Dan, ki je po lučko dolg štiri dni Temna plat mes(t)ecd Št 62/Leto 64 / Celje JI avgust 2009 / Cena 1 EUR v peči še tli Država je pustila na cedilu Steklarsko novo, a s tem si je naredila medvedjo uslugo. S 350 tisoč evri za ponoven zagon proizvodnje bi se namreč kot lastnica iz te zgodbe še najceneje izvlekla. GlAVNI POKROVITEU: MEDIJSKI POKROVITEU: fAŠKO Œi^^nik "" fa||0MUe 1825 n • ■POGODKI hoví tednik Banke prodajajo delnice Mercatorja in Pivovarne Lasico Infond holding nesolventen, kmalu še Center naložbe - Pred propadom izčrpavanje? Banke so ludi včeraj, podobno kot zadnje dni. prodajale delnice Mercatorja in Pivovarne Laško. Center naložbe, ki je preko Ko-lonela in Atke - Prime v večinski lasti Boâka Šrota in po ncFvem še italijanskega poslovneža Pierpaola Ce-ranija, pa bo izplačeval precej visoke dividende. Pa čeprav je pred kratkim še največji lastnik Pivovarne Laško Infond holding, ki je v večinski lasti Centra naložb, razglasil insolventnost. Vse kaže, ugibajo mnogi, da želi Boško Šrot (tako kot banke) iz propadlega imperija iztržiti čim več. Izplačilo visokih dividend, od katerih bo Kolonel v lasti Boška Šrota in Pierpaola Ce-ranija dobil 5,6 milijona evrov, bo povzročilo največ škode upnikom Centra naložb, med katerimi so največje družbe iz Skupine Pivovarne LaSko. Te so Centru naložbe in Infond holdingu posodile več kot 100 milijonov evrov za Srotovo lastniško konsolidacijo, kar bo predvidoma preverila tudi izredna revizija, ugotavljajo v Dnevniku. Obenem se tudi družba Cenier naložbe podobno kot Infond holding približuje insolventnosti, čemur utegne že kmalu slediti prisilna poravnava ali stečaj. Infond holding, do pred kratkim največji lastnik Pivovarne Laško, Je imel do včeraj po bančnih zasegih samo še 24,4 odstotka Pivovarne Laško in d,8 odstotka Mercatorja. Prejšnjo sredo sta ra^rodajo zastavljenega premoženja Infond holdinga začeli Banka Celje in Nova Ljubljanska banka Gastnika je zamenjalo 13,52 odstotka Mercatorja in 26,40 odstotka Pivovarne Laško, skupna vrednost poslov s svežnji se je približala 157 milijonom evrov). V Četrtek je odprodajo zastavljenih delnic v lasti Infond holdinga nadaljevala Abanka Vipa, pri Čemer je bila vrednost posla z Mercatorjevlmi delnicami 16.7 milijona evrov. Pivovarne Laško pa 9,2 milijona evrov. Včeraj je bilo prodanih 220.990delnic Mercatorja v skupni vrednosti 36,75 milijona evrov, pri Laškem pa je 772.919 delnic v skupni vrednosti okrog 24 milijonov evrov. Po podatkih časnika Finance ta deleža še najbolj ustrezata zastavam, ki jih je za posojilo prejela Banka Koper. Podobna poteza se pričakuje tudi od Nove Kreditne banke Maribor. Če so [bodo) v vseh primerih kupci hčerinske družbe bank, se sprašujemo, čemu so prodaje sploh namenjene. RP. STA Sonce kot obetavna energija Sončna fotovoltaična energija bo do leta 2020 postala pomemben in konkurenčen dobavitelj za evropski trg električne energije, ugotavlja Združenje evropske fotovoltaič-ne industrije (EPIA), ki je v sodelovanju s svetovalno hišo A.T. Kearney izvedlo celovito Študijo S£T For 2020. V okviru te študije je 50 generalnih direktorjev najpomembnejših evropskih podjetij s področja fotovoi-taike, v družbo katerih je bil povabljen tudi generalih direktor podjetja Bisol dr. Uroš Mere iz Prebolda, izdelalo model ugotavljanja konkurenčnosti fotovoi taike na celotnem evropskem trgu do leta 2020. »SET For 2020 zagotavlja edinstveno kombinacijo dejstev, izračunov in analiz. Studije kažejo. da bo povečanje deleža električne energije iz fo-tovoltaičnih elektrarn prineslo ogromno koristi za evropsko družbo in njeno gospodarstvo. Fotovoltaična električna energija je najhitreje rastoča obnovljiva energetska tehnologija in znižanje stroSkov bo hitrejše kot pri drugih virih,« poudarja dr. Mere. Temeljne ugotovitve študije so presenetljive, predvsem vprid foto vol taične energije, ob ugodnih pogojih pa bi foto voitaika postala poglaviten novi vir električne energije v Evropi. »Sonce predstavlja za Človeka najbolj obetaven in neomejen način izrabe obnovljivih virov. Pretvorba sončne energije v električno ima neposreden in pozitiven učinek na energetsko neodvisnost EU in varnost oskrbe z električno energijo,« izpostavlja dr. Mere. Sončne fotonapetostne elektrarne zaradi Številnih lastnosti, kot so obiiovljivost energetskega vira, potencial uporabe, ekološka sprejemljivost, dostopnost, zanesljivost, razpršenost in es tet- Dr. Uros Mert s kos t. ustrezajo kriterijem najsodobnejšega elektroenergetskega vira. TT Ostali brez zastav Laàki zaresovci so pred kratkim ostali brez vseb treh zastav, ki so se bohotile pred prostori pisarne. Samo ugibajo lahko, kdo se je polastil slovenske, evropske ter zastave stranke Zares. Predvsem pa jih zanima, kdo se je lotil zahtevnega podviga, saj so bile nameSčene visoko na steni posiovne hiše, kamor jih je lani ob odprtju strankinih prostorov namestil predsednik Gregor Golobič (na sliki). Da so morali imeti vsaj precej dolgo lesiev, zdaj ugibajo zaresovci, Sicer ne verjamejo v teorijo zarote, po kateri naj bi imela stranka v Laškem sovražnike. Trdno so prepričani, da je zastave snel nekdo, ki mu pač gre na živce oranžna barva ali pa jo ima še posebej v čislih. Morda nogometni navijač, ki ne mara oranžne Nizozemske, morda nekdo, lu mu je oranžna barva tako všeč» da jo želi imeti doma. Lepotna napaka tega razmišljanja je, da sta bili ukradeni âe slovenska in evropska zastava. Zato bi bUo bolj logično krivdo naprtiti kakšnim mladim, nadeobudnim ob-jestnežem, ki jim je bila kraja zastav mali nočni podvig, menijo zaresovci. Vseeno upajo, da bodo dobili zastava nazaj, saj bodo za nakup novih morali sicer odšteti 150 evrov. PM Odprt tretji Harvey Norman v Sloveniji Trgovina Hirvev Norman vCelju je za kupce ž» odprla vrata. Posebno, kartridnevno odprle, pa sela napoveduje. --it. 62-11. avgust 2009 Čeprav uradnega odprtja še ni bilo, kupci že lah-ko kupujejo v celjski trgovini Harvey Norman, ki jo je a^^tralsko podjetje zgradilo ob Kidričevi cesti» nasproti TuŠevega Cash & Carry centra. Uradno odprtje bo šele prihodnji petek. trajalo pa bo kar tri dni. Harvey Norman v Celju je tretja trgovina (e verige v Sloveniji in 275. v svetu. V trgovini, ki so jo zgradili v slabih petib mesecih, bo našlo zaposlitev 50 ljudi Iz celjske regije. Kupci bodo na več kot 6.500 kvadratnih metrih prodajnih povrSin našli vse od zabavne elektronike, tehnike do pohištva. Harvey Norman ima trgovine v Avstraliji, na Novi Zelandiji, v Singapurju, na Ir- skem in v Sloveniji, kjer bosta do konca leta zrasli še dve trgovini. V finančnem letu, ki se je končalo junija 2009, je znašala prodaja skupine Harvey Norman po vsem svetu 3,54 milijarde evrov, kar predstavlja 3,8-odstotno rast v primerjavi s predhodnim letom. RP Foto: TIM EINSPIELER -V radiocelje 95.1 95.9 200J 90.6 MHz Klub za preseganje meja Pred dn«vi so poslanka io poslanci Iz Savinjske statistične regije v držav* nem zboru ustanovili Kiub savinjskih poslancev. Namen kluba je obravnavati problematiko območja in sodelovati z inštitucijami Savinjske statistične regije. K članstvu bodo poslanci povabili tudi ministre in državne svetnike s tega območja. Za predsednika kluba so za pol leta izvolili poslanca Jakoba Presečnika (SLS), 23 namestnika pa Lojzeta Posedela (Zares) in Andrejo Rihter (SD). «Obljuba za ustanovitev Kluba savinjskih poslancev je bila dana na več srečanjih županov in gospodarstvenikov vSavinj-ski regiji. Zadali smo si> da poskušamo skupno nastopili in reSevati različne probleme, ki so pomembni tako za celotno regijo kot tudi posamezna področja. Naša ambicija je, da poskušamo tudi v parlamentu s skupnim nastopom kaj doseči,« je napovedal aktualni predsednik Jakob Presečnik, ki sicer v državnem zboru vodi tudi poslansko skupino SLS. Torej v klubu politična oziroma strankarska pripadnost nebo pomembna? Temu se ne da povsem izognili. Véhdar bomo poskušali tudi z vplivom v političnih strankah in znotraj poslanskih skupin zastopati interese, ki so pomembni za regijo. Gre za precej široko območje, naš skupen cilj Predsednik Kluba savinjskih poslancev Jakob Presečnik o ndčrtíh poslancev, ki bi radi pomagali regiji Absolutno ne gre za to. Kot prvi klub je bil že pred časom ustanovljen Klub primorskih poslancev in zdi se mi, da smo savinjski poslaod oziroma poslanci $ Celjskega marsikaj zamudili» ker kluba nismo imeli. V tem trenutku ustanavljanje kJuba v drugačnem obsegu ru možno, ker pokrajin pač nimamo. Ustanavljanje Kluba savin jsko-šaleSkih poslancev nima smisla, ker nas Je premalo - trije, štirje posJand pač nimajo dovolj vpliva v parlamentu. Sicer se je ideja o ustanovitvi Kluba savinjskih poslancev porodila že davno. Se v času. ko je bilo mogoče več upanja, da bomo še v tem mandatu ustanovili regije. Sam sicer še vedno upam, da jih bomo, in takrat se lahko klub reorganizira, Če bo treba. Po moje tudi ni hudega, če klub presega regijske meje. saj je območje dovolj veliko. Bo ena glavnih tem 5. razvojna os? Ni nujno, saj mislim, da glede pote)Q oziroma trase 3. razvojne osi Se v klubu nismo enotni. Teme bodo precej različne. veliko pozornosti bomo namenili reševanju gospodarskih vprašanj, zagotovo pa bo na dnevnem redu kdaj tudi 3. razvojna os. Nimamo ambicij, da bi poenotili želje in interese poslancev, to tudi ni naša naloga. Verjetno bi bila tovrstna prizadevanja obsojena na neuspeh - že interesi glede poteka 3. razvojne osi so preveč različni. URŠKA SEUŠNIK Jakob Presečnik Širše celjsko območje oziroma Savinjsko statistično regijo v državnem zboru zastopajo Darko Menih» Iztok Podkrižnik, Štefan Tisel, Rudolf Petan in Vinko Corenak (SDS); Andreja Rihter, Bojan Kontič in Matjaž Han (SD); Lojze Posedel in Tadej Slapnik (Zares). SiWen Majhenič (SNS) in Jakob Presečnik (SI^). pa je prispevek k razvoju regije. Nekateri ocenjujejo» da je ustanovitev kluba znak. da je savinjsko-ialeško območje, torej Saša regija, obupalo nad svojo pokrajino? Ogenj proti hitri cesti V večernih urah je v Šaleški dolini zagorelo pranj bakel, ki to jih nzdelfii nastpjnici CISD. Vsako leto od leta 1986 je drugI avgustovski konec tedna namenjen mednarodni opozorilni akciji Ogenj v Alpah. Ogenj prižigajo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, ki je značilna za alpsko regijo, in proti uničevanju alpskega ekosistema. Letos se je v akcijo vključila tudi Civilna Iniciativa Šaleške doline v sodelovanju z Zvezo civilnih iniciativ ob severnem delu 3. razvojne osi In Društvom za varstvo Alp. V Alpah je ogenj vedno ko leto simbolno zagorijo predstavljal simboJ komunikacij med vrhovi, osvetljeval je poti in oznanjal pretečo nevarnost ter že od nekdaj simboliziral svetlobo, upanje in Življenje. Vsa- klaml in s svečami opozorijo na nevarnosti, ki prežijo na alpski svet. Skupna letošnja tema je opozarjanje na nevarnost megatovor-njakov, za katere se ocenjuje, da bodo zaradi vse večjega povpraševanja po blagu postali prevladujoče prevozno sredstvo v Evropski uniji. Poleg skupne teme so v Sloveniji Še posebej opozarjali na prometne težave, ki ogrožajo našo državo in naš del Alp. Tako so predstavniki velenjske CISD občanom v soboto dopoldne v Velenju razdelili 80 bakel, na stojnicah pa predstavili tudi svojo dejavnost. Kot je povedal Tomo Llpnlk, so največ razlage občani žele-h ob panoju, na katerem je bila v slikah predstavljena problematika 3. razvojne osi, s poudarkom na prometnih rešitvah všaleškido-lini. O tej. problematiki so v petek poslali tudi pismo predsedniku vlade in prometnemu ministru, v katerem so opozorili, da sedanje načrtovanje In umeščanje severnega dela 3. razvojne osi nikomur ne prinaša bistvenih koristi. V pismu navajajo tudi argumente, zakaj gradnja nove avtoceste ni sprejemljiva. Kot poudarjajo» Koroška in Šaleška regija potrebujeta boljšo dostopnost, ki jo je po mnenju CISD mogoče zagotoviti z glavnimi, regionalnimi in lokalnimi cestami. US, Foto: arhiv CISD novitednik ognji vzdolž Aip, od Dunaja do Nice, in to drugo soboto v avgustu. Na ta dan vsi, ki jim rti vseeno za okoljske probleme, združijo moči In s kresom, z ba- www.novitednik.com Socialni direictor? Nadzorni svet Holdinga slovenske elektrarne (HSE) pod vodstvom dolgoletnega dirddorja Prem<^avnika Velenje dr. Franca Žerdina je na petkovi seji za generalnega direktorja HSE za mandatno obdobje štirih let imenoval Boruta Meha. Novi ge-neiahii direktor HSE bo funkcijo nastopil 15. septembra 2009, do takrat pa bo družbo vodil sedanji generalni direktor mag. Viljem Pozeb. Kot je povedal dr. Žerdin, so v nadzornem svetu obravnavali štiri vloge, od katerih dve nista bUî popolni. »Odločili smo se na osnovi poznavanja k^didatov in predloženih programov razvoja družbe. Prepričan sem, da je izbira dobra in strokovna, izkušnje kandidata v gospodarstvu pa so tiste, ki bodo pomembno prispevale k vodenju holdinga, ďasti v še trajajočem obdobju mednarodne gospodarske krize, ki vpliva tudi na energetiko.« Meh je rojeni VelenjCan, ki je delal v več različnih sistemih, Poslovno pol je začel v velenjski Eri, kjer je bil med drugim namestnik glavnega di-reklOîja. Kasneje je v Gorenju postal Član uprave, nato v holdingu Slovenske železarne namestnik predsednika uprave, vendar le pogodbeno v dogovoru z ministrstvom za gospodarstvo, v službi pa je bil v NLB. Vdidniču Bonit Meh. tudi prBdsad-vSk zdmžtnja delodajtiuv, je po^ stalpni maskiven^e Član uprave je bil tudi v Pe-trolu, sredi leta2002 pa je prev-zd muTskosoboško Muro. Kot omenjajo, je Muro prevzel za pol nižjo plačo, kot jo je imel v Petrolu. Nato je Meh prevzel slovenjgraški Prevent» po neka) mesecih pa odiel v NKBM, od koder se bo septembra zavihtel na položaj prvega moža v slovenski energetiki. Za Meha velja, da je zelo odprt, priljubljen med sodelavci in tudi velik garač. Nekateri mu sicer očitajo določene poslovne poteze v Muri, kjer se je izkazal za. kar potrjujejo tudi Velenjčani, ki ga poznajo, zelo »socialnega« direktorja. To naj bi mu tudi pri vodenju HSE prišlo zelo prav. US Občutno dražje gorivo Opolnoči so se zaradi dviga cen nafte na svetovnem dvignik cene vseh goriv. Najbolj prodajam 95-cikian-ski bendn se je podražil za 4,7 centa. Po novem je tako treba odšteti U15 evia za liter. Çaià ^d-oktanskega bencina se je zvišala za 4.8 centa, za liter tega b^dna je treba Odmevne odštetí 1,16 evra. CetiA dizd-skega goriva se je zvišala za 3,8 centa, liter tako stane I,OS evra. kurilno olje pa se je po-draâlo za centa, liter stane 0,60 evra. Tb je naj\^a podražitev bencina po letošnjem januarju, ctízadnje smo tako visoko ceno plačevali lani ju^ja, ko so bilena trgu visoke œnenaâe. nagrade za nalogo Rok Hrženjak s Polzele, absolvent Veterinarske fakultete v Ljubljani, je z nalogo IDoIočanje toksíáiostí orga-noiosfornega Insekticida klormeíosa za nekatere testne zemeljske organizme prejel nagrado za trajnostni razvoj družbe za leto 2008. Na^do podeljuje Agencija Ad Futura po pooblastilu slovenske vlade. Za omenjeno na-lo^ je Rok pr^d tudi Fteier-novo nagrado^ poleg tega se je udeleSl tudi mednarodne kon-ference SETAC, ki je bila letos na Švedskem. Tam se je predstavil s plakatom in z dvema strokovnima člankoma z zgoraj omenjeno temo. Poseben ocenjevalec za trajnostni razvoj je podal mnenje, da se delo u vrKa na področje varstva oko-Ij a, ki je eno ključnih dljev strategij e Evropske unije za trajnostni razvoj. V nalogi so predstavljeni izsledki študije o potencialni strupenosti izbranega ínsektídda za nedljne ze-mdjske organizme ter ocena Tveganja za okolje v primeru uporal^ tega insektídda. s » RokHRSnjak Ker je uporaba omenjenih snovi v veliko primerih pretirana, poleg tega pa so njeni morebitni negativni vplivi na okolje in posredno ljudi v veliki meri neznani, je po mnenju ocenjevalca predstavljena študija pomemben prispevek na področju varovanja okolja. Rezultati bodo pripomoć k boljSemu razumevanju problematike ter posredno k preprečevanju onesnaževanja okolja. TT Dokler obstaja še najmanj» vsijalnost. da si kateri od dobavitel|ev premisli ali da se prikaže kdo s polním kovčkom denarja« ddevd se ne bodo obupali. Četudi so že vsi dvignili roke. Ogenj v peci bodo zato, čepnv jo oblajajo, skušali obdržati pim dlje. Brez elektrika in plina bi jo lahko pri Svljenju ohranjali teden dni. Dokler je ogenj, upanje še tli Je Kapitalska družba res naredila vse? - Državo bo nepo-moč stala več kot 350 tisoč evrov - »Glej> pri tej peči je oči delal« - Še kredita jim niso dali Zadnjih 14 dni smo novinar]! vsakodnevno spremljali dogajanje v Steklarski novi. Podjetju, ki je v 100-odstotni državni lasti in ki je zaposlovalo 248 ljudi. Pred dobrim tednom je po dveb mesecih obotavljanja končno rekel ne podjetnik Joc Pečečnik, prejSnji teden pa smo nestrpno čakali na odločitev lastnice Steidar-ske nove, Kapitalske družbe. Delavci, ki so se organizirali in sami ustanovili novo podjetje, ki bi ohranilo zdravo jedro steklarne s 60'Ietno tradicijo, so biU do Četrtka še optimistični. V Četrtek pa je Kapitalska družba sporočila, da bo prispevala le četrtinski delež, a še tega ob pogoju, če bodo enako storili ključni dobavitelji. S tem je bilo pravljice o uspebu konec. In kdo je razbil »črepinjo«? jE ii ÍF Konec maja Je Kapitalska družba, ki je v stoodstotni lasti države, delavcem in medijem zagotavljala, da se bo v tej tovarni ohranilo zdravo jedro. Ko s ponudniki, s katerimi se je pred uvedbo stečaja pogovarjala, ni bilo nič, je na dan privrela pobuda delavcev, ki bi najeli proizvodnjo. Ker kapitala nimajo (podjetje Steklarska je ustanovilo pet bivših zapo- slenih, ki so brez denarja), so za pomoč prosili lastnico. Pripravili so poslovni načrt, pri čemer bi za ponoven zagon proizvodnje potrebovali le 350 tisoč evrov (kot šestmesečni kredit], kar je precej manj, kot je bila lastnica pripravljena v podjetje vložiti pred uvedbo stečaja, to je 1,5 milijona evrov. Naj poudarimo, da bi s tem delo obdržalo vsaj 70 ljudi. Skupaj s Steklarsko novo bo potonila tudi steklarska Šola. Letos za ta poklic dobesedno ni več zanimanja. Podjetje Steklarska nova je zraslo ravno iz potreb Šole. Izdelke dijakov so morali dokončati izkušeni steklarji, zato so najprej k sodelovanju povabili upokojene steklarje. Sčasoma je podjetje postalo najbolj prepoznavno na tleh bivše Jugoslavije. Izdelke je cenilo tudi znano Švedsko podjetje Ikea. Diplome in pohvale Steklarski novi bodo očitno le še nekaj časa yî-sele na zdaj osamltenlh hodnikih nekoč uspešnega podjetja. ki bodo zdaj, skupaj z ostalimi 170 nekdanjimi delavci, v breme državi. Na ponedeljkovih pogovorih, dan pred skrajnim rokom, ki ga je dal stečajni upravitelj, jim je ta očitno obljubila pomoč, saj so bili delavci zelo zadovoljni. Zakaj, smo izvedeli šele v petek. »Dogovorjeno je bilo, da se bo Kapitalska družba (Kad) dogovorila z Eleklrom Celje in Geo-plinom. v katerih ima lastniški delež. Ali za odlog plačila ali kot kapitalski vložek, sama pa bo vložila sto tisoč evrov Mi pa naj bi se zmenili glede višine najemnine ter z ostalimi dobavitelji surovin. To smo storili. Bivši lastnik ni oddělal dela. ki ga je prevzel,« je bil konkreten predsednik sindikata Neodvisnost v podjetju Stjepan Miklaužić. Prav na te obljube so vodstvo Kada spomnili včeraj, ko so delavci znova odšli v Ljubljano. In tudi na vse neplačane prispevke za pokojninsko bla^jno, ki se z njihovim dovoljenjem niso plačevali kar tri leta. Dolga se je nabralo za 2.5 milijona evrov in Če lastnica ne bo pojasnila, kako ga bo pokrila, delavci ne bodo popustili. »Bomo pa toliko časa vzu-ajali v Ljubljani,« je še pred sestankom napovedoval Miklaužič. I je bila Kakšna »pomoč«? »Kad je preko svoje odvisne družbe novoustanovlje- nPač je prav zdaj v najboljši kondiciji. Čs bi imela kolesa, bi si jo marsikdo ialei. Pogl«jte jo, kako ja ohranjena.« opisuje vodja telilniee Ivan Kovařec. ki se je komaj ločil od peci. Zadnje dni je ob njej skupaj z ekipo deiirral noč in dan. »Pec smo igradili tako. da smo si delavci tikali od ust. Zaradi nje smo prejemali minimalne plača.« m Pet bivših zaposlenih (na sliki Marina Kunej in Skopan Miklaimć), ki so z ustanovitvijo novega podjetja Steklarska poskijsalr rešiti steklarno, je bilo v petek na robu solz. Tik pred ciljem so dobili polena pod noge. Pa od države, btvio lastnice, ki je dovolila stečaj, niso želeli nIČ drugega kot šestmesečni kredit NOVI TEDNIK STVO Rešilni preobrat v Steiciarsici? Elektro Celje vrača žogico, medtem ko je Gen-I pripravljen pomagati Čmi ablaki nad StekJarsko novo. Ji n% nihče ne bi mogel pomagat»? ni družbi Steklarska še vedno pripravljen zagotoviti do četrtine potrebnih virov za fina nci ran je obratnih sredstev v obdobju šestih mesecev pod pogojem» da se mu pri financiranju pridružijo tudi ključni dobavitelji Dosedanji odzivi strateških dobaviteljev na podan predlog so v danih okobŠČinah nerazumni in ne odražajo zadostne pripravljenosti za sodelovanje. V Kapitalski družbi smo nad tovrstnim ravnanjem zaskrbljeni, saj ključni dobavitelji onemogočajo sklenitev najemne pogodbe. S tem je onemogočen celoten projekt ohranjanja proizvodnje stekla in zagotavljanja delovnih mest.« S tem pojasnilom si je Kad želel oprati vest in v očeh javnosti očrniti dobavitelja. Oba sta sicer bila pripravljena pometi. a za novo podjetj e pod nemogočimi pogoji. Elektro Celje je v zameno za odlog plačila želel vpisati hipote-ke na vso nepremično premoŽenje petih ustanoviteljev dnižbe Steklarska, Geopiin pa je bil pripravljen plačilo odložiti do 18. avgusta, nato pa se je želel zavarovali z iz-danimi računi podjetja. »Mi še delad nismo začeli, kako naj potem že vnaprej kupcem izstavimo račim, ki ga na j plačajo nekomu drugemu. Zahteva Elektra Celje o jamstvu na našem nepremičnem premoženju pa... Sama sem sicer že v zrelih letih, drugi pa iinajo Še nepreskrbljene otroke. Kako naj od njih zahtevamo, da zastavijo prav vse, kar imajo,« je razočarano de- Včeraj do zaključka redakcije ée ni bilo znano, ali bo poleg drugega ponudnika energije, Gen-I, pomoč vendarle ponudil tudi Geopiin. Ravno včera) )e godoval 8V. Lovrenc, kije med drugim zavetnik steklarjev. Jim )e pomagal omajati Geopiin? jala nekdaj íinančnica Steklarske nove» zda| soustanoviteljica podjetja Steklarska Marina Kunej. »Pri uvedbi stečaja so obljubljali, da se bo obdržalo zdravo jedro. Da bodo pri tem pomagali. Se strinjam, da prej ni bilo vse tako, kot bi moralo biti. In če se prejšnjih nepravilnosti ni dalo drugače očistiti kot s stečajem, prav. Vendar je zdaj tukaj zdravo jedro! Po 60 letih delovanja ne morejo reči, da tukaj ni zdravega jedra!« Kje je ostal razum? Kaj v primeru Steklarske nove sploh je zdravo jedro? To je kadna peč. ki je pred petimi leti stala milijon evrov in ki trenutno daje najboljše rezultate. To so njihovi izdelki. ki bi si jih želel doma imeti prav vsak. To so delavci, ki še edini znajo ročno oblikovati steklo. f^edvsem pa je neprecenljiva njihova zvestoba podjetju. Na najbolj žalosten dan so se zaposleni prišli poklonil peči. Skupaj s svojimi otroki. Tisti, ki so nanjo vsa leta gledali kot na punčico svojega očesa, peči dobesedno niso želeli zapustiti. Brez plačila so dežurah ob nje) in Jo dodatno ogrevali s kurilnim oljem in z drvmi. Da bo vsaj. če se že mora ohladiti, ugasnila postopoma. Po pravilih. Zgolj pravila brez pravega razuma pa delujejo na državni ravni. Svoje podjetje, ki bi lahko delo dajalo vsaj 70 ljudem, bo pustila umreti. Čeprav bodo državo nadomestila za brezposelnost in kasneje dodatno odpiranje novih delovnih mest (kakršnih koli že) stala precej, precej več kot 350 tisoč evrov kredita Če do danes rešitve vendarle ne bo, bo peč v petek imela le 50 stopinj Celzija. Postala bo neuporabna, končala bo na smetišču. ROZMARI PETEK Fotoi GrupA Glede na to, da se je v primeru Steklarske nove v medijih kot »grdi raček«' pojavljalo podjetje Elektro Celje, so včeraj od tam poslali podrobno obrazložitev. Glavni tekmec ^ektra Celje, ki je tudi ostajim dobaviteljem začel mešati štrene maja letos, pa je Stddarski ponudil pomoč. S tem je v napeto nadaljevanko o reševanju Steklarske nove znova vlil nekaj upanja. Iz podjetja Gen-1 so včeraj popoldne sporočili, da so po dogovarjanjih s Kapitalsko družbo pripravljeni pomagati novonastalemu podjetu Steklarska. Na plačilo so piipiav-Ijeni Čakati kar pol leta. Ali 1x) to dovolj, do zaključka redakcije Še nismo izvedeli. So pa še v petek družbeniki Ste- klarske ugotavljali, da bi brez odloga plačila s strani Elektra Celje še šlo, brez Geoplina pa ne. Novo podjefle naj bi v treh mesecih porabilo za 60 tisoč evTOvelektril^, plina pa za 140 tisoč. Če bo zdaj eMtrodistri-buter pripravljen počakali malo dlje, pa bi mogoče lahko servisirali zahteve Geoplina, smo včeraj razmišljali in hkrati čakali na zadnjo besedo s strani odločilnega Geoplina. Temperatura peči naj bi v minuli noči dose^ spo^jo mejo ohranitve, to je 800 stopinj Celzija. V Elektru Celje pa so včeraj razmišljali, kako bi oprali svoje ime. »Kot vsaka delniška družba je tudi Elektro Celje dolžno poslovati v korist svojih delničarjev, v interesu teh pa ru-kakor ni izvajanje neodplač- Direktorji pa icar rep med noge Direktor podjetja Inde Vransko ubral lažjo pot - Končno nov direktor v podjetju Biva liiše Podjetje Biva hiše z Go-mibkega ima po odstc^ Bojana Hrena (ta je iz podjetja odáel pred pol leta) končno novega direktorja. Na vr^ na nos pa je direktorsko mesto samovoljno zapustil tudi prvi mož podjetja Inde Vransko Dušan Koprivnik. Ta je po opažanjih nekaterih v omarah pustil kup okostnjakov, delavke pa na milost in nemilost trgu. Te so si za reditelja Izbrale sindikalista Mirka Hird|a. Nov direktor podjetja Biva hiše Peter Golob na veliko veselje 74 delavcev s svojo ekipo misli delati resno. Tržne priložnosti vidi v posebnih biohišah, ki so ru tržišču še redkost- Očitno mu delavci zaupajo, saj so preložili napovedano stavko. Pa čeprav Še nimajo februarske plače in ne lanskega regresa» dolg je nastal tudi v pokojninski blagajni. Sredi prejšnjega meseca pa je brez direktoija ostalo še eno savinjsko podjetje. Po nesoglasjih z nadzornim svetom je o^topil direktor podjetja Inde Vransko Dušan Koprivnik. Podjele zdaj vodi dosedanji prvi nadzornik Mirko Hirci. ki je kljub temu, da je nasledil popoln kaos. optimističen. »Kot trenutno kaže, bo naroČil jeseni dovolj,« pravi. A kot je slišali, Hirdja v omari Čaka kup okostnjakov, saj se je v zadnjih letih direktoro-van)a Koprivnika nabral kap nepravilnosti. Koprivnik za sabo ni počistil Za začetek bo moral Hirci s 36zaposlenimi urediti pravno veljavne pogodbe o zaposlitvah, saj jih v podjetju kljub spremembam zakonodaje sploh niso spreminjali. Enako velja za statut podjetja in še za marsikaj. Pa^^no re- nih dobav električne energije oziroma dobavljanje na up ob nezagotovljenih jamstvih plačila,« začenjajo svoje pisanje. Kot pravijo, jim Steklarska nova v stečaju dolguje skupno 341.586 evrov (dolg iz prisilne poravnave v letu 2006 znaša 81.382 evrov in dolg v stečajnem postopku 260.204 evrov). «Ta visok neporavnan dolg in nenazadnje tudi sami razlog za stečaj so nastaU v obdobju, ko so posle izvajale oziroma pri njih sodelovale tudi osebe, ki zdaj nastopajo v vlo^ ustanoviteljev novega zasebnega podjetja Steklarska.Ta okoliščina nam nalaga ustrezno previdrwst pri poslovnih odločitvah glede prihodnjih dobav električne energije temu novoustanovljenemu podjetju (ki ga je ustanovilo pet dosedanjih delavcev podjetja v stečaju, med njimi tudi vodilni dosedanji delavci}. Še posebej 7Jt\n, k^ zrušanjegov ustanovni kapital le 7.500 evrov, kar ustreza približno tedenski porabi električne energije v tej proizvodnji,« piSe v sporočilu. Naj dodamo, da sla med ustanovitelji novega podjetja Ste- Mirfco Hřrci. síctr aktivM smdíkB-list sindikata kovinske in elektro industrije, meni, da bo kljub trenutnemu kaosu uredil razmere v podjetju Inde Vraniko. Če le ne bo dobivel polen pod noge. Čeno, se je delalo kar po domače. Tako je na primer kar mimo zakonodaje Koprivnik delavkam, ki jih je v začetku leta zaradi pomanjkanja dela poslal domov, zdaj povedal, da so si takrat pridelale minus ure. Od tega ni odstopal. In ker soglasja s sindikatom ni našel, je ta zagrozil z delovnim inšpektorjem. Ko pa je delovna inšpekcija priSla, je ugotovila Še kup ostalih kršitev, vendar jih direktor ni hotel odpraviti. Ko se je vendarle nabralo preveč stvari {med drugim naj bi delavci ugotovili, da želi direktor podjetje likvidirati, ter mu to preprečili) je kar ustno podal odstopno izjavo. Hiter odhod direktorja med drugim pomeni tudi, da mora zdaj vse nepravilnosti za njim »počediti« Hirci. Vendar lahko med tem naleti tudi na kaj takega, zaradi česar bo vihravega direktorja Še kako bolela glava, kot se neuradno sliši. RP, foto: GrupA, arhiv NT avgust 2009 — klarska le dva vodilna delavca, finančnica Marina Ktmej ter tehnični direktor Andrej Zupan. Nihče izmed njih ni bil nikoli direktor družbe. Podjetje je bilo zadnje leto praktično brez direktorja, saj je bil Teo Pajnik resneje bolan, lastnica, Kapitalska družba, pa ni sprejela njegovega odstopa. Kot še sporočajo iz Elektra Celje, je bil njihov pogoj zastave premoženja po oceni ^o-nomskih strokovnjakov in tudi vodstva sifKiikata Neodvisnost več kot korekten. »To. da ustanovitelji zasebnega podjetja niso bili pripra\dj eni osebno jamčiti za plačilo električne enei^je, pa r^am je narekovalo razmislek v smeri, da niti sami ne verjamejo v realnost poslovnega načrta.« Ob koncu so Še poudarili, da je za nastalo situacijo v celoti odgovorno dosedanje vodstvo Steklarske nove oziroma njena lastnica Kapitalska družba. Zato je povsem nesprejemljivo, da se skuša odgovornost prevaliti na dobavitelje energen-tov, med njimi tudi na Elektro Celje. RP Banke kopičijo zasežene delnice v zadnjem tednu so d<^janje na ljubljanski borzi razburkali milijonski posli z delnicami Mercatorja in Pivovarne l^Ško. V blok poslih so banke Iniond holdingu zaplenile za več kot 180 milijonov evrov delnic. Za primerjavo: to je okrog 18 tisoč povprečnih letnih plač v Sloveniji. S temi posli so banke tako pridobile 30 odstotkov delnic Pivovarne Laško in dobrih 16 odstotkov Mercatorja. Razen teh poslov je bil ostali promet dokaj skromen. V rednem trgovanju je tako lastnika zamenjalo za okrog milijon evrov delnic dnevno, kar je normalno za poletnemesece. Medtem so se delnice na doma6 borzi večinoma rahlo podražile. Tdko je vrednost indeksa SBl 20 narasla za 0,5 odstotka, trgovalni teden pa je indeks sklenil pri 4.184 točkah. Tečaji delnic na ljubljanski borzi tako niso čisto sledili dogajanju na ve^ih tujih kapitalskih trgih, Iqer je bila rast tečajev občutno višja. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 3.S. IN 7.8.2009 OzMriu hM EMMtiN řrm^X^íStíft CICG Cinkarna S2.90 10,60 0.00 CET6 Cetis 0.00 18.70 •3,00 GfiVG 6or«nje 9.99 176,10 0,30 PiUi Pivovýma laikft 32.62 82241.40 •5.11 ms Juteks 0.00 7,30 •t.55 rroG Etd 0.00 0.00 0.00 Med prometnejšimi posameznimi delnicami so se za največ podražile delnice Aerodroma Lubljana. Te delnice so pridobile 2.5 odstotka vrednosti. Med največjimi izgubarji pa so bile delnice Pivovarne LaSko, ki so se pocenile za 7,5 odstotka. INDEKSI MED 3.8. IN 7.8.2009 IndeM ~ Zadnji te£ej % «pr. $8120 4.163^99 ^ -0.07 Bodite informirani tudi na dopustu! Preko mobilnega telefona lahko odslej kupujete delnice, spremljate vrednosti delnic in točk Ilirika vzajemnega sklada na www, i lirika ♦ on. mobi. ROMAN GOMBOC borzni posrednik lURlKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. Del stanovanj prastioiih vila bloNov v Šmaiju pri Jallah bo imal na vaFikih vrtinjih terasah priključka za lastna jacuzzi ter savno. Šmarčani pravijo, da naj bi bil mod kupd adan od upoštevanih slovanskih gospodarstvenikov. Stanovanja s savno in z jacuzzijem V Šmarju pri Jelšah gra-dijo vila bloka z vsega sku-paj 44 stanovanji, kjer bo-do najprestižnejša stanovanja v Obsotelju in na Kozjanskem ter tudi Širše. Graditi so začeli oktobra, dela nameravajo končati konec prihodnjega meseca. Pri gradnji so uporabili boljše materiale» de2 stanovanj je klimatiziran, vsako stanovanje ima lastniško parkirno mesto, prav tako imajo vsa »loggio« (delno zaprt balkon) ali teraso. Terase merijo ceio po 40 kvadratnih metrov ter imajo priključke za jacuzzi in savno. Stanovanja, ki merijo od 35 do 120 kvadratnih metrov, prodajajo po ceni 1280 evrov za kvadratni meter (brez DDV). Ma trgu jim je zaenkrat uspelo prodati 27 stanovanj, njihovi lastniki pa so postali domačini, Ljubljančani ter več tujcev. Investitor Smar-skih vila blokov je družinsko podjetje Panles iz Rogaške Slatine, ki je najbolj znano po mizarski dejavnosti ter kuhinjah lastne blagovne znamke. V Panlesu pravijo, da so se odločili za višjo raven gradnje, ker so postali kupci na slovenskem trgu rzbirčnejši, zato je to postalo kijuč boijše prodaje. BJ Za manj zmede v Šentjurju Obiskovalci Šentjurja odslej ne bodo Imeli več težav, kako priti do posameznih javnih ustanov, podjetij ter kulturnih in turističnih zanimivosti. V minulih dneh so namreč mesto opremili z 20 informativnimi tablami (portali)» na katerih je okoli 80 usmerjevalnih označb. Postavitev oznak je za Šent-jur velika pridobitev in je bila po mnenju podžupana Jožeta Artnaka nujno potrebna. »Šentjur je hitro razvijajoče se mesto in zaradi svoje ugodne geostrateške lege izjemno prometno obremenjeno, tako z lokalnim kot tudi s tranzitnim osebnim in tovornim prometom. Zato morajo vsi, ki v mestu iščejo posamezne ciljne točke, dobiti hitro m kar najbolj enostavno informacijo, kako priti do njih. Še posebej je to pomembno z vidika turizma in gos-podarstva« saj so na oznakah vse pomembne točke, ki lahko obiskovalcu dajo potrebno informacijo in ga usmerijo. Upam. da se bo tudi na ta način v našem okolju ustavilo čim več obiskovalcev in turistov. Pričakujem, da bodo označbe pripomogle tudi k zmanjšanju zastojev na šentjurskih cestah. To je prispevek k temu, da kot občina postanemo še prijaznejše okolje za mimoidoče, turiste, gospodarstvo in vse, ki tu živimo,« je prepričan Art-nak. Predvidoma septembra bodo na vstopnih točkah v občino ob državnih in občinskih cestah postavili Se ob-vestilne table, ki bodo označevale območje občine Šentjur. Prav tako bodo podobne table postavili ob robovih me sta Šentjur. Postavitev informativnih tabel je šentjursko občino stala okoli 39 tisoč evrov, pri Čemer bodo del stroškov pokrila tudi podjetja, ki so navedena na tablah. BOJANA AVGUŠTINČIC Šenčur je na novo opremljen z 20 informathmiml tablami (portali), ki obiskovalca usmerjajo k javnim ustanovam, podjaljem in drugim unimhrostim. športno razpoloženi upokojenci še druga balinarska steza V KS Ponikva pri Žaicu so s Številnimi prireditva* mi obeležili krajevni praznik, med drugim pa je tamkajšnje dniàtvo upokojencev pripravilo tekmo za pokal krajevne skupnosti v Štirih disciplinah. Na tekmi je merilo moči 2S5 upokojencev in upoko- jenk iz 14 društev. Pokal so osvojili Člani in članice domačega društva pred DU Šempeter in Griže. Posamezno je pri streljanju z zračno puS-ko pri Članicah zmagala Ro-mana Jurhar iz Vrbja, pri Članih Bogdan Pečečnik s Ponikve, pri suvanju krogle Pavla Rednak iz Vinske Gore in Srečko Kavalar iz Levca, v ruskem kegljanju Slavka Kol-marič in Jože Tratnik, oba iz Šentilja» v metanju krogov Lojzka Jelen in Janko Sreden-Šek, oba s Ponikve, v metanju pikada pa Barbara La-vrenčič iz Žalca in Jože Hor-vatin iz Uboj. TT Na Polzeli so v športnem parku pri tamkajšnji osnovni šoli odprli drugo balinarsko stezo. Idejo so uresničili na pobudo prizadevne balinarske sekcije Balinc pri Društvu upokojencev Polzela, ki ga vodi Karli Korber. Vrednost projekta znaša približno 20 tisoč evrov in ga je financirala Občina Polzela. Ob tej priložnosti so pripravili prijateljski turnir v balinanju z DU Šmartno ob Paki in Pesje pri Velenju, ekipa Polzele pa je osvojila pokal za prvo in drugo mesto. Balinarska sekd ja DU Polzela je vkijučena v Savinjsko-šaleško ligo, ki jo sestavljajo novitednik društva upokojencev od To-polšice do Slovenskih Konjic. V skupni razvrstítvi omenjene lige so »Balinci« na tretjem mestu. TT www.novitediiik.com www.komot.si/fack Upokojeftfri so merili moâ tudi v ruskeni kegljanju. št. 62. f 1. av9ii8t 2009 NOVI TEDNIK IH KRAJEV Pešprt in pontonski most čaz jSOT, Id 08 nekatêri tudi hojo po pregraci In čeprav po njej ža 40 let Celíari neumorno haQo, ie agendja za oko^ izdala soglasje a legaiannja poti po pregmS le pod pogojem. 5e bo na p^racfi ograja ob obeh straneh poti. Da ne bi bo kdo padel v jezero. Zaninm. da ograje niso zahtevaTi na pontonskem mostu... Turizem ob jezeru Državni prostorski načrt za Šmartinslco jezero naj bi bil sprejet septembra -Možnosti za »turistični« zaslužek več kot dovolj Mestna občina Celje si zelo prizadeva, da bi oživila in popestrila turistično dogajanje ob Šmartinskem jezera. Čeprav uradno pešpot okoli jezera še ni odprta, se po njej veselo sprehaja že precej obiskovalcev, kar je dokaz več, da so z njo zadeli v črno. Še več možno-stí turistične ponudbe bo omogočil državni prostorski načrt, ki bi moral biti sprejet že pred vladnimi počitnicami, vendar se je malo zapletlo. Spomnimo, da se je javna obravnava državnega prostor- skega načrta za Šmartinsko jezero končala lani novembra. Potem so sledila različna usklajevanja, pridobivanje soglasij in podobno. Prav pri tem se je malo zapletío. Kot nam je povedal vodja oddelka za okolje in prostor pri Mestni občini Celje Roman Kramer, je agencija zd okolje podala mnenje s pridržkom glede državnega prostorskega načrta. Čeprav jçâgen-dja mnenje poslala z dvomesečno zamudo, je minisirs-tvo za okolje in prostor, ki vodi postopek, mnenje upoštevalo. Tako so morali pri- praviti §e dodaten uskla je valni sestanek, da so zadovoljili zahtevam agencije za okolje. Trenutno je uredba o državnem prostorskem načrtu v medresorskem usklajevanju. Vse naj bi bilo gotovo v prvi polovici tega meseca, tako da ndj bi bil državni prostorski načn sprejet takoj po vlddnih počitnicah, torej sep-tembra. Možnosti za lastnike Državni prostorski oačrt za Šmartinsko jezero predvideva poČitniSW center z manj- šim hotelom in s počitniškimi hišicami v Brezovi, kjer naj bi bili tudi kopališče, športne površine in ob jezeru privezi za Čolne. Ob pregradi bo po sprejetju načrta možno uredid prireditveno-rekreacijsid center z otroškim igriščem, lesenim paviljonom v go^u in odrom za občasen prireditveni prostor. Ohranili naj bi skakalnici, posta\0li še plezalne stene, uredili gozdno učno pot. Ob pregradi bo možno urediti vlečnico za smučanje na vodi. V zalivu Runtole pri Gradu, kjer že urejajo javno kopališče. bo možno postaviti otroško in adrenalinsko igriš-če in tudi urediti območje za kampiranje. Del državnega prostorskega naâia predvideva tudi ureditev golf i^šča. To naj bi se raztezalo na kar 105 hektarjih, vse od Lokrovca do dvorca Prešnik, ki bi ga uredili in obnovili za potrebe golf igrišča. Za nič od tega ni nujno, da bodo tudi res postavili. To bo zgolj možnost za lastnike zemljišč, da se ukvarjajo še s kakšno dodatno dejavnostjo in seveda pri tem tudi zaslužijo. Kot kaže, bo vsem tistim, ki si bodo drznili tvegati, tudi uspelo. Obiskovalcev je namreč že zdaj precej, ko je občina uredila (e eno od možnosti, ki jih omenja državni prostorski načrt. Govorimo o dobrih treh kilometrih pešpoti okoli jezera, ki jo je celjska občina »postavila« tudi z evropskim denarjem. Izgradnja je končana, še ta mesec naj bi pešpot dobila uporabno dovoljenje, s Čimer bo tudi uradno odprta. V prihodnjih letih nameravajo odku-piti zemljišča in urediti peš- pot okoli celotnega jezera. Da obiskovalci kar kličejo po ponudbi, pa |e vidno tudi pri »pušn šanku« Pr' Tini. ki je na poti do Šmartinskega jezera. Junija ga je odprla mlada Tina 1\inišek. Tam je pol-no ljudi, kar je še en dokaz, da se turizem ob Šmartinskem jezeru očitno razvija in tudi »spiača«. Veliko bodo k razvoju turizma ob Šmartinskem jezeru prinesli tudi dru^ projekti, ki se jih je lotila Mestna občina Celje. Najpomembnejši je zagotovo ureditev kanalizacije ob jezeru, ki bo precej izboljšala kakovost vode v jeze-ru. Kanalizacijo naj bi po načrtih zgradili do konca prihod-njega leta. Projekt je vreden 1,4 milijona evrov, sofinancira pa ga tudi Evropska unija. Ta bo sofinancirala tudi izgradnjo pešpoti s kolesarsko stezo od Nove vasi do Šmartinske-ga jezera, ki bo stala 1,1 milijona evrov. Zgradili naj bi jo prihodnje leto, čeprav bo velik del poti zgrajen Že oktobra letos. Edini zapleti, ki so. so (spet) zaradi agencije za okolje. Pri izgradnji poti čez mo-stiček čez enega od pritokov Koprivnice namreč potrebujejo stavbno pravico, ki jo lahko da agendja za okolje. Za stavbno pravico so na občini zaprosili že lani, vendar Se ni odgovora. Tako bodo izgradnjo pešpoti s kolesarsko stezo razdelili na dve fazi, da jim ne bo treba preveč čakati, Gradbeno dovoljenje pričakujejo v prihodnjih dneh. ŠPELA KURALT Foto: SHERPA Na Luno in nazaj Pred Mestnim kinom Metropol vsako soboto pripravljajo otroške ustvarjalnice. Niso namenjene zgolj zabavi in druženju otrok, ampak tudi ustvarjanju malčkov, ki jim pomagajo mentorji, pogosto pa tudi starši. Minulo soboto so šli otro- kock, opazovanja neba in trenutek preselili na Luno. ci na Luno in nazaj- V do- izdelovanja prav čudnih ve- BS mišljiji so se s pomočjo soljskih oblačil in tipalk za Foto; CrupA G-fíiRCE /^tniiné:li>(7TîïlT[KTTÎ)jminT^ KUPON za 2 brezplačni vstopnici premiere G-FORCE 3D vsrpr'- t? D6 ob 19 Ufi ( i:\E\ l>l M t bl - Mn- v » <»ijij.bo - . 2 líiwr'*^"'« topi .Mogifd r»iî-.MU 'i -:;r'h,i i.'"'» • ' tul . r/r^c r/olTVi ^ 62 -11 • avgust 20M Po 36 letih skrajni čas za prenovo v Šentjurju bodo v teh dneh začeli prenavljati dotrajano telovadnico pri Osnovni Šoli Fra nia Malga-ja. Pogodbo z izvajalcem in » projektantom je Šentjurski župan Stefan Tise! podpisal minuli teden, pri čemer naj bi telovadnica v novi podobi zasijala oktobra. Telovadnico so kot prizidek k Oš Pranja K^aJgaja zgra-dili ieU 1973 in od takrat na objektu, razen nujnih vzdrževalnih del> ni bilo nobenih obnovitvenih posegov. Kritina je tako §e vedno azbestna, izolacija je slaba, podobno je s parketom, talno podlogo, stropom, stenskimi oblogami, z okni, vrati in s starimi garderobami. Telovadnico bodo zdaj temeljito prenovili, česar se najbolj veselijo šolarji, a tudi dnjgi občani, ki se v telovadnici rekreirajo. Da je za prenovo že skrajni čas, meni tudi ravnatelj šole Marjan Gradišnik: »V 36 letih bi tu* di doma verjetno že zamenjali parket in streho. Pričakujem, da bo prenovljena telovadnica řunkdonaina in da bo našim učencem nudila takšne pogoje, kot jih imajo dru^ slovenski šolarji.« Občina Šentjiu* je za iz-vajaica prenove telovadnice na javnem razpisu med tremi ponudniki izbrala sla-tinsko podjetje GIC gradn je, medtem ko je projekt prenove telovadnice izdelalo braslovško podjetje PPS Prizma. To i^jetje bo izvajalo tudi strokovni nadzor del. Obnova telovadnice bo stala dobrih 421 tisoč evrov. 150 tisoč evrov je občina uspela pridobiti na razpisih šolskega ministrstva ter fundacije za šport, preostanek bo morala iz proračuna zagotoviti sama. Sicer to ni edina letošnja naložba na področju šolstva Pogodboza prenovo telovadnice js župan Štefan Tis6l(dasno)|M)d|»$alsprfid^ sredini) m projektan- tom Jožetom VrBČkom. v šentjurski občini, Pravkar izbirajo tudi izvajalca za posodobitev zunanjega igrišča pri OŠ Slivnica pri Celju, ob- čina pa namerava dograditi in prenoviti tudi OŠ na Planini pri Sevnici ter ob njej zgraditi šolsko športno igriš- če. Prav tako na obnovo čaka zunanje nogometno igrišče pri OŠ Pranja Malgaja. Dobilo naj bi novo ograjo, tri- bune, treba pa ga je tudi pre-piastiti. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA Dežela Celjska v Zagrebu Zavod Celeia Celje so lani na svetu regije izbrali za nosilca organizacije de-stinaclje Dežela Celjska. Gre za projekt, ki bo povezal vse turistične destinaci je in turistično ponudbo v naSi regiji. Deželo Celjsko bodo širši javnosti predstavili septembra, ko bo predstavitev tudi v Zagrebu. Prve aktivností pri organizaciji destina-cije Dežela Celjska so se začele že lani. Kaj so pripravili, todo predstavili septembra, ko bodo po vseh subregijah, ki sodelujejo pri projektu» pripravili različne delavnice. Dežela Celjska bo namreč povezala vse subregije Savinjske regije, razen Sa-Ša regije. Cilj je, da bodo pod imenom Dežela Celjska združili vso turistično ponudbo, od zdraviliškega turizma do kulturnih znamenitosti in podobno. Zavod Celeia Celje se je junija prijavil tudi na razpis ministrstva za gospodarstvo za dodatna sredstva za promocijo projekta. Ta promocija predvideva tudi predstavitev Dežele Celjske v Zagrebu, naT^ bana Jelačiča. Predstavitev bo predvidoma po Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, torej v drugi polovici septembra. ŠK DeBustfldjs vin Slovenije s Tadejo Vodovnik Plavnîk v Otokaijevi Meti v ŽiSki kartuzrji Mladi in enologija Vodnikova ulica jo bila v času del zaprta. Zdaj promet potaka nonnahti. Končana dela v Vodnikovi v Slovenskih Konjicah so se odloČili, da bodo preverili, kako mladi poznajo kulturo pitja vina in obvladajo enologijo. hkrati pa v program vključili še literaturo in jezikoslovje. PripraWli so Štiridnevno šolo z naslovom Enološki dnevi za mlade. Devet polnoletnih udeležencev enološke šole je prejšnji teden v štirih dneh na Konjiškem »obdelalo« tako strokovna predavanja, delavnice, ekskurzijo kol praktično izvedbo vsebin (ja, še enkrat ponavljamo, dekleta in fantje so polnoletni!). Sodelovalo je tudi več predavateljev s področja vinogradništva, enologije. jezikoslovja in javnega nastopanja, pridružili so se še likovni in kulturni ustvarjalci. Enologijo so tako prepletali z jezikovno-literamimi vsebinami, najbolj pa so izpostavili pomen kulturnega pit- ja vina in mladih» s poudarkom na enoloških ter kuhnaričnih prvinah Dravinjske doline in Slovenije na splošno. Mladi so se morali izkazati tudi z aktivno udeležbo, kar v odprtem učnem okolju venetno ni bilo tako težko. Za organizacijo enoloških dni za mJade )e poskrbelo kcdturno in izobraževalno društvo Keiih iz Prlekije, za precej pozornosti pa so z aktivno udeležbo v projektu poskrbele Katja Koroša ter dve vinski kraijid Slovenije; Tjaša Kos. ki se |e z naslovom okitila leta 2002, ter Světlana Sirec, kraljica rujne kapljice iz leta 2008. Vsi udeleženci si Želijo rudi nadaljevanj, Še posebej po dnevu^ ko so izvedli degustacijo za starše, goste in pokrovitelje. Menda se bodo srečali že čez kakšen meseca ali dva na trgatvi. PM Kol smo že poročali, so prejšnji teden v Vodnikovi ulici v Celju potekala nujna vzdrževalna dela na javni kanalizaciji. Ulica je bila tako na dveh delih izmenično zaprta, promet pa je v soboto po njej ponovno stekel normalno. V podjetju Vodovod-kanaiizacija vzdrževalnih det sicer sprva ni- so predvideli, vendar se je kasneje izkazalo, da so nujno potrebna. Tako so zamenjali dotrajane kanalizacijske jaške. V letošnjem letu podobnih vzdrževalnih del ne načrtujejo več. ŠK Foto: GrupA www.radiocelje.com hoví tednik PP ÍMŠIH KRAJEV Hmeljarji v pričakovanju Mladi obiralci iz Malih Braslove v povorki Na slavnostni seji so vsi udeleženci z gosti podpisali peticijo proti izgradnji dela hitre ceste (F2} po najbolj rodovitnem delu ot>čine Braslovče. Hûw hmeljarsfci stíreéins in princesa sta Oto Špom a Parile^ in Klara Četina iz Spodnjih GruŠovelj. Špom se iricvaija izključno s hmeljarstvam na 24lioktarjih zamljišč. Opravtjanjo starešinstva pomeni zanj častno funkcijo; »Skupaj s princeso bova predstavljala hmeljarstvo naie dofi-ne doma in v tujini. V tem letu bova skušala čim bolj promovirati hmeljarsko dejavnost oziroma to zeleno tovarno pod milim nebom.« Špom je zaradi neurja in toče v zednjih dveh letih kar dvakrat zapored ostal brez pridelka. Obljubljena pomoč države sprva ni dajale veliko upanja, a ja Spom, kljub začetnim zepletom, zadovoljen. Hmeljarska staraiine ter lanska tn letošnja princesa V Slovenskih Konjicah poletna šola kreativnosti Prostovoljci in zaposleni v Mladinskem centru Dravinjske doline nadaljujejo polet-no šolo kreativnosti, v kateri je poudarek na aktivnem preživljanju potitnic, neformalnem učenju angleščine ter spodbujanju ustvarjalnosti. Do zdaj so izpeljali še dva ga, ki bo trajal do 14. avgu- ki bo med 17. in 21. avgu-sklopa brezplačne poletne sta» §e vedno pa se je mogo- stom. Tako bo še kar neka) šole. vCeraj so začeli tietje- če prijaviti za četrti sklop, tnladih deležnih pesuega do- --it. 62-11 gajanja. Prvi udeleženci so namreč med drugim izjemno uživali v multimedijskih delavnicah, izdelovali lutke in nakit» se lotili poslikave teles, od§li na pohodter uživali v igrah na bazenu. Ob koncu so prejeli še posebne diplome in se vmes naučili številnih novih angleških besed. PM Slovenski hmeljarji so se v BrasIovČah srečali na svojem 47. prazniku« Dnevu hmeljarjev, ki ga je pripravite Turistično društvo Braslov-čevsodelovanju z občino ter Zborom hmeljarskih starešin in princes Slovenije in Društvom podeželske mladine Spodnje Savinjske doline. Na dopoldanski slavnostni seji sta delo društva ter tudi svoje aktivnosti predstavila zdaj že bivša hmeljarski starešina in princesa» Franc Gajšek in Janja Oset Specialistka za hmeljarstvo Irena f^Škovec je napovedala, da bo na približno L600 hektarjih površin povprečen pridelek. Vreme je bilo letos kar muhasto, nekatera hmeljišča pa je prizadela tudi toča. Hmelj naj bi začeli spravljati po 20. avgustu. Zbrane sta pozdravila tudi predsednik Kmetij sko-goz- darske zbornice Slovenije Ciril Smerkolj ter poslanec in žalski župan Lojze Posedel. Osrednja nedeljska prireditev se je začela popoldne s pisano povorko, v kateri so prikazali, kako so včasih pridelovali hmelj. Na prireditvi so za novega hmeljarskega starešino imenovali Ota Sporna iz Pariželj, za princeso pa Klaro Cetina s hme-Ijaisko-živinorejske kmetije iz Spodnjih Grušovelj, sicer pa Klara obiskuje srednjo zdravstveno šolo v Celju. Pred družabnim deiom je zbrane nagovoril še braslovš-ki župan Marko Balant, prisotne pa je blagoslovil domači župnik Milan Gosak. V BrasIovČah so pripravili več spremljajočih prireditev, kot so bili petkov rok koncert hmeljarjev, v soboto pa turnirja v odbojki in košarki ter ribiško tekmovanje. TT W VODNIK TOREK« 11.8. 19.00 Anina galerija Rog. SlaUna Oddaljena bUâna (xSprrjeíutňlejneiikíyimemZ' stave Makstmiijmm Strnada-Milča 10.00 (in IS.OO) TYâvnik pred ______ Poletje na travniku tuîkesospetznanii - dni-žeiyez luJkami in luikarji SREDA. 12.8. 21.00 Ploščad pred Domom kulture Velenje_ PajkcTvke plesniprvjeki Plesnega tea- tra Velenje cmrmci3.8 15.00-17,00 Muzej na prosiem Restée_ Peka kruha v črni kuhinji in ročno kovanje efnogm/ska deTTionstracija Aniona Aílakaiya în učno doživljajska dežamia KINO PLANETTUS S»gr«da1t.iBll I. lûwttfrrf d iwiÉliíijo pntkê éê •piMwaiM proipwt. 8rwt, konodijs 1S.4S. 17iS, tonofi, knmiiu drama 20.30 H«TY P«ttar • inK BMi«M kr vi, đoffli^sht pusioMSni 1SÍI0. )8.00.21.00 J.C.V.D.. knmlra àma IS.10.13.30 Udm Ma 3: Zm temv, aniniiM konici'snhnnisf» 17,00 Uátu Ml 3: Zfin dooznrav. MÉTvn loniidii • Mhmnn 30 1^.00.18.10,2020 Pi#jBi(ini êùë. toiwďja 17.2a 21^ SiHibhiv. mnsmi&ns komedH« ie,2a 18.50.21.10 Tri»fM wMp i IWf twaji fwâ Bi -2r«nilV9no fvntstííni pujti> lovtôAê 17.30 Vm flvit M*, nmntíží« kom» da vsaj za en dan ves kraj ponovno zaživi v ritmu dela in življenja »olcarjev«. »Olcarja« je treba za delo dobro »podmazati« Poleg številnih razstav, od kulinarike, ročnih de)» bio izdelkov do malih žhrali, so se obiskovalci najbolj veselili velike povorke sluDZi Vitanje, ki so jo pripravila številna društva iz okolišidh krajev. Mimohod ko^s smrekovimi stroži mi v prvem hipu ni bil dsto logičen» a je hipoma sledUo pojasnilo, da so jeseni ženske po gozdovih vedno pobirale storže za seme, Oâtno je bilo to tudi eno redkih ženskih opravil v gozdu, pretežni del moči nežnejšega spola je bil namreč osredotočen na polne ždodce. »Močnega >futrd< je treba HDicarjenv. Kakšnega mastnega >Špeha< rabijo, pečeno svinjsko ^vo. pa kruha in ^nopsa< ne sme manjkati,« so povedale odločne članice društva kmečkih žena. Zaradi težkega fizičnega dela, smo domnevali. »D^e, sanja se ti ne, kako suha usta človek dobi ob vs^ tej >žagovni<,« mi je pojasnil možak na enem od naslednjih vozov, ki so prikazovali še podiranje dreves, tesanje hlodov in tramov, vse do izdelave cokel in grabelj. In me zasul z dobršno mero opilkov in vejevja - ostanki dobro služijo za steljo âvi-nL Kar z vejevjem so si »olcarji« posâall tudi v gozdu, ko je bilo treba prespali. Takrat je zakrožila pletenka, zgodilo pa se je tudi, da je kakšen zajec pomotoma »padel« v priročen gozdarjev nalirbtnik... »Lejga, če boš tako počasi >hoblal( tramove, bomo Še]e čez dve leti ^rušt< delali,« so sprevod z marsikatero duhovito zabelili gledala. Moč mladosti ali izkušnje? Pravi medgeneracijski boj se je zatem zgodil še na bližnjem prizorišču, kjer so se pomerili «olcaiji«, Ni bilo olovnih pogojev, da^ft še .prebili v prve bojne vrste. Kategorije pa so si sledile od navidez lahkotno rekreativnega rokovanja z motorno ž^o in čim bolj natančnega podiranja, hitrostnega žaganja debelih »co-lov« s pomočjo sodobnega orodja in vse do najbolj prestižnega razreza z ročno žago. »Aha, fantje, zdaj se bo videlo, iz kakšnega testa ste.« so se privoščljivo hah-Ijali že bolj priledli in izkušeni dečki mladeničem, ki so napenjali mišice. »Veš. kaj, Lojz, bova midva stopila zraven, da jim pokaževa, kako se žaga,« Je bilo sDŠati od izkušenejših »olcarjev«. Ki so, roko na srce, v kar nekaj primerih kazali znake kolateralne škode življenja gozdarjev - s kakšnim manjkajočim prstom. No, aH je najbolj spretni »olcar« domov zatem peljal mis Hoicerije, Id so jo dstega večera še izbirali, nam ni uspelo izvedb. Vs^;akor pa smo se prepričali, da se za tradicijo »olcarjev« pod Pohorjem nikakor ni treba bati. POLONA MASTNAK Foto: GrupA Več fotografij na ogled v fotogaleriji na spletni strani www.novitediiik.com V pavoriii so ponosno stopale vitanjslia mňontke ter godba na pihala. »OlcarK u najbolje počuti v gozdu. Čeprav ímproviDranem novi tednik RTAZA 11 M«^ RotMiii, nekdary perica, je svoje delo prtpu$l8a rriajšim.Am^^ je treba sodelovati, se je lotia zeBicaratva Zs&ŠČarki sta obtsimvalcdm ponujali dnsid (IH-je dobfl po stiku, ki je Svel na D^ in je obi^Dvalcem kuhal tak čet da so se potem ukatmi« domov. Dan, ki je po lučko dolg štiri dni V Lučah SO z različnimi prikazi in glasbo razveseljevali obiskovalce 40. Lučkega dne Skupinica otrok, lu je sodelovala v četrtkovem kuhumem programu, je tudi v nedeljo dobesedno coklala po Lucah. zaplesala In nasploh zabavala staro in mlado. Minuli teden se je odvr* tel Lučki dan, ki je po Ste-vilu prireditev in obisko-valcev sodeč trajal od Če-trtka do poznih nedeljskih ur. Vkraju so jubilejno, 40. turistično prireditev pri* memo obeležili» poleg glasbe in veselic, ki so razveseljevale dotnačine> pa so tudi »tujim« gostom ponudili nekaj utrinkov iz polpreteklega življenja na sotočju Lučnice in Savinje. Sicer je bilo treba čar Luč v teh dneh preprosto doživeti, se sprehoditi po imenitni razstavi z naslovom Od zrna do pogače in prisluhniti kamniški »klapi» z dalmatinskimi pesmimi... Ali se v petek zvečer ustaviti oa »gaudi« z lučkimi pevci, ki edini v Sloveniji negujejo svojevrstno šest^ásno pecje, ki so ga popestrili s ^jivimi igrami in z marsikatero »kosmato« o življenju v teh koncih, Pa sobotni večer, ki so ga namenili prikazu kmečke »ohceti«, v ^teri niso manjkale »Sran-gâ, zdravičke in rajtnga«... Ob zvoku citer» domačem narečju in številnih domačih prizorih se je marsikateremu obiskovalcu naježila koža. Podobno je bilo tudi v nedeljo, ko se je v Lučah s pritrkavanjem iz črnega zvonika in streljanjem z možnarji iz »strelalnice« tudi uradno začel osrednji del Lučkega dne, sprehod Od Stanta do štanta. Gostje so lahko spoznavali uuinke iz oddaljenih, že skoraj pozabljenih časov, od zvijanja vrvi, pletenja košar, brušenja no^v; pozdravilo jih je petje peric ali pa so jim domačim tudi v praksi pokazali, kako so kuhali žganje. Vmes so zadišale dobrote s kmetij, zeliSčarki sta ponudili draški čaj, v društvu upokojencev so krepčali moči obiskovalcev z »mohov-tom«, »obmenikom« in do- mačim sirom. Vmes pa srečevanja starih prijateljev, pozdravi in izrekanje dobrodošlice, največkrat na novem prireditvenem prostoru, Ho-čevaijevi njivi. Dogajanje so zaključili s Festivalom narod-nozabavne glasbe Luče 2009, s katerega so kolovrat in denarno navado odnesli T pravi muzikant je. Uspeli dnevi po lučko, ni kaj. US Foto: TIM EINSPIELER Tujsko prometno druátvo Luče je bilo us* tacovljeno leta 1926. Po vojni se je preimenovalo v Turistično društvo luče. V začetku delovanja mu je bil edini vir dohodka turistična taksa, ki za obstoj društva ni zadostovala. Zato so finančni problem skušali rešiti z vrtnimi veselicami na Hočevarje-vem VTi\x> ki so jih prirejali kar nekaj let zapovrstjo. Kasneje so vrtno veselico za dve leti prestavili v Podvo-lovl jek In jo izvedli pod imenom Mlekarski U-kof. Prireditev se je po dveh letih zopet vrnila v Luče na Hočevarjev vrt, tokrat pod imenom Turistično rajanje, ki so ga obogatili z dodatnim programom. Tudi zalo so prireditev sčasoma preimenovali v Lnčki dan. Določen je bil stalni termin prireditve, to je drugo soboto in nedeljo v avgustu, ko praznujejo tudi »lepo nedeljo« oziroma praznik farnega zaveti^ka sv. Lovrenca. Lučki županski parvijudski nn\ iz prve polovice 19. stoletja. Molka obleka je narejena iz domačega grobega sukna. Značilni so kratek suknjič, rdeč brezrokavnik, frharice, bele volnene nogevice, visoki ikomji m velik klobuk. Ženske so nosile bogato khlo z modrcem, bluze z zelo nabranimi rokavi, pisan predpasnik, razkošna podkrila, na glavi pa so imele čm hmeten trak. uzavijaeko« afi pečo ter včasih tudi velik čm klobuk. Obiskovalci Lučkega dne so obžalovali, ker so doma pozabili noze • brusača sta jih nabrusila, de je bilo veselje. Pralni» so v Ivčrt r^l SBP otlrom i>starB babo priča«. To kar veliko pove. s čim so se, poleg pranja seveda, ukvan>l« lučke perice. Veliko radovednežev se je ustavilo tudi pri Čebelarjih, ki so nazorno pokazali svoje delo. ŠL 62 • 11. avgust 200S Daríjo Bíšč«n j$ v prvam polčasu podal Dvorančtču n 0:Y. v drugam pa dosagal magovíti udatek. Velenjčani na vrhu, Celjani I tretji v pni slovenski nogoateu ni Ugj sta odlično štartaia tako Rudar kot MIK CM Celje. VeleojČani so po Štirih kro^h celo na vrhu razpredelnice, Celjani so tretji Padla je že prva trenerska gUvd. Brane Oblak» ki v Slo* veni] i največ ve o »fuzbaJû«> niv^ strateg Olimpíje, čeprav je v 2. polčasu v Ljudskem vrtu nadigrala Maribor. Pričkan|e na treningih se splača Drugič zapored so slavili Celjani. Vse iri točke jim je uspelo osvojiti v ŠiSki. Bili so boljši od Inierblocka, toda zmagali so šele z igralcem več po neodgovorni potezi domačega kapetana Rakoviča. Žogo, ki je letela v avt. je ustavljal z roko in dobil drugi rumeni karton že v 58. minuti. Za Celje sta zadela oba napadalca» Slaviša Dvorančič in Darijo BiSĆan. Slednji je imel do 6S. sekunde dve priložnosti, eno »smrtno«. Odkupil se je z asistenco Dvoran6ču In golom zglavo. rted dvema najboljšima akcijama gostiteljev ni bilo prepovedanih položajev! Najprej se je izkazal vratar Amel Mujčinavič, potem je bil zakrit in nemočen. Trener Milan Đuričić je bil spet na tribuni: »Mladeniči razumejo moje ideje» jih skušajo izvesti na tekmi. Danes jim je to Še najbolje uspelo dostej. Začetek je lep. nagrada pravšnja za trud. Videli bomo, kakšen bo razvoj. Doumeli so, da se splača, ko garamo in se prič-kamo na treningih. Moja po- godba? Nekaj smo se že dogovorili ...« Na klopi je sedel Damjan Elomih: »Fantje so se popolnoma držali dogovora. Priigrali so si kopico priložnosti. Lažje pa nam je bilo po rdečem kanonu.« Ob odmoru je bilo 1:1, potem ko so Celjani zapravili nekaj zelo zrelib priložnosti. »Dogovorili smo se. da nadaljujemo z isto taktiko. Namreč z našo agresivno igro lahko vsakogar prisilimo, da se brani. Gledalo naj pridejo pogledat, kako se fantje borijo za celjski dres.« Pa vendar ne gre le za srčno igrp, temveč za hitro» povezano. »Duri-čičeva filozofija je povsem enostavna, igralci trdo garajo v obrambi« tudi napadalca. Ko osvojimo žogo, sledi hiier prehod naprej. To je edina prava pot za lovljenje zaostanka za nogometno razvitejšimi državami.« Sledi derbi v Areni Petrol, Gorica je le mesto za Celjem- »Po doslej prikazanem lahko upamo na zmago. Po drugi strani pa bi lahko bili gledalci zadovoljni. Če nam bo uspelo ponoviti zadnjo predstavo, čeprav ne bomo zmagali,« je zaključil Romih. Domači strateg Igor Bene-dejčlč je dejal, da so bili Celjani ves čas boljši, začuda pa ni obsojal nespametne poteze Rakoviča: »Podzavestno je dvignil roko in se nenamerno dotaknil žoge.« Celje ima sedem točk, Čeprav je le enkrat igralo doma. Stisnil zobe Rok Straus je bil zelo razočaran v Lendavi, kjer je njegovo moštvo ostalo brez zmage, nato pa sta sledili dve zapored: »Vse bolje igramo, tudi raven uigranosti je višja.« Pred koncem 1. polčasa je Štraus začel Šepati, a je zdržal do konca tekme, ko je še opravil nekaj šprintov. »Mučijo me bolečine v levem gležnju. V prvem delu sem nerodno stopil. Moral sem stisniti zobe in pomagati ekipi.« Zanimalo nas je, od kod tako povezana, domiselna igra celotnega moštva. »Vsak trener prinese nekaj novega. Res je, igramo lepo za oko. Upam, da bomo tako nadaljevali.« Sebastjana Gobca v uvodnem krogu ni bilo v moštvu (ničla v Kopru), z njim je nato moštvo osvojilo sedem točk. V Šiški je v zdesetkani ekipi (Lovrečič, MoČiČ, Stojanovič, Bezjak, Rep, ŠariČ, Sacripanti, Bjel-kanovič, Marlon, Korun) prevzel odgovorno nalogo, saj je bil skupaj z Dejanom Urbančem graditelj celjske igre: »Interblock je bil utrujen po evropski tekmi, mi tekaško zelo razpoloženi. V prvih IS minutah smo Imeli tri->zicerje«. Potem bi se lahko razpletlo povsem drugače. Toda bili smo dovolj zreli.« Naslednji tekmec bo Gorica. »Gledal sem jo po televiziji. Spomladi nam je prekrižala račune in se uvrstila v evropski pokal...« si »Gobi« želi maščevanja. Celjane je v vodstvo popeljal Sla-viša Dvorančič: »Bolje smo igrali kot proti Dravi, Več smo se gibali, žoga je hitreje potovala. To je bil ključ do uspeha.« Že tretji gol v tem prvenstvu (to je uspelo le še Rakoviču) je dosegel Da-rijo BiŠČan in tudi poda) Dvorančiču za zadetek: »Ra-kovičeva izključitev je bila upravičena in precej nam je pomagala. Kar pa se tiče mojega gola, lahko rečem, da sem spremljal krajšo podajo in pravočasno skočil. Hvala bogu> dobro sem zadel žogo.« Peter Stojanovič se je vrnil 3 preizkušnje pri liver-pooiskem Evertonu. Angleži so 19-letnemu nogometašu očitali slabšo obrambno igro. Priključil se bo treningom Celja in bo med kandidati za nastop na sobotni tekmi. V Celju ostaja Martin Šarič, že včeraj pa naj bi ga zapustil drugi Argentinec, Lisandro Sacnpanti. Uroš Korun je bil kaznovan s prepovedjo igranja na treh tekmah! Vrnil se bo 29. avgusta, ko bo v Celju gostoval Maribor. Škoda, da ni konec prvenstva Rudar je tudi 4. krog kronal z zmago. Po Nafti in Mariboru so Ob jezeru pokleknili še dvakratni državni prvaki iz Domžal. Velenjčani so se z visoko zmago (4:1) zavihteli na vrh lestvice. Ob osmih danih zadetkih so prejeli le enega. Prvih 30 minut je bilo za gledalce (1.100) povsem nezanimivih. Po sploh prvi resnejši akciji so domaČi v 35. minuti uspeli zaderi. Omla-dič je prodrl in podal do Mir-ze Mešiča, ki je udaril »na prvo«. Zadetek je domačim vlil še dodaten naboj, ki so ga »izstrelili« tik pred koncem prvega dela, ko se je Denis Grbič z 18 m v hipu odločil za strel in velemojstrsko zatresel mrežo. Po zadetku Olimpiji s prostega strela je to že drugi krasen gol Denisa Grbičd: »Zelo veliko treniram udarce z razdalje. Vedel sem, da se bo sčasoma trud poplačal. A ne bom se ustavil pri dveh zadetkih, Grem dalje!« V 48. minuti je Čavuševič zatresel velenjsko vratnico, v 60, pa je v igro vstopil Tim Lo Du-ca. Izkazalo se je, da je bil to zadetek v polno, saj je po podaji Cipota z lobom matira! vratarja Brijaka (3:0). Domžalčani so nato izkoristili najlepšo priložnost na srečanju. Do zadetka Permeta je bil vratar Rudarja Boban Savič v 1- SNL nepremagljiv kar 440 minut (še 101 mi- LESTVICA 1. SNL IRUÛAft 4 4 O O 8: 1 9 lUMAUra 4 4 O O Î 3.MKCIICU 4 2 11 S: 4 6 iwreoncA 4202 7; $ 4 B.MAWOR 4 2 0 2 4: 3 4 tWEmCK 4 112 6: $ a INAFIA 4 1 T 2 6: 8 2 &DOMŽALÍ 4 0 2 2 4:10 1 iOLMPUAfjl 4 1 O 3 3: 4 1 mUBODDUVA 4 O 1 3 4: 9 1 MIK CM Celie (4-4-2): Mujčinovič - KaČiČnik» Andelkovtč, Mi^tovie, Ba-karič - Štraus, Ggbec, Ur-baoč, Horvat • BiéČan, Dvorančič. Igrala sU de Krlja-novič» Oparenovič. nuta iz prejšnjega DP). Nazadnje je moral po žogo v mrežo 20. maja, prav tako na tekmi z Domžalami» ko ga je premagal Jože Benko. Piko na i je v nedeljo z drugim zadetkom postavil Tim Lo Duca. Trener Marijan Pušnik je dokazal, kako se ekipi trud p oplač uje iz kroga v krog: »Moji fantje si zaslužijo vse Čestitke. Obramba na čelu z vratarjem Savi-čem je delovala odlično. Vse pohvale tudi vezni liniji, napadalcem pa se je po uvodnih slabih minutah tudi odprlo. Zabiti štiri zadetke Domžalam ni mačji kašelj. Fantje si zaslužijo najvišje ocene.« V soboto bo Rudar gostoval na Bonifiki in v derbiju kroga poizkusil presenetiti Koper, ki prav tako še ni izgubil niti ene točke. Branilec Aleš Jeseničntk, ki je zopet prikazal odlično in borbeno igro, je pred gostovanjem optimist: »Veseli bi bili, če bi se prvenstvo končalo kar zdaj. Salo na stran. Ostati moramo na realnih tleh, kajti prvenstvo se je šele začelo. Po soboti ostajamo na prvem mestu!« DEAN ŠUSTER MÎTJA KNEZ Foto: SHERPA Rudar (4-2-3-1): Savič -Jeseničnik, CIpot. Sulej-manovlč, Dedič - Golob, Tolimir - Grbič, De Moraes, Omladič - Mešié. Igrali so še TnfkoviC, Lo Duca. Kol-sl. |P«ATKO StochI pri Celiu Pivovarni Laško Celje: Enoletno pogodbo je s celjskim rokometnim klubom podpisal slovaški vratar Richard StochI. Celjsko moštvo je odi-^0 prvo prijateljsko tekmo. V Sevnid je prod domaČemu istoimenstemu moštvu po 1. polčasu vodilo z golom prednosti, potem pa je vratarja La-pajneta zamenjal StochI. Končalo se je z zmago četrtouvrš-čene ekipe DP (23:29). Pinter svetovni prvak Salzburg; Na svetovnem prvenstvu s samostreli na tarče Ži vali iz umetne mase v Avstriji je zmagal Janko Pinter iz Tt-novca pri Dramljah. Pinter je član lokostrelskega kluba Indiana iz Logarske doline. (DŠ) Nik OniladíiS (v nieSem dresu) morda šs deluje kot »kratkohlaSnik«, toda njegova poteze so vzrok za vodilni pDloUj Rudarja. ÍMŇORAMA NOGOIVIET 1. SL, 4. kjog: Interblock • MlKCMCdje 1:2 (1:1); Rako-Vič (35); Dvorančič (20). Biš-čan (62), Rudar • Domžale4:\ (2:0)'. Mešič (34), GrbiC (45). Lo Duca (65,85); Perme (69). Gorka - Koper 1:2, Nafta - Drava 3:1, Maribor • OWnpíja 1:0. 2. SL, 1. krog: Dravinja -Šentjur 1:1 (2:1): Mahmuto« Vič (23. 44); Firšt (17). (KM) Podarjeno podarili nazaj Uvodni krog 2. slovenske nogometne lige je postregel z lokalnim deii)ijemDravinje in Šentjurja. Z 2:1 je uspelo slaviti Konjičanom« á je bila pot do zmage vse prej kot lahka, še več.^ntjurčani bi lahko tekmo odločili v svojo korist že v uvodnih minutah, tako pa jih je z dvema zadetkoma kaznoval junak tekme Amel Mahmutovič. V prvih 15 minutah so biii igraici Šentjur]'d veliko boljši. I¥emoč je po samostojnem pro-donj kronal David FirSt. Gostom se je po vodilnem zadetku ponudilo še nekaj izvrstnih priložnosti, vendar jih niso uspeli realizirati. Gostitelji so izenačili v 23. minuti, ko je Amel Mahmulovič, ki igra za Dravi-njo kol posojeni igralec Rudarja, kaznoval nesporazum obrambnih igralcev Šentjurja in vratajja KasteOca. 20-letni napadalec je v 40. minuti z močnim strelom zatresel vratnico, dobro minuto za tem pa dosegel še drugi zadetek. V drugem polčasu so bili ŠentjurČani vseskozi boljši, imeli tudi nekaj lepih pri lož nosci, nerešljiva pganka za njih pa je bila zbranost v zaključkih akcij. Doma-p trener Marjan Marjanovič e priznal: »Živčnost pri igral-uh je bila ogromna. Cel teden « je čutila, tudi sam sem se tekne zelo bal. Ekipa Šentjuija je >digrala fantastično, to je tre-)a priznati. Opravili so veliko jobrih stvari, biii so tudi bolj pbJjív], presenetili so me z od-ičnim >preskakovanjem igre<. Laradi počasnega gibanja naše cvezne vrste smo imeli ogrom- Takole jfi sa v prejšnji sezoni mreže naspro^ikov tresel Oskar Drobne, ki je zdaj pomočnik trenerja Šentjurja, Čeprav dejartsko trenutno sam vodi moštvo. no težav. Na srečo je bi! vratar Fink zelo razpoložen, Mahmu-lovlč pa je znal izkoristiti priložnosti. Mislim, da tudi če bi se trudili, ne moremo odirati več tako slabo.« Še v zadnji sezoni kapetan, v letošnji pa trener, Osk^ Drobne, seje zavedal izbijene priložnosti: »Tekmo smo izgubili na izjemno lahek način. Do- Še ena tekma v predtekmovanju Slovenska moška mladinska rokometna reprezentanca ie že en teden mudi v Egiptu na svetovnem prvenstvu. Dosedanji izkupiček (tri zmage na treh tekjsah) je dobra »potnica za naprej. Varovanci selektorja Slavka Iveziča nastopajo v skupini C» cjer so premagali Libijo, Grenlandijo in Estonijo. Po nedeljskem premoru in včerajšnji tekmi proti aktualnim mladinskim ivetovnim prvakom Švedom čaka danes Slovence še zadnja ekma v prvem delu tekmovanja, z IMizozemci. Stanje v izbrani Tsti je dobro, brez večje utrujenosti, predvsem pa brez poš-codb, kar je za zadnji dve ključni tekmi dobrodošlo. Že ena ,maga bi jim dokončno zagotovila nadaljnje tekmovanje. Tja e bodo uvrstile po tri najboljše reprezentance iz štirih skupin. )b morebitnem napredovanju se bodo Slovenci križali s skupilo D. v kateri so Danska, Portugalska, Bělorusija, Češka ... MOJCA KNEZ. Foto: SHERPA končno bi jo morali odločiti že v uvodnih minutah. Podaijeno tekmo smo na koncu mi podarili njim. Domaâ so si s prikazano boibenostjo zaslužili tri točke. Čeprav smo bili v igri mi boljši. Naša ekipa je zelo mlada. Mi bomo morali bidna igrišču bolj borbeni, kajti druga liga je zelo trda liga in izgubili smo zaradi tega segmenta.« Domači so se tako po povratku iz 3. lige veselili zmage, ki jo bodo skušali doseči tudi pri Beli krajini. Šentjurčaoi bodo gostili ekipo livarja. MITJA KNEZ Foto: GrupA Marjan Marjanonč Če tio mod izbranci za tokmo Ultraman na Havajih, bo moral Cokan preteči kardvojni maraton, skupno prokolesariti430 km in preplavati 10 km. Za Cokanom že 22. Ironman Celjski triatlonec Nino Cokan je na tekmi Ironman v Veliki Britaniji dosegel svoj drugi najboljši rezultat. Med 1.500 tekmovalci je zasedel 45. mesto. Ironman je triatlon« znan po ekstremnih razdaljah m razmerah, s katerimi se spopadajo tekmovalci. Sestavlja ga 3,8 km plavanja, 180 km kolesarjenja In 42 km teka. Nino Cokan je konec julija odletoval v Anglijo r;a test vzdržljivosti, ki ga je kljub slabi organizaciji dobro prestal, uvrstil se je na 45. mesto: »Glede na vse Iron-mane, ki sem jih že opravil, je bil ta najslabše oiganiziran. Že to, da na dan tekme na samem tekmovalnem prizorišču nisi mogel dobiti vode. je nezaslišano, pa vse do Cega. da nihče ni vedel, kam sploh moramo iti.« Cokan je zaradi slabih označb, ki jih dejansko sploh ni bilo, tekel namesto 42 kar 57 km, sledil je dm^m, drugi so sledili njemu: »Na mestu, kjer bi morali po pretečenem krogu in pol kreniti proti dlju, nas nihče ni opozoril, da se moramo vrniti, zato smo tekli dalje in pretekli dva kroga. Na celotni trasi ni bilo nid ene table, kjer bi pisalo, koliko kilometrov je za oziroma pred nami. Še dobro, da imamo âpe, ki beležijo, kdaj si tekel mimo kontrolne točke.« Tbdi pri plavalnem delu so tekmovalci odplavali 400 metrov več, pri kolesarjenju pa r^a trasi ni bilo dovolj ljudi, ki bi dajali osvežilne napitke. Na uradni spletni strani angleškega Ironmana je Cokan zabeležen kot 262., a se je na rezultat pritožil, kol mnogi drugi tekmovalci, in zaradi napredne tehnologije čipov je pristal na končnem, absolutnem 45. mestu. V septembru Čaka celjskega triadonca še tekmovanje v Kopru, še vedno pa upa na potrditev udeležbe na Še zahtevnejšem tekmovanju, na Ultrama-nu, ki bo novembra na Havajih. Na nadgradnji Ironmana, ki traja tri dni. bo nastopilo 35 izbrancev, ki bodo prvi dan preplavali 10 km in prekolesariii 150 km, drugi dan je na sporedu 280 km kolesarjenja, zadnji dan pa čaka tekmovalce še 84 km teka. Upajmo, da bo Cokan med izbranci, saj bi bil to njegov največji projekt v vsej njegovi zgodovini triatlonov. MOJCA KNEZ MJ ROKOMETNI KLUB CELJE PIVOVARNA LAŠKO SEZONA 2009 / 2010 ačetc> :?roda"e k^nih /s^oDaic za DP 40% popust za lastnike letnih vstopnic v pretekli sezoni - cena 67 aJi 58€1 20% popust za nove kupce - cena 90 ali 77€! • Letna vstopnica zagotavlja ogled tekem DP in Pokala ■ I Slovenije ter prednostno pravico za na^p vstopnic | 1 za evropske pokale s 40% popustom. Natančni pogoji ' so objavljeni na ceniku. Z • nakupom avtomatsko ^postanete tudi Ljubitelj RK f Celje Pivovarna Laško. k Letne vstopnice je možno kupiti od 12. avgusta in vse do 3. septembra 2009: • vsak delavnik, med 10. in 12. uro, v prostorih RKCPL, pri ga. Saši Le šek, • možnoje naročilo preko telefona041417 212» vsak delavnik, med 10. in 12. uro, ostalo uredimo preko pošte, • 2 nakupom preko spleta, na www.rkrcelje ali www.moiekarte.si. • 2 nakupom v vseh poslovalnicah Mojekarte po Sloveniji (seznam na www.mojekarte. si. v Celju so to Adiatica Center potovanj — (Cankarjeva 1), Izletnik Celje (Aškerčeva 20) ter Žnider's Celje (Gosposka 7). Cenik vstopnic in več informacij na www.rk-cel^ ■ si. Medijski sponzor: eljan Oavid Razgof ja na treh tekmah dosegel 27 golov in je bil drugi siboljii strelec SP, s kar SOniristotni m učinkom meta! J ^nvw. rk-celje. si 14 URA novi tednik Znealen pogíad na Zagrsd s caljsksga Starega gradu Iz Zagrada v Zvodno Danes pojasnjujemo poimenovanje celjskega primestnega naselja Zagrad, ki> kot pove že ime, leži za celjskim Starim ^adom. Še bolj točno - manjše celjsko pnjnestno naselje Zagrad leži na levem bregu Savinje v smeri proli Laškemu. Že samo ime naselja govori» da se je staro kmečko naselje razvilo za gradom» na južni suani znamenitega starega celjskega gradu. Dostop v Zagrad je po cesti iz Skalne kleti ali po cesti, ki se na Polulah odcepi od ceste Celje-L^ško in vodi čez most reke Savinje» ki je bil zgrajen leta 1972. Prejšnji leseni most, ki je Polule povezoval z Zagradom» je odnesla povodenj leta 1954. Kdaj se Zagrad prvič omenja, ni znano. Več kot oûmo je, da je naselje ime dobilo dokaj pozno. Se pa na obmo^u Zagrada omenja grajska pristava, ki je nastala že v času celjskih knezov. Iz arhivskih virov je razvidno, da je bilo na območju Zagrada, predvsem na obeh straneh potoka Ločnica, ki priteka iz Hudičevega grabna, sredi 18. stoletja 11 velikihkmetijmštirjedom-d. Domd so manjše kmetije, lahko tudi koče (kočani). Ze okrog leta 1800 je bilo po podatkih celjskega zgodovinarja Janka C^ožna v Zapadu 12 novih domačij, t. i. gozdnih posestev» in 19 gorskih posestev oziroma t L vinogradniških domov. Siednjiso bili zgrajeni na severnem pobočju nad Zagradom, tik pod grajskimi razvalinami. kja" je bil svet ugoden za rast vinske tite. Grajska gorica, kot so pobočje imenovali, se je razprostirala od r^o k'om se imenuje .. zahoda proti vzhoán. Zagraj-ski vino^di so bili pretežno v lasti celjskih meščanov. Avstrijske oblasti so leta 1825 uvedle Franciscejski kataster. Katastrska občina Zagrad je bila po velikosti med večjimi v občini Celje - okolica, ki je bila ustanovljena leta 1849. Obsegala je Zavodno, Jožefov hrib. Grajski hrib» Ševce, Za^ad, Grmado in Pečov-nik, vse do Tbvsta. Že omenjeni ^odovinar Janko Orožen je v svoji knjigi ^odovi-na Celja in okolice območje katasti^e občine Za^ad opisal kot občino štirih slemen: »Prvo sleme je Jožefov hrib, zdaj označevan kot Aljažev hrib, ki se ob Teharski cestí končuje z Zavodenskim hribom. Drugo sleme je Grajski hrib, ki se nadaljuje v Grajski gorid. Grajski hrib je nekako središče katastrske občine. Ttetje sleme se začenja pri (nekdanji) apnenid in se čez Gradišče in Pečovje povzpne na Grmado, ki prehaja v sedlo» kjer se začenja severozahodno pobočje Tovsta. Četrto sleme ima svoj začetek v sffmi Vipoti, ki jo polagoma se dvigajoče sieme veže z jugozahodnim pobočjem Tovsta.« O samem naselju Zagrad pa je Orožen med drugim tudi zapisal: »Med Grajskim hribom in Grmado je globlje udolje, po katerem teče potok Ločni- ca. To imenosi tudi nekdaj zelo redko naselje ob spodnji Loč-nid. V zgornjem delu se udolje nekoliko zoži» nato pa zopet razširi- lU je naselje Pristava. V smeri proti Staremu gradu prehaja udolje preko pobočja v močno raz^bano planoto, na kateri je raztreseno naselje Zagrad. Šele nato se začne bolj strmo pobočje z vinogradi, ki segajo skoraj do gradu in v vzhc^-smeri do slemena Grajslœ gorice.« V Zagradu sta ne daleč nazaj v zgodovino obratovala dva vei^a gospodarska objdcta, ap-nenica in manjši rudnik, ki je skromno deloval stoletje in pol. Danes je Zagrad zaradi svojevrstnih naravnih daností marsikateremu Se posebej privlačen, zato je bilo v zadnjih letih tam zgrajenih veliko individualnih hiš in Zagrad je postal pravo maio spalno naselje mesta Celja, kjer se ob njegovem zaključku tudi končuje mestno območje. Prihodnji teden bomovtej rubriki pojasnili poimenovanje celjskega primestnega naselja Zavodiia oziroma Zvodno. Foto: GrupA Zgodbo o ^odovini œ]j-skega primestnega naselja Zagrad je za dijavo zapisal mag. Branko Goropevšek. Prešmentane citre Festival Velenje in neu* morni Marjan Marin šek pripravljata v sodelovanju s slovenskim citrarskim društvom v naslednjih dneh že 21. festival Prešmentane citre. Med festivalom napovedujejo tri dogodke, ki se bodo zvrstili do 3. septembra. Prvi festivalski dogodek bo že ta četrtek ob 19.30 na Velenjskem gradu, kjer se bodo občinstvu predstavile študentke citer. Nastopile bodo Mateja Avšič in Alenka Ilijaš, Janja Brleč, Doroteja DolSak in Pranja Kočnik. Prihodnjo sredo, 19. avgusta, se bo občinstvu predstavil slovenski citrarski kvartet, ki so ga leta 2000 ustanovili učitelji citer. Njihov repenoar je bogat in obsega vse od priredb klasičnih skladb do ljudske glas* he džeza in nove izvirne, posebej za citre komponirane glasbe. V kvartetu nastopa- jo Janja Brleč, Peter Napret, Tomaž Plahutnik in Irena Zdolšek. Višek Prešmentanih citer bo 3. septembra, ko bo v velenjskem domu kulture 21. srečanje citrarjev in citrark Slovenije. Tudi letos bo strokovna komisija Citrar-skega društva Slovenije na tej prireditvi razglasila preš-mentanega citrarja in preš-mentano citrarko Slovenije- BS Na Ljubečni bo grmelo Od četrtka do sobote Paranoid open air festival metalne glasbe Na avtopoltgonu na Ljubečni bo tri dni zelo glasno. Organizatorji namreč od četrtka do sobote napovedujejo pni Paranoid open air festi\^ z izključno metal glasbo. Prvi festival Paranoid open air obeležuje 10. obletnico delovanja prvega spletnega metal medija v Sloveniji, Paranoid Metal Webzina, in na-daljuje tradicijo festivala Metal mania open air. Kar je slednji nudil od leta 2002 do lani, bo Paranoid open air letos, obljubljajo organizatorji številnim privržencem metal glasbe. Napovedujejo tri dni kvalitetnega metala in roka z znanimi izvajalci iz Slovenije in tujine ter druženje in zabavo z obiskovalci od vsepovsod. Na enem odru se bo 13., 14. in 15. avgusta zvrstilo več kol 35 domačih in tujih skupin. Nekatere bodo v Sloveniji nastopile prvič. Pri nastopajočih ne moremo mimo omembe največjih svetovnih imen v metalu, kot so doom legende Candlemass, vsem znani bivši vokalist skupine Iron Maiden Biaze Bayley, predstavili se bodo legendarni progresivni death metal- « iT Nb Ljubedni bodo nwtopili tudi doom loQenda Camiloinats. ci Atheist in hardcoreovci Agnostic Front. Seveda bo pestra tudi izbira drugih po-džanrov metala, od glama do blacka, od hard ročka do grinda. In jasno - vse, kar je vmes. A to še ni vse. Podjetje Far-mel iz Novega mesta bo na festivalu poskrbelo, da bo že od srede možno dogajanje na prizorišču spremljati preko spletne strani, ki bo vsako minuto postregla s svežo fotografijo s prizorišča. In tudi to Še ni vse. Grška družba Rag Films bo tridnevno dogajanje posnela, gradivo pa uporabila za dokumentarni film o rok in metal sceni v Sloveniji z naslovom SLO v ^ ■ bumin. Režiser George Ka-^aleakis ima za seboj že kar nekaj tudi nagrajenih dokumentarcev, nazadnje je posnel film o grški underground rok sceni. SLO bur-nin naj bi prvič zavrteli prihodnjo pomlad v Ljubljani, prijavljen pa bo tudi na več festivalov dokumentarnih filmov v različnih državah. Za ljubitelje metalne glasbe in željne druženja istomi-slečih bodo dnevi na Ljubečni kot naročeni. Organizatorji so ob sicer dokaj dragih vstopnicah poskrbeli za brezplačno kampiranje, a tudi sicer napovedujejo živahno festivalsko in obfestivalsko dogajanje. BRST Na Veroniki Gusti in Polona z letos že četrtim Veroni-kinim večerom, ki bo v četrtek ob 20.30 na Starem gradu, nagovarja organizator, Fit medla, nekoliko mlajše občinstvo. S svojo skupino bosta namreč na koncertu nastopila GuŠti in Polona. Potem ko je Gušti leta 2002 zapustil skupino Big Foot Mama, v kateri je začel plodno glasbeno in avtorsko pot ter napisal skladbe, kot so Led s severa, Fenomen, Tatoo, Črn tulipan. Garbage liip hop. Nisem več s tabo... je začel so- listično pot. Še isto leto je izdal ploščo Dolce Vita, na kateri je sodelovalo lepo število zvenečih glasbenih gostov: Buda (Elvis Jackson), Bajdga,TomiM. (Siddharta), Aleš Hadalin, Anda Marič, Alya ... Med gosti je bila tudi Polona Kasal, takrat novo ime na slovenski glasbeni sceni. S Polono sta sodelovanje nadaljevala na koncertnih nastopih, nato pa sta se odločila za skupno ploščo: V slovensko glasbeno sceno sta vnesla nov, svež zvok in postavila nove temelje urbane- ga pop alter zvoka. Njuni skladbi Mine leto in Vedno zame s prvega albuma Dolce vita' sta postali stalnica na vseh radijskih in TV-posta-jah. Leta 2005 je izšel njun drugi album z naslovom GP, ki ga je zaznamovalo veČ uspešnic. Zdaj pripravljata novo glasbeno presenečenje. Poleg Guštija (kitara, vokal) in Polone Cvokal) zasedbo sestavljajo še Peter Dekleva {kitara), Andrej Zavašnik (bobni), Anej Kočar (bas kitara) in Jernej Jiirc (klaviature). BS Peli in plesali so na Slovaškenn v začetku a^^usta so se s tridnevnega gostovanja na Slovaškem v domovino vrnili štirje pari Celjske folklorne skupine in ljudske pevke PuŠeljc iz Zgornje Savinjske doline. Na povabilo Folklorne skupine Tťadicia so gostovali v Dražovcah, predmestju velikega slovaškega mesta Nitre. PuŠeljc je lani tri dni gostil člane slovaške folklorne skupine, obisk jim je zdaj vrni). Pevke so poleg ljudskega petja želele prikazati tudi plesno izročilo Slovenije, zato so k sodelovanju povabile Celjsko folklorno skupino. V sklopu slovaškega praznika žita so pevke in folkloristi nastopili v domu starejših v Nibi in na i prireditvi v Dražovcah, kj er so domače skupine prikazale za-ključek žetve, gostje iz Slovenije pa so predstavili splet kozjanskih in štajerskih pustnih plesov. Folkloristi so ob tem navezali stike s Člani folklorne skupine iz Nitre in dobili njihovo povabilo za kasnejše gostovanje. BS » ^ m novi tednik RTAZA 15 Na polne lime dan smo Celjani doživeli eno najbolj nenavadnih vodenj po me-8tu. Irka Eleanor Phillips nam je pokazala temno plat celjsk^ mes (O eca in c^ tem jasno povedala, da je iskala predvsem vzporednice med domačo - irsko - kul> turo in tem čudnim novim prostorom, imenovanim Celje. v katerem je kot gostujoča umetnica prebila mesec dni. »Vsakdo pri dojemanju nekega novega prostoia, mesta ali dežele, izhaja iz lastnega kulturnega okolja. Za njego* vo razumevanje tujec običajno uporablja samo svojo lastno kulturno, politično in zgodovinsko dediščino. O novem prostoru si zastavlja prav takšna vprašanja, kot bi si jih. če bi bil v svojem rodnem okolju. Odgovori na ta vprašanja gâ morda begajo, saj v tem kontekstu nimajo pomena. Odide na vodene oglede in se pouči o ^odovinl, pogovarja se z lokalnimi prebivalci, poskuša se in/onnirati, poskuša razumeti to novo kulturo,« pravi Eleanor Phillips. In prav to je storila. Mesto si je ogledala s turističnimi vodiči, potem pa se je zakopala v pogovore in drugačna vodenja. Spoznala je del alternativne scene, se pustila poučiti o pijančevanju mladih v parku in odvisniški sceni, predvsem pa je ves čas iskala vzporednice naše, celjske kulture in svoj^ domačega prostora. In teh vzporednic res ni malo. Irsko je slovensko Prva, najbolj očitna vzporednica so skupne korenine obeh narodov. In to so Kelti. Pred prihodom Rimljanov in Slovanov so živeli v Celju in njegovi širši okolici. Ne Rimljani in ne Slovani teh korenin niso izsekali. In Ird so Kelti ali se vsaj imajo za Kelte. Vzporednic pa je še veliko -od primerljivo tragične usode obeh narodov, ki so ju teptali zavojevalci, do lakote v prejšnjih stoletjih, ki je pustila sledove v kulturi in mentaliteti slovanskega in keltskega naroda ... Do neskončne otožnosti, ki prtóema zapuščino ljudskega blaga obeh dežel, in slednjič do pijače, v kateri oba naroda tako strast- Temna plat mes(t)eca Z Irko Eleanor Phillips smo v Celju iskali vzporednice in koščke preteklosti, ki nas družijo Zmečkane nekdanje in sedanje slovenske 28Steve, po pisane z trsko poerijo In kot nostalgičan spomin neki drugi preteklosti. no, že kar ljubeče iščeta ute-ho... Te vzporednice in takšno dojemanje kulturne zapuščine nam je želela pokazati Eleanor, ko je približno 50 zbranih popeljala po svoji poti dojemanja Celja. Najprej smo se ustavili ob mogočni z^aà-bi Celeiaparka in izvedeli, da je pod tonami betona, ki ^jo temeljijo«» eno r^jstarejših keltsl^ grobišč na naSih tleh, karso potrdile tudi DNK-piei-skave. Moč kapitala je bila prevelika. Mudilo se je. Arheologi so grobišče sicer našli in delno tudi dokumentirali, a preden so uspeli dolgotrajne in drage raziskave nadaljevati, so na ^adbišče pripeljale ogromne»hruške betona«. Na mesto najdbe bo vsaj še nekaj dni opozaijal napis, ki ga je izdelala Eleanor: »Dolgost spomina našega je kratka.« Ko bo napis izginil, če že ni, bo tudi ta točka temne plati celj-skega mes(t]eca pc^si utonila v pozabo ... Čakali smo Godota Eleanor nas je v svoji rdeči oblekici in s prav tako rdečo Z zavezanimi očmi, a s skupno energijo videčih in »slepih« po celjski Ozki ulici papirnato vrečko zatem odpeljala do avtobusne postaje. Na njenem severnem robu, tik ob železniški progi, že kar nekaj let stoji, strokovno povedano, svetišče galsko-rimske-ga tipa. Našli so ga ob obnovi Mariborske ceste, ga skrbno zavarovali, podenj ulili betonsko ploščo in ga za drage cekine s posebnim žerjavom in tovornjakom prestavili na mesto. Iger pozabljeno, prekrito z navadnimi letvicami in »dahpapo« čaka... Na novo stoletje? Na Godota, ki ga nikoli ne bo in katerega del vsečasnega besedila izpod peresa Irca Samuela Becketta sta na tem od vseh pozabljenem in za Kelte svetem mestu prepričljivo predstavila Gregor Stamejčič in Mitja KraLj iz KUD Aime Karlin. Eleanor med tem vložkom za dušo ni mirovala - okolico svetišča je vsaj oplela. Kar bi bržkone moral storiti kdo drug - če ne bi na pozabljeno svetišče tako temeljito pozabil... In potem smo šli še do Ra-kuschevega ali, če hočete, Mestnega mlina. Še ene mestne točke s temne plati mes(t)eca. In do opuščenih nekdanjih skladišč še bolj nďc-danje Kovinotehne. Ogromne prazne hale, ob katerih se šopiri potrošniški Lidl, delujejo mučno. Prazno. Kot nekakšen skvot. Le nekaj grafitov pokaže na to, da prostor še ni povsem pozabljen. In da, bržkone, nudi vsaj kakšno uro utehe narkomanom. Tam je Eleanor iz magične rdeče vrečke potegnila nekaj papirnatih slovenskih zastav. V obeh različicah - starojugoslovan-ski z zvezdo in novodobm s Triglavom, morjem in celjskimi zvezdami. In nanje so »turisti« pisali irske verze, Eleanor pa jih je prebrala in zastave - zmečiola, V kup ne snage, ki je tam res ne manjka. Z zavezanimi očmi Da - z zavezanimi očmi, da ne bi nič videli, ampak le začutili medsebojno bližino, smo nenavadno vodenje po mestu doživeli v Ozki ulici. Videči so podali roke umetno slepim. Zaokrožila je nenavadna energija. In sledila je - jasno - pinta. To je anglosaška merska enota za tekočine, Se najbolj primerljiva z vrčkom s hmeljem začinjenega ječmenovega napitka. Postregli so ga v krčmi TamKo-Učiri. In zakaj nam je Eleanor pokazala le temno plat našega mes(t)eca? »Ne gre toliko za temno plat lune. To so le točke, ki nas povezujejo in za katere sem izvedela Iz pogovorov z ljudmi. Iz njih sem razbrala veliko nostalgijo po Jugoslaviji. Ne toliko po državi kot po tistem, kar je ponujal socializem. Veliko ljudi to pomeša. Tfežava je v tem, da veliko ljudi še ne ve, kako lahko upravlja z demoicradjo. Je pa tudi svetla plat tega vašega mes(t)eca. Takrčma in to, kako ljudje vedno pripovedujejo šale. V življenju še nisem slišala toliko šal kot ta mesec. Slovenci so zelo podobni mojim sodržavljanom. Že. ko sem prišla, sem sepočud-ia, kot da sem prišla v domače mesto. In še: mesto je čudovito. A lepoto je lahko videti , za kaj drtigega moraš ma-lo >kopati<, da \ndiš, da je v njem tudi še kaj drugega. To, Čemur ste rekli temna plat vašega mes[t}eca.« Eleanor je prisotnim pokazala še pet videov, ki jih je na različne teme posnela v Celju. In s prijateljem odredti-rala irsko pesem, ki je, vsaj v mojih očeh, še največji približek vzporednicam kultur obeh narodov. Da je ob vseh težavah, pa naj bodo te ljubezenske, denarne, Če pogori hiša, »pocrka« živina .... tu Še vedno pinta piva. Ki nič ne reši. Pomaga pa. BRANKO STAMEJCIC Foto: GnipA Dolgost spomina našega je kntka - pod tonami betona počhrajo colj^ staroselci - KettL Za njimi so ostali Itine okoaari okostnjaki in průbžrw 40 lobanj. Na Godotasn» tolvatčdtíii obiz»mQd >N)tet8m<<,a potem pozab^enm Beanw skrtno opleb, 16 npŘONIKA Nekateri starši svoje otroke zavijajo v vato Današnji čas ne mara »luzerjev« - Otroci niso mali odrasli in starši niso njihovi prijatelji Na Celfskem se je zgodilo kar nekaj umorov, v katerih so bili kot storilci ali sostorilci vpleteni najstni* ki, policisti se skoraj vsakodnevno srečujejo z mJa-doletnimi povzročitelji kaznivih dejanj. Nekajkrat smo poročali tudi o mladoletnih povzročiteljih prometnih nesreč. Na Celjskem se v povprečju otrok pri trinaj' stih letih prvič sreča z alkoholom, sledi »spoznavanje« z mamih. Z našega območja je bita tudi deklica, ki naj bi bUa najmiajša v Sloveniji, za katero se je vedelo, da se prostituira in drogira. Ka) se dogaja z otroki in mladostniki, jih morda izkušnje v otroštvu prehitro potisnejo v svet odraslih, kjer imajo občutek, da so le na stranpoteh? Doktorica psihologije in docentka kriminalistike Polona SeliČ opozarja na to» da je med mladimi vedno več mamil. Z njimi se srečajo že v osnovni šoli, kar kažejo številne raziskave in ankete med mladimi. »Ključna razlika med našim otroštvom in otroštvom, ki ga zdaj preživljajo mladi, je v ceni> da nam takrat ni nihče ponujal ma-miJ niti pred osnovno niti pred srednjo Šolo. Še na pamet nam nI prišlo, da bi to Pred današnje otroke postavlja okolje velike zatiteve. Kako jim pri tem pomagati, da bodo uspešni, se sprašujejo mnogi starši. kdaj poskusili ali da bi vedeli, kje se mamila dobijo. Niti približno se ni zgodilo, da bi »diierji« hodili po šolskem dvorišču, a če so se lam vsee- Usodno drevo na planinski poti V petek okoli 13.30 sta člana Planinskega društva Gornji Grad čistila planinsko pot med Lenartom pri Gornjem Gradu In Rogatcem. Medlem ko je 45-letni moški z motorno žago žagal hlod na planinski poti, se je nad njim sprožil večji panj. Panj je zdrsnil proti planincu, ki mu ni mogel ubežati, in ga stísnil ob deblo drevesa. Zaradi težko dostopnega terena je na kiaju nesreče posredoval tudi vojaški helikopter s posadko in z gorskimi reševalci. Kljub hitri pomoči je poškodovani planinec pred prihodom reševalcev na kraju nesreče umrl, To je že četrta smrtna žrtev letos v naših gorah. Pred dnevi je na Planjavi življenje i^ubil poljski planinec, v začetloj leta je Ojstrica terjala življenje «Ijskega plezalca. Odmevna je bila tudi najdba trupla Marije Mlinar, ki je pred dvema letoma ži\^jenje izgubila na skalni pečini Velika Peč. Samo julijâ in avgusta se je zgodilo že sedem nesreč, skupaj letos Štirinajst Po ocenah načelnika celjskih gorskih reševalcev Mateja Zdiuberška je število nesreč izjemno veliko, vzrok zanje pa sta precenjevanje lastnih zmogljivosti In slaba fizična pripravljenost obiskovalcev gora. Največ nesreč se je doslej zgodilo v visokogorju. Številke niso vzpodbudne še zlasti v času vrhunca planinske sezone. MATEJA JAZBEC no znašli, so jih policisti takoj odkrili. Današnji Čas pa je drugačen.« Nista se spremenila samo družbeni in politični red» temveč tudi vrednote. V mladosti danes zrelih ljudi ni bilo toliko pomembno ugajanje druam v materialnem smislu. Četudi kdo ni imel kavbojk znamke Levis iz Trsta, zaradi tega ni bil nesrečen. Danes je drugače. V očeh mnogih sta pomembna moč in premoženje. Dostopna mamila »žal mije današnjih otrok, ker so v družbi tako zelo prisotne slabe skušnjave, in to takšne, ki imajo razdiralne posledice in so smrtno nevarne. Najstniki trpijo, če se ne morejo primerjati s prijatelji in sošolci po dobrinah. Kot da je prlsmo in pošteno hkrati sprijeno. Tisti, ki življenju po trendu ne morejo slediti, pogosto blažijo svojo stisko z uporabo psihoaktivnih substanc,« razlaga Seličeva. Droge so danes zelo lahko do* segljive. Samo v nekaj minutah smo izvedeli za najmanj tri najstnike, ki »priskrbijo robo«. Kaj se dogaja? »Nekateri mladostniki se uveljavljajo v svojih skupinah s tem, da si upajo poskusiti mamila. Mladostniški čas je čas laduvťdíiusti in raziskovanja» vendar so tudi takšni, ki ugotovijo, da >toni tcx, in potem poiščejo nove načine razbremenjevanja. Včasih mi kakšen inladostnik re-če, da Je >itak vse brez veze<, da lažejo starši, politiki, učitelji ter da je »totalno v redu pokaditi en džojnt in se nič Polona Selic (Foto: SHERPA) ne sekiraš in se imaš fajn<. Kar z drugimi besedami pomeni, da tak mladostnik nima področja» kjer bi se dokazoval, da nima nekih ciljev.« Problem ni stres kot tak, bolj naglica, ki terja stalno spreminjanje. Biti na robu, na strani danes za mlade ni dobro. Današnji čas pač ne mara »luzerjev«, pojasnjuje naša sogovornica. Mladi na številnih spletnih forumih pišejo, da so preobremenjeni- Ob šoli jih' čakajo številne kulturne, športne in druge dejavnosti. Cigave želje uresničujejo s tem, svoje ali staršev? »Treba je razlikovati med najstniki in otroki v prednajst-niškem obdobju, Slednji so bolj podvrženi temu, da izpolnjujejo pogosto tudi želje, načrte In ambicije svojih staršev. Morda so na račun tegares preveč obremenjeni. Nekateri otroci ob napornih urnikih zaradi različnih tečajev preprostó nimajo več časa za igro. Toda otroci morajo imeti čas za igro in druženje s prijatelji, ki ni storilnostno usmerjeno. Najstniki pa so pogosto močno opozicionaini, zato je v tem obdobju manj verjetno, da zares uresničujejo ambicije staršev, ker se odločno ali prikrito temu uprejo in takšne dejavnosti sabotirajo ali opuščajo,« razlaga Seličeva. Športne dejavnosti so dobre, vendar ne zato, da postanejo državni prvaki, ampak zato, da se s tem naučijo delovnih navad, sprejemanja preizkušenj, vztrajanja. Življenje najstnikov je obremenjeno s Številnimi procesi, povezanimi s telesnimi spremembami. zato je pomembno, da imajo dober odnos do svojega telesa, nadaljuje psihologinja. Ko se ti otrok smili »Otroci se nam ne bi smeli smiliti zato, ker hodijo v osnovno ali srednjo šolo. To je del odraščanja ne glede na to, kako vrednotimo koncept sedanje šole. Tisti starši, ki se jim otroci zaradi šole smilijo, jim delajo medvedjo uslugo. Povprečen ou'ok s primernimi delovnimi navadami lahko konča osnovno in srednjo šolo, in ko odraste, še fakulteto. Naš šolski sistem ni naravnan na nadpovprečno sposobne. Če kdo meni, da je Šola nekaj, kar uničuje mlada življenja, je to potuha.« A vendar je videti, da starši realen svet otrokom prikazujejo včasih na napačen način. '^Mnogo tega je zla^nega In novi tednik Starši pogosto otrokom prikazujejo svet drugačen, kot je. Svoje otroke pogosto zavijajo v valo in jih ne opremijo za sdk z realnimi preizkušnjami, ki so neizogibne. Nekateri starši pa svet prikazujejo kot slab, nevaren in skušajo obdržati otroke, da ga ne bi raziskovali. Vendar temu svetu nihče, ki je na poti odraščanja in osamosvajanja, ne uide. Vprašanje je tudi, kakšno srečo ima nekdo, da sreča dobre ljudi. Včasih srečamo sprijene ljudi in se iz tega nekaj naučimo, nt pa nujno, da so vsi toliko žDavi, da preživijo.« Starši Icot prijatelji? Preživeti je mogoče s kakšnim pametnim nasvetom. Po te se otroci, s katerimi smo se pogovarjali, v večini zatekajo k materam, četudi so nekaterim očetje boljši sogovorniki. S kom se bo otrok ali najstnik bolj razumel, je odvisno od različnih stvari. Od podobnosti po osebnostnih značilnostih do tega, kateri starš je pač več doma z otrokom, dodaja Seličeva. »Pomembno je, da morajo biti starši pripravljeni zares prisluhniti in tudi sprejeli tisto, kar slišijo. Velika zabloda, kije zelo razširjena, je, da je treba 2 otrokom imeti prijateljski odnos. Starši niso zato na tem svetu, da bi bili otroku prijatelji, in tudi otroci niso mali odrasli. So drugačni» njihovi psihični procesi so drugačni in sveta ne dojemajo kot odrasli. Štiri letnik misli, da gre sonce spat zato, ker gre on spat ...« Kako zaželen in načrtovan je bil otrok, ali je bil le povezovalni dejavnik med partnerjema, ki bi se drugače razšla, lahko zelo vpliva na odnos z njim. »Včasih imajo starši težave s težko pričakovanimi otroki. V to so vložih ogromno truda, odrekanja in bolečine, potem pa se stvari dogajajo drugače, kot bi si želeli. To ni listi sanjski otrok, ki so ga pričakovali, lahko je nestrpen, razdražljiv, slabo spi ... V vzgoji se pojavi na desetine drugih težav,« Mladi pogosto svoje starše zalotijo v zadregi, še posebej, kadar se govori o temah, ki so v družbi na splošno tabu. Čeprav se jim na trenutke to zdi smešno, saj so tudi otroci dobri opazovalci, pred katerimi se rdečica na obrazu težko skrije, je lahko to nevarno. »Z zadrego ni nič narobe. Težava nastane le, če tema, ki spravi starša enkrat ali dvakrat v zadrego, postane tabu in se je ne odpira več. Starši morajo o tej zadregi pri sebi razmisliti. Mnogi ljudje še vedno težko govorijo o spolnosti, največ, kar zmorejo, so šale, ne pa iskren pogovor Zâto je razumljivo, da najstniki najdejo zaupne sogovornike o nekaterih temah med svojimi vrstniki- Ker se znajdejo v podobnih težavah, iščejo podobne odgovore. Na takšen način iščejo sorodne duše. zakijučuje naša sogovornica. SIMONA ŠOLINIČ novi tednik ^MRONIKA 17 Prizorišče zadnje smrtne nesreče ns gradbišču celjske knjižnice na Muzejskem trgu. Delodajalci »terjajoff žrtve med delavci?! Premalo inšpektorjev Za obe nesreči se postavlja ključno vprašanje - kaj je ^avni vzrok oziroma kako je med opravljanjem del poskrbljeno za varnost. >»Na gradbiščih tako delodajalec kot delavci pogosto podcenjujejo nevarnost, delodajalci in vodje deiovišč slabo nadzorujejo delo, primanjkuje tudi inšpektorjev,« pogoste vzroke nesreč navaja glavni inšpektor za delo Borut Brezovar, ki ob tem poudarja, da je največji krivec nesreč delodajalec. Hitenje in lovljenje rokov, ubiranje bližnjic, pri katerih delavci ogrožajo sebe in druge, ter »pokrivanje« del različnih delodajalcev v različnih fazah dela, ki ni usklajeno po predpisih, terjajo žrtve. »Dogaja se tudi, da delavci niso izkušeni in imajo težave z razumevanjem jezika,« še pojasnjuje Brezovar. V Sloveniji je trenutno aktivnih približno tisoč gradbišč. Nadzor nad njimi ^ naj bi izvajalo približno 40 C inšpektorjev, kar je prema- O lo. Na Celjskem nadzor nad ■ zakonitostjo zaposlovanja in varnostjo na gradbiščih ^ opravlja osem inšpektorjev, ^ njihove aktivnosti pa žal ni- O» so zagotovilo za večjo var-^ nost. Kdaj se bodo dela pri t gradnji nove tržniceinknjiž- ® nice nadaljevala, ni znano. ^ Preiskavi obeh nesreč naj ne » bi bili končani še najmanj C deset dni, ocenjuje Brezo- O var. ^ MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA Osrednjo knjižnico Celje gradita podjetji Remont in Gradia. Remont je zadolžen za gradnjo prizidka is je dela že končal. Četrtkova nesreča se je zgodila pri obnovi starega dela knjižnice» kjer je izvajalec del celjsko podjetje Gradia in ne Remont, kol smo napisali v torek. Nesreče na gradbiščih v srediSću Celja so samo v enem tednu terjale tri smrtne žrtve. Pri gradnji nove tržnice sta življenje izgubila dva delavca, državljana Bosne in Hercegovine, gradnja osrednje knjižnice na Muzejskem trgu pa je terjala življenje 464etnega hrvaškega državljana. Kdaj bosta preiskavi končani, âe ni znano, prav tako ne, kdaj se bosta gradnji tržnice in knjižnice nadaljevali. Največji krivec za delovne nesreče je po mnenju glavnega republiškega inšpektorja za delo Boruta Brezovarja delodajalec. Njegova dolžnost je organizirati ddo tako, da ne pride do poškodb delavcev. tako<^/)i videti ko^, ca preiskavi v zvezi s smrtjo delavcev na tržnici. Vanjo so poleg kriminalistov vključeni strokovnjaki s področja var- jenja, statike in drugi. Za obe nesreči lahko pričakujemo kazensko ovadbo zoper odgovorne zaradi ogrožanja varnosti pri delu. V zadnjem mesecu se je zgodOo pet delovnih nesreč. Za povzročitev nesreče iz malomarnosti v primeru telesne poškodbe grozi zapor do treh let in v primeru smrti od 1-8 let. »Si nta lovci« prijeli vlomilce Sintalovi varnostniki so v soboto preprečili krajo v žalski poslovni enoti podjetja Surovina. Nepridipravi so skušali ukrasti 200 kilogramov različnih barvnih kovin. 30 kilogramov bakra la 150 kilogramov električnega kabla. Ker so se vlomi v pod-jetje ponavljali, so Sintalovi varnostniki vlomilcem pripravili zasedo. Varnostnika sta prijela in do prihoda policistov zadržala enega od vlomilcev, ki se je pripravljal na odvoz omenjenega tovora. Kasneje se je izkazalo, da so se vloma v prostore loUIi trije vlomilci, ki se bodo za svoja dejanja zagovarjali pred sodnikom. MJ V celjskem podjetju Gradia, ki je izvajalec del na starem delu knjižnice, kjer se je v četrtek zgodila nesreča, ne želijo dajati izjav. Vodja delovišča naj bi bil v času nesreče na dopustu. Zgovornejši so v mariborskem podjetju Copia, podi-zvajalcu del. Projektant Prane Dereani pravi, da sta do nesreče vodila dva manjkajoča dela za montažo dvigala, ki se je naj bi pokojni lotil na svojo pest, ne da bi o tem obvestil vodjo delovišča. Nezadostna varnost delovnega odra naj bi tako botrovala tragediji. Preiskava, v katero so vključeni tudi strokovnjaki s področja strojništva. Se ni končana. Z' BobKa HOTE L sti^re in ^liKde- cidre-^íí-n do Ko-nao.!!! C E LJ S K A Trčenje vlačilcev in poltovornih vozil Na avtocesti Celje-Vraosko» med izvozoma Arja vas in Polzela, je priêlo v soboto do naleta m trčenja vlačilcev in poltovornih vozil. V nesreči je bilo udeleženih pet vozil. Pri tem se je ena oseba huje poškodovala in so jo odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. V nesreči so med drugimi posredovali celjski poklicni gasilci, ki so prečrpali 50 litrov goriva, odklopili akumulatorje in na cestišču pobirali razsute žeblje in orodje. MI PRVI IN EDINI BOBKART V SLOVENIJI Srečanje mladine GZ Vojnik-Dobrna Sredi funija smo v Gasilski zvezi Vojnik-Dobrna organizirali že tradicionaJno 10. srečanje mladih. Letos smo izpeljali to druženje v okolici PGD Nova Cerkev. Kaj vse smo počeli ta dan? Zjutraj smo se dobili pred gasilskim domom v Novi Cerkvi, kjer smo do- bili malico za na pot, potem pa smo izžrebali vrstni red odhoda za orientacijski pohod na Stražo. Prednost so imeli mlajši pionirji, nato pa še vsa os- tala mladina. Sodelovalo je 95 otrok s 25 mentorji. Med pohodom nas je Čakalo pet postaj in na vsaki so se odvijale različne naloge. Na vsaki točki smo se tudi okrepčali s pijačo, ki se nam je zelo prilegla. Po slabih treh urah smo prispeli na cilj pri igrišču v Novi Cerkvi, tam smo igrali nogomet ter med dvema ognjema. Sledi i je zaključek srečanja pri gasilskem domu, kjer so nam domaČi gasilci postregli z malico in s slastnim sladoledom. BOŠTJAN SELČAN Veterani na pikniku Veterani in veteranke GZ Žalec smo se v nedeljo, 7. junija, ob 10. uri zbrali pri lovski koči v občini Tabor. Med zbiranjem smo popili jutranjo kavico se pozdravljali in klepetali s prijatelji Id znanci. Vse zbrane udeležence piknika sem pozdravila v imenu komisije veteranov in veterank GZ Žalec in jim zaželela dobro počutje. Zbrane pa so pozdravili še: član sveta veteranov GZS in član sveta Savinjsko Šale§-ke regije Franc Naiaks. poveljnik GZ Žalec Franc Ran-čigaj in predsednik PGD Oj-striSka vas-Tabor Alojz Ribič. Čeprav nam vreme ni bilo naklonjeno, smo program piknika v celoti izpeljali. Večina udeležencev, zbranih nas je bilo 101 iz vseh GPO: Braslovče, Polzela, Tabor, Vransko in Žalca, se je podala na sprehod po gozdu do kapelice sv. Huberta. O kapelici in občini Tabor nam je pripove- doval veteran Ivan Rančigaj iz PGD Ojstriška vas-Tabor. Po vrnitvi na lovsko kočo smo se okrepčati z okusno malico in napitkom in si tako povrnili moči za družabni igri, ki sta sledili. Veterani in veteranke so se pomerili v streljanju z zračno puško in metanju reševalne vrvi v krog. Sledila je razglasitev rezuhatov. V kategoriji veteranov in veterank v vsaki igri so prvi trije prejeli praktične nagrade, ki so jih prispevali: Matjaž, Inter diskont. Tropic caffe In Jože Avsec iz PGD Kasaze-Li-boje, ki je za prvouvrŠČena izdelal tudi gasilski grb. Tekmovalcem pa tudi ni manjkalo športnega duha, saj so se med seboj športno vzpodbujali. Sledilo je druženje ob glasbi harmonike in doma izdelanih inštrumentih članov PGD Vransko. Kočo je napolnilo petje. saj še vedno radi ubrano zapojemo. Najbolj kora j ž-ni pa so se ob glasbi tudi zavrteU tja do poznih popoldanskih ur. Pn načrtovanju programa in njegovi uresničitvi so so- delovali: Člani komisije za delo s gasilskimi veterani in veterankami GZ Žalec, strokovna sodelavka GZ Žalec Sabina Sorčan, člani in članice PGD Ojstriška vas- Tabor, člani iz PGD Vransko in Lovska družina Tabor. Hvala vsem, bilo nam je lepo! SAVINA NARAKS Matjaž Romih na Planini V petek, BI. julija, je biJ OA Planini pri Sevnici pravi koncert na prostem, na katerem je oMins(vo uživalo v skoraj triurnem nastopu kantavtorja Matjaža Romiha s skupino. Zasedba se zaenkrat imenuje Matjaž Romih in Brat od unga Band. Klubu mladih Planina oziroma tistim njegovim članom» ki so poskrbeli za organizacijo dogodka in obveščanje vseh Članov, se mo-ramazahvaliti za prisostvo-vanje na navdušujočem preigravanju bolj ali manj znanih pesmi, ki imajo vse po vrsti zanimiva besedila in bi jih še najhitreje uvrstili med šansone. Verjetno najbolj znana, zagotovo pa v petek največkrat zaigrana je bila skladba Bež. Poleg Matjaža Romiha so člani zasedbe Luka Ropret (kitara), Andrej Kores - Kori (klaviature). Vanja KampI (glas), Jože Rupnik (bas) ter Joco Škorjanc in iure Ko-rez (bobni). Razen kitarista, ki je z Matjažem igral že na plošči Novice iz Slovenije, so se tokrat prvič zbrali skupaj prav na tem zelo piimem prostoru s širokim razgledom, »ki res pomiri in človeka dvigne«, kot sami pravijo. Povedali so, da so jim vaje zelo lepo uspele, čemur lahko vsi navzoči na petkovem nastopu le pritrdimo, sami pa so kasneje tudi povedali, da jim je lepo uspel tudi nastop pred napolnjenim avditorijem naslednji večer Na Planini pa si želimo, da bo kakšna podobna (ali lahko tudi ista) zasedba kmalu spet nastopila kje v bližini. Pri tem se seveda (spet) zanašamo, da bo k uresničitvi te želje veliko prispeval Klub mladih Planina. JK Pohod po spominskih obeležjih NOB V naši občini na področju Javorníka, to je zaselek med Resevno in Svetino, imamo kar nekaj grobov padlih borcev in aktivistov iz druge svetovne vojne. Spomeniki in spominska obeležja so v naši občini zelo lepo vzdrževani in ohranjeni. Teh je skupaj osem. Dobro poznam tudi zgodovino vsakega in sem jih že večkrat obiskal. Pri vsem tem pa je po svoje tudi zanimivo, da je v enem od teh grobov pokopan tudi vojak ruske Rdeče armade. Kolikor se spominjam, so ga že dvakrat obiskale tudi ruske delegacije. Prvič leta 1976. No. če sem natančen, takratna delegacija je bila iz Sovjetske zveze in je prišla v železarno Štore na povabilo sindikata, člani Z6 pa so jih odpeljali na to mesto, da so se poklonili neznanemu junaku. Leta 2004 pa sem se odločil, da bom na četrtem regijskem veteranskem srečanju na Svetini o^aniziral obisk ruskega veleposlanika in želje so se mi na srečo tudi izpolnile. Po končani proslavi smo obiskali grob in položili cvetje. Še danes se spomi- njam, kako ganljivo in s ponosom se je poslovit od svoje^ pokojnega rojaka. Ce bo v Sloveniji načrtovan kakšen obisk ruskega predsednika, bomo preko njihovega veleposlaništva poskušali organizirati, da bo na ta grob tudi on položil venec. Sicer pa, do sedaj smo še vedno uspešno organizirali in iz-peljali vse načrte, ki smo si jih zadali v Štorah, zato sem \udi tokrat velik optimist. Prav zaradi teh dejstev, ki jih je iz časa NOB na Svetini v izobilju, smo člani veteranskih društev organizirali pohod po spominskih obeležjih občine Štore. sreCko križanec, predsednik veteranskih organizacij hoví tednik IPOROCEVALCI 19 Sv. Lovrenc v znamenju koscev, grabljic in »štangarjevcc Prva avgustovska nedelja je tradicionalno rezer* vi rana za tekmo koscev» grabljic in »štangarjev« v Sv. Lovrencu. Domače prostovoljno gasilsko društvo je pod žgoče sonce uspelo privabiti veiLko tekmovalnih ekip. Med sabo so se pomerile v košnji, grabljenju, postavljanju hme-Ijevk in Šaljivi igri> imenovani rde^ nit. Sodelovale so ekipe iz Ponikve pri Žalcu, Marija Reke, trboveljskih Kali§, Šmart-nega v Roini dolini, Celja, Šmaneških Toplic, Prebolda, Šentjurja io letošnji débita ntki, ekipi Osek 1 in 2 iz Svete Trojice v Slovenskih Goricah. Tekmovanje so začeli s povorko skozi vas ob koračnici pihalnega orkestra, sledile so kočije voditelja iger Borisa Kopitarja, hme- ljarskih starešin, ki so ocenili opravljeno delo, in »šentlovranskih« gospodinj v kmečki noši, ki so poskrbele za kmečko malico za tekmovalce, sodnike in goste. Lovoriko najboljšega kosca je tokrat, enako tudi lani, ubranil Bernard Tratnik iz ekipe Marija Reka starejši, najboljše grabljice in »štangarja« pa so bili v ekipi ŠD Ponikva, Zmagovalna ekipa, ki si je za nagrado priborila najem apartmaja za teden dni v Lanterni v Poreču, je bila ekipa ŠD Marija Reka mlajši. Drugo mesto je osvojila ekipa ŠD Ponikva in tretje ekipa Marija Reka starejši. Najlepši voz, s katerim se je ekipa pripeljala na tekmovanje, je bil voz ekipe Pavlinčki iz Prebolda. Organizatorji so pripravili bogat srečolov z glavnim do- bitkom - gorskim kolesom, Za prijetno počutje, hrano in pijačo so poskrbeli številni »šentlovranski« gasilci, saj je za izvedbo tekmovanja zavihalo rokave kar 96 članov in članic društva. Tekmovanje je minilo v borbenem, vendar prijateljskem razpoloženju, po njem pa je bila velika vrlna veselica z ansamblom Gorenjski kvintet. Prostovoljno gasilsko društvo se zahvaljuje vsem sponzorjem in donatorjem, Ki so pripomogli k odlični izvedbi še ene, tokrat 28. prireditve tekme koscev grabljicin »štangarjev«. Prav tako tudi obiskovalcem, ki z udeležbo potrjujejo uspešnost dela in dajejo nadalj* nji navdih. ANDREIA KUMER Foto: NATAŠA KURE za PGD Sv. Lovrenc Ni stTBhu, da bo vihtenje kose msd mladimi kar Uko inimrio. Silno naporno dalo 2a mocM in utfjane fante in može. V globoko luknjo je trrta postaviti »itango« in jo trťo lasukati, da bo lahko nosila tažo hmalja in kljubovala sunkom vatra. Ata mamona nštuparamoic pa »ajd« po zalaném travniku.. Nepozabni morski užitki za otroke in mlade Otroci so na motju neizmerno uživali. Konec julija smo voditelji (salezijanec, mladinski delavci in animatorji) iz Sa-lezijanskega mladinskega centra Celje ter otroci od S. do9. razreda preživeli vško-fijah pri Ankaranu. Z otroki vred nas je bilo 23. Kaj so morski užitki? Morda nič posebnega: en teden počitnic na morju! A vendar veliko več od tega. Ne gre le za to, da bi preživeli počitnice na morju, gre tudi za to, da skupaj z mladimi preži* vimo počitnice. Ce jih želimo skupaj preživeti, pomeni, da moramo tudi nekaj prispevati k temu, da bodo rudi drugI ob nas zadovoljni. Mislimo, da nam je uspelo. V skupini je vladalo prijetno vzduSje. Voditelji so bili del skupine in ne sami zase. Čeprav je bila starostna razlika nied udeleženci velika, smo se dobro razumeli. Program je nastajal sproti. Dogovarjali smo se, kdaj bomo vstali (vendar ne prepozno!), kdaj šli na kopanje, pa tudi večerni program je nastajal sproti, po dogovoru. To ne pomeni, da stvari niso bile vnaprej dogovorjene. Seve da so bile. Živeli smo v župnišču na Škofijah» tudi kuh^ smo sami. Po budnici z glasbo smo l]\ najprej v cerkev, zmolili jutranjo molitev in Imeli sveto mašo. Po zajtrku smo šli na kopanje na Debeli rtič vse do kosila, ki je bilo pozno popoldne. Ves čas so bile naše sopotnice kitare, družabne igre in žoge za odbojko, nogomet in košarko. Po kosilu je sledila debela ura počitka, potem pa spet kopanje - največkrat v Simonovem zalivu do noči - in sladoled. Obiskali smo tudi Lipico in se slikali s konji. Vendar se tu program §e ni končal. Zvečer so sledili sprehod ob plaži, nočna igra Gospodar prslanovvgozdu in iskanje skritega zaklada v Piranu. Utrujeni smo se pozno, pozno vračali domov. Nepozabno? Gotovo! Z veseljem seje poslavljali na dvorišču Don Boskovega centra (^je, ko testarši in otrod sprašujejo: »A si lahko rezerviramo sedež že za prihodnje le to?« Staršem se zahvaljujemo za zaupanje, otrokom pa želimo, da koristno preživijo zadnje tedne počimic. RUDI nSEL, vodja SMC Cel}e 20 PiÂSVETI hoví tednik ZDRAVJE - NASE BOGASTVO Kronične bolezni usoda razvite družbe Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med,, spec, kardiolog Krcnničiie neoalezljive bolezni predstavljajo veliko zdravstveno in gospodar-sko breme za vse članice Evropske unije. Vzroki so pogosto banalni in poveza-ni z življenjskim slogom. Nezdrava prehrana, premalo fizične aktivnosti, kaje-nje, pretirano uživanje alkohola» debelost in nezdravo okolje so razen dednosti dejavniki, na katere lahko vplivamo. Za spremembo tega bremena je potrebno, da v državah spremenijo razvojne, soclai-ne, okoljske» ekonomske io zdravstvene programe v smer ohranjanja in krepitve zdravja» ko bo zdravstvena politika vlagala v preprečevanje bo-lezni več kot doslej. Breme zdravja bo tako manjše, povečala se bo kakovost življenja. Vendar bo treba te dejavnosti izvajati v vseh življenjskih obdobjih ne le v starosti. Vse smernice, ki jih priporočamo. so utemeljene na znanstvenih dokazih, teoriji in dobri praksi. Dolgoročne programe je postavila že pred desetletji Svetovna zdravstvena organizacija, pri nas so se združili v programu Cindi. Vključujejo glavne dejavnike tveganja, ki so enotni za veliko število bolezni, in spodbujajo prebivalce k zdravemu življenju. Imamo tudi individualne programe in pristope na ravni posameznika, il so povezani z nacionalno zdravstveno politiko. Mtd dejavnike tveganja sodi tudi nezdrava hrana. Strategija štirih najbolj pogostih bolezni Te kronične bolezni so rak. bolezni srcain oâlja, kronična obstruktim bolezen pljuč in sladkorna bolezen. Tak pristop zahteva oblikovanje zdravstvene politike v smeri preventive, povečevanje zmogljivosti službe, spremljanje in Šijjenje izkuSenj. Pomembna je socialna politika, ki posveča pozornost družbenim dejavnikom, ki pogojujejo nastanek kroničnih bolezni. Ti so revščina, neizobraženost, brezposelnost in družbena neenakost. Vpro-gramih se kot partnerke zdru-žujejo SZO, EU, strokovna zdmženja in nevladne organizacije oz. civilna družba. Pomembno je tudi delo na lokalni ravni, ki vključuje institucije, zavode in civilno družbo (klubi, društva). Pri tem ima pomembno vlogo Evropska strategija preprečevanja kroničnih nenalezljivih bolezni. Iz nje je razvidno, da je pomembna vseživljenjska preventiva, ki se obravnava kot naložba. Odločitev za zikavje mora podpirati celotna družba, ljudi je treba usposobiti za promocijo lastnega zdravja, prav tako tudi zdravstvene ustanove. V Sloveniji so kronične bolezni vzrok za 80 odstotkov vseh smrti, Največje breme predstavljajo bolezni srca, rak in duševne bolezni. V povprečju živimo sedem let s kronično boleznijo, kar pomeni zmanjšano možnost in sposobnost delovanja in padec kvalitete življenja. Zaradi porasta števila starejših ljudi se bo še povečal delež izdatkov za starostnike, ki bo presegel 7 odstotkov bruto družbenega dohodka. To se lahko ustavi le s podaljšanjem let zdravega življenja, kar pa bo možno le s politiko zdravega staranja prebivalstva. To je treba izvajali postopoma. Kronične nenalez-Ijive bolezni imajo premalo celovite podpore politike, a tudi ne dovolj v tradicionalnih inštitudjah in zavarovalni stra-tegiji. Programi skušajo povezati delo ministrstva za zdrav- je, zdravstvene zavarovalnice, inštituta za varovanje zdravja, fakultet, strokovnih sekcij in združenj, zdravstvenih domov, bolnišnic, zdravilišč. lekarn, zeliščnih lekarn, lokalnih skupnosti, podjetij s področja prehrane, relieacije, farmacevtske industrije ter trgovin. Program preventive bolezni srca traja že več kot deset-letje, od leta 2001 imamo program presejanja za rak materničnega vratu, organizirano presejanje za rak dojke pa se je začelo jeseni 2007. Slednja koordinira Onkološki inštitut RS. ki je letos pripravil tudi program za presejanje raka na debelem črevesu. Zato priporočam vsem, ki dobijo vabilo, naj sodelujejo v teh pr<^amih, se odzovejo in opra^njo pregled, ki je enostaven, a pomeni pomembno stopnico pri ohranjanju zdravja, zlasti pa pri preventivi rakastih bolezni, ko je zgodnje odkrivanjepo-rok za ozdravitev. Cilj vseh teh aktivnosti j e predvsem po-daljšanje Življenjske dobe in dvig kakovosti življenja, kar Je cilj vsake zdravstvene politike v vsaki državi, a mora biti tudi cilj vsakega posameznika, tudi v Sloveniji. Če Imate vprašanje za zdravnika, ga pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, ali na elektronski naslov: tednik@^nt-riisî. Življenje brez Novega tednika je kot... ■■■ llraonaa Lahko je zdravo, a je kislo. mUMSíUM ft » kg meeeífio Dr. PIRNAT «mvw.pfmiit.«! ROŽICE IN CAJCKI Vsega sveta zdravje že nekaj časa po vsej deželi lepo cveti repik, ki mu ljudski jeziki pravijo tudi vsega sveta zdravje, gladl-šnik, mala torica. griznik, kačje rože, Rokove rože, prehlajenka ... V pomoč nam je zlasti proti želodčnim, črevesnim in žoičnim težavam. Čeprav sodobna medicina gladišniku (Agri monta eupatoria) ne posveča pretirane pozornosti, si je z njegovo pomočjo marsikatero težavo pozdravil Že antični človek. Takrat je sodil v sam vrh zdravilnih zelišč. kot odlično zdravilno sredstvo pa ga še danes čisla ljudsko zdravilstvo. Cvete od junija do septembra in sicer taka, da se cvetovi drug za drugim odpirajo od spodaj proti vrhu. Obožuje suhe travnike, gozdne robove in grmovja. Nabiramo celo zeliSče ali ločeno cvetove in liste. Bogat je z gren-Činami, čresJovinami in eteričnim oljem. Repik najpogosteje uporabljamo pri driskah, vneti želodčni sluznici, vnetju slepiča ter vnetju tankega in debelega črevesa. Ne pozabite nanj pri težavah zaradi slabega izločanja žolča ter pri žolčnih kamnih in pesku. Izboljšuje namreč odtekanje žolča, preprečuje nastajanje majhnih žolčnih kamnov in ublaži krčevite bolečine. Na njegovo zdravilno učinkovitost lahko računamo pri jetrnih boleznih, živčni raz-draženosti, vnetju mehurja in nehotnem mokrenju. Preprečuje utrujenost in obolenja alergijskih občutljivosti. Imel naj bi tudi to moč, da znižuje krvni sladkor In preprečuje ter blaži vnetja. V ljudskem zdravilstvu že vseskozi velja, da naj bi repi- PiSe: PAVLA KUNER kov čaj z dodatkom medu uživali govorci in pevci, Slednji naj bi se odločili za tritedenske repikove kure. Po njej naj bi glasilke postale lepo napete, glas bolj čist in doneč. Še bolje bo. Če nekaj čaja uporabijo za grgranje, nekaj pa za pitje. Caj pripravimo kot poparek: žličko cvetov poparimo s skodelico vrele vode in po 10 minutah precedimo, Grgra-mo ga dvakrat dnevno, pijemo pa po 2 skodelici na dan. Obnesel se bo tudi proti vnetju glasilk. Čaj proti alergijam pripravimo tako, da 2 žlički cvetov poparimo s skodelico vrele vode. pokrijemo. pustimo stati 5 minut in precedimo. Nesladkanega pijemo trikrat na dan po I skodelico pred obroki. Repikovi listi učinkujejo proU slabokrvnosti, revmi, lumbagu, težavah pri prebavi, otrditvi ali odpovedovanju jeter in obolenju vranice. Repik se zelo dobro obnese tudi v čajnih mešanicah, denimo zoper jetrne težave: zeli repika primešamo še zel lakote (Galium venim) in zel dišeče perle (Asperula odo-rata). Iz 2 žlic mešanice pripravimo poparek in pijemo po 3 skodelice Čaja na dan v obliki kure. Repik je kemično slabo raziskan, zato se ne priporoča daljša uporaba. Med jemanjem se ne smemo izpostavljati soncu. novi tednik MALI OGLASI - INFORMACIJE 21 □ tednik OlnrQiilQ nofçCniNitii HQMB^ to^nicof HaroCnM Novega tecMfca boste laite ^ naroćnBfce ugodnosti - ^ ' a mâjfe;6glciie^v:N ibjB^JnSes^^ btoma izkftieno s sv^ naroM^GD iortlcD, naročntSiopoiožntco odroma z osebnim dotninent^ naroMQ Novega tedfAa. itofadcofftUene ugoctnoM M n« prenoMfo v nosleckile letol VOZILA PRODAM POlO 1,0, lelnik reg. vse leto, odlično ohranjen, prodom. Telefon 041 969-799. â375 VW polo, bordo rde^ barve, btnlk 1997, prodom zol.2{)Qmrelefon 03) 679. 697. 3560 HIMAVUCNO tMako zo gnudje, 1001, prodoni. Zrovsn podorim ludi mlin. Teiefon 5794-397. 3600 STROJI PRODAM ŠIVALNI slroj Jadranko, na noini pogon, dobro ohranjen, še dela, prv^m za 67 EURJelefon 03(1917^64]. ssas PRODAM VZAZIDiUill sosesla Uboje SffwJ bj^ od noseljo Petravce, pro(kim već grad* benili porcel. Telefon 04) 683-599. 2113 HAJAMiM ŠTIRIČLANSKA družino nojame monj» hišo z možnostjo kcsnejsego odkupo. Bližino Celja gB bližnja okolico Celjo. T^^ 070S94-70I. D www.Kt(liocelje.coni Obvestilo Zaradi praznika bo pe-tek, 14. ai.^ust, zddnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahvai za Novi tednik, ki izide v torek, 16. avgusta. Vse naročnike malih oglasov prosimo za razumevanje. ODDAM OntEMUENO stonovonje, 60 < pritličje, lostni vhod, Sentv^ pri Grobelnem, o^ doa Nojem 200 EUR-"slroski 80 EUR. Telefon031 352-322. 3569 STANOVANJE v Gorid pri ^ivnid oddomo v nojemJelefDn (03) 5473-186. KZŠen^ jur, z. 0.0., Cesto leono Oobrotinško 3, Šentjur. n DELNO opremljeno gomnjefo oddom no odlični bkoc^vdlju. lelefon 040 631-219. 3562 STANOVANJE, 60 m\ v slonovonj^i točen ftiod, okolico Celjo, opremljeno, oddomvnolefn.Telefon041569-23S. 36re DVDS06HÛ stnnoranjs, vCe^, Dedmo no-sii|ili>yi tpowU m TiiwHuimti g nfrta jlnriw ia Mhrnm. NOVI TEDNIK Imempriinttic Prešernova 19 3000 Celje NAROCILMICA M Oatum rojstva: Ulica: Nepreklicno naroEam No^ tednik u najmanj 6 mesecev podph: ŒLJE. Oddam obnovf|»o, lepo opremljeno enopo^eljno in dvoposteljno sobo, Id imoto ^upno kopolnico in vsiko svoj direktni, losfni vhod. Telefon 041B36-156. D n333E PRODAM STEIKLNIK no tn^ godvo, star 1 leto, ugodno prodom. Telefon 051 253^76. 359S WmiM, televizor, prohi sirot suilhii strot sleklo keromični tilnik, ostalo, prQdam.TelefQn040869481. 35d3 POHIŠTVO zo dnevno soÍki in razJeglfiv dvosed, ugodno prodom. Telefon 041 tmzi o PRODAM ORVA, krotko řogono, brezovo, smrekovo ter smrekov« krajnike imdom po ugodni (eni, z dostavo. Telefon 040 211-346. p CRESKE in plohe, porjenego in neporfeflego oreho, bukve, hniŠke, ce»je, lipe, jovor-jo, hmsto, bora, jeseno, kostonjo, okoci-je tei hrastove, kostnnjeve in smrekove tmme, nzilirnlii dimeimi, prodom, Tele-fonl)4l}2l1.34i. p VK poJel fočn» rzdekinego opernega zklo-ko »handslnger« prodorno. Telefon 041 505400, Dani. 3Sô6 PRODAM NESKIŒ, rjova, grahosto, im, Hk pred nesnostjo, prodomo. BrazplaČno dosto-vti no dom. Wrejo nesnicTibool, telefon (02)582-1401. D BIKCA simeniokti, slorego 5 tednov, prodam. Telefon 041299-604. $373 KOBILO posme hofllnger, MnA 1999. z rodovnikom, br^ 5 mesecev, ujoiiono in mirne no rave, prodam. Ceno po dogovoru. leielDn 031785-282. S376 MLADO kravo, bnjo 8 mesmv, 1 teletD, prodom. Telefon 5793^79. 3587 ÎEIKO sknentdko, v 9. mesecu bniosti, prodom. Telefon 573^244. L326 fllAŠčl težjtfQQ 140kg, ktfib tudi ^ CD, prodom. Telefon 031221-243. 3803 PODARIM NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo za potrebe moiiáScc Novega tednika PSIOtt mêencQ, monjše nSá, sSortgo 7 mesecev, podarim. Telofon (03) 5702-375,031 770-762. 35ro KMETIJSKI žfflaaa PRODAM OVC prodom po ugodni ceni. Telefon 041 372-051. 3562 JKMDI,2t,okoliœC4Q,prodam. Telefon 041759-704. 3W2 B&O sortno vbo prodom. Telefon 05) 335-25i 3666 KAKOVOSTNO belo vira), «eno 1 EUR, prodom. Možna doslova. Telefon 031 534^ 970,041 745-790. 3572 /sfe jokajte m mojem grobu, ni me tam, ne spim^ Sem v pomladni sapi vetra, v zimskem snegu se iskrim, sem sončni žarek v žitnem polju in dežna kaplja na jesen, sem zjutraj ptica v mirnem letu. zvečer kot zvezda zažarim ... ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mame, omike in prababice MARIJE MANFREDA iz Goriške ulice 1 v Celju, ki je za vedno zaspala v 90. letu> se iskreno zahvaijujemo vsem prijateljem in znancem za tople besede sožalja in tolažbe ter za darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se osebju Doma ob Savinji Celje za dolgoletno oskrbo in nego, gospodu župniku cerkve sv. Danijela Celje za opravijen zadnji obred ter pogrebnima službama Ropoiar in Veking. Žaiujoči: hčerki AvguStína in Karla 1er vnuki Silvo z Dragico. Andrej» Gregor s Kiavdijo in Saša z družino ROEČO peso in knnno peso, veqe koTmne, zelo ugodno prodom. Telefon 03) 747-930. 3566 iABOiCNiK, vinsko zgoi^ inânino poceni prodam.Telefon03l 747-930. 3S86 BELO in rdeâ vino, možno dostnvQ no dom, prodom.Telefofl03) 221-243. 3602 BRESKVE 20 viogon je, svuo uporabo, sok in marmeknlo, prodajamo do 25. B., v lolu pri Zidonem Mostu. Telefon (03) 5684-)9],03148M56. p OSTALO PRODAM MPER prikolico, 51 in â;op za pokrivanje slomnotih streh, prodam. Telefon 041 728-30). $366 TELEFON $Qg«n, musix boK, z vsfovitvijo spominske kortice, prodam zo 45 EUR. TMn 040 412-452. 3571 SiïOlUllK no olje a )40 EUR, dslen» zo oTie, IDOO Uq )30 EUR, el. štedilnik zo 50 EUR, »volni stroj zs éO EUR. plinski štedilnik Kekec 20 BO EUR, pec no peto-lej Zli 40 EUfiln el.o^ radkitor podom za 30 EUi Telefon 070 848-207. 6377 ZARADI selitve prodom vlmlno zuflonjo vralo, vnrfo zo ogmjo, dolžino 6 m, štedilnik no dnra in drkulor. Telefon 031 335M. 3601 UPOKOJEN) moški Hce žensko zo skupno žívaje. Kodi Ike in olkoiićorke nezoze-iene. Ostalo po dogovoru. Telefon (03) SnUlV 3567 ntlVlACNA 2&lelno podj^ko želi pnjate-ijo do 45 let. Resno zvezo. Telefon 041 248-647; ogencrjo Alan. 36di ŽBISKA. preskrbTieno, 52 lel, izCeljo, zdi prijoleljo do 68 let. Tele^n 041 248-647; agencijo Alan. 3591 ZAPOSLITEV ZA ÁtÁKtň ÔK zaposlixno 2 delovco, po poklicu gradbeni tehnik, zo delovno meslo obroćunski tehnik. Poskusno dobo: 3 mesece. Zaželene delovne izkušnje: 2 leti. Delo je no terenu po Sloveniji. Informacrfe dobite no sedežu podjetý: Pluton gradnje, d. 0.0., Rim^ cesta 9B, 331) Šempeter v Savinjski dolmi.T^ fon (03) 703-2S50, faks (03) 703-2S60.Rokpfí'iave:20.B.2009. n Ze Mo v koDwiiiai çninm 3 ÍiiOTeidrfrteélCTmiei»ohoftwino deta 2 cnunosijo kasMfis z^xdfitv^ M.natiLM/42M1-90 od poradefa Od fiMhi od 6.00 (to 13J)0 Mam d«.D,MflrihMilJ C 44. SOOOÛ^ m TenhnzposUS^SrS^ ŽUPANJI za vs« osâmiidn« 031 S09-4S9 BrozplaČna posredovanja za ženske do 46 let. Posredovalnica lUPANJE 03 S7-2B-313, 031 339-373 NUDIM lišinikdie iz motmtike, fiâe in mebonike za vse sfo^je. Petka, Peter Košir, s. p., Celje, telefon 031 616-970. n IZVAJAMO vse vrste cdiopov (nvokopoc, mint bogri), rušenje objektov, i^radnjo dvoriićter ostolo gradbeno delo. Telefon 051 377-900. Gmg Vinder, d. O.O., Zodobrovo )26,3211 ^kof jo vos. IMATE bolne in ostarele svc^ in potr^wíe-1e pomont-rc.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informarivnega programa: Janja Intihar E>mail; radiof^nt-rc.si. E-mail vstvdiu: inib@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Bre£ko-PokJiČ, Brane Jeranko. Špela Kuralt> Rozmari Petek, Urika SeltSnik. Branko Stamejčič. Simona ^linič. Dean Šuster. SaSka Teržan Ocvirk AGENCUA Novem tedniku storitve. Opravlja trženje oglasnega prostora v No in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna LeiiČ Marketing: Zlatko Bobinac. Vojko Grabaf, Viktor Klenovšek. Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brciko Teiefon: (03)42 25 190 (03)54 41 032, (03)54 43 SU Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencijat^nt-rc.si CUE - BORZA DELA v • • živite ceneje! Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba pnpiKn i7PnccRuiu naročnikov Novega tednike. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave š^rih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti AKOJStNESE^TWA^ tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. $PlPUST€M,NA KART]a DIHA TrgotfliM w CHy CMitni iiiiiiiiii Ml» »nat« GALERIM OSKAR KOGOJ NATURE tœsiGN CEl^i _ KR^ BAT MlZAASKA OeUVWCA lesnîna SKINAUT SHUCM«$QUI CELJSKA , — Mlekarno Celeki ■Mmrvfii «ftnCM Arfo c» fzizzeua^ ^e^taruz/ TB -- ttf ZDRAVILIŠČE LAŠKO ITMF tJrra mon* • wnuťs» Moni -- AVTOCIÎI.JI I 'Ml Pnzfrski studio ryaófiio?t Vmtev Pnn ».p, lilkauieevJ.33ID2Altt lelefon: Q3i/3QS-0$I GALMIJA V^ VOLK goldenpoint« —ť^tgjfc— Celjska Mohorjeva družba '^^WjraJjica —-tfTpffc— VIDIM ^ptika C«ail«f «■(!»« ■v«nt>M)«.6ita M »«MM» ^^PttHIttl ^r t sr^^ J^ulohlt goriSkabrda SS PARI Mtm • a. WELLNESS PARK UŠKO œ ZLATARSTVO GAJSEK —ťPpfc— y O t l6 slo ven tja —— •AVTO • MOTO PEňJAN Farian Milan > p atflosien/ís »\nilkani2adj8 .klííM naprava • óiiqnot^ voď • servis mfftorjev -urvis koslnic. Mvíbor^e t S7. ^XM C^. ttL0349l6670,SSM041675010-10%p^emwliiamitn • CASINO FARAON gjje. cem 39,3000 C^ - ob nikupii 1(10 iotooov 10 gm» -FOTORIZMAL Mariborska c. 13000 Calja - tOXmwt wTja 21 rforitv» -6Al£fiUAQSKAfiKPfiDJNATlJRgDřaGN.Mň.flnilWAftnnn towov 9.3000 Co^í • 10X p^wst a VM Udki ♦ UOKVIBANJg- STFKIAfiSTVn fiAlíflUA VDlX. OAa ufea 2 a«« r^ T^.: 03 &44 25 35 ' 10^ »opni GOLDaPOINT Cahlapart Sfoka ártra nagtw. pap«! ah pAtpi A. ^ft EUR. 10X p^utt Ú Boki^ii md 20 EUR • KflQBATIVANSA Mzvska dalavmca, Madlog 2&. 3000 Celja, San: 041/736 272 - Notiania oprsma po nartiiilu « KEHROCK PULTI • ZX popust n mdnoit naroHa aad 1251,08 EUR. 7% popust nmfaHM iwv«isRad 2921,06 EUR •etiBÍBIláSUl^ prodajalna GoMa, Arja vas 92,3301 PetrovSa - hX popust véPia u izdefta loatM pnovodojo. na valjt a skdjsfce em • MRAVUICA CVnKA BOHINC S P- UMova L Celja, trgovina » ustvaiialna • 10X pepovt a nt izMo ' 10X popust prî MÍ(upi hrm • kifto pnŠBSnékumtíM ■ PMTgCTSCTtfl^ tR, CKKia DobrotínSka 27.3230 Šamjur Rogafta cuta 19.3240 Sms^a pn Jaliah • 10% pepoott M optíŠM Mfhmtav podve^ pepDSta ob oAkupo amkA pBmitili ■ koraàBQciDh ekwisv v V89b tiiaHniik PE v Sl^^ • StADA Dno PlinamiSkB 4.3000 C^e. vsa za ofirovwija m vodovod, tal: 03 490 47 70.6SM 051 $20 793 • 10X pofwL • TDPflTDiia, Ipneova ulka 2Z Celja - 10X papnt lOXpflfmftabsaan. smo'^btan. sotaríj 10% p«p«*t a baan. tam « baan. filfHB. loloní tar mtah. kopoR m drufo w^Řmn storitvo, meSBhm m latM vstopdiet • EUROSPORTTHAflE D.Q.D.. Maž^a. SpHićev» 8. tOOO Wans • 10 % popwi n vw obirtsv; iw valia a akofsko ma. •iîQ^ Glavni Trg 9. Calja. 03 492 6B ee • 10 X popMt (ranil M íaWki v a^^ •ffilgRSIOSTlHMQFfl^lQN Mlir« talov3.3310Žaiec- SX popust •SKWAUrSTDRfTVg «BMnN.IFTfflNIK SP Vn.rJout, m f^l^.llHp^ . CBJSiCft MOHQfUgVA DRU^ » MOHOSeW mJieAM^^, Pt»ftinv«i uOco 23, 3000 Celjí. tehtfon: 03 4$014 20. mita: kp^n»c«Mja»fno^nava Ji. 6% popost na knjižno od^ cdpfca Mohoiřava dnAo JIRING. D,q.Q Bof aub Tarazza. Aikafiova 14 |Cale«park). 3000 C^ • 10X popusta prf codctaieb Diofanikova 16,3230 šenljur lOX popust na valjavna ntakipfodajiM cene • HRUSTUAVA SKUŽftUAVA-wwlafaina |aiec. Savír^a costa 77. prodajalna v EK ofitn vCelju. Msnborika casta 88, Celja • 10X popím na vsa vrtla kniha - LfSNIWA D.D.. Lavec IB - 3X popa« - nhlitřiif^aii pnhHfyft ,tt truadi,poâvalsaâ..f •\SÛESQ1K&> eanw optike. Maritrarsta casta 88 (Poštovní cantar EK). 3000 Ca^ -10% poptal Qb nd(i«u tooM korake^li oMrfav n nioipu vsaitfvah ikaiKe koataktmb lač Mdiio gratis UriioiiM a Ma (60nri). Vsak lurvoApraiíM lilstiwràpradkâtvibdctznieast« Prodaj emitrMadiag 16: pofvinstftablaaovMaamlw AURORA Papastia 40 X a kooeao aporaboíka. Telsfan: 03/42614 02 aK 8vf«a^vtDfso objavljena vsa. Prav tako zařadí preglednosti objav izpulčanto pogoje« kl jih postavljajo delodajalci (delo za določen Čas. zahtevane delovna izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; • na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.es8.gov. si; • pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UECiUE OSmVNOŠOlSKA IZOBRAZBA bsniKA • M/l tátům PBOSTHSOV V SOU IN VRTU). DOIDČ» CAS. 2 MESECA. 21 JiOOS: OSNOVNA DOeRNA. OOBUIA 1.32» 0Û8R-NA 0EUVECBRE2 POKUCA POttOŽW OaAVEC • M/2; POMOŽNA KlA V PRO-tmu Dolofa ČAS, 6 MESECEV, ^vm. SABRA. ASOCUA U POSflEDOVAlUE OFiOVNE Silio.ao. K0TN1KCVA UUCAS. lODO LIU8UANA VARILEC MONTER • li/l HOffTAŽA CEVr. POMO( m MON-1A2]CEVtGflUHUALUUE{DaOV1UJINIKlZO-ŽENSKA}. DOlfl&N ČAS. 12 MESECEV. I2.IÍ909; U ANE KOKSmJKCUE. TRGOVINA IN STDRTTVt aOJl SUNCE B,322f TEHARJE STROJNI MEHANIK STROJM MEHANM • M/t IZDELAVA ENOSTAVI£K Šlfl STROJNIH OaOV. VRTANJE. fl£2AMJE NAVOJEV. SESTAVA ENOSTAVNIH SKLOPOV: NEOOIDČEN 16.8Í009; MATEU mUZVDOUA. ZASTOPANJE. TRGOVINA. aao.KUE. BEŽIGRAJSKA CESTA iimiXUÍ NEZFfAN NAZrV *V0ZK)KAVTQ8USA'M/2: PREVOZ POTNUDVV OQMAÍEM IN MSINAROONEM PROMETU. OR06A DEIA PO NAVOOILU ODGOVORNE OSEBE NA SE0E20 fIRME'. VOZNIK V ČESTNOU PROMmi; Nf 00i& ČEN Us. ai^ EDVARS VEN6UST. STORITVE M TR60VMA aaO. SSTA NA 5RAS 86 300) cajE ANTTOMEHANIK AVTOMEHAWK - tt/t POPflAVUD VQZR. NEDOIO-i:» ČAS. 27ÍÍOIK: RO • SO TRGOVINA IN SERVIS aaOv SKALfTOVA UUCA13.3000 ŠIVtUA áVUJAhVtŠIVAlUESPQOWEIiAl^llAINVRff Kim 0B1J&D010ČERČAS.1 MESECE. 1112009: JAMITBS 6 Z STYIE MUCA JANJIĆ SJ». UVAI 3000 CSJE SREmUA STROKOVNA AU SPLOŠNA IZOBRAZBA ZAVAROVAIND RNAN^ SVETOVALK • M/2: SVETOVANJE PH PCSm IZBHS KVAUTFTNM PRO OOKTOV, DOmČEN ČAS. 8 ME^, 1^12009; ACEMTA 35 ZAVAROVALNO ZASTUPNIKA DRUŽBA 0.0.0. STEGNE 27.1000 LJU6UANA PRniK ZDRAVSTVENE NEGE • PRtPflAVMK - M/t* OSPOSABUANJE ZA POKUC TEHNIK ZDflAVSTVE* NE NEC£. ODLOČEN ČAl 6 MESECEV. llOiOOS; ZDRAVSTVENI ODM CBJE. ERESORČIČEVA UJCA S.3DDDiaiE DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VSI -VODJA KOffTRDU - M/l: IZVAJA KMTDOID PRt SPEUH POSUJK. IZVAJA MEDTAZM IN KONČNO KONTROia IZVAIA NADZOR NAD DELOVANJEM PROCESA KDNTROli IZVUA ZAPORE fN SPRD STiïVE IZDEIXOV. PRIPflAVA KONTROU^E ODKl^ MENTACUE ZA IZDEKE. SDOaOVAUE PRI PR& VZEMUIZDEIKOV S STRAM ZlNATLilH IN$TTTUCU SDOaOVAlUE PRI RE^ANJUREKIAMAOI .TIKM NATERENU' KDOLDČEN ČAS, latTOtOr MAKSIM TRGOVSn} IN STORÍTVaO PODJETJE, m^ 11tG CEU$KiH»»EZDV2.31)00(HJE ^ DIPLOMIRANI EKONOMIST 2A RAČUNOVODSTVO (VS) RAČUNOVODJA. M/i I2ĐE10VANJEME0UTNIHH celje www. rao loc«IJe.com LHNm RAČUNOVODSKIH &KAZOV IN PDSUTVHH PORDČK. KMTROIA SlAVKE IN POMOŽNIH KNJIG. SPRQAJANX PIAÙL IN (SVEZNDSTI. 08RAČ0N PUČ IN DOV. PflEVEfUMLlE IN SPREMLJAKJE EK£WWIČNOSTI M ZAKONITOST! NA RAČUNOVODSKEM IN RNANČNEM PODROČJU. KONTIRANJE IN KONTROLA KNJIŽENJA DO$UH FAKTUR. OdRAČUN MATER1AUIE6A KNJI60VOOSTVA. VDOEMiE KNJIGE OSNOVNIH SREDSTEV: OOLOfSI ČAS. 12 MESECEV. 22ÍJ00S: T1X TRANSCDMMERCE POO JET^ ZA MHRAfUO IN ZUNAUJO TRGOVINO fN STURPF. DOil CEUE. KDSDVUDVA (iUCA % 3000 CEUE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA ML^ RA23SKOVA1E M/t RAZISKAVE IN RA* Vm. PODIPLDMS« DOm^ ČAS. 64 MESECEV. 13^.2009: RAZVOJNI ONTER OROOJAR-STVASIDVENUE (V AJiaE£lNL S^IHAN TDÛL ANO DSOEVEiDPMOfTC^). KlOAlČEVAim 25.3000 CELJE m UtfKO OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA NATAKAR-li^ STREŽBA HRANE IN PUAČE. DOd^ ČEN ČAS. mm PEKZiON VnAPAJ^K. FRANC CAMLOH. SJ*. TRUBARJEVA UUCA 3270 LAÍKO NIŽJA POKUCNA IZOBRAZBA (DO 2 l£T) IZOaOVALEC V PROIZVOOHU HIDflDlZtHACU -M/t- oao NA PROCESNI LMUI ZA PROlZVOdUD HIDRnZDlAaJSKIK TRAKDV. TOČENJE ZïïmK IZDELAVA BmiMENSKIH IZEIKOV; ODLOČEN ČAS. I MESEC, 16.BÍ0Q9,' FRASMAT T1M. TDVA»IA IZOLACUSKESA MATERLUAO.a.SPOOIUA REČICA n.3270lAŠK0 UE MOZIRJE ~ NI RAZPISANIH PROSTIH OEIÍIVMH MEST UE SiOVEWSlCE KOWJICE SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA DOOELOVAJK OPEHAOIE JU ffiOlZVODiH - H/t POSNEMANJE PSOIZVDOOV, IZDEUVA NAVOJEV NA STEBLA KDNÔirKOV IV ORUGE PROCVDOE. IZ-DOAVAIZVRTVIV GlAVt IN VSIESLA KÍ3NČN1KDV IN NA OSTALE PROIZVODE. POVRTAVANJE (ZVm fiUmii PROLZVOOOV ^ DOIDČEN ČAS. 6 MESECEV. 13.B.2D08: MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO DVDZNQ PODJETJE D.aO. STRANICE S5, 3206 STRANICE PROOAJALfC PRODAJALKA - fi^ PROOAJA OBLAČa. OBUTVE. PlSAliNIŠKEGA MATEFBAU I DARIU^EGA BAZAR-JA. OELO NA DtAGUM. SVnOVAHJE IN POMOČ STRANKAM. POSPRAVUAWE IN PIXUDUE PDUC VTRSOVWL;DIXDČEN ČAS.3 MES^ 1tl20(M: PRO EKSTREM.TRGDVINAMimO IN DflOBNOZ OBUČIU IN OBJTVUa O.tlO.. NOVAKOVA UUCAS. 20O0M>i^lBOfl ME ŠBMTJim PRI CCLJ~ OOKTOR MEDICINE ZĐRAVNJK OREZ SPECtALJZACUE Z UCENCO AU ZDRAVNIK SPECIAUZANTORÍIŽWSKE AU SPlOSlS MEDICINE VS* PIANMA-lí^ ZDRAVMK V SPLO-AMBULANTI ZP PIANIMAIN DEŽURNA SLUŽBA. NEDOLOČEN ČAS. ZiBiOĐS; ZDRAVSTVENI DOM ^JUa CESTA lEONA 0«BROT1NÍKA 3 B. 3230 SaTJUR_ UEŠiiAllJEPiU jelšah' MESAR MESAR - M/2: PRODAJA TRGOVSKEGA BLAGA. SKLADIŠČENJE MESA, MESNIH I2ĐELJ(0V TS O^AiEfiA TBS. BLA6A. KAlASAUE. RA^AGA-NJi SKflfl ZAČ^STOČOlNHlGiENOODDEKA: ODLOČEN ČAS. 3 MESECE. 6.9^009; JAGROS TRSOVIMA. PRDGVODIUA IN STORTTVE. OJJil. LAŽE 1/& POO PLAtlAiElB. 3241 POOP LAT NATAKAR NATAKAR -M/2: STREŽBA V KAVA 8ARU. 00L0Č8I ČA& 3 MESECE. I6.&2009: TR6DIENTER TTtGOW NA. FMLZVODUA. STORITVE. USX PRISTAVA PRT MESTTIUU 4C e. 3S3 PHSTAVA PRI MESTV NJU EKONOMSKJ TEHNIK KOMERCIAUST • Ih/Í PRI006IVAILS NOVH NAROČNIKOV. SEFMSIRAJLE OflSTDJEČIH. Rtít-VAME RaOAMACU. DRl^ DEA tZ KÛMSia AIJIEGA PODROČJA; OOLOl!» ČAS. 12 MESECEV. I2Í.2DQ9: SAif SLANER MFETTEX PEfVTEKS. NEGfr VANJE IN tZPDaUAT»ST1LA. 0.0.0. SUTNICAI 1236 TRZIN VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA VODJA »AOB($ČA • M/l'VDDBLU SlADBfŠČA PRIODftlVAXiE ODVDiď; TER VSEH POTREBNIH ODKUManoV odločen ČAI i mesecev. 6.IL2009; JAQVS TBG0V1KA. PROlZVOOfUA IN STOMTVE. aaa i/B. PODPLAT, IAŠE I B. 3241PCmAT LOGOPED IDGOPEO • NL^' LOGO^ DOLOČEN ČAS. 16.6i009;JAVKIVZBOJNIHZ08HAŽEVAUII ZAVOD HLDSN0VNAâ0LARO6AkAStATTNA.IZlfTN^ UUCA 19.32SOR06ASKA SLATINA UNEVEftZntnil DiPLOMinANI EKOKQMIST VOaiA fMOAJE ZA mi JUSCVZHDME FVflOPf M/l' PflOBUA kqzíietiChh czkuov. sm?K ue PDsoiie. floioču CAS, I mes^ jiszoin: KOZMÍBKA AFRODiTA PODJ^JtZA PflOiZVOOliJO W PBÛHFT S KÛZMenËMO KfMl^lHI M KOVi» SKO f IASTICNIHI IZDan. 0 AQ, ROSASKA SIATV NA. KIM|£EVAUUCAS4. 3250 BOCASttSlATÎ^A UE VELENJE ~ ŽElEZOKfttVEC 2u£zoi»vic wh nmvA in vdîsajevanje AWATUftOOlotHCAS.UIfiSE^.\lÍ2m: MA5UA STWrTYHD niDJ^JE D.DÍ3. CESTA DO' lOMnSKBàAOOREHAIO.IGOflUliBUAKA SHEOMJA STROKOVNA AU SPLOŠNA IZOBRAZBA mW KA TEHNifMH NEBLEDIfi -AMtl-MISTRATMiA OCIA ZA fíE6ISTRACUD MOTOflKlH VOZIL mmi ZAVAA0VANJ. NEDOtOČEN CAS. 21.9Í0D9; A^O VEUMJET(HNI&II PREGLEDI. TR- S3VIIIA m mm. D.QJI KDBOÍKA CESTA H 3320VHSL1E PRODAJALfC PfiOMJAUC • Hjt SmVAKJE IN PROÛAJA KlfPCEM, mAdi tAS, 6 MESECEV. AFf Q.aO; AfP 0.a0. PE PRVA USA miiSl CCUSKAUSTA40.332Í3VEIEIUE PRODAJAlKUmiĆNEGA BIAEA* M/t PROOAJA mmtu, eiAčA. PREVZM. SKUDÍS£MJÍ ZARAtUNAVAMJi NAlAfiANJE. RAZLUiMUt. PREKlAim TRG. SU£< SKRB 2A ĎSTI^ ODQEIKA mtOi ČAS. I MESEC. ZZJieOS; JA&flDS T1160VIIIA. PROIZVODNJA IN STORiï\^ 0.aa l/B. PODPtAt LAŠE1 i 3241 POO* PIAT PROOAJAIK V TRGOVINI ZA MAL£ âVALi • O^LOV* NO MESTO V mUjy. Wt mOOAJA GPREMÍ ZA MAl£ ÍNAa HEDOIOCEN ČAS. 23.8^009; AlfAPET TRGOViKA Q.0.0. CÎSTA a lOMUUBUANA PROÛAiAlE • M/t PROOUAUC. íNLOÍSI ČAS. 2U2m M DA UÛL: KiïAJSXI CfflTER. HOR^ teA CESTA 2 R, 3320 VELifiK TRGOVINSKI POSLOVODJA POSlOVmUA Wt ORGANIZACIJA OEU V TBGIK VINL CAS. 12 MESECEV. tfP 0.aD.: AP P(PFIVA LifiA VEIÍNJ^. CEUSKA CESIA 4i 3320 VEMJE UE ŽALEC IŠČEMO TOPEL DOM Poletno prenavljanje Ali se še spomnite» da smo v zavetiSču sredi gradbenih sprememb in sem obljubila, da vam o njih spet kaj povem, ko bo kaj novega? No> res )e nekaj novega pri nos. Dokončani so novi prosto- io opremo za Živali in večja ri, ki so zamenjali nekdanje premajhno sklaciiŠČe, staro loi-hinjointristarenotranjepasje bokse. Namesto slednjih sedaj stojijo novo, prostornejše skladišče za hrano in osta- ioihinja. Nekdanje skladišče inkuhinja pa sta postala mačja boksa, ki sta že sprejela prve obiskovalce. Ti se v njih prav dobro počutijo, še posebno tisti, ki imajo »sobo z razgie- DEIAVECBRQ POKUCA NATAKAR • M/l STBd&A JESHM PUAC V G& SHNSXEM tOKALO. OOlOttN ČAS. 12 MESECEV. IÍ820QS: BER09. OSTINSTVD (N STORRVE, D.aQ, POG BflEGOtt S. 33lt ^MP^ V SMIIL^ SM DOLINI GRAD8EN1DEÍAVEC QÍIA06ENI DEIAVIC • M/l aiDSTAVNA OElA V SKUPlNk NESOIOCeN Us, 221.2009: OflAOIKOM BRADBW POOJETJE OJLO^ UUCA IVANKE m NJEXL331B2AI!C TESAR - ' NEOOIOČEN CAS, nzim. GRADIKOU GRADBtND PODJETJE CLOil, UUCA IVANK£ URAKJEK 331B2AL££ ZIDAR ZIDAR • M/t' ZIDARSKA DELA. NEDOLOČEN ČAS. 2212006: GRADIKOM GRADBENO PDQJFTJE 0.0.0. UUCA IVANKE USAMJEK L33ID2AlfC STROJNIK GRAOBCNE MEHANEZACUE STHOJNtK TEŽKE 6RAD6ENE kGHAHZAOJE • M/i IZKOPI ZASIPI, NAKLADAfilC NA GOPRTEM TERE< m: NEODLOČEN ČAS. mim 6RA0IKM fiRAD> OENO POOJETJE DJXO. UUCA IVANKE UMNJEK1. 33102ALEC VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORILiAKA • M/l' VOZNU TOVORHJA-KA. NEDOLOČEN ČAS. 2Z12009; TRANSPORT IN LDSISTIKA. FERUNAND OGRADI Sf. GRAŠČINSKA CESTAI3.33»PRa0li) VOZNIK VOZNIK ÎOVORNEGA VDZIIA . M/l ?mL IK RAZVOZ TOVORA PO 8RADBISŮH. NEOGLOČ» ČAS. 22i m G^IKM 6RADSĐID PODJFTJE aao, UUCA tVANIS URANJEK I. 33I0ŽALSC ELEKTRIKAR ENERGETIK ELlíTROIII$TMATERIIOin?1 ELEOROD^ Stalatirsm d^a. oouiCen čas. B MEm IS12009.' VE11U6. aunnOIN^ALACUC. SniRÏÏVE IN TB&OVHA. DilJX MATKE 41. 3312 nERGíi} NATAKAR NATAUR N^'SmâBAJUH IN PUA& NEDO-Loča ČAS. dcgh, posredništvo SLAVICA SPOlfNAKiAKClPS.P.tOPOVA(AJ:A 23, mcajE KUHAR KUliARN^'PRfP^VAJE0l PO HARDČaU, KOSIL MAUC. NEDOIO&I ČAS. HOTE ŽALE ua. 2AL£C. HESTM THG m 2AIE CRAflČAR TtSKAAťRAflKWl srn; TISK TAMPOnSK.OIGt TALM m GHAnCNG OBUKOVAN^ NQHlUlČEN ČAS. Uim 6DS ^ADE. TISKÁME IN IZKLl^ VAfU DRGBNIK (ZOOKOV C TEXSTIU IN DRUaH MATERIALOV. TTt$OVIkA NA DEfiELO Z DRUGIMI POUZKUJ. GA0^ STANISUVA S.P. PRIPREBOUIU 13A3312PflEBQU3 GRADBENI TEHNIK GRADBENI OELiJVDQiA • M/l VDGEKIE SKUPINE NA GRAÛDlSÙI. RAZPOREJANJE DEOVNE SU, NEDOLOČEN CAS, 22^2009: GRAOKOH 6RA0B& NO POUÍTJE OâO. UUCA IVANKE URiUUEK 1. 331B2ALK ZOBOHNNIK ZOeOI^NIK • M/1 IZDEIAVA ZOBNIH PROTEZ. KfflN m 05TA1A PROTHIČNA GELA. DOLOČEN CAS. 12 ME^. 6ÍÍ009; MATH IVAN • ZA* SEBNA 20BMA AMBULANTA. PETBOVČE 33.3301 PiïROVCt INŽENIR GRADBENIŠTVA VODJA GRADBINCA • M/l VODENJE IN IZVAJAKIE te «ADGSČA. N^U}&NČAS. 2IB JOOa-GRA-D1K0M GAAOBENO POD^^ aOJL. UUCA IVANKE URAliiBL 1.3310 ZAIEC i m Moje ime je Bono. Sem križanec med ratvajteriem in nemškim ovčarjem. Na siiki se vam morda zdi. da grdo gledam, ampak v rasni« sam praw mucak • ljubezniv, i?edno prijazan in zalo cartclfiv. (7247) dom« na naravo. DrugI boks je brez okna, saj nekateri mač-koni ne marajo zelo svedih prostorov. Pa da ne boste misij )i, da std nova mačja boksa rezervirana le za hotelske mačkone, ki pridejo k nam na dopust. Tlidi zavrženi in izbijeni mucki so deležni udobja novih prostorov, da se v njih počutijo kot doma. Če ste radovedni, kako izjeda preurejen dei zavetišča, ste seveda vljudno vabljeni na obisk, sproti pa si lahko ogledate Se naše živalce. Morda pa vam katera tako priraste k srcu, da jo boste morali odpeljati domov. Lep pozdrav do naslednjič in ne pozabite na svoje ljubljence, ko boste uživali na dopustu. oni pa vas bodo potrpežljivo Čakali doma. NINA STARKEL Uradne ure zavetišča Zon-7Ani v Jannovcu pri Dram-ijah so od 8. do 16. ure, ogled živali od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure, sprehajanja po predhodni naja-vi ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure. IntemeLnina-slov: twvw.ynnrani.gl; telefon: 05/749-06-00 RECEPT ZA KRIZO KUHARSKE BUKVE NA MIZO! 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2. DOBIŠ 3 za samo 20 EUR u. tffi'i/àif _ n ^ 9 o o "-i =12 x'SS --y Informacije: 03/4225-100 Podpisuii-d mnlev: NAROSIIiNICW nqHiUksa BiniM nepreklicna naročam nepreklicno naročam nepreiiiicro nanUm OB v AKCIJSKI PRODJUl rmtň M dobil iri po nni 20 EliR po^Gvnal iz^adflv Kuhgitla bukvB slovsnstth gosoodinj 00 cm 10 SUR 2Bínod{* poltrind). ùvodov knjioe Kuharste buk« ♦ vlagank žhraniavank in tamr?oi8fiii hň po csni 7,93 EUR 2a iivod \* pdittms}. imdn knjige ^avIloB allSža. čaii in fcaine mefattice po ceri 10 EUR u izvođ (4 poSininâl. NaiflCilnIco poS^re na nasloir NTSflC do.o., Priternavt 10,30K1 CtHit ^^^- Živijo, moje ime je Duro. Za razliko od mojega slavnega sfiimanjalcs.jaz ie nisem slavan. Ampak bom prav kmalu, saj me ima kamera očitno rada. Mi pa lista za njo? (7249) 1 St' v zavatiica sem piisel sele piBd kratiiim, zato ša mmam imena. Morda me lahko vi poimenujete? A sa morate prej ogla^. ei me ogledati, peljati na sprehod, posvojiti In šele nato pcnmanovati. (7264) Tako zelo živahna in energična psička sam, da se umirim iele v človeko- ^ vem naročju. To lahko sklepate po mojem ladthanem jeáčku. (7261) Št. 62 - ti. avgust 2009 m ^ Rekorder Šmartinskega jezera Šmartinsko jezero ima novega junaka. Aljaž Ro> gelj iz Kranja je namreč v petek ujel največjega soma, kar so jih kdaj ujeli v Šmar-tinskem jezeru. Som >e me-ril kar 230 centimetrov v dolžino, težak pa je bil le 2 kilograma manj kot 80 kilogramov. 2S-leini absolvent sirojniš-tva Aljaž Rogelj rad riban na Šmartinskem jezeru. Dolgo časa je bil član Ribiške družine Kranj, poteic se je prestavil v celjsko ribiško ánjžlúo. Zdaj je reden obiskovalec in ribič na Šmartinskem jezeru. V petek je [o\il krapa z vabo za krape oziroma boj lijem. Vabe pripravlja sam. Bojli pa je namesto krapu zadišai gigantskemu somu. Rekorderja Šmartinskega jezera Aljaž ni tnogel spraviti sam iz vode, tako da mu je pri tem pomagal avstrijski ribič. Soma je Aljaž sicer nameraval izpustiti, ker vedno lovi na način ujemi-izpustl. Zal pa je som pred izpustom že polnil, ker je bil precej utrujen in že tudi precej star. Zdaj bo som najverjetneje postal ribiška trofeja. To je Aljažev že drugi rekorder, ki ga je poteghnil iz vode. Lani je namreč ujel re- Som je msril kar 230 centimetrov in tehtal 78 liilogramovl kordnega krapa, težkega kar 25 kilo^amov. »Celjani mi pravijo, da naj že grem domov,« je v šali povedal Aljaž. Dodal je še, da zaslug za vse te ribiške dosežke nima sam, ampak tudi njegovo dekle Tamara Vujanič, ki ga pri ribolovu zelo podpira. Pa naj Še kdo reče» da ribolov in dekleta ne gredo dobro skupaj 1 ŠK Foto: TIM EINSPIELER Rimska poroka v nekropoli Aljaž Rogelj ja ujel rekordnega soma. Minula sobota Je bila za Ttiristično društvo Šempeter kot tudi za mnoge druge Šempetrane nekaj posebnega. Prvič se je namreč zgodilo, da je njihov Antični park postal tudi prostor za sklenitev civilne poroke. Rimska nekropola je v čudovitem vremenu ponudila gostoljubje domačinoma, Saši Lužar in Dušanu Do-bravcu, ki sta stopila na zakonsko pot v tem svojstvenem okolju, ki ga preveva zgodovina nekdanjega mogočnega rimskega in\perija. Mladoporočenca sta si nataknila prstana in si obljubila zvestobo točno £ia prvi rojstni dan njune hčerke Zo-je. Začetek poročnega obreda oziroma slovesen vstop je spremljalo pitje medice s kruhom in soljo. Poročni obred sta opravila pooblaščenec Janko Kos in matičar-ka Darja Ažman, cnladopo-ročenca sta si zatem oblekla rimska oblačila in venca z lovorjevlmi listi, se Se enkrat objela In poljubila kot prava Rimljana. Svojo zvezo sta nato še potrdila pred oltarjem v cerkvi sv. Petra, kjer je poročni obred opravil domači župnik Mirko Škoflek. šempetrana, Saša in Dušan, sta medsebojne simpatije gojila že v osnovni šoli v domaČem kraju. Pred štirimi leti je ljubezen ponovno vzplamtela, lani pa je njuno razmerje obogatila hčerka Zoja. Že skoraj leto dni živijo v novi hiši, ki so jima jo pomagali zgraditi starši in mnogi drugi, za kar sta jim izjemno hvaležna. Oba imata kar nekaj hobij ev, Dušan še posebej rad igra od- Saša Lužar in Dušan Dobrave sta si ob npomoči« hčerke Zojfi zvestobo obljubila v sempmki nekropoli. boj ko, Saša pa uživa v različnih zvrsteh plesa. Oba sta tudi velika ljubitelja živali, doma pa jim delata družbo muca Luna m psička Kaja. Mladoporočenca sedaj ča- ka i4-dnevno poročno do-pustovanje s hčerko Zojo na Pagu, kjer imajo Sašini starši vikend in kjer se vsi zelo dobro počutijo, DN Moja poroka na straneh Novega tednika želite, da bi tudi vašo prelomno življenjsko odločitev zabeležili na suaneh Novega tednika? Morda pa bi priče» sorodniki ali prijatelji radi na ta način presenetili mladi par? Pokličite nâs ali nam pišite! Naš naslov: Prešernova 19, Celje, e-mai]: tednik@nt-rc.si ali telefon 4225-100. FOTO TEDNA Foto; GrupA Pridelano z ljubeznijo Očitno še vedno drži, da narava človeku vrača z isto mero, kot ji daje on. Zato ne preseneča, da sta se zakonca Marija in Anton Drolec iz Belega Potoka pri Lembergu letos veselila bogatega pridelka krompirja, med katerim je bilo tudi nekaj takšnih primerkov, kot jih vidite na sliid.