljiva poštna upraviteljica pri c. kr. poštneni uradu v Nrtrirailcl (Dolenjsko). Služba more se takoj nastopili. — Ponudbe ua moj naslov. (1138—1) Ivan Fajdiga, c. kr. poštar v Sodralici. J. MODIC, Nova vas pri Rakeku, vzprejme takoj učenca eh pro«ln|nlnlco m meAitnliii blagom pod dobrimi pogoji. (1134—1) < 4 4 4 Teženje in nrefltiskarija. Velika izbčra ► ► (1131 -1) £ 4 najnovejših zobcev, uložkov in mo- ^ 1 nogframov vsake vrste in veličine. £ ^ Nizke cene in točna izvršitev 4 4 sv. VI- NARIJA OBREZA Jakoba trg št. 11, II. nadstropje. |V sam »—» r-H CŠ3 cd a cd S co cd a Tj o cd z? 3 K št. 7471 od 1. 1892. (1090-3) Dne 15. oktobra 1892, ob 11, uri dopoludne, vršila se bode pri c. in kr. inteiulanciji 3. voja v Gradci pismena ponudbena obravnava radi prodaje 26.642 komadov rabljivih in 272 komadov nerabljivili kapuc iz kavčllkovilie, nahajajo&ih se v postajah Gradec, Celovec, Maribor, Ljubljana Trst, Celje, Gorica, Pulj, Radgona in Ptuj. Nutančneji pogoji za udeležbo pri tej obravnavi raz vidijo se iz razglasov, ki so vsakemu na vpogled pri intendanciji 2., 13. in II. voja, potem pri dotičnih vojaških postajnih poveljstvih, potem pri vojaških oddelkih (zavodih), porazraeščenih v dotičnih postajah, mestnih svetovalstvih in vseh trgovskih in obrtnih zbornicah v področji \\. voja. V Gradci, septembra meseca 18*J2. C. in kr. intendancija X voja. Št. 285. (1132—1) V Slovetifcgra&kem okraji je razpisana služba okrajnega zdravnika z letno plačo 600 goldinarjev. Pismeno proSnje z dokazi, razen doktorstva zdravilstva in kirurgijo in taĆa8ue službe v kaki zdraviluici, tudi popolnega znanja slovenskega jezika, pošljejo se naj do 15. listopadu t. I. podpisanemu okrajnemu odboru. Zdravnik ima svoj sedež v Slovenjem gradci. Službena pravila (dolžnosti) izvedo se pri podpisanem odboru. Okrajni odbor v Slovenjem gradci dne 5. vinotoka 1892. ±± frU I I I I 1 + 1 I I M c. p r ■-' te y '. - ■' i'- 'i Lepo in bogato s pristnim zlatom pozlaćene J nagrobne križe t In (lian—1) Jt" veliko zalogo različnih šelezsolitili. ir^ plešč© 7-inastili peci] I>rl i»i»• -iifji |»<» ni/; ii ) i cfimli trgovec z železnino v Ii)iibl|auf, Htoantiifl trfc it. IO. Uzorci križi'v pošiljajo so. na zalitovanje. ++"fHh+"tMi£i"l>1 i>++*ti,#,,MHr,++ 'JEVA Kn8^ova (1089—5) sladna kava. Hfoprrkoaeii priinoNoU iiavaoI>i .S*' ]»<>VMO