NO. 25
Ameriška Domovina
/1'Ul—HOME



AMCRICAN IN SPIRIT ?OR€ICN IH LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 5, 1963
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€S
ŠTEV. LXI — VOL. LXI
Mm. Fell napoveduje: Zmaga v Irsfs Islifi!
Poveljnik ameriških oboroženih sil na Pacifiku je izjavil, da foo vojna v J. Vietnamu končana v našo korist v treh letih.
WASHINGTON, D.C. — Adm. Harrya D. Feita, vrhovnega poveljnika vseh ameriških oboroženih sil, smatrajo za sposobnega vojaka in treznega presojevalca položaja, zato je njegova izjava časnikarjem tu tem pomembnejša. Adm. Felt je dejal, da je zmaga vladnih sil na vidiku, toda do nje je še — tri leta.
Ta sodba je v primeri z doslej Objavljenimi iz vojaških in političnih krogov najbolj optimistična. Slišali smo o dolgi vojni, ki utegne trajati deset let in celo več. Ho-či-minh, vodnik Sev. Vietnama, od koder
Pfašifna bilanca ZDI
je še zmeraj pasivna!
WASHINGTON, D.C. — Naša zunanja trgovina se je tudi lansko- leto zaključila s prebitkom, vendar ne s tako ugodnim kot prejšnja leta. Uvoz je dosegel rekordni znesek $16.4 bilijona, dcčiin je izvoz obtičal nad zne-skccn $20.8 bilijona. Prebitek je torej znašal samo $4.4 bilijone, dočm je znašal leta 1961	$5.3
bilijone. To je seveda vplivalo tudi na primanjkljaj plačilne bilance, ki je lami znašal nekaj nad $2 bilijona' Je torej manjši kot je bil prejšnja leta.
Finančni tajnik Dillon misli, da se ga v prihodnjih letih še ne borno znebili, da, pa ne bo dosegel velikih zneskov. Primanjkljaji v plačilni bilanci imajo seveda za posledico odliv zlata. Lani smo oddali zlata za $890 milijonov, 1. 1961 pa za $857 milijonov. Odliv zlata bo torej ostal še naprej bolna toč-
dcbivajo rdeči gverilci glavno | ka v našem gospodarskem sta-pomcč, je ob neki priložnosti n ju. napovedal rdečo zmago v 12 letih.
Pešanje rdeče moči
Adm. Felt navaja za svojo trditev sledeče razloge:
Oboroženi napadi gverilcev so padli od 118 na teden na komaj okoli 50. Ti napadi so le redko v velikosti celega bataljona, so pretežno napadi manjših enot.
V- zadnjih mesecih so vladne . čete ubile najmanj 5 rdečih na enega lastnega mrtveca v spopadih.
Od septembra rdeči izgubljajo več orožja, kot ga morejo v bojih zapleniti. Začelo jim je primanjkovati zdravil in hrane. Komunistični borci so začeli bežati iz bojnih enot. Vsak teden jih pobegne okoli 50.
Diemova vlada nadzira sedaj 51% celotnega prebivalstva v primeri s komaj 30% pred časom. Nekatere reke. ki .so jih imeli rdeči cela leta pod svojim nadzorom, .so sedaj odprte prometu in izvoz riža narašča:
Adm. Felt je kot vrhovni po-veljnih vseh ameriških oboroženih sil na Pacifiku tudi vrhovni poveljnik vseh ameriških sil v Juž. Vietnamu, mora torej že vedeti, kaj govori.
Potrošnja masla stalno pada
WASHINGTON, D.C. — Pred 50 leti. ko je bilo v Ameriki samo 97,000,000 prebivalcev, je potrošnja po glavi znašala letno 18 funtov. Sedaj nas je še enkrat toliko, toda potrošnja masla je padla na dobrih 6 funtov po glavi, dočim je proizvodnja zrastla.
Federacija je morala začeti s podpiranjem mlekarstva in ima radi tega danes nad 300,000,000 funtov masla na zalogi, še enkrat toliko kot pred dobrimi 12 meseci. Administracija je radi tega vključila v farmar,ski zakon tudi podpiranje cen za mlečne izdelke.
Večinoma sončno in milo, popoldne delno oblačno. Naj višja temperatura 45.
V Paragvaju bodo imeli v nedeljo predsedniške volitve
ASSUNCIGN, Parag. — Prihodnjo nedeljo bodo imeli v Pa-
Tilovci radi potujejo
Vozijo se križem po svetu in ustvarjajo “nove zveze”, od katerih pa ima Jugoslavija kaj malo koristi.
CLEVELAND, O. — V decembru je bil Josip Broz-Tito z velikim spremstvom na obisku v Sovjetski zvezi, Edvard Kardelj je bil s komaj kaj manjšim spremstvom v Indoneziji, Indiji in Iraku, manjše veličine so bile na obisku v Kairu in v Alžiru.
Sedaj je prišlo sporočilo, da pojde Ranikovič na obisk v Veliko Britanijo, Marjan Brecelj, tajnik za trgovino in turizem, pojde te dni z delegacijo v Jemen, Marin Cetič. zvezni minister za premet, si bo na čelu posebne delegacije ogledal Sudan.
TUo in njegovi vneto potujejo po vseh delih sveta, pri tem pa vlada v Beogradu stalno toži, da ji manjka deviz in išče kredite in posojila na vseh krajih. '
Komur je res za ozdravitev gospodarstva, ne bo tekal okoli po svetu, ampak se bo lotil dela, varčeval in plačeval dolgove. Taka je bila nekdaj navada, danes pa se za to ne menijo do-
DSEFENBAKERJEVA USODA
ragvaju predsedniške volitve.! sti ne v komunističnih
Izvoljen bo seveda sedanji diktator Stroessner za novih pet let. Doisedaj traja njegova diktatura že 10 let. Ni pa prehuda, kajti opozicijsko časopisje lahko precej svobodno obravnava vse politične probleme.
Opozicija je postavila za svojega kandidata Gavilana, toda to ni politično tako močna
ne v kapitalističnih deželah. Za Jugoslavijo je žalostno to, da morajo milijoni ljudi plačati potovanja svojih oblastnikov s pritr-govanjem od ust, med tem ko se ti šopirijo p0 svetu ,in zapravljajo narodno premčženje.
Včeraj je odstopil kanadski obrambni minister, R0jstni danker se ne strinja s predsednikom vlade o uved- Mrs. Marijana Hlabše z 1082 bi atomskega orožja v kanadske oborožene; E. 62 St. obhaja danes svoj S3, sile. Danes bo parlament glasoval o nezaupni-1 rojstni dan. čestitamo in ji ze-ci vladi, če ga ta ne bo preje razpustila.
si bo odločila
NEW YORK, N.Y. — Zadnje tedne so jeklarne začele dobivati toliko naročil, da so lahko bistveno dvignile svojo tedensko proizvodnjo. Potrošniki se hočejo založiti, akoravno ni nobene posebne konjunkture na vidiku. Bojijo se namreč, da letošnja mezdna pogajanja med jeklarsko unijo in jeklarnami ne bodo potekala gladko in da bo nastopila nevarnost jeklarskega štrajka. Kako neprijeten je tak štrajk ’in kako dolgo lahko traja, smo videli pred par leti, ko je štrajk vznemiril napredek vsega našega gospodarskega razvoja.
Jeklarnam pridejo povečana naročila prav. toda izvršujejo jih z mešanimi občutki. Ne verjamejo sicer, da bo prišlo do štrajka, toda dobro vedo, da bodo po sklenjenem mezdnem sporazumu naročila začela padati in bo proizvodnja jekla prišla v mrtvo sezono.
Iz Clevelanda in okolice
Zakonski načrt o podpiranju šolstva ni pozabil tudi na nepismenost
WASHINGTON, D.C. — V zakonskem načrtu za podpiranje šolstva niso pozabili tudi na tiste, ki sploh nimajo nobene šolske izobrazbe ali pa, niso dovršili osnovne šole. Take mladine je pri nas nad 23 milijonov. To je tista rezerva, ki daje največji odstotek brezposelnih. .
Ko so začeli izvajati program, ki naj bi brezposelne u-spcscbil za kvalificirano delo, so naleteli na največ težav pri
OTTAWA, Can. — Obrambni minister Douglas Hark-ness je včeraj objavil, da stopa iz vlade, ker se ne strinja s stališčem predsednika vlade v zavlačevanju sprejema atomskega orožja za kanadske oborožene sile v smislu obstoječih obveznosti. V pismu, v katerem je predsedniku sporočil svoj odstop, pravi Harkness: Preko dve leti veste, da s.em bil mnenja, da naj bi dobili atomske glave za štiri vrste orožja, s katerim smo se oskrbeli in so za nje urejene. Ves ta čas sem bil prepričan, da bo njihova nabava
odobrena v določenem času. Tekom zadnjih dveh tednov |februarska razprodaja pohištva poseono sem povedal čisib jasno, kaj smatram za najmanj, in potrebščin za dom. — Več v kar morem sprejeti, in sem ponovno ponudil svoj odstop, v : oglasu!
kolikor moje stališče ne bi bilo sprejeto!	Seja__
Obrambni minister je napove- ~
limo še mnogo zdravih in zadovoljnih let!
Na obisku—
Mr. in Mrs. Otmar Tasner iz Cicero, 111., sta bila za konec tedna na obisku v Clevelandu pri Mr. in Mrs. Konrad Peklar na 1145 E. 72 St.
Raprodaja—
Pri Grdina & Sons na Waterloo Rd. se je te dni začela velika
^	- ---- ------- „ Kennedjr bo pritisnil na | tistih brezposelnih, ki jim manj-
sebnost, da bi lahko kaj škodo-j pomorski promet S Kubo 'i! izobrazba iz osnovne šole. vala Stroessner ju. Stroessner j	t	^ ^	Zato je v novem zakonskem na-
je sicer velik protikomunist, to-! WASHINGTON,
.la radi ieva ne dnhiva rd na c . ministracija Se Že
da radi tega ne dobiva cd nas toliko podpore, kolikor bi jo rad. Zato ni ravno navdušen za našo deželo.
Jugoslovani se menijo z Avstrijo o novi trgovinski pogodbi
DUNAJ, Avstr. — Včeraj so se tu začeli razgovori med za-topniki Avstrije in Jugoslavije'nedya je prišla sedaj novica, da za novo enoletno trgovinsko po- ' bo predsednik v kratkem pod-godbo.	| pisal zadevni odlok, ki že dolga
Jugoslavija se zavzema za Rži pripravljen na njegovi mi-bolj svobodno izmeno blaga. izi.
D.C. — Ad-se že dolgo peča z mislijo, da bi prepovedala pristajanje v naših pristaniščih ti-tim ladjam, ki dovažajo blago na Kubo ali pa ga od tam odvažajo. To bi zelo prizadelo tiste ladijske družbe, ki iščejo tovor za svoje tovorne ladje po vseh pristaniščih, ki ležijo ob morskem potovanju njihovih ladij.
Iz okolice predsednika Ken-
dal, da bo svoje stališče podrob nejše pojasnil v parlamentu. Ta je včeraj začel debato o nezaupnici viadi in jo bo danes nadaljeval. Nezaupnico je napovedal vodja opozicije, načelnik liberalne stranke Lester Pearson, vodnika ostalih dveh manjšinj-skih strank se še nista izjavila. Če se bo Social Credit stranka, ki je doslej v parlamentu podpirala vlado Diefenbakerja, danes obrnila proti njemu, potem je njegov poraz skoraj gotov. Diefenbakerjevi konservativni stranki manjka namreč 17 glasov do absolutne večine. Teoretično bi ta te lahko, dobila tuai od Nove demokratske stranke, ki ima v parlamentu skupno 13 poslancev, toda ta je doslej bila v opoziciji.
Predsednik Social Credit stranke R. Thomas je pretekli teden zavzel stališče do neodločnosti vlade o vprašanju atomskega o-rožja, ko je v parlamentu dejal:
Črtu predvideno, da bi federacija prispevala posameznim državam k iStroškcm za nadalje-, vanje učenja za tiste, ki niso končali osnovne šole. Načeloma morajo namreč skrbeti za o*'	Zdi užene dižave so morale zo-
snovno izobrazbo države.	i h6! enkrat označiti kanadsKo po ■
Prvo leto bi federacija plačala! litiko za Ka’nado- Obžalovanja vse stroške, drugo in tretje leto vredno je, da je neodločnost pa polovico' Preračunano je predsednika vlade prisilila Zdru-
namreč, da bi v treh letih lahko spapolnili osnovno izobrazbo vsi, ki je v svojih šolskih letih niso mogli dobiti.
— V Združenih državah je 169 vrst naravnega medu.
žene države, očividno v samoobrambi, da so posegle v vprašanje, ki bi moralo biti izključno kanadska zadeva!
Konservativna vlada Diefenbakerja je obljubila pred štirimi I leti, da bo Kanada sprejela a-
Iranski šah Reza Pahlevi reformira svojo državo
CLEVELAND, O. V zgodo- vlad, toda m se mu ta poskus in socialnim programom, ki od- stel pri ljudeh, njihov vini se le redkokdaj pripeti, da ' nikoli posrečil. Njegovi ministr-1 sega šest glavnih točk. Na pr-1 del RiRlji nastopajo kot gospodarski ski predsedniki so kili edi nespo- ^ vem mestu, je temeljita agrarna m socialni reformatorji. V naših*sobni ali trmoglavi ali pa niso j reforma. Zemlja velepcsestni-
časih imamo tak slučaj v Iranu, j znali krotiti iranskega parlamenta, kjer so imeli konservativni
Iranski šah je po dolgem oklevanju začel reformirati svojo državo na gospodarskem in socialnem polju.
Mož ima za tako politiko dosti razlogov. Na severu svoje države ima komuniste za sosede in ve, da mu ti stalno strežejo po življenju, dasiravno vsaj na videz hočejo ostati dobri sosedje. Iranska komunist, stranka stalno rovari proti šahu in se v ta namen veže z vsemi njegovimi nasprotniki od skrajne desnice do skrajne levice. Šah dobro ve, da so nevarni tudi skrajni desničarji, spj so ga svoje dni pod vodstvom radikalnega nacionalista Mossadegha prisilili, da je moral iti v politično pregnanstvo. Iranski, vojoški krogi so mu pomagali, da se je mogel kmalu vrniti domov.
Šah je bil zmeraj nagnjen k reformam. Poskušal je reformirati državo s pomočjo raznih
kov vseh vrst bo razdeljena med kmete. Dosedanji lastniki bodo reakcionarni veleposestniki in; v zameno dobili delnice držav-
bogataši stalno večino. Radi tega je moral pred par leti razpustiti parlament in vladati kot diktator.
V tej dobi je tudi dozorel njegov načrt, kako reformirati deželo. Začel ga je postopoma izvajati. Najprej je izvedel agrarno reformo na svojih lastnih po-
nih industrij. Postali bodo torej podjetniki v industriji. Ako se ne bodo obnesli, bodo svoje delnice lahko prodali in se umaknili iz gospodarskega življenja. Okostenelim veleposestniškim možganom seveda take vrste reforma ni všeč, zato se borijo proti njej.
sestvih. Razdelil jih je med1 kmetske proletarce, kar mu je j v Dan lma aaI;)e v pridobilo simpatije kmetov in ZaVlti VSe g°zdove in uvesti v
Šah ima dalje v načrtu podr-
delavcev, prineslo pa sovraštvo veleposestnikov in verskih voditeljev, ki so tudi imeli in še imajo ogromna veleposestva.
njih racionalno gospodarjenje. Delavcem v industrijah hoče zagotoviti udeležbo na dobičku. Na programu je tudi cela vrsta Njim so se seveda pridružili tudi' zako^ov> ki na.i vpeljejo obve-vsi, ki ne bodo imeli od gospo- j Zen acdska P°uk. darskih in socialnih reform no- Reforme so dvignile proti ša-bene koristi; v glavnem so to j hu tudi vse politične kroge, ki voditelji raznih nacionalnih struj so navadno smatrali in smatrajo bogati podjetniki.
pa upa-
Zato posebno nasprotujejo novemu volivnemu zakonu, ki bo prvič v Iranu vpeljal registracijo vseh volivcev.
Šah namerava še letos razpisati parlamentarne volitve. To je gotovo njegov najdrznejši političen poskus. Pri volitvah se bodo namreč morali kandidatje opredeliti za šaha ali proti njemu. Šahov ugled je že sedaj tako velik, da bo le redek kandidat imel pogum, da javno nastopi proti šahovim reformam, ki so zanje vsi kmetje in tudi precej delavcev. Komunisti ru-jejo med delavci proti šahu in se bodo pri volitvah povezali z vsemi šahovimi nasprotniki, — vendar politični opazovalci mislijo, da bodo stranke in kandidatje, ki so za šahove reforme, dobili pri volitvah večino.
Potem bo moral šah prebroditi še zadnjo oviro: postaviti bo moral sposobno in pošteno
! Carniola Hive 493 T.M. ima tomsko orožje za svoje oboro-:jutri) v sredo> ob 7:3o zvečer
žene sile v okviru skupne ob- sejo v SND na St. Clair Ave., rambe Sev. Amerike in v NATO. |goba p p0 gejj bo zabava. Zavlačevanje izpolnitve te ob- ygj vabljeni'
veznosti, je spravilo v nevar- ge v posju___
nost samo obramoo Severne A- Mary A. Svetek sporoča, da merike in demo Evrope, v koh-]je ge vedno v pogrebniškem kor tam Kanada sodeluje v skup-1 pOSju samostojna pogrebni obrambi.	mica in ne kot družabnica
Grdinovega pogreb, zavoda. Nesrečna smrt—
Williama Golica, 13 let stare-
------	j ga šolarja, so našli obešenega v
Obrambni tajnik McNamara i kleti njegovega doma na 29648 je ponovno izjavil, da na 'Grand Blvd. Policijski načelnik Kubi ni velikih raket, s
McNamsra zanikuje
katerimi bi bilo mogore pognati atomske bombe proti Združenim državam.
WASHINGTON, D. C. — Obrambni tajnik MIcNamara je zanikal vesti, da bi bile na Kubi sovjetske rakete na srednje daljave, kot je trail kongresnik D. Bruce. Po njegovem poročilu, naj bi pripeljali Rusi na Kubo 86 raket, od tam so jih odpeljali ie 42, torej jih je ostalo še vedno 44. Veliko o izgrajevanju sovjetskega vojaškega oporišča na Kubi je povedal sen. Keating iz New Yorka.
Po z raznih strani zbranih in preverjenih podatkih naj bi bilo na Kubi trenutno od 18,700 do 35,000 sovjetskih vojakov pod poveljstvom petih
t je dejal, da ne ve, ali je to bila : nesreča ali samopor.
P-.gneb.—-	—w- ... ...
Pogreb pok. Marka Blaskovica s 6616 St. Clair Ave. bo jutri ob 9:30 iz Golubovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Pavla na E. 40. St. ob desetih.
fCastthsdža bi rada imela zajamčeno nevtralnost
WASHINGTON, D.C. — Voditelj Kambodže' princ Sihanouk .se 'trudi, da bi pridobil vse velike države za idejo, da bi jamčile ne samo za meje njegove države, ampak tudi za njeno nevtralnost. Komunistične države so za to- idej o> svobodne države pa o tem nočejo ničesar slišati.
Sihanoukova nevtralnost je generalov, j nevtralnost posebne vrste, ki je
Vrhovnj poveijnik naj bi bil j naperjena proti Tajski in Juž-gen. C. O. Slazenko z glavnim |nemu Vietnamu, zaveznikoma stanom v Havani, največje opo-: Združenih držav. Zato iz te morišče ruskih čet pa pri Remedio- i ke ne bo nobenega kruha. Značilno je, da se Sihanouk tako peha za meje in nevtralnost.
su v pokrajini Las Villas.
Na otoku naj bi bilo 44 raket za- srednje daljave z dometom okoli 1000 milj in manj ter okoli 140 ali več raket za strel s tal v zrak in s kopnega na morje. Vse te rakete naj bi bile sposobne ponesti atomske glave.
Atomsko orožje naj bi lahko I uporabljala tudi letala; 184 MIG lovcev. Poleg teh je na Kubi še 37 sovjetskih transportnih letal in 83 helikopterjev.
V štirih oporiščih je 12 do 15 sovjetskih podmornic in 32 pa-trolnih čolnov. Skupno imajo rdeči na otoku okoli 260 tankov, 1900 topov, 2200 protiletalskih topov, 2720 metalcev min in okoli 425,000 pušk in strojnic.
Najbrž je prepričan, da bc.sta Tajska in Vietnam prišla kmalu pod komunistični vpliv in da se takrat kitaj siki komunisti ne bodo dosti menili za njegovo nevtralnost.
-o----
in bogati poajetniKi. ^	j svoj poklic za pridobitno podje-: vlado, kar bo lahko njegov naj-
Šah se jih ni ustrašil. Nasto- _ tj e. Politiki se namreč upr aviče- težji posel. Želimo mu uspeha
zra- na celi črti.
^	ivasLu- , ije. jruiiLiKi se namreč uprav
pil je z obširnim gospodarskim j no bojijo, da bo šahov ugled
Kralj Savang in predsednik Souvana gresta v Moskvo
MOSKVA, ZSSR. — Nikita Hruščev bo kar ves prihodnji teden gostil koškega kralja Sa-vanga Vathamo in njegovega ministrskega predsedm k a Sou-vamo Phoumo. Kot se' spodobi, bosta imela Obilno, spremstvo.
Svarijo delavskega tajnika delavskim unijam
CHICAGO, 111. — Delavski tajnik Willard Wirtz je v nekem govoru tu svaril delavske unije pred novimi štrajki. Trdil je; da je razpoloženje javnosti tako, da utegne zahtevati uzakonitev obveznega vladnega posredovanja, če pride do novih večjih štrajkov v industrijah, ki so važne za gospodarstvo dežele, še prav posebej pa za narodno obrambo.
Sedanja zakonodaja o kolektivnih pogajanjih in posredovanju oblasti po mnenju javnosti ne zadošča, vsaj ne, kar zadeva velike delavske spore, ki obsegajo cele panoge industrije.
Obisk je samo političen barometer, ki pove^ čegav vpliv raste v Laosu.

61.17 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
naročnina^
Za Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
_	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries;
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio ^^fe»83	No. 25 Tues., Feb. 5, 1963
Amerika in Francija
Zadnje tedne smo doživeli dve tiskovni konferenci, ki sta močno zastrupili odnose med Ameriko in Francijo. Najprvo je Charles de Gaulle jasno in odločno povedal, da ne pristane na ideje, ki sta jih zagovarjala Kennedy in Macmillan tik pred Božičem v Nassauu na Bahamih in ki so hotele ustvariti polagoma NATO atomsko orožje, pri čemur bi seveda imela zopet Amerika zadnjo besedo o vporabi takega orožja. Potem je ravno tako jasno povedal, da Anglija ne spada tako dolgo v Evropsko gospodarsko skupnost, dokler ne postane bolj “evropska”, to se pravi manj navezana na Ameriko.
Odgovoril mu je predsednik Kennedy tudi preko tiskovne konference. Kennedyjev odgovor ni bil samo jasen, ampak tudi oster. Zagovarjal je svoje stališče, da Anglija spada v Gospodarsko skupnost in da jo Evropa mora sprejeti, ako hoče sama sebe razviti v odločilen faktor svetovne politike in svetovnega gospodarstva. Ravno tako je ostro povdarjal pomen sporazuma v Nassauu in pri tem ni ravno varčeval z izrazi, ki so naravnost cikali na De Gaulla in kritizirali njegovo politiko in njegove ideje v precej brezobzirni formi.
Tako sta ti dve tiskovni konferenci ustvarili malo hladno vojno med Washingtonom in Parizom. To dejstvo se ne da zakriti z nobenimi lepimi besedami, kajti besede ne bi mogle zbrisati nekaj dejstev, ki govorijo proti njim. Kot v vsaki vojni, išče tudi sedaj vsaka stran svoje zaveznike. De Gaulle je preveč samozavesten, da bi se gnal za zavezniki. Smatral je samo za potrebno, da tesneje poveže Francijo in Zapadno Nemčijo. Zato je povabil Adenauerja na takojšen obisk in sklenil z njim sporazum, ki obsega sodelovanje med obema državama na političnem, vojaškem, kulturnem in deloma tudi na gospodarskem polju.
Bolj vneta v iskanju zaveznikov je vlada Združenih držav. Najprvo je povabila italijanskega ministrskega predsednika Fanfanija na obisk, da ga pridobi na svojo stran. To ji ni bilo težko, kajti v Rimu ne gledajo nič kaj radi na najnovejšo os Pariz-Berlin. Vedo iz lastne skušnje, kaj vse se lahko rodi iz take osne politike. Vendar je bil Fanfani previden, ni rekel nobene take besede, da bi osebno zadel francoskega predsednika.
Naša administracija je dalje razpredla svoje mreže v Belgiji in Nizozemski. Tudi tu ni naletela na težave. Belgija’in Nizozemska še nista pozabili, da se v slučaju sile lahko rešita iz Evrope samo v Anglijo, ni jima tudi po volji, da bi Evropska gospodarska skupnost prišla popolnoma pod vpliv osi Pariz-{Berlin. Zato bi radi videli, da bi Anglija bila za proti-utež v okviru Skupnosti. Ali bi Anglija pri tem zastopala tudi ameriške interese, to jih ne zanima v prvi vrsti.
Naša administracija je tudi napela vse sile, da pridobi ne samo našo, ampak tudi svetovno javnost za svoje stališče. V čisto kennedyjevskem slogu je dvignila vse, kar je mogla pridobiti, da zagovarja ameriško uradno stališče. V Ameriki to ni bilo težko, kajti pri nas je navada, da javnost zmeraj podpre vsakokratno zunanjo politiko. Zato je naše časopisje skoraj stoodstotno za Kennedyjevo stališče. Pri zagovarjanju naše uradne politike pa žal ne pozna meje. Smatra za partijotizem, ako zagovarja uradno stališče tudi s tem, da napada francosko do take mere, da je v Franciji zopet začelo dvigati glavo proti-ameriško mišljenje.
Kdor danes zasleduje tokove v francoskem javnem mnenju, bo naletel na vedno ostrejšo kritiko ameriške zunanje politike. Kot pri nas pretirano kritiziramo De Gaulla in njegovo politiko, tako v Franciji padajo preostre besede na račun ameriške zunanje politike. Kritika se velikokrat spozablja tako daleč, da očita Ameriki čisto osebne interese posameznih vodilnih ameriških politikov in javnih delavcev.
Kdor skuša dobiti nepristransko sliko o vsem tem, se mora najpreje vprašati, počemu vse to? Sredi spora so načni. ki ne bodo izvršeni že jutri, ampak šele v poznejših letih, morda celo po 1. 1970. Šele takrat bi na primer začeli fnkcijonirati sklepi ameriško-angleške konference v Nassauu. Počemu jih torej že danes zagovarjati kot edino zveličavno dolgoročno ameriško zunanjo politiko? Isto velja za vstop Anglije v Gospodarsko skupnost. Zakaj mora ravno Amerika bolj vneto zagovarjati vstop kot sama Anglija? Ali ne podpira taka politika samo francosko nezaupanje, ki vidi v Angliji samo ameriškega agenta?
Še veliko manj so na mestu žuganja in namigavanja na francoski račun, kdo je velesila in kdo ni, koliko je Amerika žrtvovala za Francijo itd. Generala de Gaulla s tem ne bo nihče spravil na kolena. Ako se je med vojno uprl Churchillu in Rooseveltu, kako naj ga sedaj uženeta Kennedy in Macmillan?
Zato mislimo, da ima prav tista, za sedaj še šibka stru-
ja v naši politiki, ki je za to, da je treba spraviti s sveta sedanjo hladno vojno med Ameriko in Francijo. Ako ne gre drugače, pa naj Amerika pokliče na pomoč čas. Taka taktika ni sicer pri nas priljubljena, toda se obnese. Ako bi Amerika imela malo več smisla za angleško vrsto potrpežljivosti, bi si prihranila veliko nepotrebnih sitnosti. Politika ni kos ledu, je reka, ki se nepretrgoma giblje in menja smeri. Treba je samo paziti, kdaj in kje ujameš pravi tok. Te modrosti se v naši prestolici še niso navadili. Dati je treba včasih De Gaullu prav, kar še ne pomeni odobravanja njegove politike. Ni pa treba iskati zaveznikov proti njemu celo na francoskih tleh. Taka politika se le redko obnese, bojimo se, da se ne bo tudi sedaj.
Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
Piše AndrejČek
lXXXXXATXXXXXXXxXXXXXXXIzrXXx XX
XXXYXXXYXXxxxXYXXXXXXXl
Duluth, Minn. — Zdaj smo že par tednov v novem letu in gledamo v bodočnost s takimi in takimi mešanimi pojmi. Na eni strani upamo na vse najboljše; na drugi pa postajamo nervozni ob mislih, kaj vse lahko pride vsak trenotek.
Kaj in kako naj lahko pride?
Neke račune o vsem lahko delamo in sestavljamo, kolikor so nam znane okoliščine in razmere.
Zgodovina človeškega rodu in vseh raznih narodov nam pripoveduje po raznih zapiskih v arhivih, kakšen je človek in kakšni so bili ljudje v preteklostih. Ni potrebno podrobno raz-
krat in v mnogih slučajih prevladuje.
Pa sanjamo, da bo mir! Kje? Morda je nekaj miru na miro-
Vesti h iikaikse
Milwaukee, Wis. — Navdušen pevec) predsednik cerkvenega pevskega zbora in podpredsednik slovenskega društva Triglav Janez Rifelj in njegova prijazna žena Zofija bosta v četrtek, 7. februarja t. L, praznovala 25-letnico zakonskega živ-
Sredobežne sile na površju v obeh taborih
Popustitev mednarodne napetosti je omogočila De Gaullu poskus zaustavitve naraščanja ameriškega vpliva v Evropi. — Kitajska je odločena iti svojo pot.
Pretekli teden je pokazal no- Kitajske, ne mara priznati Hnu-ve sredobežne in razkrajalne sile ščeva za vodnika svetovnega ko-Ijenja. Slavljenca sta rodom. iz^v	svetovnih taborih. Za- munizma. To mesto lasti Mao
Čiipe, Trebeljno pri Mokrono-,vrnjtev sprejema Velike Brita- sam sebi.	; I
gu, kjer sta si na svojem pose- njje ,v Evropsko gospodarsko J Pod pritiskom Moisfcve se od-stvu ustvarila lepo in srečno igjjupnoigt je sprožila plaz ugi- ločajo komunistične partije po
banj in govoric o novem zbira- vsem svetu za ali proti njej. nju sil in novem urejanju od- Prenekatere bi se odločitvi ra-
življenje. V tem srečnem času se jima je rodilo troje otrok: Zofija, Ivan in Marija. Po drugi svetovni vojni pa se je morala vsa družina radi katoliškega in protikomunističnega p r e pričanj a izseliti v Avstrijo. V teh letih se jima je rodilo še dvoje otrok: Tone in Jože. V Ameriko in. v 'mesto Milwaukee je družina prispela 1949. leta, kjer
nosov v svobodnem svetu. V Washingtonu so namigavali, da utegnejo zmanjšati svoje oborožene sile v Evropi ali jih celo j
de izognile) pa jim ni mogoče. Castro skuša na primer potegniti za1 seboj komunistične partije Latinske Amerike in osno-
dvorih, a še tam znajo atomske še danes živi vsa družina v le-
bombe vse prevrniti in razmetati kosti vseh nas, vse podro-biti v prah in pepel.
Čudno vijugasta in zvita so pota človeštva skozi vsa tisočletja. Pravimo in dopovedujemo si: ljudje smo. Ta misel nam dopoveduje, da smo v vsem stvarstvu nekaj nad drugim, nekaj nad živalstvom, da je nam izročil Stvarnik vodstvo nad vsem, kar tudi je, saj Njegovo Razodetje to pove. Pa smo tega vredni? Prav malo! Saj skoro vsaka
lagati in razkladati preteklosti, generacija narodov ponori in po-
To bi bila predolga štorija za kak navaden članek ali dopis.
Kdor je o vsem le nekaj čital, mu je znano vsaj nekaj, kako je bilo. Žal, žalostnih dni je bilo več kot veselih! Čigava krivda?
Naj razlagamo še to? Kolikokrat se je razlagalo že to! Pomagalo pa je malo, kakor so pričali o tem pozneje dogodki.
Smo pa ljudje taki, -čsaj velik del nas je takih, da mislimo, da mi smo “svetniki”, drugi pa sami “rogači”, ali pa še kaj hujšega. Resnica o tem je, da prvih je nekaj, a slednjih je vedno več, to je “rogačev”, kot pa “svetnikov” — in to da odgovor, zakaj je na svetu kakor je. Zdi se mi, da je to najbolj pošten odgovor na to! Kaj naj bi se skrivali za druga pojasnila. Taki smo pa — amen!
O, ne! Zadovoljivega zaključka zgornji “amen” nam še ne poda, le pove nam, da smo slabi — ampak, da bi tako moralo hiti in veljati, to pa nikakor ne! Toda zaključek ali zavest, da smo slabi nam takoj zastavi nadaljnje vprašanje, ki je: če se zavedate, da ste slabi, zakaj se ne poboljšate?
In tu stopi pred nas vse ljudi, pred ljudstva vseh narodov, — predvsem pa pred nas kristjane važno in neizogibno vprašanje:
“Zakaj se ne poboljšate? Čemu tičite in rijete vedno po blatu sebičnosti in medsebojnega sovraštva?”
Na to vprašanje dolguje človeštvo, vsi narodi, vsak posameznik, ti in jaz, odgovor. Zakaj se ne poboljšamo?
Yes, v tem je vir vsega zla, zakaj se ne poboljšamo? V čem?
Kaj pa naj je jedro vsega tega, iz kar izvira vse to?
Jedro vsega tega sta napuh in sebičnost!
Kako pa delujeta napuh in sebičnost?
To sta otroka satanove zamisli, katera podžiga, podpihuje in dopoveduje posameznikom, skupinam in narodom, mi smo nekaj! Nam gre vse — drugim nič!
Napuh in sebičnost vodita tako in premotita, da ljudje v neki hipnozi zle misli, delajo slabo in za slabe namene, med tem, ko mislijo, da delajo prav. To posamezniki in narodi. Rogovilijo in če ne gre zlepa, vsiljujejo svoje načrte in drugo z močno pestjo, pa če je to drugim prav ali ne. To je neke vrste “volčja politika” — da sem le jaz sit, drugi naj gledajo zase.
In večkrat še to ne — drugi naj — Povprečen, zdrav odrasli izginejo! Taka politika mnogo-. človek ima 32 zob.
divja v svoji dobi in se kolje med seboj, kakor se še živali ne.
Kako črna je slika preteklosti v tem oziru!
Ali bo kdaj bolje?
Upajmo! Upanja ne smemo zgubiti. Upanje vodi k uspehom. Kar kdo upa in veruje tudi nekega dne doseže. Kdor upa in veruje v mir, tudi prej ali slej mir doseže. Delati za tak namen in prispevati za take želje je potrebno nesebično, pošteno in z ljubeznijo do bližnjega. Ljubezen ne pozna krivice, ker ni sebična, prava ljubezen raje daje, kakor pa sprejema. Svoje u-spehe deli z drugimi in s tem uči: srečen ni, kdor srečo uživa sam... V nesreči pomaga in sprejema težave življenja dru gilb na svoja ramena. Ljubezen uči s tem dalje: vsak bodi brat bratu, sestra sestri... Ljubite se med seboj in živeli boste v miru!
To je nauk, to so gesla Ljubezni.
Širimo jih vsi in vsak in postali bomo graditelji in zidarji miru!
In če je naš svet in človeštvo na njem kdaj potrebovalo graditeljev in zidarjev miru, jih potrebuje zdaj!
Daj jih nam Bog in množi jih nam, da bodo nam gradili mir! * UTRINKI O TEM IN ONEM:
— Lepota, pravijo, da hitro mine — vljudnost pa ostane vedno.
— Moder je tisti človek, ki ne govori prezgodaj, pa tudi ne prepozno.
— Neki škotski rek pravi, da če ni pri pogrebu moža nobenih daljnih sorodnikov, je to gotovo znamenje, da je umrl v revščini.
— Ekonomija, pravijo, da je pot do bogastva; vendar devet desetin tistih, ki krenejo na to pot, ne pride do zaželjenega cilja.
— Nekateri ljudje ne znajo hraniti denarja, vzrok je, ker ga nikoli nimajo toliko, da bi ga mogli hraniti.
— Največ naših žalosti, ki nas dolete vsled prevar v življenju, sč otroci naše nevednosti.
— Neki modrijan je zapisal: Če hočeš imeti stalnega prijatelja, tedaj moraš živeti daleč stran od njega.
— Najbolj v srce segajoče je, kadar ti prijatelji predbacivajo pregreške, katerih imajo pa sami več kakor ti.
Andrejček.
pam in zadovoljnem življenju. V tej lepi in svobodni deželi jima je Bog naklonil še zalo hčerko Helenco. Spoštovanemu zakonskemu paru Janezu in Zofiji Rifelj isikreno čestitamo k srebrni poroki ter jima želimo, da bi v 'krepkem zdravju in zadovoljstvu praznovala tudi zlato poroko. Pozdravljena!
*
Slovensko kulturno društvo Triglav pripravlja za pustno nedeljo, 24. februarja, ob 3:30 pop. v dvorani sv. Janeza veliko kulturno - z a b a v n o p r ireditev. Dramski odsek bo pod vodstvom režiserja Alojza Glaviča vprizoriil prijetno in zabavno burko “TRIJE TIČKI”, pri kateri bodo sodelovali: Janez Rifelj kot gostilničar Jami, Dari Strmšekova, njegova žena, sodnik Franc Meneak; sodni sluga Ornik Jože, stražnik Toni Strmšek. Tri tičke pa bodo igrali: Ivan Jaikoš kot krojač Iglač, Dimitrij Kralj bo urar, piskrovez pa Ivan Bambič. Nastopil bo tudi- pevski zbor pod vodstvom Ernesta Majheniča. Po predstavi bo v spodnji dvorani predpustna zabava s plesom. Igrali bodo “Veseljkovi fantje”. Za večerjo bodo člani in članice društva pripravile domače krvavice in pečenice s kislim zeljem in krompirjem. Tudi za pijačo bo vsestransko preskrbljeno. Dragi rojaki in rojakinje, vsi prijateljsko vabljeni na veseloigro “TRIJE TIČKI” in na prijateljsko zabavo, ki bo v nedeljo, 24. februarja t. L, ob 3:30 pop. v dvorani sv. Janeza na Deveti cesti. Vsi dobrodošli!
*
Slovenski n Oi v o n aselj eniški misijonar č. g. Jože Mejač iz Argentine je pred kratkim dopotoval v Kanado na novo službeno mesto: Ob tej priložnosti je za božične praznike in Novo leto prispel v Milwaukee, kjer je po dolgih letih zopet lahko obiskal svojega očeta Franca in družine bratov Franca in Mihe ter sestre Marije, por. Coffelt. Seveda je ob tej priliki našel tudi stare in nove prijatelje. Rev. Jože M-ejač je imel tudi dve lepi in zanimivi predavanji o državah južne Amerike, kjer je s skioptičnimi slikami nazorno orisal versfco-kulturno in gospodarsko dejavnost južnoameriških držav. Pri predavanju ob navzočnosti velik ega števila članov in članic društva Triglav se je dalj časa pri Argentini, ker v
jati “tretjo silo”, ki naj bi skušala hoditi samostojno pot med Zahodom in Vzhodom. Če se hoče Nemčija vezati na Francijo, naj se potem tudi sama briga za obrambo Zahodnega Berlina in svojo varnost na vzhodu.
Teb ameriških groženj dejansko ni nihče jemal preresno, ker je komaj verjetno, da bi se Združene države; kdaj odločile prepustiti obrambo Evrope njej sami, dokler niso gotove, da je ta za to tudi sposobna. Francoski poslanik v Washingtonu je preteklo nedeljo v razgovoru na televiziji zatrjeval, da De Gaulle ne misli ustvariti “tretje sile” kot nevtralno skupino, ■ki bi hotela igrati svojo posebno vlogo v c-dnosih med Zahodom in Vzhodom, ampak le kot del Zahoda, ki naj bi bil na ta način preje okrepljen kot pa o-slalbljen. Angleški poslanik na istem programu je bil drugačnega mnenja.
Poskus samostojne poti Francije in Nemčije v okviru osi Pariz-Bcnn je omogočilo pomiri j ivejše stališče Sovjetske zveza v mednarodnih vprašanjih od kubanske krize preteklo jesen, Hruščev je od tedaj
popolnoma poklicati domov, če j vati nekak “nevtralni blok” v bo De Gaulle res začel ustvar- sporu med Moskvo in Peipin-
gom, Tito take izbire nima, ker ga Peiping že ves čas napada kot izdajalca komunistične stvari in kaže s temi napadi s prstom na Hruščeva, ki se s Titom brati.
*
Oba svetovna bloka preživljata notranje težave, zahodni jih bo nemara preživel in ostal skupaj kljub vsem sedanjim težavam, med tem ko je skoraj o-čitno, da bo prišlo med Moskvo in Peipingom do končnega razkola, ker je ta zveza od vsega začetka nenaravna zaradi tako različnih in nasprotujočih si koristi dveh naj večjih držav sveta.
Zdrava sim "kapljice"
Naravno vino vsebuje vrsto snovi, ki so le delno raziskane.
že davno so trdili mnogi ljudje, med njimi tudi zdravniki, da je vino, seveda naravno, in popito z občutkom za mero za človeški organizem zdravilno, manjkalo pa je znanstvenih do-
ponovno izjavil, da se je a;tom-l^azov za ^°'	®e'^e me|dnarodne-
ske vojne treba izogniti za vsa,- mu od,boru za znanstveno preko ceno, ker bi pomenila uničenje vsega sveta, prav tako socialističnega kot kapitalističnega.
Razburjenje, ki ga je dvignila DeGauUova zavrnitev angleškega vstopa v Evropsko gospodarsko skupnost, se je že malo uneslo in ustvarilo možnost treznega preudarka. Pri tem se je pokazalo, da škoda še dolgo ni tolikšna, kot je izglodalo v
mu
učevanje vina in grozdja je uspelo nekoliko osvetliti ugodni učinek naravnega vina na človeški organizem.
Pod pokroviteljstvom italijanske akademije za trto in vino je bilo več mednarodnih sestankov, med drugim v Firencah in Sieni, na katerih je profesor medicinske fakultete v Bor-deauxu dr. Masquelier govoril kot eden izmed predavateljev o
gledi
črni.
za bodočnost niso tako
ljubezniva žena Marija bosta v krogu svojih otrefk in prijateljev v nedeljo, 17. februarja, Rev. Jože zadržal praznovala 55-ietnieo poroke in življenja. Dolenjski grči Fran-tej državi je naseljenih največ ku in njegovi soprogi Mariji
isikreno čestitamo k visokemu jubileju ter jima želimo še veliko sončnih dni in zadovedj nega jesenskega življenja. Bog vaju živi še mnogo let!
naših rojakov. Dejal je, da so Slovenci v tej državi radi svoje pridnosti in zmožnosti na verskem, kulturnem in gospodarskem polju vzgled vsem ostalim državljanom. Za njegovo zanimivo predavanje je č. g. Jože V pisemskem nabiralniku re-prejel obilo toplega aplavza, vije za moške “Man” je stalo Prijaznemu Rev. Jožu Mejaču vprašanje:	že dva tedna ne-
želimo, da bi ga Bog ohranil v znosno trpim zaradi srbeža na čvrstem zdravju in mu dodelil hrbtu. Svetujte mi, kaj naj stena j večji uspeh na njegovi miši- rim?
jonski poti. Prijateljsko po-j Odgovor v reviji se je glasil: zdravljen!	|Pojdite k zdravniku. Do takrat
*	j Vam lahko damo en sam na-
Spoštovana s t a r o naseljenca svet: Praskajte se!
83-1 etni Frank Bohte in njegova	L. G.
prvem trenutku in da tudi iz- vinu> oziroma o koristni, zdra-
' vidni strani njegovih lastnosti.
Vino nikakor ni navadna mešanica alkohola in vode, kakor bi kdo mislil, saj vsebuje vrsto snovi, med drugim tiste, ki so vezane na tanin, na primer tako imenovane “polifenole,” Prof. Masquelier je opisal svoje ugotovitve pri proučevanju notranjega ustroja polifenolsikih molekul ih njihovih lastnosti.
Polifenole je razdelil na tri skupine: tisti iz prve delujejo raizkuževalno, drugi so pomembni zaradi vitaminske vrednosti; činitelj P v njih ugodno vpliva na kapilare, najtanjše žilice, po katerih pride kri na vse konce človeškega telesa. Činitelj P krepi stene teh drobnih krvnih žilic. V tretjo sodijo tisti poli-fenoli, ki vplivajo na presnavljanje mastnih snovi. Po mastnem obroku je kri nasičena z maščobami, zaradi katerih se V žilah tvori holesterol, eden izmed krivcev poapnenja žil.
Zato je zelo važno — je dejal dr. Masquelier — da se kri prečisti; pri tem izpolnjuje pomembno nalogo poiifenoli iz tretje skupine. Poiifenoli pa niso edina koristna sestavina naravnega vina, vendar druge snovi v njena še niso zadovoljivo proučene. Tako na primer še niso ugotovili, zakaj določeno vino temu prija, kdo drug pa ne mara zanj.
Spor v komunističnem taboru je postal tudi očitnejši in globlji. Peiping je pokazal naravnost na Hruščeva kot krivca tega spora, ker se je oddaljil -cd linije, ki so jo komunist, partije skupno -določile leta 1960. Formalno imajo v Peipingu v tem pogledu nemara prav, toda spor je starejši, izhaja dejansko še iz časov državljanske vojne na Kitajskem. V zadnjih letih, odkar je postal Hruščev merodajni vodnik Sovj etske zveze, je postal le očitnejši, ker ga Mao-Tsetung, vodnik rdeče
— Kitajska z obrabnimi deželami zavzema okoli 10,000,900 kv. kilometrov, nekako tolike kot vsa Evropa z Rusijo vred.
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Problemi, ki jih vsi nosimo v sebi
NEKAJ PODATKOV. — Navadno navajamo, da je na področju torontske metropole od sedem do osem tisoč Slovencev. Obe župniji imata vpisanih z imeni in naslovi 3290 ljudi. Torej niti polovico ne! Naravni prirastek teh, ki so vpisani, je bil lansko leto 175 otrok. Umrli so samo 4. Misliti da neka druga postavka v teh številkah.
Med 3290 ljudmi je ena tretjina gojilnica slov. župnij bo tudi le-
joinslki krožek se je potrudil, a odziva ni bilo oz. je bil tako skromen, kot da bi bil Baraga Slovencem tuj, kot da bi bilo njegovo delo v teh krajih in v Sloveniji nepomembno. Baragov duh nas je zapustil, oziroma mi smo spremenili smer naših prizadevanj. Njegova prizadevanja so težila k dušam, k večnosti mi pa...
SKUPNO POTOVANJE v pokrajin Slovenije. To delo EVROPO. — Hranilnica in Po-
otrok, se pravi 1199 jih je starih manj kot 16 let. To je naša mladina, naša skrb in skrb naše bodočnosti. Ali bo mogoče, da bodo en mladinski klub in dve skavtski skupinici uspešno reševali bodočnost temu našemu mlademu rodu!
SE NEKAJ DOLAR SKIH PODATKOV. — Po objavljenih veisteh sta imeli lani obe župniji $101,192.77 dohodkov in nekako toliko izdatkov, če sedaj to vsoto razdelimo na 3290 vpisanih članov, pride na vsakega $30.76. Ta številka se pa zmanjša, ker je verjetno prišlo nekaj dohodkov tudi izven meja obeh župnij. Vendar pa te številke povedo, da verni Slovenci mnogo zmorejo za svojo Cerkev.
SE BESEDO O MLADINI. — Prepogosto se. očita starejšim, da “ne morejo ali ne marajo razumeti” mladine. Očitek je gotovo krivičen za tiste, ki so bili še ne dolgo tega sami mladi in ki jim sedaj otroci rastejo pred očmi. Kdo bolje razume mladino, kot verni starši! Oni tudi vedo, kako je treba mlade ljudi zaposliti, da bo iz njih zrastel zdrav rod. Ker mladina ljubi veselo družabnost, je mladinski klub v župniji prepotreben. Vendar pa družabnost in šport — kar je bistvena vsebina mladinskih klubov — ne moreta rešiti vseh problemov, ki jih mladina nosi v sebi. Iz mladinskega kluba nujno držijo pota na vse strani v druge verske in narodno kulturne organizacije, kjer čaka našo mladino umska hrana in primerna zaposlitev, kar vse jo more pripraviti za bodočnost. Ne ljubosumno zaklepanje v en sam klub, temveč organično sodelovanje in pove-zavanje in vključevanje v celotno občeis,tvo! bo reševalo našo mladino.
DOBRI LJUDJE NAS ZAPUŠČAJO. — Po kratkem bi-vanju med nami, je odšel iz Toronta preč. g. J. Mejač, C.M. Nastavljen je za dušnega pastirja Slovencem v Winnipegu, Manitoba. 1. februarja se je vrni-
tos organizirala skupinsko potovanje v Evropo. Odhod iz Toronta bo 8. julija s TCA jet letalom v Muenehen, Nemčija, in se bo. od tam vrnila 21. avgusta. Vožnja na obe strani stane $415 na osebo. Otroci do 12. leta pla čaj o polovično vožnjo, od 2. leta pa $41.50. Kdor bi se zanimal za to potovanje, naj se čimprej javi v pisarni na 618 Manning Ave., Toronto 4, ali pa se osebno priglasi podpredsedniku g, L. Stajanu na 174 Delta St., Toronto 14. Tel.: CL 1-2417 med 5. in 6. uro zvečer.
besede in tudi razumel kaj pomenijo, bo prav gotovo učenje bolj privlačno in uspeh boljši.
❖
Ob tej priliki se slovenska šola želi zahvaliti Prekmurski folklorni skupini za podaritev dvčfi otroških prekmurskih narodnih noš. Prekmurski Slovenci, ki so številni v Torontu, so nas presenetili s svojim plemenitim dejanjem.
Častita sestra Cecilija zbira za šolo narodne noše z- raznih
so
ji omogočile pridne slovenske matere, ki pečejo pecivo za prodajo ob šolskih prireditvah in z raznimi drugimi dobrimi deli. Nekaj narodnih noš je v delu in upamo, da bodo mamice zadovoljne, ko bodo videle svoje o-troke “prave Slovence”.
Prekmurski folklorni skupini in višem, ki ,so in še bodo pomagali slovenski šoli na kakršen koli način naša iskrena hvala. Bog Vam vsem obilo povrni.
Mili Intihar, tajnica
Scenska šola iarije Pomagal
TORONTO, Ont. — Prvo polletje šolskega leta 1962-63 je za nami. Učenci višjih razredov, t. j. četrtega, petega in šestega razreda, so prejeli spričevala v petek, 25. januarja, učenci nižjih razredov pa v soboto, 26. januarja. šolsko obdobje smo zaključili v dvorani s Skioptičnim predavanjem, ki ga je imel ravnatelj č. g. Tone Zrnec CM. Predavanje je imelo namen pokazati učencem delo, ki jih čaka v drugem polletju. Videli so nekaj slovenskih zgodovinskih slik mesta in pokrajine v Sloveniji ter nekaj naših ©lavnih mož.	i j
Po končanem predavanju so učenci debili spričevala. Uspeh ni tak, kakršnega si želi naša šola. Razumljivo je, da imajo otroci težave pri učenju, ker je njihov slovenski besedni zaklad sorazmerno majhen. Poleg tega se nekateri učenci doma premalo učijo in hodijo v šolo nepripravljeni. Resnica torej je, kdor malo dela tudi malo pridela.
Uspeh se je po razredih pokazal takole':
la razred: Skupno število u-čencev je 24, od teh je 10 odličnih, 8 prav dolbrih, 2 dobra, 2 zadovoljiva in 2 nezadovoljiva;
Ib razred: Skupno število u-čencev je 24, od teh je 5 odlič-n'h, g prav dobrih, 5 dobrih, 1 zadovoljiv, 5 nezadovoljivih in
'la nazaj v Francijo vedno vese- 2 neocenjena; la sestra Palmina Dvoržak. V 2a razred: Skupno število u-Niei se bo ponovno posvetila čencev je 25; od teh je 5 cdlič-
negi bolnikov. Za to jo usposablja njena izobrazba in za ta poklic vsa gori. Isti dan nas je zapustila tudi tiha in materinsko dobra sastra prednica Lidija Krek. Njeno neumorno delo in skrite žrtve so bile pravi blagoslov za nas. Odhaja v Pariz, v materino hišo. — Kdo bi se mogel veseliti, ko nas tako dobri ljudje zapuščajo.
BARAGOVA PROSLAVA. — Zadnja nedelja v januarju je vsako leto Baragova nedelja. Prejšnja leta je bil to velik praznik in slovesno praznovani dan med Slovenci v Torontu. Zglodalo je tedaj, da je slovenske naseljence po drugi vojni prevzel Baragov duh, da so se ga oklenili kot svojega vzora in priprošnjika. Proslave njegove nedelje so bile mogočne. Pred leti pa je vse prenehalo, kot da bi Baragovega duha in njegove priprošnje več ne potrebovali. Letos je skušal Misijonski krožek to lepo tradicijo obnoviti. Oznanjena je bila “tako zvana” Baragova proslava. In res je o-
n:h, 9 prav dobrih, 7 dobrih, 3 zadovoljivi, 1 nezadovoljiv;
2!b razred: Skupno število u-čencev je 22, od teh je 6 odličnih, 5 prav dolbrih, 5 dobrih, 2 zadovoljiva in 4 nezadovoljivi;
3.	razred: Skupno število u-čencev je 18, od teh je 6 odličnih, 3 prav dobri, 5 dobrih, 1 zadovoljiv, 2 nezadovoljiva in 1 neocenjen;
4.	razred: Skupno število u-čencev je 24j od teh je 1 odličen, 9 prav dobrih, 2 dobra, 6 zadovoljivih, 5 nezadovoljivih in 1 neocenjen.
5.	razred:	Skupno število u-
čencev je 16, od teh so 3 odlični, 3 prav dobri, 4 dobri, 5 zadovoljivih in 1 nezadovoljiv;
6.	razred:	Skupno število u-
čencev je 13, od teh so 3 odlični, 7 prav dobrih, 1 dober in 2 nezadovoljiva.
Lepo prosimo vse starše, ki pošiljate svoje otroke v Slovensko šolo Marije Pomagaj, da jim tudi doma pomagate pri delu zlasti pri izgovarjanju težjih besed in učenju novih.
stala samo “tako zvana”. Miši- Če bo otrok pravilno izgovarja!
Newtorontske novice
Četrtek, 31, januar, tega leta,valce dober vtis, zlasti še, ko so mi bo ostal v živem spominu. I tudi sami šli gledat zemljišče in
Dobil sem namreč kanadsko državljanstvo in sem prisegel zvestobo svoji novi državi Kanadi in njenim oblastnikom. Iz dveh razlogov sem tega vesel. Po dobrih 10 letih bivanja v Kanadi sem Kanado in način življenja
cerkev ter videli, da se je Slovencem posrečilo cerkev res poceni kupiti. Cerkev je še v dosti dobrem stanju, zlasti kame-nite stene so močne in bo v njej prostora za 200 do 300 sedežev. V slabšem stanju je dvorana
pa Slovensko gledališče ponovilo v dvorani Brezmadežne: Burko o jezičnem doktorju in Dijak na poti v paradiž. Ker so gledališke predstave v Torontu zadnji čas že prava redkost u-pamo, da smo župljanom ustregli, ki smo povabili Slovenlsko gledališče, da bo gostovalo tudi v naši dvorani. Čisti dobiček
bodo spet poklonili za cerkev.
*
Vendar smo pa veselo pustno dobo poleg za veselice uporabili tudi za resne stvari, člani DNU bedo od 10. do 28. februarja izvedli v župniji kampanjo za verski tisk. Vsaka slovenska družina naj bi bila naročena vsaj na en slovenski verski list. Za Slovence v Torontu in v Kanadi je gotovo najbolj primeren verski mesečnik:	Božja
beseda, ker je skoraj vsa vsebina lista prilagojena za slovenske razmere v Kanadi.
*
Na d r u ž abnem popoldnevu, ki ga je priredil cerkveni odbor
unijo, bi se' morali kmalu sestati zunanji ministri in začeti izvajanjem unijskega programa. Za načrt bodo najbrže vse članice gospodarske Skupnosti, le Francija bo nemara odklonila sodelovanje. Macmillan in inFanfani sta na sestanku v Rimu sklenila, da .se na Francijo ne bodo ozirali, ampak v dkviru unije delali tudi brez francoskega sodelovanja. Diplomacija v Evropi ni še zaenkrat prepričana, da bo do konkretnega poslovanja unije moglo priti. Kot strašilo za De Gaulla je unija nepotrebna, gotovo jo bo pa Macmillan skušal izkoristiti v svoji domači politiki.
------o------
je poniževal Stalina in poveličeval Hruščeva, češ, da je Hroščev moral popraviti vse Stalinove strateške napake in tako rešil Stalingrad.
Ko so za to zvedeli tovariši v Tirani, so ostro napadli Mali-novskega in mu dokazali, da potvarja zgodovino. Dokazov za svoje stališče so lahko dobili več kot preveč v ruski vojni literaturi. Moskva na albanske napade ni nič odgovorila.
CLEVELAND, O.
v Kanadi vzljubil. Všeč mi je pod cerkvijo, vendar se bo tudi njen hitri napredek in njen de- dvorana dala zadovoljivo popra- zac^nl0 nedeljo v januarju, je
mokratičen način življenja. Kako se človek počuti brez držav-
viti. 'Okrog cerkve je precej;^0 Prav prijetno. V tekmi za prostora, vsaj za 40 avtom o/bi- prvenstvo med tarokisti je dobil
Ijanskih pravic, sem občutil od lov. Popravilo in oprema cer-
1945. leta dalje, ko sem samo za premike iz ene države v drugo imel toliko težav ih sem moral prehoditi toliko sveta z zasilnimi potnimi listi in sem moral vedno znova iskati nova potna dovoljenja. Talko sem danes Bogu iz srca hvaležen, da sem postal kanadski državljan. Pet let
kve in dvorane bo seveda še precej stala. Cerkev bodo posvetili lurški Materi božji. Kakor sedaj slovensko javnost zanima zidanje cerkve in dvorane v Hamiltonu, tako gre tudi v Winn ipeigu sedaj za veliko stvar: za novo Marijino svetišče, ki bo zbiralo okrog sebe
sem imel vizo za bivanje v Slovence v Winnipegu in njega Z.D.A. in sem upal, da bom po- okolici. Obenem bodo pa dobili stal ameriški ^državljan. A duš-!počasi slovenski misijonarji v ncpaistrisko delo za Slovence v j Winnipegu tudi misijonsko sre-Torontu me je prisililo, da sem;di!šče, odkoder bodo vodili rai-
se odpovedal ameriškemu državljanstvu in čakal še 5 let, da sem debil kanadsko. 72 nas je dobilo. kanadsko , .državljanstvo na isti dan; poleg mene še dva Slovenca; največ je bilo Italijanov. V spomin smo dobili sveto pismo in sicer katoličani katoliška izdajo, protestantje prote-istantovsto Judje pa judovsko. Za 5. februar so. nam pa pripravili v mestni hiši (City Hall) zabavni večer.
*
Tudi na letališče v Maltonu me vežejo že razni spomini: veseli in žalostni. Za razne slovese in sprejeme sem bil že tam in gledal za avionom, ki mi je odpeljal kako drago osebo ali jo pripeljal. Te ločitve in snidenja narede na človeka vtis in zbude ganotja, naj jih še tako skriva-
mo in skušamo ostati ravnoduš- Ijani za to zadevo molili pri ni. Tako sem pred nekaj dnevi večnih d e v etdnevnicah, pisec z veliko ljubeznijo spremljal na teh vrstic je pa zadevo urejal z letališče preč. g. Jožeta Mejača, winnipeškim nadškofom Flahif-
sijonsko delo med Slovenci po Kanadi) zlasti po Zapadni Kanadi, ki je bila po odhodu preč. g. Wolbanga in p. Odila Hajnška, O.F.M., kar precej zanemarjena. Slovencem v Winnipegu k lepim uspehom iskreno čestitamo in jim želimo-, da bi sedaj krepko zgrabili za delo. Slovenska javnost naj jim pa stoji ob strani in z zanimanjem njihovo delo spremlja. Luršlka Mati božja, ki so jo izbrali za zavetnico, jim bo gotovo tudi velikodušno pomagala, ko bodo prej protestantovsko cerkev spremenili v njeno svetišče in v svetišče njenega Sina v Sv. Rešnjem Telesu.
❖
Te stvari sicer ne .spadajo neposredno v newtorontskim novicam, posredno pa, saj so žup-
C.M., ki so ga predstojniki določili za dušnopaistirsko delo med Slovenci v Winnipegu in v Zapadni Kanadi. Poznam delo ' Bo
fom in s svojimi predstojniki.
❖
Veseli pustni čas gre h kon-. cu. Zato ;smo hoteli zadnje tri ki ga čaka. Bo res pionirsko., a sobote še izrabiti za veselje, Potrebno. Zato se g. J. Mejač,'preden si bomo nadeli pepela C.M., ni ustrašil ne mraza ne na glavo in začeli resni postni ostalih težav. Storil je kot poje bas. Veselice v dvorani Breiz-pesnik Simon Gregorčič:	jmadežne si bodo kar sledile. V
Kedor je junak,	soboto, 9. februarja, se bodo ve-
sti upene se kupe ne brani, selili župljani obeh slovenskih sladke se nikdar ne upijani. župnij na zabavi, ki jo prireja
No, vedno ostane enak in vedno ohrani si pokoj sladak.
*
Rad bi bil zraven, ko so na winnipeškem letal išču pričakali slovenski rojaki svojega talko dolgo izaželj enega slovenskega duhovnika, že nekaj let so prosili zanj, a vse 'do srede decembra preteklega leta zastonj. Vedno iso prišle vmes kake zapreke. Sedaj so uspeli. ker so se ravnali po modrem reku: Pomagaj si sam in Bog ,Ti bo pomaga! Ponudili so predstavniku United church $15,000 za cerkev in dvorano, ki j0 je prodajal in njihova ponudba je bila končno sprejeta za $15,750. Istočasno .so Zbrali okrog $7000 pri Slovencih v Winnipegu, kar je naredilo na nadškofa Flahif-fa in na ostale njegove .sveto-
medžupnijski odbor za Slovensko letovišče. V soboto, 16. fe-bruaja, bo KŽL priredila slavnostni banket, kateremu bo ob 9. zvečer sledila zabava s plesom.
*
Višek veselja bo pa gotovo dosegla pustna zabava, ki jo bo priredil na pustno soboto-, 23. februarja, cerkveni odbor. Igral bo vsem priljubljeni Fojsov orkester. Znani Ižanci Kusi nam spet pripravljajo novo presenečenje. Ker žele, da to, kar pripravljajo, ostane v tajnosti vse do razkritja na pustni veselici, to samo omenjamo kot eno izmed privlačnih točk. Pričakujemo tudi gostov v maskah in najboljši bo spet nagrajen.
prvo mesto g. Mirko Rak iz župnije Marije Pomagaj; v šahovskem turniju je pa tudi odnesel prvo mesto Slovenec iz mesta Toronta g. Jošt. Čestitamo! Vsem ostalim šahistom in tardkistom pa kličemo: Kmalu spet na svidenje pri novih tekmah!
lacmilian m Faifani se Mita za sživfe? Zahodnoevropske raje
RIM, It. — Leta 1953 so Ve!. Britanija in sedanje članice Evropske gospodarske skupnosti ustanovile Zahodno-evrcpsko u-nijo, ki paj, bi pospeševala gospodarske, socialne in kulturne stike med članicami. Načrt je hitro zaspal, pregazil ga je interes za Evropsko gospodarsko skupnost. Sedaj sta ga Macmillan in Fanfani spravila, na dan. Na njihovo pobudo so že dobile vse članice unije poziv, naj povedo, kaj mislijo o poživitvi unije.
Ako bi pokazali zanimanje za
CLEVELAND, O.
Si
V blag spomin
ČETRTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA .SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA
Antona Yerman
ki je umrl 5. februarja 1959.
Minila so že leta štiri, odkar si šel od nas, pa svež spomin na Tebe je, kot bil je prvi čas!
Pa prišla, bo ura, dan vstajenja, ko združili spet se bomo vsi, pri Bogu skupaj srečni bili, v raju tam — nad zvezdami!
Žalujoči:
MARY YERMAN. soproga TONY, sin
MARY SCHNEIDER, hčerka JOSEPH ANSLOVAR, ANTHONY in DAVID YERMAN, vnuki.
Wickliffe, O., 5. februarja 1963.
Albanija brani junaško pok. diktatorja Stalina
CLEVELAND, O. — V nekdanjem Caricinu, pozneje Stalingradu in sedaj Volgogradu so pred kratkim praznovali obletnico znane stalingradske bitke, ki so jo Nemci po dolgih mesecih izgubili. Vojni minister Ma-linovski je imel glavni slavnostni govor in je porabil priliko, da
MALI OGLASI
^CLEVELAND, O.
Ženske dobijo delo
Iščemo žensko
da bi skrbela za starejšo bolehno ženo. Bi ostala čez noč. Pro sta skoro vsak večer. Prijazen dom. $100 mesečno. Kličite po 7. uri YE 2-6490.	(26)
Gospodinja
Iščemo gospodinjo, ki bi skrbela za 6 otrok in opravljala lahka hišna dela. Bi ostala čez noč. Nič težkega čiščenja. Cleveland Heights. Kličite YE 2-5360.	(29)
Delo za žensko
Iščemo zanesljivo žensko, ki bi skrbela za 2 mala otroka in opravljala lahka hišna dela. Kličite EN 1-7456 od 7. do 4:15 pet dni.	(29)
Moški dobijo delo
Opremljeno stanovanje
Oddamo 4 sobe in kopalnico za $65 mesečno na 6812 St. Clair Ave. telefon EN 1-1635. Otroci dobrodošli.
(25)
Za vestno in hitro barvanje in papiranje hiš se obrnite na slo vensko podjetje
TONY KRISTAVNIK
PAINTING & DECORATING HE 1-0965 ali UT 1-4234
Hiša Naprodaj
6 sob in kopalnica, vse na enem, $8,000.00 na E. 33 St. Kličite HE 1-8591.
(28)
Auto for Sale
1961 Pontiac Ventura, 4-door hardtop, automatic, power steering, dual traction. Exceptional, reasonable. One owner. IV 1-9639.
(26)
Hiša v najem
Stanovanje, 2 spalnice, v duplex hiši oddamo na 1522 E. 250 St. Kličite AN 1-0674.
(26)
Moški dobi delo Iščemo moškega za pomivanje in čiščenje v restavrantu.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214
(x)
1 ZULICH
INSURANCE AGENCY
; 18115 Neff Rd. IV 1-4221 * Cleveland 19, Ohio
Granite denar za deževne dneve -’upujte U. S. Savings honde!
Mullauy Rimal Home
žračevalni sistem
AMBULANČNA POSLUGA
POGREBI OD £206.00 NAPREJ
365 EsKt 156th Street
KEnmore 1-1411
Oseminšestdeset let
nudi K SKIT ljubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
mimu
KATOLIŠKA
SLOVENSKA
JEDN0TA
fj Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki
Premoženje: $14,500,000.00 Število certifikatov: 48,000
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsoJventni podporni organizaciji —
AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, proti hoJezri in onemoglosti.
razne poškodbe, operacije,
Naslednji dan, v nedeljo, 24. .	., iV.,w
februarja, popoldne ob 4:30 bo cI/V? . Hill
Vj	K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do
■( 60. leta: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
■V
A K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in }} mladino od $500.00 do $15,000.00.
K.S.K J. nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00.
|	N
\ Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške }: podporne organizacije, potrudi se in, pristopi takoj — bolje danes J kot juiri!
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
Za pojasniia o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, 111.
JULIUS ZEYER:
ANDREJ CERNISEV
★	,i'V'
v.
Andrej je nosil ovenelo rožo, ki jo je Peter vrgel stran in katero je Katarina orosila z jasno solzo, v zlatem medailonu na srcu, na onem srcu, v katerem je njena slika vladala brez meje. Andrej ni mogel več sam sebi dalje tajiti, da je bilo iz neba dano čustvo, ki ga je obvladalo z vso silo, ljubezen, globoka, smela, blazna! Ustrašil se je tega neukrotljivega navdušenja, te divje strasti, in se je z bridkostjo spominjal, kako je še pred kratkim časom vsakogar grajal, kdor se je le z mislijo dotaknil svetosti zakonske zveze. Vendar zakaj je ne bi smel ljubiti? Saj je stala visoko nad njim kakor sonce, niti slutila ni, kaj se godi v njegovem srcu, saj je skrival to pred vsem svetom, in njc-no prijateljstvo, čeprav goreče, je bilo vendar čisto, kakor nebesni oblok. Ni hotel drugega kot iz daljave ji služiti, v duhu se ji klanjati in čakati, da pride rekoč trenotek, ko mu bo dodeljeno, da potoči svojo kri za njo, in le v tem je iskal vrhunec svoje pozemeljske sreče! Čutil je že, da mu je nemogoče upreti se močno razburjenim čuvstvom, čutil je že, da je bil tajinstveni glas onega tujca na pustem bregu- Neve preroški, da je njegova volja slab trst, ki plava po močno razburkanih valovih njegove brezdanje strasti! Vsak njen pogled se je zapičil kakor zlata, toda smrtonosna puščica v globino njegove duše. Vsak dan jo je videl in vsak dan jo je bolj ljubil; usoda sama ga je gnala vedno bolj in bolj nji nasproti, zakaj Peter je imel vsak dan večje dopadenje nad svojim prijateljem Andrejem in od onega dne, ko se je njegova žena za vedno obrnila od njega, je dan
CHICAGO. ILL.
na dan iskal kako novico, kak ukaz, da bi postavil zakonsko avtoriteto pred svetom v lepšo luč, in poslanec je bil vedno Andrej. Katarina, ki je bila prizanesljiva napram pustim novicam zaradi vljudnega poslanca, ga je vedno pozdravila kot prikazen iz srečnejšega sveta in se je privila k njemu z vso svojo dušo; v ostrupljenem zraku pokvarjenega dvora ji je bil Andrej zlat žarek, ki je posvetil v za-duhlo ječo, ker je tarnala brez upa na rešitev, saj sta bila Andrej in knežnja Gagarinova edini osebi v njeni bližini, na katerih duši ni bilo nobenega madeža izdajstva, zavisti in splošne frivolnosti.
Lev Nariškin je ustregel Katarini in Andreju posebno kot vodja bistroumnih sestankov po načinu onega v salonu Ane Ni-kitišne, kjer se je velika knežnja prvič sešla in seznanila kot Aleksej s prostodušnim Andrejem. Katarina je prenašala svojo bridko usodo s čudovito resignacijo, in žalostne okoliščine niso nikdar popolnoma prepodile njene prirojene veselosti. U-speh prvega dogodka ji je dodal poguma k večkratnim, tajnim sprehodom, in skoro vsak teden je ušla preoblečena iz ponosne palače ruskih carjev v dragi krog zvestih prijateljev, kjer je vedno preživela kratko, toda srečno dobo in črpala moči za nove bridkosti, ki so jo čakale po povratku iz “raja”, kakor je v šali imenovala one tajne sestanke. Drugače pa so delali ti sprehodi in sestanki vsem udeležencem nemalo radost, zakaj
statu svoje bliščeče krasote zmagal ostali ženski svet. Žalosten je hodil s povešeno glavo med pisano množico mask. Tu se mu je nekdo naglo postavil nasproti. Andrej se je ozrl in videl pred seboj visoko, ponosno postavo, res kraljevsko, zagrnjeno v bogate gube dolgega, z zlatom pretkanega in s perlami posutega oblačila, ki je kar gorelo od žara dragocenih kamnov. Njegova glava je bila povešena.
“Vašo roko!” je zašepetala, kakor se mu je zdelo, toda te besede je uganil le iz kretenj njene roke. Zavesila se je nanj in njena roka se je stresla na njegovi. Njen težki rokav se je zganil in deloma odkril alaba;
strove, polne roke, na kateri se mladi napolnjevali zrak.
v tem je bil pose'ben čar, imeti pred celim svetom skupno skrivnost. Kaka romantika! Kak vrelec tihega veselja! Med seboj so si zgovorili posebna znamenja, ki so vedno naznanila udeležencem mesto sestanka, in ta znamenja so si dajali pred očmi cele družbe, da celo v gledališču o prisotnosti same cesarice in njenih vohunov, v trenotku, ko je tisoč neslutečih oči gledalo nanje! To je bil čas sladke opojnosti, nedomišljave sreče za Andreja, katerega ni nihče rušil, niti meglen spomin na bledo A-grafeno, niti žareč, nemiren pogled Ane Nikitišne, ki je bila pogosto bolna in se je čimdalje bolj ogibala družbe. Ana, ki mu je skraja izkazovala veliko prijateljstvo, mu je postala pozneje vsled svojega čudnega obnašanja popolnoma skrivnostna; pogosto je menil, da ga sovraži in zastonj je premišljeval, s čim bi jo bil od sebe odpodil, toda en sam pogled iz Katarininega očesa mu je vedno zapodil vsako mračno misel: bil je srečen in prepričan, da ne bo njegove sreče nikdar konec. —
Medtem je prišel dan maške-rade pri angleškem poslaniku.
Cesarica, ki je tudi hotela prisostvovati, je zbolela in se torej ni prikazala v palači sira Wiliam-sa, in velika knežnja Katarina bi morala s svojo prisotnostjo ----------——---------------------------
yaqfnnati vladarico Toda v no-	DRUŠTVO SV. ANK. Al. 4 SDZ
zastopati vladarico, roda / po [ predsedn-ica Jennie Stanonik,
slednjem trenotku, ko so ji že podpredsednica Angela Kofai, taj-
prinašali purpurni, z demanti in:niča lonnie Suvak, 4208 Blue-
nerlami nosiiti nlašč o katerem st°ne hd, So. Euclid 2*1, Ohio; le* perlami posut* piasc, o katerem EV 2_5277_ biagajniAarka Josephine
je že naprej ves Petrograd sa- o^gejn^robi-ozic, zapisnikarica
njal, je tudi ona baje zbolela, in!Angela Virant Nadzornice; Rose L.
ta novica se je raznesla kakor oi, lic Rediteljica Antonija Mihevc, mignil po dvoranah poslaniške Mladinski aktivnosti: Angela Kofai.
hiše in gostje niso prikrivali ne- Se-ia r'e 'i,r5i vs,ah° drugo sredo v ° J	g	.1 mesecu. Za preiskavo novega cUn-
Ijube prevare. Vendar ta novica | s^va vsi slovenski zdravniki.
m nikogar tako užalostila,	I	0 Napredni SI.nvAA
Anareja Cerniseva, ki se je za-j	§t. 5 sdt.
man veselil, da bo po dolgem i Predsednik Thomas Kraich, taj.
času zopet viael, kako bo maL.**jIV 12n48. blag Thomas Kraič, zanj ego ve duše v polnem maje-' pjsnikai. Frank A. Turek. Nadzorni
je zablisnila dragocenost posebnega dela — zlat obroč z girlan-do steklenih kresnic, med katerimi so temne črke tvorile španske besede: “Iz ljubezni do mene nosi ta nakit.” To je bila zapestnica, ki jo je Andrej videl pri Katarini oni dan, ko je bila v cesaričinih1 sobah. —
Andreju se je vrtilo v glavi, prepričan je bil, da je to ona, od presenečenja ni mogel spraviti besedice iz sebe in sledil ji je molče, kamor ga je vodila. Njeni koraki so namerili v prvo dvorano, kjer se je širil ljubek hlad z umetnega vodopada, ki ie pršil milijone kapljic, drobnih kakor prah in ki je porosil tisoče cvetočih vijolic, ki so z najljubeznjivejšim vonjem spo-
št. 3 starega poslopja SND na St. Clair Ave. ob 9 dop.
DANICA ŠT. 11 SDZ
Predsednica Josephine Centa, podpredsednica Pauline Sitampfel,
tajnica in blagajničarka Ifrances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., UT 1-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek, nadzornice: Lillian M. Marinček, Pauline Stampfel, Frances Homovec. Društveni zdravniki vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem narodnem domu, staro poslopje št. 2.
DR. RIBNICA ŠT. 12 SDZ
Predsednik William Vidmar, podpredsednik Frank Virant, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., IV 1-2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak, nadzorni odbor: Joseph Champa, Frank Lunder in Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopnik za Klub društev SND in za konferenco Frank Wirant, za Slov. nar. čitalnico Anton Tavzel, zastopnik za AJC v Euclid, O., Louis Lustig in Joseph Post. Seje so vsaki drugi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 4 SND na St. Clair Ave.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ST. 37 SDZ
Predsednica Nettie Zarnlck, pod-nredsednica Anna Zalar, tajnica Mary Jeraj, 5150 Thornbury Rd., HI 2-8036, blagajn. Cecilia Žnidaršič, zapisnikarica Fanny Majer. Nadzorni odbor:	Mary Otoničar,
Emma Tofant in Dorothy Strniša. Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida.
Slovenska Dobrodelna Zveza
DR. SLOVENEC ŠT. 1 SDZ
Predsednik John Smuk, podpredsednik Joseph Trebeč, tajnik Joe L. Zab, 13363 Lake Shore Blvd., tel. MU 1-2703, blagajnik Frank Penca, zapisnikar Frank Kačar. Nadzorni odbor: Joe Smole, Matt Schneller ml,, Ivan Babnik. Upravitelj: Frank Smole, st. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 0:30 zj. v SND na St. Clair Ave.
odbor: Laddie Debevec, Frank Šte-fe in Srečko Eržen. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 uri zjutraj v SND, soba št. 'i (staro poslopje) na St. Clair Ave.
SLOVENSKI DOM, ŠT. 6 SDZ
Predsednica Moby Legat, podpredsednik John G eri, tajnica Sylvia Banko, 877 E. 185 St., tel. IV 1-7554; blagajničar John Barko-vič. Zapisnikarica: Anne Ceeelic. Nadzorni odbor: Predsednica Mary Koljat, Eva Trškan, Julia July la. Zastopniki za klub društev: John Barkovic, Martin Vogrin, Angela Barkovich. Zdravniki: Dr. Skur in vsi ostali slov. zdravniki. Seje se vršijo 3. petek v mesecu v Slov. društvenem domu, 20713 Recher Ave. ob 8:00 uri zvečer.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 18 SDZ
Predsednik Joseph Kalčič, podpredsednik John Zagore; tajnik in blagajnik Frank Merhar, 1021 E 185 St., IV 1-1334; zapisnikar An on Strniša, 1273 Norwood Rd.; nadzorniki Marie Jean Golder, Anton Levstik in D. Germanovic: Vratar John Adamic, zastopnik SND Ignac Verbič; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše vsak tretji petek v mesecu ob 7:30 zvečer v SND staro poslopje št. 4.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 SDZ
Predsednik Stanley Pervanje, podpredsednik Theodore Szendel, tajnica in zapisnikarica Jennie Pu-gely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., Lu 1-4230, blagajničarka Antonia Dolinar. Nadzorni odbor: Henry Pervanja, Helen Tomažič, Terezija Bizjak. -— Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki za SND na 80 St. Stanley Pervanje in Theodore Szendel; za SDD na Prince Ave. Frank Skrl. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2:00 pop. na 8601 Vineyard Ave.
Slovenska moška zveza
PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ
Predsednik James Kastelic, podpredsednik Martin Romih, tajnik Frank Perko, 1092 East 174 St., tel. IV 1-5658; blag. Martin Vale-ticb, zapisnikar Joseph Hočevar. Nadzorniki: Martin Valetich, Frank Dremel in John Majerle; zastopnik za klub društev S. D. na Holmes Ave.: Martin. Valetich. Zastopniki za federacijo: Frank M. Perko, Martin Valetich. — Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave., kjer plačate svoj asesment 25. v mesecu od 6. do 8. ure.
DR. GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. f) SDZ Predsednik Louis Erste, podpredsednik Joseph Lausin, tajnik Andrew Champa. 245 E. 246 St., RE 1-7458, blag. John Borso, zapisnikar Joseph Ponikvar, nadzorniki: Frank Ahlin, John .Pestotnik, Rudolph Pintar; vratar A. Škerl. Zastopnik za klub društev SND: Frank Cesnik. Za mlad. dejavnost: Joseph Lausin, John Pestotnik. — Zdravniki:	vsi slovenski. Seje so
vsako 1. nedeljo v mesecu v sobi
CHICAGO, ILL. |
Februarska RAZPRODAJA*
BUSINESS OPPORTUNITY 'U
HELP WANTED
FOOD CHECKER — 4 Hrs., Daily. Waitresses — Lunch, for Dining Room, and Coffee Shop. 3 to 5 Hrs., Daily. Excellent Fringe Benefits. Manager Henrici’s, — Merchandise Mart. — After 2:30.	(25)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER
Reliable, Stay or go. Own room and bath. Pleasant home. Good salary. Recent references. SA 1-6682.	(28)
HOLLYWOOD HOTEL FOR SALE NR. LOOP
04 Rooms, Permanent tenants. No vacancies. Must sell due to illness. About $15,000. WH 4-9879, days..
(25)
REAL ESTATE FOR SALE
ADDISON — 3 Bedroom Ranch Carpeting. 2 car garage. Schools, churches. 4y2% G. I. Available. Priced for quick sale by owner. TE 3-7425.	(27)
BY OWNER 3 BEDROOM RANCH. Full basement, water softener, S. & S. Lndscpd. land. 1 Blk. Elementary school, 4 Blks. shopping, 6 Blks. Milwaukee R. R. 50x129’ lot. 4y2% G. I. loan available. $18,700. LA-wrence 9-5645.	(27)
HELP WANTED MALE
FOUNDRY
ASSISTANT MELTING FOREMAN
— EXCELLENT IMMEDIATE OPENING —
Must have electric arc furnace experience; only (well qualified man considered; we are a well established California steel foundry — Send resume to:
KAY-BRUNNER STEEL PRODUCTS 999 Meridian, Alhambra, California Phone AT 2-2194 or CU 3-2141 before 7 p. m.
(All response held in strict confidence)	(26)
SE JE ZAČELA ZA VSE VRSTE POHIŠTVA: dnevne sobe — spalnice — kuhinje — in za vse druge potrebščine: radio in TV aparate itd. 1 Pri vseh predmetih veliki popusti. LAHKI PLAČILNI POGOJI. - Izkoristite to priložnost in kupujte v teku te razprodaje. — POSEBNOST so WE5TINGHOUSE Laundromat PRALNIK3.
g
sl
i
i
I
g
tOOK AT THE LOW PRICE!
OUTSTANDING OPPORTUNITY
FOUNDRY
ASSISTANT MELTING FOREMAN
Must have electric arc furnace experience. Only well' qualified man considered. We are a well established CALIFORNIA STEEL FOUNDRY All replies held strictly confidential.
Write, wire brief resume to Dept. L. or Phones AT 2-2194 — CU 3-2141
KAY — BRUNNER STEEL PRODUCTS 999 Meridian — Alhambra, California (28),
A step ahead
ONLY
$|99J0
WESTINGHOUSE HEAVY DUTY |
LAUNDROMAT®
Automatic Washer
Choice of 4 Washing Programs
Choose from preset programs for “Regular'' wash or “Delicate” items, including Colorfast, Non-Colorvast, Wash 'N Wear and Cold Water Wash. Simply turn the dial and you’ve set one of the special washing programs. The rest is automatic. Suds 'N Water Saver saves you >/2 on detergent and bleach, too. Come in and see this new Laundromat today. You can be sure ... if it’s Westinghouse.
MODEL LGD30
A. GRDINA & SONS
FUNERAL DIRECTORS & FURNITURE DEALERS 15301 Waterloo Rd.	KE 1-1235
Odprto: pon., četr. petek do 9 zv., tor. in sob. do 6, v sredo zaprto. DAJEMO EAGLE ZNAMKE
COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 SDZ
Predsednica Mrs. Stefi Koncilja,! podpredsednica Mrs Rose Šimenc,' finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave., IV 6-0462; zapisnikarica Mrs. Mary Černigoj, nadzorniki: Alice Grosel, Jack Šimenc in Gertru-7p Bokal. Zastovonošinia Mn« Ma’" Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski ^ zdravniki. — Seje so vsako drugo1 sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem doma na Holmes Ave. v spod. dvorani.
OR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 SI)?.
Predsednica Agnes Žagar, pod oredsednica Mary Filipovič, tajnica Alice Arko, 3562 E. 80 St., Dl
t-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice: Josephine Winter, Angela Gregorčič. Veronica Škufca. Seje so vsak tretjo sredo v mesecu ob 7:30 v Slov, nar. domu na E. 80 St.
PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ
Predsednik John Sever, 18023 Hillgrove Rd.; podpredsednik Fr. Cesnik, tajnik in blagajnik Tony Krampel, 961 E. 67 St., tel. Ur 1-8387; zap. Joseph Ponikvar. Nadzor. odbor: Joseph Ponikvar, Ixmis Erste, John Straus. Zastopniki za federacijo Louis Erste, Malh Zaman. Zastopnik S.N.D. John Sever. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecu v S.N.D. na St. Clair Ave., staro poslopje, soba št. 4. Tajnik pobira asesment tudi vsakega 25. v mesecu v S.N.D.
PODRUŽNICA ŠT. 17, SMZ
Predsednik Anton Tekavec, 20303 Goiler Ave., tel. KE 1-2907, pod-preds. Anton Arko, taj. in blag. F. D-n^oick, 23001 Ivan Ave.. tel. RE 1-7045, zapisnikar Anton Arko. — Nadzorni odbor; Frank Jarc, zastopnika za federacijo: Anton Tekavec in Frank Drobnick. Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani sv. Kristine na E. 222 St.
V BLAG SPOMIN
OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE PREMINUL NAŠ PRELJUBI SOPROG, OČE IN STARI OČE
FRANK STRUMBLY
Umrl je dne 5. februarja 1962.
Ura slovesa pred letom je bila;:, težke ločitve Ispomin se budi.
Ljubezen \do Tebe ^pa ivedno je živa, , v vsem našem življenju kot lučka gori.
Ti v zborih nebeških prepevaj izdaj slavo, mi v sveti ljubezni s Teboj smo vsak čas; kjer Stvarnik je Tvoje neskončno plačilo,
Tja s svojo priprošnjo pripelji še inas.
O Jezus, neskončna dobrota, daj, da je njegova duša. deležna zaklada Tvojega neskončnega zasluženja!
Žalujoči:
JENNIE STRUMBLY, soproga; hčere: MRS. GENEVIEVE CALTA, MRS. FRANCES GULJCH, MRS. PAULINE MARIK, MRS. EDITH TEGEL;
sinovi: FRANK, ADOLPH, ERNEST in RAYMOND; snahe: BLANCHE, PATRICIA, DOROTHY, BARBARA; zetje: LAWRENCE, MAURICE, RUDY, FRANK; VNUKINJE in VNUKI.
Cleveland, 5. februarja 1963.
\