Marmorna JUTRA« Urodniitvo in uprava: Maribor, Alakaandrova castait.13 Oglaai g* tarifa OgttM »prejema tadl eglaanl eddetok .Jutra« v Ljubljani, Pratemeve atiea M. 4 izhaja razun nadalja in praznikov vaak dan ob 16. uri Raten pri peltnem tek. m. v Ljubljani M. 11.400 Valja maaatea, prajamaa v upravi ali p« poiH 10 Din, deatavljan na dem pa 12 Oln Talafon: Uradn. 440 Uprava 466 EksolozlJe in požari Stran 2* Mariborski V t C t K N I K Jutra V Mariboru, dne i'o. IV. 1929. Nemški kabaretni nastopi iZZIVANJE NEPRESTANIH INCIDENTOV. • »KULTURTRAGEREI« V NOVI OBLIKI* Naš Maribor ima že nekaj let izredno srečo, da more pozdravljati v svoji sredini vedno nove »umetnike«, ki osrečujejo goste raznih kavaren in sličnih lokalov s svojimi »umetniškimi« nastopi. Najbolj čudovito pa je, da so ti »umetniki« skoraj brez izjeme vsi Nemci in so seveda samo nemški tudi njihovi nastopi. Dasiravno so ti artisti po veliki večini taki, ki so bili drugod,’ posebno pa v svoj domovini, že »izranžirani«, jim plačujejo lastniki naših lokalov za njihovo »umetnost« lepe denarce, s katerimi bi lahko nudili svojim gostom tudi kaj boljšega, pred vsem pa tudi kaj našega in ne samo tujega. Prva leta, ko so se taki nastopi uvedli, smo videli in slišali vsaj včasih kakšnega Rusa ali drugega Slovana, in bilo je med njimi tudi nekaj ne baš najslabših, v zadnjem času nas pa osrečujejo samo Nemci, in to večinoma s tako bedastimi »vici« in neumetniško-diletantskimi nastopi, da nam je dopuščanje takih produkcij naravnost v sramoto, če mislijo ti ljudje, ki prihajajo k nam, da smo dežela nekulturnih divjakov in da je za nas dobra že prav vsaka »šmira«, bi se morali vsaj tisti, ki jih najemajo, zavedati, da je Maribor kulturno središče kulturne pokrajine. Včasih so Nemci prihajali k nam vsaj kot ljudje na svojem mestu in so svojo »kulturtragersko« misijo vršili dostojno, ker so se zavedali, da jim sicer ne bo nikoli mogoče doseči onih ciljev, katere so zasledovali. Danes pa prihajajo njihovi reprezentanti iz tistih vrst, ki so njim samim v sramoto. Take »Kul-turtragerei« ne maramo in jo zato odločno odklanjamo! Nastopanje teh artistov pa ne žali samo stanja naše kulture, ampak tudi naš nacijonalni ponos in daje raznim temnim elementom neprestano priložnost za manifestiranje svoje mržnje do vsega, kar je naše, slovensko in jugoslovansko. Že v načinu, kako ti elementi aklamirajo te »umetnike«, je jasno izražena ta manifestacija. Kajti, kadar pride slučajno do nastopa tudi kdo drugi, ki ni Nemec, a-klamiranje po navadi skoraj izostane. Vsled škandaloznega nastopanja teh artistov, ki apelirajo na neumnost svojih gledalcev in poslušalcev in vsled izzivanja njihovih oboževalcev, je prišlo že neštetokrat do mučnih incidentov, ki so imeli često za posledico tudi nastop policije in. prenočevanje pri »Grafu«; zato bi bilo na vsak način potrebno, da bi se uvedla nad temi tujci, ki prihajajo k nam z onstran meje, najstrožja kontrola. Često se namreč dogodi, da čita človek na programu, da bo nastopila ruska plesalka z ruskimi narodnimi plesi, nazadnje se pa izkaže, da je tista Rusinja z lepim ruskim psevdonimom kakšna bivša služkinja iz dunajskega predmestja. Če se taki nastopi že ne dajo popolnoma preprečiti, naj se vsaj zahteva od lastnikov lokalov, da smejo v bodoče najemati samo res prave artiste in v prvi vrsti samo Slovane. Skrajni čas je že, da neha biti Maribor zatočišče raznih izgubljenih eksistenc iz predmestij Dunaja, Gradca itd., ker ni to samo v interesu nas, ampak tudi v interesu resničnih nemških umetnikov in resnih artistov. Saj naposled tudi njim ne mofe biti vseeno, kakšno mne nje ustvarjajo ti ljudje o nemški oderski in kabaretni kulturi v zunanjem svetu! mariborsko gledališče REPERTOAR: Petek, 26. aprila ob 15. uri »Romeo in Julija«. Dijaška predstava. Sobota, 27. aprila ob 20. uri »Tat«, ab. A. Gostovanje ge. Vike Podgorske in g. Hinko Nučiča. Nedelja, 28. aprila ob 15. uri »Tat«. Kuponi. Gostovanje ge. Podgorske in g. Nučiča. — Ob 20. uri »Jesenski manever«. Kuponi. Gostovanje gdč. Lu-beleve in g. Bratuša. Zadnjikrat. Pondeljek, 29. aprila. Zaprto. Torek, 30. aprila ob 20. uri »Poljska kri« ab. A. Kuponi, Gostovanje g. Neraliča. Ponovno gostovanje ge. Podgorske in g. Nučiča. Ker je imela premijera »Tata« tako ogromen - uspeh, se gostovanje ponovi v soboto za ab. A, v nedeljo popoldne pa za okoličane, da si tudi oni lahko ogledajo to izredno efektno in izvršb uspelo predstavo. Sostouanje g. Podgorske in in g. Nušiča u „Tatu“ Bernsteinov »Tat« je tipičen odrski komad, brez idejne vsebine, pisan očitno za. neko igralko. Zato so vse uloge razen Marije Louise samo orisane in tudi zarisane kakor Voysin, ki proti koncu ne daje dovolj pojasnila o prepričanju, da ni bilo ničesar med njegovo ženo in Fer-nandom. Komad pa daje priliko, da igralec razvije vse svoje znanje. One, ki trde, da Maribor nUna zadosti publike za gledališče in da se publika ne zna razvneti, je ga. Podgorska postavila na laž. Gledališče je bilo nabito polno in aplavz frcnetičen. Po pravici. Podgorska je tragedinja velikega formata. Usoda ji ni storila usluge, da je hči malega naroda. Brez dvoma je največja slovenska igralka. Kar govoričimo o doživljanju, o prepričevalni igri itd., to postaja pred njeno igro malenkostno in smešno. Kajti njena igra prelika že preko iluzije v resnično življenje, ^popolno izločitev svoje osebnosti in sugestivno o-životvoritev one osebe, ki je na odru. Igra izgubi svoj mimičen značaj; to ni več rutina, tehnika — to so naturni izrazi velikega življenja,. dvignjenega v sijaj umetnine. Podgorske je sama duševnost, vibracija in reakcija na najrahlejši vpliv okolico. Skratka, napiše sc lahko ona velika beseda, ki sicer člo- veku noče in ne more izpod peresa, da je Podgorska ena onih redkih umetnic po božji milosti. Razveseljivo je, da po dolgem času spet inklinira v domovino. Stalna gostovanja v Ljubljani bodo le o-bogatila naše gledališko umetniško življenje, ,upamo pa, da se bo včasih oglasila tudi pri nas, odkoder jc izšla. Mojster Nučič temelji v šoli svoje mladosti v najboljšem pomenu besede. Tam ima igra glavne junake in igralec glavne uloge. Te so klasificirane ko v operi tenor, bas, alt itd. po karakternih ulogah, ljubimcih, kemičnih starkah itd. Središče igre je junak v glavni ulogi. Igranje gre v realistične detajle; distinguiran nastop, lepa odrska pojava, simpatičen glas, prijetno obnašanje, vse to so tipični znaki Nučičeve dobe. Danes namestu glavne uloge in junaka stopa ideja: igralci se univelirajo, teče drama ideje, osebe jo samo nosijo, njih drama je v drugi vrsti paralela. Še je važen značaj, a nalogo ima, izraziti ono karakteristiko, ki v svoji skupnosti ustvari poduhovljen tok igre, dramo ideje. Bleščeči fenomen igralca postaja le oddajalna postaja ideje. Gosp. Nučič je bleščeč igralec v sila efektni igri, rafinirani v vseh detajlih, a nudi manj notranjega doživljanja. Fernand g. Rakuša je dostojen partner g. Podgorski. Njegova igra je bila tako diskretna, fina, umerjena, uprav kabinetna, obenem tako globoka in presrčna, da lahko šteje te uloge med svoje najboljše. Njegova soigra s Podgorsko jc bila intimna in gorka. Gosp. Grom je bil, kakor vedno, do vrhunca dober, tam pa je prelomil. Ga. Bukšekova ni imela prilike za močnejše izraze. Želeli bi videti gosta v kaki idejno močni stvari. M. Žnuderl. Tri nove zvonove so dobili pri Sv. Jurju ob Pesnici. Posvečenje bo izvršil pomožni škof g. dr. Tomažič v nedeljo dopoldne. Ker je interes naših nedeljskih izletnikov osredotočen na severno mejo, objavljamo, da se bo vršil do Sv. Jurja avtobusni promet za to priliko po sledečem redu: Odhod iz Maribora, postajališče Grajski trg — hotel »Črni orel« ob VjS. zjutraj ter ob 1. popol dne. Nazaj od Sv. Jurja ob Pesnici prihaja že ob 4. in 6. zvečer. Po potrebi bo za izlet na severno mejo priključeno temu prometu še več avtobusov. — Mar iberski k dnevni frsbii Izredna seja občinskega sveta mariborskega se bo vršila v torek, 30. t. m. Na dnevnem redu je samo volitev 3 članov, ki jih pošlje mariborski občinski svet v komisijo za odmero pridobnine. Gradbeno gibanje v Mariboru. Na včerajšnji seji mariborskega mestnega sveta so bila izdana sledeča nova gradbena dovoljenja: Josip Hutter et Komp. gradba tvornice klotov v Moter-ievi ulici v Melju; I. mariborska tvorni-ca pletenin — gradba tvorniškega poslopja v Klavniški ulici; Ivan Trpin, Vetrinjska ulica, naprava steklene strehe nad izložbami in pokritje dvorišča s steklom; Franc in Tusvelda Soklič — gradba enonadstropne stanovanjske vile v Koserjevi ulici 38; Oton Jurše — gradba provizoričnega lesenega prodajalnega paviljona na Meljski cesti št. 2. — Zadušnica za Zrinjskega in Frankopana. Pododbor Matice hrvatske v Mariboru priredi dne 30. t. m. na dan obletnice mučeniške smrti hrvaških velikanov, bana Petra Zrinskega in kneza Krsta Frankopana, slavnostno zadušnico, pri kateri bo iz prijaznosti sodeloval tukajšnji znani operni pevec gosp. Franjo Ne-ralič. Zadušnica se bo služila v stolni cerkvi ob 9. zjutraj. — Jugoslovenska Matica na našem jugu. Jugoslovenska Matica se dolgo ni mogla uveljaviti izven mej Slovenije in deloma tudi Hrvatske. Šele v zadnjem času je bil sestavljen v Beogradu odličen odbor z generalom Ivankovičem na čelu, ki si je stavil za svojo nalogo, da zainteresira tudi srbsko javnost in najvišje kroge v na?i državi za cilje Jugoslovenske Matice. Nedvomno je največjega pomena, da se tudi naši bratje na jugu seznanijo z našo boljo na Koroškem in Primorskem. Glavni odbor izdaja fudi revijalno glasilo Jugoslovenske Matce »Domovino« z zemljevidom naše domovine in slikami prvega Kan liordja ter protektorja Jugoslovenske Matice Njeg. kr. vis. kraljeviča Tomislava na čelu. Ministrstva prosvete, pravde in narodnega zdravstva so s posebnim odlokom priporočila "Domovinot kot glasilo Jugoslovenske 'Matice, ki zasluži vsestranske podpore. V času, ko se v Sloveniii z gotoVoZuieta druK drugemu. Zakonca mo .ir.fr, 1 SD°sobna lajšati skrbi drug t:K ^.ni.u- Kadar pa min«.h divji eitv-‘ YJ! Izbruhi prve mladost” iiube-mora izpodriniti slei ali prej 3rnost vsakdanjega življenja, jih morajo zamenjati medsebo.ro spošto-Vzajemni interesi k! so ,.«cu aea prave tovarišije. Skupnost interesov je skala, na kateri sloni tudi moj zakon. Je pa v mnogih slučajih tudi skala, ob kateri se razb ^io čolnički mnogih zakonov. Tekom časa, ko se <-;V.'h!iniio prve ljubezenske blodnje, ki Am pravimo °ista ljubezen, združuj- ■-,.4 Si,mo sDrztianje skupnih int'nienj !>a še posebej globoko čustvo hvabž-jiosti za vso ljubezen in skrb, ki mi jo -;°uglas posveča. Kajti Douglas je rav no tako dober zakonski mož, kakor je dober pri izvrševanju poklica. Prva njegova misel velja meni in to njegovo pozornost smatram za največje darilo. ki ga premore zakonski mož. Najin čas. najini interesi so docela posvečeni filmu. O vseh podrobnostih razmišljava skupno, o sceneriji, o svetlobnih efektm. o nnremi in kostimih; sr' ’’ o vsem. kar je bistveno za dobe. film. Skoro vsak večer si ogledava no en film. pa aj si bo najin, ali kakih drugih filmskih zvezd. Go^nodarski boj, ki je prisilil žen-. °' da se je samostojno lotila najrazličnejših del, jim je gotovo v narsi-c 1 'stil. Razširil i!™ is duševno obzor.ie in jih zaiti ter esiralz.n s!>nri ki '-''"'n zmiev. Da- nes^ženska no t:*i ”oč v ječi brezdelja, ki jo je ustvarila železna tradicija in vrsta zastareli'' ""edsodkov. Prišle so do sooznanjp, da ie moža, kakor tudi za ženo le delo vsebina življenja, ne na zabava in razvedrilo. In kadar se poroče. jim je razumljivo, da se mora moški no napornem celodnevnem delu zgubljati v raztresenosti in otopelem razmišljevanju. Opravičljivi so tudi pojavi nervoznosti. Z razumevanjem jim bodo uvidevne žene skušale olajšati misel na delo, ki sc bo prihodnji ga dne zopet nadaljevalo. Moški, ki daruje ženski svojo ljubezen, dom. ji vse zaupa, hoče imeti v njej prijatelja, ne pa porcelansko figuro. ki se stre pod, prvim dihom različnih mneni. Preveč bi se zahtevalo muzej Tycha Braheia Na malem švedskem otoku Hvenu v Sundu bodo na inicijativo švedske akademije znanosti ustanovili muzej Tycha Braheja. Tycho je bil, kakor znano, znameniti zvezdoslovec 16. sto letja, ki je na otoku, podarjenem mu od danskega kralja Friderika II., zgradil astronomsko postajo, ki jo je opremil z dragocenimi astronomskimi instrumenti. Ta astronomska postaja — imenovana Oranienburg — je bila tudi učni zavod za tedanjo evropsko astronomijo. Muzej bo zgrajen v starem švedskem podeželskem slogu. V muzej bodo prepeljali tudi vse pod razvalinami Oranienburga najdene predmete in aparate T.vcho de Braheja. ki so sedaj spravljeni v Stockholmu in Sundu MnzM bo otvorjen že sredi letošnjega poletja. Bela „fcultura“ V Bloemfontaiiiu v Južni Afriki je vzbudila razsodba tamkajšnjega sodišča splošno pozornost med prebivalstvom. Neki farmer je namreč tako mučil svojega zamorskega uslužbenca, da je ta umrl. Sodnik, pred katerim se je moral zagovarjati ta beli »kulturonosec«. je obsodil surovega farmerja na bičanje, da tako še sam okusi slasti biča, s katerim je tako rad pretenaval ubogega svojega zamorskega delavca. Nesporazumljenje. Ljubitelj starin, gospod Trpin, je gostom pokazal doprsni kip Trubarja, ki je krasil jiredsobo. »iz kakšne mase pa ie ta zadeva?« , »Iz konkurztie masa trgovca Pe-ičovnika.« Sp g rt ISSK MARIBOR : SK CELJE. V nedeljo nastopi v Mariboru na igrišču »Maribora« prvak celjskega okrožja SK Celje proti prvaku Maribora ISSK Mariboru v prvenstveni tekmi, ki bo določila prvaka mariborske oblasti. ISSK Maribor je prvo tekmo odločil v svojo korist, vendar pičlo razmerje 3:1 dokazuje, da je protivnik moštvo, ki razpolaga z dobrimi močmi, zlasti v napadu in ožji obrambi. V prvem srečanju so Celjani držali remis prav do srede drugega polčasa, nakar je šele »Mariboru« uspelo izrabiti dve kočljivi situaciji in odločiti tekmovanje v svojo korist. Gotovo je, da bodo protivniki »Maribora«, ki nastopi v nedeljo na lastnih tleh, doprinesli ponovno dokaz, da so moštvo, s katerim je treba računati. Priznati je treba, da so izredno odporno in odlično defenzivno moštvo, ki ima v vratarju najboljšo moč. Sodil bo najbrž ljubljanski sodnik. PRVENSTVO HAZENE. ISSK Maribor - SK Ptuj. V nedeljo prične prvo kolo bazenskega prvenstva. V mariborski oblasti nastopita državni prvak ISSK Maribor proti SK Ptuju v Ptuju, v Ljubljani pa SK Ilirija proti SK Primorju. Družina SK Maribora odhaja v prvenstveno tekmovanje s sigurnimi izgledi. V Ptuju sicer ne bo nastopila s kompletno prvo garnituro, vendar jamči napad sani za pozitiven izid srečanja, dočim bo tudi obramba solidno formirana, tako da bedo morale Ptujčanke, ki so požrtvovalna družina, zastaviti vse moči in sposobnosti, da se zavarujejo pred občutnej-šim porazom. Državni prvak bo nastopil v sledeči postavi: Hilda; Hilda II; Vida, Herma; Verica, Olga, Danuša. Sodnika ZHS še ni določil. Službeno iz MOLNP. V nedeljo dopoldne ob 10. na igrišču SK Maribora prvenstvena tekma SK Železničar - SK Svoboda. Prvenstvena tekma rezerv ISSK Ma* ribora in SK Svobode se preloži na poznejši čas. Nedeljska tekma pa bo imela prijateljski značaj. Semifinalna tekma Maribor - Celje prične ob 14.30 na igrišču ISSK Maribq-ra. — Službeno iz ZNS (sekcija Maribor). Sodnika za semifinale ISSK Maribor* SK Celje delegira ZNS Ljubljana. — Prvenstveno SK Železničar - SK Svoboda ob 10. na igrišču SK Maribora sodi g. Franki, tekmo rezerv ISSK Maribor -SK Svoboda g. E r m e n c. — Stranska sodnika pri semifinalni tekmi sta gg.: F a š i n g in S c h i m on z. — Tajnik. Službeno iz LNP. Verifikacija igralca Petra Podjaver-ška se anulira. Zaradi nedovoljenega nastopa v rezervi Rapida pa se ga preda kazenskemu odboru. Poslovni odbor je na predlog MO v Mariboru oprostil SK Svobodo igranja juniorskih prvenstvenih tekem v pomladanski sezoni. SK Železničar se poziva, da predloži tekom treh dni predpisano postavo svojega moštva, ki je nastopilo v Beljaku. ISSK Maribor — nogometna sekcija Postave moštev za nedeljo so objav* ljene na oglasni deski v Ljudskem vrtu. SK Železničar. Trening za posamezna moštva prične v pondeljek 29. tm. vsakokrat ob 17. v sledečem redu: ponedeljek in petek trenira I in II. mladina, torek in četrtek I. moštvo lezerva in sreda: lahka atletika obligatno za vse. — Tajnik. Posledica previdnosti. Pestunja se je vrnila h gospodinji popolnoma objokana in tožila: »Milostljiva, Marico sem izgubila ♦ parku.« Čemu vendar niste govorili s stra* žnikom?« »Saj, milostljiva, to je bil ravno vzrok, da mi je Marica neopaženo zašla med množico.« Mihael Zevaco Beneška ljubimca Zg*d »vinski raman iz starih Banatk C4 Toda Aretlnovi gostje so bili med tem odšli. Tudi Bembo se je poslovil. Pietro Aretino je odposlal Klaro in Margarito, n p to pa je naglo stopil k vratom, skozi katera je bil spustil Florentinca, ki je želel doseči čast, da postane njegov tajnik. Florentinec je stal za njimi in čakal. »Stopite * menoj«, je dejal Aretino ter ga vlekel s seboj v majhno in skromno opremljeno sobico. »Tu«, je pripomnil, »se ne bojim radovednih ušes; tu lahko govorite. Zakaj je vaši baVadi ime »Pesnik in razbojnik«, in zakaj se godi v soteski Piave?« Florentinec sl je s kratko gesto snel plavo lasuljo, ki mu je zagrinjala čelo s svojimi mehkužnimi kodri: pred Aretinom se je pojavil moški obraz Rolanda Kandlana. »Vi!« je vzkliknil domačin. »Jaz, ki Igram svojo ulogo. kakor se nadejam, da boste vi igrali svojo. In da začneva . . . »Govorite, gospodar«, je rekel Aretino, ne da bi se moral premagovati ob tej besedi. »Torej, treba je pred vsem. da postanem za neka! časa vaš tajnik. Razen tega hočfm iti z vami na veselico, pri kateri boste jutri navzoči.« »Pri kurtizani Imperiji?« »Da. Sicer pa. kako živi ta ženska? Zdi se mi. da sem slišal govoriti o nekem otroku, ki ga je imela. AH je to resnica?« »Resnica ie. čeprav je znano 1e malokomu, da fma Imperija hčer.« »Kako JI je Ime?« »Blanca«. J? »Koliko ji !e let?« »Dvanajst do štirinajst.« »Dobro. Na tej veselici skrbite, da bom mogel videti mlado Bianco, in da dobi kurtizana Imperija nekoliko zaupanja v vašega tajnika.« »Ali je to vse, gospodar?« »Vse za zdaj. Jutri pridem zopet k vam. Vi me sprejmete ter me nastavite za svojega tajnika. Pojutrišnjem me vzamete s seboj na veselico h kurtizani Imperiii. Potem bova že videla. Zdaj pa me spravite iz hiše. ne da bi me kdo opazil. Da. nekaj sem pozabil. Človek, ki me je spremil in čaka v vaši predsobi, naj postane vaš služabnik. Tudi on vasi mora spremiti v palačo kurtizane Imperije.« Med temi besedami si je Roland popravil tisto plavo lasuljo, ki je tako dovršeno izpreminiala izraz njegove energične in ponosne glave. Aretino je ves bled spremil Rolanda do skritih vrat na zadnji strani palače. Nepravi Florentinec je naglo odšel. Peter Aretino se je zdaj počasi vrnil v sobo. kjer je čakal sivolasi spremljevalec. Rolandov nepričakovani poset je bil razburil vse njegove misli. »Ta človek ima nenavadno moč do ljudi«, je premišljal sam nri sebi. »Jaz. k« se bojim kvečjemu svojih sovražnikov, se boiim tega človeka k! me čuva! Po kaj prihaja v Benetke? Kdo ie? Kam hoče? ...« Zapazil je sivolasega orjaka, ki le miroljubno čakal na klopici. »Vi, prijatelj, ste tisti, ki želi stopit' v moio službn?« ga je vprašal. ■ *r>a, in sicer čim najprej.« »$e ta hip. ako hočete.« »Če je tako. naročite mi iivreio. Imeti jo moram najkasneje pojutrišnjem.« »Za veselico pri kutizani Imperiji?« Je vprašal Peter tiho. »Ne vem. Takšna so r>ač novelja. ki vam jih imam ukaz sporočiti... Ah še nekaj... Želim, da ne bi snal v družbi ostalih slug.« »Dobili boste svojo sobo.« »Dobro bo. če bodo okna na Veliki Kanal« »Pojdite z menoj, da vam jo pokažem, in recite sami, če vam je po godu.« Nekaj trenutkov kasneje je bil Skalabrino. ki ga pesnik ni spoznal, a so ga naši bralci gotovo že uganili, nastanjen v majhni sobici, ki ie odpirala svoje okno na Veliki Kanal. Drugi dan je Aretino predstavil svojima tajnikoma novega tovariša, rekoč, da bodo_odslej skupaj vršili svoj posel: zatrdil je. da mn je poslal tega tajnika njegov visokorodni prijatelj Ivan de Me-dicis. In novi tajnik se je nastanil v Aretinovi hiši prav tako neslišno, kakor prejšnji dan njegov služabnik. Tretji dan proti deveti uri zvečer je. stopil Aretino v krasno gondolo s škrlatnim šatorom. ki je čakala pred njegovo palačo. S seboj ie imel svojega novega tajnika in dvoje slug. oblečenih v blestečo Iivreio. med katerimi je bil tudi orjak s sivimi lasmi in slokim hrbtom. Spremstvo večih služabnikov ni pomenilo samo potratnosti, nego tudi koristno varstvo. In zato so bili vsi služabniki pod svojo gala-llvrojo oboroženi kakor za na bojni pohod. Gondola ie polagoma drčala po Velikem Kanalu. Deset minut nato ie ostala pred razkošno palačo Imperije. Pročelje ie bilo sijafhn razsvetljeno. Iz notranjščine so prihajali glasovi godbe Kakih d^aiset slu^. štrlečih od zlata, ie tvorilo špalir od kanala do palačinih stopnic, da so sprejemali kurtizanine goste, in izza obeh vrst tega šoalirja so crledali bedni Hud je z nevoščljivostjo in občudovaniem. Ali revežem n? v ves^iV če pledaio ljudi, ki se orihajajo zabavat?... Mrklo in bolestno veselje! ... Izza Are*inovega hrbta ie Skalabrino enemu teh beračev neonr»7tio znnm^nie, kateremu je berač odgovoril z enakim. (Nadaljevanje stedO Iščem satnottojno prvovrstno kuharico, ki bi tudi pospravljala. Naslov v unra. vi »Večemika«. W Hitro, poceni In dobro popravlja čevlje vseh vrst samo Brzopodplata. Maribor. Tattenbachova 14- 778 Stanovanje, dve veliki sobi s kuhinjo v sredini mesta oddam v najem. A. Vicel. Glav" n! trg 5. 937 Mesto hišnika v sredini mesta oddam. A. Vicel. Glavni trg 5. 938 N. Sadluckl. Odpotuje! Hlrosof, psihografoloe Sadluckl sprejema vsak dan 9.—12. In t’4.—19. Maribor, hotel »Zamorec«, 35. Ostane v Mariboru la ie do 29. aprila. Potem Ptuj, Ljutomer. Celje. 950 Lepo cobo poceni oddam gospoda s 1. majem. Jože VoSnjakova 21. III. nadst., pri sodni«. 952 V soboto popoldan bo v kavarni »Park« koncert. 954 Mebllrano solnčno aobo s 1. majem oddam. Pristan 6 I. 557 Mlad trgovski pomočnik, brez starišev in brez vsakih sredstev, Išče službe. Vešč k v prodaji mešanega blaga in usnja. Ponudbe je poslati na upravo »Večemika« pod naslovom: Iščem druge starlše. 944 Pošteno dekle, katero zna kuhati ter vsa hišna dela samostojno opravljati, sprejmem v Mariboru proti dobri plači. Naslov v upravi »Večernika«. 931 Važno za vse, Iri trinio na nogah! °oznaiia tvrdka Schrill Comp*ny, !.on