Z05. {tnfite.
1
I UiMjanf, f ptifc, 7. stpftinbra I9T7
t. leta.

.Slovenski  Narod* *•**• po peitis
za Avstio-Ogrsko:                                      M Nwa&|o:
ttJo l«*O skapaj a***      .    K  30--      cek> !e*o naprej    ....    K 3t-
poi lite      w        ••    •   •    •  15*—
četrt leta     „        »      •    .     .    7*50         M Amertfco in vse dr»ge debele:
na mescc     .         »      •    •     .    2-50      ćelo !eto naprej    .    #    .    .*   K 40.—
Vr?ra5an]em gVeda illSftM^OV se  naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. ^pramlitVO (spodaj, dvorišč« ievo). Enaflova ulica &L 5, telefon $t 85.
tih*}« voak dan iyatir lwn^ B«ftal|« fra prazai'io.
Iss«ra*t   se   ra*«aajo   po   porab jenem   prtm^ 1   in   sioer:   I   nm   visok,   ter
63 mm itrok pr.istor:   eulcrat   po S vin.,   dvakrat ^j 7   vin.,   trikrat   po 6   v.
Poslano  (enjk  prostori   16   vin.,   f>*r;s  in  zahvale  (ftnak  prostor)   10 vtn.
Pri večjih insefcijati pa dogovoru.
Na pisnena nar->ftla brtz ist^obie vpo^Utv*? nnrocilae se ne ozira. fflfar»#«9 «f:trnw tsitfffM ftt. 3).
UpravniStvu naj se ;ia4iija j j u )" v. \*t rekla ničiji, taierati i. t. d., to je admi.iistrativne stvari.
.Slovenski Narod* v«!Ja v Linbl|aiil dostav^en ni dom ah Ce se bodi pocif :
c«k> !eto naprej   .   .   .   .   K 23'— I čotrt leta     H      . 'I   .   .    .    7'— pol leU        „        ....     .  14-— I  na mesec     „        .   .   .    .     9    2*30
Pasa:ti3Zfia šfa^llk? ^aila 12 vinarlov.
Dopisi naj se frankirajo. I^okopi^i se ne vračajo. Ured3l&Uo; SaaUova ulica ŠL 5 (v prltHćju Icvo, talsfoa ŠL 3*.
^! Da jDznem wu.
NASE   URADNO   POROClLO.
Dun«i 6. soptenibra, (Kor. itr.) Uradno se razglaša:
VZHODNO BOJIŠCč.
Na annauni froeiii ^cnerak bersit nadvojvode Josipa poc^onia živah-tjflo bojoo đelovft^a.
ITALUANSKO   BOJIŠČE.
Vd^raj pred đvanaistimi dAevi so pričeU liammA v«ilki Mčrtrrf napad sa hrib 8v. (laMNte. Mogoćne mase lopov ia mkinciiocov so idniie-vale reč ur svoj ogotf na naio viiin-ske pocic^o. Na ectem prostom je jorišala neć in elan infamtcrtls naj-iiiMil 8 kfiljjariskai brljead. Pređvče-raihilHa |e boreri« ckMedo stq| vi-Mk. Vrh hrftja je meolaval v senz in fci (}■ ▼aiovaiodnD boi« rećkrac Inu ■flta aH v^iMlii sofTažaflra, kl Je hr©-pooel po fnintcljonalnffn upeah«, |e Uto prtcsockiK Po^rtTovakia žilavost tafiB dat |» TraacmU. O«i1 pnrri-■■pfi 9O ■■grahii sovražnfta fei so em i2tr?*a Ma^ogrtdt pridobliM« tla. ¥fand opoldae ie bi hrt) Sv CMbrUMa zopet vas v naši bi«ti! Zve-čer |e k0 ffln^M napad krvavo odbit Zoirsfije             sk!h čdl     v     ddinf
obeta r-'            -*^.
V*______     __iice  snio   zir^mfH
cMne napacS«wNa leinem detu kraške visoke p:anote je trajala bitka vee dan. Italijafl je bil vržeo iz svoifh avjipr^dinflffii fartov. Naša vrla rn-fenterija se }e vzdrfaia v zavojeva-nfli crtali zmasovHo prod vsem so-vrafrfkovtra poakaaoiii, da bi popra-vfl svof nempeh z močahni napadi.
ŠlevSo dne 4. ki 5. septembra na ten bo^ieci prostom prir ^ vfetiftov te |e zviiak) na 16C ..^^r-fev in mid 6800 moi.
Trst je bfl ropet cilj dvcft tofl-hBtittth iračn^ napadom.
Šef gecaralnega štaba.
NfiMafO URADNO POROClLO. Derofin, 6. septembra, (Kor. urj Woifit>v  urad  porx>ča: Veliki glavni stan.
ZAPADNO BOJIŠCE.
Armadna fronta  prestolo-naslednika  RtiDrchta
Bavarskega.
Na naflćnfcam Je bflo delovanje arflOerija silno, predvsem med soz-dom pri RonthotiUtn In kzmknri Ypres - Commines. Ko se je steam!-io, so Ai^leii đvakrat r močnhnl si-lami napadli naše Crte med cestaml, H drže Iz Ypreaa na PoelkapeOe h Zooaebelce. Oba napada sta tq ras* bfla v bnHoskem boja z veliki« iz-gubami ia brec aspeha. Armadna  fron t a nemškega
prestolonaslednika.
Na obefi »tranefa oetle Laon-SoiMons tor v nhoćmm <Ma Ciie-min dee Damesa je bfio delovanje ar-tfijerije od časa do ćmsa znatno fff-ae|le. Zvečer ie po bobnajočsni ognin SHaBa fraoooska pehoia zmpmd-ho od Pargnr - FHain, tm vtled na-iega obrambnega o^nka ni priHa do naš&i ovlr. Pri Vaiiiainon« in ne Zimski gori so lastna poizvedovairja aapešao potekkL Prtp^jal mo vje4-nflee. Sllnema ocnja severno Refrosa ie sledil deU irancoeld napad prođ Bok Soaialra. Napadaje! *o '>^ odbl-U. V Clni&SMgni }e bfio bojevanie v nekaterth oddeikih žfvaJhno. Pred Verdujiora ^ nadaljuje silni artiljerijski bof zlasđ na vzfcodnem bresni Može. Doeedaj nobenega dek>vaoja pefsoie.
V  nočl od 4. na 5. septetnber so naši letaici napadi!    Locdon,    Sou-ttood ia Mar^ate. Dognali so, da so bombe provirivale pošare. Eno aailh leta! se ni vmilo. Na kopne-n fm bilo včeraj sestrećjeiiih 14 sovražnfli    le-talcer in i pri^ezni balon.    Poročnfk Voss   je    izrojeval   svoio 4#. ki 41. zmago t zrakM.
VZHODNO«BOHSCE.
Armadna    fronta   general-
feldmars. princa Leopolda
Bavarskega.
Pred fronto 8. armađe so Rosi v vsej nagiici na^aljevali sroje u?ui-kanle proti »erera hi scvero - txJio-čn. Cb Dvifii je sovrairali opostfl foje mečne postojan:.e do FridrSi-itala.
Stevtlo Tj&tntkoT in plena, ki se d avsied nadoga nasieira prod!raaia Ie nepopofco dognati znala 12% off-chierr nad 7S0C mož. 180 lopov. 20* slaBjajBj ptt^ reč okiorm^ arioffio-blkrv ai lako mnogo vse^GTraaaeca vojneea orodja.
Armadna    fronta   general-obersta   nadvoj. Jožefa.
V  serero - zsra^ni Moldavi .Ie časih živahno artiljerijsiio delovanie ki boji v predpolfiL
Armadna    fronta   general-
reldmaršala   von   Macken-
s e n a,
V  sorali    se^ero - zapadno   od FocsarJja se je poaearečM romnrtki sunek pri MuMceja. Z lastnega sunita smo pripeJjeH rjete aazaj.
MAKEDONSKO   BOJI^r:.
Zapadno od Preepemkega je^o-rasoineia nemfta, vihadao od Doj-rsoaveca Jecera adgacaka farvidna podvzet/a aapcaL
Prvi generalrrl kvartirni raojster
v. Ladendorff. •           «
NEMSKO   VFCERNO   POfcOĆILO.
Berotln, 6. septembra. (Kor. ur.) VVolffov »rad poroča 6. septembra zvečer:
Severovzhodno od Ypre-sa in pri Leusu so se poie-^ r e či lf moćni aafleftki delni napadi. Pri Verdiinu traja  artiljerijski  boj.
Na vzhodn j© rrjarla naia konjeuict rnskt poslednje čete pri Nevkajpnn injaffo-zapadno od Ni tava (79 km vzhodno od Rigre).
11 a I i j a n i pahnjenf ođ h r I b a S v. Oabriiela, k vnino* poročevakkega stana 6. septembra: Korak oma so pahnile včeraj v trdem bliž^nskem hot-i naše junaSka čete lUilijane s hrlba 5v. Oabriiela. C^oJ-dne so beža/i v SMiradn^ smeri preko Doia in prišli v uničajoči ogcoj ivaAe artlljerilc. S^ivražnik )e ponovno pri-tr^nil olečen^i to ntrpcJ pri *em velike krvav* zagube« Raanrer. t^fa smo vjoti đv« olicirM In 5*o moi. i >an in ncC bOe ne^>retrgofra sovrainlko-^a težka artttjerija po brtbji. v agod-E„fch urah te bfta hnjla^ Tw& na J^v. Katarini je bfl tel«k artQ}eri$ski o^renj. Napade na Paoovec in Seio smo ođb<li z lahkoto.
Kasi uspehi aa ođsekii pri Orraadl Iz vojno^JoncJČeval-5kega stsfia ^. !9epirrnl>fa • Ha od-mkm pri Orm^H je -rsela brabrost ki dnsen nastop naiib iet iultjarra zadnje pr#dno«t1, ki »i fSh jt dosjei pri-borU tam v ctujsti soŠki bitki. Ne tfioce se poiivaUti aiil   s   korakom
zemlje, da bi jo bil pridobil na oćse-ku pri Grmadi. Zaman je posku<il razljučeni ^ovražnik zopet doi;it;t kar je iz^uhil z brozmnnim na.sko-kfJTa, Artiljerija in ročne granate so raztrešeile njegove naoade. 160 oii-clrjev In 6,^00 mni ie ostaJo doslej v načih roka.ii. V teh bojfh so se posebno odlikovali pešpofki §t 11 (Pi-sek), 2S. (F^rafra), 47. (Maribor), 51. (Ki'.lo*), 53. (»r3es2tcrcze;, 98. (Hoh-enmauten) in po cn bataljon 77. (Sanibor) in bos.-herc. 3. (Tuzla).
Proti s t r a t e £ i čn i m receptom. Turimka »Štampa« se obraća pro*i brezobzirnim strategič-nim r?cei>tom v ententnem časopisju po najnovejšem italiianskem krajev-nem uspebu. List pravi, da ima pre-bod iz policijske v sribalno vojno rudi svoje senčne strani in more ne-nadoma prinesti presenečenja in pa da ravnina ob Pad:i bi bila srednje primarna operacijska baza za velike ofenzive v smeri na srcd'šče Evropa, tnđi ako bi bili dani vsi drugi predr>ogoiL
Velik uspeli avstro-ogrskeja         podmorske^a
Ć o 1 n a. li vojr?of>orf>čevaT*ke2a stana se poroča. da .% it vrnil podmorski čoln s povel.mikrm porećni-kom linijske Is'M? v tezom Trappom * večciiiev^e^a           'ietja v %cda-
zemsk-—   "w          Podmor-ki čnfn je
pr-topii ^ ■•-. svri iisoć brmtomnster ton sovra^nih trpovskin i?sdij. Kakor mano, se je poročnfk Trapp že v©č-krat o<ilikoval in je leta 1915. potopil francofcko križarko ^Le^m Oam-betta«. Uspeh, ki ea je d^egoi sc-dau je \zr%ćno vetfk, ker je imcl or^a-v^ila z oboružani mi la^jami in je šeširem laćjc iz srede%mocnrga vo-ješke^a krltia.
Kako so se Italijani pripravili na enajsto ofenziva li vojnih porocil: Potek kru-teija borenja ob Soči kaže, kako so se Italijani prepravili na eoejsto so-Iko bitko, ki predstavlja največje razbijanje italfjanskih sil. Zavecniki so jim priskočili na pomoć v naf\rečH meri z l€taJ:\ Ietal5kimi %troj[ in artiljerija Itaiijanska artilj^riiska centrala pri Tržlću, takocvane baterije r>b Zdobi, je opremljena s Številnimi baterijatni te^ifih anjjieških pomorskih torav, katerih dr.leko-sežnost K!£$a 24 kilotnetrrv. Italilan^ka vojna Industrija se je iako dvignila tekom vofn«, Okoli tisoč oo»:ljetij v Italiji se ptča £ iKfelovanjem vojnega marerijaJa, nad &n milijoci delavcev >a zaposlenih v njih. K temu prids še nad tisoč manjih podjetij, ki ttrdi služijo voini upravi. Svoje telmicne čete >c Ital'ja znatno razvila. Forci-ranje ozkih, med strmimi obrežnimi robovi globoko zarezane Sočine struga med Avčami in Kanalom po-noči 19. avj?usta, ki ie uvedlo pod-jetja na banjski visoki planoti, je bilo dobro pripravljeno. Dovoz lahke artiljerije, municije itd. po žic?Ji. na-pet?h od brega do bre^a visoko gori, se je vršil takoj. Oddclke mlnometov so pomnožili. PreskrbeJi so najob-s#žne4^e za dovoz živil in municije. Zclsznice so napravljene do fronte blizu kolikf)r mosroće. V vojn< zocii je zirrajsnih 500 km novih železniških črt, v*Iik dd na julijski fronti. Na kniiko viv:4<:o planr>to vođijo vzpe-niače, Gc«t je zc^ajenih v vojni zoni rmć 5000 km. Kanalski sistem gfo-renioftalfiajiske ravnino je raxširjea, tako da ie seđaj mr^O'l reden iadij-ski i?rotn#t med Padom, Adižo, !a^u-namj in Sočo in da vodi nepretrgana vodna cesta od Betietk proti Tržiču; povBođf niorefo pluti ladje s prostorom 600 Ion. Italijani so napravili na dobordotoaki planoti vodovod, ki daje ba|a 3 mfl^jone litrov vode na dan. Om^nitf je io, da so bfli v ena^sti so-Pfi bitki ngr>tovljcni minometi, do 42 km kalfbra in s precizno daleko-seznosr)o 2*A km. Tanki se radi pre-trAtga terena ne inorejo    .vpocab-
ljati, pr.č pa oklopni aviomobili. Iz-bcnio so se pripravili Italijani za enajsto soško bllko, na vsc strani so poskrbeii vse, kar treba, pričakova-nega UvSpeha i>a ni kljub vsem pri-prav.im in naporom.
Italijanski letaici nad Trstom. Neki baneni u radnik z Dimaja, ki se ie mudil v Trsta, po-roča v »N. Fr. Pr.« med drugim: Sovražni letaici napadajo v glavnem ladjedelnico in vojaške napravo iz-ven mesta. Tu pade naiveč bomb v vodo. Da bi bila na vojaŠkih objek-tih kaka škoda nastala, mi ni znano. Ogrožene so pa posebno vile proti morju in mestni deli, kfer živi rev-nej^e prebivalstvo. Lastniki vil sa se preselili v mesto, revnejše prebi-valstvo se je zateklo v tunele. So-vra/ne letalec se odhti že dalec. Imajo ponajveč aparate pisanih barv in med njimi so lovska letala, ^;i se svetlik?.jo na soJnct*. se kakor iz kake kovine in mnogo marjši kakor bojna letala. Sovražni letale mečejo bombe z velike visine. Obi-ski se odi^ravajo navadno prav hitro. Priđe par letaleev, ostaneio nad mestom dve ali tri minute, največ četrt ure, pmem it£i?*e.k), po par irah se vča^ih zopet vrnejo. Trse je na-vajer* letajskih obiskov tako, da ti ne morejo motiti vsakdanjia navad prebivalsU'a.
Italijanski letalski napadi na Trst. Tržaški listi poro-ča^o: Tuđi ponoći na torek so se prikazali sovražn-i letaici, ki so vrgfi kakih deset bomb. Vse so padle v morje. V torek zjutraj so topovi na-znaniali prihod sovralnih letal. Nato so se kmalu pojavili nad mestom. 14 bomb je padlo deloma v vodo, de-loma i»a kopno. Ni bilo nikake škode in nikake žrtve. Popoldne je zapih^ močnejši veter in prebivalst\7D je moglo poooči mimo spati. V sredo po pol dne so pripluli nad mesto trlje letaici, Iri so vrgii nekoliko bomb na pokrajino Sv. Andreja, nekai fh je padlo v morje. Nikake škode, nikake žrtve.
Jttnaška smrt dvefa leta 1 c c v. Naši letaici so biR 14. pr. meseca napadii Benetke. En aparat se ni vrnil. Benecanski Hsti sedaj poročato o uničenju enega letalA, ki je imeJo nalogo, vreči bombe na od-bijaJno postajo. Ko je bil s«txeijen aparat še kakih 200 m vis-ako, sta đva letalca skočila rt nje^a. Aparat je padel v laguna Majorju Zie^lerju ]- krokija strojne puške prevrtala slavo, frecatni poroČnHc \Vachtei je zadel pri skoku na žico aparata, ki mu je prere^ala vrat, padeil je v Ia-truni rwi kamenje. Doeodek se Je rz-vršil ob pokopališcu pri Sv. Mihaein v laRunah. ITALUANSKO URADNO POROClLO.
5. septembra. Včeraj je boj na julijski fronti zopet liuto oživeL Na banjski visoki planoti smo pridobili ozemlja z zavojevanjem neke važne pozicije jugo - vzhodno Okroclega, se-vero - vzliodno Gorice. Tekom včeraj-snje bitke smo vjeli 96 oficirjev in 1602 moža, ki so pripadali 10 mzličnim pol-knm. Na Kmsu je vr^^l scrvražnik po i>ko hndem bembardiranju svoje infan-terijske mase proti našim pozicijam pri Kostanievici do morja. Na severnem odseku med Kos.anjevico in Koriti je bil napad zairmjtn po rarnih zapletlja-jIH. V središču med Koriti in Selom so prestale naše čete z mocjo sedem div-jth navalov in obdrSale na.se policije. Jnžno m*ć bresto\i?ko dalinico m mor-jwn jt mspelo soTrftžnfku, da je med točko 146 severo - vzhodno Flondarja jn železniško galerijo severo - vzhodno Lakovca, kjer smo se morali mimojET«-de umakniti iz nekaterih fepostavljenfli poficih pridobil nekaj »spehov. Popol-dne je bila na?a crta z energičnim pro-tmapadoni »opet nanovo Tzpostav-Hena ra rieh" »mo 40? raoža, m«d mirni 14 oficirjev. 261 ntSrti letal se je udeležilo bojev in j« obstreljevalo č«te tn dohodna pota % strojnirai puSkami. Ponoći 4. na 5. septembra je naše zračno brodavjs obstreljevalo znov^ Pid| z
!
učhikovitimi rezultati in se je vrnilo ne-poško dovn.no.
6. s e p t. Severo - vzhodno Gorio« se vrši boj dalje. Na Krasu so se is-jalovili ponovni sovražnikovi napadi južno bre-stoviške dolio« ob trdnem od-poru in hitrih protinapaćfii na^h ček Vjeli smo približno 2(K) moi, \ baikl dolini (Tolminsko.), -vzhodno Cepov^-ske doline, pri Vojsici in rt?, pobečjih Grmade so naši letaici napadH z \-eli-kim i^inkoin sovražne baterije bi oote,
Katkor je bilo pričakov^iti, jg po^ s^el poraz ruske XII. armađe tmfi na boli proti ji^ffovzliodii ležeče defe ruske fronte. Sovračnik ie zapuste svoje moaio poeiciie ob Dvrni tM đd( Frklrihštatai, tako da se amikajo R^ si na fronti 100 km, in zrii se. đa se bo umikanle še Fazšfrilo. Do sedai se še ni posrećilo ustaviti beŽećih mas, iz česar se da sklepati, da na* merava greneral Kornilov š^k prec€8 daleč za dosedanjo iroitto postavi^; Nemcern niocnejž! odpor naspro^ zlasti ker so terenske raxrnere m^d Vendnom in Valkom za obranibo ze-* lo neagrodne.
»Daily Mali« poročafo fz Pern> grrada: Mesto Pskov je bfto izpra^N njeno, ker je moćno ogroženo. |Vle*» sto leži ob Velikaši pred izlivom "rtj ke v Pskovsko jczeio, kakSi 29t) knl severovzhodno od Dvinsk^ na pol pota v Petrovac. O kdtem ntpo* srednem ogrožaim rnesta ne morš bfti govora, pač pa seveda ni Izkljii* čeno, da bo rnoiđio mesto skjUti Ru^ som kot nekako oporiščs, za kar j6i njegova les«a r^rav prikladna.
VojskSki kn^n več$r>e f?arislSS listov priDisMjcio paden Khre ttidi vqk lik vojaški pomeo, ker so Rusi izgiJN bili s tem najboRše oporišče v Baltik §kem rrK>rju ter bo to mesto sedaj skižilo Nemcem kot orx>riŠče za su** nek proti Petrcgrađu.
Wolffov ta*ad poroča: Na vzften &i je na kudsndski fronti nern^kđ korij««ica preko močvirfl fti 5ko«i go»čk>ve v vseh smereh se TtmQcaiC(P! Ci XII. reski »rmadi za petami, dt>* čim ob\iađa nem^to brođovje Rišlđ zafiv. Od ure do ure naraščajoč] p^rt vedno boi) jasno kaže porn^n ti&n« ške^a uspeha pri Rfgt.
Iz Becotoa: Pri aavssetf« RiŽ^S in UstM DviariPRsra so se vrhovnemji povdjrifktj t Vzhodnfcm morju pođ* rejene pomorske bojno sil« ttspe&n® isddeževaie. * Podmorski 6olni kur^ landBke flotflje so v<irli v RlSki znlfr* zaprt % mrefc ha drujerkni ovirariH, Z energično podporq đivifflj rajilcetf min so z moria seoi nbstreljevaH u$1i £>vinsk in ruske cere. ki so bežald ua cesti v Permnei. Ob enem so ica* držale s svojo nav7o»^nostjo v }£!* škem zaliva nisk« pomorske «5a, 4$ nišo z morja sem obstreljevale na^. ših čet. Enersrično I« wsr>esno so nm pfKRe letalske fiotilje naših tetalskift štacii \V1ndau in Acernsee zve«o pt raskkni čet«ni in proti vzhodtt TO* deče ceste in železnice ter stevilno*1 krat zadele kolodvore hi vlake med. vožnjo ter čete, ki so valovite po cestah nazai. Od ruskih ramiivov, ki so zapustili Ust Dvinsk, je bilo ve^ 7adetih od bomb ter so obtežall Vi plamenu pred pristanišOem.
P«troffrad€ka brzojavna agentura poroca: Zatrjuja se, da fy do* spelo nemško brodovj^ v Riski zali v. Oiasoni zadnjih porocil je do$eg:-lo prebije riške frontis v dveh dneh širino 60 vrst. Ves 4. september so Nomci energično nadetljevali svojo ofenzivo n* riški fronti ter so posebno nanadafi severno od fltskfla, da bi odrezali železnlco Rtga-Vendea.
RUSKO URADNO POROČILO. 2. septembra. NemSka ofet^i-va nai fronti pri Rigi se je pričela dne 1. septembra v jutranjih nrak z napadom na pozicije pri Ikskilu po večur-ni artiljerijski prapravi. Ruske četo, ki so branile Dvino, so sa umaknile. Nena-cem se je posrećilo, zgradi« pri Ikskitu {fra mc^U iii dospe^i ia v^kniai &&&
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD«,   <tae 7. septembra 1917.
205. štev.
Dvfa«. KBtib tebornemu delovanju artiljerije, ki je razdejala cn most, ni bilo v*a motoče ustaviti prodiranja Nem-e*v. Sovra£nik to izkorišča in hitro rax£irja svoj usp«h. Pričel je prodirati proti severn. Ruski peotinapadi nišo im«Ji nspeha.
3.   septembra.        Zapadna fronta. Na tevetn brefu Dvine so se i»še čete zapadno od Rize proti jutru tdnc 2. septembra umaknilc na Crto Bil-'derlingsboi - Mcdcm - Dalen. V smcrl $a Ikskil na severnem bregu Dvine   so irvržili Nerad dne  1. in 2. septembra trdovratne    napade,    zlasti    na   fronti Stohl - Melmuger - Skripte - Lavsin in etiako ob izlivu rake Oeer. Dne 2. septembra    proti večeru se je    posrećilo Nomcern vpogniti naše pozicije ob reki Jegel v pokrajini    Melmuger    Skripte. ■VeČ naših Čet je  svojevoljno  zapustilo pozicije in se uinika proti severn. Po-$kus^ s protinapadi obnoviti položaj, so ostali brezuspešni. Z ozirom na grozeči položaj, ki je nastal v okolici Rige,  se ie izdal ukaz, da se te pokrajine opuste. Na ostali fronti ogenj pusk, silnejši ■v smeri    na    Vilno.   —   Romunska Ht onta.    V smeri na Focsani    je   so-vralnik    tekom    2. septembra večkrat aapađel    romunsks    pozicije v okolici Feurile - Varmce. bil pa je z velikimi i>-subaaii zavrnjen. Na ostali fronti ogenj pušk.
4.    septembra.        Zapadna fr o n t a.   Dne 3. septembra    dopoldne so opustile naše čete mesto Rigo, ko so irazstrelile utrdbe v Listu Dvinskem in mostove cei Dvino. V tem trenotku se fomkajo naše čete v ssvero - vzhodni aneri ob cbaft".    V smeri iz Ikskila so mmci dne 3. septembra zopet razsirili svoj asseh proti scveru na cesti Val-diMirodc - Pskov   ter v severo-vzhod-ni SBieri proti Kranzcnu,    da    bi obšli
its£e po*iciie ob Dvini. Proti večeru je ttrsrel sovraznik nale čete ob Velikem lltffta ter prebil fronto v širin 13 vrst y r>rn«tonj p:i VrJclenrodu. f-.rs čemer se ie potasiil fesa kraja. Naše čete se ipnikajo v rcverni smeri. Ston se vse, 4a preorcčlmo prebitje. V prostoru Mil-tfeen - Ribajak - Kranzen naše čete nišo jMOgle V7,držati pritiska sovražnika, jfir'kajo se v severo - vzhodni smeri. Raspršene tolpe vojakov «?e pomikajo nepre«taro proti certi v Pskov in proti c«sti Dfđer - Lembursr. V smeri na Dvfusk irmhcn artiljerijski ozenj. — Romnnskafronta. V smeri na Čr-ROvice v prostoru južno od krafa Slobodi ie smo zavrnili napade sovražnika ter ma- prizadejali izdube. Na ostali fronti praske,______
Wo!ffo*r wra«f poroča^ V novi, •tfediai že !>ar dni besneči artiljerijski jftki na FIaj*drskem se Angležem j|l|ub t£f*n!r da so posta.vSi v boj silno števfk) batenj, nf posrećilo dobiti ^trelsko premoć. Pri prvih infante-ftlskih nap«đfh, kl so s!edili silni ar-;tfliert}ski bitki dne 5. septembra, so jbill Angleži poraŽerrf.
Kriza na Nemškem?
p*—**«, 6. septembra. 7>Bayr!-idier . r« pi^e: Misiimo. da nismo j^epedučera, če re5emo, da vodilni jEroci ne odklar^ajo misU o razpustti (šržavnega zbora.
Dražd^Đe, 6. septembra. Sak-sc^iska vlada ie odklcnila uvedba dr-:iavuo7borskega voiilnega reda za [dežeini 2bor.   __________________
Razne vojne vest!.
Vdfisl zakon za ruski ostavo daj ni zbor.
Bern, 6. septembra. Novi od provi-rfjll&ie vlade sankcijonirani volilni zakon za ruski ustavodajni zbor obsega med dragim te - Ie določbe:
Lfetavodajni zbor je sestavljen iz Hmtfv, |ci jih izvoli prebivaist\'o obeh "apclov Ba podlaci >m iine, enake in di-^ktTtC vtifire p.-avice v tajnem ^lasr»-Parjy   z   rp^rebo     proporcijo« aktega
^a yofttcv so »pranričefii ruski Jr-JfcprOani in državljanke po končanem ^ let«. Voiaške osebe so upravičene flp Toliter. če so doaecle na dan v'olitve jpoo starost ki je bila delocena za zad-Se aov'ačenje, I>«zertcrii in zaradi gotovih deiiktov obsojeni izgube volilno 'pravico. Ciani bivie dinastije nimajo ^Uj aktivne, niti pasivne vofilne pravice.
Rusko mornaričko ministrstvo.
Petrograd, 5. septembra, Vodja Mt^nega ministrstva Savinkov ie bil JjTieoovaa na m«sto Lcb«donra, katere-pmf je poveriena orgmrsizadja 6 prosto-fcWj^kf!i zborov ▼ aotraajoMi Pusije, za voditelja mornartfke«* mirristrsrra ter |e ostal ohenem tuđi še naprei w}dja voinc^a minlrtrstva-
Pranooska krfza.
B«foBn> 6. septembra. Glasom »Petit {fetarnal*« poda Ribot najbrž v petek v iri-Dptrskvcn rreto derM«iio kabineta. Ribot se juto poattdl presidenia repttbiike, da se-fonri novo vlado.
dii neirSke sr^dnjemorske divizije.
Đeroliii, 5. septembra. (Kor. urad.) Sef nemike srednjemorske divizije pod-adnirrai Soucfcon je bil odpoklican v domovino, da priđe na drnjo mesto. Skoro 4 l«ta je poveljeval nemškim in med vojno tuđi turškfrn pomorskim ^* lam v Sfedozcmskem morjn.
Nerašld IttdlcL
0*rt>fia* 6. septembra. V nočl na 3. scp-ttMbtr so vrili nemiki Utaicf 1500 kf §fiMk n» Di!nkerQiit ter prov*ročili požart te |jks9k>sij«.  V  aoči  na  4.  aeptember  so
so vrsi za fronto pri VtrđuiM   I&000 kg
botnb.
Japoaska pomoć Rašlji?
London, 5. septembra. (Kor. ur.) Reu-tw izve, da ni znano prav nić o kakem od-poslanju jiiponsKih čet Rusiji na pomoč. Lahko se irjtvt, da ni bil poslan niti en ja-poMskj vojak v Mandžtsrilo. Tozadevne vc-stf so očividno Izmišljene in dalo nemške propagande.
Ameriškl vojni ciljl.
V  Bernu se mud«či argtntinskl veletr-iec pravi, da si nameravajo Zedinjene države z udeležbo na evropski vojni zavojevatt ves i ižnoameriiki trg,    kar se bo tuđi po-srečilj, ker evropske države ne moreio več zađovolievati prekmorskih odjemalcev. Cim deij bo Južna Amerika odrezana od Evrope, tem o£ji  bodo stikl         Severno Ameriko, ki noče in ne bo izpodrinila    samo    Nemčije, marveč tuđi Anglijo.
Status quo.
Berolin, 5. septembra. (Kor. ur.) Cla-nek, ki ga prinaša »Daily Mail«, pravi, da bi se Ancllia brez obotavljanja vrnila k statusu quo, če bi bilo to stališće Evrope 1. 1864- Razmerjc, kakršno je vladalo leta 1S64. Je najbolj pametno ter bi zadovoljilo vsakega, izvzemii  Hune.
Protest Danske proti  AnglljL Haac, 4. decembra.  ^Havas*  poroča iz Stockholma:    Danska  vltda  je  po  svojem poslaniku v Londonu pri anglcški vladi protestirala  proti   kršenju  danske  ntvtralnosti. Iz Petrocrada poroćajo, da se vrše na cell fronti zopet politična zborovanja vojakov. Zopetni preklic smrtne kazni je lmel slabe posledice.
Vlada je skienila pregnatl generala Gurka iz  Rusije.     ^
Iz Petrograda poročajo, da Je prišlo tam do živilske krize. Kruha je samo še za 2 do 3 dni. Tuđi na Finskem je huda stiska za živila.
Prlsrčna Mehtka.
Bern, 5. septembra. (Kor. ur.) »Temps* poroča iz Mehike: Carranza je prebral dne 3. septembra v kongresu sporočilo, v kate-rem konstatira, da ima Mehika z vsemi dr-žavami   prisrcne   stike     ter   da     hoČe   ostati
kakor dosedai tuđi v bodoče nevtralna.
Pri wmm MUA
Popisi iz časa od 10. do 25. junija 1917.
Nekaj je ležalo v zraku. Ni bilo več tistega miru, kakor poprej. Vladala je nekaka soparica, negotovost — čas pred vharjem.
Moštvo je postajalo v skupinah in zovorilo o včerajšnjih dogocikih. Po večmesečnem, relativnera miru sta prišli nad iovce dve mini največjega kalibra. To je bilo čudno in je rodilo do-mnevanja. A primerilo se je še nekaj. So\Tažna artiljerija je izredno močno obstreljevala naše letalce. še nikdar se ni bilo primerilo, da bi se bila pojavila pri približevanju naših letal vzdolž ćele sovraine crte sklenjena veriga neštetih šrapntiskih oblačkov. Prav kakor da je treba naiim letalcem na vsak način zabraniti vpogled v razmere za sovražno fronto.
Zopct je bilo eno nad nami. Letelo ie v oštri vzhodni smeri na sovražna postajališča. In zopet je pređeni legb ta zapiralna veriga. A prišlo je skoz in naše želje so je spremljale na smelem poletu.
2e davno je izginilo izpred naših oči. A glej, zopet strašno, trdo, meta-lično pokanje, kakor včeraj; samo bliž-je, dosti bližje. Veljalo je našemu leve-mu krilu in našemu zvestemu sosedne-mu bataljonu, lovcem št. 7.
Zgodilo se ni nič.
Vri lovec sedmega bataljona, ki je nesel sveženj pod pazduho, se je usta-vil in se je ozrl po strelu. Sele potem je šel naprej. Stari prijatelji, lovci sed-mega bataljona. Že leta 1915. smo stali ž njimi skupaj. Takrat smo se zanašali drus na druze£a,našo zvestebo je Soča krvavo spoznala in že enkrat je tu I tali jan občutil kranjske pesti. Naj Ie po-alnisijo!
V  prihodm'ih dneh se je težka artiljerija z nekaterimi streli navadila   na naše prostore v ozadju. Vsi so zdaj ve-deli, da se mora nekaj zgoditi.
Kdaj?
To je najbolj neprijetro in najbolj utrudlirvo v vojni: čakari je treba. To molčeče, umorljivo Čakanje. Sediš za svojim varnostrnm ščitnm. čakaš in pri-s!uskuie§, gledaS in p'eŽiŠ, dneve, ted-ne, mesece, dan na dan, noč na noč. Vedno isto topo, blazno čakanje. Stali smo poleti in čakali, potem je prišla jesen; potem so snežni viharji zavalili £ore in dolin-; pomlad je v belo odejo natresla nekaj zelen ja; zopet so začele cveteti planinske cvetlice in m\ smo *e vedrn stali s puško v rokah in čakali dan in noč.
A zdaj naj bi priSel!
Jasno veselje in divja boja^eljnost ^ta blesteli \z oči naših Iovcev sedmega b?taIion2L Vse je bilo pripravljeno za primeren 5prejem. Patrone, bajoneti, ročne granate, bndala.
»Pcppino,« ali te ni strah? A ti si upal na svojo artiljerija; ta naj bi nas razbila. Ti bi bil moral videti obraze svojih rojakov, ki so zjutraj k nam pri-bežali, da nas oM'estijo, da se začne jutri bobneči ojrenj. Tako lepih kavern nist« pri vas nikdar videli.
Krasen je bil zaničljivi, pomilovalni nasmeh, ki so ga imeli naši možje za ubežnike. Kako malo jim je bilo mar za italijanski napad, naj pokaže obravna-vanje, ki se je izvršila v noči pred napadom.
Najorej povesti in doživljaji \z Kar-pat. od Dnjestra, Sereta. Soče. Vsak lz-med njih je doživei vsaj en veliki dan cesarjevičcveea polka. Veselili so se, da nauče Ita^iiane ^nazaj vorrukatr. 2e 3?daj se smejiio, kako ho »Dolenta« po-skakovala. A še drugo predveselje ima-jo; manj Idealno, a odpustljivo.
Razdelili so — iz vsakega voja je bi! navzočen cn podčastnik — prostor
dek. Tobtk in kootvve. kl M m na te-
kem delu dobili pri Italijanih. so bile dodeijene dotičuemti voju. Oba raofa na krilu stotnije sta bila podučena« da pa žita, da ne pobaie aoe«dna stotnija kake konscrve. Pooblaičeni zastopnik rszennega voja je sloya«no ugovarjal določitvl treh odsekov; ugodilo se mu je Ie toliko, da dobi rezervni voj, čc bo pozvan na boj, polovico koozerv dotič-neka odseka. Moral se je vdati večini glasov in dobil nazadnje še zagotovilo: »Vas, rezerve, sploh ne rabimo, opravili borno že sami.€ Zastopnik rezerv-nega voja je užaljen odšel, a s tihim upanjem, da se vendar zgodi kak mal protinapad. Tako so naši ljudje prica-kovali italijanski napad.
Dne 10. junija ob 5, zjutraj se je začela sovražna artiljerijska akcija. Ugodno je bilo, da so nekateri znaki začetek takorekoč avizirali; sele kake pol ure pozneje se je razvil ogenj z vso močjo. A tedaj je bilo že davno vse v kavernah, čakaje, kaj priđe.
V   začetku je bilo nekam neprijet-no; naše kaverne so morale sele dokazati, da store to, kar se od njih priča-kuje.   Nekaj   mogoćnih  strcsljajev,  tako silnih, da smo bili vrženi s klopi, nam je dalo kmalu gotovost' da smo zava-rovani tuđi proti najhujšemu.
S takim čutom varnosti nismo prebili še nobenega artiljerijskega ognja in hvaležnega srca smo se spominjali svojega, žal, pred kratkim vsled bolezni odišlega, pri oficirjih in vojaštvu enako spoštovanega bataljonskega zapovedni-ka, pod čigar skrbnim vodstvom in da-lekovidnimi navodili so nastale pozicije in kaverne, s katerih pomocjo je ba-taljon te tcžke dni prestal, skoro brez izgub.
Na kratko povedano: v kaverni smo bili sicer na tesnem, a bilo je prijazno. Moštvo se je smejalo in se žalilo. Časih je zacrmel hruoen smeh, če je kak srbs prav iz ozadja kaverne pove-đal kaj dovtipnega. Tako je tik za nami priiuci'. na ^asKirano v>ot do uit^-ljonskega poveljstva nekaj min. Takoj se je sli^nlo; li b^Jo ctlo maskirungo razstrelili.
Eni, ki so imeli prej nočno službo, so poskusili zaspati. Drugi so pisali in risali vojnopoštne dopisnice šaljive vsebine.
V  tem veselem razpoloženju, ki ga Italijani gotovo nišo slutili, nas je ob-šla  skrb,  če so kaverne   Iovcev    dosti trdne. Ko je po šest ur trajajočem stre-ljanju nastal kratek premir,    je    nekaj vojakov stopilo pred kaverno.   Italijani so najbrž pisano pogledali, ko je donel opoldne k lovcem vriskajoč »Juhu«, na kateri so lovci krepko odgovorili.
Hvala Bogu, lovcem se ni nič zgodilo.
A kako je pri njih izgledalo, vendar ni bilo časa, si kaj natančneje ogledati; ogenj je zopet narascl, do velikanske prevladujoče sile. Mine in ročne granate vseh kalibrov so treskale v drhtečo skalo, neprestano je po zraku žvižgalo. grmeto, tulilo in večalo; povsod so se pojavljali crni, sivi, strupenorumeni oblaki dima, dokler ni bilo vse zagrnje-no z grdo meglo.
V kavernah je smeh polagoma vtih-nil.    Zračni  pritisk v blizini  razpoklih težkih min je ppstal skoro neznosen. Cigaretni dim, ki se je dvigal kvišku, se je stresai, kakor da ga je prijela nevid-na roka. Zrak je bil v kavernah podo-ben okamenelim stebrom, ki jih je stresla vsaka eksplozija, tako da je bilo bivanje v kaverni prava muka. Kri je silila v glavo; v možganih je vsakdo čutil pritisJc   in   bobnavo;    oči in ušesa so bolela.
Ljudje so srepo gledali predse. Po-časi je bilo na njihovih obrazih videti, kako se vnema v njih sovraštvo, ki je vsak pozna, kdor je moral prestati več ur artiljerijski ogenj. In sovraštvo je tako strašno in neusmiljeno, da se člo-vek samega sebe ustraši. Gorje Itaii-janom!
Padla je gosta megla. Če bi Ie že prišli. A zadovoljili so se s tem, da so zasedli pred našim levim krilom ležečo postajališče poljske straže, ki so jo lovci prostovolino zapustili.
Prišla je noč in ogenj ?e pojemal. Kako krasnp je vdihavanje svežega zraka.
A Ie počakaj »Penpino«. Že bljujejo naši mali metalci granat svoje ljubke izstrelke dol na postajališče poljske straže. Jecanje in vpitje đoni k nam gori.
Razmerni mir traja še. Popravili smo, kakor je pač šio, v nagllci svoje pozicije. Zdaj začno lahko zopet od kraja.
A ni postalo tako hudo. Italijani nišo našega bataljona direktno napadli, pač pa so se dogodili krvavi napadi na našem levem krilu pri lovcih št. 7; pri odbitju so naše strojne puške, metalci granat in strelci krepko pomagali.
Kako je pa tam zgoraj na mejrtem grebenu? drug je tako vpraševal dru-gega, a nihče ni niče.'ar vedel. A neka prememba se je morala tam vendar zgoditi. To so nam pričali streli iz da-ljave, prihajajoči iz smeri, odkoder jih prej ni bilo sllšati. To tiho pet je po zraku, ki si ra nismo mogli razločiti, je postalo grozljivo.
Zjutraj dne 15. je bil zopet močneJ-ši artilierijski ogenj, kl je časoma še narasel, a proti večeru ponehaval. S scvera $o nas vedno boli flankirali in-fantcrijski izstrelkl in nam nrorzročali tndi izgube. Zda| smo tuđi irvedeli, da se je I tali janom po dvadrievrjem bohne-čem ognju notrečilo, zavzcti visočino 2071. Ponoči smo vse postoianke, jarke in pota proti severu maskirali in kjer treba, vzidali čelne travenc.
Dne 16. in 17. je bilo nekoliko miru. Italija ni so zbrrali sapo za nov na val. Dna 16. iuj^a^ S. z4qtrai   ^   aovjč
f»Mi srtrafl sovražTMi artiljerija hi Je frvtđlm it to ntumnost, da je ob 10. uri stoj oganj š« povećala.
ĐU je pravi pekci hrupa*
1b aopoi smo s*deli v ka^rvrn! In Šakali z trpanjem, ki se je ie enkrat izjalovilo, da se affodi infan ter liski napad. A še strni nismo verjeli, da se ztodi. I^tvtć očittn je bil sovražnikov narncn, izkoristiti tvoj, čeprav majhni uspek na majnem grebenu. To je bila edina točka, kjer se mu je posrećilo, pridobiti nekaj prostora. Sicer je bil povsod tepen, tuđi pri našem bataljonu na desnem kiriu, pri tretjem. Ta vest je prišla ravno o pravem času, da razveseli našega polkovnika, ki se je, mudiv-ši se na dopustu in vedoč, da je njegov polk, ki ga je bil od tebruarja 1915 slavno popeljal skoz vse nevarnosti, hitro povrnil, da da svojim vrlim mo-žem zopet voditelja.
Ogenj artiljerije in min je trajal v skoro nezmanjšani moči ćelo noč. Sele pozno popoldne na drugi dan je nastal mir. Tedaj pa smo pohiteli iz kaverne na mesto, odkoder smo mogli pregledati Ortigaro.
Skozi daljnogled smo takoj videli, kako poskakujejo tam zgoraj Italijani v svojih kratkih plaščih, s pločevinasti-rni Čeltdami in daleč se blestečimi ga-zovimi maskami. Po rebri so se gibali v masah.
Naer.krat se je prikazala na našem obzornem prostoru neprestano napre-dujoča linija, ki se je ob južni strmini Ortigare pomikala počasi proti sovraž-niku. Trta stotnija gre na protinapad. Krasen je bil ta napad; ne da bi omah-nil ali ie ustavil, je prodiral naprej. Kako so Italijani brzali! Trumorna so tekli in njih plašči so frfotali za njimi v vetru. Veselja smo kar kričali.
A clej — kaj je to! Z^oraj na greben« so se naenkrat prikazale temne sesca, ki so *e takoj 2ooet zavarovale, ko so jih zagledali naši.
Od Ortirare smo bili oddaljeni *)00 korakov. Mili Bog, če bi jim vendar mogli zaklicati: »Pazite na svoje levo krilo!« A videli nišo ničesar in nišo mogli videti. Tedaj pa so se zopet dvignil* sence izza roba viiave. Oficirji go dajali znamenj* z roko in že so bili za hrbtom naših, o katerih nismo nič več siišali.
Strašni trenotki onemoglosti; radi bi bili pomagali svojim tovarišem, a nismo mogli.
Ortigara je bila izgubljena. Rekli smo si: Ne za dolgo. Zopet mora postati naia. Njena izguba nam je postajala fcsdalje neprijetnejša. Kar v ž«-loddc so nam videli. Še dosti neprijet-nejst j< pa bilo, da^so na nas tuđi stre-ljali in na srečo Ie lahko ranili na vratu vrlega infanterijsta, ki mu je padla iz rok skodeHca s kavo in ki se je grozo-vito jezil. SpominjaJ nas je žiro tistega Gornieavstrijca, ki ga je pri naši lan-ski o/enziri ranila na nogi letalska pusica in ki je s pestjo zagrozil proti nebu, kličoč: »Ti prokleti pes, če te do-bim, te ubijem po nagli sodbi.«
Sploh letaici! Vedno je jako neprl-jetno, če leti čez nas kak Caproni, ki mu pravijo naši ljudje tuđi »Makaroni«, tako nizko, da skoro stre iz strehe barake molečo cev peci. Na drugi strani je pa zoaet jako razvaseljivo, če store naši letaici sovražniku kaj takega. Ravno t« dni smo imeli prisrčno veselje nad srnek>€tjo in bravuro naših letalcev in radi bi jim bili stisnili roke.
Stara, že ob Soči spoznana izku-šnja uči:
»Če Italijan kam vdere, potem po-Čaka, da ga zopet ven vržejo.«
Šest dni so se veselili, da imajo Ortigaro. Dne 25. se je začel zgodaj zjutraj kratek, a skraino krepak artiljerijski ogenj in kmalu nato je bila gora zopet v naših rokah.
?e slab, brezuspešen protisunek in od tedaj se Italijan zadovoljuje s tem, kar ima.
Tako je bilo zopet vse pri starem. A vendar so se zgodile različne bolest-ne pr«membe; marsikosra je zmanjkalo \z naših vrst. Na nas>m pokopališču so nastali novi grobovi. Roke zvestih tova-rišev so jth okrasHe z gorskimi cvetka-mi in potočnicami, redkimi cveti, ki raseio na gorah.
Tarn ie zbere vsako nedeljo mala skur:š:ina. Bratje in prnatelji pridejo obiskat grobe najzvestejših. Tihi, slav-nostri zvoki glasbe: blage besede maš-nik^ve don« v solnčno jutro in iz dalja-ve pozdravlja, mrr\rim tovarišem v zve-stem snominu postavljeni križ z gore Cima Dodici.
Poročnlk Kaltenboeck.
Hinister Žolger.
Oficijazra »Informatfon« Di^e: Imenovajije ^ekcijskegra šefa g. Ivan« pl. ZoJgferja za ministra v no-vem kabinetu Scidlerja ima dosti več|o vainast, kakor jo kai5e zunanja oblika ministra brez portfelja. Mini-ster pl. 2olger zastopa v kabinetu Seidlcr globoko znanje v vsob državnopravnih vprašanjih in s u v e -rensko obvladanle vsega dr-žavTiopravnega materijala, zal tako različnih državnih prav v Donavski monarhJfi. Prfvzct.ic tega kristalno-čiste^a vini z-nam>sti in objektivne razsodnosti jasnovidnega znanstvenika te doka«, da je drugtmu kabinetu Sefdter re*no na tem, uresničlti program prvega in popeljati av-strijsko - ogrsko monarhijo iz obstoječega državnopravnoga kaosa na jasne poljane ustavnega miru, zgrajenega na tistih državnopravnih ^PMUJk jgjro ih oajr^ki   monarh^
v skupnem boiu s svojo krvio potrdi-H na bojiščih.
OovorUi smo o državnopravnem kaosu y monarhiji, ki fra ie razbistriti. in imeli pri teni pred očmi lojalno izjavo ministrskega predsednika plem. Scidieria, da se smatra avstrijski kabinet za organ rešitve državnopravnih vprašanj v Av-striji.torejnemislinavme-šavanje v ogrske notranjc z a d © v e. Lojzdnosti te izjave pa ne bo storjena škoda, če priđe z inicijativo za rešitev v tek tuđi rešrtev vpraSanja, kaJco na| se ure4e even-tuvalne pornanjkljivosti v državnopravnem razmer-ju obeh držav tostranln on-stran Litve, da bodo v prihodnje onemogočena in izločena taka na-sprotja, kakršna so pred vojno stresala monarhijo v njenih temeljih.
Opozoriti hoćemo Ie na to, da obstojita pet desetletij drug poleg drtigega dva fundamentalna zakona, ki obsegata v najvažnejših določbah dijametralna nasprotja. Določbe osnovnega zakona iz L 1867., o kom-petenci delegacij so, z-a izgled navedeno, bistveno drugačne, kakor določbe osnovnega zakona iz L 1867^ ki velja za Ogrsko.
Će bo torej zdrava vzpodbuda rts Avsirije napotila drugo državo monarhije, resiti v polnem soglasju in ediiistvu državnopravna vprasanja tako, da se s tem ojači in utrdi monarhija, na Čemer knata obe državi enak interes, ni to nikako vmešava-nje, nego kompariranje svobodnih sklepov v dosego velikegra in svetega cilja.
Prav s tega vidika pridobiva osebnost Zolgerjeva večji pomen, on je eden izmed redklh avstrijskiti državnopravnih znanstvenikov, ki so naili simpatije tu<li na Ogrskem. Svoje delo, v katerem je razpravljal o pragmatični sankciji, to je o razmer-ju med Avstrijo in Ogrsko, tuđi on-stran Litve ni naletelo na ugovore, da, priznarvalo se je tuđi tam vse-stransko, da je gospod pl 2olger skrbno uvaževal vse državnopravne finosti in nijanse ogrskega državnega prava.
Minlster pL 2olger najde^torei na Ogrskem zaupanje in razumevanje in zavest, da sodeluje ori neizogibno potrebnetn delu za državnopravni preporod monarhije, bo Še povećalo njegovo đragoceno moč. HicRhodus, hic salta! V srečni rešitvi tega vpra-šania tiči bodoci blagor monarhije.
Ce se posreći, dati enotnosti, solidarnosti naroda, ki se Je razodela v brezprimemo grandijozni vojni, za-nanjo trajno in neminljivo obliko, pen tem smo dosegli in izvojevali, kar je za nas največje.
In posrećilo se bo, ker se mora posrećiti. Državnopravni mir med narodi Avsrro - Ogrske je eksistenč-no vprašanje, ki se ne da utajiti In nič več odložiti.
Minister pl. 2o!ger, novi moŽ v novem ministrstvu Seidler, je jam^ stvo za to, da bo pravi moŽ za dose-go cilja nasei prava sredstva.
Politične vesti.
= Državni zbor. Z Dunaja poročajo, da še vedno ni dolo-č e n o, kdaj se snide državni zbor. Nameravano je bilo, ga skli-cati na dan 18. septembra, a morda se snkte sele začetkom oktobra,
= Nemšld »Natlonalverband« razglaba, da so alpski nemški poslane! jako nezadovoljni, da je bfl dr. vitez Žolger imenovan za ministra, dočta so nemški poslane* rz Češke za to, naj klub p o č a k a s svojim stali scem, češ, da težiŠče politič-nega položaja ni v ministrstvu, nego v državnem zboru.
= ŠtevKke govore! Avstrijska drža\oia polovica šteje po zadnjem Ijudskem štetju okoli 28 milijonov domaćega prebivalsjtva. Od teh prebi val cev je 10 miu'jonov Nemcev, 6 in pol milijonov čehov, 5 milijonov Poljakov, 3 in pol milijonov Rusinov ali Ukrajincev, 2 milijona Jugoslova-nov (namreč 1 in četrt milijono Slo-vencev in tri Četrt mflijona Srbo-hrvatov), tri če»trt milijona ItalljanoV in en četrt milijona Romunov. Po teh številkah smo Jugoslovani pač prfča-kovali, da bo centralna vlada naše državne polovice povsem drugače sestavljena, kakor se je to sedaj zgodilo. Umljivo je. da moremo Ie taki vladi zaupavati, ki v srvoji sestavi odgovarja narodnostni sestavi države in tedaj nekako zrcali številno minister. Izmed teh 14 ministrov je razmerje med avstrijskimi narodi. — Poleg ministrskega predsednika imamo sedaj kar 14 ministrov, tedaj priđe na dva milijona prebivalcev en deset Nemcev, dva Poljaka, en Rusin in en Jugoslovan. Po omenjenem ključu pa bi smelo na Nemce odpasti Ie 5 ministrov, docim bi imeli Cehi 3 ministre, Poljaki 3 ministre, Rusini 2 ministra in Jugoslovani 1 ministra. Le tako sestavljena vlada bi mogla biti začasna garancija, da se pred iz-&eđbo fe<teraiizma se ha idadaio te
205.  Stev.
,SLOVENSKI NAJ*X>% (tate 7. septembra 1917.
Stran 3*
v korist eoemu narodu, temveC v korist vseh, v Avstrijl naseljenih naro dov. Pri sedanji sastavi pa mm en jutfoslovanski rainister ne more mnogo koristiti, ker ima poiec sobe mini-strstoira prodseđnfta, ki je Nem^, m se deset drugih nem^kih mirfl* strov. — St
= »Hrrfttsk! trfemvirat«. Fran-
kovsfco glasilo »Hrvatska« slavi voditelje frankovske polkike ter p*Se »Dr. Abksander M orvat, Stjepan Radić in Stjepan Zagorac — to je hrvatski triumvirat. ki bo prinese hrvatskerou narodu srjaino bo dočnost.« Uboti r.arod, ako bi zago-spodcmtf nad njim ta »triurnvtrat«! K U9St m najnovejši domlki na Hr-vwtskera pokazali, da ta soepođa ni-roa niko^ar za seboj.
= Cenzura knfte na FIrvatskcm. Vnfna je princsia Hrvatski posebnost, ki je niti v naSih krnjih nismo bili deležni. Po^esr cenzuro brzojuvk in pišem je bila namreć uvedena tu-ći cenzura knjig, ki so se pošiljale po pošti. Ako si n. pr. narocil v Zagrebu staro gramatike, jo je moral knjigotriec predložiti prej v cenzuro, predno jo je smel poslati na tvoj nasiov. Nova vlada je odpravila tu-4i to naravnosc neverjetno naredbo. Cenzura obstoja sedaj le se »a tište knfee, ki gredo po oosti v inozemstvo,
— Đoaaosfci Hrvati sa iugoslo-vmadko deklerac&o. Od! i ini bosanski Hrvati so •          ali dne 3, t. m. v Sarajevu sle<^. , .zjavo: Podpisani Hrvati izjavijarno: 1. da se strtnja-rao z deklaracijo Jugoslovan&ke$ra kluba na Dunafn 30. rna*a 1917, kl zahtova zđrvženje vseh Skrveneev, Hrvatov in Srbov; 2. zahtevamo po-polno in splošno amnestijo za vse politične delikte; 3. zahtevarco vzpo-stavitev \n$h kona&tucUonalnih svr> boščšn m aklicame bosansko-herce-ffovirr'         " '       ;   4. cek^bravamo
:nterp------- -i,.- ..-rošca in pi. Hre-
Ijanovtća, tejavljafoč. da vsebuje ta verao, če radi rte popofno sliko de-j^nsk'h ---—> r naše dežele. Z ori-rom no.           ne aprovizacOske ra»*
nw?>e te-r na razne rekvizicije gledamo s ?!cr!-o v temno bodoeooat na-šeg-a nareda.
= Z ozlroui na IfatirJnilrjD aspi-rpUe ra vzhodnofadrcifsko obalo, zlasti Dabnacijo, je dobro se od časa do časa zopet spotrmiH. da je Dalmacija boJj ednotna jusros1o*r*n$ka deMa kakor Kranjska. Med domaćim r    - *   -• -    3J  f>&wnacj|e    |VO.
rijo I u.   __    ^   s-jtn nc analno manj-
Mnoz Srboiirvatov je nasnred v Dat-(po zad?irfiin Jjadsjcein $te*ic) (* 9, Iixi!ijAttcv pa 1*.(<i?! V ir?estii Žadm živi 11.7?>8 Italijanov. v vse} osta;! balmjKi'ji. torei vsie^i tud! SpUt. Sib^rtik, I>nbravnik rn drn^a ob-s^na rnesia Da kamaj f)26Q ltaiifenov! To 6!stokrvr>o našo zefn-Uo progfašajo v Italiji kot s\^ojo na-ror1*- Vj;t! S kakšnirni metodami se je l_. _in delovalo, izhaja iz zanimi-vt reiriiniscence n^e^ra hrvatskega /nmalista, ki je kot vofni korespon-dent v balkariski vomi opetovano zo voril z znanim italijanskim časnikar-jern, sotnidnikora »Corriere dolla Se-ra«, Ouelfom Civinirujcrn. Hrvateki zur"P1?«t v* ^ror3inu iialiianskemn to1.          ^       zn val čisto     hrvatski
značaj L^diniacije ter ga je povabil houeCno, da naj se kot njegov njegov gost osebno pre^nča o stanju raznrer. Na to je Oivtnini dorfovno odtfororil; Hvala Vam, Veru predobro, da Dalmacija ni italrjanska de-irela, pf^edobro vem, da tara prebiva srbsko-hrvatski narod. Rad bi videl Vašo letx> Dalmacijo, toda to ne morem iz dveh razlo^ov: Prvlt, ko bi ^e \Tnil \z Dal maci js v Italije bi moral pisati resnico in povedati, da Dal-— ~-':i ri itarijanska. fla tarn ne žive m, tem već Srbohrvati. Teea pa ne smera napisati in tuđi no6?m. Dm^fč: oe bi pdšel v Dalmaciio, bi moral stopiti v stf!: z voditdH Talja-na?evf ki bi mi dali napačne informacije. Jaz pa— akoravno nočem in ne smem pisati resnice — tuđi no-ćem in ne smem kidati ter varati naše ja^Tiosti.«
= ArstrSa tn A^idrika. »Nciie Zuricher Zt£.« mvlja iz Wa»hinetr> na: Združene države pričaliJeio v?ak dan, da jfm Avstro-Ogr« s k a, BoigariM In Turč'ja napovedo vojno, ker so prepoved-ale ?z\ražar}je vsaktga blaga v držarve, ki ne spa-dajo k ententf, m dale Italiji znatno pomoć za njeno ofenzivo prnti Avstrijl. Bolgurija in Turčija sta na za-htevo Nemčljc že prrctrgali dipkmi^-tično zv&ro z Zdri???cnimf državarm. V Washingtonu sodi>ot da bo nora-bila Nemčije ves svoj vpliv, da napo-ve Avstro-Ogrska Združenim drta-vam vojno, k«r so Združene države pogodile ItalJU 200 mi!i)onov dolarjev denarja in ji poslale ogromno mnogo mi?nicije za ofenzivo na Trst.
= Srbfla In Italiju. Lupano, 6. septembra- Srbiki ministrski pred-^cdnik Paslč jo prišsi včeraj aopol-cin© v Ri'rrL Casonisi prij*.v!iftio dol» ge razpravc o problemu italij^iifikso-
Po»*očflo, da sta se Poiaearć tn kraij
VMot Cmantni dcifrovorila glede iraneosko - luĐfrndre jv«De, se po-trjMje. Dcmk* je što le aa mtinmi ćo-^ovoc, ko pa priđe kraB v P*rir, st ti^jravi tuvfi ptenieni dopo\*0r. Ta zv^ca te po momu Italimnov aa Ite-lijo INIfcii&lia potreba, kujti mulajnji obslp! a\*stro-ogrske moiiiirhije, ka-teri se smatra tttdi v ItaHfi za neiz-premenljiv, pt^nefri nekako o^rože-nje kalije; aato bi moritla zveza s fraricljo ščititi itaHJo pred lo nevar-no«tjo.
= Ltajln v AvsirV. Kakor poro-Cajo rusivi listi, nava.ta ot>tc*nica proti voditelju boiišcviKov Lcnjinu, da sta bi!a Lcnjin, ki se je takr.tt pi-sal UlJancA% in pa njocr^v soiruj Zi-novjev v oktobru 1914. v Av$tri|i aretirana, pa na direktno poToije ta-kratne^a rnin. perd«ednika grofa Stilrgkha izpusč^na, nakar sta $% podala v Švico. odkod«r sta deiovala 23. poraz Rn.*ije. Med njim in avstrij-sko viado je posredoval avitrijski asrent Hain&cki. Te navedbe niskih listov so napotite fctockholmsko glasilo v inoa^rnstvu se nahaiajoČih boljševikom', »Pravdo«, da se je obrmia na voditelja avstrijike nera^ke soci-iaine demokracije dna Adlet'ja za pojasnila. Dr. Adl»r je na to brzojtvil »Pravđi< ctae 19. avgusta: Gospa Lijanova m# je 14. oktobra 1914 prosila za intervencijo, ker i« bil njen mož radi suma, da je vohuu, artCimn in izročen vojažkecnu sodi^ču. Po^i-iel seni k takratnemti notranjeiriii mhtisiru Heimild« ter mu izjavil, da je absurdrio doilKi Ltnjina, suriga rxyjevruka, proti cariimu, da bi bil ruski Spfjon. Baron Hei.iO'i je \ak<*\ brzojavil državni policiji v Krakov, kjVr je bil Lcnjui 7aprt Policija }e po-traila Adlerjeve navedi.e in izjavila, da je bil L«n^n aretir?w vsicd poino-te noke^a oroMiika. l.^A'Tta so nato takoj izptMtili. Da oi h\\ int«r\«niral grof Stiirgkh, o tem ne va dr Adler ničesar, zdi se mu taka ir.tervetic;i» tuđi n©\rerjetna in nepotrebna. Tuđi iTe ve dr. Adler, kako \e prišel Lenjin, ki bi bil moral biti kot niski podanik interniran aN konflnirar., v *Wco.
leti iz 5fis8sffi M.
OđlflKrrttda. Povodom rorifee^a dne Nj. Vel. e*«arjt »o ti!! odlikovani: 3af Fran, nadučitelj t Kastvu; Mar-ic!i» Att>ru Mdufitelj v Kruški; g i b e s a Pran, nadisčlulj v Zametu in § i š k o v i č Steian, aadučitelj v H©rpe-iiah, z vvi. križc«m za civilne zasluge ftl. reda.
Naša iroitta od Inuijstes plaaote do St. Katarine. NaSa fronta gre v crti za-r^adno Lo^a ob Soči na visino Me«njak, pot*m v jnžai smeri po višinah pri Okroslein, kraj Kai je za fronto, dalje preko vladajočik ^išin in trigon. 878, višin vzhcdno Madonov na visine vzhodno Zagorja, potem krene zapadno ob apodnjem po^čiu Sv. Gabrijela okoli ćo visine S\*. Katarine, kjer pri-čno pozicije iz desete bitke.
»Moote San Gabrfote«. FVav pre-seda že vsakemu goriikemu Slovencu to večno sp*čeno kn« »Monte 5an Ga-briele«. Na slovenskih tlftk stoji Sveti Oabrijel in slovensko ie njefcovo ime. Čemu 2a pačiti torei po laSkp! Cidorni ni treba dorti dokarnnti ipltinjr»skih pravic do goriske zemije, on potrelitijc Tromim saTftsnikom pokapati savra naia uradna poro331a z ftaliimfiskitai nazivi čteto rlrrvensJdh krajer m tt^rtL kakor: Aa»ML Canale, Montt Sarto. Monte San usbn*)* ttd,, pa morajo K5di«, da je to ftatijtesk« swnl>a. Tonitokrtt se ponavlja ta »Monter dm. prav res i« mora prštati »Mrwite San Gahri^le*. — ^veta Katarina pri njem ima nekoliko več sreč«. Ta Je vsaj ^atfh Svtta Katarina in nm vtdno Santa Catttrina, vsaj časih JlortTika, Sveti GabriJH velja vecfrjo za Laln, vedno je »Monte 5^.n Oabrieie«. Piimnrski ix>rlanci so v parlamentu podati nittrpelmcvo, da naj se s!<-rvenski kraji in firiH Tm«nujeio v uradnih poro'ilih ^lnvensk^, pa ni rič zsletln. kakor ^« vi'Ti. Strairso trpe m-riJki Slovenci vsled vojne. Vrbu veia drupega %t jih ft strupeno iaM z laiki-mi rmeni njihovih kr?jerv . . .
PanovicMi. Go«d Panovec v gori-škem rbm^^tju proti Aj*evici |e sredi divjega boja. Gozda pravzaprav rt več, ker so vse krasno drevje zbili italuin. izstrelkl. Panovec se je imtpov»l v uradnih porofliih ^P»nr»witi?eT Wajd r. Pred kr^fVim pa smo čitali v Csdorno-vtm poročHu »Panovizjia« in sedaj Či-tnrno to sprkn tuđi v lafih uradnih po-rocilih z ^orišVeja bojisča. Torei Pa-io-witz in eelo Pa»ovt3f-ca, saino po slovensko Panovec. kakor se gozd dejan-sko imenuje, to pa ne!
Mnoco h&%wmomrw Iz Trsta H priSOo v Zagreb, k&Vor poro^ajo tamk^ifnli listi. 7.ztr?h \% pr««ia pol njen; c«sto morajo notnilc! prenočtvati »a proMcm.
Be^uvsko brafwo Hi p*vs%o drnStvo v Kamerfcofu Ha Nfifl— v Ur^rt—i priredi dne 8. septembra svoj prvi nastop pod vod^from zotp. Iv. Paliorja. Iarra se F. Žalnnva veseloicra »Brt4 Sokol < v nrid drukfverie   knjižnice in nabave
Boka proti $tof«. Pnročaio, da $e Je vic pravonlavno prebrvalitvo v B^ki ) JToforski đvttmFIn profi Ikof« Poh^rićn, I !"■:!• v^i d'.ih-»v-;1:;. -*n v^« je z»>itevtlof « d?» se mora Ikofa od^tram'H. B^herić ie j odpoiovftl v neko kopa!8ip»   2^k«i li |
S«raie« oboj. V vsuu Civfcarrih pri VHiki v E^hnaciji sta živela dolgo let v prepiru oče Peter Kostur in njegov stn lv«j. Suri Peier je bil čuden ČJo-veic, ki je iskal prepire in pretepe in bil že 14 let v jeci radi požiga. Ivan ie bil prišd m dopust in aopet sta se kregaia oče in sin. Ponoći pa je sin stopil k očetu, ko je trdno spal in ga ubil s kolcem. Pomagali sta žena Dimitra in ne-vesta Boja. Vs\ trije so sedaj zaprti.
50.000 pišam nenizdelj*nih.* Na poštnem ura Ju ^Split broj IL<< imaio okoli 50.000 pišem še nerazdeljenih, to pa radi pomanjkanja uradnikov.
Življenje na Reki. Potniki pripove-dujejo, da se na Reki živi jako leno in udobno. Dosti je hrane in ni predraga. Treba pa se čuditi oblastvcnini organom, kako točno skrho. da se ne bi kako divilo izvozilo iz Reke.
Kclo Kaj've? Družina IVrtot iz vaši Sukavec ?t. 22, ohč. Ksl nad Kanalom pri Gorici, isče očeta $tefana Pertota in hčer Zorko, ki sta bila pri zadnji ofenzivi v vast Sukavec ranjena. Kdor kaj ve, kje se sedaj nahajata, naj* poro-ča na sledeči naslov: Družina Pertot, Stbodin št. 6, občina Nova Oselica, p. Gorenja vas, Kranjsko.
Dnevne vesti.
—   Soci.?atno-d»fnokrat. stranka in   l'beralna   stranka.    Med   nami je socijalno - demokratična    stranka    naj-manjša   in   brez   dvojbe   tuđi    naine-vplivnejsa.    Sili   se  pa z veliko o*ab-no5tio   vedno   naprej   in   —   če   smo prav poučeni — bo zahtevah na kon-ferenci v Strckholmu preds^dnika, bo-disi da naj  je to <;. Anton  Kristan ali pa g. dr. Henrik Tuma. Mi privoičimo gospodom, da se pasejo na svoji laxtni oštbnosti,   kolikor   se   jim   dobro   in primerno   vidi!    Samo   eno   bi želeli: da našo  stranko   v ieh   Časih   puščsjo pri miru, kakor mi puŠčamo pri miru m^hovo stranko. Pj je v$c brezusp?«no! Gospod je so nesrečni,   če   ne   morejo svoirga  podpUta   vsak   dan   na   na$e plečf položiti!   To je njihov šport, ki so p;a uranjali že v prejšn^ern glasilu ju^roslovanske  socijalne   demokratične stranke in   žalibo^   uganjajo   ga   tuđi Redaj v ti^tem poniinem liitiču, kl e:a izdaja g. Viktor Zore  in  ureia  pospa Alojzija   Štebijcva.    Trko  piše včeraj-šnji  „Naprei":    „Liberalna  stranka ne šteje v bodočem   političnem   boju   nič več, ker živi ta stranka le še od svoje pre'eMosti  in so   Ijndje   liberala le Je iz dolgoletne navade. Kakor hitro na-stopijo normalni čaši in se lahko raz-mahnejo airanke brejr raprek, os'aneta na novršjn le S. L. S. in socralna demokracija. *   Mi se ne sptiščamo v nikako d3ljšo   polemikoT   zabeležili   smo z-.devo le zategadelj,  da je dokazano, d.T se naša socijalna demokracija sicer silno napihtre,   nnučila   se   pa   ni ničesar.    Kaj   bo   z napredno slovensko stranko, to je naša  stvar, in mi le ne umemo, čemu si  „Naprej*   glavo   b?li z našimi   skrbmi.    Naj   rajše   premisli, da bo, ako se  stvar   res   tako   zasuče, kakor je dne 6 septembra prorokoval, potem S. L. S. vs^mogo^na in da bo malo <loven?ko   socijalno demokracijo pohodila in   poteptnla,   kakor nas do-se 'ai ni   moala   poteptati   in   nis tuđi v bodočc ne  do. V drugem pa naj piše „Naprej", kar hoče!
—     Odlikovsnia    v    že!expiiki službi. Odlikovani so z vojnim kržem drugega razreda   za  civilne   zasluge v obniočju tržaškega državnožejezniške^a ravnateljstva: namestnika državnoždez-niškega ravnatelja dr. Otokar Aufed-rličrk   in   Jos.  Kordin,   nadzornik Jakob Ci u lič, stavbeni viiji komisar Anton Kos, viSji naJzorn'k Lacina, »anitetni konzulent dr. V. Masopust, stavbna  višja   komisarja   Ivan   Narić in Bohumil Nosek; ž voin -:i križem tretjfga razreda: pristav Ivan Berbe-rović, nadzdravnik dr. Fran Kogoj, vtšji revident   Fran   Lenček,   pristav Alojzij Muley,   nadzdravnik  dr. Jos. Šebesta;   z   vojnim   križem četrtega razreda pod^radniki in železničarji raznih    naslovov:    LnVra    Adam,    Ivan Bi z jak, Ivan   Brajnik, Alojzii Bu-kovec, Jakob Cesar, Josip Ei veznik, Pavel   Fugi na,   Simon   Hoja, Fran Je rasa,   Josip   Jermol,   Fran Krcsal,   Alojzij   Lcvičnik,   Jakob Malo vrh,    Aiojzii    Pavlin,    Anton Premerl,   Josip   Sarič, Rudolf Se-đovnik,  Jos.   Simončič,   Bcnedikt Sterpin.
—  Imeteljff zlaie hrabrotine sve-tin*e o#rc§čeni frcnine siužbe.    Ar-madrto vrhovno poveljstvo je na ce-s^rjev ukaz    odredilo,    da se imajo oni, ki so si pridobili zlato hrabrost-no svetinjo, oprostiti frontne službe in uporabiti pri kadrih ali v armad-ntfii obtnocju v ir/ežbne svrhe.
—   fz   se e   dežeintfa   oobo^a krtnjsktft, dne 4. seMambra 19i7. Društvu  za  otroško varstvo in mladinsko    oskrb    v    sodnem okraju Ljubljana se dovbli  za 1. 1917 2000 K podpore. — Ljudsko-šolskim  zasilnim  učiteljem se dovoli za čas  od   1. juli ja do 31. decembra t. 1. vojna   dragpnjska doklada v razmeri 50% od nagrade.
—  Kran sko    dežtlno    društvo c. kr. avstrjskeca zaklada za voja-
fhi vOeve Hi 9*vH tor zt vtretvet
otrok in oskrbo mladine.   Zaštoptri-
kom deželnega odbora v dclavnem svetu navedenega društva se imenuje deželnofodni  svetnik  Franc Milčinski,
—  Ljhids&ošoiske vesti.   Učitelj, kandidatinja Ivana Ukraar je na-meščena za    suplentinjo v Cerknici, ker je učitelj Adolf   Harmel  radi bolezni na dopustu.   Za   suplenta na meščanski    soli v Krškem je name-sčen učitelj Leopold Namorš, Zora M o z e t i č je namešcena za suplen-tinjo v Cerkljah.
— Pričetek šolskega leta 1917/ 8 na mestnih ljudskih šolah. Šolsko leto 1017/18 se prične na vseh mestuih* ljudskih šolah ljubljanskih v sobeto, dne 15. septembra 1917 s skl?caniem sv. Duha in dne 17. septembra 1917 z rednim šoiskim poukom. Vpisovalo se bode v četrtek, dne 13. in v petek, dne 14. septembra 1917 od o^rnih do dvanaestih dopol-dne; le na mestni nemški dekliški osemrazrednici in pa na šibenski dekliški osemrazrednici v omenjenih dneh od dveh do šestih- popoldne, in sicer: za I., II., III. in IV. mestno deško ljudsko solo v šolskem poslopju I. mestne deške sole v Komenskega ulici štev. 19; za mestno nemško deško solo v šolskem poslopju c. kr. nemške državne gimnazije v Beethovnovi ulici; za mestno slovensko dekliško Solo in pa za mestno nemško dekliško solo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti štev. 21 ; za mestno trirazrednico na Barju v šolskem poslopju na Karolinški zemlji št. 40; za šišensko deško in pa za šišensko dekiiško osemrazred-nico v šolskem potlopju na Gasilski cesti št. 242. Otroci, ki ne stanuje jo v Ljubljani, se v mestne sole ne bodo sprejemali. Vsa podrobna pojasnila dajejo šolska vodstva ob vpisovanju.
—  Prlčetok šolskega leta 1917 8 m obeti mesmih slovenskih orroskfli
rrtc?h. Na obeh mestnih slovenskih otroških vncih se prične šolsko leto 1917/8 v torck, dne 18. septembra 1917. Vpisovalo se bo v Solskih pro-5torih na Zaloški cesti št 1 in v Cerk-venl ulici št. 21 v ponedeljek dne 17. septembra 1917 od 2. do 5. popoldne.
—  »Glasbena Matica«. V p i s o -vanjc gojencev v glasbeno solo za leto 1917/18. se vrsi v četrtek, petek in soboto, 13.. 14. in 15. septembra dopoldne  in  popoldne rn v ponedeljek 17. dopddne. Rasdeli-tcv nr pouka tjl vse gojence se izvrši v ponedeljek  17.  ob  5. uri  popoldne. Redni pouk v srli %e prične v torek 18. septembra. Poeoi! vspreje-ma, lični predmeti in razna pojasnila so razvidna iz razglasa na deski v društveni hiši v Ve^o\i u!id 7.
—    Državno   društvo privatnih nradnikov je 'melo te dni na Dunaju v veliki ch/oram irgovske   zbornice občni zbor, na kat«rcixa so prišli tuđi delegati iz Češke, Moravske. Žlezije in Štajerske. Zborovanje se je pesta-vOo enenrično prozi težavam z živili in za izdatno povišanje plač. Po referatu podpredsednika Malv?a je bila sosflasno sprejeta od načelstva predlagana resoiucija, ki zahteva v bist-venem to-le: Podjetniki se zaveže jo, da zopet sprejmejo v službo in obdr-že nalmanj šest inesocev po zopet-nem vstopu vrač*>->če se voifka Po vojni se morajo tužbeni    p^ojemki zvišati za najmatij 50fr. Vračajočim se vojakom na,i s^ da primamo poso-}!lo, da si obnove gospodarstvo m se preskrbe s  civilno oblcko.  Rente se po zakonu za privatna urađnike pri-merno  zvisajo.       Zviianie  službenih prejemkov tn odprava dr^dsui,      pri čemer naj sodelvfe driava. Kolektivne pogodbe med c-elodajalci in orga-niKa.ciierrj<   nastavljencev.   Ustanovi-tev zbornic    privatnih      urftdnikov. L^tarvovitev posebnih razsodišc    za odlocitev oziroma poravnavo v službenih sporih.   Podržavljenje trcov-skih šc4. RaAck^žiliift akcija za dolgo-ve privatnih uradnikov, nastalo pred vojno in po vojrJ. Pravično in praktično   razdeljevanje živi! in potreb-sčin ter pola^oma zrriževante      cen potem uspešne konsnmentske politike in zrkonodajstva.
—  Centri tovariši in tovarfšSce vseh zasebnih nčnJh zavođov, pristo-pite nrrvemu     društvu      »Zasebnih uradnikov in uradnic na siovenskem ozeinlju«  in se mnogobrojno    udele-žite prihodnjega občnofira zbora, čaši so resni, združimo se! — Davorin J u d n i č,    zasebni nčitetj matematike, fizike in jezikov.
—  Vaj^iiški    ćotn    v    Ljfibtani otvori 3>L>ruštvo za varstvo      vaien-cev« ie v teku J^toinjega leta. Soro-jemali ?e bođo    rokodelski    valend, zlasti taki, ki so sirote rradlih voja-kov.     Nudila se jim bo vsa oskrt^a, hrana rn stanovanje.     Vaiend bođo plačevali ptirnenie vzđrž©valne pri-spevke, nefrai mest }e tuđi bre^plač-nih. Starci, ki žele dati svoje sinove izučiti v kaki obrti in ffti hoccio izro čiti y tej dobi v zanesliive roke, naj pošljejo prišla*« na niilov:  »Uprm-va   vajeniškega   doma v Ljubljani, Komenske^a ulica št. 12ef, najkasnefe cio 15. otaofcra t. 1., kier se dobe tu-
M MtalČDtiiB DO^ttMlA ft SBOtMatk
—  Društvo za Tarstvo va^ce^v
je z volikim trudom in žrtvami prti pravilo vse potrebno za z^roraj raz-tflašeno otvoritev provizoričnega \ ajenišlcega doina v zavesti, da lozi bodočnosc našega naroda v zikavom in dobrecn obrtnem n&rsžčaia, S tem si je naložilo tako težko naloga, da je drt£tvo samo ne bo moglo teve-sti, če na bo našlo v Javnosti te pfi naši mladini interesir^-fh Ćirwt«i/ih zaslotnbe. Odvisno bo to pođlstje od javne dobroddnosti rn se obraća tji-to društvo na dobra srma, da pom^ gajo pri z&četnern delu. Dobro došli bodo darovi \ šake vrs^;, zlasti pa naturaliiah, da bo mesoče mla^w preživljati. Vabimo v^«, Ici se zanp-majo za skrbstvo rn!ad!ne, da prist<3-pijo k ckiiotvu in po svofih mcčol! podr>irajo nicgovo delovanje. Sedež društva je v Ljubljani, Komenskjesrsl ulica §t. 12.
—  Karoi Wider občeznanl !n pfV-Ijnbljeni   tukajsnji    učitelj - prapotšfeafc v nekem   polku  je  včeraj   6. t ra. v Pod gorici v  Crni  gori  izdihnfl   svo|o
I blago du«o. Ob odprtem grobu iahi-jcjo njegovi zvesti prijatelji, tovarili in vsi, ki so poznali njegov blag značaji Lahka bedi blagemu pokojniku daTjr» zemlja! Gospcj sopro^i in vsem opalim naše iskreno sožaije!
—  Umri ie 4. t. m. v UublSani g. Ivan M ore, sodavičar, načelnik so>-dzvičarske    zadruge na Kranjskem in h:sm pot«6triik. Bil je pri    svojih tovariših obče priljahijen in spošto-van, v najširsih kroglh kot kremenit značaj. P. v m.!
—   Zdravstveno   starce   mestna občtne   ljubljanske.   V časa   od   %$-. avgusta do   1. septembra  se ^ nxUk> 23 otrok, umrlo pa je 62  oseb,  med njimi 23 tujcev.   Za grižo so nmrle 3 osebe, za jetiko   pa 1   tu}ec   in 4 do-jnačini. Vsled samomora je nrnrl eden.
Neznan vtopljonec. Iz Save sp potegnili pri Gomjcm Hofcifefc moško truplo, katero je težak) kak^ štiri tedne v vodi. Ncznanec je visok 178 cm, močnega telesa, široke^ra, obraza, oblečen je bil samo t sprod-^ nje hlače in belo srajeo.
Nesreće. Motorni vodja rVVfa VTka je pripeljal na Crn! vrh v iovfjf-nem avru p«š^c. Ko jfh j« razklada^ se je ena puška sprožila in je zadela Viko v spodnji del telesa, lJletnega Vinkota Vončino za njim stojećega pa v srce. Vika je smrtnonevarno ra*< njen, Vončina je takoj umri. —* TelalĆ voz je vrgel 69ietn«^a Frana MeŽlet: iz Tržiča, ki služi v Studenčicah, na stran, Mežek je zadel aa voga! $Qf sedne hiše z glavo m obležal rrrftevi)
Obrtniika bcisKŠka blatna yž IdrCi posluje od 1. t. m. naprei v nt-sarni Občne2fa koosnimiega ćtcfP va v Idriji. Uradsie are so vsalc dali od S. do 12. dopoldne ter od 2. đo fi popoldne. Člaiii, ki so s svojrmi pi^-f' spevki zaostali, s© opozarjajo. da za4 stanke takoj poravnalo. Podfctja, k( so po zakonu z dne 30. marca 1898. leta d z. st. 33 zavezala svc46 usluž-bence zavarovatl in doslej te^a še nišo storila, se oix>zarjajo, da postao vi nemudoma zadoste. — Načelstvc*
Izgubljona fe bila denamlca % no-kako 20 K m s karto za kruh. Od^a naj se v Levstikovi ulici ŠL 2 pri ge. Vida.
Prftoiba iz Dote. Ođkar fr W promet aopet nckoiflvo ojnejen, }f n|-suila pri p?venski po«tl prava babH lonska TsmcfcjRva. O^e "" **w$ smo o<ida!jeTii od Ljub!>zme in dob« vamo pošto iz Ljubljane Še le dfru^? cia-n zrvcocr, čiwrt.-se »iostikriii &e Je treth ali Jt.i;i dan, rmsd tom. to bereio na Ouh-iUi in v 7jvkrchu IJuS* Ijftnskc časoni*c ?x dcu^o jkttra Š Monakove^a aortitno časopise «k*«l elan — redno. Predstavljajte si r^l razd^jo med Uubljano in Polcm t$C Motiakovim. Ravno tako ie z đrus$ pošto. Dopisni ;a nav^ic trgoN^Jtfi vsebine pottiie w, SkoCie I oko ofem dni — rntd *efn časom se ialiko pef* k«^ pes prids, rn ako se prito^tojg^ doJrlitko m octeovor: ^Fotrijhe ^ vojna j*.« S tem ^gDvorcm se *ip{ tolažimp e&rz*, već pa ne, her voj^j na nima pri \em nić opraviti. Obrfffi čamo se do siavne poštne upra^ $jt itapravi v toru o«irn cnenrična kor4* ke. Mislimo, da smo do te sa^teve z ozirora na horendrio zrišanjfc irse^ poštnlll priMojMu, upra\ičent
Iz Maribora. Naši Nemci so večrifr v ognja, kadar izvedo za novo siovsjj sko posestno pridobitcv. Dolže nas, d^ nam ni za blagor držar«. To je sevedai n^sramnoct, ki jo najbolj zsvrača dw-stvo oarromnib vsot, Id jlli je podplsttb doslci slo>«Bsko ob^instvo nalega m^ sta ifl vse okolice, ki daleč preseza -*# za raiiiione — stshskripcijd nem5k€^5 velekapitala v Mariboru ih okolid. IA še to: Nemcl se nišo »ramovall, še m&d vojno kupovati iB kosati tujo irm slovensko zamljo in ia??eljevati na njih tui* oe. So to izvr$ev?.H sredi vojno* sreo* *miru med narodi in strankam!«. >Ji naj navedemo aekaj statistike? Če je pp-spodom na tom, jim borno postre^k- Hl kdo nakupili« iti trga slovenska poss** stva in dela v ja\Tio proti državnomu duhu? Zloglasna »Sfidniarkac, ki dool-va vsako leto na tisoče podpoie tud od mestne  občin^ke   hrauilrricc   marifeot-
Stran 4.                                        _____                                                  .SLOVENSKI   NAROD', dat 7. septembra 1917.______________________________________________________205 Stev.
ivcfe^a dfcnarja v strogo avstrijsfco-pa* trijotlčnc namene, kakor je n. pr. vojno Ipocojilo? hi zakai mestna hranilnica jtomaga s tlaoči decarja pri tem posto-Iterju aSlkhnarkic:. Ali morda ne v£, da 1 K *33dmarfclsc« delo za Velenemčik)? fe konSno: Zakaj eđira mestna občift-efea hranikiica slovenske posestnikc, tn «c fcrani ojiegra doiarja že a priori v — garirijotičme asunene? Pa rnenda veadar tjk z* to, da »Sudraarka« more v kal-$«ro rtbariff? Pomedite najprrj pred srotfm pragom, nas pa pustite lepo na ifcirti, če ne, poverno svetn par reci izza jadajUi let Jri bodo vam najmanj uga-W&: Ali se vatn kaj sanja?
Ka privatnom učnern zavodu kptgat v Mariboru na Dravi se pri-fyo 2. V. oki. t 1. »ovi fcečaji za ste-IpDgrefljo, srrojeomfe, pravopisje, na-Stavek, račtinstvo m lepopisje. Trr.;a-jp 6 mesecev. Prospekti zastonj, Po-psnfla od 11—12 dop. Maribor Vik-<AlEhofova «!.  17 I. nađstropje.
ICSoo faleai. Spored ts/sl doaas v fiftek 7. 3Sf*€»ibrii; Posebni v e -ye# z dv«raa veselctfgTania najboljše •iakovr>5ti: PrČjubljetri nordijski ^metruk Wald?mar Psilan-A*r f v fgti: *Mož brez bodočno-«11«, ElPika Olassner v drugi: *ICo£2Bv petof^«. Predstave kot na-vadno; zadnja ab pol 9. na vrtu s ^remUevanjetn orkestra.__________
gji /fanMfca« v^udno ofcveščamo, da se ft imK dopošiljanje lista ustavi, 4Qf 19. septembra t. 1. vsetn onim, ki <to tega dne ne posliego napadi e na-ločnine. Kdor slučajno ni preje! po fcfnlce, fevoft podati naročnino po ftakaznicf.
Aproviiaclla.
•af- Z me »istr 3 ta nam pišejc: |Jtalmg" }e v žetrtek priobćil o profit}? krtfha v Ljubljani silno konfuzno dnevno b?kžko, ki se da na radične \yfine tolmaSti in ki je od vsega pri-§tka nala§č tako spisana, da bi na eni sirani nastalo n&pačno mnenje v javnosti, na dragi strani pa imei dotični pisee izgovor: saj niaem tako rnislil. Mi sprejmemo vsiiko pametno kritiko, tepale ta bod! odkiftosrčna, da se bo *edćlo, kj£ naj se z odpravo zastavi. >*Naprej* torog p&e: „Zadnjič se je jfredila izdaja kradiuli teurt, kat je tuđi [pravilno, sedaj prosimo, naj se pa še **redi naUnčna prodaja kruha. Ako 9e ^rosi, naj se proda le najmanjši košček jtruha brez karte, se ga ne dobi. Pa 'tnagaru če otroci lakole umirajol (Pi-^$C bi moral vend«' vedefi, da se brez Irružnfh kart postavno ne srne krah prodajafi, vendar pt je njegova prazna (|ntaiija, će trdi, da so raditega že |otroci umirali.) Potem se nadaljuje, in tukaf je nastarlferia {ista. past, v katero Haj se vjame občinjtvo; „Ako pa Člo-f^ek opaztije zjtrtraj pred proda jalna mi, |So pripeljejo mldatrlce mleko, se vidi, koliko krtiha odneeejo. V drugo pro-dajalno prinesejo podplate, zato se pa oddaja za iste đije časa kruh na đe-4elo, V tretjo prcdaiateo se prip«fiejto Aaiine z desete, tuđi za iste se oddaja djot^ni kruh. To izgleda tako, kakor 4s b^ »i še v$ak bcwe! n^grabrti kapi-;^1 na račtin revneiših sJotev". Torei ceia zadeva je prečej temna. Govori ;se tnkaj o prodatahiah. So K to pro-(fejalne^ v katerih se krtih prodaja ali pa druge prodajain«, kjtr dob^ajo mlekariee kruh, ki so ga lastraki sebi %1 nst odtrgaM? Če pa hoče pisce ^dfti, 6a se v mestnih proda/alnah jbdddji krtih 2a nfleko, podplate in za |iftfllme, potem je njegova prokleta »oltnoit da pove v listu vse podrob-fnpsti ali pa aaj Jfh nasram na ma-Sstrttti. Kričati o tem, da se revnejiim •Sojem Kapital žre, o drusem pa mol-tttl| je nararnost neitaj n«nogočega, %dO8UMCg« m čekaj neodkritoflrč-Tj«ga. Povejic, kar veste, in bodite Crepiičani, da, če se iikaže, da »o Ta5e dolžitvc itsmčne, se bodo nedo-5Utld bre« dvofbe takoj odprarilii
-f- Konferenca o prehrani. VČe-«5 j€ Wla prva leja. MinistcrBki pred-jaidnik j« t slojem govore pKjrdanai, kia smatra ^e prebivafetvo gospodarica TprsSanja ?ploh in zlmsti vpra&anje b prehraci za Majvtžnej«« m najnaj-nefla. Olavna afcrb drža\m€ uprave bo, ■<Jo#eČi, da bi 9^ kar mogoce mnogo produciralo. E>ruga ruloga vlade je ^krbeti za rao^oaakio raidelitev produkcije. Pri t*m je vprašanje, ili se naj nadalje mstem driavnega go-spodarstra ai st naj ta sistem ublaži jjl dovoli svobodncjlo trg^rino. Vlada tjl v teh srvtreh rada postopala v so-glasjn s r^riamentoni fn s rjretMvml-^tvora. Pri razpravi se je posebno f)ovdarjak>, da more samo državno gospodantro zagotoviti pravično raz-deMtev živtif daći je sistem sile prišel ^iajvtčkrat že prepozno do veljave. Mnogo se je govorilo tuđi o neena-l^osti pri prtskrbovaniu živil. Organi-^frsiti kansumentje so doeu na boijsetn Uli im   neorganizirani.
-r> Odctels §p#ta. Mtstna apro»-VilitdM bo oddaiaU ts o b o tti dne
porota med stranke, kl imtjo nunene iskaznice s črko B m C Na vrsto priđejo od 7. cio 8. ure stranke z iz-kaznicami B št. 1200 do 1500; od 8. cko 9. ure stranke z izkaznicafni B Št, 1500 do konca in z izkaznicami C št 1 do 300, od 9. do 10. ure stranke z izkazaicaini C št 20 do 500, od 10. do 11. ure stranke z rumenimi izkaz-nicami C št. 500 do 900. Vsaka ose-ba dobi četrt kilograma, Kilogram stane 4 K.
-r Oddaja krompirja. Mestna aprovizacija bo oddajaia v svojem skl idisču pri Miihleisnu na Dunajski cesti v ponedeljek dne 10. t. m. krompir. Na vrsto pridejo od 8. do po4 9. ure dopoldne odjetnalci kruha pri Pauru na Sv. Petra cesti št. 48, od poi 10. do 11. odjemalci kruha pri Boiičarju št. 41, Sv. Petra cesta, po-poldnc od 2. do 3. odjenrilci kruha pri Balazičii v Kolodvorski ulici, od 3. do 4. odjemalci kruha pri Štrausu v Škofti ulici št. 15, od 4. do 5. odjemalci kruha pri konsumu v Spodnji Siški. Vsaka oseba dobi 3 kg. Kilogram stane 34 vin. Zadnje rodbinske izkaznice št. 124 in 125 prinesite s seboj.
-T- Prwnog. Stranke, ki so dne 5. in 6. t. rru plaćale pri magistratu 50 kg premoga, pride|o lahko po-nj v skladišče pred Narodnim domom in ^icer po sledečem redu: ponedeljek dopoldne št. pobotnice od 3560 do 3660, popoldne št. 3661 do 3750; tor ek dopoldne št. 3761 do 3560, popokhie št. 3661 do 3960; s r e d o št. 3961 do 4060, popoldne 4061 do 4160; č e t r t e k dopoldne št. 4161 do 4260, popoldne 4261 do 4360; petek dopoldne št. 4361 do 4460. popolđne št. 4461 do 4560; so-b o t o dGpoidnc št. 4561 do 4660. — Potr&la o plačilu ic prtneeti seboj, islotako tuđi vreč«. Onim strankam, ki se ne bi zgasile za proenog ob dc-ločenem čaec, se bo premog dostavil na dom.
-r Petrotei \rse stranke (tuđi obrtnfki in uradi) se opo^arjaio, da zarad! cjodelitre petroieja sedaj naj ue hod^o na magistrat, ker bode kmalu  izOm  tr>zadevni  razg!as.
-!- Potro!ej. Kranjska dež. vlada je razglasila glede dobivanja petroleja: zahtevo do prejemanja petroleja za druge namene kakor za razsvetljavo je naznaniti oddelka za mineral. vckIo v trgovskem ministrstvn. Ravno tako tuđi zahtevo dQ prejemanja petroleja, če znaša mesečna poraba nad 50 1. Petrolej za razsvetljavo do mesečnih 50 1. se dobi iz množine, ki je naka-zana političnemu okraju. Petrolej pro-dajajo trgovci, a upravičenci morajo naznaniti potrebo pri občinskem uradu. Oboleli so za tifuzom 1 domaćin, 1 tujec in 117 vojakov, za ^rižo 9 do-mačinov, 1 tujec in 30 vojakov ter za vrati co  1  domaćin.
Razne stvari.
*  Zreza madžarskih žunrartfetov
je sklenila zahtevati, da se za^otovi ćaspikarjem rnirarnatna plača 700 K na mesec
9 Zvf^artie odvetitiikesa tartfa. Pravosodoo ministrstvo je izdalo na-redtxi^ katero ie zvišalo nekateretočke ođvatniškeca tarifa. Odvetniki smatrajo to rvišanic za pfovizorično odredbo fn upajo, da se po končani vojni tetud^to roformira odvetniški »ed.
*  P«rio na Nem^k««.    ?e pred neka] Časom ]e u rad za perilo izdal posebno narodbo jflede porabe goetil-niške^a perila. Zđaj je izsla se dalje segajoča naredba, ki se tiče    vsega porila zasebni kov,      Prepovedano ye prodajati, knpovatS in popravljati rab-Ijeno pertlo vsake vrste, če hoće    s tern kdo kaj dobička napraviti      5La perilo te papina pa to ne velja.
*  Griza na C*%kom. V čuti oJ T9. do 25. avaftHtt je bilo uradoma tu^nanjenih 164 sluiajev ?riže in je j}2 bolnikov umn-r Izvrirna hrana!
*  Zaloga sardin.   V Sravan^eriu na Norve^kem je zbranih zelaj 400 U-soč zabojev sardin, to je 40 milijonov skatelj   sardin.   Skupna vrednost te zaloga znaša 80 milijonov avstrijskih kron. Take zalome sardin   na   encfn kraju ni svet ie nikdar vtdel.
*  ČmoTojnVka    kot    releeottnfa. Pred diviz^tjsklm sodiŠčem na Dunaju se je začel nov velik proces. Pozvanih >e 65 prič. Obtožena sta: raćun-skf podčaatnik 49. pp. Rudotf   Nagi ?m čmovojniški mfanterist 49. pp. Jtt-fij B r u c k. Ta po&ledojl Je anan po-štanjak in >e že većkrat tmei opravim s sodaičf zaradi milijooskih »tnpčii«. Goljufala sta s krompfrjem, z molco, s sladkorjem in z usnjein in spioh i vrsetn mopTočlrn blagom. — fte fd koo-
' čana re4ikan§ka o^ravnera jaradi goilufij proti I. Kodeso te TtfbKavim sokrivcem, pa se je Ie ea^ela nova.
*   Namško časopis* pod vlulnta vodstvom.     V Nemčiii s<> ustanovili nov uradf čigar   načelnik bo svetniic baron Braun.      Ta urad ima nameii zagotoviti ^kupoo de4o vmć državnim vodstvom in med ćasopisiem. Rečeno
časopisje, nego rru daial le gradivo in informacije, a kaj to potneai, si lahko vsak sam misli. Sicer pa užtvajo t listi v Nemćjji, kakor se lahko vsakdo sam prepriča* razm^/oena veliko slobodo tn ros ne vemo. če»nu se prav za prav pritožujefo KM W poskusili enJcrat tako cenzuro, kakor 30 morajo prenašati avstnjski slovanski listi, potem bi sele videli, kaj pravzaprav je cenzura.
0 Izgnanje tu)cev z Ogrskega. Ogrska vlada i a odredila, da morajo tujci — izvzemši gotove izjeme — v 14 dneh zapustiti Ogrsko. V avstrij-skih nemških krogih je ta kruta odredba vzbudila velikansko nevoljo, kajti v zadnjih mesecih se je zateklo na tisoče in tisoce Avstrijcev na Qgrsko. Tam je namreč-še vsega do-sti, tam je za denar vsega dobiti, tam je življenje vzlic vojni še vedno tako prijetno, kakor v miru in tam se da s tihotapskim izvažanjem živil in drugih potrebščin šc vedno lepe svote zaslužiti. Dunajćanje se postavljalo na stališče, da vlada po veljavnih pogodbah med Avstrijo in med Ogr-sko popolna svoboda prtimeta in da se ne srne kršiti ne ogrska, ne av-strijska vlada. V Budimpešti je 20.000 tujcev, ki jih zadene nova odredba, vsi drugi tujci imajo stalna stanovanja in stalen poklič in jih ni mogoče odstraniti. Oali*kih begun-cevr je bilo 15.000, a od pravili so jih že eno tretiino, ostale pa še bodo.
* Rkn v vojnetn času. *Neue Zuricher Ztg:.« prijavtja dopis iz kima. Če kdo priđe iz Milana, pravi dopisnik, se mu zdi Rim kakor iz-umrlo provincijalno mesto. Dasi so vsJed pomanjkanja premoera vlaki v kopelišča omejeni, je vendar običajni beg Rimljanov in Rimliank v gore in na morje letos $c večH kakor druga leta. To ni samo po«ledica vro-čine, nego tuđi dejstva, da ie na de-ieli ceneje in bobe živeti^ kakor v RimtL Sicer pa se v Rlmn ie čuti, da je bil letošnji pridelek na žita in sad-ju izdaten. Kruh je be4 in odločno boijši kakor nai švicarski voini kruh, dostikrat je vzlic vsem prepovedim dobiti svež kruh. Saharinu podobni ostudni sladkor je izginil in dobiti je dovolj belega fn rafiniranega slad-korla brez naJcaz.il. Cene mesa in saKlla so pač nekoliko poskočile, ka-kor cene usnja tn čcvtjev, rendar ne prevoč, pač pa je pađla c«ia vinu, ker se ga bo prideiaio mnogo in dob-re^a. Kaka utesnitev v Žvljenskih razmerah se komaj opazi in dra-ginja, k>er še je, ni nastala vsled ne-zadostne produkcije, nego ker je denar izgubil nekaj na nakupovalni moći. Zdaj razburjata Rim dve stvari: močno zvišanje cen tabaka in zo-potno pregledovanje tistih, ki so bili j že enkrat spoznani za nesposobne za voiaiko slufbo. Vzetih bo voć sto-tisoč mož — tako se računa hi spre-jeti bodo na njih mesto v delo in službe ženske. Zaradi zvišania cen tabaka — za 40 do 66 odstotkov, kar }e pravzaprav malo v razmerju s povišanjem drugje — so Rimljani posebno razburieni
Bolnim ženam p»oi#ore naravna »Franz - Jo«ef grenčica« do zboJJša-nega teka. urejene prebave, lagod-nega izpraxnenja črevesa, kar vse ima svoj vpliv na splošni bolj&i teies-ni počutek.
Darila.
Oocpod JmucJ Kooač, svečar te Oort-cc. |e o prUrtđ otvoritve delavnice v Spod §1fld št. 9a dirovsd za svoje sorojtke ponovno 100 kron. Plemenitemu darovnicu se iskreno zahvaljujemo.
Pr«€. %. VaUntin Oblak, župnik v Kropi. }« ponovno darova! za gerilke beftinc« znosek 100 kron.   Posredovalnica   Izreka t imenu tdi revcicv   svojo   najtopiejlo   »a- I hvalo.
•   .   •
£a Clrfi - jnetoaovo dnifto: Poctotn-ski dijaki, zbrani v kavarnl »Labojc* 20 K, rbrali povodom odhodnice tovarila Borota; Ivan Poč. mornarički uradnft t Pulju, 2 K meseč. prispevka hi Svitko Stare Solskl vodja ix Jurkloštra. 2 K .10 vin., knt pre-o«tan«k strolkov na^eca uredništva. Sloipaj 24 K 30 vte.
SrCna hratal
tmmm \m <*k »****• ******
a^a» ^P^^^^^^^r^        ^^ka^^^^^^a^^aV^H aaav 9   •     ■ a     aw /         > aai        * ^ aaa ^h
BaW A«i«^^M ^H   I >            ^^^^-^^^ ^ ^h_ ^m
BaTaw»»*i^rv'aaa   I                 \   I  *   ^^^H
^H ^m         '■•         •    ■                       I        H   «    •           ■ H
m B^BTT^TT  ^B     * ^         ■■Bal    ■   vBal I
B^H    BBBBBBBB^^^^^^k^L^-^^^^^^BBBBBj y                a •                   Ba^Ba^Ba^Ba^a^Baa^BK •^Ba^Baaa^Bt   aV
filESŠHUBtER
8 Tlnarjev^
(za dtfiMko) stane Vas moj glavni katilof, katerega se Vam od posije na zahtevo brezplačno.
Prva tovanta «r
Ja tmi t i. kr. Ivor. cUcv.. M mi) 1466. mi
Niklia^te ali jeklene ankarice K 16, 18,20, armadne radijske ankarice K 18-—, 22—, 26 — ; btlokovinaste (Gloria -srebro) z dvojnim pokrovom ank remont, ure K 3 '.—. 32 —; masivne srebrne ank. remont, ure K 40. 50, 60. Budilke in stenske ure v veliki izbiri, 3 !etna  pismena garancija,
Pošilja   ro   novzetju. !ftk«k*(A rtiita. Za«tni*»a ^av»ljtja ali se firtt đestr.
■                   Proda se već   ——^—
sovin mm \i ivM ivokoies
% dobro 6e staro pnermatiko ter
iivalniii STROJ EV
»Sin^er« in »Ringschifr« in dva amerilian«
ska pisalna srofa v dobrem stanu. Novo!              Doile so               Novo I
žepne električna svetilke
br«z baterii,  dajo lepo trajno  svetlobo. K»pi se več že rabljenih in tuđi pokvarjenih
P3SALNIH STROJEV. F. CATJEL, LiubSjana,
Stari trg it«w. 2S.
Tužnim srcem nainanamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, odnosno oče, brat ia svak, gospod
P~^         8         ^aaiafS^^^^
b    ^ Mm •     ff i%i8fT
meslni učitelj in praporščak
dna 9. t. m. v Podgorici v Ćrnifori po kratki mučni bolezni, v starost! 48 let preminal.
Pogreb je bil danes.
Maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Bodi mu pi i jasen spominl                                                         3027
LJUBLJANA, dne 7. septembra 1917.
Marija Wid*r roj. Fotah, soproga. — Mara, Boris, otroci in ostati
sofOdniki.
TvraiTa 3«rk naznanja v svodni kakor ttrdl v Imenu svojih otrok, Sfarrics. Rezlh*, Fince in Jelle« in sorodnikov pretresujočo vest, da je, vzela n«ixprosna smrt tskieno ljubljenoga soptoga, ozjrcmm d^eta, svaka in 2eta, gospoda
knjigovtJdjo  HPosopmUe v CeftT, Oana  roldstva ,ti5dru2ne ureza i CeOT4, odbornika ttZvezB slovenski posontiHc", t. L w vo|a$U stožM.
V najlcpSt raoški dobi, v 41. leta starosti, je dne 4. septembra ob 9. uri ajutraj po kratki bolezni zatisnil za vedno oči.
Pogreb nepozabr*«ga rajnke^a se vrši v četrtek, dne 6. septembra ob 4. ori porotdne na c«ljsko okcliško pokopališče.
Sv. masa zadušnica se bode brsUa v fami cerkvf v CeHa v petek dn« 7. septembra ob 8. uri zjutraj.
M«r bolji njegovi duši!                                                              8008
Cel|6, dne 4. septembra 1917.
Titofo« 4MM.                   V                                                                   TetofM 462O8.
Arflif« m f „. ^^ fl -. ---. $ fl ^g^ aHcatlia pretio kot nado-MrnK«f    f Ili 4%     I A P% | I g%        meste^ sa  arabski gumi
jir^o vporab^n, v tei>ki pUsti namazan, skoro breibarvea, hitro sušeča se lepllna snov, k ixvr»tno drfi, prfkiaden za v«o kartonažno industrijo, z& nalepljenj« etiket na papir, usn>e stekk) in plo*ćevino, dobavlja točno a 5 kg, 10 kg, 20 rn 50 kg, v sodih a 250 kg Iz tovarne:
CEH A BlITZt Dunaj XX 2, Dresdenarstrasse žt. 82.
v deielnem gledalištu!
Petek 7. In sobota Cprasnik) 8. septembra:
Drama v štirifa dejaniih.
. V osvojenem Bukareštu.
Kraani naraTni posnetki.
Nadelja 9. In ponedeUek 10. septembra:
JNJLati   sk:rt>.
Prctresljlva drama iz Življenja. ^b^^^F ^a#ElP%      vVC I •     IzvrstDa  veseloigrau
Tt>r#k Un n-Dte lr, ftttrttk 13. Mptembrm:
**r Nesreča v rudniku-
IRudmški ronus r š.ir h delih. V gUToi jlogi Haanl W«U«a.
205. Stev._______________________                           .SLOVENSKI NAROD*, dne 7. septembra  1917._____________________________^________         Stran p:
V Parizu Ispraiana
iiGteljka \\MM. U'innl
Ameta PeločaUa,  Cif stolova allca it 4/ n  naastropf, HaMfaam.      2789
Sestnajstietno DEKLE
teU alaftoo v  atosaao  traovfao,  nnjraje
na deželi.  Vajena je  tuđi v Šivan;u  belega
perila, je poStenih stariSev.       2944
Naslov   pove   upravniStvo   »Slov    Naroda«.
~Mod isti nj a~
spretna v svoji stroki, se sprcjmc titoj za »uln« proti đo^ri pUči. — Pismene ponudbe pod „Takof/Žvli" na tiprnv, »SJov. Naroda.«
———   Sare f me ta ••   ———
d^e tijesni*:!
na brvno to* stanovatijo,     2925 Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
njenim »»"išao takol UwdlI*U        motisija
Ivanka Stegnar, Ljanijaaa,
Rimska cesta it« 10.   *m
Orehe in lešnike
kapi v vsakl maoitai tvrtka
Mois Oilfcič, Trst via Coronec 5.
&&mm se dote fin! biikoti fn razno pecivo.
MF"   Proda se
•kor« aov, Ha toaeaafci noški plasć, Istofak v.l?ipr««ri!nai- <:a dei). daaaskl faket, gintltara ra spalaUs (2 zgornji cdeji za posteljo in ena za mizo) zel barve. Naslov se izve v upravi   »Slov.  Nareda«.
STROJNIH
Izučen kovač,   izprašan   knria*   in   stro rvk, voja§*Hne prcs\ seli vsle-d voiniii ratmw slatko proaaenitl.            3009
Kdo, pove upravn?tvo »Slov. Naroda«.
Odvetnik na Sp. Štajerskom išče
koncipijenta.
Poaudbe pod  „A*  1V2S35" na
upravivštv©   »S!oveQ<ke?a   Narod««.
Ooffi a« sftanl izborni
kotleti „Sidonla"
cena a K 1*30. Ođpošiljaio se  tuđi po pošti
najma nj 10 krmadov. 2*r«l KavĆle, Lfak-
IJana, Saća« »lica 1.          2872
Prodafalka
ralafša tpoč, staklarske afi m«£ane stroke, vešča slovenskoga in nemškega jezika v govoru in pisavi, M sareint tafcoj v trgovini stekla in  poredana  Fr. Stravi, Celje.
2*17                                •
Gojenbi liceja ali sploa đljakiajl ođoaai
prazno sobo s hrano.
Elavtr   aa  raaaataoa.   —    Ponudbe   na upravn. »Slov  Naroda«.         2950
GOSTILNft
i tepimi prostori v »Narodnem domu« v Slov. Gradcu, ta da v aa|eia i 1. oktobrom. Natar.Čnejia pojasnila se zveco pri lotet Dru£fcO7!e«, trgovca ¥ Slov. Gredca.                      3007
Vcc pahljacavih palra
^Facberpaimen)    fe   na    prodaj.
Vpraea     ae     pri    OOkrbaUtvll
graMfeie v MtaM.                     2945
Hišica z vrtom
Se kapi. — Ponudbe na:
Marija Haffnar> Koževj e.
Trgovski pomoćnik
galanttrijske strok«, veSč slovenske^*, nem-škeea in hrvaske^a jesfka, IM« ariamorM stnffco ▼ Lfaoltaaa a« ofceiiei, po mož-
nosti oskrba, a "lača po dogovoru. Cenjerte ponudbe pod „St. 3017* na npr. »SI. Nar.«
PIHNINO
In preagran                  2949
■            KLHVIR
se prsaVisM Braii#T8fcs itaiea 19.
Zastopniki
ki so dobro rpeljani v induetrialnih krtfih, pri špediUrjih lekarnarjia, droj^stik, rudni-tnh, poljftdcljfkiB zadmgah in veleposaet-niJcih, dobe koristonosro z^i^topstvo v ke-mični tovami Bam* P«**»kt Srl Vlao-§rt41f Praga, JkmmmmmsL aUaa at. 93, _______Saiaa.      _______3y7
K«p| a« vMka aw#ite«
lesa iladtiiil kostaoler
nad IO cm d«b., prasko vagon. Poaadbe z navedbo e«a in odhodae poeta>« pod jddtestaillaBlMlz 3012" na uflr. »81 N *
Prešernove slike
prstij« ie wsEli 11 jtim »metli Iv. Bonač v Ljubljani
f*u »UU 9 te««,      *Btl
StarejJa prodajoJka
a« takof aaratama, za trgovino z mešanim
biagom,   vešča   slovenskega   in   netnSkefa
jezika v govoru in pisavi.        2903
Kje, pove upravništvo   »Slovensk.   Naroda**
Hiia na prodaj
v Mariboru naaprott giavnega kolodrora
pripravna za vsako trgovino,   pose^n > prav
ugedno   oprem! ena   /a   naselience     Vpra'a
s. pod nDo3ro natoieni kapital 40.OM/
2S78** na upravništvo »Slov.  Naroda«.
300 kron nagrade
tistemu, kdor mi preskrbi v naJKrnjšem času
prazno ali meblirano stanovanje
iz 2—3 sob, kuhinje, će mogoče  tuđi kletjo
v blizini Mestne^a   trga. —   Ceni.   ponudbe
pod ffBatraa atraaka 3010* na upravnišrvo
»Slov, Naroda«.                j010
Deiek
star 16 let, izvanredno močan, ki se je 2e dve leti učil trgovine z meSanim btatom in je moral učno do^o radi opustitve trgovine prekini':, fali takol vatopitl v feđaako trgovlao kot nćeaec s p»?olno o«krbo, Ponudbe na Preae Jarh. Maribor olr, Artknr-MsUy ulica it. 4S.     i49d
Jsvorniis na Oorea{sHeoi. VaVT*    Proda mm dobro zidana
i enonadstropna hiša
štev. S3, na Javaraiko za 26.5DO Lrcn x obaeialaa   naiaa la  trava! a a ai.   Hi5a
ima 6 malih stanovanj rn je ćela podktetena. Vkpjižfnih 12.00.' K bi lahko  o-t.ilo gori. Ponuditi je  na:  Foaofiia'ca ▼ LJnbijani, HliL2oalae«a c««ta at. •.         ->U
Stare;Ja,   samesf^foa  perfektna
kuharica
ki zna ekonomično gospod;njiti, vešča vseh domaćih dtl, zve*ta in coStena, ki ji ie -?nan tukajšnji t«-?. z letninri izpr;Čevai;. «e uda k aamostojBernu, staraiaanin gospoda prsti d#brl »laći. Prnudbe 2 r.avedbo do-sedanjih službenih rrfst ie nasloviti na: aoatal pradal 7tt Lfobliaaa.              2968
)(i|}j€nicnd iSSr^^k        maiu/iktora
^L Y"*&fy0£^jgF    Ceniki  z <:dravniškim
^"-   "     ^            Zaprto, 30   vinarjev   v
rnamkah.       134
Trgovci!                 '              6^t?Inicin*i!
KOCKE za juho!
ze'o   dobre   vrste,   l#0O   xa  27   3,
Maibcifse kocke za nolaš, 1000 kock 40 K. Najbolje kocke za kimei-jvbo, 1000 kock 40 K.
pošilja proti povzetju ali predp!ači!u tvrdka  j
IVAN UR£K, Ljubljana,
Mestnt trg ih. 13.         2596 j
Kupujem in proflajam. |
bodisi p«klfti¥O9 mtelđomimo, i#-ltzo9 sulice, poreelao, orožjo, p#aV>bt, gtar dtaur, sploli vie, bar fd  mJom«! 94 Itt itaro.
Obenem kupim stiro zobovje.    ,
Posredtffem za friše, zemljišča itd.
Aibert Ditrganc
krivac !■ k<wto«»1|««i'ramJ starinar
Ljubljana, Frenčiškanska ulica 10.
^-^ Tszoa kolesa
^&r?  ^S&   pritikSine, ! =—= poprave, =— emajliranje   in   poniklanje
isvriaif« teta« in ceno   yAl
A. Weissberg, Dunaj Hf
Uatore BosasitraMe 23/S.    j
paaF"    Cenik  oalaf.   1   zastonj.
Bila   sem iznenađena s prijetnim    I občutkom osvežitve polti po »opolnoma kratki vporabi VaSefa crema
VUNONE
ki   oSnknje   btzof   ne   masti, Ce tuđi zabrani sušenje   kože.
Boftaaui laTitffii                  i
Članica opere mest. jkdaliSča na Kralj. Vinoffraoih.
!   Izdetaje: Laaoratarl| Bara,  Fraaa-    ,   ] %*r*«vle«9 aUlafc. aL SS, laL «443.
Veliki lonček 3 K, sradnji K  1 50, za poskuSnjo 60 vin.   —  PoSiija se po po5ti proti vposlatvi zneska   z dodatkom 60 vinarjev za porto.
Zaloga v Ljubljani: Laaiaraa   i U. ■!. TrakfCfT.                    20S4-X.
Knjlgovodja
(samostojen bitancijer), vojaičine prost, Ute mesta pri kaKem večjem denarnem zavodu ali industr. podjetju. Je tuđi dober kapelnik in zborovodja — Ponudbe pod »>tlaaci[ar** na uprav. »Slov. Naroda«.                      Ž979
VllaaaBIeda
Žirovoik,   je  Še   na   prodaj.
PojasntU   cUje   J.   tiroTalk   T ■feriaJL____________________             2971
i W{ 500 Kron!
W~imj£^ Vam plačam, ako moj uni-"^^^^'- Cevnlec korenln aUa aaliaaa ne odpravi v o finrh brez bote*m Va^h karflli aaea, ara4avic, obttMaae«¥. Cena lonćku z jamstvenim pismom 1.75 Ka 3  lončki   B   411, 6  lonćkov B 7.90.   Na
stotine zahvalnih pišem in  priznanj. Reiaany,   — KoilcefBaaaa)   PoaUach   l 12 307tOsrako.                3663
Josip Jug
pleskarski in likarski mojster Ljubljana, Rimska c. 16.
se priporoča cenjenemu občinstvu xa ?.-a v to stroko spadajoča dela Jamčim da delam   samo   s  pristnim   iirnežem.
Sol'dala lm to4aa vottreiba.
Pouećane slike
do naravne ▼elikosti,   kakor tuđi
c^nate ptrtrete na platno
izvršuje umetniško po vsaki  foto-^rafiji                     185
Davorln Boviek
prri fttografski in povečevalni zavod
v I'Htljaii Kilolvorska ul 34 a.
Ivan Bizovičar
»metni in trgovski vrtnar
I         Ljubrana      ^
Kolezijska ulica št.  16
I priporoča svojo bogato opremljeio vrtnarstvo    ter    oknsno    izdelane vence. šopke in trakove.
::       IzpoFoievanje      •:
ob mpraških 9drih dravesao cvotlica t kakor tnii natfi-neffto dokoraeiliko evotlioo la tvoruo ::    fn kalkone.    n
Vsakovrstne sadike do naj21ahtnejših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam na-ročila na deželo. Vsa na-ročila se izvršujejo točno I
in solidno.
•notar** I. Bliorićar, c  Trtnar. Lfnbllaaa.   ::
Gonokfein. 3
Ndjnovejše izkušeno sredstvo proti akutnemu kronlčnemu kapavcu frriperju,) bdemu toku, cvstitidi, črevesnemu in mehurnemu katarju i. t d.
Brez vbrizgavanja. O Gonokfeinu piše: .Časopis Čeških zdravnikov leta 1912. Stev. 14.-
Eno izmed mnogih sredstev, W fja lahko toplo priporoč.imo v resnični praksi je takozvani Gonc>ktein. Spaja v sebi vsa dobra svojstva in prekaša vsa druga sredstva,                                             21jO
Gonoktefn ovfra s svojim bakcerid-nim delovanjem nadaljevanje vnetnega procesa v zadnjem delu stčne cevi, kakor tuđi pojave komplikadj. V »lučajih, ki smo jih mi imeli, preiskušali smo Uli vodo, ter nismo opazili niti najman-sm sledov dražen ja led vic, a bolniki se nikoli nišo pritoievali, da jih boli na Inaibalni strani.
Dobra spričevalo temu antifonors-ikn  daje tadl   oatbiost  <*• » botariki,
opazivši,    kako   je   sobolnikom   odlcglo, sami zahtevali, da dobe U preparat.
Zahtevajte literaturo In protpekt Dobi se v vseh večjih lekarnah.
SkaUjid K 7*—.
Ljubljana: Ukani nTrak#«cy«-
Zagreb : tokim -Salvaaoi^ 8. MaV talbaca, J«U*io«T tra.
Fralzvaja:  Panaak«lotto - kealčai   Uaora-torij ,HE»A- Prt4fa-VrJovice 552.
»•%avatalt vofaaaja atlalaaratva 1b ¥#)— »araiaUeafai saraaaaia.
IV   Proda se   "VI
hiša z vrtom
t prometnem kraju na Sp. Štajerskem. Naslov  se izve t uprav.   »Slov.  Nar.«
Zamahe
nove in stare, kvpl vsako množino tvrdka „ Lfubljsiiska inđnstrifa probkovih zam^dkov JELA.ČIN & _________Ko, L;cl?i;aaa.         2278
vsake  vrstr.   šake   fjobc,   kilalln,
Jauioi in druga stmeaa kupnjo
vednr*   m v v^atci   mnnž-ni.  ter   piačute
po najvfSfifc  dnovnih   cenah trgovska firma
J. Knilanp KranI, Soroa]iko.
Cunje in kosti
knpnie   po   dnevnih  cenah za
c- in kr.   votasko   oblast   eđino
pooalaftčtna tvrđka
Vikforiia Panhotcer,
P>raiakova  trtica  štev. 4,   Ljubljana,
kafera tuii ieločtm Izda dovolie-
nje za pcSJUjateT.      2783
Vinski kamen
! suhe gobo, kvntao, med, vosokf svote i« suho aadle, smrokove storže, sr»lok vae cSeželne in Msd-ne pridelk«, kakor tuđi vinsko sodo in vso vrsto ?razaih ▼re^l. kupi vsako mnetlso po najvlšjih •etiah veletrgovina     2432
Anton KalfKf Ceije>
sp#oo1mo za vsako obrt, z neka] njive, 2   sadna  vrta in travaika
i         se takoj proda.
i latotam ao proda dofti^obrajsjoa«
VIOjKo ^yjy|jo
od 200 do 700 litrcv.        2999
Več pove Frane Lintež, KranJ, Mostel trg ftt. US.
Slamnate lolne
la dom !■
slamnofe podplsfe za v feflle
aem zaiei izdolovati v toliko, da lanko nstreieni vsakl zaatovl la |la priporoftra koi Bado»9stUo za drag# usaMeao abiatav, pa>s«bsio za dei« v sebah.         2S3
PoakaaitOi no bodi Tan tal.
Ii^fa Cerarf
tovarna slamnlkov v Stobn, polta Doniala pri Ljabljani-
E»«mt»#ltftl 'e sredstvo za po-    4m rraiTljOOI mlajtnje    las,   k: *?V
rdeče, svetle irr sive lase i ^j^B brado za trajno temno pobarva 2fS 1 steklenica s poStn. vred K 270.     ^p
^ ^tc^ Ry^yoi   1T-
-igft+jjr*?'      te rotaata vo**, ki Živo ^t^**^          pordeči bleda lica. Učinek
je  čudovit.   1   steklenica s poštnino vr.d K 2*45.
Naslov za naredila:
fe Gnltt. V • IniHftL
Brnoy  iiov. Mt^ M#ravsko.
JbUa#liW ililv
■albolfio kakovosti po t9 10, 12, 14 In li kr««; laave podlogo Kropp ali Pjtaon in laano ntro« tioo ▼ ¥toli barvah; nlinULN barva za ltie in brado od Dr. Dralloa rjava, tontnorjava ali trmm po 2 in 4 K Itd., vso šo to« llsMOi zanealjlvo  Mago priporoča
Štefan Sirmoli
Ljubljana, Pod Trančo št 1.
Pozor X Zaradi vpoklicaaja v va>|miko ataiaovaaie |« lokal ođart samo aa araaafo »lami la atcer vaakl dan samo od 0 (Uif U v aeae&lo od 9 do 11 are dooolaan.                       j
! Plačilna natakarica
!     za kavano, so sprolsse.   2986 ; Naslov pove  upravn. »SIot. Naroda«.
letprejao   proti  lastnl  oftfcrbl pri aiTlljt PavH Tavćar, Tn, KrojaJka wL 8,
Velika meblovana soba
so tako] odda aa Marijo Terozijo cesti, Kollzol, vrata 8.   3023
za trgovlao, so takol sprolmo«
i Kje, pove npravaištvo »Slov. Naroda«. i           *___________2985________________
Elegantno meblovano sobo
■ v blizini „TivoU", i«ća mlađ gospođ sa tako]. Ponudbe se prosi pod „Hrvat/3016"
na upravništvo   »išlovtnskega Naroda«.
mm      JBSIH      —
zdrav iz sadft po mara! aoevnl eonl priskrbi, alio sa posl|a|o aodl S. Novak«
Sp. Siska 272, p. Ljaal|an« TO.
^_______________________________j
SaF"   Haplio st od gospode
odložene obleke
po dotirla ceaab. Zadostuje dopisnica, da
pnd*m v hišo. Marffa Berajor, JavorailK
št 59, Jeaealoo, Ooroaiska«   29tT
■*se dobra kuharica
za dve osebi  aa  Dunaju.   Prednost   rmaip
begunke   —  Ponudbe pod ^BAarica  14/
2967" na upravn. »Slov. Naroda«.
pošteno   in   priJoo   dekle,   kof
plačilna naiakarioa.    301S
Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«.
mešane stroke z dobrimi spričeraH, žeM
služb« najraie kje na deždli. Kdo,   pove   upravu.   »Slor.   Naroda«.
\     Dve mirni gosaodieni iičeta
STANOVANJE
s Hrano ali broc nje.   3026
Kdo, pove  upravništvo »Slov. Naroda«.
Sprejmo so ia takofiai aaatop
! P^ODAJALKO
i kl 1© cfcena* tadl imoina |»tlgeved-*
stra iv. koreapooaTeBC«. —  Pbrrodb« pod I  „FrcđaislkaSOtS" na iiprav« »51ov. Nar.«
; Pomoćnice in ufenke
dobro isnrjoao, sprojmo Basa ! Mođvodf   kr»jačioa9   Mostal   traj štov. 24 III. aaaotr., IfantlaBa.
Revna iivilJa
sa bolo porUOf so ptiporote za delo na doaaa.        3089
Naslov se izve v apr. »Slov. Jtfafodafe«*
Hiša naprodaj
še davka prosta, ni dolgo kar yc bila ■M'^S. v lepem trnovskem okraja, •# aakoi proda za eeao 2$000 K. — Več pojamila. dala lattnik Frcnc Hartiaee, aieatnl teaarsfcl nofsUr, rrml« st 8, E^oMlaiML 28*7
Savrejiaa) ao idaiaj anonai saaaoiajva in poitafia
postreinica.
Ponudbe   na   upravništvo   »6knr.  8»-roda« pod „aoite*a 2074".             2974
Kupi so a>  viame v aiajata nov aa selo dobro ohranjen        2099
P I A U E N O.
Ponudbe na prodstolMlttvo ajlav«
nega poStnega urada Ljubljana.
■ ■■■                                                                                                                                                        —         ^ >
Jaxf 7raae Kaktnaa, narednik, vpokojen a invalidno penzijo S4 K na raeseef aapo|aioai
službo bančnega sluge.
Ponudbe je nasloviti na Sojeva atloa M. ^ ĆTljarnki mojater, LjmaHaaa.   T*fr
2a ipi i razgleini
doBaviiam novoatl: salonske, aantnlJsie Itnbavae !a ar. raKgloaaloa po na|nlt}iai ceaah. Zaloga dopisnic Miroslav Bfaon-menaer, Đnna| V., i^ghonbrnnaoraar. 4S«
Ceniki zastonj.                  29(51
■           Toč gaaesHiviai
gozdnih delavcev
najrajs goriških beguncev za  napravo
rfrv spralaio takol v trajao iole Franc Jakšo v Novoai mostu.
Za 15- sopt  lieom sa aabavo lesa za taurlvo, veioe ta
spretne delavce.
Dae?na mezda 12 kron  brez  hraae, s hrtoo 6 kron. — Gozdovi so v blizini
•s"a! 6____________________________________________.SLOVENSKI NABOD-, dne 7. septanbra i»l7.___________________________________                          205. stev.
Planinp klavlrip Orchestrione'
ržCUIUC, RiPfllJg^ in harmonije. S. KMETETZ
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 26.
Pvi povelistra t?es»ke skapfae ▼ Ljubljani v «sarka pod liTolHcm se bo^o ! i čitao*'akisa peiaza prodala v sre4o, 12. sept. t 1. đb 9. sri OtpoliM, okr*? 3M  irebet.
Nsknp je dovolfcn samo o&ebam, ki se izkažejo s potrdilom od okraj-naga glavarstra, da so poljedeJci oziroira konjerejci. Prekupčevalci s konji in raeSetarji so  izklfučeni.
Zajamčen uspeh. TlS0će 'f^fpiS€m Htijjtie,    lepe    j> r* » i
dobtte ob raW urod.                                       1566
Jlr     *f    VW*  \tr?m*  72   ^rCI             garantirano ne^Vodljfvn za
I«.   JI.   !IU,   ETtlU* Za plSl  v9«ko starost, saaecliiv aam+fc.    Rabi
se za&aifje.    Edina krema ^a prsi, ki jo vsled   čuđovitega učinka prodajajo lekarnarji, dvome parfumerije itd. Poiikusna pusica K 4*—, velika poštea, za-
dostna za uspeh  K 9*—.    Raznosi!jinje strofo diskTetno. Kos.   dr.   A.   Eiz  proparati,  Dmaaj   IX-,   baklarorffaai*   «s.
&•■§• T t|«M|aH: tfr*f, Ksik Ju „JMr'Hi-. Irtig« » Har-fc-cu : leUr. SAatanfd, ftar. pom. in *«rf. Molfrn.
V Trsta: N-*. Aadmzzi. Cirsa 5.
Sijec~      ,__;doinesf
im»jo lurilie Wfck% m mt* vtili avstr. Rdet^a križa vsted
svoje vedDo  zrišuioč«  se  deciarne vredaoćlj ! Vsaha srećka zadme !
Glavna  dobitka mala ta  čez                             2996
9^T'   1,000.000 kron.   TB!
Natančno pojasnilo  z  icrralnrn  načrto*^   rajpoiilja breiplaćoo :
Sr^ffcoiriio zastopotvo tt, M«t>U«rui*
Dražba žrebei
OfM W. 3cpf«ibra 1917 oto 10. tari dopoldfte prodajalo se boda pri c. I« Nr. vojni t>otnHwicl za koti)« ft. 55—#6 v Rečici c^ PaM nad Ceilsm na JaviM dražM
IZ ot!5t!TOUenih Kug^;: ::tih žrebet
cajvsŠiefna pooudnJcu prt>ii takojčajtOB  pladi^u.
Dr«2be se $mf;o udeložiti samo take <^fhmt ki se morijo iskaeati s po-trdttom prwao|«5^a ekrajnf^a ^la^arstra kot »poljed^lci« (ŽiTinoce;ci).
C. i. '&?. vojna bolnlinloa m ko&le št S5-56
v Rcčici ob Paki.
P Vm 246/14 59.                                                                                     3025
Pro5touoljna jodna dražba nemffnin.
Pri c. Wr. okr2jqem sedišču v Ljubljani je po prošnji lastnikov ded'čev Valentina Končana iz Ud rata st. 65 na rrodai po javni dražbi sledeča neprp-mffenma K«m2iHte vi. itav. 211 k, •* Uđ^af, ots^>icčQ ii paretl itev. 113 5 hiia star. 05 v Utei^tn ia 153/4 vrt pri te£i, za katero se je ustanovila izkJicca cena  v znes-u   12 0<D  K.
Dražba se bo vršiia ▼ sts4o, dat 12. sepioo&fera 1917 ob 4. nri popoiđn« aa Ho« m#*ta ▼ Uteaatn št. SS.
iJooodbe pod izki>cno  cfno se ne sprcimo.
Na poscfctvu zavaravanim uporom oataocjo ojtiove zastavae pravice brez oztra na prodaju^ ceno.
Dražber*o izkupilo je plaćati pri sodišču.
Drazbene pcgo]e je mogoće vpogledati pri podpisanem sodišČu, soba Šte*. 33 med afadnimi urami.
C kr. okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VIII.,
dne 6, septtmbra  1917.
Slovenska trgoYSka iola ¥ Ljubljani
KongiHinni trg 2
s fJffevico jaroosti   vsled   odloka c. kr. ministrstva   za   bogočastje   in   uk z doe
20. avgusta  1911, št 28 837.
Na^Tianilo.
Solsko leto 1017/13 se prične
18. septembra 1917
5 sv. tm£o, ki se bo služib. v kspeli on.  jezuitov na Elizabetn'  esti ob  8 uri
VpUcranJe se vr*i 13. In 17. sopteiabra od 10  do 12. ure. Vpl-
Sprejemni izpiti izpiti in ponavljalne skušnje se vrše 17 septembra Zgia-&iti se je ob 8   uri v ravnateljski pisaru i.
ISatančnejfca pojasnila daje lavoateijstvo vsak dan ražen nedelj in praz-nikov od 9. do 10. ure.
V LJUBLJANI, dne 7. septembra  1917.
3022                                                                          BafartillrtfOi
K 3-50 za 1000* 100 vojaflrih aH ljabecenilefh
K 5*—; omctnflkih n^iiintc K • razpofflta
po poTzotfa                       5Wq9
StijMar-leva »alfa raifl^^aU,
Alto ne ufaja, denar nazmj.
Milini i*ga nuM m oilfimPi
otroških vozičkov
tat aavatfM *» u|tta*|*«
time.
Bi.Paldč
v Mnbllaat.
Itnata nirift*™ n MtE|i > nmitfra.
Šablona   •   16   monograml,   pH-
merna   sa   namlzn«   pi*tof   »erwl-
ete,   žepn«   robe«   In   w«eh   vt*si
p^t-ilo  a« doMtt p«rl
TONI JAGER
Cjibljaaa, ZKWvska rika stev. 5
Jos. Roji v
modni otelile
: za gospode :
Llvfel'aoa,
Franca Jožefa cesta 3.
Vojaftke in uradniSke : uniforme:
P^            po meri
^^  v najkrajšem časa.
L MIKUSCH
Ljubljana, Mestni  trg 15
priporoia svojo veliko izbeT
delnikov in  aoln&nikov.
!                                              i
Popravila se izvr5uieio točno in solidno
Hrastov in kostur les
v ««Mife M M|tfi o« 10 om defeoiorti u^ref kopi po najvišji ceni
Jaliu Zlgan na Polzell v Savlaslil dolini.
^f^^^Haaaa^B^BaSBaaaaaaaaaaaa^BaaBaB^^B^^^^tt^^^ c^ .^*-. .-:-". -"■iVijiiirTti^Si'' -ci
I       Srbecico, izpuiiaje       |
^M                       odpravi  kar   najhitre)fie   „Dr.   Fl«scha originalno rajavo                       W
■                       mazilo".   Mali   lonček  K  160, veliki K 3*—,   družmska            1853   m
^M                                              pnrcija K *"—. Dobiva se                                                 Wff
J v lekarnl „nri ztatem jelenu", Marijin trg, Mutliaua. m
■aaaamMMaaa^agraBTr'ITT   III             T'. .1
Semenj za kuhinjsb [:::*£?
od 1. do 10. sepiere^ra
prodaja karlovovarskega ^orcelaita l.\ plo^evinaste emajlne p©s@€ie.
Za anogobro4«B obisk se priporoia
Ivan Kus.
IOtluetnik dr. I§nnc Ma':  ić gaj"   aaznaofa, da Je OtVOTil   ~UB                I
1    svojo pisarno
*   Crnomljll   « lastni hi£l.
&               ■———!■               II--------1?=            U-----------li               j[g
A Vm MV1T-8.                                                                                     3994
Prostovolina sodna dražba nepremicnin.
Pri c. kr okrajnem s^difeču v Ljubljani je po prošnji dedičev Marije Skalar, posestaxe \t M^dvod §t. 36 nn prodaj po ja»ni dražbi sfedeča nepremična: Km\\\Ut vi. ft 16 kat. ofc&fte Mstfvodt, obyta}^c iz percete St. dl/8 WJa št. 23 stojeta p«t Btaat ttf hl, ptftaje v VMvotfih   0b cesti Rt fresko In par. St. 91/7 patnik ozir.
■JNV  okrog  hiie,  sa  kataro  se   je  Uitanorila  izkliena  crna   v znf?ku 4500 K.
Drmsb« se bo rrffla ctae 16. sepi«»ifa t917 v mboto na Kcu mesia y Radvodah pri IffSl ft. SS. Faaadbe pod iaklic«o ceno se ne sprejmo Dražbeno izkapilo je položiti  v enem mesecu pri sodišču.
Dražb«iie pokoje je mogoče vpogledati pri sodlšču, soba št. 33 med uradnimi   urarai.
C. kr. obraino sodišče v Ljnbllaal, ođđ. VUL,
dna 5. septembra 1917.
Ugodna pižHL^
za vario in plodonosno naloiT taiia.
Tovarniško mizarstvo na prodaj.
Prra kranjska mizarska zadruga w
St VMn nad Izubijano proda s¥o]e
tovamliko mlzarsko pod{@^^.
Tovama stoji poleg kolodvora Vižmarje, je v dobrem stanja in je opremljena s »troji aa obdelovanje lesa. Gonilna moS: parni stroj in elektromotor. Na razpolsgo so obširna skladišna, sušilnica za les, centralna knrjava, električna razsvetljava in vodovod.
Podjetje }e znano dale2 izven Kranjskega, zlaati v Primorju, Dalmaciji in Bosni.
Prodajni pogoji in nadaljna pojasnila se dobe v zadružni pisarnL
Resui kupci naj posljejo svoje ponndbe pismeno
do 15. oktobra 1917
na naslov zadruge.                                                                               -—,
Ljubljanska kreditna banka v Ljublfi;^!
N   Dslnlftka glavnica «»,000.000 krmi.   n                                  StritarjOVa    llllOM    ataVa   2a                                  M*«*md fondl   akroglo 1,100.000 kran.
Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterij«.
Podružnica) w Splitu, Celovcu, Trstu. Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani, in 0©2j&s.
,—------------------------------------------—     Spr%joi«a            __                                                 I   fepaji ta prviali  •»• vraia  ^raiaaalailfc  paplr|»T,  Ihamclri  enril»e  tf«teve  in   dovoljujc
»loco   n,  ^jižice   ln   «e^c»   r.iMn___     |     aprovizaolj8ke   krertJt«.
205. Stev.                                                                            ________     .SLOVENSKI NAROD*, dne 7. septembra 1917,                 *                                                                                Stran 7
Kostanjeve in bukove hlode
kupi viako mnoiino franko vagon        255
Strojilna tovarna Samsa & Co. v Ljubljani.
VpoŠteva se le pismene pooudbe z navedbo ceu.
Vsaka dama
naj  čita  mojo Telezanimtvo   navodilo o
modernem negovanju grudi].
isušen svet Pn vp a dl os ti   in   ?omaB|Kan|ii bajnosti. — Pišite zaupno na              Ne stase niC.
Ido Kratite, Požun, (Pressburg), Ognko,
PATENTE
vseh de2ela izposluje  inženii                                     542
IVflt« 4GrM£WUB^ft&AM^JJ5R*   oblastveno avfor. in zapriseJerTi patentni odvetnik »a  Dunaju  VI., MariahiHerttrass« *t. 37.
Strofi za strlženje las a 10 K. Britve od 2 —10 K. Brlvski aparati, brivske kline
k    naiboHše kakovotti po BajBitiih cenah pri
A.  WEISSBERG,   Dunaj   lt9
Untere Donaustrasse 23 $•
ipecijaiRi cenik odd. IV. gratis.       Za tnovce en groš cenik.
Zavod za ortopedijo gimnastiko
v katerem se pod nadiorstvom zdra?nika
razllčne nferlTlJena brftteolce, Iibočeol hrWif aeenaka ■   ■           pleća la boU   =====
zdravijo, se nahaja                        2955
■V"   v Stritarjevi ulici štev. 9. I. nadstr.
Pojasnila se dobe ob dclavnikrti od 3.-4. Hre p«po!dne istotim.
RazgTa^a s<?} <** se fco 18. t. to. pri Mv*Ifsfra c. io kr. zblrmllSfta koa] (holmi—) St 50—51 v Zadoviaka pri Srskem vršila potom iavne dražbe
prtia okoli il 3 io i ne starii odsfavilenlh hki
različre pasme in različnega spola. Denar se mora takoj vložiti.
Udeležniki morajo imett od pristojnega okr. glav. potrdilo, da so kmetje (konjerejci). Kupčevalci s konji ali me^etarji so od javne dražbe izključeni.
Kolekovino po skali II. in 111. mcrajo kupci takoj plaČati.
Vojno prometno vodstvo ima ukaz, da upoŠteva esentuelne prošnje glede ?revažanja kupljen h žrebet ▼ bivali$če kupca. Kupljena žrebeta se morajo takoj na licu mesta odpeljati.                                                                               3003
Poveljstvo c in kr. zbirališča konj (bolnice) 50—51.
Pijeteti najprimernejše
spominke
na umrle           245°
zadobimo m  povećanjem    n|ihovih  altk.  Pove
^anje  in  urr^tn H-->   ;r'p i-o   fotr ^raf j   v   v.^alvi    veli-
kcsti   za    ZBierae   Cene   z    jamstvom za izvršitev
natanČno  po < rijjinalu  oskrbi
risarski    in    umetniiki    zavod
Ferd. Ludv. Chamrada
Dna a|   XV.,  Wura»sergasse  43,   otfd.   18.
Ceniki na zahtevo. —  Zastopniki  vscpovsod  se sprejmejo
St 33a                                                                                                         230*
Naznanilo.
Ha c. kr. drtaTml obrtni ftoli v LjnbijaBi se otvorijo ▼ prihođnjem
iobke:n \eru 1917/1S naslcdnji oddeiki;
I. Tlija lUvbma iolm n. Viija obrtna iola mthaniČDO tehni&ne smeri.
Na višjih obrtnih šolah traja pcuk 4 leta. Za vstop se »ahteva sUrost 14 let, dovršena spodoia srednja šola alt meščan^ka §oia a|, osemra^redna ljudska šola, sprejemni izpit Namen višjih obrtnih Sol je vzgoja stavboih moj-strov, poslovodij, aradnikov in voditelje* stavbnih pisara, strojnih tvornic in drugih industrijalnih podjetij  ter samostojnih   podjetnikov v strojni   in stavbni
obrti.
Absoiventje teh šol imajo pravico do enoletnega prostovoljstva.
Kl. Strokovna iola za losno in kaaeno kiparatvo s tremi ietniki.
iprejerrni  pogoji : Starost  14 let in  ljudska Sola.
I¥. Javna riaarska in modeliraka iola.
V. teaaka   Obrtna   iola   za perilo, obleke in Tezenje.   Sprejemni pokoji : Kakor pri številki III.
ŠoUko leto 1917/18 se prione 17. septembra 1917. Vpisovanje se vrši  14. in  15. septembra 1917. Podrobneja pojasnila na crni deski ali pri ravnateljstvu.
V LJUBLJANI, dne 10. julija 1917.                                              __
J      J                                                    C. kr. ravnatelja!**.
(tiiiuili
j  ^  1^^       vsch vrst za urade, ■Bl^k     druStva, trgovce itd
L ^3   f ^oton Černe,
^^^^^^™^^F     grtver in izdelovatelj ^^^me^^^        ktvčnkofih    šttnpilij
ilMlM, Dvorski tn štef. 1.
I Franc Furlan }
| kl^ućavnlćarstvo \
\ i. zaloga štedllnikov \
|                 se nahaia:            123  i
§ ^Imbrožcv trg štev. 9. •
:   __________3________
v Ljubljani. Dunajska cesta 11.
Velika zaloga
steklenlne, porcela-
na; svetilk, zrcal,
ftlp, kozarcev, vrčkov
Ltd.
gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda
po  nafnižjih   cenah.
parno barvarstvo
ter kemično čišćenje in snaženje oblek.
Appetura sukna.
JOS. REICH
PallassKi nasip - Ozka šlica st. 4. Sprejemališće
Seleibirgova nlica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
Ifajpopslosjše nadomestilo
za
(štirko)
da se brcz pranja, brez škrob-ljenja ter brez likanja lahko očisti vRak ovratnik in manšete.
Dobiva se povsodi.
Glavna zaloga pri tvrdki
Milan Hočevar
Ljubljana Sv. Petra cesta 28.
Istotam dobit«
krtače za ribanje.
Im ali stan uhat riirite«HiInžniK ili nlie. nije ii jite.
knplm od prodafaleeT In nablrale«*                   3804
MARTIN fLEISCHMANM, Gradec, Annenrtraue 49.
Kostanje¥ les
od 1 m dolgosti,  IO cm debelosti naprej w deblih in pole« nih kupi po najvišji ceni tvrdka:                    90
I. Pogačnik, h*ubijana, Mar. Terezije cesta 13-
Zopet v zalogi!            Zopet v zalogi!
plot i tel. rlako  (PStrdoballtera geOecb.) S 28.80 por tacat. Mm] kot tacat sa po posti do posilja.                5073
Ivan N. Aaamlči vr¥arnap Ltnbljana.
Prostouoljnu jodnn družbo nepremičnin.
Na prošnjo lastnic se vrši
dne 27. septembra 1917  cSopolcSne ob 9. uri ini IKu  mesta
prostovoSjna iodna dražba
z Tso nepremičnino, vpisano pod vi. 131, 132 in 132 k. o. Mekine. Neprcmič* Dina obstoji iz kopali^ča s prostori za ordinacijo, kopaliskim basinom, kopa* li^ke rcstavracijc, parka, vrtov, igralnih naprar, vile Neptun — s ćelo priti* klino in premičaioo, ki se nahaja sedaj tam (kopališka, gostilaiška m so^^a oprava i. dr#).
Najnižja ccna, pod katero se ne prodaja, znaŠa 100000 K.
Dražbetif pogoje je mo^oče upogledati ▼ pisarni podpisanega.
C kr. noiarski urad v Kamniku kot sodni komisarijat,
dne 27. avgusta 1917.
0gr    Nad 50 let   obstoječa    ^Ht
parna barvarijamkemično snaženje oblck
*«*•                                                      124
^^^ apretura sukna         ■
Ljubljana,      ■-*-- pftf        Gllnce,
Seleabnrgova nL 6.      HIllMII DUV         Baraka alioa 46. Postrežba vestma !b to^na.                                Najniiie oeno.
Prvi IHU zavod inmm Iepote
^^^  in  trgovina  di&av  ^^^
zaloga Schroder-Schenke preparatov  a98S
Polianska cesta št. 7, pritličje.
Negovanje obraza, koSe, ISs, prsi, rok. Masaia telesa in parna  kopelj obraza. Od&ravllajo se mozoli, pese, zajedalci, rumene lite, rdežka koie in nosu, ohlapna kola, ===== podbradek itd.                        '
Samam z 9eze!e se fofo navodila za naialjnje samozdravljenjt
Savinjska posojilnica v Žalcu
reg. zadruga z noomejeno zaveio.
Baino avstrifske paStoe tiracllnks 5tav. 48.428. taiao ojnie po5t. brasilnite itti 35.956.
PosoiiBa na doižna plsrna
pod najugodnejšimi pogoji: proti hipotečni varnosti, proti oscbnim poroštvom, proti zastavi vrednostruh listin.
Kredit v tekočem računu
najkulantneje:
proti zemlj. knjižn. zavarovanju, i proti depotnim menicam.
Eskomptovanje
odprtih knjižnih terjatev, menic na vsa mesta.          »
Lombardiranie.
Vloge
na hranilne knjižice
s polumesečnim obrestovanjem in poln^ letnim kapitalizovanjem,
v tekočem računu
z dnevnim   obrestovanjem   in  pololet-
nim zaključevanjem računov proti po-
ljubnemu razpolaganju % imoTino«
Rentni davek plačuje zavod sam.
Nakazila in inkaso
% zmernimi stroŠki.
Čekovni promet
Obrastea mera od 15. avgasta  1917 do preklica za braailae vtofo 3 V'%, sa razaa poiojlla 5V>%|9 za zgol] hlpotećaa 5%.
Stran 8.                                                                                                       „SLOVENSKI NAROD«, dne 7. septembra 1917.______________________________________                              205. štev.
Debtfiki kapital K ©0,100.0(H>-—.                                                        ^^         _____w   tfftft             ~Z                                           '    Stat*  tfM.  vlog aa  bran. kajilfee 31. okt. »916:
Bez****            * iT.aot.0Qr-.                                    *2* 1«%   ^JT     I»rfv#                            S8          K 143,241.140-—.          ::
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
Centrala na Jssaj«. — fctmrtjraa 1SM.                           ttfll HM flf-St. Mi Ml (! KB JttnM 6W*").                              Ibtamrljoi UM. — 33 jniružiric.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij. n. pr.: Prevzeraanje desantli vtap mi feraaftne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na icoBto-korent z vsakodnevnim voano agoćmm obre-gtoranjem — Denar se lahko ćvtga vpak ian bree odpov*«di. — Kupovanje In pr^dajanje W*a«*aaa1tft paplrftv stiogo ▼ okviru uradmb kvrznih poroci!. — Shranjevanje in upravljanje iđepoti) vređaostaii papirjev in posojila nanfe.                                                                                                                               34
Najkulantoajte izvrSevanje branili mtočU n& vsah tazemsiđTi in intzemsfcih mestih — Izptačevanje ku-
Najemodaja furtm predalo* samoshrambe (safes) za (^micvarno stiranjevanje vrednostnih papir)«v, J'sHn, dragotin M. p»4 kasta i taš4u\mm Umake. — OprmvflMe c kr. rasr. lati Me Brezplačna revizi>a izžre-tmrnk vrfd>>etiih p«phiev. — Promcse sa vrsi Srebtn^a. tiplttMUi In ■ain—ftn v Aasarfho In iz Amerike
Uttftmena in pismena pm$ttm^Šm in nasveti o wseh v bančno stroko   «y»d«jofeili transaltc^ttli vsekdar braaptaAna.             aVIn«^Tka: Prometna baoiia Linbilasa. — Tdtoios štev. 41
£tpia?ski in ovčji sir
v^sfc 70—90 kg ^rotfaai frfovecai
p|X>t":  vposlatv*  zr*e.->^a  ali   alrreditiru   -fial&i zagreh =ki  banki.  Afit9f5   KalifĆ,
■^p*eig P3trl«i3ka nllea fctv. 13.
Pobijeni lahko  več>e  množine.
Auplm takol dva ncua ali dcbro obranjena
mlina za koruzoi
UaJtar tmdi m vn dr«fa Mte. —
Pripravna  morata biti  za parni   pogon.   ' *^WojŠDJe  porsudbe naj se po^ieio  na :
Anton M^đveđić, Kaii, I«tra< ,
ZahtevBjte slovenski  cenik!                               ^                                              NkIov: J06. PCTCLMC LjuMjasa si. Petra nasip 7.
Prtporoca se tvrd ka
iovarnlžka zaloga šlvalnlh strojev.
Stroji v raznih opremah hi slstomih, priproste kakor tadi luksus opreme vedno
v zalogi. Ponk w umetnem wezenju brezpladen.
UlfBUAMA, bf!zu fremiSkunskes« moitu, levof ob vodi 3. htia.
19tetna pismena garanciie.                                                                         tO tetna »tomana jaranclia.
2 matHno priprosta    ?gso
dečka ali dekllcl
z dežrle se prejmeta na stanovanje tuđi na hrano, ako se da kaj živcža. Naslov pove   upravn.   ^Siov. Naroda«.
Nabavite si naš cenik
| od vojnih ievtfev, lataih čevlier, saadaif | nadomdstka xm kavo s ■1»a*>itr;T-~i ntila za brivce. koc^c za Jmko lm gol&š, crnine, malinovcs, Vacrtevvoker, Sackpuiver, Cimeta, klJa-r^OT, paarike, mn^kata, plmesla, is9«ra. is faitmin r paketlb; aaaatnaalak a »kvoa IM. Gene ztaerne pootrefba totes! Vk^&ovIć & Si:e~iik, imf ort-eap^rt, Zagreb, Sveu$U«6tai trj 1
Pod;:;iatl
se otiraw!jo, io se  na nov« ali malo i»o-notette SevSJs  pritrdiio nabfttci iz  usnja.
Za en par z l«M}Mri cena                         232
mm efrt4ce      ss tftoM tat de^e       za ir^^^odo
ti^si_______••-4*________f°  46__
E 1-M                  K 1-St                     E 1-86
Dobe se v zalosi ieviiev ^PiKO44
PETER KOZINA & Ko., Ljubljana,
Bres, naiproti Sv. Jakoba most«.
C, "**, r"s". dvorci iilrthrilri
~- v^ sa
■kj>   - ^* r« bd£i ii»iiatat€a
ResISeva cesta 1.                Marica trg 1.
priporoča   vse  vrste   OlfMtlfe,   sntaDl  tn
ftmrtnlh »arv, bmtos, praznoga ol|a za Ha, strota«ya oha, E5ast sa wnt|e, toHiiifi, tealdev, sMt^i^skoga kl^ja
in vaah v to stroko scadajočih predmetov.
taMBl mi napoiag«.
Bfl. Scbnbert
i     preje Bilina & Kasch, MnbQaaa, SMovska al. 5.
pnporoča    velilpo    zaJogo    IkMain    hl
giaee-rokavie,   meateo  bla«o  za
gospode    in    ritme,    razoovrgtnr    Mb>9
partaop«, retaa d«Aa in malaiHiđ, hirnrgitaa   pi adaiatn.      413
Moderna pred tiskanja.
! Ud#lQTaaje pr—Mačiiili flt?.
Hajoenejio
dežnlke
in solnčnike
dotnatege  tzdeAta prtporoča tvom ka dežnftov In solo£nikoy
Jos. Vidmar
LJtObifaiMi
Pred Shofifo 19 —  Piaiaraopa «Hca i.
Otroške                   dekliške                  deške
2519       Q3IOS@
Iz Bajboltiega gumlja (Ina mirnih 6aso?) pri
G. J. Hamann, Ljubljana
Mestnl trg štov. 8.
Krlfto svofe polreMilne xa fesen In zime tehof.   Iz-4etM« |« povsođ utavliena in le fte par sto parov 1&
le se na racpolago.
Gena: K 12*—, 13*60, 15-80.
Mestm trg &. 10.             ^    '<?
Pri« C   Pbiiol PN« Godti. I. DdljCl Gtrid.
l^bHni^ Stari irg St. 28.
Stvcf?vii |ts^o|lf 9'^"*^^^**»
fM{IIOal80 aMMf^tt«
■» m   i^l    im   asŠ^ftkA ^^a^Bi^ ^^B  BB^B^MMS9SB^a^nASB|#SB
yQlcipno (Bjm aa»ia av avvB^^pvpapvPf^v
Jtfchani&ia telavnica no starem tra ii 11
Eonlekcifa. Modni salon za dame in gospsides
T. KUNC & F. POLHEIMEe
==  Dvorni trg it 3. na oglu Židovske ulice,  ^^=^
priporota svo^« bogafto zaio^« ■■■§■ jufcaa Ml SOSpOde in dame katair twB sva«, Mpke, etamtn, Irotte-
aal^kBSMft         B]^Jma^S^      ■¥<sft^k^B^BI    aBBBJB^Bk#dBMAl&SBaBiIh      ^^kkl^gA*      ■B^SJ      aB^B^BSB^Bk^hak         ■B^B^BBBnBa^BslaB#hani       ■m^BABAsB^BL^MBl      ^■aBBBBB^B^H       ^gAj^^^JLaak       m^Im a m B       ----   -   J__»<-     ■. g_  V
■■•afjll«   •■■|v*JBJ*m   IMffl aa^VIVVB^VJSflB   ViPJB   ■■   Ipav^VaBai   pVvnHBBnfVf naaaValPVVp asDia>^fVy BanamlV   9MBoB|y   iHOtiluIl HiaC.
^■«•11     ■BSBmvA     MB>^L£ftaaaBi     A^lWa^BaW        «S^Bka^fcraUL«BaiB>     akAhla%aW     ■■«>     JLa_m^__»AB^        naaB««AaBWSLJBkani      AA__a^_ana_&_^nj—    aaftaaMB«       a^BaJ^aiabaA     ^.^S^udk.     L^     l^Si_.X      ■           tm   mm
isvi   Yn<   aiwPaBB   a^asajaif  pB^aMaaaBBJai   ajajaajai  mi   vajaaarjaj^  aiaja3aBaBvw| a«B«|awvBajBi ajaaajai^ avanajraanD   laBO   IB   SB3vf HrSiSlfi
atteiefetti vab*«*] Md. — •te^#m m prtp#f <• tvrtaka se lamelu■Itoi oMek hi gegpoio In dame bi »ebol prtoa^enega
ftUlna IH pOdtoft tealet, MOE. ¥a<cr«a,l ka Oblak la gleAMa. za kar &o na razpolago v*tf\ne)tef Sterilne modne slike. Za
cUaro prialofo m eUgmaaan arikro) jabuci amam« renomirana tvrdka.  Laafam VoUia aMavstoa«
2895                                                                                 z «■*«■ siKiMotui«  t. KUNC & F. POLHEIMSR.
Stanfo vSog ■oacam atm Itl7 c«. K i&flOHO—r—.                                                              aUmdM K 40,000^00"—.
?££ Češka lndnstrllalna banka m
FLnonunnle mjoihni dobof. ::         :: Umute a orolai« mkiR
Vsakcrrstae kaačiM b'aa—haHtb                  iNaat •. bp. alatu ffaaraaat JitarHtb                  JfakaaHa TOtnlm a|«taikoBi.
___„_____.____,_____^___^________________________________                  ^^—^^^__^^^_—_   -------.             —                                                 .^------------------------                    -----         _    __