NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 CMYK Leto XLIX, št. 505, 27. junij 2022 Naslednja številka bo izšla v ponedeljek, 29. avgusta. Gradivo bomo zbirali do 15. avgusta. Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Odprli upravni center Nova pridobitev Občine Log - Dragomer Čas za spremembe Ob občinskem prazniku so tudi uradno odprli vrata Upravnega centra Občine Log - Dragomer na Loški cesti 12, ki domuje v prenovljenem 93 let starem kulturnem biseru. Sanirana stavba je sicer ponovno zaživela že pred dvema letoma, ko se je vanjo najprej preselila občinska uprava, nato lekarna in družinski zdravnik ter pisarna za starejše, a so uradno odprtje zamaknili zaradi epidemije. Slavnostni trak so prerezali župan Občine Log - Vrhnika Dragomer Miran Stanovnik, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo Boštjan Jambrovič, direktor Zdravstvenega doma Vrhnika Roman Strgar in direktor Lekarn Ljubljana dr. Marjan Sedej. --> 52 PGD Log - Dragomer Od Argonavtskega festivala do kolesarjev Sto let v službi ljudstva Pester uvod v poletje V junijskih dneh je bila Vrhnika vsak vikend prežeta z dogajanjem. Najprej je potekal dvodnevni turnir v futsalu z največjim denarnim skladom v tem delu Slovenije, nato je bil Argonavtski festival, ki je doživel vrhunec z izredno dobro obiskano Nočjo na Vrhniki. Sledil je kolesarski vikend, ko so Cankarjevo mesto v okviru Dirke po Sloveniji obiskale največje slovenske in svetovne kolesarske zvezde. --> 8 Velika slovesnost Gasilci PGD Log so lani dopolnili sto let, visok jubilej pa obeležujejo letos. Stoletnico svojega delovanja in aktivnosti so proslavili  s slavnostno sejo in gasilsko veselico. --> 57 Aprila 2011 mi je bila prvič v celoti zaupana naloga urednikovanja Našega časopisa, pri katerem sem že prej sodeloval kot dopisnik. S prevzemom uredniške funkcije se je v časopisu začutil, vsaj tako mislim in tako mi je bilo večkrat tudi rečeno, nov pridih, ki je temeljil na spoštovanju dosežkov prejšnjih urednikov. Nisem se odločil za revolucionarno spremembo vsebin, ker je bil zame osebno koncept – da pri časopisu sodelujete tudi vi, bralci – dober. Kot urednik sem se kalil z napakami in se dokazoval z nekaterimi dobrimi vsebinami, ki so doživele veliko odziva v mojem elektronskem predalu in na ulici. Gnali so me navdušenje, zanos in želja po »še boljšem«. Deležen sem bil vseh ran, ki jih prenese taka funkcija, od psovanja do tožb, a nekako so obliži zadovoljstva bralcev, ki so bili v večini, rane pocelili. Po desetih letih urednikovanja, povečanja delovnih nalog in z novimi življenskimi izzivi pred vrati sem se odločil, da urednikovanje prepustim novemu uredniku. Kot novinar še vedno ostajam pri Našem časopisu, zato se bomo še vedno srečevali na dogodkih in tudi sicer me še vedno lahko pocukate za rokav. Hvala vam za vse in prijetno brezskrbno poletje. Gašper Tominc, v. d. urednika Našega časopisa Dobrova - Polhov Gradec Borovnica Horjul Začetek del Čebelo nadomestil Črnilogar Podelili občinska priznanja Posledica volitev Občinski praznik Peter Črnilogar bo na čelu občine do rednih jesenskih volitev. Občinski svet se je namreč strinjal, da nadomestnih volitev za župana ne bo in da v času do izvolitve župana na rednih volitvah funkcijo župana opravlja podžupan. Zanj je Bojan Čebela imenoval Petra Črnilogarja, potem ko je Čebeli po izvolitvi v Državni zbor prenehala funkcija župana. --> V horjulskem prosvetnem domu je v drugi polovici junija potekala slavnostna podelitev občinskih priznanj. Prejeli so jih Veronika Kranjec, Aleš Vrhovec, Matevž Seliger, Hokejski klub Dinamiti Horjul, Ilonka Pucihar in Kristina Smrke. Pripravili so tudi kulturni program in po njem druženje na prostem. --> Protipoplavna zaščita Začenja se protipoplavno urejanje porečij Božne in Male vode v Polhovem Gradcu. Izvajalec bo med drugim poskrbel za poglobitev strug, nov oz. povišan protipoplavni nasip, povišan protipoplavni zid ob stanovanjskih objektih in druga ureditvena dela. V letu 2021 so ureditve končali v Dolenji vasi in na Šujici, gradbeni stroji pa se sedaj selijo v Polhov Gradec. --> 43 29 Cankarjeva misel: 36 Preko polja gladi kosa postave, in klas, ki se je vzpel previsoko, izgubi prešerno glavo. Ivan Cankar, Knjiga za lahkomiselne ljudi 1 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Vrhnika GASILSKA OLIMPIJADA V CELJU 17. - 24. JULIJ Na olimpijadi bo tekmovala tudi mladinska enota iz PGD Drenov Grič - Lesno Brdo! Nastopila bo v četrtek, 21. julija. Organiziran bo navijaški avtobus. Info: Franci Friškovec, 041 370 674 CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 2 2 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Vrhnika FRIZERKA META CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Prve novice Občina Log - Dragomer prvič sprejela OPN ·žensko striženje ·moško striženje ·otroško striženje ·klasična in modna barvanja ·urejanje pričesk za posebne priložnosti ·ličenje za vse priložnosti Cankarjev trg 3,Vrhnika Na sedmi izredni seji so občinske svetnice in svetniki soglasno sprejeli težko pričakovani Občinski prostorski načrt Občine Log - Dragomer, ki so ga snovalci začeli pripravljati že pred štirinajstimi leti. Najpomembnejši prostorski dokument občine med drugim določa usmeritve za urejanje prostora ter pogoje za graditev objektov in poseganje v prostor, določa pa tudi dolgoročni prostorski razvoj in tako vpliva na življenje ter delovanje občanov. --> 54 --> 31 --> 56 --> 34 --> 6 --> 46 Občino zapušča v dobri kondiciji Pa je tudi uradno. Župan Bojan Čebela je »odletel« v Ljubljano, še pred tem pa nam je za Naš časopis povedal nekaj besed: v kakšni kondiciji zapušča občino, kaj bo najbolj pogrešal kot župan in na katero problematiko v Borovnici in okolici bo najprej opozoril pristojne v Ljubljani. Bojan Čebela je bil pred tem v stranki Zdej, ki je predhodnica Svobode. Dobro poznanstvo z Juretom Lebnom je botrovalo, da ga je povabil k sodelovanju. Štirideset let OŠ Log - Dragomer NAROČILA NA 031 219 541 @frizerkameta Meta Bizjan s.p. Cankarjev trg 3, Vrhnika Poslopje osnovne šole Log - Dragomer je staro 40 let. Ob praznovanju tega dogodka so pripravili slovesnost, ki je tokrat potekala na prostem. Na slavnostnem dogodku sta spregovorila ravnateljica Mihaela Mrzlikar in župan Miran Stanovnik, obogatili pa so ga še s pestrim kulturnim programom. Obiskovalcev, ki so se zbrali na športnem igrišču pred prizidkom osnovne šole, je bilo veliko. Uro in pol dolg kulturni dogodek so zaznamovali glasba, ples in pesem, manjkali niso niti spektakularni dvigi in gimnastične prvine ter recitacije. Šting’lci prepevajo že tri desetletja Pisalo se je leto 1991, ko Borovnica ni imela ne kulturnega društva ne pevskega zbora. Vsi, ki so delovali pred tem, so počasi odhajali v zaton. Aktiven je bil samo kvartet, ki je pel na pogrebih, to so bili Tone Kržič, Rudi Cerk, Tone Svete in Janez Švigelj. Kako se je zgodba nadaljevala, si preberite na borovniških straneh. Odprli prenovljeni park pri Mlečni Po prenovi parka pred ZIC se je občina lotila še parka pri nekdanji Mlečni. Že lani jeseni je tam postavila skulpturo Umotvor. Skulptura, ki hkrati deluje tudi kot igralo, je delo podiplomske študentke kiparstva Nine Tovornik, nastalo pod mentorstvom doc. Tomaža Furlana, s katerim je zmagala na študentskem natečaju za javno plastiko na Oddelku za kiparstvo UL ALUO, ki je potekal v sodelovanju z Občino Vrhnika. Dan odprtih vrat na Pasji ravni Po dveletnem premoru je bil letos na Pasji ravni ponovno dan odprtih vrat. Obiskovalci so se lahko povzpeli na 20 metrov visok stolp, ki v lepem vremenu ponuja razgled vse od Triglava do Snežnika, v njem pa domuje vremenski radar. Ob dnevu odprtih vrat Pasje ravni pa je potekalo še eno slavje: svojo 20. obletnico delovanja – ki je bilo za društvo sicer v letu 2020 –, je obeležilo Turistično društvo Črni Vrh, ki je za obiskovalce Pasje ravni pripravilo kulturni program. Optika in očesna ordinacija Jelovčan 01 755 61 05, 041 578 205 Trg Karla Grabeljška 2A, 1360 Vrhnika Popust velja do 31. 2022, vsa sončna očala, razen Serengeti. Popust velja do7.30. 6.na2021. PREDSEZONSKI POPUST NA SONČNA OČALA % 0 -2 OKULISTIČNI PREGLEDI V DOPOLDANSKEM IN POPOLDANSKEM ČASU (tudi za podaljšanje vozniškega dovoljenja) Novo na Vrhniki 3 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Vrhnika Spoštovane občanke, spoštovani občani CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 4 Krožišče pri avtocesti je nared Zaključuje se zadnji pomladni in hkrati začenja prvi poletni mesec. Mesec, ki je po nekajletnem zatišju končno zaživel v tradicionalnih občinskih prireditvah - od športnih, kulturnih do zabavnih, turističnih. Zaradi dobrega dela organizatorjev in tudi vremena, so prireditve v polnosti uspele. Tako tiste tradicionalne, kot tudi nove. Gostili smo namreč štart zadnje etape kolesarske Dirke po Sloveniji. Vrhniko so obiskale največje svetovne kolesarske ekipe z najboljšimi kolesarji sveta, z našim Pogačarjem na čelu, ki že nekaj časa kraljuje na svetovni kolesarski lestvici. Na pobudo nekaterih občanov smo popestrili dogajanje in v najlepši luči, v kratkih posnetkih, pokazali lepote naših krajev. Takšno povezanost kraja in občanov smo dosegli tudi pred dobrimi tridesetimi leti. Takrat se je Vrhnika ubranila in obvarovala agresije nekoč skupne, v naslednjem trenutku pa tuje vojske. Zavoljo enotnega in učinkovitega dela takratne občine, ki je nekoč združevala občino Log-Dragomer, Borovnico in Vrhniko, smo ob 15. obletnici samostojnosti, na predlog g. Vida Draščka, kot edina občina v Sloveniji, iz rok takratnega predsednika države prejeli zlati častni znak Republike Slovenije. Letos smo kot občina bili ponovno počaščeni, saj nas bo oziroma nas je obiskal predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je hkrati najvišji predstavnik Slovenske vojske. Samo povezanost, dobronamerno sodelovanje in prijateljstvo med nami, med občani ali med svetniki lahko rodi velike stvari. Pa naj si bo to samostojna država, velika športna prireditev ali gradnja enote Doma upokojencev Vrhnika. Večkrat smo že dokazali, da s povezovanjem vsi samo pridobivamo. Zato ste vabljeni, da v poletnih mesecih obiščete prireditve, ki so jih pripravili na Zavodu Ivana Cankarja, osnovnošolci pa Poletni vklop, kjer se bomo ob pestrem programu družili in stkali prijateljstva. Župan Daniel Cukjati Obvestilo Razpis za spodbujanje gospodarstva Na koncu vrhniških strani je objavljen razpis za subvencioniranje podjetij in samostojnih podjetnikov. Okvirna višina razpisanih sredstev je 35.000,00 €, od tega zagotavlja Občina Vrhnika 30.000,00 €, Območna obrtno-podjetniška zbornica Vrhnika pa 5.000,00 €. Podjetja morajo izpolnjevati pogoje za majhna podjetja. Sedež fizične oz. pravne osebe in kraj investicije morata biti na območju Občine Vrhnika. Področja subvencioniranja: • subvencioniranje obrestnih mer za spodbujanje investicij • spodbujanje udeležbe na sejmih in razstavah • pomoč pri usposabljanju zaposlenih in usposabljanju samostojnih podjetnikov • odpiranje novih zaposlitev Prijava na razpis se začne 1. 7. 2022 in konča 30. 9. 2022. Vse dodatne informacije so na voljo na sedežu Območne obrtnopodjetniške zbornice Vrhnika, Tržaška cesta 8a, po telefonu 01/755-77-40 ali po e-pošti: adela.cankar@ozs.si ter Občini Vrhnika, Tržaška cesta 1, po telefonu 01/755-54-21 – Erika Červek. Med 13. in 18. junijem je potekalo asfaltiranje drugega dela krožišča, ki ga v sklopu južnega dela obvoznice gradijo pri avtocesti. Po poročanju DARS-a, bo izvoz Vrhnika iz smeri kopra na ta datum, ker bi se lahko zmanjšala gneča skozi Vrhniko. Župan Daniel Cukjati je dejal, da dela potekajo skladno s terzaprt do 24. junija. Marsikate- minskim rokom in da izvajalec ri Vrhničan zre z optimizmom ne beleži večjih težav. Dodaja še, da ko bo zgrajena še povezovalna cesta med omenjenim krožiščem in republiško cesto Broovnica-Vrhnika, bo skrajšalo tudi gnečo na Sternenovi. (gt, foto: Jože Pristavec – Joc). Zdravstveni dom bo dobiček namenil v širitev doma Ko se je gradil prizidek Zdravstvenega doma Vrhnika je bila nosilec investicije Občina Vrhnika, pa čeprav sta solastnici tudi občini Borovnica in Log-Dragomer. Zdravstveni dom Vrhnika, ki ga sestavljajo župani občin, je zato pred tedni sprejel sklep, da se dobiček iz leta 2021 v znesku 1,213 milijona evrov nameni za prihodnje investicije v osnovna Nekateri vrhniški svetniki so seji, »… neverjetnih 1,2 milijona sredstva. bili zato ogorčeni, da je vrhniška evrov dobička.« Z vodstvom ZD je dogovorjeobčina nosila celotno finančno Skupni organ občin Vrh- no, da se pripravi idejna zasnova breme. Še bolj jih je to zbodlo v nika, Borovnica in Log-Drag- širitve zdravstvenega doma v oči, ker je imel ZD Vrhnika lani, omer za izvrševanje ustanovi- prihodnjih desetih letih, glede tako je bilo slišati na občinski teljskih pravic v javnem zavodu na širitev programov, pri čemer morajo proučiti več variant. Pripravila se bo tudi ustrezna projektna dokumentacija, na podlagi katere se bo možno prijaviti na morebitne razpise za sofinanciranje. Že v lanskem in letošnjem letu je ZD Vrhnika sam financiral vse nakupe opreme ter obnove prostorov in Občina Vrhnika ni namenjala nobenih lastnih sredstev za ZD Vrhnika. (gt) Dela na Betajnovi naj bi se vendarle približevala koncu Lani novembra se je začela izgradnja pločnika na Betajnovi. Iz prvotno zastavljenega roka do konca leta se je projekt zavlekel krepko v leto 2022. Izvajalec del je Komunalno podjetje Vrhnika, domačine pa jezi, da je cestišče že več kot pol leta gradbišče. Na občini so pojasnili, da je prvotna pogodba s komunalnim podjetjem predvidevala samo izvedbo pločnika z odvodnjavanjem in javno razsvetljavo, ne pa tudi nadomeščanja obstoječih ograj z novimi, saj v tistem trenutku sama izvedba nadomestnih ograj še ni bila znana, niti vremenski pogoji niso bili več primerni za njihovo izvedbo. Po poročilu s projekta je izvajalca ves čas pestila močna kadrovska in zdravstvena kriza (covid), le-ta ni dokončal projekta do konca leta 2021, kot je bilo sprva predvideno, ampak je bil z aneksom ta rok podaljšan do konca februarja. Ker je bila izvedba ograj predvidena takoj, ko bodo vremenske razmere to dovoljevale, sklenjen še dodatni aneks, ki je rok izvedbe podaljšal na 16. maj, začetni znesek 96 tisoč evrov pa zvišal na 132 tisoč. Poleg ograje so bila izvedena še nekatera druga dodatna dela. »Kasneje, 28. 3. 2022, je Občina Vrhnika z izvajalcem sklenila še novo pogodbo v vrednosti cca 48.000 € za izvedbo odseka vodovoda Betajnova - Gačnik, ki je lokacijsko potekala na cesti ob grajenem pločniku, kar je pomenilo, da se je predmet gradnje iz prvotnega ozkega pločnika razširil praktično najprej na polovico širine ceste, kasneje pa na celotno cesto v dolžini cca 210 m. K zastojem pri dokončevanju del je prispevala svoje še draginja, ki je povzročila nego- tove razmere pri podizvajalcih za asfalterska dela, saj ti niso bili pripravljeni asfaltirati po prvotno dogovorjenih cenah. Izvajalec je kasneje le uspel doseči dogovor in podpisati pogodbo s podizvajalcem za asfalterska dela,« so zapisali na občini. Komunala je 13. maja podala prošnjo za podaljšanje roka izvedbe do 6. junija, kar pa je Občina Vrhnika zavrnila. Predvideno naj bi odsek asfaltirali v zadnji polovici junija. Gašper Tominc Gradili bodo avtobusno postajo na Strmici Občina Vrhnika je marca posredovala na DRSI pobudo, da bi družno pristopili k izdelavi projektne dokumentacije za ureditev avtobusne postaje na Strmici. DRSI je predlog zavrnila oziroma predlagala, da občina sama izdela projekt, saj Direkcija trenutno projektira ureditev avtobusne postaje na Cesarskem vrhu. Ker občina kljub drugačni nameri Direkcije zagovarja lokacijo avtobusne postaje pri izvozu za Strmico, bo na predlog župana uredila projektno dokumentacijo za avtobusno postajo in jo kasneje tudi zgradila. (gt) 4 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Vrhnika CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oh, ti semaforji Občinska proslava ob dnevu državnosti Pahor: v povezanosti je ključ svetle prihodnosti Križišče med Sternenovo in Tržaško je ob konicah zabasano s pločevino. Na nedavni občinski seji je bilo slišati, da bi Sternenovo stran križišča opremili z znakom »dovoljena vožnja desno«. Z DRSI, ki upravlja cesto, so sporočili, da »takšen ukrep lahko vpliva na poslabšanje prometne varnosti, če je na isti prometni smeri, kot je postavljen omenjeni znak, urejen tudi prehod za pešce oziroma kolesarje. Dodatno se takšne ureditve ne vzpostavljajo v območju šolskih poti in v območjih, kjer ni zagotovljene ustrezne preglednosti. Na predmetni lokaciji ugotavljamo, da je preglednost v desni smeri vožnje (proti Ljubljani), zaradi objekta na naslovu Cankarjev trg 4 močno omejena, zato obstaja nevarnost, da bi vozniki pri vožnji v desno spregledali pešca ... Zato se predlog postavitve omenjenega znaka zavrne.« Podan je bil tudi predlog, da bi v križišču Ljubljanske ceste in izvoza z avtoceste v nočnem času semaforji utripali z rumeno lučjo - za vse smeri. V tem primeru pa je DRSI podala pozitivno mnenje, oziroma kot so navedli njeni predstavniki, bodo rumeno utripajočo luč v nočnem času prvič vključili julija 2022. Še ena lokacija na Sternenovi vzbuja pozornost: semafor pri brvi čez Ljubljanico. Nekateri menijo, da semafor ne opravlja svojega dela. Kot so sporočili iz DRSI ima semafor detektorsko zanko na oddaljenost 70 metrov od prehoda za pešce. Voznikom se vklopi rdeča luč 3 sekunde po tistem, ko pešec pritisne tipko na semaforju. Res pa je, pravijo na DRSI, da trisekundni interval lahko traja tudi dlje, ker je odvisno, kdaj je pešec pritisnil tipko. Če jo je v trenutku intervala, ko se je vozilom ravnokar vklopila zelena luč, bo prehod omogočen šele, po njenem intervalu, ki lahko traja do 43 sekund. Prehod pešcev čez Sternenovo je torej lahko skoraj hipen, včasih pa je treba počakati do skoraj minute. DRSI smo prosili še za pojasnilo rdeče luči, ki se vključi ob prehitri vožnji, vendar tako počasi, da prehitri vozniki še lahko zapeljejo skozi utripajočo luč, drugi, ki so vozili pravilno, pa se morajo ustaviti in počakati na zeleno luč. Gašper Tominc Vabilo Vabimo vas, da se pridružite ekipi prostovoljcev pri prostoferju Pomagati ljudem je naše poslanstvo. Če rad pomagaš, se nam pridruži. Pogoja sta dobra volja in izpit kategorije B. Vrhnika, 23. junij – Vrhniko je tokrat s svojim obiskom počastil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je bil hkrati tudi glavni govorec na občinski proslavi ob dnevu državnosti. Tako kot kot župan Daniel Cukjati je tudi on spomnil na enotnost pred tridesetimi leti, ki je tlakovala pot osamosvojitvi. Predsednik v enotnosti tudi vidi ključ za svetlo prihodnost. Občinska proslava je potekala v Parku samostojnosti, tako rekoč pod krošnjami lipe, ki so jo zasadili pred 31. leti. Zbrane goste, ki jih ni bilo malo, je uvodoma pozdravil župan Daniel Cukjati, ki je spomnil na enotnost pred dobrimi tremi desetletji. Ta se je na Vrhniki kazala v celotni družbi, saj je Cankarjevo mesto kot eno dihalo in se upiralo proti agresorski armadi. »Takšno povezanost, kot je bila tedaj, danes lahko občutimo samo še na športnih prireditvah,« je dejal župan. Lipa ki je bila tedaj zasajena, nam je lahko danes za vzgled, je menil. »Tedaj je bila majhna sadika, danes je veliko drevo. Naj tako raste in se razvija tudi naša domoljubnost.« Gostitelj se je še zahvalil gostu, ki je s svojim obiskom počastil Vrhniko, ki je ob 15. obletnici samostojnosti države prejela najvišje državno odlikovanje – zlati častni znak za svobodo RS. Gost, Borut Pahor, je v govoru spo- mnil, da mineva trideset let od vključitve Slovenije v organizacijo Združenih narodov, s čimer je bil zapleten proces osamosvojitve in mednarodne uveljavitve zaključen. Proces demokratizacije se je začel v osemdesetih in dosegel vrhunec z osamosvojitvijo Slovenije. »Domovino smo vojaško ubranili in postali prej kot v letu dni polnopravna članica mednarodne skupnosti. Kakšen izjemen dogodek in kakšna slava je to lahko predhodnim rodovom, ki so z vojaško častjo, kulturo in besedo branili idejo slovenstva.« V nadaljevanju je Pahor potegnil vzporednico med tedanjimi negotovimi časi in sedanjimi. »Tisti čas je bil nepredvidljiv in zahteven, nihče ni z zagotovostjo trdil, kako bo. A imeli smo idejo, politični cilj, tudi sposobnost pogovarjanja in dogovarjanja. Ni bilo revanšizma in izključevanja. Bilo je dovolj modrosti.« Kdo bi si mislil, da bomo Slovenci in naši evropski ter Nato zavezniki že čez trideset let priča dramatični vojni v Ukrajini, »… ki jo je neupravičeno, brez sleherne moralne podlage in opravičila napadla največja evropska država Rusija in da bo to popolnoma pretreslo ne samo Evropo, ampak ves svet? Da bo ogrozilo prehrambno in energetsko varnost, da bo to predstavljalo vojaško nevarnost, zaradi katere bo celo Nemčija vložila 100 milijard evrov, da se bo zavarovala pred to grožnjo? Da bomo priča, da bosta Finska in Švedska, ki sta bili skoraj 200 let nevtralni, potrkali na vrata zveze Nato?« Kot je dejal Pahor, smo bili Slovenci pred tremi desetletji že soočeni s podobno zahtevnimi izzi- Info: 041 639 972, Franjo. vi. Če smo prebrodili tiste težke čase tedaj, jih lahko tudi danes. »Moramo pa biti dovolj povezani. Mislim, da smo dovolj zreli, dozoreli, da to zmoremo in smo sposobni. Časi pred nami res niso najlažji, rešitve ne bodo lahke, a če bomo stopili skupaj, bomo dosegli neverjetno. Čaka nas lepa, mirna in uspešna prihodnost, a zanjo se bo potrebno potruditi,« je zaključil predsednik Pahor. Kulturni program dobre pol ure trajajoče proslave so sooblikovali vrhniški »Ivan Cankar«, Godba na pihala Vrhnika in Kvartet Perfect (v sestavi Manja in Katja Trček na violinah, Jakob Maklin na violončelu in brat Luka na klavirju). Župnik Mohor Rihtaršič je izvedel molitev za domovino, veterani pa opravili veteransko dejanje. Poseben pečat so prireditvi dali tudi vrhniški prapori. Po koncu uradnega dela je sledilo še druženje, kjer je za dobrote poskrbela ekipa iz Starega malna. Gašper Tomimc, foto: GT 5 5 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Vrhnika CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 6 V Podlipi odprli novo rekreacijsko pot Podlipa, 11. junij – V sobotnem dopoldnevu se je zbrala množica pohodnikov in kolesarjev pod obronkom hriba v Žabji vasi, kjer se je podala na novo rekreacijsko pot po Podlipski dolini. Slavnostni trak sta prerezala župan Daniel Cukjati in predsednik KS Podlipa – Smrečje Boštjan Jurjevčič. Prvi del poti je bil narejen že v »koronskem času«, od Sinje Gorice do mostu čez Podlipščico (Burjak), v zadnjem času pa še do Žabje vasi po levi strani doline. »Podlipka«, kot so jo poimenovali, je dolga šest kilome- sprehajalcem in kolesarjem trov in je namenjena tekačem, (kolesarska pot K3). »Po novi poti sem se že peljal s kolesom in lahko rečem, da je zelo prijetna: v senci in predvsem stran od prometa. Tu lahko doživiš pristen stik z naravo, zato jo vsem priporočam,« je na odprtju dejal župan Daniel Cukjati. Kot je pojasnil predsednik krajevne skupnosti Boštjan Jurjevčič, je želja zorela že dalj časa, s posluhom občine in sodelovanja ZIC ter Milana Selana iz LRVP pa je prišlo tudi do realizacije projekta. Večina trase poteka po že zgrajenih poteh, na nekaterih mestih pa je bil potreben manjši zemeljski poseg ali izgradnja brvi. »Veseli me, da so krajani prisluhnili naši želji ter v korist vseh nas podali služnostna dovoljenja za uporabo njihovih zemljišč. Hvala vsem.« Šestkilometrska trasa je posejana s klopmi, tudi studenec z urejenim izvirom je na poti. V kratkem naj bi dobila še potrebne oznake, da jo bo lažje najti. Kot je bilo slišati na odprtju, razmišljajo, da bi traso pozi- mi uporabili kot tekaško stezo. Pohodniki in kolesarji so se sprehodili skoraj do konca podlipske doline in jo mahnili nazaj, krajevna skupnost v sodelovanju z lokalnimi gasilci in športniki pa je vmes poskrbela za osvežitev. Na koncu je pohodnike čakalo brezplačno okrepčilo, otroci pa so lahko spustili še zadnje kaplje znoja na napihljivem gradu. Gašper Tominc, foto: GT Odprli prenovljeni Park pri Mlečni POLETNI VKLOP 2022 MESEC JULIJ in avgust 4. 7.-25. 8. 2022 BODoci 1.-2. razred bodoci 3. razred in starejSi Avtorica skulpture Nina Tovornik in mentor Tomaža Furlan. Telovandnica pri Os antona martina slomska Telovadnica Partizan elektronske prijave VEC INFORMACIJ O PROGRAMU: www.poletnivklop.si : Spremljajte naso spletno stran www.visitvrhnika.si in FB stran Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Vrhnika, 20. junij – Po prenovi parka pred ZIC, se je občina lotila še parka pri nekdanji Mlečni. Že lani jeseni je tam postavila skulpturo »Umotvor«. Skulptura, ki hkrati deluje tudi kot igralo, je delo podiplomske študentke kiparstva Nine Tovornik, nastalo pod mentorstvom doc. Tomaža Furlana, s katerim je zmagala na študentskem natečaju za javno plastiko na Oddelku za kiparstvo UL ALUO, izvedenem v sodelovanju z Občino Vrhnika. Župan Daniel Cukjati je na odprtju dejal, da je bilo prvotno mišljeno, da bi postavili igralo, a ker ga na tem delu ne dovoljuje konzervatorski načrt, so se družno z Zavodom za varstvo kulturne dediščine odločili za skulpturo-igralo. V nadaljevanju so se na pomoč obrnili še na Arboretum Volčji potok, kjer so pripravili zasnovo za zeleno ureditev parka. »Kot je videti, je skulp- tura dosegla namen, saj so jo otroci že vzeli za svojo. Naj bo ta park dnevna soba mesta,« je dejal župan. Mentor Tomaž Furlan ob tem ni skoparil z zahvalami, kajti ni veliko priložnosti, da bi lahko študenti sodelovali na natečajih, še manj, da bi idejo na papirju tudi udejanjili na prostem. Vse to je dvignilo nivo kreativnosti pri študentih in jim hkrati dalo neprecenljive izkušnje, pa je dodal dekan akademije za umetnost Alen Ožbolt. Park pri Mlečni je tako rekoč dokončan, potrebna je samo še svetlobna ureditev. Že sedaj pa ponuja prijeten ambient, ki se ob okusni ponudbi zraven stoječe Kavarne Park nadgrajuje v odlično doživetje. Več o dogodku, projektu in o zgodovini samega parka pa v prihodnji številki Našega časopisa. Gašper Tominc, foto: GT 6 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Vrhnika 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Odprtje enote za dnevno varstvo Doma upokojencev Vrhnika na Stari Vrhniki v letu 2023 – prijave že zbirajo • si želijo druženja in aktivnega preživljanja prostega časa, • čez dan oziroma ob odsotnosti svojcev ne morejo več v celoti poskrbeti zase, • imajo demenco ali druge zdravstvene težave. Vključitev v dnevno varstvo pripomore k aktivnemu preživljanju vsakdanjika, krepitvi telesa in duha ter čim daljši samostojnosti posameznika v svojem domačem okolju. Vključitev v dnevno varstvo ponuja vsakemu starejšemu možnost, da se čim pozneje vključi v institucionalno varstvo oziroma lažje premosti čas do sprejema v Komu je namenjeno dnevno varstvo? celodnevno institucionalno varstvo v primeru Dnevno varstvo je namenjeno uporabnikom, poslabšanja zdravstvenega stanja. starejšim od 65 let, ki: • so doma osamljeni, Delovni čas enote za dnevno varstvo Dnevno varstvo bo odprto vsak dan od ponedeljka do petka od 6.30 do 16. ure (v izjemnih primerih tudi do 18. ure). Ob predhodnem dogovoru bodo omogočali tudi prevoz v/iz dnevnega varstva z domskim kombijem, ki je prilagojen za prevoze invalidnih oseb. Kje se nahaja nova enota? Nova enota za dnevno varstvo bo v neposredni bližini Doma upokojencev Vrhnika (2 km stran), in sicer na območju stare vojašnice na Stari Vrhniki nad stavbo Upravne enote Vrhnika. Kaj je potrebno za vključitev v dnevno varstvo? • Izpolnjena in podpisana Prošnja za sprejem ali premestitev v institucionalno varstvo (na voljo na spletni strani DU Vrhnika: https://du-vrhnika.si/sprejem/). Kaj bo ponujala nova enota za dnevno varstvo? • Zdravniško mnenje. Dnevno varstvo za starejše, ki živijo doma, • Kartica zdravstvenega zavarovanja. vključuje oskrbne in zdravstvene storitve, in • Osebni dokument. sicer: • dnevno bivanje in počitek, Prošnje za vključitev v Enoto za dnevno • socialno oskrbo in zdravstveno varstvo (v varstvo DU Vrhnika že sprejemajo osebno obliki enostavnih postopkov zdravstvene ali po pošti. nege), Za več informacij se obrnite na socialno • organizirano prehrano – tudi dietno (zajtrk, službo Doma upokojencev Vrhnika: kosilo, napitki), 01 7570 112 ali 040 639 865. • druženje skozi aktivnosti delovne terapije, kot so kreativne delavnice, ročna dela, kulturne Vabljeni! in družabne prireditve, aktivnosti za spomin in zbranost, glasbena terapija, vrtnarjenje, (Simbolične fotografije. FOTO: interni praznovanje rojstnih dni in praznikov, branje, arhiv, Canva Pro, Freepik) 25 km okusnih zgodb Obudili smo Cankarjev pohod od Rožnika do Vrhnike V soboto, 21. maja, se je vodnik, preoblečen v Ivana Cankarja, podal skupaj s pohodniki od glavnega mesta pa vse do rojstnega kraja našega največjega slovenskega pisatelja. Njemu v čast smo organizirali voden pohod in tako združili šport in kulturo ter hrano in zabavo. Skoraj 25 kilometrov poti, z nekaj napornimi vzponi, je popestril vodnik Damjan Debevec, zato na poti ni manjkalo zanimivih zgodb iz Cankarjevega življenja in recitacij njego- vih besedil. Trasa je potekala od Cankarjeve spominske sobe na Rožniku do Podsmreke, kjer so pohodnike pričakali Blagajeva dežela in Cankarjeva kava vrhniške pražarne. Nato se je pot vzpela proti Gradišču vse do Ferjanke, kjer je čakala okrepčitev s piškoti 7 skupinska telovadba, sprehodi in podobno. Kaj je dnevno varstvo starejših? Dnevno varstvo je oblika institucionalnega varstva, namenjena starejšim, ki še ne potrebujejo celodnevne, stacionarne oskrbe in si želijo oziroma potrebujejo pomoč, nadzor ali organizirano obliko bivanja le za določeno število ur na dan. Osnovno merilo za vključitev oseb v dnevno varstvo je, da se uporabniki vsak dan vračajo domov. V novi enoti za dnevno varstvo Doma upokojencev Vrhnika bodo izvajali storitev dnevnega varstva za 12 ali več uporabnikov in za osebe z demenco. Z izgradnjo sodobnega centra za dnevno varstvo želijo slediti ciljem, da bi vsak starejši čim dlje ostal v svojem domačem okolju. Skozi organizirane dejavnosti v dnevnem varstvu lahko vsak posameznik dobi oskrbo in nego, ki jo zaradi svojega zdravstvenega stanja ali starosti potrebuje, ostaja čim dlje aktiven in ohranja svojo psihofizično kondicijo in socialne stike, hkrati pa se razbremeni tudi svojce in družinske skrbnike. CMYK v obliki Cankarjevih brkov in Cankarjeve čokoladice, ki jih sicer lahko dobite v TIC Vrhnika. Zadnjih nekaj kilometrov je potekalo po stari železniški trasi vse do hriba Sv. Trojice na Vrhniki, kjer smo pot končali z lokalno hrano in pijačo. Pohod je bil dobrodelno obarvan – ves prihodek od prijavnin smo namenili dobrodel- ni organizaciji Otroški nasmeh. Pohodnike, ki jih navdušujejo rekreacija, literatura in hrana, vabimo že na naslednji Cankarjev pohod, ki bo 20. maja 2023. Spremljajte www.visitvrhnika.si in družbena omrežja Visit Vrhnika. Hvala vsem, ki ste sodelovali in pomagali obuditi dogodek. Lina Celarc, ZIC 7 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Vrhnika CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 8 Dionizov petek na Stari cesti Ko zadiši po poletju Vrhnika, 10. junij – Drugi dan Argonavtskega festivala je zaznamoval tako imenovani Dionizov petek na Stari cesti, kjer se dobro je, pije in veseljači. na svetu. Njegovih 23 metrov je našlo pot v želodce gostov v pičlih petnajstih minutah. Otroci so se lahko zabavali z milnimi mehurčki in ustvarjali, dokler jih ni zvečer premagala utrujenost. A za odrasle se je Letos sicer ni sodelovalo tol- na področju osvežilnih pijač, tedaj prava zabava šele začela, iko društev, kot prejšnja leta, ko kjer ni manjkalo koktajlov, gin saj se je z odrov zaslišala živa so kuhali golaže in obare, je pa tonikov ter seveda mrzlega glasba, še vedno pa se je pilo in namesto tega bilo mogoče okus- piva. Skoraj v vsakem trenutku jedlo. iti več ulične hrane z vrhniškega se je na ulici nekaj dogajalo: od V prijetni večerni topli sapici, in širšega območja: hamburger- plesnih in glasbenih nastopov ki je zavela čez Staro cesto, se je je, telečja reberca, miške, pice do spremljanja peke orjaške, zdelo, kot da je končno zadišalo … Zagotovo se je našlo nekaj 30 kg pleskavice in kuhanja po poletju … Gašper Tominc za vsak okus, prav tako tudi najdaljšega vrhniškega štruklja Radostno pokanje milnih mehurčkov. Tudi plesalo in telovadilo se je. Vseeno ali je imel 23 ali 22 metrov: najdaljši vrhniški štrukelj na svetu je pošel v nekaj minutah. S klapami odprli Argonavtski festival Vrhnika, 9. junij – Klapa Šufit iz Splita in Klapa Capris iz Kopra sta okoli tisoč obiskovalcev športnega parka z dalmatinskim melosom zazibali v Argonavtski festival, ki bo prihodnje leto praznoval tridesetletnico obstoja. Dalmatinska glasba je bila kot osrednja točka prvič predvajana na odprtju festivala pred tremi leti, ko je pri obiskovalcih doživela zelo topel sprejem. Zato se je organizator, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, odločil, da z dobro sprejeto prakso nadaljuje. Nenazadnje dalmatinski oziroma morski pridih smiselno dopolnjuje mit o argonavtih, ki je rdeča nič Argonavtskega festivala. Prireditev na velikem odru, ki sta jo povezovala komika Juš Milčinski in Rok Škrlep, so si ogledali tudi predstavniki grške in gruzijske ambasade ter delegaciji iz Gonarsa in srbskega Leskovca. Po uradnem odprtju, ki je doseglo vrhunec s prižigom »argonavtskega ognja« (grški veleposlanik Eleftherios Kouvaritakis, podžupanja Bernarda Kropf in župan Gonarsa Ivan Diego Boemo), je sledil še celovečerni koncert s klapama. (gt, foto: gt) Gostilna Etno Leskovac in njihovi prijatelji iz Leskovca so pripravili 30 kg pleskavico. Arty Party je ponujal ustvarjalno zabavo za stare in mlade. Dobre vibracije iz Good Mooda 8 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Vrhnika CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 9 Vrhniška noč z rekordno udeležbo Pevec skupine Joker Out Bojan Cvetjičanin mladih in srca mladenk. »Oni svoj objem ne zajame samo lokali in ponudniki hrane poka- nju z ZIC Vrhnika. so vrhunski, vrhunski!« je sko- športnega parka, ampak kar ce- jo po šivih, je bila prireditvena Gašper Tominc, raj kričala Mateja, ki je prišla s lotno središče Vrhnike, saj vsi agencija Interplan v sodelovafoto: GT prijateljicami iz Logatca. »Na noč na Vrhniki smo prišle samo zaradi njih, ker so tako luštni!« Nadaljnji pogovor je izvenel v prazno, saj so fantje prišli na oder zaigrat še bis in pritegnili stoodstotno pozornost deklet in s tem sogovornice. Ob izteku sobote v nedeljo je zbrane čisto na kratko nagovoril župan Daniel Cukjati, za njim pa je mikrofon prevzel Jan Plestenjak, ki bo prihodnje leto konec marca praznoval abrahama. »Jan je legenda, nekatere njegove pesmi so že tako rekoč ponarodele, kljub temu pa skriva v sebi še vedno ogromno energije in kilometrine, zato zna vedno narediti žur,« pa je nastop Primorca pokomentirala Sonja z Vrhnike. Večer je sklenila pop skupina Victory. Organizator dogodka, ki v Pustolovsko nedeljsko popoldne Jan Plestenjak Vrhnika, 11. junij – Kombinacija izbora izvajalcev in dveletna odsotnost velikih zabavnih dogodkov sta botrovala k rekordni več tisočglavi udeležbi Noči na Vrhniki. šola 5ka na prizorišču pripravila plesno animacijo. Ko pa je na oder stopil domačin Challe Salle, pa so se prazni prostori pod odrom hipoma zapolnili z mladimi. Ne bo daleč od resnice, če zapišemo, da doslej še nikomur ni uspelo napolniti ploščadi športnega parka že ob 19. uri zvečer. Za Miranom Rudanom je na oder stopila ljubljanska rock skupina Joker Out, ki so svojo Da bo dober obisk, se je po- pojavo in najbolj znanim komakazalo že ob 18. uri, ko je plesna dom Umazane misli ogreli grla Festival zaključili z Leo Sirk in Big bandom Vrhnika Vrhnika, 12. junij – Argonavtski festival se je končal tam, kjer se je začel: v športnem parku na velikem odru. V toplem večeru je pred zbranim občinstvom nastopila niki v okviru Poletja na Vrhniki. Glasbena podlaga je bila v domeni Big Band Vrhnika, ki se je predstavil tudi s samostojnimi izvedbami. Bilo je prijetno, pevka zabavne glasbe Lea Sirk, umirjeno, kot pritiče nedelji po ki je lani že nastopala na Vrh- bučni soboti. (gt, foto: gt) Vrhnika, 12. junij – Vroče nedeljsko popoldne je bilo kot nalašč za gibanje v senci in ob vodi. Argo-navt, ki je potekala na tudi vodo, osvobodili Jazona več lokacijah ob Ljubljanici. in nato družno z njim odšli v Družine, predvsem pa njihovi Matjaževko, kjer so ustvarjali najmlajši člani, so v pristanišču ali pa se predali kulinaričnemu v športnem parku izdelali ščite razvajanju. in meče ter se nato v čolnih Bilo je zabavno, prijetno in odpravili do Lenarčičevega sproščeno. Prireditev je orNekateri so si hladili pre- parka v Verdu. Tam so se kot ganiziral ZIC v sodelovanju z grete glave od Noči na Vrhniki, argonavti na Ljubljanskem Gledališčem Ane Monro, Arty drugi pa so senco in vodo iskali barju spopadli z zmajem, ki Party in Skupina Stik. (GT, zaradi popoldanske prireditve ni bruhal samo ognja, ampak foto: GT) 9 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Vrhnika CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Poletje NA VRHNIKI     –            julij četrtek 23. 6. 2022 siliko poletna futsal liga 18:00-23:00 četrtek 30. 6. 2022 siliko poletna futsal liga 18:00-23:00 petek 1. 7. 2022 poletna južna na stari cesti 16:00-01:00 sobota 2. 7. 2022 pumpaj slovenija 2022 09:30-18:00 nedelja 3. 7. 2022 skrivnostna bistra 11:00-13:00 ponedeljek 4. 7. 2022 plesna vadba salsation 18:00-20:00          ­€    torek 5. 7. 2022 kino pod zvezdami 21:15-23:00 sreda 6. 7. 2022 odprtje knjižnice pod krošnjami 17:00-19:00 četrtek 7. 7. 2022 siliko poletna futsal liga 18:00-23:00 petek 8. 7. 2022 stand up - večer smeha 20:30-22:30 sreda 13. 7. 2022 branje cankarjevih del 17:00-19:00 četrtek 14. 7. 2022 siliko poletna futsal liga 18:00-23:00    ‚        ‚     petek 15. 7. 2022 samuel lucas v ž ivo 20:30-22:30 sobota 16. 7. 2022 pot močvirskih škratov na mali plac 10:00-12:00      € 12:00-18:00 moč pesmi  nedelja 17. 7. 2022 smaragdna dogodivščina ob ajdovskem zidu 10:00-12:00 četrtek 21. 7. 2022 siliko poletna futsal liga 18:00-23:00 petek 22. 7. 2022 manouche v ž ivo 20:30-22:30 četrtek 28. 7. 2022 siliko poletna futsal liga 18:00-23:00     †‡          avgust torek sobota 2. 13. 8. 2022 tekmovanje barmanov fructal trophy 8. 2022 zaključek siliko poletne futsal lige 17:00-21:00 15:00-22:00 petek četrtek 19. 8. 2022 poletje za otroke 4. 8. 2022 siliko poletna futsal liga 18:00-20:00 18:00-23:00 20:00-22:00 festival o’brk petek 5. 8. 2022 poletje za otroke 18:00-20:00 20:30-22:30 il divji v ži vo          ‚  ‚ƒ „ ‚  20:30-22:30 funk fu    7. 11. 12. v ž i vo nedelja 8. 2022 skrivnostna bistra 11:00-13:00 ­€ četrtek 8. 2022 siliko poletna futsal liga 18:00-23:00    petek 8. 2022 poletje za otroke 18:00-20:00 ‚  20:30-22:30 nipke v ž i vo    ponedeljek 22. 8. 2022 PLESNA VADBA salsation 18:00-20:00 torek 23. 8. 2022 kino pod zvezdami 21:15-23:00 petek 26. 8. 2022 poletna južna na stari cesti 16:00-01:00        18:00-20:00 poletje za otroke sobota 8. 2022 smaragdna dogodivščina ob ajdovskem zidu 20. sobota 10:00-12:00 27. 8. 2022 slikarske delavnice arty party 10:00-20:00 12:00-18:00 pravljice so lepe ponedeljek 29. 8. 2022 bus(art) 20:00-22:00 festival o’brk 16:00-20:00 torek nedelja 8. 2022 pot močvirskih škratov na mali plac 21. 30. 8. 2022 lov-sreče-lov- (napihljivi grad) 10:00-12:00 18:00-20:00 ‚      †‡           €    20:00-22:00 festival o’brk    ‚ƒ „ BAR †– knjižnica pod krošnjami  ‚   051 494 851 pon-pet: 15:00-22:00 sob: 10:00-23:00 ned: 10:00-21:00 IZPOSOJA ŠPORTNIH REKVIZITOV BREZPLAČNO soorganizatorji „  ˆ  ‰  ‚Š ‹ˆ€  ˆ Š ˆŒ Ž ˆ Š‘’“” ”      organizator      Š P O RT N I PA R K V R H N I K A č    in druge lokacije po vrhniki  •‰   Š   OB INA VRHNIKA 10 10 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Vrhnika Komisija za lepše okolje TD Blagajana Vse občane Vrhnike tudi tokrat prosimo za pomoč pri opazovanje naše okolice. zunanjo in notranjo urejenost; 4. javne objekte in površine (med javne objekte in površine prištevamo vse površine javnega značaja: šole, vrtci, različni javni zavodi, administrativni objekti državnih in Prijave bomo zbirali do 5. julija lokalnih inštitucij, muzej, knjižni2022. Obvestite nas lahko z izpolce, galerije in drugi, med javnimi njenim glasovalnim lističem ali po površinami pa so trgi, ulice, parki, elektronski pošti na naslov: drustvo. območja naravnih in kulturnih blagajana@gmail.com znamenitosti, spomeniki, spoČlani Komisije za lepše okolje smo minska obeležja, rekreacijske in letos še posebno veseli, saj smo se sprehajalne površine ...). povezali s člani KUD Kosec, ki so začeli z opazovanjem okolice v sosednji Letos bomo v kategoriji javnih občini. objektov ocenjevali: učne in kolesarPrav zato lahko tudi v tokratni ske poti, kapelice, cerkve, kašče in številki Našega časopisa izpolnite spominska obeležja. glasovalni listič. Naš namen je, da Že vnaprej se vam zahvaljujemo opazimo in nagradimo trud vseh, ki za sodelovanje in pozdravljamo vse neutrudno in z ljubeznijo skrbite, da ljubitelje lepega in čistega okolja. Užije naš kraj prijetnejši. vajte v poletju. Letos opazujemo: 1. najlepše urejene hiše in kmetije, 2. najlepše urejene vrtove (zelenjavni, zeliščni, rožni) in skalnjake, 3. poslovne objekte (k poslovnim objektom štejemo objekte, v katerih poteka kakršnakoli poslovna dejavnost: obrtne delavnice, biroji, gostinski lokali, banke, trgovine, prostori društev in klubov); naše opazovanje bomo usmerili v najlepše urejene gostinske lokale in trgovine, ocenjevali bomo njihovo Predsednica Komisije za lepše okolje, Anita Čretnik 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Stanovanjska hiša (vpišete naslov): Najlepše urejena kmetija (vpišete naslov): 11 Pravljično – doživljajske poti Škrateljc Že poznate pravljičnodoživljajsko transverzalo, ki jo ustvarja Zavod Škrateljc po celotni Sloveniji? Transverzalo sestavljajo pravljično-doživljajske poti, ki družinam in posameznikom ponujajo nekajurno doživetje, gibanje v naravi in sproščeno, otrokom prilagojeno spoznavanje novih krajev in njihovih posebnosti. Na pravljično-doživljajske poti se lahko podate sami ali v okviru javnih vodenj. Vsaka pot ima svojo misijo, ki jo rešujete s pomočjo posebnih beležk. Po vsaki opravljeni misiji otroke čaka škratolovska nagrada. V okolici Vrhnike se lahko podate na kar tri pravljično-doživljajske poti. Po poti vas bosta vodila mali Rimljan Julijan in zelo zanimiv prebivalec tamkajšnjih gozdov, smaragdni deževnik. Čaka vas tudi pomembna naloga: poiskati latinske pregovore in zbrati žige s pomočjo Smaragdne beležke. Izhodišče je na Cesarskem vrhu – odcep za Zaplano. Priporočamo lahko pohodniško ali športno obutev. Pot močvirskih škratov na Mali plac Mali plac je naravni rezervat, skrit v osrčju osamelca Kostanjevica v Bevkah. To je čaroben kraj, poln nenavadnih cvetlic in živali. V njem vse brbota, reglja, šumi in žvrgoli. Tam vas čaka pomembna misija – iskali boste čarobni izrek, s katerim boste pregnali urok močvirskih škratov. Doživetja na poti vam bodo popestrile velike lesene skulpture močvirskih živali in Močvirska beležka, s katero otroci na poti zbirajo močvirske žige in škratorunske simbole. Izhodišče je v Športnem parku Bevke. Priporočamo lahko pohodniško ali športno obutev. Datumi javnih vodenj: 16. 7. 2022, 21. 8. 2022. Cena vodenega pohoda znaša 7,50 €/otroka. G L A S O VA L N I L I S T I Č CMYK Smaragdna dogodivščina ob Ajdovskem zidu Na Zaplani se skriva prav posebno doživetje zgodovine in narave, ki vas bo popeljalo v rimske čase. Med Vrhniko in Logatcem se proti Zaplani vije najdaljši rimski spomenik v Sloveniji, 7 km dolg Ajdovski zid. Je del obsežnega obrambno-zapornega sistema CLAUSTRA ALPIUM IULIARUM. Datumi javnih vodenj: 17. 7. 2022, 20.8.2022. Cena vodenega pohoda znaša 7,50 €/otroka. Skrivnostna Bistra V neposredni bližini Gostilne Bistra in Tehniškega muzeja Slovenije je Menihov vrt, simbol zdravega življenja, povezanosti z naravo, samooskrbe in čudežnih moči plodov narave. Otroci v zeliščnem vrtu s pomočjo zemljevida iščejo sedem zelišč, ki jim razkrijejo svoje skrivnosti in modrosti. Zelišča v Menihovem vrtu spoznavajo tudi s pomočjo svojih čutil. Zaključek doživetja je najbolj dišeča in okusna nagrada za uspešno opravljeno misijo. Za obisk potrebujete zemljevid Menihovega vrta, ki ga dobite v Gostilni Bistra. Datumi javnih vodenj: 3. 7. 2022, 7. 8. 2022. Cena vodenega pohoda znaša 4 €. Za več informacij o pravljično-doživljajskih poteh in prodajnih mestih Močvirske in Smaragdne beležke obiščite skrateljc.org ali našo stran na FB. Ksenija Mulej, Zavod Škrateljc Najlepše urejen vrt (zelenjavni, zeliščni, rožni in skalnjaki (vpišite naslov): Najlepše urejen poslovni objekt (vpišite naslov oziroma lokacijo): Najlepše urejen javni objekt in površine (vpišite naslov oziroma lokacijo): Vaš naslov: Glasovnico do 1. julija 2022 pošljite na naslov: Turistično društvo Blagajana, Cankarjev trg 4, 1360 Vrhnika. Glasovnica je tudi na internetni strani TD Blagajna /www.blagajana.si/, lahko jo pošljete tudi po e-pošti na naslov: drustvo.blagajana@gmail.com . IZJAVA: Turistično društvo Blagajana izjavlja, da bo podatke, zbrane na obrazcu, uporabljalo izključno za potrebe organizacije in izvedbe akcije Blagajana. PODLIPA 6.8. OB 20:00! PRED VESELICO BO GASILSKA PARADA OB 100-LETNICI DRUŠTVA 11 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Vrhnika CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 12 Primož Rus, zdravnik na Vrhniki »Pri mojem delu nikoli ni bil v ospredju zaslužek« Pogovarjali smo se s Primožem Rusom, zdravnikom na Vrhniki, ki je začel zdravniško službo z dobesedno ognjenim krstom osamosvojitvene vojne. Več let je bil direktor ZD Vrhnika in nato odšel med zasebnike. Marsikatero pikro ima za povedati na račun kritikov, ki zasebne zdravnike zmerjajo z zaslužkarji, dvoživkami, privatniki in podobno. Meni, da si zasebniki zaslužijo spoštovanje in vsaj malo spoštovanja ter kulturne komunikacije, za katero se zdi, da postaja vedno redkejša v današnjem času. Primož, glede na to, da vas poznam bežno, lahko poveste, od kod prihajate? Ste domačin? Sem rojen Vrhničan. Doma sem Na klancu, pri sv. Trojici, Cankarjev sosed … Kar nekoliko klišejsko se sliši, pa vendar mi to veliko pomeni. Že od otroštva sem izražal željo po zdravniškem poklicu, kar sem naposled leta 1989 tudi uresničil. Torej, rasel sem na Vrhniki, hodil v šolo, imel prijatelje in ne nazadnje sem se našel s svojo sedanjo soprogo in ustvaril družino tu na Vrhniki. Lahko rečem, da so leta tako pisana, kot je življenje: ne le lepa, ampak tudi težka, prežeta z marsikatero težavo, vendar pa me nobena ni odvrnila biti zdravnik v domačem kraju, kar je vsekakor svojevrsten izziv. Res, biti zdravnik v domačem kraju je svojevrsten izziv. Predstavljam pa si, da je bil še večji tisti, ko ste morali kot mlad zdravnik pomagati v vojni. Tega si zagotovo niste predstavljali, ko ste odložili študijske učbenike, da se boste že kmalu znašli na »bojnem polju« med osamosvojitveno vojno. Res je. Veselje » Vrhniške poletne šole v naravi«, ki je kot po navadi potekala v Valovinah poleg Pulja, se je čez noč prelevilo v nerazumljiv grozen občutek vojne. Tega praktično ni bilo mogoče sprejeti. Bil sem mlad zdravnik začetnik in poleg vsega edini moški v kolektivu učiteljic, vzgojiteljic in vaditeljic, ki smo spremljali otroke v Poletni šoli v naravi. Ob obvestilu, telefonskem klicu, se je pričelo vse skupaj zelo hitro odvijati. Za trenutek je med nami zavladala panika, vendar pa sem nekako uspel skupaj z nekaj učiteljicami in vzgojiteljicami obvladati situacijo. Ni bilo lahko, vendar smo preko telefona z g. Tonetom Jesenkom uredili prevoz domov z vlakom. To je bilo zelo nesigurno, saj nismo vedeli, ne do kod ne kako bo zares vse potekalo. V počitniškem naselju Valovine smo se zbrali in poskrbeli še za nekaj naših rojakinj in rojakov, ki so letovali v sosednjem avtokampu Stoja. Skupaj 154 ljudi! To je bil moj prvi logistični izziv, saj takrat mobilnih telefonov in interneta še ni bilo na razpolago. Ni bilo vse tako enostavno. Problem je bil na primer že to, da sem bil na Hrvaškem s svojim avtomobilom, tako, da nisem mogel spremljati otrok na vlaku. Zato pa sem vozil po poteh najbližje progi, vedel za vozni red in jih počakal npr. v vasi Sveti Petar u Šumi, od koder sem obvestil Toneta, kje se nahajamo. Na ta način smo se preko Divače, kjer je bil manjši zaplet ob preklopu vagonov, prebili do Logatca. Tam sem jih že čakal tudi sam. Večino smo jih premestili na avtobuse, nekaj otrok pa so prišli iskat starši. Nato sem se odpeljal proti Vrhniki in prvič začutil nelagodje ob pogledu na minirane barikade na določenih mestih. Vojna? Nemoč in jeza sta me preplavili, in s cmokom v grlu sem pomislil na svojo ženo, s katero sva pričakovala prvega otroka. Posebej kritičen je bil napad 2. julija 1991, ko ste morali oskrbeti 4 osebe ranjene v letalskem napadu na Vrhniki. Lahko poveste kaj več o tem? Takoj sem se javil v TO, kjer pa mi je Tone rekel, ne rabiš te uniforme, dovolj dela boš imel kot zdravnik. In res, šel sem v zdravstveni dom, kjer sva bila z medicinsko sestro Ireno Vidmar sama. Pridružila se je še laborantka Marija Kranjec. Nobena od ambulant ni delala. Prazna hiša! Občasno je prišel na obisk in v podporo upokojeni zdravnik dr. Slavko Kogoj, ki je bil prvi sosed zdravstvenega doma in administrator Karli Mesarič. Strah se je stopnjeval tudi med našimi kolegicami in kolegi ter drugim osebjem, kar se je kazalo v precej neracionalnem obnašanju vseh v tistem obdobju. Skrivanje doma, bežanje stran z Vrhnike in iz Slovenije ... Na videz bizarne zahteve s strani pacientov in grozljiva napetost, kaj pa, če nas pobijejo. Ta misel je mlademu človeku že sama po sebi tuja in priznam, da tudi sam nisem čutil nobenega strahu pred lastno smrtjo, tudi ne strahu pred tem, kaj bi se lahko zgodilo … Poleg same neposredne udeležbe v vojni operaciji, o kateri me sprašujete, je bilo nekaj zame še težjih situacij. Naj začnem s temo iz vprašanja. Letala so zadela minirano barikado pri bencinski črpalki Petrola na Vrhniki. Sreča v nesreči je bila, da ni bilo neposrednega zadetka, ki bi pomenil veliko večjo škodo in bi vsekakor zahteval tudi smrtne žrtve. Tako pa so jo slabo odnesli mimoidoči, ki so se tam znašli po nesrečnem naključju. Zame je bil to ognjeni krst. Vedeti morate, da takrat še ni bilo na sedanji način organizirane službe nujne medicinske pomoči. Reševalna vozila so bila redka, urgentnih zdravnikov ni bilo, urgentnih zdravstvenih tehnikov tudi ne. Torej bil sem sam s sestro Ireno, z vrečko infuzijskih raztopin in nekaj sistemov, ki sem jih našel v zdravstvenem domu, s torbo obvezilnega materiala, ki jo je nosil Karli in z mojo z neizkušenostjo napolnjeno zdravniško torbo … Srca so nam razbijala, ko smo se s »stoenko«, z dodatno nalepljenim rdečim križem na strehi, s sireno in prižgano modro lučjo peljali na kraj dogodka, brez razmišljanja, o sebi, o nevarnostih ipd. Pomagali smo po najboljših močeh. Triažo sem hitro izvedel in poiskal vse ponesrečence. Najprej sem oskrbel arterijsko krvavitev iz arterije na nadlakti, s strahom spremljal rano na vratu, kjer se je kazala utripajoča vratna arterija. Na hitro sem pregledal še dva ranjenca z lažjimi poškodbami in se posvetil najtežjemu ranjencu, ki ni bil pri zavesti. Sicer je samostojno dihal, vendar je bilo že na prvi pogled jasno, da ga je zadelo več kot 10 šrapnelov. Enega večjega sem videl v predelu pod desnim rebrnim lokom. Izkrvavitev je bila zelo verjetna. Ječanje tega ranjenca je dajalo kanček upanja. Odločil sem se v trenutku in mu dal morfij ter nastavil infuzijo. Ker se je pričel premikati od bolečin, sem posegel po vseh protibolečinskih zdravilih, ki sem jih imel v svoji zdravniški torbi. Dolge minute so bile do prihoda reševalcev iz Ljubljane, vendar pa tako hitro še nikoli niso prišli. Vse ranjence smo ustrezno predali naprej in k sreči ni nihče od njih umrl. Že dan za tem, sva prejela klic, da gre verjetno za akutni srčni infarkt Pohitela sva k gospe v hiši tik poleg kasarne. Vendar pa, ko sva se s sestro Ireno pripeljala proti hiši, se je pojavil pred nama tank JLA, ki je pričel obračati proti nama svojo topovsko cev. Zaustavil sem avto. Prižgane modre luči, rdeči križ in sreča so bili na najini strani, saj se je tank začel vzvratno umikati in me spustil mimo. Po opravljeni intervenciji, k sreči ni šlo za infarkt, sva se vračala proti zdravstvenem domu, ko se je ob nama z obeh strani močno zaprašilo, kot zavesi na obeh straneh ceste, midva pa sva lahko le še opazovala letalo, ki naju je preletelo in se je dvignilo v nebo proti Ljubljanskem vrhu. Prešinilo me je, in hladna zona me je oblila ob ugotovitvi, da je ta pilot streljal na naju!? Še dolgo po vrnitvi v zdravstveni dom sva oba s sestro Ireno molče ždela vsak v svoji sobici. Ta molk je presekala Irena, ki je nenadoma odprla vrata moje sobe, mi je požugala s pestjo in izbruhnila: » S tabo ne bom več dežurala, Nikoli!!« Potem pa je v solzah odvihrala po hodniku. Na vrhu stopnic se je obrnila in rekla, pa tudi dežurala ne bo nikoli več! Stres je bil resnično hud in je že v teh nekaj dneh, ko smo bili v vojni, pustil mnoge posledice na marsikateremu od nas. Leta 2004 ste postali direktor zdravstvenega doma na Vrhniki. Še istega leta pozimi je bila odprta nova izpostava Reševalne postaje Kliničnega centra Ljubljana. Zakaj je to bilo potrebno in kaj je to pomenilo za Vrhničane in okolico? Na prigovarjanje takratnega župana dr. Marjana Riharja in predvsem občinskih svetnikov, nekaj političnih strank, sem se odločil, da zamrznem svojo koncesijo in poskusim z vsebinsko in kakovostno prenovo Zdravstvenega doma Vrhnika. V tistem času se je pokazala potreba po prenovi tako same stavbe, ki je postajala prostorsko neustrezna glede na nove strokovne zahteve in strokovna priporočila. Pri oblikovanju nove sheme sistema delovanja nujne medicinske pomoči NMP sem namreč od samega začetka aktivno sodeloval. Poleg svojega zdravniškega dela v ambulanti sem delal tudi kot stalni zunanji sodelavec Ministrstva za zdravstvo. V letu 1991 je pod vodstvom dr. Edite Stok pričel z delovanjem oddelek za NMP in Katastrofno medicino, kar je bilo v Sloveniji povsem pionirsko delo, kjer smo medresorsko poizkušali povezovati različna ministrstva , torej področja. Ponosen sem, da sem tudi sam aktivno sooblikoval temelje NMP od osamosvojitve Slovenije dalje. Na teh izhodiščih sva se za pilotni projekt dogovorila z Andrejem Finkom, direktorjem Reševalne postaje UKC Ljubljana, da poskusno organizirava prvo izpostavo reševalne postaje na Vrhniki. Osnovni cilj je bilo pokazati, kaj pomeni čim krajši dostopni čas ekipe NMP pri bolniku oziroma ponesrečencu in postaviti temelje standardom nujne obravnave bolnih oziroma ponesrečenih. Že v prvih nekaj mesecih se je potrdilo, da se je sam čas dostopa ekip NMP praktično prepolovil. Vendar pa je bil še vedno daleč nad zlatim standardom strokovnih priporočil za NMP veljavnih v EU, kamor smo tako zelo želeli. Poleg tega pa je bil pomen projekta še v približevanju kakovosti zdravstvene oskrbe meščanov Ljubljane, ki so vsekakor bili v privilegiranem položaju v primerjavi z ostalimi kraji v Sloveniji. Ko se je na novo postavilo prostore urgentne ambulante, se je postavil tudi sistem nujne medicinske pomoči in dežurne službe, na podlagi katerega sedaj deluje bistveno boljše dispečerska služba, radio postaje za primer izrednih razmer in vojne, torej v tesni povezavi s CZ, gasilci in RK . Tudi na tem področju sem razvijal sodelovanje in izobraževanja tako laične kot strokovne javnosti od nivoja občine do republiškega nivoja. Vrh je bil regijska vaja CZ, ki je bila v celoti posneta in jo lahko pridobite. Za to delo sem na predlog OZRKS tudi prejel Srebrni znak CZ. Torej, cilj je bil postaviti temelj nadaljnji izgradnji sistema NMP na nivoju države, ki je v sedanjem >> 12 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Vrhnika >> času že na bistveno višjem nivoju, k sreči tudi na Vrhniki. Projekt Izpostave reševalne postaje na teren, je bil tudi predstavljen in dobro sprejet na Dnevih Urgentne medicine v Portorožu in obravnavan kot primer dobre prakse, saj je pokazal, kako pomemben je čas pristopa za preživetje kritično bolnih oz. poškodovanih ljudi. Pod vašim vodstvom se je odprla tudi nov prizidek z novo 24-urno urgentno ambulanto z dežurnim zdravnikom in medicinsko sestro. Danes si brez tega ne predstavljamo Vrhnike. Res je bilo mukotrpno delo. Nerazumevanje širine potrebne prenove je tudi eden od ključnih razlogov mojega odstopa z mesta direktorja ZDV. Seveda je bila politična interpretacija bistveno drugačna in prilagojena potrebam tedanje dnevne politike v občini Vrhnika. Najbolje jo je opisal eden od občinskih svetnikov, ko je rekel: »Veš, saj nisi nič narobe naredil, samo prehitro.« Strokovna merila obravnave bolnikov v urgentni medicini zahtevajo nekaj specifičnih preddispozicij. Ena od njih je ustrezno velik prostor z ustrezno opremo. Kadri smo tedaj delali nujno medicinsko pomoč vsak po svoje, v svojih ambulantah. Bilo je veliko stihije in strahu, zato pa tudi odrivanja tega najpomembnejšega dela zdravstvenih delavcev. Pomembno je bilo tudi dejstvo, da je bilo izobraževanja takrat bistveno manj in tudi sam odnos do sprememb v delovnem procesu ambulant je bil velikokrat skorajda nepremostljiva težava. Zdravnik je dežural v začetku sam, brez medicinske sestre, kar je bilo seveda ceneje in direktorji ZD so imeli mir, saj ni bilo pritožb s strani medicinskih sester in ostalega kadra. Že sprememba delovnega časa je predstavljala veliko težavo in upor zaposlenih. Če na primer laboratorij prej popoldne ni delal, in je bilo do takrat to sprejeto, zato niso sprejeli strokovne utemeljitve potreb po podaljšanju dela v korist bolnikov. In takšnih primerov je bilo veliko. In vedno se je odločitve prenašalo navzven na občino, saj je tako vsem ustrezalo. No, meni nikakor. Takrat sem prvič na Vrhniko pripeljal tudi ustrezen moderen prenosni defibrilator z dodatnimi funkcijami, brez katerega si danes niti zamisliti ni mogoče dela v NMP, ne v ambulanti ne na terenu. Organiziral sem ambulanto nujne medicinske pomoči, na moderen način, kot sem ga pomagal skupaj z dr. Edito Stok in kolegi iz PHE prehospitalnih enot NMP, Ljubljana, Kranj, Celje in Maribor, oblikovati za celo Slovenijo v okviru mojega dela na MZ. Pri tem sem imel precej problemov, ki pa so kot še danes v javnih zavodih, vezani na eni strani na politična nasprotovanja, na drugi strani pa na našo slovensko zavist oz. nevoščljivost. Vsemu navkljub je takrat ta segment mojega dela bil uspešen in je prinesel velik razvoj NMP na Vrhniki. Žal pa zaradi prej omenjenih težav nisem uspel nadaljevati svojega dela. Leta 2006 je ZDV pestilo pomanjkanje ustreznega kadra, ker se je večina zdravnikov odločala za prestop v zasebno zdravstvo. Tudi vi ste napovedali ta korak. Posledice so se kazale v težavah z razporedom dežurnih služb in urgentne službe. V nekem trenutku je prišla na dan celo ideja, da bi kot izhod iz krize ukinili ZDV in podelili koncesije kar vsem zdravnikom ZDV. Kako ste se tedaj spopadali s temi težavami oziroma kakšni spomini so vam ostali na ta čas? Ta podatek ne drži. Ideja o reorganizaciji osnovnega zdravstva je bistveno starejša. Na Vrhniko je deloma uspešno poskušal uvesti že dr. France Cukjati, z organiziranjem Zdravniške zadruge leta 1994! Takrat nas je bilo članov te zadruge 5 zdravnikov na Vrhniki in 2 zdravnici v Borovnici. Torej vsi splošni zdravniki ZD Vrhnika. Vsi smo postali koncesionarji, torej enakopraven del javne zdravstvene službe, čeprav smo bili ozmerjani s »privatniki«, kar je že od nekdaj v naši družbi v Jugoslaviji imelo nekakšen slabšalen prizvok in pomen. Žal je do danes tako, čeprav je preteklo že 30 let. Vendar se počasi in vztrajno stvari spreminjajo v smeri razvoja, izboljšav in strokovnih presežkov. Vsi koncesionarji smo se pogodbeno zavezali biti v prostorih ZD, ki je bil zgrajen s sredstvi občanov, plačevali smo ustrezno najemnino in stroške, vendar nikoli imeli vpliva na to, kaj bo vodstvo ZD in občina s tem denarjem naredila. Na vse naše prošnje in zahteve po vzdrževanju in stro- kovni nadgradnji ni bilo odgovorov oz. je bilo re- uporabljane v socialističnem samoupravljanju, iz čeno, da naj sami to rešujemo, saj smo privatniki. katerega smo izstopili s plebiscitom o izstopu iz Jugoslavije v novo samostojno demokratično Slovenijo. Še danes nismo sposobni jasno razumeti Pojasnite, prosim. Koncesionarji smo enakopraven del javnega zdra- pojma »lastnina« in ga pogosto uporabljamo v vstva, tako piše v pravnih utemeljitvah in zakonu. slabšalne namene in enačimo z najslabšimi opisi Zaradi političnih razlogov projekt reorganizacije kapitalizma. Seveda, kadar to ustreza dotičnim zdravstvenega sistema ni bil ustrezno izpeljan do deležnikom, ki imajo svoje cilje in namene. konca. Vsekakor ni šlo in še vedno ne gre za raz- Zdravstvo kot sistem se v času samostojne Slovekroj osnovnega zdravstva in očitano privatizacijo, nije ni bistveno spremenilo. Kot eden začetnikov pač pa za ohranjanje javnega zdravstva na novih, zasebnega javnega zdravstva sem se zelo dolgo bistveno bolj transparentnih temeljih, kjer je v trudil dokazati, kaj je osnovni namen zdravnikoospredju bolnik in zdravnikova odgovornost, da ve strokovne in osebne avtonomije, ki jo je skozi zanj ustrezno strokovno in za družbo finančno zgodovino že sam naš poklic izražal in jo v vsej vzdržno poskrbi, pri tem pa ohrani svojo stro- demokratični družbi izraža že zelo dolgo. Ker kovno avtonomijo in s tem krepi vrednote, kjer je naša pot sedaj podkrepljena še s članstvom v je zdravje posameznika in družbe na najvišjem EU, kjer je zdravniški poklic bil od nekdaj urenivoju in je človek glavna vrednota. Javni zavodi jan tako, kot sem zapisal, mi je ta pot veliko bolj ( ZD, bolnišnice) pa to vsekakor niso razvijale in pravilna, kot navidezno prikazovanje enakosti zato se porabljajo milijoni evrov, za nekaj, kar se vseh ljudi, kar je pripeljalo do zloma bivše skupne imenuje korupcija, ne transparentna poraba jav- države in bi brez servilnega odnosa zdravništva nega denarja ipd. Odgovornosti so ostale na nivo- do oblastnikov že zdavnaj povzročilo tudi zlom ju razmišljanj iz bivše skupne države, kjer smo bili zdravstva. Ker imamo zdravniki, in seveda tudi vsi zdravstveni delavci, neki poseben človeški čut menda vsi enaki in je bilo vse naše. do sočloveka, pa se zdravstveni sistem zlorablja že vsa ta leta v Sloveniji in tudi v drugih državah Zveni kot sarkazem? bivše skupne države in v državah vzhodne sociaDa, malo ga je v meni. No, če se vrnem nazaj. listično - komunistične politične ureditve. Naj navedem primer. Izguba v javnem zavodu je Zdravstvo tako ostaja skupaj z vsemi ljudmi, ne le pričakovana in se ob ustrezni politični odločitvi vedno pokrije, seveda iz sredstev nas vseh – pro- izvajalci zdravstvene dejavnosti, ujetnik kapitala, računa. Tega v zasebnem sektorju seveda ni, vsak ki se z zdravjem in dobrobitjo ljudi ne ukvarja. Na drugi strani pa nismo uspeli poskrbeti za osnovni sam je polno odgovoren za svoje delo! princip skrbi za splošno družbeno zdravje, ki ne temelji na zdravljenju bolezni, ampak na prepreDanes ste med zasebniki. Že prej ste povedali, da ste čevanju. Tudi tu se še vedno poslužujemo starih zasebniki večkrat tarča govoric, da bolj kot pacienta, socialističnih načinov, kjer smo vsi enaki in je postavljate v ospredje kapital. Kaj porečete na to? Že dolgo sem zasebni koncesionar in še enkrat zato vse potrebno obravnavati po istem principu poudarjam: zasebni koncesionarji smo del javne- v skupinah, jih vzgajati v nekakšnih prevzgojnih ga zdravstva. Že od začetka sem tudi zagotavljal centrih v okviru javnih zavodov ipd. ustrezno organizacijsko obliko podjetja, kar je Svojo odločitev za delo družinskega zdravnika bilo seveda za poglede, ki izhajajo iz socialistič- sem sprejel zgodaj in ZD Vrhnika mi ni želel ponega sistema bivše Jugoslavije, za mnoge sporno magati pri tem. Takrat specializacija morda celo in je še danes. Od tod izhaja tudi vaše vprašanje. ni bila zaželena. Zato sem si celotno izobraževaV ospredje se je postavljalo različne entitete, ki nje plačal sam, vključno s plačilom zdravnikov, ki imajo vse po vrsti skupno le dejstvo, da so bile so me nadomeščali med študijskimi obveznost- CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 13 mi. Da sem to lahko storil, sem delal v dežurstvu, v ambulantah NMP, predaval v okviru Rdečega križa ... Bil sem dvakrat tudi na izpopolnjevanju v Veliki Britaniji, kjer je družinski zdravnik tisti, od katerega se pričakuje, da je prvi, ki usmerja svoje bolnike k drugim specialistom, na preiskave in nadaljnje zdravljenje, ki vodi bolnika po vrnitvi iz bolnišnice, ki timsko obravnava bolnika skupaj s patronažnimi sestrami, babicami, medicinskimi sestrami s posebnimi znanji, fizioterapevti in delovnimi terapevti ipd. Poleg tega dela v skupini z več drugimi zdravniki, s katerimi organizira svoje delo, glede na svoje specifične interese, npr. nekdo več dela v mali kirurgiji, nekdo na področju preventive in cepljenj, varstva žena in otrok, psihiatričnih težav, ipd. Tam sem se tudi dodatno izobraževal na področju pedagoškega dela, kako učiti študente medicine in medicinske sestre, kako se tudi sam izobraževati, v vse večji poplavi informacij, ki niso vse dobre niti dobronamerne ne. Zakaj ves ta opis? Zato, da morda le osvetlim, da pri mojem delu nikoli ni bil v ospredju zaslužek, še posebej ne zaslužek na račun mojih bolnikov, ampak kakovost strokovnega dela in skrb za mlade bodoče kadre. To lahko rečem za večino kolegic in kolegov zasebnih koncesionarjev, še posebej tistih, ki delamo na osnovnem nivoju zdravstva. Biti zasebni koncesionar pomeni biti samostojnejši pri strokovnem delu, upoštevati na prvem mestu čim boljšo obravnavo pacientov, zagotoviti čimprejšnjo celostno oskrbo, jih spremljati in voditi skozi čas bolezni, ki je lahko zelo huda, včasih brezizhodna. Vsakega obravnavamo individualno. Ob tem pa mora biti tudi ekonomičen, torej vzdržen pri rabi javnih sredstev namenjenih za zdravstvo in na drugi strani dober podjetnik, ki se ukvarja z razvojem in izboljševanjem kakovosti obravnave bolnikov. Hkrati se mora povezovati z drugimi timi in medsebojno komunicirati, izmenjevati dobre prakse vse s ciljem dvigovanja kakovosti obravnave ljudi in razbremenjevanja administrativnih zahtev, ki so vsak dan večje. S sodelovanjem si lahko zagotovi tudi večjo socialno varnost, o čemer zaposleni v javnih zavodih niti ne razmišljajo, s tem se ukvarjajo vodstva. Poleg tega pa zagotavljati pravilno usklajevanje in dopolnjevanje svojega dela z novimi tehnologijami, hitro in učinkovito, brez nepotrebnih, skorumpiranih javnih razpisov, ki so v naši družbi vsakoletno tudi naše kolegice in kolege zvlekli v odnose, ki jih opisujete v vprašanju. Analogno vašemu razmišljanju se mi porodi vprašanje, ali je sploh kdo od vpletenih v nečedne posle bil zasebnik? Mislim, da ne. Torej je zasebni koncesionar, ki mi je bil cilj, tisti, ki dela kakovostno, strokovno, transparentno, pošteno do sebe in svojih bolnikov. Seveda pa mora biti tudi aktivni pri opozarjanju na nedoslednosti in napake, ki jih v zdravstvenem sistemu kar mrgoli, jih s predlogi poizkuša izboljšati ipd. To pa je zelo težka naloga, ker je kapital, ki pomeni moč v drugih rokah, ne v rokah zdravnikov zasebnih koncesionarjev. Da smo tarča stalnih napadov, je treba le pogledati, kdo to počne. Zagotavljam vam, da to niso ljudje, ki bi jih ne bilo moč z imeni in priimki opredeliti in povezati s političnimi, sindikalnimi, gospodarskimi in drugimi elitami, ki krojijo naša življenja. Moj moto leta nazaj, ko sem bil predsednik Združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije je bil, da mora denar slediti bolniku, kar se danes pogosto sliši, izvaja pa seveda ne. Vesel pa sem, da sem dočakal, sedaj proti zaključku svoje zdravniške poti, uspešen modernejši poslovno zdravstveno organizacijski model, ki združuje zasebne zdravnice in zdravnike, skupaj s zaposlenimi v t. i. skupinsko prakso, kjer se združuje in prepleta strokovno delo, ekonomika poslovanja, ustrezna implementacija digitalizacije v vsakdanje delo, s ciljem administrativnega razbremenjevanja zdravnikov in medicinskih sester, da imajo več časa za bolnika in pravilno pravno usmerjevanje in zaščita vseh zaposlenih in bolnikov, pred vsakodnevnimi stihijskimi obremenitvami. Gašper Tominc, foto: GT Ena fotografija je mišljena, razen če bo prostor za dve. Jutri imam fotografiranje njega. 13 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Vrhnika CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 14 Območno združenje veteranov z novim vodstvom V društvu Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Vrhnika - Borovnica smo letni in hkrati volilni zbor veteranov izvedli šele 25. maja, da bi se lahko družili brez omejitev zaradi epidemije covid-19. V mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki se je kljub temu zbralo le 36 članov in smo v skladu s statutom sklepčnost ugotovili po pol ure. Predvajane slike iz vojne leta 1991 na Vrhniki so nas spomnile, zakaj “veteranimo”. Svečani del zbora smo začeli s pozdravom slovenski državni himni in simbolnim veteranskim dejanjem. Predstavili smo izdajo spominskega zbornika delovanja 530. UC Vrhnika in podelili priznanja Zveze vojnih veteranov. Oktet Raskovec, ki letos tudi praznuje 30 let delovanja, je z domoljubnimi pesmimi še dodatno popestril svečani del zbora. Priznanja ZVVS je podelil podpredsednik zveze g. Božo Majcen. Za svoj vidnejši prispevek k delovanju društva so člani prejeli: bronasto plaketo ZVVS – Milan Nagode, srebrno plaketo ZVVS – Dušan Rodošek, Marija Dolenc, Darko Ogrin in dr. Marjan Rihar, zlato plaketo ZVVS – Jože Zorman in Nikolaj Bogdan Stražišar. Na predlog našega društva so za svoj prispevek pri graditvi domoljubnih odnosov v družbi prejeli spominsko plaketo ZVVS: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Oktet Raskovec, gospa Mirjam Suhadolnik in OŠ Ivana Korošca Borovnica. Po odmoru je delovno predsedstvo zbora po sprejetem poslovniku vodilo nadaljevanje zbora, v katerem je bilo soglasno potrjeno poslovno poročilo za leto 2021. V njem je bilo izpostavljeno, da smo kljub epidemiji izvedli težiščne naloge. Soglasno sta bila sprejeta tudi načrt aktivnosti in finančni načrt za leto 2022 ter potrjena članarina 11 €. Načrt je predvsem usmerjen v ohranjanje spomina na osamosvojitev Slovenije in na zbiranje ter objavo gradiva, ki to pomembno obdobje Slovencev lahko v neki stalni zbirki predstavi zanamcem. V skladu s statutom je nato zbor razrešil organe društva in izvedel volitve novih organov za obdobje 2022–2026. Na javnem glasovanju o izoblikovani kandidatni listi so bili soglasno izvoljeni v predsedstvo: predsednik Jože Zorman, podpredsednik Darko Ogrin, sekretar Jožef Molk, Janez Čerin, Branko Mihevc, Anton Štagar, Peter Palčič, Željko Acalinovič, Marija Dolenc, Jože Pišek, Dušan Rodošek, Tomo Pejič, Franc Grom, Milomir Lilič in Rudi Štumberger; v nadzorni odbor: predsednik Marjan Rihar, Joko Čančar in Karel Nikolavčič; v častno razsodišče: predsednik Jože Šušteršič, Franjo Suhadolnik in Nikolaj Bogdan Stražišar. Spodbudne besede z željami za uspešno nadaljnje delo in sodelovanje so izrekli nam dragi vabljeni gosti: podpredsednik ZVVS Božo Majcen, predsednik PO ZVVS Ljubljana okolica Janez Gregorič, župan Občine Borovnica Bojan Čebela, podžupan Občine Vrhnika Jože Malovrh, prapor- ščak PVD SEVER Ljubljana Rajko Pirc, predsednik ZB za vrednote NOV Vrhnika Miran Stupica, predstavnik ZB za vrednote NOV Borovnica Nikolaj Bogdan Stražišar in predstavnik društva podmorničarjev Slovenije Ljubo Oman. Zbor smo zaključili s pozdravom himni slovenske vojske in nadaljevali z druženjem ob zdravici. Veterani vojne za Slovenijo smo častilci miru, saj se sicer pripravljeni na vojno zavedamo, da vojna ne sme biti orodje politike, ampak nastane kot zla posledica napačne politike. V osamosvojitveni vojni nam je bila zaupana obramba enotne odločitve skoraj vseh Slovencev in le skupaj nam je to uspelo v okvirih človečnosti. Tak družbeni uspeh je vredno slaviti in na Vrhniki in v Borovnici to počnemo ob dnevu državnosti pri lipah samostojnosti, kamor tudi letos vabimo vse naše člane. Vsem bralcem Našega časopisa čestitamo ob dnevu državnosti. Osmi tradicionalni pohod po poti spominov na leto 1991 na Vrhniki za memorial Toneta Jesenka organiziramo v soboto, 2. julija 2022. Zbor bo ob 8.30 pri lipi samostojnosti na Vrhniki, 7 km dolga trasa pa bo potekala okrog Vrhnike. Vabimo vse člane OZVVS Vrhnika – Borovnica in člane PVD SEVER Ljubljana, pododbor Vrhnika, da se pohoda udeležijo v čim večjem številu. Predsedstvo OZVVS Vrhnika - Borovnica Argonavtski festival 2022 na Vrhniki Kako je Mario rešil voziček Že nekaj dni se je po prašnem parkirišču v Verdu »valjal« nakupovalni voziček iz trgovine, potem pa je s pomočjo mladine dobil noge, da je pristal v Ljubljanici. Kovinski spomin na norčavost bi v Ljubljanici ostal še kar nekaj časa, če ga ne bi opazil Mario Merela, četrtošolec, ki je z mami ravno prečil most v Verdu. Medtem ko je mami razmišljala, koga bi poklicala, gasilce ali komunalo, je Mario vztrajal, da bo situacijo rešil sam. Domov je skočil po vrv, slekel majico in zabredel v mrzlo Ljubljanico. Po nekaj poskusih mu je s pomočjo sošolke Polone Popit uspelo potegniti na plan voziček, ki mu vsekakor ni mesto v reki sedmerih imen. Bravo in pohvalno, Mario in Polona! Če bi le mularija, ki je vrgla voziček v vodo, razmišljala tako kot vidva … (gt) Po letu premora in po končanih vseh omejitvah, povezanih s corono, je ponovno zaživel Dionizov petek na Stari cesti. Vrhnika - Borovnica dogovorili, da bomo tudi mi prispevali svoj delež in sodelovali na tej prireditvi. Člani obeh ekip so se zmenili, da bodo obiskovalcem ponudili staro jed – ričet. Glede na to, da je bil lani med ljudmi dobrodošel, Že samo odprtje dan prej je dajalo znak, da se bo letos smo se odločili, da ga bomo vseh predlaganih prireditev skuhali tudi letos. Tako sta udeležilo veliko ljudi. Tako Marija in Branko nabavila sta se Društvo ljubiteljev vse potrebne sestavine, za vse narave in običajev Notran- drugo pa smo poskrbeli Karl, jske in Območno združenje Milena in Sonja. Tako smo veteranov vojne za Slovenijo stopili skupaj in se lotili vsega potrebnega dela, da smo na koncu skuhali 30 litrov ričeta. Glede na to, da smo se za izbor hrane odločili pravilno, je bil takoj viden odziv. Mimoidoči so z veseljem jedli in bili z izborom jedi tudi zadovoljni. Zadovoljni pa smo bili tudi mi člani, saj ni lepšega kot to, da so ljudje zadovoljni. Leto bo hitro naokoli in upamo, da bo Argonavtski festival 2023 potekal brez kakršnihkoli omejitev. Sonja Bevk in Marija Dolenc 14 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Vrhnika CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 15 V ZŠAM Vrhnika v znamenju tekmovanj in praznovanj Slovenci smo kolesarski narod, kar dokazujejo naši vrhunski kolesarji, tako tisti profesionalni, ki si služijo denar z vrtenjem pedalov, pa tudi vrhunski polprofesionalci in amaterji. Nemalo prireditev smo bili deležni v juniju in vse so bile usmerjene v promocijo zdravega preživljanja časa. Vse to so prireditve, ki jih organizirajo pod posebnimi pogoji in so ustrezno tudi prometno varovane. Če se osredotočimo na uporabo koles, skirojev, električnih skirojev v vsakdanjem prometu, pa ugotovimo, da smo še daleč od varne uporabe teh prevoznih sredstev. Nesreče, tudi najhujše, to dokazujejo vsak dano. Na tem mestu posebno pozornost namenjam kolesarskim družinam z otroki. Bodimo skrbni, strpni, upoštevajmo cestnoprometne predpise, smer vožnje in uporabo kolesarskih poti. Uporaba čelade je za nekatere skupine v prometu obvezna, za druge pa priporočljiva. Odrasli bodimo zgled. Na povabilo trgovine s kolesi in kolesarsko opremo Jan sport smo se udeležili celodnevne kolesarsko preventivne prireditve na Stari Vrhniki. Prireditev je potekala v soboto, 21. 5. 2022. Na samem prizorišču smo se s poligonom posvetili najmlajšim, nekoliko starejši pa so s pomočjo očal ALKO ugotavljali učinke alkohola. Trgovina Jan sport s svojo promocijo vsekakor skrbi, da je kolesarjenje užitek, in to na varen način. V rahlo deževnem sobotnem dopoldnevu, 28. maja 2022, je v Ljubljani na Letališki cesti po dveh letih potekalo državno prvenstvo poklicnih voznikov. Svoje vozniške spretnosti so pokazali v več kategorijah. Voznice in vozniki so morali pokazati znanje v teoretičnem delu, kjer so prometno znanje preverjali s pisnimi testi, spretnostno vožnjo pa so vozniki preverjali na posebnem prometnem poligonu. Članice in člani ZŠAM Vrhnika smo sodelovali z ekipo sodnikov in s prikazom preventivne prikolice in demonstracijo alkoholnih očal. Da je alkohol dejavnik, ki ne sodi na cesto, so ugotovili tudi sodelujoči, ki ne uživajo alkohola. S simulacijo z očali so podoživeli učinke uporabe alkohola. V ZŠAM Vrhnika se trudimo po najboljših močeh, s svojim zgledom in delom prispevati kar največ k varnosti v cestnem prometu. Svoj delež lahko prispevate tudi vi. Pred vrati so počitnice in na cesti se bo povečalo število otrok in mladostnikov. Bodimo pozorni in opazujmo promet okoli sebe! Praznovanje jubilejev je čas, ko pregledamo opravljene dejavnosti v preteklosti in si nove cilje postavimo za naprej. Ob 100. obletnici delovanja Zveze združenj avtomehanikov Slovenije (ZZŠAM) je predsednik zveze, g. Aleš Kocjančič, nagovoril zbrane goste in člane. Z delegacijo in praporom smo tudi mi sodelovali na prireditvi. Slovesnost je potekala v Žužemberku pod pokroviteljstvom predsednika države, g. Boruta Pahorja. Tranzit in premik tovora sta bistvena dejavnika našega življenja, kar so uvideli tudi naši predniki, ki so s povezovanjem Drage članice in člani našega združenja, čaka nas še kar nekaj dela, zato se vam vsem, ki ste aktivno vključeni v delo, iskreno zahvaljujem za vaš prispevek k večji varnosti v prometu. Povezuje nas geslo: » S skupnimi močmi se prometna prev zvezo ponudili pomoč vozni- ventiva gradi.« kom in udeležencem v prometu. Srečno vožnjo! Vsa leta delovanja združenja se aktivno vključujemo v tokove Franjo Čretnik, prometne preventive in varnopredsednik sti v prometu. Vsa združenja se ZŠAM Vrhnika povezujemo z lokalno skupno(foto: Leon Novak) stjo in prispevamo svoj delež v mozaiku varnosti v prometu. Dnevnik ruskega ujetništva (9.) Nadaljujemo z objavo dnevnika Antona Mehleta, vojaka avstroogrske vojske, ki ga je pisal v času ruskega ujetništva. Besedilo zaradi avtentičnosti ni lektorirano. Vse poslopje je bilo razdeljeno v velike dvorane, ko nas priženo v tretjo dvorano se vstavimo prineso neki papir, mi eden drugemu šepetamo če bodo nas silili ne vdajmo se, a nas niso ničesar silili sprašali so nas le po imenu in zapisali, rekli so da naj se kar tukaj po tleh poležemo in so odšli. Po tem so pristopili do nas drugi ki so pred par dnevi po tem potu sem prišli kakor mi a so Str.86 bili že oblečeni ko srbski vojaki začeli so nam pripovedovati kako se je z njmi godilo ko so sem prišli. Vprašali smo jih kdaj bodo nas vprašali če pristopimo k dobrovolcam, in odgovorili vsaki dan težko pričakuje od kterega so me tako z zvijačo in lažjo speljali z besedami greste v Aleksandrovsk da se bode vas nekaj vprašalo potem pa nazaj ali pripeljali so nas že sem v Odeso Str.90 zapisali med prostovolce a nas še nitrdo življenje, hitro zročim svojima česar vprašali. tovarišema svojo bisago sam pa začOh ko bi vedela moja družinica in nem letati sem in tja če bi kje našev vsi domači kako se godi meni pa saj je svoje teško pogrešane reči ali kmalo se bolje da ne vrnem žalostno nazaj rekelca nisem vidu več in tudi listin ne ktere sem do Str.92 Str.87 zdaj tako skrbno hranu. Potem smo vedo saj pomagari mi tako ne moševali ker bi se morda branili in bi s svojimi tovariši dalje pogovarjali rejo. Premišljav sem vso noč kako bi s bili grozno tepeni od tolovajskih srbov znancov sem imu čedalje več vsak ki erešu iz tega zidovja in iz rok podivin prostovolcov. A izpustili bi vas pa sem ga zagledav je biv ves žalosten in jane druhali uši pa so me glodale da vseeno ne ker tukaj si ne moremo poStr.89 prepaden vsak mi je odgovoru z bese- sem se otepav vso noč. Zjutraj vstanem magati ker nas ima zdivjana druhal v jih v ječo. dami kaj si tudi ti tukaj kaj bo iz tega zgodaj in začnem hoditi sem in tja po svojih kremplih. Ker je bilo ljudstvo po vsih prosto- Bog se nas usmili kako bi se mi od tu- velikih dvoranah vse so bile natlačeno Pripovedovali so kaj se dela tukaj polne prisiljenih prostovolcov k nam z ubogim Slovenskim in Hrvatskim rih natlečeno polno bilo je vroče jast kaj rešili. pride oficer in pravi vi spadate k 1.iznarodom kako grozovito pretepajo slečem rekelc kterga mi je kupu Ruski Str.91 vodu in 4.četi. Mi smo se za njegove kdor se jim kaj brani med njimi je bilo kmet in ga položim zraven sebe na moPozno v noči se poležemo po umaza- besede malo zmenili skrivaj smo mu mnogo tacih ki so že bili po enkrat in kra tla in gledam ogrog po sem in tja tudi po večkrat tepeni. Neki slovenec drveči množici če bom kje zagledav še nih golih tleh po kterih je vse mrgolelo grozili vrag vzemi tebe in tvojo četo pouši. Zaspan sem biv ali zaspati nisem čaki malo da nas oborožijo pokažemo pokaže svojo nogo ki je bila polna ve- kakšnega novega znanca. Enkat pa se ozrem na tla po svojih mogu ker mi premišljevanje in skrbi ni ti h kateri četi spadamo. likih ran in pravi vidite meni so nogo stvareh dani rekelca biv mi je vkraden dalo pokoja ko bi mogu zbežati nazaj najbrž za vselej povarili ker sem se v njem sem imu vse karte kar sem jih do Rukega kmeta kteri vem da me (Se nadaljuje) so nam vas najbrž nobenkrat vi ste že zapisani kot prostovoljci. ker ednih izprašujejo a drugih ničesar. Mi smo se temu začudili na kakšen način smo mi prostovolci kdo pa je nas vprašav. Toraj take dobrovolce imajo zdaj smo spoznali kako grdo se nam je nalagav priliznjeni srbski oficer v Aleksandrovsku. Nadalje so nam pripovedovali da je dobro da niso nas ispra= Str.88 jim branu a na boljem nisem nič ke rso me bseeno zapisali. Zdaj jim moramo molčati in čakati da nas oborožijo glejte da jim potem povrnemo. Kar se zasliši tam iz druge dvorane silni jok in rjovenje vmes pa se slišijo silni vdarci kakor bi mlatili, kaj je pa to, kteri so bili tukaj že dalj časa pravijo: bratci to bodete slišali zdaj vsaki dan tako spravljajo skupaj vojsko za Srbijo, to so ti kteri so z vami prišli vprašali so jih in se jim branijo in začeli so jih po živinsko pretepati kmalo to silno vpitje in jok potihne odgnali so od doma dobiv sliko od svoje družine sliko od svojih sester in svojo in še razne listine v knjižki sem imu popisano svoje do sedanje 15 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Vrhnika CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pozdrav iz Župnijskega vrtca Vrhnika www.pumptrack.si Začetnik ali tekmovalec, pridruži se nam in se preizkusi v vožnji po pumptrack poligonu. Serija dirk državnega pokala PUMPAJ SLOVENIJA s spremljevalnim in dobrodelnim programom. Počitnice že trkajo na vrata in v župnijskem vrtcu jih že nestrpno pričakujemo. Vsi otroci in zaposleni se veselimo poletja, ko bomo dneve malo drugače kot preostale dni v letu preživeli malo na dopustu, malo v vrtcu in malo doma. Naši predšolski otroci, Plameni in Iskre, so si prvi (pred)poletni oddih že privoščili. Na Debelem rtiču so preživeli nepozaben teden in se vrnili polni vtisov ter spominov na morsko čofotanje, nabiranje školjk, kopanje v bazenu, vožnjo z ladjico in ogled Kopra ... Doživeli so toliko zanimivega, da nam o vsem še niso uspeli poročati! Tistim, ki smo ostali v vrtcu, prav tako ni bilo nič hudega. Pravzaprav smo dneve preživljali zelo aktivno. Ves maj smo namenili prebiranju zgodb o deklici Anici, ki nas je razveseljevala s svojimi zanimivimi dogodivščinami. Pustolovščino, ki jo je treba omeniti, so doži- veli Sončki in Zvezdice: podali so se na izlet v Polhkov doživljajski park, ki jih nikakor ni pustil ravnodušne. Oblački in Angelčki pa so se prvič odpeljali na izlet z avtobusom, in to prav do ZOO Rožman na Vrzdencu. Katera žival je požela največ zanimanja, lahko ugibate sami, lahko pa vam povemo, da ni bila le ena. Kar se naučimo, pri nas radi pokažemo tudi drugim. Utrinki so se za nas in starše prelevili v igralce in zaigrali predstavo Mojca Pokrajculja. Verjemite, da je bil aplavz zelo bučen! Naše starše smo po dolgem obdobju brez tovrstnih druženj ponovno povabili na skupno popoldansko srečanje. Z zaključno mašo smo se skupaj zahvalili za uspešno preživeto šolsko leto, obenem pa smo staršem z razstavo naših izdelkov in nastopom folklorne skupine pokazali, kaj vse smo letos v skupinah lepega ustvarili in česa novega se naučili. Lepo in mirno poletje vam želimo! Otroci in zaposleni iz Župnijskega vrtca Filip Flisar, pumptrack ambasador 2.7. Vrhnika Pumptrack Sup er potencial, Organizator: ŠKD in Zavod Ivana Cankarja Visit Vrhnika Argonavtski festival 2022 so omogočili: 30 let VRH N I KA KRIM www.partnergraf.si BIROSISTEMI D.O.O. KOVINA TRADE KOVINOSTRUGARSTVO KOPRIVEC DG 69 D.O.O.            č     ­   č€ ‚‚ ƒ‚‚„ č           ‚      †  OB INA VRHNIKA ISKRENA HVALA! 16 16 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Vrhnika 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 30. obletnica Karitas Vrhnika Vrhnika, 28. maj – Potem ko je lani zaradi epidemioloških razmer odpadla uradna obeležitev 30. obletnice vrhniške Karitas, so jo obeležili letos skupaj s tradicionalnim dobrodelnim koncertom Dva novčiča. Marica Štirn: »Kjer je volja, je tudi pot!« stovoljci, ki se jih je v teh tridesetih letih zvrstilo preveč, da bi jih omenjali, lahko pa povemo, da jih je na leto okoli trideset. Organizaciji so dali pečat tudi vsakokratni tajniki in tajnice in župniki: Florjan Božnar, Vinko Podbevšek, Blaž Gregorc, Ana Petkovšek in Marija Kočevar. Trenutni župnik in direktor vrhniške Karitas Mohor Rihtaršič je izrazil hvaležnost svojim predhodnikom, da so imeli pred tridesetimi leti pogum in vizijo, generalni tajnik škofijske Karitas Jože Kern pa, da Karitas ne daje samo tistim, ki pridejo po pomoč, ampak tudi tistim, ki jo darujejo. Tudi župan Daniel Cukjati je potrdil, da je bila odločitev pred tremi Primož Rus in Drobni spomini Vrhnika, 7. junij – Miha Deželak, ki že osmo leto zapored kolesari po Sloveniji in zbira denar za letovanje socialno šibkejših otrok na morju, se je tudi letos ustavil na Vrhniki. Simona Černetič Župnijska Karitas Vrhnika se trudi, da vsako leto organizira dobrodelni koncert DVA NOVČIČA. Zaradi korone smo tradicionalni novembrski koncert iz leta 2021 prestavili na pomladni mesec maj 2022. Denarna sredstva od prodanih vstopnic in prostovoljnih prispevkov bomo namenili družinam v socialni stiski. Hvala vsem nastopajočim, ki so s svojim nastopi polepšali večer, honorarju pa so se vsi odpovedali. Hvala Romani Kogovšek in Petru Peršetu za povezovanje našega programa Zahvala vsem donatorjem, ki so nam pomagali s svojimi sredstvi izpeljati za nas zelo pomemben koncert: B3Servis, d. o. o., Dvig, d. o. o., Fortrade, d. o. o., Siliko, d. o. o., Špan, d. o. o,. Družini ter Radiu Ognjišče. Hvala vsem drugim, ki so nam priskočili na pomoč: Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, Gostilni Kranjc, Slaščičarni Breza, Pizza s Hriba, kmetiji Zdešar iz Horjula, Jožetu Habetu, kmetiji Toni (noji) iz Betajnove, Pekarni Adamič, Andreju Černetiču za ozvočenje, Darku, hostesam in Ladu Ladislavu za ozadje, za tisk plakatov Marjanu Podobniku, Komunalnemu podjetju Vrhnika ter skupini Žarek dobrote za okrasitev dvorane. Zahvala tudi našim stalnim partnerjem, s katerimi sodelujemo in nam pomagajo vse leto: donatorjem, Avtoprevozništvu Jež, DG69, d. o. o., skupini Žarek dobrote, Škofijski Karitas Ljubljana, trgovinam Mercator, Lidl in Hofer. Ob tej priložnosti bi se zahvalila tudi vsem prostovoljcem za njihovo prisotnost in dobro voljo, da pomagate pomoči potrebnim. desetletji pravilna in se v imenu občine zahvalil za vso pomoč, ki jo je organizacija nudila v vseh teh letih. Dobrodelni dogodek na odru Cankarjevega doma so oblikovali: otroci iz župnijskega vrtca v sodelovanju s Plesnim studiem Peter Pan, Simona Černetič, Drobni spomini, solistka Lucija Mekina, Klapa Kamerati, Ansambel Gregorja Kobala, poštar Peška, Ansambel Skrivnost, folklorni skupini Klas iz Horjula in Šumnik iz Borovnice, Ansambel Tik Tak ter MePZ KUD Drenov Grič - Lesno Brdo. Prireditev sta povezovala Romana Kogovšek in Peter Perše. Izkupiček koncerta je šel za pomoč družinam v stiski. Gašper Tominc, foto: GT Junak Deželak se je ustavil tudi na Vrhniki 17 Zahvala Ljudem dajejo upanje, dostojanstvo in veselje do življenja Vrhniška Karitas deluje že 31 let. Ves ta čas je bilo njeno osrednje poslanstvo pomoč sočloveku. Kot je na prireditvi dejala Marica Štirn, tajnica Karitasa, ni bilo vedno lahko, a po vsakem padcu sledijo tudi vzponi. »Še v živo se spomnim leta 1991, ko je bilo na pobudo župnika Florjana Božnarja in Ančke Petkovšek ustavljena župnijska Karitas. Začetki delovanja so bili skromni. Ni bilo dovolj prostorov in sredstev, a kjer je volja, je tudi pot.« Danes je vrhniška Karitas razvejana organizacija, ki poleg materialne pomoči organizira tudi številne akcije, svetovanja, predavanja in druge projekte, da pomaga tako domačim kot tujim ljudem v stiski. Na leto razdeli okoli 40 ton hrane. Glavnino dela pri tem opravijo pro- CMYK obiskovalci darovali sredstva. Nekoliko globlje v žep so segli na občini, kjer je župan Daniel Cukjati v imenu Občine Vrhnika poklonil 800 evrov, PGD PodTokrat ga je množica pričakala v špor- lipa - Smrečje 670 evrov in Avtotrade Vrhnika 1000 evrov. Dogodek je z glasbetnem parku v središču mesta, kjer so mu nim nastopom popestril še Challe Salle, vrhniški gasilci pripravili moker sprejem, ki se je Deželaku pridružil na nadaljnji na osrednjem prizorišču pa so lahko poti proti Brezovici. (gt) Klapa Kamerati Vabilo Vabimo vas na Spominsko slovesnost ob 80. obletnici požiga Velike Ligojne, ki bo v petek, 8. julija 2022. Ob 18. uri bo sv. maša v cerkvi sv. Jurija v Ligojni, po maši pa bomo ob 19. uri v gasilskem domu v krajšem kulturnem programu predstavili knjigo Ligojna v plamenih, ki smo jo pripravili za to obletnico. Lepo vabljeni! Društvo Nauportus viva 17 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Vrhnika CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Srečanje pri TV-17 18 V Gonarsu položili venec Na povabilo Vsedržavnega združenja antifašistov in italijanskih partizanov ANPI iz Gonarsa oz. Palmanove smo se delegacija Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika v spremstvu vrhniške podžupanje g. Bernarde Kropf v nedeljo, 22. 6. 2022, udeležili treh komemoracij v mestu Gonars in Ontognano. 27. aprila, ob dnevu upora proti okupatorju, smo člani Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika pripravili tovariško srečanje ob baraki TV-17 za Ljubljanskim vrhom. Kljub deževnemu vremenu so se nam najprej pridružili pohodniki Planinskega društva Železničar iz Ljubljane, pozneje pa pohodniki vrhniškega planinskega društva – sekcija Veselih Triglavcev pod vodstvom neutrudnega Sreča Krašovca - Partizana. Tako se nas je zbralo skoraj 90. Goste smo postregli s partizanskim pasuljem in pijačo, našlo se je tudi šilce žganja iz kakšne prisrčnice ter skritih rezerv ZB Vrhnika. Očitno se je zaradi pozitivne energije tudi vreme izboljšalo, tako da smo se v prijateljskem kramljanju in zvokih harmonike zadržali kar do poznih popoldanskih ur. Obljubili smo si, da bomo s tovrstnimi srečanji nadaljevali vsako leto. Trudili se bomo, da bo druženje postalo vsakoletno osrednje praznovanje za vrhniško občino ob prazniku upora proti okupatorju. Seveda bomo morali postoriti še marsikaj na področju smerokazov ob gozdnih poteh, ki vodijo do TV-17. Miran Štupica, predsednik ZB NOB Vrhnika Festival Dojiva se 2022 na Vrhniki Ta dan namreč občina Gonars praznuje kot spomin na padle italijanske partizane, ki so padli ali v boju ali pa kot talci nemškega okupatorja. Priložnost smo izkoristili, da smo na centralnem pokopališču v spremstvu župana Občine Gonars položili venec Občine Vrhnika pri kostnici umrlih Slovencev v znanem koncentracijskem taborišču. V lepo urejeni kostnici so ostanki umrlih taboriščnikov predvsem iz notranjskih in dolenjskih vasi, kjer je leta 1942 divjala znana roška ofenziva. Osrednja komemoracija je bila v bližnji Občini Ontognano, kjer je naša delegacija prav tako položila venec padlim italijanskim partizanom. Po svečanostih smo se v spremstvu italijanskih prijateljev iz ANPI-ja napotili do kraja, kjer je stalo koncentracijsko taborišče. Tam smo izvedeli marsikaj novega v povezavi s tem groznim krajem, P R E J E L I kjer so umirali predvsem nedolžni Slovenci in Hrvati. Prijazni gostitelji so nas povabili na prigrizek, kjer smo si obljubili, da bomo naša srečanja nadaljevali. Iz nam nerazumljivih razlogov so bili nekako prekinjeni, čeprav sta občini Vrhnika in Gonars že dolga leta pobrateni. Kot zanimivost naj omenim še, da je naš prijatelj Ivan Cignola – nekdanji župan Občine Gonars – izgubil na lokalnih volitvah, ker v predvolilni kampanji na poziv desničarskih strank ni hotel vrniti priznanja Glavnega odbora Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Tega še vedno ni storil in po njegovih besedah tudi ne bo, saj spoštuje zgodovino in vrednote NOB. Najbolj je namreč zaslužen, da je v času, ko je opravljal še županstvo, skrbel za urejenost kostnice in drugih obeležij iz časov od 1941 do 1945. Ivan Cignola je bil tudi S M O Vrhnika dokončno izgublja neprecenljivo kulturno bogastvo – Doživljajsko razstavišče Ljubljanica, nagrajeno z UNESCO priznanjem Pred devetimi leti so tri mamice v domači garaži modrovale, kako je dojenje težko in naporno. Ja, je naravno, ni pa lahko. Je pa umetnost, ki zahteva veliko predanosti, potrpežljivosti, vztrajnosti. Vsaka zase so obračale svet, da bi našle rešitve za svoje težave z dojenjem in zgodnjim materinstvom. Ugotavljale so, da v skupnosti manjka podpora, ki bi zagotavljala informacije in spodbudo za uspešno dojenje. In je nastal prvi Festival Dojiva se na klopci. Od takrat naprej so omenjene tri mamice navdušile še več mamic ter med tem nabrale ogromno znanja. Festival se je razširil po drugih mestih v Sloveniji. Dogodek je namenjen temu, da nosečnice, njihovi spremljevalci in mlade družinice doživijo skupnost, v kateri lahko najdejo pomoč in podporo ob pomembnih odločitvah za njihove družine. Ne gre več samo za dojenje. Ampak za to, da imata mamica in očka različne informacije o porodnih izbirah, o poporodnem obdobju, dojenju, hranjenju po »flaškah« in drugih izzivih, ki jih odpira zgodnje starševstvo. Predvsem pa občutek povezanosti, ki je za nas ljudi tako zelo pomemben in je bil v zadnjih letih okrnjen. Prvi teden v avgustu je mednarodno posvečen dojenju in v tem času Veva - spletna šola za starše organizira brezplačna spletna predavanja. Na Vrhniki bomo 1. 8. 2022 ob 17.00 v Cankarjevi knjižnici Vrhnika odprli razstavo knjig s pogovornim večerom z Ano Rozman, avtorico knjige Prvo leto mama. Glavni dogodek pa bo v soboto, 6.avgusta 2022, na Zelenici za pošto. Med 9. in 13.uro Bova Maša in Nina z gostjami imeli prostor mlade družinice. Mogoče bo prevzeti tudi vodnik Zaupam si, v katerem bodo lahko nosečke in mamice našle veliko kakovostnih informacij. Srčno vabljeni, da sledite dogodku na socialnih omrežjih ali pa se z vprašanji obrnete na naju. Maša V. Ponikvar, (www.mavricna.si) Nina Sikirić, (www.alternativnamama.si) vodja delegacije ANPI Gonars, ki se je udeležila proslave v OŠ Antona Martina Slomška na Vrhniki, in to celo s praporjem ANPI-ja. Ob pogostitvi je izrekel besede, ki bi jih morali že zdavnaj izreči vodilni politiki na nivoju obeh držav. Rekel je namreč, da se opravičuje slovenskemu narodu za vse hudo, kar nam je storila Italija! Miran Štupica, predsednik ZB NOB Vrhnika Izgubljamo kulturno bogastvo, kot ga na Vrhniki še nismo imeli! Toda ali se zaradi tega kdo od odgovornih na Vrhniki zares razburja? Kaj ob tem počne Občina Vrhnika, ki je odgovorni nosilec Projekta Ljubljanica? Bo kdo za to sprejel odgovornost? Kako je mogoče, da je ugledna svetovna organizacija UNESCO prepoznala vrednost Projekta Ljubljanica in mu leta 2019 v Parizu dodelila Unescov znak najboljših podvodnih praks, medtem ko na Vrhniki tega očitno ne znamo ceniti? Kaj glede obveščanja vrhniške javnosti počne Naš časopis? Na Projektu Ljubljanica sodelujejo trije partnerji: 1. nosilec projekta Občina Vrhnika in dva strokovna partnerja, 2. Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML) ter 3. Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Projekt je nastajal v času župana g. Stojana Jakina. Sofinanciran je bil z evropskimi denarjem in razstavišče je svoja vrata odprlo jeseni 2016. Zaprlo jih bo letos jeseni, ob koncu mandata župana g. Danijela Cukjatija. Razstava z več kot 400 originalnimi predmeti iz struge reke Ljubljanice se seli v Ljubljano, saj je spor med vodstvom Občine Vrhnika in strokovnima partnerjema iz Ljubljane postal očitno nerešljiv. Gre za spor med vrhniško lokalno politiko na eni strani in znanostjo ter muzejsko stroko iz Ljubljane na drugi, pri čemer je strokovni prispevek partnerjev iz Ljubljane bil deležen izjemnega mednarodnega priznanja. Strokovnost jima priznava vsa mednarodna skupnost, razen Občina Vrhnika. Star pregovor pravi: v kolikor ne znaš ceniti, kar imaš, boš to naposled izgubil. Na Vrhniki očitno ne rabimo »ljubljanske« znanosti in UNESCO za nas ni dovolj dober! Strokovnih partnerjev pri evropskih projektih ne rabimo, če pa jih slučajno imamo, naj bodo tiho, saj smo v tej dolini mi gospodarji. To ni le ironija! Ko se je strokovna vodja projekta ga. Irena Šinkovec iz MGML odločila, da o težavah z lokalno politiko obvesti vrhniško javnost, ji članka v Našem časopisu niso objavili. Gospa je to razumela kot cenzuro, saj je bil točka spora ravno občinski javni Zavod Ivana Cankarja (ZIC), ki je izdajatelj Našega časopisa. MGML mora torej biti tiho in Vrhničani ne smemo slišati pripomb strokovnih partnerjev. V drugih medijih je ga. Šinkovec dobila javno besedo, kjer pravi »Občina Vrhnika do dogovorjenega roka ni posredovala strateških usmeritev za nadaljevanje dejavnosti« in »nas je celo obvestila, da tega ne bo storila, zato so strokovne službe MGML nadaljnjo obravnavo Ljubljanice prenesle v Ljubljano.« Ob tem še pravi, »da Občina Vrhnika v svetovno znani dediščini porečja Ljubljanice dejansko ne prepozna razvojnega potenciala lokalne skupnosti« (časopis Dnevnik 3. 5. 2021). P.S.: Z odhodom razstave z Vrhnike ne bomo izgubili samo razstavišča (muzeja). Izgubili bomo partnerje z izjemnim znanjem. Razstavišče je bilo zgolj začetek njihove vizije oživljanja kulturne in naravne dediščine Vrhnike. Poleg tega izgubljamo usposobljen in izobražen kader mladih Vrhničanov, ki so bili zaposleni v razstavišču. dr. Andrej Marković Spoštovani! Občina podpira kulturno dediščino, kar ne nazadnje dokazujeta nakupa objektov Lenarčičeve hiše in Močilnika, za katera ne želimo, da še naprej propadata. Prav tako podpiramo in izvajamo obnove starih objektov (Rokodelski dom, železniška postaja). Podpiramo Cankarjevo nagrado in preko proračuna številna kulturnoumetniška društva. Občini je mar za kulturno dediščino, tako materialno kot nesnovno. Ne samo v našem interesu, tudi v javnem interesu je, da muzejska zbirka v Kulturnem centru Vrhnika ostane, a pod občinskim upravljavcem. Menimo, da imamo javni zavod, ki bo kos nalogi upravljanja muzeja in da bi ga lahko z njegovo pomočjo še nadgradili. Še enkrat: občina nikogar ne podi iz muzeja. Želi si samo občinskega upravljavca. Občina Vrhnika 18 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Vrhnika CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 19 Marostarska noč 2022 Zaradi koronavirusa smo jo čakali dve leti in dočakali – Marostarsko noč 2022, in sicer ravno na 50-letnico prve leta 1972. Tisto leto sicer ni bila čisto prva, saj lahko za prvo štejemo že veselico v Lahovem vrtu ob ustanovitvi prostovoljnega gasilskega društva Blatna Brezovica leta 1922. Prve veselice »nove« dobe so se sprva dogajale v vrtu pri gasilskem domu, res da so mize in klopi rahlo visele, ampak po nekaj vrčkih piva ali kozarcih vina so se že kar lepo poravnale. V teh letih so se na veselicah izmenjali številni ansambli, sprva le narodno-zabavni, zadnja leta pa ob »narodnjakih« tudi izvajalci sodobne popularne glasbe, npr. Mambo Kings, ki si je izboril prav domovinsko pravico v Blatni Brezovici in vedno tudi napolni osrednji prostor. Včasih smo na veselici izbirali najlepšo mladenko, t.i. marostarsko kraljico, in počasi bo čas, da obudimo to lepo tradicijo, saj je zagotovo zrasla vrsta lepih mladenk. Kot zadnja leta je tudi letos Marostarska noč trajala dve noči: prva namenjena sodobnim ritmom in mlajšim obiskovalcem z ansamblom Mambo Kings, druga pa narodno-zabavni glasbi z Ansamblom Saša Avsenika in morda nekoliko starejšim obiskovalcem. Obiskovalce, ki so počasi polnili velik šotor, sta v petek in soboto ogrevala in zabavala spremljevalna ansambla. V obeh dneh se je zbralo več kot 2.000 obiskovalcev, ob dobri glasbi in hrani pa so se očitno dobro zabavali, saj se mnogim ni mudilo domov do zgodnjega petja ptičkov na okoliških drevesih. Seveda se za Blatničane Marostarska noč ne začne s prvimi zvoki glasbil, ampak že mnogo prej. Dolgotrajno je predvsem zbiranje nagrad za srečelov in iskanje donatorjev ter pokroviteljev, saj je zaradi vse bolj negotovih vremenskih razmer šotor že kar nuja, izposoja pa ni ravno poceni. Spisek nalog ni ravno kratek: od postavljanja in podiranja glavnega in pomožnega šotora, jurčkov ter odra in šanka, ureditev parkirišča itn., za kar je potrebna množica prostovoljcev. Našim gasilcem pa tudi drugim krajanom prostovoljno delo ni tuje in se vedno odzovejo v velikem številu. V PGD Blatna Brezovica so se že več kot pred pol leta dogovorili, da bo organizacijo letošnje izvedbe noči prevzela mlada generacija Blatničanov, starejši in izkušeni dosedanji organizatorji pa bodo stalio bolj ob strani in na pomoč priskočili, če bo to nujno potrebno. Mladi ekipi, ki ji je vodil Tadej Petrič, lahko za uspešno izvedbo noči ob 50-letnici samo čestitamo! Pri izvedbi noči so nam finančno pomagali številni sponzorji, za kar se jim od srca zahvaljujemo. Gasilci radi izkoristijo priložnost, da se pokažejo v paradnih uniformah in prezračijo prapore. Tudi letos so s parado popestrili in dali gasilski veselici Marostarska noč večjo težo. Gasilci so na »osrednjem« trgu v Blatni Brezovici, to je pred kapelico, govorniški oder postavili na keson tovornjaka, pred odrom pa nekaj stolov za častne člane. Začetek parade se je začel po protokolu – poveljnik PGD Blatna Brezovica Simon Jeraj se je od gasilskega doma pripeljal v prastarem, 46-letnem gasilskem kombiju, rdečem IMV, salutiral pred predsednikom Gasilke zveze (GZ) Vrhnike Vinkom Keršmancem in povedal, da so gasilci pripravljeni za parado ter se odpeljal nazaj, ko se je predsednik strinjal, da se parada lahko začne. Praporščaki vrhniških prostovoljnih gasilskih društev so prikorakali od gasilskega doma in se postrojili pred govorniškim odrom. Praporščake, gasilce, častne goste in številne domačine, ki so se zbrali, so pozdravili kot prvi predsednik društva, za njim pa številni gostje, župan Obči- ne Vrhnike Daniel Cukjati, predsednik GZ Vrhnika Vinko Keršmanc, poveljnik poveljstva Vrhnika Bruno Govekar, višja svetovalka za Upravne zadeve Nataša Čož, Vrhnika, Vojko Jerina iz Civilne zaščite Vrhnika, namestnik poveljnika GZ Vrhnike Zvone Bastarda, namestnik poveljnika poveljstva Sandi Jereb in Slavko Žagar iz pobratenega Dobrovoljnoga vatrogasnoga društva iz Prezida na Hrvaškem. Predsednik društva je ob tej priložnosti podelil posebna priznanja organizatorju prve Marostarske noči Milanu Umku ter Stanku Petriču ml., Jerneju Gostiši in Borisu Kopitarju za pomoč pri organizaciji noči. Žal nam je pri paradi ponagajal dež. Presenečenje parade je bil zagotovo Boris Kopitar, član skupine Jaguarji, ki so igrali na prvi Marostarski noči leta 1972 in kot pravi znani pevec »rastural z Bad moon rising in The house of the rising sun«. Kopitar je sicer bolj kot pevec znan po sodelovanju v skupini Kovinarji. Na paradi in pozneje v velikem prireditvenem šotoru je odpel nekaj svojih uspešnic, seveda tudi svojo največjo Žametne vrtnice. Spoznavanje borilne veščine taekwondo Študentka prvega letnika Pedagoške fakultete v Ljubljani, Lara, je opravljala prakso v Sončni sobi. tem času je pridobila tudi mojstrsko stopnjo pasu (2. DAN) in veliko zelo pomembnih izkušenj. Z veseljem je predlog sprejela in nam zadnji dan prakse predstavila opremo, ki jo uporablja pri treningu. Otroci so jo z zaPredlagala sem ji, naj nam pred- nimanjem opazovali, ko si je oblačila stavi borilno veščino, ki jo trenira. kimono, nato si je nadela ščitnike in Taekwondo trenira že deset let, kar pokazala čelado. z veseljem prenaša tudi na najmlajOtroke je povabila, naj si poskusijo še člane Taekwondo kluba Pantar. V nadeti ščitnike in jim pomagala nadeti čelado. Skupaj smo se ogreli pod njenim vodstvom in po ogrevanju nam je pokazala dva udarca z nogo (dolyo chagi in ap chagi) in udarec z roko. Pri njihovem izvajanju so otroci zakričali kiap, kar jim je bilo še najbolj zabavno. Glede na to, da se vse življenje učimo, so naši malčki zelo zgodaj spoznali novo veščino. Slavica Bjelobrk, Vrtec Vrhnika, enota Žabica 19 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Vrhnika CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 20 70 let PGD Ligojna Jubilej obeležili z novim vozilom Ligojna, 13. junij – Prostovoljno gasilsko društvo Ligojna je obeležilo 70. obletnico delovanja z gasilsko-kulturnim programom, hkrati pa je sprejelo novo gasilsko avtocisterno 25/60 na podvozju Scanie. Po uradnem programu je sledila še veselica. Slovesnost se je začela s parado gasilcev in vozil ter se nadaljevala na platoju pred gasilskim domom, kjer se je zvrstilo več govornikov. Predsednik društva, Miha Podlipec, je v svojem govoru predstavil društveno zgodovino, ki se je začela konec januarja 1952. Začetki so bili skromni, v nedograjeni hiši, ki so jo z leti adaptirali do take mere, da je postala gasilski dom. Leta in leta so izvajali različne akcije in veselice, da so zbirali denar za nabavo gasilske tehnike. »Že nekaj časa pa je tlela želja, da bi zamenjali naše osrednje vozilo iz leta 1992, zato smo začeli namensko zbirati denar. Leta 2021 je bil ustanovljen odbor za novo vozilo, naše želje je podprla tudi Občina Vrhnika.« Novo vozilo temelji na podvozju Scanie s pogonom na vsa štiri kolesa. »Služilo nam bo za razvoz vode in gašenje požarov na zahtevnih terenih,« je dejal Podlipec in pojasnil, da bo novo vozilo parkirano v orodjarni, ki so jo v ta namen nekoliko obnovili, moštveno vozilo pa je našlo prostor v dvorani gasilskega doma. Predsednik vrhniške gasilske zveze Vinko Keršmanc je menil, da bo sodobno opremljeno novo vozilo za to območje zelo dobrodošlo. »Želim vam čim manj interventnih izvozov in da bi vam novo vozilo istočasno ponujalo tudi radost pri vašem delu. Naj vam bo v ponos in učinkovito pomoč.« Glede prehojene poti društva pa je dejal, Predsednik društva Miha Podlipec da je bogastvo vsakega društva ne samo v tehniki, ampak tudi v ljudeh. »Bodite ponosni na prehojeno pot in na svoje predhodnike.« Zbrane je nagovoril še podžupan Jožef Malovrh, ki je pohvalil delovanje društva in izrazil optimizem v njegovo prihodnost. Poveljnik Civilne zaščite Vrhnika Peter Rodič pa je izpostavil prostovoljstvo, Častnik predsednik Matevž Samotorčan kot nepogrešljiv steber v siste- ske pevke Trl’ce, folklorni sku- urednem delu je sledila veselica mu zaščite in reševanja, kar so pini Ligojna in Cepci ter Godba z Ansamblom Banovšek. prepoznali tudi občani, ki so v Dobrova - Polhov Gradec. Po Gašper Tominc, foto GT nedavni anketi Občine Vrhnika sile zaščite in reševanja postavili na najvišje mesto zaupanja v občini. Izrekel je tudi hvaležnost PGD BEVKE društvu, da je kljub kovidnemu 1912-2022 času nadgrajevalo znanje in skrPROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO BEVKE belo za operativno pripravljeVABI NA nost. Na slovesnosti so podelili priznanja Gasilske zveze Vrhnika tretje, druge in prve stopnje, pa tudi odlikovanja Gasilske SOBOTA, 20. AVGUST 2022 zveze Slovenije. Gasilsko odliPRED GASILSKIM DOMOM BEVKE. kovanje GZS tretje stopnje sta prejela dolgoletni praporščak SLOVESNOST SE BO PRIČELA S Franc Samotorčan in aktualSLAVNOSTNO GASILSKO PARADO OB 17.URI, ni namestnik poveljnika Matej NATO SLEDI ZABAVA Z Čepon. ANSAMBLOM BANOVŠEK. Samo društvo je od državne gasilske zveze prejelo plamenico druge stopnje. Hkrati je druZA HRANO IN PIJAČO BODO POSKRBELI BEVŠKI GASILCI, štvo podelilo še naziv »častneKI PRIPRAVLJAJO TUDI BOGAT SREČELOV. ga predsednika« dolgoletnemu članu Matevžu Samotorčanu. VABLJENI! Vrhunec uradnega dela je bilo rezanje slavnostnega traku na novi avtocisterni, ki jo je ob tej priložnosti blagoslovil vrhniški župnik Mohor Rihtaršič. Kulturni program gasilske slovesnosti so oblikovale ljud- 110 LET GASILSKO VESELICO 20 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Vrhnika CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 21 50 let šole v naravi V dvorani Cankarjevega doma je bila 24. maja 2022 proslava ob 50-letnici vrhniške šole v naravi. Ob tem je bila na ogled v besedi in sliki tudi razstava v avli Cankarjevega doma. Takratna osnovna šola Janeza Mraka je bila ena prvih šol v Sloveniji, ki je organizirano začela svoje učence petih razredov voziti na morje v Istro, kjer so imeli v prvi vrsti tečaje plavanja in razne šolske ter obšolske dejavnosti. Na prireditvi so dvorano zasedli številni udeleženci šole v naravi: od razredničark, športnih pedagogov, zunanjih sodelavcev – vaditeljev plavanja, zdravnikov, predstavnikov lokalnih skupnosti, do nekdanjih učencev in številnih gostov. Zbrane je prvi nagovoril športni pedagog Vinko Bizjak, ki je orisal zgodovino petdesetletne šole v naravi. Nato je zbrane nagovoril iz. prof. dr. Jernej Kapus, prof. šp. vzgoje, ki je poudaril velik Duga Uvala. Težko je namreč najti primerne bivalne nastanitve ter primerne pogoje za delo v vodi za tako veliko število naših učencev, vaditeljev ter razredničark. Organizacija vsakoletne poletne šole v naravi ni majhen zalogah in zahteva popolno predanost in izkušenost. Na tem mesu izrekam zahvalo vsem vodjem ŠVN, ki ste v zadnjih petdesetih letih poskrbeli, da so se poletne šole v naravi izpeljale. Seveda so pomembno vlogo pri izvedbi imele tudi naše razredničarke – nekaterih žal ni več z nami, nekatere že uživate zaslužen pokoj, nekatere pa boste skupaj s svojimi učenci doživele še veliko lepih spominov. Hvala vam.« Spregovoril je tudi župan Daniel Cukjati, ki je poudaril, da je ponosen na dobro udeležbo učencev v šoli v naravi, kjer se naučijo plavalnih spretnosti in raznih drugih življenjskih izkušenj. Zato vse čestitke ob 50-letnici vrhniške šole v naravi, ki je pripeljala do razpoznavnosti v Sloveniji. Po nagovorih je sledil kul- Plesalke iz 6.–8. razreda Zbor Kuštravci in Vinko Bizjak Dramska skupina 5. c pomen vrhniške šole v naravi za Slovenijo, ki je začela svoje učence učiti plavanja in jih tudi usmerjati v novo življenje samostojnosti. Spregovorila je tudi sedanja ravnateljica OŠ Ivana Cankarja Polonca Šurca Gerdina, ki je med drugim poudarila: »V vzgojno-izobraževalnem sistemu v Sloveniji ima šola v naravi pomembno vlogo. Je del razširjenega programa, kar pomeni, da udeležba ni obvezna, jo pa tako ravnatelji kot tudi učitelji razredniki ter športni pedagogi zelo priporočamo … Generacije učencev vrhniške, borovniške ter dragomerške šole so preživele veliko brezskrbnih dni na različnih lokacijah, in sicer najprej na slovenski obali v Fiesi, kasneje pa na različnih lokacijah v hrvaški Istri. Od leta 2002 dalje OŠ Ivana Cankarja Vrhnika organizira poletno šolo v naravi v kraju turni program, ki so ga izvedli učenci OŠ Ivana Cankarja. Prvi je nastopil pevski zbor Kuštrovci in učenke 5. c razreda pod vodstvom zborovodkinje Ljubice Jelovšek. Nato pa je dramska skupina 5. c razreda uprizorila igrico Abrahamovka, ki jo je napisala Lidija Rajer, režirala pa Ljubica Jelovšek. pripovedovala pa je o prehojeni in doživljajski 50-letni poletni šoli. Za zaključek so poskrbele plesalke 6.–8. razreda OŠ Ivana Cankarja na dve pesmi Čukov, in sicer brez Mi gremo pa na morje ni šlo???. Mentorica te skupine je Teja Šraj Miklič. Vse prisotne so nato povabili na ogled razstave, ki jo je bilo mogoče videti do 12. junija. Za pripravo dokumentarne razstave pa so bili zaslužni: Lojze Peternel, Elica Brelih, Lidija Rajer, Zlata Novak, Jana Malavašič, Fani Berdnik in Vinko Bizjak. Simon Seljak Polna dvorana Zgodovina poletne šole v naravi V letih 1968 in 1969 je bil za učence petih razredov ob koncu šolskega leta na vrhniškem bazenu organiziran enotedenski plavalni tečaj. Leta 1970 je odpadel zaradi slabega vremena, zato so naslednje leto šolo plavanja izvedli v obmorskem kraju – Fiesi; leto 1971 je tako pravi začetek vrhniške poletne šole v naravi. Pobudnik šol v naravi (ŠVN) v Sloveniji je bil Jože Beslić, profesor športa, svetovalec za šport v ljubljanski območni enoti Zavoda za šolstvo RS, ki je nekaj časa živel in delal tudi na Vrhniki. Tod so plavalne dejavnosti potekale že pred letom 1971 kot poletni tečaji ali kot izobraževanja vaditeljev plavanja. Občina Vrhnika je takrat obsegala tudi Borovnico in Log - Dragomer, ki sta pozneje postali samostojni občini. OŠ Ivana Cankarja se je leta 1980 združila z OŠ Janeza Mraka, leta 2000 pa razdelila še na novo OŠ Antona Martina Slomška. Razstava dokumentira poletno šolo v naravi predvsem na OŠ Ivana Cankarja. Valovine pri Pulju, 1974–1982, 1984–1991 Bivali smo v bungalovih (150-ih s 600 posteljami) Zveze borcev Maribor. Naselje je nato prevzelo puljsko turistično podjetje Arena turist in nameravalo na lokaciji zgraditi hotelski kompleks. Ker se načrti Beli križ – Fiesa, 1971–1973 niso uresničili, smo do leta 1991 spet letoBivali smo v počitniškem domu na Bevali v Valovinah. lem križu, ki je bil last Zveze sindikatov. Pozneje ga je prevzela občina za letovanja – kolonije otrok med počitnicami v organi- Vojaško počitniško naselje, 13. maj, Peroj zaciji Društva prijateljev mladine v sodelo- pri Pulju, 1983 Zaradi nameravane gradnje hotelskega vanju z Rdečim križem in socialnimi službami. Industrija usnja Vrhnika ga je leta kompleksa v Valovinah smo našli nado1984 preuredila v apartmaje za letovanje mestno lokacijo v počitniškem naselju 13. svojih zaposlenih. Zdaj je v zasebni lasti. maj v Peroju – Fažana pri Pulju. >> 21 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Vrhnika >> Kranjska Gora, 1992 in 1995 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si lastništva in zvišanja cen hotelov v Medulinu poiskali novo lokaciji v Dugi Zaradi varnostnih razmer smo po uvali pri Pulju. Najprej smo bivali v Medulin 1993–1994, osamosvojitvi Slovenije izvajali šolo apartmajih, prehrana je bila organizi1996–2001 v naravi v Kranjski Gori (leta 1992 v rana v Hotelu Croatia, kjer še vedno V času vojne na Hrvaškem so v nase- penzionu Troha v treh izmenah po dva uporabljamo tudi pokriti bazen. Polje Valovine namestili vojne begunce iz oddelka in leta 1995 v Hotelu Alpina). zneje smo se preselili v bližnje otroško drugih krajev Hrvaške. Podjetje Arena Uporabljali smo pokrite bazene v hote- letovišče Cvrčak. turist nam je ponudilo namestitev v lih Kompas in Lek. Dva oddelka sta bivala v zidanem Medulinu. Učenci so bivali v hotelih objektu, dva pa v kamp prikolicah. Po Medulin, Mutila ali Belvedere. V Me- Duga uvala pri Pulju, od 2002 do zdaj dotrajanosti le-teh zdaj vsi učenci bivadulinu smo imeli tudi pokrit bazen. Leta 2002 smo zaradi zamenjave jo v zidanem objektu. Od leta 2018 so Iz vrhniškega Društva Kneipp CMYK udeleženci ŠVN v Hotelu Croatia, ker je otroško letovišče začasno zaprto. V prvih letih je ŠVN trajala 10 do 11 dni. Prvi in zadnji dan je bil večinoma namenjen potovanju in namestitvi. Do leta 1991 smo potovali z vlakom dobrih pet ur, nato z avtobusom do Valovin 5 km. V Medulinu je ŠVN trajala 8 do 9 dni, potovali smo z avtobusi in do kosila že opravljali plavalne aktivnosti. Zadnja leta ŠVN traja šest dni. Plavalni preizkus opravimo v Ljubljani 22 in učence razporedimo v plavalne skupine. Prvi dan učenci prispejo v naselje ob 10. uri, ob 10.15 jih že prevzamejo vaditelji plavanja in izvajajo plavalni program. Po kosilu je čas za urejanje prtljage. Poleg športnih vsebin, predvsem učenja in izpopolnjevanja plavanja, je preostali čas zapolnjen z drugimi izobraževalnimi vsebinami, ki ga pripravljajo in izvajajo razredničarke. 65 let od valete 5. junij, dan zelišč posebno zanimivo srečanje s seneno savno. Pri tem se po Kneippovih zamislih »potopimo« v Tisti, ki pozna ducat zelišč in njihovo delovaseno tako, da se spotimo. Tako se v omotu sena nje, lahko prepreči neskončno težav, lahko se z zelišči s travnika izločijo škodljive snovi iz tezaščiti pred boleznimi in če pridejo, jih hitro lesa. Člani društva smo se v galeriji Diwan na premaga, je zapisal Kneipp. Mednarodna Knepredavanju seznanili s čuječnostjo in še posebej ippova zveza je leta 2020 na predlog fitoterapevtov poimenovala 5. junij za dan zdravilnih zelišč. s čuječnostjo za diabetike. Povečalo naj bi se zanimanje za proizvodnjo in Zaplana 1890 – zeleno doživetje uporabo zeliščnih pripravkov pri boleznih in V objemu narave, v senci pod mogočno lipo vsakodnevnih težavah. V Kneippovem nauku smo se zbrali vsi radovedni, da bi preizkusili seje pet stebrov, ki podpirajo usmeritev v naravi neno savno. Vabilu so se odzvali člani društva približano skrb za zdravje: voda, gibanje, pre- Kneipp, ravnateljica in študetke VŠKV (Višje hrana, zelišča in življenjski red. strokovne šole za kozmetilo in velnes) Ljubljana Društvo Kneipp Vrhnika je na višji šoli za vel- in drugi radovedni, ki so hoteli preizkusiti nekaj nes in kozmetiko kot vsako leto sodelovalo pri novega. V organizaciji Društva Kneipp Vrhnika druženju Dan okoli nas. Spoznali smo lastnosti nas je v seneno savno ‘potopila’ Maja Artenjak. ajde, skuhali zelenjavno ajdoto, spekli pogačo, Povedala je, da nas senena savna s svojo aromaokrašeno z zelenjavo in vrtnicami. Le-te smo še terapijo pomirja in se razstrupljamo skozi kožo posebej spoznali kot navdih velikemu arhitektu s potenjem, zato je po savnanju treba popiti več Plečniku in še nekaterim umetnikom. V nara- vode. Vsi smo se sprostili in v prijetnem druževi na Zaplani je bilo ob drugih dejavnostih še nju ostali vse popoldne. Nekdanji učenci in učenke iz nekdanje takratnih učencev, ker starost osnovne šole Janeza Mraka so se zbrali na naredi svoje. Na fotografiji so 65. obletnici valete. vsi prisotni videti še dobre in To tradicijo nekako negujejo na vsakih pet let. Letos so tako dočakali že 65. obletnico in jo praznovali v gostilni Pri Kranj- vesele volje. Dogovorjeni so že cu. Kot vem, so to letniki 1942, za 70. srečanje in obljubiti sem osnovno šolo pa so končali kot jim moral, da jih bom prišel foosnovnošolci leta 1957. Sreča- tografirat. nja se udeležuje vedno manj Simon Seljak 22 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Vrhnika CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 23 Ogenj ni igrača Sem krajanka Drenovega Griča in vsak dan srečujem generacije različnih starosti. Ker sem celotno poklicno obdobje delala z mladimi, sem se napotila na Podružnično šolo Drenov Grič, da povprašam učence in zaposlene, kako so pripravljeni na morebitni požar. Vsi so bili zelo zgovorni. Vodja enote, Katarina Lenarčič, je z velikim nasmehom povedala, »da ima naša podružnica to srečo ali pa naključje, da smo z gasilci neposredno povezani. Šolski prostori se namreč nahajajo v prizidku oz. v zgornjih prostorih gasilskega doma. Ker je vodilo naše podružnice sodelovanje s krajem, je prav z našim PGD povezava zelo tesna.« Beseda učiteljice: »Na OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, kamor sodi naša podružnica, imamo po zakonu posebno skupino, sestavljeno iz učiteljev in tehničnih delavcev, ki so za vsako šolsko lokacijo posebej usposobljeni in odgovorni za ukrepanje in varstvo pred požari. Med osebami, ki skrbijo za požarno varnost za vsako lokacijo posebej, je tudi usposobljeni bolničar, ki zna ravnati, če pride do poškodb ob požaru. Znanje in usposabljanje obnavljamo na dve leti. Na požar v naši ustanovi se pripravljamo vsako leto v oktobru – mesecu požarne varnosti. Vedno izpeljemo ‫׳‬učno uro‫ ׳‬srečanje z gasilci. Gasilci iz PGD Drenov Grič – Lesno Brdo nam pripravijo kratko predavanje o splošni požarni varnosti, nato izvedemo evakuacijo. Izberemo določeno lokacijo v prostoru, kjer izbruhne požar, in povemo, katere vrste je požar. Učenci in zaposleni se varno in hitro umaknemo iz prostorov. Vaja večinoma predvideva, da nekdo ‘obtiči’ v prostorih šole, od koder ga rešuje posebna specializirana ekipa gasilcev. Za boljšo ponazoritev gašenja požara nam gasilci zunaj šole pripravijo ogenj. Praktično si ogledamo in izvedemo gašenje ognja na ustrezen način. Sodelujoči gasilci nam pokažejo vrste gasilnih aparatov ter razložijo, s čim gasimo določeno vnetljivo snov. S tem njihova naloga še ni končana. Naši učenci so zelo radovedni in postavljajo gasilcem zanimiva in praktična vprašanja.« Vodja podružnice mi je povedala, da dajejo največji poudarek varnemu in previdnemu ravnanju s snovmi in predmeti, ki bi lahko povzročili požar. Vedno znova tudi ponavljajo, za koga že obrabljeno frazo, da se z ognjem vseeno ne smemo igrati. Varen in hiter umik vseh oseb iz stavbe pa je uporaben tudi sicer za prihajanje in odhajanje iz prostorov šole. Razložila mi je tudi, da doslej v svoji sredini še niso imeli gibalno oviranega učenca. Če bodo kdaj v takšni situaciji, pa se bodo posebej posvetili ustreznemu načinu umika v primeru požara. To bi bilo potrebno še toliko bolj, ker morajo učenci po številnih stopnicah, da pridejo iz stavbe. Z zadovoljstvom je dodala, da »učence vzgajamo v duhu pripadnosti gasilcem prostovoljcem in nesebični medsebojni pomoči ne le ob požaru, ampak tudi ob kakršnikoli neprijetni situaciji. Večina naših učencev obiskuje krožek Mladi gasilec, tako da že mladi rod ozaveščamo, kako pomembna je požarna varnost.« Poiskala sem tudi nekaj učencev in jim dala besedo. Svojo stran vzgoje mladih gasilcev pa mi je razložil poveljnik PGD Drenov Grič - Lesno Brdo. Učenci o požaru: Marcel Zaveljcina, učenec 1. r: »Enkrat sem že videl, da se je zelo kadilo in mi je ati povedal, da je to lahko požar. Rekel je tudi, da če je požar v hiši, moramo iti ven in poklicati gasilce. Kakšni manjši ogenj lahko sami pogasimo, a mora biti zraven odrasla oseba. Še posebej moramo paziti, če kurimo v peči in pozabimo zapreti vrata na peči, potem se lahko kaj vžge. Poznam tudi številko gasilcev – 112.« Iza Zakrajšek, učenka 2. r: »Ko smo imeli v šoli vajo, je prišel gasilec Igor in nam govoril o požarih. Tudi sama sem že videla, kako je gorela hiša, ko sem šla z babi na Rožnik; celo helikopter je pomagal gasiti. Starejši brat se je ‘učil’ za gasilca in mi je povedal, da manjši požar lahko pogasimo sami, v primeru požara v hiši pa se moraš varno umakniti ven in poklicati gasilce. Sami otroci lahko kurimo le, če je zraven odrasla oseba. Ko kurimo, moramo kurišče ograditi s kamni ali zemljo, da se ogenj ne širi. V šoli mora tudi naša kuharica Amra paziti, da ne pusti prižganega plina, saj bi lahko nastal požar. Mene zelo zanimajo gasilci, a ne morem hoditi na to dejavnost, ker imam vsaki dan glasbeno šolo in balet.« Vid Valić, učenec 3. r: »Hodim h krožku Mladi gasilec. Tam sem se že veliko naučil o varovanju pred požari. V šoli imamo znake za izhode za varen umik iz stavbe v primeru požara. Dobro je znati uporabiti gasilni aparat za pogasitev majhnega plamena, pri večjem moramo poklicati gasilce. Sam sem že videl več velikih požarov. Na Vrhniki je bil enkrat ponoči velik požar z zelo visokim plamenom in sem ga gledal, pa tudi na Piškovem griču je gorela hiša in se je v zrak kadilo okrog 30 m. Požar lahko povzroči kratek stik elektrike. Sem že videl modri plamen ven iz vtičnice. Enkrat smo spuščali papirnate avijončke po razredu in je eden pristal na luči; ko smo ga dobili dol, je bil papir zelo vroč. Če bi bil dolgo časa na luči, bi se morda lahko vžgal. Zagori lah- ko tudi, če eksplodira plin. Ko kurimo kres, v bližini ne smejo biti suha drevesa ali grmičevje, pa tudi veter ne! Povsod moramo biti zelo pazljivi, da sami ne povzročimo požara.« Besedo ima poveljnik Igor Oblak, poveljnik PGD Drenov Grič - Lesno Brdo: »Smo društvo prve kategorije, kar pomeni da moramo imeti vedno najmanj 15 pripravljenih gasilcev operativcev. Organizirane imamo različne enote. Najmlajša skupina so pionirji in pionirke od 7. do 11. leta, sledijo mladinci/ke od 12. do 16. leta, nato so pripravniki in z 18.leti postanejo operativci. Vsaka enota ima svoje naloge in cilje, vsaka zase se nadgrajuje in razvija tako v teoriji kot v praksi. Bistvo najmlajših skupin je, da se seznanijo z delom gasilcev preko različnih aktivnosti. Trenutno se pionirji pripravljajo na kviz o delu gasilcev tako v teoriji kot v praksi. Učijo se delati vozle, spajajo cevi, spoznavajo vrste gasilnikov in različne gasilske armature. Pripravljajo se na orientacijski tek, ki je namenjen spoznavanju gibanja v naravi s pomočjo topografske karte in kompasa. Med tekom na posameznih kontrolnih točkah rešujejo praktične naloge iz orientacije (določanje strani neba, določanje azimuta do posameznega objekta v naravi, ...). Pionirji/ke se čez celo leto pripravljajo na tekmovanje z vedrovko. To je vaja, kjer mora 9-članska skupina s pomočjo vedrovke čim hitreje izbiti tri tarče. V osnovi imamo ločene skupine deklic in fantov. Naš cilj tako pri pionirjih kot pri mladincih je, da se skozi igro in različna tekmovanja navdušijo za gasilstvo, da spoznajo čim več orodja, da se družijo, da spoznajo starejše gasilce, saj je za dru- štvo kot celoto zelo pomembno sestavljanje čim večjega nabora bodočih članov operativcev. Trenutno imamo kljub 2-letnemu kovidnemu premoru dobro pokritost članstva ravno zato, ker začnemo delati z otroki že prvo leto vstopa v šolo. To potrjujejo tudi rezultati, saj je bila mladinska ekipa lani državni prvak. Mladinska ekipa je tudi zastopala Slovenijo na zadnjih treh gasilskih olimpijadah. Letošnja gasilska olimpijada bo potekala v mesecu juliju v Celju. Naši mladinci se pripravljajo na zaključno izbirno tekmovanje, ki bo določilo slovenski ekipi mladincev.« Besedilo: Karolina Jarc 23 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Vrhnika 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si U P O K O J E N S K I Spoštovane upokojenke in spoštovani upokojenci Ko boste prebirali junijsko številko Našega časopisa, dobro poglejte, kaj smo napovedali za avgust, ker v juliju ne bo časopisa. Vse, kar smo napovedovali, smo tudi izvedli in z zadovoljstvom lahko zapišemo, da ste še posebno zadovoljni, ker so spet izleti. Udeleženci izleta v Šaleško dolino so ocenili tudi ta izlet kot zelo poučen, dobro organiziran in bogat z informacijami. To nas veseli. Tudi na izletu na Koprsko bo lepo, saj smo se še posebno trudili in vam omogočili več mest na ladji. V jesenskem času vas vabimo, če bo vse v redu, na dvodnevni izlet po Hrvaški. Prosimo, da se pravočasno prijavite. Zbiramo že informativne prijave. V juliju in avgustu bodo nekatere dejavnosti počivale, da bomo lahko v miru postorili načrtovana vzdrževalna dela (zamenjava pomične stene, urejanje pomožnega kletnega prostora in odpravljanje vlage ...), za katera smo hranili sredstva kar nekaj let. V avgustu bomo organizirali, tako kot piše v koledarčku, v četrtek, 25. avgusta, srečanje starejših od 75 let na vrtu Pri Kranjcu. Čim prej se prijavljajte zaradi kosila. Tisti, ki še niste iz kakršnega koli razloga plačali članarine, boste v juliju prejeli obvestilo o neplačani članarini. Ne jezite se, pridite v pisarno, ki bo Barjani od Abrama na Nanos 27. maj – Zadnji petek v maju 2022 smo se Barjani odpravili na Primorsko – na Nanos. Bolj natančen vrh, ki ga zagledamo, je visok 1262 m in se imenuje Pleša. Naš vodnik Frenk se je odločil, da nas bo peljal po poti prek Logatca, Cola, PodKarla Destovnika Kajuha in skozi Kajuhov park grada do Abrama. Taka odločitev je bila enkratna, prišli do osrednjega trga, ki je bil nekoč živahno saj po poti, vsem bolj poznana iz Razdrtega, ne bi središče obrtnikov in njihovih trgovinic. Sledil 26. maj – V prijetnem četrtkovem jutru smo je obisk Muzeja usnjarstva na Slovenskem, saj je doživeli take lepote neokrnjene narave. Korak se nam je upočasnil ob pogledu na živose odpeljali proti Šaleški dolini, ki je bila nekdaj usnjarstvo v Šoštanju omenjeno že leta 1788, ko je barvno cvetje. Nismo in nismo se mogli nagledati znana kot dolina gradov, saj jih je bilo na njenem bila ustanovljena Vošnjakova usnjarna, pozneje je razkošja, ki krasi to planoto. Nanos je bil oblečen območju postavljenih kar dvajset. Naš prvi posta- bila preimenovana v Tovarno usnja Šoštanj. Pouv rumene, vijolične, bele barve. Tik pod vrhom je nek je bil v Šoštanju, kjer nas je pričakala vodič- darjen je pomen družine Vošnjak in vpliv tovarne ka. Sprehodili smo se mimo rojstne hiše pesnika na razvoj Šoštanja. Urejen je kronološki pregled Na izletu v Šaleški dolini Vida Garafolj, Dom upokojencev Vrhnika (1926) Ančka Drašler, Kotnikova (1929) Vladislav Mole, Na klancu (1932) Antonija Nagode, Verd (1932) Vinko Podobnik, Sinja Gorica (1932) Anton Sluga, Krpanova (1937) Antonija Šulek, Dom upokojencev Vrhnika (1937) Antonija Pivk, V zatišju (1937) Cecilija Smrtnik, Velika Ligojna (1937) Minka Orešnik, Raskovec (1942) Milan Pažin, Poštna (1942) Pavel Jesenovec, Drenov Grič, (1942) Janez Pelko, Kolodvorska (1942) V maju je praznovala naša članica: Marta Popit, Drenov Grič (1942). Naše člane obveščamo, da objavljamo imena članov, ki praznujejo 80, 85, 90 in več kot 90. Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej. Čestitke pa tudi vsem, ki so junija praznovali rojstni dan. 24 K O T I Č E K usnjarstva, kulturnega in družabnega življenja v Šoštanju. Vsakdanjik delavcev in meščanstva je predstavljen s čevljarsko delavnico, delavskim stanovanjem in direktorjevo pisarno. To je bil prijeten začetek našega obiska v Šaleški dolini, saj smo se po končanem ogledu odpeljali mimo termoelektrarne Šoštanj v Velenje. Mesto je doživelo svoj razvoj šele po drugi svetovni vojni, ko so začeli graditi svetla in sončna stanovanja, namenjena delavcem, ki so pod zemljo in v temi opravljali težka fizična dela v rudniku. Tako so v Velenju zaradi izkopavanja lignita v premogovniku začela nastajati jezera. Prvo je najmanjše Škalsko jezero, največje je Velenjsko jezero, ki meri 54 metrov v globino, najmanjše je Družmirsko jezero. Ob jezerih so urejene poti za pešce, kolesarje in plaža. Po krajšem oddihu je sledil ogled odprta tudi v juliju in avgustu, in veseli vas bomo. muzeja Hiša mineralov. Razstavljeni so čudovito Če pa se boste oglasili prej, nam boste prihranili obarvani in svetlikajoči se minerali iz Slovenije in znamko. sveta. Po 233 stopnicah smo se povzpeli do lepo Z veseljem lahko zapišemo, da kar pridno pre- ohranjenega velenjskega gradu. Prvič je omenjen birate našo spletno stran www.upokojenci-vrhnika.si , saj je za nekatere članke zabeleženo kar 500 obiskov in več. Hvala vam za obiskovanje. Pohvaliti moramo tudi naše metalce pikada, žensko in moško ekipo, ki se redno udeležujeta meddruštvenih tekmovanj in dosegata lepe rezultate, čeprav je primarno druženje. Za vas smo na voljo vsako sredo in petek od 9.00 do 12.00. Pridite in poklepetajte z nami. Za UO: Elica Brelih Okrogli jubileji v juniju CMYK Sončki na Svetem Urhu in Orlah leta 1270. Zdajšnjo renesančno podobo je dobil v 16. stoletju. V njem smo si ogledali zbirko najpomembnejših ostankov srednjeveške družbe v Šaleški dolini med 10. in 17. stoletjem. Razstavljena je obredna posoda, gotski kipi, oltar, stenske poslikave., kuhinjska in namizna posoda, različni osebni predmeti. Prikazana je Kavčnikova domačija, ki predstavlja ohranjeno alpsko dimnico, ki je hkrati delovni in bivalni prostor. V istem prostoru so imeli tudi živali. Sledil je ogled stare trgovine in gostilne ter ogled Zbirke afriške umetnosti, ki jo sestavljajo predmeti, ki jih je zbiral in Velenju poklonil češki kipar Foit. Z velikim zanimanjem smo si ogledali najdbo dveh mastodontov, katerih ostanke so našli v Škalah pri Velenju in so daljni sorodniki slona; živeli so pred tremi milijoni let. Zadovoljni z lepo organiziranim izletom, prijaznimi domačini in nasmejanih obrazov nismo niti opazili, da smo morali do avtobusa ponovno prehoditi 233 stopnic. Zapisala: Vesna Stare bil odet v belo preprogo cvetočega čemaža. Prepoln je bil dekorativnega cvetja: potonik, zlatega korena, kosmatincev, lanov, mečkov, lilij, mnogih šipkov, šmarnic … Vonj cvetlic in trav nas je spremljal vse do Vojkove koče, kjer smo imeli kratek odmor za malico. Na Pleši stoji televizijski pretvornik. Od tam je lep razgled na Vipavsko dolino, Čaven, nanoške gozdove, Javornik, Snežnik itn. Počasi in previdno smo se vrnili po poti do avtobusa. Na kmečkem turizmu Abram smo si ogledali še medveda, ki pa se ni »dal motiti« med popoldanskim spancem kljub našemu glasnemu govorjenju. Veseli in polni lepih vtisov o prelepi cvetoči naravi smo se odpravili nazaj na Vrhniko. Zapisala: Emi Vinšek, foto: Stane Kržmanc slovesom nasilja nad ujetimi partizani, sodelavci OF in zaporniki iz ljubljanskih zaporov. Ogledali smo si spominsko razstavo v prostorih mežnarije in spomenik nad grobnico žrtev. Na Orle vodijo široke sprehajalne poti, mi smo za vzpon izbrali Ob napovedanem popoldanskem poslabšanju pot čez Dobrunjski hrib (429 m), sestopili pa po vremena smo se 7. 6. zatekli v senčen gozd Do- skoraj vzporedni poti, ki nas je pripeljala nazaj k brunjskega hriba, ki nas je delno obvaroval na- Svetemu Urhu. Na Orlah smo se povzpeli na nov dležne sopare. Naš cilj je bil po slemenu razložena razgledni stolp nad gostilnico Orle, od koder je vasica Orle, znana izletniška točka Ljubljančanov. res obsežen razgled na bližnjo okolico z Ljubljano, Vzpon smo začeli pri cerkvi sv. Urha, ki je bila v jasnem vremenu tudi na naše Alpe. Besedilo: Sonja Zalar Bizjak, med drugo svetovno vojno povezana z zloveščim fotografija: Tatjana Rodošek 24 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Vrhnika Na podlagi 19. člena Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna in iz sredstev Območne obrtne zbornice Vrhnika za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva v Občini Vrhnika (Naš časopis št. 304/2004, 338/2007 in 419/2014), Odloka o proračunu Občine Vrhnika za leto 2022 (Naš časopis št. 488/2020, 496/2021), Rebalansa proračuna Občine Vrhnika za leto 2022 (Ur. list RS, št. 17/2022) ter Mnenja Ministrstva za finance o skladnosti sheme de minimis pomoči št. 441-43/2021 z dne 10.5.2021, Občina Vrhnika in OOZ Vrhnika objavljata 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ne glede na določila prejšnjih odstavkov, se sredstva dodeljujejo le prosilcem s slovenskim državljanstvom. Sredstva se ne dodeljujejo: - podjetjem, ki delujejo na področju ribištva in akvakulture, - podjetjem, ki delujejo na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, - podjetjem, ki delujejo na področju predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi v primeru, če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od priJAVNI RAZPIS marnih proizvajalcev ali jih zadevna ZA DODELJEVANJE FINANČNIH podjetja dajo na trg ter v primeru, če SREDSTEV ZA POSPEŠEVANJE je pomoč pogojena s tem, da se delno RAZVOJA OBRTI IN ali v celoti prenese na primarne proiPODETNIŠTVA ZA LETO 2022 zvajalce, - podjetjem, ki so v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali likviI. PREDMET RAZPISA dacije, - podjetjem, ki so opredeljena, kot podPredmet razpisa je dodelitev proračunjetja v težavah in pridobivajo državno skih sredstev Občine Vrhnika in sredstev pomoč po posebnem programu za Območne obrtno-podjetniške zbornice reševanje in prestrukturiranje, Vrhnika, za pospeševanje razvoja obrti in - podjetjem, ki nimajo poravnanih podjetništva v letu 2022. davčnih obveznosti ter obveznosti do delavcev, II. VIŠINA RAZPISANIH SRED- - za z izvozom povezane dejavnosti v STEV tretje države ali države članice, - za nabavo vozil za cestni prevoz tovora Okvirna višina razpisanih sredstev je podjetjem, ki delujejo v cestnopromet35.000,00 €, od tega zagotavlja Občina nem sektorju. Vrhnika 30.000,00 €, Območna obrtno-podjetniška zbornica Vrhnika pa IV. UKREPI IN POGOJI 5.000,00 €. Sredstva Občine Vrhnika so zagotovljena na proračunski postavki 4003 14029001 14018 Razpis – gospodarstvo. V primeru spremembe višine proračunske postavke se bo vlagateljem razdelilo sredstva, ki bodo na voljo na postavki proračuna v času razdelitve sredstev. III. UPRAVIČENCI 1. SUBVENCIONIRANJE OBRESTNIH MER ZA SPODBUJANJE INVESTICIJ a. Namen in pogoji financiranja Sredstva za subvencijo obrestne mere se namenijo za dolgoročne kredite, ki so bili ali bodo pridobljeni za naslednje upravičene stroške investicij: - stroške nakupa, urejanja in opremljanUpravičenci do sredstev iz tega razpisa ja zemljišč in pridobivanja projektne so majhna podjetja in samostojni podjedokumentacije za gradnjo poslovnih tniki oziroma upravičenci določeni pri prostorov, posameznem ukrepu. Podjetja morajo - stroške nakupa, graditev ali preurediizpolnjevati pogoje za majhna podjetja. tev poslovnih prostorov, - stroške nakupa in posodobitve opreSedež fizične oz. pravne osebe ter kraj inme, vesticije morata biti na območju Občine - stroške posodobitve obstoječe proiVrhnika. zvodnje in storitev in - stroške nematerialnih investicij (na- Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US) in Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 433/2015), je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 22. redni seji dne 21. 6. 2022 sprejel DRUGI REBALANS PRORAČUNA Občine Vrhnika za leto 2022 1. Splošna določba 1. člen Prihodki in odhodki ter drugi prejemki in izdatki proračuna Občine Vrhnika za leto 2022 so izkazani v bilanci prihodkov in odhodkov, v računu finančnih terjatev in naložb ter v računu financiranja. Drugi rebalans proračuna Občine Vrhnika za leto 2022 se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov I SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) TEKOČI PRIHODKI (70+71) 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 706 DRUGI DAVKI 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI v CMYK EUR 2. Rebalans 2022 24.114.596,00 17.445.693,00 13.576.024,00 10.738.104,00 2.606.420,00 226.500,00 5.000,00 3.869.615,00 1.959.415,00 16.000,00 311.000,00 8.000,00 1.575.200,00 kup patentov, licenc, know-hov-a, ne- d. Pogoji za dodelitev sredstev Subvencija se podeljuje za kreditne popatentnega tehničnega znanja). godbe, ki so bile oz. bodo sklenjene v obMed upravičene stroške investicij ne spa- dobju od 1.10.2021 do 30.9.2022. dajo izdatki za nakup transportnih sredstev in transportne opreme, v kolikor gre Subvencija se dodeli za kredite z najdaljza prejemnike subvencij, ki so registrira- šo dobo vračanja do 10 let. Subvencionira ni za opravljanje transportne dejavnosti. se maksimalno 2,5 odstotne točke (60% subvencije je iz sredstev Občine VrhniSubvencijo je dovoljeno dodeliti za kredi- ka, 40% subvencije je iz sredstev OOZ tiranje tistih investicij v stalna sredstva, Vrhnika), do višine kredita 42.000,00 €. ki so potrebna za ustanovitev novega ali V kolikor prosilec ni član OOZ Vrhnika, razširitev obstoječega obrata, za spre- subvencijo dodeli le Občina Vrhnika do membe proizvodnega procesa ali pro- višine 1,5 odstotne točke. Delež subvenizvoda v obstoječem obratu (racionali- cije ne sme presegati 50% obresti kredita. zacija, diverzifikacija ali modernizacija). Subvencijo je dovoljeno dodeliti le v pri- 2. SPODBUJANJE UDELEŽBE NA meru, če predstavlja spodbudo za izved- SEJMIH IN RAZSTAVAH bo predvidenih investicij oziroma je za a. Namen in pogoji financiranja njihovo izvedbo nujno potrebna. Sredstva za spodbujanje udeležbe na sejmih in razstavah se namenijo za udeležb. Upravičenci Za subvencijo dela obrestne mere kredi- bo na določenem sejmu ali predstavitvi ta lahko zaprosijo samostojni podjetniki na določeni razstavi. posamezniki, majhna podjetja in občani, ki nameravajo odpreti obrtno ali podje- Sredstva se dodelijo za naslednje upravitniško dejavnost in so pri pristojnem or- čene stroške: ganu vložili zahtevo za pridobitev statusa - stroške najetja sejemskega prostora/ samostojnega podjetnika ali podjetja, ki stojnice, so pri pristojnem organu vložila zahtevo - stroške predstavitve sejemskega proza vpis v sodni register. stora/stojnice, - stroške delovanja sejemskega prostora/ stojnice. c. Prijava na razpis za dodelitev sredstev mora vsebovati - kreditno pogodbo ali predpogodbo za b. Upravičenci dolgoročni kredit, za katerega se prosi Za sredstva lahko zaprosijo samostojni podjetniki, majhna podjetja, ki so ali subvencija, bodo nastopili na določenem sejmu in - amortizacijski načrt kredita, - dokumentacijo, iz katere mora biti razstavi kot aktivni udeleženec. razvidno, za kakšne namene je bil ali bo odobren kredit (predračun, računi, c. Prijava na razpis za dodelitev sredstev mora vsebovati pogodbe, izjava banke…..), - predstavitev prosilca in njegovih de- - predstavitev prosilca z navedbo namena udeležbe na sejmu/razstavi ter javnosti z referencami v pisni obliki, kratkim opisom posameznega sejma/ - potrdilo o vpisu samostojnega podjerazstave, tnika v Poslovni register Slovenije oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register – - pogodbo ali predpogodbo o najemu pridobi Komisija za vodenje postopka sejemskega oz. razstavnega prostora/ javnega razpisa, stojnice, - pisno izjavo, da prosilec subvencije - potrdilo o vpisu samostojnega podjeza namen, za katerega je oz. bo dobil tnika v Poslovni register Slovenije oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register – odobren kredit, ni dobil državne popridobi Komisija za vodenje postopka moči, oz. če jo je, kakšen delež je dobil javnega razpisa, iz drugih virov. Skupna višina sredstev ne sme preseči 15% upravičenih sred- - pisno izjavo, da prosilec za sredstva za namen, za katerega prosi ni dobil stev investicije. državne pomoči, oz. če jo je, kolikšen - pisno izjavo prosilca o poravnanih delež je dobil iz drugih virov, davkih in prispevkih. - račun oz. predračun in potrdilo o plačanih računih, ostala potrdila (o plaPo potrebi lahko komisija naknadno zahčilu) bodo morala biti dostavljena do tevo še dodatno dokumentacijo. roka, navedenega v poglavju iz poglav- 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+722) 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH 722 DOLGOROČNIH SREDSTEV 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740) 740 TRANSFERNI PRIH. IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV 741 PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE II SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 409 REZERVE 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 410 SUBVENCIJE 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (430) INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZIČNIM OSEBAM, KI 432 NISO PRORAČUNSKI UPORABNIKI 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM PRORAČUNSKI PRESEŽEK III (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) (I-II) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 1.514.249,36 1.067.000,00 447.249,36 1.600,00 1.600,00 5.153.107,64 2.722.168,11 2.430.939,53 30.421.400,92 5.427.686,06 1.331.392,79 197.563,20 3.804.128,49 19.000,00 75.601,58 7.750.363,61 98.500,00 4.322.718,95 958.320,18 2.370.824,48 16.992.351,25 16.992.351,25 251.000,00 111.000,00 140.000,00 -6.306.804,92 v EUR Skupina/Podskupina kontov 2. Rebalans 2022 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV IV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0,00 0,00 0,00 25 ja V, - pisno izjavo prosilca o poravnanih davkih in prispevkih. Po potrebi lahko komisija naknadno zahteva še dodatno dokumentacijo. d. Pogoji za dodelitev sredstev Sredstva se dodelijo za nastop na določenem sejmu ali razstavi, ki je bil ali bo v obdobju 1.10.2021 do 30.9.2022. Občina dodeli posameznemu prosilcu do 25% upravičenih sredstev, Območna obrtno-podjetniška zbornica Vrhnika pa do 25% upravičenih sredstev oz. maksimalno posameznemu prosilcu le toliko, kolikor znaša predviden članski prispevek za OOZ Vrhnika v letu 2022. 3. POMOČ PRI USPOSABLJANJU ZAPOSLENIH IN USPOSABLJANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV a. Namen in pogoji financiranja Sredstva pomoči pri usposabljanju zaposlenih in usposabljanju samostojnih podjetnikov se namenijo za izobraževanje in pridobivanje dodatnih teoretičnih in praktičnih znanj, ki so potrebni pri delu zaposlenih in samostojnih podjetnikov in se namenijo za naslednje stroške: - stroške kotizacije seminarjev, - stroške inštruktorja, - potne stroške inštruktorja in drugih, ki se usposabljajo, - ostale tekoče stroške, - stroške udeležencev usposabljanja. b. Upravičenci Za sredstva lahko zaprosijo samostojni podjetniki, majhna podjetja, ki so se ali bodo usposabljali sebe (gre za samostojne podjetnike) ali zaposlene, za pridobitev dodatnih znanj za potrebe dela. c. Prijava na razpis za dodelitev sredstev mora vsebovati - podatke o prosilcu (naziv podjetja ali samostojnega podjetnika), - podatke o udeležencu (ime in priimek, status-zaposlen, samostojni podjetnik), - dokazilo o uspešno zaključenem usposabljanju, razen za tiste, ki se bodo usposabljanja šele udeležili, - račun oz. predračun in potrdilo o plačanih računih, ostala potrdila (o plačilu) bodo morala biti dostavljena do roka, navedenega v pogodbi iz poglav- V DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV VI (IV-V) C. RAČUN FINANCIRANJA 0,00 0,00 0,00 0,00 v EUR Skupina/Podskupina kontov 2. Rebalans 2022 VII ZADOLŽEVANJE (50) 4.800.000,00 50 ZADOLŽEVANJE 4.800.000,00 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 4.800.000,00 VIII ODPLAČILA DOLGA (55) 430.000,00 55 ODPLAČILA DOLGA 430.000,00 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 430.000,00 IX SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I+IV+VII-II-V-VIII) -1.936.804,92 X NETO ZADOLŽEVANJE (VII-VIII) 4.370.000,00 XI NETO FINANCIRANJE (VI+X-IX) 6.306.804,92 XII STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 1.936.804,92 2. Končna določba 2. člen Drugi rebalans proračuna Občine Vrhnika za leto 2022 začne veljati naslednji dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis in se uporablja za leto 2022. Posebni del rebalansa proračuna in načrt razvojnih programov se objavita na spletnih straneh Občine Vrhnika, www.vrhnika.si. Številka: 410-86/2020 (4-01) Vrhnika, dne 21.6.2022 OBČINA VRHNIKA ŽUPAN Daniel CUKJATI, l.r 25 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Vrhnika ja V, - izjavo, da je bilo oz. bo usposabljanje namenjeno za potrebe pri delu, - potrdilo o vpisu samostojnega podjetnika v poslovni register Slovenije oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register – pridobi Komisija za vodenja postopka javnega razpisa, - pisno izjavo, da prosilec za te namene, za katere vlaga prošnjo, ni dobil nikakršne pomoči oz. če jo je kakšen delež in iz katerih virov, - obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi dejavnosti za poslovni subjekt s strani AJPES-a oz. Statističnega urada RS, - pisno izjavo prosilca o poravnanih davkih in prispevkih. Po potrebi prosilca lahko komisija naknadno zahteva še dodatno dokumentacijo. d. Pogoji za dodelitev sredstev Pomoč za pridobitev katere koli izobrazbe po veljavnih pravilih osnovnega, poklicnega, srednješolskega, višješolskega in visokošolskega izobraževanja se dodeli za usposabljanje v šolskem letu 2021/2022, za ostala usposabljanja pa za tista, ki so ali se bodo izvajala v obdobju 1.10.2021 do 30.9.2022. Pomoč se dodeli samostojnim podjetnikom ali pravnim osebam s sedežem na območju občine Vrhnika. Območna obrtno-podjetniška zbornica Vrhnika pomoč dodeljuje samo samostojnim podjetnikom ali pa zaposlenim pri pravnih osebah, če so ustanovitelji te pravne osebe, ki mora biti članica OOZ. Občina Vrhnika pomoč dodeljuje tudi za zaposlene delavce. d. Prijava na razpis za dodelitev sredstev mora vsebovati - pogodbo oz. vzorec pogodbe o zaposlitvi, - obrazec M-1 o prijavi delavca pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje, razen za tiste, ki šele bodo zaposlovali, - fotokopijo prve plačilne liste. V kolikor le-te na dan prijave na razpis ni mogoče predložiti, bo morala biti dostavljena do roka navedenega v pogodbi iz poglavja V, - dokazilo o povprečni letni plači zaposlenega na določenem delovnem mestu, - dokazilo o številu zaposlenih, ki na dan oddaje vloge ne sme biti starejši od 14 dni: - potrdilo iz uradne evidence ZZZS ali - izjava samostojnega podjetnika ali podjetja, ki mora vsebovati seznam vseh zaposlenih ter navedbo trajanja zaposlitve: določen ali nedoločen čas, - potrdilo o vpisu samostojnega podjetnika v poslovni register Slovenije oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register – pridobi Komisija za vodenje postopka javnega razpisa, - pisno izjavo o povprečnem številu zaposlenih v zadnjih dvanajstih (12) mesecih, - pisno izjavo prosilca o poravnanih davkih in prispevkih. e. Pogoji za dodelitev sredstev Sredstva se dodelijo delodajalcem za zaposlitve, sklenjene v obdobju 1.10.2021 do 30.9.2022. Sredstva se dodelijo za stroške bruto plač za obdobje dveh let v višini 7,5% upravičenih stroškov. CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si mente, ki jih je potrebno predložiti v skladu z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo. Odpiranje prispelih vlog ne bo javno. V roku dostavljene in pravilno izpolnjene vloge se odpirajo po vrstnem redu, v katerem so predložene. Izločene bodo tiste vloge, v katerih bo prosilec prosil za dodelitev sredstev, ki niso predmet tega razpisa. Vloge, ki ne bodo opremljene v skladu z določbami javnega razpisa in razpisne dokumentacije bo komisija izločila. Komisija bo v 5 dneh od odpiranja vlog telefonsko pozvala tiste vlagatelje, katerih vloge niso bile popolne, da jih najkasneje v roku 8 dni dopolnijo. Komisija za dodelitev finančnih sredstev iz tega razpisa sprejme sklep o dodelitvi sredstev najpozneje v roku 8 dni od prejema dopolnjenih vlog. Sklep se posreduje posameznemu prosilcu najkasneje v roku 7 dni po prejemu sklepa. Vlagatelj lahko vloži pritožbo v roku 8 dni od prejema sklepa. Po pravnomočnosti sklepa se sklene pogodba v kateri se opredelijo medsebojne obveznosti. VI. KONČNE DOLOČBE Številka: 478-67/2022 (6-03) Datum: 21. 6. 2022 Župan Občine Vrhnika Daniel Cukjati Na podlagi 87. člena Poslovnika Občinskega sveta občine Vrhnika je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 22. redni seji, dne 21. 6. 2022 sprejel ODREDBA o spremembah in dopolnitvah Odredbe o prometni ureditvi in uvedbi časovno omejenega parkiranja na javnih parkiriščih v Občini Vrhnika 1. člen Za 10. člen Odredbe o ureditvi in uvedbi časovno omejenega parkiranja na javnih parkiriščih v Občini Vrhnika se doda nov 10a. člen, ki se glasi: - 26 ba za gospodarske, turistične, športne in rekreacijske namene, z upoštevanjem nevarnosti naraslih voda in drugih izjemnih razmer, določitev skrbnika plovbnega območja, določitev vrste plovil in njihovega pogona, določitev in označitev vstopno-izstopnih mest glede na vrsto plovbe, določitev upravljavca vstopno-izstopnih mest, določitev časa, v katerem je dovoljena plovba, prepoved plovbe zaradi specifičnosti območja, neprimernega časa ali nevarnih razmer, druge pogoje, ki zagotavljajo varstvo človekovega življenja in okolja. Pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot v zakonu in drugih predpisih. II. PLOVBNO OBMOČJE 2. člen Plovbno območje celinskih voda na ob''Na javnih parkirnih površinah na in ob vozišču občinske ceste lahko pristojni močju Športnega parka Vrhnika, kjer je organ določi parkirne prostore namenje- dovoljena plovba za gospodarske, turine parkiranju vozil na električni pogon stične, športne in rekreacijske namene, obsega reko Ljubljanico ob Športnem za čas polnjenja vozila. parku Vrhnika, ob parceli št. 2785/20 (v Vozniki vozil na električni pogon lahko nadaljnjem besedilu: plovbno območje). v času polnjenja vozila brezplačno parkirajo vozila na urejenih in označenih par- Plovba na plovbnem območju je dovoljekirnih prostorih iz prejšnjega odstavka na z upoštevanjem nevarnosti naraslih največ do tri ure. Voznik mora v vozilu voda in drugih izjemnih razmer, za katena električni pogon označiti čas prihoda re se uporabniki plovbnega območja mona notranji strani vetrobranskega stekla rajo pozanimati pri pristojnih službah iz tako, da je dobro viden in v celoti čitljiv z tega odloka in drugih službah, ki skladno zunanje strani vozila skozi vetrobransko z zakonodajo skrbijo za vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč. steklo. Če po odpiranju vlog in izračunu subvencij komisija ugotovi, da je za pripadajočo subvencijo premalo razpoložljivih sredstev, se prosilcem sredstva razdelijo Sredstva se dodeli v letu 2022 v enkra- v ustreznem sorazmernem deležu tako, Občina dodeli posameznemu prosilcu tnem znesku in sicer v skupni višini 24 da vsi prosilci pridobijo enak procent do 17,5% upravičenih stroškov, v prime- plač, ki so enake prvi izplačani plači. Če subvencije. ru da je usposabljanje namenjeno težje prva izplačana plača ni izplačana v obzaposljivim osebam pa 22,5 upravičenih dobju enega meseca, se le-ta preračuna Prosilci bodo upravičeni do sredstev Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek stroškov, Območna obrtno-podjetniška za obdobje enega meseca (preračunana OOZ le v primeru, da imajo poravnano posameznik, ki ravna v nasprotju s prejzapadlo članarino do dneva oddaje vloge. šnjim odstavkom.'' zbornica pa do 17,5% upravičenih stro- plača). škov oz. maksimalno posameznemu prosilcu le toliko, kolikor znaša predvi- Če se v nadaljnjih mesecih plača zapo- Vse dodatne informacije so na voljo na 2. člen den članski prispevek za OOZ Vrhnika slenemu zniža, mora prejemnik sred- sedežu Območne obrtno-podjetniške Ta odredba se objavi v uradnem občinv letu 2022. stev razliko med prvo izplačano plačo zbornice Vrhnika, Tržaška cesta 8a, po skem glasilu Naš časopis in prične veljati oz. preračunano plačo in vsemi nižjimi telefonu 01/755-77-40 ali po e-pošti: ade- osmi dan po objavi. 4. ODPIRANJE NOVIH ZAPOSLI- plačami vrniti dajalcu sredstev – Občini la.cankar@ozs.si ter Občini Vrhnika, Tržaška cesta 1, po tele- Številka: 007- 4/2021 - 1 (6-08) TEV Vrhnika. fonu 01/755-54-21 – Erika Červek. Datum: 21. 6. 2022 a. Vir sredstev Če se plača zaposlenemu v nadaljnjih ŽUPAN Sredstva za ta ukrep zagotavlja občina mesecih poviša, prejemnik sredstev ni Številka: 410-67/2022 (3-03) OBČINE VRHNIKA Vrhnika. upravičen do izplačila razlike med prvo Datum: 10.6.2022 Daniel Cukjati l. r. oz. preračunano plačo in povišanimi plaOBČINA VRHNIKA b. Namen in pogoji financiranja čami, ker dobi sredstva v naprej. ŽUPAN Sredstva za nove zaposlitve se namenijo Daniel Cukjati, l.r. za zaposlitve ljudi, ki še niso bili zapo- V. RAZPISNI ROK TER POSTOPEK Na podlagi 4. in 13. člena Zakona o sleni, so ostali brez zaposlitve ali so v PRIJAVE plovbi po celinskih vodah (Uradni list OOZ VRHNIKA postopku izgubljanja dosedanje zapoRS, št. 30/02, 29/17 – ZŠpo-1 in 41/17 PREDSEDNIK slitve zaradi poslovnih razlogov s strani 1. PRIJAVA IN RAZPISNI ROK – PZ-G), Zakona o prekrških (Uradni Simon Hlebec, l.r. delodajalca. list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno Prijava na razpis se začne 1.7.2022 in konbesedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, Sredstva se namenijo za naslednje upra- ča 30.9.2022. 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, vičene stroške: 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in - strošek bruto plače (neto plača, davek Vloge za pridobitev finančnih sredstev Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni 5/21 – odl. US) in Statuta Občine Vrhnika iz osebnih prejemkov, prispevki za PIZ iz tega razpisa s potrebnimi prilogami samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – (Naš časopis, št. 430/2015) je Občinski in ZZ, vložijo prosilci po pošti s priporočeno uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, svet Občine Vrhnika na 22. redni seji dne prispevek za zaposlovanje in prispevek pošiljko na naslov: 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 21. 6. 2022 sprejel za starševsko varstvo). 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUMed stroške plače ne spadajo: davek na OOZ Vrhnika, Tržaška cesta 8a, 1360 ZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) in 22. člena izplačane plače, nadomestilo za pre- Vrhnika Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. hrano in prevoz na delo, regres za letni ODLOK 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika dopust in drugi dodatki ter bonitete ali osebno na sedežu Območne obrtnoo določitvi plovbnega režima na 22. redni seji dne 21. 6. 2022 sprejel zaposlenega. -podjetniške zbornice Vrhnika, Tržaška na reki Ljubljanici na območju naslednji cesta 8a, 1360 Vrhnika. Športnega parka Vrhnika c. Upravičenci Vloga mora biti dostavljena v zaprti ovojSKLEP Za sredstva lahko zaprosijo samostojni nici z oznako »NE ODPIRAJ – VLOGA I. UVODNE DOLOČBE podjetniki ali podjetja, ki so ali bodo na ZA JAVNI RAZPIS – PODJETNIŠTVO O IZBRISU STATUSA novo zaposlovala. 2022« na prednji strani in polnim naziGRAJENEGA JAVNEGA DOBRA 1. člen Šteje se, da gre za novo zaposlitev, če se vom pošiljatelja na zadnji strani. S tem odlokom se na območju Športnega dodatno pridobi celo ali več zaposlitev I. parka Vrhnika določi plovbni režim na glede na povprečje preteklih dvanaj- 2. KOMISIJA Pri nepremičninah z ID znaki: parce- reki Ljubljanici zaradi varnosti plovbe ob stih mesecev. Nova zaposlitev mora biti la 1998 1381/5 in parcela 2002 2854/69, izvajanju turističnih, športnih in rekreaohranjena vsaj dve (2) leti po prejeti po- Komisija, ki bo vodila celoten postopek katerih izključna lastnica je Občina cijskih aktivnosti oziroma dejavnosti ter moči, sicer je potrebno sredstva vrniti. javnega razpisa bo nepravilno označene Vrhnika, status grajenega javnega dobra, pospeševanja njihovega razvoja. ovojnice zaprte vrnila pošiljatelju. preneha. Do sredstev so upravičeni delodajalci za Plovbni režim iz prejšnjega odstavka tega delavce s slovenskim državljanstvom in Vse pravilno označene ovojnice bo odprII. člena obsega: stalnim prebivališčem na območju Ob- la in ugotovila njihovo popolnost. Vloga Ta sklep začne veljati naslednji dan po - določitev plovbnega območja in orisni čine Vrhnika. je popolna, če vlagatelj do predpisanega objavi v občinskem glasilu Naš časopis. prikaz območja, kjer je dovoljena plovroka za oddajo vlog predloži vse doku- Orisni prikaz plovbnega območja je v prilogi, ki je sestavni del tega odloka. II. SKRBNIK PLOVBNEGA OBMOČJA 3. člen Skrbnik plovbnega območja je Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika (v nadaljnjem besedilu tudi: pristojni organ), ki skrbi za varnost plovbe na plovbnem območju skladno s 15. členom Zakona o plovbi po celinskih vodah. IV. VRSTE PLOVIL IN NJIHOV POGON 4. člen Na plovbnem območju lahko plujejo čolni na vesla, športni veslaški čolni in čolni na jadra za športne in rekreacijske namene. Plovbo veslaških čolnov lahko pristojni organ zaradi naravovarstvenih omejitev ob izredno nizkih vodostajih začasno prepove. Na plovbnem območju lahko plujejo plovila na motorni pogon za prevoz oseb, pod pogoji iz Uredbe o uporabi plovil na motorni pogon na reki Ljubljanici (Uradni list RS, št. 84/04, 104/04 – popr., 44/07 in 9/18). 5. člen Na plovbnem območju so lahko privezane, usidrane ali položene na vodno dno plavajoče naprave, ki izpolnjujejo pogoje, določene s Pravilnikom o čolnih in plavajočih napravah (Uradni list RS, št. 25/08, 3/10 in 6/18). Mesto postavitve plavajoče naprave iz prejšnjega odstavka tega člena določi organ občinske uprave, pristojen za urejanje prostora. V. VSTOPNO IZSTOPNA MESTA 26 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Vrhnika 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si X. NADZOR stavka tega člena pristojni organ začne izdajati dovoljenja iz drugega odstavka 7. člena tega odloka. 15. člen Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka, za katere je v primeru njihove kr22. člen šitve po tem odloku predpisana globa, Ta odlok začne veljati petnajsti dan po opravlja Medobčinski inšpektorat in objavi v uradnem glasilu občine. redarstvo. Številka: 002-9/2005 (3-01) XI. KAZENSKE DOLOČBE Datum: 21. 6. 2022 6. člen Lokacija vstopno izstopnega mesta za plovbno območje je pri Športnem parku Vrhnika, na levem bregu. Vstopno izstopno mesto iz tega člena se ustrezno označi. 7. člen Za uporabo vstopno izstopnih mest na plovbnem območju, ki ga ureja ta odlok, je treba pridobiti dovoljenje. Dovoljenje za uporabo vstopno izstopnih mest za dobo šestih mesecev ali za dobo enega leta lahko izda pristojni organ za plovila, ki imajo dovoljenje za plovbo. Dovoljenje za privez ali položitev plavajoče naprave na vodno dno iz 5. člena tega odloka izda upravna enota, kot to določa 72. člen Pravilnika o čolnih in plavajočih napravah. Za plačilo uporabe vstopno izstopnih mest iz šestega člena in za plačilo dovoljenja iz prejšnjega odstavka župan na predlog upravljavca sprejme cenik. V ceniku so določene tudi morebitne izjeme, za katere se pristojbina ne plača. VI. UPRAVLJAVEC VSTOPNO IZSTOPNIH MEST 8. člen Vstopno-izstopna mesta so objekti gospodarske javne infrastrukture. Upravljavec vstopno izstopnih mest je Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika (v nadaljevanju: upravljavec), ki izvaja izbirno gospodarsko javno službo upravljanje z vstopno izstopnimi mesti (v nadaljevanju: javna služba). Javna služba obsega naslednje storitve: - vzdrževanje vstopno izstopnih mest, - čiščenje vstopno izstopnih mest, - vzdrževanje privezov za plavajoče naprave, - druge naloge v zvezi z izvajanjem javne službe. Upravljavec mora opravljati javno službo skladno z letnim programom izvajanja javne službe, ki ga pripravi do konca junija tekočega leta za naslednje leto. Program izvajanja javne službe je osnova za pripravo proračuna občine za naslednje leto. Program izvajanja javne službe mora vsebovati: - obseg storitev, - cene storitev, - višino sredstev za opravljanje javne službe. Javna služba se financira iz proračuna občine na podlagi letnega programa izvajanja javne službe, ki ga sprejme upravljavec po predhodnem soglasju župana. Upravljavec mora zagotoviti pogoje, ki omogočajo varno vplutje in izplutje plovil, vkrcanje in izkrcanje oseb in blaga skladno z zakonom in drugimi predpisi. Upravljavec v sodelovanju s skrbnikom plovbnega območja določi pogoje in način koriščenja storitev javne službe iz tega člena. CMYK 16. člen Z globo 200 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če: - ravna v nasprotju s 5. členom tega odloka, Priloga: Orisni prikaz plovbnega območja - ravna v nasprotju z 9. členom tega odloka, - ravna v nasprotju z 10. členom tega Dolžnost upravljavca je, da na območju odloka, vstopno izstopnih mest odstrani vse od- - ravna v nasprotju s 13. členom tega padke oziroma predmete, ki ogrožajo ali odloka. lahko ogrozijo varnost plovbe. Z globo 300 evrov se kaznuje za prekršek, VII. ČAS, V KATEREM JE DOVO- če se po zakonu, ki ureja gospodarske LJENA PLOVBA družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, ki ravna v nasprotju 9. člen s prvim odstavkom tega člena. Plovba s plovili za javni prevoz oseb na območju Športnega parka Vrhnika je do- Z globo 100 evrov se kaznuje za prekršek voljena od 6. do 24. ure. iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe. Plovba s športnimi veslaškimi čolni in čolni na jadra na območju Športnega Z globo 100 evrov se kaznuje za prekrparka Vrhnika je dovoljena od sončnega šek samostojni podjetnik posameznik vzhoda do sončnega zahoda. in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če: 10. člen - ravna v nasprotju s 5. členom tega odloka, Zadrževanje na plovilih po 24. uri je pre- - ravna v nasprotju z 9. členom tega odpovedano. loka, - ravna v nasprotju s 10. členom tega odPrireditve na plovbnem območju izven loka, časa iz prvega in drugega odstavka prej- - ravna v nasprotju s 13. členom tega šnjega člena so dovoljene na podlagi doodloka. voljenja pristojnega organa. Z globo 100 evrov se kaznuje za prekršek V času prireditve na plovbnem območju, iz prejšnjega odstavka tega člena odgoki ga določi pristojni organ, ni dovoljena vorna oseba pravne osebe. plovba drugim plovilom. 17. člen 11. člen Z globo 100 evrov se kaznuje za prekrČasovne omejitve za plovbo ni za plovila, šek posameznik, če ravna v nasprotju s 5. s katerimi ribiške organizacije izvajajo členom tega odloka. gojitev in varstvo rib, in za plovila, s katerimi se opravljajo naloge reševanja na 18. člen vodi in iz nje. Z globo 100 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, če: 12. člen - ravna v nasprotju z 9. členom tega odPlovbo za vse ali za posamezne vrste loka, plovil lahko prepove pristojni organ na - ravna v nasprotju z 10. členom tega lastno pobudo ali na predlog upravljavca, odloka, vzdrževalca vodotoka ali ribiške organi- - ravna v nasprotju s 13. členom tega zacije zaradi vzdrževanja priobalnega odloka. zemljišča, vzdrževanja vodotoka, nizkega ali visokega vodostaja ter iz drugih utemeljenih razlogov. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Začetek in konec začasne prepovedi plovbe se objavi na spletnih straneh ob19. člen čine in pristojnega organa. Vstopno izstopno mesto mora občina zgraditi, urediti in označiti najkasneje v VIII. PREPOVEDI PLOVBE roku petih let od uveljavitve tega odloka. Do izgradnje objektov iz prejšnjega od13. člen stavka tega člena plovila, ki izpolnjujejo Na plovbnem območju je prepovedano: pogoje, določene s tem odlokom, lahko - vleči plovila, razen pokvarjenega plovila, uporabljajo obstoječa začasna vstopno - uporaba plovil na motorni pogon, ki izstopna mesta. niso opredeljena v Uredbi vlade - smučanje na vodi, 20. člen - uporaba vodnih skuterjev. Do sprejetja uredbe Vlade Republike Slovenije, plovba s čolni na motorni pogon IX. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE v skladu s 66. členom Zakona o vodah VARSTVA ČLOVEŠKEGA ŽIVLJE- (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrINJA IN OKOLJA -A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20) v plovbnem ob14. člen močju ni dovoljena, razen za potrebe S plovili je prepovedano prevažanje ali izvajanja javnih služb, varstva voda, izuporaba takšnih tehničnih sredstev in vrševanja vodnih pravic, reševanja ljudi, snovi, ki bi v primeru njihove potopitve živali in premoženja, izvajanja nalog popovzročilo onesnaženje vode in priobal- licije ter zaradi obrambe države. nega zemljišča. Fizične osebe izvajajo športno in rekrea21. člen tivno dejavnost v plovbnem območju na Pristojbino iz 7. člena določi župan v šelastno odgovornost. stih (6) mesecih po uveljavitvi tega odloka. Po uveljavitvi sklepa iz prejšnjega od- 27 v proračunu določene višine sredstev se objavi javni razpis in podrobneje določi območje in pogoje za dodelitev subvencij. 4. člen (javni razpis, razpisna dokumentacija) (1) Javni razpis se objavi na spletni strani Občine Vrhnika. V javnem razpisu se določi: 1. Naziv in sedež občine; 2. Pravna podlaga za izvedbo razpisa; Župan 3. Predmet javnega razpisa; Daniel Cukjati, prof. šp. vzgoje 4. Osnovne pogoje za kandidiranje na razpisu in zahtevane priloge; 5. Višino sredstev, ki so na razpolago v posameznem proračunskem letu; 6. Rok in naslov za vložitev vlog; Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 7. Datum odpiranja vlog; 8. Rok, v katerem bodo vlagatelji obve94/07 – uradno prečiščeno besedilo, ščeni o izidu; 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 9.Kraj, čas in osebo, pri kateri lahko upra– ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, vičenci pridobijo dodatne informacije in 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), razpisno dokumentacijo. Uredbe o odvajanju in čiščenju komu(2) Razpisna dokumentacija mora vsebonalne odpadne vode (Uradni list RS, št. vati vse podatke, ki so potrebni, da vla98/15, 76/17, 81/19, 194/21 in 44/22 gatelj izdela popolno vlogo za dodelitev – ZVO-2) ter 13. in 22. člena statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15), subvencij in vse pogoje, ki jih mora vlaizpolnjevati, da se uvrsti v izbor za je Občinski svet Občine Vrhnika na 22. gatelj dodelitev subvencije. Obvezni sestavni redni seji, dne 21. 6. 2022, sprejel del razpisne dokumentacije so: 1. Navedba predmeta javnega razpisa; 2. Okvirna višina sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega razpisa; Pravilnik o dodelitvi nepovratnih finančnih 3. Vzorec pogodbe; 4. Opredelitev, kdaj se šteje, da je vloga na sredstev razpis formalno popolna; za nakup malih komunalnih 5. Navedba potrebnih dokumentov, ki jih čistilnih naprav na območju občine mora vlagatelj predložiti kot dokazilo, da Vrhnika je upravičen do sredstev; 6. Navedba o tem, kdo odloči o dodelitvi 1. člen subvencij in kdo odloča o pritožbi zoper (splošno) odločbo; (1) Predmet tega pravilnika je določiti 7. Obrazci, ki so obvezna priloga k vlogi namen, upravičence, pogoje in posto- na javni razpis. pek za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev (v nadaljevanju: subvencij), na5. člen menjenih za nakup malih komunalnih (vloga) čistilnih naprav za čiščenje komunalne (1) Vlagatelji se na javni razpis prijavijo z odpadne vode (v nadaljevanju: MKČN) vlogo, ki jo vložijo pri organu, določenem za stanovanjske objekte na območju ob- v javnem razpisu. čine Vrhnika. (2) Vloga je formalno popolna, če vsebu(2) Namen subvencioniranja nakupa je vse obrazce in zahtevane pogoje, ki jih MKČN je pomoč občanom, da skladno določa razpisna dokumentacija. s predpisi zagotovijo čiščenje odpadne vode iz stanovanjskih objektov. 6. člen (3) MKČN, ki je predmet subvencionira(pristojni organ) nja po tem pravilniku, ni del javne infra- (1) Postopek javnega razpisa za dodelitev strukture. proračunskih sredstev vodi tričlanska komisija, ki jo s sklepom določi župan in 2. člen je sestavljena iz predsednika komisije in (upravičenci) dveh članov. (1) Upravičenci do dodelitve subvencij (2) Komisija vloge odpira in obravnava po tem pravilniku so fizične osebe, ki so po časovnem zaporedju prispetja, pralastniki ali solastniki enostanovanjskih viloma enkrat mesečno. Odpiranje vlog ali večstanovanjskih stavb. ni javno. (2) V primeru izgradnje skupne MKČN za več enostanovanjskih objektov ali za 7. člen enega ali več večstanovanjskih objektov, (obravnava vlog) je upravičenec in vlagatelj tisti investitor, (1) Po izvedenem odpiranju vlog pristojni na čigar zemljišču bo čistilna naprava organ preveri popolnost vlog in izpolnjezgrajena, pri čemer si medsebojna raz- vanje pogojev za dodelitev sredstev. merja uredijo s pogodbo. (2) Vlagatelje, katerih vloge niso formal(3) Do subvencioniranja niso upravičene no popolne, pristojni organ v roku osmih pravne osebe. delovni dni od dneva odpiranja vlog (4) Subvencionira se nakup MKČN za pisno pozove, naj vlogo dopolnijo. Forobstoječe objekte izven meja aglomeracij malno nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v skladno z Uredbo o odvajanju in čiščenju postavljenem roku ne dopolnijo, zavrže komunalne odpadne vode in obstoječe pristojni organ s sklepom. objekte v aglomeracijah za katere se je (3) Zoper sklep iz prejšnjega odstavka skladno z Variantnimi rešitvami pred- tega člena je možna pritožba na župana videva ureditev odvajanja in čiščenja z v petnajstih dneh od vročitve sklepa. MKČN. Za obstoječe objekte se upo- (4) Na podlagi izvedenega postopka prišteva objekte, za katere je bilo izdano stojni organ izda odločbe o dodelitvi gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, sredstev. Sredstva subvencije se odobrijo ki urejajo graditev objektov pred 14. de- po vrstnem redu prispelih popolnih vlog. cembrom 2002 ali so bili v uporabi pred Postopek o dodelitvi sredstev se vodi v tem dnem. skladu z razpisom po pravilih splošnega (5) Vsak upravičenec lahko kandidira za upravnega postopka. Sredstva se dodelisubvencijo za en objekt le enkrat. jo do porabe proračunskih sredstev. (5) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka 3. člen tega člena je možna pritožba na župana. (zagotavljanje sredstev) Odločitev župana je dokončna. (1) Sredstva za subvencioniranje nakupa MKČN na območju občine Vrhnika 8. člen se zagotavljajo iz občinskega proračuna, (pogodba) njihovo višino in območje za posamezno (1) Za subvencioniranje nakupa MKČN leto določi Občinski svet Občine Vrhni- Občina Vrhnika in vlagatelj skleneta ka z odlokom o proračunu. Na podlagi pogodbo o subvencioniranju. Pogodba 27 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Vrhnika se sklene po dokončnosti odločbe iz četrtega odstavka prejšnjega člena. Če vlagatelj ne vrne podpisane pogodbe najkasneje v roku, določenem v javnem razpisu, se šteje, da je vlogo za razpis umaknil. (2) Pogodba o subvencioniranju mora vsebovati najmanj: 1. Navedbo pogodbenih strank; 2. Namen določitve sredstev; 3. Višino dodeljenih sredstev; 4. Navedbo dokazil, s katerimi se dokazuje realizacija nakupa MKČN ter rezultat prvih meritev; 5. Rok za dostavo dokazil iz prejšnje točke; 6. Navedbo pravic in obveznosti pogodbenih strank; 7. Razloge za vračilo dodeljenih sredstev; 8. Določilo o obveznosti prejemnika sredstev do hrambe dokumentacije za čas obratovanja MKČN oziroma v času, ki ga določajo predpisi; 9. Obveznost prejemnika sredstev, da bo omogočil pristojnemu organu vpogled v dokumentacijo in kontrolo namenske porabe sredstev; 10. Izjavo prejemnika sredstev, da se s strinja, da se podatki o odobrenih in izplačanih denarnih sredstvih, ki so javnega značaja, lahko objavijo; 11. Način nadzora nad namensko porabo sredstev. (3) V primeru iz desete točke prejšnjega odstavka tega člena se lahko objavijo osnovni podatki o višini odobrenih sredstev in prejemniki v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja in zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. (4) Pristojni organ lahko pred izplačilom sredstev opravi ogled MKČN, za katero se sredstva dodeljujejo. (5) Prejemnik sredstev v obdobju pet (5) let od prejema sredstev ne sme odtujiti MKČN, za katero je prejel sredstva, razen če je bila stavba, za katero se je vgradila MKČN, v tem času priključena na javno kanalizacijo v upravljanju izvajalca javne službe. 9. člen (višina subvencioniranja) (1) Višina pomoči znaša 50% upravičenih stroškov nakupa MKČN oziroma največ 1.000,00 EUR na enostanovanjski objekt. (2) V primeru nakupa ene MKČN za več enostanovanjskih objektov oziroma za enega ali več večstanovanjskih objektov, se smiselno upošteva prvi odstavek tega člena. 10. člen (upravičeni stroški) (1) Za upravičeni strošek se šteje strošek nakupa MKČN do 50 PE in strošek prvega zagona z nastavitvijo parametrov. Podrobneje se upravičeni stroški določijo v razpisu. (2) Upravičeni strošek se dokazuje s potrdilom o plačilu računa za nakup MKČN in potrdilom o plačilu računa za strošek prvega zagona z nastavitvijo parametrov. (3) Upravičeni stroški so stroški z DDV. 11. člen (pričetek veljavnosti) Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 007-3/2022 (6-02) Datum: 22. 6. 2022 Daniel Cukjati Občina Vrhnika župan CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Na podlagi 24. člena v povezavi s 27. členom Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18; v nadaljevanju: ZSPDSLS-1), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 31/18: v nadaljevanju: Uredba) in Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/2015) je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 22. redni seji dne 21. 6. 2022 sprejel TRETJO SPREMEMBO IN DOPOLNITEV Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Vrhnika za leto 2022 V veljavnem načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Vrhnika za leto 2022 se doda nove tabele z naslednjo vsebino: TABELA 2022 – 1. Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja 1a: Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja Proračun 2022 BODOČI LASTNIK: OBČINA VRHNIKA ZAP. ŠT. UPRAVLJAVEC VRSTA NEPREMIČNINE 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 96 97 98 99 100 101 102 103 104 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA ID ZNAK: parcela 1998 1484/17 ID ZNAK: parcela 1998 1484/35 ID znak: parcela 1998 1342/8 ID znak: parcela 1998 1363/3 ID ZNAK: parcela 2000 1554/51 ID znak: parcela 2000 119/15 ID znak: parcela 2000 120/14 ID znak: parcela 2000 120/43 ID znak: parcela 2000 119/5 ID znak: parcela 2000 119/9 ID znak: parcela 2001 827/3 ID znak: parcela 2001 827/4 ID znak: parcela 2001 2045/1 ID znak: parcela 2001 2045/5 ID znak: parcela 2001 2045/6 ID znak: parcela 2001 2103/11 ID znak: parcela 2001 2283/5 ID znak: parcela 2001 2284/2 ID znak: parcela 2001 2286/1 ID znak: parcela 2001 2289 ID znak: parcela 2001 101/1 ID znak: parcela 2001 101/2 ID znak: parcela 2001 101/6 ID znak: parcela 2001 101/8 ID znak: parcela 2001 104/1 ID znak: parcela 2001 108/4 ID znak: parcela 2001 109/4 ID znak: parcela 2001 113/4 ID znak: parcela 2001 116/4 ID znak: parcela 2001 117/4 ID znak: parcela 2001 122/4 ID znak: parcela 2001 123/4 ID znak: parcela 2001 126/6 ID znak: parcela 2001 152 ID znak: parcela 2001 176/6 ID znak: parcela 2001 179/3 ID znak: parcela 2001 179/5 ID znak: parcela 2001 183/3 ID znak: parcela 2001 183/5 ID znak: parcela 2001 187/3 ID znak: parcela 2001 187/5 ID znak: parcela 2001 194/5 ID znak: parcela 2001 195/4 ID znak: parcela 2001 198/4 ID znak: parcela 2001 199/5 ID znak: parcela 2001 200/5 ID znak: parcela 2001 204/6 ID znak: parcela 2001 212/5 ID znak: parcela 2001 213/5 ID znak: parcela 2001 214/5 ID znak: parcela 2001 220/5 ID znak: parcela 2001 221/5 ID znak: parcela 2001 224/6 ID znak: parcela 2001 225/5 ID znak: parcela 2001 337/1 ID znak: parcela 2001 1936/2 ID znak: parcela 2001 1939/2 ID znak: parcela 2001 1942/2 ID znak: parcela 2001 1946/1 ID znak: parcela 2001 1949/2 ID znak: parcela 2001 1952/1 ID znak: parcela 2001 1952/2 ID znak: parcela 2001 1955 ID znak: parcela 2001 1958 ID znak: parcela 2001 1961 ID znak: parcela 2001 1964 ID znak: parcela 2001 1967 ID znak: parcela 2001 1970/1 ID znak: parcela 2001 1970/3 ID znak: parcela 2001 1983/3 ID znak: parcela 2001 2045/8 ID znak: parcela 2002 1935/2 ID znak: parcela 2002 1944/10 ID znak: parcela 2002 2089/8 ID znak: parcela 2002 2089/9 ID znak: parcela 2002 2806/1 ID znak: parcela 2002 2807/1 ID znak: parcela 2002 2808 ID znak: parcela 2002 2965/3 ID znak: parcela 2002 2965/4 ID znak: parcela 2002 2965/5 ID znak: parcela 2002 1935/25 ID znak: parcela 2002 2007/10 ID znak: parcela 2002 1820/32 ID znak: parcela 2002 2658/2 ID znak: parcela 2002 2658/7 ID znak: parcela 2002 2658/14 ID znak: parcela 2002 2670/3 ID znak: parcela 2002 2672/13 ID znak: parcela 2002 2685/7 ID znak: parcela 2002 2689/1 ID znak: parcela 2002 2693/13 ID znak: parcela 2002 2693/15 ID znak: parcela 2002 2748/34 ID znak: parcela 2002 2754/7 ID znak: parcela 2002 1548/4 ID znak: parcela 2002 1555/4 ID znak: parcela 2002 1555/6 ID znak: parcela 2002 1556/6 ID znak: parcela 2002 1565/1 ID znak: parcela 2002 1565/3 ID znak: parcela 2002 1566/8 ID znak: parcela 2002 772/4 ID znak: parcela 2002 774/2 SAMOUPRAVNA OKVIRNA POVRŠINA PREDVIDENA LOKALNA SKUPNOST NEPREMIČNINE SREDSTVA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1279 17 41 59 170 280 519 2008 68 369 293 201 1837 1675 3033 2707 1282 1545 12875 5990 2127 1657 214 245 3429 908 488 746 598 493 686 1098 6595 5010 981 714 272 511 980 869 2107 9 195 94 124 3624 1935 441 1013 1216 406 655 513 2288 2716 2373 3139 1902 2227 1003 3687 1057 1101 892 1644 1061 1122 1598 44 174 9300 384 355 10 60 2445 6330 5059 26 12 97 2 51 216 2071 1662 4782 2956 40 1325 30700 1320 124 143 411 7722 42 8361 251 5560 2221 1776 2192 278 0,00 0,00 369,00 531,00 4.250,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 550,00 352,00 0,00 0,00 0,00 40.605,00 19.230,00 23.175,00 193.125,00 89.850,00 31.905,00 24.855,00 3.210,00 3.675,00 51.435,00 13.620,00 7.320,00 11.190,00 8.970,00 7.395,00 10.290,00 16.470,00 98.925,00 75.150,00 14.715,00 10.710,00 4.080,00 7.665,00 14.700,00 13.035,00 31.605,00 135,00 2.925,00 1.410,00 1.860,00 54.360,00 29.025,00 6.615,00 15.195,00 18.240,00 6.090,00 9.825,00 7.695,00 34.320,00 40.740,00 35.595,00 47.085,00 28.530,00 33.405,00 15.045,00 55.305,00 15.855,00 16.515,00 13.380,00 24.660,00 15.915,00 16.830,00 23.970,00 660,00 2.610,00 0,00 40.320,00 37.275,00 1.050,00 6.300,00 5.350,00 13.900,00 12.300,00 345,00 160,00 1.295,00 210,00 0,00 334,00 31.065,00 24.930,00 71.730,00 44.340,00 600,00 19.875,00 460.500,00 19.800,00 1.860,00 2.145,00 6.165,00 115.830,00 630,00 125.415,00 3.765,00 83.400,00 33.315,00 26.640,00 32.880,00 4.170,00 105 106 107 108 109 110 111 112 113 114 115 116 117 118 119 120 121 122 123 124 125 126 127 128 129 130 131 132 133 134 135 136 137 138 139 140 141 142 143 144 145 146 147 148 149 150 151 152 153 154 155 156 157 158 159 160 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA ID znak: parcela 2002 887 ID znak: parcela 2002 890/1 ID znak: parcela 2002 890/2 ID znak: parcela 2002 899/1 ID znak: parcela 2002 920/1 ID znak: parcela 2002 922/1 ID znak: parcela 2002 923/1 ID znak: parcela 2002 925/1 ID znak: parcela 2002 926/1 ID znak: parcela 2002 927/1 ID znak: parcela 2002 929/1 ID znak: parcela 2002 943/1 ID znak: parcela 2002 943/2 ID znak: parcela 2002 946/1 ID znak: parcela 2002 1087/2 ID znak: parcela 2002 1088/11 ID znak: parcela 2002 1115/1 ID znak: parcela 2002 1119/1 ID znak: parcela 2002 1129/2 ID znak: parcela 2002 1131/2 ID znak: parcela 2002 1133/1 ID znak: parcela 2002 1133/3 ID znak: parcela 2002 1134/1 ID znak: parcela 2002 1134/2 ID znak: parcela 2003 75 ID znak: parcela 2003 76/1 ID znak: parcela 2003 77/1 ID znak: parcela 2003 79 ID znak: parcela 2003 81 ID znak: parcela 2003 84 ID znak: parcela 2003 85 ID znak: parcela 2003 86 ID znak: parcela 2003 87/1 ID znak: parcela 2003 88 ID znak: parcela 2003 89 ID znak: parcela 2003 90 ID znak: parcela 2003 93 ID znak: parcela 2003 95 ID znak: parcela 2003 99/1 ID znak: parcela 2003 99/2 ID znak: parcela 2003 189/3 ID znak: parcela 2003 187/2 ID znak: parcela 2003 187/3 ID znak: parcela 2003 582/1 ID znak: parcela 2692 264/13 ID znak: parcela 2692 264/15 ID znak: parcela 2692 291/13 ID znak: parcela 2692 258/5 ID znak: parcela 2692 258/7 ID znak: parcela 2692 264/9 ID znak: parcela 2692 264/11 ID znak: parcela 2692 264/12 ID znak: parcela 2692 276/11 ID znak: parcela 2692 287/3 ID znak: parcela 2692 288/7 ID znak: parcela 2692 291/8 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1428 2854 1504 159 271 370 554 53 1014 271 90 311 1367 1195 493 1459 1596 630 348 127 11 3208 2189 23 1091 2559 1755 1877 5248 4886 641 1747 2640 8155 3464 944 914 2048 2344 282 811 108 189 650 693 55 1122 101 7 444 62 260 686 770 373 211 SKUPAJ 28 21.420,00 42.810,00 22.560,00 2.385,00 4.065,00 5.550,00 8.310,00 795,00 15.210,00 4.065,00 1.350,00 4.665,00 20.505,00 17.925,00 7.395,00 21.885,00 23.940,00 9.450,00 5.220,00 1.905,00 165,00 48.120,00 32.835,00 345,00 720,00 5.800,00 3.800,00 4.100,00 11.400,00 11.200,00 1.400,00 3.800,00 5.700,00 18.700,00 7.500,00 2.060,00 2.000,00 4.480,00 6.455,00 615,00 1.030,00 1.473,00 219,00 1.493,00 910,00 80,00 870,00 303,00 21,00 604,00 90,00 390,00 1.030,00 1.155,00 560,00 350,00 3.057.829,00 1a: Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja Proračun 2022 BODOČI LASTNIK: KRAJEVNA SKUPNOST VRHNIKA - VAS ZAP. UPRAVLJAVEC ŠT. 1 KS VRHNIKA VAS VRSTA NEPREMIČNINE ID ZNAK: parcela 2002 127/10 SAMOUPRAVNA OKVIRNA POVRŠINA PREDVIDENA LOKALNA SKUPNOST NEPREMIČNINE SREDSTVA OBČINA VRHNIKA 228 10.000,00 SKUPAJ 10.000,00 TABELA 2022 – 2a. Načrt razpolaganja z zemljišči 2a: Načrt razpolaganja z zemljišči Proračun 2022 LASTNIK: OBČINA VRHNIKA ZAP. ŠT. UPRAVLJAVEC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA SAMOUPRAVNA ŠIFRA IN IME KATASTRSKE LOKALNA SKUPNOST OBČINE OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINA VRHNIKA 1997 k. o. Blatna Brezovica 1997 k. o. Blatna Brezovica 1997 k. o. Blatna Brezovica 1997 k. o. Blatna Brezovica 1997 k. o. Blatna Brezovica 1997 k. o. Blatna Brezovica 1997 k. o. Blatna Brezovica 1997 k. o. Blatna Brezovica 1997 k. o. Blatna Brezovica 1997 k. o. Blatna Brezovica 1997 k. o. Blatna Brezovica 1997 k. o. Blatna Brezovica 1998 k. o. Velika Ligojna 1998 k. o. Velika Ligojna 1998 k. o. Velika Ligojna 1998 k. o. Velika Ligojna 1998 k. o. Velika Ligojna 1998 k. o. Velika Ligojna 1998 k. o. Velika Ligojna 1998 k. o. Velika Ligojna 1998 k. o. Velika Ligojna 1998 k. o. Velika Ligojna 1998 k. o. Velika Ligojna 2001 k. o. Stara Vrhnika 2001 k. o. Stara Vrhnika 2001 k. o. Stara Vrhnika 2002 k. o. Vrhnika 2003 k. o. Verd 2003 k. o. Verd 2003 k. o. Verd 2003 k. o. Verd 2003 k. o. Verd 2003 k. o. Verd 2003 k. o. Verd 2003 k. o. Verd 2003 k. o. Verd 2003 k. o. Verd 2003 k. o. Verd 2003 k. o. Verd PARCELNA ŠTEVILKA 3077/15 254/3 262/1 1064/2 1064/3 2099/321 3019/5 3019/11 3022/3 3022/4 3023/3 3023/6 655/13 1834/9 1834/10 1832/6 126/3 134/1 139/4 211/4 211/5 219/9 219/15 2436/11 827/4 2627/8 2699/248 1070/55 1768/2 365/1 1253 1386 669/13 669/14 669/15 669/16 669/17 669/18 669/19 OCENJENA, POVRŠINA POSPLOŠENA ALI PARCELE ORIENTACIJSKA V M2 VREDNOST NEPREMIČNINE 17 150 1421 14.210,00 2890 28.900,00 708 7.080,00 1422 14.220,00 3446 34.460,00 4135 41.350,00 1068 10.680,00 7382 73.820,00 407 4.070,00 5559 55.590,00 3824 38.240,00 369 23.985,00 252 2.520,00 109 1.090,00 47 100 3509 35.090,00 12608 126.080,00 4583 45.830,00 1801 18.010,00 641 6.410,00 2760 27.600,00 1393 13.930,00 179 537,00 201 352 65 650 117 7.020,00 48 5.040,00 15 900 20 180 20697 206.970,00 3281 32.810,00 33 1.980,00 11 660,00 25 1.500,00 84 5.040,00 20 1.200,00 21 1.260,00 22 1.320,00 861.272,00 SKUPAJ: Tretja sprememba in dopolnitev Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Vrhnika za leto 2022 je skupaj s Drugo spremembo in dopolnitvijo Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Vrhnika za leto 2022 z dne 3. 2. 2022, Spremenjenim in dopolnjenim Načrtom ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Vrhnika za leto 2022 z dne 23. 9. 2021 ter Načrtom ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Vrhnika za leto 2022 z dne 17. 12. 2020 sestavni del Drugega rebalansa proračuna Občine Vrhnika za leto 2022 in začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu občine. Številka: 478-137/2020 (6-09) Vrhnika, dne 21. 6. 2022 ŽUPAN OBČINE VRHNIKA Daniel Cukjati l.r. 28 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Borovnica Vabilo Slavnostna akademija ob občinskem prazniku Občine Borovnica Slavnostna akademija ob občinskem prazniku, ki ga občina praznuje 27. julija, v počastitev prve vožnje vlaka od Dunaja do Trsta, na kateri je na ta dan leta 1857 vlak s cesarjem Francem Jožefom in spremstvom prečkal Borovniški viadukt, bo letos ob 19.00, v preddverju OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, v primeru slabega vremena pa v večnamenskem prostoru šole. Ob kulturnem programu, ki ga bo pripravilo Kulturno društvo Borovnica, bo podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana Peter Črnilogar, podelil občinska priznanja. Vabljeni! JAVNI RAZPIS ZA DODELJEVANJE FINANČNIH POMOČI ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA OBRTI, PODJETNIŠTVA IN MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI BOROVNICA V LETU 2022 IZ PRORAČUNSKIH SREDSTEV OBČINE BOROVNICA IN OBMOČNE OBRTNOPODJETNIŠKE ZBORNICE VRHNIKA Občina Borovnica bo predvidoma 15. 7. 2022 na svoji spletni strani www.borovnica.si, v rubriki »Javne objave«, v razdelku »Razpisi«, objavila besedilo Javnega razpis za dodeljevanje finančnih pomoči za pospeševanje razvoja obrti, podjetništva in malega gospodarstva v Občini Borovnica v letu 2022 iz proračunskih sredstev Občine Borovnica in Območne obrtno-podjetniške zbornice Vrhnika. Razpis bo odprt do 10. 10. 2022. Razpisane bodo podpore za: 1. spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjene dejavnosti in razvoj 2. pomoč pri usposabljanju zaposlenih in usposabljanju samostojnih podjetnikov 3. odpiranje novih zaposlitev 4. spodbujanje udeležbe na sejmih in razstavah Sredstva se bodo dodelila za del dokazanih upravičenih stroškov na zgoraj navedenih področjih v obdobju med 18. 9. 2021 in 30. 9. 2022 . Občina Borovnica Paplerjeva 22, SI-1353 Borovnica T: 01 75 07 460 E: obcina@borovnica.si URADNE URE pon.: 8-10 in 11-14.30 sre.: 8-12 in 13-16.30 pet.: 8-12 CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 29 Spoštovane občanke in občani! V začetku meseca junija je bivši župan občine Borovnica, g. Bojan Čebela prevzel mesto poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije. Ker zakonodaja ne omogoča sočasnega opravljanja funkcije župana in poslanca, smo se dogovorili, da bi bilo najbolje imenovati podžupana. Takšno odločitev smo sprejeli v skupnem in tvornem dogovoru, pred očmi pa smo imeli cilj, da najdemo najboljšo in učinkovito rešitev za občane, kot tudi za nemoteno poslovanje občine Borovnica. Izvedba predčasnih volitev, s katerimi bi izvolili novega župana za zgolj 6 mesecev, bi bila z vidika porabe proračunskih sredstev potratna. Tako bom do novih volitev, ki bodo predvidoma v drugi polovici novembra, opravljal funkcijo podžupana s polnimi pooblastili župana. Zahvaljujem se g. Čebeli in vsem uslužbencem občinske uprave za učinkovito in korektno izpeljano primopredajo tekočih poslov. Uslužbenci so me seznanili z vsemi odprtimi zadevami. Veseli me, da med za- N O V I C E I Z poslenimi vladajo pozitivni odnosi in da bomo skupaj lahko naredili kar največ za naše lokalno okolje. Pol leta je kratko obdobje, vendar je pred nami kar veliko izzivov, ki jih moramo rešiti skupaj. Naj omenim nekaj večjih projektov in odprtih nalog, ki jih bo potrebno dokončati tekom letošnjega leta in jih bomo zato obravnavali prioritetno. V začetku julija je načrtovan pričetek rekonstrukcije regionalne ceste med Borovnico in Bregom, skupaj z izgradnjo kolesarske povezave in obnovo vodovoda. V izdelavi je projekt za izgradnjo vodovoda v Kotih. Projekt z najvišjo prioriteto je zagotovo tudi protipoplavna ureditev vodotoka Malence, ki bo omogočila sprostitev gradnje novih stavb in obsežnejših obnov znotraj poplavnega območja, predvsem v centru Borovnice. Odprt je razpis za izbiro izvajalca za prenovo postorov bivšega trgovskega podjetja Jurček v knjižnico. S tem bomo po dolgem času le pridobili prostore, ki bodo ustrezali najnovejšim standardom in bodo primerni času v katerem živimo. V zaključni fazi izdelave je tudi projekt za prenovo ambulante v zdravstvenem domu, s tem bomo občani pridobili več prostora namenjenega zdravstvenim storitvam. Naj omenim še nakup gasilskega vozila za gasilsko društvo Brezovica pri Borovnici, ki bo vsebinsko zaokrožil rekonstrukcijo in nadgradnjo gasilskega doma. V teku je tudi usklajevanje četrte spremembe in dopolnitev občinskega prostorskeg načrta Borovnica in več manjših projektov. Kar veliko izzivov za tako kratko obdobje! Verjamem v konstruktivno sodelovanje prav vseh vključenih: občinske uprave, občinskega sveta, javnih zavodov in drugih delovnih skupin, da bomo uspešno nadaljevali začrtane projekte. Peter Črnilogar, podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana B O R O V N I C E Urejena pešpot med Dražico in Niževcem stavitvi tako pomembne zgodbe in usdostavo na to območje. Po prenovi ceste in izgradnji kolesarske povezave bo promet trezen način njihovega podajanja; bistveno varnejši, predvsem za pešce in • način delovanja in zgodovina razvoja kolesarje ter udobnejši za vse udeležence v parnih lokomotiv in parne vleke; prometu. Zmanjšala se bo tudi raven treslja- • zgodovinskega konteksta gradnje Občina Borovnica je spomladi uredila jev in hrupa. Izgradnja kolesarske povezave železniških prog v Avstrijskem cesarstvu, pešpot med Dražico in Niževcem. Tako na odseku je sofinancirana s strani Evropgradnje Južne železnice ter vpliv njene je zdaj mogoče peš priti od Borovnice skega sklada za regionalni razvoj in Repubgradnje in razvoja družbe Južna železnica do Niževca in obratno, ne da bi bili iz- like Slovenije, ki jih je Občina Borovnica na razvoj slovenskih dežel; postavljeni prometu z motornimi vozili, pridobila preko Dogovora za razvoj osred- • izbire trase proge Ljubljana – Trst, če zanemarimo nekaj tistih, ki občasno (in njeslovenske regije. Rekonstrukcijo ceste bo načrtovanja in gradnje Borovniškega včasih prehitro) uporabljajo makadamsko v celoti financirala DRSI, Občina Borovnica viadukta in železniške proge na odseku cesto med Jelami in Niževcem na desnem pa sočasno izgradnjo novega vodovoda na Notranje Gorice – Verd, vpliva gradnje bregu Borovniščice. Ker je promet naprej tem odseku. (OB) in obratovanja proge na razvoj Borovnice v smeri proti Zabočevem redek, domači ter zgodovini Borovniškega viadukta do vozniki pa navajeni na pešce na ozki lonjegove dokončne porušitve in gradnje kalni cesti in jih upoštevajo, je tako dejannove obvozne proge. sko vzpostavljena varna povezava za pešce Največjega zanimanja so bila deležna vse do vrha Zabočeva, do planinskih poti, predavanja o razvoju parnih lokomotiv ki vodijo na Rakitno in razgledno točko ter o načrtovanju in gradnji Borovniškega pod Krimščkom. Pri ureditvi poti kaže viadukta, njegovi zgodovini in vplivu na izpostaviti dobro sodelovanje z lastniki razvoj kraja. Po izvedenih predavanjih se nepremičnin na Dražici, ki kljub temu, da je šest prijavljenih odločilo za aktivno usv nekaterih primerih pot poteka preko njiposabljanje za interpretativno vodenje v obhovih dvorišč, njeni ureditvi niso nasproliki poskusnega interpretativnega vodenja tovali. (ob) po tematskem parku in spominski poti Borovniškega viadukta. (OB) V času, ko to berete, so kandidatke in kandidat tudi že opravile izpit iz interpreV okviru projekta Tematski park in spo- tativnega vodenja po železniški dediščini minska pot Borovniškega viadukta je od v občini Borovnica. Iskrene čestitke. Kdo začetka marca do sredine junija v sodeso in preko kakšne zgodbe predstavijo Zaradi gradnje kolesarske povezave Boro- lovanju z Zavodom Lokvanj potekalo us- zgodovino Borovniškega viadukta in vnica - Breg z rekonstrukcijo pripadajočega posabljanje za interpretativno vodenje po kraja pa boste izvedeli v naslednji številki. odseka regionalne ceste R3-642/1146 od železniški tehniški dediščini. Za usposaProjekt Tematski park in spominska pot km 8,720 do km 10,060 se bo od 21. 6. 2022 bljanje se je prijavilo 11 oseb, samih predaBorovniškega viadukta je sofinanciran s do predvidoma 18. 5. 2023 na omenjenem vanj, ki so bila odprta tudi za neprijavljene, strani Evropski sklad za regionalni razvoj. odseku izvajala delna zapora. Promet bo pa se je udeležilo med 8 in 27 poslušalcev. (OB) na delu odseka, kjer bo gradbišče, potekal Ciklus predavanj je obsegal predavanja na izmenično enosmerno, kar bodo usmer- teme: jali semafori. Uporaba ceste pod goro bo • kaj je kulturna dediščina, kako jo predstavljamo ter zakaj so pri njeni preddovoljena samo za dovoz stanovalcev in Enajstmesečna delna zapora ceste Zaključeno usposabljanje za interpretativno vodenje po železniški dediščini v občini 29 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Borovnica 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Za nekaj več kot sedem evrov višje cene komunalnih storitev Svetniki so na predlog Komunalnega podjetja Vrhnika potrdili tudi povišanje cen komunalnih storitev. Predvsem gre za posledico povišanja cen energentov, stroškov nabav in povečanje obsega izvajanja del. Znesek na položnici gospodinjstva bo višji za približno sedem evrov. Prenova prostorov zdravstvenega doma Gospod župan gotovo ne bo pozabljen Tokratna junijska redna seja občinskega sveta je bila posebna z več vidikov. Bila je zadnja za zdaj že nekdanjega župana Bojana Čebelo in prva v novi funkciji podžupana za Petra Črnilogarja. nezdružljivosti funkcij prenehala funkcija župana. Na seji je Čebela še zadnjič, malce s cmokom v grlu, nagovoril svetnike in svetnico in se vsem zahvalil za dobro delo, ter jim obljubil nadaljnje sodelovanje tudi iz Ljubljane. Podobno je bilo, kljub včasih napetemu ozračju na sejah, slišati tudi s strani svetnikov. In tudi to, da so veseli, da imamo Borovničana v državnem zboru in da v ta namen Novi poslanec naj pričakuje lahko še kdaj pričakuje kakšen telefonski klic. Da gotovo ne bo redne telefonske klice Peter Črnilogar bo na čelu pozabljen in da ga ne bodo puobčine do rednih jesenskih vo- stili čisto pri miru. litev. Občinski svet se je namreč strinjal, da se nadomestne voli- Manj ukrepov redarstva tve za župana ne izvedejo in da Seja je sicer minila v znamev času do izvolitve župana na nju rednega dela. Slišati je bilo rednih volitvah funkcijo župa- dve letni poročili. Najprej je na opravlja podžupan. Zanj je predstavnica Medobčinskega Bojan Čebela imenoval Petra inšpektorata in redarstva predČrnilogarja, medtem pa je Če- stavila poročilo dogajanja v lanbeli s 1. 6. zaradi imenovanja skem letu. Na območju Borovza poslanca v državni zbor in nice so izdali skoraj 300 kazni, v CMYK 30 vo. Investitor želi v obstoječih prostorih prenoviti trenutno razporeditev in na ta način urediti dodatno ordinacijo. Obstoječi prostori so neustrezno razporejeni ter dokaj majhni in posledično ne ustrezajo zahtevam zdravstvenega doma. Razporeditev in velikost prostorov otežuje delo, zato jih je nujno urediti tako, da bodo prilagojeni sodobnim standardom. Tako je predvidena nova čakalnica, urgenca, prostor za medicinske sestre, nova ordinacija, hodnik, soba za shranjevanje kartotek in sanitetnega materiala ter izolacijska soba. Ocenjena vrednost naložbe je nekaj več kot 112.000 €. Ena pomembnejših točk je bila tudi potrditev prenove ambulant splošne medicine v Zdravstvenema domu. Z oktobrom se namreč upokoji ena izmed zdravnic splošne medicine in v sodelovanju z Zdravstvenim domom Vrhnika se Nace Potočnik nov obraz na občina trudi pridobiti novega občini 90% je šlo za prekoračitev hitro- Kljub vsemu pa je spodbudno zdravnika iz javnega zdraSvetniki so spoznali tudi nosti, ostalo pa za parkiranje. Na ocenil, da je znanje šolarjev pri vstva. Ker s prostorskega vidika vega zaposlenega na občini. splošno so sicer beležili manj Nacionalnem preverjanju zna- Zdravstvena postaja Borovnica To je pravnik Nace Potočnik, ukrepov zaradi kovid situacije, nja v 9. razredu nad slovenskim ne izpolnjuje vseh zahtev po višji svetovalec za družbene deupadlo je tudi število vloženih povprečjem, kar ga izredno ve- zdravstvenih standardih, se je javnosti in pravne zadeve. zahtev za sodno varstvo. Rok Mihevc seli. občina odločila za njeno preno- Šola bo prav kmalu spet premajhna Junij v vrtcu v Borovnici Z letnim poročilom je nadaljeval ravnatelj Daniel Horvat in v njem predvsem izpostavil dejstvo, da bo osnovna šola že z novim šolskim letom, kljub čisto novemu prizidku, premajhna za normalno delovanje in izvajanje pouka. Število otrok se namreč konstantno povečuje, to dejstvo je potrdil s konkretnim podatkom, da je bilo otrok v času začetka njegovega ravnateljevanja pred osmimi leti 308, danes je ta številka višja za več kot 200 – šolo obiskuje 513 otrok. Dotaknil se je tudi vzgojnega področja in opozoril na občuten porast vzgojnih ukrepov. Če sta bila še pred kovid časi približno dva letno, jih je bilo letos izrečenih že 19. Pojasnil je, da gre za resne disciplinske prekrške, ki jih obravnavata tudi policija in sodišče. Prvič v zgodovini so morali enega učenca celo prešolati. Ohranimo spomin - vabilo na spominsko slovesnost v Borovnici Na začetku julija v Borovnici vsako leto prirejamo spominsko slovesnost, ki ima namen ohranjati spomin na žrtve revolucije. Gre za spomin na Borovničane in druge Slovence, pobite med drugo svetovno vojno in takoj po njej. V našem narodu se namesto spoštljivega spomina vse bolj uveljavlja pozaba, ki korenini v nevednosti. Nekateri pogosto pozivajo: »Dajmo, pozabimo, kar je bilo. Glejmo v prihodnost!« A nobeno drevo ne more rasti brez korenin, nobe- na družba ne more biti zdrava, če ne pozna svoje preteklosti, če ne goji spomina … V pozabljenju ni rešitve! Če potisneš zlo v podzavest, te to kot travma načenja in razjeda, uničuje tvojo osebnost. In podobno tisto, kar je potisnjeno v pozabo, paralizira narodno skupnost, da se ne more sprostiti in razživeti. Če namreč pozabimo zlo, ki so ga ljudje napravili, pozabimo tudi to, kdo je človek in kaj vse je sposoben narediti. Kdor ne ve za zgodovinske napake in zločine, kdor pozablja žrtve, je obsojen na to, da zločine ponavlja. Spomin pa nas ozavesti, kdo kot ljudje smo, ter nas spodbuja k dejanjem sprave in odpuščanja. Da se vojna in njeno nasilje lahko tudi danes ponavlja, nam jasno sporočajo dogodki zadnjih mesecev v Ukrajini. Do nje gotovo ne bi prišlo, če ljudje ne bi pozabili, kakšno zlo prinaša vojna. Torej, vabljeni v nedeljo, 10. julija 2022, ob 10. uri v župnijsko cerkev v Borovnici k obletni spominski maši. Po maši pa k spomeniku zamolčanih žrtev na krajšo spominsko slovesnost s kulturnim programom. Franc Kavčnik Oh, kako hitro čas beži. poslovili od vrtca. Tisti, ki jih bodo nasledili, pa so se dokazali, da so pripravljeni na prevzem te pomembne funkcije v naslednjem šolskem letu. Že je tukaj mesec junij in vsi navdušeno in Strokovne delavke smo za poseben zaključek hkrati nestrpno pričakujemo, da se bomo lahko šolskega leta pripravile tudi aktivno popoldne, podali na počitnice … kjer smo se družili med seboj. Na Igrah brez Otroci se veliko igrajo na prostem in pri tem meja so se starši in otroci preizkusili v različnih seveda upoštevajo vsa priporočila in smernice, gibalnih dejavnostih, ki so zahtevale veliko razki nam jih svetuje NIJZ - Varno s soncem. Naši ličnih spretnosti. Vsem, ki ste prispevali prostonajmlajši so postali že pravi korenjaki, tisti nekje voljne prispevke za v Šolski sklad, se vam lepo na sredini so zrasli in naši največji in najstarejši zahvaljujemo. Kolektiv vrtca Borovnica vam pa se poslavljajo od vrtca. Tako smo imeli v torek, 14. 6. 2022, pred vrt- vsem želi navihane in sproščene počitnice! Natalija Strmšek cem Cici maturo, kjer so se predšolski otroci 30 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Borovnica CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 31 Občino zapušča v dobri kondiciji, kot poslanec bo stavil na odprtost Pa je tudi uradno. Župan Bojan Čebela je odletel v Ljubljano, še pred tem pa nam je povedal par besed. V kakšni kondiciji zapušča občino, kaj bo najbolj pogrešal kot župan in na katero problematiko v Borovnici in okolici bo pristojne v Ljubljani najprej opozoril. Najprej, čestitke za izvolitev v državni zbor. Kakšni Kaj pa v širšem okolišu? Obvoznica Bistra. To ne ravno, da je moj otrok, so občutki? Imate kaj treme? Hvala lepa. Ne, treme ne. Mogoče tremo pred odgovornostjo, da se hitro vključiš. Mlajši kot si, bolj je to postranska zadeva, starejši kot si, bolj imaš problem pri spoznavanju ljudi, kako jih »rangiraš«, a saj funkcije so jasne. Sredina, v kateri sem, je tako številčna in tako homogena, da sem praktično na valu te sredine in imam občutek, da sem zdaj prvič prisoten z ljudmi, s katerimi sem bil neštetokrat. Povejva, da ste nadomestni poslanec, po potrditvi Roberta Goloba za mandatarja ste namreč zdaj zasedli njegovo poslansko mesto. Katere skupne lastnosti pa imata Golob in Čebela? Kolikor sem ga uspel spoznati in verjetno ga bom še bolj, je to odprtost, razumevanje, predvsem pa poslušati in manj govoriti in se ne zaletavati z besedo. ampak skupaj z logarjem sva šla po tej trasi in preverila vse možnosti, še preden smo šli v projektno nalogo. Smo ugotovili, da je to tehnično izvedljivo, se je pa žal na tem terenu, ki je bil včasih naš, po odločitvi o novih občinah, izločilo krajevno skupnost Borovnica. Opozoril bom tudi na vodovarstvo in ščitenje vodnega vira, da Vrhnika zmanjša izgubo, da se obnovi in posodobi vodovodni sistem. Ker ta voda, ki jo imamo, je sicer zelo izdatna in kvalitetna, ima pa svoje omejitve. Zato smo pristopili tudi k črpališču Prušnica, kjer imamo rezervni vodni vir. Kar pa se tiče Log - Dragomerja, tu si želimo čim boljše povezave na obvoznico, priklop k Lukovici in čim bolj pretočno regionalno cesto, da bodo prometni zamaški na avtocesti čim manj škodljivi za ves okoliš. Da imamo kvalitetne obvoze in varne poti. Zakaj ste kandidirali na njegovi listi stranke Giba- Na katerih področjih pa bi najraje delovali v državnja Svoboda? nem zboru? Sem ena taka kolateralna dobrina, navadno rečemo kolateralna škoda. Bil sem v stranki Zdej, ki je predhodnica Svobode in dobro se poznava z Juretom Lebnom. Prišel je do mene, če sem pripravljen sodelovati, to pa zato, ker sem sodeloval že večkrat v projektih, ki jih je tudi on opazil. Npr. Moja reka praznuje postaja vseslovensko prepoznavni projekt in na ta način sva se spoznala in sem bil pripravljen pomagati za ta preboj parlamentarnega praga. Ko je prišla Svoboda in odločitev, da gremo s to stranko naprej po poti, je nekako ta moja prepoznavnost v okviru ljudi, ki so bili bolj povezani v Svobodi, botrovala, da so me takoj priporočili za kandidata za poslanca na tem območju, ki je sicer zelo težavno in zelo težko izvoljivo. Kljub dobremu rezultatu mi direkten preboj ni uspel, ampak sem vseeno naredil zelo dober rezultat tudi v okviru Svobode in vseparlamentarnem okviru. Kaj bo Borovnica imela od izvolitve poslanca v državni zbor? To ni odvisno samo od mene, je tudi od Borovničanov. Bolj kot bomo sodelovali, bolj bo moje delo uperjeno v skupno dobro. Glede na vaše dolgoletne županske izkušnje in poznavanje širše okolice, na katero problematiko boste najprej opozorili pristojne? Želel bi na okoljskem in kmetijskem področju. A so mi že dodelili odbore, ki mi niti slučajno niso pisani na kožo. Odbor za pravosodje, tu nimam niti kvalifikacij, niti me ne veseli. Kljub temu je treba delo opraviti. Potem sem tudi v odboru za finance, kjer se tudi ne vidim, pa čeprav sem imel podjetje, kjer pa so to delo vodili drugi. Me pa veseli okoljevarstvo, tukaj si bom zelo prizadeval, da bom notri, če ne kot redni član, pa kot prostovoljec, da bom pristavil svoj delež. nosen na male projekte. Npr. na pogorišče Liko. Skoraj 300 zaposlenih brez kakršnekoli pretirane energije, ampak samo dobra volja, da smo tudi po bližnjicah omogočili kakšno organizacijo znotraj območja, da smo hitro sprejeli spremembe, da svetniki niso nasprotovali spremembam, da smo Liko približali kraju, ker smo zelo veliko tudi investirali, ker smo pokupili zemljišča, predvsem ceste. Tudi z lastnikom smo dobro sodelovali. Nedvomno bo Liko del urbanega območja BoNa za vas zadnji občinski seji, je bilo s strani sve- rovnice, kar je bil tudi cilj. tnikov slišati, da gotovo ne boste pozabljeni in da Kamorkoli pogledaš, se spomniš na dobro delo, lahko pričakujete telefonske klice tudi v Ljubljano. to te opomni. Splošna ureditev, urbanizacija, prometna varnost, napredek v kraju ... Tudi uniforLahko pričakujemo tudi kakšno poslansko pisarno? miranost, nek slog, da smo sicer ruralno obmoBo, na Vrhniki, se že ureja. Tako se lahko vsi obr- čje, imamo pa urban pristop. Npr. vse avtobusne nejo name. Tukaj pri meni v Zabočevem, pa je postaje so lepo umeščene v prostor, za katere pa en del poslanske pisarne za Borovnice. Sem tega smo sicer imeli veliko prerekanja z arhitekti, ki vajen, ker imam županske čevlje delno še vedno so ponujali futuristične rešitve, ki za te kraje niso obute in mi ni težko, če kdo pride k meni in vpra- primerne. In čim več lesa. ša tudi za občinske zadeve. Kaj pa čaka vašega naslednika? V kakšni kondiciji je Na vseh voliščih v Borovnici, razen na domačem, ste občina Borovnica? dobili absolutno podporo. Kako komentirate ta re- Finančno še nikoli tako dobri. Zadolženi smo v zultat? tistem spodnjem delu občinskih norm, imamo še Je bilo za pričakovati. To okolje deluje ruralno, pa ne želim s tem nikogar užaliti … ljudje imajo z izkušnjami preteklosti svojo predstavo politike, ne zaupajo več tem spremembam in se mi je to zdelo Najprej bom opozoril na prostorsko stisko v šoli normalno in čisto brez zamere. Nisem niti pričain tudi v vrtcu. Vpisi so ogromni in kljub novemu koval, niti nisem doživel razočaranja. Konec konprizidku se že kaže, da bo šola kmalu spet pre- cev, samo zmagal nisem, šest glasov je zmanjkalo. majhna. A vemo, da Borovnica neko omejitev ima, Pred leti mi je rekel spoštovani znanec, »meni se dveh šol ne moremo imeti, šola za tisoč učencev lahko zahvališ, da si bil izvoljen za župana, pa te pa ni mogoča. Borovnica je postala mikavno ob- nisem volil, sem bil na dopustu na morju«. močje in priseljevanje družin je veliko. Tisto, kar Borovnico zelo žuli, je okoljevarstvo, podnebne spremembe in poplavni ukrepi. V iz- Na katere stvari oz. projekte pa ste, kot zdaj že nekdelavi je protipoplavni projekt Malence, težak danji župan, najbolj ponosni iz obeh mandatov? 1.800.000 €. Če ga ne izpeljemo, je razvoj Borov- Nisem pristaš velikih projektov. Tudi na to kolenice omejen, ker enostavno ne bomo mogli niti sarsko povezavo ne, niti ne na kačanski vodovod, za katerega je prva faza že dodelana. Bolj sem po prizidati šole, vrtca, stare pošte … veliko manevra. Izziv pa je podhranjenost občinske uprave, ki je lahko najbolj usodna. Vsi projekti so vezani na črpanje sredstev, ki zahtevajo veliko mero znanja, zavzetosti, angažiranosti in zelo veliko komunikacije. padla odločitev, v navalu čustev, nikoli pa zahteval in imel željo, da bi imel podmazan glasovalni stroj. Se je pa temu primerno občinski svet kar dobro organiziral včasih proti meni, da so določene stvari razdelali, da smo jih potem še z drugega vidika predelali. Nikoli nisem štel tega kot rušenje ali metanja polen, čeprav se marsikdaj nisem strinjal z njimi. Kaj boste najbolj pogrešali kot župan? Direkten stik z ljudmi, ko greš po cesti in ti šolar dvigne roko in reče: »Živjo, župan!«. To pa je res tisto pravo zadovoljstvo. Kakšno je vaše sporočilo najprej borovniških občanom in pa tudi vsem, ki jih boste zastopali v parlamentu? Če se želijo vklopiti v delo in za dobrobit občine, naj pri sebi razdelajo, kaj jih najbolj moti. Pa ne na način, da kritizirajo, kako bi se dalo spremeniti, ampak, da se aktivirajo, vklopijo in okoli sebe zberejo ljudi, ki bodo pomagali v okviru strokovnosti tam, kjer so prekratki. Pogovarjal sem se Rok Mihevc Vabilo Mogoče kakšen nasvet za vašega naslednika? Sproščenost, odprtost do ljudi in zaupanje do občinske uprave. Koga pa vidite kot najustreznejšega naslednika na županskem stolčku? Si upate izpostaviti kakšno ime? To bodo pokazale volitve. Vemo, da je volilno telo tisto, ki na koncu vedno sodi, pa se mi zdi, da nikoli po krivici. To kažejo moje izkušnje Vabljeni na klekljarsko razstavo Je bilo težko sprejeti odločitev za kandidaturo? Del slovesa od župana zaposlenih na občinski upravi: “Od nekdaj čebele so kot pridne slovele, al bolj delavne od Bojana bilo ni nobene, nobene v Coklarji za župana bolj zaželene, v času dveh mandatov, ne glede na to kdo drug za župana se žene! Ko narboli od kandidatov danica svetla, zabočevska Čebela do vseh je bila.” Ja, včasih v neki želji, da se ti nekaj zgodi, ko se ti to zgodi, izgoriš. V trenutku, ko se ti to zgodi, ne veš, kaj bi sam s sabo. Ko sem nastopil funkcijo župana leta 2014, sem imel kar kakšen mesec težave, »o zdaj si pa župan, kaj pa zdaj, si čisto v drugi vlogi, do zdaj sem jaz opozarjal, zdaj moram biti na drugem bregu…« Sem imel res probleme, tudi z odnosi do svetnikov, na katere pa nisem nikoli pritiskal, niti na svoje, kako se naj odločijo. Mogoče sem kdaj kaj komentiral, ko je Kulturno društvo Borovnica, Klekljarska skupina »Punkeljc«, vabi na 19. razstavo »Utrip srca«. Otvoritev razstave bo v petek, 15. 7. 2022 ob 19.00 v osnovni šoli v Borovnici. Razstavo si lahko ogledate tudi v soboto in nedeljo od 9.00 do 20.00 Vljudno vabljeni! 31 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Borovnica CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si TRADICIONALEN GLASBENO KULINARIČNI SOBOTA, 16. JULIJ FESTIVAL BOROVNICA POSLOVNO OBRTNA CONA BOROVNIC VSTOP PROST ! DNEVNI PROGRAM - PRIČETEK OB 12.00 - 17.00 NOČNI PROGRAM - PRIČETEK OB 18.00 3. POKRITA PRIZORIŠČA 1 2 32 32 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Borovnica CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 33 Pa so za nami. Prve Igre mladosti! V soboto, 4. junija, so se na nogometnem igrišču na Dolu pri Borovnici odvile prve Igre mladosti. slavila ekipa PGD Borovnica (48 točk), medtem ko so bile ostale ekipe vse do zadnje igre še precej izenačene in je tako zadnja igra odločila o končni razvrstitvi. Ekipa Brega je zasedla drugo mesto z 38 točkami, Na dogodku je sodelovalo 6 tretje mesto pa ekipa Gluteus ekip po 5 tekmovalcev (ŠD Pa- Maximus s 36 točkami. Četrto dli borci, Breg, Modre žogice, mesto sta si na koncu razdelili Pustolovci, PGD Borovnica in ekipi Modrih žogic in PustolovGluteus maximus), ki so se med cev (oboji 34 točk), 6. mesto pa seboj pomerile v 9-ih štafetnih je zasedla ekipa ŠD Padli borci s igrah. Na koncu je prepričljivo 26 točkami. Pri organizaciji smo zaradi majhne ekipe naleteli na kar nekaj problemov, a smo na koncu z malo improvizacije in veliko dobre volje pripeljali dogodek uspešno do konca. Smeha, zabave in tekmovalnosti vsekakor ni manjkalo. Prve tradicionalne igre so za nami in verjamemo, da lahko prihodnje leto pripravimo še boljši dogodek z več ekipami, še bolj dodelanimi igrami in več smeha in zabave. Na tem mestu bi se zahvalil vsem, ki so aktivno sodelovali pri sami organizaciji in na dogodku (še posebej hvala Amili Agović Pervinšek, Tadeju Bizjaku, Damjani Karlo, Teji Mikuž in Dunji Les). Hvala Dolanskim fantom in dekletom ter ŠD Borovnica, ker so omogočili koriščenje igrišča, rekvizitov in prostorov. Hvala TVD Parti- zan Borovnica, ki je podprl naš projekt s sredstvi in rekviziti. Hvala TD Borovnica za postavitev stojnic. Hvala Brigiti Kos iz Deko Sveta ki je pripravila čudovite ustvarjalne delavnice za otroke. Hvala našim sponzorjem, ki so prispevali nagrade za najboljše ekipe (Val navtika, Ceragem, Nutrisslim) in hvala predvsem vam, tekmovalci in navijači. Slike z dogodka najdete na FB strani visit-borovnica (hvala Igorju Trčku za fotografiranje dogodka). Na tem mestu lahko rečem le še: Se vidimo prihodnje leto. Rezervirajte si soboto, 27. maja 2023! Boštjan Pervinšek, visit-borovnica.si Aleksander Jerič – šahist, sodnik, 90-letnik ... Prejemnik bronaste plakete Šahovske zveze Slovenije Viljamovka, jabolčni sok in borovničeva marmelada z zlatim leskom Šah je v občini Borovnica s svojo dolgoletno tradicijo prisoten že od leta 1870, ko je Borovničan Gašper Kos na šahovskem tekmovanju AvstroOgrske zasedel izjemno 2. mesto. Ptujski minoritski njihovih nasadih. »Glede na to, pa jabolčni sok s svojo grenkosamostan je sredi maja da smo lani dobili zlato out- bo spominja na okus piva.« znova gostil 33. standing na IWSC in srebrno Dobrote slovenskih kmetij, na katerih so med drugim podelili nagrade najboljšim v različnih skupinah živil. Zelo dobro so se izkazali tudi Borovničani. Na letošnjem ocenjevanju izdelkov je sodelovalo več kot 550 kmetij iz vse Slovenije in zamejstva, ki so v 17 skupinah živil prijavili skoraj tisoč dobrot. Trije borovniški pridelovalci pa so skupno prejeli kar sedem priznanj za kakovost izdelkov. To so Jele Kitt, Sadjarstvo Slavko Turšič in Pirčeva B’runica. na LSC (London sporots competition), smo se odločili, da se pomerimo tudi z domačo konkurenco. Tako so tudi doma potrdili, da naša viljamovka in borovničevo žganje spadata med vrhunska žganja.« Sadjarstvo Slavko Turšič je prejemnik zlatega priznanja za motni jabolčni sok z okusom bezgovega cvetja in srebrnega priznanja za motni jabolčni sok z okusom rmana. »Za obogatitev okusov sem poskusil z metodo hitre pasterizacije in dodanega bezgovega cvetja ter Jele Kitt je prejemnik zlatega čaja iz rmana dodati jabolčpriznanja za domačo viljamov- nemu soku še dodatne kvaliko in bronastega priznanja za tete. Pri bezgu je to osvežilni borovničevo žganje iz ame- okus in vonj bezgovega cvetja. riških borovnic, pridelanih v Pri dodanem čaju iz rmana Pirčeva B’runica je prejemnica kar treh zlatih odličij, in sicer za borovničevo marmelado, borovničev sok in sok aronije. »Ta priznanja so potrditev, da smo na pravi poti in dodatna vzpodbuda za nadaljnjo delo. Velika zasluga za njih gre našemu očetu Jožetu Pircu, ki je vsako leto glavni motivator za oddajo izdelkov na ocenjevanje in hkrati najpomembnejši akter pri izbiri kakovostnih sadežev in pravih sestavin, ki naredijo okusen in harmoničen izdelek.« Verjamem, da bomo tudi domačini znali ceniti lokalno najboljše. Čestitke prejemnikom! Rok Mihevc Foto: Ines Palčič Sčasoma je zaradi težkih časov ter prve in druge svetovne vojne šahovsko življenje nekako zamrlo. Leta 1953 se je v Borovnico priselil gospod Aleksander Jerič, kjer si je ustvaril dom in družino. Takoj se je vključil v družbeno življenje ter zaradi svoje aktivnosti, znanja in predanosti delu postal zelo priljubljen in spoštovan med ljudmi. Zaradi ljubezni do šaha je bil leta 1958 glavni pobudnik in ustanovitelj Šahovskega kluba Borovnica, ki je dotlej deloval kot sekcija Prosvetnega društva Vzajemnost. Zaradi svojih organizacijskih sposobnosti je v Šahovskem klubu dolga leta opravljal in zasedal najvišje funkcije. Organizacija šahovskih turnirjev, kot tudi nastopanje borovniških šahistov na raznih tekmovanjih širom takratne Jugoslavije in nato Slovenije, je z odlično izvedbo tlakoval ravno gospod Aleksander Jerič. Kot šahovski sodnik je zelo uspešno sodil na mnogih tekmovanjih. Ravno zaradi te profesionalnosti je leta 1970 dobil povabilo takratnega jugoslovanskega šahovskega in političnega vrha, da postane eden od sodnikov na Šahovski Olimpijadi v Skopju. Ob vsem navedenem pa je največ pozornosti v svojem ži- Jerič Aleksander s predsednikom Šahovske zveze Slovenije Milanom Brglezom in generalno sekretarko Nino Rob. vljenju posvetil izobraževanju osnovnošolcev in mladine, ki jih je skoraj 50 let kot mentor in šahovski učitelj seznanjal s prvimi koraki na črno belih poljih. Uspehi niso izostali, saj so njegovi šahisti posegali po najvišjih mestih na šahovskih tekmovanjih. Njegov trud pa je bil gotovo poplačan leta 1976, ko je njegov sin Simon (Simon Jerič IM) postal pionirski republiški prvak. Gospod Aleksander Jerič je leta 2013 za svoje delo na področju šaha v Borovnici prejel Zlato plaketo Občine Borovnica. Poleg tega je prejemnik tudi drugih odlikovanj ter priznanj s področja dela in politične angažiranosti. Kljub skoraj 90 letom je gospod Aleksander Jerič še vedno čvrstega koraka ter bistrega uma in z zanimanjem spremlja vsa dogajanja na šahovskem področju. Na turnirjih nas mnogokateri šahist povpraša po njem, ko izve, od kod prihajamo. Kot njegov nekdanji učenec z globokim spoštovanjem cenim njegovo delo ter vsa njegova odrekanja, da smo in imamo to, kar je gospod Aleksander Jerič ustvaril v svojem bogatem šahovskem življenju. Z ostalimi člani Šahovskega kluba Borovnica mu ob prejemu bronaste plakete iz rok predsednika Šahovske zveze Slovenije Milana Begleza za tako imenovano življenjsko delo na področju šaha, iskreno čestitamo. Boštjan Zakrajšek Predsednik Šahovskega kluba Borovnica 33 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Borovnica CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 34 Na kavi z bisernico, bračem, bugarijo in berdo Vsak je vesel povabila na kavo. in tretjo melodijo, na njih muzicirajo Darjan, Jože, Vesna, Marija, Milojka, Mateja, Meta Pa četudi je ne pije. Pomemb- in Jože. Umetniški vodja in pino je druženje in to je bilo sec priredb - prva tamburica v osnovno vodilo tudi tokratnega orkestru je pa je Jože Zver. Tako letnega koncerta Tamburašev je tokratne gostitelje predstaviBorovnica, ki so ga pripravili v la voditeljica večera Anita GaOsnovni šoli dr. Ivana Korošca rafolj. Borovnica. Od Prekmurja do Makedonije Bisernice, brači, bugarije in berda V Borovnici imajo tamburice kar dolgo tradicijo, zato jih že dobro poznamo. V orkestru igrajo bisernice, brači, bugarije in berda. In tako kot inštrumenti so tudi tamburaši različni. Za ritem skrbijo: na berdi Tadej, na bugariji Barbara in Jernej iz drobno zvenečih bisernic izvabljajo zvoke Damjana, Janja in Sonja. Brači igrajo prvo, drugo S svojimi inštrumenti so nas popeljali po mnogih slovenskih in tujih krajih, tudi po Makedoniji. Tamburaši imajo od tam prijateljico, ki skuha odlično kavo. Verjetno so tudi zato za tokratni, že 4. letni koncert, izbrali nekaj makedonskih skladb, ki jih prepoznamo po značilnem sedemosminskem taktu in posebnem sozvočju. Slišali smo tudi, da je prav posebna jutranja kava v Dalmaciji, saj ima poseben vonj po morju, soli in soncu. Seveda ni šlo mimo slovenske ljudske glasbe in tudi spomina na belo kavo, ki jo je skuhala stara mama in vanjo nadrobila košček kruha. Le teden dni po jubilejnem praznovanju so v goste povabili pevce Moškega pevskega zbora Štinglci, prav tako tudi folklornike Folklorne skupine Bistra, ki so zaplesali ob zvokih tamburic. Rok Mihevc Foto: Igor Trček Nataknjen kmet, zastrupitev v silosu in utopljen otrok Šting’lci prepevajo že tri desetletja To so trije scenariji, s katerimi so se na majsko soboto v naših koncih spopadali gasilci bolničarji. rovnica ni imela ne kulturnega društva niti pevskega zbora. Vsi, ki so delovali pred tem, so počasi odhajali v zaton. Aktiven je bil samo kvartet, ki je pel na pogrebih, to so bili Tone Kržič, Rudi Cerk, Tone Svete in Janez Švigelj. organiziranega dela in pridobitve finančnih sredstev za plačilo zborovodje. Zbor pa ni ostal samo pri osmih članih, ampak se je število članov večalo in spreminjalo. Bogdan Mulej, Primož Ravnjak, Tone palčič, Rudi Cerk, Matija Suhadolnik, Janez Janša, posthumno pa tudi Silvester Maraž, od katerega so se pevci nedavno poslovili za vedno. Kot zbor pa so dobili še prav posebno srebrno plaketo. “Vsekakor ima MPZ Šting’c velike zasluge za razvoj kulture v občini Borovnica, v državnem in deloma tudi v mednarodnem prostoru, predvsem ima pa zasluge za širjenje in kakovostno ohranjevanje prelepe slovenske narodne in umetne pesmi,” beremo v utemeljitvi priznanja. “Ker tako lepo pojete, boste pa Štingl’ci.” Podelitev Gallusovih značk in srebrne plakete Danes zbor šteje 15 članov, vodi jih zborovodja Aleksander Muller in ob okroglem jubileju so v Osnovni šoli dr. Ivana Korošca pripravili pravo praznovanje. Bil je večer lepih pesmi, prijaznih besed ter besed zahvale. S svojim obiskom so jih počastili tudi župnika Jože Stržaj in Janez Šilar, nekdanje zborovodje in nekdanji pevci. Slovesnost je bila tudi lepa priložnost za podelitev Gallusovih značk, ki so jih za dolga leta petja prejeli Janez Grmek, Janez Rot, Andrej Zakrajšek, Tone Kržič, Stane Brož, Franc Susman, Jože Košir, Vinko Košir, Na praznovanju tudi številni gostje Pisalo se je leto 1991, ko Bo- turno društvo z namenom bolj Istega leta je bila ustanovljena Župnijska karitas Borovnica, ki je dobila tudi svoj prostor. Želeli so pripraviti slovesno otvoritev z željo, da bi nastopil oktet. Tako so k sodelovanju povabili takratni kvartet in fante iz mladinskega cerkvenega pevskega zbora. Zelo pomembno vlogo pri nastanku Šting’lcev je imel takratni župnik v Borovnici Jože Stržaj, ki je oktet že kar poimenoval. Rekel je: “Ker tako lepo pojete, boste pa Štingl’ci.” Zboru, ki je ostal skupaj je predlagal tudi, da ustanovijo kul- Štinglci so na praznovanje medse povabili tudi številne goste. Tamubraški orkester Borovnica, Ženski pevski zbor Barjanke in mlade glasbenike Trio Finitimi, ki jih vodi Urša Kržič. Zahvalili pa so se tudi nekdanjim zborovodjem, Sebastjanu Cerku, Rudiju Cerku, Darinki Fabijani, Alji Pešak in Tini Jerman ter župniku Jožetu Stržaju, ki je bil velika spodbuda in opora na začetku delovanja zbora. Seveda so praznovanje okronali tudi s torto, kot se za takšne okrogle jubileje spodobi. Rok Mihevc Gasilska zveza Vrhnika je skupaj z Zdravstvenim domom Vrhnika in Prostovoljnim gasilskim društvom Brezovica pri Borovnici pripravila peto izobraževanje, ki je sicer edinstveno. In ker gre za zanimiv dogodek, se ga vse pogosteje udeležujejo tudi društva okoliških občin, npr. iz Horjula in Notranjih goric, ki spadajo pod Gasilsko zvezo Brezovica. Scenariji realnih situacij Vodja Nujne medicinske pomoči Vrhnika Vesna Homar je povedala, da vsako leto pripravijo čisto nove scenarije. To pomeni, da si jih sami zamislijo na podlagi realnih situacij, ki so se zgodile v nujni medicinski pomoči. Zlasti iščejo take, kjer pomembno vlogo odigrajo tudi gasilci. Scenariji morajo združevati znanje prve pomoči in gasilskega znanja, tako da jih dodelajo skupaj z Gasilsko zvezo Vrhnika. “Za letos smo pripravili poškodbo, ko se je kmet po nesreči nataknil na grablje od zgrabljalnika. To je zakomplicirana situacija, tudi s stališča mobilizacije. Potem smo pogrešali osebo, šlo je za petletnega otroka, ki se je igral ob potoku in se utopil. S hitrim in pravočasnim ukrepanje je ekipa tega otroka lahko povrnila nazaj k življenju. Tretji scenarij je bil v silosu, ki ga je čistil kmet in ker se je nabrala prevelika količina strupenih plinov, je padel v nezavest in ga je morala ekipa reševati iz teh okoliščin, upoštevajoč lastne varnosti.” Od vseh treh scenarijev pa si bodo po njenih besedah verjetno najbolj zapomnili traktorsko nesrečo, saj jim je pri uprizoritvi pomagal mlad gasilec Filip, “ki je izjemno dobro odigral še drugega poškodovanca, da je bil scenarij še kompleksnejši in v večji izziv.” Znanje gasilcev bolničarjev vedno boljše Če bi se takšne nesreče zgodile v realnosti, bi lahko ljudje bili zelo veseli, če bi prišli po- magati tako usposobljeni ljudje, je na vprašanje, kako ocenjuje pripravljenost bolničarjev, povedala Vesna Homar. Tudi koronsko zatišje ni kaj dosti vplivalo na njihovo znanje, prvo pokoronsko izobraževanje so uspeli izpeljati že lani septembra. “Za nas je zelo pomembno, da vemo, kaj se dogaja v prostovoljnih gasilskih društvih, na kakšni ravni je njihovo znanje, zato smo s tem pohiteli. Kot sem pričakovala, so ekipe bolj utečene, kot so bile lansko leto, je pa videti tudi menjavo generacij, prihajajo mlajši, ki prinašajo svežino.” Da se je za organizacijo dogodka ponudilo eno najmanjših in najbolj oddaljenih društev, torej PGD Brezovica pri Borovnici, kaže po njenih besedah na to, da se zavedajo, kako pomembno je, da se pri tovrstnih nesrečah naredijo prvi koraki, ki so verjetno odločilni. Z novimi scenariji takšna izobraževanja, katerih namen je poglobiti znanje in opozoriti na detajle, ki jih je treba izpiliti in izboljšati, načrtujejo tudi prihodnje leto. Rok Mihevc Foto: Vesna Homar 34 NAS CASOPIS 505 / 27. 6. 2022 Občina Horjul Županova beseda 24 let uspehov v Horjulu Spoštovane občane in občani! 24 let je od tega, kar smo se prebivalci občine Horjul odločili za izločitev iz dotedanje občine Dobrova Polhov Gradec - Horjul. V tem času se je naredilo veliko za ta kraj. Še pred tem smo spadali pod eno največjih občin v Sloveniji, tako po številu prebivalcev, kot po obsegu, ki se je raztezala vse od Viča v Ljubljani do Velikih Lašč in Lučin, kar je seveda pomenilo določene ovire pri razvoju naše skupnosti. Odkar smo samostojni, lahko rečem, da spremljamo nenehen razvoj in uspeh občine Horjul. V vseh obdobjih se je naredilo zares veliko in tu gre zahvala tudi mojim predhodnikom, saj sta oba dobro opravila župansko nalogo. Vsako obdobje ima seveda svoje posebnosti in v zadnjih letih v občini zelo veliko investiramo v infrastrukturo ter s tem sledimo smernicam, ki jih je začrtala tako država kot Evropska unija. Uspeli smo urediti poplavno varnost v občini in s tem omogočiti gradnjo in širitev ter tudi gospodarski in demografski razvoj. Uredili smo tudi kanalizacijo in prav sedaj, v začetku poletja, se začenja gradnja še zadnjega dela kanalizacije po programu, ki smo ga sprejeli in bo končan prihodnje leto. S tem bomo poskrbeli za čisto vodo in vodooskrbo vseh, tudi na višinskih kmetijah. Vse to, seveda, delamo za čisto okolje in naravo, kar želimo ohraniti tudi zanamcem. Lahko se pohvalimo z dobro stoječim gospodarstvom, ki lokalnemu prebivalstvu omogoča zaposlitev, ob tem pa s svojo dejavnostjo ne obremenjujejo okolja. Občina podjetnikom in podjetjem zagotavlja vso potrebno pomoč in infrastrukturo. Lahko rečem, da z vsemi zelo dobro sodelujemo - tako z največjima zaposlovalcema, podjetjema Metrel in Huliot, kot tudi z vsemi manjšimi podjetji ali podjetniki. Vsem skupaj želim voščiti tudi ob našem državnem prazniku in da si v poletnih mesecih vzamete čas za dopust, za potreben oddih, da bomo septembra polni energije in volje do dela krenili novim izzivom naproti. Župan, Janko Prebil 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Letos je občino Horjul obiskalo deset odličnjakov, učencev OŠ Horjul, ki so v vseh letih šolanja dosegali odličen vet na obisku, fantje pa so imeli menili v povezavi s samo šolo. praktično in uporabno darilo, uspeh. le enega predstavnika. Župan Kot je običajno v zadnjih letih, ki jih bo spremljalo še veliko let, V generaciji, ki je letos zaključila obvezno šolanje so se z odličnim uspehom najbolj izkazala dekleta, saj jih je bilo kar de- in direktorica občinske uprave sta učence in predstavnike šole sprejela v sejni dvorani, kjer so se pogovorili o načrtih za naprej in tudi o tem kaj bi sami spre- Urejena infrastruktura je čas začeli z gradnjami na novih projektih. odraz napredka občine in zaveze k nenehnim Vzdrževanje cest v Občini izboljšavam. Horjul V gospodarstvu velja pravilo, da kdor ne napreduje, ne raste, že nazaduje in seveda zelo podobno je tudi, ko govorimo o razvoju lokalnih skupnosti in celotne občine. Za vas smo pripravili kratek pregled aktivnosti na področju gradenj. Nekje so stroji utihnili in se umaknili, da lahko življenje nemoteno teče dalje, spet na drugem koncu bodo vsak Dne 24. 5. 2022 je bila z izbranim izvajalcem Storitve z lahko in težko gradbeno mehanizacijo, prevoz stvari Marolt Janez s.p., Koreno nad Horjulom 5, Horjul, podpisana pogodba za »Letno in zimsko vzdrževanje občinskih cest na območju Občine Horjul«. Pogodba se je podpisal za obdobje 3. let. Verjamemo, da bo izkušeni izvajalec, ki se je dokazal, ko je zima navrgla debelo snežno odejo in PONEDELJEK: 12.30-19.00 TOREK: ZAPRTO SREDA: 8.00-15.00 ČETRTEK: ZAPRTO PETEK: ZAPRTO Knjižnica Horjul je s hitro intervencijo omogočil na področju gradnje kolesarske normalen potek prometa s svo- ceste, ki bo povezala Vrhniko in jim delom uspešno nadaljeval. Horjul. Uradni naziv projekta je »Rekonstrukcija regionalne ceste Ljubljanica – Vrhnika R2Izgradnja kanalizacije in 407/1145 od km 7,050 do km komunalne infrastrukture 9,010 in nadomestna gradnja Žažar Pogodba za izvedbo del je bila treh objektov pri Horjulu«. Ob podpisana 10. 5. 2022 v skupni tem moramo poudariti, da se vrednosti 2.116.406,61 EUR bo sočasno z rekonstrukcijo ob brez DDV oz. 2.582.015,82 z celotni trasi zgradila tudi koleDDV. Izbran je bil izvajalec sarska steza. Gradbena dela bo Komunalne Gradnje d.o.o., rok izvajalo podjetje V3 d.o.o.. Celoizvedbe je 365 dni od uvedbe v ten projekt je financiran s strani delo, ki so ga pristojni opravili Direkcije RS za infrastrukturo, 20. 5. 2022. Gradbena dela se ki je z izvajalcem 11. maja letos bodo predvidoma začela v za- tudi podpisala pogodbo. Pričečetku julija. tek gradbenih del je predviden za julij 2022, pogodbeni datum zaključka del pa je 19. 11. 2023. Cesta Brezje – Podolnica Na izpostavljenih mestih Ko se bodo začela gradbena dela prenovljene ceste, ki povezuje vas prosimo za strpnost in razuobčino Horjul in Dobrova-Pol- mevanje. Rekonstrukcije glavne hov gradec so v juniju opravili povezovalne ceste med Horjuše zadnja dela. Izvajalci del so lom in Vrhniko je seveda zelo postavili ograje, nasuli bankine pomemben projekt pri urejanju ter uredili izvoze na posamezne občinske infrastrukture in zaparcele ob cesti. S tem je projekt gotavljanju varnosti občanom gradbeno zaključen. tako na glavni cesti kot tudi na Kolesarska cesta Horjul – kolesarski cesti. Peter Kavčič, Vrhnika foto: Občinski arhiv Veliko aktivnosti se je zgodilo letni Vklop bo potekal na dveh različnih lokacijah (Telovadnica pri OŠ Antona Martina Slomška in Telovadnica Partizan), kamor bodo prijavljeni otroci razporejeni glede na njihovo starost. Občina Horjul, kot je to že stalna praksa, pokrije del stroškov. Predviden strošek staršev za varstvo otrok iz občine Občina Horjul tudi v letu 2022, za otro- Horjul bo znašal 5,00 EUR na dan. Starši ke iz njihove občine, sofinancira počitni- lahko svojega otroka prijavite na kosilo, ki ško varstvo »Poletni Vklop«, ki poteka v se plača dodatnih 5,00 EUR. Starši pokrijuliju in avgustu na Vrhniki. jejo tudi stroške kopalnih izletov, ki potekajo ob četrtkih. Poleg tega, da Poletni vklop nudi rešitev za poletno varstvo mlajših otrok, je NOVOST: Starši morajo otroka priprojekt Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika javiti za varstvo in kosilo vsak teden pozasnovan tako, da so otroci skozi celo po- sebej. Prijave bodo odprte od srede, od letje čim bolj aktivni, se zabavajo in skozi 9. ure, do petka, do 12. ure, za prihodnji nepozabne dogodivščine sklenejo čim več novih prijateljskih vezi. Tudi za otroke iz Občine Horjul V času od 27. 6. do 27. 8. 2022 bomo obratovali po drugačnem urniku: se je večina devetošolcev vpi- predvsem pa jim bo pomagalo sala v gimnazijski program. Ob spoznati lepote Slovenije. pohvalah in čestitkah je župan Janko Prebil vsakemu izmed Peter Kavčič mladih predal Atlas Slovenije, Foto: občinski arhiv Gradbene novice POLETNI VKLOP 2022 Poletni urnik knjižnice v Horjulu 35 Deset odličnjakov na obisku pri županu Obvestilo Obvestilo CMYK Poletni Vklop 2022 bo potekal med 4. julijem 2022 in 25. avgustom 2022, vsak delovni dan med 6.30 in 16.30. Po- teden do zapolnitve mest. Skupni znesek bodo starši poravnali na INFO točki ob prihodu (v ponedeljek zjutraj). Za prvi teden bodo prijave odprte od srede, 29. junija 2022, od 9. ure, do petka, 1. julija 2022, do 12. ure. Več informacij je na voljo na spletni strani poletnivklop.si ter Facebook strani Poletni Vklop. Občina Horjul 35 NAS CASOPIS 505 / 27. 6. 2022 Občina Horjul CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 36 Občinski praznik v Horjulu Praznični junij se je sklenil s podelitvijo priznanj občanom in muzikalom Levji Kralj. Izjemen razvoj, nenehno izboljševanje infrastrukture in skrb za kakovost življenja vseh občanov, je usmeritev, ki ji občina Horjul sledi že od samega nastanka. Zato je 21. junij za vse nas pomemben dan. Kajti pred natanko 24 leti je bil to dan, ko so se prebivalci našega območja na referendumu večinsko odločili za ustanovitev samostojne občine Horjul. Slovesnost je otvoril vokalist Matija Bizjan, ki je vse zbrane navdušil s prepevanjem slovenske himne. Kot je ob tem velikem prazniku v svojem nagovoru zbrani množici poudaril župan Janko Prebil, je ob počastitvi občinskega praznika prav, da se tega dne spominjamo s ponosom, saj je bilo v to vloženo ogromno truda: »V vseh teh letih se trudimo biti čim boljši za vas. Naše osnovno vodilo je, da ste občani zadovoljni in se v svojem okolju dobro počutite. Zato nenehno stremimo k izboljšavam, skrbimo za čisto okolje, gradimo vrtec in delamo na ostalih projektih, ki vam zagotavljajo več varnosti in našim lokalnim podjetjem stabilnost ter rast v teh časih polnih izzivov.« Sledila je slavnostna podelitev občinskih priznanj. Občina Horjul že tradicionalno ob tej priložnosti podeljuje priznanje posameznikom ali društvom, ki so s svojim delom za skupno dobro in z nesebičnostjo ter pripravljenostjo, vsak na svoj način pripomogli skupnosti. Kot prva je na oder Prosvetnega doma stopila Veronika Kranjec, ki je bila zadnjih 8 let predsednica Društva upokojencev Vrzdenec, ki je letos praznovalo 30. obletnico delovanja. Gospa Kranjec je bila aktivna članica društva že v času, ko ga je vodila ga. Filipič, kasneje pa je prevzela mesto predsednice. V tej vlogi je bila v društvu dva mandata. Z njeno vztrajnostjo in požrtvovalnostjo je bilo organiziranih mnogo izletov, piknikov in prednovoletnih srečanj. Pod njeno taktirko so potekale številne delavnice, kot so izdelovanje rož, velikonočnih butaric, klekljanje, izdelava mil in čistil, izdelava krem in mazil, peka kruha, izdelava čestitk in izmenjava sadik. Prav tako so bila na voljo različna predavanja, od potopisnih predstavitev do predavanj o oživljanju in prvi pomoči, cestnoprometnih predpisih, zeliščih in urejanju vrtov. Vestno je skrbela za voščila ob okroglih jubilejih članov društva in obiske članov, nastanjenih v domovih za ostarele. S prijaznostjo in pristnostjo je vedno dobro sodelovala z občino in z gasilskim društvom ter vaškim odborom na Vrzdencu. Ob prejemu pri- znanja je dejala: »Zelo so me presenetili s tem priznanjem in sem hvaležna za to, da se je opazil naš trud. Moram poudariti, da je za to, da je društvo uspešno, potrebno sodelovanje vseh članov in to priznanje seveda ni samo moje, ampak od vseh nas, ki smo v teh letih soustvarjali vse skupaj. Sama sem začutila, hovec je dolgoletni član gasilske organizacije na našem območju. Od vstopa vanjo pa do današnjih dni dejavno sodeluje v gasilski organizaciji na ravni društva, v okviru občinske gasilske zveze, občasno pa kot gasilski sodnik tudi na ravni regije. Sprva je bil član upravnega odbora v matičnem društvu PGD gasilske tematike je bil izbran za podpredsednika občinske gasilske zveze. To funkcijo je opravljal vse do leta 2003. Vseskozi je bil dejaven tudi na operativnem področju in sicer kot pomočnik poveljnika občinske gasilske zveze in kot član komisije za ocenjevanje društev. Kot namestnik poveljnika ci- vilne zaščite Občine Horjul je z znanjem, izkušnjami in predanostjo pripomogel k razvoju in delovanju tudi te organizacije. V soj žarometov, ki osvetljujejo prireditve v Prosvetnem domu Horjul je tokrat stopil Matevž Seliger, sicer mojster, ki skrbi, da imajo obiskovalci prireditev lepo osvetljene pred- stave. Prosvetnemu društvu Horjul se pridružil leta 2003 kot član folklorne skupine Klas. Prispeval je k nekaterim večjim uspehom folklorne skupine, sodeluje pa tudi v dramski skupini Prosvetnega društva. Od samega začetka je pokazal veliko zanimanje za tehniko, predvsem ozvočenje in razsvetljavo, in tako kmalu postal nepogrešljiv člen na vseh večjih prireditvah in dogodkih v dvorani Prosvetnega društva ter tudi na posameznih gostovanjih. Med obnovo Prosvetnega doma Horjul, v letih 2017/2018, je bil Matevž nepogrešljiv, saj je izjemno pripomogel pri urejanju vsega potrebnega za ustrezno tehnično opremo. Ves čas skrbi, da se tehnična oprema sproti posodablja, svoje znanje je nadgradil tudi na tečaju za »lučkarja«. Matevž je ne le skrbel za razsvetljavo in ozvočenje prosvetnega doma, ampak je v vseh teh letih delovanja pomagal tudi pri vzdrževanju prostorov ter z delom, zamislimi in nasveti sodeloval pri večini akcij v društvu. Njegovo znanje in veselje do dela se lahko opazi na vsakem dogodku. »Priznanje mi pomeni veliko in potrditev, da se ves ta trud in čas splača vložiti v delo za naše skupno dobro. Sam sem nehal šteti koliko ur sem dal za to, saj mi je delo z ozvočenjem in osvetlitvijo odra v veselje in izziv. Prav ta muzikal Levji Kralj je bil do sedaj najbolj zahteven projekt.« Odlični športni dosežki, ki so doprinesli k promociji Horjula, niso šli neopaženo mimo. Zato so priznanje prejeli tudi mladi člani Hokejskega kluba Dinamiti Horjul, ki tekmujejo v selekciji U20 in so se med 12. in 17. aprilom 2022 udeležili največjega mednarodnega turnirja in-line hokeja v Evropi, turnirja Sparta Cup v Španiji. Pomerili Veronika Kranjec da je bil čas, da se umaknem z mesta predsednice in dam prostor mlajšim, da poprimejo za vodenje. Vesela sem, da smo dobili odlično novo predsednico in verjamem, da bo društvo uspešno delovalo in izpolnjevalo poslanstvo tudi v naprej.« Sledila je podelitev priznanja Alešu Vrhovcu, ki se slovesnosti žal ni mogel udeležiti zaradi nujne službene poti. Aleš Vr- Vrzdenec, med letoma 1976 in 1979 pa je kot poveljnik prevzel operativno vodenje društva. V petletnem mandatu, med letoma 1991 in 1996, je opravljal naloge predsednika društva. Hkrati je bil med tistimi, ki so oblikovali Gasilsko zvezo Dolomiti, leta 1999 pa je bil del ekipe, ki je vzpostavila Gasilsko zvezo Horjul. Zaradi bogatega organizacijskega znanja in poznavanja Matevž Seliger Hokejski klub Dinamiti Horjul 36 NAS CASOPIS 505 / 27. 6. 2022 Občina Horjul CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 37 Ali poznaš svoj kraj? Nekdanji center Horjula Politični in gospodarski gostje Čestitke Ilonki Pucihar in Kristini Smrke so se z velesilami in-line hokeja iz Španije, Francije, Italije, Amerike in od drugod. Ekipa je s trdim delom, borbenim duhom in željo po zmagi osvojila kar dve zlati odličji in sicer v osnovni kategoriji do 20 let in v starejši »kraljevi« kategoriji do 22 let. S tem odmevnim rezultatom v svetu in-line hokeja sta se horjulska ekipa U20 in z njo Horjul pojavljala v člankih v številnih časopisih v Sloveniji, Španiji in Franciji. Ekipa U20 je s temi rezultati Hokejskemu klubu Dinamiti zagotovila nadaljnje nastope na mednarodnih turnirjih po vsem svetu in privabila mednarodne ekipe na domače turnirje v Horjul. Trener in igralec v članski ekipi Tim Fink je v imenu celotne ekipe izpostavil, da jim to priznanje pomeni ogromno. Hkrati je to potrditev truda in trdega dosedanjega dela, obenem pa izredna vzpodbuda za naprej. Sledilo je še zadnje podeljevanje priznanj. Za izjemne uspehe na področju kulture sta občinsko priznanje prejeli učiteljici Ilonka Pucihar in Kristina Smrke, ki sta v letih od 2018 do 2022 z učenci oddelka glasbene šole v Horjulu uspešno izpeljali tri odmevne projekte muzikalov. Prvi muzikal Mala morska deklica je nastajal v šolskem letu 2018/2019. Premieri, ki so jo spomladi 2019 izvedli za učence OŠ Horjul, je zaradi izjemnega uspeha sledilo več ponovitev v prosvetnem domu v Horjulu in v Cankarjevem domu na Vrhniki. Uspešno izveden muzikal je vsem sodelujočim v naslednjem šolskem letu predstavljal spodbudo za pripravo drugega muzikala z naslovom Matilda. Novi prostori v Prosvetnem domu Horjul so bili za učence še do- datna motivacija. Ustavila jih ni niti epidemija koronavirusa, ki je povzročila le enoletno zamudo za premierno uprizoritev. Muzikal so občinstvu predstavili maja 2021 prek video prenosa, v mesecu juniju pa še v živo. Kostumografija, koreografija in scenografija so bile pri obeh muzikalih v celoti delo učiteljic Ilonke Pucihar in Kristine Smrke. Glasbene aranžmaje so prispevali učenci Glasbene šole Vrhnika in tudi učitelji ter zunanji sodelavci. Poudariti je treba, da so na predstavi sodelovali prav vsi učenci Glasbene šole Vrhnika iz oddelka Horjul. Ustvarjalcem zamisli in delovne vneme ni zmanjkalo, tako so že jeseni 2021 zagrizli v nov projekt, muzikal Levji kralj. Tudi tega so uspešno izpilili do premiere ob tvornem sodelovanju z Glasbeno šolo Bled, zaposlenimi Glasbene šole Vrhnika, učenci in njihovimi starši. Pri ustvarjanju vseh treh projektov sta Ilonka Pucihar in Kristina Smrke s svojo ustvarjalnostjo in srčnostjo povezali vse otroke Glasbene šole Vrhnika, ki obiskujejo oddelek Horjul in spodbudili njihovo ustvarjalnost. To je bila za mlade ustvarjalce neprecenljiva izkušnja, ki je utrdila njihovo samozavest za ustvarjanje v življenju. »Neizmerno sva hvaležni in počaščeni. To je krasna spodbuda tudi za naprej in to priznanje deliva s celotno ekipo, ki soustvarja muzikale. Tudi zato bomo z našim delom nadaljevati in še naprej povezovali mladino ter jih usmerjali, da razvijajo svoje potenciale. Z našim delom nadaljujemo in že pripravljamo nov, avtorski muzikal,« sta še dodali učiteljici, ki sta na slovesni prireditvi po prejemu priznanja stopili v njuno vlogo pri vodenju mladih na odru, saj je za konec sledila čudovita uprizoritev muzikala Levji kralj, ki so ga pripravili učenci Glasbene šole Vrhnika – oddelek Horjul. Muzikal je narejen po predlogi priljubljenega risanega filma Levji kralj, ki se lahko pohvali s čudovito glasbo in prikazuje zgodbo o krogu življenja. S svojim sporočilom nagovarja tako otroke kot mladostnike in odrasle, saj nosi globoko sporočilo o vrednotah v življenju. Svojega navdušenja nad predstavo nista skrivala niti častna gosta, poslanec v državnem zboru in nekdanji župan občine Borovnica Bojan Čebela ter župan sosednje občine Log-Dragomer Miran Stanovnik. »Obiskovanje takšne prireditve je vedno dobrodošlo in ob tem, da se je tudi na naše povabilo vedno odzval vaš župan Janko Prebil, z veseljem pridem v Horjul. Glede muzikala pa moram priznati, da sem očaran nad predstavo in zavzetostjo nastopajočih ter učiteljic. To je posebnost, ki jo danes človek ne vidi več tako pogosto. Čestitke vsem ob prazniku in nastopajočim za vrhunski nastop,« je svoje misli strnil Bojan Čebela. Miran Stanovnik je po končani prireditvi prav tako navdušeno priznal, kako čudovito je biti del tako uspešne zgodbe, kot so jo predstavili mladi na odru in da če se malo poglobimo v to kar sporoča, lahko ta predstava nagovori vse ljudi, ne samo otroke: »Iskrena hvala in čestitke vsem, ki so sodelovali pri muzikalu. Navdušeno sem ga spremljal! Moram priznati, da me na Horjul veže veliko stvari, tu imam veliko prijateljev in župana s svojo ekipo, ki je pravi sosed. Kajti, ko potrebuješ pomoč, je prav dober sosed tisti, ki bo vedno priskočil na pomoč. Tako nekako gledam na to naše sodelovanje med občinama, ki je res odlično, tako na medobčinskem kot regijskem nivoju. Sicer pa sem s Horjulom povezan tudi drugače, moja družina, moj rod namreč izvira iz teh krajev, natančneje iz Lesnega Brda.« Po zaključku muzikala je sledila pogostitev in prijetno druženje na občinskem trgu, kjer so mladi muzikantje poskrbeli za veliko dobre volje ob glasbi kitare in harmonike. Besedilo in foto: Peter Kavčič, občina Horjul Matko Zdešar, kulturnik in poznavalec naših krajev, je v tokratni delavnici »Ali poznaš svoj kraj?« vse sodelujoče povabil na ogled osrednjega dela Horjula. Najprej je predstavil zgodovino prosvetnega doma in kako je še pred tem na lokaciji, kjer danes stoji DEOS, nekoč stala stara mežnija, ki je predstavljala center dogajanja. Dotaknil se je tudi zgodovine pletiljstva, saj je bila v Horjulu do neslavnega propada priso- blagom. Ogledali so si tudi, kje so nekoč žene prale perilo, o čemer še danes pričujejo veliki perilni kamni, ki so trdno zasidrani v strugo potoka. Med tna tudi Rašica. Nato je zbrane ogledom domačega kraje je pot vodila mimo cerkve, ki je Matko predstavil še znane narejena v gotskem slogu in ljudi, ki so v zgodovini kraja posvečeni sveti Marjeti in na- na tak ali drugačen način poprej ob potoku do hiše, kjer je membno vplivali na lokalno in odraščala Kristina Brenk. To širšo skupnost oziroma pustili je bil nekdanji center Horjula, svoj pečat zgodovini naroda. saj so se na tem koncu zvrstile Peter Kavčič, pekarna in trgovina z raznim foto: občinski arhiv PGD Vrzdenec z novim gasilskom vozilom Ob častitljivi 90. obletnici društva PGD Vrzdenec, ki so ga 19. junija proslavili s svečano parado in veliko gasilsko veselico, so na Vrzdencu pozdravili tudi novo gasilko vozilo. Gre za Volkswagen Transporter, namenjen za prevoz gasilske ekipe med intervencijo. Vozilo se bo uporabljajo tudi za prevoze otrok na gasilska tekmovanja, kar bo sedaj s tem modernim vozilom, tudi dosti bolj varno. Zastareli do- ste prispevali sredstva ali na kakršen koli drug način sodelovali pri tem, da imamo sedaj na Vrzdencu novo, moderno gasilsko vozilo. Ob prevzemu sedanji avto TAM so namreč vozila je sledil še blagoslov, da lansko leto prodali na Dolenjbo tehnika dobro služila in vsi, sko. Poleg novega vozila se ki se bodo v vozilu, prevažali lahko pohvalijo tudi s sodobno varno in uspešno prišli na cilj. prikolico za motorko in ostalo opremo. Predsednik PGD VrzPeter Kavčič, denec se skupaj z vodstvom društva zahvaljuje vsem, ki foto: Janez Remžgar 37 NAS CASOPIS 505 / 27. 6. 2022 Občina Horjul CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 38 Slovenski razkol podrobneje predstavljen tudi v Horjulu V Prosvetnem domu v Horjulu je zgodovinar, raziskovalec in novinar dr. Jože Možina v začetku maja zbranim predstavil knjigo Slovenski razkol, ki je do danes izšla že v šestem natisu. Ob tem je podrobneje predstavil tudi dogodke, ki se navezujejo prav na Horjul in okolico. Knjiga je sicer razširjena doktorska disertacija, ki jo je zagovarjal na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, je sad njegovega dvajsetletnega raziskovanja, zbiranja arhivskega gradiva in pričevanj. Gosta je občinstvu predstavil filmski in gledališki igralec Pavle Ravnohrib. V čast narodu in naši domovini pa je na začetku predavanja zadonela tudi Zdravljica. Monografija Slovenski razkol je obširna, z dokumenti in pričevanji utemeljena zgodovinska knjiga, ki prinaša odgovor na temeljno oziroma najbolj prestižno vprašanje slovenske novejše zgodovine. V tej edinstveni knjigi avtor opisuje razloge in ozadja zakaj in kako so Slovenci med drugo svetovno vojno spolzeli v oster narodni razkol, kdo je ta proces povzročil in kje se je vse skupaj začelo. Narodni razkol se je namreč do konca vojne še okrepil in razširil na celotno ozemlje ter s travmatičnimi posledicami sega še v sedanji čas. Prav zato je knjiga izredno aktualna in s svojimi novimi razkritji pomembna za slovensko prihodnost. Možina je svoje delo namenil vsem, ki bi radi razumeli preteklost na podlagi jasnih in dokazanih dejstev in tudi sedanjost tako naroda kot svojih prednikov. Ti so nam, kot dokazujejo najnovejše raziskave, ne le v spominu, ampak tudi v genskem zapisu zapustili sledi vojne, ki nas bremenijo kot travme, posebej če jih ne poznamo in ne raziščemo. Avtor knjige, predavatelj in gost dr. Jože Možina je s temi besedami na kratko opisal dogajanje v tem temačnem obdobju naše zgodovine: ‘Horjulska dolina je bila med vojno, sploh od leta 1942 naprej epicenter revolucionarnega nasilja. Zanimivo, od vseh krajev in področij v takratni Ljubljanski pokrajini je bilo tu ubitih največ žensk in to tudi na zelo grozljiv način. Zakaj je bile temu tako, lahko iščemo razlago v tem, da je na tem območju delovalo kar nekaj nosilnih revolucionarjev, med drugim tudi doktor Cene Logar, ki je veljal za precej okrutnega. Ljudje so bili prestrašeni, ponižani, poleg tega je bil junija 1942 ubit tudi župan, kar je prebivalce še dodatno paraliziralo. Zato niti ni čudno, da je prišlo do upora proti partizanskemu nasilju novembra 1942. Na koncu se je seveda režim izrazito maščeval ljudem, ki so se mu uprli, ampak vedeti moramo, da je bil v tistem vojnem obdobju okupator manjše zlo kot pa ta podivjana komunistična gverila, ki je prav tukaj v vaši dolini začela z okrutnimi zločini.’ Še nekaj besed o avtorju in predavatelju: Dr. Jože Možina je slovenski zgodovinar mlajše generacije, zaposlen kot novinar, voditelj in avtor dokumentarnih filmov na Televiziji Slovenija. Po izobrazbi je profesor zgodovine in diplomirani sociolog kulture. Je avtor dokumentarne serije Pričevalci, voditelj oddaje Intervju ter režiser nekaterih najodmevnejših dokumentarnih filmov. Prejel je številne nagrade v Sloveniji (dvakrat Jurčičevo nagrado, Gong popularnosti in Gong ustvarjalnosti za posebne dosežke), v ZDA (najboljši režiser dokumentarnih filmov na festi- valu ITN v Hollywoodu), v Kanadi (nagrado za odličnost na področju filmske umetnosti) in v Indoneziji (nagrado za najboljši dokumentarni film, posebno nagrado žirije). Leta 2014 je za izjemno odmeven dokumentarni film o misijonarju Opeki in druge dokumentarne stvaritve prejel Nagrado Prešernovega sklada. Besedilo in foto: Peter Kavčič Martin Golob navdušil tudi Horjulce Horjul, 30. junij – V tednu pred slovesnostjo svete birme je Družinska iniciativa Horjul v goste pripeljala enega najbolj priljubljenih duhovnikov Martina Goloba, župnika v Grosuplju. Martin Golob Prijazno dobrodošlico je Martinu Golobu v imenu Družinske iniciative Horjul (DIH) izrekel Marko Bogataj. Besedo je nato predal Boštjanu Koprivcu, diakonu župnije Horjul, ki je spretno vodil pogovor ter večer popestril s kitaro in pesmijo. Kot se za birmance, njihove starše in botre ter druge župljane, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano prosvetnega doma v Horjulu, spodobi, je najmočneje in najglasneje odzvanjala pesem Pridi, Sveti Duh. Naše mlade je zanimalo predvsem njegovo življenje – v katero šolo je hodil, kateri šport igra najraje, kdaj je zaslišal Božji klic, zakaj in kdaj se je odločil za duhovniški poklic, kaj mu je najlepše pri tem poslanstvu, koliko časa povprečno preživi v moli- Gost skupaj z birmanci tvi in podobno. Posebne pozornosti pa so bili deležni odgovori o bolj žgečkljivih vprašanjih glede celibata, punc in grešenja. Glede slednjega je povedal, da nima veliko časa grešiti, ker ima polno dela, samo v lanskem letu je imel 35 porok in še več krstov. Ob tem je izpostavil pomanjkanje duhovnikov, zato je zanj potrebna molitev, saj je vsak duhovnik izmoljen. Glede na aktiven dan pa mu zelo ustreza, da nima žene in ima zvečer mir, teh se namreč naposluša že čez dan, se je pošalil. V istem duhu je postregel tudi z dejstvom, da ima eno super mlado žensko vedno ob sebi, in to je njegova kuharica, ki zelo dobro kuha in posluša, stara pa je 74 let. Smeh je večkrat preplavil dvorano predvsem zaradi duhovitih izjav in zgodb. Ta mlad in moderen duhovnih je poudaril pomembnost veselja in humorja v družini in nasploh v življenju, čeprav nas ta včasih stane tudi kakšne zamere: “Nekoč sem se takole v eni dvorani pred množico pohecal, da imajo v samostanih vedno eno nuno, ki je vodilna in se imenuje Mati prednica, nisem pa prepričan, kako točno se imenuje tista sestra, ki je zadnja – zadnjica. In ker so bile v dvorani tudi redovnice, ob koncu nisem dobil najlepših pogledov.” Večji del pogovora pa je temeljil na spodbujanju mladih, kako ohraniti vero in stik s Cerkvijo tudi v letih odraščanja in osamosvajanja ter v iskanju razlogov za to: “Nikdar me ne skrbi upad vernikov po birmi. Imam izkušnjo, da se jih kar nekaj vrne malo kasneje, da je obdobje po birmi iskanje sebe in svoje osebnosti in če ne prej se prav ti vrnejo s štručko v roki, da bi jo krstil.” Njegove izkušnje govorijo, da se prav ob krstu pogosto zgodi, da pride še do poroke, saj jih skuša spodbu- diti tudi k zakramentu svetega zakona: “ Zanimivo je, da bi se ženske v 90 % poročile, a so moški cagavi. Potem pa jih kar pred partnerkami pobaram in vprašam, če jo morda nima dovolj rad, seveda je potem vsem malo nerodno in moški se pogosto opogumijo.” Zelo lepo je spregovoril o čistosti pred zakonom kot najvišji stopnji predanosti drug drugemu ter misel zaključil s humorno izjavo, da si verjetno nihče ne želi “rabljene robe”. Mladim je svetoval naj bodo v vseh odločitvah vztrajni in odločni, nikoli pa naj ne pozabijo na svojega zvestega prijatelja Je- zusa. Martin Golob je s svojimi iskrenimi odgovori, odprtostjo, neposrednostjo, dostopnostjo, pa tudi duhovnostjo navdušil celotno občinstvo - mlado, staro, verne in malo manj verne ter dokazal, da je veselje v Cerkvi lahko še kako prisotno. Dogodek se je zaključil s pesmijo Danes je dan, ki ga dal je Gospod ter skupinskim fotografiranjem z birmanci. Po dogodku pa so se vsi zbrani še nekaj časa zadržali zunaj, kjer se je razvil sproščen pogovor ob prigrizku. npv 38 NAS CASOPIS 505 / 27. 6. 2022 Občina Horjul Razstava del Branka Lipnika CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 39 Elizabeta Petrovčič Pozitiven vpliv na lokalno skupnost Letos je vodenje Društva upokojencev Vrzdenec po dolgih letih uspešnega udejstvovanja dosedanja predsednice Vere Kranjec prevzela mlajša kolegica Elizabeta Petrovčič. V začetku junija je v avli občinske stavbe v Horjulu potekala svečana otvoritev razstave umetnika, ki je na prav poseben način povezan s Horjulom. prostorov. Glavni razlog pa je bila izdaja knjige z izbranimi grafičnimi deli. Gre za knjigo ‘’Lipnikov katalog’’ kjer najdemo pestrost grafičnega ustvarjanja vse od leta 1968 pa do 2022. Slike, oziroma grafična dela so postavljena na ogled vse do Nekdanji učitelj likovne konca junija. Občina Horjul umetnosti v osnovni šoli Hor- je tudi sofinancirala izdelavo jul, ki je tudi tradicionalno knjige in prejela deset izvodov, razstavljal svoja dela v prosto- ki jih bodo lahko podelili kot rih šole, je tokrat zbral izbra- reprezentančno darilo ob pona dela in jih postavil na ogled sebnih priložnostih. Peter Kavčič, gostom ob otvoritvi in kasneje Foto: občinski arhiv tudi obiskovalcem občinskih Zelemenjava na Vrzdencu Z njo smo se pogovarjali v prijetnem ambi- moraš dobiti »trdo kožo«, a na koncu se vse entu ob obilici smeha in dobre volje pri njej dobro, ki ga vložiš, zagotovo poplača. Na doma, ob sveže nabranih domačih češnjah. enem od nedavnih izletov, ko smo se odpravili v Trst, se nam je želel pridružiti tudi starejši gospod, ki je res že precej v letih, a Malo za šalo malo zares. Ali ste res v dobri kondiciji. No, na koncu se je izletu potrebovali kar nekaj časa, da ste se odločili moral odpovedati zaradi bolezni in žal ni sprejeti vlogo predsednice društva? šel z nami. Ko smo bili v Trstu, pa sem se Ja, res je kar malo trajalo, saj se sprva niodločila, da ga pokličem in ga pozdravim. sem nekako videla v tej vlogi. Na Vrzdencu Njegovo veselje, da smo se spomnili nanj imamo tudi veliko drugih, morda celo bolj sredi izleta, je bilo veliko, zadovoljstvo, da primernih kolegic, ki bi lahko odlično vodinekomu polepša dan pa tudi. Take malenle društvo. Vera Kranjec je po letih vodenja kosti meni osebno veliko pomenijo. Pred želela prepustiti to odgovornost nekomu dnevi smo tu na Vrzdencu obiskali tudi mlajšemu, ki se bo lahko posvetil vsemu kar starejšo gospo, ki je praznovala 90. obletniprinese to za sabo. Govorim predvsem o ra- co in jo je neizmerno razveselilo. znih aktivnostih povezanih z organizacijo in sodelovanji na občnih zborih in podob- Kaj pa je pravzaprav poslanstvo društva no. Ko je že kazalo, da bomo morali društvo upokojencev? tik pred občnim zborom zapreti, pa sem se Vsekakor je obiskovanje na domu, torej odločila, da tega ne smemo dopustiti in sem druženje na prvem mestu. Dandanes je zadnji dan sporočila Veri, da bom jaz nadares pomembno, da starejši ljudje niso sami. ljevala njeno delo. Ob tej priložnosti se ji v Potem so tu razni izleti. Sedaj, ko je sezona imenu vseh članov in članic za ves trud in prava, bomo imeli tudi piknik, pred cvetno opravljeno delo tudi iskreno zahvaljujem. nedeljo skupaj izdelujemo butarice in se ob Vam je bilo v teh mesecih že kdaj žal, da ste sprejeli to vlogo? Ja, tudi, ampak ni bilo nič takega. Sčasoma Kako lahko postaneš član društva? Dobrodošel je vsak! Je pa nekako razumljivo, da je društvo namenjeno vsem, ki so v pokoju in so končali s poklicno kariero in vsemi obveznostmi. Tudi, če je samo eden od zakonskega para v pokoju, bomo seveda medse z veseljem sprejeli oba. Članarina stane 10 evrov na leto, zelo pogosto pa ljudje prejmejo članstvo za rojstni dan. To je lahko tudi zabavno darilo. Seveda, nekomu je to všeč in je potem veliko smeha, sem ter tja pa se najde kdo, ki ni najbolj zadovoljen s takšnim darilom. A zagotavljam, da vsak, ki ima v sebi vsaj malo dobre volje, in se rad druži ter zabava, rad hodi na naša srečanja in dogodke. Ob tej priložnosti bi se zahvalila tudi Občini Horjul, ki nas podpirajo in nam tudi s sredstvi pomagajo pri organizaciji tečajev in stroških. Vsi, ki bi se radi včlanili in želite kakorkoli sodelovati me lahko pokličejo tudi na teletem zabavamo in družimo ter seveda pre- fonsko številko: 041/845-317 dajamo znanje in tradicijo na mlajše rodove. Besedilo in foto: Potem je tu še Zelemenjava in tečaj klekljanja in izdelava rož iz krep papirja. Peter Kavčič Mažoretna in twirling skupina nanizala več uspehov V maju in juniju so bile članice mažoretne in twirling skupine zelo aktivne, saj se jim je urnik lepo napolnil z nastopi, kjer so pod budnim očesom mentoric pokazale svoje znanje. Tradicionalna tretja Zelemenjava na Vrzdencu je potekala 20. maja od 10. ure dalje pred gasilskim domom Vrzdenec. Gre za več kot le dogodek kjer si med seboj zamenjamo sadike, saj je pomemben del Zelemenjave tudi pretok informacij in podajanje izkušenj. Vsi sodelujoči so si izmenjali sadike vrtnin, zdravilnih zelišč, dišavnic, okrasnih rastlin (rož) in tudi semen. Poleg tega so lahko obiskovalci pokusili tudi nekaj domačih izdelkov iz paradižnika, paprike, feferonov. Glede na majhno lokalno skupnost organizatorji – društvo upokojencev Vrzdenec ocenjujejo, da je bila udeležba odlična, saj se je dogodka udeležilo med 30 in 40 ljudi. Med udeleženci so bili tudi moški, ki so prinesli doma vzgojene sadike paprik in paradižnikov. Spodbudno je bilo tudi to, da je bilo med obiskovalci nekaj mladih, željnih znanja o vrtnarjenju. Takim zagnanim ljubiteljem pridelave zelenjave in ostalih vrtnin ter dišavnic in zelišč so tisti bolj izkušeni z veseljem podarili sadike ter dali nekaj nasvetov iz dolgoletne prakse. V Društvu upokojencev Vrzdenec so obljubili, da se bo tradicija nadaljevala: ‘Da ne zavržemo doma vzgojenih »bio« sadik vrtnin, rož in ostale zelenjave ki jo imamo odveč, si želimo, da se naslednje leto na prvi petek po »Zofki« 19. maja ponovno vidimo v še večjem številu in tako prispevamo k večji samooskrbi nas vseh.’ Peter Kavčič, foto: Arhiv DU Vrzdenec Najprej so začele s tradicionalno prvomajsko budnico v sodelovanju z godbo Dobrova - Polhov Gradec, tako da je bil praznični dan zelo naporen. Le teden dni kasneje, 8. maja so nastopile na tekmovanju v Pesnici pri Mariboru. Na 21. odprtem državnem prvenstvu mažoret Slovenije v MTZS in NBTA so tekmovali s parom junior: Tajda Černigoj in Neja Žakelj, vlogo mentorice je imela Sara Vrhovec. V nedeljo 22. maja je v sodelovanju z godbo Dobrova - Polhov gradec sledil nastop v sklopu parade PGD Zalog pri Polhovem Gradcu. Zatem je sledilo še eno tekmovanje in sicer 12. junija v Kočevju, kjer je potekalo tekmovanje Mažoretna abeceda 2022. Dekleta so tekmovala v treh kategorijah: Osnovni korak: 8 tekmovalk (letniki od 2014 do 2016), trenerka: Nur Živa Kranjec, osvojili so: 3x bronasto, 4x srebrno in 1x zlato medaljo. Mini abeceda: 8 tekmovalk (letnik 2011-2014), tekmovalke (letnik 2009-2011), trenerka Neža Prosen, osvojile trenerka Maruša Trobec, osvoso: 2x bronasto, 4x srebrno in 2x jile so: 3x srebrno in 1x zlato zlato medaljo. Maksi korak: 4 medaljo. Peter Kavčič Foto: Arhiv Mažoretne in twirling skupine PD Horjul 39 NAS CASOPIS 505 / 27. 6. 2022 Občina Horjul CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 40 PGD Žažar pokoril vso gasilsko konkurenco Na Mestnem stadionu na Ptuju je v okviru prireditve Bogatajevi dnevi zaščite in reševanja v soboto, 28. 5. 2022, potekalo Mednarodno gasilsko tekmovanje pod pokroviteljstvom Uprave RS za zaščite in reševanje. Sodelovalo je 20 domačih in 11 tujih tekmovalnih enot, kar je pomenilo, da je bila konkurenca izjemna, športni izziv za sodelujoče pa velik. Gre za največji dogodek v Sloveniji, na katerem se prebivalcem širšega območja predstavljajo enote Civilne zaščite, reševalne službe ter domače in tuje službe in nevladne organizacije, ki so pri nas vklju- čene v sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. To prireditev kjer se preizkusijo najboljše ekipe od leta 2005 vsako drugo leto organizira Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v sodelovanju z lokalno skupnostjo, prizorišča pa se seveda menjajo. Po odsotnosti s tekmovanj so se na poligon vrnili člani PGD Žažar. Gre za najbolj trofejno gasilsko ekipo v zadnjem obdobju znotraj gasilske zveze Horjul. Katarina Vrhovec, predsednica PGD Žažar je ob izjemnem športnem uspehu s temi besedami komentirala rezultat in novo pridobitev; ‘Z zmago so žažarski gasilci domov pripeljali novo vrhunsko motorko, ki jim bo v primeru posredovanja prišla še kako prav. No vsekakor upajmo, da jo bodo zagnali le ob vajah. Na mednarodno tekmovanje, ki se ga redno udeležujejo tudi najboljše ekipe iz sosednjih držav se je letos podala tudi ekipa članov, ki je skupaj že od leta 2007. Na tekmovanju se je izvedlo suho vajo in štafeto. Gre za disciplino, ki se jo izvaja tudi na gasilski olimpijadi. Na Florjanovi procesiji, ki smo jo imeli letos v Žažarju pa je padla ideja, da gremo na to tekmovanje. Moram poudariti, da je bila naši najboljši ekipi ta motorka že več let neke vrste izziv, a se jim je zmaga nekako vedno izmaknila. Letos so se na tekmovanje odpravili povsem neobremenjeno, saj so trenirali le tri tedne. Nastopili so kot zadnji in z odličnim nastopom zmagali. S tem so se tudi revanširali avstrijskim tekmecem s katerimi domov je bilo seveda izjemno’ Rezultati člani A: 1.PGD Žaso se borili leta 2017 na gasilski še dodaja predsednica Katarina žar 2, 2.PGD Podgorci, 3.PGD olimpijadi. Tinje 2 Vrhovec. Veselje ob zmagi in prihodu Peter Kavčič, foto: Arhiv PGD Žažar Tek Kros Vrzdenec Po dolgih dveh letih omejitev smo končno lahko organizirali naš tek »Kros Vrzdenec«, ki pa je z letošnjim letom dobil malo drugačno podobo. Glede na to, da je bilo odraslih udeležencev pretekla leta malo, smo se odločili, da bomo dogodek usmerili v naš podmladek. Tako se je na sočno popoldansko soboto, 21. maja, pred gasilskim domom na Vrzdencu razlegal otroški smeh. Kljub temu, da smo imeli tri dni pred dogodkom samo eno prijavljeno deklico, se je na individualna sporočila odzvalo zelo veliko mamic, in tako se je teka na koncu udeležilo kar 31 otrok. Tek je potekal v kategorijah na 200 m za predšolske otroke, na 400 m za otroke od 1. do 3. razreda, 600 m za 4. in 5. razred, 800 m 6. in 7. razred, ter 1000m za vse šolarje 8. in 9. razreda. Največ je bilo predšolskih otrok, kar 12, medtem ko sta se na 1 km pomerila le dva osnovnošolca. Trasa je potekala nasproti gasilskega doma, po pretežno sečni gozdni poti, kar je bilo glede na vročino, pravi balzam. Vse nadobudne tekače smo pospremili po trasi, tako da so točno videli, kaj jih čaka. Ni lepšega, kot videti otroke, kako tekmovalno in veselo se poženejo v dir proti cilju, mlajši neobremenjeni, medtem ko se je pri starejših že malu čutila nervoza, a so si vseeno zaželeli »pa dobr’ teč«. V dobre pol ure so odtekli vse kategorije, se v cilju osvežili s hladno vodo in koščki čokolade. Pred gasilskim domom jih je čakal še poligon, na katerega so prav vsi nestrpno čakali - tako tisti najmlajši, za katere je bil poligon malo prilagojen, kot tisti veliki, ki so se pognali čez ovire brez kakršnih koli težav. Končno je prišel čas tudi za zasluženo pizzo in sok - za prav vse tekače. Sledila je podelitev spominskih medalj vsem tekačem ter razglasitev najboljših v vsaki kategoriji. Na 200 m je slavila mala tekačica Lana Soklič iz Borovnice, v kategoriji na 400 m je skozi cilj mnogo pred drugimi pritekel Vrzdenčan Jakob Mrzlikar. Na 600 m je teklo 7 otrok, izmed katerih je bil prvi domačin Tarik Žvab, 800 m dolgo progo je prvi premagal Mark Slovša, prav tako domačin. V zadnji kategoriji na 1km pa je po tesnem boju in padcu slabih 100 m pred ciljem Lovro Simonišek izgubil boj proti Vidu Bogataju. Podelili smo še nagrade prvim trem najhitrejšim na poligonu: Luki Kralju, Maruši Zdešar in Gašperju Simonišku. Tako je bil uradni del za nami, otroci pa so že nestrpno čakali na obljubljeno risanko, ki je prijetno in umirjeno zaključila večer in celoten dogodek. Neizmerno sem hvaležna vsem staršem, ki ste pripeljali otroke na tek. Ne samo zato, ker ste s tem podprli naše društvo in trud, ki ga vlagamo v to, da bi se na Vrzdencu nekaj dogajalo, tudi zato, da s tem svoje otroke spodbujate in osveščate, kako je gibanje in druženje s sovrstniki pomembno za njihov razvoj. V upanju, da se nam naslednje leto pridruži še več otrok, obljubljamo, da poskrbimo še za kakšno presenečenje. Hvala vsem sponzorjem: Pleksi Vrhovec, Gostilna Bajc, Jan Sport, ExtraLux in Kocka, ki so omogočili nagrade za naše najboljše. Predsednica Tekaške sekcije Andreja Mrzlikar Letovanje v Kočevju Najstarejši otroci iz našega vrtca so cel maj nestrpno pričakovali dan, ko se bodo odpravili na letovanje v Kočevje. In v sredo, 18. 5. 2022, je končno prišel trenutek, ko smo se z avtobusom odpravili v CŠOD Jurček v Kočevju. Pričakali so nas prijazni učitelji, kuharice in ostalo osebje, ki so nas toplo sprejeli, tako da smo se takoj počutili kot doma. V času letovanja so nam učitelji pripravili različne dejavnosti in delavnice, na katerih smo se naučili veliko novih in za- nimivih stvari. Ogledali smo si Kočevje in Kočevsko jezero, na dveh velikih kanujih preveslali reko Rinžo, se odpravili na gozdno učno pot in si ogledali čisto pravo kraško jamo. Ampak to še ni bilo vse. Čas smo našli tudi za igro na igralih in igrišču, za nočni pohod z lučkami in plesni večer. Trije dnevi so minili kot bi trenil. Otroci so bili zelo pogumni in samostojni, v domu Jurček so se sprostili in z veseljem počeli stvari, ki so bile pripravljene za njih. Vzgojiteljice smo prav zares ponosne na njih in mislimo, da jim bo Kočevje in CŠOD Jurček ostal v zelo lepem spominu. M. O. 40 NAS CASOPIS 505 / 27. 6. 2022 Občina Horjul 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si DU Horjul na izletu po južni Tirolski in Dolomitih Obdobje zadnjih nekaj let je bilo neprijazno za vse – tudi za upokojence. Zato je bilo tudi z naše strani zanimanje za srečanje in potovanje pogosto izraženo. Prijave na izlet pa niso bile v takem številu, kot smo pričakovali. Kljub temu smo se 2. junija odpravili na dvodnevno potovanje. Izbrana smer je bila Innichen – Ladinci – področje Val Gardena/Ortisei, področje svetovno znanih zimskih disciplin na območju Dolomitov. Pot nas je vodila mimo Beljaka po Dravski dolini vse do italijanske meje. Prvi ogled je bil Benediktinski samostan Innichen blizu izvira reke Drave () v bližini kraja Toblach. Zaradi bližine italijansko-avstrijske meje so napisi krajev dvojezični. Center Južne Tirolske je mesto Bruneck z bogato zgodovino, ki je dobilo ime po škofu Brunu von Kirchbergu. Obiskali smo muzej Ladin Ciastel de Tor, ki so ga odprli leta prikazuje zgodovino jezika ter kulture Ladincev na J. Tirolskem. Sledila je vožnja čez prelaz Gardena () na območju Ortiseja, kjer je raj za športnike vseh zimskih disciplin. Tam smo v prijetnem hotelu prenočili. Naslednji dan smo se vozili po Veliki dolomitski cesti, ki so jo odprli leta 1909, do zimskega športnega središča Cortino D’Ampezzoter prelaza Passo Pordoi na višini je gondola odpeljala na vrh Sass Pordoi (). Vračali smo se po drugi strani, kot smo se vozili prvi dan. Na prelazu Falzarego () smo se za krajši čas ustavili in pot nadaljevali do kraja Cortina d’ Ampezzo, ki je poleti izhodišče za pohodnike, pozimi pa za smučarje.Tu smo imeli nekoliko daljši postanek za ogled jedra mesta in si vzeli tudi čas za dobro kavico. Sledila sta še ogled in sprehod do ledeniškega jezera Misurina – ob vznožju Treh Cim. Zgodovina in pogoji za življenje so pokazali na težke razmere Južne Tirolske in Dolomitov. Največja naravna katastrofa je bila v letu 2016, ko so ogromni predeli smrekovega gozda ostali goli zaradi hudega vetra. Posledice pustošenja bodo vidne še mnoga leta, saj so določena področja povsem nedostopna. Dodatno pa vse skupaj otežujejo še številni plazovi, ki pogosto uničujejo naravo in ceste. Zgodovinska znamenitost s tega območja so majhne lesene hiške, ki so nekoč nudile zatočišče ljudem, danes pa so zaradi slabega vzdrževanja v precej klavrnem stanju. Še bolj žalostna pa je podoba zaradi posledic prve svetovne vojne. Celoten okoliš Južne Tirolske in Dolomitov je posejan s številnimi pokopališči s spomeniki iz umetnega kovaštva. Videli smo tudi več kostnic. Pri tem velja omeniti, da je bila od vseh številnih žrtev zgolj ena tretjina žrtev posledica neposrednega vojskovanja, ostali dve tretjini vojakov sta bili žrtve izredno težkih razmer – plazovi, mraz, lakota, bolezni. Naše življenje je drugačno od življenja v obiskanih krajih. Tam ljudje živijo praktično samo od turizma in večina prebivalstva ima hotel ali druge turistične objekte, ki nudijo storitve številnim turistom. Doživetje nam bo zagotovo ostalo še dolgo v spominu. Narava na tem območju je tako nepredvidljiva, da so »podvigi« na takšno višino, kot je bila naša, pametni le v dopoldanskem času. Po našem povratku iz Sass Pordoia smo v kratkem času videli le še spodnji del mogočnega gorovja, tako hitro ga je prekrila megla. Večji del vožnje smo se vozili po hudih serpentinah, ki bi jih večina ne želela prevoziti s svojim avtomobilom. Sreča z vremenom in izkušenem voznikom nam je vlivala prepričanje, da smo varni. Ne predstavljam pa si vožnje v snegu in poledici. Če k temu dodam še ogromno število motoristov na tej cesti, pa tudi kolesarjev, lahko bralcu približam vizijo vožnje na tej nevarni cesti. S tem zapisom sem želela približati doživetje vsem tistim našim upokojencem, ki jih ni bilo z nami, in seveda tudi drugim, ki jih to zanima. Imeli smo srečo tako z vremenom kot z brezhibno organizacijo in seveda z zadovoljnimi potniki. Vse navedeno pa je prineslo nasmešek na obraz ne samo nam upokojencem, temveč tudi tistim, ki so skrbeli za našo varnost in ugodje. Zabeležila Olga Gabrovšek Obisk pisateljice Nataše Konc Lorenzutti V sredo, 1. junija, nas je obiskala pisateljica Nataša Konc Lorenzutti. Otroci iz skupine Čebele in Metulji smo se skupaj zbrali pred OŠ Horjul. Na igrišču smo se posedli pod drevesa. Ustvarili smo sproščen ambient za poslušanje pravljic. Ga. Nataša nas je naučila deklamacijo o kahlici, pripovedovala zgodbo o Cufkovi pustolovščini ter zapela pesem o Čudežnem možičku. Svoje pripovedovanje je popestrila s prav posebno obliko pripovedovanja zgodb, ki se ji reče kamišibaj, kar je otroke še bolj pritegnilo k poslušanju. Ilustracije je imela vložene v lesen oder, imenovan butaj. Ob koncu srečanja smo se ji zahvalili za lepo pravljično dopoldne. P. J. CMYK 41 Konj je del zgodovine in sedanjosti človeške družbe Moja zgodba, moja prošnja Pomlad je tu, lepi in topli dnevi se vrstijo in vsi, ki ljubimo živo in neživo okoli nas, se radi podamo v naravi. Tudi sprehajalci psov in otroci, tekači in kolesarji, motoristi in traktoristi, pa tudi jahači. Slednja sem jaz. Na veličastni živali, ki žanje spoštovanje in občudovanje, nekoč nepogrešljiva desna roka človeku in bogastvo, danes pretežno naš ljubljenček in športni ‘rekvizit’. Včasih v ljudeh izzove strah in strahospoštovanje, katerega prava mera je več kot dobrodošla v današnji družbi. Veliko smo v zadnjem času storili za ozaveščanje ljudi o varnosti motorista in kolesarja, prav malo pa se oziramo na jahača, ki je večkrat viden kot tujek v prometu, manjšinski in opolnomočen (zaradi njegove velikosti in pogovorne premoči), in zato nepotreben besed. A želela bi vam povedati, da je konj vse prej kot neustrašen velikan. Pa naj ne bo ta članek namenjen graji ljudi, ki živali pač ne poznajo, naj odmeva njegovo sporočilo. Konj in jahač na terenu sta v Sloveniji dejstvo, nista v zatonu, prej obratno, in morebiti bo med njimi vaša hči ali vaš sin. Zatorej izobrazimo se in kot družba poskrbimo za njuno varnost! Jaham že trideset let in skoraj toliko časa sem terenski jahač, saj me ponovljivo in monotono jahanje v krogu ne privlači preveč. Odrasla sem kot mestni otrok z neustavljivim navdušenjem nad naravo, ki je za slehernega Slovenca velika vrednota in ponos, znamo jo ceniti in občudovati. Ko združim svojo ljubezen do živali in narave, postanemo jaz, moja kobila, blato izpod kopit in veter v laseh - eno. Edino, kar me v tej zgodbi prebudi iz mojih sanj je strah. In starejša in izkušenejša jahačica kot sem, več strahu nosim v sebi. Tega so zgradili številni pripetljaji s konji in ne morem si kaj, da jih ne bi širila na mlajše in manj uke jahače. Včasih zavidam nevednim jahačem, ki brez strahu korakajo ob prometni cesti, mimo plapolajoče cerade ali pa ob pašniku polnem krav. Dokler konj na zunanje motnje ne odreagira, problema ni. Kot veli 92. člen zakona (ZPrCP): ‘...jahač mora biti telesno sposoben za ježo in mora obvladati svojo žival...’, tako, to je rešeno, mar ne? Ko bi le bilo tako enostavno ... Zmožnosti obvladati žival v vsaki situaciji, tudi takšni, ki je niti jahač niti konj še ni doživel, pač ni mogoče predvideti. Konj brez strahu ne obstaja. Seveda lahko lastniki konj veliko prispevamo k svoji varnosti (in varnosti udeleženih) s svojo zaščitno opremo in ravnanjem, kot tudi z izbiro pravega konja. Podobno kot pri psu, le da večina lastnikov psov lahko v skrajnem primeru nevarne situacije psa fizično zadrži, saj je telesno močnejši, kar pa za večino jahačev (in jahačic) in njihovih konjev ne velja. Namreč, konj, ki se zares prestraši, bo poskusil zbezljati. Če ga že uspemo zadržati, pa težje preprečimo ostale reakcije iz strahu, kot so počep, odskok, zasuk, brco itd. In, ko se takšna situacija naposled zgodi, ali naj kar uspavam svojega konja, ker se je nečesa ustrašil? Menim, da je to skrajni ukrep le v primeru za človeka nevarnega konja, ki si ga večina lastnikov konj ne želi doživeti in izpeljati. Naj povem še malo konkretneje o nepredvidljivih situacijah, da jih boste morda naslednjič, ko se srečate s konjem in jahačem pre- poznali in primerno odreagirali zavoljo varnosti vseh mimoidočih. Načeloma velja, da glasnejši kot je ropot, bolj se ga bo konj bal. Vendar, če je ropot enakomeren in pretežno statičen, bo konj ugotovil, da zanj ni (pre)nevaren. Tukaj gre na primer za kosilnico na travniku pred hišo, skakanje otroka na trampolinu, kopanje jarka z bagrom, gnojenje njive s traktorjem in cisterno, vožnja motorja ali tovornjaka po oddaljeni cesti, prižgan mirujoč traktor v bližini, pranje avta s tlačno brizgalko, pasja veriga, ki opleta sem in tja, ko pes teče in laja na konja itd. Poleg tega lahko konja zmoti skaljena luža, ki je pred dežjem tam ni bilo, kanaleta ali litoželezni pokrov na cesti, na novo prekopana pot in cevi, ki štrlijo iz nje, varovalni trakovi, zastave ali platna položena čez drva, ki plapolajo v vetru. Če ste kolesar ali pešec, ki ravno gre mimo konja z visoko držečo glavi, našpičenimi ušesi, izbuljenimi očmi, in zastajajočim ali opotekajočim se gibanjem, potem je najbolje, da se ustavite, stopite na stran in počakate, da konj gre mimo. Če ste kolesar ali tekač in prihajate od zadaj, prehitite le, če imate možnost bočne razdaljo dolžine konja (23m), saj se konj lahko v hipu zasuče in vas zadene. Takšna razdalja velja za vsa vozila, ki konja prehitevajo. Vse prevečkrat se zgodi, da kolesar, motorist ali voznik avta pohiti, da bi čimprej oddrvel mimo, s tem pa konja še bolj prestraši. Če imaš glasno vozilo, ne prehitevaj, ampak upočasni ali počakaj, naj se konj umakne. Ne trobi! Kadar si gresta nasproti, ustavi in če vidiš, da konj noče mimo, ker se boji, ugasni vozilo, konj bo tako šel mimo hitreje in brez nevarnosti. Vsekakor pa vselej spremljaj govorico konja in poišči očesni stik z jahačem. Zgodba za sebe pa so pripetljaji, ki mi poženejo strah v kosti. Gre pretežno za primere prihajajočih motornih vozil, ki so nenavadno glasna in/ ali velika – velik kombi z ropotajočo vsebino ali vozilo s prazno prikolico, ki skače in ropota, ogromen traktor, po možnosti s prikolico ali prazno cisterno, tovornjak, športni štirikolesnik ali izredno glasen motokros motor. Za voznike večine le-teh praviloma velja, da se počutijo vsemogočne in s polno hitrostjo drvijo po vaških asfaltnih ali makadamskih poteh, brez občutka za žival in brez namena po upočasnitvi. Ker jih največkrat srečam na odprtem terenu, vem, da me vidijo, in jim z roko že na daleč nakazujem naj upočasnijo (tako kot to počne policaj na cesti), a me nikoli ne upoštevajo. Moja kobila vedno znori, poskoči bočno in nazaj in se zasuka, nemalokrat jo vozilo oplazi po zadnji plati. Voznik se takrat prestraši, včasih zavije proti jarku, a se reši, in se tako zave situacije komaj takrat, ko je vse skupaj že mimo. In ko prečkam avtocesto na Ljubljansko barje, ga ni megalomanskega traktorja, ki bi upočasnil, ne, to je njihov teritorij, teritorij kmeta, ki ne ve, kaj je žival. In v gozdu, ko pridrvi karavana mladoletnih motokrosistov in se kobila prvega prestraši in skoči na pot, ga skoraj zbije v graben, jaz kričim naj ustavijo, drug pa pritisne na plin in zdrvi skozi ožino in oplazi kobilo, da še midve skoraj zgrmiva v prepad... K sreči se je do zdaj vselej končalo brez tragičnega poka, nisva še padli v jarek, nisva še poleteli na avtocesto in tudi povozili naju še niso. Še vedno čakam trenutek. A vse bolj se sprašujem, ali sem morda sama kriva za te situacije, ali sama rinem v nesrečo in izzivam usodo? Moj namen je iskren, samo jahala bi rada, tako kot bi pohodnik rad lazil v hribe, ali kolesar kolesaril čez gorske prelaze. Želim si zavedanja in obzira. Pazim na varnost in ne ogrožam. Vsi lahko soobstojamo, samo priznati si moramo. In potrudila se bom, da odstranim iztrebke kobile, čeprav je zame nevarno razjahati ob cesti in spustiti kobilo, pravzaprav nemogoče, za to se moram vrniti z avtom, saj razumete? Lepo rastejo rožice ali paradajzi izpod konjskega bio gnoja, uporabite ga! In še nazadnje, veliko vas je tistih, ki jim s kobilo pričaram nasmeh na obraz, ko jaham čez vas (ali naše malo mesto Vrhnika). In otrok, ki naju z občudovanjem opazujejo in želijo kobilo pobožati po nosu, ali pa starejših ljudi, ki se spomnijo svojega otroštva na kmetiji, ko so jahali konja med oranjem njive. Želim si priznanja, da je konj del zgodovine in sedanjosti človeške družbe, zato le ne hitite mimo. Mojca Otoničar 41 NAS CASOPIS 505 / 27. 6. 2022 Občina Horjul CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 42 Srebrna je v Horjulu letos moderna V juniju so Horjulski inline hokejisti končali vsa državna prvenstva. Na najvišji ravni tekmovanj, torej v članskem državnem prvenstvu so odigrali tri finalne tekme, kjer so morali priznati premoč tekmecem. Borbenosti horjulskim hokejistom ni manjkalo, a so na koncu pretehtale izkušnje profesionalcev pri GTB Jesenice, ki so jim stali nasproti. Prvo tekmo so izgubili v Horjulu po podaljških s 5:6 finale, drugo tekmo so na Lukovici dobili z rezultatom 2:7 in tako je sledila tretja tekma. Igrali so ponovno na Lukovici kjer je bil rezultat izenačen na 2:2 še 5 minut pred koncem. Nakar je bila usodna napaka v obrambi, ki jo je izkoristil izkušeni Sabolič in zadel na 3:2. Dinamiti so nato stavili na vse ali nič in namesto golmana na igrišče poslali še enega igralca. Tveganje se jim ni obrestovalo in so prejeli še dva Dinamiti. V finalu so bili boljši Postojnčani kar je pomenilo, da smo Dinamiti v kategoriji do 16 let dosegli drugo mesto. Tekme v kategorijah U8, U10 in U12 so potekale v Dolenjskih Toplicah. Naši mladi hokejisti so pokazali neizmerno željo in borbenost, tako smo v kategoriji U8 postali državni prvaki, v kategorijah U10 in U12 pa smo osvojili odlično drugo mesto. Z mladimi ekipami sem zelo zadovoljen. V U16 nam je za las ušel naslov prvaka, kar se pa tiče ostalih kategorij pa morem povedati, da so rezultati več kot odlični. Še posebej v kategoriji U8 in U10 kjer imamo veliko članov, ki so hokej začeli ne dolgo nazaj in že nizajo lepe rezultate’ še dodaja Tim Fink. no. Ob tem velja še vabilo vsem, bo tradicionalno potekal vpis Peter Kavčič S tem so hokejisti tudi za- ki jih zanima ta adrenalinski in v hokejsko šolo in mlajše kateFoto: HK Dinamiti, Peter ključili tekmovalno sezono atraktivni šport. V septembru gorije. Kavčič 2021/2022. V klubu sedaj že potekajo manjše priprave za naslednje leto in krajši počitek, nato pa bodo Dinamiti v avgustu s Bil je sončen pomladni kirjev ter nesebično učil in polno paro krenili v novo sezoV spomin na dan,16. marec 2022. Kot z uvajal nove lovce. Malokanožem v srce nas je zadetera delovna akcija je minila la vest, da nas je za vedno brez Tinetove udeležbe. Pri zapustil naš dobri prijatelj, postavitvi lovskih prež pa je solovec Martin Mole, po imel vedno pomembno vlogo, domače Češirkov Tine, član da ne rečem glavne, saj je s lovske družine Horjul. Tine svojim znanjem, umirjenose je rodil 2. oktobra 1960 v stjo in zanesljivostjo nalogo Žažarju, prelepi vasici blizu vedno opravil brezhibno. Horjula, kot tretji otrok v Neštetokrat je daroval les in kmečki družini, ki je s tem ostali material, ki je potreben dobila naslednika za pošten za delovne akcije. Veliko je in dela vajen grunt. Rastel postoril pri vzdrževanju in in odraščal je v skromnem, obnovi lovske koče. V veliko a poštenem vaškem okolju. zadovoljstvo pa so mu je bile Prva štiri leta je obiskoval tudi udeležbe na lovskih tekosnovno šolo v Žažarju, zadnja pa v Horju- mah v streljanju na glinaste golobe in malokalilu. Kot 10-letni fantič se je leta 1970 pridružil brsko puško, kjer je dosegel zavidljive rezultate. Gasilskemu društvu Žažar, tako kot vsak pravi V prostem času je bil strasten gobar in eden Žažarčan. Vseskozi je pomagal doma na kme- glavnih organizatorjev polharije v Žažarju. tiji, našel pa je tudi čas za igro in druženje s Leta 2015 je sebi za »gušt« zgradil svoj RANČ, prijatelji. Pot pa ga je vedno vodila v naravo, leseno brunarico, kjer je z družino in prijatelji v gozd. Po končani osnovni šoli se je izučil za preživljal prijetne urice ob roštiljadah in prastrojnega ključavničarja in vrhunskega varilca znovanjih. Bil je velemojster v peki odojkov in ter se leta 1980 zaposlil v Tovarni Iskra Horjul. mesnine. Vedno pa je najbolj užival ob slovenKmalu po vrnitvi iz služenja vojaškega roka ski narodnozabavni glasbi. Ob vstopu v penzijo je izgubil mamo, nekaj let kasneje pa še očeta. mu je ostalo malo več prostega časa, ki ga je Trda izguba ga je prisilila v to, da je čez noč najraje preživel z vnučki, ki so ga navdajali z odrasel v dobrega in preudarnega gospodarja veseljem in mladostjo. kmetije pr Češirk. Sredi avgusta 2021 pa je kot strela z jasneOb rojstvu je bil obdarjen s številnimi talenti, ga udarila novica, ki je vse navdajala z grozo ki jih je koristno in preudarno uporabljal. Tako in strašno slutnjo. Vendar pa ga bolezen ni na delovnem mestu kot tudi v vaški skupno- spravila na kolena. Kot pravi lovec, borec se je sti in nenazadnje tudi doma. Svoje tehnično zoperstavil in se boril, dokler je šlo, dokler ni znalstvo je dopolnjeval z velikim smislom za bolezen postala premočna. Do konca je upal in lepoto, estetiko. Iz lesa in kovine je izdeloval molil za rešitev, ki pa žal ni prišla. stvari, ki so bile izdelane s čutom za lepoto in Na pragu pomladi, ko se je začela narava funkcionalnost. Kar je Tine izdelal, je delovalo po dolgem zimskem spanju prebujati, je Tine da od tam izhaja najbogatejša aleksandrinka na in bilo očem prijazno. V dolgih zimskih dneh tiho zaspal in odšel od nas. Večna lovišča so svetu, ki je s svojim premoženjem bogato pripa je bil iskan strokovnjak za koline. ga vabila v svoj objem, kjer ni ne bolečine, ne spevala k razvoju kraja. Leta 1987 se je poročil s svojo Andrejo. V žalosti. Tja ga je pospremil glas lovskega roga Kot vrhunec naše ekskurzije pa je bil obisk zakonu so se jima rodile tri hčerke. Nataša, in streli iz lovskih pušk. DRAGI TINE! Bil si muzeja v Prvačni, ki hrani bogato zbirko fotoMartina in Valerija. Tinetu je bila družina na ponosen na svojo lovsko družino in tudi mi grafij in zgodb o domačinkah, ki so v iskanju prvem mestu in mu je pomenila največ. Ker smo ponosni, da si bil z nami. Štejemo si v čast, dela odšle v Egipt. Na vhodu v muzej nas je pa je bila domačija že dotrajana, sta se z ženo da smo del življenske poti prehodili skupaj. Bil pričakala domačinka v avtentičnih oblačilih in odločila, da zgradita nov hlev, kasneje pa še si Lovec in Človek, oboje z veliko začetnico. nam pripravila nastop v katerem je v besedah hišo. Sam je postavil žago za razrez les in na Hvaležni smo za ta privilegij, da smo lahko predstavila ohranjene spomine svojih prednic, njej žagal kar 20 let. Leta 2003 je zamenjal bili tvoji lovski tovariši, hvaležni za tvoje priki so zapustile dom, žrtvovale osebno udobje in delovno okolje in se zaposlil pri podjetju Sušnik jateljstvo. Z velikimi črkami boš ostal zapisan srečo, da bi svojim družinam zagotovile boljše – SEC, kjer je delal do leta 2009. Zadnja leta v zgodovini naše lovske družine, predvsem pa življenje. do zaslužene upokojitve pa je delal pri obrtniku boš ostal zapisan v naših srcih. Na poti proti domu smo se ustavili še v Vipavi, iz Ligojne. Pot pa ga je vedno vodila v naravo, Tvojim bližnjim, ki pa te bodo pogrešala najkjer se nahajata dva staroegipčanska sarkofaga v gozd. bolj, v imenu lovske družine Horjul, izrekam stara 4500 let, kakršnih je na svetu vsega skupaj Lovski družini Horjul se je pridružil leta iskreno sožalje. Počivaj v miru, v rodni slovenle šest. 1986 in ji bil zvest do konca, celih 36 let. Kar ski grudi, na domačem žažarskem pokopališču, Polni vtisov in zgodb smo dan zaključili v ve23 let je lovski družini služil kot član upravnega v lovišču, ki si ga imel tako rad. Lovskemu toodbora in referent za kinologijo. Kot pravi lovec varišu lovski pozdrav. černih urah, v spominih pa bomo našo ekskurLD Horjul - R. G. je imel ves čas lovstva lovske pse in sicer tri. Na zijo še nekaj časa premlevali – vsaj do jeseni, ko skupnih lovih je bil skoraj vedno vodja brase spet kam odpravimo. DU VRZDENEC, Jana Jereb zadetka in tekmo izgubili 5:2 ter v prvenstvu dosegli končno drugo mesto. Tim Fink, ki poleg trenerskih zadolžitev pri mlajših selekcijah v članski ekipi nastopa v vloga branilca je takole opisal finale: ‘S sezono smo lahko zadovoljni. Kljub temu je kar nekaj grenkega priokusa, ker nam ni uspelo narediti še tiste pike na i. Celotna serija finala (3 tekme) nam je pokazala da smo lahko enakovredni z najboljšimi hokejisti v Sloveniji kot so Sabolič, Jeglič in ostala druščina pri GTB Jesenicah. Take tekme kot so bile te, so vedno dobrodošle in si želimo, da tudi čez celotno sezono imeli več takšnih tesnih obračunov.’ Uspešni pa niso bili le člani ampak tudi mlajše selekcije: ‘Končali smo tudi državna prvenstva v mlajših kategorijah. Zadnji tekmovalni dan v kategoriji U16 je potekal v Horjulu, kjer smo spremljali pravi finale med IHK Piščanci in našimi HK Društvo upokojencev Vrzdenec »po sledeh aleksandrink« Društvo upokojencev Vrzdenec se je v soboto, 28. 5. 2022 odpravilo na ekskurzijo »Po sledeh aleksandrink«. Aleksandrinke so bile slovenske žene in dekleta iz Goriške in okolice, ki so se v letih od 1870 do 1950 zaposlovale v Egiptu pri bogatih evropskih družinah kot varuške, sobarice, kuharice, guvernante in dojilje. Naše spoznavanje zgodbe o aleksandrinkah se je začela v Trstu. Za začetek smo se sprehodili po mestu, in se v spremstvu vodiča seznanili o bogati in raznoliki tržaški zgodovini. Kljub temu, da smo bili prepihani od močne burje, smo si privoščili še pravo italijansko kavo nato pa nadaljevali srečanje s potomcem aleksandrinke, ki nam je pripovedoval o spominih na svojo mamo. Pot smo nadaljevali do vasi Križ pri Trstu, ki je znana po slovenskih ribičih. Ogledali smo si to starodavno vas, posebna znamenitost pa je, Tineta 42 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Dobrova-Polhov Gradec CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 43 Obvestilo o spremembi lokacije avtobusnih postajališč v središču Polhovega Gradca v času trajanja gradbišča Županov koledar Delo župana je razgibano in zanimivo, predvsem pa zahteva popolno predanost kraju, občanom in njihovim potrebam. Občanom zato želim ponuditi vpogled v moje delo župana občine Dobrova - Polhov Gradec, ki ga letos z veseljem opravljam že 12. leto. Vsak mesec si lahko ogledate izsek iz mojega rokovnika, ki ga redno polnijo sestanki, srečanja z občani in druge obveznosti. Franc Setnikar, župan 5. 5. 2022: Udeležil sem se seje skupščine družbe JAVNI HOLDING Ljubljana, d.o.o., na kateri smo med drugim obravnavali letna poročila za leto 2021 javnih podjetij VOKA SNAGA, Energetika Ljubljana in LPP. 6. 5. 2022: Obiskal sem vsakoletni piknik gasilskih veteranov, ki je letos potekal v Šentjoštu. 7. 5. 2022: Ob 10. obletnici delovanja sem Glasbeni šoli Emil Adamič predal jubilejno priznanje na koncertu, s katerim so obeležili prvo desetletje svojega glasbenega izobraževanja. 9. 5. 2022: Na Direkciji RS za infrastrukturo, Sektor za investicije v ceste, smo se sestali s Tomažem Willenpartom v zvezi z uskladitvijo nadaljnjih korakov za prostorsko umestitev obvozne ceste na Dobrovi. 9. 5. 2022: Sestali smo se s predstavniki Službe vlade za digitalno preobrazbo v zvezi z zagotavljanjem internetnega omrežja na območju t.i. belih lis. 11. 5. 2022: Sestal sem se s predstavniki Območne zveze društva upokojencev Ljubljana Vič – Rudnik in DU Dobrova v zvezi z izvedbo medobčinskega srečanja društev upokojencev, ki bo jeseni potekalo v naši občini. 14. 5. 2022: Udeležil sem se velikega koncerta KUD Dobrova, ki so ga člani pripravili ob 70-letnici društva, in društvu predal jubilejno občinsko priznanje. 18. 5. 2022: Na sestanku smo z lastniki zemljišč, ki jih obravnava projekt za ureditev Ulice Vladimirja Dolničarja, in lastniki bližnjih zemljišč podrobno pregledali projekt in odgovorili na morebitna vprašanja. Projekt se bo pričel izvajati letos. 18. 5. 2022: Udeležil sem se 8. redne seja sveta KS Šentjošt. 20. 5. 2022: Udeležil sem se slavnostne seje PGD Zalog, na kateri smo ob 70-letnici gasilskega društva med drugim pregledali kroniko društva, PGD Zalog pa je svojim članom in drugim zaslužnim posameznikom in organizacijam podelilo tudi priznanja za zavzeto delo oz. zahvale za podporo in dobro sodelovanje. Priznanje je prejela tudi Občina Dobrova - Polhov Gradec. 22. 5. 2022: PGD Zalog je ob svoji 70-letnici organiziralo gasilsko parado in slavnostno prireditev, na kateri je bil osrednji dogodek blagoslov in prevzem novega gasilskega vozila GVGP-1. Na prireditvi sem gasilskemu društvu predal tudi jubilejno priznanje. 24. 5. 2022: Občina Dobrova - Polhov Gradec je prejela naziv Prostovoljstvu prijazna občina. Priznanje sem prevzel na prireditvi v sklopu 23. nacionalnega tedna prostovoljstva. 24. 5. 2022: ŠD Grmada je v letu 2021 praznovalo svojo 20-letnico. Ob njihovem jubileju sem društvu predal občinsko priznanje kot spodbudo za nadaljnjo športno udejstvovanje. 25. 5. 2022: Udeležil sem se 10. redne seje Sveta zavoda OŠ Dobrova. Že od leta 2010 ima župan Franc Setnikar v želji po aktivnem in ažurnem reševanju težav in izzivov vsako sredo, med 14. in 17. uro, vrata svoje pisarne odprta. Tako vsako leto sprejme okrog sto občank in občanov, s katerim poskušajo poiskati rešitev za nastalo težavo. Zaradi lažje organizacije se je za termin sestanka potrebno predhodno naročiti na telefonski številki 01/3601-803. Pričenja se izvajanje protipoplavnih ureditev v Polhovem Gradcu Vse občane obveščamo, da se pričenja protipoplavtev porečja Gradaščice je projekt Direkcije RS za vode, ki v no urejanje porečij Božne Etapi 1B v naši občini ureja po- in Male vode v Polhovem rečje Gradaščice v Dolenji vasi, Gradcu.Izvajalec bo med porečje Gradaščice na Šujici in drugim poskrbel za poglobitev porečji Božne ter Male vode strug, nov oz. povišan protiv Polhovem Gradcu, z vsemi poplavni nasip, povišan protipoplavni zid ob stanovanjskih spremljajočimi ureditvami. V letu 2021 so bile ureditve objektih in druga ureditvena zaključene v Dolenji vasi in na dela. Občina Dobrova - Polhov Šujici, gradbeni stroji pa se sedaj Gradec selijo v Polhov Gradec. Projekt Protipoplavna uredi- Krajevni urad Dobrova bo v času poletnih počitnic zaprt Upravna enota Ljubljana obvešča, da bodo krajevni uradi Ig, Notranje Gorice, Velike Lašče, Dol pri Ljubljani, Škofljica in Dobrova zaprti v času poletnih počitnic, in sicer od 4. 7. 2022 do 3. 10. 2022. Stranke bodo vse zadeve lahko uredile na Upravni enoti Ljubljana (Tobačna ulica 5), Krajevnem uradu Medvode ali Upravni enoti Ljubljana (Linhartova 13 - zgolj storitve: osebna izkaznica, potni list, zamenjava vozniškega dovoljenja). Stranke se za obisk lahko naročijo na tel. št. 01/828-16-90 ali e-mail narocanje.uelj@gov.si Lokaciji začasnih postajališč Postajališče v smeri proti Polhovem Gradcu Spoštovani občani in uporabniki avtobusnih prevozov, zaradi izvajanja del na regionalni cesti in avtobusnem postajališču v Polhovem Gradcu, za izgradnjo nove avtobusne postaje in ureditev prometnega vozlišča v središču naselja, bo potrebno v času izvajanja del prestaviti avtobusno postajališče. To pomeni, da avtobusnega postajališča pri sedanjem objektu avtobusne postaje v Polhovem Gradcu do nadaljnjega ne bo. Začasne lokacije avtobusnih postaj bodo: - v smeri proti Ljubljani: nasproti gostil- ne Pratkar; - v smeri proti Polhovem Gradcu: pri zobni ambulanti Hiša lepega nasmeha Polhov Gradec, Podreber 14 d. Lokaciji novih avtobusnih postajališč bosta označeni in ustrezno opremljeni s cestno signalizacijo. Sprememba se bo izvedla s ponedeljkom 6. 6. 2022. Krajanom in potnikom se zahvaljujemo za strpnost. Občina Dobrova - Polhov Gradec Prenovi cest Žerovnik–Osredek in Brezje–Podolnica se zaključujeta Konec avgusta 2021 se je pričela prenova skoraj kilometer dolgega cestnega odseka Žerovnik– Osredek, ki poteka od table za konec naselja Gabrje proti naselju Osredek. razveselilo prebivalce Osredka in druge uporabnike ceste. Na cesti trenutno potekajo še manjša gradbena dela, zato izvajalec še vedno poziva k previdnosti pri uporabi ceste. V prihodnjih dneh bo izvedeno še nasutje bankin, montiranje odbojne ograje in namestitev prometne signalizacije. Če ne bo prišlo do težav pri dobavi, bo delo predvidoma končano Te dni se projekt zaključuje. do konca junija 2022. Asfaltiranje cestnega odseka Od konca lanskega poletja je potekalo v začetku letošnje- pa prav tako poteka tudi prega junija, sledila pa je odprava nova ceste Brezje–Podolnica, popolne zapore ceste, kar je ki se izvaja v sodelovanju med občino Dobrova - Polhov Gradec in občino Horjul. Prenova cestnega odseka se bliža koncu. V maju je potekalo asfaltiranje, v začetku junija namestitev odbojne ograje, do zaključka projekta pa je potrebno izvesti še manjša zaključna dela (namestitev prometnih znakov). Na cestnem odseku delna zapora ceste ni več vzpostavljena, zato je cesta normalno prevozna. Več o projektih pa sledi po samem zaključku del. l.o. 43 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Dobrova-Polhov Gradec Aktualne in prihajajoče zapore cest v občini Dobrova - Polhov Gradec Podatki so bili aktualni ob zaključku redakcije, na dan 13. 6. 2022. 1. POLOVIČNA ZAPORA REGIONALNE CESTE LJUBLJANICA–LJUBLJANA PRI GOSTIŠČU KRAMAR Obveščamo vas, da bo predvidoma v juniju in juliju 2022 na regionalni cesti Ljubljanica–Ljubljana (od km 16,700 do km 16,850), na ovinku pri gostišču Kramar potekala odstranitev objekta, ki ovira preglednost. Po potrebi bo na odseku vzpostavljena polovična zapora ceste. 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 44 vljena zaradi del za prenovo območja avtobusne postaje. 3. POPOLNA ZAPORA CESTE ŠUJICA–STRANSKA VAS, ODSEK OD ŠUJICE DO KRIŽIŠČA ZA GABRJE Obveščamo vas, da je na cesti Šujica–Stranska vas, na odseku od regionalne ceste do križišča za Gabrje, vzpostavljena popolna zapora ceste zaradi rekonstrukcije ceste. Vabljeni k spremljanju občinske spletne strani www.dobrova-polhovgradec.si za najaktualnejše informacije. 4. POLOVIČNA ZAPORA REGIONALNE CESTE LJUBLJANICA–LJUBLJANA, ODSEK DVOR– BELICA Obveščamo vas, da je na regionalni cesti Ljubljanica–Ljubljana, na odseku od Dvora do Belice, do 15. novembra 2022 vzpostavljena polovična zapora ceste. 5. POLOVIČNA ZAPORA REGIONALNE CESTE LJUBLJANICA–LJUBLJANA, ODSEK HRASTENICE– ŽIROVNIK Obveščamo vas, da je na regionalni cesti Ljubljanica–Ljubljana, na odseku od Hrastenic do Žirovnika, do 30. decembra 2022 vzpostavljena polovična zapora ceste. 2. POLOVIČNA ZAPORA KRIŽIŠČA REGIONALNE PRIHAJAJOČE ZAPORE CEST V OBČINI DOBROVA CESTE LJUBLJANICA–LJUBLJANA IN LOKALNE POLHOV GRADEC CESTE POLHOV GRADEC–KOSMAČAR V OBMOČJU POPOLNA IN POLOVIČNA ZAPORA CESTE V AVTOBUSNE POSTAJE POLHOV GRADEC SREDNJI VASI Obveščamo vas, da je od maja do predvidoma 31. avgusta 2022 na območju križišča regionalne ceste Ljubljanica–Ljubljana (od km 8,870 do km 9,020) in lokalne ceste LC067091 Polhov Gradec–Kosmačar vzpostavljena polovična zapora ceste. Polovična zapora ceste je vzposta- CMYK Obveščamo vas, da bo predvidoma konec junija 2022 na cesti JP567491 Bajer–Hoja vzpostavljena popolna zapora ceste na priključku na regionalno cesto (zaprta bo cesta proti Podrebru). Obvoz bo urejen. Hkrati bo na regionalni cesti Ljubljanica–Ljubljana v Srednji vasi vzpostavlje- Obvoz Srednja vas na polovična zapora ceste. Zapore bodo v veljavi zaradi del za rekonstrukcijo cestnega odseka. vključevala tudi ureditev pločnikov, regionalne ceste in prehodov za pešce in kolesarje, umestitev avtobusnih postajališč in druge pripadajoče ureditve. V času gradnje bo zato na posameznih ZAPORA CESTE ZARADI PRIČETKA GRADNJE odsekih vzpostavljena polovična zapora ceste. BARJANSKE KOLESARSKE POVEZAVE Letos poleti se bo predvidoma pričela gradnja Več bo znanega pred pričetkom del, zato spre1. in 2. etape Barjanske kolesarske povezave, od mljajte spletno stran www.dobrova-polhovgranaselja Razori do gostišča Kramar v Gabrju. dec.si za najaktualnejše informacije. Dela bodo poleg gradnje kolesarske povezave Občina Dobrova - Polhov Gradec Znani letošnji prejemniki občinskih priznanj Dokumenti, ki so bili sprejeti na 19. redni seji občinskega sveta Na 19. redni seji občinskega sveta, ki je potekala v sredo, 1. junija 2022, je bilo obravnavanih sedem točk dnevnega reda. Potrditvi zapisnikov 18. redne, 8. dopisne in 9. dopisne seje občinskega sveta so se člani sveta seznanili z letnim poročilom SU Mired za leto 2021, obravnavali mnenje k imenovanju direktorja Mestne knjižnice Ljubljana, se seznanili s končnimi poročili Nadzornega odbora Občine Dobrova - Polhov Gradec, potrdili letošnje prejemnike občinskih priznanj in se seznanili s poročilom župana o delu in izvrševanju sklepov občinskega sveta. Glavni poudarki seje Med naloge SU Mired spada inšpekcijski nadzor, občinsko redarstvo, vodenje in odločanje v prekrškovnih postopkih in naloge pravne službe. Iz letnega poročila SU Mired za leto 2021 je razvidno, da je inšpekcijska služba lani prejela 35 prijav z območja Občine Dobrova - Polhov Gradec; od tega jih je bilo 9 odstopljenih državnim institucijam. 1 prijava se je nanašala na nepravilno parkiranje in je bila posredovana redarski službi. Uvedenih je bilo 17 inšpekcijskih postopkov. Kršitve so se v glavnem nanašale na nedovoljeno poseganje v varovalni pas ceste, nepravilno odlaganje odpadkov, iztekanje fekalij, kurjenje in oviranje preglednosti cestišča. Občinski inšpektorji so na podlagi določb, ki urejajo ceste, redno izvajali nadzor nad prevoznostjo in vzdrževanjem občinskih cest in o morebitnih nepravilnostih obveščali upravljalca. Inšpekcijska služba je obravnavala tudi 6 prekrškovnih postopkov. Koliko dela pa so v lanskem letu imeli redarji? Izvedli so 454 ukrepov: izrekli so 3 opozorila, izdali 53 plačilnih nalogov zoper nepravilno parkirana vozila in 398 zaradi prekoračitve hitrosti. Občinski svet je v nadaljevanju podal pozitivno mnenje k imenovanju Teje Zorko za direktorico javnega zavoda Mestna knjižnica Ljubljana, ki v naši občini opravlja knjižnico dejavnost, tudi v prihodnjem petletnem mandatu. Biserka Pogačar, predsednica Nadzornega odbora, je nato predstavila poročilo o opravljenem nadzoru nad dodeljevanjem socialnih pomoči v obdobju 2019–2021, v katerem so ugotovili, da poslovanje Občine poteka skladno s predpisi, podali pa so nekatera sistemska priporočila. Pred seznanitvijo s potekom projektov v občini, so člani sveta potrdili tudi letošnje prejemnike občinskih priznanj: - ekipa pionirjev PGD Dvor v sestavi Jakob Oven, Oskar Oven, Jerneja Sečnik, Nejc Sečnik, Jaka Brumen, Eva Osredkar, Ivo Oblak, David Armič in Tina Kunčič prejme občinsko priznanje za izkazano prizadevnost na področju gasilstva; - Rajko Komat prejme občinsko priznanje za izkazano prizadevnost na področju društvenega življenja; - Franci Raztresen prejme občinsko priznanje za izkazano prizadevnost pri spodbujanju in ohranjanju kulturne dediščine v občini; - Viljem Kovačič prejme srebrni grb občine za pomembne dosežke, delo in dosežene rezultate ter prispevek k uveljavljanju in ugledu občine v daljšem obdobju; - Janez Birtič prejme srebrni grb občine za pomembne dosežke in delo na območju KS Dobrova v daljšem obdobju; - Urša Bogataj prejme naziv častna občanka za izjemne dosežke na športnem področju in za izjemen prispevek k ugledu občine v Sloveniji in v mednarodnem prostoru. Svetniška vprašanja in pobude Župan je na vprašanja o popolni zapori ceste Šujica–Stranska vas, na odseku od regionalne ceste do križišča za Gabrje, odgovoril, da bo zapora vzpostavljena do dokončanja del, trenutno pa poteka postopek razlastitve zemljišča, ki ga Občina potrebuje za izvedbo pro- Polovična zapora ceste v Hrastnici Občina Škofja Loka obvešča, da bo med 20. 6. 2022 in 31. 10. 2022 v Hrastnici, na lokalni cesti LC401091 Škofja Loka–Petačev graben, vzpostavljena polovična zapora ceste zaradi del za rekonstrukcijo ceste z izgradnjo vodovoda in fekalne kanalizacije. Promet bo urejen s semaforjem in bo potekal izmenično enosmerno. Vse uporabnike ceste naprošajo, da upoštevajo začasno prometno signalizacijo in se zahvaljujejo za razumevanje. jekta. Člani sveta so nato med drugim opozorili na pomanjkljivosti pri izvedbi projekta za rekonstrukcijo ceste v Mali vodi, povprašali o napredovanju projekta za ureditev parkirišča pri krožišču, kdaj bo potekalo asfaltiranje ceste pri bencinskem servisu, na kar je župan odgovoril, da bo v kratkem izvedeno le grobo asfaltiranje, saj se bodo kmalu pričela dela za gradnjo Barjanske kolesarske povezave, in pozvali k odstranitvi kabla na brežini v Dolenji vasi, kjer so potekale protipoplavne ureditve. Člani sveta so podali predlog, da bi se dovoljenje za uporabo prireditvenega prostora pri Pograjskem domu sklicevalo tudi na Odlok o zbiranju komunalnih odpadkov, ki ga je Občina sprejela v letu 2020 in organizatorje javnih dogodkov obvezuje k sklenitvi pogodbe z izvajalcem javne službe, v kateri določita ravnanje z odpadki in njihov odvoz po prireditvi. Zapisniki in gradivo sej občinskega sveta so dostopni na spletni strani www.dobrova-polhovgradec.si. l.o. 44 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Dobrova-Polhov Gradec CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 45 Naša občina je prostovoljstvu prijazna občina Prostovoljci so močno vezivo lokalnih skupnosti, kar drži tudi za našo občino, v kateri se nahajajo številne prostovoljske organizacije. Pomembno vlogo pri spodbujanju prostovoljstva na državnem nivoju igra Slovenska filantropija, ki se že 30 let aktivno odziva na družbene probleme, spodbuja in razvija prostovoljstvo ter medgeneracijsko sodelovanje, deluje na področju migracij, pomaga ogroženim in je glasna zagovornica človekovih pravic. Pod okriljem Slovenske filantropije vsako leto poteka tudi Nacionalni teden prostovoljstva, v sklopu katerega strokovna komisija presodi, kdo je za prostovoljstvo naredil največ. Strokovna komisija je letos odločila, da si Občina Dobrova - Polhov Gradec zasluži naziv prostovoljstvu prijazna občina. Podelitev nazivov je potekala na prireditvi ob Slovesnem dnevu prostovoljstva, ki je v okviru že 23. Nacionalnega tedna prostovoljstva potekala v Kamniku v torek, 24. maja 2022. Na dogodku so bili podeljeni nazivi najboljšim mentorjem prostovoljcev, šolam in dijaškim domovom, ki spodbujajo prostovoljstvo učencev in dija- kov, zaposlenim v javni upravi, posameznikom in občinam. Nekatere občine so v letu 2022 svoj naziv prostovoljstvu prijazna občina le potrdile, nekatere pa so ga letos pridobile prvič, zato so se ga še bolj razveselile. Za aktivno spodbujanje prostovoljstva občanov in podporo delovanju prostovoljcev in prostovoljskih organizacij je naziv prvič pridobilo 7 občin; med njimi tudi Občina Dobrova - Polhov Gradec, ki je naziv prejela za ustvarjanje dobrih in spodbudnih pogojev za delo prostovoljskih organizacij, za prepoznavanje pomena prostovoljskega dela občanov za večanje kakovosti življenja v skupnosti, za vrednotenje prostovoljskega dela in z njim povezanih stroškov na javnih razpisih občine ter za namenjanje dela občinskih sredstev za razvoj prostovoljstva. »Vsem 41 občinam, prejemnicam naziva, iskreno čestitamo! Želimo si, da dobre prakse spodbujanja prostovoljstva ohranijo in nadgrajujejo ter jih ponesejo tudi med druge slovenske občine,« so še povedali pri Slovenski filantropiji. Kar 19 % prebivalcev občine Dobrova - Polhov Gradec je prostovoljcev, nekateri pa so aktivni celo v več organizacijah. Kako pa Občina Dobrova - Polhov Gradec podpira njihovo delovanje? V preteklem letu je v okviru petih javnih razpisov finančno podprla delovanje kar 38 domačih prostovoljskih organizacij, kamor se uvrščajo športna, kulturna, gasilska in druga društva, župnijska karitas in druge organizacije. Zgovoren je tudi podatek, da je bilo v letu 2021 kar 64,5 % vseh razpisanih sredstev javnih razpisov namenjenih prostovoljskim organizacijam. Občina prostovoljskim organizacijam omogoča tudi brezplačno ali subvencionirano uporabo prostorov za delovanje, zagotavlja infrastrukturne pogoje za izvajanje aktivnosti, pomaga pri organizaciji večjih dogodkov in promociji prostovoljskih organizacij ter jim omogoča objavljanje na občinski spletni strani. Prostovoljske organizacije prav tako spodbuja k sodelovanju v večjih projektih občine, sprejema njihove pobude in predloge ter prevzema aktivno vlogo pri njihovem povezovanju. Župan in pristojne občinske službe pa se vsaj enkrat letno sestanejo z organizacijami, ki lahko tako predstavijo potrebe, ki jih zaznavajo v svojih lokalnih skupnostih, kar pripomore k oblikovanju učinkovitih ukre- pov. Občina prepoznava pomen prostovoljnega dela občanov za višanje kakovosti življenja v skupnosti in ceni njihovo delo. Zaveda se, da je je prostovoljstvo neprecenljivo, zato ga bo spodbujala tudi v prihodnje. Skupnost namreč raste na dobrih dejanjih posameznikov, ki najpogosteje izhajajo prav iz tovrstnih organizacij. Nedavni prejem naziva pa je dobra spodbuda za tudi nadaljnjo podporo prostovoljcem s strani Občine. l. o. Nov občinski Lokalni energetski koncept Občina Dobrova Polhov Gradec je na 18. redni seji občinskega sveta, ki je potekala konec letošnjega marca, sprejela nov Lokalni energetski koncept (LEK). Kaj je LEK? Priprava LEK-a je ena izmed zakonskih obvez občin, ki izhaja iz določil 29. člena Energetskega zakona, dokument pa skladno z nacionalnim energetskim programom predstavlja smernice za dolgoročno načrtovanje razvoja občine na energetskem in z njim povezanim okoljskim področjem, vključuje pa tudi posebne cilje in ukrepe za prihranek energije ter povečanje energetske učinkovitosti stavb. Sledenje LEK-u prispeva k večji energetski in ekonomski učinkovitosti, zmanjšanju stroškov oskrbe z energijo, uvajanju novih energetskih rešitev na področju učinkovite rabe energije (URE) in obnovljivih virov energije (OVE), ter tudi k večji osveščenosti ter informiranosti porabnikov energije v občini. LEK pa na praktičnem nivoju pogosto predstavlja tudi pod- lago za pridobitev sredstev za nju energetske revščine namreč financiranje različnih projek- Eko sklad nudi številne pomoči. tov. LEK za prejšnje obdobje je v Občini Dobrova - Polhov Gra- Ugotovitve in ukrepi za prihodec veljal med leti 2012 in 2021, dnost za prihodnjih deset let pa je bil Analiza rabe energije in enersprejet nov strateški dokument. gentov je med drugim pokazala, da v gospodinjstvih za ogrevaLEK zagotavlja smernice na nje in segrevanje sanitarne vode različnih področjih energetike prevladuje raba lesne biomase Gre za obsežen dokument, ki in lahkega kurilnega olja, v obšteje preko 200 strani, sestavlja- činskih stavbah pa kot energenjo pa ga poglavja, kot so pregled ta prevladujeta zemeljski plin in ključnih dejavnikov naše obči- ekstra lahko kurilno olje, manjne z vidika energetike (število ša pa je uporaba lesne biomase. prebivalcev, značilnosti stanoKar pa se tiče potencialov obvanjskih zgradb, načini ogre- novljivih virov energije v občini vanja in promet, ipd.), analiza Dobrova - Polhov Gradec, LEK obstoječega stanja na področju visoko uvršča lesno biomaso, energetske rabe in oskrbe z občina pa ima tudi potencial za energijo, analiza emisij v okolje, pridobivanje bioplina iz kmetijtrenutne šibke točke oskrbe in stva, izrabo sončne energije in rabe energije, pregled potenci- izrabo plitve geotermalne eneralnih obnovljivih virov energije gije, nekaj manj pa za izkoriščav občini in možnosti njihovega nje vetrne in vodne energije. izkoriščanja, napotki in pripoLEK vsebuje tudi akcijski ročila za prihodnjo oskrbo z načrt za prihodnjih deset let, v energijo ter akcijski načrt. Del katerem so predstavljeni konLEK-a pa je posvečen tudi pre- kretni ukrepi za občinske stavprečevanju energetske revščine, be, področje javne razsvetljave, ki nastopi, ko si gospodinjstvo stanovanjski sektor, promet, ne more primerno ogrevati ali izboljšanje kakovosti zraka in hladiti stanovanja in ne more drugi. Med predlaganimi ukrepokriti drugih energetskih po- pi tako najdemo izdelavo raztreb, kot so topla voda, razsve- širjenih energetskih pregledov tljava in podobno. Pri odpravlja- stavb, posodobitev energetskih izkaznic za javne objekte, pregled ogrevalnih sistemov, izobraževanje občanov, obveščanje javnosti o možnostih razpisov za pridobivanje sredstev, energetska sanacija javnih objektov, izvajanje javne razsvetljave z inovativnimi pristopi, načine odpravljanja energetske revščine, spodbujanje trajnostne mo- energetike lahko pričakujemo? Kako si lahko zagotovimo sofinanciranje ukrepov za energetsko prenovo našega doma in kateri so ti ukrepi? Celoten Vas zanima več o občinskem dokument je na voljo na občinski spletni strani, pod zavihkom LEKU-u? Uradne objave – Strateški doKaj natančneje je pokazala analiza trenutnih ukrepov? Ka- kumenti. tere spremembe na področju l. o. bilnosti, ogrevanje s sončnimi kolektorji, spodbujanje občanov za prehod na druge vire energije … 45 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Dobrova-Polhov Gradec CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 46 Dan odprtih vrat na Pasji ravni in 20. rojstni dan TD Črni Vrh Po dveletnem premoru je bil letos na Pasji ravni ponovno organiziran dan odprtih vrat. Tudi letos je dogodek na 1020 metrov visok hrib v soboto, 4. junija 2022, privabil številne obiskovalce – pohodnike, domačine in vse, ki so se želeli povzpeti na 20 metrov visok razgledni stolp, ki ob lepem vremenu ponuja razgled vse od Triglava do Snežnika, od Kamniško-Savinjskih Alp do italijanskih Dolomitov. Obiskovalci pa so se lahko udeležiti tudi vodenega ogleda vremenskega radarja in si ogledali notranjost kupole, ki v premeru meri kar 4,5 metra. Strokovnjaki Agencije Republike Slovenije za okolje so ob dnevu odprtih vrat obiskovalcem predstavili tudi delovanje naprav. Vremenski radar se na Pasji ravni nahaja že od leta 2013. Meri lego, zgradbo in gibanje padavin v atmosferi, ti podatki pa pomagajo pri spremljanju in napovedovanju vremena. Ob dnevu odprtih vrat je bilo poskrbljeno za vse obiskovalce, ki so na dogodku lahko izbirali tudi med številnimi domačimi izdelki lokalnih ponudnikov in tako spoznali okolico Pasje ravni še skozi druge oči; predstavili so se Sirarstvo Sečnik, Logarjeve dobrote, Kmetija Pr’ Popr, Barbara Alič in turistična kmetije Jamnk iz škofjeloške občine. Dogodek je organizirala Krajevna skupnost Črni Vrh v sodelovanju z Agencijo Republike Slovenije za okolje, Kulturnim in Turističnim društvom Črni Vrh. Ob dnevu odprtih vrat Pasje ravni pa je potekalo še eno slavje. Svojo 20. obletnico delovanja – ki jo je društvo sicer doseglo v letu 2020 – je obeležilo Turistično društvo Črni Vrh, ki je za obiskovalce Pasje ravni pripravilo kulturni program, ki so ga obogatile še glasbene in druge točke članov društva, v katerem smo dodobra spoznali zgodovino in trenutne dejavnosti društva, ki pod vodstvom predsednice društva Simone Košir skrbi predvsem za ohranjanje kulturno-zgodovinske dediščine okolja in razvoj obiskovalcem prijaznih krajev. »4. maja 2000 so bila na sestanku ustanovnega zbora turistične društva sprejeta pravila o delovanju TD Črni Vrh nad Polhovim Gradcem s sedežem v Domu krajanov Črni Vrh 37a in s pečatom z motivom Črnega Vrha. Prisotnih je bilo 23 krajanov in izvolili so prvega predsednika društva, Damir- za delovanju v društvu upadel, a leta 2016 je ta dobil ponoven zagon na pobudo predsednice Krajevne skupnosti Črni Vrh Tončke Dolenc. Prav postavitev razglednega stolpa na Pasji ravni, ki je odprl nove možnosti za razvoj turizma, je krajane spodbudila, da društvo oživijo. Tega leta, leta 2016, je društvo pod svoje predsedstvo prevzela Reneja Meden, ki je pristopila predvsem k medgeneracijskem povezovanju, razvoju turizma v Črnem Vrhu in posodobitvi celotnega delovanja društva. Le-to je ponovno pričelo aktivno delovati: v zadnjih letih so obnovili kozolčke in kažipote, organizirali so prireditve in delavnice, na katerih so starejši krajani predstavljali znanja, kot so predenje, klekljanje in pletarstvo, v sodelovanju z Občino so pripravili turistični program, postavili več miz in klopi na razglednih in pohodniških točkah, ob polnočnici pa so poskrbeli za pogostitev pohodnikov. Sokrajanom so omogočili dostop do letakov, ki predstavljajo ponudbo naše občine. Izdelali so svoj koledar, pomagali pri zbiranju gradiva za zbornike o naših krajih in ljudeh, postavili nove kozolčke z označevalnimi tablami, Pasjo ravan opremili z WC-jem »na štrbunk« … Člani društva se redno udeležujejo čistilnih akcij in sodelujejo pri pripravi lokalnih dogodkov, delavnic in izobraževanj, kot so na primer dnevi odprtih vrat, naravoslovni dnevi, delavnica peke kruha in prikaz obrezovanja sadnega drevja. Leta 2020 je društvo prevzela predsednica Simona Košir, ki je nadaljevala dobro delo svoje predhodnice, več kot uspešno pa ga opravlja še danes, kar člane spodbuja k aktivnemu udejstvovanju. Dneva odprtih vrat in prireditve ob 20. obletnici delovanja TD Črni Vrh sta se udeležila tudi predsednica KS Črni Vrh Tončka Dolenc in župan Občine Dobrova - Polhov Gradec Franc Setnikar, ki je Reneji Meden ob odsotnosti sedanje predsednice društva predal jubilejno priznanje. »Verjamemo, da nam bo s sodelovanjem, vztrajnostjo in pridnim delom uspelo uresničiti še marsikatero idejo in najti rešitve za vse izzive,« pa so še dodali člani društva in se sokrajanom, drugim društvom, JZ Polhograjska graščina in Občini Dobrova - Polhov Gradec zahvalili za podporo in sodelovanje, ter vse prisotne povabili k ogledu vsega, kar Pasja ravan in Črni Vrh ponujata. L. O. Luka Košir podpisal zavezo za trajnostno gastronomijo ja Marušiča,« nas je na pot po zgodovini društva popeljala povezovalka Darja Plestenjak, nato pa besedo predala nekdanji predsednici društva Reneji Meden, ki je predstavila glavne dosežke društva. Spomnili pa so se tudi na dolgoletnega, a žal že pokojnega člana društva Milana Koširja. Kakšnih pa je bilo prvih 20 oz. 22 let društva? Prva leta delovanja TD Črni Vrh je zaznamovalo prostovoljno delo namenjeno izdelavi in postavitvi kozolčkov z označevalnimi tablami, avtobusnih postajališč, kažipotov in klopi na razglednih točkah. Veliko pozornosti pa so namenili tudi skrbi za čisto okolje, kar društvo odlikuje še danes. Člani TD Črni Vrh so se skozi leta udeleževali občinskih in drugih prireditev, organizirali svoje dogodke in izlete ter se povezovali z drugimi društvi. V sodelovanju s KD Črni Vrh so na primer uredili prostore na podstrešju Doma krajanov. Sledilo pa je obdobje, ko je interes V Krškem, na posestvu Tri lučke, je 25. maja 2022 pod okriljem STO ter v sodelovanju s Konzorcijem Slovenia Green in Centrom za podjetništvo in turizem Krško potekal Zeleni dan slovenskega turizma. tudi nosilci znaka Slovenia Green, med drugim chef Luka Košir, ki je sodeloval tudi na okrogli mizi naslovljeni ‘Izločanje plastike za enkratno uporabo v praksi’. Luka Košir, ki je prav tako ambasador ‘Zaveze za MANJ plastike, VEČ trajnosti’, je ob Zelenem dnevu slovenskega turizma podpisal tudi Zavezo za trajnostno gastronomijo. Letos je bil posvečen prizadevanju za zmanjZeleni dan slovenskega turizma sicer obeležušanje količine odpadkov v slovenskem turizmu, jemo od leta 2017, posvečen pa je pomembnim predvsem izločitvi plastike za enkratno upora- trajnostnim korakom za zmanjševanje vpliva bo iz turizma. To kot enega ključnih ciljev za turizma na okolje. še bolj trajnostni razvoj turizma prepoznavajo l.o. 46 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Dobrova-Polhov Gradec 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Lokalni ponudniki Blagajeve dežele Spoznajte Sirarstvo Sečnik V občini Dobrova - Polhov Gradec je izbira med lokalnimi ponudniki bogata – bodisi med lokalnimi pridelovalci hrane bodisi med domačimi izdelovalci unikatnih izdelkov – kar nam omogoča, da v veliki meri lahko kupujemo lokalno, s tem pa podpiramo razvoj svojega domačega okolja. zvoju kmetije. S prodajo svojih izdelkov so pričeli po tem, ko je oče Franc Sečnik ostal brez redne službe, zato se je odločil preživljati s kmetovanjem. V ponudbi Sirarstva Sečnik najdemo sezonsko zelenjavo, kravje mleko in mlečne izdelke (sir, navadni in sadni jogurti, kisla smetana, skuta, maslo), kruh iz krušne peči, jeseni tudi marone, jajca iz proste reje, in domači med – pod hišo namreč stoji tudi čebelnjak. Skoraj vse kar pridelajo, je ročno pridelano, saj hribovit teren drugega ne omogoča. Na Tržnici dobrot O tržnici Blagajeve dežele svoje izdelke Tržnica dobrot Blagajeve prodajajo že od leta 2013. »Vsadežele že skoraj 20 let vsem ko soboto nas najdete na istem obiskovalcem ponuja lokalno mestu,« je k obisku tržnice pridelano hrano in izdelke. Trpovabil Franc Sečnik. Najprej žnica je namreč začela obratoso pričeli s prodajo zelenjave, vali leta 2005 na pobudo Občine Dobrova - Polhov Gradec nato pa so se usmerili v predein lokalnih kmetov, ki so svoje pridelke želeli prodajati. Vse od tedaj, vsako soboto kmetje z območja naše občine in bližnjih krajev, med 8. in 13. uro, prodajajo svoje izdelke na tržnici, ki se nahaja na parkirišču za trgovino Interspar na Viču (na parkirišču podjetja KPL d.o.o. – Tbilisijska 61, 1000 Ljubljana). Danes je kmetov, ki redno prodajajo na tej tržnici, že okrog 20. Od tega jih le pet prihaja z dolinskih kmetij, ostali pa so hribovski kmetje, ki doma pridelujejo zelenjavo, sadje, mleko in mlečne izdelke, redijo drobnico ali govedo, se ukvarjajo s čebelarstvom ali pridelavo drugih domačih izdelkov. Blagovna znamka Dobrote Blagajeve dežele, pod katero je zbrana lokalna kulinarična ponudba z območja naše občine in s tem tudi prodajalci na tržnici, poudarja pomen lokalno pridelane hrane – in lokalna pridelava je tudi eden izmed glavnih pogojev za prodajo na tržnici. Kljub temu da je tržnica že uveljavljena in med večinoma stalnimi obiskovalci izredno priljubljena, pa marsikdo izmed nas tržnice ne pozna prav dobro, zato vabljeni, da jo obiščete. Kaj nam na svoji stojnici ponuja Sirarstvo Sečnik? Lokalni ponudniki na območju občine Dobrova - Polhov Gradec so zbrani pod blagovno znamko Blagajeva dežela, igrivo zaledje Ljubljane. Nekatere že dobro poznamo, druge pa šele spoznavamo, zato vam jih bomo v prihodnjih mesecih podrobneje predstavili. En del ponudnikov vsako soboto svoje izdelke prodaja na Tržnici dobrot Blagajeve dežele. Med njimi se nahaja tudi Sirarstvo Sečnik iz Črnega Vrha, ki ga predstavljamo kot prvega. Sirarstvo Sečnik Sredi črnovrškega hribovja se med gozdovi in hribi skriva majhna kmetija, ki se ji po domače reče Pr’ Zakoritarju. Obdajajo jo pašniki in gosti travniki, že prvi pogled pa razkrije, da je obdelovanje površin tu pravi izziv zaradi hribovitega terena. Kljub temu pa družina Sečnik nad kmetovanjem ne obupuje, temveč izkazuje delovno vnemo in željo po ohranitvi in ra- CMYK 47 Dogodki in novosti v juliju in avgustu Poletje je v polnem razcvetu, kar nas še posebej veseli iz več razlogov. Grajske vrtnice so v tem času najlepše. Otroci so na poletnih počitnicah in brez skrbi. Vroče dni je vredno izkoristiti za oddih in raziskovanje Polhograjskih dolomitov, kjer gosti gozdovi in kopica potočkov skrbi za idealno klimo. Z našimi električnimi kolesi pa je doživetje lahko še toliko prijetnejše. Veseli nas tudi dejstvo, da smo za vas na voljo vsak dan v hiši v parku, od 10.00 do 20.00, tudi med vikendi in prazniki, v grajskem parku najdete tudi knjižnico pod krošnjami. lavo in prodajo kravjega mleka in mlečnih izdelkov. Trenutno imajo sedem krav, ki se v toplejšem delu leta pasejo, pozimi pa krmijo zgolj s senom. Kakšna pa je prihodnost Sirarstva Sečnik? Trenutno prodajo vse, kar pridelajo, zato razmišljajo o širitvi, a ker je kmetija majhna, dela pa je že zdaj dovolj, bo ta širitev manjša. Bo pa posel najverjetnejše nadaljeval sin Janez, ki je dokončal šolo za živilskega tehnika. »Vse že zna narediti,« ga pohvali Franc. V kmetijo in pridelavo izdelkov je vpeta celotna družina, prodaja na tržnici pa je zaupana ženi Sonji. Kot omenjeno, je izdelke Sirarstva Sečnik vsako soboto mogoče kupiti na Tržnici dobrot Blagajeve dežele. Vsi njihovi izdelki in pridelki pa so po predhodnem naročilu oz. najavi na voljo tudi na njihovi kmetiji na naslovu Črni Vrh 39, 1355 Polhov Gradec. Za več informacij pa so vam na voljo na e-mailu secnik.franc@gmail.com ali telefonski številki 041/320-645. Najdete pa jih tudi na Facebooku, pod profilom Sirarstvo Sečnik ali na spletni strani www. sirarstvo-secnik.si. l.o. Polhov doživljajski park Polhkov vikend Polhov doživljajski park je doživel nekaj posodobitev. Drugačen je sistem zbiranja žigov, novo atrakcijo najdete na prvi postojanki. Park je v osnovi zasnovan tako, da skozi preplet pravljičnega in resničnega sveta ustvarja doživetja, ki otroke spodbujajo h gibanju v naravi. Zraven jih na nevsiljiv način uči o naravi in kulturi Polhovega Gradca. Spodbuja jih k lastnemu razmišljanju in razvijanju odnosa do narave ter budi njihovo domišljijo in ustvarjalnost. Vrhunsko doživetje za družine z otroki! Park si deloma deli pot z Blagajevo tematsko potjo, ki poleg zgodovinskih poudarkov obravnava tudi prisotne naravne znameniti. Polhov doživljajski park je odprt po zgoraj navedenem urniku. Polhkov vikend bo letos potekal tretji vikend v mesecu avgustu, torej 20. in 21. avgusta. V soboto, 20. avgusta bo zvečer ob 20.30 kino v parku, v nedeljo, 21. 8. pa vabljeni na družinsko doživetje in druge aktivnosti v grajskem parku (na spletnih straneh in družbenih omrežjih spremljajte podrobnejši program). 17. 7. in 21. 8. vljudno vabljeni na Družinsko doživetje v Polhovem Gradcu ob nakupu skupne vstopnice (6 € /osebo za Polhov doživljajski park in Muzej pošte in telekomunikacij) doživite voden obisk Polhovega doživljajskega parka ob 10.00, nato pa sledi delavnica izdelovanja herbarija, ki jo izvaja muzej. Dvorska cerkev Vedno vredna ogleda, sploh ob spremstvu izkušenega vodiča, je naša lepotica, dvorska cerkev sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu. Velja za enega najlepših primerkov pozne gotike pri nas. Gre za umetnostno zgodovinski spomenik državnega pomena. Vabljeni v nedeljo, 3. julija in 7. avgusta, od 16. do 18. ure, da se nam pridružite na brezplačnem vodenju. Poroka v Polhograjski graščini Nekaj letošnjih terminov je še prostih, zatorej ne odlašajte z naročilom na uradne ure za poroke, ki so ob sredah med 12. in 17. uro, vendar le ob predhodni najavi. Kontaktirate nas lahko tudi preko spodaj navedene elektronske pošte. Grajska knjižnica Polhov Gradec Poletni čas nudi širok izbor možnosti za razvedrilo in oddih, mednje vsekakor vključimo še branje. Še posebej, ker grajski park ponuja sveže zatočišče v vročih dneh, kar je kot nalašč za sproščeno prebiranje literature, slednjo pa v vseh žanrih ponujamo v Knjižnici Polhov Gradec. Delovni čas: četrtek 17.0019.00, sobota 10.00-12.00 Pišite, pokličite, spremljajte: T: 031 776 259 E: info@grad-polhovgradec.si www.grad-polhovgradec.si www.visitpolhovgradec.si Spremljajte nas tudi na FB strani Blagajeva dežela, igrivo zaledje Ljubljane in Polhov doživljajski park ter na Instagram profilu polhograjska_grascina Pripravili: Bor Bevc, Nina Slana in Roman Vučajnk (za knjižnico) 47 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Dobrova-Polhov Gradec CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 48 PGD Zalog praznuje 70 let Leto 2022 bo v vrstah Prostovoljnega gasilska društva Zalog odmevalo še dolgo. Letos društvo namreč praznuje 70. obletnico svojega nastanka – 70 let od trenutka, »ko se je prva desetina pogumnih mož odločila, da tem krajem zagotovi boljšo požarno varnost, da ljudem približa gasilstvo, gasilske vrednote, da povabijo sokrajane k sodelovanju in gradijo na medsebojni pomoči,« kot je prve začetke PGD Zalog strnila predsednica Ana Oblak. A to ni edini razlog za veselje zaloških gasilcev. Aprila so v svoj gasilski dom pripeljali tudi povsem novo gasilsko vozilo GVGP-1 Ford Ranger za gašenje gozdnih požarov, ki je opremljeno še z opremo za prvo pomoč in opremo za hitro začetno posredovanje ob morebitnih intervencijah. To jim je uspelo ob finančni pomoči Občine Dobrova - Polhov Gradec in Gasilske zveze Dolomiti, podpori krajanov in sponzorjev; njihov cilj je bil uresničen po neštetih urah prostovoljnega dela, dolgih pogovorih, napornih sestankih in trdem delu ter trudu vseh članov društva. PGD Zalog je resda eno izmed manjših gasilskih društev v naši občini, a letos je naredilo velike korake k še večji varnosti v svojem okolišu, ki zajema vasi Setnik, Praproče, del Smolnika in pa del Srednjega Vrha. Svojo obletnico in prihod novega vozila je PGD Zalog letos obeležilo z dvema dogodkoma. V petek, 20. maja 2022, je v prostorih gasilskega doma potekala slavnostna seja, na kateri je bila podrobneje predstavljena kronika društva od leta 1952 do letošnjega leta, ko je društvo poskrbelo tudi za temeljito ureditev okolice gasilskega doma. Društvo je s podelitvijo priznanj na slavnostni seji prepoznalo delo najbolj pripadnih članov društva, podelilo pa je tudi zahvale posameznikom in organizacijam za podporo pri delovanju. Podeljena so bila tudi priznanja GZ Dolomiti. Kulturni program so glasbeno popestrile članice KD Črni Vrh, sejo pa je zaključil ogled krajšega filma, ki so ga člani PGD Zalog posneli ob aprilskem prihodu novega gasilskega vozila. Slavnostne seje se je poleg predstavnikov vseh gasilskih društev v občini, predsednika GZ Dolomiti Franca Zibelnika, poveljnika GZ Dolomiti Filipa Božnarja, poveljnika sektorja Polhov Gradec Janeza Stanovnika in predstavnika Regije Ljubljana I, udeležil tudi župan Franc Setnikar, ki se je PGD Zalog zahvalil za vse, kar so v svojih 70. letih naredili za društvo in svoje sokrajane. Osrednji dogodek pa se je zgodil v nedeljo, 22. maja 2022, ko je ob spremljavi članov Godbe Dobrova - Polhov Gradec in mažoretk v Zalogu potekala gasilska parada, ki se je nadaljevala v slavnostno prireditev, ki sta jo vodili povezovalki Darja Buh in Nika Oblak. Osrednji dogodki prireditve, ki so jo s petjem dopolnile Svetlice, so bili zagotovo prejem priznanja GZ Slovenije, ki ga je PGD Zalog predal Franc Bra- deško, član upravnega odbora GZ Slovenije, blagoslov novega gasilskega vozila, za katerega sta poskrbela Bogdan Oražem in Samo Športa, prejem jubilejnega občinskega priznanja ob 70-letnici društva iz rok župana Franca Setnikarja in pa slavnostni prevzem novega GVGP-1. Dogajanje pa so popestrili še člani Ansambla Jurčki. PGD Zalog je tako poskrbelo za veliko praznovanje svoje obletnice, ki pa še ni povsem zaključeno – za poletje namreč napovedujejo svoj tradicionalen dogodek Poletna noč. Gotova pa je še ena stvar. Gasilstvo ima v naših krajih svetlo prihodnost, kar dokazujejo predvsem številni predstavniki mlajših generacij, ki so se dokazali kot nepogrešljiv del PGD Zalog. Več kot očitno je vodilo zaloškega gasilskega društva »S ponosom, hvaležnostjo in velikim poklonom preteklim generacijam, s spodbudo za pogumne korake v prihodnje,« kot so ga zapisali v svoj bilten, ki je izšel ob njihovem jubileju, uspešno nagovorilo številne krajane. Številni so svoje mesto našli med prostovoljnimi gasilci, ki ob nesrečah nudijo nesebično pomoč, kar pa je po besedah poveljnika društva Petra Skopca »ključno za dobrobit krajanov«. Ti so na območju Zaloga v dobrih rokah. l. o. Foto: l. o. in arhiv PGD Zalog ? Ali veste V stalni rubriki Ali veste? so občanom predstavljene koristne informacije, zanimivosti in spremembe, ki se nanašajo na življenje v občini Dobrova - Polhov Gradec in večinoma odgovarjajo na pogosta vprašanja, ki jih občani naslovijo na Občino. Ali veste, da vsako prvo nedeljo v mesecu poteka voden ogled cerkve sv. Petra v Dvoru? Cerkev sv. Petra v Dvoru je od leta 1999 razglašena za kulturni spomenik državnega pomena. Začetek njene gradnje sega v leto 1525, velja pa za enega najlepših primerov pozne gotike pri nas. Številne njene znamenitosti, kot so na primer gosposke lože in zlati oltarji, cerkev sv. Petra v Dvoru postavljajo med najpomembnejše bisere slovenske kulturne dediščine. V cerkvi se nahaja tudi najstarejši ohranjeni zapis slovenskega jezika na javnem prostoru. Na ornamentalno povezanih trakovih na stropu cerkvene ladje je napisano: »TVOS / SSO / ENI / FUSTOBI« in »TVOEIE / IENV / GVELB / BANIE« (Vir: Kavčič, J. in Kavčič J. (2009). Iz skrinje polhograjske graščine. Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana.) Ogled cerkve je možen po dogovoru. Vsako prvo nedeljo v mesecu pa sta ogled cerkve in vodenje brezplačna. Naslednji termin vodenja bo 3. 7. 2022, od 16.00 do 18.00. Več informacij: Polhograjska graščina, 031/776-259, info@grad-polhovgradec.si. Občina Dobrova - Polhov Gradec 48 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Dobrova-Polhov Gradec CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 49 Pohod na Celjsko kočo Bil je torek desetega maja, ko se nas je 49 pohodnikov DU Dobrova odpravilo na Celjsko kočo. V Tremarju se je pričel naš pohod. Pot je na začetku bila precej strma, vidni pa so bili tudi sledovi močnega nočnega dežja. Kmalu smo prišli do bolj položne širše poti, ki nas je pripeljala do kapelice, kjer smo si privoščili malo odmora in se podprli z dobrotami iz nahrbtnikov. V nadaljevanju pot ni bila več tako naporna. Hodili smo mimo mogočnih dreves, pravijo, da so jih zasadili že celjski grofje, do gozdne poseke, kjer se nam je odpru lep razgled na mesto Celje z ostanki Starega gradu. Pot smo nadaljevali in po slabih treh urah prispeli do Celjske koče. Celjska koča z zaledjem je del krajinske celote na južnem obrobju celjske kotline. To je območje šestih izrazitih vrhov in štirih dolin oziroma sotesk med njimi. Med Tolstom, Grmado in Vipoto se razsprostira dolina Pečovnik s Pečovniškim potokom. Značilno za to območje je ohranjeno naravno okolje. Celjska koča je od Celja odaljena le 8,5 km, zato je to priljubljena izletniška točka tako poleti, kot pozimi. Pozimi je smučišče umetno zasneženo, obratujeta pa tudi dve vlečnici. Poleti je tu letno sankališče, možno spuščanje po jeklenici, za sprehajalce pa sta zanimivi dve učni poti, tako gozdna, kot gobarska. Za bolj zahtevne pohodnike pa je pri- merna pot na vrh Grmade, kjer Zagrad, kjer nas je že čakal avse nahaja tudi zvonček želja. tobus. Tudi tokrat smo si po kar Iz terase ob koči je lep razgled naporni poti, saj smo prehodili na Savinjsko dolino. Na terasi več kot 12 km, privoščili kosilo v smo si privoščili počitek, popili gostišču Mlakar. Po kosilu se nikavico in se predajali sončnim smo mogli upreti ideji, da se na žarkom. Urica počitka je hitro poti domov zapeljemo do Žalca minila in odpravili smo se nazaj in si pogledamo sedaj že svetov dolino. Naš cilj je bilo naselje no znano fontano piva. Ja, ogled je bil zanimiv, poizkušnja piv tudi, tako,da smo kar pozabili na utrujenost in se zadovoljni proti večeru vrnili domov. Odločili smo se, da v juniju gremo na pohod na Javorje in na Svete Višarje v Italiji. Vinko Kuder, foto: Vinko Kuder Kako ravnati z odpadki, ki nastanejo v kmetijstvu? Letošnja spomladanska vseobčinska čistilna akcija je pokazala, da se med občani vedno bolj vzpostavlja zavest, da smo sami odgovorni za čisto in zdravo okolje. Kljub slabemu vremenu in zamiku čistilne akcije, se je dogodka udeležilo veliko število občanov, ki so opazili, da se v naravi nahaja manj divjih odlagališč in manj odvrženih odpadkov kot pretekla leta, kar je dober znak za naše okolje, a kljub temu je pred nami še veliko dela, če želimo živeti na območju brez nepravilno odvrženih odpadkov. Udeleženci čistilne akcije pa so posebej opozorili na nekatere odpadke, ki še vedno onesnažujejo okolje, saj njihovi sokrajani ne želijo ali pa ne znajo pravilno ravnati z njimi. Med take odpadke spadata folija od bal in odslužen polivinil, ki se uporablja npr. za zaščito drv, s čimer se spopadajo predvsem kmetje. Kako pravilno ravnati z odpadki, ki nastanejo v kmetijstvu? Pri kmetovanju nastajajo tri vrste odpadkov: - nenevarni odpadki (fekalne snovi, slama, biološki odpadki, folije …) - nevarni odpadki (ostanki pesticidov, olja, nafta, baterije, barvila, detergenti, čistila, lepila …) - odpadna embalaža (karton, plastika, kovine, steklo …) Za nevarne odpadke v kmetijstvu je predpisana ustrezna hramba in sortiranje odpadkov glede na njihovo naravo. Nevarne odpadke je potrebno oddati pooblaščenim organizacijam. Ostanke fitofarmacevtskih sredstev (FFS) in embalažo FFS pripravkov pa lahko brezplačno oddate v trgovini, kjer je bil FFS Kam z odpadno folijo od bal? kupljen, oz. jih oddate pooblaKmetijska folija sodi med ščeni organizaciji ali zbiralnici, nekomunalne odpadke oz. še povzemajo na Kmetijsko goz- odpadke, ki nastajajo znotraj darski zbornici Slovenije. dejavnosti. Običajno je folija onesnažena z organskimi snovi Ravnanje z odpadno emba- in zemljo. Za odstranitev tovrlažo določa državna Uredba o stnega odpadka morajo kmeravnanju z embalažo in odpa- tje sami poskrbeti izven javne dno embalažo, kjer so navedena službe zbiranja komunalnih pravila in pogoji za proizvodnjo, odpadkov, saj to ne spada pod uporabo, zbiranje, predelavo, obvezo občinske gospodarske recikliranje in druge oblike službe, ki jo opravlja JP VOKA predelave embalaže. Odpadna SNAGA. Odpadek je potrebno embalaža se glede na vir na- oddati pooblaščenemu zbiralcu stanka deli na komunalni odpa- oziroma predelovalcu te vrste dek (nastane v gospodinjstvu) odpadka (npr. Komteks, Suroin na nekomunalni odpadek vina, Dinos …). Odpadne kme(nastane ob opravljanju dejav- tijske folije pa v Zbirnem centru nosti – kmetovanju). Komu- Barje ne prevzemajo. Odpadna nalne odpadke lahko skladno z silažna folija sicer sodi med odOdlokom o zbiranju komunal- padke iz kmetijske dejavnosti nih odpadkov v Občini Dobro- pod klasifikacijsko številko 02 va - Polhov Gradec odložimo 01 04 Odpadka plastika (razen v ustrezen zabojnik. To pa ne embalaže). Pomembno pa je, velja za nekomunalne odpadke, da vemo, da je odpadno folikamor spada tudi odpadna fo- jo – tako kot druge odpadke iz lija od bal. dejavnosti/kmetijstva – prepo- vedano odlagati v zabojnike za komunalne odpadke ali poleg zabojnikov, strogo prepovedano pa jih je sežigati. Onesnažen odslužen polivinil spada med mešane komunalne odpadke Pa polivinil za pokrivanje drv, ko ni več uporaben? Z JP Voka Snaga odgovarjajo, da v kolikor je plastična folija neonesnažena (brez zemlje, listja …), sodi med odpadno plastiko in jo posamezniki lahko pripeljejo na Zbirni center Barje. Onesnažen polivinil pa sodi med mešane komunalne odpadke. Divja odlagališča na domačih dvoriščih V občini Dobrova - Polhov Gradec ravnanje z odpadki v okviru javne službe ureja Odlok o zbiranju komunalnih odpadkov. Ta določa, da je prepovedano odlagati kakršnekoli odpadke izven zabojnikov za zbiranje komunalnih odpadkov, zbiralnic ločenih frakcij, premičnih zbiralnic nevarnih odpadkov ali zbirnih centrov. To pomeni, da je odpadke prepovedano puščati na divjih odlagališčih, tudi če se ta nahajajo na vaših dvoriščih, kar je bilo opaženo tudi v spomladanski čistilni akciji. Nadzor nad spoštovanjem Odloka opravlja Medobčinski inšpektorat in redarstvo (MIRED), zato občane pozivamo, da se obrnejo na MIRED ali na Občino Dobrova - Polhov Gradec, če opazijo nepravilno odlaganje odpadkov. Le s skupaj lahko ustvarimo okolje, ki nam bo v ponos. Obveznost vseh občanov je, da svoje odpadke pravilno ločujemo, jih odlagamo v ustrezne zabojnike in poskrbimo, da so ustrezno obravnavni. Občina Dobrova - Polhov Gradec POVZETEK LETNEGA POROČILA JAVNEGA PODJETJA VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA O SKLADNOSTI PITNE VODE NA OSKRBOVALNEM OBMOČJU V OBČINI DOBROVA - POLHOV GRADEC ZA LETO 2021 JAVNO PODJETJE VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA je v Občini Dobrova - Polhov Gradec izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na oskrbovalnem območju centralnega vodovodnega sistema, ki se oskrbuje iz vodarne Brest in na katerem ležita naselji Podsmreka in Komanija. Nobeno drugo živilo ni nadzorovano tako strogo kot prav pitna voda. Nad zdravstveno ustreznostjo in skladnostjo pitne vode bdimo tako v JAVNEM PODJETJU VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA v okviru notranjega nadzora kot ministrstvo, pristojno za zdravje, v okviru monitoringa. Ustreznost nadzora preverjajo inšpekcijske službe. Notranji nadzor poteka po načrtu, ki natančno opredeljuje dnevna mesta vzorčenja in vrsto preskušanj na posameznem odvzemnem mestu glede na vrsto tveganja. Preskušanje vzorcev v okviru notranjega nadzora izvaja Služba za nadzor kakovosti pitne in odpadne vode v laboratoriju JP VOKA SNAGA in zunanji izvajalci. Vsi izvajalci izpolnjujejo splošna merila za delovanje preskusnih laboratorijev, kot jih predpisuje standard SIST EN ISO/IEC 17025, in redno sodelujejo v medlaboratorijVODOVODNI SISTEM LJUBLJANA OBMOČJE BREST skih primerjalnih preskusih. Skladno s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15, 51/17) smo pripravili letno poročilo o skladnosti pitne vode za leto 2021, ki je objavljeno na spletni strani www.vokasnaga. si v rubriki Pitna in odpadna voda/Kakšno vodo pijemo/Letno poročilo o skladnosti pitne vode. Povzetek poročila je v preglednici, ki prikazuje število odvzetih in neskladnih vzorcev v okviru notranjega nadzora za mikrobiološka in fizikalno-kemijska preskušanja za oskrbo- valno območje Brest. Za vsa morebitna vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: vokasnaga@vokasnaga.si. JAVNO PODJETJE VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA, Vodovodna cesta 90, 1000 Ljubljana, maj 2022 MIKROBIOLOŠKA PRESKUŠANJA KEMIJSKA PRESKUŠANJA Neskladni vzorci Odvzeti vzorci Neskladni vzorci Odvzeti vzorci Neskladni vzorci E. Coli redni občasni redni občasni redni občasni redni občasni redni občasni PAR 297 4 8 0 0 0 75 4 0 0 / OPOMBE: PAR – neskladni parameter 49 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Dobrova-Polhov Gradec 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 50 Planinski tabor 2022 6. Blažev nogometni turnir trojk Z učenci planinskega krožka OŠ Polhov Gradec smo od 3. do 5. junija 2022 odšli na planinski tabor, ki je potekal letos v Planinskem domu v Gorah, ki leži na nadmorski višini 762 m. V nedeljo, 12. 6. 2022, je na igrišču pri OŠ Polhov Gradec potekal že 6. tradicionalni Blažev nogometni turnir trojk, ki vsako leto v Polhov Gradec privabi ljubitelje nogometa in druženja. Člani Športnega društva Setnik smo poskrbeli za hrano, pijačo in odlično vzdušje. Letos se je turnirja udeležilo 12 nogometnih ekip. Prvo mesto na turnirju je dosegla ekipa Ugrizni.me, drugo ekipa Iron Star, tretje pa ekipa Kurja vas. Podeljen pa je bil tudi pokal šanka, ki so ga domov odnesli CMYK Kurja vas - 3. mesto Galebi. Člani ŠD Setnik česti- Polhograjska graščina, OŠ Poltamo zmagovalcu turnirja in se hov Gradec in podjetju KoKjut. zahvaljujemo vsem sodelujočim Se vidimo septembra na naekipam, obiskovalcem turnirja, šem naslednjem turnirju! ter vsem, ki so pripomogli k izŠD Setnik Foto: l.o. in p.g. vedbi dogodka, še posebej pa JZ ŠD Grmada s kolesi po priznanje ob 20. obletnici delovanja Dobili smo se v petek popoldne pred OŠ Polhov Gradec. Z avtobusom smo se odpeljali do planinskega doma. Tam smo imeli najprej večerjo, po večerji pa smo se nastanili po sobah. Sledile so spoznavne in družabne igre. V soboto nas je čakal pohod na Kopitnik. Ustavili smo se tudi v koči na Kopitniku. Po poznem kosilu je sledil počitek, nato športne igre na igrišču. Pred večerjo sprehod v okolici doma in spoznavanje zasavskega narečja, po večerji pa ples in kartanje. Nedelja je kar prehitro prišla. Po zajtrku smo pospravili svoje sobe, nato pa na prostem ponovili in na novo osvojili še nekaj planin- skega znanja. Sledilo je piknik kosilo, nato pa nas je čakal pohod do Hrastnika, kjer smo se z vlakom odpeljali staršem v objem. Najlepša hvala Planinskemu društvu Blagajana, še posebej predsedniku Stanetu in gospe Mari za veliko pomoč pri organizaciji, vodnikoma Poloni in Juretu za vodenje in pomoč na taboru ter Maretu za spremstvo. Lucija Peklaj 10. obletnica Teka družin V vrtcu pri OŠ Polhov Gradec smo za letošnji mednarodni dan družine praznovali 10. obletnico Teka družin. ŠD Grmada je eno izmed športnih društev, ki v naši občini skrbi za spodbujanje športne dejavnosti. V letu 2021 so praznovali že 20. obletnico ustanovitve društva. Katere pa so tiste glavne aktivnosti, ki so zaznamovale dve desetletji delovanja društva, ki sicer domuje na Dobrovi, njegovi člani pa večinoma prihajajo iz okoliških krajev? Dosedanja dediščina ŠD Grmada je izredno bogata. Že desetkrat je pod njihovo organizacijo na trasi Mačkov graben–Setnica–Grmada potekal Tek na Grmado. Že kar petnajstkrat pa so v sodelovanju s Kolesarskim društvom Rog in PGD Podsmreka organizirali Veliko nagrado Avtomojster, ki je enodnevna profesionalna kolesarska dirka, ki poteka po krožni trasi s štartom in ciljem v Podsmreki. Leta 2007 so v Polhovem Gradcu organizirali tekmo v državnem prvenstvu v cestnem kolesarstvu, na kateri je zmagal Tadej Valjavec, eden najboljših slovenskih kolesarjev vseh časov. Tudi pozimi člani ŠD Grmada ne počivajo, saj poskrbijo za pripravo prog za smučarski tek na Dobrovi, kadar jim razmere to omogočajo. Že vse od začetkov društva, torej že 20 let, pa člani vsakoletno organizirano prevozijo Maraton Franja, se udeležujejo organizirane rekreacije – poletne nedelje, torki in petki so v ŠD Grmada rezervirani za kolesarjenje, pozimi pa se posvečajo nogometu, košarki in pa, seveda, rednim pohodom na »našo« Grmado, kot so jo poimenovali. Kot je že tradicija, društva v občini Dobrova - Polhov Gradec ob praznovanju okrogle obletnice prejmejo občinsko priznanje, in tudi ŠD Grmada ga je, pa čeprav z enoletnim zamikom, ki ga je pogojila lanska zdravstvena situacija. V torek, 24. maja 2022, je skupino članov ŠD Grmada s predsednikom Tilnom Petričem na čelu pred občinsko stavbo pričakal župan Franc Setnikar. Pripeljali so se namreč s kolesi in pokazali, da s športom resnično živijo ter da je kolesarjenje najljubša športna aktivnost v društvu. Župan jim je predal jubilejno občinsko priznanje in zaželel veliko sreče pri spodbujanju in razvijanju športa v naših krajih tudi v prihodnosti, športniki pa so mu v zameno predali simbolično darilo – dres športnega društva, ki že krasi županove prostore. l. o. Zbrali smo se sončnega 26. maja na šolskem igrišču, kjer so nas pričakali starši z otroki in drugi ljubitelji teka. Pridružili so se nam tudi starši in otroci iz podružničnega vrtca Šentjošt in Črni vrh. Skupaj smo se tako povezali in z gibanjem praznovali dan družine. Veseli in ponosni smo bili, da se je na naš jubilej odzvalo toliko ljudi. Prireditev je vodila in povezovala vzgojiteljica Jerica Kreft. Ob pričetku nas je nagovorila ravnateljica, ga. Ilinka Kucler. Sledil je govor podžupana občine Dobrova-Polhov Gradec, g. Franca Rejca. Za popestritev prireditve je poskrbel vrtčevski pevski zbor Polhek, pod vodstvom Vide Golob in Petre Bizjan. Plesna šola Petka pa se je pod okriljem Mateje Jerebic predstavila s svojo plesno koreografijo. Ob končani uvodni prireditvi, se je voditeljica zahvalila vsem sponzorjem dogodka in sicer: Mercatorju za donacijo sladoleda in NLB Viti za praktična darilca. Vse vzgojiteljice in mentorji pa so bili deležni aplavza v zahvalo za ves vložen trud. Po plesni točki otrok je sledilo ogrevanje pred tekom. Vzgojiteljice so poskrbele za postavitev osmih gibalnih po- staj, na katerih so se tekmovalci dobro razgibali. Med ogrevanjem je za veselo vzdušje in motivacijo s svojo pevsko točko poskrbela tudi vzgojiteljica Vida Golob, dolgoletna članica skupine Vesele Štajerke. Najprej so se v teku pomerili najmlajši, ki so skupaj z gospo ravnateljico otvorili tek. Njim so sledile ostale skupine otrok, od najmlajših, do najstarejših. Ob prihodu na cilj je vsak otrok, ki je tekel, prejel meda- ljo, ki jih je izdelala ga. Klara Kozjek. Ob končanem uradnem delu teka, so vsi tekmovalci prejeli sok in sladoled za okrepčilo. Vsi otroci so za nagrado prejeli tudi simbolična darilca sponzorja NLB Vita. Za sprostitev in zabavo ob zaključku dogodka, nas je v amfiteatru nasmejal še čarovnik Jole Cole, ki nam je približal svet domišljije in čarovnije. Bizjan P. in Breška B. 50 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Dobrova-Polhov Gradec CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 51 Godbeniki navdušili na svojem prvem tekmovanju Zlato priznanje godbi Ko je v lanski jeseni prišel razpis Zveze slovenskih godb za 40. Tekmovanje slovenskih godb, so se godbenikom kar malo zasvetile oči. To pa še nismo poskusili! A že zahteve, kaj vse mora godba izpolnjevati za prijavo, so predsedniku godbe Borutu Dolinarju naredile sive lase. Za tekmovanje so namreč zelo strogi pogoji in tako lahko nastopajo samo redni člani tekmujoče godbe in le nekaj pomožnih glasbenikov, zraven pridejo še vsa dokazila, obsežna dokumentacija … Priprave na tekmovanje so stekle kmalu po novem letu. Številne sekcijske vaje posameznih skupin glasbil so nakazale, da je godba tekmovanje vzela kot enega glavnih ciljev sezone. Ko se je bližal mesec maj se je število vaj samo povečevalo. Godbeniki so navajeni različnih slogov glasbe, a tekmovalne skladbe so nekaj povsem drugega. Zahtevni odseki, spreminjajoči ritmi, pogosto menjavanje tonalitete, ogromno glasbenega okrasja, dinamike … Vendarle je prišel D-dan. V nedeljo 22. maja so se godbeni- ki odpravili z avtobusom v Krško. Po ogrevanju in skrbnemu uglaševanju je sledila še prijava, pregled članstva in že je prišel čas za nastop. Nekaj obiskovalcev in petčlanska mednarodna komisija. V dvorani vse tiho, godbeniki se pripravljajo. Prva ogrevalna skladba Ammerland je bila za spoznavanje dvorane. Sledil je obvezni del programa s skladbama Brookshire suite (skladatelj James Barnes) in Pod vrhovi: Pod Alpami, Pod Apenini (Skladatelj Tomaž Habe). Na koncu je sledila še skladba po lastnem izboru Oregon (skladatelj Jacob de Haan). Najdaljša in najbolj razburljiva skladba ni pustila nikogar hladnega. Čeprav so godbeniki po odlični malici (hvala Piceriji Pr’ Prek!) že hiteli na naslednji nastop, so že popoldne izvedeli novico, da je Godba Dobrova - Polhov Gradec po mnenju komisije prejela 87 % točk in s tem Zlato priznanje v tretji ka- tegoriji 40. Tekmovanja slovenskih godb. Res velika pohvala za godbenike in dirigenta Mateja Rihterja. Ali se bo godba tudi prihodnje leto udeležila tekmovanja, še ni znano. Znano pa je, da bodo zadnjo skladbo s tekmovanja zaigrali tudi še na svojih nastopih. Do takrat si lahko posnetke pogledate na Facebook profilu Godbe Dobrova - Polhov Gradec in Zveze slovenskih godb. Janez Dolinar Nova zlata priznanja učencev glasbene šole Ob zaključku šolskega leta imajo kot po pravilu učenci v glasbenih šolah še posebej zapolnjen urnik. Nastopi, zadnje priprave, izpiti in tekmovanja. In kaj je lahko lepšega, kot uspešno začiniti leto z odličnim nastopom na tekmovanju. Na 11. Mednarodnem koroškem klavirskem tekmovanju, ki je potekalo od 27. do 30. maja 2022 v Radljah ob Dravi, je mladi pianist Dominik Kovačič v 3. kategoriji osvojil zlato priznanje in 3. mesto, podeljena pa mu je bila tudi 3. nagrada. Pod mentorstvom Maruše Frelih se je tekmovalni komisiji predstavil z raznovrstnimi skladbami tujih skladateljev in s skladbo slovenskega skladatelja. S tem je samo potrdil lanskoletno zlato priznanje na istem tekmovanju, ki je takrat potekalo na daljavo preko posnetkov. Na Mednarodnem glasbenem tekmovanju Bolero sta se med 30. majem in 3. junijem 2022 v dvorcu Bukovje v Dravogradu predstavila še mlada trobilca, Jakob Ciuha in Ignacij Dolinar, oba pod mentorstvom Mateja Rihterja. Jakob je v konkurenci nizkih trobil v 2. starostni kategoriji osvojil srebrno priznanje. Korepetitorka Jasmina Pogačnik je lepo dopolnila zvok Jakobove pozavne, s katero sta postala že skoraj nerazdružljiva. Nekaj let mlajši Ignacij je v 3. starostni kategoriji navdušil poslušalce ter komisijo in prejel zlato priznanje. S korepetitorko Petro Nagode sta že prav usklajen tim, Ignacij pa kar samoiniciativno na vaje prinaša nove skladbe. Iskrene čestitke vsem dobitnikom priznanj, njihovim mentorjem in korepetitorjem! Pohvalo si zaslužijo tudi vsi učenci, ki so uspešno zaključili šolsko leto in bodo glasbeno izobraževanje nadaljevali še naprej. Med učenjem glasbe pridejo vzponi in padci, zato je najpomembnejše vztrajanje. Čestitke tudi njihovim staršem in vsem učiteljem. Janez Dolinar, GŠEA Občina in Rdeči križ peljala starejše na morje V lanskem letu se je Občina Dobrova - Polhov Gradec povezala z Rdečim križem, z željo, da bi prvič organizirala brezplačno letovanje za starejše občane, ki so socialno ogroženi. V letu 2021 se je letovanja, ki je potekalo na Debelem rtiču, udeležilo sedem občanov. Tudi letos sta občina in Rdeči križ povabila na brezplačne enotedenske počitnice v Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič, v času od 13. maja do 20. maja 2022. Povabilu pa se je odzvalo 13 občanov. Občina je financirala stroške nastanitve, prevoza, zavarovanja in delavnic. V zdravilišču so namreč za starejše pripravili pester animacijski program, ki je vključeval številne delavnice, predavanja z zdravstveno-socialnimi vsebinami in rekreacijo, udeleženci pa so spoznali tudi floro in favno bližnje okolice zdravilišča in krajevne znamenitosti. Letovanje pa so lahko izkoristili tudi za medgeneracijsko povezovanje in pa tkanje novih prijateljskih vezi. V istem terminu so namreč letovali tudi starejši iz občin Medvode in Brezovica. »Vsi so bili zelo hvaležni in veseli, da so se lahko udeležili letovanja,« so še dodali pri Rdečem križu. L. O. Združeni otroški orkester GŠ EA v gosteh Po odlično izvedenem koncertu ob 10-letnici Glasbene šole Emil Adamič, na katerem je nastopil tudi Združeni otroški orkester Glasbene šole, so se nastopi kar nadaljevali. Orkester je že teden kasneje izkoristil zagon zadnjih mesecev in 16. maja gostoval na Igu na tradicionalnem Govekarjevem večeru. V izjemno lepi novi dvorani v Domu kulture na Igu so se predstavili s pisano paleto pesmi. Vse od klasičnih fanfar do jamajške ljudske v moderni priredbi. Manjkala ni niti Lady Gaga in znamenita skladba iz šestdesetiih I got you (I feel good). Gostiteljica večera Alenka Jeraj nas je popeljala skozi preteklost Iga v pogovoru z častno občanko Miro Gantar. Zanimive zgodbe upokojene profesorice nem- ščine in francoščine so vzbudile pozornost tudi mladim glasbenikom, ki so mimogrede prejeli še kakšen koristen napotek za življenje. Že naslednji dan je orkester pot peljala na Gorenjsko, natančneje v Vodice, kjer je pri Osnovni šoli Vodice potekala dobrodelna prireditev Igre brez meja v sklopu projekta Tek podnebne solidarnosti. Najprej so godbene koračnice predstavili glasbeniki Godbe Vodice, med programom pa je svoj kamenček zelo lepi prireditvi dodal tudi Združeni otroški orkester Glasbene šole Emil Adamič. Nastop zunaj je bil za večino mladih glasbenikov povsem nova, a odlična izkušnja. Posebne razmere, kot je zgoče sonce in veter (ki se ne mara z notami), prinese malo vznemirljivosti. Po končani prireditvi so bili glasbeniki enotni – zelo lepo je nastopati in še lepše je videti zadovoljne obraze gledalcev. Zadovoljni nasmehi so veli tudi z obrazov učencev orkestrašev. Pogostitve po obeh prireditvah sta zadovoljili prav vse. Ker večino učencev čakajo v kratkem obvezni izpiti in zaključek šolskega leta, je orkester z nastopi bolj kot ne končal, na notnih stojalih na vajah pa so že note za jesenske nastope. Janez Dolinar, GŠEA 51 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Log - Dragomer Županova beseda Spoštovane občanke, spoštovani občani CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 52 Tudi uradno odprli Upravni center Občine Log – Dragomer Za nami je še eno obdobje, ko smo z dogodki, ki smo jih organizirali s skupnimi močmi, obeležili praznovanje občinskega praznika in tokrat tudi stoletnico gasilstva na Logu. Ob tej priložnosti se resnično vsem iskreno zahvaljujemo za ves trud pri organizaciji in tudi tistim, ki ste bili le udeleženci katerih od akcij, saj ste vsak na svoj način izkazali pripadnost naši lokalni skupnosti. Sedaj, ko prehajamo v tisti del leta, ko bomo malce bolj brezskrbni in počitniško razposajeni, pa le moramo vedeti, da marsikdo le ne more odložiti svojih skrbi za reševanje v prihodnost in, da obstajajo dejavnosti, ki po svoji naravi ne dovoljujejo, da bi človek zapustil zaklenjeno pisarno in se odpravil na dopust. V mislih imam naše sosede, ki se ukvarjajo s kmetijstvom in se trudijo, da na tak način preživijo sebe in svoje družine. Prav je, da drug drugemu pomagamo ali pa vsaj ne otežujemo njihove situacije, če že pomagati ne moremo. Povedati želim namreč to, da se v naši občini pojavlja problem, ko gospodarji svojih ljubljenčkov, ki jih vodijo na sprehod nimajo pod nadzorom ali pa za njimi ne pospravljajo iztrebkov, ki jih nič hudega sluteči štirinožni prijatelji puščajo po vseh mogočih površinah. S takim vedenjem nemalokrat povzročamo težave pridelovalcem hrane v naši okolici in veliko- krat tudi našim sosedom, ki živijo ob takih sprehajalnih poteh. V imenu vseh vas prijazno prosim, da dosledno in odgovorno poskrbite za svoje ljubljenčke in spoštujete tudi tiste, ki bi zaradi vašega nevestnega ravnanja lahko trpeli škodo in nelagodje. V času počitnic so tudi naši najmlajši običajno malce manj pazljivi kar se lahko odraža tudi v vsakodnevnem prometu. Da bi zagotovili še višjo raven prometne varnosti, bodo medobčinski redarji še dodatno poostrili nadzor nad upoštevanjem cestno prometnih predpisov. Posebno bodo pozorni pri nadzoru hitrosti v naseljih, zato vozite previdno in spoštujte vse prav udeležence v prometu. Na koncu želim, da vsi, ki se boste za to odločili, preživite prijetne počitnice in si naberete novih moči za pestro jesen, ki je praktično že pred vrati. Želim vam vse dobro. Miran Stanovnik, vaš župan Obvestilo Na skupnih straneh objavljamo Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje humanitarnih in mladinskih dejavnosti ter dejavnosti tehnične kulture in stanovskih organizacij v letu 2022. Javni razpis prične teči naslednji dan po objavi v Našem časopisu in se zaključi 7. 9. 2022 ob 12. uri. Občina Log - Dragomer Dragomer, Na Grivi 5 UPRAVNI CENTER, Loška c. 12, Log p.p. 09, 1358 Log pri Brezovici obcina@log-dragomer.si 01 75 07 700 Poslovni čas Ponedeljek, torek in četrtek 8.00 - 12.00 13.00 - 15.00 Sreda 8.00 - 12.00 13.00 - 17.00 Petek 8.00 - 12.00 12.30 - 13.0 Uradne ure: Ponedeljek 9.00 - 12.00 13.00 - 15.00 Sreda 9.00 - 12.00 14.00 - 17.00 Petek 9.00 - 12.00 Log, 28. maj 2022 – Danes so tudi uradno odprli vrata Upravnega centra Občine Log – Dragomer na Loški cesti 12, ki domuje v prenovljenem 93 let starem kulturnem biseru. Sanirana stavba je sicer ponovno zaživela že pred dvema letoma, ko se je vanjo najprej preselila Občinska uprava, nato lekarna in družinski zdravnik ter pisarna za starejše, a so uradno odprtje zamaknili zaradi epidemije. Slavnostni trak so prerezali župan Občine Log – Dragomer, Miran Stanovnik, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo Boštjan Jambrovič, direktor Zdravstvenega doma Vrhnika, Roman Strgar in direktor Lekarn Ljubljana, dr. Marjan Sedej. »Ta hiša ima bogato tradicijo, bogato energijo in to se kaže na vsakem koraku. Danes so vsi kotički te stavbe zapolnjeni z vsebino, ki je koristna za vse nas in za naše zanamce. Najbolj me veseli dejstvo, da smo skupaj ugotovili in prepoznali, da je ta stavba za vse. Da prihajate k nam z idejami, s predlogi, z rešitvami in vedenjem ter videnjem, kako bi mi vsi skupaj lahko bolje živeli. Danes živimo na krilih tradicije, ki je v naših krajih še kako prisotna,« s temi besedami je otvoritev kulturnega bisera, nekdanje stare šole na Logu in ene zgodovinsko najpomembnejših stavb v občini Log – Dragomer pospremil župan Miran Stanovnik. Ta se je v svojem nagovoru spomnil korakov, ki so bili potrebni, da so v občini lahko odprli lekarno, pohvalil zdravstveno ekipo, ki deluje v ambulanti in direktorja, ki stoji za njimi ter poudaril, da je ekipa, ki sodeluje pri projektu Podaj roko ustvarila kraj, kjer se lahko srečujejo starejše osebe, kjer so starejši slišani in kjer iščejo ter ponudijo rešitve. »Vsakih sto let pride na vrsto tak čustven dogodek in priložnost, ko se lahko zahvalimo in skupaj praznujemo. Pri uresničevanju projekta ni šlo vse po načrtih, iz tega smo se naučili ogromno stvari. Iz same borbe za boljše stanje izhajamo kot zmagovalci. Vse kar smo skupaj doživeli nas krepi, nas povezuje in verjamem, da nas taki dogodki kot lokalno skupnost delajo še močnejšo in še bogatejšo,« je zaključil župan. Danes na 870 m2 uporabnih površin v sožitju, ena ob drugi sobivajo Občinska uprava, lekarna, družinski zdravnik in pisarna za starejše občane, kmalu pa se jim bo pridružila še referenčna ambulanta. To sožitje je prijateljsko, je ob otvoritvi dejal direktor Lekarn Ljubljana, dr. Marjan Sedej. »Ta hiša je simbolna in predstavlja simbolni pomen prijateljskih odnosov, ki naj bi veljali v družbi. Na tej točki se namreč združujejo Lekarna Ljubljana iz Mestne občine Ljubljana, zdravstvena postaja iz Občine Vrhnika in Občinska uprava iz matične Občine Log – Dragomer. Ta točka je upanje in simbolno rojstvo tistega, kar bi družba v bodočnosti morala biti, se pravi prijateljstva, sodelovanja, odnosov in ljubezni.« Slavnostni trak so prerezali župan Občine Log – Dragomer, Miran Stanovnik, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo Boštjan Jambrovič, direktor Zdravstvenega doma Vrhnika, Roman Strgar in direktor Lekarn Ljubljana, dr. Marjan Sedej. Stavbo pa je blagoslovil župnik Jožef Poje, ki si je zaželel, da bi stavba postala prostor srečevanja, povezovanja, prijateljstva in razumevanja. Za prijetno kulturno popestritev dogodka so poskrbeli tamburaši iz Borovnice, ki delujejo kot samostojna sekcija Kulturnega društva Borovnica. Po uvodni slovenski himni, so ob zaključku srečanja zaigrali še Bruniško koračnico, Veselo plesalko in Mejensko polko. Zasedba, ki jo je junija 2018 osnovala Marija Gabrovšek, deluje pod dirigentsko palico Jožeta Zvera iz Dragomerja. Njihov repertoar je izjemno pester, od ljudskih do modernejših, od slovenskih do tujih priredb. Avtor večine priredb je Jože Zver, ki te prilagodi tehničnim sposobnostim članov ansambla in različnim uglasbitvam inštrumentov Slavje se je nadaljevalo še z druženjem v prostorih stavbe, ogledom prostorov ter pogostitvijo v loškem športnem parku, kjer so ob tej priložnosti pekli vola. kot davnega leta 1929. Občani so tako kot nekoč, na željo župana Mirana Stanovnika, združili moči, poprijeli za delo in spletli zimzeleno okrasje, ki je ob slovesnem dogodku krasilo pročelje loške lepotice. Na ta način so se poklonili vsem, ki so v dvajsetih letih prejšnjega stoletja sodelovali pri snovanju in gradnji te čudovite stavbe ter obenem prenovljeno in energetsko sanirano stavbo uradno predali svojemu namenu. Delo, ki so ga opravile pridne roke občank in občanov je tako navdihnilo župana, da je sodelujočim podelil priznanje Županova petka. Po uradni otvoritvi stare šole so se v prostorih v pritličju začele šolati generacije osnovnošolcev, višje nadstropje pa je bilo namenjeno domovanju učiteljev, kasneje je stavba gostila vrtčevske malčke, po celoviti rekonstrukciji in energetski sanaciji pa se je najprej vanjo preselila Občinska uprava, nato še lekarna in družinski zdravnik pa pisarna za starejše občane. Kmalu bo začela delovati še referenčna ambulanta ter spominska soba, pozabiti ne smemo niti na večnamenStavba bogati življenja ski prostor v mansardi, kjer se občanov od leta 1929 dalje je odvilo že kar nekaj dogodkov, Stavba ima bogato izročilo v njej pa se na občinskih sejah in je zapisana v srcih občanov. sestajajo tudi občinski svetniTako kot pred 93 leti, ko so jo ki. Vse te dejavnosti sobivajo na prvič uradno odprli, so ji tudi 870 kvadratnih metrih uporabza tokratno priložnost nadeli nih površin. Tako kot vsem objektom tudi svečano preobleko, podobno 52 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Log - Dragomer nudbo, ki je bila nedopustna samo zaradi preseganja zagotovljenih sredstev, je bil izveden konkurenčen postopek s pogajanji.« Občina je pogodbo za izvedbo ostalih del v višini 784.805 evrov z ddv podpisala s podjetjem Delta skupina d.o.o., v obseg del pa je bila naknadno vključena tudi sprememba prostorov za vselitev lekarne in ambulante. Cena za izvedbo preostalih del je bila na koncu za okoli dvajset tisočakov nižja od podpisane, in sicer je znesek realiziranih ostalih del znašal 763.045 EUR z DDV. temu ni prizanesel zob časa in da bi se izognili propadanju in ohranili njegov zgodovinski potencial so že kmalu po ustanovitvi Občine Log – Dragomer začeli z urejanjem etažne lastnine in napore usmerili v odkup stanovanj v zgornjem nadstropju. Ko je leta 2016 občina postala edina lastnica objekta so začeli s postopki za pridobivanje projektne dokumentacije, še istega leta se je Občina vključila v projekt Elena za delno financiranje le-te. 28. septembra 2017 je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo in ener- Projekt na koncu dražji Skupno je občina za revitagetsko sanacijo, leta 2018 pa je bila odobrena vloga za prido- lizacijo in energetsko sanacijo bitev nepovratnih sredstev. stavbe Stare šole ter umestitev lekarne in ambulante v ta objekt odštela 1.505.261 EUR Na razpisu izbran AS Primus z DDV. A na Občini dodajajo, V začetku leta 2018 so na da če od tega zneska odštejeObčini izbirali izvajalca gradbenih del. Posel je kot najcenej- mo naknadno dodano spreši ponudnik dobil AS Primus, membo prostorov za lekarno s ponudbeno ceno 1.121.531 in ambulanto ter vgradnjo EUR z DDV. Ta je že nekaj te- dvigala, je bila končna vrednov po podpisu pogodbe za- dnost za 23 odstotkov višja od čel z deli, ki so sprva tekla kot vrednosti iz popisa dela prvopo maslu, saj je izvajalec dela tno izbranega izvajalca del AS izvajal po terminskem planu Primus. Kot je bilo že omenjein sledil projektni dokumen- no, je Ministrstvo za infrataciji. A že nekaj mesecev po strukturo je občini odobrilo podpisu pogodbe so se začele 196.000 EUR nepovratnih kazati finančne težave izbra- sredstev, od tega je bilo ponega izvajalca, ki jih je občina črpanih 171.232 EUR z DDV, v prvi fazi rešila z dogovorom kar predstavlja 87% realizacijo. o neposrednem plačevanju »Nižji znesek počrpanih sredpodizvajalcev. Dela so začela stev izhaja iz nepriznavanja zamujati, izvajalec ni predložil določenih stroškov kot upraniti nove in podaljšane bančne vičenih stroškov, kljub temu, garancije, nato pa je šel 8. M da so bili le ti v sami prijavi arca 2019 v stečaj, prenehala je opredeljeni kot upravičeni pogodba o izvedbi del. stroški,« so nam pojasnili v Po prevzemu gradbišča so Občinski upravi. na Upravi ugotovili, da je treba z deli nemudoma nadalje- Stara šola postala upravno vati. »Občina Log-Dragomer središče je ob dejstvih na terenu ob Nov upravni center se razprekinitvi del oziroma oprateza na 870,3 m2 uporabne vljenem prevzemu gradbišča površine. V pritličju deluje ugotovila, da je potrebno takoj ambulanta splošnega zdravukrepati in v najkrajšem monika ter lekarna. Nadstropje žnem roku izvesti nujna dela, zaradi zagotavljanja varnosti višje je svoje prostore dobila in trdnosti objekta ter pre- Občinska uprava, v mansardi prečitve večje nepopravljive pa je urejen večnamenski proškode, kamor je bila vključena stor. Ta eden izmed kulturno tudi gradnja dvigala.« V po- in zgodovinsko najpomembstopek pogajanj brez predho- nejših stavb občine Log – Dradne objave je občina povabila gomer je po zaključku projekpet potencialnih ponudnikov, ta revitalizacije in energetske a se je na povabilo odzval le sanacije Stare šole dobil nove eden. »Za izvedbo nujnih del vsebine, hkrati pa so stavbo je bila podpisana pogodba s rešili še pred propadanjem. podjetjem Delta skupina d.o.o. »Ko ocenjujemo projekt po v višini 224.229 EUR z DDV. materialni osnovi, ne moremo Znesek realiziranih nujnih del spregledati dejstva, da pomeje znašal 208.901 EUR z DDV,« ni realizacija obnove objekta smo še izvedeli. Za izvedbo stare šole neprecenljiv vložek ostalih del, ki jih AS Primus v identiteto kraja, ob tem pa ni izvedel pred prekinitvijo tudi poudarek k ohranjanju pogodbe, je Občina izpelja- kulturne in zgodovinske dela postopek oddaje javnega diščine lokalne skupnosti. Ko naročila na podlagi odprtega je bila objektu vdihnjena nova postopka. Ponudbene cene vsebina, namreč nikakor ne potencialnih izvajalcev so bile moremo mimo dejstva, da se zaradi spremenjenih razmer je v tem objektu že pred skoraj na gradbenem trgu občutno sto leti izvajalo javno šolstvo, višje in so presegala zagoto- kar je bilo z visoko izraženimi vljena sredstva v proračunu. simpatijami prepoznano tudi »Kljub odprtemu postopku je izven meja takratnega slovenObčina kot naročnik v dva- skega ozemlja. “ Do uresničikrat izvedenem postopku od- tve projekta je resda vodila daje javnega naročila, prejela trnova pot, a je na koncu iz le eno ponudbo in še ta je bila trnovega stebla zrasla čudoviv obeh postopkih nedopustna. ta vrtnica. V. L. Ker smo na ponovljenem odprtem postopku prejeli poFoto: V. L. CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 53 Gradnja kanalizacije tudi na Lukovici Log – Dragomer, 12. junij 2022 – Gradnja kanalizacije in čistilne naprave se je prevesila v zadnjo fazo. Položiti je potrebno le še 2 in pol kilometra kanalizacijskih cevi. Gradbeni stroji ropotajo v vseh treh naseljih, živahno je še vedno tudi na Barju, kjer zaključujejo dela na čistilni napravi. Konec maja so delavci Komunalnih gradenj začeli z gradnjo gravitacijske kanalizacije na Lukovici. Dela potekajo na Poti na Tičnico med hišnimi številkama 3 in 8, na Vrhniški cesti od hišne številke 10 do 12 ter na območju Vrhniške ceste 6 v smeri regionalne ceste. »V mesecu juniju 2022 izvajalec Komunalne gradnje planira nadaljevanje z deli na izgradnji kanalizacije v naselju Lukovice na območju trase od Pod gradom HŠ 1 v nadaljevanju vzporedno z delom regionalne ceste proti območju Vrhniška cesta HŠ 6 v dolžini ca. 160 m. V drugi polovici meseca junija 2022 je v planu izvedba kanalizacije v naselju Lukovica na območju Dolina HŠ 1 do Dolina HŠ 18,« so nam o poteku gradnje na Lukovici povedali na Občinski upravi Občine Lg – Dragomer. Kot smo še izvedeli naj bi se tempo gradnje, zaradi nekoliko zahtevnejšega, strmega terena, malo upočasnil. Medtem je v polnem razmahu tudi gradnja kanalizacije, vodovoda in druge infrastrukture ob regionalni cesti. »V juniju 2022 je Hidrotehnik nadaljeval z deli na primarnem kanalu vakuumske kanalizacije ob sočasnem polaganju vodovoda, plina in telekomunikacijsko omrežja T2 na trasi regionalne ceste v območju kolesarske steze in pločnika od naselja Rosovč v smeri Lukovice do območja naselja Mole.« V okviru ob- sežnih del ob regionalki z več milijonskimi nepovratnimi sredstvi ter sredstvi občinskega proračuna gradijo kanalizacijo in vodovod. Projekt gradnje vodovoda je ocenjen kar na 1,3 milijona evrov in bo krit izključno z občinskimi financami. Posel je dobil Hidrotehnik v partnerstvu s Komunalnimi gradnjam in KPL. V okviru projekta od križišča s trgovino v smeri proti Vrhniki gradijo primarni in sekundarni vodovod. Gre za hrbtenico vodovodnega sistema preko katere se s pitno vodo napaja celotna občina. Obstoječi vodovod, ki je star in poteka po zasebnih površinah bodo prestavili v javno površino ter tako povečali dostopnost za potrebno vzdrževanje. Obenem bodo povečali tudi profil, saj so hidravlični izračuni, ki jih je pred leti izdelalo Komunalno podjetje Vrhnika pokazali, da je pod dimenzioniran. Kot smo še izvedeli bo vzporedno potekala tudi gradnja sekundarnega vodovoda, saj se neposredno na primarni vodovod ne sme priklapljati hišnih priključkov. V Dragomerju gradnja gravitacijske, na Logu vakuumske kanalizacije Hidrotehnik je maja zaključil s polaganjem vakuumske kanalizacije ter odcepov z vakuumskimi jaški hišnih priključkov v Molah, cesto so delavci Trgograda preplastili z asfaltom. Prav tako se je zaključila gradnja na Barjanski cesti, kjer so delavci KGG zgradili povezavo regionalne ceste s črpališčem Č10 ter zaključili asfaltiranje. Gradnja se je zaključila tudi na Dragomerški cesti med hišnimi številkama 32 in 44, ki je že dobila svežo asfaltno preobleko. Junija bodo gradbeni stroji brneli na Cesti v Lipovce. Hidrotehnik bo vakuumsko kanalizacijo gradil od hišne številke 13 do 27. Na čistilni napravi obrtniška in instalacijska dela Trgograd je maja v poslovnem delu čistilne naprave začel z izvedbo pohištvene opreme, nadaljevala so se tudi obrtniška in instalacijska dela. » Izvajalec je v maju zaključeval izvedbo elektro del tehnološkega dela čistilne naprave. Zaključili so z montažo kabelskih polic in kabliranjem v upravnem in tehnološkem delu objekta čistilne naprave. V juniju 2022 se načrtuje izvedba kompletiranja strojnih del na čistilni napravi, kot npr. na SBR bazenih reaktorje z mešali in črpalkami ter cevovodi, kompletiranje montaže puhal, opreme v prostoru pralnika peska ter opreme v prostoru dehidracije blata.« Zaključuje se tudi urejanje okolice. Delavci Trgograda so maja položili prane plošče, planirali in nasipavali teren, urejali zelene površine ter postavili ograjo na območju čistilne naprave. Gradnja čistilne naprave je tako že skoraj zaključena. Junija bo izvajalec do konca pripravil ter uredil dokazno dokumentacijo za pripravo vloge za tehnični pregled na območju čistilne naprave. V. L. Foto: Občina Log - Dragomer Posodobili bodo košarkarsko igrišče Log – Dragomer, 9. junij 2022 - Občina Log – Dragomer naj bi sanirala dotrajano asfaltno podlago na košarkarskem igrišču v Športnem parku na Logu. Kot so sporočili, so za investicijo na razpisu Fundacije za šport uspeli pridobiti slabih 23 tisočakov, oziroma 37 odstotkov celotne vrednosti projekta. Občina Log – Dragomer vsako leto na razpis Fundacije za šport prijavi projekt s katerim želijo izboljšati pogoje za športno vadbo v občini. Tako so denimo s sredstvi Fundacije pred šestimi leti na Logu uredili nogometno igrišče z umetno travo, niso pa bili denimo uspešni s prijavo za preplastitev atletske proge pri osnovni šoli. Letošnje leto je Občina na razpis prijavila projekt prenove košarkarskega igrišča v Športnem parku na Logu ter uspela pridobiti sredstva v višini 22.947 evrov. Na razpis za področje gradnje športnih objektov in površin za šport v naravi je tokrat prispelo kar 228 vlog, katerih vrednost je močno presegla razpoložljiva sredstva. Na razpisu so tako razdelili 2,44 milijona evrov, višina zaprošenih sredstev pa je bila kar 8.136.280 evrov. Občina Log – Dragomer se je na razpisu potegovala za sredstva v višini dobrih 38 tisočakov, komisija je odobrila okoli 23 tisoč evrov. Ocenjena vrednost projekta je 62.450 evrov. Izbrani izvajalec naj bi v sklopu prenove posodobil dotrajano igrišče, ki se je na določenih mestih že posedlo, v asfaltni podlagi pa so nastale tudi razpoke. Dela bodo tako obsegala odstranitev poškodovanega asfalta, ureditev drenaž ter priklop na meteorni kanal. Zabetonirali bodo nove temelje za koše, uredili ustrezne naklone igrišča, asfaltirali dobrih 500 m2 površine za igrišče ter nanjo položili še sedem slojno športno podlago. Na igrišču bodo postavili dva nova košarkarska koža ter dva (ESSR) pa naj bi bil 66 odstoten. V okviru projekta naj bi zgradili kolopark, uredili javno razsvetljavo in postavili pametne klopi, kjer bodo obiskovalci lahko polnili električna kolesa in telefone. Naši sogfovorniki so še povedali, da je projekt voden preko LAS Barje, kjer sodeluje tudi Občina Borovnica s svojim pumptrackom. S sredstvi LAS Barja pa naj bi sofinancirali tudi ureditev in postavitev dveh manjših fitnesov na prostem. Novi športni površini s telovadnimi orodji naj bi postavili v ŠP Log in ŠP Dragomer. Ocenjena vrednost projekta je 63.768,91 evrov z ddv, računajo na evropska sredstva v višini 40 odstotkov ocenjene vrednosti projekta. Fitnes v Športnem parku v Dragomerju bodo umestili za Pri vrtcu v Dragomerju želi Občina urediti košarkarsko igrišče, v Športnem parku na Logu pa bo ta postavljen ob novi povezovalpumptrack. Projekt je ocenjen na skoraj 50 tisočakov, ni poti, vzporedno z nogometnim igriščem. V. L. Foto: V. L. delež sofinanciranja evropskih sredstev rokometna gola, zamenjali bodo obstoječo razsvetljavo in postavili nove klopi. Na Občini so sredstev Fundacije veseli, saj je bilo igrišče dotrajano in zagotovo potrebno prenove. Sicer pa naj bi s pomočjo evropskih sredstev financirali še dva projekta. Na Občinski upravi pripravljajo prijavo za pridobitev nepovratnih sredstev za ureditev fitnesa na prostem v Športnem parku na Logu in v Športnem parku v Dragomerju. Naši sogovorniki upajo, da bodo posodobljene športne površine z novimi vsebinami v oba športna parka privabili še več obiskovalcev,tako otrok, kot tudi starejših obiskovalcev, ki bodo lahko bolj kakovostno in v športnem duhu preživeli svoj prosti čas. 53 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Log - Dragomer CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 54 Občina Log – Dragomer prvič sprejela OPN Log – Dragomer, 15. junij 2022 – Na sedmi izredni seji so občinske svetnice in svetniki soglasno sprejeli težko pričakovani Občinski prostorski načrt Občine Log – Dragomer. Tega so snovalci začeli pripravljati že pred štirinajstimi leti. Najbolj pomemben prostorski dokument občine med drugim določa usmeritve za urejanje prostora ter pogoje za graditev objektov in poseganje v prostor, določa pa tudi dolgoročni prostorski razvoj in tako vpliva na življenje ter delovanja občanov. Občina Log – Dragomer je s pripravo Občinskega prostorskega načrta začela že leta 2008. Štiri leta kasneje je bil na podlagi prejetih smernic nosilcev urejanja prostora in potrjene- ga Okoljskega poročila javno razgrnjen dopolnjen osnutek OPN, ki ga je izdelala Kaliopa. Občina je na javno razgrnjena gradivo prejela 108 pripomb. Do leta 2015 je potekalo usklajevanje stališč do pripomb in predlogov javnosti, ki pa niso bila potrjena na delovnih telesih občine niti javno objavljena. Z namenom celovitega in uravnoteženega urejanja prostora z upoštevanjem naravnega in grajenega prostora o katerem je bilo na razpolago omejeno število podatkov so bile v obdobju od 2015 do 2017 izdelane nove strokovne podlage, izvedeno zbiranje pobud in podani pomembni novi interesi v prostoru občine. Zaradi teh novih dejstev se je pojavila potreba po uskladitvi Odloka o OPN, zato so fazo dopolnjenega osnutka ponovili ter izbrali novega izvajalca Urbi d.o.o. Ta je pripravil nove strokovne podlage, dokumente in študije, izdelano je bilo novo Okoljsko poročilo, pripomb in predlogov javnosti. nato pa so dopolnjen osnutek Občinski svet je 10. decembra ponovno razgrnili. Občina je 2020 stališča obravnaval in jih prejela še 102 novi pripombi, ki tudi sprejel. Pripravljavci so so jih pripravljavci preučili in nato na podlagi stališč do pripripravili Strokovna stališča do pomb občanov in ob upoštevanju vseh omilitvenih ukrepov iz okoljskega poročila izdelali predlog OPN, ki so ga aprila lani posredovali v drugo mnenje 26 nosilcem urejanja prostora. Večino mnenj je Občina uskladila Cene komunalnih storitev bodo višje Log – Dragomer, 15. junij 2022 – Po podražitvah energentov, ki so povzročile podražitev storitev in proizvodov, nas bodo zdaj po žepih udarile še višje cene komunalnih storitev. čevala 1,74 evra več, odvajanje odpadne vode pa bo dražje za 1,69 evra. Nadzorni svet Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika bo za enkrat ostal brez predstavnika Občine Log – Dragomer, saj edini kandidat za zasedbo tega mesta, ni dobil potrebne večine. Bolj soglasni so bili svetniki pri imenovanju Občinske volilne komisije, kjer Julijske komunalne položnice so soglasno dvignili zelene karbodo občutno višje. tone, enotni pa so bili tudi pri Oskrba s pitno vodo se bo potrjevanju sklepa o delni povrpodražila za okoli 11 odstotkov, nitvi stroškov volilne kampanje toliko bo dražje tudi odvajanje za lokalne volitve v volilnem odpadnih voda, tisti, ki imajo letu 2022. greznice ali MKČN bodo za to storitev plačevali 22 odstotkov več. Povišala se bo še cena Zelena luč rebalansu in odvoza odpadkov, predvsem osnutku proračuna za leto bioloških, ki bo dražja za kar 42 2023 Glavni razlog za prvo spreodstotkov. Komunalno podjetje Vrh- membo letošnjega proračuna nika je na svetniške mize dalo je uskladitev tega z dejanskimi predlog spremembe cen komu- potrebami in zagotovitev dodanalnih storitev. Podražilo se bo tnih sredstev na postavkah, kjer vse, tako voda, odvoz odpadkov, je to potrebno. V primerjavi z kot odvajanje odpadne vode. zadnjim sprejetim proračunom Svetniki so nove cene potrdili za leto 2022 se prihodki zvišujez 11 glasovi za, dva sta se glaso- jo za 624 tisočakov, odhodki pa vanja vzdržala. Cene za odva- se višajo za okoli 770 tisoč evrov. janje odpadne vode in oskrbo Svetniki so opravili tudi splos pitno vodo bodo veljale od šno razpravo Odloka o prora1 julija naprej, povišanje cen čunu Občine Log – Dragomer storitev, povezanih z grezni- za prihodnje leto. Tokrat so na cami in malimi komunalnimi Občinski upravi s pripravo tega čistilnimi napravami (MKČN) dokumenta pohiteli, nikoli se ter zbiranjem komunalnih od- namreč še ni zgodilo, da bi splopadkov, pa bodo na položni- šno razpravo opravili že junija. cah obračunane šele potem, A kot smo slišali, so se hoteli ko jih bosta potrdila še vrh- izogniti morebitnemu začasneniški in borovniški občinski mu financiranju občine in tako svet. Povprečna štiričlanska zagotovili, da se največji projekt družina, ki porabi 15 m 3 vode v zgodovini občine, gradnja kabo za oskrbo s pitno vodo pla- nalizacije s čistilno napravo ter gradnja prizidka k vrtcu Log – Dragomer nemoteno zaključita. Pod streho je tudi manjša sprememba Statuta Občine Log – Dragomer in Poslovnika, s katero naj bi privarčevali. Lastne predpise in druge uradne objave bo Občina odslej objavljala v Uradnem glasilu e-občina in ne več v Uradnem listu, zaradi česar naj bi se znižali stroški objav, te pa naj bi bile tudi objavljene na spletni strani Občine Log – Dragomer. Svet se je na seji seznanil še s sklepom Nadzornega sveta JP KPV, aneksom k pogodbi o brezplačni odsvojitvi ter vlogo za izdajo izjave o predkupni pravici Ferjanka. Občinski svet je dal zeleno luč letnemu poročilu Osnovne šole Log – Dragomer, strinjali so se tudi s predlogom o oblikovanju oddelkov v enoti vrtca Log – Dragomer, o sistematizaciji delovnih mest ter dodatnih delovnih mest za prilagojeno izvajanje programov v vrtcu ter sistematizacijo dodatnih delovnih mest na osnovni šoli za šolsko leto 2022/2023. Občinski svet je ob koncu seje prisluhnil še poročilu o poteku del pri evropsko sofinanciranem projektu kanalizacije in čistilne naprave, svetniki pa so Občinski upravi postavili še nekaj vprašanj in pobud. Tako smo med drugim lahko slišali pobudo, da se prebivalce Lukovice obvesti o načrtovani širitvi plinovodnega omrežja na tem območju. Kot so dejali je sedaj čas, da vsi tisti, ki bi se v prihodnosti želeli priključiti, to sporočijo Energetiki Ljubljana. V. L. odnosom do vseh zainteresiranih javnosti, za načrt razvoja, ki spoštuje okolje in ustvarja pogoje za življenje sedanjih in prihodnjih generacij. Zagotavlja razvoj krajev naše občine in Svetniki soglasno sprejeli OPN Glavno vodilo pri pripravi sočasen dvig kakovosti bivanja, OPN-ja je trajnostna oziroma skladno s sodobnimi smernivzdržnostna raba prostora ter cami prostorskega načrtovanja učinkovita in gospodarna raba in ob zaščiti narave in naravnih zemljišč. Gre za dolgoročni pro- danosti. jekt, ki je nastajal z vključujočim V. L., foto : Občinska uprava in prejela v roku dveh mesecev, z nekaterimi se je usklajevala večkrat in zadnje pozitivno mnenje prejela 18. maja letos. Dragomerška bo zasijala v novi preobleki Log – Dragomer, 19. junij 2022 – Občina Log – Dragomer načrtuje popolno prenovo Dragomerške ceste. V prvi fazi naj bi uredili cestišče na odseku med regionalno cesto in križiščem s Staro cesto, v načrtu je tudi razširitev prometnice s pločnikom po kateri naj bi potekala varna pot za šolarje ter ostale pešce in kolesarje. Kot pravijo na Občini je varnost v prometu na prvem mestu, zato upajo, da bodo uspeli pridobiti vsa potrebna zemljišča za gradnjo pločnika. Dragomerško cesto bodo v kratkem prenovili. Projektna dokumentacija je že v izdelavi, v načrtu pa je popolna prenova voziščne konstrukcije in preplastitev z asfaltom, cesto pa naj bi tudi razširili s pločnikom. »Na odseku med regionalno cesto in Staro cesto bomo izvedli novo nosilno gredo iz gramoza frakcije 0-63 mm, debeline 40 cm, ter nov tamponski sloj debeline 30 cm. Dragomerško cesto bomo po temeljiti prenovi nosilne konstrukcije preplastili z dvoslojnim asfaltom debeline 6+3 cm.« so nam razložili na Občini. Cesta je v slabem stanju, polna razpok in lukenj. Ob izgradnji kanalizacijskega sistema so ob izkopu ugotovili, da je za mrežasto in deloma luknjaste razpoke krivo slabo stanje konstrukcije ceste. Urediti bo treba tudi odvodnjavanje s ceste, ki je najbolj kritično v križišču s Staro cesto, kjer se na cestišču ob padavinah zadržuje voda. »V območju nastajanja luže bomo vgradili dva vtočna jaška za odvodnjavanje ter s tem po nalivu omogočili odtok vode v odvodnik.« Po potrditvi načrta bodo pristopili k izdelavi DGD načrta in pridobivanju zemljišč za širitev ceste ter v nadaljevanju k izvedbi PZI dokumentacije. Pločnik za varnost šolarjev Odločitev za prenovo ni bila težka, so nam pojasnili na Občini, saj je cesta v slabem stanju, nujen je tudi pločnik. V tem delu namreč vsak dan v šolo in iz nje prihaja veliko otrok. Zato ni nič čudnega, da je Občina prejela pobudo Osnovne šole Log – Dragomer, kjer je v okviru projekta Instituta za politike prostora, med vsemi pobudami, izbrana pobuda, da se uredi pločnik na predmetnem odseku. »Na območju Dragomerja je bila na tem delu sicer načrtovana druga trasa varne šolske poti, vendar je občina od lastnikov zemljišč prejela negativne odgovore glede odstopa dela zemljišča za varno šolsko pot. Zato smo pristopili k varianti, ki poteka po sedanji trasi Dragomerške ceste. Tudi na tem delu se že pojavljajo težave, vendar verjamemo, da bomo uspeli s pridobitvijo potrebnih zemljišč,« pravijo na Občinski upravi Občine Log – Dragomer, kjer že pripravljajo dogovore z lastniki. »Upamo, da bodo lastniki prepoznali potrebo in nujnost vzpostavitve varne poti na omenjenem odseku in da se bomo tako kot na Logu lahko veselili varne šolske poti. Tam so namreč tudi po zaslugi razumevanja tamkajšnjih lastnikov zemljišč uspeli zagotoviti varne šolske poti,« še zaključujejo na Občini, kjer dodajajo, da bodo z izvedbo projekta in gradnjo pločnika na Dragomerški cesti in Šolski ulici omogočili nadaljevanje varne šolske poti iz smeri Dragomerja proti šoli. V. L. 54 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Log - Dragomer CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 55 Slavnostna akademija znova z občinstvom prebirali pesem Jožeta JesenovLog - Dragomer, 25. maj 2022 – Občina Log - ca, Mož iz drevaka iz pesniške Dragomer je slavnostno zbirke Šepet barja, ki jo je izdalo Društvo Dvig, Koščevi pevci, akademijo s podelitvijo Mladi po srcu pa so prireditev priznanj znova odprla za sklenili z ljudsko pesmijo Je upihnila luč, Slakovo Ne prižjavnost. Tudi tokrat so bili v ospredju dobitniki priznanj, zbrane je nagovoril župan Miran Stanovnik, manjkal pa ni niti prijeten kulturni program. Vsakoletna slavnostna akademija se je znova vrnila na oder osnovne šole. Potem, ko je bila prireditev predlani zaradi epidemije odpovedana, lani pa je v ožjem krogu potekala ob spoštovanju priporočil in ukrepov NIJZ, je ta letos znova potekala množično. Občani so lahko v živo zaploskali in čestitali letošnjem prejemnikom priznanj. Tokrat so podelili tri. Letošnje najvišje priznanje, Grb občine je prejela Anica Vengust, priznanji občine pa je župan Miran Stanovnik podelil Društvu Dvig, univerzi za tretje življenjsko okolje in Valeriji Smirnov. Zbrane je ob tej priložnosti nagovoril župan Miran Stanovnik, ki se je v svojem nagovoru ozrl v delo opravljeno v lanskem letu in predstavil načrte za prihodnost. Prireditev se je tokrat sicer začela s flash mobom oziroma recitacijo Zdravljice iz občinstva. Za presenečenje so poskrbeli člani Mah teatra, ki so že v uvodu v prireditev navdušili občinstvo. Velik aplavz je to v nadaljevanju podelilo tudi prikupnim malim plesalkam, ki slišijo na ime Žabice mini. Za kulturno pester program pa so poskrbeli tudi v Mah teatru in Koscu. Člani Mah Teatra so igaj luči in slovensko popevko Zvončki in trobentice. Prejemniki priznanj Občine Log - Dragomer za leto 2022 Grb Občine Log – Dragomer ANICA VENGUST (Priznanje se podeljuje posameznikom, zavodom, organizacijam, društvom in drugim pravnim osebam, ki delujejo na območju Občine Log - Dragomer, za življenjsko ali dolgoletno delo, ki prispeva k razvoju in ugledu občine oziroma k boljšemu in kakovostnejšemu življenju občanov.) Anica Vengust na Logu s svojo družino prebiva od leta 1980. Kmalu po upokojitvi je prevzela mesto predsednice Kulturno umetniškega društva Kosec, ki ga je vodila skoraj 11 let. Društvo ima okoli 100 članov, ki delujejo v 10 sekcijah. S svojo neizmerno energijo je tlakovala pot društvu, ki je danes najbolj prepoznavno ime na področju ljubiteljske kulture v Občini Log - Dragomer in tudi širše. Pod njenim vodstvom je društvo začelo z vsebinsko bogatim in pestrim programom dela, primernim našim lokalnim potrebam. Društvo poleg rednih programov v okviru sekcij, pripravlja še številne odmevne dogodke in prireditve, med njimi srečanje koscev in grabljic, ličkanje koruze, miklavževanje, gostovanje gledaliških predstav, božično-novoletne in druge koncerte, predavanja, delavnice, tečaje na temo zdravja, kulture ter umetniške razstave. Pod vodstvom Anice Vengust je KUD Kosec začelo z izdajanjem revije Kosec, publikacije, ki jo brezplačno dobi vsako gospodinjstvo v občini. Dosežkov društva je res veliko, pri vseh pa je bila zadnjih 11 let zraven gospa Anica, ki je gonilna sila vseh sekcij. Ob prevzemu funkcije predsednice KUD Kosec si je zadala nalogo in izziv, da ljubiteljsko kulturo dvigne na višji nivo in da vsak krajan med organiziranimi dogodki in programi najde nekaj zase. Zastavljen cilj je zagotovo dosegla in presegla, saj je društvo pod njenim vodstvom oživelo in se razširilo. Vse to je dosegla s svojim znanjem, razgledanostjo, strpnostjo, vztrajnostjo, vnemo ter neizmerno voljo in pozitivno energijo. Priznanje Občine Log – Dragomer VALERIJA SMIRNOV in DRUŠTVO DVIG, univerza za tretje življenjsko obdobje (Podeljuje se posameznikom, zavodom, organizacijam, društvom in drugim pravnim osebam za uspešno delo v koledarskem letu ali daljšem obdobju na različnih področjih družbenega življenja.) Valerija Smirnov se je leta 1976 z družino preselila v Dragomer. Pravzaprav celo svoje življenje je delala v dobro človeka, tako na poklicnem področju, kot v svojem zasebnem življenju. Kmalu po selitvi v Dragomer se je vključila v de- javnosti, ki so služile zlasti starejšim in osamljenim. Izkušnje , ki jih je pridobila z delom višje medicinske sestre je prenesla v svoje domače okolje, kjer je bila dejavna na področju zdravstvene preventive. Po otvoritvi Gasilskega doma sta s kolegico sokrajanko začeli z merjenjem krvnega pritiska in opremljanjem pacientov s kartončki, ki so služili družinskim zdravnikom za spremljanje zvišanega krvnega tlaka. Po upokojitvi je na Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje opravila tečaj za prostovoljce, leta 2011 je svoje znanje nadgradila še s tečajem za preprečevanje padcev v starosti. Občina Log – Dragomer je leta 2014 na njeno pobudo omogočila izvedbo tečaja za družinske oskrbovalce. Po končanem tečaju je kot voditeljica kluba svojcev redno mesečno vodila srečanja v sobi Društva upokojencev Dragomer – Lukovica.. Leta 2016 ji je Inštitut Antona Trstenjaka podelil priznanje za uspešno vodenje svojcev. Z njeno pomočjo se je oblikovala skupina za kakovostno staranje Hodi ob meni. Na teh srečanjih starejšim podarja svoj čas, znanje in svoje srce. Zaradi njene humano in nesebično aktivnosti v dobro starejših krajanov, prostovoljnega dela, vseživljenjskega učenja ter skrbi za ohranjanje in krepitev zdravja prosim žušpana Mirana Stanovnika, da gospe Valeriji Smirnov podeli letošnje prvo priznanje občine. Društvo Dvig, univerza za tretje življenjsko obdobje, deluje kot samostojno društvo od maja leta 2016, pred tem je štiri leta delovalo kot sekcija DU Dragomer Lukovica in kasneje KUD Kosec. V njihovo kakovostno in raznoliko izobraževalno ponudbo se vključuje skoraj 50 odraslih. Prednost DVIG-ovih izobraževalnih dejavnosti je, kot to velja za vse univerze tretjega življenjskega obdobja v Sloveniji, da izobraževanja niso le enkratni dogodki, ampak celoletna izobraževalna dejavnost, v kateri se med študenti stkejo tudi močne socialne vezi. Rdeča nit vseh DVIG-ovih programov je razvijanje bralne kulture in spoštovanje slovenskega jezika, spoznavanje bližnje in daljne preteklosti, ki je in še sooblikuje podobo naših naselij in je kažipot za razvijanje večje pripadnosti in aktivno sooblikovanje našega lokalnega okolja. V našo občino je društvo pripeljalo nove izobraževalne programe, študijske krožke in učenje v dvojicah. Društvo Dvig je, kot sekcija KUD Kosec, začelo z izdajanjem prve revije v naši občini – Pogovori z občani. Izdali so 7 številk, šest v okviru društva in še tri izdaje Kolo življenja. Društvo spodbuja tudi literarno ustvarjalnost z objavami literarnih del, s predavanji uglednih strokovnjakov se odziva na aktualna dogajanja in probleme v lokalnem in širšem okolju, pospešuje medgeneracijsko sodelovanje ter bogati izobraževalno in kulturno dogajanje v občini. Z zagnanim delom in vztrajnostjo dosegajo velike uspehe. V. L. Foto: V. L. Zahvala za nakup gasilskega vozila GVC-3 V letu 2022 smo gasilci PGD Dragomer – Lukovica uresničili več let načrtovan nakup novega gasilskega vozila s cisterno GVC-3. Pri tem nas je z denarnimi sredstvi znatno podprla lokalna skupnost, mnogi krajani in donatorji, ki se jim ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo. Vse vabimo na slavnostni prevzem vozila, ki bo v nedeljo 14. 8. 2022 ob 17. uri. Prireditev se bo začela z gasilsko parado, ki bo potekala skozi naselje Dragomer, nadaljevala pa s slavnostnim prevzemom vozila in veliko vrtno veselico z bogatim srečelovom. Zabavali nas bodo Prebrisani muzikanti. Vljudno vabljeni! PGD Dragomer Lukovica 55 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Log - Dragomer CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 56 40 let Osnovne šole Log - Dragomer Log - Dragomer, 1. junij 2022 – Poslopje logdragomerške osnovne šole je staro 40 let. Ob praznovanju tega dogodka so pripravili slovesnost, ki je tokrat potekala na prostem. Na slavnostnem dogodku sta spregovorila ravnateljica Mihaela Mrzlikar in župan Miran Stanovnik, obogatili pa so ga še s pestrim kulturnim programom. Leto 1981 je bilo za šolo v Log - Dragomerju prelomno, saj se je šola preselila v stavbo, kjer se učenci družijo in učijo še danes. Šolstvo na območju Občine Log - Dragomer pa ima daljšo zgodovino, otroci so leta 1855 začeli šolo obiskovati na Brezovici. Leta 1907 so takratni prebivalci začeli zahtevati, da se otroci šolajo bliže domu, njihove zahteve so sadove obrodile februarja 1910. »Februarja 2020 je minilo že 100 let odkar so občani iz vasi Dragomerin Log odprli vzporednico brezoviške šole v Škandrovi hiši na Logu. Med nami skorajda ni nikogar, ki bi se spominjal začetkov na- šega šolstva, veliko več pa vas je tistih, ki se spominjate uvedbe samoprispevka in izgradnje naše šole, ki je ta hram učenosti odprla s 1.9. 1981 v takratni Občini Vrhnika,« je zbrane spomnila ravnateljica Osnovne šole Log - Dragomer, Mihaela Mrzlikar. Ta je dodala, da je bil leta 2005 zaradi prostorske stiske zgrajen prizidek. Del šole je podružnica Bevke in od leta 2007 dalje vrtec Log - Dragomer, do šolskega leta 2000/2001 pa je k šoli spadala še podružnica Drenov Grič. »Nocojšnje slavje je veliko veselje za vse, a hkrati tudi izjemna odgovornost do tistih, ki so delovali pred nami in do tistih, ki bodo delovali tudi v prihodnje. Šola je v teh letih svojega obstoja doživela številne radosti, stiske in tudi preobrazbe. Toda glavno vodilo, ki so se ga učitelji na naši šoli vedno držali, je spoštovanje otrokove osebnosti in uporaba možnosti šole in učiteljev za uresničitev celostnega potenciala učencev. Seveda je to veljalo v danih okvirih časa in razvoja mimo česa zagotovo tudi šola ne more. Ugotavljamo da danes vidimo dlje tudi zaradi tega, ker stojimo na ramenih naših pred- hodnikov. Dejanja slednjih so nas ne nazadnje pripeljala sem, kjer smo, v skupnost,ki temelji na svobodi in na sočutju, ki brez strahu zapoje slovensko pesem, kar v preteklosti zagotovo ni bilo vedno dano.« je še doda- Tudi tokrat se je na prireditvi la ravnateljica in obljubila, da bodo tudi v prihodnje skrbeli, v organizaciji šole trlo obiskoda bodo v šoli nudili kakovo- valcev, ki so se zbrali na šporstno vzgojo in izobraževanje. tnem igrišču pred prizidkom Osnovne šole Log -Dragomer. Bogat kulturni program Uro in pol dolg kulturni dogodek so zaznamovali glasba, zaokrožil praznovanje ples in pesem, manjkali niso niti spektakularni dvigi in gimnastične prvine ter recitacije. Prireditev so odprli združeni zbori Osnovne šole Log - Dragomer s slovensko himno, ki so občinstvo nato navdušili še s šolsko himno Hiša na Barju ter Gilpinovo Skupaj z mano poj. Na odru smo lahko uživali ob nastopu mladih violinistk Kristine Nahtigal in Vite Blažič ter klarinetista Lana Gutnika, pevke Izabela Kodba, Živa Kupljen in Ana Lorber pa so ob spremljavi kitare zapele ljudsko Oj, lepo je res na deželi. Člani Orffove skupine so občinstvo razgreli z ritmično predstavo z vedri. Videli smo tudi mlade gimnastičarje Lano Lederer, Ilana Ledererja ter Nastjo Podvratnik in združen cheerleading nastop Žabic. Program so s svojimi nastopi obogatili še Folklorna skupina Rožmarin, Andreja Čamernik Rampre ter Daniel Rampre, kis ta zapela Vasletovo Za ljubezen sta potrebna dva, z narodnozabavnimi ritmi pa so jo zaključili Strastni muzikanti. V. L. Foto: V. L. Da ne pozabimo svojih korenin Log, 2. junij – V kletnih prostorih nove občinske stavbe na Logu so tudi uradno predali svojemu namenu »Spominsko sobo«, v kateri so izobesili panoje s fotografijami in dokumenti izpred petdeset in več let. Gradnja šole na Logu 1929, kjer danes domuje “Spominska soba”. Gre za del projekta »Zgodovina nas povezuje«, ki je potekal v sodelovanju med občino, Krajinskim parkom Ljubljansko barje, DU Log in KUD Kosec. Z njim odstirajo tančice pretekle zgodovine, ki priča kako živahno je bilo na teh koncih na področju društvenega življenja, pa tudi sicer. Prav posebno mesto na panoju ima tudi občinska stavba, ki, kot je na odprtju dejal župan Miran Stanovnik, ni zrasla z izvajalci z žerjavi, ampak dobrimi medsosedskimi odnosi, žulji in sodelovanjem širše skupnosti. Zahvala za zbra- ni material gre več krajanom, predvsem pa: Marku Remškarju, Marjanu Gregorčiču, Martinu Rupniku in Pavli Prah. Obiskovalci spominske sobe bodo tako lahko iz panojev razbrali preteklost domačih krajev, pa tudi sam ambient jih bo popeljal v tiste stare čase, saj so pri obnovi prostorov ohranili nekaj starih arhitekturnih elementov. Župan je pojasnil, da bo soba namenjena stičišču generacij, točka za izvajanje izobraževanj in prireditev, z namenom povezovanja prebivalstva. Prireditev odprtja spominske sobe so s kulturnim programom popestrili učenci OŠ Log-Dragomer in pevci ter pevke KUD Kosec. Gašper Tominc, foto: GT 56 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Log - Dragomer CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 57 Gasilci PGD Log v službi ljudstva že 100 let Log, 20. in 28. maj 2022 - Gasilci PGD Log so v lanskem letu dopolnili 100 let, visok jubilej pa obeležujejo v letošnjem letu. Stoletnico svojega delovanja in aktivnosti so proslavili   s slavnostno sejo, skupaj z občani pa so se visoke obletnice veselili ob slovesni paradi s podelitvijo gasilskih odlikovanj in zahval. Zgodba gasilstva se je na Logu začela leta 1921, ko so Ivan Remškar, Stanko Vrhovec, Jurij Kozjek, Janez Sojer, Matija Lenaršič, Matija Jerina, Anton Kozjek in Martin Kozjek ustanovili Prostovoljno gasilsko društvo Log. Vsa ta leta loški gasilci brez prestanka odgovorno in vestno opravljajo gasilsko dejavnost, skrbijo za požarno varnost in so v vsakem trenutku pripravljeni ljudem v nesrečah nuditi nesebično pomoč. Gasilci PGD Log v letošnjem letu obeležujejo jubilejnih 100 let delovanja in gasilske aktivnosti. Praznovanja bi sicer morala potekati že lani, a so gasilci zaradi epidemičnih razmer ta zamaknili v letošnje leto. S praznovanjem so pričeli v petek, 20. maja s slavnostno sejo, na kateri so se ozrli v preteklost. Na slavnostni seji so zbranim spregovorili gasilski funkcionarji; predsednik društva Andrej Gubič, poveljnik GZ Vrhnika Benjamin Svenšek, predstavnik GZ Slovenije in predsedujoči notranjski regiji Franjo Bukovec in predstavnik občine Log - Dragomer, občinski svetnik Andrej Jerman Blažič. Ker pa je počastitev obletnice dogodek, ki je obeležje nekega minulega obdobja, nečesa preživetega, neponovljivega in je obenem dogodek, ki se zaradi svoje enkratnosti vtisne v spomin, je o začetkih, delovanju in uspehih društva spregovoril predsednik PGD Log Andrej Gubič: Ta se je v svojem govoru spomnil davnega maja 1921, ko se je posestniku Ivanu Remškarju in učitelju Stanku Vrhovcu porodila ideje o ustanovitvi gasilske čete. Tri leta po ustanovitvi so takratni člani društva kupili ročno brizgalno na konjsko vprego, ki ima svoje častno mesto še vedno v gasilskem domu. Tega so začeli graditi leta 1931, svojemu namenu pa so ga predali štiri leta kasneje. V prihodnjih letih je društvo doživelo nekaj vzponov in padcev, zamenjalo predsednike in poveljnike ter nabavilo nekaj gasilske opreme in vozil. Med drugim so v teh letih kupili motorno brizgalno TMZ, avtomobil TAM 2000, motorno črpalko Rosenbauer , kombi TAM 2001, kombinirano vozilo TAM 80 v katerega so kasneje vgradili še visokotlačno črpalko za hitri napad. Gasilci so v za- dnjih letih prenovili svoj vozni park, tako je leta 2006 v gasilski dom zapeljalo vozilo GVV-1 in motorna črpalka TOHATSU, leta 2012 so prevzeli novo AC 16/60, štiri leta kasneje pa še GVM-1 za gasilce bolničarje V vseh teh letih je zob časa načel tudi gasilski dom, zato so leta 1977 pod vodstvom Antona Kavčnika začeli z njegovo popolno obnovo, v kasnejših letih pa so ga še nekajkrat posodobili. Temeljite prenove in širjenja gasilskega doma so se lotili tudi v zadnjih letih. Leta 2017 so začeli graditi nov prizidek, dom so hidroizolirali, objekt pa ima tudi novo fasado. Obnova se je končala lani, letos pa so gasilci začeli s prenovo gasilskega vrta v vadbeno površino za gasilske veščine. Sicer pa loški gasilci vseskozi skrbijo za usposabljanje operativne ekipe, za čim boljše obvladovanje intervencij, udeležujejo se tekmovanj in na njih dosegajo lepe uspehe. Veliko pozornosti namenijo še svojemu podmladku, ki ga uspešno uvajajo v gasilske vrste ter vsa leta svojega obstoja uspešno povezujejo kraj ter nesebično pomagajo Ložanom ob nesrečah. Praznovanje so obogatili in popestrili s krajšim kulturnim programom, nastopila sta Big band Vrhnika ter pevka Ljudmila Frelih. Ob koncu slavnostne seje je sledila še podelitev spominskih plaket, gasilskih priznanj, značk in zahval donatorjem. Loški gasilci jubileja niso praznovali sami, saj so se jim na slavnostnem Občnem zboru pridružili še gasilci iz GZ Vrhnika, gasilci iz okoliških društev, pobrateno društvo Vrh Sv. Treh Kraljev ter visoki gasilski funkcionarji in predstavniki Občine Log –Dragomer ter donatorji. Slovesnost ob 100-letnici PGD Log zaključili z gasilsko parado Osrednja prireditev ob 100 obletnici delovanja prostovoljnih gasilcev z Loga se je pričela z veliko gasilsko parado. V mimohodu, ki se je sprehodil do Športnega parka Log je na čelu kolone korakal zastavonoša Damjan Gutnik s spremljevalcema, ki jim je sledila kočija z narodnimi nošami in stara ložanska brizgalna z gasilci v starodobnih oblačilih. V gasilskem starodobniku se je peljal najstarejši član PGD Log, Frančišek Rus in člani PGD Brest. Za ubran in poskočen korak gasilcev je poskrbela Delavska godba Trbovlje pod vodstvom Jožeta Kotarja, za njimi pa mlada gasilca z gasilskim znakom, poveljnik parade, Rok Meglen s spremljevalcema, praporji, nato pa ešalon mladine, članic in članov. Na koncu slavnostne kolone so počasi peljala poveljniško Od leve proti desni; poveljnik Rok Meglen, Frančišek Rus, predsednik Andrej Gubič, zadaj poveljnik GZ Vrhnika Benjamin Svenšek, občinski gasilski poveljnik Pavel Remškar, Marko Remškar, Marija Lenaršič, Miha Rus,Tatjana Kozjek in praporščak Marjan Kavčič vozilo Gasilske zveze Vrhnika, vozilo GVM, GVV-1, AC 16/60 in vozila ostalih gasilskih društev. Parada je na prizorišče prikorakala mimo častne tribune, na kateri so v pozdravu čakali predstavnik Gasilske zveze Slovenija in predsedujoči notranjski regiji, Franjo Bukovec, predsednik Gasilske zveze Vrhnika, Vinko Keršmanc, poveljnik Gasilske zveze Vrhnika, Benjamin Svenšek, župan Občine Log - Dragomer, Miran Stanovnik ter občinski gasilski poveljnik, Pavel Remškar in župnik Jožef Poje. Po prihodu ešalona vseh gasilcev na prizorišče je Delavska godba Trbovlje zaigrala slovensko himno, kvartet Raskovec pa himno gasilcev. »Visok gasilski jubilej našega društva je časovna doba dogodkov, ki so bogato zaznamovali naše društvo in tudi sam kraj. To je obdobje , ki je raznoliko in bogato prepleteno z izkušnjami naših gasilskih mojstrov z začetka 20.stoletja pa nadalje – vse z namenom , nudenja nesebične pomoči ljudem v nesrečah in požarih,« je zbranim dejal predsednik PGD Log, Andrej Gubič. Ta se je v svojem nagovoru poudaril, da je gasilstvo povezano z odrekanjem, a da je tega vredno. »Ob stotem jubileju nas ložanskih gasilcev se mi 57 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Log - Dragomer je utrnila misel - koliko odrekanja, prelitega znoja je bilo potrebnega od naših ognjenih prednikov, gasilcev staroselcev. Koliko težkih nog in koliko ukrivljenih hrbtov je opravilo težaško delo , ko se je udarniško gradil gasilski dom, brez pomoči strojne mehanizacije. Pozidava, betoniranje, prekrivanje strehe in še ostala dela. Danes skoraj težko predstavljivo, a tako je bilo nekoč. Pa vendar sem podoživel del teh trenutkov starih ložanskih gasilcev, ko smo leta 2017 začeli z gradnjo prizidka, obnovo dvorane in leta 2020, ko smo dokončali prenovljeno fasado gasilskega doma. Ob zaključku vseh gradbenih del, ko je zasvetil še svetlobni napis »GASILSKI DOM 1921«, sem si rekel, da je bilo vredno vsega odrekanja in prostovoljnega časa. Čeprav smo v današnji naglici časovno omejeni, je vsak lahko pomagal in pripomogel, kolikor je lahko. Vsi ložanski gasilci ste in smo zaslužni, da smo skupaj zložili eno čudovito gasilsko zgodbo in upam, da se bo uspešno nadaljevala v prihodnost.« Gasilce so nagovorili še ostali častni gostje, za glasbeno popestritev pa sta skrbela kvartet in godba. Ob 100 letnici delovanja podelitev gasilskih odlikovanj najzaslužnejšim gasilcem Prostovoljno gasilsko društvo Log je za dolgoletno delovanje prejelo Srebrni znak Civilne zaščite in gasilsko odlikovanje za posebne zasluge GZ Slovenije, ki sta ju podelila predstavnik GZ Slovenije, Franjo Bukovec in predsednik GZ Vrhnika, Vinko Keršmanc. Gasilska odlikovanja in gasilska odlikovanja plamenice Gasilske zveze Slovenije pa sta podelila Franjo Bukovec in poveljnik PGD Log Rok Meglen. Gasilsko odlikovanje III. stopnje sta prejela Tatjana Kozjek in Miha Rus. Marija Lenaršič, Marjan Kavčič in Marko Remškar so prejeli gasilsko odlikovanje II. stopnje. Pavel Remškar je prejel gasilko odlikovanje plamenica II. stopnje, Andreju Gubiču pa so podelili gasilsko odlikovanje plamenico I. stopnje. Najstarejšemu članu PGD Log Frančišku Rusu pa so podelili značko za 70 let dela v društvu. PGD Log pa je Občini Log - Dragomer in njenemu poveljstvu ter Gasilski zvezi Slovenija, Gasilski zvezi Vrhnika ter župniku župnije Brezovica podelil zahvale za uspešno sodelovanje z društvom. Po uradnem delu se je proslava nadaljevala z gasilsko veselico, na kateri so zaigrali Strastni muzikanti in Zvita Feltna. V. L. Foto: Tomaž Vojvoda in Mojca Trček/ FotostudioTim, 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 58 Visoka greda za vrtec Dragomer, junij 2022 -  Blagovna znamka Pampers je dvajsetim slovenskim vrtcem, ki so z motivacijskim pismom in risbami prepričali žirijo na  razpisu »Glej, kako rastem« podarila visoke grede. Med izbranci je tudi Vrtec Log - Dragomer. Vrtec naj postane zgled za male junake našega časa, v tem duhu je podjetje Orbico d. o. o. v imenu blagovne zamke Pampers pripravilo dobrodelni projekt, ki spodbuja prve korake v trajnost v slovenskih vrtcih. Dvajsetim vrcem, ki so z motivacijskim pismom in risbami pokazali največji interes oziroma vrtcem, ki so žirijo prepričali, da želijo s svojim prispevkom pomagati otroke pripraviti na svet, v katerem prevladujejo trajnostne izbire, je Pampers nagradil z brezplačnimi visokimi gredami za učenje in igro otrok. Anja Žerovnik, ki je skupaj z Natašo Kogovšek prijavila vrtec Dragomer na razpis je povedala, da je cilj projekta z malimi koraki spodbuditi trajnostne navade za boljši jutri. »Na ta razpis se je prijavil tudi naš vrtec Dragomer. Z motivacijskim pismom in risbami smo bili izbrani med 98 prijavljenimi. Vrtec je prejel visoko gredo in ves komplet za pripravo prvega vrtička. Otroci radi sodelujejo in pomagajo pri zalivanju in urejanju visoke grede ter se že veselijo prvih pridelkov,« nam je zaupala vzgojiteljica Anja Žerovnik. Kot pravijo pri Pampersu je dvajset najboljših prijav navdušilo s svojo vizijo in načrti za visoke grede ter prikupnimi odgovori otrok, risbicami in celo pesmicami na temo pridelave hrane. V. L. in Anja Žerovnik Foto: Anja Žerovnik Pozor, nova lokacija radarja Log – Dragomer, 1. junij 2022 – Medobčinski redarji bodo kmalu začeli hitrost meriti na novi lokaciji, meritve bodo potekale na Dragomerški cesti. »Skupna občinska uprava, Medobčinski inšpektorat in redarstvo obvešča krajane Dragomerja in Loga, da bo pričelo izvajati meritve hitrosti na novi lokaciji in sicer, nasproti hišne številke Dragomerška cesta 18, v območju umirjene hitrosti - cona 30 km/h,« so nam sporočili z Mired. Radar bo postavljen v križišču ulic Laze, Pot ob Snežaku, Lepa pot in Dragomerške ceste, hitrost je na tem delu omejena na 30 kilometrov na uro. V. L. Zakaj v salonu Frišna Šapca priporočava kompletne nege: Priporoča se, saj lahko le s kompletno nego dosežemo najboljše rezultate na dlaki Vašega kosmatinca. pasji salon FRIŠNA ŠAPCA Za CMYK RAZVAJANJE vaših ljubljenčkov FRIŠN A ŠAP CA poskr bi, da VAŠ K U lepo z adiši! ŽA 070 310 777 • www.frisnasapca.si • Cesta borcev 7 • Log pri Brezovici Nega se pri vsakem kužku razlikuje, ampak dejstvo je, da se dlaka obnaša lepše takrat ko je skopana. Kužke z veliko poddlake najprej dobro izčešemo, nato s kopanjem, sušenjem ter z pravilno kozmetiko odstranimo še preostalo odvečno poddlako. Brez kopanja, bi ta dlaka ostala na kužku. Tudi pri striženju je razlika opazna, saj dlaka pade veliko lepše, če je skopana. Pri kopanju in sušenju lahko hitreje opazimo različne težave na kužku, kot so izpuščaji (dermatitis), vraščen krempelj v blazinico, zunanje parazite (klopi, bolhe) torej je tudi iz zdravstvenega vidika kompletna nega priporočljiva. 58 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Log - Dragomer CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 59 Pestra dogajanja v Koscu Kulturno umetniško društvo Kosec je v okviru Tedna ljubiteljske kulture, Tedna vse življenjskega učenja in občinskega praznika - Dan odprtih vrat, povabil krajane osnovnošolce in vrtčevske malčke k ustvarjanju. Vsi našteti dogodki so se odvijali od 9. 5. 2022 do 16. 6. 2022. Po vsej Sloveniji so v okviru Tedna ljubiteljske kulture potekali številni dogodki iz vseh področij kulturno-umetniškega udejstvovanja. V ospredje smo postavili dva dogodka, lutkovno predstavo z imenom Coklarski godci, kulturno umetniškega društva Šota in papirno gledališče KAMIŠIBAJ, kulturnega društva Kosec. V sodelovanju z osnovno šolo in vrtcem Log - Dragomer smo tudi tokrat mlade ustvarjalce povabili k ustvarjanju s kredami. V Osnovni šoli Log - Dragomer so pod mentorstvom vodje likovne sekcije Drage Davitkove Erič otroci ustvarjali na temo Pozdrav pomladi, motive so črpali iz narave. Pravo mavrično paleto barv pa so na asfaltnih površinah v okolici vrtca ustvarile male ročice vrtčevskih malčkov. Pod mentorstvom vzgojiteljic vrtca je ustvarjalo preko sto otrok. Ti so na sivo platno s kredami risali cvetoče travnike, morski živžav ter ostale pisane motive iz otroške domišljije. Paleta barv je navdušila tudi vodjo likovne sekcije Drago Davitkovo Erič. Vrtec smo nagradili z likovnimi pripomočki. V društvu smo veseli tako lepega odziva, hvala mentorjem iz osnovne šole in vrtca za odziv ter izredno sodelovanje. V okviru Tedna vseživljenjskega učenja so v Občini Log - Dragomer potekali številni dogodki, ki so jih izvedli v društvih, koordiniralo pa jih je Društvo upokojencev Dragomer – Lukovica. Vsi novega znanja željni krajani so lahko prišli na različne izobraževalne, družabne, kulturne in informativne prireditve. V KUD Kosec smo pripravili kar pet dogodkov: Likovna sekcija pod mentorstvom Drage Davitkove je izpeljala delavnico v naravi, na območju ljubljanskega barja v bližini malega placa. Majski likovni motivi so se ponujali na dlani: zelena polja z močvirskimi tulipani, regratovimi in makovimi cvetlicami, perunikami, kalužnicami in drevesa z cvetočimi brezami, kostanji s širno modrino neba in razposajenimi belimi oblački, ki so se dotikali valovitih hribčkov v daljavi. Tudi sonce je pripekalo, ptički so prepevali, žuželke so brenčale, voda je šumljala in žabe kvakale. Likovniki so se veselo predajali ustvarjalnemu užitku v naravi in z barvnimi svinčniki vsak po svoje prenašali močne vtise na papir. Pevska skupina Mladi po srcu pod dirigentsko palico Iztoka Urbanca je pela s srci, pripravljali so se za nastop v DEOSU, Notranje gorice. Kitara in harmoniki sta doneli po celi stavbi. Klekljarice pod strokovnim očesom Ivice Česnik so predstavile svoje izdelke in izmenjale izkušnje. K njim sta se pridružili dve novi članici in dan so zaključile v veselem druženju. Pri ročnih spretnostih ste lahko spoznali lepoto pletenja in kvačkanja ter igre barv. Odzvali so se tudi povabilu občine in iz vejic »tise« spletli 37m dolgo girlando s katero so okrasili ob slavnostni otvoritvi občinsko stavbo. Na tem mestu gredo zahvale: Katarini Pezdir, Nevenki Kozjek, Aniti Mole, Popit Jožici, Ani Vrenk, Lilijani Božič, Marjeti Tešanovič, Julijani Celigoj, Inglič Sonji, Marinki Kočan, Štrukelj Branki, Plestenjak Joži, Franji in Lojzki Šarabon. Zahvale gredo tudi Marjanu Kavčiču, Mihi Lenaršiču in Janiju Šušteršiču za nabrane in do- Iz vejic »tise« spleten 37m dolga girlanda za okrasitev prenovljene občinske stavbe. stavljene veje iz tise. Obiskovalci tradicionalne zelemenjave so poslušali predavanje Mete Maček. ki nas je podučila o pravilnih tehnikah sušenja zelišč. Vsi udeleženci tedna vse življenjskega druženja so s projekti prispevali k udejanjanju slogana teden vse življenjskega učenja. S prireditvami TVU se razvija pozitiven odnos do vseh oblik različnih vsebin in poti učenja ter pomaga pri uresničevanju nacionalnih in evropskih strategij na področju izobraževanja. Na teh se povezujejo raznovrstni izvajalci izobraževanja in učenja ter udeleženci vseh generacij. V KUD Kosec smo veseli, da smo lahko bili del tega ustvarjanja! KUD KOSEC Na čelu Kosca še naprej Anica Vengust Log - Dragomer, 19. maj 2022 Anica Vengust pa bo društvo vodila še naslednja štiri leta. – Anica Vengust, ki Kulturno Še pred volitvami je Vengustova predumetniško društvo Kosec vodi stavila delovanje društva v lanskem letu že od leta 2011, ostaja njegova in razkrila načrte za letošnjega. Med predsednica. drugim smo izvedeli tudi kako finančNa volilnem občnem zboru so ji člani podelili nov mandat. Društvo bodo tako tudi naslednja štiri leta vodili isti obrazi, ki bodo še naprej skrbeli za to, da bo kultura plemenitila občino. V delovanje KUD Kosec je v zadnjih dveh letih dodobra posegla epidemija novega koronavirusa. Odpadli so številni dogodki, prireditve in delavnice, ki so jih leta pred tem organizirali v društvu. Epidemija je pustila svoj pečat tudi v volilnem letu. »Mandat sedanji predsednici in ostalim organom društva je sicer potekel lani, vendar je bilo zaradi epidemije nemogoče izvesti občni zbor v živo. Zato je izvršni odbor KUD Kosec na svoji 16. seji sprejel sklep, da se mandate podaljša za eno leto, torej do letošnjega Občnega zbora,« je pojasnil Iztok Urbanc, ki je v nadaljevanj povedal, da izvršni odbor društva predlaga, da se dosedanji predsednici društva Anici Vengust vnovič podeli mandat. Predlog so člani z dvigom rok potrdili, no močno je društvo, delo v letu 2021 sta predstavila tudi nadzorni odbor in disciplinska komisija. Društvo bo sodelovalo pri številnih projektih »Društvo je bilo več kot uspešno v vseh letih delovanja,« je na občnem zboru povedala stara nova predsednica Anica Vengust, ki je dodala, da se bodo še naprej trudili, da bodo ponudili kvalitetne vsebine, ki bodo pritegnile različne ljudi. Dodala je, da so pri organizaciji dogodkov omejeni s financami, saj je društvo neprofitno in je financirano izključno iz občinskega proračuna in članarine članov društva. »V letu 2021 smo pridobili najemne prostore od Občine Log - Dragomer v Domu krajanov v Dragomerju, ki smo jih neizmerno veseli, saj smo vendarle na svojem, a to za naše društvo predstavlja tudi finančni zalogaj,« še dodaja predsednica. Društvo tako od lanskega leta dalje v tej stavbi uporablja dve sobi. Tisto v pritličju uporabljajo klekljarice, soba v prvem nadstropju pa je namenjena ostalim dejavnostim. »Prostore si delimo z ostalimi društvi. Zelo smo se razveselile tudi malo manjše sobe, ki je namenjena za delovanje samega društva, za sestanke, arhiv, material in podobno. Sobo smo tudi lično opremili.« V društvu se sicer trudijo, da bi ponudili nove vsebine, ki bi pritegnile pozornost in obogatile vsakdan, sodelujejo pa tudi pri številnih skupnih projektih. V sodelovanju z Las Barje in občino bodo v novi spominski sobi organizirali različne stare igre in pesmi ter razstavo starih fotografij. V sodelovanju s Cankarjevo knjižnico so v vseh treh naseljih postavili knjigobežnice, sodelujejo pa tudi pri projektu Podaj roko pod okriljem Inštituta Antona Trstenjaka in Občine Log - Dragomer. Že sedmič zapored so v društvu izdali revijo Kosec, Čas beži, spomini ostajajo. »Cilj projekta je ohraniti hišna imena kot del žive kulturne, etnološke in jezikovne dediščine, ohraniti njihovo prepoznavnost tudi po starem hišnem imenu ter obuditi že pozabljena imena,« je pojasnila Anica Vengust in dodala, da bodo v sodelovanju z Občino Log - Dragomer pristopili k skupnemu projektu s katerim bodo odkrivali in beležili hišna imena v vseh treh vaseh. »Plan in želje,ki smo jih pripravili za leto 2022 so obsežni, saj želimo ponuditi maksimalno dobre dogodke. Kako jih bomo realizirali pa bi bil lahko velik problem. Morate vedeti, da vsi mentorji v društvu delajo desetletja brezplačno s polno dobre volje in veselja,« je še razložila predsednica, ki je dodala, da bi se društvo finančno okrepilo, če bi jim uspelo pridobiti nove člane. »KUD Kosec je v letu pred epidemijo imel 86 članov s plačamo članarino. V letu 2020 je sicer število plačanih članarin drastično upadlo saj ni bil izveden Občni zbor članov, ki je bil glavni kraj za vplačilo. V letu 2021 se je stanje precej popravilo z izvedbo Občnega zbora »na daljavo« ter plačilom članarine direktno na račun društva. Želja in cilj društva je da se trend stalnih članov približa številki 100. Vsekakor je potrebno v društvo pritegniti čim večje število občanov, predvsem mladih,« pravijo v Koscu, kjer pravijo, da bodo veseli vsakega klica, pripomb in predlogov s katerimi bodo kulturo dvignili še na višji nivo. V. L. 59 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Log - Dragomer 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Papirno gledališče med mladimi Mentorica Tomislava Zaletelj s svojo srčnostjo in risanjem zgodb na papir vabi otroke na gledališko predstavo. Iz tedna v teden je pred papirnim gledališčem vse več otrok in odraslih. Ob prireditvi občinskega praznika in v tednu ljubiteljske kulture so v prostorih OŠ Log -Dragomer potekale predstave za otroke prve triade v popoldanskem bivanju. Ogledali so si zgodbe: Buška, Zakaj je volk užaljen, Speči zajec in Zgodbo o punčki iz gline. Nekateri otroci so že poznali Kamišibaj zgodbe, drugi pa so se s tem srečali prvič. Predstave so jim bile všeč in so izrazili željo, da bi jih še kdaj videli. V tednu vse življenjskega učenja smo za otroke in starše pripravili zgodbe: Punčka iz gline, Zakaj je volk užaljen, Buška in zgodbico o mišku, ptičku in klobasi. Otroci in starši so bili navdušeni in so obljubili, da se na jesen ponovno vidimo. V začetku junija smo priredili še zadnjo Kamišibaj predstavo pred poletjem. Poslušali smo: Veliki in mali zajec, Kaj bo za večerjo, O belem mačku, ki je bil čisto črn in Zlatolaska in tri- je dinozavri. Tako smo zaključili prvo polovico leta s papirnim gledališčem Kamišibaj. Vabimo vas, da nas na jesen ponovno obiščete, da bomo skupaj poslušali in ustvarjali nove in nove zgodbe. KUD Kosec 60 Coklarski godci v vrtcu KUD Kosec je otrokom v okvirju Tedna ljubiteljske kulture iz vrtca Log-Dragomer in Zvezdice pripravil prijetno presenečenje in v goste povabil otroško lutkovno skupino Šotki KD Borovnica. Papirno gledališče KAMIŠIBAJ je dragulj, ki s svojo toplino na pristen način – kot nekoč – povezuje ljudi ob pripovedovanju zgodb. CMYK V letošnjem letu so pripravili predstavo COKLARSKI GODCI. Igra Coklarski godci je nastala po motivih znane pravljice bratov Grimm, Štirje Bremenski Godci. Zgodba govori o štirih starejših živali, mački, kužku, oslu in petelinu, ki so v napoto svojim lastnikom in se odpravijo na potovanje od Borovnice do Ljubljane. Tam si obetajo boljše življenje. Otroci so uživali v smešnih prizorih navihanih živali in se veselili skupaj s kužkom, muco, osličkom in petelinčkom, ko jim je uspelo pregnati tatove. Otroci iz 6. razredov OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica so sami napisali tako besedilo igre, kot besedila pesmi. V igri uporabljajo sedem avtorskih pesmi. Sami so naredili tudi plesno koreografijo, ki prav lepo popestri odrsko dogajanje. Mladi lutkarji so tudi oblikovali lutke, izdelala pa jih je strokovna mentorica Barbara Bulatović, ki jih je tudi strokovno vodila pri vseh dejanjih. Veliko dela so posvetili tudi izdelavi scene, ki je narejena tako, da mlade gledalce takoj popelje v domišljiski svet. Po predstavi so prijazne animatorke - učenke OŠ Borovnica, pokazale zanimive lutke - marjonete, otroci so občudovali tudi vrhunsko izdelano sceno in scenske rešitve, ki so pripomogle k pravemu vzdušju in vživljanju v dogajanje. Na tem mestu se srčno zahvaljujemo Timfit fitnes studio v TC CENTRU za brezplačen najem telovadnice. KUD Kosec Majska zelemenjava Mladi po srcu nastopili v centru starejših Letošnja Flancarija, je bil že osmi majski zelemenjalni dogodek na Logu. V sklopu dneva mladosti, tedna vse življenjskega učenja in tedna kulture smo se v društvu KUD Kosec odzvali povabilu. na povabilo smo se z veseljem odzvali. Sprejeli so nas lepo in toplo. Nato smo v sklopu dogajanj dneva mladosti nastopili na letni terasi centra, kjer nas je pričakalo lepo število stanovalcev. Skupaj smo zapeli, ploskali in se zavrteli v ritmih valčka. Navdušenje je bilo veliko zato V centru starejših DEOS Notranje Gorice smo mogli nastop še nekoliko podaljšati, kar pa smo pripravili presenečenje za stanovalce doma. smo storili z veseljem. Stanovalci in zaposleni Ti imajo zelo radi glasbo in so mnenja, da glas- so nam postregli z bučnim aplavzom, v zahvalo ba ogreje naša srca. Hkrati v centru poteka tudi za naš nastop pri njih pa so nam pripravili tudi program glasbene terapije pod okriljem naše malo darilce. Zelo smo veseli, da lahko nekaj dočlanice društva Katarine Davidovič. Stanovalci bre volje, veselja in pesmi prinesemo tudi v tako doma so tako tudi zelo aktivni pri organizaciji okolje in zagotovo se še vrnemo! glasbenih nastopov in tokrat so povabili nas in KUD Kosec Dogodek je potekal v sklopu praznika občine Log – Dragomer, na klopci ob občinski stavbi. Vreme nam je bilo izredno naklonjeno, najbrž se je ravno zato nabrala veliko število ljudi. Kakih 35 nas je bilo. Majsko Zelemenjavo, ki jo ljubkovalno imenujemo Flancarija (saj se večinoma menjajo flance, oziroma sadike), je pričela Meta Maček, ki nas je podučila o pravilnih tehnikah sušenja zelišč. Pomembno je, da se zelišča posušijo hitro in temeljito, da niso pri tem izpostavljena soncu in da so primerno shranjena. Potrpežljivo je odgovorila tudi na vsa vprašanja vedoželjnih zelenoprstnih obiskovalcev in tako je vsak izmed obiskovalcev lahko pridobil dragoceno znanje. Nato je stekla sama menjava, ki je že tradicionalno rahlo kaotična, začinjena z nasveti za boljše vrtnarjenje in reševanje raznoraznih težav, ki se pojavijo na vrtu. Kot po navadi smo menjavali sadike paradižnikov, paprik, feferonov, čudovitega, doma vzgojenega zelja, rož in zelišč. Med že znanimi obrazi se je tudi tokrat pojavilo nekaj novih obrazov, česar smo bili vsi zelo veseli, saj se nam zdi pomembno obdržati običaj menjanja, za to pa je potrebna udeležba ljudi. In letošnja Flancarija je pokazala, da tudi ljudje potrebujemo take dogodke. Zelemenjava se je že zelo udomačila v naši občini in upamo, da z medsebojnimi nasveti in menjavami pripomoremo k čimlažjemu vrtnarjenju posameznikov in družin. Lastna pridelava hrane na vrtičkih se vedno znova izkaže kot zdarav in ekonomičen način življenja, človeka prisili v gibanje na svežem zraku, hkrati pa povečuje občutek povezanosti z naravo. Zato jo Zelemenjalni udeleženci priporočamo vsakomur. Vabljeni tudi na prihodnje zelemenjalne dogodke. Mojca Premuš, KUD Kosec 60 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Log - Dragomer CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 61 DRUŠT VO DVIG IN MAH TEATER - UČENJE IN IGR ANJE IN Teden vseživljenjskega učenja v OLD O letošnjem Tednu vseživljenjskega učenja vam bomo, spoštovani bralci, nekaj napisali v tej, nekaj pa v avgustovski številki NČ. Naj omenimo, da je potekala razstava lutk članov bralnega krožka »Od pravljice do lutke«, likovno literarna delavnica »Kdaj sem najbolj srečen«, medgeneracijska literarno likovna delavnica, 10 let bralnega krožka z Marijem Čukom, Odklop za svojce, Pozdrav poletju, dan odprtih vrat Mah teatra, pa še kaj bi se našlo. Koordinator TVU v OLD DU DL predsednica Inka Zdravković Dnevniški zapis DVIG-ovega bralnega krožka Deset let bralnega krožka z Marijem Čukom Kako hitro se vrti čas in te dni mineva deset let od ustanovitve bralnega krožka v društvu Dvig. Vsa leta ga prizadevno vodi mentorica Alenka Logar Pleško in tudi večina članov mu je zvesta celotno obdobje. V tam času smo člani prebirali dela okoli 120 slovenskih avtorjev in spoznali preko tristo njihovih del. Kar nekaj je takšnih literatov, ki smo jih vzeli večkrat v branje, ker so izhajala nova dela, še zlasti kadar so odmevno zaznamovala knjižni trg, so bila nominirana za različne nagrade in priznanja ali so odražala trenutne razmere na različnih področjih življenja in dela v naši družbi. Svoje poznavanje različnih avtorjev in njihovih del smo lahko razširili in poglobili na literarnih ekskurzijah in na neposrednih srečanjih z nekaterimi pesniki in pisatelji. Alenka je vestno izbirala vsebine, ki so nas včasih preprosto navdušile, včasih pa se nas izbrane zgodbe preprosto niso dotaknile. A takih del je bilo zares izjemno malo. Ob deseti obletnici nas je obiskal avtor iz zamejstva, doma iz Doline pri Trstu, pisatelj, pesnik in dramatik Marij Čuk. Nedolgo tega je izšlo njegovo delo Črni obroč, ki je v javnosti preseglo običajno zanimanje bralcev in pripravljajo že četrti natis knjige. Roman Črni obroč pripoveduje o požigu Narodnega doma v Trstu. Požig se je zgodil 13..julija 1920 in pomeni začetek genocida, ki ga je izvajal italijanski fašizem nad Slovenci v Italiji. V romanu se zgodovinska dejstva prepletajo z literarno fikcijo in je pretresljivo pričevanje o zaslepljeni narodnostni mržnji. Pisatelj je v pogovoru poudaril, da je bil Narodni dom v Trstu v tistem času središče gospodarskega, kulturnega in družbenega razcveta. V njem je bil poleg sedeža kulturnih društev tudi sedež pomembnih bank, delavskega društva, hotel in druge pomembne institucije in je zato imel vedno večjo moč. Italijanom je zato šel preprosto na živce. Požig je kot sedemletni otrok doživel tudi veliki tržaški pisatelj Boris Pahor, ki ga je opazoval sku- paj s svojo sestro. Na svoje oči sta videla, kako so fašisti onemogočili gašenje gasilcem s tem, da so prerezali in onesposobili cevi za gašenje. Pahor je o tem pisal v noveli Grmada v pristanu. Zanimivo je, da je pisatelj Boris Pahor cenjen tudi v italijanski javnosti in mu v tisku in medijih namenjajo veliko pozornosti. Zanimivo je tudi, da se ve, kdo je bil požigalec a v Italiji, a niti tedaj in še manj kdaj koli kasneje niso nikogar kazensko preganjali. Roman Črni obroč je že prejel številna priznanja, nekateri postopki za podelitev pa še potekajo. Bere se tekoče, hitro in zdi se, kot bi ga pisatelj spisal v »enem kosu«. Razgovor z avtorjem je tekel živahno, poslušalce je zanimalo marsikaj o življenju Slovencev čez mejo, o povezanosti, druženju, o vplivih politike na njihovo življenje, o šolanju otrok v slovenskih šolah in pisatelj je živahno, poznavalsko in z velikim občutkom pripadnosti k matičnemu narodu pojasnjeval svoje občutke. Življenje se spreminja, koraki k napredku in večji uveljavitvi Slovencev za mejo pa so še vedno včasih težki in počasni. Pripovedoval je tudi o svojem delu, pisanju proze in poezije. Največ je povedal o tem zadnjem romanu. Vsako poglavje romana se konča z liričnim utrinkom, kar je za pisce romanov nenavadno, a kaže, da pisatelj tudi na ta način poudarja svoje pesniške vrline. Enega bi vam tako za pokušino rada predstavila, ostale si preberite sami in nikar ne odlašajte z branjem. Poiščite knjigo v katerikoli knjižnici in se lotite branja. Zdaj pa tale utrinek: » Si kdaj videl leteti ptice brez peruti? Si kdaj videl vodo v lončenih črepinjah? Ste kdaj videli bele lise sredi noči? Ste kdaj videli lastovico sredi zime? Spet bo prišla vila. V jutranji rosi bo prišla iz gozda in njena svetloba bo otoplila kri v žilah. Prišla bo vila in poljubila življenje.« Deset let bralnega krožka je minilo. A pred nami je še kup neprebranih knjig, ogromno zanimivih avtorjev, prihajajo novi, mlajši stvarjalni pisci in naša želja po branju ne bo hitro potešena. In prav je tako. Urednica Dragica Krašovec Dan odprtih vrat KD Mah teater V sklopu prireditev ob praznovanju občine LogDragomer je bil v soboto, 21.maja dopoldne organiziran dan odprtih vrat Kulturnega društva Mah teater. Dogodki so bili predstavljeni v večnamenskem prostoru Osnovne šole Log Dragomer in so vključevali različne prireditve, namenjene našim občanom v vseh starostnih obdobjih. V zgodnjem dopoldnevu je bila gostja pripovedovalka pravljic gospa Petra Rok. Mladi poslušalci so spremljali dve pravljici iz živalskega sveta. Napeta pripoved je malčke navdušila, pa tudi bonbončki in sadni sok so se prilegli malim želodčkom. Sledila je okrogla miza z avtorjema stripa o Prešernu, gospodom Jožetom Trobcem in partnerico Magdo Zore, z gospodom Urošem Grilcem, urednikom založbe Škrateljc in organizatorko različnih dogodkov in izdaje publikacij Društva DVIG, gospo Olgo Drofenik. Gospoda Jožeta Trobca, akademskega slikarja, ilustratorja in karikaturista smo podrobneje predstavili v eni prejšnjih številk tega časopisa. Partnerica Magda Zore pa je muzejska svetovalka v Gorenjskem muzeju Kranj. Dobro pozna Prešerna, njegovo ustvarjalno pot, dela in sopotnike v njegovem življenju. V času epidemije, ko smo se ljudje veliko zadrževali doma in si čas krajšali kot smo vedeli in znali, sta se Magda in Jože odločila, da po stripih, ki so jih že dobili nekateri veliki možje kot sta Cankar, general Maister, pa tudi Trubar s svojimi reformatorji, svoj strip dobi tudi France Prešeren. Intenzivno sta delala polne tri mesece, proučevala obstoječe zapiske o pesniku, njegovih delih, življenju in noši tistega časa, da bi čim bolj nazorno in avtentično izdelala strip. Kar 420 sličic je nastalo, ki jih je avtor ilustracij priredil besedilom svoje partnerke in strip obsega kar 52 strani. Lahko ga kupite, namenjen pa je bralcem, ljubiteljem stripa in pesnika Prešerna, po dopolnjenem 12 letu starosti. Uroš Grilc, urednik založbe Škrateljc je doma v naši soseščini v Bevkah. Morda ga mnogi že poznate kot organizatorja pravljičnih doživetij od Malega placa, Pastirskih škratov na Krvavcu, Smaragdne dogodivščine ob Ajdovskem zidu, Škratjem krasu, Krškočare, Polhovega doživljajskega parka, Pravljičnega Šumberka in verjetno sem še kaj izpustila. Pri vseh doživljajskih dogodkih je v ospredju zgodba z edinstvenimi doživetji, o katerih je napisana knjiga. Otrokom torej v Škrateljcu ponudijo posebne dogodivščine, ki po- krivajo ne le področje kulture, temveč tudi vzgajajo , izobražujejo , ponujajo možnosti za športne aktivnosti in pripomorejo k boljšemu poznavanju slovenskih krajev. Za odrasle udeležence zavod Škrateljc pripravlja tudi kolesarska potepanja po Barju. Izdali so kar nekaj stripov, ki jih avtor Uroš Grilc pripravlja z mnogimi drugimi, poznanimi in uveljavljenimi kulturnimi ustvarjalci naše domovine. Poleg stripa o Hlapcu Jerneju, Reformatorjev v stripu in še nekaterih drugih s ponosom pove, da je izjemno vesel, ker jim je uspelo pripraviti tudi strip Pod svobodnim soncem. Urednik je poslušalcem podrobneje predstavil dejavnost zavoda in njihovih izdanih knjig in stripov, nekatere sodelavce in doživljajsko transverzalo. Morda gospoda Grilca poznate še iz časa, ko je opravljal funkcijo kulturnega ministra ali ste se z njim kdaj srečali na Mestni občini Ljubljana, kjer je opravljal odgovorne funkcije. Zdaj se aktivno posveča področju kulture in novih idej za pravljična doživetja mu ne primanjkuje. Na koncu, a ne najmanj pomembno, je predstavila delo Društva Dvig Olga Drofenik. Zagotovo že poznate katero od revij, ki jih izdajajo ( Pogovori z občani, Kolo življenja) ali pesniško zbirko Šepet Barja. Izšle so tudi pesmi Lare Mršnik Čemažar in pravljica Cmokači z Barja, avtorice Irme Lavrenčič. V različnih tečajih lahko poglobite znanje tujih jezikov, v različnih delavnicah pa skušajo slušatelji razširiti znanja z določenih področij, ki so aktualna v današnjem času in prostoru. Po krajšem odmoru je sledil nagovor predsednika društva Mah teater gospoda Mirana Setnikarja, ki je pripravil tudi scenarij za recital z naslovom MIR, ki se je odvijal v nadaljevanju programa. Vojna v Ukrajini je prizadela mnoge ljudi, ki nimajo nič skupnega s politiko in agresijo. Vsi si želimo, da se ta kalvarija čim prej konča. Recitatorska skupina Mah teatra je predstavila nekaj pesmi velikih mojstrov poezije iz Rusije in Ukrajine. Za pesnike ni meja, ni pregrad, čustva ljubezni do domovine so močna, pristna, iskrena. Glasbeno je program obogatila tamburaška skupina iz Borovnice, ki jo vodi naš domačin Jože Zver. Tudi na ta način so izvajalci programa skušali biti solidarni z ljudmi, ki trpe v sedanjem času. Iskreno zahvalo si zaslužijo Petra Rok, Uroš Grilc, Magda Zore in Jože Trobec, Olga Drofenik in Jože Zver in vsi mahovci in tamburaši, ki so si vzeli čas in s svojim sodelovanjem pripomogli, da je bil dan prijeten in zanimiv. Zahvala tudi poslušalcem in obiskovalcem prireditve. Družabno srečanje ustvarjalcev, obiskovalcev in gostov je potekalo pred domom krajanov v Dragomeru, kjer ima društvo svoj prostor. Članice KD so pripravile zakusko, ki bi jim jo zavidali tudi kakšni profesionalni gostinski delavci. Tudi njim izrekam iskreno zahvalo. Kaj naj rečem ob koncu? Ob širokem naboru prireditev ob občinskem prazniku je odločitev, kaj in kdaj si ogledati za nekatere občane pretrd oreh. Pa se zgodi, da je zanimanja manj, kot smo si želeli in tudi pričakovali. Izkušnje naj bodo vodilo za planiranje prihodnjih prireditev. Vsi ustvarjalci prireditev si to želijo. Dragica Krašovec 61 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Log - Dragomer CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 62 Vrhunski violinist iz Loga Organiziral več dobrodelnih koncertov v podporo Ukrajini Milka Erbežnik, prva dama kulture v naši občini Ob besedi kultura vsak od na pomisli na glasbo, literaturo, slikarstvo, gledališče, film, … skratka na različna področja umetniškega ustvarjanja. Na mnogih področjih ljubiteljskega kulturnega ustvarjanja se je uveljavila naša Milka. Za svoje dosežke na teh področjih v 50 -tih letih delovanja je ob otvoritvi svoje slikarske razstave v upravni stavbi občine prejela jubilejno priznanje Javnega sklada za kulturne dejavnosti Vrhnika. Ob besedi kultura vsak od na pomisli na glasbo, literaturo, slikarstvo, gledališče, film, … skratka na različna področja umetniškega ustvarjanja. Na mnogih področjih ljubiteljskega kulturnega ustvarjanja se je uveljavila naša Milka. Za svoje dosežke na teh področjih v 50 -tih letih delovanja je ob otvoritvi svoje slikarske razstave v upravni stavbi občine prejela jubilejno priznanje Javnega sklada za kulturne dejavnosti Vrhnika. Ampak v tem prispevku ne bom govorila o njenih dosežkih in presežkih na teh področjih. Vsi, ki aktivno sodelujemo v družbenem življenju v naši občini, ki soustvarjamo kulturno podobo našega okolja, jo poznamo, tudi naši odločevalci jo poznajo, ali pa bi jo vsaj morali. Govorila bom o kulturi odnosov in vedénja kot ključni sestavini kulture, ki jim je Milka ves čas zvesta in so o njih spregovorili na obeh dogodkih (otvoritvi razstave in podelitvi jubilejnega priznanja) vabljeni govorniki in ob koncu podelitve tudi obiskovalci. Povzemam njihove izjave. Milka prinaša v prostor in okolje pozitivno energijo in radost, pozorno opazuje in ko podari sliko ali aranžira prostor se nas dotakne, poglejte samo današnji šopek - je v barvah našega grba. Milka nas vedno znova povezuje, danes je zmanjkalo stolov (Miran Stanovnik, župan). Milka je predvsem človek, s svojo srčnostjo in delavnostjo je svetel vzgled vsem nam in občini v ponos. Vedno je pripravljena pomagati. Vodila je delavnice slikanja za nas in naše vnuke, učila nas je umetnosti aranžiranja in s seboj prinesla vse potrebne materiale. Z veseljem ja nastopala na naših dogodkih. Našemu društvu je podarila pet svojih slik za nakup zemljišča. Naš dom krasijo njena dela (Branka Brecelj, DU Log). Milkin sloves presega meje naše občine. Vedno je imela veliko priložnosti, da se uveljavlja izven meja naše občine, a si je vedno vzela čas tudi za nas, zato jo spoštujemo kot človeka z velikim srcem. Kadarkoli in za karkoli jo prosimo, nam naredi, od drobnih stvari kot je pisanje in oblikovanje vabil, aranžiranja prostorov za prireditve, do zelo zahtevnih. Izjemne so njene ilustracije V nedeljo, 22. 5. 2022, je bil po sveti maši, v Vnanjih Goricah, na Gulču, na pobudo g. Ildarja Gatova, dobrodelni koncert, na katerem nam je vrhunski violinist zaigral Bachovo Chacono, ki je globoka in duhovna, saj izraža prizore iz Evangelija: trpljenje, procesijo na Kalvarijo, križanje in smrt Odešenika. zbirke pesmi naše članice Angelce Svete Mojih petdeset let. Veliko svojega dragocenega časa nam namenja, vedno kot prostovoljka (Inka Zdravkovič, DU Dragomer – Lukovica). Milki izkazujem veliko zahvalo in priznanje za njeno dolgoletno ustvarjalno delo tudi v našem društvu vse od njegove otvoritve: pred 53 leti nam je z MePZ Dragomer, pod vodstvom brata Jožeta Jesenovca, zapela ob otvoritvi gasilskega doma in tudi še mnogokrat kasneje; njeni cvetlični aranžmaji in okrasitve GD, takrat tudi edinega kulturnega prostora, so bili vselej občudovanja vredni; garažo je s temno rdečimi zavesami spremenila v prijetno in akustično dvorano. S svojo umetniško roko je večkrat na velikem panoju oblikovala vabilo na veselico in tudi napis GASILSKI DOM na strehi je njeno delo. Ob gasilskih veselicah je podarila mnoge svoje slike za srečelov. Za svojo prostovoljno pomoč PGD-ju je prejela priznanje s kipcem svetega Florjana, zavetnika gasilcev (Boris Smirnov, VGČ I.st. PGD Dragomer - Lukovica). Ob sprejetju Bloudkovega priznanja in zaključku gradnje športnega parka v Dragomerju smo se želeli zahvaliti najbolj zaslužnim. In seveda, kdo drug, Milka nam je oblikovala in napisala priznanja (Ciril Krašovec, tedanji predsednik ŠD Dragomer – Lukovica). Na enem od DVIG-ovih dogodkov v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki je sedemletni vnuk spoznal Milko. »Mi lahko narišeš Mesija?« »Daj mi njegovo fotografijo, pa ti ga narišem«, je odgovorila. Še danes vnukovo sobo krasi akvarel Mesija (Milena Benet Zorko, babica). Vsa priznanja in ugled izven meja naše občine Milke niso »pokvarile«. Ostala je ustvarjalka s srcem , česar koli se dotakne, postane kulturni dosežek. Ohranila je pozitivno naravnanost, dobroto, pripravljenost pomagati, nikoli ne reče ne in nikoli se ne kiti s tujim perjem ali s svojimi dosežki. Zaradi vsega tega ji pritiče naziv prva dama kulture. Milkino razstavo akvarelov v upravni stavbi na Logu si lahko ogledate do 18. junija 2022 Olga Drofenik predstav. In s študenti sem se srečal lahko samo prek Skypa. Pogosto igrate skriti na koru, zato mnogim niso poznane vaše spretnosti igranja. Cerkve so praviloma grajene tako, da je akustika za nastop veliko boljša na koru, kot pred oltarjem. Zato so na koru praviloma tudi orgle in pevski zbori. Na koru igram velikokrat tudi skupaj z organisti, ki igrajo lahko tudi istočasno na orgle. Veliko takih koncertov, z različnimi programi, sva odigrala skupaj z odličnim vrhunskim organistom prof. Fedorjem Stroganovim. Prav tako pa Nemški skladatelj J.S. Bach je med največjimi na igram spredaj, pred občinstvom, tudi najkomplesvetu in med prvimi, ki so pisali skladbe za solo ksnejša dela, napisana za solo violino. violine. Delal je v Cerkvi in pisal cerkveno glasbo. Po dobrodelnem koncertu smo vrhunskemu Kakšen program izberete za koncerte? Imam obsežen in pester repertoar del, različnih umetniku zastavili še nekaj vprašanj. skladateljev. Od Vivaldija, Tartinija in Bacha do Radi bi vas bolje spoznali. Od kod izvira vaš rod in Prokofjeva, Šostakoviča, Gershwina in Bartoka. kako vas je peljala življenjska pot? Igral sem ogromen repertoar najkompleksnejših Sem iz Sovjetske zveze, iz mesta Kazan. Ljubezen virtuoznih skladb, napisanih za violino. Seveda do glasbe pa mi je privzgojila babica, pri kateri pa se program lahko prilagodi tudi željam naročsem preživel otroštvo. V glasbeno šolo za nadar- nika. jene otroke, sem bi spret leta 1967, ko sem bil star 7 let. Nato sem izobraževanje nadaljeval na Ka- Velikokrat ste že polepšali slovesnosti tudi s zanskem državnem konservatoriju (Akademija za prostovoljnim igranjem. Nedavno ste pripravili tudi glasbo) in diplomiral kot violinist in dirigent, na več dobrodelnih koncertov za pomoč Ukrajini. Nam Moskovskem konservatoriju Čajkovskega (akade- poveste nekaj o tem? mija za glasbo) in na Sankt Peterburškem držav- Boli me, vsako sovraštvo, vsaka vojna in še posenem konservatoriju Rimskega - Korsakova (aka- bej kar se dogaja v Ukrajini. Moji znanci in prijademija za glasbo). Po zaključenem izobraževanju telji so zbirali denarji za nakup reševalnih in gasem bil profesor violine na akademiji za glasbo silskih vozi za Ukrajino. In ponudil sem jim svojo na Kazanskem Državnem konservatoriju in so- pomoč. Organiziral sem tri koncerte za zbiranje list v Kazanski državni filharmoniji. Od leta 1993 sredstev. Pri oglaševanju in organizaciji teh kondo leta 2015 sem bil član velikega simfoničnega certov so mi pomagali duhovnika g. Jožef Poje in orkestra Akademskega Marijinskega gledališča g. Janez Kompare, župan g. Berto Menard in g. v Sankt Peterburgu. Sodeloval sem na številnih Drago Stanovnik. Zelo sem jim hvaležen. Ob tej glasbenih festivalih in na turnejah po ZDA, Ka- priložnosti se želim še enkrat zahvaliti ljudem, ki nadi, Japonski, Kitajski, Južni Koreji, Avstraliji in so prišli na te koncerte in naredili svoje prispevke po Evropi. Prav tako sem nastopal na samostoj- v podporo Ukrajini. nih koncertih v Rusiji, Nemčiji, Italiji in Sloveniji. Kakšni so vaši načrti za to leto in naprej? Zadnja štiri leta živim na Logu, v Župniji BrezoRad bi odigral čim več nastopov in organiziral še vica in glasbeno delujem v Sloveniji. več dobrodelnih koncertov. Junija so me povabili, Kdo vas je navdušil za glasbo in od kod vam dar, in da bom igral na odprtju likovne razstave. Moja velika želja pa je tudi odkrivanje in poučeenergija da tako uspešno nastopate? Čeprav je učenje igranja violine težko in včasih vanje mladih talentov. Pouk z dijaki mi prinaša tudi mukotrpno, saj je potrebno vaditi vsak dan veliko veselje in ustvarjalno zadovoljstvo. Imam najmanj 2-3 ure, sem imel veliko srečo, da so me jih kaj naučiti. Svoje pedagoško znanje nadgrajuučili dobri in kvalitetni učitelji. V svojem ustvar- jem s skoraj 40 leti bogatih izkušenj iz mnogih jalnem življenju sem tako sodeloval in komunici- nastopov. Pri delu s študenti najdem vedno neral z mnogimi znanimi, visoko profesionalnimi kaj novega tudi zase. V svojem pedagoškem delu glasbeniki. Seveda pa je potrebno znanje neneh- združujem tradicijo klasičnega poučevanja violino ohranjati ter si prizadevati še za boljše igranje. ne, z ustvarjalnim pristopom in razvojem glasbeNastopi in tečaji so postali sestavni del in vir mo- nih talentov pri študentih. jega obstoja. Kako vam uspeva premagovati krizo, ki jo je prinesla in jo pušča med ljudmi korona? Ja, na žalost je pandemija postavila svoja pravila v življenja vseh ljudi. Nisem imel možnosti igrati Za vaše sodelovanje in pomoč, ki je posnemanja vredna, se vam iskreno zahvaljujemo. Bralci, še več informacij pa lahko dobite na: 030 357 486 (Ildar) Drago Stanovnik 62 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Občina Log - Dragomer Naj bo starost varna! 15. junij, svetovni dan oza- hitro oboli in umrje. Nevarno veščanja o nasilju nad starejšimi - Pred svetovnim dnevom ozaveščanja o nasilju nad starejšimi, ki ga obeležujemo 15. junija vsako leto, smo konec maja v okviru projekta Podaj roko organizirali delavnice varnega staranja. Na nasilje med starejšimi se namreč premalo opozarja, kljub temu, da raziskovalni podatki kažejo, da je v Sloveniji nasilja deležnih skoraj 60.000 starejših ljudi. Na prvi delavnici smo se pogovarjali o oblikah nasilju nad starejšimi. Trpinčenje in zanemarjenje starih ljudi je namreč obsežen in resen problem. Nasilje nad starejšimi se izvaja telesno, na primer preko pretirane vsiljivosti pri hranjenju ali negi, omejevanju gibanja, kot je privezovanje na posteljo, skrivanje bergel, prekomerna uporaba pomirjeval in podobno. Druga zelo pogosta oblika nasilja je besedna ali verbalna, ki obsega grde in žaljive besede, namenjene starejšemu človeku, vpitje nanj, poniževanje, zasmehovanje, grožnje, ravnanje z njim, kot da je otrok, preprečevanje stikov z drugimi ljudmi in preziranje njegovih izjav ali vedenja. Duševno nasilje ima lahko zelo prikrite oblike. Pogosto nasilje je, ko se drugi odločajo o pomembnih stvareh starega človeka brez dogovora z njim. Hudo nasilje je osamitev starega človeka in onemogočanje obiskov. Ekonomsko, finančno ali materialno nasilje je uporaba starostnikovega imetja proti njegovi volji ali proti njegovim interesom. Svojci ali drugi ljudje samovoljno uporabljajo prihranke, posest ali lastnino starejšega človeka, mu kradejo denar, ga dvigajo z njegovega računa, ponaredijo njegov podpis na pogodbah, ga s silo ali prevaro pripravijo do podpisa pogodbe ali oporoke in podobno. Huda ekonomska zloraba je tudi vsiljivo vstopanje različnih akviziterjev, prodajalcev, zdravilcev in zbiralcev denarja za »dobrodelne akcije« v stanovanja starih ljudi, da priliznjeno in pretkano vsilijo staremu človeku nakup nepotrebne stvari ali darovanje denarja. S podobnimi razlogi ali s tem, da se predstavijo kot uradni serviserji elektrike, kurjave, vodovoda ipd., vstopajo včasih v stanovanje starega človeka tudi običajni tatovi. Najhujše oblike zanemarjanja so tedaj, ko onemoglemu staremu človeku nihče ne pomaga opraviti sedem osnovnih vsakodnevnih dejavnosti: vstati, se obleči, opraviti higieno, se gibati, izločati, se hraniti in uživati zdravila ter biti v človeškem stiku. Star človek postane podhranjen, ker ne dobi jesti, ker prinesene hrane ne more jesti zaradi svoje nemoči, ker mu oskrbovalec ni narezal mesa, krompirja ali sadja. Če ne popije dovolj tekočine, ker mu je nihče ne prinese, ker sam ne more držati skodelice s čajem ali je postavljena predaleč od njegovega dosega, lahko zaradi dehidracije je, če je higiensko zanemarjen, če mu nihče ne pomaga k zadostnemu gibanju in razgibavanju ali premikanju v postelji, če se ustrezno ne zdravi njegove bolezni ali poškodbe, npr. preležanin, če je na mrzlem, če nima zobne proteze, če ne prejema zdravil ali prejema prevelik ali premajhen odmerek. Poniževalno je, če je neprimerno oblečen, če nima slušnega aparata ali če živi v nezdravih razmerah. Duhovno in socialno je star človek zanemarjen, če ne upoštevamo njegovih izkušenj, vrednot in nazora ter če dnevno nima osebnega ali drugačnega stika z nekim človekom. Spolno nasilje je kakršenkoli neprostovoljen spolni stik s starejšo osebo. Te vrste zlorabe starih ljudi so veliko redkejše kakor ostale vrste nasilja, raven ponižanja in trpljenja pa je lahko hujša in trajnejša. Domače nasilje je po pogostosti na prvem mestu. Podatki govorijo, da se okrog tri četrtine vsega trpinčenja starih ljudi dogaja na njihovem domu, povzročitelji pa so njihovi najbližji. Opažanja ob delu s družinskimi oskrbovalci in druga spoznanja o tem nasilju kažejo, da se ga velika večina zgodi nehote, tako da ostaja storilcu po njem vse življenje grenak občutek krivde. Za družinsko nasilje nad starimi ljudmi je značilno, da dolgo traja, preden žrtev se obrne po pomoč na ustrezno ustanovo. Ta vrsta nasilja je pogosto skrita očem javnosti. Pogoste oblike so zmerjanje, žaljenje in poniževanje, lahko pa tudi trdovraten molk. Institucionalno nasilje se dogaja v ustanovah, v katerih se stari ljudje zdravijo ali se nahajajo v trajni ali začasni, dnevni ali nočni oskrbi, povzročajo pa ga hote ali nehote zaposleni oskrbovalci in drugo osebje ustanove. V to vrsto nasilja spada fizično zadrževanje starejših, kršenje njihovega dostojanstva (npr. osebje pusti starejšega človeka v umazanih oblačilih), omejevanje izbire dnevnih aktivnosti, odrekanje primerne nege (kar lahko vodi do nastanka preležanin), dajanje prenizkih ali previsokih odmerkov zdravil, odrekanje zdravljenja in čustveno zapostavljanje. Starejši ljudje, ki so aktivni in pri močeh, se najbolj bojijo nasilja na ulici, v parkih in drugod v javnosti. Pri njem gre večinoma za ekonomsko nasilje: nasilnež iztrga staremu človeku torbico, ga napade in zahteva od njega denar, nakit ali drugo vredno stvar. Tovrstno je tudi nasilje prodajalcev po hišah in drugih nasilnežev, vdrejo v stanovanje. Omeniti velja tudi nasilje na spletu, kjer gre predvsem za zlorabo osebnih podatkov, previdnost pa je pomembna tudi pred možnimi goljufijami. Vsakdo ima pravico do dostojanstvenega staranja in vsako trpinčenje starejšega človeka je kršitev osnovnih človekovih pravic. Na delavnicah smo se poleg samega ozavešča- CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si nja o oblikah nasilja, pogovarjali predvsem o tem, kako ga preprečevati ali razreševati. Udeleženci delavnic so delili svoje lastne izkušnje dobro rešenih situacij. Strinjali smo se, da se veliko nasilja dogaja predvsem zaradi slabega pogovora med ljudmi. Do njega pogosto pride, ko pozabimo na lep pogovor in se nagibamo k prepričanju, da je dobra komunikacija spontana in poteka sama od sebe, kar pa ne drži. Blažilne besede v dobri komunikaciji so: hvala, prosim in oprosti. Ko se zahvalimo drugim, s tem spoštujemo njihovo vloženo delo in trud. Ko prosimo, pokažemo potrebo in nemoč. Ko se opravičimo, prevzamemo odgovornost za svoja dejanja, gradimo iskrene odnose in ne kopičimo zamer. Če želimo z drugimi živeti v sožitju, se moramo osredotočiti na pozitivno v njih: pozorni smo na njihove prijetne in koristne besede, dejanja in lastnosti. Sicer smo ljudje po naravi bitja, ki rada analizirajo drugega, kar pa medsebojnim odnosom škoduje. V vsakdanjem življenju se čim večkrat osredotočimo na dobro v drugem človeku. K temu smo dodali tudi to, kako pomembno je, da dobro poznamo sebe, svoj temperament, svoje odzive in tudi osebo, s katero smo v odnosu. S empatičnim vživljanjem v osebo lahko bolje razumemo pričakovanja, želje in poglede; vse s čimer ta oseba prihaja v naš odnos. Posebno pozornost smo namenili tudi čustvom; predvsem jezi, ki jo pogosto predstavljamo kot negativno čustvo, čeprav ima tako kot vsa čustva, pomembno vlogo. Jeza je čustvo energije in akcije in v kolikor jo znamo pravilno usmeriti, nam lahko pomaga, da nekaj naredimo drugače in bolje. Povedali smo še, kako pomembno je zavedanje naših lastnih reakcij in smiselna ocena, ali je posamezno ravnanje sprejemljivo in koristno za odnos, v katerem smo. Udeleženci so delili številne zanimive tehnike sproščanja energije, od fizične aktivnosti v naravi, kričanja, joka, pisanja dnevnika, branja knjige in podobno. Pri preprečevanju nasilja nad starejšimi je še vedno zelo pomembno ozaveščanje širše javnosti in starejših ljudi o pravicah in oblikah pomoči, ki so jim na voljo; za kar se bomo trudili tudi v pisarni za starejše. Na Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje se izvaja preventivni program Staranje brez nasilja in aktivnosti usmerjene v večanje varnosti starejših. Informacije o svetovanju in preventivnih delavnicah lahko dobite na spletni strani Inštituta ali na info@iat.si Katja Bhatnagar v imenu skupine Podaj roko 63 Nam želite kaj sporočiti ali pa se prijaviti na redna e-mail obveščanja o aktivnostih, ki jih izvajamo v okviru projekta Podaj roko? Pokličite nas na 041 349 812, pišite na podajrokopisarna@ gmail.com ali pa nas obiščite v pisarni za starejše, Loška cesta 12, odprta ob ponedeljkih med 10. in 12. uro in ob sredah med 15. in 17. uro. Vabljeni tudi, da nas spremljate na naši novi spletni strani https://podajroko.dagiba.si/. Odklop za svojce Log - Dragomer, 1. junij z novimi vsebinami poskrbela “odklop” od vsakodnevnih obV. L. 2022 - V večnamenskem pro- za sprostitev, veselo vzdušje in veznosti. storu Upravnega centra Občine Log - Dragomer so v okviru projekta Podaj roko pripravili že drugi Odklop za svojce. Po kratkem druženju in klepetu se je zbranim na odru pridružila sloveska stand-upa komičarka Martina Ipša, ki je Na obisku pri predsedniku Pahorju V sredo, 8. 6. 2022 smo četrtošolci imeli čast, da na državni praznik Dan Primoža Trubarja obiščemo predsedniško palačo in spoznamo gospoda predsednika Boruta Pahorja. bomo pozabili. Zastopali smo posamezen razred, skupaj pa našo šolo, Osnovno šolo Log – Dragomer. Dokazali smo, da smo desetletniki zreli in odgovorni, saj so učiteljice izredno ponosne, kako kulturno smo se vedli. Gospod predsednik nas je najprej sprejel v Veliki dvorani Predsedniške palače, nato nam je razkazal svojo pisarno, Glede na to, da počasi zaključujemo šol- pogledali smo si prostore v palači in misko leto, smo v sproščenem vzdušju imeli slili, da je našega ogleda konec. Tedaj pa so čudoviti dan, ki ga vsi navzoči še dolgo ne nas povabili na podelitev priznanj Zveze za mednarodni šport za vse, saj je gospod Pahor dobil najvišje priznanje Jurgen Palm Award, ki ga podeljuje TAFISA posameznikom za pomemben in dolgoročen prispevek na področju mednarodnega športa in telesne dejavnosti za vse. Iz srca se zahvaljujemo gospe Marinki Pajnič, ki nam je omogočila ta obisk in na koncu še nekaj dodatnih minut z našim predsednikom. Vodja: Kaja Lenič; foto: STA/Nebojša Tejić 63 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Skupne strani 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 64 NOVICE 66 št. SLOVENIJA NA UNESCOVEM REPREZENTATIVNEM SEZNAMU NESNOVNE KULTURNE DEDIŠČINE ČLOVEŠTVA Škofjeloški pasijon Škofjeloški pasijon je bil kot prvi element iz Slovenije vpisan na Unescov Reprezentativni seznam leta 2016. Gre za spokorniško procesijo, ki prikazuje Kristusovo trpljenje in motive iz Stare in Nove zaveze. Besedilo pasijona je po predhodnih uprizoritvah in predlogih zapisal kapucin pater Romuald Marušič. Rokopisni kodeks, datiran z letnico 1721, velja za do sedaj znano najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku in najstarejšo ohranjeno režijsko knjigo CMYK v Evropi. Ob koncu 18. stoletja je bil pasijon ukinjen, zatem pa prirejen in leta 1936 ponovno odigran. Naslednje uprizoritve so bile v letih 1999 in 2000, od leta 2009 pa ga zaradi zahtevne izvedbe v velikonočnem času uprizarjajo vsakih šest let. Kontinuiteto uprizoritev zagotavlja Občina Škofja Loka. Zadnja uprizoritev je bila leta 2015, uprizoritev, načrtovana leta 2021, je zaradi epidemije covida-19 do nadaljnjega prestavljena. Gledališko predstavo, ki temelji na verzih v škofje- Škofjeloški pasijon, Škofja Loka 2015 (foto: Anja Jerin) loškem narečnem jeziku zapisanega dramskega besedila, kot ljudsko ljubiteljsko gledališče v obliki procesije na prenosnih odrih, vozovih, konjih ter peš uprizarjajo prostovoljni amaterski igralci iz Škofje Loke in okoliških krajev. V predstavi, ki na štirih odrih poteka na prostem, po ulicah in trgih srednjeveškega mestnega jedra Škofje Loke, sodeluje okrog 900 nastopajočih in 400 drugih sodelavcev. Škofjeloški pasijon je največja dramska predstava na prostem v Sloveniji. Leta 2003 je Unesco sprejel Konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine, ki naj bi prispevala k ohranjanju in varovanju nesnovne kulturne dediš čine, zagotavljanju njenega spoštovanja, dvigovanju zavedanja o njenem pomenu na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni ter zagotavljanju medsebojnega spoštovanja nesnovne dediščine in mednarodnega sodelovanja in pomoči. Konvencijo je doslej podpisalo 180 držav. Konvencija nesnovno kulturna dediščino definira kot »prakse, predstavitve, izraze, znanja, veščine in z njimi povezane orodja, predmete, izdelke in kulturne prostore, ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine«, se z njimi identificirajo, jih poustvarjajo in prenašajo iz roda v rod. Med nesnovno kulturno dediščino sodijo ustno izročilo, izrazi in jezik, uprizoritvene umetnosti, družbene prakse, rituali in praznovanja, znanja in prakse o naravi in svetu ter tradicionalne obrtne veščine, Slovenija je Unescovo Konvencijo ratificirala leta 2008 in nesnovno kulturno dediščino vključila v nov Zakon o varstvu kulturne dediščine (2008). Istega leta je začel nastajati tudi Register nesnovne kulturne dediščine kot eden od mehanizmov za varovanje nesnovne kulturne dediščine na nacionalni ravni. V Register, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, je bilo do konca maja 2022 vpisanih 107 enot. Predloge za vpis pripravlja Slovenski etnografski muzej, ki od leta 2011 opravlja naloge Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine. Med mehanizme za varovanje nesnovne kulturne dediščine na mednarodni ravni sodijo trije Unescovi seznami: Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, Register dobrih praks varovanja nesnovne kulturne dediščine in Seznam nesnovne kulturne dediščine, ki jo je potrebno nemudoma zavarovati. Slovenija ima doslej štiri vpise na Reprezentativnem seznamu. Poudarek je na sedanjosti, vpisuje se le dediščino, ki je živa med ljudmi, pred oddajo nominacije pa mora biti element vpisani v nacionalni register. Nominacijo lahko odda posamezna država ali več držav skupaj. Obhodi kurentov Leta 2017 so bili na Reprezentativni seznam vpisani Obhodi kurentov, pustna šega, značilna za Ptujsko in Dravsko polje, Haloze in Slovenske gorice, ki se izvaja od svečnice (2. februarja) do pepelnične srede. Sprva je šlo za šego, značilno za podeželje, ki se je kasneje uveljavila tudi na Ptuju. Prvotno so bili kurenti kot plužarji in spremljevalci del pustnih oračev, del katerih so še danes. Samostojni obhodi kurentov so se verjetno začeli v drugi polovici 19. stoletja v Markovcih in okoliških vaseh. Danes se kurenti pojavljajo v skupinah, sestavljenih iz kurentov in enega ali več hudičev. Tekajo od hiše do hiše, domačini jih pogostijo, dekleta pa jim podarjajo robčke. S plesom, povzročanjem hrupa z zvonci in mahanjem z ježevkami kurenti po ljudskem izročilu odganjajo slabo ter prinašajo srečo v domove, ki jih obiščejo. Pri hišah, kjer niso dobrodošli, se eden izmed njih povalja po tleh, kar naj bi pomenilo nesrečo v tistem letu. V preteklosti so skupine kurentov sestavljali le moški, danes pa vključujejo tudi ženske in otroke. S šego povezana znanja in veščine se najpogosteje prenašajo v družini ter od starejših na mlajše člane skupin. Obhodi kurentov so pomemben del regionalne identitete. Obhodi kurentov, Markovci 2015 (foto: Nena Židov) 64 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Skupne strani CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 65 KULTURNI CENTER VRHNIKA Tržaška cesta 32 ODPRTO: TO. - NED.: 10.00 - 18.00 / PON. ZAPRTO Klekljanje čipk v Sloveniji PROGRAM Klekljanje čipk v Sloveniji, rokodelska veščina, povezana z izdelovanjem čipk, je bilo vpisano leta 2018. Za izdelavo čipk so potrebni kleklji, blazina v pleteni košarici ali lesenem podstavku, papirnati vzorec, sukanec, bucike, kvačka, škarjice in strojček za navijanje sukanca na kleklje. Čipke izdelujejo iz lanenih in bombažnih niti, naravne svile, volne, umetnih vlaken in kovinskih niti. Poleg tradicionalne rabe, kot je krašenje oblačil ter cerkvenega in hišnega tekstila, so čipke danes v rabi tudi kot modni dodatki in stensko okrasje. So inspiracija za umetniško ustvarjanje v modi, oblikovanju in arhitekturi. Ob koncu 20. stoletja se je klekljanje zelo razširilo po vsej Sloveniji kot prostočasna dejavnost in redkeje kot vir zaslužka. Obstaja okoli 120 klekljarskih društev, sekcij in skupin. Klekljajo zlasti ženske, med katerimi so večinoma šoloobvezna dekleta in upokojenke. S klekljanjem povezana znanja in veščine se najpogosteje prenašajo z babic na vnuke, s pomočjo šol, tečajev in krožkov. Znanje klekljanja ohranjajo in posredujejo čipkarske šole v Idriji, Žireh in Železnikih. Klekljanje predstavljajo na čipkarskih festivalih, kot so Čipkarski dnevi v Železnikih, Festival idrijske čipke in Slovenski klekljarski dnevi v Žireh. Klekljanje, ki je v preteklosti predstavljalo dodaten vir dohodka, je danes pomemben povezovalni element in prilika za druženje. 9.7. 2022 ob 11. uri SPLOŠNO JAVNO VODENJE PO RAZSTAVI MOJA LJUBLJANICA Spoznajte reko Ljubljanico, njeno skrivnostno kraško zaledje, številne arheološke najdbe iz njene struge ter zgodovino razvoja Vrhnike, na katero je imela reka velik vpliv. Obiskovalci se lahko javnemu vodenju brezplačno pridružite z nakupom vstopnice. Prijave sprejemamo do petka, dan pred vodenjem: info@mojaljubljanica.si ali 041 354 203 27. 9. 2019 - 13. 9. 2022 TOR.-NED. 10.00-18.00 OBČASNA RAZSTAVA Podvodna kulturna dediščina slovenskega morja Na območju notranjih morskih voda in teritorialnega morja Republike Slovenije se nahaja devetinštirideset registriranih arheoloških najdišč. Dosedanje raziskave so opozorile na velik potencial potopljenih arheoloških najdišč za poznavanje sprememb okolja in klime v holocenu, plovnih sredstev, pristanišč in drugih pomorskih objektov ter medkulturnih povezav in stikov v prazgodovini, antiki in mlajših obdobjih. Klekljarica, Ljubljana 2015 (foto: Anja Jerin) Veščina suhozidne gradnje, znanje in tehnike Leta 2018 je bila na Reprezentativni seznam vpisana multinacionalna nominacija Veščina suhozidne gradnje, znanje in tehnike, pri kateri so poleg Slovenije sodelovale še Hrvaška, Ciper, Francija, Grčija, Italija, Španija in Švica. V slovenski register smo enoto Suhozidna gradnja vpisali leta 2016 kot veščino zidanja brez uporabe veziva, pri kateri z odbiranjem razpoložljivega lokalnega kamna, pridobljenega s čiščenjem in urejanjem zemljišč, ter ob razumevanju skladnje nastajajo različni tipi trdnih kamnitih objektov. Suhozidna gradnja je v Sloveniji razširjena predvsem na Krasu in v Istri. Danes suhozidno gradnjo večinoma uporabljajo za vzdrževanje in obnovo obstoječih zidov in objektov. Suhozidno gradnjo poznajo tudi v ostalih državah, ki so sodelovale pri pripravi nominacije. Za vse velja, da so suhozidne konstrukcije večinoma razširjene v podeželskih naseljih in njihovi okolici v povezavi s tamkajšnjimi načini bivanja, kmetovanja in reje. Suhe kamnite konstrukcije ponazarjajo harmoničen odnos med človekom in naravo. Veščine suhozidne gradnje ohranjajo člani podeželskih skupnosti kot tudi nekateri gradbeni strokovnjaki. Praksa se prenaša predvsem s praktično uporabo, prilagojeno posebnim razmeram v posameznih krajih. Spoštovani obiskovalci, Razstava Moja Ljubljanica je na ogled samo še do 13. septembra 2022. Veselimo se vašega obiska. Avtorica: dr. Nena Židov, Slovenski etnografski muzej Slovenija ima v postopku obravnave za vpis na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva tri nominacije: Tradicije reje lipicancev (multinacionalna, oddana 2020 skupaj z Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Madžarsko, Italijo, Romunijo in Slovaško), Čebelarstvo v Sloveniji – način življenja (oddana 2021) in Babištvo: znanja, veščine in prakse (multinacionalna, oddana 2022 skupaj z Nemčijo, Kolumbijo, Ciprom, Kirgizijo, Luksemburgom, Nigerijo in Togom). Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine je Slovenski etnografski muzej. www.nesnovnadediscina.si Suhozidna gradnja, Matavun 2012 (foto: Darja Kranjc) www.mojaljubljanica.si Informacije: info@mojaljubljanica.si, tel.: 041 354 203 65 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Skupne strani CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 66 Urška svetuje Kako pozdraviti ranjenega otroka v sebi? njih povzroči globoko bolečino. V njihovo jedro se zarežejo rane. Otroci si ne znajo razložiti tega, kar se jim dogaja, drugače kot prek egocentričnega pogleda na svet: menijo, da so oni odgovorni za to, kar se jim dogaja, da so slabi, krivi in neprimerni, saj bi se sicer njihovi starši zagotovo do njih vedli drugače. Kadar se otroci čutijo zapuščene, izgubijo stik s seboj, svojimi pristnimi občutZakaj in kako nas zaznamuje ki, potrebami in željami. Vse naše odraščanje? breme krivde si naložijo na Vsi mi smo se rodili v neko svoja ramena, njihova ljubedružino in smo odraščali v neki zen do sebe pa začne počasi družini. To zaznamuje prav ugašati. Občutek je, kot bi se vsakega od nas. Predpostavlja- otrokovo doživljanje zamrznilo mo, da smo se rodili v družino, v času in prostoru. kjer je bilo naše rojstvo zaželeno. Včasih tudi temu ni tako. V takih primerih nas to zaznamu- Zdravljenje notranjega otroka Otroška ljubezen do staršev je že od samega našega spočetja. je brezpogojna in čista. Otrok Tako nekateri otroci odraščajo v svoje starše vidi kot vsemookolju, ki jim poškoduje občutek za njihovo lastno vrednost. gočne bogove, ne glede na to, Kadar se ob starših počutijo kakšni so v resnici. Družinsko nezaželeno, spregledano v okolje je v zgodnjem otroštvu svojih potrebah, osamljeno vse, kar pozna, zato ga tudi ali čustveno zapuščeno, to v nima s čim primerjati. Otroku, ki nagonsko čuti, da brez Ljudje nismo samo to, kar smo v sedanjem trenutku, ampak tudi to, kar smo bili, ko smo bili stari en dan, tri leta, devet let … Zato vsakdo od nas v sebi nosi svojega notranjega otroka. Najbrž ni nikogar, ki kot otrok ne bi bil kdaj žalosten, jezen, osamljen, razočaran … Idealno otroštvo pač ne obstaja in s tem ni nič narobe. Težava nastane, kadar odraščamo v okolju, kjer so zanemarjanje, čustvene manipulacije in druge zlorabe naših staršev ali skrbnikov del našega vsakdana. Takšne okoliščine otroka psihično poškodujejo in zaznamujejo za vse življenje. Kaj predstavlja rojstvo otroka? Otroci se na svet rodijo kot bitja popolne ljubezni. Njihovo povsem naravno stanje je, da izžarevajo nedolžno pristno ljubezen. Ne samo, da je v njihovo jedro vtisnjena ljubezen, ljubezni so vredni že samo zato, ker obstajajo. www.lekarnaljubljana.si Veljavnost od 9. 6. do 29. 8. 2022 Želimo vam brezskrbno poletje! izbrano iz kataloga ugodnosti BRUSNICA Prehransko dopolnilo z ekstraktom plodov ameriške brusnice v obliki kapsul. 30 kapsul. Izdelano v Galenskem laboratoriju Lekarne Ljubljana. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. 11,05 3 POPUST: 20 % 100% ORGANSKO KARITEJEVO MASLO MANGO Kožo vlaži in izdatno nahrani, vsebuje vitamina A in E. Primerno za nego kože obraza, telesa in las, 100 ml. 2 POPUST: 20 % MALČEK BRISAČA ZA DOJENČKE Narejena v Sloveniji, iz 100% bombaža, dimenzija 75 x 75 cm. 1 POPUST: 20 % PRŠILO PROTI KOMARJEM IN KLOPOM Učinkovita zaščita pred komarji do 4 ure in klopi do 8 ur. Primeren od 3. leta dalje, ne vsebuje DEET, 100 ml. Izdelano v Galenskem laboratoriju Lekarne Ljubljana. redna cena: 8,56 € cena s Kartico zvestobe 6,85 € 2 POPUST: 20 % VESCIN GEL Za nego utrujenih in težkih nog, z escinom in mentolom, 150 ml. Izdelano v Galenskem laboratoriju Lekarne Ljubljana. redna cena: 9,80 € cena s Kartico zvestobe redna cena: 12,90 € cena s Kartico zvestobe 7,74 € 3,09 € Biocide uporabljajte varno. Pred uporabo vedno preberite etiketo in podatke o izdelku. redna cena: 11,89 € cena s Kartico zvestobe 9,51 € Preprečujejo vstop vode v ušesa med plavanjem oz. tuširanjem ter zmanjšajo glasnost motečih zvokov. Na voljo velikosti S (6-11 mm) in L (7-12 mm), 1 par. redna cena: 3,86 € cena s Kartico zvestobe redna cena: 13,81 € cena s Kartico zvestobe € SWEDSAFE ČEPKI ZA UHO PLAVANJE 2 POPUST: 40 % Za več informacij prelistajte nov katalog ugodnosti ali nas pokličite 7,84 € 2 POPUST: 20 % na brezplačno telefonsko številko 080 71 17! Cene s popustom iz ZDRAVO - kataloga ugodnosti veljajo v enotah Lekarne Ljubljana, specializiranih prodajalnah LL VIVA (v okviru razpoložljivega asortimana) in v Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si izključno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana ter zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolične, popusti se ne seštevajo. Ponudba velja od 9. 6. do 29. 8. 2022 oz. do prodaje zalog. staršev ne more preživeti, je lažje verjeti, da je sam »slab« in zato deležen kazni, kot pa sprejeti dejstvo, da svojim staršem in zaščitnikom ne more zaupati. Zato otroci včasih zavestno včasih pa nezavedno krivijo sami sebe, da so jih starši zlorabljali. Ker so obremenjeni s krivdo in dvomi vase, zelo težko razvijejo pozitivno samopodobo in samospoštovanje, kar vodi v samoomejevalno vedenje. Čutijo se nepomembne, nevredne ljubezni in nesposobne. Zaradi popačene predstave o sebi se skrivajo za lažnimi maskami, ker jih je sram, da bi ljudje videli, kdo so v resnici. Ni pomembno, ali ste postali perfekcionisti, deloholiki, rešitelji, racionalneži ... Nekje v vas še vedno živi vaš notranji otrok, ki ste ga utišali, ker ste se želeli znebiti bolečih občutkov. Če se želite osvoboditi uničujoče dediščine vaših staršev, morate sprejeti in potolažiti otroka v sebi, ki je morda prestrašen, žalosten, jezen, osamljen … To je težak in boleč proces, vendar nujno potreben, če si želite pozdraviti stare rane, se znebiti nefunkcionalnih vzorcev in končno postati gospodar lastnega življenja. Najprej je treba ozavestiti, da vi kot otrok nikakor niste mogli biti krivi, kar se je dogajalo v vaši družini. Vso odgovornost nosijo vaši starši, četudi so vas nekoč skušali prepričati o nasprotnem. Kako okrevati? Terapevtom je že od nekdaj izziv, kako pomagati ljudem sestaviti razbite koščke njihovega otroškega čustvenega sveta v neko povezano celoto. Če bi želeli zaceliti občutke manjvrednosti (ali česarkoli drugega), bi se morali vrniti v preteklost in škodo, ki je bila otroku povzročena, popraviti, kar pa ni mogoče. Vendar naša psiha dejansko ne loči med tem, kaj doživlja v resnici in kaj prek vizualizacije (ko si nekaj predstavljamo). Če je vizualizacija dovolj močna, jo naša psiha sprejme kot resnično in se na to prilagodi. Ena izmed tehnik, kako pozdraviti čustvene rane, ki smo jih prejeli kot otroci, je vzpostavljanje stika s svojim notranjim otrokom. Ideja je, da lahko zdaj, kot odrasla oseba, začutimo sebe kot otroka in sami sebi povrnemo tisto, kar nam je manjkalo kot majhnemu otroku v otroštvu. Tako notranjemu otroku (se pravi sebi) pomagamo uravnati težka čustvena stanja. Torej, neko negativno izkušnjo spremeniti v pozitivno. Zelo pomaga, če napišete pismo očetu, mami in svojemu notranjemu otroku. Pri prvih dveh ni nujno, da jih oddate. Pisanje vam bo pomagalo pri predelovanju težkih čutenj. Poleg tega si boste uredili misli in slika bo postala jasnejša. V mislih pobožajte in potolažite deklico/dečka v sebi. Po- vejte mu, da ga imate radi, da ga razumete in da ga nikoli ne boste zapustili. Odpeljite se na otroško igrišče, kupite si medvedka, avtomobilček, sladkorno peno … Privoščite si nekaj, kar vas je kot otroka razveseljevalo. Ti nasveti se vam mogoče zdijo smešni, vendar pomagajo. Kaj še pomaga? Ena izmed tehnik vzpostavljanja stika s svojim notranjim otrokom se imenuje vizualizacija, tehnika varnega kraja. Več o tem in tudi samo praktično vajo bom opisala v naslednjem članku v juliju. Vzpostavite lep odnos s svojim notranjim otrokom. Komunicirajte z njim. Vprašajte ga, kaj pogreša. In mu dajte točno tisto, kar išče, kar si želi oz. kar si je nekoč želel, pa tega ni dobil. Povejte mu ljubeče besede, dajte mu ljubezen. Bodite taki starši, kakršne ste nekoč potrebovali. In kar je najpomembneje. Tudi vi boste lahko nekoč starši (če to še niste). In to dobri, ljubeči starši. Tega ste sposobni in to si zaslužite. Vi in vaši otroci. Rezervirajte si svoj termin in dajte odnosom priložnost za spremembe in rast že danes. Urška Jesenovec mag. zakonskih in družinskih študijev, zakonska in družinska terapijajesenovecurska@ gmail.com 031544095 66 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Skupne strani Na podlagi 5. člena Pravilnika za vrednotenje programov organizacij in društev na področju humanitarnih in mladinskih dejavnosti ter dejavnosti tehnične kulture in stanovskih organizacij (Uradni list RS, št. 122/2008) Občina Log – Dragomer objavlja Javni razpis zbiranja predlogov za sofinanciranje humanitarnih in mladinskih dejavnosti ter dejavnosti tehnične kulture in stanovskih organizacij v letu 2022 1. NAROČNIK JAVNEGA RAZPISA Naročnik javnega razpisa je Občina Log – Dragomer, Na Grivi 5, p.p. 09, 1358 Log pri Brezovici. 2. PREDMET JAVNEGA RAZPISA a) S področja skrbi za socialno ogrožene, invalide, ostarele in izboljšanja kvalitete življenja občanov Občine Log - Dragomer • sofinanciranje programov/aktivnosti humanitarnih organizacij in društev, ki vsebujejo elemente skrbi za invalide, ostarele, elemente reševanja socialnih stisk upravičencev, elemente dobrodelnosti in samopomoči (na primer: prevozi oseb na zdravljenja, letni obiski pri starostnikih nad 75 let, dnevna pomoč ostarelim), • sofinanciranje pomoči posamezniku za ohranjanje socialne in zdravstvene varnosti, • sofinanciranje letovanja in zimovanja socialno in zdravstveno ogroženih otrok, • sofinanciranje programov za aktivno preživljanje prostega časa otrok in mladostnikov s specifičnimi potrebami, • sofinanciranje zdravljenja v zdraviliščih, • sofinanciranje predavanj članom in za širše okolje, • sofinanciranje izdaje glasila ali biltena, • sofinanciranje dobrodelnih prireditev, • sofinanciranje dodatnega izobraževanja, prilagojenega specialnim potrebam invalidov ali razvidni skupini socialno ogroženega prebivalstva, • sofinanciranje rehabilitacijskih programov. b) S področja delovanja mladincev ter tehnične kulture in stanovskih organizacij s sedežem v občini • sofinanciranje programov/aktivnosti društev in organizacij, ki izvajajo programe, namenjene spodbujanju kreativnosti in zadovoljevanju interesov mladih (na primer: ki pri mladih spodbujajo avtonomijo, ustvarjalnost in inovativnost, prostovoljstvo, solidarnost in medgeneracijsko sodelovanje, mobilnost in mednarodno povezovanje, zdrav način življenja in preprečevanje različnih oblik odvisnosti, neformalno učenje in usposabljanje ter večanje kompetenc mladih, sodelovanje mladih pri upravljanju javnih zadev v družbi, ki izboljšujejo dostop mladih do kulturnih dobrin in do trga delovne sile, razvijajo podjetnost mladih, skrbijo za mlade z manj priložnostmi v družbi) • sofinanciranje organizacije prireditev, večdnevnih aktivnosti izven občine, tečajev oz. tematskih delavnic ter celoletnih krožkov za otroke in mladino, • sofinanciranje organizacije tekmovanj ter sodelovanja na tekmovanjih oziroma prireditvah, • sofinanciranje organizacije strokovnega predavanja ali ekskurzije za člane in občane občine, • sofinanciranje izdaje tiskane brošure, glasila, biltena oz. internetne strani. Dragomer, • da so registrirani za opravljanje dejavnosti po Uredbi o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02, 111/05 – Odl. US, 69/07) v skladu s 4. točko tega razpisa in delujejo najmanj eno leto, • da imajo urejeno evidenco o članstvu, • da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za realizacijo programov, • da se ne sofinancirajo za redno dejavnost in programe iz katere koli druge postavke proračuna Občine Log - Dragomer 6. MERILA JAVNEGA RAZPISA Vloge bodo presojane in ocenjevane v skladu z merili, ki jih določa Pravilnik za vrednotenje programov organizacij in društev na področju humanitarnih in mladinskih dejavnosti ter dejavnosti tehnične kulture in stanovskih organizacij (Uradni list RS, št. 122/2008). Komisija bo v skladu z navedenim pravilnikom ugotovila število vseh prispelih vlog, število vseh formalno popolnih in pravočasnih vlog, pozvala predlagatelje nepopolnih vlog k predložitvi manjkajoče dokumentacije in za vse popolne in pravočasne vloge na podlagi pogojev in meril, ki jih opredeljuje navedeni pravilnik, pripravila oceno redne dejavnosti in posameznih programov. Občinska uprava pa bo na osnovi ocene ocenjevalne komisije izračunala vrednost točke glede na višino sredstev iz proračuna in glede na zbrano skupno število točk predlagateljev za njihovo redno dejavnost in programe. Po določitvi vrednosti točke občinska uprava s sklepom obvesti vse predlagatelje o višini dodeljenih sredstev za redno dejavnost in posamezne programe, s katerimi so kandidirali na javnem razpisu. 7. OKVIRNA VREDNOST JAVNEGA RAZPISA Okvirna vrednost vseh razpoložljivih sredstev, namenjenih za predmet tega javnega razpisa, znaša 4.750,00 EUR. Vrednost vseh razpoložljivih sredstev se lahko spremeni v skladu s spremembami proračuna Občine Log - Dragomer. 8. OBDOBJE ZA PORABO DODELJENIH SREDSTEV Sofinancirajo se programi, ki se bodo izvedli v letu 2022. Rok za porabo sredstev je 31. 12. 2022. Sredstva niso prenosljiva. 9. ROK JAVNEGA RAZPISA Javni razpis prične teči naslednji dan po objavi v Našem časopisu in se zaključi 7.9.2022 ob 12. uri. 10. POSTOPEK OBRAVNAVE VLOG Obravnava vlog bo potekala v skladu z določili Pravilnika za vrednotenje programov organizacij in društev na področju humanitarnih in mladinskih dejavnosti ter dejavnosti tehnične kulture in stanovskih organizacij (Uradni list RS, št. 122/2008). Odpiranje vlog je javno. Vloge se bodo predvidoma odpirale dne 13. 9. 2022 ob 18. uri v prostorih Občine Log - Dragomer. Postopek ocenjevanja in vrednotenja vlog ni javen in bo potekal takoj po zaključku postopka odpiranja vlog. Vloga mora biti pravočasna in popolna. Pravočasna vloga je tista, ki je prejeta na občini kot je določeno v 9. točki tega javnega razpisa. Popolna vloga je tista, ki vsebuje: 3. CILJI JAVNEGA RAZPISA • pravilno in popolno izpolnjen prijavni obrazec, ki Cilj javnega razpisa je spodbujanje humanitarnih in je del razpisne dokumentacije, mladinskih dejavnosti ter dejavnosti tehnične kultu- • plan dela za tekoče leto, re in stanovskih organizacij. • poročilo o delu za preteklo leto, • finančno poročilo za preteklo leto, 4. UPRAVIČENCI • zapisnik zadnjega občnega zbora, • organizacije, društva, združenja in zveze, ki de- • poimenski seznam članov ter dokazilo o plačani lujejo kot prostovoljne in neprofitne, v njihovih članarini, programih pa so elementi skrbi za invalide, osta- • dokazilo o zagotovljenih materialnih, prostorskih, rele, reševanje socialne stiske upravičencev, dokadrovskih in organizacijskih možnostih, brodelnost in samopomoč in so registrirane za • fotokopijo veljavnega temeljnega akta (statut ali izvajanje opredeljenih dejavnosti, pravila), • mladinske skupine, klubi, društva ter druge orga- • fotokopijo odločbe o vpisu v ustrezni register (na nizacije, ki izvajajo programe, namenjene spodprimer.: centralni register društev, sodni register). bujanju kreativnosti in zadovoljevanju interesov Društvo ali organizacija, ki ima status delovanja v mladih, javnem interesu, mora predložiti ustrezno odločbo • organizacije in skupine tehnične kulture, pristojnega organa. Če je društvu ali organizaciji s • stanovske organizacije. posebnim zakonom ali na podlagi posebnega zakona, zaradi njegove splošno koristne dejavnosti, 5. POGOJI ZA SODELOVANJE NA JAVNEM priznan poseben status, ali je določeno, da je njegoRAZPISU va dejavnost humanitarne narave, ali mu zakon na Upravičenci morajo izpolnjevati naslednje pogoje: drug način neposredno ureja opravljanje in financi• da ima sedež v Občini Log - Dragomer vsaj eno ranje dejavnosti, ki je v javnem interesu, se šteje, da leto, oziroma da so člani občani Občine Log - je tako društvo v javnem interesu na podlagi tega CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 67 Vloga mora biti izdelana na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije ter vsebovati zahtevane priloge. Nepravočasno oddane vloge ne bodo upoštevane. Vlogo je potrebno oddati v zaprti kuverti, označeni z imenom in naslovom pošiljatelja in s pripisom »NE ODPIRAJ – vloga – JAVNI RAZPIS ZBIRANJA PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE HUMANITARNIH IN MLADINSKIH DEJAVNOSTI TER DEJAVNOSTI TEHNIČ11. RAZPISNA DOKUMENTACIJA NE KULTURE IN STANOVSKIH ORGANIRazpisna dokumentacija je dostopna na spletnem ZACIJ V LETU 2022– 430- 27/2022«. naslovu www.log-dragomer.si. Prav tako je moV primeru, ko vloga ne bo pravilno označena, se ne žno razpisno dokumentacijo prevzeti na naslovu bo uvrstila v nadaljnji postopek ocenjevanja in vreUpravnega centra Občine Log - Dragomer, Loška cesta 12, 1358 Log pri Brezovici, in sicer vsak dan v dnotenja vlog in bo s sklepom zavržena. času uradnih ur Občine Log - Dragomer, od dneva Posamezni upravičenec lahko na javni razpis preobjave javnega razpisa do dneva, ko se izteče rok za dloži samo eno vlogo. oddajo vlog. 13. IZID RAZPISA Razpisno dokumentacijo sestavlja: Upravičenci, ki bodo oddali vlogo, bodo o izidu - besedilo javnega razpisa, javnega razpisa obveščeni v roku 30 dni od datuma - obrazec OBR - prijava, odpiranja vlog. Z izbranimi upravičenci bo Občina - obrazec OBR - plan dela, - obrazec OBR - poročilo o delu, Log - Dragomer sklenila pogodbo o sofinanciranju - obrazec OBR - izjava, humanitarnih in mladinskih dejavnosti ter dejavno- obrazec OBR - poročilo o delu 2022, sti tehnične kulture in stanovskih organizacij v letu - vzorec pogodbe. 2022. V kolikor upravičenec, kateremu so bila dodeljena 12. ODDAJA IN DOSTAVA VLOGE sredstva, ne vrne podpisane pogodbe v petnajstih Predlagatelji morajo vloge oddati priporočeno po dneh od izdaje poziva za podpis pogodbe, se šteje, pošti na naslov Občine Log - Dragomer, Na Grivi 5, da je odstopil od zahteve za sofinanciranje prograp.p. 09, 1358 Log pri Brezovici ali osebno na naslovu mov in projektov na področju humanitarnih in mlaUpravnega centra Občine Log - Dragomer, Loška dinskih dejavnosti ter dejavnosti tehnične kulture in cesta 12, 1358 Log pri Brezovici – vlogo se odda v stanovskih organizacij v letu 2022. sprejemni pisarni Občine Log - Dragomer. Oddaja vloge pomeni, da se upravičenec strinja z 14. DODATNE INFORMACIJE vsemi pogoji in merili javnega razpisa. Tudi dopolnitve vlog se oddajajo, dostavljajo in označujejo na Dodatne informacije in pojasnila zagotavlja Mateja način, ki je določen v prvem in drugem odstavku te Skočir, elektronski naslov mateja.skocir@log-dragotočke. Posamezni upravičenec lahko na javni razpis mer.si . Številka: 430-27/2022-3 predloži samo eno vlogo. Vloga je pravočasna, če je bila oddana priporočeno Datum: 23. 6. 2022 Občina Log - Dragomer po pošti do vključno dne 7. 9. 2022 ali dostavljena župan osebno v sprejemno pisarno Občine Log - DragoMiran Stanovnik mer do 7. 9. 2022 do 12. ure. zakona. Vloge, ki niso bile oddane v predpisanem roku, ki jih ni vložila upravičena oseba in nepopolne vloge, ki kljub pozivu niso bile pravočasno dopolnjene, bodo s sklepom zavržene. Sklep o izboru prejemnikov razpisanih sredstev se izda kot posamični upravni akt po Zakonu o splošnem upravnem postopku. 67 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 Skupne strani CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 68 Prednosti mišične mase in telesne aktivnosti Pridobivanje mišične mase že dolgo ni samo želja športnikov in bodybuilderjev. Veliko ljudi, ki se začne ukvarjati s katerokoli telesno dejavnostjo, si v končni fazi želi t. i. »preoblikovanju telesa«. Izgubiti maščobo, pridobiti mišice. Najraje oboje naenkrat. Pa naj bo to obisk vodenih vadb, tek ali katera druga aktivnost, med katero »švicamo in se zgonimo«. Redna telesna dejavnost je seveda povezana s pozitivnimi učinki na zdravje. Temu ne oporeka praktično nihče. V zadnjih letih pa je med strokovnjaki ogromno zanimanja za prednosti, ki jih prinaša vadba za moč. Pri tem igra ključno vlogo ravno mišična masa. mišice, kožo, vezivno tkivo in organe. Količina mišične mase dobro sovpada s količino skupne puste telesne mase. To pomeni, da ima oseba z veliko količino mišične mase tudi veliko skupne puste telesne mase, oseba z malo mišične mase pa ima tudi malo skupne puste telesne mase. Mišična masa in pusta telesna masa nista eno in isto, vendar si ju lahko za lažje razumevanje predstavljate kot enotno. Pusta telesna masa se v literaturi pogosto pojavlja tudi kot funkcionalna masa. Zakaj potrebujem funkcionalno maso? Vzrok za izgradnjo mišične mase je pogosto estetske narave: videti boljše, učvrstiti telo. Postati »nabit/a«. Veliko ljudi pa se Mišična masa, funkcionalna ne zaveda, katere so še dodatne masa, pusta telesna masa ... Pri merjenju telesne sestave prednosti za njihovo zdravje, ki maso telesa najpogosteje raz- jih prinaša vadba z bremeni in delimo na pusto telesno maso posledično povečana mišična in maščobno maso. O metodah masa ter moč. merjenja telesne sestave mogoče več kdaj drugič. Nas zanima Funkcionalna rezerva za čas pusta telesna masa. bolezni Pusta telesna masa je masa Funkcionalna masa je pretelesa brez maščobe in brez ko- snovno aktivno tkivo, ki telesu sti; trečemo ji tudi funkcionalna pomaga na različne načine. Pomasa – gre namreč za metabol- leg beljakovin iz prehrane telo no zelo aktivno tkivo. Zajema pridobiva beljakovine tudi iz naše funkcionalne mase – pogosto za potrebe imunskega sistema. Molekule imunskega sistema, ki so v primeru bolezni v našem telesu v velikih količinah, so namreč v večino grajene iz beljakovin oz. njihovih delov (aminokislin, peptidov). Več funkcionalne mase torej pomeni več »surovine« za imunski sistem. Boj z boleznijo tako lahko traja dlje in je lahko uspešnejši. To je predvsem Ana svetuje Komunikacija v partnerstvu Najbrž menite, da partnerja zelo dobro poznate. Skupaj preživita veliko časa, si delita pomembne stvari in se veliko pogovarjata. Verjetno ga res poznate bolje kot kdor koli drug, a to še ne pomeni, da ga poznate do obisti. Če pomislite na svoje misli, zamisli in čustva, ki jih partnerju ne zaupate, ker se vam morda ne zdijo dovolj pomembne ali pa so samo oddaljeni spomini in ne vidite potrebe, da bi jo podelili. Zagotovo lahko najdete kar nekaj stvari, ki jih vaš partner ne ve o vas. To velja tudi zanj. So stvari, ki jih veste, in stvari, ki jih ne veste in nikoli ne morete povsem vedeti, kako pomembne ali relevantne so. Zato o partnerju kljub dejstvu, da z njim preživite veliko časa in ga poznate zelo dobro, pravzaprav ne morete ničesar predvidevati. To pomeni, da partnerja ne morete soditi po lastnih merilih, kadar se npr. razburi, mu gre kaj na živce, je prizadet, pod stresom ali zaskrbljen. Ni pomembno, ali gre za nekaj, kar se vam ne zdi težavno ali pomembno, lepo je, da se postavite v njegovo kožo. Glede na vse, kar veste o njem, bi bilo koristno ugotoviti, kako je prišel do določenega mnenja Ana Podlipnik, mag. psihosocialnega svetovanja, mag. socialnega dela. ana@motivacijainsvetovanje.si, www.motivacijainsvetovanje.si Tel.: 040 126 826. ali čustva, čeprav so vas enake okoliščine pripeljale do drugačnega zaključka. Zelo neprimerno je predvidevati, kako se bo vaš partner odzval po vaših pričakovanjih in kadar se ne, ste lahko prizadeti ali jezni. Morda ste predvidevali, da bo poskočil od veselja, ko bo izvedel, da mu pripravljate veliko rojstnodnevno zabavo, želi pa si nekaj povsem drugega. Zakaj torej zaradi tega zdaj kuha mulo? Morda se pričakovali, da bo navdušen nad vašim predlogom o eksotičnem potovanju, pa vendar ni tako. Vaš partner ne izbira svojih čustev kar na slepo, da bi se pri tem zabaval. Ne želi biti jezen in pod stresom ali se prepirati z vami. Torej ima zagotovo razlog, da se obnaša na videz ne- razumno in vsekakor nepričakovano. Lahko pomislite, kaj v njegovem značaju ali okoliščinah ga je pripeljalo do takšnega razmišljanja, čustvovanja. Ko boste stvari lahko pogledali z njegovimi očmi, se boste z vsem jasneje soočali. Morda boste večkrat zamero in jezo zamenjali za sočutje in razumevanje. In tako lahko tudi druge težave rešujete precej bolje. Prav tako je zelo pomembno, da se pogovorite tudi o vaših potrebah. Morda se lahko vprašate: • Ali obstaja kaj, česar bi radi od partnerja več? • Ali dovolj časa preživita skupaj in se iskreno pogovarjata? • Se resnično znam postaviti v njegovo/njeno kožo? Komunikacija je resnično mogočen način, kako obdržati in razvijati povezanost s partnerjem. Pomembno je, da drug z drugim delite čustva in misli. Prav tako pa je pomembno poiskati primerno in varno okolje, kjer se lahko odkrito pogovarjata. Vedeti moramo, da tudi najboljši partner nima sposobnosti, da bi nas vedno začutil in razumel. Včasih se to zgodi spontano, celo brez besed. Nemogoče pa je, da bi se to dogajalo vedno. Odkrit pogovor ima pogosto nekakšno »čudežno« moč. dobrodošlo pri dlje trajajočih boleznih, ki vključujejo še vnetne procese – rak, kronična obstruktivna pljučna bolezen, kronična ledvična odpoved, težje infekcije ipd. Krčenje mišic in fizična obremenitev za boj proti vnetju Glavna vloga mišic v našem telesu je krčenje. Med samim krčenjem se mišica skrajša, ob iztegu pa se povrne v začetno stanje. Poleg očitnega rezultata krčenja, ki je premikanje okončin ali celotnega telesa, ima krčenje mišic tudi druge posledice, ki niso vidne s prostim očesom. Krčenje mišic je za mišico določena mera stresa. Večje obremenitve mišico dejansko nekoliko poškodujejo – mikropoškodbe; nastane natrganje mišičnih vlaken, kar pa je normalen proces. V bistvu je ta proces nujen za obnavljanje in izgradnjo novega mišičnega tkiva. Mikropoškodbe kar naenkrat ne zvenijo več grozno, kajne? Na drugi strani pa krčenje mišic spremljajo številni procesi, ki poskušajo zmanjšati stres in popraviti nastalo »škodo«. Med krčenjem se iz mišic sprošča veliko najrazličnejših molekul, med njimi tudi miokini. Gre za vnetne in protivnetne (beljakovinske) molekule, ki najrazličneje učinkujejo na samo mišico in na oddaljene organe, kot so jetra, trebušna slinavka, maščobno tkivo in krvožilni sistem. Razumevanje njihovega delovanja je daleč od popolnega, vendar vemo dovolj, da lahko potrdimo zelo pozitiven učinek miokinov na zdravje. Zaenkrat je najočitnejši znan vpliv miokina, imenovanega interlevkin-6 (IL-6), ki zmanjšuje vnetne procese. Njegova koncentracija v krvi med dolgotrajno in intenzivno telesno dejavnostjo je lahko tudi 100-krat večja kot v mirovanju. Pozabite na kurkumo, drage eksotične korenine in podobne snovi, ki imajo zelo majhno ali ničelno protivnetno delovanje. Telesna vadba je veliko koristnejša. Funkcionalnost v starosti telesno aktivnost, o kateri govorimo tu. V mislih imam predvsem dejavnosti, kot so vadba z lastno težo ali z utežmi in različni športi. Kot pri vseh stvareh v življenju tudi pri telesni dejavnosti ne smemo pretiravati. S tem lahko povzročimo ravno nasproten učinek – izčrpanost, pretreniranost, oslabljen imunski sistem, poškodbe. Aktivnosti so dobra priložnost za druženje, spoznavanje ljudi in preživljanje prostega časa v naravi, poleg tega pa še blagodejno vplivajo na naše mentalno zdravje. Starši: otroke zgodaj navdušite za različne oblike telesne aktivnosti in jim bodite zgled. Mladostniki: najdite obliko telesne aktivnosti, ki vam ustreza in jo dolgoročno vključujte v svoje življenje. Starejše osebe: zdrave navade, ki ste jih pridobili v mladosti, negujte tudi v starosti. Sarkopenija je stanje, definirano kot progresivna izguba mišične mase in moči, ki lahko vodi v nepokretnost, slabšo kakovost življenja in smrt. Najpogosteje je povezana s starostjo. Osebe s sarkopenijo imajo zelo povečano možnost za zlome kosti, podvržene so več boleznim, dlje preživijo v bolnišnicah in imajo »napovedano« veliko krajšo življenjsko dobo kot osebe brez sarkopenije. Kako se ji zoperstaviti? Največ lahko naredimo, če zgodaj v življenju zgradimo dovolj mišične mase in jo z redno fizično aktivnostjo ter urejeno prehrano ohranjamo karseda dolgo. V starosti je za take ukrepe pogosto prepozno predvsem zaradi pojava anabolne rezistence. Kljub ustrezni prehrani in zadostni telesni aktivnosti je odziv na vadbo pogosto zelo zmanjšan. Po domače: s staranjem mišice slabše rastejo. Neodvisnost in funkcional- Seveda pa ni mišična masa nost skozi vse življenje je verje- edini dejavnik v sliki zdravja tno cilj za vse nas. Za to pa je K celotni sliki zdravja in zapotrebnega nekaj truda – naj- dovoljstva seeda prispevajo še bolje je začeti čim prej. drugi dejavniki: pozitiven odnos do hrane in prehranjevaKako pogosto, kaj pomeni nja, mentalno zdravje, socialna varnost, finančna stabilnost, telesna aktivnost, koliko je medsebojni odnosi in zdrava dovolj in koliko je preveč? razmerja z ljudmi okrog nas, Vseživljenjska telesna aktivgenetika. Na nekatere dejavninost je verjetno najboljši način ke imamo neposreden vpliv, na za doseganje vseh koristi, ki jih nekatere ga žal nimamo. Zato prinaša »miganje«. Te koristi so zares številne in vredne vsakega se potrudimo, da vplivamo na tiste dejavnike, nad katerimi truda. imamo nadzor. Volja do izboljVečja mišična in funkciošanja in vztrajnost vam pri tem nalna masa, ugodnejša telesna lahko zelo koristita, zato kar posestava in telesna masa, daljša gumno! samostojnost in boljša fizična zmogljivost, manj padcev, manj okužb, lažje spopadanje z boleznijo in uspešnejše zdravljenje, daljša življenjska doba in boljša kakovost življenja. Kaj je prava oblika telesne aktivnosti zame? Verjetno je najpomembnejše, da se ukvarjate z nečim, kar vas veseli in kar lahko počnete dlje časa, torej dolgoročno. Pazite tudi, da se ne poškodujete. Dobro je, da je intenzivnost srednja do visoka in da aktivnost izvajate večkrat na teden. Pomivanje posode, pospravljanje hiše ali vrtnarjenje načeloma ne štejemo kot Ne vem, kje in kako naj začnem ... Vključevanje novosti in sprememb v življenjski slog pogosto ni najenostavnejše. Če mislite, da pri tem potrebujete pomoč, se obrnite na nas. Z osebnim pristopom vam bomo pomagali postaviti cilje in vas vodili na poti do njih, vi pa boste tako naredili veliko za vaše zdravje. Jernej Ogrin, mag. inž. prehrane JEKLARNA – Center zdravega načina življenja www.jeklarna.si 68 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 K U LT U R A 300. branje Cankarjevih besedil CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 69 Julij v TMS TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENIJE v Bistri pri Vrhniki Bistra 6, 1353 Borovnica, 01/750 66 70, www.tms.si, info@tms.si Od 1. junija do 31. avgusta je Tehniški muzej Slovenije v Bistri odprt od torka do nedelje in ob praznikih od 9.00 do 19.00 (zadnji vstop ob 18.00). Občasne razstave Arhitekt Ivan (John) Jager in Ljubljanska šola za arhitekturo (do 31. 12. 2022) Gostujoča razstava Muzeja za arhitekturo in oblikovanje o vsestranskemu arhitektu Ivanu (Johnu) Jagru, ki se je rodil 16. maja 1871 v čuvajnici 365 A v bližini muzeja v Bistri. Človek in hrana v začaranem krogu (do 31. 12. 2022) Pod drobnogled smo vzeli hrano – nekaj tako vsakdanjega, a nujno potrebnega – hrano, ki je bistvena za vsakega človeka. Pogledali smo v naše zbirke in našli vrsto zanimivih predmetov, ki še niso bili predstavljeni z vidika uporabe in razvoja tehnike v prehranski verigi. Pred dežjem Odločuj in E-cikliraj S pomočjo implozijske razstave aparatov razkrivamo skrivnosti električne in elektronske opreme. V sodelovanju z ZEOS, d. o. o. Tehnika za šport (do 31. 12. 2022) V luči tehnoloških procesov, ki jih pri končnem izdelku skoraj ne opazimo, spoznajte 60 slovenskih proizvajalcev športne opreme za aktivnosti na kopnem, v zraku in vodi: Alpina, Mont, Športoprema Ljubljana, Planika, Toper, Rašica, Akrapovič, Goltes, Dedra, Slatnar, Dali … Robot.si: Začetki slovenske industrijske robotike (do 31. 12. 2022) Na ogled je edinstvena muzejska zbirka s področja industrijske robotike. Zakladi iz depojev: medicinski instrumenti in pripomočki (do 31. 12. 2022) Na manjši razstavi je predstavljen izbor predmetov iz medicinske zbirke, ki so glede na uporabo razdeljeni na področja kirurgije, zobozdravstva, porodništva in ginekologije, otorinolaringologije in druge predmete. Spored prireditev: Zaradi dežja v notranjosti Močilnika Bilo je 14. septembra 2016 v Močilniku ob 17. uri, ko je bilo na pobudo Turističnega društva Blagajana Vrhnika prvo branje Cankarjevih besedil. Za prvo branje se je odzvalo deset bralcev, ki se jim v šestih letih pridružilo še precej ljubiteljev Cankarjevih del. Brali so predvsem v Močilniku. TD Blagajana Vrhnika pa je s tem ohranjala poslanstvo naravne in kulturne dedi- ščine, kateri se je pridružila tudi Cankarjeva knjižnica Vrhnika. Močilnik je v sredo, 25. maja 2022, doživel že 300. branje Cankarjevih besedil. Zbralo se je veliko bralcev, gostov in drugih občanov Vrhnike. Zanimivo 300. branje je bilo na dan mladosti v dveh delih. Prvi del je potekal na običajnem zunanjem delu. Ker je deževalo, so se vsi prisotni umaknili v notranjost objekta v Močilniku, v dvorano v prvem nadstropju, kjer je bila pred leti tudi poročna dvorana. Vzdušje je bilo veselo in kulturno, za kar so med drugim poskrbeli številni bralci in recitatorji recitatorske skupine MePZ Mavrica. Zapele so tudi pevke skupine Trlice. Na koncu so člani skupine Stari maln poskrbeli za dobro zakusko, brez slavnostne torte tudi ni šlo. Ob tem so navzoči obujali lepe spomine in prigode 300. branj v šestih letih druženja. Zato iskrene čestitke vsem bralcem za njihovo branje v vsakem vremenu in ob vsakem času. Hvala vam. Simon Seljak Srečanje gledaliških skupin Vsako drugo sredo v juliju in avgustu: 6. 7., 20. 7., 3. 8., 17. 8 in 31. 8., ob 10.00: Sredi tedna v muzej: odkrivanje muzejskih zbirk Pridružite se nam na raziskovanju muzejskih zbirk. Med drugim boste spoznali, s kakšnimi avtomobili so se vozili vaši dedki, kako so babice pekle kruh in kakšna orodja so uporabljali naši predniki. Primerno za otroke od 5. leta starosti naprej v spremstvu. Nedelja, 3. 7., ob 16.00: voden ogled občasne razstave Robot.si: Začetki slovenske industrijske robotike in ob 17.00: Igraj se s KUBO roboti, programiranje in osnove robotike za najmlajše (omejeno število mest; zaželene prijave do 2. 7. do 12.00: irena.medle@tms.si ali 01 750 6670). Nedelja, 10. 7., ob 17.00: voden ogled muzejskih zbirk Nedelja, 17. 7., ob 17.00: Ukročena elektrika, prikaz poskusov Nikole Nedelja, 24. 7., ob 10.00: voden ogled razstave Tehnika za šport; ob 11.00 plezalni izziv na umetni steni za otroke od 4. do 12. leta (zaželene prijave do 23. 7. do 12.00: irena.medle@tms.si ali 01 750 6670) Nedeljske prireditve si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice. MUZEJ POŠTE IN TELEKOMUNIKACIJ Polhov Gradec 61, telefon: 01/364 00 83, www.tms.si, muzejpt@tms.si Odprto: torek–nedelja in prazniki: 10.00–17.00. Zadnji vstop v muzej eno uro pred zaprtjem. Spored prireditev: Nedelja, 3. 7., ob 15.00: voden ogled muzejskih zbirk Nedelja, 10. 7., ob 15.00: voden ogled razstave Halo! Kje si? 30 let mobilne telefonije v Sloveniji Nedelja, 17. 7., ob 10.00: Družinsko doživetje v Polhovem Gradcu Dan bomo začeli raziskovanjem Polhovega doživljajskega parka in nato v muzeju izdelali herbarij. Pridružite se z nakupom skupne vstopnice za Polhov doživljajski park in Muzej pošte in telekomunikacij (6,00 EUR/osebo). Trajanje programa: tri ure. Prireditev je primerna za otroke od 4. do 12. leta starosti. Občasne razstave: Pravljice žive v velikem starem mestu – razstava ob 100. obletnici rojstva Ele Peroci (podaljšano do 31. 8. 2022) Razstavljena dela so izdelali učenci Osnovne šole Polhov Gradec z mentorji. Navdihnile so jih zgodbe Ele Peroci, ki so polne presenečenj in prek katerih so učenci spoznavali avtorico. Zgodbe iz starega mesta so tako oživele tudi v sodobnem okolju. Na koncu vsi nastopajoči igralci z Natašo Bregant Možina Cankarjeve dneve 2022 na Vrhniki je v tednu ljubiteljske kulture popestrilo tudi Regijsko srečanje gledaliških skupin osrednje Slovenije. Na Vrhniki je bila v ta namen v četrtek, 26. 5. 2022, predstava v izvedbi Šentjakobskega gledališča Ljubljana Ljubezen, strast in grdi puloverji v režiji Jaša Jamnika. Letos je to bilo že 60. regijsko Linhartovo srečanje gledaliških skupin osrednje Slovenije, Dolenjske, Bele krajine in Posavja, trajalo pa je od 23. do 29. maja 2022; potekalo je v Brežicah, Trbovljah, Kočevju, Vrhniki in Medvodah. Ob koncu predstave je zbrane nagovorila Nataša Bregant Možina, koordinatorka JSKD Območne izpostave Vrhnika, ki je bila tudi organizatorka celotne prireditve. Simon Seljak Halo! Kje si? 30 let mobilne telefonije v Sloveniji (do 1. 7. 2023) Prikazan je razvoj slovenske mobilne telefonije, katere začetki sovpadajo z osamosvojitvijo Slovenije. Izpostavljamo mejnike v razvoju mobilnega omrežja in novosti v tehnologiji. Bilo je pred 30. leti: Kako smo Slovenci dobili prvo osamosvojitveno znamko (do 31. 8. 2022) Dopolnitev razstave s poštnimi znamkami in osnutki, ki so izšli v tem prelomnem obdobju, ter manjša razstava. Pridržujemo si pravico do sprememb v programu. 69 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 K U LT U R A CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 70 Knjiga Metamorfoze oljke V Cankarjevi knjižnici Vrhnika je bila v torek, 7. junij,a predstavitev knjige Metamorfoze oljke slikarke Žive Agrež in Vrhniške literarne skupine. Nova knjiga predstavlja 22 prelepih in prečudovitih slik mediteranskih oljk in pesmi enajstih ustvarjalcev Vrhniške literarne skupine. Izvedba prireditve je potekala v organizaciji JSKD, Območne izpostave Vrhnika, in Cankarjeve knjižnice Vrhnika. Kako je nastala knjiga, je pojasnila Nataša Bregant Možina: »Slikarka Živa Agrež je oktobra 2021 v Cankarjevem domu na Vrhniki razstavila slikarska cikla Podobe Mediterana in Metamorfoze oljke. V Galeriji je v tem času imela eno svojih ustvarjalnih delavnic Vrhniška literarna skupina, ki deluje v okviru JSKD OI Vrhnika že dvanajst let. Čudovite impresije oljk so navdihnile literate in porodile so se pesmi, prav posebne. Slikarka je bila ob ideji, da slike in pesmi izdamo v skupni knjižni izdaji, navdušena, prav tako naši poeti. Natala je knjižica Metamorfoze oljke.« Slikarko in njene oljke je predstavila Anamarija Sibilj Šajn, pesmi v skladni poeziji z oljkami pa so prebrali kar sami iz literarne skupine, in sicer: Milan Žniderič, Marija Vesel, Rozka Saje - Rozi, Matjaž Ocepek, Jože Omerzu, Bernarda Mrak Kosel, Marija Polna Grabeljškova dvorana; prva z leve je slikarka Živa Agrež. Malovrh, Metka Jančec Osojnik, Irena Holozan, Jože Brenčič in Nataša Bregant Možina. Samo predstavitev so pospremili projekcija likovnih del, branje poezije in glasbeni program. Le-tega je izvedel Godalni kvartet Glasbene šole Vrhnika: sestri Manja in Katja Trček na violini, brata Luka Maklin na klavirju in Jakob Maklin na violončelu. Poslušalci so konec predstavitve pospremili z res velikim aplavzom. Vrhniška literarna skupina deluje že dvanajst let. Koncerti Glasbene šole Vrhnika Maj je bil pester in delaven za učence in učitelje vrhniške glasbene šole. Med mnogimi dogodki je treba izpostaviti baletno predstavo Čarovnik iz Oza, v kateri je nastopilo 53 balerin in en baletnik v vlogi čarovnika. S to predstavo so navdušili polno dvorano Cankarjevega doma. Baletniki so nastopili še enkrat, in sicer tudi pred polno dvorano učencev OŠ Ivana Cankarja, OŠ A. M. Slomška in OŠ Log - Dragomer. V dneh po baletni predstavi sta sledila koncerti: 30. maja sta nastopila Harmonikarski orkester GŠ Vrhnika pod vodstvom Miha Plavčka in Pihalni orkester GŠ Vrhnika pod vodstvom Metke Pupis. Pihalni orkester je presenetil s svojo številčnostjo in odličnim znanjem, za kar je zaslužna vodja orkestra Metka Pupis. Izkazali so se tudi mladi solisti: Živa Jereb, trobenta (mentor Matjaž Kajzer), Nace Moritoki Škof, saksofon (dijak KGBL), David Prelec Kurelič, saksofon (mentorica Zala Kejžar). Ves trud in znanje orkestra pa je znala dobro oceniti polno nabita velika dvorana, saj se zaslužen aplavz dolgo ni pomiril. Naslednji dan, 31. maja, sta tudi nastopila dva orkestra, in sicer mali in veliki godalni orkester pod vodstvom Nine Demšar in Nastje Cajhen Rode. Del programa so popestrili solisti, ki so predstavili res zahteven program. Vsi člani orkestra so prikazali pravi klasičen koncert, tako da so lahko ponosni na svoje delo, znanje, pogoje in seveda izkušnje za nadaljnji študij glas- Mali glasbeni orkester z dirigentko Nino Demšar be. Gotovo pa je, da na njihovo glasbeno znanje vplivajo tudi njihovi mentorji, ki s svojim predanim delom skrbijo za mlade generacije in jim tako omogočijo veliko glasbeno znanje. Solisti so bili naslednji: Vita Blažič in Ana Debevec, violina (mentorica Nastja Cajhen Rode), Ajda Jelovšek, violončelo (mentorica Urša Kržič) in Pablo Kovač Takahashi, klavir (mentorica Kaja Stražar). Zbrane je nagovorila Dominika Naveršnik, ravnateljica Glasbene šole, ter poudarila: »To šolsko leto se bliža koncu in veseli smo, da se vam lahko s tako pestrim programom, ponosno in veselo, po včerajšnjem koncertu predstavljata še mali in veliki godalni orkester naše šole. Od meseca aprila smo s polnim zagonom pričeli zopet s prireditvami, nastopi, predstavami – željni kulturnih dogodkov in druženja bi skorajda lahko pozabili, da nastopi orkestrov po dveh letih tišine niso samoumevni. Starši ste še nekaj mesecev nazaj veliko truda redno vlagali v logistične podvige v zvezi z ločevanjem orkestrov v manjše skupine in Veliki godalni orkester in vodja Nastja Cajhen Rode bili v neprecenljivo pomoč pri spodbudah in motivaciji otrok za nadaljnje delo v šolah. Z dobro voljo in zaupanjem šolsko leto vendarle peljemo k lepemu zaključku in dokaz je današnji koncert. Za nekatere v olajšanje, drugim v ponos, spet tretjim v občudovanje. Ne glede na to, kaj boste danes občutili, naj vam lepota glasbe in vzajemnost mladih glasbenikov danes nudita kar največ navdiha in zaupanja v male in velike življenjske zmage. Misel, ki spremlja današnji program, je zagotovo lahko naslednja: od malega raste veliko. Naše najmlajše, ki se z orkestrsko igro šele srečujejo, bo nasledil večji godalni orkester, ki na neki način po težkih dveh letih izolacija in distance ponovno dela prve korake. Pa vendar nadgra- >> 70 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 K U LT U R A >> jene s potrpežljivostjo in vztrajnostjo je orkester pripravil prav zahteven klasičen program.«Ob vseh lepih nastopih in besedah se nam za prihodnost vrhniških glasbenikov ni bati. Zato samo lepe čestitke in naj nas še dolgo razveseljujejo na vrhniškem in drugih odrih. Simon Seljak Čarovnik iz Oza Logos stvarjenja in logos popkovine Tako je bilo. Ko je otrok po božji podobi, rojen iz žene, v katero se je izlil mož, poznal dovolj besed, je postavil vprašanje. Mož in žena sta verjela, da poznata vse besede, zato sta imela odgovor. S tem odgovorom je otrok odraščal. Postal je mož in si poiskal ženo. Postaviti je želel vprašanje, pa ni našel dovolj besed. Ženo, ki jo je našel, je prosil, če mu lahko pokloni besede, ki so mu manjkale. Vendar žena ni vedela, katere besede mu manjkajo in ni imela dovolj besed, da bi ga to vprašala. Zato sta na nezastavljena vprašanja drug drugemu odgovarjala s tišino. Mož se je tih izlil v tišino žene in iz njene tišine je zajokal otrok po božji podobi. Ko je otrok poznal dovolj besed, je postavil vprašanje. Vendar oče in mati nista želela odgovoriti z odgovorom, s katerim sta odraščala. Ker sta vprašanje shranila v tišino v sebi, sta bila izgnana v krik. V tem kriku je otrok odraščal. Milan Žniderič CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 71 Zaključni Elenin koncert Mlada, 18-letna Vrhničanka Elena Zakrajšek Janevski je imela v četrtek, 9. 6., v dvorani Glasbene šole Vrhnika samostojni koncert na prečni flavti ob uspešnem zaključku četrtega letnika Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Prav učenje na prečni flavti je njena življenjska pot, tako da bo študij nadaljevala na eni izmed glasbenih univerz v Evropi. Šolanje je začela pri šestih letih na Osnovni šoli Antona Martina Slomška. Takoj se je vpisala tudi v Glasbeno šolo Vrhnika, kjer je dve leti znanje izkusila na kljunasti flavti. Po dveh letih pa je svojo ljubezen do glasbe nadaljevala z igranjem na prečno flavto. Po končanju osnovne šole, leta 2018, se je vpisala na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, program umetniške gimnazije, modul inštrument – petje. Redno se udeležuje mednarodnih in državnih tekmovanj, tako solo kot tudi s komorno zasedbo kvarteta flavt. Svoje glasbeno obzorje širi s sodelovanjem v zboru, simfoničnem in pihalnem orkestru. Ob vsem tem pa ima veliko podporo v Elena Zakrajšek Janevski v vsej svoji eleganci svoji družini, ki ji vedno stoji ob strani. Tako so tudi skupno pripravili zaključni koncert ob prisotnosti znancev, prijateljev in njenih sošolcev in sošolk. Koncert je izveden v pravi glasbeni atmosferi in predvsem v njenem glasbenem znanju. Korepetitor je bil prof. Kalin Peter Krivokapič, mentorica pa prof. Liza Hawlina. Ob koncu samo iskrene čestitke in naj se Eleni izpolnijo vse nadaljnje življenjske sanje. Simon Seljak Orkester Simfonika in MePZ Mavrica 20. Pomladni gala koncert 4. junij - V začetku junija se je velika dvorana Godec. Večer pa je z ubrano slavila našega Vrhničana Duša- biani. Ob koncu koncerta je zaCankarjevega doma zopet napolnila, saj je bil besedo in spomini na 20 pre- na Velkaverha. V letih nazaj niso donela še Poletna noč Mojmirja uspešno izveden že 20. hojenih let popestrila še pove- manjkali izbori iz evrovizijskih Sepeta, v izvedbi Alenke Godec, Alenka Godec Pomladni gala koncert Orkestra Simfonika Vrhnika s svojimi gosti. Od zadnjega koncerta je minilo dve leti, ker vemo, da je to preprečeval koronavirus. Tako so poslušalci in njihovi stalni gostje le dočakali pomladni gala koncert, ki je bil že 20. po vrsti. Jubilejni koncert sta pričarala Orkester Simfonika pod vodstvom dirigenta Marka Fabianija in Mešani pevski zbor Mavrica, z dirigentko Darinko Fabiani. Gostja večera je bila vedno razpoložena, nasmejana in dobre volje, Alenka zovalka koncerta Betka Šuhel. Godčeva je bila le ena v dvajsetletni zgodovini Pomladnih gala koncertov, ki je sodelovala z Mavrico. Na vrhniškem odru so med drugim prepevali tudi z Vladom Kreslinom in Otom Pestnerjem. Alenka Godec in Matjaž Mrak pa sta v preteklosti popevk. Seveda so z orkestrom sodelovali še mnogi drugi izvajalci in glasbeni solisti. Letošnji 20. pomladni gala koncert je bil namenjen glasbi iz legendarnih filmskih scen, prepletenih s slovensko popevko. Precej glasbenih del je priredil dirigent Simfonike Marko Fa- Orkestra Simfonika in MePZ Mavrica, ki je dvorano dvignila na noge. Občinstvo je bilo tako navdušeno, da so morali zaigrati in zapeti še dva dodatka. Vsi poslušalci in izvajalci so resnično doživeli prelep 20. Pomladni gala koncert. Simon Seljak 71 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 K U LT U R A NEDELJA, 24. 7. 2022, ob 20. uri. SOBOTA, 30. 7. 2022, ob 20. uri. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NAD OBLAKI (družinski, 10+, novo, prvič!) Družinska pustolovščina, 100 min., Belgija, podnaslovljeno SOBOTA, 9. 7. 2022, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. PARIZ, 13. OKROŽJE (novo, Z Liffa na Vrhniko) ALINE, MOČ LJUBEZNI (prvič pri nas) THOR: LJUBEZEN IN GROM (Marvel Studios, novo!) ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NEDELJA, 31. 7. 2022, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ČAROBNO POTOVANJE NA LUNO (animirano, novo!) TRIUMF (francoski) Komična drama, 105 min., Francija Animirana pustolovščina, 85 min., 5+, Nemčija, SINHRO. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA in ČETRTEK, 13. in 14. 7. 2022, od 7. do 13. ure. PETEK, 29. 7. 2022, ob 20. uri. NEDELJA, 31. 7. 2022, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KRVODAJALSKA AKCIJA JEZDECI PRAVICE (Z Liffa na Vrhniko, prvič pri nas) SNEŽNI LEOPARD (novo!, prvič) RDEČI KRIŽ SLOVENIJE Cankarjev dom na Vrhniki Komedija, 116 min., Danska, PETEK, 15. 7. 2022, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. SOBOTA, 30. 7. 2022, ob 18. uri. JURSKI SVET: PREVLADA (novo!, Universal Pictures) ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA Dolgo pričakovano nadaljevanje kultne franšize o dinozavrih, ZDA Vstopnina: 5 €. ČEBELICA MAJA 3: ZLATO JAJCE (animirano, novo!) Animirana pustolovščina, 90 min., 6+, Nemčija, SINHRO. SOBOTA, 16. 7. 2022, ob 18. uri. 72 Glasbena drama, Francija Romantična drama, 105 min., Francija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Vstopnina: 5 €. Akcijska pustolovščina, 119 min.., ZDA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Spored za avgust bo objavljen na naših spletnih stranih in družabnih omrežjih. Vstopnina: 5 €. ČETRTEK, 28. 7. 2022, ob 19. uri. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA Program prireditev julij 2022 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si SOBOTA, 9. 7. 2022, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €. CMYK Dokumentarni, 92 min, Francija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Spoštovane obiskovalke in obiskovalci, zaradi trenutnih razmer obstaja možnost spremembe ali odpovedi programa, zato prosimo, da spremljate naše spletne strani. Hvala za razumevanje! Vstopnina: 5 €. PETEK, 1. 7. 2022, ob 20. uri. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VESOLJE MED NAMI (slovenski, mladinski, prvič) ELVIS (novo!, Warner Bros Pictures) SOBOTA, 16. 7. 2022, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. Glasbena drama, Avstralija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 2. 7. 2022, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ČEBELICA MAJA 3: ZLATO JAJCE (animirano, novo!) Animirana pustolovščina, 90 min., 6+, Nemčija, SINHRO. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 2. 7. 2022, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA 2017 - TRI, DVA, ENA, NIČ, SLOVENIJA JE EVROPSKI PRVAK (novo, prvič!) Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 3. 7. 2022, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KOZMOBLISK (novo!, sinhro.) Disney, Pixar Animirana pustolovščina, sinhro., ZDA NEDELJA, 3. 7. 2022, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ENA SEKUNDA (Režija: Zhang Yi-Mou, novo!) Komedija, drama, 104 min., Kitajska Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Mladinski, družinski. 100 min., Slovenija Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA BILO JE NEKOČ V SRBIJI Komična drama, Srbija Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 21. 7. 2022, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MEMORIA (novo, nagrada žirije v Cannesu..) Drama, Kolumbija, Katar, Francija, Nemčija, Kitajska, … Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 22. 7. 2022, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA THOR: LJUBEZEN IN GROM (Marvel Studios, novo!) Akcijska pustolovščina, 119 min.., ZDA SOBOTA, 23. 7. 2022, ob 18. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA KOZMOBLISK (novo, sinhro.) Disney, Pixar Animirana pustolovščina, sinhro., ZDA SOBOTA, 23. 7. 2022, ob 20. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA BERGMANOV OTOK (Z Liffa na Vrhniko, prvič pri nas) TOREK, 5. 7. 2022, ob 21.15. Drama, Francija / Švedska / Nemčija / Belgija, 112 min Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Športni park Vrhnika ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA NEDELJA, 24. 7. 2022, ob 18. uri. KINO POD ZVEZDAMI ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PROST VSTOP Naslov filma bo objavljen nekaj dni pred samim dogodkom na naših spletnih straneh in socialnih omrežjih. ČETRTEK, 7. 7. 2022, ob 19. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA LUZZU (novo!, prvič) Drama, Malta Koncert Tria Rupnik Vstopnina: 5 €. TUDI MIŠI GREDO V NEBESA (animirano!) Animirana pustolovščina, 86 min., 7+, Češka, SINHRO. Vrhnika, 11. junij – Dvanajsto leto zapored se je v cerkvi sv. Trojice nad Vrhniko predstavil Trio Rupnik, ki znova ni razočaral zahtevnejših ljubiteljev klasične glasbe. Številno občinstvo je Manco, Anžeta in Nejca Rupnika nagradilo z bučnimi aplavzi, po koncertu pa s čestitkami. V prvem delu je virtuoznost na violini dokazala Manca, ki se je predstavila z Mozartovim koncertom za violino št. 3 v G duru. Na klavirju jo je spremljal Anže. Slednjemu se je v nadaljevanju pridružil Nejc na violončelu, ki sta se družno poklonila kompleksni Beethovnovi sonati za klavir in violončelo, št. 4, v G duru. Anže se je samostojno predstavil na klavirju s Schumannovo Simfonično etudo, Op. 13. Večer, ki ga je povezoval Filip Mramor, je trio zaključil z Brahmsovim Klavirskim triom, št. 1, v H duru. (gt) Manca Rupnik – je začela z igranjem violine z osmimi leti. Trenutno si glasbeno znanje nabira v tujini, kot študentka 2. letnika magistrskega študija v razredu prof. Rainerja Schmidta na Univerzi Mozarteum v Salzburgu. Redno igra v simfoničnem orkestru salzbruške filharmonije. V duu Diamond Rings je s pianistom Patrickom Leungom večkrat nastopila v graščini Schloss Mirabell v Salzburgu, v Nie- dersillu v Avstriji ter v graščini Schloss Arenberg v Nemčiji. Od septembra 2021 dalje je članica simfoničnega orkestra Mozarteumorchester Salzburg. Anže Rupnik – je študent drugega letnika magistrskega študija klavirja na Akdemiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Tatjane Ognjanovič. Je nagrajenec domačih in tujih tekmovanj, svoje znanje pa izpopolnjuje pri domačih in tujih mojstrih. Nejc Rupnik – je trenutno študent drugega letnika diplomskega študija na Univerzi Mozarteum Salzburg v razredu prof. Enrica Bronzija. Prejel je številna priznanja, nastopa na domačih in tujih odrih. Je član ansambla violončel Celloattacca! pod mentorstvom prof. Karmen Pečar Koritnik. 72 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 K U LT U R A CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 73 Pevci MePZ svetega Pavla Vrhnika v Kopru Kdor poje, trikrat moli, se namreč od lanske jeseni po- ganist predstavil nove orgle, ki pravijo. stavlja z največjimi cerkvenimi so bile prvotno nameščene v Petje je tisto, kar nas, pevce župnijskega pevskega zbora, povezuje, razveseljuje in nam odganja skrbi. Čeprav smo precej tradicionalni korski pevci in je naše glavno poslanstvo bogatitev nedeljskih in prazničnih bogoslužij v domači župniji, se z veseljem odzovemo vabilom, ki pridejo iz drugih krajev naše domovine. Tako smo se odzvali na povabilo koprske stolnice in se v majniku odpravili na romanje v Koper. V čast nam je, da smo lahko peli ob spremljavi tako mogočnega inštrumenta. Koprska stolnica orglami v Sloveniji. Pod prsti našega organista Tilna Bajca se oglasijo res mogočno. V koprski stolni cerkvi smo peli pri glavni nedeljski sveti maši. Pri petju sta se nam pridružila dva svetovno znana solista, basbaritonist Marcos Fink in baritonist Lucas Somoza Osterc, vse skupaj pa je povezal in usmerjal naš zborovodja Primož Malavašič. Po maši smo Koprčanom pripravili še kratek koncert, v katerem smo se pevci, solista in organist predstavili z Marijinimi pesmimi, kot se za mesec maj spodobi. Na koncu nam je stolni or- koncertno dvorano v Švici in v letu 2019 postavljene v koprsko stolnico Marijinega vnebovzetja. Največje cerkvene orgle v državi imajo štiri manuale, 68 registrov in kar 6054 piščali. Z zanimanjem smo prisluhnili njegovi predstavitvi in si tiho želeli, da bi tudi na vrhniškem koru kmalu dobili nove orgle. Hvaležni za vse lepo, kar smo doživeli, smo se proti večeru vračali proti domu. Preživeti nedeljo z veliko petja, s prijatelji in v dobri družbi je Božji blagoslov. Sveta Cecilija, prosi za nas! Pevci MePZ svetega Pavla Festival klasične glasbe Mladi virtuozi, ki so se odločili za nadaljevanje glasbenega izobraževanja. Največji aplavz je doživel skupni nastop učiteljev Glasbene šole Vrhnika. Vrhnika, 20. - 21. maj – V cerkvi sv. Trojice je potekal tradicionalni festival klasične glasbe Festival Vrhnika, v katerem so sodelovali učitelji in učenci Glasbene šole Vrhnika. Prvi dan festivala, v petek, so se predstavili učenci, ki so zaključili izobraževanje v Glasbeni šoli Vrhnika in bili hkrati v močni konkurenci sprejeti na višjo stopnjo glasbenega izobraževanja, kjer bodo nadaljevali glasbeno šolanje. Ravnateljica vrhniške glasbene šole Dominika Naveršnik je dejala, naj bo koncert v ponos in praznovanje nastopajočih ter vseh, ki jih podpirajo. Pred občinstvom so nastopili Vita Blažič in Ana Debevc z violinama, Ajda Jelovšek na violončelu, Pablo Kovač Takahashi na klavirju in Teodor Primožič na saksofonu. Po koncu nastopa je ravnateljica vsem absolventom po- delila spominska darila. Naslednji dan so pred občinstvo stopili učitelji glasbene šole. Jasmina Šubic je z nenavadnim tandemom, pikolom in budilko, poskrbela za igriv uvod, sledila ji je Kaja Stražar na klavirju z Dvorakovo Humoresko. Petra Lušin in Anton Črnugelj sta dokazala virtuoznost na kitari, Metka Pupis na klarinetu, Brina Uršič in Olga Zalokar pa na klavirju. Največji aplavz pa je doživel skupni nastop učiteljev (Nika Tkalec na klavirju, Nastja Cajhen Rode, Eva Grmek, Klara Jelovšek, Sara Mivšek, Kristina Smrke, Urška Trček Lenarčič na violini, Nina Demšar na violi, Alenka Helena Kovačič in Daniela Radevska na violončelu, Metka Pupis na klarinetu in Jasmina Šubic na flavti) z Rahmaninovim koncertom za klavir in orkester v c-molu. Festival Vrhnika je potekal v organizaciji ZIC Vrhnika pod umetniškim vodstvom Glasbene šole Vrhnika. (gt) 73 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 K U LT U R A 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Abonma ENAJSTA ŠOLA, sezona 2022/23 Gledališki abonma sezona 2022/23 Spoštovani starši, dragi otroci, vljudno vas vabimo k vpisu otroškega abonmaja Enajsta šola! Spoštovani obiskovalci Cankarjevega doma na Vrhniki, vljudno vas vabimo k vpisu Gledališkega abonmaja v sezoni 2022/23! Na oder Velike dvorane Cankarjevega doma na Vrhniki smo povabili: Na oder Velike dvorane smo letos povabili: Katja Dance Company s plesno pravljico Katje Vidmar – OBJEMI DREVO!, igrajo: Zala Lazar, Zala Šušteršič, Sara Brčvak, Neža Banovec in Katja Vidmar. Gledališče Unikat z muzikalom Tomaža Lapajneta Dekleve GREMO NA VLAK, režija: Goran Završnik, igrajo: Mojca Weber/Maja Poljanec Nemec in Tomaž Lapajne Dekleva, Kulturno umetniško društvo Bohinjska Bela z muzikalom – SNEGULJČICA IN SEDEM PALČKOV s prav posebnim gostom, Otroško predstavo po motivih Arnolda Lobla – REGEC IN KVAKEC, Režija in igra: Uršula Vratuša in Ivan Gorbunov, in Gledališče FRU FRU in Hišo otrok in umetnosti z lutkovno predstavo Heinza Janischa – MAJHNO TEŽAVO IMAMO, režija: Irena Rajh, igrata: Ana Špik Jakin in Voranc Boh. Točne datume posameznih predstav, kratke vsebine in druge informacije vam bomo s programsko knjižico predstavili jeseni. Dosedanje abonente prosimo, da prijavnico pošljete na Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, p. p. 54, 1360 Vrhnika do 31. 7. 2022 ali pa osebno oddate v Turistično informacijskem centru Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika. Vpis novih abonentov bo od 1. 8. do 24. 9. 2022, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure in v soboto od 8. do 14. ure v Turistično informacijskem centru Vrhnika. Zaradi velikega zanimanja svetujemo, da čim prej rezervirate abonentske vstopnice. Pri rezervacijah upoštevamo sedežni red iz zadnje izpeljane sezone – 2019/20. Gledališče Toneta Čufarja z Jesenic s smrtno resno komedijo Dušana Kovačevića – VOZI, MIŠKO!, po scenariju za film Ko to tamo peva. Režija: Gregor Čušin, igrajo: Gašper Stojc, Boštjan Smukavec, Borut Verovšek, Ivan Berlot, Milan Trkulja, Gregor Mandeljc, Matej Mužan, Klemen Košir, Armin Čulić, Nataša Anderle, Bojan Dornik, Gregor Vidmar, Krištof M. Čušin in drugi, Slovensko ljudsko gledališče Celje s komedijo Floriana Zeller-ja – LAŽ, režija: Jernej Kobal, igrajo: Andrej Murenc/Aljoša Koltak, Manca Ogorevc/Tanja Potočnik, Damjan M. Trbovc/Rastko Krošl, Barbara Medvešček/Maša Grošelj, Gledališče Koper z božično komedijo Cristine Clemente in Marca Angelet-a – LAPONSKA, režija: Nenni Delmestre, igrajo: Urška Taufer/Tjaša Hrovat, Luka Cimprič, Rok Matek in Nika Rozman, Mestno gledališče ljubljansko z romantično dramo Nejca Gazvode – JAZZ, PROSTOR polna cena abonmaja plačilo v dveh obrokih Parter Balkon 26 € 23 € 28 € 25 € Invalidi in nezaposleni (s potrdili) 20 % popust 20 % popust CMYK 74 režija: Nejc Gazvoda, igrata: Ajda Smrekar in Sebastian Cavazza, Slovensko narodno gledališče Drama iz Ljubljane z veseloigro Heinricha von Kleista – RAZBITI VRČ, režija: Vito Taufer igrajo: Nataša Barbara Gračner, Marko Mandić, Polona Juh, Igor Samobor, Zvezdana Mlakar, Saša Pavlin Stosić in Timon Šturbej in Gledališče Koper s podtalno komedijo Jureta Karasa – BIROKRATI, režija: Jaka Ivanc, igrajo: Rok Matek, Luka Cimprič, Mojca Partljič, Tjaša Horvat, Anja Drnovšek, Igor Štamulak in Blaž Popovski. Točne datume posameznih predstav, kratke vsebine in druge informacije vam bomo s programsko knjižico predstavili jeseni. Dosedanje abonente prosimo, da prijavnico pošljete na Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, p. p. 54, 1360 Vrhnika do 31. 7. 2022 ali pa osebno oddate v Turistično informacijskem centru Vrhnika, Tržaška cesta 9, Vrhnika. Vpis novih abonentov bo od 1. 8. do 24. 9. 2022, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure in v soboto od 8. do 14. ure v Turistično informacijskem centru Vrhnika. Zaradi velikega zanimanja svetujemo, da čim prej rezervirate abonentske vstopnice. Pri rezervacijah upoštevamo sedežni red iz zadnje izpeljane sezone – 2019/20. PROSTOR polna cena abonmaja plačilo v dveh obrokih Upokojenci, dijaki, študenti, invalidi in nezaposleni (s potrdili) Parter Balkon 83 € 78 € 87 € 82 € 20 % popust 20 % popust Knjižnica pod krošnjami Od 6.7. do 25.8.2022 (delovni dnevi), od ponedeljka do petka, od 10h do 20h v parku pri lipi samostojnosti Vrhnika (pred TIC Vrhnika). Dodatni program sreda, 6.7. ob 17.00 odprtje z Urško Perenič o Josipu Jurčiču (v sodelovanju z Založbo Beletrina - Beletrinini trubadurji) in Bralci Cankarjevih besedil od 7.7. do 25.8. vsak delavnik ob 10.00 Pravljice sreda, 13.7. ob 17.00 Branje Cankarjevih besedil Organizatorji: Cankarjeva knjižnica Vrhnika v sodelovanju z Bralci Cankarjevih besedil, Turističnim društvom Blagajana, Zavodom Divja misel, Zavodom Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika in podporo Občine Vrhnika. 74 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 K U LT U R A CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 75 C ANK AR JEVA KNJIŽNIC A VR HNIK A Vabljeni na naše prireditve v juliju in avgustu 2022 Poletni urnik knjižnice na Vrhniki Od 26. 6. do 31. 8. 2022 vas v knjižnico na Vrhniki vabimo: pon., sre. in čet.: 13.00-19.00. Tor. in pet.: 7.30–14.00. V času, ko bo knjižnica zaprta, lahko gradivo vrnete v režo, ki je nameščena v pritličju Kulturnega centra Vrhnika. Gradivo si lahko predhodno naročite in ga prevzamete v paketniku v času, ko je knjižnica zaprta. Želimo vam sproščeno poletje, polno lepih doživetij in dobrih knjig. Knjižnica pod krošnjami Od 6. 7. do 25. 8. 2022 (delovni dnevi) od ponedeljka do petka od 10. do 20. ure v parku pri lipi samostojnosti Vrhnika (pred TIC Vrhnika). Dodatni program: 6. 7. 2022 ob 17.00: Odprtje z Urško Perenič o Josipu Jurčiču (v sodelovanju z Založbo Beletrina – Beletrinini trubadurji) in bralci Cankarjevih besedil; od 7. 7. do 25. 8. vsak delavnik ob 10.00 Pravljice; v sredo, 13. 7., ob 17.00 Branje Cankarjevih besedil. Organizatorji: Cankarjeva knjižnica Vrhnika v sodelovanju z bralci Cankarjevih besedil, Turističnim društvom Blagajana, Zavodom Divja misel, Zavodom Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika in podporo Občine Vrhnika. Vabljeni k branju/listanju knjig in revij, poslušanju pravljic in Cankarjevih besedil. UGANKARSKI IZZIV – nagrajenci V maju smo prejeli 63 rešitev ugank! To je super, saj vas je vedno več reševalcev, kar nas izredno veseli. Sedem reševalcev je žal napisalo nepravilni odgovor, vendar kar brez skrbi. Za vas so pripravljene že nove uganke in s tem nova priložnost za pridobitev knjižne nagrade. Za majske uganke smo žreb opravili 1. 6. 2022. Tokratni nagrajenci so: UGANKA ZA NAŠE NAJMLAJŠE – rešitev: Zvonček, nagrajenka: VIKTORIJA ČUKLJEK, Vrhnika, nagrada: O človeku, ki je iskal srečo, Zdenka Obal. UGANKA ZA BRIHTNE GLAVCE – rešitev: Očala, nagrajenka LARA BEDEKOVIČ, Vrhnika, nagrada: To sem Jaz, Špela Bašar/ Mateja Pivk. UGANKARSKI IZZIV ZA VELIKE BRIHTE – rešitev: Julijan Mak, nagrajenec ADAM LAHAJNAR, nagrada: ZNAMENITNI, Imenitne zgodbe znamenitih osebnosti v stripu, Žiga X. Gombač in Jaka Vukotič. Vsem trem čestitamo in jim želimo prijetne bralne urice. Nove uganke že čakajo, da jih rešite. Tokratno knjižno nagrado bomo izžrebali 1. julija 2022. Nagrajenci bodo objavljeni na družabnih omrežjih naše knjižnice, na spletu in v naslednji Razstava Vrtca Vrhnika – Turizem v vrtcu številki Našega časopisa. Nagrado bodo lahko prevzeli v knjižnici, če pa to ne bo mogoče, bomo nagrade poslali po pošti. Z ugankami bomo nato nadaljevali v septembru, ko bodo vaše glave po poletnem premoru spočite in pripravljene na nove izzive. Darja Arsič, CKV »Vsi oddelki spodnje Žabice smo v letošnjem šolskem letu sodelovali v projektu Turizem v vrtcu. Letošnja rdeča nit projekta je VODA IN ZDRAVILNI TURIZEM. V projektu smo spoznavali Ljubljanico iz več perspektiv. Ljubljanico smo raziskovali skozi zgodovino in spoznali, kdo so bili argonavti, kje Ljubljanica izvira, spoznavali smo ra- Paketnik – 24-urni brezstični prevzem gradiva V Cankarjevi knjižnici Vrhnika je uporabnikom na voljo nova storitev – PAKETNIK (Direct4.me). Našli ga boste v pritličju knjižnice nasproti knjigomata. Paketnik vam omogoča brezstični prevzem naročenega knjižničnega gradiva, tudi zunaj delovnega časa knjižnice – 24 ur na dan in vse dni v tednu. Za uporabo paketnika potrebujete prenosni telefon – ni potrebno, da je to pametni telefon. Paketnik se polni po 18. uri tekočega delovnega dne oziroma po 12. uri ob sobotah. Do te ure gradivo prevzemate v knjižnici na oddelku Izposoja. Več informacij v posebnem prispevku, ki ga je pripravila Darija Arsič. Pravljice za lahko noč/ lepši dan ogled v Cankarjevem salonu do konca avgusta 2022. Razstava Tijane Čvorak – Drobni spomini Primoža Rusa V Malavšičev kotiček vas vabimo na ogled razstave grafik grafične oblikovalke in ilustratorke Tijane Čvorak, ki so nastale ob izidu poezij Drobni spomini avtorja Primoža Rusa. Grafike, v mešani tehniki svinčnik in akvarel, so likovna interpretacija poezij od družbeno kritične do osebno izpovednih tematik. Poleg razstavljenih končnih izdelkov iz knjige je z originali predstavljen tudi proces samega dela odkrivanja in iskanja vizualnih rešitev, ki na koncu prepletajo sporočilo pisane besede z likovno umetnostjo. Razstava bo na ogled do konca julija 2022. Foto: Irena Petrović, CKV. E-knjige in zvočne knjige Razstava Vintage art Branje Cankarjevih besedil V sodelovanju s Turističnim društvom Blagajana vas vsako sredo ob 17.00 vabimo v Močilnik k branju Cankarjevih besedil. Dogodek bo v vsakem vremenu. Prijava za branje na daljavo oziroma informacije o točnem kraju in terminu: mirjam. suhadolnik@gmail.com. RAZSTAVE V CANKARJEVI KNJIŽNICI VRHNIKA Razstava Inje Prebil - Fem-influx Inja Prebil je študentka ljubljanske akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Pri svojih delih se ukvarja z žensko podobo, zato tudi ime razstave – FEM-IN-FLUX. Na slikovitih platnih upodablja neomitološke vsebine, ki raziskujejo vprašanja upodobitve in konteksta. Kaj je privlačno? Kako se deli telesa spremenijo v drugačni situaciji in kompoziciji? Kako to vpliva na gledalca? Iz podobe ženske silhuete zgradi nove situacije, kjer dopušča prostor novi interpretaciji in prevpraševanju. Razstava bo na V avgustu načrtujemo – Pogovorni večer z Ano Rozman avtorico knjige Prvo leto mama in odprtje razstave knjig v okviru Festivala Dojiva se. V pogovoru z avtorico Ano Rozman se bomo z njeno zgodbo dotaknili lepote in predvsem tegob zgodnjega materinstva. Srčno vabljeni bodoči in novorojeni mamice in očki. Dogodek bo povezoval Maša V. Ponikvar – Mavrična.si. V ponedeljek, 1. 8. 2022, ob 17.00 v Grabeljškovi dvorani. – Branje pravljic vsak delovni dan ob 10.00 do 25. 8. 2022 v okviru projekta Knjižnica pod krošnjami v parku pred TIC Vrhnika. Vabljeni k ogledu novih in že objavljenih pravljic na Facebooku v skupini Ure pravljic. V obeh knjižnicah so za izposojo na voljo tudi Moljčkovi pravljični nahrbtniki (za tri različne starostne skupine otrok), v katere bomo poleg knjig za otroke in priročnika za vzgojo dodali še idejo za ustvarjanje ter priporočilni seznam knjig na to temo. Vabljeni k izposoji in ustvarjanju v družinskem krogu. V naši knjižnici si lahko naši člani na daljavo brezplačno izposodite e-knjige prek portala Biblos in zvočne knjige prek aplikacije Audibook. Več informacij si lahko preberete v članku Eme Križič na spletni strani www.ckv.si ali na družbenih omrežjih knjižnice. stline in živali ob reki Ljubljanici, se posvetili ekološkemu vidiku, odkrivali, v kateri literaturi se pojavi reka Ljubljanica, spoznavali smo lastnosti vode, se igrali z vodo in izvajali poskuse z vodo. Ob tem so nastajali tudi različni likovni izdelki, ki jih predstavljamo v razstavi.« Strokovni delavci spodnje Žabice. Razstavo si lahko ogledate na mladinskem oddelku knjižnice do konca julija. Lepo vabljeni, da si ogledate razstavo Vintage art-a, ki se ukvarja z obnovo in prodajo unikatnega pohištva. Avtorica Pavlinka Mirleva je na ogled postavila obnovljeno mizo in stola, ki jih krasijo motivi vrhniške mitologije. »Vrhnika, mesto izjemne narave, bogate kulturne dediščine, mesto, kjer se prepletata zgodovina in mitologija. Navdušena nad Nauportusom in zgodbo o Argonavtih sem se odločila, da zgodbo o Jazonu predstavim na mizi in stolčkih. [..] Zgornji del mize je poslikan z motivom Medeje in Jazona. [...] Črna Barva opisuje Medejino temno plat in mistiko njene osebnosti. Zlati detajli, ki so na stolih in mizi, pa predstavljajo zlato runo. [...] Žametno zeleno blago, predstavlja barvo Močilnika, je ročno vezana z zlatimi in srebrnimi nitkami – te pa predstavljajo moč in vztrajnost Jazon, da nadaljuje svoje popotovanje do Grčije.” Več informacij na pavlinkamirleva@gmail.com ali 070 475 577. – Okroglo mizo na temo nacionalizmov skozi sodobno slovensko književnost zadnjih petnajstih let z gostjami: Svetlano Slapšak, Natalijo Milovanović in Sandro Bašić Hrvatin v okviru projekta Festival O'Brk – vrhniška rojišča umetnosti 2022. V nedeljo, 21. 8. 2022, ob 17.00 v Grabeljškovi dvorani. – Bralni kotiček CKV in predstavitev U3ŽO Vrhnika. V petek, 26. 8. 2022, od 16. do 1. ure na Stari cesti, Vrhnika, v sklopu prireditve Poletje na Vrhniki. Vabljeni! Projekta Poletavci in Najpoletavci Poletavci – poletni bralci Projekt Najpoletavci Vabljeni vsi otroci, stari od 7 do 12 let, ki so člani naše knjižnice, da se tudi letos pridružijo bralnemu projektu Poletavci – poletni bralci. Med počitnicami naj berejo 30 dni, vsaj pol ure na dan, in prebrano zapišejo v bralni seznam. Zloženke dobijo v knjižnici na mladinskem oddelku, dostopne so tudi na www.ckv.si. Namen projekta je spodbujanje (tudi zabavnega) branja med počitnicami. Jeseni bo zaključna prireditev, ko bo vsak dobil majico; lahko pa se bodo bralci potegovali tudi za glavno nagrado; letos bo set za badminton, ki ga poklanja Hervis. Začnemo z 10. junijem! Projekt Najpoletavci je namenjen najstnikom (13 do 16 let), ki so prerasli poletavce, a bi še vedno želeli sodelovati. Med poletjem je njihova naloga, da preberejo vsaj tri knjige in napišejo kratko notico o prebranem. Obrazec je na naši spletni strani, na voljo je tudi v knjižnici. Jeseni bodo povabljeni na zaključno prireditev, kjer bodo dobili majico in se potegovali za nagrade. Glavno nagrado podarja Hervis: set za tenis na plaži. 75 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 K U LT U R A CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 76 • Skodelica novega znanja CKV • Zbirka Sinji galeb Naj začnem z mislijo o pticah: Če bi bil slavček, bi živel kot slavček. Če bi bil labod, bi živel kot labod – Epiktet. V letu 2022 praznujemo 70. obletnico najstarejše knjižne zbirke za mladino v Sloveniji, v kateri je doslej izšlo več kot 350 knjig. V Cankarjevi knjižnici Vrhnika imamo 123 del. Leta 1952 je zbirko Sinji galeb (najdemo jo tudi pod imenom Knjižnica Sinjega galeba) zasnoval in dolga desetletja urejal pesnik Ivan Minatti, trenutna urednica je Alenka Veler; sama pravi, da je stopila v velike čevlje. V zbirki je prvič izšel velik del izvirnih slovenskih proznih besedil, ki so dandanes železni repertoar mladinske književnosti. Besedila so namenjena mladim bralcem od desetega leta naprej, obsegajo priljubljene, kakovostne knjige tujih in domačih avtorjev. Dela so žanrsko raznolika: od pustolovskih, detektivskih, fantastičnih pripovedi, med njimi so številne živalske zgodbe, biografske pripovedi, mladinski potopisi in zgodovinski romani. Mnogo zgodb zaobjema odličen preplet vsega naštetega in še mnogo več. Glavni junaki so večinoma najstniki, zgodbe potekajo po vsem svetu, od Evrope, prek Afrike … do Avstralije. Prva knjiga, ki je izšla v zbirki, je Mladost v džungli indijskega pisatelja Dhana Gopala Mukerdjija, druga pa ponatis priljubljene Bratovščine Sinjega galeba Toneta Seliškarja, po kateri je zbirka dobila ime. V naši knjižnici kot najstarejšo hranimo 11. knjigo po vrsti z naslovom Baba Dijen in Košček Sladkorja, katere avtor je Francoz Claud Aveline (1953), najnovejša 352. ponosno zaokrožuje Bleščivka Špele Frlic (2022). Nekaj priljubljenih naslovov: Mali princ / Antoine de Saint-Exupéry, Momo ali Čudna zgodba o tatovih, ki so kradli čas, in o otroku, ki ga je ljudem vrnil / Michael Ende, Črni lepotec / Anna Sewell, Nedeljka / Gudrun Mebs, Naočnik in Očalnik : mojstra med detektivi / Leopold Suhodolčan, Dvojčici / Erich Kästner, Kazan, volčji pes / James Oliver Curwood, Detektivski mojster Blomkvist / Astrid Lindgren, Skrivni dnevnik Jadrana Krta, starega 13 ¾ Sue Townsend … Nekako velja: ni slovenskega bralca, ki ni prebral vsaj ene knjige iz Sinjega galeba, sploh če gledamo leta nazaj, ko drugih mladinski knjig pravzaprav ni bilo veliko, naklade pa precej velike. In če se ne najdete med temi bralci ali pa bi ponovno kaj brali, prav lepo povabljeni na mladinski oddelek ter nadoknadite zamujeno! Ob tem posebnem jubileju smo pripravili »ptico v žaklju«, paketek treh knjig iz različnih obdobij izdaj. Za najstnike in za starejše bralce. Tamara Jesenovec, CKV Povabilo mentoricam in mentorjem k sodelovanju v študijskem letu 2022/2023 Univerza za tretje življenjsko obdobje (U3ŽO) Vrhnika vabi k sodelovanju mentorice in mentorje za študijsko leto 2022/2023. K sodelovanju vabimo mentorje in mentorice z dokazili o ustrezni formalni izobrazbi, ki imajo pozitiven odnos do starosti in starejših in so pripravljeni izobraževanje izvajati tudi prek spletnih aplikacij. U3ŽO Vrhnika si prizadeva, da bo omogočala vsem, ki si želijo biti na tekočem z razvojem: razviti nova zanimanja, utrditi samozavest, z znanjem pomagati sebi in drugim, pridobiti znanje za delo, pridobiti znanje za nove vloge v družbi, utrditi zdravje, delati prostovoljno, razširiti svoj socialni krog in/ali predati svoje znanje drugim. Našo Skodelico novega znanja želimo razširiti, zato bodo z novim študijskim letom osnovani tudi novi študijski programi. K sodelovanju vabimo vse zainteresirane, ki želite sodelovati. Prijavite se lahko na ckv.u3zo@gmail.com. Prijava naj vsebuje kratko pisno biografijo (z navedbo formalne izobrazbe, neformalnega znanja, javnih dosežkov, usposobljenosti in izkušenosti na področju izobraževanja odraslih ali starejših) ter okviren izobraževalni program za študijsko področje, za katerega želite prevzeti mentorstvo. Dodatne informacije glede mentorstva so na voljo na spletni strani ckv.si/u3zo/, prek elektronskega naslova ckv. u3zo@gmail.com ali vsak delovni dan med 12. in 14. uro na telefonski številki: 041 265 126, Jelena Cvetković. Lepo vabljeni na vrhniško Skodelico novega znanja. Za Upravni odbor U3ŽO Vrhnika Vesna Petkovšek. • Umetnostna zgodovina pri UTŽO Vrhnika končuje šolsko leto Skupina slušateljic umetnostne zgodovine pri UTŽO Vrhnika je prvo leto delovanja končala z ogledom dveh kašč. V Miklčevi Na voljo v: a, cvetl TIC Vrhnik i z darili ŽA, trgovin O R A P E L ičarni LEVČEK kašči, ki je obnovljena in služi galerijski dejavnosti, smo si pod vodstvom g. Tatjane Oblak Milčinski ogledale razstavo Kašče na vrhniškem. G. Oblak Milčinski je pred leti vodila raziskovalne tabore, na katerih so udeleženci raziskovali arhitekturno dediščino, med katero sodijo tudi kašče. Le-te so sedaj na razstavnih plakatih predstavljene v omenjeni galeriji. Avtorica nam je predstavila prvotni pomen kašč, njihove arhitekturne značilnosti pa tudi skrb za ohranjanje te dediščine, saj je slovenska kašča podobno kot kozolec naša posebnost. Ob koncu nas je g. Tatjana presenetila še s posebno pogačo: spekla je čarni vrtanek, staro obredno slovansko pecivo, pri nas ohranjeno še v Prekmurju, v katero je vmesila presenečenje, ki ga je med pokušanjem našla ena izmed nas. Nadaljevale smo na Stari Vrhniki. Tam nas je v Lukacovi kašči pričakala naša »sošolka« Anka Grom, ki je lastnica kašče in zato je to tudi Ankina kašča. »Vhod v zgornji del kašče, ki ima ohranjen lesen strop, je oblikovan kot arkadna vhodna lopa, križno obokana, pokrita z enokapno streho. Podoben motiv vhodne lope se nadaljuje tudi v kletne obokane prostore. Pravokotna portala v kleti in v nadstropju sta preprosta, lesena. Streha je opečna dvokapnica.« (Tatjana Oblak Milčinski; Kašče na vrhniškem, str.19) Anka nam je povedala zgodbo omenjene kašče: kako jo je odkupila in s tem rešila propada, kako jo je obnavljala in kako ji je dala novo vsebino. V kašči so namreč razstavljena stara orodja in pripomočki, ki so jih včasih uporabljali na kmetih. Še vedno išče starine in dopolnjuje zbirko. Iz njenega pripovedovanja vejeta ljubezen in spoštovanje do dediščine. Za naš obisk pa je Anka poskrbela, da je bilo v kašči tisto, kar je prvotno sodilo v kaščo. Dišalo je po kruhu in potici, pa tudi pod stropom je nekaj viselo, kar je narezala za malico. In v kleti se je prav tako dobilo kaj pristnega, kar sodi v klet. Tatjanin in Ankin odnos do dediščine ter njuno gostoljubje nas je tudi duhovno obogatilo. Obema se zahvaljujemo za tako lep zaključek našega šolskega leta. Skupina UZ pri UŽTO Vrhnika Zapisala: Marta Samotorčan 76 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 K U LT U R A CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Svetovalno središče Ljubljana Ljubljanske urbane regije Brezplačno in zaupno informiranje in svetovanje za izobraževanje odraslih: – INFORMIRANJE: o možnostih učenja in izobraževanja (za poklic, strokovno izpopolnjevanje ali za prosti čas), vpisnih pogojih, trajanju izobraževanja, učni pomoči … – SVETOVANJE: pri: odločanju za primerno izobraževanje (neformalno, formalno, NPK), premagovanju učnih in drugih težav, povezanih z izobraževanjem (motivacija, učni stili, tipi, vaje za spomin, koncentracijo, načrtovanje učenja, kam in kako…), načrtovanju 77 in spremljanju izobraževanja, izvajanju postopkov ugotavljanja in vrednotenja že pridobljenega znanja, spretnosti in kompetenc (Učenje učenja, Načrtovanje kariere, digitalna kompetenca, državljanska kompetenca, socialna kompetenca v osebnem in delovnem okolju) … Dejavnost poteka: – v Cankarjevi knjižnica na Vrhniki/prek spleta enkrat na mesec – prva sreda v mesecu: od 8. do 9. ure: skupinsko srečanje in od 9. do 11. ure: individualna svetovanja in informiranje. Prijave zbiramo na mateja.vurnik@cdi-univerzum.si ali svetovalno.sredisce@cdiuniverzum.si. Po prijavi vam bomo sporočili povezavo do videokonference/informacijo, ali bo svetovanje v knjižnici. V juliju bo svetovanje v torek, 5. 7. 2022, v avgustu pa v torek, 2. 8. 2022. Za dušo in telo LIDO kotiček naj bo V sodelovanju s podjetjem LIDO vas do konca leta 2022 vabimo v nov bralni kotiček Cankarjeve knjižnice Vrhnika, ki je v naši čitalnici Pri Črnem orlu. Knjigo, revijo ali časopis boste lahko brali v udobnih počivalnikih ali na sedežni garnituri, ki očara s svojim sodobnim oblikovanjem in udobjem. Podjetje LIDO je za naše uporabnike in obiskovalce pripravilo posebno promocijo: darilni bon za 10 % popust, ki ga boste dobili v knjižnici (darilni boni se ne seštevajo) in ga lahko pri nakupu njihovega počivalnika izkoristite do konca leta 2022 (več informacij na 080 20 18). LIDO – ko počitek postane res pravi užitek. Knjižničarji pa dodajamo, da je za najlepši počitek nujen udoben bralni kotiček. Prijazno vabljeni. Foto Sonja Žakelj Festival O’Brk vrhniška rojišča umetnosti 19. - 21. avgust 2022 Druga edicija tridnevnega festivala z naslovom O’Brk - vrhniška rojišča umetnosti bo med 19. in 21. avgustom 2022 na Vrhniki. Želimo ustvariti prostor različnih umetniških izražanj s poudarkom na poeziji, literaturi in glasbi z aktualnimi umetniškimi vsebinami. Festival prinaša sveženj imen, kot akterji sodobne umetniške scene se namreč umeščajo na zemljevid slovenskega in tujega kulturnoumetniškega utripa. V treh dneh se bo zvrstilo bogato število umetniških ustvarjalcev, pesnice, pesniki, glasbenice, glasbeniki, performerke itd. Program je zasnovan za širše občinstvo, od najmlajših do najstarejših radovednih obiskovalcev, ki bodo lahko prisluhnili nastopajočim. Festivalsko dogajanje bo v osrčju Vrhnike, na odprtih prizoriščih, posvečeno branju poezije, glasbenim nastopom, zvočni improvizaciji, performansom, interaktivno gibalno-zvočnem performansu, lutkovni predstavi za otroke. Petek, 19.08.2022 20.00 / Human Fish rampa / otvoritev festivala IZTOK OSOJNIK - poezija VERONIKA RAZPOTNIK - poezija GREGOR KOSI - poezija in performans 21.00 / koncert zasedbe OHOLO! Zahvala Emi Goričan Emi Goričan se zahvaljujem za roži, ki ju je podarila naši knjižnici. Letošnjo strokovno ekskurzijo kolektiva smo namenili tudi obisku Zelene knjižnice v Ormožu. Ker tudi mi načrtujemo razvoj v smeri Zelene knjižnice, smo bili Eminega darila zelo veseli. Če imate tudi vi doma rožo, ki je prerasla njej namenjene prostorske možnosti in bi jo podarili knjižnici, me pokličite na št. 041 363 755. V upanju, da bosta roži razveseljevali naše uporabnike, obiskovalce in zaposlene, vas lepo pozdravljam. Sonja Žakelj, direktorica Cankarjeve knjižnice Vrhnika Foto: Sonja Žakelj ANDREJ FON - tenorski saksofon, klarinet JURE BORŠIČ - altovski saksofon MARKO JENIČ - violina ANDREJ BOŠTJANČIČ RUDA - kitara JOŠT DRAŠLER - kontrabas TOMAŽ GROM - kontrabas VID DRAŠLER - bobni Sobota, 20.08.2022 11.00 / Močilnik KROKI IN PRIJATELJI Lutkovno gledališče FRU-FRU Animira in pripoveduje Ana Špik 18.00 / Velika dvorana Cankarjevega doma Vrhnika VSE MORA VEN interaktivni gibalno-zvočni performans ALJA LACKOVIĆ - performerka PETRA PEČEK - performerka MANCA TRAMPUŠ - performerka 20.00 / park pri KVŠ Zakon GREGOR PODLOGAR - poezija KRISTINA KOČAN - poezija MILAN DEKLEVA - poezija koncert GAŠPER LETONJA - kantavtor Nedelja, 21.08.2022 17.00 / Cankarjeva knjižnica Vrhnika okrogla miza: Primeri jezikovnega nacionalizma in rasizma v slovenski sodobni književni pokrajini zadnjih petnajstih let SVETLANA SLAPŠAK - antropologinja, pisateljica SANDRA BAŠIČ HRVATIN - profesorica, aktivistka NATALIJA MILOVANOVIĆ - prevajalka NADINA ŠTEFANČIČ - moderatorka pogovora 20.00 / HumanFish rampa jezikovni vokalni performans Udomačevanje domačih živali / Pripitomljavanje domaćih životinja NATALIJA MILOVANOVIĆ in TANJA BOŽIĆ NATAŠA VELIKONJA - poezija SERGEJ HARLAMOV - poezija poezija in glasbena improvizacija NINA DRAGIČEVIĆ - poezija TOMAŽ GROM - kontrabas Spremljajoča mobilna razstava Obličja oblik III, unikatna keramika SU, Suzana Kajba. Vsi dogodki so brezplačni. Facebook: O’BRK - vrhniška rojišča umetnosti Organizacija: Humanistično in umetniško društvo “O” 77 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 ŠPORT CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 78 Nedeljski kolesarski spektakel na Vrhniki Vrhnika, 19. junij - Na Vrhniki se je na največjem in najodmevnejšem kolesarskem dogodku v Sloveniji – »Dirka po Sloveniji« zbralo 125 kolesarjev, ki so se nekaj minut čez enajsto uro dopoldne podali na pot okoli Vrhnike in nato proti Borovnici. Na startu jih je pozdravilo na stotine navijačev, številni z navijaškimi rekviziti. 300 zastavic je na kraju samem med obiskovalce razdelil tudi ZIC Vrhnika, ki je s krovnim organizatorjem Kolesarskim klubom Adria Mobil poskrbel za organizacijo dogodka v Cankarjevem mestu. Kolesarji so se iz Borovnice podali preko Podpeči na Dobrovo in se po uri kolesarjenja preko horjulske doline znova vrnili na Vrhniko, nakar jih je pot vodila skozi Ljubljano do dolenjske prestolnice. Z uvrstitvijo na program Eurosporta ter s prenosi na RTV Slovenija je dirka izjemno priljubljena in gledana. Dirko si je v štirih letih sodelovanja z Eurosportom ogledalo več kot 35 milijonov gledalcev! Zaradi televizijskega prenosa je pred samim začetkom dirke helikopter posnel tudi nekaj vedut Vrhnike: stolp na Planini, kjer so ob tej priložnosti izobesili velikanski reklamni napis, zbrane na Ljubljanici v čolnih in na supih, na nogometnem igrišču so iz palet naredili podobo velikanskega dobrih 5000 let starega kolesa z osjo, kameri na helikopterju je pomahal v pozdrav pred svojo spominsko hišo tudi »Ivan Cankar«. Kolesarski dogodek je bil za ljubitelje kolesarjenja velik dogodek, saj o tem priča množična udeležba navijačev. Najbolj vztrajni so prejeli tudi avtogram največje zvezde tekmovanja Tadeja Pogačarja (UAE Emirates), ki je na koncu v Novem mestu po 155,7 prevoženih kilometrih v epskem zaključku v sprintu ugnal Mateja Mohoriča (Bahrain Victorius). Poleg samega tekmovanja je na prizorišču potekal tudi spremljevalni program s kolesarskim poligonom za najmlajše, predstavljala so se vrhniška kolesarska društva (ŠKD Superpotencial, KD Ram), pekli so Dirka po Sloveniji ni prvič na Vrhniki. Leta 1996 je kolesarje vodila pot z Vrhnike v Bovec in leta 2003 z Vrhnike v Kranj. palačinke (KK Jan sport in koča Planina nad Vrhniko), kuhali kavo (ZIC) in poslušali vrhniško pevsko zvezdo Challeta Salleta. Pohvala gre tudi sponzorjem, Letošnja dirka je imela 5 etap, start je bil v sredo, 15. junija, v Novi Gorici, cilj pa že tradicionalno v Novem mestu, v nedeljo, 19. junija. Kolesarji so se za zeleno majico borili skozi kar 39 destinacij. Skupaj so v petih dneh prevozili 823 kilometrov. brez katerih ne bi bil dogodek tak kot je bil: Kamnolomu Verd, Avtovleki Čepon, Atetu, Gordeji, Siliku, MKeršmancu in Občini Vrhnika. Kolesarski spektakel je dopolnil še Argonavtski kolesarski maraton, ki se je začel že zjutraj, privabil pa je na stotine amaterskih kolesarjev od blizu in daleč. Kot je pojasnil Leon Malovrh iz ŠD Agonija, ki je poskrbel za organizacijo maratona, je sodelovalo okoli 450 kolesarjev, kar je zelo spodbudna številka za čas po koroni, ko ponekod beležijo tudi do 50 % vsip. Letos je bila trasa zaradi gradbenih del rahlo spremenjena, zato ne moremo govoriti o morebitnem rekordu. Traso je pri moških najhitreje prekolesaril Dean Bratuš s časom 1:48:46, pri ženskah pa Laura Šimenc s časom 1:55:05. Gašper Tominc, foto: GT Jutranji start Argonavtskega maratona. Brezplačni navijaški rekviziti za prvih 300 obiskovalcev. Pred kolesarji se je zapeljal Ivan Cankar Kolesarska društva so se predstavljala na različne načine, tudi na sladek način. Na nogometnem igrišču so iz palet sestavili velikansko kolo in njegovo os. (Foto: zajem zaslona RTVSLO) Na Ljubljanici je helikopter s kamero pričakalo več čolnov in supov. 78 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 ŠPORT CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 79 Matevž Kustec – podpredsednik NK DrenVrhnika in vodja članske ekipe »Na Vrhniko smo pripeljali, atraktivni članski nogomet, vabljeni na tekme!« V zadnjih letih je vrhniški nogomet v vzponu. Kot rezultat dobrega dela in vodenja je članska ekipa konec maja osvojila prvo mesto v četrti ligi in se tako avtomatsko prebila v tretjo državno ligo, kjer je nivo igranja še višji, tekmeci pa ugledni klubi z dolgoletno nogometno tradicijo. Ob tem zgodovinskem uspehu smo se pogovarjali s podpredsednikom NK Dren - Vrhnika Matevžem Kustecom, ki je tudi vodja članske ekipe. Razkril nam je ozadje uspeha in načrte za prihodnost. Kakšni so bili vaši nogometni začetki? Ste se kdaj resno ukvarjali z nogometom? Nam zaupate, kako ste pravzaprav vstopili v svet nogometa? podpore občine, župana Daniela Cukjatija, njegovih sodelavcev ter Zavoda Ivana Cankarja ne bi uspelo doseči tako velikega uspeha. Mogoče V nogometu sem aktiven 13 let, začetek je po- pa bo uspešna zgodba vrhniškega nogometa koga vezan z začetki sinovega igranja na Drenovem navdušila, da bo dodal delež po svoji moči. Pa da Griču in to je v bistvu to. Nogometa sam nisem se razumemo, lahko tudi v drugi šport ali pa kulnikoli igral, navdušuje pa me vpliv nogometa na turo ali pa prostovoljstvo. Vsem lahko zagotovim, družbo. Dejstvo, da lahko nekaj, kar je v osnovi da je lepo biti del uspešne zgodbe. igra in, če zelo posplošim, enako kot ristanc ali pa med dvema ognjema in lahko celo spremeni po- V zadnjih trinajstih letih je bilo v vrhniški občini veliko tek vojne ali vpliva na volitve, je to res neverjetno. narejenega na področju nogometa. Kateri so po vašem mnenju dosedanji prelomni dosežki? Je uvrstitev prve, Nogomet me torej fascinira v več plateh. Sem se pa nogometa kot aktiven član v vodstvu torej članske ekipe v tretjo državno ligo doslej največji kluba lotil po svoje, po podjetniško. To moje dosežek? razmišljanje, ta odnos do dela, ki je botroval Uvrstitev članske ekipe v tretjo ligo in skuposlovni uspešnosti, želim prenesti tudi na no- pno četrto mesto v drugi kadetski in mladinski gomet na naši lokalni ravni. Od leta 1996 vodim ligi je zagotovo velik rezultatski dosežek sezone lastno podjetje, zadnja tri leta pa sem v nekoliko 2021/2022 in se bo zapisal v zgodovino kluba z spremenjeni vlogi kot solastnik. Zakaj to pripo- zlatimi črkami. Ampak to je samo eden od koravedujem, zato, ker lahko potegnemo vzporednice kov na poti in logična posledica dela na področju med poslovnim svetom in športom. V osnovi gre nogometa v zadnjih letih. Nič več, nobene evfoza podobne principe. Od klasičnega podjetja za rije si ne dovolimo. Gremo naprej, korak za koraizposojo vozil smo se preoblikovali v podjetje, ki kom. Vsakršno prehitevanje se tako v športu kot se ukvarja z izzivi mobilnosti in elektrifikacijo vo- v poslovnem svetu ne obrestuje. Morda narediš znih parkov. Imam 30 let izkušenj na področju dva koraka naprej, če forsiraš zadeve, a kaj hitro vodenja. Znanje in sredstva pa želim prenašati v tudi tri nazaj! A če se vrnem nazaj na prvi del domače okolje, da bi pospešili razvoj in kakovost vprašanja. Prelomnic je bilo več! Med pomembnejše mejnike zagotovo sodi združitev dveh noživljenja v naši občini. Žal ugotavljam, da bi se dalo postoriti še več. Pre- gometnih šol v občini leta 2017. S svojim delom malo nas je podobno mislečih, takih, ki vračamo smo tudi vzpodbudili vlaganja v infrastrukturo, v družbo to, kar nam je na neki način družba v igrišča in garderobe. Pred tem, 20 let v občini omogočila. Tu moram poudariti, da nam brez ni bilo vloženega prav veliko v športne objekte. Zdaj pa lahko govorimo o okvirno milijon evrov v kratkem času. Med pomembnejša pridobitve štejem tudi igrišča z umetno travo, ki našim fantom omogočajo kakovostne treninge vse leto, saj nogomet tudi pozimi treniramo zunaj, pogoj pa je kakovostna umetna trava. Potem so p tu še garderobe. A največja pridobitev nas še čaka: nov garderobni objekt v športnem parku, s katerim bo vrhniški športni park med najlepšimi v državi. Tega se zelo veselim! Sicer pa letošnji uspeh vidim predvsem kot potrditev dobrega dela v vseh teh letih in potrditev pravilnih odločitev. A ne pozabimo: to hkrati pomeni še večjo obveznost za naprej. Že v ponedeljek, prvi dan po zmagovitem vikendu, ko smo se z zmago in potrditvijo prvega mesta uvrstili v tretjo državno ligo članskega nogometa, smo sprejeli ključne usmeritve igranja v tretji državni ligi. Le z jasnimi cilji in usmeritvijo lahko dosežeš uspeh. Fantastičen dosežek, tu ni kančka dvoma! Rezultati z igrišča, kjer morajo fantje v ekipi, trener in njegovi sodelavci na zelenicah pokazati, kje jim je mesto, pa postreže z izjemno statistiko. V drugem delu sezone, kjer se je borilo za prvaka, smo bili 14 kol neporaženi, od tega smo 13 tekem zmagali! Samo za primerjavo: ko je FC Koper pred nekaj leti igral v četrti ligi, ni zabeležil takega niza zmag, kot smo ga mi letos. Letos pa se je boril za naslov prvaka v prvi državni ligi do zadnjega kola. Če se vrnem še malo v zgodovino, ne morem mimo dejstva, da se je dober nogomet že igral na Vrhniki na tem nivoju, sedaj pa se ponovno vrača. A na tej točki moram poudariti, kako pomembno je, da se ne ponovi zgodba, ko je nogomet v preteklosti potonil do take mere, da se je ukinilo člansko ekipo. Tega si ne smemo dovoliti! Kaj pomeni osvojeni naslov prvakov Ljubljanske regije za članski nogomet na Vrhniki? Ali to prinaša tudi nove zahteve po ureditvi kluba? Kako bo to vplivalo na delovanje? Kaj to pomeni za otroški in mladinski program? Z letošnjo sezono sem kot vodja članske ekipe zelo zadovoljen tako z delom kot z rezultati. Verjeli smo, da zmoremo, da imamo vse, kar potrebujemo, da osvojimo prvo mesto. Številke ob koncu sezone pa povejo svoje! Če se samo za hipec ozrem nazaj. V maju 2019 smo imeli v klubu prvi sestanek na temo članske ekipe, v maju 2022 smo se uvrstili v tretjo ligo! Članska ekipa je prva ekipa v vsaki klubski piramidi, to pa hkrati pomeni tudi odgovornost, da je s svojim delom, vedenjem in rezultati vzor preostalim v klubu. V vodstvu kluba želimo doseči stanje, da bi si vsak mlad igralec želel igrati za člane. Vsekakor bo igranje v članski ekipi velik izziv za naše kadete in mladince. S procesom vključevanja mladincev in tudi ka- >> 79 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 ŠPORT >> detov smo v tej sezoni že začeli in lahko rečem, da v tretji državni ligi nadaljujemo še bolj pogumno. Priložnost bo dobilo več mladih igralcev! Ob tem se zavedamo, da je ob pravem delu tretja liga odlično okolje za dokazovanje in razvoj mladih fantov. Kako močna je tretja državna liga? Kaj je njen glavni namen, kdo igra v takšni ligi? V ligi je kar nekaj klubov z bogato tradicijo in lepimi uspehi. Klubi z izkušnjami iz druge lige, polfinalisti pokala Slovenije, nogometnega okolja, iz katerih je prišlo kar nekaj uspešnih reprezentančnih igralcev, trenerjev in funkcionarjev. Tega vsega še nimamo, imamo pa dobro ekipo na klopi, ambicije in željo po delu. Seznam tekmecev, če naštejem le nekatere, je res izjemen: Tolmin, Šenčur, Izola, Sava Kranj, Vipava, Slovan … Zagotovim pa nekaj: nobenemu izmed njih ne bo lahko z nami! Kakšni so cilji NK Dren -Vrhnika v članskem nogometu? Je cilj preboj v drugo in prvo ligo? Glavni cilj je, da na Vrhniki ponovno vzpostaviti nogometno okolje. Z ekipo, s katero res odlično sodelujemo in so izredno pomemben del uspeha našega članskega nogometa, smo si zadali cilj, da želimo čim več gledalcev, da čim več ljudi prepričamo, da smo vredni pozornosti. Zanima nas, kako nas bo sprejela okolica, ne želimo biti sami sebi v namen. Kar nekaj ekip je v prvi in drugi ligi, kjer se vprašaš zakaj, čemu? Je to zaradi posla, trgovanja, agentov, podružnice velikih klubov ali kaj drugega? Nogomet se igra za publiko, za navijače, tega si želimo na Vrhniki! Glede visokih športnih ciljev lahko rečem le, da se v tem trenutku s prebojem v višje lige ne ukvarjamo, ker želimo najprej pustiti pečat v tretji ligi. Želimo, da se o nas govori! Nato pa je s široko podporo ljudi v klubu, v domačem okolju, pri uspešnih lokalnih podjetjih in seveda tudi ob podpori župana in njegove ekipe vse mogoče. Ambicija bo v moji ekipi vedno prisotna, je stalnica, mora pa sloneti na zdravi osnovi. Ali bomo kdaj videli katerega vrhniškega nogometaša v članski državni reprezentanci? Absolutno! To je le še vprašanje časa, na to stavim! Kar nekaj mladih nogometašev je, ki je izšlo iz naše sredine in že igrajo v prvi kadetski in mladinski ligi ter že nabirajo minute v članskem nogometu v prvi ligi. Še malo, pa bodo naši igralci pobirali nagrade za športnika občine. Kaj vas žene, kaj motivira, koliko časa in energije pobere nogomet? Ste se iz tega kaj zanimivega naučili? Vsekakor je pogled na polna igrišča otrok tisto, kar je izredno navdihujoče. Ko lahko opazuješ, kako trenirajo tisti najmlajši, torej cicibani in potem skozi selekcije, vse do kadetov in mladincev, vidiš kako to vpliva na otroke in mladostnike. Šport izjemno pozitivno deluje na razvoj mladega človeka. Ne samo telesno, ampak tudi osebnostno in sociološko. Skoraj 300 otrok ima najmanj dve aktivnosti na teden, večinoma na zraku, v družbi vrstnikov in igre. Glede na gibalno stanje otrok in mladostnikov v družbi, še posebno zaradi vplivov pandemije, je občutek, da si tudi sam pripomogel k temu, izredno dober, topel. Delovanje zunaj meja lastnih interesov te bogati in nagrajuje. Včasih te zaradi ovir tudi krepi. Delovanje v NK Dren - Vrhnika mi daje vsebino, ko pogledam nazaj in se vprašam, zakaj vse to počnem. CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 80 Izšla je knjiga o zgodovini vrhniškega nogometa Vrhnika, 15. junij - Lado Horvat – Lac je po izdaji knjige o zgodovini rocka na Vrhniki pripravil še zgodovinski pregled nogometa na Vrhniki. Kar zajetno knjigo »Zgodovina nogometa na Vrhniki« je predstavil v Cankarjevi knjižnici v družbi nogometašev starejše generacije. Kot je pojasnil Lado, s katerim je v knjižnici vodil pogovor radijski novinar Marko Polak, naj bi se na Vrhniki začel organizirano igrati nogomet leta 1934, čeprav obstajajo podatki, da naj bi se rekreativno igralo že leta 1917. Prvo nogometno igrišče je bilo pri Mercatorjevem trgovskem centru, od koder je lastnica travnika prepodila fante na Tojnice. Po vojni je bilo igrišče kratek čas pri sedanji Poslovno obrtni coni Pod Hruševco, nato se je sililo k Ljubljanici, kjer je danes nogometno igrišče z umetno travo, leta 1953 pa so zraven zgradili sedanje igrišče, ki so ga morali leta 1974 temeljito prenoviti. Igrišče pri Ljubljanici je bilo pokrito z lešem, ki se je ob padcu rad zajedel v kožo in pustil dolgotrajne »tatooje«. Kot pravi Lado, je sam igral v klubu že od malih nog vse do članskih vrst. To so bili časi, ko si je tekme ogledalo tudi po 1500 gledalcev, kar je danes že redkost. »Mogoče bomo dosegli te številke sedaj, ker se nogomet na Vrhniki zelo dobro razvija. Upam in želim si.« Vrhniški organizirani nogomet je med zgodovino nosil različna imena. Pred vojno je to bil NK Vrhnika, po vojni se je nogomet igral v okviru TVD Vrhnika, nato kot NK Partizan (TVD Partizan), kasneje NK Usnjar. Danes se klub imenuje NK Dren – Vrhnika. Vsaka dosežena zmaga ima svojo ceno. Pri nekomu ima največjo vrednost zmaga proti nogometašem s Stare Vrhnike ali Drenovega Griča, s katerimi so imeli »večne derbije, za drugega pa nemara rezultatski vrhunec v sezoni 1968/69, ko je ekipa Usnjarja postala prvak v Ljubljanski podzvezni ligi in s tem dobila pravico, da kot prvo uvrščena ekipa tekmuje v conski slovenski ligi. To jim je uspelo v konkurenci moštev, kot so bila Koper, Triglas, Domžale, Elan, Medvode in Vozila Primorje. V letu 1970 NK Usnjar ni uspel v kvalifikacijah za prvo slovensko nogometno ligo in je zaradi tega še nadalje tekmoval v Zahodni conski nogometni ligi. Kot je dejal Lado, mu ni znano, zakaj se IUV, ki je sponzorirala klub, ni odločila še za vlaganje v infrastrukturo na igrišču, ki je tedaj privabljalo na stotine gledalcev. Je pa zanimivo, da so tedaj Lado Horvat - Lac Če vas zamika branje: Lado Horvat - lado.horvat49@gmail.com, 041 405 757. igralci prejeli tudi kakšen dinar za svoje nastope. V knjigi si lahko preberet tudi več zgodovinskih ocvirkov, kot na primer tisti, da so se včasih na zelenici merili »suhi in debeli«, seveda rekreativci. Ali pa tisto, kako so gostitelji na Rakeku opili vrhniškega vratarja, da je vrhniška ekipa na koncu klonila z 12:0. Predstavitve knjige so se udeležili številni nogometaši iz zlatih let vrhniškega nogometa. Številni od njih so bili bogat in neprecenljiv vir informacij za nastanek knjige, ki je odstrla tančico športne zgodovine na vrhniškem. Saj veste, kako pravijo: zgodovino je treba poznati, da nismo tujci v lastnem mestu. Lado je poskrbel, da nismo. Pri tem so pomagali tudi številni donatorji, med drugim tudi Knjižnica Ivana Cankarja Vrhnika, katere direktorica Sonja Žakelj je dejala, da so rade volje priskočili na pomoč, saj je naloga knjižnice podpiranje domoznanskih vsebin, kar lokalna zgodovina nogometa nedvomno je. Kulturni program predstavitve knjige so obogatili učenci OŠ AM Slomška Vrhnika pod vodstvom Ranke Keser in Urše Govekar ter Timon Kogovšek. Gašper Tominc, foto: GT Kdaj boste začeli z delom za novo sezono? Bo to zanimiv nogomet, dober za ogled, za gledalce? Sezono začenjamo v začetku julija, prvenstvo v sredini avgusta, tako da bodo tekmovanja vsak trenutek tu. Morda omenim še, da smo letos osvojili dva naslova: poleg klasičnega za športne dosežke, tudi naslov prvaka FAIR PLAY! To pove nekaj o tem, kakšen nogomet igramo. Zagotovo pa je to napadalen, atraktiven in gledljiv nogomet. Ob podpori s tribun bodo fantje zagotovo še bolj motivirani. Ne velja zaman tisto pravilo, da so navijači na tribuni dvanajsti igralec ekipe na igrišču. Eno od meril uspeha je tudi število gledalcev na tekmah. Le-tTe bomo morali prepričati, da je vredno časa za naš ogled. Dajte nam priložnost, pridite na tekmo, ne bomo vas razočarali! Besedilo in foto: Peter Kavčič V družbi nogometnih mojstrov, ki so nekoč krojili zgodovino vrhniškega nogometa, hkrati pa so bili tudi izčrpen vir informacij za nastanek knjige. 80 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 ŠPORT CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 81 Boštjan Erčulj, Futsal klub Siliko »V minuli sezoni smo doživeli pravi plaz vpoklicev v državno selekcijo« Vsako leto pred začetkom poletja Vrhniko zajame evforija futsala, ki doseže vrhunec z dvodnevnim turnirjem futsala, ki velja za najmočnejšega v državi, lahko pa se pohvali tudi z verjetno največjim denarnim skladom. Zadnja leta se evforija nadaljuje še v poletje s poletno ligo, ki v Cankarjevo mesto privabi domače in okoliške ekipe. Za vsem skupaj stoji predsednik Futsal kluba Siliko Boštjan Erčulj, ki priznava, da je nogomet igral samo v osnovni šoli, poznejšo mladost pa je zapisal »novodobnim« športom. Zdaj, je dejal, raje organizira, kot igra, ker meni, da moraš početi tisto, kar obvladaš. Kot stric futsala iz ozadja je odgovoril na nekaj vprašanj o nedavnem turnirju, največjih uspehih kluba, pa tudi o Messiju, ki je nekoč igral futsal. Boštjan Erčulj Organizacija turnirja je za vami. Kakšen je bil odziv ekip in gledalcev? Ste dosegli pričakovanja? na vojaško šolo, kjer zunanje dejavnosti niso bile dovoljene. Kmalu se je začelo klasično obdobje Letošnji turnir je presegel vsa pričakovanja. Sam »odraščanja«, dokler nismo, bolj kot »uporniki« bi ga, če ga pogledamo iz vseh strani, ocenil kot odkrili novih športov. Takrat smo s prijatelji ustanajboljšega doslej. Tekmovalno zelo izenačen in novili Sportway, klub, ki se je ukvarjal s snowbokakovosten. Spet smo spremljali večino reprezen- ardom, gorskim kolesarjenjem, odbojko na mivki, tantov Slovenije, nekaj celo iz Bosne, slovensko skateboardingom in podobnim. Kar naenkrat reprezentanco do 21 let in ogromno prvoligaških sem se znašel v vlogi organizatorja in ugotovil, da igralcev, nekaj celo iz nogometa. V obeh dneh je mi vloga zelo leži. Takrat smo pripravili kar nekaj športni park obiskalo kakih 2000 obiskovalcev, dogodkov na leto, bili zelo uspešni na športnem doslej gotovo nikoli toliko. Zelo sem zadovoljen področju, potem pa počasi ugasnili, saj smo potudi z ekipo, ki je vse skupaj pripravila, z našim stali preveč profesionalni, a z ne dovolj sredstvi. partnerjem Gostilno Gurman iz Ljubljane, pet- Po nekaj »sušnih« letih, se je spet pojavila želja in kovo disko zabavo in še bi lahko našteval. Posebej nastal je nogometni turnir. veseli dejstvo, da ni bilo nobenih zapletov, pritožb ali kakšnega petelinjenja na igrišču ali ob njem. Prelomno leto za vrhniški futsal je bilo leto 2014, ko Očitno smo v pokoronskem obdobju postali bolj ste skupaj s športnimi zanesenjaki ustanovili futsal klub, ki se dandanes lahko pohvali z državnimi prvaki strpni in razumevajoči. v mladinskih selekcijah. To je bil že 17. turnir futsala po vrsti. Lahko primerjate Pri tem je posebno vlogo odigral trener Milivoje Simeunovič, nekdanji državni reprezentant in verjetno začetke pred sedemnajstimi leti in danes? Vsak začetek je težak, tako je bil tudi tistega dalj- najboljši slovenski futsaler vseh časov. nega 2006. Vrhnika takrat ni ravno slovela kot Kaj ste mu ponudili, da je prišel na Vrhniko, nogometu prijazno okolje še posebej na turnirski ki ni imela nobenih rezultatov, s katerim bi ga lahko sceni ne. Spomnim se, da so me nekateri igralci prepričala? spraševali, ali bomo res izplačali obljubljen denarni sklad, ki že takrat ni bil prav majhen. Tako smo gostili 8 ekip, letos npr. 24, a prebili led. Že naslednje leto 16 in tako smo se počasi uveljavili kot eden večjih turnirjev v Sloveniji. Futsal, čeprav se včasih ni tako imenoval, največkrat kar »mali nogomet«, pa vendarle ni od leta 2006. So ga na Vrhniki igrali že prej ali je bila to bolj domena okoliških vasi? Nemara je bil na Vrhniki tudi v senci »velikega nogometa« na travi? Dejansko je klub nastal iz turnirja. V teh prvih letih od 2006 do 2014 smo dobro spoznali slovensko futsal sceno. Na turnir so začeli prihajati vsi najboljši igralci Slovenije in tako sem spoznal tudi Mileta. Nesporno gre za najboljšega igralca, ne samo v Sloveniji ampak tudi v širši regiji, saj je za razliko od nekaterih igralcev kasneje, naredil impresivno kariero tako v najmočnejših ligah kot tudi v Sloveniji. Prišel sem na idejo, da ustanovimo klub, vedoč da bo uspešen, če bo za stroko zadolžen Mile. Mile je takrat štel 38 let in pričakovalo se je, da prav dolgo ne bo več igral. Škoda bi bilo, da svoje bogato znanje ne bi prenašal na mlade, a potreboval je nekoga, ki bi pomagal to omogočiti. V bistvu sva potrebovala drug drugega. Kombinacija organizatorja in strokovnjaka s kolegi, ki obvladajo še marketing in drugo, se je pokazala kot prava. Tako smo skupaj z Igorjem Repcem in Miranom Ribičem ustanovili Futsal klub Zavas, ki je kmalu zamenjal ime v Siliko. Mogoče nisem ravno pravi naslov, za to vprašanje, saj takrat z nogometom nisem imel veliko skupnega. So se pa turnirji vedno, tako je tudi danes, igrali bolj po manjših krajih, vaseh. V naši okolici, npr. v Podlipi, Rovtah in verjetno še kje. Sam bi sicer želel, to željo smo kot združenje prvoligašev naslovili tudi na NZS, da bi se čez poletje organizirala serija turnirjev v večjih in turistično zanimivih krajih. Futsal namreč še vedno potrebuje promocijo, čeprav je najbolj množičen šport, a v Vsako leto imate več selekcij. Kje je vaša meja? Počasi zajemate pod svoje okrilje tudi najmlajše. senci nogometa. Želja vodstva kluba je, da bi imeli vse mladinske Kako ste se vi znašli v vlogi organizatorja nogometnih ekipe, ki tekmujejo v NZS tekmovanjih (U-13, U-15, U-17 in U-19). Pozneje, ko bo na Vrhniki turnirjev na Vrhniki? Če prav vem, ste bili prej bolj v vodah »novih« športov, nova dvorana, morda tudi mlajše. ki so se pojavili po letu 1991. To je zanimivo vprašanje, vprašanje, ki ga dostikrat postavim tudi sam sebi. Sam sem bil »športnik« zgolj v osnovni šoli. Nogomet, košarka, rokomet, atletika … vse mi je šlo očitno dobro, saj sem bil redno na šolskih tekmovanjih, treniral pa sem nogomet in košarko. Potem sem se vpisal Tudi za novo sezono verjetno načrtujete vpis novih mladih članov. Koga še posebej vabite v svoje vrste? V tekmovanje smo že prijavili člansko ekipo in selekcijo mladincev (U-19). Naš cilj je še U-13 in U-15. Se pravi igralci letnika od 2008 do 2012. To so tisti, ki jih bomo letos še posebno vabili. Sportway je v začetku devetdesetih skrbel tudi za odbojko na mivki. Organiziral je več turnirjev, najbolj spektakularen je bil zagotovo Nivea Beach cup. Cross country s Storževega griča, ki ga je v začetku devetdesetih organiziral Sportway. Je lahko vaša meja tudi razpoložljivost primernih športnih dvoran na Vrhniki? dalje, dvignila lestvico tako organizacijsko kot kakovostno mnogo višje, kot smo je bili vajeni v letih pred njo. V našem klubu smo kar nekaj časa čakali prvi klic katerega od selektorjev. V minuli sezoni pa smo npr. doživeli pravi plaz vpoklicev. V članski, selekciji U-21 in mladinski reprezentanci imamo kakih osem članov, tako da je v času terminov, ki jih namenja UEFA reprezentancam, v klubu praktično nemogoče trenirati, saj je večina ekipe odsotna. To ni težava samo na Vrhniki, pač pa še marsikje drugje. Se pa ta problematika rešuje, odkar je župan gospod Danijel Cukjati, ki razume, kaj pomenijo dobri pogoji za šport za občanke in občane ter predvsem za otroke in mladino. Poleg občine in ZIC-a velja poudariti, da je na Vrhniki veliko družbeno odgovornih podjetij, ki vračajo v lokalno okolje tako, da pomagajo različnim društvom, tudi športnim. Zdi se mi tudi, da se prvi rezultati počasi že kažejo. Mimogrede, ko sem prvič gledal futsal, mi je v oči pad- Po osmih letih delovanja kluba je verjetno že viden rezultat, da mladina obvlada nogomet? Je vidna neka večja nogometna kakovost na Vrhniki? Lahko rečeva, da si je kdo slekel vaš črn športni dres in si nadel reprezentančnega? Na splošno se na Vrhniki v športu že nekaj časa dela zelo dobro. Kar se nogometa tiče, je nova uprava, ki dela od združitve Drena in Vrhnike lo dejstvo, da vratarji ne nosijo rokavic? Ni potrebe? Če se malo pošalim, tudi košarkarji in rokometaši ne nosijo rokavic, v dvorani je vseeno bolj toplo kot zunaj. Mislim pa, da se vratarji v futsalu ne poslužujejo rokavic bolj zaradi oprijema, pa tudi žoga ni nikoli mokra, kot je lahko npr. na nogometni tekmi v dežju. >> 81 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 ŠPORT >> Pred leti ste uvedli simbolično vstopnino za vaše tekme, kar je bilo kar drzno dejanje. Kako se je izkazalo v praksi? Vstopnina je res simbolična in velja od prve tekme leta 2014 naprej, a ko se na koncu sešteje, se vseeno nekaj nabere. Ta denar v klubu namenjamo za malico po vsaki tekmi, prevoz in podobno. Moje mnenje je, da je za ogled mladinske tekme dva ali članske štiri evre vredno odšteti. Če kdo nima, pa ga brez težav spustimo v dvorano. Ko sva ravno pri igri kot taki; kako pa sodelujete z NK Dren Vrhnika? Ste tekmeci, ker gre za isti bazen igralcev, ali pa med vami vlada sinergija? Z upravo NK Dren Vrhnika zelo dobro sodelujemo. Če pa pogledamo sodelovanje futsala in nogometa v Sloveniji na splošno, lahko opazimo določen odpor do futsala, predvsem pri nekaterih trenerjih nogometa. V najbolj nogometno razvitih in uspešnih državah otroci igrajo nogomet in futsal tam nekje do 15. leta. Potem se odločijo, kaj bodo igrali. Znanje futsala, ki ga pridobijo, jim pri igranju nogometa zelo pomaga in večina najboljših tujih igralcev nogometa je šla po tej poti. V Sloveniji žal ni tako. Po mojem mnenju je to eden večjih razlogov, zakaj je slovenska nogometna reprezentanca v tem trenutku tam, kot je. Zlata nogometna generacija, ki je dosegla vse uspehe našega nogometa, je bila tudi generacija »uličarjev«, kot jim radi rečemo, ali pa če hočete nogometnih umetnikov, ki so z eno potezo znali rešiti situacije in zadeti tisti odločilni gol za uvrstitev na veliko tekmovanje. Takih igralcev, z izjemo Josipa Iličiča, ki je, zanimivo, igral tudi na vrhniškem turnirju, žal nimamo več. Snowboard spomini na leto 1998, ko je Sportway, katerega predsednik je bil Boštjan Erčulj, organiziral »snowboard camp« na Krvavcu. Na fotografiji je Tomaž Baškovč. Večina fantov, ki so deskali, so poleti »skejtali«. Tudi zanje so organizirali tekmovanja na veliki rampi v športnem parku na Vrhniki. Kako se znajdejo nogometaši »velikega nogometa« na vašem parketu? Verjetno ima vsak neke zakonitosti, ki terjajo svojevrstne lastnosti? Predvsem je treba najprej povedati, da v Sloveniji skoraj ni igralcev futsala, ki v otroških letih niso igrali nogometa. Po mojem mnenju je največja razlika, ki jo občuti igralec nogometa na parketu proti futsalerjem, taktika. Te je v futsalu ogromno in se razlikuje od nogometne. Nekaj doda tudi sama žoga, ki je manjša in hitrejša, nekaj podlaga. Povezano s prejšnjim vprašanjem: Če bi Messi prestopil na dvoranski parket futsala, bi bil še najboljši? Messi morda ni najboljši primer, saj bi se po mojem mnenju od vseh zvezdnikov še najbolj znašel. Ko gledaš njega, imaš občutek, da dobesedno igra futsal na nogometnem igrišču. Je pa res, da se nekateri igralci nogometa, npr. letošnji najboljši igralec turnirja Saša Kovačević, odlično znajdejo tudi v futsalu, med tem ko se nekateri nikakor ne ujamejo. Gašper Tominc, foto: GT in arhiv BE CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 82 Siliko futsal turnir Med najboljše igralce razdelili 3000 evrov Tradicionalni Vrhniški futsal turnir, že sedemnajsti po vrsti, smo tokrat res težko pričakovali, tudi zato, ker nam je korona dve leti krojila razmere in prestavljala termin zunaj tradicionalnih okvirov prvega vikenda v juniju. Življenje se je vrnilo v stare tirnice in navdušenci futsala smo lahko zopet uživali v enem izmed najboljših turnirjev v zadnjih izvedbah. Na tekmovanju so sodelovale številne ekipe; razpisanih je bilo 24 prostih mest, ki so jih ponovno zasedle zelo kakovostne zasedbe. Petkov večer je postregel z uverturo in uigravanjem ekip v skupinskem delu. Za preboj v osmino finala se je pomerilo šest ekip v skupinah A in B. Nato so se organizatorji v športnem parku posvetili vsem ljubiteljem največjih hitov osemdesetih let prejšnjega stoletja, za katere je iz vinilnih plošč poskrbel DJ Marcus. Poln šotor obiskovalcev disco partyja – back to 80s je nostalgijo in spomine obujal vse do zgodnje tretje ure zjutraj, ko smo se dobre volje odpravili na krajši počitek, kajti že dopoldne se je tekmovanje nadaljevalo še v preostalih šestih skupinah. V skupinskem delu smo videli medsebojni obračun ekip za vstopnico v osmino finala, v katerega sta se uvrstili najboljši ekipi iz vsake izmed osmih skupin. Zadnja uvrščena ekipa se je pridružila obiskovalcem, za katere je tudi tokrat poskrbela uigrana ekipa za šankom in žar mojstri Gostilne Gurman. V vročem junijskem dnevu je organizator poskrbel za ohladitev obiskovalcev in igralcev, ki so imeli možnost uživati v razpršilnikih hladne meglice pod pagodami ob igrišču. Okoli 16. ure smo dobili 16 najboljših ekip, ki so se pomerile v osmini finala. Napete boje v osmini finala sta vseskozi spremljali dobra glasba in množica nogometnih navdušencev, ki je počasi polnila sleherni prostor ob ograji igrišča. Obetal se je večerni spektakel. In nismo se motili. Tako smo proti večeru dobili najboljših osem ekip, ki so se pod žarometi v četrtfinalu ob navijanju okoli tisoč obiskovalcev pomerili za najboljša štiri mesta in 3000 evrov denarnega sklada. Med polfinaliste se je v veselje domačih obiskovalcev uvrstila tudi ekipa Berzo, ki so jo sestavljali igralci domačega Futsal kluba Siliko. Vsi igralci ekipe so v letošnji sezoni nastopali tudi za reprezentanco Ekipa Berzo – tretje mesto in nagrada fair play Slovenije do 21 let (Nik Plestenjak, Tod Ciuha, Maxi Vesel, Žan Janež, Jure Suban, Tim Debeljak, Uroš Đurič in Marko Mohorič). V polfinale so prišli nepremagani, tam pa so morali premoč z 2 : 0 priznati favoritom turnirja, izkušeni turnirski ekipi Nova 6 v sestavi nekaterih sedanjih in nekdanjih igralcev Silika (Saša Kovačević, Dragan Petrović, Nejc Brzelak, Admir Ćosić, Nikola Jandrić, Alan Muratagić, Stefan Popović in Denis Totošković). V drugem polfinalu smo nestrpno pričakovali, kako se bo ekipa Avtoservis Mivšek, zbrana iz igralcev s Posočja (Bine Kavčič, Gregor Kos, Žan Koren, Igor Bratič, Dani Vulikič, Borut Ručna in David Lah), zoperstavila tehnično dovršenim igralcem ekipe Alm-Fas, za katero so igrali Sakib Ljubijankić, Samed Hušić, Radovan Jorgić, Nermin Vilić, Edis Kovačević, Beldin Durić, Arnes Selimanović, Adnan Vilić in Sanel Vilić. Videli smo vrhunsko tekmo, polno lepih potez, ki so jih lahko spremljali tudi gledalci v domačih naslonjačih, saj je organizator poskrbel za neposredni spletni prenos. Srečnejša je bila ekipa Avtoservis Mivšek, ki se je uvrstila v veliki finale. Berzo in Alm-Fas so se v loteriji iz šestih metrov pomerili za končno ttretje mesto, ki je po obrambi Nika Plestenjaka pripadlo mladi ekipi, za katero bomo zagotovo še slišali. V velikem finalu smo videli suvereno predstavo Nove 6, ki je z 2 : 0 odpravila ekipo iz Posočja. Za najboljše štiri ekipe je bila letos razpisana nagrada 3000 evrov, zmagovalci pa so prejeli kar 1500 evrov. Najboljši posamezniki turnirja: najboljši vratar – Igor Bratić najboljši strelec – Alen Fetić MVP najboljši igralec turnirja – Saša Kovačević FAIR PLAY – Berzo Zahvaljujemo se vsem podpornikom, prostovoljcem in ekipi, ki je poskrbela, da je vse potekalo kot namazano. Hvala tudi vsem, ki ste prišli na Vrhniko v res velikem številu in zopet dokazali, da imamo Vrhničani radi šport. Na koncu vam lahko zaželimo le še čim daljše in najbolj brezskrbne počitnice. Ob četrtkih pa se vidimo na Siliko futsal poletni ligi. Aleš Sečnik U-13 četrti v državi! Trenutno najbolj trofejna selekcija KK Ipros Vrhnika (U-13) je z osvojenim četrtim mestom na državnem prvenstvu potrdila odličen uspeh s pokalnega tekmovanja. Vrhniški ekipi je na poti do osvojitve tretjega mesta stala ekipa Ježice, ki je naši igralci v dosedanjem tekmovanju še niso premagali. Pravzaprav so nas dvakrat kar pošteno nadigrali. A ko je v igri medalja, je motivacija veliko večja in s takimi mislimi so Vrhničani tudi vstopili v tekmo. Silovit začetek je Ljubljančane šokiral in do polčasa, ko so se počasi le ‘pobrali’, jim je uspelo zmanjšati razliko na znosnih pet točk zaostanka. Težave z osebnimi napakami so našega trenerja prisile v nenačrtovane menjave, kar so igralci Ježice s pridom izkoristili in tekmo končali s pozitivnim rezultatom. Ob zamujeni priložnosti za osvojitev bronastega odličja je bilo, kljub odličnemu končnemu četrtemu smo na naše fante zelo ponosni in mestu, nekaj grenkega priokusa. jim čestitamo za odličen boj! Res smo bili tako blizu, a vendarle Andrej Smrekar, ostali tako daleč … Ne glede na vse, KK Ipros Vrhnika 82 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 ŠPORT Rokomet na mivki Pod okriljem selektorja Mateja Marinca so se poleg deklet turnirja udeležili tudi fantje in odlično zastopali našo državo. V ekipo reprezentance sta bili po izbirnih treningih izbrani tudi naši igralki Iza Malovrh in Tia Kozina. Za Tio Kozino je bil to že drugi nastop v dresu reprezentance na mivki, Iza Malovrh pa je kot vratarka dres reprezentance oblekla prvič. Punce so se v svoji kategoriji do 18 let vrnile z zlato medaljo, v kategoriji članic pa so zasedle odlično deveto mesto. Našo igralko Izo Malovrh smo prosi- 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 83 Slovenska ekipna seniors liga tudi na Vrhniki V reprezentančnih dresih tudi naši igralki kluba Slovenska reprezentanca v rokometu na mivki do 18 let se je od 29. 4. do 1. 5. mudila na zelo znanem in dobro uveljavljenem mednarodnem EBT turnirju Jarun CUP 2022 na Hrvaškem. CMYK li, naj s svojimi besedami povzame celotno tekmovanje in nam skozi svojo izkušnjo prikaže vzdušje tega tekmovanja. »Ko sem izvedela, da sem izbrana v ekipo reprezentance rokometa na mivki, sem bila zelo vesela priložnosti, a sem se obenem zavedala, da je pred mano velik izziv in naporni dnevi tekmovanja. V Jarun na Hrvaškem smo se odpravili v petek, 29. 4., v zelo zgodnjih jutranjih urah, kjer smo ob prihodu takoj zavili na igrišče in opravili že prvi trening, saj so nas v popoldanskem času že čakale tritekme. Po napornem dnevu treninga in treh tekem smo zvečer samo omagale v posteljo. Naslednji dan smo ves dan preživele na prizorišču turnirja, kjer smo imele zopet tri tekme, a smo dan preživele super skupaj z vsemi dekleti in fanti iz slovenske reprezentance, kjer smo navijali eden za drugega. V nedeljo smo dan preživeli v malo manj stresnem vzdušju, saj sta nas čakali samo še dve tekmi in podelitev nagrad. V vmesnem obdobju smo imeli malo časa tudi za obisk mesta in njegovih znamenitosti. Pozno popoldne pa nas je čakala samo še podelitev nagrad, kjer smo v svoji kategoriji dosegle zlato odličje in domov odšle z medaljo in pokalom, v članski zasedbi pa smo zasedle deveto mesto. Po končanem turnirja smo se utrujene, a srečne domov odpravile z veliko novo izkušnjo in lepimi spomini. Tekmovanje in igranje za slovensko reprezentanco sta bila zame nova in nadvse zanimiva izkušnja. S puncami smo se odlično ujele, kar je pomagalo tudi pri doseganju cilja po najboljši uvrstitvi. V prihodnosti si še želim igrati v dresu reprezentance tako, da bo moj fokus usmerjen na dobro pripravljenost v igranju rokometa tako na parketu dvorane kot tudi na mivki.« Maja Radonjić, ŠDRŠ Vrhnika Članice TK Vrhnika zastopajo barve kluba Sabina Dolenc, Maja Satja Šest, Tina Miholič, Mojca Krasnik in Maruša Danev (od leve) V letošnji poletni sezoni Tenis Slovenija ponovno organizira priljubljeno ekipno tekmovanje v tenisu. Poteka za moške v petih starostnih kategorijah in za ženske v dveh. Ekipna seniors liga TS je organizirana v duhu družabnega tekmovanja, ki med seboj povezuje vse slovenske regije. Tokrat so se ji pridružile tudi članice TK Vrhnika, in sicer v starostni kategoriji nad 45 let: Maruša Danev, Sabina Dolenc, Mojca Krasnik, Tina Miholič in Maja Šest Satja. V starostni kategoriji do 45 let tekmuje tudi Aleša Pirc, ki se je ekipi Divas pridružila iz Ljubljane. »Veselimo se poletne sezone na peščenih igriščih, saj poleg pridobivanja tekmovalnih teniških izkušenj, udeležba v Ekipni seniors ligi TS za nas pomeni predvsem še več druženja tako na igrišču kot izven njega,« je pred začetkom lige povedala kapetanka ekipe, Sabina Dolenc. Ekipe v vsaki posamezni starostni skupini in na vsakem srečanju igrajo dve tekmi posamezno in eno v dvojicah. Od začetka lige, 16. maja, so odigrale tekme v treh kolih. V prvem kolu so naše članice v gosteh osvojile zmago 2 : 1 proti ekipi Penina iz Ljubljane. S podporo domačega kluba je bilo srečanje v drugem kolu organizirano 5. junija na klubskih igriščih TK Vrhnika. Domačinke so se pomerile z ekipo J.I.D. iz Ljubljane in jih premagale brez izgubljenega seta in končnim rezultatom 3 : 0. Tekme tretjega kola so potekale v Velenju 19. junija, ko so na nasprotni strani mreže stale članice ekipe Ta hude iz Velenja in Maribora. Naša dekleta so jim po dolgih tekmah morala priznati premoč. Tako v eni tekmi posamezno kot pri dvojicah je bil odločilen tiebreak, ki je prevesil rezultat srečanja v 0:3. V ženskih kategorijah se bodo vse ekipe ponovno pomerile v play-offu, ki bo predvidoma septembra v Portorožu. Ekipe v vseh starostnih kategorijah, ki se bodo v play off-u uspele uvrstiti v finale, pridobijo tudi vstopnico za udeležbo na Evropskem klubskem prvenstvu, ki poteka pod okriljem Tennis Europe organizacije. ŠD Vrhnika - atletska sekcija Uspešen začetek tekmovalne sezone V Šentjurju pri Celju je v maju potekal prvi atletski miting letošnje sezone na prostem. izkušnja, saj so se s tovrstnim tekmovanjem spopadli prvič in zelo suvereno zarisali svojo atletsko pot. V kategoriji pionirk U-12 so nastopala dekleta v šprinterski disciplini na 60 m. Na mitingu so vrhniške bar- Lana Leben je s svojimi hitrive zastopali atleti v starostnih mi nogami s časom 9,69 osvojila kategorijah U-12, U-14, U-16 in 14. mesto, sledila ji je Tina Podčlanski kategoriji. Pomerili so se vratnik na 24. mestu s časom v teku na 60 m, 300 m, 600 m in 10,28, eno leto mlajša Zala Ko1000 m ter v metu vorteksa. govšek pa je s časom 10,96 priZa nekatere naše najmlajše V Šentjurju pri Celju je v maju potekal prvi atletski miting letošnje sezone na prostem. atlete je bila to povsem nova >> 83 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 ŠPORT CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 84 >> stala na 43. mestu. Med pionirji U-12 je slavil naš Kris Prek, ki je z osebnim rekordom Vrhniki pritekel srebro. V eni višji starostni kategoriji atletov, U-14, so se pomerili v disciplini na 60 m in v metu vorteksa. Med pionirkami se je Maša Mohorič s časom 9,25 uvrstila na 13. mesto. Nastopile so še Nia Maksimović, ki je s časom 10,00 pristala na 34. mestu, ter Anita Jurjevčič in Klara Dolinar, ki sta se po njuni prvi tekmi na atletski stezi uvrstili na 36. in 45. mesto. Med pionirji v kategoriji U-14 so naši atleti dosegli odlične uvrstitve. V metu vorteksa sta se pomerila Gašper Cvelbar, ki je pristal na petem mestu, in Mark Miklavčič, ki se je z osvojenimi 40,02 metri zavihtel na tretje mesto. Nastopil je tudi v teku na 60 m in osvojil 15. mesto. V isti kategoriji se je na sam vrh povzpel Svit Marinčič Zalar, ki je z novim osebnim rekordom 8,22 svoji zbirki medalj dodal zlato. Med pionirkami U-16 so vrhniške barve zastopala dekle- ta na 60 m in 300 m. V slednji disciplini si je drugo mesto in srebrno medaljo z novim osebnim rekordom 42,70 pritekla Ivana Kramarič, Zala Lah pa je v isti disciplini pristala na 21. mestu. Preostale vrstnice so se pomerile v teku na 60 m, kjer je Talita Demšar za las zgrešila stopničke in s časom 8,57 pristala na četrtem mestu. 19. mesto si je pritekla tudi Pika Frank. Med fanti sta v močni konkurenci zelo solidno odtekla Lan Zrnec in Rok Šraj Miklič (oba z novim osebnim rekordom). Na najdaljši razdalji v tej starostni kategoriji, 1000 m, pa je nastopil Matevž Malovrh in si s časom 3.05,46 pritekel peto mesto. V kategoriji članov in članic so nastopili Klara Matkovič v teku na 600 m, ki je kljub nesrečnemu padcu s časom 1.57,87 dosegla sedmo mesto. Na enaki razdalji je v moški kategoriji šesto mesto zasedel Mark Vogrin in se z novim osebnim rekordom veselil obetavnega začetka sezone. Na 300-metrski razdalji je nastopil Žan Skvarča, ki je s časom 40,35 zasedel osmo mesto (osebni rekord). V ženski kategoriji je na enaki razdalji tekmovala Iza Wallner, ki je prav tako z novim osebnim rekordom 43,20 zasedla osmo mesto. Po zelo uspešnem začetku tekmovalne sezone vsem atleMark Miklavčič (na desni) se je z osvojenimi 40,02 metri zavihtel na tom čestitamo in se tako atleti tretje mesto. kot trenerji AS Vrhnike že P L A N I N S K I K O T I Č E K Cveletov pohod služi za izhodišče planinske poti proti vrhu Čavna – 1185 m. Krožno pot smo zaključili sredi vasi Skrilje, kjer sta nas čakala avtomobila. Vodnik Roman se je odločil, da naš pohod nadaljujemo še po delu krožne poti okoli Vipavskega Križa in z njegovim ogledom. To je nekdanje mesto, ki stoji na enem izmed vipavskih gričev nedaleč od Ajdovščine. Konec 15. stoletja so začeli graditi utrdbo in naselje obdali z obzidjem. Nekaj stoletij je bilo to središče doline in sedaj sodi med najlepše zgodovinske kulturne spomenike v Sloveniji. Po nekaj kilometrih prehojene poti in v sončnem vremenu smo v vas prišli mimo postaj kamnitega križevega pota z vklesanimi podobami. Javne površine in velik del hiš v vasi je obnovljenih. Cerkev v vasi je vredna ogleda. Z mesta nad obzidjem je lep razgled po Vipavski dolini in na gore nad njo. Naš pohod smo končali v Ajdovščini z ogledom starega mestnega jedra z rimskim obzidjem, ki je ohranjeno s štirinajstimi stolpi. Polni lepih vtisov iz Vipavske doline smo se proti večeru vrnili na deževno Vrhniko. Triglavka Jana 4. junija – Lintverni smo se tudi letos odpravili na tradicionalni Cveletov pohod, ki poteka že od leta 2010. Volčje in okolica Bloškega jezera sta nas tudi tokrat pritegnila. Odločili smo se za krožni pohod, ki je bil sprejemljiv za vse Lintverne. Razgibana pot po Bloški planoti nas je vodila skozi Veliki Vrh, nato pa mimo Runarskega čez hrib Tabor. Nadaljevali smo mimo vasice Kotel ter se po gozdnih in travniških poteh vrnili nazaj v okolje Bloškega jezera. Ciril - Stari se je tokrat odločil drugače. S seboj je pripeljal športno kolo in opravil zanimivo kolesarsko turo ter uresničil svoj načrt na kolesarsko-pohodnem dnevu. Prijetno sproščeni in ravno prav utrujeni smo se ponovno zbrali pri Nuši in Cveletu v Volčjem, kjer je kot po navadi tudi letos sledilo kosilo in vse, kar sodi zraven. Nuša in Cvele sta nas še enkrat čudovito postregla. Ob prijetnem druženju smo obudili spomine na marsikatero planinsko turo doma in v tujini. Pohoda smo se udeležili: B`čar, Cvele, Cvičkar, Duno, Padal`c, Ponca, Stari, Špilčk in Vezist. Zapisal: Lintvern Vezist Vipavska dolina privabila Triglavke vnaprej veselimo prihajajočih tekmovalnih vikendov. Ker imamo v našem društvu veliko talentiranih športnikov, ni bojazni za prihodnost naših atletov in atletinj. Prepričani smo, da bomo v prihodnje dosegali še veliko dobrih rezultatov in osebnih rekordov ter tako obogatili zbirko z novimi medaljami. Tjaša Železnik Lintverni pri Cveletovih (foto: Franci Knaflič) Otliško okno – Sinji vrh, 14. 5. 2022 Veseli Triglavci smo se na prijetno soboto z avtobusom odpravili v Vipavsko dolino, do Ajdovščine, do naše začetne točke – izvira Hubelj. Sama reka Hubelj izvira severno nad Ajdovščino in iz kraškega podzemlja, sploh ob obilnem deževju, prihrumi na plano pod strmim pobočjem Trnovskega gozda. Domnevno naj bi bil vodotok povezan celo z Divjim jezerom nad Idrijo. Že leta 1569 so bile tod zgrajene prve fužine. Od izvira smo se kot pravi pohodniki najprej po stopnicah, nato pa skozi gozd vzpenjali do našega prvega cilja – Otliškega okna (800 m). Dobra urica hoje navzgor nam je pošteno ogrela kosti, zato smo si ob oknu v senci privoščili malce počitka in prvo zasluženo malico iz nahrbtnika. Malo pred oknom se odcepi še stezica h kamnitemu polžu, t.im. kamnitemu zidu, ki se v geometrijsko pravilni spipo Vipavski dolini in na Kras. Sadno drevje če- limonami. Bujno so cvetele vrtnice, rumeni irisi, rali dvigne iz dna na rob vrtače. Poleg naravnešenj, fig in marelic je bilo polno zelenih sadežev. potonike, glicinije in drevesa akacij. Vas Stomaž ga Otliškega okna je polž še ena znamenitost, ki Deževno sobotno jutro 7. maja skupine Triglavk ni odvrnilo od načrtovanega pohoda v neznano. Odločitev, da se odpravimo proti Ajdovščini, se je pozneje izkazala za pravilno, saj nam je bilo vreme naklonjeno. Izhodišče našega pohoda je bila vas Skrilje, ki je dobila ime po kamnu skrilavcu, ki so ga nekdaj lomili na pobočjih v okolici vasi. Vas leži v srednjem delu Vipavske doline, ob vznožju Male gore in Kuclja pod Čavnom. Na travniku nad vasjo smo občudovali skulpture iz lesa v obliki kače, gobe, ženske … Vzpenjali smo se med travniki, nato skozi gozd do gozdne ceste; cilj je bil prehoditi krožno pot. Travniki ob poti so bili posejani s številnimi travniškimi cvetlicami, veliko je bilo navadnih kukavic. Nad nami je bil v dalji vrh Kuclja. Pot nas je vodila proti razpote- Tam je zasajenih tudi veliko oljk. Na vrtovih ob gnjenemu naselju Stomaž, od koder je lep razgled hišah je bila že precej velika zelenjava in grmi z je ime dobila po svetem Tomažu, kateremu je posvečena tudi cerkev v vasi. Pohodnikom pogosto >> 84 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 ŠPORT P L A N I N S K I CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 85 K O T I Č E K >> si jo je vredno ogledati na tamkajšnjem koncu. Naš pohod se je nadaljeval po razgibani poti po robu, najprej skozi gozd, nato pa smo prišli na razgledna pobočja, po katerih smo se ob robu pečin vzpenjali vse do končnega cilja – Sinjega vrha (1002 m), razgledne gore med Colom, Ajdovščino in Predmejo. Z vrha, kjer stoji manjši križ, je lepo viden večji del zahodne Slovenije in v lepem vremenu tudi morje. Sledil je kratek spust do penziona Sinji vrh, kjer smo si ob sončnem vremenu privoščili daljši počitek. Ob vrnitvi domov smo se ustavili še pri naši Alenki, ki nas je pogostila s kapljico rujnega in sladkimi V naslednjih vrsticah je objavljen poslovilni govor ob smrti Berta Sotlarja. Besedilo sta pripravila nekdanja oskrbnika koče na Planini, Ema in Mirko Goričan. Vsi tisti, ki ste ga poznali, se ob prebiranju spomnite na trenutke, ki ste jih preživeli z njim, ko ste prihajali na Planino. Ta teden v velikonočnem času je prišla prava pomlad. Vse je zacvetelo, zadišalo, gozd je čez noč ozelenel. Berti! Tvoje telo pa je nenadoma klonilo, srce je nehalo biti, zaprl si svojo knjigo življenja. Kako simbolično – praznik smrti in vstajenja in upanja. V ponedeljek, 11. aprila, zjutraj smo presenečeni obstali ob novici, da si se tiho poslovil od svojih domačih, sosedov, prijateljev in znancev. Čez en mesec bi dopolnil 78 let. V mislih sem se začela sprehajati po spominih o začetkih našega poznanstva, ko sva bila z možem Mirkom oskrbnika v koči na Planini od 1996 do 2011. Že pred nama si pomagal prejšnjima oskrbnicama, ga. Heleni in Meti Jerebic. Čez nekaj let si priskočil na pomoč tudi nama, ko je Mirko zbolel. Ostal si nepogrešljiv član in postali smo dobra ekipa. Utečena, vsak je dal vse od sebe. Naši čaji, gibanica, malice in gostoljubnost so bili dobro sprejeti. Tudi planinsko društvo je bilo z nami zadovoljno. Začutila sem, da ti moram danes na glas povedati, kako enkraten in poseben si bil. Planinec in gasilec po duši, prijatelj, tovariš, tvoje odlike: odločen, pogumen, pravičen, sočuten, preudaren, odgovoren, skromen. Oseba, ki se je razdajala za druge ob požarih ali za goste in koči, ki nam je bila drugi dom. Rasel si ob dveh sestrah, Pavli in Mileni, na Vasi, zdaj na Dobovičnikovi cesti v Kačji vasi. Rodil si se 14. maja 1944 staršema Albertu Sotlarju in mami Mariji. Svojo pokojnino si si zaslužil in jo dočakal v Žitu Mlini na Vrhniki. Fizično delo te je spremljalo vse življenje. Kolo je bil tvoj glavni prevoz in mobilnost. Sestra Pavla z možem Janezom Bizjanom in z njunima sinovoma Borisom in Marjanom so bili tudi tvoja družina. Do nekaj let nazaj si rad pomagal tudi okoliškim ljudem pri raznih opravilih, ki jih sami niso več zmogli – košnja robov, preko- dobrotami, za kar se ji prav lepo zahvaljujemo. Hvala pa tudi vsem vam, ki ste se udeležili pohoda, Srečku, Branki in Miru. Besedilo in fotografija: Branka Gutnik, Veseli Triglavci Planino. Ker nas je v tem delu poti ves čas spremljal dež, smo se za kratek čas ustavili in okrepčali v koči, nato pa smo se spustili čez Lintvern do Starega malna. Medtem se je vreme izboljšalo, posijalo je sonce, zato je bilo veselje pohodnikov toliko večje. Nadaljevali smo čez Tonikovo brezno, prečkali staro cesto Vrhnika–Ljubljana in se povzpeli vse do kurirske postaje TV17 na Slemenih za Ljubljanskim vrhom. Tam so nas kot vsako Na praznično sredino jutro, 27. aprila, je sku- leto pričakali člani Združenja borcev za vrednote pina Veselih Triglavcev organizirala 27. Vrhniški NOB Vrhnika, nas pogostili s toplo malico, pijačo pohod. Kljub dežju se nas je pred vrhniško glasbe- in sladkimi dobrotami, Nejc je zaigral na harmono šolo zbralo 24. Najprej je sledil vzpon na našo niko, mi pa smo družno zapeli nekaj pesmi. Ker Vrhniška planinska pot pavanje vrtov, pospravljanje sena … Imel si tudi posebno poslanstvo. Od rane mladosti, celih 64 let, si bil aktiven član Prostovoljnega gasilskega društva Vrhnika. Pri gasilcih si se skupaj z drugimi kolegi psihofizično kalil, izobraževal in sodeloval kot operativec na mnogih požarih, tudi velikih, kot so bili Liko Verd, Brunarica na Ulovki, Vrtec januarja 1997. leta … Res je, kot pravijo, ko vsi bežijo, gasilci gredo v ogenj. Poklon vsem gasilkam in gasilcem, ki si upajo, znajo in zmorejo. Zame so to angeli na Zemlji, ko ti pomagajo, ko jih najbolj potrebuješ. Tudi tvoj nečak Boris je šel po tvojih stopinjah gasilstva. Ko je na Planini zmanjkalo kapnice, si organiziral, da ste z Borisom in še kakšno pomočjo spomladi očistili »štirno« in pripeljali svežo vodo. Hvala vsem, voda je bila je zelo pomembna dobrina! Pred dobrimi sto leti je bil rek naših gasilcev: »Bogu v čast, bližnjemu varujmo last.« Dragi Berto, izpolnil si svoje življenjsko poslanstvo in dosegel si cilj. Prostovoljno gasilsko društvo Vrhnika in Gasilska zveza Vrhnika sta se ti oddolžili s priznanji in odlikovanji. Bil si prejemnik tudi odlikovanj Slovenske gasilske zveze: plamenice 1., 2. in 3. stopnje. Občinska priznanja Gasilske zveze Vrhnika 1., 2. in 3. stopnje. Kipec sv. Florjana ob 100. obletnici Prostovoljnega gasilskega društva Vrhnika in odlikovanje s plaketo veterana Gasilske zveze Vrhnika. Dragi Berto, ko se danes poslavljamo od tebe, te pozdravljam z vašim gasilskim pozdravom: »Na pomoč.« Prav tako si bil od mladinskih let član Planinskega društva Vrhnika. Pri številnih prostovoljnih delovnih akcijah, popravilih stolpa, urejanju okolice, pripravi drv …. Zraven si bil tudi pri nastajanju novega stolpa leta 2008 do nastajanja nove koče. Vedno si imel dobro fizično kondicijo in pripravljen za po- V slovo Bertu Sotlarju moč. Na predlog Planinskega društva si prejel bronasti častni znak Planinske zveze Slovenije. Sredi 70. ih let si bil med petimi ustanovitelji peš pohodov z Vrhnike na Triglav. Z »Vašani«, Frankom Križajem, sta prevzela vodenje še v družbi z Janijem Cafuto, Tonetom Boštjančičem in Tinetom Suhadolnikom. Okoli 15-krat ste se odpravili peš na Triglav do leta 2000. Z vso prtljago in brez spremstva. Dolga leta si bil tudi gospodar koče na Planini, do nove koče. Redno, vsak dan si hodil na Planino. Leta 2007 si bil 365-krat vpisan kot tretji v knjigo obiskov. Moram ti povedati, kako poseben si bil kot človek in kot sodelavec na Planini. Včasih simpatično poseben, skromen, samosvoj, ampak takega smo te sprejeli mi in gostje. Marsikaj si nas podučil, poznal si ljudi, zgodovino Kačje vasi. Rekel si: »Do prvega maja tudi Planina ozeleni.« Vedno se spomnim pogledati; letos bo že prej zelena. Strežba gostov je bila tvoja izbira, ki ti je ležala; resnost, natančnost, pozornost, doslednost so bile tvoje vrline. Veliko gostov si poznal in oni tebe, tudi iz okoliških vasi, krajev. Za mnogo gostov si vedel kaj pijejo, kaj imajo radi in kdaj hodijo ali jih pa pogrešal. Prenekaterega si skozi okno opazil da prihaja, že si mu začel pripravljati čaj ali kaj proti prehladu. Rad si se z njimi tudi pokomuniciral, kot si rad sam rekel. Če te ni bilo na Planini, so gostje takoj rekli: »A Bertlna pa dons ni?« Drobne pozornosti, domačnost in bližino imamo vsi radi. Obiskovalci so bili kot tvoja družina. Posebno pozoren si bil do otrok. Če so prišli do koče, so dobili kakšno nagradico, tatu, bonbon ali štampiljko za v šolo. To jim je bila velika motivacija. Večkrat si jih tako v hecu, po očetovsko in vzgojno vprašal, naj pokažejo, če imajo kaj čevlje umazane, da se niso morda z nas je čakalo še kar nekaj kilometrov do doma, smo se morali posloviti od gostiteljev. Pot nas je vodila čez Dolge tale po cesti Pokojišče–Vrhnika do Češnjic in po bližnjici mimo Tisovca (brezno), pod železniškim mostom Ljubljana–Koper ter skozi Retovje v Verd, kjer nas je na koncu poti pogostila še naša pohodnica Tanja. Zahvaljujemo se Združenju NOB Vrhnika za gostoljubje, Srečku za organizacijo pohoda, Marti za slastne potice, Jožetu, pohodnici Tanji in vsem pohodnikom, ki ste se kljub jutranji slabi vremenski napovedi udeležili pohoda. Besedilo in fotografije: Veseli Triglavci avtom pripeljali. Za otroke si bil »stric Berto« in te imajo še vedno v spominu. Pozimi si že v petek prišel skidat sneg in zakurit peč. Jeseni pograbit in pomest listje. Prišel si peš, včasih pa te je pripeljal prijatelj Tomaž iz Žita. Če ti je kdo rekel gospod, si rekel: »Jaz nisem gospod, jaz sem tovariš.« Res si bil tovariš v pravem pomenu. Na sestanke in večja druženja pa res nisi rad hodil. Ja, bil si gospodar svojih odločitev. To si bil ti. Enkraten. Legenda Planine! Tudi v Žito k nekdanjim sodelavcem si še občasno zahajal, da si jim skuhal kavo. Takšnih kolektivov je danes malo, da bi se še radi ali lahko vračali mednje. Ko sva z Mirkom pred desetimi leti odhajala s Planine, nama je bilo lažje, da si ti ostal naprej z naslednjim oskrbnikom Mitjo Kovačičem kot vez z gosti. Berti, nismo si izbrali mirnih upokojenskih let. Smo pa bili veseli in počaščeni, da nam je bilo zaupano tako poslanstvo, narediti nekaj dobrega za ljudi, za prepoznavnost Planine in Vrhnike. Kadar je bilo manj ljudi, smo se tudi mi z gosti nasmejali in pozabavali. Spoznali smo nove ljudi in prijatelje. Še vedno naju marsikdo pozdravi, povpraša, kako si ti, midva, če pogrešava Planino. Dragi Berto, s teboj nam je bil odmerjen poseben čas, da se ti zahvalimo za dneve, tedne, leta, ki so nam bili podarjeni. Danes vsi tukaj zbrani izražamo bolečino, ko se moramo sprijazniti s tvojo smrtjo in njeno dokončnostjo in v upanju, da morda s smrtjo ni vsega konec. Da počastimo tudi svojo minljivost in življenje, ki bi ga morali doumeti. Življenje je kot ladja, ki se vse bolj oddaljuje – ko je ni več, jo onstran obzorja nekdo pričakuje. Naj te sprejmejo angeli na nebeških poljanah, kjer je mir. V tišini in svetlobi spiš, a v naših srcih še živiš. Berto, počivaj miru! V imenu Prostovoljnega gasilskega društva Vrhnika, gasilk in gasilcev. V imenu Planinskega društva Vrhnika, planink in planincev in v najinem imenu kot dolgoletna oskrbnika Planine; Ema in Mirko Goričan. 85 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si M A L I sko številko: 051 645 529. Storitve Pomagam družinam in starejšim osebam pri hišnih opravilih. Tel.: 070 219 044. Če imate naporni urnik in vam zmanjkuje časa ali pa ste starejši in potrebujete pomoč pri hišnih opravilih, pomivanju oken, sesanju, pospravljanju… pokličite na 040 784 718 Nudim učenje španščine, začetni in nadaljevalni tečaj. Za več informacij in prijavo pišite na tecaji.spanscine@ gmail.com Lesene voščilnice različnih prazničnih motivov. Ročno izdelane. Več informacij in naročilo na tel. št.: 040 235 455 (Robert). Izdelava betonskih visokih gred po meri, možne različne barve in dimenzije. Primer dimenzije 195 cmx100 cmx84cm: cena 270€, dimenzija 285 cmx140 cmx84 cm: cena 340€. Več info: 041 369 170, Aljoša. Trajno vam odpravim depresijo, razne strahove, tesnobo, izgorelost, ljubosumje, anksioznost, nespečnost, stres, panične napade ... s terapijo EFT. Mojca NENDL, 051-780-724, www. eft.si, mojca@eft.si. Kakovostno, hitro in ugodno opravljam zaključna gradbena dela, slikopleskarstvo ter suhomontažna dela. Vse informacije na telefon- Globinsko čiščenje sedežne garniture, cena 50 €. Tel.: 031 648 877, Nina. Nudimo vrtnarske storitve: košnja trave, obrezovanje drevja in grmovnic, vzdrževanje objektov. Tel.: 031 802 324. Zaposlitev Ameriške borovnice – v juliju in avgustu ponujamo možnost nabiranja borovnic v nasadu za lastno uporabo. Vabljeni! 041 943 586. V nasadu borovnic pri Bistri bomo v juliju in avgustu za obiranje potrebovali več spretnih in pridnih rok. Dodatne informacije po telefonu 041 499 424. Nepremičnine, gradnja Prodam pet notranjih vrat, bele barve. Telefon 7556 148. Prodam kovačijo, obnovljeno, stanovanjski objekt, v okolici Horjula. Tel.: 071 259 440. Parceli, 4424 m2 (št. 1207) in 3989 m2 (št. 1212, obe k. o. Zaklanec), skupaj površine 8413 m2. Sta v zazidalnem načrtu, sončna lega O G L A S I med Podolnico in Zaklancem, z lepim razgledom na okolico, prodam. 031 819 330, Janez. Gradbena parcela, 12 km iz Ljubljane, v velikosti 846 m2. Na parceli je že voda, elektrika in kanalizacija, do nje vodi asfaltna pot. Telefon: 041 631 556. Najamem več kmetijskih površin (travnike in njive) v okolici Vrhnike, Blatne Brezovice, Sinje Gorice, Ligojne, Podlipe in Drenovega Griča. GSM: 031/436-229. Oddam parkirno mesto v kleti večstanovanjske stavbe v centru Vrhnike, na Cesti gradenj 1. Cena: 50,00 evrov na mesec. Telefon: 041 349 908. Mlad poročen par z dojenčkom kupi stanovanje na Vrhniki. Tel. št.: : 031 590 431. Kupim travnik, gozd za čebelnjak. Dobrova - Polhov Gradec, sončna parcela ob potoku. Do 8000 m2. Tel. 070 486 086. Oddam parkirni prostor na Vrhniki (zraven Tonka bara). Primerno za osebe, ki se vsak dan vozijo iz okolice v službo na Vrhniko. Info: 041828455. Prodam šest nerabljenih bakrenih zračnikov za 50 evrov. Telefon: 031 337 996. Star les – ostrešje hleva – prodam. Tel: 041 612 847. Kupim gozd na sončni legi. Tel 059 018 058 Delavnica – obnovljena kovačnica, 130 m2 delovne površine, 100 m2 skladišča nad delavnico, adaptirana leta 2000, vsa infrastruktura. Delavnica je ob glavni cesti Dobrova–Horjul v vasi Zaklanec, parcela 230 m2. Stavba je vpisana kot stanovanjski objekt, prodam za 180 tisoč evrov (po dogovoru). Janez: Tel: 031 819 330. Parceli, 4424 m2 (št. 1207) in 3989 m2 (št. 1212, obe k. o. Zaklanec), skupaj površine 8413 m2. Parceli sta v zazidalnem načrtu, vložena je vloga za spremembo namembnosti, sončna lega, med Podolnico in Zaklancem, z lepim razgledom na okolico, prodam. Cena po dogovoru. Janez: 031 819 330. Prodam špirovce, različnih dolžin, 12 x 14 cm. Telefon: 031 285 622. Kmetijstvo Rastlinjak Termoflor, dolžine 3 m, s polico in z dvema oknoma za zračenje, rabljen le eno sezono, prodam. Cena 700 evrov. Info: 041 784 600 Vrhnika. Prodam tri velikolistne lipe in dve navadni brezi, višina 2 m, posajeno v loncih, prevzem Borovnica. Telefon: 041 499-424. Prodam traktor Zetor 25/11 in nakladalko Šempeter 15. Tel.: 041 625 044. Prodam gumivoz z 18-colskimi kolesi. Tel.: 040 850 104. Električno kosilnico (širina 42 cm) s košem in ročno kosilnico na nitko prodam. Tel.: 01 75 65 802. Prodam pet velikih sadik aronije, črnega ribeza in črnih malin. Prevzem po dogovoru v Borovnici ali v nasadu ameriških borovnic pri Bistri. Tel.: 041 499-424. V najem vzamem kmetijsko zemljišče (njiva 1 ha ali pašnik oziroma travnik od 1,3 do 2 ha) na območju Podolnice, Brezij ali Zaklanca. Tel: 041 344 714. Traktor, mulčar, prikolico, koso, trosilnik, motokultivator, priključke, druge stroje, tudi v okvari, kupim (041 407 130). Ostalo Vabimo vas na proučevanje Svetega pisma v majhni skupini na Vrhniki. Dobivamo se mladi in stari, družimo se, delimo izkušnje in proučujemo. Prijave na 040 475 703. Kupim manjši, dobro ohranjen motor – 25 km/h. Ponudbe na: M A Z DA C X- 3 0 ŽE OD 23.190€ Kombinirana poraba goriva WLTP: 5,6 – 6,9 l/100 km. Emisije CO2: 134 – 156 g/km. Uradna vrednost emisijske stopnje: 6d-ISC-FCM. Specifične emisije NOX: 0,009 – 0,0494 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. INTERCLASS CARS D.O.O. G O R J U P O VA 1 / 1 0 0 0 L J U B L J A N A TEL.: 01 2000 950 w w w. i n t e r c l a s s c a r s . s i DRIVE TOGETHER 86 Interclass cars d.o.o., Gorjupova 1, 1000 Ljubljana Tel: 01 2000 955, WWW.INTERCLASSCARS.SI 86 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 041 87 87 39 Prodam moški klobuk kakovostne avstralske znamke AKUBRA, model Teritory, številka 59, zajčji filc, usnjen notranji in zunanji trak (Made in Australia – Akubra Imperial. Cena 100 evrov oz. po dogovoru. Pokličite na št.: 041 / 950 162, Ana. Prodam šivalni stroj Toyota, ohranjen. Tel.: 040 835 060. Oddam prenosno zložljivo posteljico (primerno za dopustovanje najmlajših). Je zelene barve in s podlogo za ležanje. Tel. 031/350-076. Prodam žensko kolo, rdeče barve, zelo malo rabljeno. Tel.: 070 670 933. Prodam jedilno mizo iz hrasta, raztegljivo, s šestimi stoli. Prodam tudi kavč. Tel.: 041 573 812. Prodam pokrivalo proti toči za avtomobil (namenjeno je bilo za kangoo). Pokrivalo je povsem novo. 041 573 812. Kupim kotel za žganjekuho, 100 l, prekucni. 031 852 871. Prodam smrekove deske in plohe. Telefon: 031 285 622. Prodajam snežno frezo, malo rabljeno, zaradi moževe bolezni in smrti. Znamka je OPTIMA MR 76, ima montirane tudi verige na kolesih. Tel.: 041 686 231. Več na terezija.nikolcic@gmail. com ali tel. 041 537 147. Prodam raztegljivi mizi, 140 cm + 40 cm, in šest oblazinjenih stolov (hrast) in kavč. Tel.: 041 573 812. Prodam pokrivalo proti toči, za kangoo ali podobno vozilo, še novo. Tel.: 041 573 812. Prodam sušilni stroj za perilo, malo rabljen. Telefon: 040 714 119. od 1,5 m2 do 3 m2. Tel.: 071 259 440. Prodam električni invalidski voziček – juvo b4, širši model, letnik marec 2019, zelo malo rabljen. Cena 2500 evrov oz. po dogovoru. Tel. 01 7565286, 041 661 512. Prodam razne stole, mize. Telefon: 041 583 629. Starinsko omaro, kuhinjsko kredenco, mizarsko mizo, skrinjo, mizo, stole, klop ... kupim 041 623 165. Zaradi upokojitve kot nekdanja šivilja ugodno prodam 150 čisto novih zadrg, imam tudi še zelo veliko različnega blaga. Tel.: 01 3641 288 ali 070 670 933. Čaji dobre misli Terezije Nikolčič – 101 zelišče za ljudi in živali in pesniška zbirka Pisma za Nemojo Nika Nikolčiča Matužinova sta lahko darilo za praznične dni. Vrednost obeh je bistveno večja kot njuna cena: knjiga o zeliščih, trda platnica, 25 €, in pesniška zbirka, trda platnica, pa 10 €. Obe knjigi skupaj 30 €. Hladilni pult, večje korito večje in večji hladilnik prodam. Tel.: 041 670 726. Prodam krzneno jakno, kanadski bizam, elegantno, zelo lepo ohranjeno, toplo, št.42– 44. Info 041 828455. Žensko slovensko narodno nošo (gorenjsko) prodam. Tel.: 041 629 862. Prodam ostanke volne, po en evro za klobčič. Tel.: 040 784 718. Kotel za žganjekuho kompleten - prodam, cena ugodna, tel. 041 612-847. Nove mize, tri kose, 200 x 100 cm, aluminijasto ogrodje, vodoodporna plošča, montažne noge. Primerne za zunanjo uporabo. Na voljo je tudi šestnovih kovinskih stolov z oblazinjenim sedalom. Tel.: 071 259 440. Prešita odeja iz gosjega perja, nova, dva kosa, prodam. Telefon: 070 670 933 ali 01 3641 288. Nudim globinsko čiščenje preprog, sedežnih garnitur, avtosedežev in drugega oblazinjenega pohištva. Tel.: 031 648 877, Nina. Prodam dnevno sveža prepeličja jajčka. Naročilo: 041 645 558 Zelo ugodno prodam tridelni aparat za magnetno terapijo (z navodili) in sobni trenažer Orbitrek (zelo ohranjen). Tel.: 051 353 057. Steklenice, pletene, 15 l, 10 kosov, za žganje ali vino, cena 15 evrov, prodam. Tel.071 259 440. Trobenta Dignatone, starejša, v kovčku, brezhibna, od gorenjskega trobentača, prodam. Tel.071 259 440. Barvna slika Broza Tita za katedrom v uniformi, v okirju, velikosti 58 x 70 cm, prodam. Tel. 071 259 440. c e n t r a l n o o g re v a n j e · v o d o v o d n e inštalacije · adaptacije · plinske inštalacije · toplotne črpalke · kotli na d r v a , p e l e t e , s e k a n c e · re k u p e r a c i j a Žensko podloženo, toplejšo motoristično jakno, znamke FIRST, združljivo s hlačami, velikost S-M, malo rabljeno, odlično ohranjeno. Cena po dogovoru. Telefon: 041 950 162. Slika Marije z Jezusom in stenski križ. Ročno izdelano v tehniki intarzije v lesu. Tel. 040 235 455. Cirkular s poravnalko znamke MIO STANDARD prodam. Cena 250 eur. 041 779 197. Prodam motokultivator Maestral, bencinski motor 8KM, malo rabljen. Telefon: 031710537 Ustrojene kože, rdeče-bele barve, 4 kose, velikost od 1,5 do 3 kvadratne metre, prodam. Tel. 071 259 440. Starine Leseni kolesi velike kočije, premera 1,3 m, primerna za okras ali lesetenec, prodam. 071 259 440. Odkupujem vse vrste starin: mizarske ponke, skrinje, orodja, kipe in drugo. Tel.: 051 258 936. Varilni aparat za avtogeno varjenje, kisik (200 barov), acetilen (8,5 kg), polne velike jeklenke na vozičku z manometri, dolge cevi, garniture gorilnikov … Vse v kompletu. Prodam. 071 259 440. Kupim stare figurice PEZ. 031 878351. Harmonika Zupan, velikosti 32 cm, CFB, Slakov gumb, 11 basov, totter midi, lepe barve, v kovčku. Prodam. 071 259 440. 031/244 495 041/688 211 instalacije.bizjan@gmail.com Moško obleko, novo, sive barve, prodam. Ženski lovski plašč, št. 42, pet moških novih hlač (pas 105 cm), prodam. Prodam tudi zbirko lovskih knjig (priročniki). Telefon: 070 670 933. Tri nove mize, 2 m x 1 m, aluminijasto ogrodje, montažne noge, vodoodporna plošča, in šest novih kovinskih stolov z blazinami – prodam. 071 259 440. Stroj za izdelavo novoletnih okraskov (iz stiroporja) prodam. Komplet vsebuje vse, kar je potrebno za začetek dela. 041 631 556. Lesena kolesa od velike kočije, premera 1,3 metra – za okras ali lestenec. Prodam. Telefon: 071 259 440. »Inštrukcije« Inštrukcije kemije, telefon: 031 352 124. Zelo uspešno, z dvajsetletnimi izkušnjami, inštruiram kemijo za gimnazije, druge SŠ, osnovno šolo in pripravljam za maturo. ATOKEM. Zlatko Šorn. s. p., e-pošta: zlatko.sorn@siol.net Nudim učno pomoč šoloobveznim otrokom. Po izobrazbi sem pedagoginja in imam veliko izkušenj ter zagotavljam odlične rezultate. Več informacij: 051 346 179 Inštruiram matematiko za osnovno in srednjo šolo, tudi na vašem domu. Informacije na telefonsko številko: 031 392-842. Ima vaš osnovnošolec ali srednješolec težave pri matematiki? S svojim znanjem in izkušnjami na področju pomoči pri učenju matematike lahko pomagam, da bodo te težave hitro mimo. Pokličite na 041 621 343. Slavica Peševska. Ponujam inštrukcije za angleščino za osnovnošolce, pa tudi za srednjo šolo. 040 524 640. Ponujam inštrukcije za angleščino, slovenščino in matematiko. Zagotavljam uspeh. Lepo povabljeni. GSM: 041 878 661, Sabina Mivšek, Tičnica 24, Vrhnika. Ponujam učenje/inštrukcije norveščine – začetni tečaj. Posamezno ali v skupinah. Prijava na norvescina@gmail. com. Potrebuje vaš osnovnošolski otrok (do 5. razreda) pomoč pri učenju in domačih nalogah? Z veseljem sem mu pripravljena pomagati. Na voljo sem tudi v dopoldanskem času. Katja, 031/404-809 Nudim pomoč pri učenju/domačih nalogah osnovnošolskih otrok, pri varstvu otrok (tudi starejših) ter sprehajanju psov. Vsa dela opravljam z veseljem, s skrbnostjo. Katja, 031-404-809. Podarim Podarim ortopedske čevlje, nizke, številka 37, s povišico na levem čevlju. Čevlji so popolnoma novi, črne barve. Tel.: 068 636 587. Oddam spalnico, Meblo, svetlejše barve. Tel.: 070 670 933. MM GOZDARSTVO, d.o.o.  Sečnja in spravilo lesa  Čiščenje  ODKUP zaraščenih površin LESA NA PANJU – PLAČILO TAKOJ Prodaja drv 87 041/706-359 Velika Ligojna 74, 1360 Vrhnika mm.gozdarstvo@gmail.com www.gozdarske-storitve.si 87 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 88 Idrijska cesta 42, 1360 Vrhnika www.rotoks.si Telefon: 040/835-935 Medicinski pripomočki, vozila za starejše in invalide, izdaja tudi na naročilnice ZZZS Električna vozila Motociklizem Igor Kavčič s.p. Igor Kavčič s.p. Telefon: 041-841-211 Telefon: 041-841-211 imocom@osebni.net imocom@osebni.net Z vgradnjo prezračevalnega sistema: Se lahko znebite plesni in vlage Izboljšate zdravstveno stanje Zmanjšate stroške ogrevanja Z naprednimi filtri prečistite notranji zrak Ste upravičeni do subvencije EKO SKLADA ∙ Napeljava in prestavitev Napeljava in prestavitev ∙ ∙ ∙ ∙ optičnega, mrežnega UTP kabla optičnega, mrežnega UTP ter odprava in napak na kabla terprekinitev odprava inštalaciji prekinitev in napak na Priklop mrežne opreme; inštalaciji usmejevalnikov, stikal,opreme; IPTV, ipd. Priklop mrežne usmejevalnikov, Napredne wifi rešitvestikal, kjer ni IPTV, ipd. dostopa do optike Napredne wifi rešitve kjer Varnostne kamere in alarmni ni dostopa do optike sistemi Varnostne kamere in Servis računalniške alarmni sistemiopreme KVALITETEN ZRAK,KVALITETNO KVALITETNO ŽIVLJENJE SVEŽ ZRAK, ŽIVLJENJE Lokalno prezračevanje z rekuperacijo BREZPLAČEN OGLED +3 Različne cenovne ponudbe Tel: 031 746 819 Klima Elektro d.o.o., Rakuševa ulica 26, 1000 Ljubljana, Tel.: 080 33 38 in 041 661 087 www.sanacijavlage.si Email: info@sanacijavlage.si 88 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si STANOVANJSKA ZADRUGA VRHNIKA z.o.o. Stara cesta 2a 1360 išče novega sodelavca za delo: - zaželeno poznavanje predpisov s področja upravljanja in vzdrževanja objektov - samostojnost, odgovornost, komunikativnost - računalniško pismenost - pripravljenost za delo na terenu - vozniško dovoljenje B-kategorije Upravljanja stanovanjskih in poslovnih stavb Nudimo: - dinamično in odgovorno delo v dobro organiziranem in urejenem okolju - strokovno izpopolnjevanje - delovno razmerje za nedoločen čas - 6-mesečno poskusno delo. VRHNIKA Od kandidata pričakujemo: - najmanj višjo izobrazbo gradbene, strojne, ekonomske ali druge tehnične smeri - zaželen strokovni izpit po ZGO - zaželene najmanj triletne delovne izkušnje 89 Z vami že od leta 1973 www.visitvrhnika.si Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec, Log-Dragomer Informacije na tel.: 01/750-21-44 (g. Novljan) Prijave pričakujemo do 11. 7. 2022 na naslov: STANOVANJSKA ZADRUGA VRHNIKA z.o.o., Stara c.2a, 1360 VRHNIKA D o l n i č a r OKENSKE POLICE • STOPNICE KUHINJSKI IN KOPALNIŠKI PULTI PORTALI • BALKONSKE OBROBE NAGROBNI SPOMENIKI Dolničar d.oo.o., Siinjnjaa Go Goriricaa 34, 4, Vrh rhni nika ni ka,, teel.l.: ka l.: 040 223 105 • •• e-ma mailil:: ma m rk rkoo. o.do doln doln lnic nic icar ar@s @sio @s ioll.l.ne io l.ne nett •• • POPUST NA VSA SONČNA OČALA 30% damjana-jumbo-outline.indd 1 16/06/2022 23:22:07 PSIHOTERAPIJA INDIVIDUALNA, PSIHOTERAPIJA PAROV, DRUŽINSKA Dr. Gizella Kasaš Kocijančič Diplomirana psihologinja Specialistka klinične psihologije Specialistka psihoterapije Podplešivica 65C 1357 Notranje gorice Tel. 040 850 235 Kot mednarodno uveljavljena strokovnjakinja vam lahko pomaga pri različnih duševnih stiskah: - depresija, tesnoba, panični napadi, fobije, obsesivne misli, - pri partnerskih, družinskih ali drugih težavah v medosebnih odnosih, - pri težavah v spolnosti, - žalovanje ob izgubi bližnje osebe ali drugi boleči izkušnji, - se spopadate z zasvojenostjo, - ob znakih izgorelosti, če imate slabo samopodobo, - pred težko življenjsko odločitvijo, - pri konfliktih na delovnem mestu, motnjah uspešnosti Več o meni in o psihoterapiji: www.psihologija-psihoterapija.si S svojim smehom vsakega osrečiti si znal, a pred usodo sam nemočen si obstal. (O. Župančič) JOŽE KOGOVŠEK z Loga 23. 4. 1941 – 17. 5. 2022 Ob njegovem slovesu se srčno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Iskrena hvala za molitve in mašne darove, za izrečeno ustno in pisno sožalje, za podarjeno cvetje in sveče, gospodu kaplanu za lepo opravljen obred in pogrebni službi Vrhovec. Posebna zahvala tudi vsem sestram in negovalkam v domu starejših – Zavod svete Terezije, Videm -Dobrepolje. V globoki žalosti: vsi njegovi 89 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si DREN OV GRIČ 128, VRHNIKA 01/ 755 14 37 041 637 617 24 – URNA DOSEGLJIVOST 031 716 176 IZVAJAMO CELOTNE POGREBNE STORITVE NA OBMOČJU OBČIN VRHNIKA, DOBROVA, POLHOV GRADEC, LOG, HORJUL ... OBVESTILO Obveščamo vas, da je z dnem 1.1. 2021 na podlagi sklenjene pogodbe s Komunalnim podjetjem Vrhnika, edini pooblaščeni izvajalec pokopališke dejavnosti na Vrhniki pogrebna služba VRHOVEC. Dragi ata, vse svoje življenje si posvetil delu. Tvoje roke so bile velike in žuljave, iz njih smo jedli kruh. Povsod, kamor pogledamo, so pustile sledi in tvoja dejanja so za vedno zapisana v naših srcih. V njih boš živel večno. 90 ZAHVALA Poslovila se je naša mama, babica in prababica ZAHVALA ALOJZ JESENOVEC MARIJA KOGOVŠEK Najlepša hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje in obujene spomine, hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti v Dvoru. Hvala Pogrebni službi Lavanda, pevcem, župniku Bogdanu Oražmu in ministrantoma za lep pogrebni obred ter Metodu za zvonjenje. Iskrena hvala tudi osebju Doma upokojencev Center – enota Poljane za prijazno oskrbo. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili in bili z nami na njeni zadnji poti, hvala za izrečeno sožalje in sočutje. Pogrebni službi Vrhovec se zahvaljujemo za izvedbo in pomoč pri odredu, zahvala velja tudi Mojci in patronažni sestri Moniki za dolgoletno pomoč in oskrbo. (3. 11. 1934—23. 5. 2022) Žena Marija, sinovi in hčere Jože, Damjan, Irena in Marjeta z družinami, vnuki in pravnuki Vsi njeni NUDIMO VAM TUDI LASTNE ŽALNE ARANŽMAJE BREZPLAČNA DOSTAVA www.vrhovec.eu Srce je omagalo, dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. ZAHVALA ZAHVALA PAVEL LONČAR st. MAGDALENA PERŠIN Ob izgubi očeta, dedka in pradedka se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem, trobentaču, pogrebni službi Pieta. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. (11. 7. 1935 – 11. 6. 2022) Njegovi najdražji z Brega pri Borovnici 19. 7. 1932 – 16. 5. 2022 Vsi njeni ZAHVALA V 64. letu življenja nas je zapustil brat in stric EDO SEČNIK POGREBNA SLUŽBA PIETA 24-urna dosegljivost Franci Tršar s.p. 031 774 939 051 371 177 041 930 936 Gabrče 9, 1360 Vrhnika e-pošta: franci.trsar@siol.net pieta.trsar@gmail.com www.pieta.si Delujemo na območju občin Vrhnika, Borovnica, Log-Dragomer in Brezovica. iz Butajnove 41 (1958–2022) Zahvala velja sosedom, sorodnikom in vsem drugim za izrečeno sožalje, podarjene sveče in spodbudne besede. Zahvala župniku gos. Kaduncu za pogrebni obred. Zahvala tudi Pogrebni službi Lavanda, pevcem in trobentaču. Žalujoči brat Ivan z Ivico, nečaki Jaka s Špelo, Jure s Tino, Marko s Klaro in Blaž, še posebej pranečaka Lucija in Luka Srce je omagalo, dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. ZAHVALA V maju se je poslovila hči, žena in mami. Vedno boš z nami. MAJDAroj.PUSTOVRH, Končan (1977–2022) Zahvaljujemo se vsem, ki ste bili del njenega življenja, za vso pomoč in podporo predvsem na njeni zadnji poti. Vsi njeni Polhov Gradec ZAHVALA Ob nenadni izgubi mame, sestre, tete in babice Zapustila nas je naša draga žena, mama in babi GABRIELA VIDMAR (19. 2. 1944 – 22. 5. 2022)   ..  ,        www.usluge-lavanda.si Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi Pogrebni službi Vrhovec, g. župniku, patronažni službi ZD Vrhnika in gospe Romani. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož France, hčerki Barbara z Boštjanom, Simona z Miranom, vnuki: Sebastijan, Sara in Erik z Katjo TEREZIJE JUSTIN, roj. Rihar, po domače Kovačeve Zine (1934–2022) Ob izgubi naše drage mame se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče in za da darove za svete maše. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Bogdanu Oražmu, pevcem, Pogrebni službi Lavanda in vsem, ki ste se prišli poslovit in jo pospremili na zadnji poti. Draga mama, počivaj v miru. Hvala ti za vse. Žalujoči: vsi njeni 90 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 R AZVEDRILO CMYK 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Nagradna križanka 91 SUDOKU Navodila za igranje: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka ali barva se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Za pomoč pri reševanju si lahko pomagate z zaznamki, ki jih vpišete v prazna polja. JUN IO R REŠI ME Nagradno geslo pretekle križanke, ki je potekala pod pokroviteljstvom Digitalnega zdravstva VBO, se je glasilo: »Premium zobne ščetke VBO.« Praktične nagrade, komplet premium ščetk, so prejeli: Janez Podgornik s Stare Vrhnike, Marjeta Japelj iz Bevk, Pepca Brlan iz Dragomerja in Neža Skok iz Črnuč. Rešitve (nagradno geslo) za tokratno križanko pošljite najkasneje do 10. julija preko elektronske pošte (nascasopis@zavod-cankar. si) ali preko klasične (Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, s pripisom »Nagradna križanka«). Med 5 izžrebanih bo pokrovitelj tokratne križanke – Slaščičarna Berzo – podelila 5 nagrad: 1,5 litra sladoleda po izbiri. V primeru, da sem izžreban, dovoljujem da Naš časopis objavi moje osebne podatke. PRIIMEK IN IME: KONTAKTNI PODATKI: Reši me! Kontaktne podatke zbiramo za namene nagradne igre in bodo v 7 dneh po izidu časopisa uničeni. Vaših osebnih podatkov ne bomo posredovali, prodajali ali zamenjali z nobenim drugim podjetjem ali fizično osebo.  Stop! Policaj ustavi voznika: »Gospod, prosim izstopite iz vozila.« »Gospod policaj, jaz sem preveč pijan, ne bi raje vstopili vi?« Loto Dve bolhi igrata loto in ena zadene 500 evrov. »Kaj boš naredila s tem denarjem?« jo vpraša druga. »Kupila si bom rodovniškega psa, ki bo samo moj!« Načrti Žena vpraša moža: »Kakšni so tvoji načrti za vikend?« »Takšni kot Jezusovi.« »Kako to misliš?« »V petek bom izginil in se zopet pojavil v ponedeljek.« »Super, potem bo jaz naredila kot Devica Marija.« »Kako?« »Prikazala se bom noseča, ne da bi se me mož dotaknil.« Mož ostane doma ves vikend ... Heker »Oprostite, specialist za glavo je na »Ne spomnim se, da bi bili vi kdaj moj Neki vaški pijanec se po novem ime- bolniški, vas bomo prevzeli na trav- pacient. Zakaj se zahvaljujete?« »Vaš pacient je bil moj stric. Jaz pa sem nuje Jure Heker, ker je izbrisal kreditno matologiji.« njegov dedič ...« zgodovino celotne vasi. Pojasnilo: ukradel je zvezek z dolgovi v vaški gostilni. Aladin Ženska otresa preprogo na balkonu. Darilo Sosed jo hudomušno vpraša: Moški jemlje v roke različne predmete »Kaj je Aladin, a noče vžgati?« in sprašuje za ceno. Vse mu je predraUrgenca go. Končno vpraša prodajalko: »Kaj bi Pacient pride z nožem v očesu na ursi želeli za rojstni dan, če bi bila moja genco. Dedič žena?« »Prosim, pooomaaagajte!« »Prišel sem, da se vam zahvalim, goZdravnik izdre nož in mu ga zapiči v spod doktor! Izvolite šopek in stekle- »Drugega moža!« hrbet. nico viskija.« Izdajatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Soizdajateljice: občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec, Log - Dragomer. Urednik: Gašper Tominc. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah. Ponatis posameznih delov ali celote časopisa za objavo v drugih medijih je mogoč samo s pisnim dovoljenjem uredništva. Uredništvo si pridružuje pravico, da nenaročenih prispevkov ne objavi. Pisma bralcev morajo biti obvezno opremljena s polnim naslovom s telefonsko številko. Naslov: Naš časopis, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika. Telefon uredništva: 041 336 277, telefon tajništva: 01 7506 630. elektronski naslov nascasopis@zavod-cankar.si. Celostna grafična podoba Našega časopisa: Studio OKUSI - Vrhnika, oblikovalec Jani Govekar. Grafična realizacija: Tomograf, Tomo Cesar, s. p., naklada 14 060 izvodov. Cena zahvale: 68,72 evra. ISSN: 2536-4073 91 NAS CASOPIS 505/27. 6. 2022 OGLASI CMYK MOBILNI PAKETI NAJ PO AKCIJSKI CENI! 11,99€ ŽE OD TC MERCATOR VRHNIKA Robova cesta 6, T: 01 755 71 61 / M: 041 342 000, mega.phone@siol.net Vrtni center V harmoniji z naravo NE SPREGLEJTE eurogarden.eu PE DOBROVA Podsmreka 7B, 1356 Dobrova, tel: 01 24 25 100 PE KRŠKO Cesta krških žrtev 147, 8270 Krško, tel: 07 49 88 385 SAMONAVIJALNI KOLUT IN SOLARNI TUŠI VSE ZA PAŠNIŠTVO VISOKOTLAČNI ČISTILCI RAMDA RAMDA PRETOČNA ČRPALKA -12% KAMADO RAMDA ŽARI RASTLINA MESECA JULIJA - OLJKA TOLEA d.o.o., Robova c. 6, Vrhnika. Pooblaščeni prodajalec Telekom Slovenije, d.d.. Možne so napake v tisku. Slike so simbolne. 5G MEGA PHONE VRHNIKA VRTNO POHIŠTVO 92 27. junij 2022 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 92