te SS t 189. stenlfca. Ljubljana, v torek 18. avgusta 1903. XXXVI. leto. rije ii&aja vsak dan zvačer, tziirSi nedeljo in praznike, ter vetja po poeti prejeman za avatro-ograka datele za vse leto 26 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za edeL mesec 9 K 30 h. Za LJubljano s poftiljaojera :a dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi aam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuja dežele toliko ?eč, kolikor znaSa poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peteroatopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, čq ■se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In iipravnlstvo je na Kongresnem trga fit. 12. — DpravniStva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila t. j. administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je fef Vegovo ulice fit. 2, vhod v npravnifitvo pa s Kongresnega trga fit. 12. „Slovenski Narod" telefon ftt. 34. Fosame&ne Številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. ži lo Spreobrnjeni Šuklje. i Dne 13 avgusta anno Domini 1903. se je v Ljubljani sicer ne javno, pač pa vzpričo zaupnikov katoliške stranke izvršilo slovesno spreobrnjenje dvornega svetnika Sukljeja. Mož, ki je skoro četrt stoletja visoko držal zastavo liberalizma, ki se je boril z vnemo in vstrajnostjo, kakor jo dajeta samo globoko prepričanje za zmago liberalnih načel, ta mož je dne 13. t. m. javno preskočil v tabor one stranke, katero je skoro ćetrt stoletja neizprosno pobijal, in ki mu je to nasprotje vračala z naj-sirupenejšim sovraštvom. Taki slučaji, kakor je Šukljejevo politično spreobrnjenje, so redki. Zčodi se pač, da se odcepljajo ljudje od s ranke, s katero so dolgo časa hodili in da prestopajo k nasprotni stranki, ali tako delajo navadno le politični maroderji, ljudje, ki iščejo v politiki svojo korist, možje, ki se pridružujejo različnim strankam iz egoističnih nagibov. Kdor kaj da na moško čast in na moški ponos, tisti ne postopa tako, nikdar in za nobeno ceno. Zigcdi se večkrat, da pride kak politik v položaj, da se več ne strinja s svojo stranko in da mu njegovo prepričanje ne dopušča, da bi še dalje ostal pri svoji stranki. A če je dotičnik mož v pravem pomenu besede, izvaja iz tega naravno konse-kvenco m se umakne iz političnega življenja ali ustanovi svojo posebno siranko, nikdar pa se ne poniža tako globoko, da bi preskočil v tabor svojih sovražnikov. Samo v časih kondotijerov se je primerjalo, da je kak vojskovodja služil dane?? temu vladarju, jutri pa drugemu, a to so bili ljudje, ki so svoje meče proda jaii, kdor jih je bolje plačal..... Šuklje se je torej spreobrnil. Pripravljal se je dcl*o časa na ta korak. Že pred tremi leti je r&zgla sil, da se je v njem izvršil »notranji prevrat«, da se prišteva zopet ogromnemu krotru vernih katoličanov, da izpolnjuje cerkvene zapovedi in verske dolžnosti. A tedaj je imel še namen, ostati zvest sam sebi in ponosno je na adreso dr. Šusteršiča pisal: »N ičesar ne zahtevam od nikogar, najmanj od privržencev Vaše stranke, g. d o k t o r!« In ne tri leta po tej izjavi je Šuklje stopil pred zaupnike tiste stranke, ki jo vodi dr. Šusteršič; pred tremi leti je Suklje rekel, da bi najmanj od privržencev dr. Šusteršiča kaj zahteval, sedaj pa je ponižno ob roki dr. Šusteršiča stopil pred te iste ljudi in jih prosil zaupanja in mandata. In s smelostjo, ki more računati le na politično kratkovidnost in ne- j izobraženost, se upa Šuklje sedaj zatrjevati, da se pravzaprav ni čisto nič spremenil in da se niti za las ni umaknil od svobodomiselnega stališča, ko se je z liberalca prelevil v klerikalca. Ta isti Šuklje pa je še 1. 1900, spominjajoč se svoječasne, tako žalostne razpadle »sprave« dobro vedel, da sta liberalizem in klerika-lizem nasprotji, med katerima ni mogoče sporazumljenje. Šuklje je takrat na shodu v Novem mestu dejal, da je bil on edini, ki je odsvetoval od sprave, češ, »Vaša Bprava ne bo držala, kajti razdvajajo nas ne le osebnosti in malenkosti te baze, temveč svetovni nazori « Takrat je bil Šuklje prepričan, da med svobodomiselnim in klerikalnim stališčem zeva nepremosren prepad, da ju ločijo svetovni nazori- sedaj pa hoče javnosti natveziti, da se je v njem I i/ivrsil notranji prevrat, vsied katerega je postal klerikalec, obenem pa da se ni niti za las umaknil od svobodomiselnega stališča!! Šuklje se v tem oziru zaman trudi. Tega ne bo nikomur na Slovenskem dopovedal. Take fraze so morda vlekle pred 25 leti, dandanes pa ne vlečejo več, ne pri klerikalcih, kaj še pri liberalcih. Črn in bel ob enem ne more nihče biti, a, kdor to piskuša, doseže samo — Heiterkeits erfolg. Šuklje se je zapisal klerikalcem in dobi iz njihovih rok mandat. To je dejstvo, s katerim moramo raču nati. Če je njegovo spreobrnjenje pristno ali če je le maska, to nas ne zanima, to je sedaj samo stvar klerikalcev. Zaupali mu niso nikdar, ker jih je prevečkrat speljal na led, in mi tudi ne verjamemo, da mu sedaj zaupajo. A potrebujejo ga, ker so jo s svojo politiko zavozili, ker nimajo ne enega boljšega političnega talenta ia ker potrebujejo Človeka, ki njihov voziček potegne iz barja, v katerem tiči. In Šuklje? Da bi se bil res spreobrnil, tega nismo nikdar verjeli in tega tudi danes ne verjamemo: Človek lahko spremeni svoj nazor v kaki konkretni stvari, ali svetovnih nazorov, vodilnih načel, ki si jih. je pridobil v dobi moške zrelosti, teh ne premeni in teh se nikdar več ne otrese. Tako je tudi s Šukljejem. V svojem srcu je šuklje danes isti liberalec, kakor je bil pred leti, a oblekel je črno kuto, ker ima svoje posebne namene. Kakšni so ti nameni, to je za nas postranska v stvar. Pred sabo imamo Sukljeja kot bodočega poslanca klerikalne stranke, kot poslanca, ki v klerikalni stranki ne bo igral zadnje vloge, in to je vzrok, da si hočemo ogledati pro-gramatični govor, ki ga je imel na dan svojega spreobrnjenja 13. avgusta anno Domini 1903. Ustaja v Macedoniji. Ruski minister zunanjih zadev je brzojavil kmalu po umoru ruskega konzula Rostkovskega ruskemu poslaniku v Carigrad sledeče: »Niti izraz sultanovega obžalovanja, niti obisk princa Ahmeda, izraz sočutja velikega vezirja, ministrov in drugih dostojanstvenikov niso povoljno zadoščenje. Car je pokazal pri umoru Ščerbine popustljivost, ker je bil morilec Albanec, čigar pleme se je puntalo zoper vlado. Monaetirsko hudodelstvo ima povsem drugačen značaj ter z&hteva najstrožjo kazen. Vsled tega zapoveduje car odkloniti vsakršne prazne obljube. Stavijo se Bledeče zahteve: neodložilno in najstrožje ka znovanje morilca; predložiti se mora takoj resnični izkaz, da je monastir-ski vali res pregnan. Takoj se morajo strogo kaznovati vsi vojaki in civilni uradniki, ki so odgovorni za umor. Za splošno pomirjenje v vilajetu se zahteva: Vsi turški uradniki, ki sta jih ruski in avstrijski konzul na potovanjih spoznala, da kruto po stopajo, se morajo takoj najstrožje kaznovati. Odslovljeni Izmail II * k ki, o katerem se je naknadno ugodno izvedelo, naj se zopet umesti. Tisti kmetje, ki so ruskim in avstrijskim konzulom izpovedali o turških grozodejstvih ter so bili vsled tega zaprti, se morajo takoj izpustiti. Upravni uradniki v Solunju in Prizrendu, o katerih so se razkrile zlorabe, se morajo takoj odstaviti in kaznovati. Končno se morajo nemudoma imenovati tuji Častniki k orožnikom in policiji, da se pomiri prebivalstvo « Da bi si pa bolgarska vlada in ustaši ne delali prevelikih upov, obvestil je LambsdorfT obenem tudi ruskega zastopnika na Bo'garskem, naj se ruske zahteve nikar ne tolmačijo kot pospeševanje revolucijske agitacije. Sultan se bo pač težko odločil za raske zahteve, a obljubil bo vse ter navidezno tudi dal izvršiti, kajti v Sebastopolu so pripravljene štiri ruske oklopnice, štiri torpedovke in šest Čolnov za polaganje razstrelb, da odrinejo proti Bosporu. Nele med ustaši, tudi med turškim prebivalstvom je zavladala bo-jevitost Mohamedanci so brzojavno zaprosili sultana za dovoljenje, naj bi se smeli oborožiti ter skupno zasledovati ustaše. Bolgarski ministrski predsednik je b3je izjavil avstrijskemu zastopniku d a B o l g a r s k a ne more več mirno gledati grozodejstev. Bolgarska vlada je naročila pri neki dunajski tvrdki 15 milijonov patron. Obenem je izročila tajim zastopal kom spomenico, v kateri hudo ob soja Turke. Turška je kriva vseh pobojev, umorov, ropanja, ona zapira šole in cerkve, prodaja bolgarska posestva turškim naselnikom, uničuje bolgarske tvrdke itd. 2800 Bolgarov sedi v ječah. O razmerah na Srbskem. Iz Srbije se piše, odkar se je iz* vršil državni prevrat, vrlo mnogo; največ pa pišejo razne nemške ia židovske novine, ki vse slikajo položaj na Srbskem z najtemnejšimi barvami in se na vse načine trudijo, d* bi Srbijo in srbske rodoljube spravile ob ves ugled pred ci vilizovani m svetom. To pa jim je tem ložje, ker umejo umor Aleksandra in Drage na, najspretnejši način izkoriščati v svoje umazane namene. Mi Slovenci smo navajeni, da črpamo našo sodbo o srbskih razmerah ponajveč iz takih listov; posledica tega je, da smo o odnošajih napačno informirani in da celo mi gledamo na dogodke v Srbiji s pobarvanimi nemškimi naočniki. Včeraj je priobčil v Zagrebu izhajajoči »Novi Srbobran« vrlo zanimiv dopis iz kraljevine Srbije, ki nam podaja povsem drugo sliko o odnošajih, kakor smo jo sicer navajeni zreti po židovskih in nemških listih. Dopisnik pravi, da bode doba kralja Milana in kralja Aleksandra zabeležena n* večne Čase s črnimi črkami v srbski povestn'ci. Dokler sta vladala ta dva, imeli so vso oblast v rokah najhujši vragovi srbskega im^na, gospodarili so lopovi, a Srb-stvo je plakalo. In tako se je dogodilo, da je značilo Aleksandrovo življenje smrt Srbije. In kdor se nad umorom zgraža, naj pomisli, da-li bi bilo bolje ubiti narod, da živi kralj, ali da pogine kralj, da ostane narod živ in zdrav? Poleg živega kralja Aleksandra ni m o g 1 a o s t a t i z d r a v a inživa Srbija! Zato se je morala izvršiti operacija, zato je moral pasti Aleksander, da se domovina reši zla Iz skritega življenja ... Spisal Borisov. (Konec; Včasi sta posedavala zvečer zadaj za župniščem v vrtu na klopici ter prijazno govorila. Pregrešni ljudje pa so začeli celo praviti, da je goloobritec sedel prav poleg nje in jo držal okrog pasu. Pol leta je bila v onem župni-šču in že so se začele kazati slabe posledice pregrešnega občevanja ljudi božjih. Zapustila je kmalu Žup-nišče ia se preselila v mesto. A vedela je za to že cela fara. Pregrešni ljudje so pa govorili: „Ta fajmošter bo pa mnogo semena zapustil!« Drugi, ki so vse bolj naravnost povedali, so pa rekli: »Kmalu bo dobil fajmošter še eno kuharico ali pa hlapca, katerega bo menda strašno težko videl, ker ga ne bo mogel spraviti s pota. Je že tako! Gosposki svet je tudi pregrešen!« Tako nekako mi je pravila ženica. Takrat pa je v meni nekaj vzkipelo. Ne vem, kaj je bilo pravzaprav. Začel sem sovražiti svet, posebno ono vrsto ljudi, med katerimi je tudi moj — oče. Začel sem živeti ono potepinsko življenje, katerega se človek tako težko odvadi. Postopal sem po ulicah, namesto da bi delal, klel in se vlačil po noči po predmestnih bez-nicah. Ker od zraka vendar nisem mogel živeti, sem začel polagoma — krasti. Kaj sem pa hotel? Če sem se le vsedel k delu, s*m nestrpno čakal trenutka, ko bom zopet prost, da bom šel k vagabundom v predmestno beznico, kjer smo se shajali slednji dan. Tako sem se navadil polagoma krasti. Sprva sem bil neroden, kajti zaprli bo me pri prvi tatvini. Pa vaja in izkušnja izučita človeka. Poznal sem gospoda, ki je stanoval v pritličju, nedaleč od beznice, kjer se je shajal cvet mestnega va-gabundstva. Nekoč zvem, da je šel za par dni na deželo. Zdelo se mi je, da mora imeti ta človek denar in sicer doma v stanovanju. Preskrbel sem si ponarejenih ključev. Nekega večera me ni bilo k tovarišem. Pripravljal sem se za prvo večjo tat vino. Proti polnoči sem poskusil svojo srečo. Tiho in počasi se splazim v sobo, vse preobrnem ter dobim nazadnje v pisalni mizi srebrno uro z verižico in nekaj goldinarjev. Vendar toliko ne, kolikor sem pričakoval. Splazil sem se ven ter srečno odnesel pete. Pa kakor nisem imel še nikjer sreče, tako tudi tu ne. Zalotili so me, ko sem hotel črez nekaj tednov prodati uro. Urar mi jo je vzel ter rekel, naj počakam, da se prepriča, koliko odstotkov srebra ima v sebi. Šel je v sosednjo sobo ter kmalu prišel z redarjem, ki me je odpeljal. Pripoznal sem vse Kako so mi tako hitro prišli na sled, mi je še sedaj uganka. Več kot dve leti sem bil zaprt. Sprva sem bil zelo težko v ječi, a kmalu sem se privadil. Saj sem imel marsikaj, kar sem prej pogrešal. Le svobode — te ni bilo, a po tej sem najbolj hrepenel. Ko so me spustih, sem začel živeti ono staro življenje. Nekaj časa sem pač služil pri bogatem kmetu, a na kmetih mi ni ugajalo. Prišel sem zopet v mesto. Lansko leto na praznik vseh svetnikov sem hodil po pokopališču. Nisem prišel molit, pa bi tudi ne hotel, če bi tudi znal . . . Kaj mi pomaga ? Hodil sem kar tako semtertja, ker nisem imel drugega opravka. Ko mislim iti ravno domov, dobim pred pokopališčem svojo mater, zavito v stare cape. Pogleda me, namigne in reče naj grem za njo. Pelje me na konec pokopališča. Tam pa se naenkrat ustavi, naredi satansko-divji obraz, se zakro-hota, pokaže na črno opravljenega človeka, ki je stal poleg belega, mra mornatega spomenika ter reče: »Vidiš ga . . . onega! Vtisni si ga v spomin, oni je, zadavi ga, \\i ga ne morem, stara sem, beračica!« ... In odšla je hitrih korakov. Jaz sem pa gledal in gledal, svetilo se mi je v glavi, šel sem k njemu, ga dobro pogledal in plunil predenj. Tisto noč nisem šel domov spat. Vlegel sem se pod drevo zunaj mesta in tam zaspal. Ko sem zjutraj vstal, so me noge komaj držale. Moči so mi začele pešati. Moral sem ostati doma. Ker sem lažje sedel kot ležal, sem vzel od dolgega časa v roko pero in začel pisati, kar sem doživel. O, da bi bil jaz ostal pošten človek, da bi bil moj oče pošten! Učen gospod bi bil j*»z. Par let sem hodil v šolo, potepin sem bil, vendar peleg tega vedno najboljši učenec v vseh razredih ljudske šole. Pa saj ne bom dolgo več . . . Če ne grem tako s sveta, si bom pa sam pomagal . . . Tako ali tako —• pač vseeno! Še visoki gospodje, pametni ljudje, se sami končajo. Zakaj bi se ne capin, ki mu ni živeti? . . . * * Tu se zapisnik neha. Nisem poznal človeka, ki je to pisal. A, da je mrtev, sem se prepričal. Koncu zapisnika je namreč njegov podpis. Pred časom sem pa bral po časopisih, da se je ustrelil dotičnik na grobu svoje matere, a da je vzrok neznan . . . Razume pa se, da se vse ono zlo, kar ga je zadal on in njegov oče Srbiji, ni moglo popraviti v eni noči. V to treba Časa! Ali je bilo to do sedaj mogoče? Ne, ker še ni ustavnega stanja. Ustavno stanje pa ni mogoče brez skupščine, voljene po novi ustavi. Dokler se skupščina ne sestane, ne morejo nastopiti urejene razmere. Zato je do tega Časa stanje v Srbiji, ker ga je provzročila revolucija, — revolucionarno. In ako se to vpošteva, se mora vsakdo srbskemu rodoljubju naravnost diviti, da je v Srbiji tudi v dobi revolucionarne vlade mir in red, kakor boljši biti ne more. Po prevratu dne 11. rožnika, so častniki izročili vlado možem iz na roda, ne pripadnikom ene politične stranke, ampak uglednim osebam vseh strank. V vlado so bili torej poklicani možje s celo nasprotnimi političnimi nazori. Ta vlada je bila dobra za tisti trenotek, ne pa za na daljno delovanje. Naj se pomisli, ali bi se mogla na Ogrskem držati le 24 ur vlada, v kateri bi sedeli Khuen, Banffv, Barabas, Ugron, Apponvi, Fe jervarv! A v Srbiji se je taka vlada, v kateri so bili zastopniki najrazličnejših strank, vzdržala do danes. Da pa je sedaj odstopila, je popolnoma naravno in se to dejstvo ne more pripisovati kaki izvanredni krizi, kakor to trde Srbiji sovražni listi. — Tako piše ugleden srbski politik in priznati se mu mora, da so njegova izvajanja povsem verojetna, da nimamo vzroka o njih resničnosti dvomiti. Želimo pa, da bi vlada, ki je sedaj prevzela državno krmilo, vodila toli težko izkušeno Srbijo po potu pravega napredka k notranji konsolidaciji in k vsestranskemu blagostanju. Politične vesti. — Deželni zbori. Kakor poročajo oficiozni listi, se bo več deželnih zborov sklicalo v septembru a" zasedanju. — Kongres čeških agrar-cev, ki se je vršil dne 16. t. m. v Pardubicah, je sprejel resolucijo, v kateri se protestuje proti uvozu tu jezemskega žita. Za tak uvoz se za hteva visoka carina Nadalje se zahteva reforma žitne trgovine ter se vlada poziva, naj uvede enoten kilo-meterski tarif ter zniža železniške tarife za kmetijske izdelke. — Kriza na O g r s k e m. Sedaj so se začeli tudi vladi prijazni okraji zavzemati za narodne koncesije, in ako bi se parlament razpustil, ne da bi izvedel te koncesije, ostala bi vladna stranka pri novih volitvah v manjšini. Grof Khuen je že dobil z Dunaja imenik parlamentarcev, katere želi kralj sprejeti v avdi|enci. — Vladarski obiski. Angle ski kralj Elvard pride na Dunaj dne 30. t. m. ter ostane tam do 3 septembra. — Ru^ki car pride v Rim Renegat. Povest iz tržaškega življenja. (Po resniCnih dogodkih spisal L B.) XII. Žid Minzi ni verjel, da načrti puljskih utrdb, za katere je žrtvoval vse svoje prihranke, niso ničesar vredni. Prepričan je biJ, da ga hoče Sancin prevariti in zato je sklenil, da takoj brez odlašanja poskusi svoje načrte spraviti v denar. A Sancina ni hotel izpustiti iz oči, da bi mu kaj ne pokvaril. Zaradi t-ga je najel starega moža, ki ga je dobil na Rivi dei Schiavoni in mu naročil, naj zasleduje Sancina kamorkoli bi šel, sam pa je krenil v mesto, da poišče šefa generalnega štaba. Sancin je kmalu po Minziju zapustil svoj hotel in šel v kavarno Kvadri. Minzijev vohun mu je previdno sledil. V kavarni je Sancin slučajno naletel na inserat v nekem listu, da je oddati v najem prvo nadstropje male, blizu mesteca Mestre ležeče hiše. — To bi bilo nekaj zame, si je mislil Sancin. Semkaj Emo morda le spravim, saj bi ne bila daleč od med 15. in 20. oktobrom. Iz Rima se poda v Florenoo, kjer bo prisostvoval posvečenju ondotne ruske cerkve. — Še eden ruaki konzul izginil. Razširja se vest, da je ruski konzul v Solunu, Giers, pred par dnevi izginil. Generalni nadsodnik Hilmi-paša je ukazal, da morajo konzule čuvati straže doma in na potovanju. — V novem srbskem ministrstvu ni nobenega radikalca več. Pravosodni minister J ova novic je bil leta 1898. belgrajski Župan; vojni minister Solarović je bil prvi adjutant kralja Aleksandra do njegove oženitve; finančni minister Borisavljević je precej dober pisatelj; naučni minister Ruzić je bil za časa nagle sodbe obsojen v dveletno ječo. — Sv. sinod za Žide. Pred-stojništvo ruske pravoslavne cerkve je določilo, da morajo duhovniki, ako se kje pokaže mržnja zoper Žide, takoj s prižnice ljudstvo poučiti, da je nastopanje zoper Žide nevredno pravoslavnih kristjanov, ker so židje ravno tako podaniki carjevi kakor kristjani. Dopisi. Iz Mirne peči. V »Sloven skem Narodua z dne 7. avgusta t. 1. št. 181 nahaja se dopis, v katerem je med drugim rečeno: Pri vsem tem pa ne smem pozabiti, da se je naš kaplan Majdič zameril teti Franci in da zaradi te a ne sme več pri župnikovi mizi jesti, ampak je prav lepo prosil gospoda naduči-telja, da ga je na hrano vzel itd. Nadučitelj namreč nima gospoda kaplana na hrani in ga ta tudi nikdar prosil ni za njo; kaplan še vedno pri mizi gospoda župnika je. Nadučitelj nima gostilne, da bi hrano k' mu. najmanj pa kaplanu, dajal in bi moral morda celo patent plačevati. Tukaj je dovolj ali še celo preveč gostilen in ni treba, da bi nadučitelj gos ilničarja igral. Ali se je gospod kapiau kuharici teti zameril, naduciteiju ni znano; znano pa mu je, da sta gospod župnik in kaplan prav dobra prijatelja, boljša kot nad uč>telj in kaplan. Čemu nadučitelja pritikati, ki se le za-se briga in nič za drugo. A. Požar. nadučitelj. Iz II. Bistrice. V petek, dne 14 avgusta, ob 11 uri ponoči je pre-minol v Ilirski Bistrici po dolgi in mučni oolezni vrli narodnjak, posestnik in veletrgovec gospod Ivan Tomšič v 50. letu svoje starosti. Pokojnik je bil v obče znan kot blaga duša. Prvi trenotek prikupil se je vsakomur. Kot veletrgovec — Ive tova trgovina je jedna največjih med Reko in Trstom — pomagal je rad našemu ubožnemu kmetu. Dokler mu niso opešale moči popolnoma, je prepričevalno in z vedno še rnla-demškim ognjem kaj rad občeval z našimi trpini. Saj je pa tudi bil znan pokojni «Ivea po celem Notranjskem kot prijazen in postrežljiv trgovec. Ganljivo je bilo videti, kako so v njegovi bolezni od blizu in daleč povpraševali o njegovem zdravju. Pokojnik je bil odločen pristaš na rodno-napredne stranke. Ista ga bode pač t**žko pogrešala! Nt se sicer Trata in tudi meni bi to bivališče ugajalo. Na deželi bi bil in vendar blizu velikega mesta, v inozemstvu bi bil, torej na varnem in vendar takorekoč pred vratmi Trsta. Odločil se je, da si hišico ogleda. Minzijev opazovalec mu je vestno sledil na kolodvor, sedel ž njim v vagon in se ž njim peljal v Mestre, potem pa se tihotapski plazil za San-cinom po poljskih potih in med vinogradi. Bil je dober opazovalec in ko se je ob enem s Sancinom vračal v Benetke, je natančno vedel, da je Sancin dotično hišico vzel v najem za celo leto. V mestu pa je mož dolgo čakal na Minzija. Šele ko se je že zmračilo, je prihitei Minzi ves zasopel na Rivo dei Schiavoni. — Jeli doma? je vprašal najetega opazovalca. — Doma! Minzi je stekel po stopnicah in zalotil Sancina, ko je ta spravljal svoj kovčeg, da se ponoči vrne v Trst. — Dobro, da vas dobim, sior capitano, je zaklical Minzi. Svetujte mi — rešite me! Jaz ne vem, kaj naj storim. silil v ospredje, tembolj je ob Čaiu volitev z vso eneržijo deloval v narodno naprednem smislu. V srcu p> kojnikovem je živo žarela ljubazan — do milega slovenskega naroda.— Omeniti nam je Še prisrčne gostoljubnosti pokojnikove. S kako od kritosrčnim veseljem je sprejel vsakogar! Ljubezniv je bil z vsakim gostom, vsak človek mu je bil ljub, za vsacega je imel prilazno, sočutno besedo! Vsakdor, ki je imel priliko., sedeti pri njegovi mizi, pač ohrani v blagem spominu ure, ki jih ie pre živel ob strani ljubeznivega »Irnta«. S Tomšičem, ki zapušča vdovo s štirimi otroci, preminul je uzoren rodoljub, vzgleden trgovec, Ki je slovel po celi Kranjski in bil povsod čislan. Kako je bil pakojnik priljubljen, pričal je sijajen pogreb Ritmi mnogo gospode in ognjegaškega društva spremljala je pokojnika nešteta množica k zadnjemu počitku Vrlemu narodnjaku pa kličem ob od prtem grobu z Gregorčičem vred: Umrl je mož! — Ne, ni umrl. Oči le časno je zaprl, Da se po trudu in po boji Oddahne v blaženem pokoji A. L. Ustanovitev Murskega Sokola v Ljutomeru. Ob prekrasnem vremenu, sredi vinorodnih goric in rodovitnega murskega polja, v prijaznem Ljutomeru, kjer se je vršil leta 1868 prvi slovenski tabor, dvignil je Sokol svoja krila ter ponosno vzletel. Murskega Sokola I. občni zbor vršil se je 15. t. m. v prostorni telovadnici okoličanske slovenske šole nad Ljutomerom v navzočnosti 58 izvršujo-Čih članov, 10 odposlancev Sokolskih društev v kroju iz Varaždina, Celja, Ljubljane in Idrije, mnogo drugih prijateljev mladega Sokola, okoličanske mladine, vrlega dijaštva, zastopnikov Triglava, Slovenije in Bodočnosti. Dr. Chloupek srčno pozdravi vse navzoče, povdarja, da priča mnogobrojna udeležba, da je zanimanje za Sokola veliko. Poživlja zbrane, naj bi se po nazorih Fiignera in Tyrša vsi složno trudili v blagor slovenskega naroda ter tako vspeŠno bližali se sokolskemu cilju. Pri voli t \ i so bili z vol jeni: starosta dr. Karol Chloupek; podstarosta Ludovik Babuik: načelnik Anton Mišja ml.; odborniki: Anton Mišja st., sorodnika pokojnega kardinala; Franjo Sever, Franc Schneider, Joško Raj h, Josip Marsa, Jožef Jelen; namestniki Matjaš Lebar, Janko Divjak, Anton Božič ml.; pregle-dovalca računov Fran Zacherl iu Janko Karba. K sklepu se zahvaljuje izvoljeni starosta za čast, trdeč, da je prevzel veliko breme, katero bo pa mogel le zmagovati, če ga bodo vsi podpirali z veseljem in bratsko delavnostjo ter kliče nevstrašeno naprej, na resno delo. V dobre pol ure je bil ta stvaren občni zbor končan. Popoludne je bila slav-nost zunaj trga na posestvu g. Kuko-veca. Od vseh strani prihaja ljudstvo, od najvzliodnejših krajev slovenske zemlje, iz Medjimurja, od ogrskih mej. Pes in na odičcuih vozovih, vpre-ženih celo v četver z iskrimi konji hitijo slovenski seljaki na kraj narodnega navdušenja Vsak si je pripel slovenski znak. Dekleta trobojne pasove, matere so vp ele hčerkam slovenske trakove v kite, dečki in mladeniči, možje in starčki prepeli so si prsa svoja s trobojnico. Prišla so vrla dekleta iz trga in okoliee v tamošnji slikoviti narodni noši, v modrih svilnatih krilih. Devet gasilnih društev prihitelo je od vseh straui. Okoličanska godba — Kaj se vam je tako poseb-negi zgodilo, da ste tako obupani? je vprašal Sancin. — Nekaj Btrašnega! Jaz sem bil pri šefu generalnega štaba — — Jeli kupil načrte? — Kaj še! Z veliko težavo sem prišel do njega. Ponudil sem mu načrte za 50000 lir. A kaj je storil? Pogledal je načrte —• nekaj govoril s svojim adjutantom, ali kaj je tisti častnik, ki je bil v prvi sobi, in na-krat sta prišla dva policaja in sta me aretovala. — Ni mogoče, je zaklical Sancin. — In še kako mogoče! Vlekla sta me na policijo, kjer so me najprej do kože preiskali in me potem zaprli. Šele proti večeru so me peljali pred komisarja, ki me je dolžil, da sem tat in goljuf. Po vsi sili je hotel vedeti, kje da sem načrte dobil in me dolžil, da sem hotel šefa generalnega štaba ogoljufati. — Torej vidite, da sem govoril resnico, je sedaj rekel Sincin. Kako da so Vas izpustili. — Ne vem. Nisem vprašal. Ko so mi rekli, da lahko grem, sem šel. Načrti pa so ostali na policiji. Kaj zaigra, na oder stopi starosta dr. Chou-pek, pozdravi nad 3000 zbranih Slovencev, goste Sokole in navzoče deželne poslance, povdarja, da je Murski okraj storil svojo dolžnost, ko je ustanovil Murskega Sokola. Dan ustanovitve je naš narodni praznik. Želi, da bi duh TyrŠa in Fiig-nera prevel naše vrste, da bi spremljala Bog in sreča junaška Sokole na njegovih potih. Udeležba današnja od strani naroda nam daje pogum v delu za našo pravično stvar. Ljutomerski pevci zapojo: Podajmo si roke Sokoli. Predsednikom shoda je J>il izvoljen deželni poslanec Ivau Kočevar, ki je naznanil prvega govornika dr. Vladimir Ravniharja, podstarosto ljubljanskega Sokola. Ta je razpravljal o sokolski ideji, ki je življenske važnosti za Slovanstvo. Slika razvoj češkega Sokolstva, ki je že davnaj preseglo število 50.000 članov. Povdarja važnost sokolske telovadbe, ki ne okrepi samo telo, ampak s popravo istega upliva tudi na duh. Sokolstvo pa ni namenjeno samo pojedincem, nekaterim društvom, pritegniti hočemo cel slovenski narod, vse sloje, od skromnega delavca, kmeta do učenjaka v naše vrste. Kajti narod, sestavljen iz takih junakov, na telesu in duši. ne podleže nikdar. Konča s Tyr-ševim pomenljivim izrekom: Vsak narod je zamrl le vsled lastne krivde. Ne jeden izmed narodov ni izginil v svoji čilosti in vrednosti, vsakteri je padel, slab, ravnodušen in zavržen. Kot drugi govornik nastopi dr. Pero Magdić, starosta varaždinskega Sokola. Ginjen se zahvali v imenu Hrvatskega naroda za izraze simpatije Slovencev ob času bede in trpljenja njegovega naroda. Povdarja, kako ga veseli pogled na zbrano zavedno kmet-sko ljudstvo ter globoko obžaluje, da se je vsled separatizma hrvatske inteligence hrvatski kmet odrival od narodnega dela. Lepega napredka slovenskega naroda se iskreno veseli, z vami mislimo in čutimo jednako, ter zaključuje z besedmi: Živio slovenski narod, živio slovenski kmet. (Konec prm.) Suklja pred voltci, m. Šuklje v Litiji. iDalje.) Ne da se tajiti, da je kapitalizem ustvaril deloma z ropi premoženja feu-dalnega gospodarstva, dtloma s svojimi močmi to veliko svetovno gospodarstvo, bogastvo in večjo omiko. Res je pa tudi, da je ustvaril milijone sužnjev v delavcih. Priznam, da stvarja kapitalizem bolnišnice, da milijone izdaja za vzgojo mladine, priznam, da posamezni milijonarji, — bodi z dobrega srca ali da dobijo kak križec ali baronstvo — za občne dobrodelne naprave kaj žrtvujejo, včasih tudi iz nagajivosti proti cerkvi. Liberalizem tudi ni v sedanjem času n. pr. na Angleškem, Nemškem nasprotnik delavskih združitev. 8e celo konsumnih, produktivnih zadrug ne, dasi taka društva gmotno in duševno moč delavca jacijo. Ali vsi milijoni liberalcev ne postavijo enega usmiljenega brata ali sestre v bolnišnice, sirotišnice ! — Ne morem sicer trditi kot zgodovinar, da je kat. cerkev dobro oskrbovala velikanska premoženja, ki so ji jih izročili tekom tisoč let verniki v pridobitev nebes. Duhovnik Miha Ratzinger je v večji knjigi dokazal, da je red prišel v oskrbovanje ubožnega denarja šele po meščanstvu. Pa nagnjenje, ljubezen do revnih se ne da nadomeščati z denarjem, ali dobro urejeno knjigo o prejemkih iu izdatkih. naj storim? Svetujte mi, jaz si sam ne morem svetovati. — Najboljše je, da jo čim prej odkurite iz Benetk, je rekel Sancin, in da se v prihodnje ne spuščate v stvari, katerih ne razumete, druzega sveta ne vem Minzi pa s tem svetom ni bil zadovoljen. Vsaj svoje načrte je hotel imeti. Če bi načrti ne bili ničesar vredni, bi mu jih bila policija vrnila — tako je modroval in zopet ga je obšel sum, da je vse to vpri zoril Sancin. Najeti opazovalec je sicer Minziju povedal, da je sledil Sancinu v Mestre in da je Sancin tam vzel hišico v najem, ali to Minzijevih misli ni premeuito. — Gotovo je Sancin pisal štfu generalnega štaba, naj reče, da so načrti stari; general me je dal aretirati, da bi se načrtov polastil — plačilo pa dobi s men Žid se je tako zagrizel v to misel, da je sklenil ostati v Benetkah in zahtevati načrte ali plačilo, naj se potem zgodi karkoli. Sancin pa se je še to noč vrnil v Trst. Le krščanstvo daje čez naravno ljube-zen, ki se postavlja v službo revnih, S to čeznaravno ljubeznijo, s Čez. naravnimi močmi, ki jih daje kat. vera človeku, stopim v boj proti liberalni^ in soc. demokratičnim idejam. Ni dvo. miti, da je daues vsa materijelna eksi. stenca delavstva z familjami vred od-visna od vseh slučajnosti trga. Delavska moč je stvar trgovine. Nič tužnejš* se ne da misliti! To je moderni trg sužnjev, prirezau po uzorcu našega ljudomilega, razsvetljenega, protikrščan skega liberalizma in prostozidarstva. Kako je bilo to drugače v srednjem veku. Kmetski delavec je bil preskrbljen na kmetiji, in v mestih so tedanje krščanske zadruge mojstrov dajale v , kemu delavcu gotov zaslužek, omejirši konkurenco! Sedaj vlada prostost obrti, prostost trgovine in suženstvo mej delavci. Delavec delavca v konkurenci izpodjeda in mu pritiska mezdo na najnižjo stopinjo. Nič več avtoritete, nič več vezauja človeka, ves svet mu je odprt! — Avtoriteti in slobodi so podlagi božje misli. Ljudje pa te misli napa-, razumevajo, le nezmotljiva cerkev je v tem izvzeta, ker Bog vodi njene korake. In ta cerkev je postavila v srednji ških zadrugah avtoriteto, ki je vezala zadrugarje in delavce na kmetiji po uzornih delavskih zadrugah. Iu brezpogojna prostost! Tu imate prostost t obrtih, v trgovini, pravico izseljevanja, kamor hočete, prosto ženitev, imate pa vso družbo atomizirano, pulferizirau«) vse človeštvo imate razkrojeno v individue, katere vsak veter maje -in po svetu razmeče. Tu imate jednakost ljudi! — Različnost ljudi je fizično in duševno neizmerna. Nobena moč svetu ne more dekretirati, da so vsi ljudje telesno in duševno jednaki. In te različne ljudi meče kapitalistično gospodarstvo na trg konkurence z vsem človeštvom. To je hudodelstvo, dasi □ hudobnim namenom provzročeno. To lahko izpovem kot bivši liberalec. Ta različnost ljudi v njenih telesnih in du ševnih močeh zahteva kategorično omejitev prostosti in avtoriteto. Ali to še ni vse. Delo je po treh momentih razločevati: Delo je potrebno sredstvo krukoborstva, delo je pa tudi trpljenje, ki ga človek rad ne prenaša in delo je moralična moč, ki člo\< višje dviga. Liberalci posebno na ta slednji moment važnost polagajo. Ali ta moment je razumeti le s pomočjo verstva. Samo iz časti, vrednosti deiu se ne dela, se ne trpi. Pagmnski »vel je delo mrzil in ga prepuščal sužnjem. Božja razodetja naše vere raz v« »zijajo to nasprotje. Ta učijo, da je delo posledica greha, da je delo kazen, pa tudi sredstvo k spravi z Bogom. Ver.t nas uči, da je Bog človek ter kot sin delavca tudi sam delavec postal. Krščanstvo nas pouči s tem o vrednosti dela. Ono nam pa tudi kaže, daje kai višjega, kakor so zemeljska blagra, ki trajajo le kratek čas našega Življenja, ono nas uči, da bo delavec, ki svojo dolžnost stori, deležen nebeških, trajnih bla*;rov, in on dobre volje prenaša bridkosti, trpljenje svojega stanu. Razločujem dvojne delavoe, krščanske in nekrščanske. Le krščanski de lavec ima zadoščenje v delu, on ima pri delu ideje, ki ga dvigajo V nad/A meljske višine, ki mu dajejo sredi reve zadovoljnost. Nekrščanski delavec je rob nezadovoljnosti, on kolne usodo, ki ga je uvrstila med delavce. Celo nje govo življenje je nenasiten glad. On ne gleda na delavca, božjega sina, ta pogled so mu vzeli njegovi liberalni in soc. demokratični prijatelji! Liberalci in soe. demokrati svetu jejo delavstvu, da se uči, omika. Reve. pride utrujen iz tovarne. V njej ni smel niti sekunde v delu prenehati. Stroj goni tudi njega, on kontrolira vse delavce. Žena dela tudi v tovarni. Otroci letajo cel dan okolu, če niso upreženi v delo fabrike. Žena ne more vsled utrujenosti jestvin pripraviti. Žalostno izgleda po mali delavčevi sobici. Zdaj si pridobivaj omiko, zdaj beri, zdaj se tudi razveseljuj, kakor ti tvoji navedeni prijatelji svetujejo, ko z zaslužki komaj plačaš stanovanje in borno kosilo. V kremo greš, pijanec, razuzdauec postaneš. Lepega veselja cerkvenih praznikov, svečanosti v cerkvah nimaš. Ali vidiš, kako tudi tukaj naša sveta cerkev zate skrbi! je volilce; povdarjal je, da ee v kratkem prične z zgradbo črnuškega mestu«. To je vse, kar se je »Slovencu«* zdelo vredno omeniti o delovanju g. Vencajza. Zakaj ni gosp. Vencajzu privoščil vsaj tega zadoščenja, da bi bil povedal, kaj je do seg-el. Zakaj trdi, da je g. Vencajz mnogo dosegel za svoje volilce, a ne navaja nobenega detajla, saj bi to vendar volilce zanimalo. Tako pa bodo rekli, da jih »Slovenec* vara, in rekli bodo tako tem laglje, ker ni g. Vencajz prouzročil, da se v kratkem prične z agradbo črnuškega mostu, marveč je to zasluga drugih faktorjev. Na ta način je lahko na i-.: vati »zasluge«. Sedaj samo še trrba, da bi g. Pfeifer na kakem shodu »povdarjal«, da se v kratkem prične kaka zgradba — pa bomo imeli novo metodo, kako si prilasto-vati zasluge — drugih ljudi. Gosp. Vencajz je tudi povedal, zakaj je odložil svoj mandat: baje ker se je tel preselil v domovino in ker narašča delo pri škofovi zavarovalnici. Stvar je pa v resnici malo drugačna. Poieg vzrokov, ki javnost mČ ne :ajo, je bil glavni vzrok ta, da je : Vencajz vsled dogodkov pri »Vinogradniškem društvu« postal poli ticno nemogoč, da so tisti dogodki pr< vzročili tudi razpor med njim in dr. Šusteršičem in da je škofova zavarovalnica v takem položaju, da dela klerikalcem velikanskih s'-biču, v delu pri Pillotu na cesti na Rudolfovo železnico, je včeraj popoludne v delavnici strugarski stroj od trgal prstanec in mezinec na desni roki. — Žepna tatvina. Antonu Žgajnarju, hlapcu pri Jebačinu na Rimski cesti št. 11, je bila v Pogo relčevi gostilni na Rimski oesti 5t. 19 iz žepa ukradena denarnica, v kateri je imel okoli 13 K denarja. — Psa povozil je včeraj popoludne na železniškem prelazu na Dunajski cesti poštni vlak. — V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z iužne?a kolodvora 73 Slovencev in 74 Hrvatov. — Izgubljene in najdene reči. Delavka v tobačni tovarni Marija Tome. stanujoča v Spodmi Šški št. HO je izgubila v soboto dopoldne nekie v mestu srebrno žensko uro. — Zlatarski vajenec Htnko Kadruka, stanujoč v Čevljarskih ui:c*h št. 2, je izgubil na poti od doma po Ž lov-skih ulicah in Dvornem trgu do Kongresnega trga zlat poročen prstan. — Sddlar Filip Razinger, stanujoč na Rimski cesti št 19 je izgubil na poti od Igrišča po E<-|avčevi cesti, Kongresnem trgu in Š^lenburgovih ulicah do glavne pošte srebrno uro in k*-at*o verižico. — Filip Kobal, m*»rker v kavarni »Valvazor« je našel 15 t m. ob pol 11. uri ponoči pred kavarno dva bankovca po 50 K. katera je bil izgubil potnik Karol Vilhar, stanujoč v Sv. Florijana ulicah štev. 29 — Dijak .josip Počivavnik, stanujoč na Sv. Petra cesti št. 85 je našel 15. t. m dopoludne v »Zvezdi« srebrno žepno uro in nikelnasto verižici — Na poti od Vodnikovega trga, Pred Škofijo in po Mastnem trgu je izgubila neka dama zlat naočnik. — Na poti od Franca Jožefa ceste po Lat-termanovem drevoredu do cirkusa je bila izgubhena kratka nikelnasta ve rižica. Od Židovskih ulio do »Zvezde« se je izgubit zlat ščipalnik. O Ida se naj proti dobri nagradi v upravništvu »Slov. Naroda« * Najnovejše novice. Z a ustanovitev žurnali s tiske šole je daroval urednik „Ne\vyork Worlda", Avstrijec Pulitzer, 'J1 ., milijona dolarjev. Šola se spoji z ondotno univerzo „Kolumbia-. — Velike skale so se zvalile pri Lingenauu na Tirolskem na železniško progo ter jo zasule na 40 metrov. — Trpinčenje vjetni-kov. Pri sodišču Wadowice v Galiciji se vrši pravda zoper policijskega nadzornika Chvlinskega in podrejene policaje, ki so grozovito trpinčili jetnike, da bi jih prisilili k priznanja. — Potres so čutili včeraj zjutraj dvakrat v Zagrebu. Drugi sunek je trajal 7 sekund. — Nesreča na železnici. Blizu Cvikave je zdrknil vlak s tira. Tri osebe so mrtve, 20 jih je težko, 20 pa lahko ranjenih. — Roparski umor. V Hamburgu so našli loterista Davida Le\vya umorjenega in oropauega. — 81 kilometrov v e n i u r i je prevozil ua biciklu pri svetovni dirki v Parizu Francoz I »angla ter prekosil vse dosedanje dirkače. — Zaradi samomorov v italijanski armadi je izdal vojni minister Ottolenghi tajno okrožnico vsem vojaškim oddelkom. V isti se naroča, naj ne bodo predstojniki z vojakom nikoli osorni ter naj ne opustijo pri občevanju z vojaštvom očetovskih čutil in dostojnega vedenja. — Čin b 1 a z n i k a. V Brlogu pri Karlovcu je 241etni blazni Jakob Ribaric s sekiro ubil svojo mater, užgal hišo ter se potem usmrtil. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 18 avgusta. Danes se na borzi raznaša vest, da je bolgarska vlada že zaukazala m ob i-lizacijo bolgarske armada Budimpešta 18 avgusta Cesar pride jutri sem in sprejme tekom prihodnjih dni voditelje vseh važnejših parlamentarnih skupin, iz-vzemši voditelje neodvisne stranke. Petro grad 18 avgusta. Ruska eskadra se vsidra v Bosporu. Ta demonstracija ni naperjena proti sultanu, nego naj varuje sultana pred dvorno kamarilo, da se preprečijo še večje zmešnjave na Balkanu. Petrograd 18 avgusta. Eien voditeljev macedonske revolucije se je izrekel napram zastopniku „Pet. Ved", da to, kar se sedaj godi v Macedoniji, še ni nič proti temu, kar se zgodi. Vstaši imajo dovolj orožja in bodo z dinamitom iz vojevali neodvisnost Mace-donije. Carigrad 19. avgusta. Vlada razglaša, da so vstaši požgali 94 hiš broječo mohamedansko vas Zire pri Monastiru. Ca igra d 18 avgusta. Vsled dinamitnega atentata pri postaji A mat o v o, 48 km od Soluna proti Skoplju, je ves železniški promet ustavljen. Eksplozija je bila strahovita, rdsi so bili vrženi do 100 m daleč, pet vagonov je bilo popolnoma raznesenih. Več potnikov je bilo ubitih in ranjenih. Pri postaji Zelenika so našli vse pripravljene za nov atentat Straža je bila ubita, 4 vojaki pa ianjeni Orožniki so kar na mestu ustrelili štiri delavce, ker so bili na sumu, da so v zvezi s temi atentati Helsingfors 18. avgusta. Tu se je potopila neka ladja; 40 oseb je utonilo. Borzna poročila. Ljubljanska* „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kurzi donai. borze 18. avgusta 1908 jBJalošbenl papirji i*2*/i majeva renta i'2°/o srebrna renta . . 4% avstr. kronska renta . l«/0 „ zlata 4% ogrska kronska „ i% „ zlata „ i°/o posojilo dežele Kranjske a" o posojilo mesta Spljeta iV.V. » m Zadra IViVa bos.-herc. Zel. pos.,1902 4J D Ceeka des. banka k. o- *°/o » » p *• p- 41/.0 o zast. pis. gal. d. hip. b. i11° o PeBt. kom. k. o. z 10°/0 pr..... 4xli°U zast. pis. Innerst. hr. ••/■•/o » ii °gr. centr. deželre hranilnice §*/»•/• zast. pis. ogr. hip. b. i'V/o OU« OB1"« lokalno Zo- leznice d. dr. . •^V/o »» ceSke ind. banke #°/0 prior. Trst-Porečlok. žel. i°/0 ii dolenjskih železnic juž. žel. trap. Vi Vi 1 De u ar 100 25 lOO 15 100*55 120 90 98 70| 11975, 99 75 100—1 100- -10110 9960 99 60 ior— 1C640 ior— 100-60 ICO — 100-—! 100-—I 98 50 90^0 304-100 60 10045 100 35 100-75 12110 98 90 11995 100-75 102 10 99 30 100 30 101*70 107 40 102 — 101 — 100 85 101-— 101 — 99 75 305'— 101 20 a*/»Vt av. pes. za žel. p. o. Srečke« Srečke od leta 1854 ... 170- 179 — „ H „ I86OV1 . • 153 7. 154 75 ,, „ 1864 ... 246 - 251 tizske..... 156 — 157 50 zemlj. kred. I. emisije „ H. „ 278- 282- ogrske hip. banke . 260 50 266 50 „ srbske a frs. 100"— I 86 9J 8890 „ turske . . . i 118 76 119 75 Basiiika srečke . . 18 80 19 80 Kreditne , ... 436— 441 — Inomoske v •< • • j 83— 87'— Krakovske „ . . . | 80 — 8450 Ljubljanske M ... 72— 7550 Avstr. rud. križa » ... 54 — 55 — Ogr. ,, „ „ . . . 2650 27 50 Rudolfove 9 . » , 68 — 72 — SalcburSke K . . 78*— 82 — Pinajske Urm< 464 - i 469 — južne železnice t . . Državne železnice. . , . Avstro-ogrske bančn6 deL Avstr. kreditne banke . . Ogrske m M 2:vnostensk6 r . . Premogokop v Mosta (Brux) Aipinsfee mcntan .... Praske želez, ind. dr. . . Bima-Muranyi.....i 464 — Trboveljske prem. družbe . 1 379 — Avstr. orožne tovr. družbe 360 — OcSke elaćkorne družbe . 155 — C. £r. cekin ,..... 1134 20 nranki , . . . . . | 1907 SO marke ... . . || 23*47 SovereignH . . . 2392 Marke..... 11732 Lažki bankovci, . . . . 95*15' Rnblii..... . . 253 — Dolarji........ 4*84 - Žitne cene v Budimpešti dne 18. avgusta 1903. 78— 79 — 663 25! 664 25 15*^ - 1593-658 25! 659 25 729—! 730 — 252-; 253 — 645 - i 656 — 36350 36450 1655 — 1665 — 455* — 380 — 361 — 157 — 11-^8 19*09 23f5 24 — 117 52 95 30 253 75 t S.rica ko oktober . zsoGkg K „ april 1904 . „ 50 „ , oktober H 60 „ » avg. . n 50 «, „ Ec-tuza novo maj I9O4 a 60 „ „ „ „ fmaj 1904 . „ 60 „ I ve»9 , oktober. . N *0 w „ „ maj 1904. . „ 50 „ Nekoliko ceneje. 734 7 61 B17 6 38 6 15 5 07 538 5 59 Rnrra^H nareja apetit, ilU^flum povspešuje pre- Jempel-vrelec1 ureja odvajanje. Coxin novo sredstvo za razvijanje fotografičnih plošč, filmov i. t. d. brez temnice pri dnevni ali umetni svetlobi (postavno zavarovano), se dobiva v vseh zadevnih trgovinah. (1776-5 C0X111 11 * n^a^ barvani raz- vijalec. C0Xin n*A Potrebuje nikakih ntivih aparatov in se vedno lahko rabi. Le za prekupce. Družba za izvoz Goxina Dunaj, Vil 2, Breitegasse 9. Angeljnovo milo Jttarzel jsko (belo) milo. b zmamko (972-39J sta najbolj koristni štedilni mili za hišno rabo! - Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah. Tovarna mila Pavel Seemanr Ljubljana. Umrii so v k-jubljam: Dne 13. avgusta: Matevž Jager, nad-arbinar, 84 let, Japljevo ulice 6t. 2, naduha. — Neža Dežman, gostija, 73 let, "VVolfove ulice 5t 6, Marasmus semilis. Dne 14. avgusta: Marija Cvelbar, gostija, 73 let, Orlove ulice §t. 5, Marasmus semilis — Ivana Žnidarftič. komptoaristinja. 2 let, Stari trg st. 13, Nephritis. — Marna PleBtenjak delavCeva hči, 1 dan, Velike Čolnarske ulice ftt. 5, življenske slabosti. — Ivan Selan, delavec, 76 let, Sredina St. 11, Paralvsis cordis. Dne 17. avgusta: Vincencij Zidan, čevljarjev sin, 1 mes., Zalokarjeve uiice St. 6, Brouchiti8 capill. V hiralnici: Dne 16. avgusta: Viktor Kalčič, mestni ubogi, 36 let, Tubercul pulm. V deželni bolnici: Dne 10. avgusta: Lorenc Kos, vrtnar, 77 let, Hjdrops universal. — Henrik Au-litzky, tapetnik, 74 let, Oedema cerebri. — Jakob Logar, hlapec, 24 let, jetika. — Lovrenc Prestopnik, pekovski pomočnik, 50 let, jetika. Dne 11. avgusta: Melhijor Wriesnig, iičar, 36 let, Gangraena pulm. Dne 12. avgusta: Vincencij LipovBek, gostač, 44 let, Pyo- Pneumothorax. — Marija Petschauer, dninarica, 25 let, Pyo-Pneumothorax. Dne 13. avgusta: Alojzij Sonc, dninar, 23 let, Anaemia acuta. Dne 14 avgusta: Fran Zemljan, rejen-ček, 8 let, Pneumonia. Meteorologično poročilo. .muk Dftd morje ta 306*3. Srednji mračni tlak 730'0 nun. < |va^a v mm.| | B Ve*rovi Nebo 16 9. zv. i 736 4 17. 7. zj. 736 8 2. pop. 734 3 18 0 bL jvzhod del. jasno 14 2 si. svzhod! oblaCno 20 1 jsr. svzhodjpol. obiač. „ 9 zv. 733 3 15*4 brezvetr sk. oblač. 18. 7. zj. i 735 5 10 3 al. j zahodi megla „ 12. pop. j 733 7 22*5 si. sever ] jasno lili I Srednja temperatura nedelje in pondeljka 20 0 in 16 6VS— normale: 18*8*" in 18-T« — Mokrina v 24 urah: 0* l mm in 2 7 mm — TTčenec s primarno dolsko izobrazbo se takoj sprejme v manufakturni trgovini J. Kebar taoio 4, w Ljubljani, Stari trg 4t. 9. Železniške šine 40 do 45 milimetrov visoke, že obrabljena z vezmi vred, kupim. Cena za kilocrram ah meter dolžine blag voli naj se naznaniti pod »»J." poste restante Vrhnika. 2117 Stanovanje v prvem nadstropju s 3 sobami, ku hinjo in jedilno shrambo ter jedno stanovanje v pritličju s 3 sobami, kubinjo in kletjo odda se s I. novembrom. Veft se izve v Kolodvorski ulici tit. 24. (2128-1) Zahvala. Globoko ginjena po mnogoštevilnih dokazih sočutja ob času bolezni in smrti svoje preljubl.jene hčerke, oziroma sestre, gospođicee Ivanke Žnidaršič kontoristinje smatram za dolžnost, za to kakor tudi za mnogobrojno spremstvo preminule k njenemu zadnjemu počivališču in slednjič za darovane krasne vence v svojem kakor tudi v imenu svojih otrok vsem sorodnikom in znancem izreči najodkrito-srčnejšo, najglobokejso zahvalo. Ljubljana, 16. avgusta 1903. (2127) Ana Žniriaršić. dob ro zidana, obdana z velikim vrtom, v katerem *a vodnjak, je na prodaj v Metliki. Več 8h izve pri lastniku te hiše Emanuelu Fux-u starejšemu v Metliki h. St. 129. (2125-1) U naložbi JL. £chwentnerja v v /Ljubljani je pravkar ijj/o „Jj naših krajev" spisala EofJ^a Jfvedrova Cena broš. 2 50 h, po poŠti 2 Jf 60 h. 2nana pisateljica je s t° zbirko črtic in povesti dodajala, J^aJ^o bistro je opazovala in pre-Študirala našega Izmeta, čegrar enostranski verski in drugi nabori tah^o često pridejo v trpijo uasprotje j nabori moderno izobraženega človeka, f^i je tudi ijšel ij njegove srede. Jv(ed vrsticami je precej satire in sarkazma, zanimivo be-rivo! Slegantna oprema! Ces, kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka. 3L22 veljaven od dne 1. maja 1903. leta. Oihcl iz Ljubljane juž. kol. Praga čss Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlaL v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzenafeate, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Seizthal v Aus^ee Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 5* uri zj osebni vlak v Trbiž od 1. julija do 15 septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. un 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Poctabel, Beljak, Celovec, Franzensteste, Ljubno, Dunaj, če^ Seizthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reiliing v Šteyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, L-psko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabe* Beljak Celovec, Ljubno, Seizthal, Dunaj. — Ob 1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce-,Bled, samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob B. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfesto, Monakovo. Ljubno, čez Seizthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bro-genc, Curih, Genevo, Pan;s. čez Klein-Reifling v Stejr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine *are, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfesto. inomost, Monakovo. »Direktni vozovi 1. in 11. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kočevje Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubijmc juž. kol. Proga is Trbiža, Ob 3. un 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Mo nakovo, Inomost (direktni vozovi 1. in II. razreda), Franzensieste, Solnograd, Line, Steyr. Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri IZ m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. ur 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago (.direktni vozovi I in II razr.), Karlovt vare, Heb, Manjino vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Lmc. Steyr, Pan^ Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob juzeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor. Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobm /lak z Dauaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Monakovega. Inomo^i-a, Franzensiesta, Pomabla. — Ub 8. uri 51 m zvečar oso.j vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla črez Selzthai iz Inomosta, Čez Kleia Reifling iz Steyr, Linca, Budjevic, Pizna, Marijinih varov, H^ba, Francovih varov. Prage. Lipskega. — Ob 8. un i48 m zvečer osobni vlak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 10. uri 43 m ponoči osebni vlak iz Trbiža od 1 julija do 15. septembra, ob nedeijah in praznikih. — Pcoga >.*. Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zj iz Novega mesia in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoidno iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri 1U m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah m praznikih, — Prihod v Ljubljano drž. kol. ti H.amLika- Mešam viaki : Oh h. un 49 m zrj itrag, ob 11. uri 6 m dopoludne od 6. ari lu m m ob 9. uri 55 m zvečer wamo ob nedeljah iu praznikih (J 719 Učenec za kotlarsko obrt se sprejme v Konjučnili ulicah Št. 13. 2111—2) V najem se odda takoj na jako ugodnem prostoru tik železniške postaje v Logatcu gostilna s prodajalno vred. Gostilna ima v pritličju prostorne gostilniške sobe7 kuhinjo z vodovodom in v prvem nadstropju sobe za tujce. Več se poizve pri Virantu, restavracija, Logatec, Notranjsko. 21132) Učenca sprejme (2126-1 trgovina F. Skušek v Metliki Stanovanj e z 2 sobama in pritiklino mn ocIjIh za november-termin. (2057 Povpraša se pri kamnoseku Vodniku, Kolodvorske ulice 32. Mlad trgov, pomoi ki sedaj posluje na deželi, izurjen v Speče, rijski, železninski in manufakturni stroki, vešč slovenskega in nemškega jezika v voru in pisavi, želi sedanjo službo pre. m«nitl, in sicer najraje v kako mesto ah trg. Cenjene ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo „Slov. Naroda** pod St. 155 do 20. t. m. (2112 2) Muhe so zopet sitne! Edina, vsaki zabtevi zadostna priprava za uničenje teb škodljivcev je amerikanski „Tanglefoot". En sam list jih vjame in obdrži đo 2000. Dobi se v vseh trgovinah po IO vinarjev list. (ii—185; Glavna zaloga za Kranjsko : Edmund Kavčič v Ljubljani. Absolventinja trgovskega tečaja z dobrim spričeval slovenskega in nemškega jezika rt išče službe kot komptoaristinja. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda". (2091—3) Tnonti i špeceris* in železnioar, zmožen slovenskega in nemSk^sja jozikn, z dobrimi ©pričevali, želi sedanjo službo v 6 tednih zamenjati. Vsi kot rlf»ta]iiat hli p.i tud kot skladisčar. Kdo? pove upravništvo »Slov Naroda«. 2102-2 Več kleparskih pomočnikov samostojnih in spretnih de-avcev, sprejme takoj (2lLi- L. M. Ecker, Ljubljana Dunajska cesta. Razpis. (207d - Šr. 9544 V Mokronogu je izpraznjena služba provizoričnega deželnega živinozdravoika. S to »lužho so združeni dohodki letnih 1.200 K, in sict*r pripade od tfga 800 K na dež-lni zaklad, 400 K pa na okrajno bUg&jnico z^ to< okraj Mokronoski. Prosilci za to službo pošljejo naj do 26. avgusta 1903 podpisanemu deželnemu odboru svoje, z dokazil« starosti, znanja 9loven t»kea*a in nemškega jezika in o živinozdravniški usposobljenosti opremljei prošnje. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 10. avgusta 1903. ^^^^ (2114-2 Glavni trg št. 5, £jubljana. Tvrdka Kapamacsija & Bondi O. Bernatović, poslovodja priporoča slavnemu občinstvu svojo naj vc*rjo zalogo konfekcijskega blaga za gospode in dame po najnižjih cenah. Velcsjiostovanjein O. ISrruafovic. poslovodja. -f T T TT TTTTTTTTT T T + V f V T T ¥ LJUBLJANSKA KREDIT BANKA Akcijski kapital K 1,000.000*— 14 u |» 11 Je 1» |»i*o«ln| ** vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2. Zamenjava in ekskompluje Daje predujme na vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papir j o in rSst-v-st-rrva-je srečke -proti vnovčuje zapale kupone. k-arzni I-zgr*u.1oI. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Kttkoinpt lu lukHUNo iu«iilc. >i} 031" BorziiM iiar«»4 Mu **3tUl Podružnica v SPLJETU. CZ^**5=* lleiirtfiie > lo««> m prej ** att i« v tekočem račuQu ali na v užne knjižico proti ugodnim obrestim. Vlo2e -i denar obrestuje od dne vloge do ue vzdiga. (2975-108) Promet s čeki in nakaznicami. I*dj»jatelj iu cdgovorni ■rcdiife : Dr. i v it u Tsrii.r. Lastnina iu tisk .Narodne tiskarne". 07 R9 C.+D