— Pottalna plačana v gotovim Leto XXHI^ št« 75 UpravniStro: Ljubljana. Puccinijer« trika S. Telefoo fc. 31-22, 31-23, 31-24 fajseratm oddelek: Ljubljana, Puccinijer« sli- ca 5 — Telefoo h. 31-25, 31-26 Podružnica Noro mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu k. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Corni, Con. Post. No ll-?118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubblkatš italiana S. A. MTLANO Ljubljana, sobota j. aprila 1943-XXI Cena cent. 80 Iihiji Titk dan men ponedeljka Naročnioa znala mesečno Lir 18.—, M inozemstvo vključno s »Pooeddiskim fm-trom« Lir 36.30. UredniitTo: Ljubljana. Pnocmijeva ulica fcer. 9. taltfon kev. 31-22. 31-23. 31-24. _Rokopisi se ne vračalo. CONCESSIONARIA ESCLUSTVA pet la pob- b lici ti di provenienza ad esteia: Unione PubbUciti Italiana S. A. MILANO Puntate nemiche respinte Mactellamento di co!o»tte di autsimezzi e di truppe nemiche — Gli impianti partuali di Bosta bombardati — 15 velivaSi nemici distruttš H Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 2 aprile 1943-XXI il seguente boliettino di guerra n. 1042: Puntate nemiche sono state respinte nel settore centrale del fronte tunisino. For-mazioni aeree dell'Asse hanno battuto in successive azioni colonne di automezzi e di truppe ed attaecato gli impianti portuali la s. V cerkvi sv. Ignacija so opravili pogrebne svečanosti za kardinalom Pellegrinettijem, čigar krsta je bila izpostavljena v cerkvi. Obreda so se udeležili člani Sv. kolegija kardinalov in člani diplomatskega zbora, akreditiranega pri Sv. stolici. V posebni klopi so sedeli grof Cir5odi, mojster dvornega ceremon.-jala, polkovnik grof Di V gliano pobočnik Kralja in Cesarja kot zastopnik' civilne in vojaške hiše vladarja, Eksc. Anrlcare Ros-si, podtajnik v predsedništvu ministrskega sveta kot zastopnik vlade, inšpektor PNf Balzarini kot zastopn:k Stranke, šef per-sonala zunanjega ministrstva Muzzolini. podguvemer Rima Manno, zastopniki pre-fekta in pokrajine ter peveljnik armad-nega zbora. Mašo je oprav1'1 monsignore Torrini nadškof iz Lucce. Krsto je blagoslovil kardinal Granite Pigratolli di Bel-monte. Zemske ostanke kardinala Pelegri-nettija so petem odpeljali v Camajoro, kjer bo položen v rodbinsko grobnico. Novi ranmnski državni proračun Bukarešta, 1. aprila, s. Objavljen je bil redni državni proračun za poslovno dobo 1943/44. Proračun izkazuje 171 milijard in 880 milijonov lejev dohodkov in izdatkov Proračun za Besarabijo in Bukovmo izkazuje 9870 milijonov lejev, proračun avto. nomnih blagajen pa 182.308 milijonov lejev. Finančni minister Neagu je očrtal načela, na katerih sloni proračun. Rekel je, da gre za proračun, ki zrcali vojni napor države pa vendar krije tudi večino izdatkov z sedanjimi dohodki, samo majhen del izdatkov pa je krit s sredstvi zaklada. Finančna politika Rumunije je odločno proti jn flacijska in po prvem oktobru lani ni finančni minister zahteva nobenih virov iz Narodne banke. Denarni položaj Rumunije odličen in bilanca izplačil močna aktiv. ?a- Z upoštevanjem povišanja cen se lah Ko smatra, da je sedanji proračun manjši v primeri z onim iz leta 1939, Hude sovjetske letalske izgube V marcu je bilo uničenih 1267 sovjetskih letal — Izjalovljen! ruski napadi južno od Ladoškega jezera Ruski prostovoljci v nemški vojski Iz Hitlerjevega glavnega stana, 2. aprila. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Proti fronti južno od Ladoškega jezera je sovražnik podvzel močne napade v več valovih, ki pa so se zrnšili v našem obrambnem ognju ali pa v borbah moža proti možu pred našimi postojankami. Na ostali vzhodni fronti je bilo samo neznatno krajevno bojno delovanje. V marcu je izgubilo sovjetsko letalstvo 1267 letal, imzed katerih jih je bilo 1028 sestreljenih v letalskih bojih, 143 po protiletalskem topništvu, 36 pa so jih sestrelile kopne čete. Ostala letala so bila uničena na tleh. V Tunisu so bili sovražnikovi napadi včeraj šibkejši kakor v prejšnjih dneh. Več sunkov severnoameriških in angleških sil proti srednji in južni tuniški fronti je bilo zavrnjenih. Nemške in italijanske čete so s krajevnimi napadi zboljšale svoje postojanke in uničile odrezane sovražnikove oddelke. Nemški lovci so sestrelili nad tuniškim bojnim področjem in pri Kreti 10 sovražnih letal. Izgubljeno je bilo eno lastno letalo. Dnevni napadi šibkejših sovražnikovih letalskih sil so bili usmerjeni na zasedena zapadna ozemlja in na mesto Trier. Sestreljena so bila štiri letala. Ob zaključku zimskih bojev Berlin, 2. apr. s. V kratkem komentarju o zaključku operacij druge zimske ofenzive rdeče vojske piše »Deutsche allgemeine Zeitung« med drugim: Ves nemški narod je pozorno sledil vojaškim dogodkom v minuli zimi. Ako pa sedaj lahko trdimo, da je velika nevarnost za nami, to še nikakor ne pomeni, da bi smela tako fronta na bojišču kakor notranja fronta spati na lavorikah ali zaustaviti svoj ritem delavnosti. Naša volja do borbe in zmage se je znatno okrepila v teh zadnjih mesecih, predvsem zaradi udarcev, ki smo jih utrpeli. Iz poslednjih dogodkov smo črpali nove moči, ki jih moramo sedaj uporabiti za dosego nadaljnjih, ne lahkih ciljev, ki nas še čakajo po tej težki zimski bitki. Te naloge in ti cilji — zaključuje nemški list — so nam sedaj bolj kakor kdaj jasni in neodložljivi; doseči jih moramo po vsej sili. Letos uničenih že 64I0 ssvjetskih tankov Berlin, 1. aprila, s. V prvih mesecih leta 1943. so boljševiki, kakor se doznava iz vojaškega vira, izgubili 6.410 tankov samo v spopalih s silami vojske. Južno od Ladoškega jezera je ofenzivno udejs.vovanje sovražnika včeraj ponehalo. Sovražink je izvedel slabotnejše ofenzivne sunke z oddelki v moči stotnije, katere so nemške če*e odbile. Nekaj sovjetskih tankov je bilo v teh borbah uničenih. Nemško težko topništvo je napadlo v odseku Petrograda sovražne železniške naprave in zadelo večkrat tovarne v mestu. Popuščanje sovjetskih napadov Berlin, 1. apr. Na jugu Ladoškega jezera je včeraj oferzivna delavne st scvraž-n:ka p°nehala- Rusi so napravili samo nekoliko šibkejš h ofenzivn;h sunkov, pri čemer sc uporabljali le neznatne sile in so bili njihovi napadi povsod odbiti. Napadalec je pri tem izgubil nekoliko oklopnili voz. Težko nemško topništvo je v petrograj-skem odseku obstreljevalo železniške naprave in je ponovno zadelo tudi poslopja znane tovarne za gumijaste izdelke »Tren-golnik«. V neposrednem zaledju odseka zapadno od Kurska so nemške enote uničile neke-, liko večjih part zanskih tolp. Med to po srečeno akcijo je bilo obkoljen'h kakih 300 četnikov. Po obkditvi so nemške čete osredotočile nanje hud ogenj in jih popolnoma razbile Na bojišču je obležale 153 mrtvih četn'kov, drugih 120 pa je bilo zajetih. V berbah na področju Sevska, o katerih je govorilo nemško uradno poročilo z dne 28. marca, je nemška oklopna divizija prizadela Ruscm posebno težke izgube. Med boji, k; so trajali cele tri tedne preti dvema konjiškima divizijama proti štirm pehotnim brigadam, prof nekoliko oklop-nm br gadam in proti enemu sovražnemu konjeniškemu polku, je ta divizija osvojila 66 krajev, med katerim4 so mesta Se-redina, Buda in Sevsk. Vse te kraje je sovražnik branil z izredno trdovratnostjo. Današrje finsko vojno poročilo pravi. »V zadnjih 24 urah je v zapadnem cdseku Karelijske fronte neka f;nska izvidnica prodrla v sovjetske črte in uničila utrjeno oporišče. Obenem je uničila dvanajst manjših utrdbic in zaklcrišč za čete ter pobila kakih 40 sovražnikov. Na neki drugi točki je druga finska izvidnica pognala v zrak sovjetske napadalne utrdbJco ter zaklonišče za čete, pri čemer je bilo nekaj sovjetskih vojakov ub;tih. V vzhodnem odseku fronte ob Aunusu je bil sovjetski napad med velikimi izgubami odbit.« (II Piccolo.) Uničenje partizanskih tolp v zaledju pri Kursku Berlin, 1. aprila, s. V neposrednem zaledju odseka zapadno od Kurska so nem ške edinice, kakor se doznava iz poobla Naročite se na romane Dobre knjige' iBjerkg^jo* pdje eMikkefi^ , - ^ IVjitegra : Kronštst- jdov i-NJov.Ladoga Bjelozerjk /Bokstfogorsk -MM 5oličij Mov • forhi n. Juice 5 V-' llei.&i goje ----- "A \ iMš.Voloček Kašin , _ _ i t -T tihoslavlj ^tkOstaskov P. „ ' . Jerdpec V ) Jeliina' f pTRževI /Starka Klin Bjeli ]Vo,-kdIS*M05kva 'BoriNikltink^.J^tevkg^^ n FGzabk®—7SI aDemidov Icj t> >ložajsk / \ Junovščtnao V^z^fc—^Vjazma fc ' Durovo)/ oročobuž: ' tvMogilevl \Ms^,a^Ros!avl, :. o-f — * , L!ydi;novjt '/'idr KlimovibVZuk^L^,/ Bolhoifcr«GorKačevi o t? ^ ^OTBrjansk^/Mcen^ it«« slara meja z Eslonsko. Lelonsko in Poljsko Merilo^ 0 50 100 200 ka ščenega vira, uničile velike tolpe partizanov. Med to uspelo akcijo je oilo ?00 DOij-ševikov pognanih iz skrivališč m ibkoljc-nih. Nato so bili boljševiki vi tKoolnoma uničeni. Na bo;išču je obležalo 152 boljše. vikov, 120 je pa bi'o ujetih. Berlin, 1. aprila s. Te dni se je v operativnem odseku Miusanov znaten kontingent krajevnih elementov pridružil nemškim četam v borbi proti Sovjetom. Sef teh kontingentov je svečano prisegel zvestobo v neki cerkvi, ki so jo Sovjeti porušili, pa je bila zopet obnovljena. Mnogi od 800 pripadnikov te skupine so se že zmagovito borili s komunističnimi tolpami. Ameriški napad na nizozemski Rntterdam Berlin, 1. aprila, s. Kakor je javilo poročilo vrhovnega poveljstva, so davj ameriški bombniki hudo napadli Rotterdam. Sovražnik je odvrgel iz velike višine bombe, ki so popolnoma ali deloma porušile nai tisoč stanovanjskih hiš. Nad 10.000 Nizozemcev je brez strehe. Napad je zahteval po zadnjih vesteh 180 smrtnih žrtev, 400 prebivalcev je pa bilo ranjenih. Angleški zažigalni baloni nad Švico Bern, 1. aprila, s. švicarske vojaške oblasti objavljajo uradno, da je v pretekli noči in danes popeldne veter priginal tri zažigalne balone, vsekakor angleške, nad mesto Curh. Balone je policija polovila. Iz enega balona so padli štiri posode, napolnjene z neko vnetljivo tekočino. Na mestu, kjer je balon padel, je izbruhnil požar ki se pa n: mogel razširiti, ker ni bilo na tem kraju nobenega vnetljivega predmeta. Oblasti so pozvale prebivalstvo, naj bo pozorno, ker se je bati, da bedo hude nevihte, ki sedaj divjajo, še prignale take zaresle balone na švicarsko ozemlje. Vedno večja nevarnost podmornic Angleži priznavajo^ da je zavzela že katastrofalen atseg Lizbona. 1. apr. s. Glede podmorniške borbe Osi proti anglosaški plovbi ugotavlja list »Scotsman«, ki izhaja v Edinbur-ghu. da si nihče v Angliji ne more prav predstavljati, kakšna je po obsegu pod-morniška nevarnost, kajti admiraliteta o tej nevarnosti le malo pove Vesti o pod-momiški nevarnosti si med seboj zelo nasprotujejo. Nekateri pravijo, da je nevarnost zavzela katastrofalen obseg, drugi pa namigujejo na lahko zboljšanje položaja. Na kaj ti opirajo svoj optimizem, je težko reči, kajti poročila o izgubah na morju, čeprav so zelo meglena, niso od pričetka vojne prenehala, lahko pa si predstavljamo pravi položaj s pomočjo kratkih premišljevanj. Zavezniki in zlasti Angleži so šli ,v vojno z manjšo tonažo kakor leta 1914—1918. Razen tega je treba nasititi v Angliji pet milijonov lačnih želodcev več kakor tedaj. Ladje morajo v primeri s prejšnjo svetovno vojno voziti po daljših poteh in več tvegati. Bojna mornarica je bolj zaposlena kakor kdaj prej. Ce je v letih 1914—1918 prav malo manjkalo, da podmornice niso izstradale Anglije, si lahko predstavljamo, kako katastrofalen je sedaj položaj angleškega brodovja. ko se sovražne podmornice v vedno večjem številu spuščajo v morje in razpolagajo s sredstvi, zaradi katerih so mnogo močnejše. Admiral Stark pravi, da je treba uni- • čiti samo podmornice za dosego zmage v vojni, toda to je pretirano, kajti, čeprav ne bi bilo podmorniške nevarnosti, ostanejo še vedno vojske Osi. V »Sunday Timesu« piše Scrutator o bitki na oceanih in je nezadovoljen z odgovori vlade v debati lordske zbornice, ki so bili podani v sredo: Angleška javnost je prepričana, da vojna proti podmornicam poteka neugodno za zaveznike. Kritičen položaj Američanov na Pac&iku Buenos Aires, 1. aprila, s. Iz Washing- tona poročajo, da so odposlanci poveljnikov Mac Arthurja, Nimitza in Ha!seya, ki poveljujejo ameriškim salam na Pacifiku, prišli v WashingtOTi in zahtevali takojšnja ojačenja za Pacifik, kjer je položaj vedno bolj kritičen. Lizbona, 1. apr. s. Novozelandski ministrski predsednik Fraser je povabil Roose-velta in njegovo ženo na potovanje po Novi Zelandiji. Predsednik je odgovoril, da je vesel spričo povabila, da pa trenutno vabila ne more sprejeti. Podmorniške silq Osi tako dobro nadzorujejo Pacifik, da se Rooseveltu ne zdi previdno izpostaviti svoje osebe učinkovitosti podmorniških edi-nic, ki delajo toliko skrbi združenim narodom. Nov spor med Belo hišo in ameriškim kongresom Lizbona, 1. aprila, s. Po vesteh iz W®-shingtona nastaja nov konflikt med Belo hišo in kongresom, ki je glasoval proti omejitvi cen poljskih proizvodov. V vladnih krogih sodijo, da je mogoče, da bo Roosevelt odklonil podpis drakonekega načrta, češ, da bi s tem podpiral inflacijo. Tak predsednikov sklep pa bi še povečal politični konflikt. Doznava se, da je upravnik človeškega potencijaJa Mac Woott zahteval vpoklic treh milijonov žensk za delo v industrijah. Amerika stega roke po Indiji Izpodrivanje angleškega vpliva se nadaljuje Bangkok, 2. apr. s. Britanske vojaške oblasti, ki so uporabile razpoložljive sile za obrambo severne Afrike, so bile prisiljene zahtevati pomoč ameriških letalskih sil v Indiji. Opazovalci pripominjajo, da skušajo Zedinjene države doseči političen vpliv v Indiji in da pospešujejo padec Velike Britanije. Iz tega izrecnega razloga pošiljajo še nadalje svoja ojačenja v Indijo preko Afrike z izgovorom, da se hočejo poslužiti Indije kot osrednjega oporišča za prevoz vojnih potrebščin po letalski poti v Čunking. Letalstvo Zedinjenih držav v Indiji se prav nevarno razširja in ograža britansko nadzorstvo nad deželo. Oslabljeni britanski vpliv je podžgal ameriško politiko, kar je imelo za posledico oddaljitev Britancev od Američanov. Opozarjajoč na okoliščino, da se je ameriško letalstvo samo proglasilo za »angela varuha Indije« kljub vsem ukazom maršala Wavela, pripominjajo opazovalci, da so tedni Gan-dhijevega posta poslabšali odnose med obema državama, ker je vedno bolj razvidno, da vsaka izmed njiju zastopa posebno stališče glede indijske neodvisnosti. Rooseveltov zaupnik Philipps, ki bi si hotel pridobiti popularnost med indijskim prebivalstvom, je zahteval od indijskega podkralja lorda Linlithegowa, da naj osvobodi Gandhija, toda njegov predlog je bil gladko zavrnjen. Ko so Britanci odkrili težnje Američanov, da bi si pridobili simpatije Indijcev, je imelo to za posledico odklonilno stališče podkralja, tako da lahko trdimo po mnenju opazovalcev, da se je med obema zaveznikoma začela odkrita politična borba glede Indije, ki je ena izmed najbogatejših dežel za oskrbovanje sveta. Med tem ko ni še nobene podrobne informacije o vsebini sporazuma med Ze- din j enimi državami in Indijo, so krajevni opazovalca mnenja, da se bodo skušali Američani, ki bi si radi zagotovili nadzorstvo nad Indijo po vojni, uveljaviti v tem britanskem domini j onu, v katerega skušajo prodreti kolikor mogoče brez vmešavanja sedanjih gospodarjev dežele. i še vedno ne sme sprejemati obiskov Bangkok, 1. aprila, s. Iz New Delhija poročajo, da so nekateri indijski voditelji prosili pedipkralja za dovoljenje, da bi smeJj obiskati Gandhija. Dovoljenje bi moralo biti brezpogojno. Podkralj je prošnjo odklenil in izjavil, da bi jo mogel upoštevati samo, če bi Gandhi popolnoma preklical resolucijo, katero je vseindijski k 'grea sprejel v avgustu lani, ter obsodil tudi šivanje k nasilju. Neuspeh angleške propagande v Transjordani}. Ankara, 1. aprila, s. Ansrleške oblasti v Transjordaniji so začele živahno propagando, da bi pridobile domačine za borbo proti sovražniku v službi Anglije. Ker propaganda ni imela nobenega uspeha, so se angleške oblasti obrnile na tnansjordansko vlado, da bi dosegla skupno novačenje in organizacijo posebnega zbora, ki M bil pod poveljstvom angleških višjih oficirjev. Pogajanja so bila zelo dolga, nato pa prekinjena. ker je sam emir prepovedal uporabo takega zbora izven mej Transjoed&> ni je. (NSERIRAJTE V »JUTRU" I Zaključne ugotovitve o ofenzivi Maurizio Claremoris je objavil te dni v listu »II Regime Fascista« naslednje zaključne ugotovitve o sovjetski zimski ofenzivi: Kakor smo mogli pričakovati, se je zadnje dni marca izčrpala velika sovjetska ofenziva. Izčrpala se je ne le zato, ker je izgubila svojo notranjo moč. v kolikor se sleherni napad izčrpa z napredovanjem, temveč zato, ker so prenehale neugodne razmere, v katerih se je znašla protibolj-ieviška fronta lani v septembru, na izredno dolgem bojišču, ki se je podaljševalo v dveh smereh, proti Volgi in Kavkazu. Naposled tudi zato, ker je spretna taktika nemškega vrhovnega poveljništva. izhajajoča iz prožnega umikanja, prištedila čete tako, da jim je omogočila zmagovito proti-ofenzivo. ki jih je ponesla v Harkov. Bjel-gorod in Sevsk. „ Lahko si sedaj hladno ogledamo, ali je sovjetsko poveljništvo doseglo qilje, ki si jih je s svojo ofenzivo Dostavilo, in ali je upravičeno vel:ko vpitje sovražne propagande o operacijah, ki jih je izvedla Stalinova vojska v štirih mesecih, od 19. novembra lanskega leta do 20. marca tega leta. Kaj so hoteli doseči boljševiki? Vsekakor v prvi vrsti uničenje sovražnih sil. kajti to je temeljni cilj strategije, nasproti kateremu so vsi ostali cilji podrejenega pomena. Ta cilj pa ni bil dosežen, kajti izgube, ki so jih utrpele protiboljševiške sile, so bile neprimerno manjše kakor sovjetske izgube. Prav tako je propadel veliki ruski načrt za obkclitev južnega krila zaveznikov južno od Dnjepra. Prožna taktika se je tu uveljavila nasproti slepi ruski trdovrat-nosti. ki je v pretežno neuspelih napadih požrla falange za falangami. Kaj pa označuje to prožno taktiko? Izogibanje zagrizenega držanja neugodnih postojank z zaustavljanjem in obrabi j an jem sovražnika po zaščitnih akcijah, nasprotno pa drža-nje samo tistih postojank, katerih učinkovitost je zajamčena, a na drugi strani čakanje na ugoden trenutek, ko se lahko udari na sovražnika v dobi njegove krize. Mnogo je dokazov, ki potrjujejo te taktične uspehe. Jasno je. da n; materiialno in moralno stanje čet, ki so se odmaknile od Dona in s Kavkaza, utrpelo niti najmanjše okrnitve, ako so lahko odlično izvršile harkov? k o protiofenzivo. V povsem drugačnem položaju pa so se znaške ruske čete. Dovolj je, ako navedemo nj'hove ogromne izgube med njihovimi brezuspešnimi nanad; na postojanko Orel kakor jih je navedlo nemško poročilo z dne 23. marca t L: 10.600 ujetnikov. 150.000 mrtvih. 1000 tankov in 500 topov izgubljenih. In tu gre le za prav majhen odsek bojišča. Po tem lahko zaključimo ne le, da niso bile uničene protiboljševiške vojske, temveč, da so Rusi danes že na slabšem kakor pred štirimi meseci, in sicer zaradi izgub, ki so jih utrpeli. Drugi cilj, ki si ga je bil postavil Stalin, je bil vsekakor ponovna zasedba vzhodne Ukrajine z vsemi njenimi bogatimi viri industrijskih surovin in zapadne Ukrajine z njenimi ogromnimi poljedelskimi bogastvi. Dosegel pa ni ničesar, kajti ozemeljska pridobitev se omejuje le na stepo med Donom in Doncem in na del kavka-ških ozemelj. Id so nepomembna. Voronež. Kursk, Vjazma. Ržev. Velikije Luki, ki so jih Nemci, prostovoljno izpraznili ali pa so jih Rusi zasedli za ceno potokov krvi. imajo le pomen omamljenih točk v ruski ogromnosti. Skratka, rusko napredovanje je pridobilo pas ozemlja, ki je brez bogastev. Staraja Ru;a, Orel in črta ob Don-cu, te rročne postojanke, ki krijejo Baltik in Ukrajino, so trdno v naši posesti. Tretji cilj je bil politične in moralne narave. Prav tu pa je bil sovjetski neuspeh odločilnega pomena in moramo nanj še prav posebej opozoriti. Dejstvo je namreč, da prebivalstvo ozemlja, ki so ga Stalinove čete zopet zasedle, ni hotelo ostati na mestu, da bi objelo tako zvane »osvoboditelje«. temveč se je brez najmanjšega pritiska pridružilo protiboljševiškim četam in se ž njim-' umaknilo. Tako v Vjazmi kakor predvsem na Kavkazu je domače prebivalstvo dobesedno rotilo nemško poveljništvo. naj bi mu dalo na razpolago prevozna sredstva, da bi se umaknili na varno, kajti dobro so vedeli po nekaterih izkušnjah, da j"'m boljševiki ne bodo oprostili dobe, ko jim je bilo v stiku z našimi četami zopet vrnjeno človeško dostojanstvo. To niso le propagandne trditve, temveč dejstva, ki jih v ostalem potrjuje vedno večje število prostovoljcev med pre-b:valstvom Ukrajine. Krima in Kavkaza, prostovoljcev, ki se javljajo k pomožnim oddelkom in četam protiboljševiških sil. Pri tem niti ni treba skl:cevati se na prebivalce baltiških držav, ki so bili zdesetkani v letu boliševiške zasedbe in k: jim ie kljub Churchillovemu in Edenovemu izdajstvu ljubše iti v pre°nanstvo kakor pa se zopet vrniti pod vlado moskovskih mesarjev. Tako zvana zmagosTnvna sovjetska ofenziva se nam torej kaže v kai revni luči. Condurotor Bnmurme maršal A"+onescu ie ru^ke uspeh® v okvirni celokupnega nolo?sia uoravičeno tnrei označil za »nepomembne«. Uničenje partizanskih čet na južnem Dne 30. marca t. L sta italijansko in nemško vojno poročilo ugotovili, da so bile vse partizanske čete na področju južne Hrvatske popolnoma uničene in da so se pred italijanskimi, nemškimi in hrvatskimi le neznatni ostanki umaknili v visoko gorovje. O teh četah in ozemlju, na katerem so partizani delovali, je nemški generalni major Abercron objavil v dunajskem listu »Neues Wiener Tagblatt« nekaj podatkov, ki bodo zanimali tudi naše čita-telje, da si ustvarijo pravo sliko o razdiralnem delovanju teh temnih sil na hrvatskem ozemlju, ki so sedaj uničene: »Nove meje med Hrvatsko in sedanjo malo Srbijo potekajo od Save vzhodno od Zagreba navzdol ob Drini proti jugu in nato po stari vzhodni meji Bosne in Hercegovine do Kotarskega zaliva na skrajnem jugu. Vzhodne dele Bosne in Hercegovine pokrivajo divje kraške gore, ki dosegajo višino 2000 metrov. Na kraški planoti, ki se v obliki terase razprostira proti Adriaticu, so majhni rodovitni predeli, na-zvani »polja«. V te gorate predele, ki so le težko prehodni in polni naravnih votlin, so se v številnih balkanskih bojih vedno rade zatekale množice domačega prebivalstva, čeprav je tu oskrbovanje z vodo kaj težka stvar. Deževnica se izgublja skozi votline skalovja in teče pod zemljo. Oskrbovanje z vodo je odvisno predvsem od vodnjakov. Pri vodstvu operacij je treba upoštevati, da je ozemlje kraško in skoro brez dreves in da se zato zelo občuti pomanjkanje lesa. Za oskrbovanje z mesom skrbe v normalnih časih ovce in koze, ki se pasejo po teh revnih travnikih, toda na področju, kjer so delovale čete upornikov, bi zaman našli eno samo glavo drobnice za zakoL Polja so posejana z žitom in tudi sadnega drevja je precej. Ob južnoza-padnem robu gorovja, na obalni ravnini in na poljih rastejo fige, tobak, trte in oljke. Avstrijski tobačni monopol je dobival svoj odlični tobak iz Bosne in Hercegovine. Na teh ozemljih je bog vojne le začasno ustavil svoje delovanje. Tu je namreč imel svoja oporišča partizanski terorizem in tu so delovale roparske čete. Prometne zveze navzlic gorski višini niso neugodne, čeprav imajo svoje krajevne značilnosti. Izhod proti morju tvori dolina Neretve z enotirno železnico in cesto, ki nas preko Mostarja pelje v Sarajevo. Neretva je plovna kakih 20 km od izliva navzgor. Po čudnem naključju je bilo tu v zadnjih letih zgrajenih več cest, ki so sedaj pomagale partizanom pri njihovih akcijah. Za-padno od Sarajeva je važno cestno križišče. Ena cesta pelje od tu iz doline Neretve proti severu k Savi. druga pa nas preko Mostarja. prestolnice Hercegovine, pelje v Spalato k Adriaticu. Na planoti pa se morajo čete posluževati stez, kajti tu tako zvane ceste niso širše od stez. O samih podvigih partizanov so se razširile pretirane govorice, vendar moramo reči, da ne gre za navadna krdela roparjev, temveč za vojaško organizirane »skupine«, ki so se poleti 1. 1942 priklatile na Hrvatsko v glavnem iz inozemstva. Njihovo osnovo tvorijo pretežno črnogorske čete. Vrhovno poveljništvo nad vsemi četami ima srbski general Draža Mihajlovič. O številu partizanov si zaradi nasprotujočih govoric ni mogoče ustvariti prave slike. Ti Srbi. ki vodijo gverilsko vojno, se imenujejo »četniki«: vodijo jih Zid je, srbska emigrantska vlada v Londonu in moskovska Kominterna. Od junija 1. 1941. dalje so bile z moskovskim denarjem vržene iz Srbije na Hrvaško oborožene tople, ki so terorizirale zlasti vzhodno Bosno. Hrvatsko prebivalstvo na tem ozemlju je bilo pri tem izpostavljeno strahotnemu pokolu. Ukaz za uničenje je bil izdan tudi proti muslima- nom. V nekaterih predelih so bili pobiti otroci, starčki in žene in vasi zažgane »Četniki« so se seveda izogibali spopadom s policijskimi četami. Presenečenje iz zasede je njihova najpriljubljenejša taktika, pri čemer najrajši napadajo posameznike Pogosto so napadali tovorne vlake in prevoze živil. Ves hrvatski pridelek na poljih je bil uničen. Z letaki so »četniki« objavili tale svoj program: uničenje hrvatskih in muslimanskih ustašev. ustanovitev velike Jugoslavije in zasedba vse Bolgarije. Partizani so delovali po skrbno izdelanem načrtu. Sarajevski umor. ki je izzval prvo svetovno vojno, kakor tudi državni udar L 1941. sta bila delo »četnikov«, ki so razdeljeni v dve skupini, velesrbsko in komunistično, ki se strinjata v tem, da ,je treba preprečit: ustalitev hrvatske države. Italijanske, nemške in hrvatske čete so očistile sedaj vse ozemlje, ki je bilo okuženo in terorizirano po teh partizanskih tolpah, in sicer navzlic izredno težavnemu terenu, s tem ie bil »četnikom« in partizanom na Hrvatskem zadan smrtni udarec. Proslava obletnice zmage v Španiji Madrid, i. aprila, s. Vsa Španija je z gorečo navdušenostjo ljudstva proslavila 4. obletnico zmage nad rdečim režimom. Ob navdušenem vzklikanju Francu so bile v vseh glavnih mestih pokrajine velike parade vojske in falange. V Madridu je bij velik defile čet in falangistjčnih sil ob prisotnosti Franca, vseh članov vlade, diplomatskega zbora in ogromne množice, ki je napolnila krasno Francovo avenijo, vzdolž katere so bile postavljene tribune. Ob pn. hodu kavdila na posebno tribuno v sprem, stvu vojnega ministra in šefov civilne in vojaške sile je izbruhnila nezadržna ljudska manifestacija. Defile je nato potekel ob neprekinjenih vzklikih: živela vojska: Živel Franco! Nudila se je mogočna slika sile in discipline. Po defilejih se ;e množica zgrnila okrog uradne tribune in vzklikala Francu ter pela domovinske pesmi poglavar države pa je vidno ganjen po rimsko pozdravljal. Madrid, 2. aprila, a Po veliki vojaški paradi ob 4. obletnici zmage nad rlečim režimom se je Franco zopet vrnil v Vzhodno palačo. Množica mu je med potjo navdušeno vzklikala. V palači je priredil sprejem v čast članov vlade, šefov oboroženih sil in državnih hieraihov. Madrid, 2. aprila, s. Listi posvečajo mnogo prostora poročilom o proslavi četrte obletnice zmage nad rdečim režimom in poveličuje v prisrčno pisanih člankih delo generala Franca in vojske, pri čemer poudarjajo, da je hotel španski narod s svojo totalno udeležbo pri teh proslavah zopet enkrat dokazati -generalu Franku svoj nespremenljiv sklep slepe poslušnosti njegovim ukazom. V listu »Madrid« piše Gi] Benumeya med drugim: Španija ne more biti edina, ako se ob obalah zbirajo nevarni pohlepneži, ne more biti velika, ne da bi dosegla svojih upravnih zemljepisnih mej na drugi obali, in ne more biti svobodna, ako nima zemlje za delo svojih sinov. Pisec članka poudarja nadalje, da predstavlja Maroko prostor, na katerem morajo nova pokolenja uresničiti svoje delo. da bi dosegla ideal, ki ga je Falanga prikazala španskemu narodu in ki se da izraziti z eno besedo- imperij. Poravnaj čim prej zaostalo naročnino! pri Visokem komisarju Visoki Komisar sprejema ob delavnikih razen ob sredah in sobotah: od 9. do 10.30 funkcionarje Visokega tomisarijata, od 10.30 do 11.30 zastopnike oblasti, hi-.erarhe in voditelje, od 11.30 do 12.30 občinstvo. Kretanje dovoljeno od 5. do 22« Visoki Komisar za ljubljansko pokrajino odreja glede na lastne odredbe dne 30. oktobra 1941-XX, št 135, dne 24 junija 1942-XX. št. 125 in 29. decembra 1942-XXI. št. 235, ki se tičejo prometa in javnih lbratov: Cl. 1. Od 5. aprila 1943-XXI. do novih določb se določila za kretanje v Ljubljanski pokrajini tako spreminjajo, da Je kretanje dovoljeno od 5. do 22. ure v bloku mesta Ljubljane, od 5. do 21. ure pa na ostalem ozemlju pokrajine. Člen 2. Zapiranje javnih obratov in prireditev se takole določa: V pasu bloka mesta Ljubljane ob 21.30. na ostalem ozemlju pokrajine pa ob 20.30. Člen 3. Glede ostalih določb odredbe dne 30. oktobra 1941-XX. št. 135 in 24. junija 1942-XX št. 125 se ničesar ne spremeni. Ljubljana. 1. aprila 1943-XXI. Visoki Komisar za Linbliansko pokrajino: Emilio Grazioli. Delovanje Zveze delojemalcev Na sedežu Zveze delojemalcev, Miklošičeva cesta 22, je bila v pdrsotnosti zvezi-nega strokovnjaka seja izvršnega odbora za olsek industrijskega delavstva. Tov. Ambrožič je podal poročilo o upravi ter poudaril potrebo večjega st;ka med sindikalnimi voditelji in delavskimi zastopniki, da bi se zbudilo večje zanimanje organiziranih množic za delovanje ustanovljenih sindikatov. Tov. Stanko je podal podrobno poročilo o sindikatih in omenil najnovejše uspehe pri ustvaritvi organizacije dela/vcev, nameščenih pri mestnih podjetjih. Med razpravo so se mnogi člani odbora oglasili k besedi, proseč raznih pojasnil ter Žaleč pogodbene pobude. Zvezin strokovnjak fašist Dal Pra je podal na vsa vprašanja izčrpna pojasnila ter temeljite odgovore. Ssstanek dimnikarjev Da bi se proučila nekatera vprašanja, ki se nerešena vlečejo že dolgo časa in ki se tičejo kategorije dimnikarjev, je tov. Dal Pra sklical na sestanek delavce, s katerimi je ob prisotnosti sindikalnih voliteljev kategorije dr. Alujeviča, predsednika Zveze, in poročevalca Jurija Stanka podrobno proučeval predlagano rešitev omenjenih problemov. Kategorija dimnikarjev, ki ima prvenstvo glede popolnega vpisa v sindikalne organizacije, je na tem sestanku pokazala nenavadno zrelost in sindikalno razumevanje. Vsa vprašanja so se razpravljala s popolno objektivnostjo ter jasnostjo pojmovanja. Navzočim sta tako tov. Dal Pra kakor dr. Alujevič izrekla svoje priznanje za njihovo zanimanje, tičoče se Zveza ter uresničenja zakonitih zahtev zaslužne kategorije ljubljanskih dimnikarjev. Delitev mesa Pokrajinski prehranjevalni zavod sporoča, da bodo dne 3. aprila t. 1. potrošniki lahko kupili pri svojih običajnih mesarjih 90 gramov svežega mesa na osebo proti odvzemu odrezka C. Radio Ljubljana SOBOTA, 3. APRILA 1943-XX1. 7.30: Pesmi in romance. 800: Napoved časa. — Poročila v italijanščini 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Pisana glasba. 13.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. 13.10: Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12: Sinfonična glasba. 13.30: Pesmi uspeha izvaja orkester, vodi dirigent Gorru Kramar. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert radijskega orkestra. vodi dirigent D M. šijanec. — Operetna glasba, 15.00: Poročila v slovenščini. 15.15: Pokrajinski vestnik. 17.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. 17.10: Pet minut gospoda X. 17.15: Priljubljene pesmi »Cetra«. 17.55 Gospodinjsko predavanje v slovenščini. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45 Pesmi Ln nape vi. 20.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini 2020: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini 20.40: Filmska glasba. 21.45 Sinfonični koncert, vodi dirigent Arma-nado La Rosa Parodi 22.35: Uvodi in med-tgre slavnih liričnih oper. 22.45: Poročila v italijanščini. Gospodarstvo oskrbe in cen v Grčiji Po končani vojni in v nadaljnjem razvoju vojnih dogodkov je Grčija prišla v izredno težaven položaj, ker se je prej le malo naslanjala na lastno proizvodnjo in je v znatni meri živela od plovbe in denarnih pošiljk v inozemstvu zaposlenih Grkov, kakor tudi od tujskega prometa. Vsi ti dohodki so v sedanji vojni odpadli. Zato je pomanjkanje raznih potrošnih dobrin, ki se občuti v vseh vojujočih se državah, zavzelo v Grčiji mnogo otrelSe oblike. Vrhu tega se je položai v Grčiji še poostril zaradi brezobzirne špekulacije v živilih, kar je v zimi 1941-42 izzvalo najtežje posledice. Zato se je lani grška vlada obrnila na italijansko in nemško vlado, da ji pomagata pri reševanju vprašanj oskrbe, cen in mezd ter pri ureditvi ostalih vprašanj, ki so s tem v zvezi. Italijanska vlada je takoj ustregla tej želji in je poslala svojega posebnega pooblaščenca s potrebnimi pomočniki. Isto je storila nemška vlada. Oba izredna pooblaščenca sta se takoj lotila težavnega dela. V naprej je bilo jasno, da prizadevanje obeh izrednih pooblaščencev ne more obstoiati v tem, da se vprašanje oskrbe uredi z vrsto na-redb in kazenskih sankcij, temveč sta se vnaprej zavedala, da je treba pomagati tudi s primernimi dobavami in z ureditvijo prometa. Atenski listi so te dni prinesli o delovanju obeh izrednih pooblaščencev daljše sporočilo, iz katerega posnemamo naslednje podrobnosti: Doslej izdani ukrepi za zboljšanje položaja oskrbe in za stabilizacijo cen so pokazali prav lepe rezultate m je upravičeno pričakovanje, da se bo blagodejni vpliv teh ukrepov v bližnji bodočnosti še povečal. Obe osni državi so v zadnjih mesecih stavili za potrebe Grčije na razpolago znatne količine živil in drugega blaga, ki je prišlo na trg po nizkih cenah. Brezmiselna špekulacija je v zadnjem letu pognala na črn' borzi cene v taki meri, da te cene niso bile v nobenem skladu z dejanskim povečanjem obtoka bankovcev. Ko je prišlo blago, ki so ga stavili na razpolago obe osni državi, na trg. se je takoj pokazalo, da cene na črn; borzi niso upravičene. Tud: potrošniki so spoznali to neupravičenost in niso hoteli več plačevati zahtevanih cen na črni borzi. Tako so bili mnogim špekulantom prekrižam računi Zooetna normalizaciia potrošnje seveda tudi v Grčiji ni mogoča, kakor ni mogoča v ostali Evrorr. Težava pa je bila v tem da Grčiia nima upravnega aparata in disciplinarnega preb'v?>Mva. da bi se dala razdelitev razpoložljivih potrošnih dobrin uredit? enako dosled^io na sistem ka^t in od repkov kr>kor v ostalih evropskih državah. Zato igra črna borza še vedno neko vlogo, čeprav ne odločilno. Do- slej izdani ukrepi pa so omogočili, da j« stopil vpliv črne borze na cene hudo ▼ ozadje. Oba izredna pooblaščenca osnih držav sta morala pomagati tudi pri novi ureditvi plač in mezd. Ker normalizacija potrošnje, kakor rečeno, ni mogoča, tudi ne more biti kritje najnujnejših življenjskih potreb prebivalstva odvisno od števila bankovcev, ki jih posameznik dobi na roko, temveč predvsem od tega. da se spravi približno v sklad razpoložljiva količina blaga s kupno močjo prebivalstva. Prilagoditev mezd in plač naraslim življenjskim stroškom je bilo brez dvoma najtežavnejše vprašanje, ki sta ga morala rešiti izredna pooblaščenca Italije in Nemčije. Četudi ni bilo mogoče mezd in plač docela prilagoditi draginji, je bilo vendar treba delavcem in nameščencem z najnižjimi plačami dati na roko toliko denarja, kolikor ga je potrebno za nakup racioni-ranih živil, za najemnino in za ostale potrebščine, pa da še ostane določeni denarni znesek za nakupe na svobodnem trgu. Tako so državnim uslužbencem zvišali plače za 15 odstotkov z dodatkom polovične mesečne plače vsaka dva meseca. Tako znaša celotno zvišanje 50 odstotkov. Ta ureditev je bila predpisana z veljavnostjo od 1. januarja t. 1. nazaj. Mezde in plače osebja v zasebnem gospodarstvu so bile urejene z veljavnostjo od 15. marca in sicer različno za velika mesta, za ostala mesta in za deželo. Po novi tarifi znaša minimalni dnevni zaslužek strokovnega delavca 1800 do 2880 drahem, za navadnega delavca okrog 1620 drahem, za delavke pa od 1000 do 1350 drahem Nadalje ostane v veljavi obveznost podjetja, dajati delavcu hrano ali pa to obveznost odkupiti v denarju, kar znaša dnevno približno 1200 drahem. Tako znaša sedaj minimalna mezda strokovnega delavca okrog 75.000 do 80.000 drahem na mesec. Enak minimum je določen tudi za nameščence najnižjih kategorij. Ukrepi za povišanje plač in mezd se držijo v glavnem načela, da se delojemalcem z najnižjimi prejemki povišajo prejemki za povprečno 50%, medtem ko je ta odstotek pri višjih prejemkih rs nogo manjši. Sploh ima nova ureditev terdenco. doseči več ali manj izravnavo med najnižjimi '-.v. najvišjimi prejemki v skladu z načelor . da je racioniranje živil za vse potroši enako. Tako diferencirano povišanje prejemkov je bilo izvedeno tudi z ozjrom na posledice, ki lahko nastanejo pri r?-voju cen. Pri linearnem povišanju vseh prejemkov b-' se v mnogo večii me-i dvigr lin kup na moč, kar bi znova Izzvalo nes^-azmerie med razp"]ožIjlvimi količinam? notrošnih dobrin in kupno močjo. Gospodarske vesti = Italijanske dobave Rumuniji. Poročali smo že o nedavno sklenjenemu itali-jansko-rumupskemu trgovinskem sporazumu. Sedaj objavljajo še nekatere podrobnosti, iz katerih je razvidno, da bo Italija dobavila Rumuniji med drugim 2770 ton umetnih rnojil, 300 ton sukanca, in razne, proizvode kemične industrije, zlasti strojiia. = M°torno kolo z verižnim pogonom. Nemški listi objavljajo prve slike o novem prevoznem sredstvu, ki je bilo konstruirano za najslabši teren in predstavlja nekako vmes-o stopnjo med motornim kolesom in vlač lcem s prgonom na verigo. Od spredaj se vidi to vozilo kakor motorno kolo, od strani pa se opazi, da ;ma pogon kaker tank. S tem novim vozilom imajo na ruskem bojišču najboljše izkušnje, ne samo pri vožnjah po ozkih stezah fci na ozemlju, kjer ni cest. skoz' gozdove in preko polj ter cvir, temveč tudi tam, kjer je treba druga vozila potegn:tj z blata ali kjer je treba vleči odsekana debl.i. To motorno kolo z verižmm pogonom lahko vozi skozi czke soteske s širino komaj enega metra. Strokovnjaki so mnenja, da se bo to novo vozilo obneslo tudi po vojni tam. kjer so zelo neugodne terenske razmere. = Fuzija nemških poročevalskih podjetij. Iz Berlina poročajo, da sta se združili poročevalska agencija »Transocean« v Berlinu in »Europapress« v Frankfurtu. in sicer pod skupnim nazivom »Transocean-Europapress«. «= Zagrebški velesejem odpovedan. Zagrebški velesejem. ki se vsako leto prireja od konca aprila do začetka maja, je za letošnje leto odpovedan. = Novi statistični podatki o Srbiji. V Beogradu so bili objavljeni najnovejši podatki o površini in prebivalstvu Srb*je. Današnja Srbija obsega poleg Srbije v mejah iz leta 1912 še Banat, ki pa ima avtonem-no upravo. Po uradnih podatkh obsega sedanje področje Srbije 54.506 kv. km; od Izpred vojnega sodišča i Vojaško \ jjno sodišče vrhovnega poveljništva Oboroženih sil za Slovenijo in Dal-mazijo, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v za/levi proti: 1. Berglez Ludviku, očeta Franceta ln matere Trontelj Helene, rojenemu v Rep-čaJi 23. I. 1925 in tamkaj bivajočemu na št. 14, kmetu; 2. Berglezu Rudolfu, očeta Franceta in matere Trontelj Helene, rojenemu v Rep-čdh 2. VIII. 1921 in tamkaj bivajočemu na št. 14, kmetu; 3. Zemijaku Josipu, očeta Jakoba in matere Selan Katarine, rojenemu v Cerovem pri Št. Juriju 20. II. 1920 in tamkaj bivajočemu na št. 12. delavcu; (fp Smrekar Kristini, očeta Franceta in matere Tome Ivane, rojeni v Podlipoglavu 11. xn. 1924 in tamkaj bivajoči na št 2, kmetici; flf) Smrekar Frančiški, očeta Franceta in rnŠtere Tome Ivane, rojeni 10. \T3. 1917 v Podlipoglavu in tamkaj bivajoči na št. 2, kmetici; 6. Kaduncu Josipu, očeta Franceta in pok. Toni Marije, rojenemu 26. V. 1907 v Selah pri Šmarju in bivajočemu v Sapu, grobarju, vsi na begstvu. Obtoženi so bili: a) protizakonite posesti orožja in streliva po čl. 2. Ducejevega razglasa z dne 24. X. 1941, ker so v nedoločenem čiaau na ozemlju Ljublanske pokrajine bili v posesti orožja in streliva brez dovoljenja pristojne oblasti; b) prevratne propagande po čl. 5 Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1941, ker so v omenjenih časovnih in krajevnih okoliščinah vršili prevratno propagando za ukinitev in nasilni preobrat politične in socialne ureditve v državi; c) prevratne zlružbe po čl. 4 Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1941, ker so od nedoločenega časa dalje sodelovali na ozemlju Ljubljanske pokrajine pri združbi, katere namen je bil, da nasilno spremeni politično, gospodarsko in socialno ureditev v državi; d) sodelovanja pri oboroženi četi po gl. 16 Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1941, ker so v omenjenih časovnih in krajevnih okoliščinah sodelovali pri oboroženi četi, da bi vršili zločine proti državni osebnosti. Iz teh razlogov proglaša sodišče: Ber-gleaa Rudolfa, Begleza Ludvika, Zemljaka Josipa, Smrekar Kristino, Smrekar Fran-čiško in Kadunca Josipa za krive pripisanih jim zločinov in jih obsoja v dosmrtno ječo j. vsemi zakonitimi posledicami. T5bsoja nadalje "«-e na solidarno plačilo procesnih stroš » ln pristojbin razsodbe. Olreja enkratno objavo te sodbe v listu »Jutru« v Ljubljani. Ljubljana, 29. marca 1943-XXI. tega odpade na siaio Srbijo "'5.292 kv. km in na Banat 9211 kv. km. Skupno število prebivalcev pa je ugotovljeno v vi fini 4.819.000, od tega odpade 4,190.500 pr oi-valcev na Srbijo in 628.500 na Banat. r= Švicarski načrt cevt oda za mir. mino olje do Genovskega Iz Rima po ročaj o, da se je Švica obrnila na :talij< z načrtom za gradnjo cevovoda za mine ralno olje iz Švice r>reko Severne Italije do genovske luke. Švica računa, da bo tem bistveno olajšan izvoz mi- ralneg: olja in bodo tudi dovozni stroš' cenejši kakor pri prevozu z železniškimi isterna mi. Švica je pripravljena dati na i zpolag za gradnjo potrebni kapital in :dl potrebni material. V teku so že pogajanj;, med italijansko in švicarsko vlado in je verjetno, da bo italijanska vlada da!a svoj pristanek. = Novi podatki o Palestini. Zadnje ljudsko štetje v Palestini je pokazalo, rta živi tam 9,731.000 ljudi; od tega je le 480.000 Zidov in 9,250.000 mohamedanskih Arabcev. Navzlic majhnemu številu imajo v Palestini Zidje v svojih rokah dve tret; ni narodnega premoženja. = Posledice pomanjkanja tankovskih ladij v Ameriki. Poročali smo že o zakasnitvi gradnje cevovoda za nafto v Zedi-njenih državah, in sicer iz vzhodnih držav, kjer se pridobiva nafta, v države e-serovzhoda, kjer se troši največ mineralnega olja. Od 2000 kilometrov dolgega cevovoda iz Texasa proti vzhodu je d< dograjena komaj dobra četrtina (do države Illinois). Za gradnjo tega odseka porabili pol milijona ton jekla in Je -ri kroničnem pomanjkanju jekla za neobor -ževalne svrhe verjetno, da bo delo tud v bodoče le polagoma napredovalo. Potreba cevovoda Pa postaja vedno nujnejša spri čo pomanjkanja tankovskih ladij in spričo težkoč, ki so se letos pojavile v vzhodnih državah, kjer so morah' ljudje prezebovatd. ker so centralne kurjave po večini urejene za kurjenje z nafto. Celo javne lokale, gledališča in šole so morali v najhujši zimi zapreti. V Bostonu pa so morali urediti javne ogrejevalnice in je v nekaterih mestih prišlo tudi do burnih demonstracij. Turška vlada zahteva izredne kredite Carigrad, 1. aprila s. Vlada bo predložila zbornici, kakor poročajo listi, zahtevo po izrednem kreditu 120 milijonov turških lir. Tej prvi zahtevi po izrednem kreditu bodo med tekočo poslovno dobo sledile še nadaljnje. Ker je treba povečati dohodke, bo vlada pobirala 10 odstotkov od poljedelske proizvodnje v naturalijah. Znižane brzojavne tarife v evropskem prometu Rim, 1. aprila, s. V izvajanju na Dunaju sklenjenega sporazuma med državami, pripadajočimi evropski poštni zvezi, so bile znižane tarife za navadne brzojavke med Italijo, Nemčijo, Luksemburgom. špansko, Norveško, Nizozemsko, Rumunijo in Slovaško. Švica odklanja komunizem Bern, 1. aprila s. Švicarski narodni svet je s 97 proti 4 glasovi odklonil zahtevo komunista Nicole, da naj se zopet zakonito dovoli komunistična stranka Naročite se na romane DOBRE KNJIGE! K. Josin: Stara Ljubljana XXVI. Prav slovesen je bil sprejem domačega pešpolka ob priliki vrnitve iz Bosne m Hercegovine leta 1879. Vojaštvo je prišlo v Ljubljano zvečer, ko je bila že tema. Pri vhodu v mesto je bil postavljen velik razsvetljen slavolok. Pozdravni napis na slavoloku je bil v slovenskem in nemškem jeziku: •Dobrodošli naši hrabri sinovi!« Slavolok je bil postavljen med deželno bolnico in hotelom Evropo. Vojaštvo so spremljala društva z baklami, od neKate-rih društev pa so jih spremljali jezdeci. Spominjam se prav dobro na pok. Dor-n:ka, uradnika pri tvrdki I. C. Mayer- ki je jezdil kot član strelskega društva. Vojaštvo je oddalo v stari cukrarni svoje orožje, potem pa je odšlo na dobro večerjo na staro strelišče za gradom, kjer je sedaj Ljudska kuhinja. V spodnj,ih prosto-rh je bilo zbrano moštvo, v zgornjih pa 0 irji. Ljubljanski župan plem. Laschan j imel pozdravni govor, vojaška godba je j ala. pevci pa so peli. Okupacijo je prav obširno opisal plem. /ndrejka, ki se je udeležil pohoda v Bosno v posebni knjigi: »Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini«. Knjigo je založila Mohorjeva družba v Celovcu. Omenim še, da so se udeležili okupacije med drugimi kot rezervni oficirji od profesorjev Alfonz Paulin, Rajko Perušek in Andrej Seneko-vič, izmed uradništva Anton Svetek in A. Lenarčič ter podoficir časnikar Jakob Bedenk. Licejska knjižnica 2e v mladosti sem rad čital. Hodil sem v licealno knjižnico, ki je bila takrat v drugem nadstropju starega gimnazijskega - oslopja na Vodnikovem trgu. Čitalnica e bila v prvem nadstropju: soba je bila precej velika, dve okni sta bili proti Ljub-janici, dve pa na dvorišče- Pri oknu proti Ljubljanici so sedeli: dr. Gottfried Muys, bibliotekar, Fran Levstik, skriptor, ni I. Vidmar, pisar. V bližini teh gospodov so bile postavljene mize in stoli za dijake-bravce. Zahtevane knjige je vedno izročil Levstik, ki tih je prinesel iz sosedne sobe. Ko sem prišel v višje razrede, mi čas ni pripuščal hodjti v knjižnico. Ker sem si pa zaslužil z instrukcijami nekaj denarja, sem kupoval pri tvrdki Bamberg na Kongresnem trgu broširane knjižice »Reclamove biblioteke t; posamezni zvezki so veljali 12 krajcarjev. Bral sem dela iz nemške literature, pa. tudj prestave iz italijanske, ruske in poljske književnosti. V višjih razredih sem imel za italijanščino izvrstnega učitelja profesorja Josipa Borghija in sem se prav dcbro naučil italijanščine, mnogo pa sem tudi pridobil, ker sem inctruiral italijan-di^aT-e. čital sem razne italijanske avtorje v izvirniku, kakor Manzonija, Silvia Pellica, Danteja jn druge Slovenske knjige kakor tudii Dunajski in Ljub- 1 . ki Zvon sem dobil na posodo od so. nca Jakob G ena pa, nečaka dobro zna- r - ~a mecena Josip pl. Gorupa z Reke. Slovenski pisatelji in pesniki pred 60 in 70 leti Imel se: a v čislih naše slovenske pisa-- - • i- so prebivali v Ljubljani pred 60 in 70 leti. Spominjam se naslednjih: Jakob Alešovec, znan v Ljubljani pod imenom »Brencelj«, ker je izdajal šaljivi časopis »Brencelj«. Rodil se je na Skaru-čni pr[ Ljubljani leta 1842. kot sin go-stača. Umrl je v Ljubljani v zavetišču sv Jožefu leta 1901. Albin Arko, časnikar in kolporter pri Slov. Narodu se je rodil leta 1845 v Novem mestu in umrl leta 1893 v Ljubljani. Andrej plem. Andrejka je bil avstrijski častnik, živel je dolgo časa kot mlad oficir pri domačem pešpolku, pozneje je po-stal gardni častnik. Rodil se je leta 1850. ■ Dolenjem pri Kamniku ter umrl kot polkovnik v p. v Ljubljani leta 1935. Dr. Janez Bleivvejs plem. Trsteniški, ži-vinozdravnik, se je rodil v Kranju 1. 1808. in umrl leta 1881. v Ljubljani, kjer je pokopan pri Sv. Krištofu. Njegovega pogreba so se udeležili vsi slovenski dijaki toi mu poklonili tudi vence. Nagrobni govor na pokopališču je imel Luka Svetec. Matej Brence, zasebni uradnik, je služboval nekaj časa pri Trgovski zbornici; bil je sotrudnik pri Ljubljanskem listu, Ljub. ljanskem Zvonu in drugod. Rodil se je leta 1856. v Hrušah pri Lescah; umrl je le- ta 1887- pri Sv. Gregoriju pri Sodražkd na sušici. Anton Bartel, gimnazijski profesor, se je rodil teta 1853. v Mirni peči na Dolenjskem in umrl leta 1940 v Ljubljani- Jakob Benedek, pisatelj in sourednik pri j.Slovencu«, se je rodil leta 1850. v šmart-nem pri Cerkljah, umrl je leta 1916. na Dunaju. Josip Clmperman, pesnik in pisatelj se je rodil v Ljubjlani leta 1842. in umrl leta 1893. Mož je bil 20 let hrom. Velikokrat sem ga videl, ko so ga v vozičku peljali po ljubljanskih ulicah. Pri vsej svoji revščini je bil dobre volje ter se je vedno pogovarjal s svojim spremljevalcem-vod-nikom. Njegov brat Josip je tudi pesnikova! in je še kot dijak umrl. Martin Cilenšek, profesor, se je rodil v Gotovijah na štajerskem leta 1848. in umri v Celju i. 1938., star 90 let. Cilenšek je bil moj profesor v prvem razredu na ljubljanski realki leta 1875-76. Karel Dežman, pesnik in pisatelj se je rodil v Idrii leta 1821., umrl je v Ljubljani leta 1889. Dr. Hinko Dolenc, sodni tajnik v Ljubljani, se je rodil leta 1838. v Razdrtem na Notranjskem in umrl leta 1908. kot upokojenec in posestnik v Razdrtem. Anton Funtek, profesor na učiteljišču v Ljubljani, se je rodil leta 1862. in umrl leta 1939 v Ljubljani. Fran Gestrin, pesnik in pisatelj, se je rodil v Ljubljani leta 1865. In umrl leta 1893. Svoje premoženje je zapustil Slovenskemu pisateljskemu društvu. Lipe Haderlap, slovenski pisatelj, je bil nekaj časa urednik pri »Slovencu«, potem pa pri »Miru«, listu za koroške Slovence. Rodil se je v neki vasj na Koroškem leta 1849. Vatroslav Holz, uradnik in potnik banke »Slavije«, se je rodil leta 1844. v Zg. Vr-njanah pri Sv. Trojici in umrl leta 1914. ▼ Ljubljani. Hote je Ml markastaa prav dobro znana v Ljubljani. Bil je velik prijatelj Simona Gregorčiča. Pisal je pod imenom Prostoslav Kretanov. Ivan Hribar, bivši župan ljubljanski, minister bivše Jugoslavije itd. se je rodil v Trzinu pri Ljubljani 1851. leta in umri 1941. v LjuDljani. Njegovo pisateljsko In politično delo je obče znano. Ivan Jenko, profesor, se Je rodil leta 1853., umrl je leta 1891 v Gori zli. V LJubljani je Wl gimnazijski profesor leta 1876—1877. Njegov brat je bjl pesnik Simon Jenko. Luka Jeran, duhovnik, se je rodil leta 1818. v Javorjih v Poljanski dolini ter umri leta 1896. v Ljubljani. Jožef Jerič, duhovnik, se je rodjl leta 1828. v Gradišču pri Stični, umrl je pa leta 1888. v Ljubljani. Jerič je bil veljko let urednik »Slovenca«. Dragotin-Doksov Jesenko, uradnik pri banki »Slaviji«, se je rodil v Ljubljani leta. 1864. in umrl 1. 1902. Josip Jurčič, pesnik, pisatelj ln urednik »Slov. Naroda« se je rodil leta 1444. n? Muljavi, umrl pa 1. 1881 v Ljubljani. Njegovega pogreba se je udeležilo zelo veliko ljudi, posebno mnogo dijakov Nagrobn govor je imel dr. Valentin Zamik. Spominsko ploščo na domu v Muljavi so mu odkrili leta 1882., kjetr je imel ob tej Prilixi govor njegov prijatelj Janko Kersnik. Franc Kadilnik, uradnik pri tv-dkl F. Ks. Souvan, se je rodil leta 1825., v Stan vasi pri Krškem, umrl je leta 1908. v Ljubljani. Anton Koder, poštni uradnik, sc je rodil v Radomljah pri Kamniku leta 1831.. umrl je 1. 191S. v Ljubljani kot upokojen poStni'ravnate .j. Kot poštni uradnik j? služil v Ljubljani leta 1S72.—.1874. *icer pa je služboval izven Kranjske. Janko Kersnik, notar na Brdu pr; Luko-vici, se je rodil leta 1852., umri je leta . ___________t:.:.;..;. Pczzi d'artiglieria neniica catturatt dalle nostre truppe durante un contrattacco sul fronte tunislno — Sovražni topovi, ki so jih uplenile Italijanske čete med nekim protinapadom na tunlškem bojišču 1897. V Ljubljani je bil več let koscipoent pri notarju dr. Zupancu. jflvgen Lian, magistratni svetnik, sc je rodil 1850. v Vipacci, umrl je leta 1930. v Ljubljani. Frančišek Lampe, duhovnik, se je rodil leta 1839. v Zadlogu pri Idrii in umrl leta 1900 v LjubljanL Sodobna kmetijska vprašanja Ljubljana, 1. aprila Deset ovac obleče deset ljudi — ali je to mogoče? V »Kmetovalcu« čitamo: Na cvčjerejo smo pri nas že skoraj pozabili. Toda v današnjih časih ie tudi ovčjereja postala važna pridobitna" panoga, če verjamete ali na — tako piše skrben kmet iz Savinjske doline — v naši domačiji izdelamo z dom& pridelano volno vse, kar potrebuje 10 ljudj na nogavicah, rokavicah, kapicah, volnenih jopicah in suknu za obleke. Povrhu nam dajejo ovce povprečno 1 liter mleka dnevno skozi pol leta. Stroški za prehrano so majlhni v primeri s koristmi. Pa tudi zahtevam po negi in hlevu je pri ovcah lahko ustreči. Vse izdelke iz volne napravimo v h"ši sami ter smo si v ta namen omislili petrebne priprave. Domači izdelki so mnogo boljši in trpežnejši. — Pre-udarimo, ali ne bi kazalo posnemati ta primer. * Kako bomo letos gnojili? Temu vprašanju so v dvojni številki »Kmetovalca«, ki smo jo pravkar prejeli, posvečeni trije članki. Vemo da letos n' na razpolago dovolj umetnih gnojil. Toda kakor skušajo povsod drugod rešiti vprašanje uporabe teh nezadostnih količ;n, kako da bi donašale največje korist5, tako je tudi naša dolžnost ne siamo, da o tem razmišljamo, temveč da po zrelem premisleku tudi preudarno ravnamo. Uvodnik podrobneje razpravlja o umetnih gnoj lih ter daje vrsto koristnih na,petkov. Drug' članek govori o konzerviranju hlev9kega gnoja na njivi, tretji članek pa opisuje priprave za razsfpanje umetnih g-oj:l. Nadaljnji članek govori o napakah pri razkuževanju semena. Daljši pouk s sl kami je posvečen Oranju. Opisani so moderni plugi in njihovi važni deli. Nadalje je opisana uporaba kosilnice pri žetvi. Najpreprostejši dodatek za žetf»v h koslnemu stroju ie žetvena deska. V naših prilikah, kjer imamo mnogo padavin m žito rado polega. je pripor: čl ji vo v?ak<> mur, da si nabavi žetveno desko !n ževveno napravo za odlaganje rokovoti. Ne _ i.. u« m ^ifr, hn mnorV*c> žita po vrtnine. Povprečno se računa, da odrasla oseba pojč letno 60 kg povrtnine. Ker imamo Pri povrtnini velk odpad pri berbi. skladiščenju in kuhanju, moramo računati s stoodstotno večjo proizvodnjo, torej s 120 kg na osebo. Petčlanska družina torej letno potrebuje okrog 600 kg razre povrtn'ne. »Kmetovalec« objavlja podrobnejšo razpredelnico različnih vrst povrtnine na 200 m2. O sadnem drevju mislijo mnogi, da poganja zelo gKbckc korenine. Zato pri saditvi drevja spravijo gnoj globoko pod drevo. To mnenje je zmotno, ker se korenine sadnega drevja razširjajo $fBorba z bogovi44 V zbirki »Dobra knjiga« je te dni izšel ta znani roman danskega pisatelja H. P. Jacobsena. Z njim smo po dolgem času spet dobili zgodovinski roman velikega formata. Dejanje se odigrava v kretsko-mikenski dobi, ki vznikne pred našimi očmi v okviru sončnega in po vinskih trtah vonjajočega Sredozemlja z vsemi barvnimi odtenki svojega davno pozabljenega življenja Pred nami plastično zažive v teku napete vsebine romana običaji in zunanja slika velike kulturne dobe. Iz vsega tega r>a se dviga visoka pesem junaške volje, ki se vselej znova tudi v najbolj obupnih okolnostih postavi po robu usodi. Zgodovinsko vsebino romana prepleta prelepa Ijubavna zgodba med mikenskim kraljevičem Nakaritom in Ariatano, hčerko kretskega kralja Haramada. Prizor za prizorom se vrsti s filmsko naglico, vsebina je tako napeta, da ne moremo odložiti romana. dokler ga ne prečilamo. Glavna vrednost romana pa ni samo v odt:čno nanizanih zapletljajih; pristen pesnik se je tu lotil silne zgodovinske snovi • i. ]o tako živo preoblikoval, da navdaja njegovo delo dih najčudovitejše strasti. Hkratu pa je osnovna misel romana sodobnemu človeku zelo blizu — to je misel, na to. kakšna bo letina in žito, bo mogo^- j človek z mofno V'oljo in neomajnimi tako vedno uporabljati kosiicjco tudi pri žetvi. • Koliko potrebujemo povrtnine? Vrt bomo popolnoma izkoristili, ako vemo, koliko prvrtnine potrebujemo na osebo vse leto in kolika mora b'ti površina, da na njej zraste za družino potrebna mno- načeli lahko podvrže usodo, namesto da bi •e ji vdano uklonil. Knjigo lahko dobite v vseh knjigarnah ali pa v upravi »Jutra« in »Slovenskega naroda«. Proširan izvod velja 10 lir, vezan pa 20 lir. Z znatnim popustom si lahko nabavite knjigo, če se naročite na zbirko »Dobra knjiga«. v gornjem sloju prav plitko pod površino. »Kmetovalec« prikazuje v pcsebcem član-ltu s slikami, kako je treba gnojiti sadnemu drevju. Nadaljnji članek govori o ce-pikah. Kar se oploditve sadnega drevja tiče, ve vsak sadjar da je ta odvisna v glavnem teodčebel. Koliko panjev je pa potrebno za sadovnjake? Navadne se zahtevajo na en hektar sadovnjaka dve ali tri močne čebelne družine. Čim bl'že so panji postavljeni sadnemu drevju, tem več bodo čebele koristile. Najbližja drevesa bodo najbolj popolne oplojena, oddaljenejša bodo včasrh čisto zanemarjena. Zato je dobro, če razdelimo panje na dva do tri mesta v sadovnjaku, kar pa čebelarji neradi sto-rš. čebela nam z opiojenjem sadnega drevja mnogo več k ristj kak»r z donosom medu. Lahko se reče, da Je ta korist desetkrat večja, Iz česar Izhaja, kako važno je čebelarstvo za naprednost sadjarstva. Zelo poučen in prepričevalen je v tej zvez' tudi članek o koristnih pticah in o odpravljanju valilEic. O dolgosti življenja vinske trte. čitamo v »Kmetovalcu«: Naši cepljeni nasad' nazadujejo že po 20 do 30 letih v donosu in vedno več praznih mest najdemo v njih. Zaradi teh nedostatkov se obdelovanje starejših nasadov ne izplača več. Poskušalo se je prazna mesta v vinogradih nanovo nasaoiti, toda iz 'zkustva vemo da kljub vestnemu pcpolnjevanju ne moremo nikoli več doseči količinsko taka obilne letne taker v dob', ko je bil vinograd še mlad. Francozi, ki so dobri vinograd'iki so se navadili, da vinograde po 30 let'h' izkoriščanja izsečejo in nanovo nasade po ponovnem rigolanju. Tudi pri nas se bomo marali sprijazniti s krajšo dobo izkoriščanja vinogradov, če bomo hoteli doseči, da bo vinogradništvo spet doni »o o Iz Srbije Smrt ugledne Celjanke. V Beogradu je umrla dne 20. marca, po daljšem težkem trpljenju gospa Rezi Plavc. soproga trgovca iz Celja. Pokojno je dičila neizmerna volja do dela, a njeno dobro srce jo Je vodilo že v Celju v razna dobrodelna društva, kjer se je vidno odlikovala z ljubeznijo in delom za dobro stvar. V Beogradu je v težkih prilikah z veliko spretnostjo in izkušenostjo vodila kuhinjo restavracije »Srpska kapljica«, ki je zaslovela po svoji solidnosti. Sredi dela jo je pokosila nete-prosna smrt in težko prizadela moža, hčerko in sina. Kako priljubljena je bfla goepa Rezi, je pokazal veličasten pogreb. Ob pretresljivo lepi naši nagrobni pesmi so se v pomladnem soncu poslovili od nje vri, ki so pokojno gospo spoštovali in radi imeli časten ji spomin, preostalim naše so-žal je. Novi predpisi za setev in prodajo sladkorne pese v Srbiji. Da bi se produkcija sladkorne pese čim bolj dvignila, je cen-tnaila za sladkor Izdala nove predpise glede setve Jn prodajo sladkorne pese. Predpisi vsebujejo predvsem določbo, da vsak pridelavec sladkorne pese postane član sladkorne centrale; dalje da aa vsakih 100 kg sladkorne pese, ki jo odda, dobi poleg odkupnine tudi še po 1 kg šlalkorja, dočim je dosedaj za vsak posejani hektar dobil 30 kg, kar je dalo za loO kg pese komaj okrog 200 gramov sladkorja. Tudi je s to naredbo zaibranjena prodaja semenja in listja sladkorne pese. Kmetijske knjižnice in čitalnice. Da bi se narodna prosveta v pogledu kmetijskega gospodarstva v Srbiji čim bolj poglobila, Je ministrstvo za kmetijstvo sklenilo osnovati večje število knjižnic z izključno kmetijsko - gospodarskimi knjigami. Od dveh zaiožb je pokupilo okrog 50.000 takšnih knjig, v ministrstvu samem pa jih je tudi okrog 5.000. Ustanovilo bo osrednje kmetijske knjižnice pri vseh kmetijskih inšpektoratih v okrožnih načelstvih, dalje tudi pri vseh sreskih kmetijskih referentih ter pri raznih kmetijskih zadrugah. Tudi vsak rajonski ekonom bo dobil maio knjižnico za izposojanje kmetom. Takšnih knjižnic bo zaenkrat ustanovljenih okrog 200. Moderno urejen filmski atelje v Beograda. Poskus akrobata Aleksiča, ki je v zvezi z nekaterimi prijatelji osramotil vsa filmska podjetja v Srbiji in z velikimi žrtvami ustvaril prvi originalni zvočni srbeti film »Nedolžnost brez zaščite«, ki ga je '.oslej gledalo že 6O.OO0 gledalcev, je spodbudil dolgoletnega filmskega operaterja in lastnika filmskega podjetja Osvtt-film Stevana Mšškoviča, da je uredil moderno opremljen filmski atelje, ki naj ustvari domači film. Kot drugi domači zvočni film bo v tem ateljeju nastal »Eido«, po znani Veselinovičevi igri Priprave so v teku. Sprememba krajevnih imen v Banatn. Minister za notranje zadeve je na predlog okrožnega načelnika banatskega okrožja odločil, da se spremene imena sledečih krajev v Banatu. Kraljevičevo v FramzfeJd, Hajdučica v Haideschiitz, Sečanj v Peters-heim, Kurčanin v Rudolfsgrad, šupljaja ▼ Stefansfeld. Kupujte svoje potrebščine pri naših oglaševalcih! KULTURNI PREGLED Razstava del Saše šantla (Ob šestdesetletnici 1883—1943) Danes, ko so se ekstremi tudi v upodabljajoči umetnosti malo da ne izravnali in ko je utihnilo nekoč tako hrupno razpoloženje tudi v slikarstvu, je treznejša in mirnejša presoja položaja znova primaknila lepotnemu občutju naše dobe skupino onih umetnikov, ki jih je dolga desetletja prekašal tako po kvaliteti kakor tudi po razvojni važnosti pomembnejši impresionizem in tabor novejše moderne. Saša Š a n t e 1, eden naših najplodovitej-ših in najizrazitejših umetnikov iz velike dobe nastajanja sodobnega slovenskega slikarstva, je ob svoji šestdesetletnici priredil v Jakopičevem paviljonu obsežno razstavo svojih del, ob katerih se naša javnost s hvaležnostjo spominja neumornih prizadevanj enega najuspešnejših pr-voboriteljev naše slikarske kulture. Retrospektivni pregled mojstrovega oeuvra obsega okrog 290 del, oljnih slik, akvarelov, risb, lesorezov in radirank, počenši od zgodnje goriške in dunajske dobe pa do zadnjega leta 1942/43. Saša Santel, profesor na Srednji tehniški šoli, je študiral prva leta našega stoletja na Dunaju, kjer sta se prav tedaj uveljavila »Secesija« in impresionistični »Hagenbund«. Kolonija naših dunajskih študentov umetnosti se ni toliko ogrevala za pojav secesije kot mnogo bolj za dekorativne folklorne težnje v obliki onega skromnega in umerjenega realizma, ki se je v drugih umetnostnih središčih, vsaj v mladini, že deloma preživel Važno težišče tedanje dunajske generacije je bila še vedno romantično ilustrativna risba, ki je pospeševala tudi prj naših slikarjih izrazito grafične težnje (primeriaj poleg šantla tudi G. Birollo. M. Gc-rcHja in celo najbolj slikarski temperament med temi, šestdesetletnika pred 2 letoma Frana Kle-menčiča). Tako si je našs »Vesna« '.1*03) v nasprotju s »Savanj« (Miethke. Ib04) le upravičeno lastila področje grafike m umetnostnoobrtne panoge. Ves nadaijm razvoj omenjene skupine naših slikarjev-grafikov temelji na miselnost, ki je tedaj obvladala pretežni dei dunajskega umetniškega življenja, deloma tudi Prago in Varšavo. Na razpotju stremljenj slovenskega modernega slikarstva pa gre posebna zasluga baš temu krogu ilustratorjev in risarjev za uveljavljenje domačih ilu-stracijskih proizvodov in tehnično originalne grafike, ki jo je naša javnost prvič spoznavala tako na razstavah kakor tudi v vedno bolj pogosto priobčenih ilustra-cijskih prilogah naših revij, bolj redko pa zaenkrat še na polju ilustrirane knjige. Najstarejše razstavljeno oljnato delo »Študija starke« (o. 1905) kaže izrazito široko barvno tehniko in vpliv impresionistične šole, vendar je omenjeni primer iz časa pred 1914 osamel. Ze naslednja kompozicija »Uspavanke«, interieura s starko pri peči in z zibelko, je le dve leti mlajša (1916) in vendarle že tipična za kasnejšo obravnavo realističnega detajla in za gladkost lokalnega kolorita. Po lepi povezanosti modrine, svetlobni tonaliteti in intimnosti razpoloženja, ki ga izliva pogled v poglobljeni prostor, lahko štejemo omenjeno delo med najboljša na razstavi Zal pogrešamo še mnogo drugih dobrih del, ki jih je umetnik ustvaril v tem času. Kot dokument svojega časa je spregovorila tudi sfinga svojo »Misel o večnosti«, secesionistični motiv iz 1. 1920 Značilna za zgodnji krajinsk: kolorit je vsekakor slika »Vodnikovega trga« (1924). Pestrost snovnega motiva je privabila slikarja tudi na vseh kasnejših delih, v svetlobi in barvi pa se prilagaja predvsem snovnemu in manj barvnemu razpoloženju, ki je tako vezano bolj na predmet. Značilne so v tem pogledu slikarjeve panorame (»Ljubljana«. »Metlika«. »Celje«) Izredno občutene pa so najnoveiše krajinske slike, na pr. »Jesenski motiv«, »Pozna jesen v Mestnem logu« ali »Bičevje v Ljubljani«. Posebno ljubezen in ?krb je posvetil šan-tel tudi interieurom in tihožitju, panogi, kjer se izživlja v celot kot sl:kar intimnih lepot, poetične prisrčnosti m domačnosti. Nenavadno sveža je »Podoba slikarja M. Šubica« (1842), tudi lirični trio »Dumkyja« zveni med najboljšimi deli zadnje dobe. Podobne kvalitete se oglašajo tudi v »Mladih goslarjihs, »Mladih kovačih«, v »Velenjskem lončarju«. Kot portretist se umetnik izraža manj s\robodno. izvzel bi le sveže in prikupne portretne študije za sliko »Slovenski skladatelji«, k je tudi sama razstavljena z vsem svojim dekorativno reprezentativnim formatom, pokrivaj oči m eno samo steno glavne dvorane. Dobra je tudi »Podoba soproge I.; posebej pa bj omenil ob koncu po eno izmed krajinskih del »Trnovo pozimi«, izmed in-terieurov »Pri starinarju« in med tihožitji »Sočivje«. Santlovo umetniško zmogljivost izraža razstavljena grafika nedvomno v najboljši luči V takem gradivu je marljivi mojster na višku (št. 118, 120a, 128, 130, 136, 139, 143, 154, 155, 174 — le bežno iz obilice radirank!) Ploščati lesorez prinaša po večini portrete, iz popotne beležnice pa izvirajo predvsem akvareli (»Motiv iz Milana«, »Marseille« »Kraljeviča«. »Dekle s kitaro«). Bogato poučno, dasi ob današnjih prilikah težje zložljivo razstavo, ki daje od vseh dosedanjih najboljši vpogled v Santlovo življenjsko delo, zaključujeta obsežna cikla portretov »Slovenskih skladateljev« in slovenskih ljudskih noš. Umetniku, slikarju in skladatelju prof. Saši Šantlu želimo še mnogo srečnih let v uspešnem ustvarjanju, priznanju in zadovoljstvu! F. S. Jacques de Lacretelle Oseka na pariškem knjižnem trgu je poživila založniško delo v nekaterih izven-francoskih središčih. V Rousseaujevi in Amielovi Ženevi je izšlo v zadnjih letih več knjig znanih francoskih avtorjev. A tu ne gre za načelno emigracijo v smislu Koblenza ali Hugoja, čeprav je v Lacre-ielleovem idejnem eklekticizmu medel odsev obojne tradicije francoskega duha. Jacques de Lacretelle je eden tistih članov Akademije, ki jih v svetu ne poznajo mnogo, in katerih spisi so tudi v njihovi domovini bolj zadeva literarnih ljubiteljev. Najvišje kulturno odlikovanje si je bil pridobil z več kot desetimi knjigami leposlovne in esejistične vsebine, v katerih pa ni presenečal niti z novimi mislimi niti s kakšno bistveno oblikovno obogatitvijo literarne umetnosti. Pod melanholičnim naslovom »L'Heure qui change« — še otožnejšega se je spomnil Carco: No-stalgie de Pariš — je zdaj zbral serijo člankov, ki so značilni primeri francoske literarne publicistike. Prvi del, Heures de lecture. je posvečen komentarju dela pisateljevih sodobnikov in nekaterih starejših. Najprej se pisec hvaležno pokloni knjigam, spremljevalkam njegovega življenja in lepo označi razmerje med starostnimi dobami in čtivom. Slede kramljanja o avtorjih, v njih nam L. z nevarnim pretiravanjem vljudnosti, ki pogosto zabriše še poslednje pointe, podaja priložnostne ' portrete. S peresom apologista govori o Duhamelu, v čigar pisanju vidi združeno izročilo in sedanjost, elito in ljudstvo in odpor zoper doktrinarstvo. Lepe in prijateljske so besede o Mauriacu. R. Martinu du Gardu, Mauroisu, Thauraudih v Španiji itd. Simpatične so vrste o daljnih sestrah Bronte. Kočljivo vprašanje, ki je vzbudilo nekoč toliko hrupa, Gide in ko- munizem, rešuje L. dobrohotno in s Sar« mom svetovljana: Vsem, ki so se tako neusmiljeno ogrevali za in proti, očita nesporazum, izvirajoč iz nepoznan ja Gidea, njegovega življenja ln dela. Tako mlačno obravnavanje vitalnih vpAšanj našega časa seveda ne priča o visokem čutu intelektualne odgovornosti. Pod zaglavjem In-stants quotidiens so ponatisnjene kratka causerieje, vzorci pariškega žurnalizma polpretekle dobe, ki je znal svojo brez-idejnost tako spretno skrivati za variacijami kozmopolitizma. Oddelek Heures de voyage nudi tri razmišljanja o tujini. Najzanimivejši je poslednji del. Le moment present, ki združuje sestavke, napisane po junijski katastrofi 1940. V drobnem članku L'unique chose necessaire, ki obravnava domovino v žalosti, je strnil L. misli in občutja, ki dajejo vrednost vsej knjigi B. SL Vladisiav Kušaa Leta 1937. izišla pesniška zbirka »Po-nočne Ispovijestl« je jasno določila mesto, ki ga zavzema v hrvatski liriki Vladislav K u š a n, tenkočutni estet in llkovnoumet-nostni kritik, pisec pred avema letoma i»-išle podnetne esejske knjige »Ars et Artt-fex«. Tudi pred meseci objavljala tretja pesniška zbirka »Začarane tnitne« ne spreminja bistvenih potez v profilu Kušanove pesniške osebnosti. Ostal je slej ko prej pesnik rahlega, prefinjenega liričnega izraza. močno dovzeten za tisto magično zrcaljenje poezije, v katerem so pokazaU mojstrstvo francoski simboliki Kušanovi nedvomni vzorniki; za poezijo, ki združuje občutje muzikalno dojetega drhtenja e slikarskimi podobami in prividi. Kušan je pesnik dualictičnega pogleda na svet: v njegovi liriki se ostro odražata svet telesnih pojavov, izražen zlasti v poudarjenih čutnih predstavah, in subtjlM Kronika • Umrl Je general Del Be. Iz Firenze poročajo, ^a je umrl armadni general Giu-seppe Del Re. Generalu, ki se je izkazal v svetovni vojni 1915—18, je bilo 69 let. • Zlata k°lajna za generala Franca. General Franco je sprejel v Madridu te dni člane madridskega mestnega sveta, ki so mu izročili zlato kolajno hvaležnosti za osvobojen je Madrida. * Smrt na bojišču. Dne 16. decembra 1942 je padel na ruskem bojišču Antonio Caradonna iz Triesta. 2e prej je padel na Atlantiku junaške smrti za domovino njegov brat Alfoiiso Ciradonna. Dne 31. oktobra lanskega leta jo požela smrt v bitki pil Ei Alarneinr Lur-iana Kaiserja iz Triesta BL1 je član GILa ter je pripadal moto- .strani iiviziji »Littorio«. •t povratek savojske konjenice z vzhodnega bojišča. Iz Milana poročajo, da se jo vrnila tjakaj z ruskega bojišča stinda ta rfivojske konjenice, ki je bila na postaji sprejeta od predstavnikov vojske in milice. Bil je navzoč tudi Turistki grof, ki je izrekel poveljniku savojskLh konjenikov prisrčno dobrodošlico. Povratn ici s fronte so navdušeno vzkliknili Duceju. * Pogreb kardinala Pellegr ncttija. Iz Rima poročajo, da je bil pogreb kardinala Peilegrinettija, ki je umrl na kiruiški kliniki v Rimu, v četrtek dopoldne iz cerkve sv. Ignacija. * Izredno dodeljevanje krOmpTia v apr-lu. Minister za poljedelstvo in gozdove je določil, da se bo v italijanskih mestih za mesec april dodeljevalo po 5 kg krompirja na osebo. ♦ Mezga iz rabarbare. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdove je izdalo uredbo, ki ureja ceno posameznih mezg. Mezga iz rabarbare se sme prodajati na drobno po najvišji ceni 15.40 lir. GLEDALIŠČE DRAMA Sobota, 3. aprila, ob 17.30. Jesen. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Nedelja. 4. aprila, ob 14: Sneguljč»ca. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ob 17.30: Prava ljubezen. Izven. Cene od 20 lir navzdol. Gherardo Gherardi: »jesen.« Igra v treh dejanjih. Osebe: dr. Riccardo — VI. Skrbisnšek, Gregorio — P. Kovič, Teresa — Nablocka Putjata, Giuditta — Sancino-va, Stefano — Nakerst, Carlo — Brezigar, Mano — Raztresen, Lena — Simčičeva., Maria — Remčeva, Giulia — Gabrijelčiče-va, Attilio — Verdcnik. Rež'ser: prof. O. gest. Mladinska predstava P. Goljeve »S«e-guljčlce« bo v nedeljo. Opozarjamo na ponovitev priljubljene otroške pravljice, v kateri nastopajo poleg Sneguljč'če, kraljeviča, zlobne kraljice in sedmih palčkev še zabavna tolovaja Frice in Frače, lovec in dvorni maršal. Salonska komedija, ki jo je nazval pisatelj R. Bracoo »dialog v treh dejan,ph«ic, ima naslov »Prava ljubezen«. V njem jc opisal zgodfoo mladega para. Glavni vlogi igrata V. Juvancva in Jan, natakarja — Verdonik krčmarico — Kraljeva in šoferja — Košič. Režiser: J. Kovič. OPERA Sobota. 3. aprila, ob 17: Evgenij OnJegin. Red B Nedelja. 4. aprila, ob 16: Janko in Metka. Izven Cene od 28 lir navzdoL * P. I. Čajkovski: »Evgfnij Onjegin«. Lirična opera v sedmih slikah. Osebe: Lari-na — Poličeva, Tatjana — Vidalijeva, Olga — Golobova, Filipjevna — B. Stritarjeva, Onjegin — Janko, Lenski — Sladoljev, Stotn'k — škrabar, Triquet — B. Sancin. Gremin — Lupša, Zarecki — Dotničar, sluga — Mancin. Dirigent: N. štritef, režija in scena: C. Debevec, zborovodja: R. Sjmo-nit', koreograf: inž.' P. Golo vin. E. Humperdinck: »Janko in Metka«. — Pravljična opera v treh dejanjih. Osebe: oče — Delničar, mati Stritarjeva, Janko — Golobova, Metka — Mlejnikova, Hrusta j — baba — Poličeva, Trosi — možek — Barb:čeva, Rosi — možek — Urbanova. Dirigent: N. Stritof režija in scena: C. Debevec, zborovodja:' R. Simoniti, koreograf: inž. P. Golcv-n. * Laž in resnica o generalu Lbrenrfniju. Italijanski listi poročajo, da Je izšla v Londonu knjiga Angleža G. L. Steera o abeslnski vojni. V knjigi pojasnjuje pisec, kako se je sngledka propaganda poslužila laži, ko je vzela na muho generala Lcrcn-zinija. Angleži so naslikali Loraizinija kot divjaka, ki je zbežsil iz Agordata ter zapustil svoje čete. Steer pravi, da je vse, kar so Angleži pisali o generalu Lorenzi-niju, laž, ki se jim je zdela potrebna zaradi propgande. V resnici je bil general Lorenzini pogumen mež, ki ga je dičilo junaštvo. Bil je tipičen predstavnik stare oficirske garde, ki so ga vojaki spoštovali in ljubili. Lorenzini se je moral v Agvrdatu umakniti Z3iudi tega, ker je imel proti sebi mnogo močnejšega sovražnika. V Cherenu se je boril na čelu svojih čet ter je smrtno zalet padel na bojišču. * Vesti za rojake iz severne Afrike. Iz Rima poročajo, da pripravlja E1AR posebno o Ida jo domačih vesti Iz severne Afrike. Vesti se bodo oddajale pod na3 ovom •>Domače novice« počenš. z mesecem aprilom. * Izredna prodaja šivalnih strojev. Ministrstvo za korpoiaciije v Rimu je dovolilo prodajo gotovega števila šivalnih st ojev, ki ni30 tipizirani. Šivalni stroji te vrste pa se smejo prodajati samo društvom ženskih fašijev, vojaškim krojačnicam ter kmetijskim zadrugam. Stroj ne sme veljati več kakor 2.500 lir. * Sestanek pisateljev iz Julijske Benečije. V soboto 3. aprila bo v Triestu sestanek pisateljev iz Julijske Benečije. Pisatelj Remigi Marini bo na sestanku govoril o liteiatih mesta Trieste. Na drugih sestankih bodo obravnavali literarno de o v provincah Zari in Dalmaziji ter v mestih Gorizia, Fiume in Pola. * Važno za vsakogar sedaj in v bodoče je znanje strojepisja. Nov: dnevni in večerni tečaj: prično 2. in 3. aprila Specialna strojepisna šola: Največja moderna stroje-pisnica, raznovrstni stroji, desetprstna učna met;da! Pouk dopoldne, popoldne al' zvečer po želji obiskovalcev. Zahtevajte prospekt: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavoda. Domobranska 15. IZ LJUBLJANE u— Nov grob. V častitljivi starosti 90 let je za vedno zapustila svojce vdova po šolskem ravnatelju ga. Marija £rnagojeva. K večnemu počitku bodo drago pokojnico spremili v soboto ob pol 15. iz kapele sv. Andreja na Žalah na pokopal šče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje! u— Smrt ene najstarejših Ljubljančank. Kakor smo na kratko že zabeležili, je umrla v visold starosti 97 let v svojem stanovanju v Florjanski ulici 39 ga. Pavlina R e c k n a g e ' - P i b r o u č e v a, ki je bila svoj čas lastnica trgovine s klobuki na Mestnem trgu poleg magistrata. Bila je izobražena žena. Sestra pokojne gospe, Justina, je umrla pred dvorna let >rr>a v starosti 92 let.S smrtjo ge. Recknaglove sc ja spet razredčila vrsta najstarejših Ljubljančank. Blag ji spomin! u— Spet se je zjasnilo nebo. Tudi po tako ugodni zimi, kakršna je bila letošnja, ki nam je darovala obilo sonca v februarju in marcu, se pričenja prava pomlad šele v aprilu. Res je sicer, da 1. april rad marsikoga potegne in nas je tudi letos nekoliko presenetil z nestanovitnim vremenom, zato pa nam je takoj drugi dan spet očist'1 ozračje. Nad Ljubljano se spet razpenja sinje nebo in sonce se veselj prebujene prirode. Hvaležni bomo aprilu za senčno vreme, pa tudi nalivov mu ne bomo zamerili. Zemlja je še vedno potrebna moče — brez nje ni zelenja ne zorenja ne hrane. V ostalem pa vemo, da bo aprilov naslednik maj, ki je toliko opevam kot mesec sladkobne ljubezni, prinesel še to jn on> nevšečnost. Dnevi so prijetni, ker se ozračje po dežju ni ohlad;lo, marveč samo osvežilo. V četrtek čez dan. ko je nagajal tudi veter, smo imeli 15.1- stop. C. Včerajšnjo jutro je bilo precej hladnejše od prejšnjih, vendar se je živo srebro vzdržalo na b stop. C. Kljub vedrini pa napovedovalec vremena v Zvezdi trdovratno prerokuje dež. u— Za sobotno »n nedeljsko razvedrilo vam bo kakor nalašč dobrodošla velika križanka, ki jo tudi v najnovejši številki prinaša »Domovina«. Velike križanke v »Domovini«, ki jih lahko rešujete ves te- svet čistih duševnih doživljanj; le-ta drhti nad voo, ponekod kar naturalistično izbrano snovjo njegove poezije in jo spreminja v blesk pesniških simbolov. Pesniška kultura in duhovno-stvarjalna volja sta v Kušanu močnejša od instinktivne narave njegovega pesniškega daru. Kušan je predvsem estetsko doživljajoč in intelektualno dojemajoč človek, ki čuti potrebo, da svoje ne ravno napadalne emocije spreminja bodisi v poezijo bodisi v prodorno, za hrvatsko umetnostno kulturo rodovitno zanimanje za upodabljajočo umetnost. Kot esejist je Kušan pesnik, kot pesnik na hipe esejist. Njegova knjiga »Začarane tmine«, Iti jo je izdal Pododbor Matice Hrvatske v Zagrebu, je razdeljena v dva dela, katerih prvi obsega liriko v vezani, drugi pa v nevezani besedi. Primerjava med obema cbljkama Kušanove poezije — in v tem vsaj zdaleč spominja na Baudelaira — ne kaže bistvenih razlik v intenziteti pesniškega doživljanja: v stihih prav kakor v prozi, v utesnjenem toku in v sproščenem, širokem ritmu svobodne besede, je Kušan isti v svojem odnosu do poezije in v svojem izražanju pesniških dožitkov. Ce se spomnimo Kušanove lirike v zbirki »Pemočne ispovi jesti« in jo primerjamo z najnovejšo knjigo, vidimo, da se Je v glavnem spremenil samo ton njegovih pesmi, ki kažejo v novi zbirki bolj melanholično in resignirano noto. Uživanje in odpoved s? kontrastirata tako kakor telesna stvarnost in duhovna subtilnost, ki se ne-nehoma borita in prepletata med seboj. »Labirint srca« — to je zbirka dvajsetih pesmi; »Pjesme koje se ne pjevaju«, pa štejejo petindvajset pesmi v prozi. Med vezano besedo sta posebno značilni »Ba- ------------■rivota« in »Balade d ca Noctambules«. Slednja Je posvečena »čudežnemu mestu ob Sejni, ki me Je naučilo ljubiti življenje«. Pesnik venomer čuti korak časa, ki ga oddaljuje nekdanjim zanosom in iluzijam: a zdaj hodimo, prijatelj, mračni po brezupni cesti, v duši rasto nam nemiri, bolni thtč spomini ... In v grozni pesmi »Vrijeme« (Cas) se pesnik vprašuje: čemu so me vrgli v to besno strujo brez eraja in konca, da me zibrje nosi v svojem ar zlem objemu? Pesem minljivosti in mračno besedo krvi slutim zamolklo v sebi kakor žalosten šum NI mi žal bridkih opojnosti in ne norega upora želja, zakaj na dnu vsega je utrujenost. Nad strehami otožno jokajo vetrovi m šumi jesenski dež, v živem mesu ugašajo poslednji zanosi: ničesar nI več. In tako Čas jadra tja, kamor nI vrnitve, a ne vem, kam me vodi. Zaman vzdihujem po snu in pomlrjenju, jaz, ki sem suženj neumljivega gibanja m del čudežne naglice. Ob sveči listam po knjigah, ki sem jih močno ljubil in stokrat preklel. V stiskali se učim težavne modrosti trpljenja in zakona presvetle bolesti. Zapisujem si znake usode in nje besede — skrivnostne, stare, indijske in brahmanske. Morda mi bo kdo med dvema postajama večnosti s poljubom zrosil ustne in vzljubil moje ubogo srce, preden bo nesmiselno zgorelo v ognju brezumnostl. O, ko bi se mogel kakor moja ura nemo posmehovati času; njeni kazalci stoje nepremično ali se gibljejo ln kažejo napak... Naš jezik Jezikovna paša 81. cist — nečist zrak. »Živela Je noč in dan v umazanem zraku«; »zrak mara biti popolnoma čist.« Drugi stavek je pravilen. Nasprotje Čistosti zraka ni njegova umazanost, ampak r dem, čeprav niso težavne, Zbujajo zasluženo pozornost med križankarji v Ljubljani in na deželi. Razen tega naj povemo, da je v »Domovini * pravkar začela izhajati domača zgodovinska povest iz turških časov »Hči viteza z Rojskega gradu«. V podlistku pa je objavljena znamenita povest Viktorja H u g o j a »Jetnikova usoda« (»Claude Gueux«), ki se bo prihodnjič končala. Razen tega jc obilo zabavnega in poučnega drobiža. Domovinam je najcenejši slovenski tednik, izvod stane 60 sto-tink. u— Na koncertu vi°Iin»koga virtuoza G. Oionipija bcimo slišali dvoje velikih del iz italijanske klasične violinske literature. Najprej je na sporedu Vivaidijev Koncert v D-duru. Vivaldi je del:val v začetku IS. stoletja ter uživa sloves najplodovitej^ega skladatelja jn najspretr. ejšega violinista svoje dobe. Ker se je pomen: š 1. n: nastopil kariere violinskega virtucza, tembolj pa je bil plodovit kot skladatelj in slov't kot viol nsk! pedagog. Mnogo je deloval tudi kot dirigent. Napisal je 40 oper ki pa se njso ohranile, in nebroj skladb za instrumentalno glasbo in predvsem za rkester. Zaključen bo Ciompijev koncert s Pogani-nijevo skladbo: Utrinki. Paganini je raj-svetlejša zvezda med violinskimi virtuozi vseh n?iodov m o!ob Med italijanskimi mojstri je bi zadnji iz dolge verjge nepozabnih umetnik v, ki so odIoči'r<-> vplivali na violinsko :grc, kak-or tudj r a kompozicije, k; so napisane za ta instrument. P.i-ganini je bil odličen skladatelj š? bo! odličen pa viclinskj virtuoz ki je v pravem tr umfu rretotovai vso Evr po P- leg te.i drveh skladateljev bo izvajal virtuoz Ciom-pi še Beethovnovo Kreutzerje^o sonato ter po eno skladbo Bacha. Chopina PrH cipa m Scarlatesca. Na klavirju bo spremljal umetnika mojster Franko Venganti. Koncert bo v ponedeljek 5 t m. oh no' 7 zvečer v vel ki filhtrmonični dvorani. Na koncert opozarjamo u— Strojepisni tečaji — i\<>\i enO-, dvo-in trimesečni dnevni in večerni — prično 2 in 3. pprla. Specialna strojepisna šola: nalvočVj modema strojepia~iC3, raznovrstni stroji, desetprstna učna metoda Pen-; dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Učaina zmerna. Prijave, info.r-mac';;e dnevno. Zahtevajte prospekt: Trgovsko učlišče »Christofov učni zav°d«, DomObrar.ska 15. »i— Jutri zvečer točno ob pol 7 bo prjče-tek solisfčnega koncerta v franč škanski cerkvi. Zanimanje za koncert je veliko, saj ga prirejajo zelo sposobni ljudje, javnosti znanj vsaj po svojih izvajanj h, te ne že po 'menih. Orgelske spremljave fr. Kanizija pri božjih službah v frančiškanski cerkvi lam pričajo, da bomo na koncertu slišali še toliko bodj ubrano 'gro. u— Naznanite sobe! Mestno županstvo še vedno nujno potrebuje, zlasti v sredin: mesta, več čedno opremljenih sob za nastanitev ofeirjev in uradnikov. Kci rkoii ima kako primerno sobo, naj jo takoj na-zn?n! mestremu odpravništvu v sobi številka 23 v HI. nadstropju magistratnega poslopja zi Rohbovim vdnjakom. u— Za Obdelovanje namenjena mestna zemljišča so oddana do zadnje parcele in mestna občina nima več nobenega svet v na razpolago za oddajo. Zato opozarjamo interesente, naj zaradi d delitve sveta n? prihajajo več v gosrpodarski urad, ker bi h'la vsaka taka vloga brez pomena m uspeha. u— jc-zikovni tečaji tujih .jezikrtv — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2, prično v ponedeljek 5. aprla. Pc.uk v začetnem, nadaljevalnem in konverzacijekem oddelku vod jo dip'ob!ač.lo in v d pol- danskih urah je je-l pršiti r..hel dež. Vendar je burja kmalu raz gnala oblake in tako dež ni spral s ce->t niti p ah i. k\i šele diobo namočil izsušeno zemljo. V nedeljo je kljub m^-Cremu jugu vos i.-m p.i-jetno sijalo pomladansko sonce V n- či na ponedeljek pa je z;ačni tlak p pustil in pričelo je deževati. Leževalo je ves ponedeljek in šele proti večeru ponehalo Mo-,--na burja je v torek razprf-i a oblake in v sredo je toplo pomladen- ko s<>nce ponovno zavladalo na Dolenjskem. Maksimalna temperatura je znašala 16.7 st pir.j Dež je do uobra zmcčil vrhnjo plaši, zemlje in v terek se je vse Dolenjsko prebudilo v novi zeleni barvi, saj dosedanja suša ni daia travnikom onega prijetnega pomla-ianskega zelenila. n— Siaro mestno I ce. Novomeški glavni trg je znan kot najlepši kranjski trg in ga umetnostni zgodovinarji ne imerjuje;o zaman tip bogatega srednjeveškega trgi. V sejanjem stolet /j p; je novomeški t: g izgubil večino onih svojih značilnosti, na krAe.e so bili novomeški meočani vedno najbolj ponosni: aikide. Le Bergmanova hiia ni Glavnim trgu je še vedno ohranila to značilnost. Te dni pa 90 se pri prezidavi Oer; :zko"e hiše ponovno prikazale arkade. Ko so delavci vzeli iz stene okvir trgovinskih vrat in izložbenega okna. se je pokazal prvi lok nekdani h arkad, dočim je drugi lok prav lobro viden pod ometom nad glavnimi h'§nimi vrati. Arkade so si hodili Novomeščani vse dneve c-gle-! dovat ir. občudovat, škoda, da ni n kogar, ki bi preprečil. e'a se arkade kar na slepo podirajo ter tako uničujejo s', ari zgodovinski spornem ki. Razne naravnost neokusne prezidave hiš so že itak lo dobra spremenile licc novomeškega trga in skrajni čas je, da se vsaj hiše, ki so ohranile s svojimi strmimi in visokimi streliami svojo tipično srednjeveško gradnjo, ohranijo in zaščitijo kot kulturni spomeniki dolenjske metropole. Z Gasilskega O Umetnostni in obrtniški ra^tavi v Kamniku poroča gorenjski tedmk: Razstava zgovorno priča o stvariteljski moči prebivalstva kamniškega okrožja. V prvem prostoru je manufakturno blago, klobuki, izielki tovarne za tr-ake v Mengšu, dežniki ln šivilski izdelki. Drugi razstavni prostor zavzema papirna tovarna Bonač; prikazuje vse stroje za izdelovanje paparv. obvez in vate. železninarstvo razstavljajo tovarna Titan (posoda), bratje Hočevar, Fric Thale in klepar Sever. — V umetniškem oldelku razstavljajo Koželj, Cuderrr.an, dr. Dovjak, Jerina, ki je o-benem modelar, rezbarji in kiparji Horvat, Kordeš, Boje in umetniški kovač VarV»it keranvko pa šnabol. Baltezar & m i del jo razstavil omaro z raznimi gcel li, Sadnikar pa cinkaste vrče iz svoje znane zbirke. Razstave t« je udeležila tudi kmetijska zadruga kjer sta med drugimi zastopana tvrdka Eta in vrtnar Lap. Na koncu pritegne pozornost vinska poku.šnja. Smrt na fronti. Na vzhodn frontj ny padli naslednji koroški rojaki: 23 letnj lin ž. elektr. Hubert H.arnof, edinec svojih staršev, dr. meti. Kari Piiilen, višji zdrr.vn k pri letalsLvu, 30 ietni planinski Jovec Gustav K-schier 32 lebn p onir Jožrif Traar, 23 letni r.addešetn k Friderik Kriege) podčastnik Ernest Mulle, grenadir Franc Pez-devšek. 21 letni tepn čar R bert Andreaš in 35 letni podčastnik Friderik Dann. V Severni Afr ki je padel 22 letni planinski lovec Lojze Unte-welz. bivši mladinski vodja iz Beljaka, ki je bjl večkrat odl ko-van. V Bohinjski Bistrici je bil sklican ženski sestanek v dvorani kina. Okrožna vo-d'teljica Iz Radovljice je govorila o nalogah in zadržanju gorenjsk h žen, okrožna mladinska voditeljica pa Je zbarla pnglase za mladinsko skupino ženske organizacije. V Smledniku je umrla Jožefa Konjarje-va. Vod teljica mladinske skupine se je od nje p slovila ob grobu, pel je dekliški zbor. Nadalje je umrl organizacijski vodja krajevne skupine Rudolf Malus. Položena sta bila venca okrožnega jn krajevnega vodje. Slednji jc tudi govoril ob grobu. — Slovesno je bilo spet sprejetih blizu sto članov v koroško domovinsko zvezo, žerstvo je imelo nedavno svoj 8. kuharski tečaj. prvi živin°rejskl dan na Koroškem. Koroška deželna kreditna zveza je priredila na Kuhai jevem dvorcu pri Celovcu prvi koroški ž!v:rorejski dan. Deželni oddelni v dnja Rainer je poročal o živinoreji na Koi-oškem, ki mora dajati čim boljše živali. Državni kmetijski svetnik dr. Weiss iz Beilina je predava! o južno-nemšk: ži-v nore j i zdaj in po vojni. Nato je koroški kmetjjsk voločbe, ki veljajo na istalem štajerskem, se celotno razširjajo na spodnjdro besedo bo imel urednik »Doma in sveta« in kulturni urednik »Slovenca« dr. Tine Deb»-Ijak, nakar bodo brali iz svojih del Ježa Dular, Janez J & 1 e n. Stanko Kociper (v zastopstvu), Jože Krivec in Severni šali. Prireditev bo gotovo vzbudila z.i/-nimanje prijateljev domačega slovstva. to pred veliko nočjo izide med drugimi novimi knjigami obsežen, krasno ilustriran Umetniški zbornik (Bibliofilska založba) s slikami vseh sodbnih slovenskih umetnikov in z raznimi razpravami in članki, — Ista založba bo izdala v lepi opremi novo prevodno-pesniško delo Alojzija Gradnika »Sodobna španska lirika«, opremljeno z ilustracijami M;he Maleša in z uvodnim esejem o španski poeziji iz peresa B. Borka. — V založbi »Dobre knjige« izide prvi del velikega romana iz sod°bne Indije Lou-isa Bromfj-elda »Deževje«. — Knjigarna Tiskovne zadruge bo objavila Se te dni temeljito delo prof. F. Siča »Knjigovodstvo«. — Dot!skani sta bibli; filska izdaja povesti Janka Kača »Na novinah« z njegovo avtobiografsko »Iz mojega življenja«. — Prav tako so v tisku nekatere mladinsk« knjige (Mara Tavčarjeva, Gustav Strniša). — Pred veliko nočjo izide tudi revija »Dom in svet« v obliki zbornika na 10 tiskovnih po Lah, prav take bo izšla nova, bogato ilustrirana številka »Umetnosti«, ki bo delo ma posvečena spominu slikarja Ivana Vav-potiča. O Vavpotiču iz;de — tudi še pred veliko nočjo — v zvezi z otvoritvijo nje* gove razstave v Jak- pičevem paviljonu ilustrirana - ^»rafija iz peresa kr tika de. F. fiijan«. _ »JUTRO« št. 75 Sobota, 3. IV. 1943-XXI Sluh pri živalih Z vso gotovostjo dognati, da kaka živai sliši, to je, da zaznava zvcke kot take, je jako težavno, če se žival odzove zvoku s kakšno kretnjo, s tem še ni dokazano, da ga je slišala. Zvoki so tresljaji zvenečega telesa, ki navadno posredno pridejo do slušnega organa. Ce uho sprejema baš te tresljaje, j:h zaznava kot zvok, sicer ne. Človek zaznava tresljaje od 16—30.000 v sekundi kot zvoke; kar je manj ali več, ni zanj več zvok. morebiti pa za kakšno žival, ki ima drugačne slišne meje. ■, Najvažnejši del ušesa za sprejemanje to zaznavanje zvokov je polž. V njem je po sredi razpeta pretanka, 37,5 mm dolga opna, ki jo p" človeku sestavlja do 24.000 prožnih in napetih trakov, doigih od 0.15 do 2 mm. Izgleda, da služi vsak trak sprejemu posebnega števca tresljajev; tako pevzročeni dojem prenese potem vzdraženi slušni živec v možgane. Muzikalno so pora hn i samo toni v obsegu 7 oktav, in sicer od kontra C 33 do petkrat črtanega c s 4176 tresljaji v sekund!. Velika več;na sesalcev ima podobno uho kakor je človeško; iz tega sklepamo, da slišijo. Toda slušne meje je pri njih težko ugotoviti, čeprav poznamo dolžino polža in število trakov v opni. Mačkin polž n. pr. ima 3 zavoje, kar je za eno četrtino celo več kakor pr: človeškem, toda v cpni je samo 16.000 trakov; zato sliši najbrž manj višinsko različnih zvokov kakor človek, toda ne poznamo ne zgornje, nc spodnje njene slišne meje. Da psi slsijo. vemo iz izkušnje. Dresi-ran nes vidno posluša gospodarja in izvede dano povelje. Novejši poizkusi so pokazali, da baš pes dobro razloči posamezne zvoke. Tudi pri konju in drugih doma. tih živalih vidimo, da brez dvoma slišijo, kajti ravnajo se po zvokih, ki prihajajo od nas, tudi če nas ne v dijo. Vemo, da se govedo poplaši, če pribrenče beznice (zo-ljl), da priteče lisica, na zajčje vekanje, da srna zbeži, če zadenemo z okovano palico ob kamen itd. V vodi živeči sesalci zapirajo pod vodo vrtanji sluhovod ali pa ga sploh nimajo. Rifoaki slišijo skozi kosti glave, saj tekoča in trdna telesa tudi prevajajo zvok, in sicer še z večjo hitrostjo kot zrak. Tudi za ptiče ni dvoma, da imajo sluh. Ne bilo bi sicer umljivo, zakaj se oglašajo, vabijo in opozarjajo. Ptičje uho je sicer precej bolj enostavno od sesalskega, saii je »polž« le kratka, ravna vrečica, toda" opno in slišne trake ima. Teh je ramo kakih 3000, zato je verjetno, da je ptičje uho uglašeno le na višje tone, kakor jih pač ima večina ptičev, pa da sprejemajo nizke zvoke s kožnimi občutili. Tudi dejstvo, da moremo nekatere ptiče naučiti raznih napevov in da nekateri izgovarjajo priučene besede, je dokaz, da slišijo. Uho sesalca vs = vnanji sluhovod, b = bobnič, sk — slušne koščice, o = obloki, sž = slušni živec, p = polž Teže se je izreči o tem, ce slišijo plazilci in pa dvoživke. Krokodile in nekatere kuščarje so navadili, da so se odzivali zvokom. Ni se pa to posrečilo za kače in tudi sicer ni znaka, iz katerega bi mogli sklepati, da slišijo. Sicer pa tudi ni gotovo, da žival ne sliši, če se na zvoke z nikako kretnjo ne odzove, kajti iožno je, da jih je slišala, pa se zato ni odzvala, ker so za njeno življenje brez pomena. Gaščanca, na primer, se ne zmeni niti za jake zvoke, čuje pa gotovo šum žuželke v travi, sicer ne b'i planila tja, ko je še ne v di. Tudi žabe morajo slišati, s eer bi se ne oglašale, pa tudi s poizkusi se je dognalo, da neke zvoke sprejemajo. Tega pa se doslej za ribe še n: moglo zanesljivo dognati. Le za somiča se zdi, da so zadevni preizkus: izpadli pozitivno. Večkrat objavljene vesti, da so se ribe, n. pr. krapi v r;bnik'h, na glas zvonca zbirale na krmišču, ni dokaz, da so zvonec si sale, ampak povedo samo to, da so njegove tresljaje čutili. Mogoče je, da so jih sprejemali s pobočnico, obstranskim, črtastim čutnim organom, o katerem vemo. da je čutilo za naiman-jše izpremembe vodnega tlaka in toka. Tudi preiskave'z gaiva-nometrom, ki so j:h izvajali tudi pri ribah, niso povsem zanesljive. Vzdraženi sluSm živec namreč odklon: galvanometrovo iglo. Pri ribah se je sicer igla odklonila, toda s tem še nimamo dokaza, da so ribe zvočne valove v resnici zaznale kot zvoke. če se že pri razvojno nizko stoječih vretenčarjih, kakor so ribe, ne more z gotovostjo povedati, če slišijo ali ne, je to za brezvretenčarje še teže reči. Kar gotovo je, da najnižje živali, kakCT so eno-stanične, spužve, mehovci in črvi ne slišijo, saj pri njih ne najdemo organov, ki bi jih mogli smatrati za uho. Tudi mehkužci, iglokožci in plaščarji nimajo posebnega čutila za sluh. Pač pa nahajamo pri členonožcih, zlasti pri nekaterih Žuželkah organe, ki deloma sličiio sesalske-mu ušesu. Seveda pa je treba, preden sklepamo na sluh, vedeti, da sesalsko uho ni samo čutilo za zvoke, ampak da je v njem tudi sedež ravnovesnega občuta in pa organa. ki vzdržuje In ravna napetost mšic. tako zvani tonus. če torej naletimo pri kakem členonožcu na organ, ki je podoben delu sesalskega ušesa, si moramo biti na jasnem, kateremu teh treh občutov služi in pri ' presoji pomisliti na to, da je za življenje važnejše uravnavanje ravnovesja in tonusa, kakor pa šivati zvoke. In res najdemo pri mnogo več nižjih živali ta dvoja čutila kakor pa ono za sluh. še najbolj zanesljiv znak za resnično uho. torej za slušalo. je bebenček, ki skoraj ne more imeti druge naloge, kakor da prevaja zvočne tresljaje do slušnih občutnic. Pravilnost tega nazora nam potrja tud: dejstvo, da imajo bobnič skoraj samo one žuželke, ki se same oglašajo, v prvi vrsti kobil ce, murni in škrlatl. Ta slušala. tim-panalni crgani, so navad io na golenih prednjih nog ali na oprsju. S slušali in čvrčali ravn&Krilcev re je zlasti mnogo pečal naš rojak dr. J. Re-gen, profesor na Dunaju, kjer še deluje. Š svojimi gen alnimi poizkusi je n. pr. dokazal. da samica kobilice Thamotriznn dobro sl ži čvrčanje samca, ki jo kliče k sebi in se vabilu tudi odzove. Ako je namreč samec tudi neviden zanjo čvrčal pred mikrofonom telefona, se je samica prav tako vedla daleč od njega pri slušalki. kakor da ji čvrči viden v njeni bi -žini. če samici uničimo slušali na golenih, ne sliši več, ne raja in ne zlsti k samcu, kakor to stori, če ga sliši. Ako uničimo samo eno slušalo, išče samca na oni strani, kjer je slušalo še celo. Vidimo torej, da je tudi za nižje ž;vaTi biavralno sllšanje velikega pomena, saj se z njim določa smer do zvenečega telesa In ob znan h zvokih do neke mere tudi njegova oddaljenost. s- VVLLKLE COLLINS. Nezadosten dokaz Perzijska pravljica Bila je nekoč mogočna vrba, ki je rasla v vrtu ob neki m alf hiši. Lastniku hiše je bilo neprijetno, da vejevje drevesa ne prepušča solnčnega žarka na njegovo hišo, zato je sklenil, da drevo poseka. Toda njegov sosed Alim je imel usmiljenj -.: ubogim drevesom, kateremu so pripravljali tako žalosten konec, pa je šel, kupil hišo in vrt tsr stanoval sam v hiši, ki jo je vrba obsenčevala. Iz zgodilo se je, da se je duša drevesa izpremenila v lepo deklico, stopila pred Ali-z njo. Alimu je ugajala deklica in se je poročil ma in ga vprašala ali jo hoče za služabnico. Ko je poteklo leto dni, mu je darovala mlada žena dečka. Alimovo veselje je bilo veliko, toda že s tistim dnem se je pričela njegova nesreča. Njegove kupčije so se ponesrečile, njegovi dohodki so se manjšali, njegovo bogastvo je ginilo in končno je moral prodati hišo in vrt. Kupil je njegovo posestvo prejšnji lastnik. Naročil je takoj delavcem, da posekajo drevo. To je slišala Alimova žena, hitela k lastniku se vrgla pred njegove noge in ga prosila, naj pusti življenje drevesu. Toda kruti lastnik ni ugodil njenim prošnjam in se ni dal omehčati niti, ko mu je odkrila skrivnost ter povedala' da je ona duša vrbe in da mora umreti če poseka drevo. Namesto odgovora je okrutnik poklical delavce ter jim zapovedal da začnejo takoj z delom. Vrba je bila izpodžagana in Alimova žena je od takrat izginila. Ko so pa delavci hoteli deblo odpeljati, je bil vsak trud zastonj, kajti drevo se ni dalo premakniti s prostora. Lastnik se je razjezil in naročil še nekaj delavcev. Ko tudi-ti vsi skupaj niso ničesar opravili, jih je zahteval še več. V kratkem času jih je bilo zbranih 200, ki so skušali s pomočjo volov spraviti drevo s prostora. Pa tudi tako ni šlo. V tem se je približal od nekod Alimov deček, in glej, drevo se je začelo tresti. In ko je otrok stopil k njemu, je njegovo listje šušljalo. Deček je razprostrl roke, prijel veje in govoril: »Pridi mati!« In z lahkoto se je dalo drevo, katerega ni moglo prej premakniti z mesta 200 mož, z mnogimi močnimi voli, postaviti od dečkovih rok pokonci. Radoveden je prišel lastnik na lice mesta, da bi videl, kako je bilo dečku mogoče dvigniti drevo. Deček pa se je ustrašil njegovega krutega pogleda in preplašen potegnil roke z vejevja, nakar je drevo z velikim ropotom padlo nn zemljo in pokopalo pod seboj svojega morilca. tam a——— Otroke igre in nagaflve fsestnlse Kadar začno otroci igro »lovljenje«, navadno vodja Igre določi kako število, nato pa toliko časa v krogu šteje soigralce, da pride do zadnje številke. Kcgar zadene, ta lovi. Š3 češče se pri tej igri poslužujejo kaketra besedila, ki včasih nima nfkakega sni'sla. V Savinjski dolini se n. pr. rabi naslednje besedilo: Da, du, dada, ru, zibu, bobu, gava, ru. gava, raka . bomba, staka. princ. Zdaj pa še nekaj nagajivih pesmic, s katerimi si nagajajo otroci v Savinjski dolini. Najbrže so slične pesmice znane tudi drugod. V savnjskem narečju, kolikor ga more naša pisava podati, se glase neka-i tere nagajive pesmice na imena takole: Rešitve Razporeditev škrateljčkov Pomočnik je postavil po pet škrateljčkov v vsak kot in po dva v vsak vmesni prostor. Zato jih je bilo spet 12 v vsaki vrsti. * Rešitev uganke Ako sestavite začetne črke od vsake slikice, dobite ime: Ljubljana. »Major Fitz-David vam prinaša sporočilo od vaše tašče, ki pride danes po vas,« mi je dejal Benjamin. Moja tašča! Pride me iskat! Okrenila sem se k majorju, da bi izvedela kaj več. »Morda ima gospa Macallanova kakšne vesti od mojega moža? Ali pride zato, da bi govorila z menoj o njem?« »Res mislim, da ima kake novice,« je odvrnil major. »In da jih ima tudi vaš stric. Toda ni se mi posrečilo, da bi kaj izvedel cd stare gospe. Trudil sem se, da bi mi povedala kaj koristnega za vas, pa mi ni uspelo.« »Vi mi lahko koristite na nek drug način, ako mi dovolite, da potrkam na vaše dobro srce ter vas prosim za uslugo.« »Ukazujte, draga.« »Rada bi vedela, ali poznate Miserimusa Dexterja in če ga poznate, da me seznanite z njim.« Mislim, da smem reči, da je major pre-bledel; vsekakor je bilo čitati v njegovih majhnih sivih očeh preplah in zmedenost, ki mi je ni mogel utajiti. »Hočete se seznaniti z Miserimusom Dexterjem? Gospod Benjamin, ali sem pil preveč vašega izbornega vina in sem postal žrtev halucinacij, ali pa me naša dra-žestna prijateljica zares prosi, naj jo seznanim z Miserimusom Dexterjem?« »Tako je, ali ni res, Valerija?« je z naj-resnejšim glasom na svetu odvrnil Benjamin. »Gotovo.« sem ponovila. »Kaj je tako presenetljivega v moji prošnji?« »Saj ta človek je blazen!« je vzkliknil major. »Ni ga v Angliji človeka, ki bi bil manj prikladen, da bi ga obiskala kaka ženska. Sicer pa, mar niste slišali, kako strahovito je pohabljen?« »Da. slišala sem, pa to me prav nič ne moti.« »Ta človek ni pohabljen le telesno, marveč tudi moralno. Tiger in op ca se skrivata v njem. Zmožen je. da vas v istem trenutku do smrti prestraši ali do solz nasmeje. Ne tajim, da je v nekem pogledu bistroumen, zato pa ni nič manj blazen, kakor nihče na svetu. Oprostite mi, da sem indiskreten: iz kakšnega razloga se želite seznaniti z gospodom D?xterjem?« »Morala bi govoriti z njim o sodnem procesu svojega moža.« »še ta nevšečnost' Nikdar ne bi vzel nase odgovornosti, da vas pošljem samo ■ tja.« »A če grem jaz z njo?« je vprašal Benjamin. Major je trenutek razmišljal, nato je odvrnil : »Poslušajte, draga prijateljica, kaj ko bi pogledali zadevo z druge strani? Kaj bi rekli, ako bi vas povabil k sebi na večerjo?« »Na večerjo?« sem ponovila brez razumevanja. »Da, na večerjo, želite, naj vas seznanim z Dexterjsm ? Nikakor vas ne morem pustiti same k temu blaznežu, ne preostane mi torej drugega, kakor da vaju oba povabim k sebi ter vam dam možnost, da si ustvarite svoje mnenje o .njem. Povabil bi še kako svojo znanko; povabil bi gospo Cla-rindo, ki je žal ne poznate. Povabimo mojo primadono, da nam kaj zapoje po večerji. Hočete? Ali naj se zmeniva za današnji dan prihodnji teden?« Z obžalovanjem sem pristala na ta predlog. Ljubše bi'mi bilo priporočano pismo, s katerim bi lahko šla sama k Dcxterju. Ma-jorjeva večerja mi je za ves teden vezala roke. Toda kaj naj bi storila? Morala sem se vdati. Major je bil prav tako trmast kakor jaz, dasi je bil vedno ennko ljubezniv. Anza panza štruklje peku, peč pod'ru. vse pož'ru. n. Ton baron je udaru na zvon, so se babe smejale, k' so jajca peljale. I. V gešo zbejžov, smolo brav, peč namazav, tak je prav! m. Franc žgane prime žabo za grtanc žaba reče »kvak«. Franc se zvrne vznak. IV. Ničesar ne bi dosegla, ako bi hotela vztrajati pri svojem. »Torej ne pozabite. Takoj ko pridem domov, bom pisal Dexterju in ga povabll.< Prijel me je za roko in mi jo ogledoval, rekoč i »Kako dražestna roka! Dovolite, da vam jo poljubim. Ves nor sem za lepimi rokamL Izpreglejte mi to slabost; obljubljam vam, da se bom nekega dne poboljšal.« »Mislite, da imate v vaših letih Se dosti časa, da se poboljšate?« je vprašal nek tuj glas za nami. Vsi smo se hkratu obrnili in na pragu smo zagledali mater mojega moža, in pred njo boječo Benjaminovo deklo, ki jo je prišla naznanit. Moja tašča se je sarkastično smehljala. Major Fitz-David je imel zmeraj pripravljen odgovor. »Moja draga gospa Macallanova, starost je kaj relativen izraz. So ljudje, ki niso bili nikdar mladi, in so taki, ki se nikdar ne postarajo. Jaz spadam med druge. Na svidenje.« Po tem odgovoru je nepoboljšljivi major odšel. Benjamin ga je spremil. Moja tašča in jaz sva ostali sami. Vzela sem stol ter sedla v spoštljivi razdalji od divana, na katerem je sedela ona. Prijazno mi je pokimala, naj sedem k njL Po njenem pogledu sodeč ni prišla k meni kot sovražnica. »Prejela sem pismo od vaš^a strica.» je izpregovorila. Prosi me, raj pridem k vam in srečna sem, da se mi je ponudila ta prilika, brez katere se najbrže ne bi upala prikazati pri vas. Moj sin se je vedel naproti vam kot slabič ta po mojem mnenju je njegovo vedenje necproslljivo. Vaš stric mi piše, s kakšnim pogumom ste prenesli ločitev in kakšne stvari se nameravate lotiti. Roti me, naj uporabim ves svoj vpliv, da vas odvrnem od vaših namer, toda naj so vaši načrti še tako blodni, moram občudovati vaš pogum, vašo zvestobo. vašo trdno vero v mojega nesrečnega eina. Občudovanja vredno bitje ste, Valerija, — to sem vam prišla povedat. Poljubite me, hčerka moja. Zaslužite, da bi bili žena junaka. Vaš mož pa je največji slabič na svetu. »Oprostite, gospa, da ne morem deliti vašega mnenja.« »To je povsem naravno. Dobra In skrbna žena kot ste, ste napravili iz svojega moža jun"ka. Vaš mož ima mnogo cdličnih lastnosti, toda od tistega dne, ko je prvi« prestopil prag hiše vašega strica. Je njegovo obnašanje podobno obnašanju največjega slabiča. Ali veste, kaj je storil ' zdaj? Vstopil je v kolonijalno vojno ! službo.« ; Ta vest me Je nepopisno potrta, toda i skušala sem ostati mirna, j Gcspa Macallanova je nadaljevala: | »Ako bi se bil oženil s kakšno neumno i žensko, tedaj bi bilo njegovo obnašanje ra-' zumljivo, ker pa je moral vendar takoj r snoznati, kakšna ženska ste, čemu vam ni takoj prvi dan zaupal evoje skrivnosti T t Hotel vas je odvesti v tujino pod nepra-. vim imenom, v strahu, da bi utegnil kdo zagrešiti kako indiskretnost. Kaj je to i drugega kaker slabost ? Ne bodite užaljeni. ' Ljubim ga prav tako kakor vi, toda na i morem skrivati njegovih nedostatkov, 6e-j prav me boste zato sovražili.« »O draga gospa, kako naj bi vas sovra-: žila! Dovolite mi le, da vam povem, da | se motite v vašem sinu, ki je le silno ob-i čutljiv, ne pa slabič.« Jaka miš' lovi, po dilah skaka, pa neč ne dobi. V Zoološkem vrtu »Paznik, ali je ta morska kača huda?« »O ne, gospod, zelo krotka je. Lahko si jo ovijete okoli prsta.« Ognjeni žar nad Sičevko Nemški vojni poročevalec Rasso Konigei piše: Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva javlja, da je bila po Rževu izpraznjena tudi kakšnih 50 km bolj proti jugu pomaknjena Si-čevka. Kaj pomenijo ta premikanja na osrednjem delu bojišča? Nemške čete so se umak» nile samo zato, da so omogočile skrajšanje fronte ter so s tem osvobodile potrebne sile za druge važne operacije. Kdor je doživel izpraznjevanje Sičevke, ne bo pozabil požarov, ki so divjali poleti 1. 1941 tod okoli. Ognjeni žar je rdečil jasno nočno nebo. Iz lesenih hišic so švigali čudni plameni. Vse strehe so bile v ognju. S truščem so padali tramovi drug na drugega in goreli na kupu. Kakor daleč je seglo oko, vsepovsod je gorelo n podoba mesta e>e je strnila v eno i podobo nepreglednega ognjenega morja Kakot ožarjene cd gloriole, s0 molele z ognjenega morja kamenite zgradbe, dokler se niso tudi. one zrušile v silnih eksplozijah. To je bila slika grozljive lepote, toda slika, ki je bila posledica neizprosne sile vojne. Načelo vojne pravi, da sovražnik ne sme dobiti v reke nobenih skladišč, nobenih vojašnic in nobenih vojaško važnih objektov. Zaradi tega so eksplozije s pomočjo ognja uničile vse, kar bi utegnilo na» sprotniku koristiti Tik pred mestom so se zbrali pred posebno postojanko nemški grenadirji, ki so nudili sovražniku odpor toliko časa, dokler je bilo um. čenje končano. Noben predmet večje^ vrednosti ni prišel v sovjetske roke Nemške bunkerje smo izprazn li ter jih pognali v zrak. Kar je bilo mogoče odnesti, smo naložili na vozila in odpeljali s seboj. Celo klopice iz brezovih vej in stolčke smo naložili na vrh tovorn h avtomobilov ki so polagoma odrinili proti no« vim postojankam. Dolg; tov. vlaki so odpeljali vse, kar je bilo v skladiščih ter se je dalo še porabiti. Na saneh smo odpeljali telečnjake in orožje, pa tudi pečice in ležišča iz bunkerjev. Vse, kar se je dalo izrabiti, smo vzeli s seboj. Celo slike deklic, katere smo bili izrezali iz ilustriranih časopisov ter smo jih za kratk čas obesili na stene, so šle z nami Marsikdo je dejal: »Dolgo dovolj ste nas razve-seljevs1«. za nagrado vas ne smemo izročiti sovražj iku.« In tako smo naložili ter odpeljali tudi tfc ženske prijateljice iz papirja. Poleg avtomobilov in voz s konjsko vprego, ki so vozili vojaške reči, so se nam pridružile na umiku tudi dolge, pestre kolone domačinov z otroki in živino. Vsem tem ni bilo do tega, da bi zopet prišli pod boljševiško oblast Seveda smo tem civilistom pomagali. Pripravili smo zanje celo zbirališča in počivališča, s katerih so lahko odrinili v nemško zaledje Delo za izpraznitev Sičevke je trajalo več tednov. Predmete, ki niso bili več porabni ter se niso dali odpeljati, na primer sestreljeni so* vjetski oklopni vozovi, so šli z eksploz jami v zrak. Vse mostove, vse ceste, železnice, železniška pota. vse so nemški pionirji temeljito razbili. Pod vsako tračnico smo pelož li eksplozivni material, tako da je eksplozija tračnico raztrgala na več kosov ter je sovražnik ni mo. gel uporabiti za svoje namene. Postaja v Si-čevki je b la razdejana, kakor da so titan: pre-crali divjo njivo. Nikjer ni bilo spoznati, kje so bili prej tiri. Celo železniški nas p smo razdejali in nobenega dvoma ni, da ne bo mogel po teh krajih še dolgo voziti noben vlak. Kdor ve. kol ko dela je potrebno za takšno razdejanje, in koliko ukazov ter premikov je treba, da se stvar dežene do kraja ve. kaj poceni delati načrte ter jih pretvoriti v dejanje. Vse je Jlo kakor namazano, boljše viki so našli za narm same razvaline. Odmik od sovražnka se je izvršil popolnoma presenetljivo. Nasprotnik ni vedel> kdaj so se Nemci umaknili. Ko je otipaval fronto s svojimi izvidnicami, se je prevaril, kajti v noči, ko smo izpraznili postojanke pr Ržčvu, se mu niti sanjalo ni, kaj 6e je zgodilo, še naslednje jutro so Rusi streljali kakor obsedeni proti nemškim postojankam ki pa so bile že zapuščene in prazne. Podobno kakor pri Rževu smo storili tudi pri Sičevki. Tedne in tedne pred umikom so poveljstva pripravljala nove postojanke, stroj* niška gnezda in jarke. Pred fronto je ostala prazna, bleščeča ravnina, katero so boljševiki naskakovali. Seveda so se zmotili, kajti nemške strojnice, metalci granat in protiletalsko topni tvo so storili svojo dolžnost ter so ščitili umik, dokler je bilo potreba. Načrten umik večjih delov vojske je težko podjetje. Posebno hudo stališče in ajo v takšnem položaju zaščitnice. ki se ločijo od sovražnika šele potem, ko ga spuste do dogo> vorjene bližine. Zato morajo biti v takšnih zaščitnicah izkušeni možje, polni junaštva m odločnosti. Ko je pri nekem takšnem umiku dobil nadporečnik strel v glavo, se ni niti zmenil za rano ter je ostal pr: svojem oddelku. Njegov pomočnk je dobil strel v trebuh in njegovo prvo vprašanje je bilo, če sme ostati še pri stotniji. Za nobeno ceno ni hotel o&ta-viti tovarišev. Kar je ostalo od pehotnih zaščitnic, to je razbita artilcrija. Kjer so se pojavili boljševiki povsod so jih držali ter jih sprejeli t> pripravljenim ognjem. Topništvo je imelo dovolj mu-nicije. da je ošinilo vsakoga s potrebn m :z strelkom. Skozi daljnoglede smo lahke opazovali sovjetske vojake, kako so se lotili dela & krampi na zamrzli zemlji Toda njih delo je bilo zaman Proti večeru &o se kanonade unes-le in v zarji ogromnih požarov ao s«, nemški oddelki umaknili Proti jutru so jim sledile zaščitnice in boljševiki so našli za nami razvaline do temeljev zgcrcl.h hiš, zadaj pa so medtem nastale nove postojanke, ki htanijo za 1 sovražnika nova razočaranja. Kaj vem, kaj zsiam? 159. Kaj je »oteman«? 160. Kateri rimski pisatelj je opisal vojno z Jugurto? 161. Kaj je kartel? 162. Križanka. V*odoravno: 1. norveška pisateljica, 5. Wagnerjeva opera, 12. bog vetra, 13. spodbujevalnca. 14. aforizmi. 15. oz.ralni zaimek, 17. žensko ime. 19. v stari Avstriji obče znana kratica, 20. rimski pozdrav, 22. oblika za moliti (lat.), 24. n, r, 1, 26. oblika glagola znati. 27. enota efekta sile, 28. poganjki, 30. star slovenski politik, 32. prislov. 33. prvi letalec. 34. reka v Rusiji, 35. portugalska in brazilska dolžinska mera. 36. slovenski korist. 37. znak za prvino. 38. švicarski narodni junak (fonetično), 39. latinski predlog, 40. ptica, 42. oseba v Puccinijevi operi, 43. rimski moralist. 46. i. e, f. 48. kratica za akademski športa.: klub, 50. zver. 51. znak za konjsko silo. 52. »dragocena tekočina«. 53. avtomobilski znak za Monako. 55. športna disciplina. 57. m, o. 58. poročena (srb.-hrv.), 60. veznik. 61. upor. 63. nemški pisatelj, avtor romana »Otok sanj«. 64. vas na Gorenjskem. Navpično: 1. prebegi. 2. oblika za dejati, 3. začimba. 4. krstno ime švedske pedagoginje (fonetično). 5. orožje, 6. vzklik, 7. p'sec svetega pisma, 8. reka v Rusiji, 9. oblika za »iti«. 10. japonska dolžinska mera. 11. usvaiajoča cepljivka, 16. država v Prednji Aziji, 18. roman Sinclaira Le-vvisa, 21. vdrtine. 23. zbirka novel mladega slovenskega p:satelja, 25. sredstvo za določevanje baz in kislin. 26. zaprtje. 27. reka v Južni Srbiji, 29. država v Prednji Aziji. 31. predlog, 32. gozdni duh, 38. poslov kraja. 40. Zupančičeva pesem in prevod, 41. imajo živali, 44. športni izraz za »moštvo« (fonetično), 45. vas na Koroškem. 47 moško ime. 49. vrh v Karavankah, 52. k, d, e, 54. kovina, 56. kot (srb.-hrv.). 58. kratica za Zedinjene država 59. a. a, 62. veznik. Rešitev vprašanj 1. t. m-: 155. Tigrasti konj se imenuje cebra. 156. Voditelji italijanskih najemniških čet v dobi renesance so se imenovali »con-dottieri«. . 157. Junak »Zločina in kazni« je Rodion Razkolnikov. • 158. Skrivnost urnega kazalnika. V 12 urah se urna kazalnika krijeta enajstkrat, ne pa dvanajstkrat, in sicer: prvič ob 1.05 in 5/11, drugič ob 2.10 in 10/11, tretjič ob 3.16 in 4/11, četrtič ob 4.21 in 9/11, petič ob 5.27 in 3/11, šestič ob 6.32 in 8/11, sedmič ob 7.38 in 2/11, osmič ob 8.43 in 7/11, devetič ob 9.49 in 1/11, desetič ob 10.54 in 6/11, enajstič ob 11.59 in 11/11. Kazalec za ure rabi 5 in 5/11 minute, da dospe prvič in tudi naslednjo krat točno pod minutni kazalec. 5 in 5/11 minute pa gre v 60 enajstkrat, torej se bosta oba kazalca v 12 urah, ker obkroži mali kazalec ves kazalnik enkrat v tem času, enajstkrat srečala. ŠPORT Medsolske športne igre sni so bili izidi V. kola v tekmah v odbojki? Ljubljana, ;. aprila Tiskovni urad Fašistične zveze sporoča : Peto kolo medšolskega turnirja v odboj. M, odigrano 27. marca se je končalo z naslednjimi rezultati: SKUPINA A (MOŠKI) II. moška realna gimnazija je premagala Brednjo tehnično šolo 10:1, 10:2. Klasična gimnazija je premagala učiteljišče 10:1 11:9, ni. moška realna gimnazija je prt»-magala Trgovsko akademijo 10:1. 10:4, T. moška realna gimnazija je premagala IV. moško realno gimnazijo 10:5, 10:3. Stanje: srednja tehnična šola; I. mcška realna gimnazija in II. moška realna gimnazija po 8 točk, klasična gimnazija 6 točk, učiteljišče in III. moška renlna gimnazija po 4 točke, IV. moška realna gimnazija 2 točki in trgovska akademija 0 točke. SKUPINA B (MOŠKI) I. mešana meščanska šola je premaga'? I. moško meščansko šolo 10:0, 10:0, III mešana meščanska šola je premagala 1. moško meščansko šolo 1:10, 10:4, 10:2. igra med prvo mešano meščansko šolo :a klasično gimnazijo je bila razveljavljena, n. moška realna gimnazija je premaga'i H. mešano meščansko šolo, ker e ta odstopila III. moška realna gimnazija je premagala II. moško meščansko šolo 10 3, 10:7, I. moška realna gimnazija ie premagala IV. moško realno gimnazijo 10:8 10:7. Stanje: I. mešana meščanska šo.a in i m-oška realna gimnazija pc 8 točk, iT. moška realna gimnazija, IV. moška .ealr.a gimnazija in klasična gimnazija po 6 točk, H. mcška meščanska šola, HI. moška realna gimnazija in III. mešana meščanska šola po 4 točke, II. mešana m.J.':an".ka šola 2 točki, I. moška meščansk i š >ia 0. točke. I. mešana meščanska šola, I. moška realna gimnazija, II. moška realna gimnazija in kklasična gimnazija so odigrale po eno igro manj, med tem ko je I. moška meščanska šola odigrala eno igro več. SKUPINA C (ŽENSKE) Trgovska šola je premagala obrtno šolo, ker je ta odstopila. I. ženska realna gimnazija jc premagala Trgovsko akademijo 10:8, 10:2. Igra med II. žensko realno gim-, nazijo in učiteljiščem je b:la prekinjena j pred koncem. Stanje: Trgovska šola 10 točk, trgovska akademija in I. ženska realna gimnazija po 6 točk. učiteljišče 4 točke, n. že-rska realna gimnazija 2 točki in obrtna šola 0 točke. Uč'teljišče in II. ženska realna gimnazija sta očigrali po en; igro manj. SKUPINA D (ŽENSKE) II. ženska meščanska šola je premagala III. mešano meščansko šolo 10:4, 10:3, II. ženska realno, gimnazija je premagal I. mešano meščansko šolo 10:0, 0:10, 10:6, I. ženska realna gimnazija je premagala 1 žensko meščansko šolo 9:11, 10:5 10:1, 11:9. Stanje: I. ženska realna gimnazija, II. ženska realna gimnazija in klasična girn-zija in klasična gimnazija so odigrale po la po 4 točke, II. mešana meščanska šola 2 točki, III. mešana meščanska šola 0 točke. Službene objave Iz urada CONI-a IZ LAHKOATLETSKE ZVEZE. Razp»s pokrajinskega prvenstva v teku čez drn in strn 1. Lahkoatletska zveza razpisuje in priredi na dan 18. aprila t. 1. pokrajinsko prvenstvo v teku čez drn in strn. 2. Tekmovanje bo na okroglo 3.50 km dolgi progi in dostopno atletom vseh kategorij, ki imajo športno dovolilnico za letošnje leto. 3. Prijave s prijavnim) po 1 liro za vsakega udeleženca morajo biti predložene do 16. aprila ob 18. lahkoatletski zvezi, Blei-vvaisova cesta la, n., in sicer z naslednjimi podatki: ime in priimek tekmovalca, ime društva in številka dovolilnice. 4. Zbirališče udeležencev bo dne 18. aprila ob 10. na športnem prostoru žeiczničar-skega Dopolavora ?Hermes«. 5. Tekmovalci, ki ne hedo prisostvovali zboru, bodo izključeni od tekmovanja. Noi zbornem mestu bodo morali tekmovalci funkcionarjem predložiti v kontrolo športne dovolilnice. 6. Proga bo trasirana znotraj športnega igrišča »Hermes«. 7. Kolikor ta razpis ne vsebuje posebnih določb, veljajo za tekmovanje vse tehnično določbe in navodila še veljavnih pravilnikov. 8. Lahkoatletska zveza odklanja, vsako odgovornost za kakršno koli nezgolo udeležencev ali tretjih oseb ali poškodbo stvari pred tekmovanjem kakor tudi med njim in po koncu. 9. Naigrade: prvi plaketo, 2. kolajno, 3 kolajno. 10. Morebitni prizivi se morajo predložiti vrhovnemu sodniku 15 minut po končanem tekmovanju in morajo biti opremljeni s takso 25 lir, ki bo vrnjena, če bo prizivu ugodeno. roj. OGHINC SOPROGA TRGOVCA Vsemogočni Bog naj bo milostljiv njeni dobri duši. Truplo pokojnice počiva v kapelici sv. Nikolaja na Žalah in bo položeno k večnemu počitku v nedeljo, dne 4. aprila 1943 ob 3. uri popoldne. Sv. maša za blago pokojnico bo v ponedeljek, dne 5. t. m. ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Nikolaja. Ljubljana, dne 2. aprila 1943. Globoko žalujoči: FRANC VOKAC, soprog in družine: VOKAČEVE, DR. ŠKAPINOVA, DR. KAMUŠICEVA in OGRINCEVA To bo že nedelja kakor zares Nogomet na dveh frontah in še table-tenls povrhu! Tisoč gledalcev je bilo zadnjič na prijateljski nogometni tekmi v šišenskem stadionu in prav za prav smo takrat vse premalo poudarili to presenetljivo novost, kakor da bi se ne zavedali, da jih toliko že nismo našteli mesece in mesece pred tem. Stvar pa je še danes vredna premisleka, kajti ta obisk je pokazal, da šport — čeprav samo prijateljski in omejen na dva krajevna nasprotnika — v danih okoliščinah le še ima svojo privlačnost in da je v našem mestu kljub vsem godrnjavcem in udobnežem le še na tisoče ljudi (prvi tisoč je bil pred tednom dni na igrišču ob gorenjski železnici), ki jim je veselje do športa — pa ne samo do nogometa — ostalo in bodo vsaj taki ostali tudi zdaj. Dolg in tudi »temeljit« je bil zimski počitek, ki so si ga letos privoščili naši športniki in prav je tako, da se zdaj na spomlad prenaglo ne spustijo v najtežje naloge. Nekaj morda je že bilo v teh zadnjih nedeljah, jutri pa bo domači športni spored že imel svoje službeno in čisto resno obeležje. Seveda pri tej čisto ljubljanski zadevi ne bo šlo za podiranje novih rekordov ali za odločitve, ki jih v športnem žargonu označujemo kot važne mejnike v razvoju te ali one športne panoge, toda sklenjeno in odločeno je tako. da moramo jutri dobiti odgovor na prvo vprašanje iz mnogih neznank izmed letošniih v športnem sporedu, kdo bo četrti v I. nogometni diviziji in kdo bo delal družbo ostalim trem, ki so jih časi in dosedanji izidi vrgli v drugo kategorijo. Po tem uvodu ne bo težko uganiti, da imamo v mislih kvalifikacijsko tekmo za vstop v I. divizijo, ki je na sporedu jutri ob 15.30 na igrišču Ljubljane med enajstoricama Dopolavora iz tobačne tovarne in Mladike. Zmagovalec tega srečanja bo naslednje tri mesece igral za točke z. našo elito, premagani pa pojde med kandidate za to čast. ki bo spet dostopna na jesen. Oba nasprotnika gojita enake nade (samo pozitivne seveda) in računati je treba, da bosta v tem znamenju tudi napela vse sile za uspeh. Priprav v obeh taborili ni bilo veliko in če bi sodili po njih, bi se gotovo ne mogli opredeliti za nobenega izmed obeh. In nazadnje tudi ne bi bilo pravično, če bi po vsem, kar smo v obeh moštvih videli lansko jesen in enkrat ali dvakrat letos, prisojali tem več upanja na zmago kakor onim. Morda so Dopolavoristi proti pričakovanju dobro okrepili svoje vrste, morda so Mladikarji letos res tako zagrizeni v gole kakor so pokazali v zadnji tekmi proti Korotanu, toda mimo tega je izid današnjega dvoboja čisto negotov. Ta okoliščina daje prireditvi poseben čar, ki gotovo ne bo ušel tolikim, ki jih vsako nedeljo popoldne neka nevidna sila potegne na športni prostor. Da bo dlje prijetno — kakor pravijo Ljubljančani — so prireditelji poskrbe'i tudi za predtekmo. v kateri se bosta v nizu priprav za otvoritev letošnjega prvenstva pomerili enajstoricj Viča in Ko-rotana. Na igrišču Ljubljane se bo torej spored začel točno ob 14. Hfrnies in Mars se bosta še enkrat pogledala v cči, po vsem tem nezaslišanem, kar se je letos primerilo med njima". Zgcdilo se je namreč nič več jn nič manj kakor to, da so šiškarji povabili Marsovce v Šiško — so dejali za trening — in iih v prav prijetni prijateljski igri poslali domov s nekoliko neprijetno razliko 2:6. No, in zdaj skoraj res ni lepše priložnosti za nekakšen obračun (kajpa samo prijateljskega značaja) med obema, kakor da gredo Marsovci še enkrat v š ško (njihov teren je tako na široko odprt in nezagrajen od vseh strani) f rockusjjo svojo srečo. Her-msžani so med tem prejeli podobno lekcija od Ljubljane, tako da so v celoti dani vsi pogoji za prav zanimivo tekmico. In ta tekma se bo začela ob 15.30 na rmecovem stadionu — prav tako s pred-- za katero sta bili izbrani rezervi obeh zbranih nasprotnikov. jo po torej nedeljski nogomet — na 'veh frontah! * n^nolrlne, še bolj pa jutri ves dan bodo pomagali izpolniti športni spo. i cd prve aprilske nedelje tudi naši neumorni , „ table-tenistl. Precej so bili na delu v minulih zimskih mesecih naši mojstri ob beli žogici in prav oridno so vihteli svoja orodja nedeljo za nedeljo in prav zato se očitno kar nočejo posloviti od njih. In tako je v režiji šport, ne sekcije Hermesa danes in jutri na sporedu še en table-teniški turnir, ki bo nudil v osmhi različnih disciplinah udeelžen-cera možnosti dovolj, da bodo še enkra' rekli zadnjo besedo za letos — o naj boljših med seboj. Mati oglasi Kdor M» rtuftbo piate m vsako besedo L —JO. m drt tn prav. cafcso —-60, m dajanje naslova «11 Slfro L 1—■ Najmanjši Iznos m te oglase Je L 1/—. — Za ženltve ln dopisovanja Je plačati sa vsako besedo L 1.—, a vse druge oglase L —j00 n besedo, m dr«. In prov. takso L _JSO. m dajanj« naslova ali itfro L S— Najmanj« iznos m te oglase Je L io._. Hišni posli tičejo službe Dobra kuharica ki bi opravljala tudi driiea hišna dela išče primerne službe. Ponudbe ne og!. o-ld. Jutra pod »Takojšen nastop«. 532?-: Hišni posli dobijo službo Dekle vešče nekoliko šivanja sprejmem takoj kot sobarico v gospodinjstvo. Zgladiti se Ulica 3. ma.a št. i, III. SljMa Dekle za pomof v gospodinjstvu k dvema otrokoma sprejmem ta-koj. Na«iov v ogl odd. Jutra. 5323-la Fižolove prekle dobite pri Gospm kusm takoj nepo sredno. Pli j !be na ogl. odd. Jutra pod »Do 500.000«. 4790-20 Kauč rabljen al; nov kupim, odno«-no zamenjam zn otomano z do;dačil m. Ponudbe na ogl. odi. Jutra pod »Kauč«. 5282-7 Staro gumo in gumaste odpadke plača najbolje »Metalia«, nasproti Delavskega domu. 5292-7 Mikroskop znamke Zciss ali Reichhard takoj kupim. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mikroskop«. 5300-7 Motorno kolo Guzzi ali sestavne dele istega v katerem koli stanju kupim. Ponudbe na: Viti, Kersnikova 5. 5349-10 Več bicikljev se razprodaja pc zelo nizki ceni pri GaoPgcno Merkur, Pn-harjeva 6. 5339-11 Tricikelj 1200 lir malo rabi en naprn laj. šu šteršič, delavnica tricikljcv, RV'we!sova 13, Figovec. dvorišče levo. 5340-11 Pohištvo Pozor! Prevzamem stalno dobavo pr.hištva za trgovine in zaloge s rohištvom. Naslov v upravi »Jutra«. 5278-12 Samsko spalnico mo ierno. špeiano, pnli-ano, kavkaški 'reh predvojna izdelava. nerabljeno. S komadov, prodam za 6500 lir. Ogledati ud 9 do 13. Moste, Društvena 23. 5304-12 liERlTE OOLASE! fITAJTE »JUTRO«: Naprodaj parcela Vodovodna cesta po 75.—. bl:-zu Celovške ce-.te 180.—, kompleks v Šiški 70.—. Ponu lbe na ogl. odd. Jurra pod »Primerno«. 5334-20 Hišo z vrtom kupim samo direktno. Po-nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do 1'0.000«. 5285-20 Stavbno parcelo ca 4000 kv. m v Stični ob cesti v bližini kolodvoia prodam za 80.000 lir. Naslov v upravi »Jutra«. 5272-20 Dvosob. stanovanje zamenjam v bližini sv. Jakoba Za enosobno stanovanje, najraje za Bežigradom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Maločlanska družina«. 5277-21 11 fillftlji 11 mmmmnmmm Diplomatski uradnik išče dvosobno ali enosobno opremljeno sanovanje v centru mesta. Kuhinja po možnosti ncopremljena. Ponu Ibe ca ogl. idd. Jutra pod »Brez otrok«. 51?9-2ia Stanovanje eno ali dvosobno iščeta novoporočenca za takoj ali pozneje (Kodeljevo. Moste, Zelena jama). Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Domačin«. 5276-21a Glasbila Planino in vijolino, dobro dira. njeno, kupim. Ponudbe na ogl. o-dd. Jutra pod »Pia-nino«. 5347-26 Živali Izgubil se je kratkodlak foksterier. Prosim najditelja, da ga odda proti nagradi: Černigoi, Albanska 49. 5289-27 Pisalni stroj dobro ohranjen, po možnosti novejšo ti po. kupim. Ponuditi: A. Rova-čič. Prešernova 44. 211-MJ Šivalni stroj malo rabljen kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »T« koj 55«. Kil-29 zgubljeno Izgubila sem čez Marijin trg očala. Najditelja prav lepo prosim, da jih odda proti nagradi: Kongresni trg 13, I. 5354-2S Pri neki stranki ali v kakem lokalu sem pozabil knjigo »Brockhaus LP«. Prosim, naj se mi proti nagradi čimprej vrne ali me obvesti. Keršič Jv., Polakova 11. 5268-28 Razne usluge, informacije vseh vrst, prevode, prošnje in vloge v italijanščini, razmnoževanja izvršuje »SERVIS BIRO«, Sv. Petra cesta 29. Vsak naromth Jj „Jutra" i js zavarovan! Plačajte zaostalo naročnino! Italijanščino poučujem vukuo in iisju-šno. Slovnica, konverzacija Pridem tudi na dom. Naslov v ogl. odd. Jutra. 5313-4 Gramofon n plošče si izposoj ti proti mah odškodnin pri tt »Everest«. Frešer nova 44. 212 M J Otroški voziček globok. :enuu«:v, primagam« m pVeco košaro, prodam za .150 !ir. Istotam se poizve za portnega . Trafika. nasprot; ala.ie tramvajske [»s aje Moste. " 530945 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je dne 20. marca 1943 umrla po nudem trpljenju naša ljubljena soproga, mamica, sestra, teta, gospa Terezija Plavc roj. šrifear soproga trgovca Pokopana je bila dne 22. marca v Beogradu ob veličastni udeležbi slovenske kolonije in domačinov. Beograd, Celje, Ljubljana. Žalujoče rodbine: PLAVC, VET. ŠRIBAR, ZIDANŠEK, KOPUŠAR, VIRANT, DR. ŠRDBAR A. ALEXANDEK: 6 POZABO NAPEV_ .ROMAN »Gospod Huntington ne želi motiti gospoda: teden dni že čaka vsak dan dobršno uro, ker za nič ne mara, da bi ga spustili h gospodu, dokler gospod ne želi.« »A to je blaznost! Moral bi mi bil povedati. Zahtevam, da mi neutegoma sporočiš vse, kar se zgodi v moji hiši. Razumeš?« Sobar se je resno priklonil. »V redu, gospod Manhattan. Tudi meni je ljubše, da nimam skrivnosti pred gospodom. Srce me je bolelo, ker sem moral gospodu zamolčati, da gospod Huntington že teden dni tu zajtrkuje in vsakikrat poje štiri jajca. Rekel sem mu na primer, da jih poje gospod samo tri; on pa me je zavrnil, da bi oslabel, če bi iih bilo manj kakor štiri. In tako smo za dva in trideset jajec na slabšem. Gospod bo razumel.. « »Razumem, da si osel!... Že drugič ti povem. Pokliči zdaj gospoda Huntingtona... A hitro!« Vrlemu Luxu je bilo ta dan menda usojeno, da bo padal iz presenečenja v presenečenje. Ko se je čez dve minuti vrnil, je javil slovesno kakor zmerom, vendar z glasom, ki je razločno trepetal: »Gospoda Huntingtona ni več. Prvikrat se je zgodilo, da je cdšel brez slovesa in pojedel samo tri jajca...« To pot je Manhattana minilo potrpljenje. »Vrag te vzemi!« je srdito zakričal. »Pusti me že pri miru s svojimi smrdljivimi jajci!« Nato se je šiloma obrzdal in z izpremenjenim glasom dodal: »Sicer se pa zdaj ne mudi: najprej potrebujem notarja. Sklenil sem napraviti oporoko: kaj meniš, Lux?« Sluga je zamišljeno zmajal z glavo. »Izvrstna misel, gospod Manhattan. Tako sem rekel tudi pred dvema mesecema, ko ste delali oporoko. Vsak človek bi moral od časa do časa napraviti testament, kakor si od časa do časa privošči majhno zabavo.« »Ne klati neumnosti, Lux! Pravico, delati oporoke, ima samo tisti, kdor ima denar. In jaz imam denar in želim, da dobe vsi moji sorodniki enake deleže... To se pravi, nobeden nič! Dobro vem, kako vsi prežijo in čakajo moje'smrti!« »Ne vsi, gospod Manhattan!« se je drznil oporeči Lux. »Oh, saj vem! Na malo Evelino namigavaš, ki mi je stregla, ko sem bil bolan. Pa se debelo motiš: niti ta ni boljša od drugih. Samo zato si je vtepla v glavo, da mi mora biti za strežnico, ker pričakuje, da bo kaj podedovala. A jaz sem si vsako jutro naložil trud in sem ji kratko, jasno povedal, da je oporoka že napravljena in da ji ne zapustim niti beliča. Drugače ne bi bil učakal večera, ker bi me bila gotovo zastrupila, na to se kar zanesi!« »Niso vsi tako pokvarjeni!« je Lux bolestno opo-rekel. »Vsi, kadar gre za korist,« je vztrajal Manhattan. »Sicer pa, kaj sem zapustil tebi, Lux?« »Nič,« je sobar ravnodušno odvrnil. »Ahm,« je Manhattan zagodrnjal, »to je precej malo, ali ne?... Ahm!« »Oh ne!« je prijazno rekel Lux. »Če je človek le malce varčen, se že kako pretolče.« »Nu, to pot ti mislim zapustiti osem tisoč dolarjev!« je dobrodušno naznanil Manhattan. »Najsrčnejša hvala, gospod: zdelo se mi bo, da sem bogataš... dokler gospod ne napravi nove oporoke.« »Tepec si, Lux! Oporoka, ki jo napravim to pot, bo moja zadnja. Nepreklicno poslednja! Pri tej ostane, pa mir besedi!« Lux se je obrnil proti izhodu. »Vem,« je polglasno dejal. »Kakor še vsakikrat, gospod Manhattan. 5. poglavje Ekspresni vlak je močno zavrl, ko se je približal nevarni ovinek pri Norwaku. Strojevodja Tom Dryer je bi vesten in previden: dasi je pravilnik predpisoval za ta ovinek hitrost štiridesetih kilometrov na uro, jih ni kazal brzinomer na lokomotivi nikoli več kakor trideset. »Uh, ta polževa vožnja,« je zagodrnjal kurjač in nestrpno pogledal na uro. »Nocoj spet ne bomo pred polnočjo v Newyorku.« Z razkrečenimi nogami, ki so jih malone do kolena pokrivali težki, raskavi škornji, je sedel na črnem zaboju za premog. Z desnico je držal za lopato, v levici pa je imel polprazno steklenko whi-skyja. Kadar se je vozil proti Newyorku, mu ni dirjal vlak nikoli dovolj hitro, tako težko je čakal, da bi že bil v svoji običajni beznici, kjer je vedel, da najde tri ali štiri tovariše, ki so bili zmerom vneti za popivanje. >Prekleto!« je bevsnil. »In to naj bo ekspresni vlak!« Tom Drver se ni zmenil za kurjačevo nestrpnost. Trdno je stal na nogah in stiskal pipico med zobmi. Roko je držal na vodilnem vzvodu in niti za trenutek ni odtrgal oči od tračnic, ki sta jih osvetljevala žarometa. »Moj oče je na tem ovinku izgubil življenje, čeprav sem prepričan, da ni vozil hitreje kakor štirideset na. uro,« je mirno odvrnil. »Skušali so dokazati, da je imel stroj tisto noč večjo brzino. Izvedenci so podali mnenje, po katerem naj bi bil vozil oče s hitrostjo vsaj šestdesetih kilometrov na uro... A prepričan sem, da ni bilo tako... Spominjam se, kolikokrat mi je zabičeval, da spravlja strojevodja, ki poveča predpisano hitrost tudi le za kilometer, svoje lastno življenje in življenje potnikov v smrtno nevarnost... To je vzrok, zakaj ne vozim na tem kraju nikoli hitreje kakor trideset kilometrov na uro.« Kurjač je zagodrnjal nekaj, kar se je izgubilo v ropotu vlaka. Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja; Frač Jeran — Za inseratm del je odgovoren: Ljubomii Volčič — Vsi v Ljubljani