Telefon št. 74.
Posamna Številka 10 h.
Po poitl prejemati:
za
»;elo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 , — „ četrt , , 6 „ 60 „ mesec „ 2 „ 20,
V upravništvu prejeman: za
eelo leto naprej 20 K — h pol leta „ fietrt , , mesec . 1
10 . - ,.
.to:
6,-
Za p o 9 i 1 j a n j e na dom
20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naroinlno in inserate sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredniitvo je v Serae-niSkih ulicah St. 2,1., 17.
Izha|a vsakdan,izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 72
V Ljubljani, v soboto 29. marca 1902.
Letnik XXX.
Velika noč.
Vesele praznike želimo vsem svojim ljubim sotrudnikom in naročnikom. Sicer nas tarejo skrbi in težko delo leži na naših ramah. A pogled nam bodi jasen, volja krepka in delavnost neutrudna!
Oziramo se po pravici — in kje jo najdemo ? Želimo sreče svojemu ljudstvu
—	in kdo mu jo deli? Hrepenimo po razvoju svojih sil — in kdo nas podpira ? Koprnimo po bratski ljubezni
—	in kje jo najdemo? Delamo za enotnost duha — in kdo nas edini? Skrbimo za tlačane — in kdo nam pomaga ? Krivico trpimo — in kdo nas tolaži ? — Če so vse satanske sile v boju zoper nas, krepimo se z božanstveno, večno močjo, ki izvira iz neizčrpnega vira večne Resnice, Pravice in Dobrote!
Vsi katoličani na krovIVsi edini! Vsi bratje! Vsi Slovenci v taboru pravice! Vsi krepki! Vsi katoliški! Vsi edini!
Naš Gospod je bil pravičen, in je bil obsojen! Naš Gospod je govoril resnico, in so rekli, da laže! Naš Gospod je delil dobrote, in so rekli, da ljudstvo zapeljuje! Naš Gospod je m o 1 i 1, in so rekli, da preklinja!
—	Pa naš Gospod je vstal — in zlobneži so popadali v prah!
—	Svetovna zgodovina stoji v znamenju tega svetovnega dejstva.
Tudi Vam včasih srce krvavi, dragi somišljeniki! Tudi Vas obrekujejo, zatirajo, preganjajo, obsojajo — a čujte veseli glas:
Krisfus je vsfal! Aleluja!
tfarodno izdajstvo slov. liberalcev.
Kakor bomba udaril je ponedeljski članek »Slov. Naroda« mej vso narodno čuteče Slovenstvo, najbolj seveda moj štajersko Slovence. Kako bi bilo drugače mogoče? Saj je bilo mej kranjskimi in obmejnimi Slovenci še vedno premnogo ljudi, ki so bili toli najivni, da so smatrali kranjske liberalce šo vedno kot narodne.
K temu krivemu mnenju je sevo največ pripomogla radikalno - narodna preteklost glasila te stranke, »slov. Naroda«. Sedaj seveda je položaj popolnem jasen — tako jasen, da bolj biti ne more. Sedaj mora vsakemu, ki le videti hoče, jasno biti, da je »narodnost« kranjskih liberalcev le goli humbug in slepilo — da so pa v resnici ti ljudje zatajili in izdali vse, kar spada v program narodne politiko in da njih program obstaja le v eni sami točki še: v mejnarodni »larški« gonji, koji na ljubo so vsak hip pripravljeni prodati in izdati svoj narod.
Sadovi njihovega najnovejšega izdajstva Be že poznajo. Slastno citirajo vsi nemški listi oni izdajski »Narodov« članek. Mi jim ne zamerimo: Saj jim je in ostane ta članek dragocen dokument, katerega se bodejo v prihodnje vedno posluževali, kadarkoli se obnovi boj za Celje. Nemškonacijonalna požrešnost ni mogla dobiti boljše podporo! Zato pa tudi nemški listi hite, to uslugo hvaležno kvi-tirati. Ne manjka se pohvale, kako so kranjski liberalci »pametni« itd. — v nasprotju s hudobnimi klerikalci, ki si na noben način ne dado vtepsti v glavov da morajo Slovenci enkrat za vselej iz Celja ven, ker je to zaaje »fremdes Gebiet« in nimajc tam nič iskati.
Kranjski liberalci so se sedaj srečno našli z najhujšimi nemškimi nacijonalci na skupni podlagi; skupen boj zoper »farje« — Nemci pa naj svobodno požro slovensko narodnost; kaj zato, da le »farje« uničijo.
To je program najnovejše koalicije. Mi želimo tej družbi veliko sreče na pot, zagotavljamo jej pa že naprej, da bode na celi črti tepena. Naš narod je že mnogokrat imel opraviti s takimi izdajicami, toda še vselej se jih je temeljito otresel, kakor hitro jih je dobro spoznal. Tako se bode tudi to pot zgodilo. Naravna posledica tacega izdajstva je, da vzbudi naravno ogorčenje vseh narodno čutečih elementov in tako oživi narodna čustva, navdušenje za narodne ideale.
Ta učinek smemo tudi to pot pričakovati. In porabimo to priliko, da se obrnemo do onih res narodnih Slovencev,
ki ne stoje v vrstah katol.-narodne stranke. Vemo, da je dokaj takih poštenih elementov. Vemo, da so ogorčeni kakor mi. Vemo, da že zdavna s skrbjo zasledujejo pota mej narodnih liberalcev okoli »Slovenskega Naroda« Vprašamo jih: Ali ni to trenotje, da be zopet najdejo vsi v resnici narodni Slovenci na polju skupnega narodnega dela ? Saj baš sedaj vsi jasno vidimo, kam vodi politika, ki ne vidi svojega glavnega smotra v dušnem in gmotnem napredku svojega naroda, temuč v drugih, bistvu naše narodnosti tujih zadačah.
Zatoraj — sprijaznimo se, zjedinimo se, složimo se 1 Vam ni treba za pičico odnehati od Vašega prepričanja — nam od našega ne. A ugotovimo skupno polje skupnega složnega dela za blagor našega naroda. M i nismo trmoglavi in ne gospodaželjni, če tudi se nam to namenoma podtika. V boju nas ne bodete nikdar premagali, to smo zadostno pokazali. Nasprotno: boj nas ojačuje in zmagonosno prodiramo. V prijaznosti pa, če se gre za skupni blagor naroda, bodemo radi marsikaj priznali Vam, česar v boju n i k-d a r ne dosežete ! Menimo, da je morebiti čas prišel, ko se združijo vsi narodni Slovenci, ne glede na razlike, — mejna-ro d tri liberalci pa defiait;vno izbacnejo iz vseslovenske skupnosti.
To bi bil edino pravi in uspešni odpor zoper najnovejši atentat mejnarodnega liberalstva. In ta odpor je ravno sedaj nujno potreben. Komaj smo zmagonosno odbili naskok na našo narodno posest, že oznanuje vse nacijonalno nemštvo osveto. Zadostilo hočejo imeti, zadostilo za zadnji poraz — na naše stroške. Tu bode zopet treba odločnega, brezobzirnega odpora. Pripravimo se za te boje, ki veljajo sveti, pravični stvari, ki veljajo našemu narodnemu obstanku. Mi smo pripravljeni k žrtvam — naj tudi drugi ne bodo malenkostni.
Katoliški narodnjak.
Občinske volitve v Istri.
V Istri, 24. marca.
V razmerno kratkem času imeli smo v naši deželi dve občinski volitvi. Ako Be
zgodi kaj sličnega v kaki drugi deželi, ni to krajem konca tolikega posebnega pomena, kakor če so volitve pri nas v Istri. Nasilstvo in druga zla so tu vedno na dnevnem redu. Zato pa tudi ne moremo drugače, da ne bi vsako našo zmago ali pridobitev onega, kar smo bili oropani, beležili z največjim zadovoljstvom. Saj tu so gre za eksterminacijo in ugonobljenje nas zapuščenih istrskih Slovanov in to na naših rojstnih tleh!
Prva volitev je bila v P a z i n u. Naša slovanska stranka je tu zmagala v in 3. razredu in zmagala bi bila gotovo tudi v
1. razredu, ako ne bi to pot priskočili Italijanom v pomoč — c. kr. uradniki italijanske narodnosti in mišljenja. Tej nasprotniški zmagi ne moremo pripisati bogve kake izredne važnosti, ker se v borbi za isto niso izkazali samo domačini-Italijani. Veselje nasprotnikov pa je vkljub temu tako velikansko, da proslavljajo »svojo zmago« s triumfatoričnim pouličnim petjem in vriskanjem, pri tem pa opravljajo svoj najljubši posel: žaliti naše zavedne narodnjake menda za to, ker se jim docela niso dali premagati. Naj se pač tolažijo kakor jim je drago, to pa jih ie zdaj zagotavljamo, da pazinska italijanska »elita« še ne bode tako kmalu dočakala popolnega veselja!
Druga občinska volitev, na katerej je naša stranka volila enoglasno v vseh treh razredih, vršila se je ravnokar na V o 1 o -s k e m , ob obali jadranskega morja, ki je tako divna, da privabi pod svoje milo ob-nebje vsako leto na tisoče tujcev. Znamenito je, da je pri teh volitvah v prvem razredu imela volivno pravico kot davkoplačevalka edino le — južna železnica, kajti ta sama plačuje toliko davka, da je iz prvega razreda vse druge najvišje davkoplačevalce v občini potisnila, vsled česar so celo nekateri, ki bi po visokosti svojih davkov v navadnih razmerah še lahko volili v 2. razredu, a so bili vpisani v volivni listi za — 3. razred. Ta okolnost je namreč bila tudi vzrok, da je v drugem razredu bilo malo volivcev, največ seveda pa jih je bilo v 3. razredu.
Nasprotniki so se za to volitev pripravljali več kakor dve leti. Italijanski triumvirat, obstoječi iz znanega Krstiča, potem c. kr.
LISTEK.
Liberalnemu prijatelju.
Kadar boS na Dunaj Sel, Pridi mi povedat, Da Ti bom pomagal jaz Punkeljček zavezati
V hudih časih živimo, in ves boj na-prednjakov celega sveta naperjen je proti nam ubogim »klerikalcem«. Po državnem zboru, po deželnih zborih, po učilnicah, pa tudi po pivnioah je vse po koncu in slišijo se besede, besede polne zabavljanja.
Posebno po pivnicah! Kajti liberalizem je zelo komodno »prepričanje«. Nič ni treba zraven misliti, v gostilni lahko sediš, pivo ali vino piješ in pušiš smodke, pa si lahko strašansko velik in znamenit liberalec. Samo govoriti je treba, to pa gosto in sila radikalno. Seveda radikalno le proti cerkvi in duhovnom in sploh »klerikalcem«, govoriti vse, kar je v preteklem tednu liberalni mo-niter obelodanil. Potlej si imenitna politična luč. Kmalu boš kandidat za mestni, deželni,
morda celo državni zbor. Alban Stolz je zaradi tega imenoval liberalce »Bierschnauzer«. Beseda je sama ob sebi jasna dovolj, in ni ji treba razlage.
Kedar pa bodeš potem ponosno posedal po državnem zboru, spomnil se bodeš tudi včasih, da treba govoriti. Govoriti se mora, prvič to hočejo volivci, drugič pa je zelo imenitno, kedar liberalno trobilo priobči poročilo o znamenitem, duhovitem, razboritem, ognjevitem, hasnovitem, bojevitem, temeljitem in kedo ve kakem še govoru. Vbb zbornica je ploskala, seveda, ker so bili notri samo trije najožji pristaši govornika. Nasprotnik je bil pobit, seveda, ker je bežal v kuloarje, da tam prežene strašanski dolgčas, s katerim ga je govornik napolnil.
Vsi so rekli samo: »a«, ali ne iz začudenja, marveč, ker so zevali.
Toda govor je znamenit . . . itd., kajti on pobija .klerikalce". Pobija jih mojstersko in principijelno. Dokazuje, kako je »klerikalec« one zatajil vero, ker je na javnem prostoru kadil viržinko, kako je kaplan onga maševal že ob 6. zjutraj in potem šel z doma, tako da vaški liberalec N. N., zelo
pobožna in brumna duša, ki je hotel, opa-zivši z doma odhajajočega kaplana, ob 11. uri k maši, ni dobil tisti dan maše. No, in tako dalje pobija govor res izborno temeljne nauke, na katerih sloni »klerikalizem«, »tisti klerikalizem kateri, kakor ste iz naštetih izgledov videli, gospoda moja, izsesava ljudstvo, ga tišči v nevednost, mu jemlje zavednost, ga prodaja ptujcem onstran hribov, kateri hoče oživiti zopet srednji vek in našo ljudstvo držati v temi nevednosti«, tako končava govornik. Šest rok se jaderno dvigne in plosk odmeva po prazni dvorani. Govorniku pa seže v desnico po vrsti troje rok, ter mu jo trese v priznanje mojsterskemu govoru. Glavni moniter pa piše o burnem odobravanju in ploskanju, govorniku čestitajo.
Taka slava ni kar si bodi, in pridobiti si jo, bodi Ti poglavitni cilj. V dosego tega cilja pa Ti bode, ako Te kedaj izvolijo poslancem za državni zbor, broz dvoma pomagala tale izvirna, do danes še od nobenega poslanca stavljena pristno liberalna
interpelacija na ministra za domo-branstvo:
Interpelacija poslanca I. I. in tovarišev na njega ekscelenco gospoda ministra za domobranstvo:
Z ozirom na to, da je naša država pa-ritetična, da imajo torej vsa veroizpovedanja enake pravice,
z ozirom na to, da ministerstvo ne sme dajati prednosti ni jedni, osobito pa ne črni politični stranki,
z ozirom na to, da znači po navadnem pomenu besede izraz »črno« edino le klerikalizem,
z ozirom na to, da je klerikalizem, ker ima poglavarja v Rimu, torej izven naše države, državi sila nevaren,
prašajo podpisani njega ekscelenco:
1.	Ali mu je znano, da se del naše vojsko imenuje »črna« vojska,
2.	ali je voljan še nadalje trpeti tak klerikalizem v vojski,
3 ali in katero ime hoče dejati na mesto imena črna vojska.
Tole interpelacijo vzemi Babo, kedar bodeš odhajal v državni zbor, in slava med liberalci je zagotovljena tudi Tebi.
notarja Puovica in odvetnika dr. C-matanti-nija, se je mnogo prizadeval, da bi dobil občinsko upravo v svoje varstvo, a — zaman! Istrsko-italijanska stranka alias »mač-kovci« se volilnega boja niso niti udeležili v strahu pred našo izborno — organizacijo! Slavna gospoda v Poreču je zdaj lahko prepričana, da onih 200 kron, ki jih vsak mesec stane izdajanje lista, obrekujoč na najoetudnejši način vse naše najboljše može in vrlo duhovščino, ne donaša pričakovanega sadu, vsaj v taki meri ne, kakor so si in si še domnevajo, ker tu smo mi gospodarji, kamo li ... oni! — Na Voloskem se naši »kalabrezi« ne morejo veseliti nobene zmage, kakor na pr. v Pazinu, za to pa se tolažijo s tem, da bodejo ovrgli volitve ! Slobodno jim! O tem ni sicer najmanjšega dvoma, da so se volitve vršile
Brezžični brzojav čez atlantski ocean.
Velik napredek pri pošiljanju poročil s pomočjo brezžičnega'brzojava, posebno najnovejši dobro vspeli Maroonijevi poskusi, ki jih je izvel na potu iz Cornvvallisa v Angliji v Novi Jork na parniku „PhiladelphiaB, morajo prepričati tudi največjega dvomljivca, da bodo v nepredolgem času postale nepotrebne vse umetne brzojavne zveze. Kmalu bo vsa zemeljska obla preprežena s postajami za brezžični brzojav in Marconi je že sedaj prepričan, da bo z zadostnim številom mogočnih instrumentov mogoče dajati znake po celem svetu. Ža sedaj je na svojem zadnjem potovanju preko atlantiškega oceana s pomočjo svojega aparata bil v nepretrgani brzojavni zvezi s postajo v Poldhu (Corn wallis) v daljavi 2700 km. ter odpošiljal celotne brzojavke. Znak S so opazili celo v daljavi 3700 km., kakor to potrjujeta kapitan Mr. Mils in prvi častnik „Philadel-phie". Sedaj ustanovi Marconi nove postaje na rtih Breston in Cod, enaki oni v St. Johnsu na Novi Fund-landiji, kjer je, kakor znano, pred nekaj meseci prejel prve brzojavne znake s postaje Poldhu, in bo tu nadaljeval svoje poskuse. Dalje namerava ustanoviti postaji pri Brestu in Gibraltarju in meni, da bo mogoče že sedaj, če se ustanove vmesne postaje na južnem koncu Gronlandije in na Islandiji, brez kablja pošiljati brzo javke iz starega v novi svet.
Koliko važnost so v poučenih, merodajnih krogih pripisovali Marconijevemu brezžičnemu brzo-javu, se razvidi iz dejstva, da je kanadska vlada predložila parlamentu pogodbo z Mar-conijem, s katero se dovoljuje svota 80.000 dolarjev za ustanovitev brzojavne postaje na rtu Breton pod pogojem, da se določi najvišji tarif pri pošiljanju trgovinskih brzojavk 10 centov za besedo, pri brzojavkah časnikom pa le 5 centov za besedo. To bi znašalo po našem denarju kakih 50 ozir. 25 v. za besedo, dočim stane sedaj beseda po ka-blju iz Evrope v Novo Škotsko nekako 1 K 25 vin.
Marconi meni, da se bo dal njegov zi-stem s pomočjo primerne prireditve vspre-jemnega aparata tako prirediti, da bo brzojavka ostala popolno tajna in jo bodo mogle sprejeti le one postaje, ki jim bo namenjena. Iznašel je v to svrho 250 načinov, takozvanih »Stimmung", in od teh rabi Bedaj enega, ki pa ni nikomur znan, in pa torej tudi nihče ne more motiti pri njeg«. • m brzojavljanju.
Za znanstvene potovalce po arktiškem pasu bi bile velike važnosti postaje na Gron-in Islandiji, če bi bile dotične znanstvene ekspedicije same preskrbljene z aparati za brezžično brzojavljenje, ker potem bi lahko o vsakem ooljubnem času sporočale o svo-
Češki glas o rodoljubju slov. liberalcev.
O kompromisu, kakoršnega predlaga glasilo slovenske liberalne »inteligence« v zadevi oelja, piše »Hlas Naroda« mej drugim : »Radi nas lo sklenite kompromis! A češki poslanci si bodo vbo-dočegotovo dobro premislili, predno bodo lopet zastavili svojemočiza s 1 o v e n s k o stvar, o kateri bi se pozneje zopet pokazalo, da Slovenci ne mislijo resno z njo. Videli bodemo potem, kdo bo pri tem na boljem, Cehi ali
povsem pravilno in zakonito, ako pa bi vkljub temu — kar sicer ni misliti, toda v Istri je vse mogoče — prišlo do razveljavljena, mi bi pri eventuelnih prihodnjih volitvah z nova dokumentirati naš obstoj z novo sijajno zmago! Razumete?
Vrsta pride Bedaj na Cresl Morda že prihodnji mesec razpišejo na tem otoku občinske volitve in tu se bo bila ljuta borba med našim hrvatskim kmetskim prebivalstvom in prevzetno italijansko signorijo! Le-ta je baje od pamtiveka gospodar na občinski upravi v Cresu, a gospodari tako »uzorno«, da se je tega konečno moral naveličati naš narod, kateri je itak v naj-veči bedi, ne da bi pa še moral plačati na stotisoče občinskih dolgov. Odločili so se torej naši, da se udeleže prihodnjih volitev ter po možnosti rešijo — pijavk. Doznavši
jem stanju, vspehih ali nevspehih; prav poseben pomen bi pa imele v slučaju nesreč, ker bi se lahko takoj poklicala na pomoč pomožna ekspedicija. Vsaka ponesrečena la-dija bo lahko, če bo imela seboj potrebne aparate, naznanila kraj in obseg svoje nesreče na vse strani, posebno pa lahko po zvala na pomoč bližnje ladije.
Kratko malo, ne da se tajiti, da bo tako popolnjeni Marconijev zistem za brezžično brzojavljenje, kakor si ga predstavlja zaslužni iznajditelj sam, velik blagoslov za vse človeštvo, in to izpoznanje je bržkone vzrok, da ves omikani svet zasleduje napredke v Marconijevem brezžičnem brzojavljenju. Na-
šim čitateljem bomo gotovo ustregli s poleg stoječim zemljevidom, na katerem so označene že dogotovljene zveze rt Breton Poldhu, rt Cod-Brest, Baltimore Gibraltar in rt Breton-Farewelt, Reykjavik, Fareorski in Stetlandski otoki; dalje vsi sedaj obstoječi pomorski kablji s svojimi zvezami preko celine. Razdalja mej posamnimi postojami je označena v kilometrih.
O veliki važnosti brezžičnega brzojav-ljenja v vojski na suhem in na morju pač ni treba dalje govoriti. Način vojskovanja se bo v marsičem izpremenil, vsled česar je vsem državam mnogo na tem, da se to brzojavljenje čim bolj popolni in razširi. A tudi pocenilo se bo brzojavljenje, ker bodo znašale tarifne postavke morda komaj desetino sedanjih tarifov za kabelske brzojavke. To bo izredno velikega pomena za razvoj prekomorske trgovine.
Sedaj v začetku 20. stoletja se je poslalo prvo Bporočilo iz Evrope v Ameriko potom brezžičnega brzojava. Kako bo pač razširjen ta sistem po vsem svetu koncem stoletja ?
Angleški profesor Ayrton je rekel nekoč: »Prišel bo čas, ko bomo medene žice in gutaperkove izolatorje videli samo še v
Slovenci. Predlog „Slov. Naroda" je tako čuden, da si ga ne moremo drugače tolmačiti, kot da liberalni Slovenci Slovencem na Spodnjem Šti-jerskem ne privoščijo niti p a r a 1 e 1 k , ker so poslednji konservativci in so odposlali v državni zbor konservativne poslance.«
Upajmo, da Cehi ne bodo več resnimi Bmatrali ekspektoracij »Slov. Naroda« ter nam tudi v bodoče ne bodo odrekli krepke podpore v narodnostni borbi.
Tolivni boj na NlžjJ e-A vstr ij skern.
Deželnozborske volitve za nižje avstrijski deželni zbor se vrše prihodnjo jesen in
to naši Italijani, so se grozno prestrašili. Menili so s falsiflciranjem volilnih list pomagati si a to ne bo mnogo koristilo, ker so doslej naši že priglasili kakih 500 reklamacij. Tudi o. k. vladi se hočejo prikupiti, in so imenovali primorskega cesarskega namestnika grofa Goosa častnim občanom cre-skega mesta. In čuje se celo druga govorica, da bodejo kot takega imenovali tudi še c. kr. okrajnega glavarja v Lošinju, viteza Scarpa, da si je ta še le pred par meseci nastopil svoje mesto in no more imeti za tamošnje prebivalstvo nobenih posebnih zaslug. Videli bodemo še, kaj bode iž tega. A Italijanom moramo povedati odkrito, da jim te »žavbe« ne bodejo kdovekaj pomagale, ker naša slovanska stvar je pravična in bodemo že našli varstvo v državnih zakonih, če smo le še v — Avstriji!
muzejih. Ako bo hotel človek govoriti s svojim prijateljem, pa ne bo vedel, kje da je, mu bo zaklical le z gotovim »električnim glasom«, katerega bo slišal samo oni, ki ima temu glasu odgovarjajoče »električno uho«. »Kje si ?« ga bo vprašal. In prijatelj mu odgovori: „Jaz kopljem rudo v Andah, sto metrov pod zemljo!" Ali pa: „Jaz se vozim po Velikem oceanu 1" Če pa ne dobi odgovora, bo vedel, da prijatelja ni več med živimi.
Zdi se, da se je ta učenjak le šalil; a nova iznajdba mladega italijanskega elektrotehnika Marconija se približuje temu novodobnemu čudu. Marconi prevaja namreč
elektriko brez žic naravnost skozi zrak ali eter. Prišla mu je misel, bi se li ne dala s tako prevajano električnim tokom prenašati tudi znamenja, kakor pri brzojavu, ali zračni valovi, kakor pri telefonu? Dosedanji poiz kusi so mu dali mnogo nade, da bo njegov brezžični brzojav s časom res izpodrinil naš sedanji način s tako komplicirano žično mrežo.
Dozdaj se mu je posrečilo, da je na velikanske daljave vjel s svojim aparatom oddane glasove. Ni se mu pa še tako posrečilo s pisanjem. Zdaj izkuša brzojavljati iz Amerike v Anglijo. Pri tem mu dela velike težave okrogla oblika zemlje, ker ne more brzojavljati naravnost v premi črti in si mora pomagati s postajami. Skoro gotovo je, da se bo Maroonijeva iznajdba splošno vpeljala pri pomorskem brzojavljanju. Zdaj preskrbuje ves brzojavni promet med Evropo in Ameriko družba »Anglo-Ameri can-Cable-Company«. Ta družba ima monopol do 1. 1904 in se že trudi, da bi preprečila Mar-conijeve poizkuse, ker bi bil podmorski kabel brez vrednosti, ako bi zmagala ta nova iznajdba. Seveda ta ugovor ne bo preprečil brezžičnega brzojava, kadar se toliko izpopolni, da bo mogel služiti prometu.
vendar so ondotni nemški nacionalci že Bedaj stopili v volivno borbo s plamtečim vo-livnim oklicem. Na Dunaju te dni zbrani državni in deželni poslanci nemške ljudske stranke so izdali namreč soglasno izjavo, v kateri se na nečuven način kritizira delovanje sedanje kršč. socialne deželno-zborske večine. Govori se v tem »programu« samo o »klerikalnem vplivu«, »popolni klerikalni nadvladi«, »solidarnosti z jezuiti«, »strankarskem egoizmu, terorizmu in protekciji«, o »tonu in načinu boja, ki je zopern vsakemu dostojnemu človeku«, o »črnih okovah« itd., nasprotno se pa niti z besedico ne omenja velikih velevažnih del kršč. Bocialcev, za ka-
tera jim je hvaležna velika večina prebivalstva. Tega seveda od teh ljudij tudi nihče ne pričakuje, a da se v izjavi niti z eno besedo ne pove, ka) hočejo nemški prvaki storiti v blagor prebivalstva, ne more prljati niti mali peščici zaslepljenih ljudi, ki prisegajo še sedaj na nemško-nacionalno zastavo. Vendar pa »program« obsega eno točko, ki po mnenju prvakov sama lahko nadomestuje vse druge programe: »v tem boju upa stranka, da jo bodo podpirali vsi res svobodomiselni in neodvisni (!) nemški možje, da se podere klerikalni nasprotnik in dežela oprosti črnih okov.« To je program in za boj na podlagi tega programa bodo organizirali stranko izvoljenci Kittinger, renegat Kolisko, VoikI in Kienmann. Sklenili so pa tudi, v svesti si svoje slabosti, da stopijo v dotiko z ostalimi svobodomiselnimi strankami, magari tudi s Schonererjevci, soc. dem. in preperelimi liberalci, saj vsi ti vodijo boj proti klerikalizmu. Vspeh jim je kajpada zagotovljen, če le dobe zadosti volivcev.
Nemčija in Trst.
Kako Nemci spoznavajo važnost Trsta in kako si ravno radi te važnosti gradijo in pripravljajo tu svojo nemško bodočnost, o tem priča najbolje način, kako oni, ob vsem svojem navideznem političnem pokorjenju prvenstvu laškega sedaj gospodovalnega elementa, pazno in natančno opazujejo vse gibanje v Trstu in vse politične in narodne evolucije! Opazujejo ne le italijanski, ampak tudi naš slovanski element. Vsaki slovenski korak na gospodarskem, narodnem, socijalnem in političnem polju je zabeležen v Berolinu!
Da ne pretirujemo, priča zopet dejstvo, da so namreč: delovanje slovenske hranilnice, nakup narodnega doma, nastopi Slovencev na volitvah, obstanek naše slovenske šole v Trstu in celo nakup hiše ?.a zavod sv. Nikolaja zabeleženi v poročilih splošnega nemškega š u 1 -ferajna v Berolinu, katero društvo ni nič druzega, nego eno mnogih mogočnih sredstev za povspeševanje velikonemških aspiracij sem doli preko naših pokrajin.
V	Berolinu vodijo natančno evidenco o našem Trstu. V tem dejstvu se zrcali vsa velikanska važnost Trsta!
Ruski listi o hohenzollernski demonstraciji v avstrijskem parlamentu.
Vse rusko časopisje najostreje obsoja vsenemško kliko v seji državnega zbora dne 18. t. m., obenem pa tudi ostro kritizira postopanje vlade, zborniškega predsedstva in parlamenta spleb. »N ovoje Vremja« pravi v tem oziru : »Ta dogodek je v analih avstrijskega parlamentarnega življenja nekaj nečuvenega, novega. Vendar ne tiči v tem jedro. Vspehi pangormanizma se odlikujejo baš po tem, da se vsak njegov korak naprej odlikuje po doslej nečuveni predrznosti. Pomenljiveje pa je stališče parlamenta in vladnih krogov napram temu nastopu. Skoro brez vsakega protesta se je vsprejela vsenemška provokacija. Nemško stranke se niso niti ganile, predsednik grof Vetter se je pa kazal, kakor da ne bi bil vsega Čul in razumel. — »Novosti« se nadjajo, da se Avstro-Ogrska ne bo več dolgo pustila voditi od Nemčije in da bo sama iz sebe imela dovolj moči, da odbije take naskoke. Nemško nasilje ne sme doseči svojega namena.
Italija in trozveza.
V	Benetkah se je sošel te dni nemški državni kancler z italijanskim zunanjim ministrom Prinettijem. Ta sestanek ni slučajen, marveč je mej nemško in italijansko vlado že davno dogovorjen. V našo državo kajpada Btllovvu ne bo treba hoditi, ker se pri nas vsi oficiozni krogi itak radi odzovejo vsakokratnemu tozadevnemu povabilu; drugače pa je sedaj z Italijo. Italijani namreč v zadnjem Času vedno bolj hrepene po zvezi s Francijo in se skušajo nekako odtegniti trozvezi. To je ravno, kar je napotilo kanclerja Bulowa, da hoče velikonočne počitnice prebiti na italijanskih tleh. Ker Nemčija silno nerada vidi, da se sklepajo kake zveze z državami, ki niso z njo v prijateljskih odnošajih, bo izkušal Biilow Pri-nettiju dokazati, da je spas Italije iskati le
Priloga 72. štev. „Slovenca" dn6 29. marca 1902.
v trozvezi, ki pa se ne strinja b francosko vzhodno-azijsko politiko. Povedal bo Biilow italijanskemu zunanjemu ministru, da Italija ne sme iskati prijateljstva pri Francczih, če hoče ostati še nadalje v trozvezi. Prinettijev odgovor sicer še ni znan, a sodi se splošno, da bo konečno vendar le zmagal Bulow, akoravno Italija zelo nerada izpusti iz rok ugodnosti, ki jej jih nudi prijateljstvo s Francozi, in ne more umeti, zakaj bi se ne smela svobodno gibati, kakor to dela Nemčija sama.
Deveturai delavnik v ruskih državnih podjetjih.
Zagovornika skrajšania delavnega časa v Rusiji so našli v ruskem finančnem ministru. Minister je izdal odlok na vse podrejene mu urade, posebno pa državne žganjarne, ki so v državni upravi, v katerem dokazuje, da se da brez vsake Škode skrajšati delavna doba od deset na devet ur. S tem odlokom minister še sicer naravnost ne ukazuje de-veturnega delavnika, razvidi se pa iz njega, da želi v interesu delavcev, da se ta načrt izvrSi. V odloku, ki je datiran z dnem 21, februvarija, dokazuje finančni minister mej drugim, da produktivnost vsled skrajšane delavne dobe nikakor ni manjša, marveč prekaša delo po kakovosti ono, ki se izgotovi v deseturnem delavniku; to se seveda zgodi le vsled tega, ker delavci niso toliko utrujeni in torej lahko delajo z večjo intenzivnostjo. — Vsled tega ministrovega koraka bodo bržkone v vseh državnih podjetjih skrajšali delavno dobo, le zasebni ka-pitalistiški tovarnarji se bodo do skrajnosti ustavljali ministrovi želji.
Reforma francoske poslanske zbornice.
Francoska poslanska zbornica je sklenila pred nekaj dnevi, da se poslaniška doba za ta zastop podaljša od štirih na šest let. Dotični predlog je dobil tedaj v zbornici precejšnjo večino. Vkljub temu se pa nameravana reforma ne uresniči, ker senat nikakor ne bo pritrdil temu nasvetu. To se . je pokazalo v dotični komisiji senata, ki se je soglasno izjavila proti sklepu zbornice. Nekateri člani komisije se sicer strinjajo s podaljšanjem mandata, a pod pogojem, da se pred potekom šestletne dobe zbornica vsaj deloma obnovi. Eni izmed članov komisije so za to, da se obnovi polovica zbornice po preteku treh let, drugi pa predlagajo, naj se obnovi tretjina po dveletni dobi. Tega pogoja pa brezdvomno ne sprejme zbornica in tako ostane še vse pri starem.
Ameriški zakon proti anarhistom.
Parlamentarnim potem sedaj rešeni tako-zvani zakon proti anarhistom obsega mej drugimi naslednje določbe: Za umor ali po-skušen umor predsednika, podpredsednika, uradnika, ki je določen za predsedniško mesto ali pa kakega zunanjega vladarja, ako se zločin izvrši na ameriških tleh, se določa smrtna kazen, za sokrivce in sozarotnike ječa do 20 let, za poziv k napadu v besedi ali pismu ter za grožnjo s smrtjo ječa do 10 let. Osebe, ki vedoma pripomorejo napadovalcu ali kakemu njegovemu po-magaču do tega, se smatrajo za sokrivce. Zakon obenem določa, da se za predsednika ustanovi tajna telesna straža, obstoječa iz častnikov in vojakov. — S tem zakonom so sicer določili kazni za izvršeni zločin, zločine same ter sploh anarhistiško gibanje pa s tem ne bodo zatrli, niti ne zadostno omejili.
Iz južne Afrike.
Vest o dozdevni angležki veliki zmagi je sedaj deloma pojasnjena. Angležem se je neki posrečilo zajeti neki majhen oddelek Delareyeve armade. Poročilo so Angleži nalašč tako preustrojili, da bi z njim vplivali na sedanja pogajanja.
O mirovnih pogajanjih poroča „Figaro", da bodo imela popoln vspeh, ker se je Schalk-Burgher odločno izjavil, da hoče mir.
Mirovna pogajanja bo mesto guvernerja Millnerja vodil Wolseley, ki je prepričan, da se mu poskus popolno posreči.
Iz brzojavk.
Prihodnja seja poslanske zbornice bo 8. a p r i 1 a ob 11. uri dopoldne. Na dnevnem redu je razprava o
budgetu in inženerskem naslovu. — Krvavi poboji so so vršdi predvčeranjim na bolgarsko • turški meji pri vasi Saratač. Ranjenih je na obeh straneh več oseb. Ubit je en bolgarski podčastnik. — Nezaupnico baronuMorseyu je izrekel okrajni zastop v C m u r e k u — Iz vsenemško zvezo sta izstopila posl. P a • oher in Bareuther. — Mandat odložil je nemški liberaleo E n d e r s , zastopnik trgovinske zbornico v Ljubnem. — Molitve za mir so odredili sedaj tudi anglikanski šktlje.
Rubežni vsled potresnega posojila.
Na naslov gg. drž. poslancev.
C. kr. finančna oblast je začela prav v zadnjem času kruto in brezobzirno iztirja-vati potresno posojilo, in to v času, ko se je vsak — in sicer opravičeno — nadejal, da se bode poslužila višja finančna oblast le redkokrat in še takrat le najmilejšega iztirjavanja svoj čas tako težko izprošenega potresnega posojila. A nobenemu ni prišlo le daleko na misel, da bi drž. oblast, katera bi si morala staviti nalogo, skrbeti za blagor državljanov, prišla ravno sedaj v tako resnem času, ne oziraje se na obilico nesreč, ki so nas zadele, s svojimi ekeekucijskimi orgaui in pričela rubiti. I n to, kar ni nihče pričak o v a 1, se je z g o d i 1 o 1 Eksekucijski organi so hodili od hiše do hiše, rubili vse, kar je re-prezcntiralo vrednost, ne glede nato, je li dotična stvar potrebna za obstanek gospodarstva ali ne! In fin. oblast hoče baje delovati na to, da se prodaja tudi i z v r 8 i!
Kaj naj v tem obupnem Btanju pričnemo ? Pomlad je tu. Vse, kar je neobhodno potrebno za obdelovanje zemlje, nam nedostaje. Nedostaja nam delavne moči, živina, da celo semena!
Usiljuje se nam misel, da je ona podpora, katero nam je država svoječasno podarila v podobi brezobrestnega posojila, da je ravno ta podpora najhujši udarec, kateri nas bode, ako hoče fin. oblaBt v resnici izpeljati eksekucijo, za vselej gospodarsko uničil!
Najjasnejši dokaz za to je prežaloBtni in brezupni položaj, v katerem Be nahajamo VBled krutega in brezobzirnega postopanja finančnih oblastih, kojih organi nas v pravem pomenu besede pode raz posestev.
V tem kritičnem trenotku obračamo se do Vas, gg drž. poslanci, b prošnjo, da na merodajnih mestih naredite v najkrajšem času, karkoli jo v vaših močeh, v to potrebne korake, da so v tem obupnem po ložaju ustavi ostro poBtopanje (kakor ru-bežen itd.) finančnih oblastev ; in prosimo Vas, da stavite predlog, da naj fin. oblast v največjej meri ublaži i glede časa i glede načina iztirjevanja potresnega posojila svoje brezobzirno postopanje.
Gg. drž. poslanci! Bodite uverjeni, da niBte pač kmalu imeli večje in lepše naloge, kakor ravno sedaj, ko imate v svojih rokah usodo mnogih, premnogih poštenih slovenskih rodbin. In v plačilo Vam bodo solze hvaležnosti tisoč in tisoč ubogih sirot, katere danes brez usmiljenja pode v širni svet!
Županstvo Š m a rtin p o d Š m a r n o goro dne 24. marca 1902. Teršan, župan, Jožef Lavtižar, Janez Susteršič, Jože Božič, Luka bkok, Franc Bačnik, Janez Kališ, Jakob Duhovnik, Jožef Lap, Primož Zaverl, Franc Kosmač, Franc Kovač, Franc Virk, Gregor Jeras, Fr. Kosmač, Matevž Jeras, Janez Ovčak.
Izpred sodišča.
Drage rane. Na zatožni klopi sedita Janez Pogačnik in Jernej Tavčar. Prvi rojen v Zalošah, je čevljar in železniški delavec, drugi je iz Podnarta, tudi delavec pri železnici in je služil domovini pri 7. »jeger-batajlonu« in je sedaj v »črni vojski«. Tožena sta, da sta v noči med 26. in 27. decembrom v Podnartu, oborožena z noži in koli, težko poškodovala Florij. Pretnarja. Janez Pogačar je dobil za rano, katero je Pretnarju na glavi prizadel, 4 mesece ječe in plača 80 kron za bolečine in še 29 kron za odškodnino. Jernej Tavčar je dobil za udarec po glavi Pretnarja 8 dnij zapora. Postil se bode 2 krat in plačal bo 20 K za bolečine.
Bojeviti fantje. Nato pridejo na vrsto Janez Štefel (Moste), Jože Strehovec (iz Most) in Miha Kepic, doma na »Gori«. Slednji že kaznovan, ker je »enega en mav v tva za-gnov« in ker si je hotel svoj slab finančni položaj zboljšati za sedaj še na nedovoljeni način s tatvino. Obtožnica se glasi, da so
obtoženci dne 30. sept. 1901 na poti iz Mengša Jožeta Vrtnika s kolom na tla pobili in mu možgane pretresli. Kot priče nastopijo Jože Vrtnik, Fran Kušavec, Andrej Koželj in Janez Pogačar. Štefel deloma prizna in se zagovarja, da se je to zgodilo le v silobranu. Kepic je nedolžen. Strehovec pa pravi, da je poškodovancu potegnil nož iz rok* Na to pride Jože Vrtnik. Ta izpove, da je na poti iz Mengša nekoliko zaostal za družbo. Kar naenkrat sliši pred seboj vpitje in kreg. Obtožcnee je hotel iti naravnost domov in si je zato delal pot z nožem mahajo na vse strani. Vsled tega je dobil udar na glavo, da je omamljen padel na tla. Za bolečine zahteva 50 kron. Ker si je pot delal z nožem, je že presedel 3 tedne. O Strehovcu izpove priča Pogačar, da je ta na tleh ležečega Vrtnika »zbrihtal«, mu nož vzel in nekaj časa spremljal. Vsled tega je bil ta obtoženec oproščen. O njegovih tovariših zatožencih izpove ravno ista priča, da je najprej Kepec Vrtnika na tla vrgel, nakar mu je Stefel priložil še s kolom. Za ta junaški čin bo sedel 3 mesece; drugi mu bo ravno toliko časa druščino delal. Navrh pa plačata Vrtniku 50 kron za bolečine in še vse sodnijske stroške. Predsednik: »Al' sta kontent?« Štefel: »Ja«. Kepec : »Jest pa ne« 1
Ko je dražil kobilo. Tomaž Robida (vulgo Resmanov) iz Mošenj je bil že kaznovan radi tepeža; in kmalu nato radi ape-tita do nekih pomaranč je dobil še 5 dnij. Po naravi je drzovit in silovit. Obtoženi je dne 29. jan. 1902 v Črnovici dražil kobilo, da bi ta, kakor je izpovedala priča Franca Finžgar — razdražena koga brcnila. Janei, Pretnar ga svari, da naj to opusti, nakar obtoženi, žo nekoliko vinjen, zgrabi železen drog in ga težko poškoduje na roki. Pretnar beži v Bobo. Ondi ga hoče braniti Fran Kri-stovec. Obtoženi udari tudi tega in sicer težko b sekirnim ročajem. Obtoženi se zagovarja, da je bil pijan, kar pa priče zanikajo, Sedel bo 6 mesecev in za bolečine bo plačal Jan Pretnar 100 kron.
Zvezala sta ga in oddala orožnikom. Blaž Jcsenko, rojen v Dolenji vasi, je bil tožen radi javne sile. Kaznovan je že bil »ene petkrat, pa nekol čez 6 dnij.« Tožen je, da je dne 6. marca 1.1. proti Martinu Jurmanu grozil: »Gakaj, jaz te bom že zaklal. Tresto naj me vzame, če te ne bom. Kjer te dobim, te pa bom, če ravno sred fare.« Dva dni pozneje je grozil svoji ženi s temi Burovimi besedami: »Kakor hitro boš dol prišla, boš mrtva.« Priči Jože Pintar in Jože Jusenko pripovedujeta, da je obtoženec surovo klofutal ženo; ker ste priči hoteli to ubraniti, jima je grozil z zgoraj omenjenimi besedami. Dva dni pozneje prideta zopet v hišo. Jurman reče: »Bog daj dober večer«. Obtoženec: »Ga pa snej, če je dober.« Ker jima je grozil z nožem, sta ga morala zve-zati in oddati orožnikom. Nato izpove žena, da je od nje zahteval žganje, katerega pa ni hotela dati. Nato jo je s lovito napadel, da je morala bežati, nakar ji je grozil z nam znanimi besedami. Predsednik: »Kaj imate na to reči.« Jesenko: »Men' jo vse glih«. Prostosti ne bo užival 2 meseca, in enkrat na teden se bo neradovoljno postil, kar mu pa menda ne bo »vse glih.«
t Kardinal Missia.
Brzojavke - sožalnice.
Iz Rima je brzojavil kardinal R a m -p o 11 a v imenu svetega očeta: »Sveti oče je z veliko bolestjo sprejel žalostno novico o smrti izbornega kardinala-nadškofa, žaluje z osirotelo škofijo in moli, da bi dal Bog pokojniku mir pravičnih.«
Iz c e b a r j e v e kabinetne pisar n e je došla brzojavka: »Nj. c. in kr. apostolsko Veličanstvo odkrito žaluje zaradi smrti Nj. Eminence kardinala-nadškofa Missie in izraža prevzv. metropolitanskemu kapite-lju svoje najvišje iskreno sožalje «
Brzojavke sožalnice so poslali dalje: Papežev nuncij msgr. T a l i a n i na Dunaju, kardinal G r u s c h a , kardinal S k r -bensky, ministerski predsednik Korber, učni minister II a r t e 1, zunanji min. grof GoluchovBki, namestniški svetovalec M a r e n z i iz Trata, kapit. vikarij Petro-nio iz Trsta, škcfje Valussi iz Tridenta, Jeglič iz Ljubljane, M a h n i č s Krka, Flapp iz Poreča, Napotnik iz Maribora, K a h n iz Celovca, Schneider z Dunaja, Marcelič iz Dubrovnika, Na kič iz Spleta, nadškof Dvornik iz Zadra, škof Mars c h ali z Dunaja, kardinal P u žy na iz Krakova.
Izmed drugih, v našem listu še ne oznanjenih brzojavk omenjamo sledeče:
Stolni dekan Andr. Z a m e j i c v imenu stolnega kapitelja ljubljanskega; prošt dr. E1 b e r t v imenu kolegiatnega kapitelja novomeškega; poreški kapitelj; mor-narični župnik Uredniček v Pulju; d u n a j b k i stolni kapitelj; provincijal Š o -
bel z Dunaja; provincijal dominikan-c e v na Dunaju; frančiškanski v L ub-ljani; opat admontski; prošt R o s o o v R o v i n j u ; občina G r a d i š k a ; Kato-liško-politično društvo v Bovcu; občina Bovec; dekanat bovški; dekanat radovljiški ; kapitelj puljski; p. G e r -hard, prijor v Zatičini; župan San-drinelli v Trstu; Mibalič, poveljnik veteranskega kora v Ljubljani; kolegijatni kapitelj v Piranu; Teuffenbach, Solnograd; deželni predsednik kranjski baron H e i n; baron Gautsch na Dunaju; knez Ernst W i n d i s c h g r ii t z na Dunaju; pp. F r Q h w i r th in D eni f 1 o v Rimu; cesarski namestnik grof G o e s s v Trstu; grof Coronini v Rimu; fcm. S u c c o -vaty v Gradcu; c.kr. namestništva svetnik, vodja c. kr. glavarstva grof A11 e m s v Gor is i; c. kr. dvorni svetnik vitez De-facis; baron Codelli; c. kr. drž. pravd-nik Štefan V i t u 1 i c h ; Hugon pl. F e 1 b v imenu goriške garnizije; Alojzij vitez pl. B o s i z i o ; baron in baronesa B a u m -Apelshofen; bivši deželni predsednik kranjski Andrej baron pl. Winkler; dv. svetnik Steininger;A. Jacobi v imenu veteranskega društva goriškega; o kr. ministerski rezident baron R e y e r; baron in baronesa L o o a t e 11 i; Kari grof Coronini; grofica Eleonora Strassoldo; Evgen vitez pl. Bockmann; polkovnik Claricini; vitez H a r i m b o r t i; c. kr. major Jožef pl. An d r a s s y; Oton vit. pl. L e i t g e b ; katehet Alfonz L e v i č n i k; predsednik društva rudečega križa Kari viti pl. G a t i n e 1 1 i ; fml. Josip H 6 c h s • mann pl. Hochean; c. kr. tajn. svetnik Maksimilian baron C a t i n e 11 i£;
Sigismund grof Attems-Podgora •
Z delovanjem kardinala. Missia na Goriškem se obširno peča ^Primorski List", ki piše: „G o r i š k i m Slovencem je razširil službo v domačem jeziku. Kar je spoznal kot dobro in pravično, branil je z vso močjo ter se ni dal premakni t i. V domači škofiji bavil se je kardinal s posli vsake vrste, najnavadnišimi in naj-težavnišimi. Imel je cerkvene vizitacije po vsi deželi in delil zakrament sv. birme. Bil je duhovnikom voditelj, pomočnik in prijatelj; vernikom dostopen in prijazen, plemenit značaj ob vsaki priliki. Spoštoval je mnenje vsakogar, a zase je bil stalen in odločen v svojih nazorih.
Goriškim Slovencem je bil prijazen in pravičen ter vnet za njih prava, njih duševno in gmotno blaginjo.
V	Gorici je žal vladal le kratek čas — še ne cela štiri leta — a v tem kratkem času je mnogo storil in zapustil neminljive spominke. Povrnil je redovnikom sv. Frančiška samostana na Sv. Gori in na otoku Barbani, odkoder jih je bila pregnala neprijaznost predpreteklega stoletja. Obnovil je zborovanja duhovnikov in jim odločil obliko in snov, izročivši vodstvo in pregled profesorjem bogoslovja.
Za deško semenišče je nakupil znano palačo na Zemljaršču, stoječo na najlepšem kraju goriškega mesta. V posebni poslanici je prosil pomoči pri ljudstvu in duhovščini. Ta zavod mu je bil posebno pri srcu in še do zadnjega je sam izdelaval načrte za poslopje. — Posrečilo se mu je združiti čast. duhovščino in ravno na predvečer svoje smrti je doživel veliko veselje, da se je italijanska duhovščina zedinila, pozabivši prepire žalostnega spomina.
V	stolni cerkvi je s svetom — in ranjki je imel tenak umetalni ukus — podpiral g. župnika, da je obnovil stare bisere, katerih ima naša stolna cerkev mnogo. — Celo škofijo je posvetil Srcu Jezusovemu in ustanovil v ta namen za vse čase prelepo slovesnost v nedeljo po prazniku Srca Jezusovega.
Goreč za čast božjo je sklical gg. dekane v posvete in namen je imel to posvetovanje vrediti, ko bi se bila obnesla zborovanja duhovnikov.
Ustanovil je prepotrebno duhovsko nadškofijsko sodišče.
Svojo palačo si je ukusno uredil in prizidal; na praznik sv. Jožefa je bilo bla-goslovljcnje križevega pota v novi kapeli; a komaj je bilo dovršeno, je večni Gospodar poklical svojega zvestega služabnika v kras-nejše prostore po večno plačilo.
Tedenski koledar.
Nedelja, 30. marca: Velika noč. Vstajenje Gospodovo ; evang.: Jezus vstane od mrtvih. Marka 16 — Ponedeljek, 31. marca: Velikonočni, Modest šk. — Torek, 1. aprila: Hugon šk. — Sreda,
2.	aprila: Frančišek Pavlj. — Četrtek,
3.	aprila: Abundij šk. - Petek, 4. aprila: Izidor šk. — Sobota, 5. aprila : Vincencij Fer. ap. — S o 1 n c e izide 5. aprila ob 5. uri 35 min, zaide pa ob 6. uri 30 min. — Lunin spremin: Zadnji krajec 1. aprila ob 7. uri 22 min. zjutraj. — Dan zraste v
aprilu za 1. uro 30 minut. — M u s i o a a a o r a v stolni cerkvi: V nedeljo, 30- marca pontfikalna maša ob 10. uri: Instrumentalno maše „Sa. Cordis Jesu* zl. Ig. Mitterer, gra-Huale „Haec dies" in Bekvenca „Victimae paschali* ter ofertorij „Terra trem uit" zl. A. Foerster. — Veliki ponedeljek, 31. marca pontiflkalna maša ob 10 uri: Instrumentalno mašo v II zl. M. Brosig, graduale in sekvenco A. Foerster, ofertorij »Angelus Domini" zl. G. E Ste h le.
Razpis vprašanja in nagrade.
Ker je največje važnosti za časopisje, da izve iz širokih vrst ljudstva njegovo mnenje, in ker je neobhodno potrebno, da se o posebno važnih vprašanjih primerjajo sodbe raznih razumnih mož, zato je sklenilo uredništvo »Slovenca«, da razpiše v rešitev sledeče javno vprašanje:
Kateri so poglavitni vzroki, da so Slovenci tako malo podjetni, in s kakimi pomočki bi se dvignila naša podjetnost?
Reševati sme to vprašanje vsak p o -polnoma prosto posvojih lastnih mislih. Razsodišče, katero se bo sestavilo tudi iz takih izobraženih mož, ki niso člani našega uredništva, bo razsodilo, kateri spisi se priobčijo in kateri dobi nagrado. Nagrada najboljšemu spisu je velika krasna, barvana podoba svetih Treh kraljev (visoka 127 cm, široka 100 cm).
Dobili smo že dobre rešitve tega vprašanja, a da se stvar vsestransko premotri, opozarjamo svoje sotrudnike še enkrat na to vprašanje.
Rešitve se naj pošljejo vsaj do 1. maj -ni k a uredništvu »Slovenca«. Ime pisateljevo bodi priloženo v zaprti kuverti.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 29. marca.
Čestitka dež. odbora kranjskega papeža Leona XIII. Povodom 251etnice kronanja sv. Očeta papeža Leona XIII. poslal je deželni odbor po deželnem glavarju Njegovi svetosti sledeče voščilo: Sveti Oče! Ko širom sveta radosti vskipevajo množice, pridružuje se jim najponižnejše podpisani predsednik deželnega zbora kranjskega ter najudanejšim spoštovanjem izroča Vaši Svetosti preiskrene čestitke in voščila. — Srčno prosi Vsemogočnega Boga, ki je dal doseči Vaši Svetosti na stolu sv. Petra tega istega vladarska leta, da bi bili Sveti Oče še dolgo blagodejni učitelj vesoljnega sveta, skrbni pastir narodov in spešitelj zaželjenega miru med rodovi cele zemlje. Izročajoč ta voščila v prepokorni udanosti pred prestol Vaše Svetosti, priporoča sebe in celo deželo očetovskemu blagoslovu Sv. Očeta in se sinovsko-udano beleži Vaše Svetosti najpo-kornejši sin Oton pl. D e t e 1 a. — Nato je dobil deželni glavar nastopni odgovor Njegove eminence kardinala Rampolle: — Visokorodni gospod ! Predrage volje hitim, da izpolnim naročilo Sv. Očeta, vsled katerega naj Vam naznanim, kako hvaležno je sprejela Njihova Svetost znake udanosti in spoštovanja, katere ste Visokorodni gospod izrazili v pismu z dne 1. t. m. (marca) v imenu deželnega zbora kranjskega. Vzrado-vali so se Sveti Oče želj£ in voščil, ki so jih sprejeli od Vas, ter, zahvaljujoč se zanje, podeljujejo Vam in vsem članom deželnega zbora kranjskega apostolski blagoslov. — O tej priliki se beležim odličnim spoštovanjem — preudani M. Car. R a m p o 11 a.
Papežev blagoslov. Jutri, velikonočno nedeljo, bo v stolnici prem. g. knezoškof ljubljanski, Anton Bonaventura, pridigoval, opravil slovesno sv. mašo in podelil papežev blagoslov.
Čehi o slovenskih liberaloih. »Politik« piše: »Ne bi bilo umljivo, kako da je mogoče, da se v ljudstvu, ki se mora trdo bojevati za vsako ljudsko šolo, najdejo ljudje, ki priporočajo, da se opusti važna, skozi deset let hranjena pozicija, če ne bi bilo žalostnih strankarskih razmer v Slovencih. Ponudba liberalnega slovenskega lista je tem nevarnejša, ker je vendar iz razprave v zbornici znano, da se je učni minister Hartel krepko postavil za Sturgkhov »kom
promis«. Ta ponudba, ki je izšla od slovenske strani, bi lahko imela to posledico, da se Slovencem ta »kompromis« — še predno se tega zavedč — usili kot gotovo dejstvo. Ali bodo skrivnostne »pridobitve«, s katerimi se je utemeljevalo glasovanje slovenskih liberalcev za dispozi-cijski zaklad, odškodovale za opustitev važne slovenske pozicije — in to je Celje gotovo — o tem dvomimo. »Slov. Narod« je vrgel »Politiki« v obraz, da je »lakajska« in »bornirana«. — Jako dostojno, a odločno vrača »Politik« dr. Tavčarju te izraze in mu očita, da »dela v roke sovražnikom slovenskega naroda«.
Odhod is Ljubljane k pogreba kardinala Missia v Oorioi. Od raznih krajev nam dohajajo vprašanja, kedaj se odpeljejo ljubljanski udeležniki k pogrebu kardinala Missia v Gorico. Eden del udelež-nikov se odpelje v torek popoludne z brzovlakom, ki gre iz Ljubljane ob 5. uri 38 minut popoludne in pride v Gorico ob 10. uri zvečer. Deputacija »Slov. kršč.-soc. zveze« se odpelje iz Ljub Ijane z vlakom ob 12. uri 35 minut ponoči in pride v Gorico v sredo o b 8. uri 46 minut zjutraj. Tretji del ude-ležnikov se odpelje v Gorico z brzovlakom v sredo zjutraj ob 3. uri 58 min. in prido v Gorico ob 8. uri 46 minut z j utra j. Udeležniki z dežele naj si urede torej pot, kakor jim bolj prija, in naj se pridružijo enemu navedenih vlakov.
Potresno posojilo Iz raznih krajev dežele prihajajo poročila, na kako oster način se postopa z izterjevanjem potresnega posojila, na drugi strani se pa širi vest, da je baron Hein, kranjski deželni predsednik, rekel neki deputsciji, da je on na Dunaju dal besedo, da se bo potresno posojilo na Kranjskem vrnilo, sedaj pa nobeden noče plačati in v tem oziru on Kranjcem več ne zaupa. Ta vesttako kriči po pojasnilu, da bi bilo od deželnega predsednika umestno, to vest, ki se širi med ljudmi, pojasniti v uradnem listu. Opozarjamo tudi na izjavo dr. Kreka na občnem zboru »slovenske krščansko socijalne zveze«, ki se je bavil z neko »visoko stoječo osebo«, ki je nastopila radi brezplačnih potresnih prošenj delavskega tajništva proti delavskemu tajništvu na način, ki bi bil lahko — predmet tožbe. Pok žaj ljudstva je tak, da je ljudstvo naravnost primo-rano, seliti se iz dežele, kar bi bilo po našem mnenju ie v prid vsenemški politiki. Upamo, da se vlada ob pravem času ozre na bedo in pomaga ljudstvu, da dobi blagostanje na domačih tleh. »Slovenski Narod« pač objavlja kako »poslano« v obliki naznanila, a pri tem stoji, da so slovenski liberalci sokrivi pri tem postopanju, med tem ko so naši poslanci storili svojo dolžnost, kolikor so mogli, dasi je bilo to vladi silno neprijetno.
Obrambno društvo — potrjeno. Obrambno društvo je pri svojem zadnjem občnem zboru sklenilo, da se prvotno samo na deželo Kranjsko omejeni delokrog razširi na vse dežele cislitavske. To izpremembo je ces. kr. dež. vlada potrdila. Cujemo, da bo v najkrajšem času društvo storilo korake v varstvo zakona.
Zaobljubljena potresna procesija pojde jutri popoldne iz stolnice k uršulinski cerkvi.
Javno predavanje. Prihodnjo sredo po velikonočnih počitnicah prične »Slov. kršč. soc. zveza« zopet z javnimi predavanji. Predavanje se prične prihodnjo sredo točno ob pol 8. uri zvečer. Predaval bo g. d r. M. Opeka. Ime predavateljevo priča, da bo predavanje jako zanimivo. Vstop prost K obilni udeležbi vabi — odbor »slov. kršč. soc. zveze«.
Izjava o goškem karata. V zadnjem času trosile so se v »blov. Narodu« o goškem kuratu č. g. Ferjančiču gorostasne laži, na pr., da je obsojence v cerkvi nagovoril, da jih je spremljal na vrh griča nad Mančami in jih takrat še »enkrat« nagovoril, da ljudi k skupni večerni molitvi zganja itd. Da so to zlobne laži, pri nas vsakteri ve. Ljudstvo se zgraža nad takim pisarjenjem in sploh ne more tega umeti, da zamore kdo tako brezvesten biti, da se drzne take laži razširjati, kar dela gotovo z zlobnim namenom, da bi g. kurata že vemo
kje očrnil. Ti dopisi so ljudstvo silno raz burili in to Be je samo odločilo, da se hoče potegniti za čast č. g. Ferjančiča. Napisala se je izjava, s katero nad 600 d u-hovnjanov, tedaj ogromna večina odločno protestira proti takemu zlobnemu pisarenju in izraža svojo popolno udanost in neomejno zaupanje svojemu vrlemu dušnemu pastirju. kjava odposlala se je na višje mesto.
Uboga slovenščina. Piše se nam: Blagor ti srečna Slovenija, saj ti naše šole vzrede mnogo mnogo mož . . . Ironija. Nemške šole naj rode narodu može. Risum te-neatis ... No, vendar so vsi naši za narod delujoči in nedelujoči možje prišli iz nemških šol, ker slovenskih nimamo. Seveda moramo pridejati, da jih ni vzredila šola, ampak učili in naučili so se sami zunaj šole. Dvajseto stoletje sije nad svetom, pa kje smo? Samo nekaj resnice. Dočim morajo dijaki na I. drž. gimnaziji imeti po en govor najmanj na leto, to so takozvani „freie Schiilervortrage", se g. profesorjem ne zdi niti vredno, da bi se dijaki vadili govorov tudi v domačem slovenskem jeziku, kar bi bilo zanje brez dvomno mnogo večjega pomena. Tisti dve uri, ki sta določeni za slovenščino, se že kako prebijeti. Tako je n. pr. lansko leto na II. drž. gimn. porabil profesor slovenske ure ponajveč za grščino. Torej so aoristi za nas mnogo bolj potrebni, kot naš domači jezik. Nemške govorniške vaje so torej od „ministerija" zapovedane, za slovenske se le ne nič ne stori, ampak se celo prostovoljni govori nekako prezirajo. Ono se je zdelo nekaterim modrim možem zelo potrebno — in po vsi pravici — slednje se zdi našim pedagogom postranska stvar. Tako je pre-zirana slovenščina na srednjih šolah. Kdor razume, kaj se to pravi, lahko ve, kje smo.
Za vrhniško dekanijo bode sestanek »sodalitatis« v Polhovem Gradcu dne 1. aprila, t. j. v torek po Veliki noči.
Na zaupni shod štajerskih Slovencev, ki bo, kakor smo že naznanili, dne 10. aprila, bodo poleg zaupnikov in mero-dajnih veljavnih mož iz celega Sp. Stajerja in slovenskih poslancev vabljeni tudi hrvaški drž. poslanci.
Nemški shod v Celja se je vršil včeraj zvečer. Shod je sklical „Deutscher Verein". Pommer je poslal na shod brzojavko: ,N i e d e r mit der windischen T r u t z b u r g". Na shodu so upili med govorom dr. N e g r i j e v e m: Ven z „lex Stallner!" Govor Negrijev je temeljil v znanem „aut-aut". Negri je klical: „Šuft je tisti med Nemci, ki sedaj ne pograbi za orožje". Govoril je tudi znani urednik Ambroschitsch, ki je dejal, da je dolžnost nemške ljudske stranke pričeti z najstrožjo opozicijo in da se Nemci več ne ozirajo na vladine obljube. Ko je govornik omenjal nemških katoliških poslancev, tulili so zborovalci „Los von Rom!" Dr. M r a v 1 a g je dejal, kakor pravi „Grazer Tagblat": „V bodoče nimamo z državnimi potrebami nič opraviti, ako avstrijska državna oblika ostane ali ne, nam je odslej vseeno. Mi poznamo v bodoče le ljudske potrebe, a nobenih državnih potreb več". Ob teh besedah se je pričelo ropo-tanje in zopetno tuljenje. Govornik je dejal, da ne kliče: „Heil den Hohenzollern", pa tudi ne „Heil Habsburg", ampak „Heil dem deutschen Volke!" Sprejela se je resolucija, v kateri se povdarja ogorčenje, kakor tudi, da je vsako približanje k vladi nemogoče in ki pozivajo nemške poslance, da „ razžaljeni časti nemškega naroda" dobe zadoščenja.
Shod štajerskih nemških katoliških kmetov bode velikonočni torek v Gradcu. Sklicuje ga katoliški „Bauern-bund". Katoliški kmetje bodo na velikanskem zborovanju protestirali proti gibanju „Proč od Rima" in „Proč od Avstrije". Shod bode otvoril drž. posl. Hagenhofer. Shod se bo pečal tudi s premembo dež. volivnega reda. Poročilo o političnem položaju je v rokah drž. posl. barona M o r s e y a.
Hrvaški kipar Ivan Rendi6 je odšel te dni iz Trsta, kjer se je nekaj časa mudil v Zagrebu, kjer mu biva rodbina, a po Veliki noči za nekoliko dni v Beligrad, kamor je poklican radi večega spomenika. Iz Be-legagrada se povrne za malo časa v Trst,
kjer mu bo izdelati doprsje pokojnega Frana Kalistra. Najbrže izvrši tudi spomenik za grob Antona S t a r č e v i d a. V Trstu je izvršil Rendič baš relief „Mater Dolorosa" za nagrobni spomenik Frana Kalistra, dalje nagrobni spomenik za predsednika dalmat. dež. zbora B u 1 a t a in nagrobni spomenik pokojnega lastnika bro-dov G o j i č a.
Župnija Ovsiše je podeljena v zač. pokoju živečemu bivšemu premskemu župniku č. g. Nikolaju Kri žaj u.
Zdravniška vest. Ministerski predsednik kot načelnik notranjega ministerstva je okrajna zdravnika dr. A n d. K e p p o v Celju in dr. A. K u t s c h e r o p 1. A i c h -b e r g e n v Gradcu, imenoval višjim okrajnim zdravnikom na Stajarskem.
Društvo za zgradbo zavetišča in vzgojevališča je dne 20. marca 1902 prenehalo, ker je doseglo svoj namen v smislu svojih društvenih pravil § 18. z ustanovitvijo salezijanskega zavoda v Rakovniku v Ljubljani. Veleblagodejni zavod bodi slavnemu občinstvu najtopleje priporočen v blagohotno naklonjenost in podporo. Daljši opis sledi prihodnjič.
Ljubljanska društvena godba. Kakor smo že poročali, ustanovi se mesto razpuščene »Meščanske godbe« nova godba z imenom »Ljubljanska društvena godba«. V to izvoljeni pripravljalni odbor \ sestransko deluje ter gladi pot novi godbi, katera bode iz početka v nekoliko manjšem okviru a z sodelovanjem domačih moči za vsaki nastop sposobna. Godba se ustanovi na povsej novi podlagi. V to pooblaščeni odbor je ustanovitev kakor tudi način vzdrževanja dobro pretehtal in je popolnega prepričanja, da godba ima svoj obstanek, a pri tem računa le na zavednost in požrtovalnost ljubljanskega prebivalstva. Kdor se zaveda svoje dolžnosti, bode tudi vedel, kaj mu je storiti. Z samo kritiko in nezaupanjem v obstanek se stvari ne koristi, marveč le škoduje. Komur je za godbo, ta naj dela za njen obstanek, ter pridobiva prijateljev in podpornikov godbe. Pripravljalni odbor bode razposlal takoj pri-četkom prihodnjega meseca vabila k pristopu članov, katerih število bode za ustanovitev godbe merodajno in odločilno. Ker bode pa imela nova godba ime »Društvena godba«, bode pripravljalni odbor razposlal posebna vabila vsem ljubljanskim društvom, katera naj bi delala na to, da bi iz svoje srede pridobivala članov, ter jo podpirala s tem, da bi isto pri raznih veselicah in koncertih vedno v poštev jemala in eventuelno po svojih močeh podpirala. Nameravane godbe namen je dajati kolikor mogoče brezplačnih koncertov, razun tega vsaki teden mirozov in promenadni koncert. Godba bode svirala tudi pri pogrebnih sprevodih svojih umrlih članov. To bi bil v kratkih potezah povedan namen nove godbe, odbor pa si je v Bvesti in apelira na zavednost ljubljanskega prebivalstva, da ga bode podpiralo pri tej ustanovitvi, kajti žalostno bi bilo res, da stolno mesto Ljubljana ne bi zmoglo lastne civilne godbe, katera je tako veli-caga pomena za razvoj, osobito društvenega življenja, kakor tudi kolikor toliko privlačna sila zunanjih gostov, od katerih ima tukajšno prebivalstvo več ali manj koristi. Od godbe ima tedaj vsak svoj užitek, zato naj vsakdo dela za njen obstanek !
Predavanje v Oorioi priredi podružnica »Slomškove zveze« za goriški in gra-diščanski okraj 3 aprila ob 10. uri dopo-ludne v »solskem domu«.
Izjalovljena bakljada. Na dan glasovanja o celjski gimnaziji je bilo v Celju že vse pripravljeno za slavnosten obhod nemčurske fakinaže po mestu. Naročeno je že bilo mestni godbi, naj bode ob pravem času na nogah, pripravljeno je bilo vse za razsvetljavo, najeta poulična druhal, Rakusch je dal že za smodnik, da bi na Miklavškem hriba pokali topiči in oznanjali, da je celjskim Germanom zagotovljen lep velikonočni piruh, namreč odprava »der Zwangs- und Trutzanstalt«, ali o groza! Germanski bog se svojih vernikov ni usmilil. Dospelo je poročilo o izidu glasovanja, in celjska go-
Priloga 72. štev. „Slovencak< dn6 29. marca 1902.
spoda se je s poulično druhaljo vred poparjena skrila po kotih in beznicah, kjer je stisnjenih pesti tulila in klicala maščevanje.
Velikonočna prooesija v Trstu.
Zadnji čas se je po Trstu govorilo, da letos ne bo velikonočne procesije. Procesija se bode pa vršila kakor vedno doslej, dajala ji bo posebni sijaj velika množica Slovencev, ki bode korakala pod zastavo svetih bratov Cirila in Metoda.
Laško vseučilišče. Vlada baje na merava laška predavanja na juridični fakulteti v Inomostu pomnožiti in potem ustanoviti laško pravno akademijo v Tridentu. Nemci se temu načrtu silno upirajo i t pride v razgovor tudi v italijanskem državnem zboru.
Preskušnje usposobljenja za občne ljudske in meščanske šole se bodo pričele v Gorici dne 5. maja t. 1. Prošnje za take skušnje morajo se doposlati ravnateljstvu c. kr. izpraševalne komisije za občne ljudske in meščanske šole v Gorici najkasneje do 20. aprila t. 1.
Nov list v Trstu. V Trstu bode pričel izhajati nov antisemitski list >11 Šole«. Za načrtom stoji baje tudi dr. L u e g e r. Na čelu akcije stoji dr. D e p a n g h e r.
Ljubljanske novice. Godba. Ljubljanska civilna godba priredi velikonočni ponedeljek ob 8. uri zvečer koncert v Vosper-nikovi restavraciji v Gosposki ulici. Vstopnina 15 kr. — O s o b n i v 1 a k i so imeli včeraj in danes radi praznikov znatne zamude. — Nesreča v tovarni. V to-varni za lep je delavcu Janezu Prestopniku odrezalo tri prBte. — Dunajski izletniki v Dalmacijo so se peljali včeraj zjutraj mimo Ljubljane.
Ponarejale! denarja. V torek so zaprli v Gradcu dva ponarejalca petkronskih srebrnjakov, A Kraner-ja in J. Male k - a. Bila sta prava mojstra v izdelovanju denarja, izdelala sta od Božiča lanskega leta pa do zdaj vsak mesec po 20 kronskih petakov in jih izdala med ljudi. Ovadila ju je Kraner-jeva ljubica, ker jo je ta pretepel.
Pulj v dolgeh. Občinski svet v Putju je sklenil, najeti 1,200.000 kron posojila.
Sleparski vinski kupec. Iz Veli-kegadola na Krasu se piše: V našo vas je prišel kupec, ki se je delal, kakor da hoče kupovati vino. (Kmetje imajo zdaj še mnogo prav dobrega terana, želeti bi bilo več kupccv, pa ne takih, kakor je bil ta.) Šel je v razne hiše, pokusil vino in pogodil se za dobro ceno. Kmetje, meneč, da so vino dobro prodali, so kupca tudi pogostili z dobro kraško kračo in klobasami. Zvečer se je podal v krčmo g. F. G., naročil si dobro večerjo, posteljo in drugi dan zajutrek. Ker ni bilo tisti dan gospodarja doma, hotel je popihati brez plačila. Brihtna gospodinja mu je pa prestrigla pot. Tu se je mož začel izgovarjati, da plača, ko se vrne po kupljeno vino in da zdaj nima denarja, ker je dal za „aro". Poizvedelo pa se je hitro, da ni nikjer dal nobene „are". Orožnik, katerega so takoj poklicali, je od-vedel moža pod ključ, kjer bo premišljeval o dobrem teranu in o kraških klobasah.
Z Reke. Neka naša poduzetja došla so do krize a delavstvo v neprilike. Stav-kujoči delavci Lazzarussove tvornioe ostali so na cedilu, ker jo je L. o p u s t i 1 in odšel na Dunaj. Pred nekaj leti je odprl tukaj Nemec Howald malo ladjedelnico in »dock«. Izprva je imel do 900 delavcev — število je padlo na 200 — a zdaj jo tudi on zapre, ker ni dela. Pač v neugodnem času dali so se zavesti delavci od nekih hujskačev na stavko, in po pravici svari jih naš »Novi list«, da naj gledajo, kaj delajo. Gotovo zapeljuje ljudi razširjajoča se tudi tukaj socialistična stranka, katera zna tudi pretiti. Posebno nasilni so nekateri nižji zapeljani članovi, ki si hočejo s silo pridobiti novih Članov. Gledo odpuščenja nekoliko hrvaških delavcev bila je neka pomota, katero so zdaj pojasnili. Ker naši »Tataloviči«, delavci iz Granice, pač niso nevarni, bi bilo bolje paziti na tuje elemente. Med ljudstvo se naj uvede več krščanskega duha. Višjim in nižjim slojem so le bolj všeč plesne veselice v postu, kakor pa krščansko življenje. ŽaloBtno, da se je dal letos v tem zapeljati
tudi Sušak. — Naša posadka je ne koliko pomnožena — za vsak slučaj — ali kakor se vidi, ne bo hudega, vsaj prehudega no. Razmere na Reki bo pač drugačne, kakor pa v Trstu. Nekateri mislijo, da je došlo tudi za to več vojakov, da morejo hitreje dospeti kam drugam, ako bi jih potrebovali.
—	Ogrska vlada je odločila zopet nekaj milijonov za podaljšanje luke.
—	Naši avtonomaši, ki so se pred par leti nekaj rependili, postali so pohlevni. Madjari so znali, s kom imajo posla — zdaj morajo plesati, kakor jim oni godijo. — Znano je, da je blizo Zadra nekoliko „A r -banasov"; letos so jim poklicali iz Albanije posebnega učitelja, da se jim ne izgubi jezik; čuje se, da nameravajo tako storiti tudi peščici Rumunov v Istri. — Na Reki in v Istri pa mora biti na tisoče slovenskih otrok brez šole, ali jim pa vsiljujejo italijanske. Največi zlo v naši državi je biti Slovan. On nima pravice obstanka v novem razsvetljenem veku. Evropa postaje zopet barbarska, ker se odvrača od krščanstva. — Te dni videti je tod več madjarskih dijakov, katere dopeljujejo njih učitelji, se ve, da na zelo nizke stroške sem, da vidijo „m a d j a r s k o" morje. Odplulo jih je od tod potem okolo 300 v Italijo. Madjarska in Italija sta prijateljici, igrajo skupaj pod eno kapo — na škodo naši državi in našemu narodu.
Mlekarno snujejo liberalci v Kranju.
Tržaška garnisija se pomnoži s 47. polkom. V Gorico pride mesto njega bržkone lovski bataljon št. 8 iz T r b i ž a , tje pa bataljon 17. pešpolka iz Celovca. Misli se tudi na stalno namestitev konje-ništva v Trstu. Obenem se govori o premestitvi poveljstva 2 8. pehotne divizije iz Ljubljane v Trst.
V mejnarodni panorami se jutri zopet prične z rednimi predstavami. Kakor razvidno iz oglasa, je sedaj na vrsti potovanje vHabano in S t. Sebastian. Posamne točke te serije so izredno zanimive in v ničemur ne zaostajajo za dosedanjimi serijami. Za naslednji teden se pripravlja serija krajev in znamenitosti iz svete dežele, na kar že sedaj opozarjamo cenjene čitatelje, posebno z dežele.
Najnovejše od raznih strani. —■
Slepi milijonar. V New Yorku je umrl milijonar Charles Vroadwey Rouss. Pred 10 leti je oslepel. Razpisal je en milijon dolarjev nagrade tistemu, kdor mu da zopet vid — zaman, ostal je slep. — P o-n e v er i 1 je predsednik pravoslavne cerkvene občine v Glini Janjetovič 20.000 kron. Ko so stopili orožniki v njegovo hišo, da ga aretirajo, se je Janjetovič ustrelil. — Dvestoletnica lokomotive se je praznovala 24. marca 1902. —Otroško truplo v vozu prvega razreda. Na železniški postaji Brest-Litowsk so našli v želez, vozu prvega razreda udušenega dva meseca starega otroka. Zavit je bil v ogrinjalo, na katerem je bila všita grofovska krona. V dotičnem vozu sta se vozili dve elegantni gospodični, ki ste pa izginili. — Na kazen 20.000 kron je obsodilo sodišče na Dunaju radi tihotapstva in prodaje nepunciranih juvelov zastopnika pariške tvrdke z juveli Bucheron. — 131 e t n a roparja. V bližini Dunajskega Novega Mesta sta napadla na cesti 131etni Jožef Baluska in Avgust Bastl potujočega pekovskega pomočnika F. Schafferja in ga pobila s kamni na tla, ker jima ni hotel podariti dveh cigaret. Schaffer je zgubil zavest. Dečka sta mu oropala štiri cigarete. — Deveturni delavnik dobč vsa ruska državna podjetja. — Praški krvnik je obesil26.t.m. delavca Chortinka, ki je meseca dec. 1. 1. umoril svoje stariše. Chortink je bil predložen v pomiloščenje, potem pa je začel dolžiti umora svojega strijca, kar se je dokazalo kot neresnično. Vsled tega je sodni dvor ulogo za pomiloščenje preklical. — Stavka poljskih delavcev. Število na Laškem stavkujočih delavcev znaša 31.000.
—	Noslanje zopet uvedeno. Na angleškem dvoru je noslanje postalo zopet moderno. Kralj Edvard jev strasten nosljač.
—	Strašna toča na Španskem. V Utrera v Andaluziji je padala te dni toča, težka pol funta. Toča je čevelj visoko pokrila zemljo. Več streh se je zrušilo. — Dva otroka je toča ubila. — Ta j n a tiskarn a na vseučilišču. V Karkovem je ruska policija prišla na sled tajni revolucijonarni tiskarni, ki je bila skrita v — vseučilišču. — 17 milijonov
šolskih otrok brez šolskega pouka se nahaja po najnovejši statistiki v Rusiji. — Železničarji v Temi stavkajo, ker je bil on železničar odpuščen. Službo na železničnih strojih oprav Ijajo inženerji. — Popravek — vzrok samomora. »Narodni Listy« so prinesli vest, da je kandidat medicine Homovv naredil tri rigoroze in da je bil promoviran. Homovv je pa pri tretjem rigorozu padel in zato je rektorat listu poslal popravek, da se promocija ni vršila. Ta popravek je razburil Homowa tako, da se je ustrelil. — Ustrelil se je na Dunaju poročnik H u g o n M a y e r. — Ruska policija v Lvovu. V Lvov je došel eden najspret-nejših ruskih policistov, orožniški polkovnik Gupi iski. - Sultan se ho(e umoriti. Sultan ima samomorilne misli. Morajo ga vedno čuvati.
Družbinska drama. V Dantovu je hotel kmet Janez Rokus v pijanosti umoriti svojo ženo. To je videl njegov 21 letni sin Ludovik. Zagrabil je na steni viseči revolver in ustrelil. Pri prvem strelu se je zgrudil delaveo Jagica, ki je pritekel ženi na pomoč, z drugim strelom je pa sin usmrtil svojega očeta. Sin se je sam naznanil sodišču.
Razpuščena ženska univerza. V
Cikagi se je žensko vseučilišče razpustilo. Kurator zavoda izjavlja, da je zavod imel na leto 100.000 mark izgube. To vseučilišče je bilo namenjeno onim ženskam, ki so se hotele posvetiti zdravniškemu poklicu, a bilo jih je malo, ki bi se za študije resno zanimale.
Slaba navada. Ženske vtikajo šivanke, ko končajo šivanje, kamor jim pride in brez premisleka. Nekje na Hrvaškem vlegel se uradnik k počitku. Kar strašno zavpije. Neumna dekla zabodla je bila šivanko v pod zglavnik. Gospodar je izgubil oko. Izteklo mu je ta hip.
Predsednik Roosevelt — boiilec.
Predsednik ameriških združenih držav Roosevelt se je pričel debeliti. To mu pa ni po volji. Naročil si je radi tega atleta O' Briena iz Bostona s katerim se bori in meče. O' Bnen je manjši nego Roosevelt, vender mu Roosevelt skoro ni kos. Predsednik ameriških združenih držav je kaj pogosto na tleh pred čokatim O' Brienom.
Požaru v Hobokenu vzrok Angleži? Vedno bolj se širijo vesti, da so veliki požar v luki Hobokenški, kjer je zgorelo več ladij, zanetili Angleži. Na neki la-diji je bilo mnogo orožja in streljiva name njenega Burom. Angleži so torej vsled tega v luki nalašč zanetili ogenj.
Občinski sodniki — konjski tatovi.
Lepe razmere vladajo na Ogrskem. V Arad-skem okraju je orožništvo naletelo na tolpo konjskih tatov, ki so gnali konje po cesti. Orožniki so pripeljali tatove v Arad, kjer se je pokazalo, da sta med tatovi tudi dva občinska sodnika iz okolice.
Pogoščenje 500.000 revežev. Angleški kralj je odredil, da bode na dan nje govega kronanja v Londonu pogoščenih 500.000 revežev. Veljalo bodo to 30.000 funtov šterlingov.
Zapeljivca svoje žene in hčere ustrelil, dime GjeiahiC je bil hišni prijatelj Pavla Posavaca v Gorjanu. Pavel Posavac je zaupal svojemu prijatelju, a ta gu je ne sramno osleparil. Zapeljai mu je ženo in naposled še — hčer. Hčer je očetu jokaje izpovedala svoj greh. Ko je Gjelahič zopet prišel na posete, ga je Posavac na pragu svoje hiše ustrelil. Sedaj je Posavac obsojen k — smrti na vešalah.
Izkaz o delavnosti avstrijskih Židov. Avstrijska vsežidovska unija je izdaia izkaz o svoji delavnosti zadnjih treh let. Iz tega povzemamo : Dne 1. januvarija 1899 je unija poslala delegata v Novi Sandec, da posreduje pri okrožnem sodišču v slučaju razglašenja rituelnega umora. V tej zadevi se je predsedništvo dne 29. januvarija obrnilo naravnost na ministra dr. Ruberja, ka teri je državnemu pravdništvu dal potrebne instrukcije. — Dne 5. maja se je Hilsnerju preskrbe! pravni zastopnik. Dne 6. maja oddana spomenica justičnemu ministru s protestom zoper pisavo antisemitskih Časopisov o umoru v Polni. Dne 1. junija se predsedništvo pri ministerskem predsedniku prito žuje čez razširjanje razglednic iz Polne. Vsled tega je orožništvo dne 2. julija zaplenilo razglednico, na kateri je bila naslikana umoriena Neža Hruza. — Dne 20. av gusta se je pri državnem pravdništvu v Brnu vložila pritožba zoper brošuro o umoru v Polni, izdano v Brnu. Brošura se je zaplenila. — Dne 4. januvarija 1900 je unija zastonj razposlala 5000 natisov »Bullen der Papste und Stimmen cbristlicher Zeitgenos-sen gegen den Ritualmord«. Največ so jih dobili c. kr. uradi. — Dne 5. aprila 1900 je bila deputaoija unije pri ministerskem predsedniku s prošnjo, da vlada preventivno deluje zoper antisemitsko gibanje — Dne 14. maja 1900 preskrbljen pravni zastopnik Jožefu Salzmannu v Pyczynu, katerega se dolži umora. Sodnijska obravnava v Iizeszovu
zoper Salzmanna se je ustavila. — Poleg tega je unija prosila za celo vrsto konfiska cij, in prošnji se je vsepovsod ugodilo. — 3. januvarija 1901 unija pozivlje vse Žide, o pravem času prositi za domovinsko pravico ter ponuja revnim Židom, vse zastonj izvršiti. — Poleg tega je podala pri justičnem ministru celo vrsto pritožb in prošnja za napoved konfiskacij, katere so se tudi v reB-nici izvršile. — Dne 11. februvarija 1902 je unija ovadila profesorja Spilka, ker je židovskega dijaka ozmerjal. Profesorja Spilka je okrožno sodišče obsodilo. — To je samo nekaj, kar se sme objaviti. Koliko so židje dosegli, kar se pa objaviti ne moro in ne smo! Opazke k ternu naj si vsak sam naredi.
Socialni demokrat — princ. Iz
Dessau v Berolin se je te dni peljal anhalt-dessavski princ Edvard, ki je imel v Wit-tenbergu prestopiti v drug vlak. Z istim vlakom m Bicer, kakor soc. dem. voditelji sploh, tudi v prvem razredu in sicer v prvem vozu, se je pa peljal tudi soc. dem. poslanec Peus. Na wittenberskem kolodvoru je pričakovalo prinčevega dohoda obilo ljudstva, ki se je do tal priklanjalo, ko je iz prvega razreda izstopil dozdevni princ Peus, a mej tem zamudilo izstop pravega princa. Sele ko je Peus zaklical: »Gospoda, motite se, zadaj je pravil«, so šli iskat pravega princa.
Srečna občina je Hollbtadt na Bavarskem. V tej občini ni nič občinskih do-klad, pač pa vsak meščan šo dobiva na leto nekaj lesa iz obč. gozdov brezplačno in kadar je slaba letina, tudi nekaj krme za živino.
Fotografirani tat. Dne 21. t. m. je
bilo ulomljeno v stanovanje trgovca s sadjem Karola W e b e r j a na Dunaju. Vsa zasledovanja za tatom so bila brezvspešna. Dobili pa so vendar tatu na poseben način. Dno 21. t. m. je dal fotografirati zunanjo stran svoje gostilne v isti hiši gostilničar Koller. Ko so bile slike gotove, opazilo se je na njih nekega bežečega človeka. Policaji so spoznali na sliki, da je to znani tat Jožef Housa. V trenotku, ko je zapustil hišo, v katero je ulomil, je gostilničar Koller fotografiral svojo gostilno. Tako je tat prišel na fotografijo ter se ujel.
Proti »malim nogam« Kitajk. Kitajsko ženstvo bode v kratkem razburil ce sarski edikt, ki bo prepovedal pokvečiti noge. Kitajke dosežejo, da morejo svoje noge utakniti v najmanjši čeveljček, s tem, da noge stiskajo na način, ki naposled nogo popolnoma skrči in pokveči.
Blazna na potovanju. V decembru preteklega leta je ušla iz blaznice v Feld hofu pri Gradcu blazna Frančiška Hambič. S-jdaj so jo prijeli v mestu Padro na španskem, od koder so jo poslali nazaj v Feld-hof To mora biti pač Tčudna blazna, da so ji je posrečilo, priti iz Štajerske na Špansko.
Klub čeških turistov je imei v preteklem letu 40 sekcij in 3550 članov. Izdajal jo »Časopis turiBtu« v 4200 izvodih. Vspešno jo deloval na vseh poljih turistike.
Najhitrejši vlak v Avstriji se bode uredil med Dunajem in Prago. Prevozil bodo nad 70 km na uro. Poskušnja se jo izborno obneala.
Izkaz o narodnostih v Avstriji.
Statistična komisija na Dunaju je izdala natančne številko o ljudskem štetju 1. 1900. Čehov je 5,959.825, Nemcev jo 9,167 898^ Pollakov 4,250 9(51, Malorusov 3,343 323, Slvvencev 1,192.750, Srbov m Hrbtov 711.493, Lahov 727.084, Rumunov 230.962, Mažarov 9512. Skupno 15,622.00 Slovanov!
Pod kolesi strt. Na strašen način se je maščeval v okraju Krasoo Soreny na Ogrskem kmet Salamov Balika. Svojega sovražnika Jožefa Balana je privezal na kolo svojega voza, potem pa pognal konje. Dirjajoči konji so vlekli Balana za seboj in puščali na cesti krvav sled. Ko so ljudjo konje ustavili, je bil Balan že mrtev.
Buri se selijo. Poroča se, da je v okraj Tanananvo v Madagaskarju dospelo večje število Burov z ženami in otroci prosit guvernerja, naj jim proda 200.000 hektarjev zemlje za ceno dveh frankov za jeden hektar. Guverner jih je prijazno sprejel in uslišal njihovo prošnjo. Med temi izseljenci so baje tudi sorodniki Joubertovi in Bothovi. Izseljenci razpolagajo s svoto štiri milijone frankov in čuje se, da se jih hoče še več naseliti v Madagaskarju.
Žene sodniki. Senat državo Maryland v Ameriki je vsprejel b 14 glasovi zoper dva predlogo, ki dovoljuje, da bodo poslej tudi ženski juristi smeli izvrševati sodniške službo. Država Maryland bo torej prva, ki dobi žen ske sodnike.
Velika tragedija. Kaj vse more storiti ljubosumen in nezbrzden človek, se ie vnovič pokazalo v \Voodstocku. Benjamin F. Ellsworth, bogat izdelovalec poljedelskega orodja, |e v ljubosumnosti vstrelil 77letnega Amos Andersona, svojo ženo in nato še samega sebe. Navzoč pri tem zločinu je bil Ellsworthov 21 letni sin Earl, ki je zasledil
svojo mater in Andersona v sobi sedeča pri oknu in govoreča. Ker mu je že bila znana ljubosumnost očetova, šel mu je stvar naznanit. Ta je privihral kakor besen z dvema revolverjema in doprinesel troien zločin. Mladi Earl je bil aretovan.
Solarčkl na itrajku. V Leelewille v Ameriki je izmed 100 otrok šlo 85 na štrajk, ker sta se dve učiteljioi peljali v šolo na električni železnici, pri kateri so zaposleni tako imenovani scapi. Dečki so korakali po vrsti v šolo, vzeli svoje knjige in izjavili, da ne bodo tako dolgo prišli v šolo, dokler se bodo vozile učiteljice na tej železnici.
Pogreb x zaprekami. Težaven je bil pogreb gospiee Mis Gonayle v Filadelfiji. Tehtala je namreč 460 funtov in zato ji ni bila prav nobena krsta. Morali so zanjo nalašč napraviti novo. Tedaj pa se je pokazala druga zadrega. Vse vrata so bila preozka in krste niso mogli spraviti iz hiSe. V zadregi so med dvema oknoma izbili zid in spustili skozi to odprtino krsto na tla po vrveh. Pogreb se je zaradi tega zakasnil za štiri ure.
Grassmanovpamfletin 1000 mark.
Pred deželno sodmjo v Cleve na Pruskem se je obravnavalo o Grassmanovem spisu. Ko je spis izšel, je katoliški župnik Horst-man v »Mors. Volksztg.« objavil članek, v katerem omenjeno brošuro imenuje pamflet. Na to je protestantski list »Dorf-Chronik« prinesel poslano, ki je trdilo, da predpisi, po katerih mora katoliški spovednik se vesti, so nenravni. Horstman je razpisal nagrado 1000 mark onemu, ki bo dokazal: 1. da so spovednika vezoči predpisi nenravni; 2. da isti sme z dekleti in ženami svoje župnije doprinašati nenravnosti, ne da bi se ga zato moglo kaznovati. Crez teden se je oglasil pastor Wegener ter ponujal dokaze, a ti so bili prav čudni, tako da Horstman ni mogel nagrade izplačati. VVegener je tožil in Horstman je bil v Cleve oproščen, oziroma tož nikova tožba zavržena. V razlogih se pravi, da pastor Wegener ni ali vedel za kaj se gre, ali pa, ko je videl, da se je ujel, si je hotel z zavijanjem pomagati iz blamaže. 1000 mark je na razpolaganje! Zaslužiti si jih more poštenim potom tudi tisti slovenski žurnalist, ki je svoj čas žlice in cerkven denar kradel in potem iz Grassmannove brošure laži prepisoval!
Zadnje besede. Znani pridigar o. Abel je v pridigi povedal sledečo resnično do-godbico: Pred kratkim sem obiskal nekega zdravnika in profesorja v bolnišnici v Brnu. G. profesor je bil ravno v operacijski sobi, kjer je imel rezati bolnika, ki je imel raka na jeziku. G. profesor reče ubogemu bol niku: »Ako imate še kaj povedati, le hitro izgovorite, ker to bodo vaše zadnje besede. Po operaciji boste za vselej mutast«. Na te besede se ubogi bolnik zravna in glasno zakliče: »Hvaljen bodi Jezus Kristus !« Vsi navzoči in tudi profesorji zdravilstva so bili pri tem prizoru do solz ginjeni.
Papirnat denar se je začel najprej rabiti na Španjskem. L. 1482. je jela vlada Mavrov na Španjskem počasi razpadati. Španjci so že prišli do mesta Alhama, ležečega v samem središču kalifovega kralje stva, ter bo mu vzeli trdnjavo. Kalif Mulej-Hazen je nabral zadnje moči, da, bi odvzel Španjcem to važno postojanko. Spanjci so se borili kot levi in kmalu bi se morali udati, ker je v blagajnicah zmanjkalo denarja. V tem pride gubernatorju grofu Cen-dili dobra misel v glavo. Nasvetoval je kralju, da bi dal v promet papirnat denar. Bil je to denar napravljen iz lepenke; na jedni strani je bila napisana vrednost papirja, na drugi podpis grcfa Cendile. Za-jedno je bilo ukazano, da morajo ne samo vojaki, ampak vsi prebivalci Alhama pod strogo kaznijo sprejemati ta papirnat denar za tako ceno, katera je na njem napisana. Gubernator je ob jednem razglasil, da se bodo po končani vojski ti bankovci pri vladnih blagajnicah zamenili za cvenkajoči denar. Po 1. 1482. se je papirnat denar rabil na celem Španjskem in pozneje tudi v drugih krajih Evrope.
Kotiček sa liberalce. I z b o r n o berilo za liberalceje dr. Tavčarjev zadnji govor v državni zbornici. Tu nekaj odlomkov: »Kakor oven okoli črede, tako šnofljajo (schnuppern) reakcionarci okoli trdnjav, s katerimi je pro-svetljena doba obdala šolo". Klerikalci „ru-jejo in hujskajo". Klerikalci so sovražniki, ki nikakor ne skrivajo, da hočejo biti rimski od temena do malega prsta na nogi in v mozeg svojih kosti. Hi pa, ki netemo biti rimski niti z najskraj nejšo točko svojega nosu (mit dem žiussersten Punkte un-serer Nasenspitze), se moramo trdo boriti in naši živci so v vednem raz burjenju, ker mnogokrat mogočnega sovražnika niti ne vidimo, ampak le pod svojimi nogami čutimo njegovo pogubno rovanje." »Sveti ogenj svobodomiselnosti", »fanatična duhovščina", »pečat po-božnjaštva", »duševno robstvo", »ubogi hudič«, — to so izrazi, v katerih je govoril — voditelj »inteligence". „Vertrotte-
1 u n g ", potem »DuckmUuser und Weichtreter", to so tehnične besede za našo omiko. Ljubljanskemu škofu je rekel, da je »der erste Fechtbruder«, škofovi zavodi so — »Z w i n g e r i«, škof ljudem usta miši. značilno za Tavčarja je, da je trdil: Škofovska izobrazba je polovičarska izobrazba; katoliško je nespametno. Kardi nalu Missiji je očital, da »ni svetnik«, da »drži ljudstvu pest na vratu« itd. Norčeval se je iz kardinala, da je — »purpure Ehren-mann.« — Tako deluje voditelj »inteligence« za — blagor, za napredek in baje tudi za — omiko! Ne čudimo se, da je »Slovenski Narod« razdelil duhovnike v dve vrsti: v slabe, katerih zastopnik je pokojni kardinal Missia, in v dobre, katerih zastopnika sta Trubar in Aškerc. — Živela reforma!
Sejmi po Slovenskem od 1. do 5. aprila Na Kranjskem: 1. v Rovišab, Loškem potoku in Jelšah; 2. na Rakeku; 3. v Zgor. Tuhinju. — Na slove n. Štajerskem: 1. v Celju in Ljutomeru; 2. v Dramlju in pri Mariji Magdaleni; 3. pri Novi oerkvi; 4. pri Sv. Primožu in pri Blagovni; 5. v Dolu. — Na Koroškem: 1. v Zgor. Dravogradu, Gradišah, Ukvah in v Renvigi. — Na Primorskem: 2. v Hrpeljah; 3. v Gorici; 4. v Glemoni; 5. v Nabrežini.
Društva.
(R u d e č i križ.) V knjižnici c. kr. deželne vlade vršil se je dne 26. t. m. občni zbor dež. pomočnega društva »Rdečega križa" za Kranjsko. Mesto obolelega društvenega predsednika, g. ces. svetnika Ivana Murnika, otvoril je občni zbor društveni podpredsednik, J. Luckmann. Iz poročila o durštvenem delovanju za leto 1901, katero je prečital društveni tajnik, gosp. Alojzij Merlak, je posneti naslednje: V slučaju vojne ustanovila se bodo na Kranjskem tri zdravilišča, in sicer ena bolniška postaja s prenočiščem, ena rekonvalescentnica in ena bolniška postaja brez prenočišča z opoldansko hrano Ponudeb zasebnih oskrbovalnic ima društvo 15 za 30 g. oficirjev in 51 mož, in ponudeb g. zdravnikov 9 in g. lekarnarjev 3. Za po-močne akcije v mirnem času ustanovljeni fond znaša sedaj 806 K 32 h. Društvo imelo je preteklo leto 3 častne, 185 rednih in
1	podpornega člana. Društveno premoženje znašalo je 42.938 K 91 h v gotovini in 1130 kron v vrednostnih papirjih. Leta 1901 je bilo dohodkov 4374 K 71 h, izdatkov 920 kron 66 h (mej temi 665 K 46 h upravnih stroškov, 20 K za podporo in 235 K 20 h kot prispevek k centralnemu fondu.) Delovanje podružnic je bilo pretečeno leto prav živahno, za katero se je zahvaliti dotičnim predstojnikom podružnic. Pri podružnicah je bilo 656 rednih in podpornih članov in
2	častna člana; podružnice so imele premoženja 18.397 K 92 h — 16 članov več in 1440 K 68 h več premoženja kot lansko leto. Prispevki podružnic k glavnemu društvu znašali so 682 K 49 h. Poročilo in računski zaključek sta se odobrila. Konečno se je predlog za združenje deželnega pomočnega društva z gospejnim pomočnim društvom »Rdečega križa" za Kranjsko sprejel. Ti društvi bodeta najprej skupno delovali in se bo skupno društvo imenovalo: »Deželno in gospejno pomočno društvo Rdečega križa za Kranjsko. v
(Posojilnica v Kranjski Gori) bo imela svoj občni zbor z običajnim vspo-redom velikonočni torek dne 1. aprila ob 3. uri popoludne pri Vrbaniju. Zadružnike uljudno vabi načelstvo.
(Hranilnica in posojilnica za Višnjo goro in okolico) reg. zadruga z neom. zavezo nam je poslala poročilo za prvo upravno leto od 1. novembra 1900 do 1. jan. 1902. Iz njega posnemamo: S strahom je podpisani odbor pričel snovati to zadrugo, a zavest, da s tem stori dobro delo krščanske ljubezni, dala mu je moč jo osnovati. In hvala Bogu, prvo leto je nepričakovano dobro poslovala! V začetku se je ustanovila le za domačo župnijo, pa obi-lost vloženega denarja in zaupanje v okolici je bilo povod, da smo ji na izvanrednem občnem zboru razširili delokrog čez ves Višnjegorski sodnijski okraj. Ker je odbor uvidel, da se gospodarski položaj ljudstva nikdar ne bo izboljšal, ako se zahtevajo le vsakoletne obresti, je sklenil samo v izvan-rednih slučajih posojevati samo na obresti, redno pa zahtevati od vsakega člana neko poplačilo. Posojilnica je deležna vseh postavnih olajšav, ter je član »Gospodarske zveze" v Ljubljani, registr. zadruge z omejeno zavezo. Pristopilo je tekom računskega leta 91 zadružnikov, izstopili trije zadružniki in šteje posojilnica torej s sklepom računskega leta 88 članov. Prometa je bilo v računskem letu 260.465 69 K. Stanje hranilnih vlog sklepom rad leta 84.415'29 K. Vseh posojil vkup konc. 1.1901 44.622-78 K. Čistega dobička je 379 33 K, ki se pridene skoro ves rezervnemu zakladu.
(Posojilnica v Mariboru) je imela 1. 1901 2718 društvenikov (pristopilo je novih 132, izstopilo pa 158). Ti imajo glavnih deležev v znesku 28.000 K, upravnih deležev v znesku 81.870 K. Izposodilo se je 1. 1901. 538.036 K 99 v. Hranilnih vlog se je vložilo za 810.608 K 47 v., vzdignilo pa za 597.949 K 70 v. Stanje hranilnih vlog je znašalo koncem leta 2 348.580 K 1 v. Dividende se izplača 5 %. Navadne vloge se obrestujejo po 4 %. »Ustanova za dobrodelne namene« je narasla na 52.690 K 58 v. »Franc Ropoč eva ustanova« pa znaša 62.722 K 25 v. Iz dohodkov se je deveterim visokošolcem podelila štipendije po 300 K.
Telefonska In brzojavna poročila.
Sveti Lenart v slov. Goricah.
Osupnjeni nad nastopom „Slov. Naroda" glede celjske gimnazije pričakujemo enoglasno izjavo deželnih in državnih poslancev, da se z »Narodom" ne strinjajo. V našem okraju „Naroda" ne maramo več. Pričakujemo odmeva na ta naš glas v vseh štajerskih pokrajinah! — Slovenci iz slovenskih goric.
Gorica, 29. marca. Cesarja bosta zastopala pri pogrebu kardinala Missie veliki dvorni maršal grof C z i r a k y in generalni adjutant grof P a a r.
Trst, 29. marca. Danes se je pripeljal sem posebni vlak dunajskih soc. demokratov.
Dunaj, 29. marca. V parlamentarnih krogih vlada velika napetost, kako stališče bodo zavzele nemške stranke v drž. zboru po velikonočnih počitnicah, posebno nemška ljudska stranka. Ako bode stranka z obstruk-cijo hotela preprečiti rešitev proračuna, dal bode Korber demisijo. Sodi se, da Korberjeve d e m i s i j e cesar ne sprejme. Potem bi bilo zasedanje drž. zbora preloženo. Za parlament bi nastala kriza. Nemške stranke odklanjajo kompromisne predloge slovenskih liberalcev.
Dunaj, 29. marca. „Wien. Zeitg." priobčuje provizorični proračun od 1. aprila do 1. maja.
Dunaj, 29. marca. Nemški listi javljajo: Nemški poslanci so si popolnoma v „svesti svoje naloge" in tudi vlada je v zavesti položaja. Taktiko v drž. zboru si nemške stranke določijo na sestanku načelnikov nemških strank. Nemška ljudska stranka bode sklicala konferenco na Dunaj, kjer bo strankin načelnik dr. Derschatta predložil ji svoje načrte. Ako jih bode konferenca odo brila, predloži jih seji načelnikov nemških strank.
Dunaj, 29. marca. Tukajšnja glasila nemške levice zamolče najostrejša mesta včerajšnjega govora dr. Mrav-laga v Celju, posebno točko, da je Nemcem vseeno, ako Avstrija še nadalje obstane ali ne.
Dunaj, 29. marca. Dr. Wurzbach Adolf Krausenek sta dobila koncesijo za zgradbo električne železnice iz Trsta na Opčine.
Lvov, 29. marca. Poljski listi pri-občujejo o veleizdajstvu ruskega polkovnika Grimma naslednje: Šef generalnega ruskega štaba si je pustil predložiti neke akte, v katerih je nakrat našel neko žensko fotografijo in opazil kemikalične madeže, ki so nastali od fotografiranja listin. Dognalo se je, da je dotična gospa vdova nekega polkovnika. Pri preiskavi so našli pri njej mnogo obtežilnih stvarij. Akte ji je izročal polkovnik Gtrimm. Gospa je potovala z akti v Nemči o kjer so akte hitro fotografirali, potem je pa gospa jih hitro vračevala Grimmu.
Monakovo, 29. marca. Izdajatelj vsenemškega „0dina", ki je nehal izhajati, Kudolf Lenzer, je bil te dni radi sleparij in ponarejanja menjic obsojen na 8 let zapora. Vsenemška družba je vedno lepša 1
Umrli no:
8S. marca. Kristina Seme, sprevodnikova hči, 3 mes. Vodovodna cesta 28. bronchitis capill. — Avg-Pucihar, poslovodja 60 let, sv. Petra cesta 5. carci. noma laryingitis.
27. marca. Matija Stavanja, kajžerjev sin, 26 let, Radeckega cesta 11. srčna hiba. — Marija Krištof, poitnega oficijala žena. 29 let Dunajska cesta 19. jetika.
V bolniSnici:
27. marca. Marijana Aljančič, mizarjeva žena, 29 let. jetika. — Marija Jenko, gostija, 70 let, vsled raka.
V vojaški bolni&niei:
24. marca. Josip Url, c. in k. nadporočnik 32 let, encephalitis apopleiia.
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo
od dnč 23. marca do dn6 27. marca.
		KI h				K	[t
Goveje meso I. v.	kg	lfso		Pšenična moka 100 kg		32	_
i » II. »	»	1	10	Koruzna > »	>	16	_
» » III. »	>	1	—	Ajdova > >	>	27	60
Telečje meso	>	1	40	Fižol, liter. . .		_	30
Prašičje » sveže	>	1	70	Grah, » . . .	j	_	60
» » prek.	»	1	80	Leča, » . . ,		_	20
Koštrunovo meso	»	1	—	KaSa, > . . .		_	20
Maslo . . . .	»	2	50	Ričet, » . . .		—	
Surovo maslo . .	>	2	40	Pšenica . . 100 ke		21	40
Mast praSičja . .	>	1	50	Rž . . . »	»	16	
Slanina sveža	>	1	40	Ječmen . . »	>	14	80
» prekajena	»	1	60	Oves ... »	»	17	_
Salo.....	»	1	30	Ajda ... »	»	14	40
Jajce, jedno . .		_	6	Proso, belo, >	>	16	60
Mleko, liter . .		_	18	„ navadno >	»	14	
Smetana, sladka liter		_	80	Koruza . . »	>	12	40
» kisla .	<	—	80	Krompii . »	>	4	40
	kg	1	20	Drva, trda , ma		8	_
PiSčanec . . .		1	80	» mehka, »	t	5	50
Golob . , . .		_	40	Seno, 100 kg .		8	_
		_	—	Slama, » >		7	_
		—	—	Stelja, > »	•	—	—
umefnl zavod I. vrste, t pritličju meščanske hiše.
Vhod s Pogačarjevega trga. Ljubljanska umetna razstava I. vrste.
Fotoplastišk* potovanja po celem svetu v popolni istini.
V nedelje 30. marca do vStevšega 5. aprila razstavljeno:
Potovanje t Mm i Št. Setetiio.
Nihče naj ne zamudi, ogledati si vsak teden teh velezanimivih plastičnih slik na steklu, kajti to niso slike, marveč vse kot naravno. Pojasnila gledš snovanja filijalk so tu rade-volje na razpolago.
Odprto vs« dni, tudi ob nedeljah In praznikih, od 9. zjutraj do 9. zvečer. 393 1—1
A l l> II lil "H
lepih in priljubljenih slovensKIh napevov za cifre,
s podloženim besedilom. Najboljša izdaja izredno na-vduSevalnih, v lahkem slogu posebno efektno prirejenih napevov. — Cena knjige s 40 pesmi na 76. straneh 3 K, s 86 pesmi na 136. straneh 5 K, s poŠto 50 h več. — Naslov:
Josip Sorg,
4oi i-i Dunaj, III, Kolblgasse 17.
Nova hiša,
z nekoliko posestvom, v bližini velikih tovarn, pripravna za gostilno ali drugi obrt, je pod ugodnimi pogoji na prodaj. 3b4 6-5 Kje, pove upravništvo »Slovenca".
VABILO
na
redni občni zbor
^Hranilnice in posojilnice na Češnjici,
rej. zadruge * neomejeno zavezo"
ki se bode vršil
v nedeljo dnč 6. aprila 1902
ob 3. uri popoldne v hranilničnih prostorih.
I>neviii red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računa za I. 1901.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
398 i-i	Načelstvo.
Na češnjici, 28. marca 1902.
VABILO
na
OBČNI ZBOR
»Kmetijskega društva na Dolenji Dobravi
registr. zadruge z omejenim poroštvom",
kateri se bode vršil
v nedeljo dnč 27. aprila 1902
ob 3. url popoldne v zadružnih prostorih.
Onevni ped:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobrenje računskega sklepa za I. 1901.
4.	Nadomestna volitav 3 članov načelstvs.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi vse uda
397 i-i	Odbor.
Dolenja Dobrava 29. marca 1902.
VABILO
na
OBČNI zbor
,,Hranilnice in posojilnice v Moravčah,
reg, zadruge z neomejeno zavezo", kateri se bode vršil
v nedeljo dn6 6. aprila 1902
v moravški ioli.
Ts p o r e d.:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Volitev načeletva in nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi
396 i-i	Načelstvo.
Katoliška Bukvama v Ljubljani
priporoča:
Razlaga velikega katekizma ali krščanski
nauki za cerkev. Sestavil Ant. Veternik, župnik na Dolu. Prvi zvezek: o veri in apostolski veroizpovedi. Broširano 2 K, s pošto 20 h več.
Razlaga velikega katekizma ali krščanski nauki za cerkev. Sestavil Ant. Veternik. Drugi zvezek: poglavje o upanju in molitvi, pa poglavje o ljubezni in zapovedih. Broširano 2 K 50 h, s pošto 30 h več. Zaročenca (I promessi sposi). Milanska povest iz 17. stoletja Laški spisal Aless. Manzoni, poslovenil I. B—č. Broširano 2 K, po poši 20 h več.
VABILO
na
redni občni zbor
..Kmetijskega društva na Leskovici,
registr. zadruge z omejeno zavezo",
kateri se bode vršil
v nedeljo dne 20. aprila 1902
ob 3. uri popoldne v sobi »Kmetijskega društva".
Vspofed:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Putrjenje računa za 1. 1901.
3 Poročilo računskega pregledovalca.
4.	Volitev naJolstva in preglednikov.
5.	Razni nasveti.
V Leskovici, 25. marca 1902.
379	i-i	Načelstvo.
VABILO
na
redni občni zbor
„Hranilnice in posojilnice v Leskovici,
regiatrovano zadruge z neomejeno zavezo ki bode
v nedeljo, dne 20. aprila 1902. Ob 4. uri popoldne.
v prostorih „Kmetijskega društva".
iDneVni Ped:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Potrjenje računa za 1. 1901.
3.	Volitev načelstva in računskih pregle-dovalcev.
4.	Razni predlogi.
380	i-i	načelstvo.
Išče se dobro izurjena
prodajalca
za trgovino z mešanim blagom. 395 1—1 Ponudbe na „Oton Wolfling Bled."
Velikanska pesa
Kraški zgodnji grah in pritlikovee kakor tudi zanesljivo kaljiva vsakovrstna semena pri
petru Lassnik-u y
Obleke za dame
po nalnovejiem kroju, kakor tudi ofroi|e Obleke po najnižji ceni izdelke
Ivanka Gorjanc, roj. prlmollč
v Ljubljani, Cerkvene ulice il. 21,
vrata 22, I. nadstropje. 394 (2-1)
Stanovanje v najem.
S 1. majem se odda na sv. pefra cesfl 5fev. 55 lepo stanovanje v prvem nadstropju z dvema sobama, kuhinjo in kletjo.	399 (t-i)
386 1-1)
Izjava.
Marijin trg štev. 1 276 11-7
Edina zaloga na Kranjskem
Podpisani Ivan Bregar preklicem vse žaljive besede, ki sem jih dnč 22. januarja 1902. v gostilni gosp. Antona Arko-ta v Ribnici o g. Hugonu Hlnterlechnerju, deželnem živinozdravniku v Ribnici v pričo več ljudi govoril, in izjavljam, da nisem imel niti najmanjšega povoda kratiti ugled gospoda Hinterlechnerja kot živinozdravnika in govoriti zaničljivo o njegovi strokovni sposobnosti.
Najglobljeje obžalujem nadalje, da sem se bil isti večer tako daleč spozabil, da sem g. Hinterlechnerja tudi dejansko na ostuden in skrajno surov način žalil, ne da bi bil dal g. Hinterlechner s6 svojim obnašanjem kaj uzroka za to.
Vsled tožbe g Hinterlechnerja bil sem od slavnega c. kr. okrajnega sodišča v Ribnici z razsodbo z dnč 31. januarja 1. 1902, U 42/2
štev. --—radi prestopka zoper varnost
časti na globo 150 K obsojen.
Gosp. Hinterlechner mi je pri vzklicni razpravi na mojo prošnjo odpustil ter je umaknil svoj priziv radi prenizke kazni, in na njegov predlog znižalo je sodišče mojo kazen na 20 K.
Za to njegovo velikodušno postopanje se mu tukaj ob jednem zahvaljujem.
Ivan Bregar,
posestnik In gostilničar v Ribnici.
-v v- -»i«-	-»'/■
•"»-J^-
/r-f> /."i""^ /«~
Lepe barvane
podobe sv. očeta Leona XIII.
z jubilejsko molitvijo
priporoča
prodajalnica ,Kat. tiskovnega društva,
(II. INičman). Cena: 100 skupaj 4 K, posamezne 6 h.
V-*-«' S,	V-Aj/
^ ^r -^t -^t ^ ^
Čisto medicinično ribje olje.
pri Mariji
Deželna lekarna
Čubar, Hrvatsko, septembra 1901. Blag. g. Milan Levstek, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu VftSog neprecenjeno dobrog in pristnog medlolnskog ribjog olja, katerog te die časa samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo Prosim, poSljite mi zopet Sest steklenic za 2 gld. 60 kr.	U7 i 17 Pozdravljam in ostajam Vam udani
Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenica 50 kr., dvojna steklenica 1 gld. Zaloga vseh znanih preizkušenih domačih zdravil, homeopatifinih zdravil, špecialitet, klrurgičnih priprav in obvez, najfinejših parfumov, mediciničnih in toaletnih mil. Medloln. oognao. pristno somatose krep-ftujoče vino. — Malaga, maršala, sherry, vsakovrstni čaj itd. itd. Razpošilja vsak dan z obratno pošto dež. lekarna pri Mariji Pomagaj Mr. Ph. M. Leusteka v Ljubljani.
Besljeva oesta it. X., poleg mesarskega mosta.
Dobrega mesarja
ki bi prevzel dobro obiskano mesarijo na mojem posestvu, sprejmem takoj jod ugodnimi pogoji. Ponudba sprejemam sam.	373 3—3
Josip llkavc
posestnik in gostilničar na Javorniku, Gorenjsko.
lekarna piccoli
„pri Angelu" i. 2 (50-13)
Lsjubljann. ©unajpka eosta
LEKARJA Piccoli -ja
v Ljubljani.
[Dobhasevlekarnali

malokrvne, nervozne in slabotne osebe|
Pollitrska steklenica velja 2 K.
Zunanja naročila izvršuje lekarnar Gabriel piccoli v Ljubljani točno, ako se mu pošlje znesek po poštnem povzetju.
Jna TJapm\,
Sv. Petra oesta St. 13,
se uljudno priporoča prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu
za izdelovanje umetnih cvetlic, vencev, šopkov itd.
po primerni oonJ.
367 3-2
Sr Jtofeli, kavarne in gostilne, ^S
ki so naročene na »Slovenca":
Ajdovščina: Ivan Štibilj, gostilna.
Belca pri Dovjem: P o t o č n i k Fr., gostilna.
Begunje nad Cirknico: B o n a č Anton, S v i g e 1 j Anton, gostilni.
Bled Gostilna Wester.
Boh. Bela: M u ž a n Valentin, Z u p a n Iv. in Ropret Jera, gostilne.
Boh. Bistrica: A r h Franc in Menuin-go r J., gos;
Borovnica: F o r t u n a Val. in K o b i Anton, gostilni, Fran o v i g e 1 j, gostilna (Breg). Lebez Ivan, gostilna.
Brezje, Gorenjsko : Finžgar Jos. in G a-b r i j e 1 čvi č Ant., gostilni.
Brod pod Šm. goro: B i t e n c Jož., gostilna.
Celje: »Narodni dom" (Fr. Lajovic).
Cirknica, Notr.: K o r č e Ivan in M e d e n Miroslav, gostilni.
Črnivec pri Radoljici: Kocijančič Fr., gostilna.
Črnomelj Franc Jerman gostilna.
Dunaj: Cafe »Goldene Kugel« IV. okraj, Cafe »Mozart«, III. okraj, in »Ar c a de n-Cafe«, I., Universitatstrasse.
Gorica: Kavarna Schwarz.
Grosuplje: K o š a k Fran, gostilna.
Gor. Otok pri Mošnjah: B r i n š e k Jakob, gostilna.
Horjul: Cepon Janez, gostilna.
Hruiica pri Jeienioah: N o č A., gostilna.
Idrija: C a s i n o »Idrija«, Kavčič Fran, kavarna, Kos Josip, gostilna.
Javornik: Noč Mihael, gostilna.
Jesenice, Gorenj.: F r j a n Ivan, restavra-
cija , V i 1 m a n Fran, V i š n j a r Karol, Hrovat Marija, »pri mesarju«, gostilne.
Kamnik: F r i e d 1 Ivan, hotel, V a n o s s i Josip, kavarna.
Kandija pri Nov. mestu: J a k š e Jan. in Zore J, gostilni.
Kostanjevica: Zalokarjeva gostilna.
KozariSče pri btaremtrgu: P i a n e c k i Jan. goetilna.
Kranj: Kavarni J & g e r in Kreuz-b e r g e r, Fran Šumi in Golob Mat, gostilni. Sajovic Fr. hotel »Nova poŠta". Hotel »Stara pošta".
LJubljana: Kavarne: „ A u s t r i a ", »Europa", »Va 1 v a s o r", „C a s i n o", „ E g g i a ", Ivan L e k a n, „M e r c u r", Jos. Kramar, Ant. Albert; hoteli: »Pri slonu", „Lloyd", Iv. Graj-žar, južni kolodvor; pivarne: Lorbek, Auer, Hafner; gostilne: „Novi svet", Marije Terezije cesta, „Pri mlinskem kamnu", Sv. Petra cesta, „Pri zvezdi", Cesarja Jožefa trg, »Pri roži", Židovske ulice, „Pri zlati ribi", Špitalske ulice, »Pri Štefanu", Frančiškanske ulice, »Katoliški dom", Turjaški trg, „ Rokodelski dom", Komenskega ulice, Delavsko konsumno društvo, Eliz. J u r k o v i č (»pri Kolovra-tarju") Pred škofijo, „ P r i križu", Rimska cesta, Marija B a r b o r i č , Sv. Petra nasip št. 5, Fr. K r v a r i c (»pri Fi-govcu"), Dunajska cesta, Mar. Ahlin,
Karlovska cesta štev. 28, Alojzij Zaje' Rimska ceBta št. 4, „ P r i Kamen-č a n u Karlovska cesta št. 4, gostilna D a c h s, Florijanske ulice St 33, M. Š k o f, Rečne ulice št. 8, Ivana Šusteršič, Sv. Petra cesta it. 15, Ivan C i n k o 1 e , Kopitarjeve ulice štev. 4, gostilna »pri J u r j u ", Poljanska cesta, Lovro C e š -n o v a r (»pri starem Tišlerju"), Kolodvorske ulice, gostilna B 1 u m a u e r, Kolodvorske ulice, Andrej C e r n e , Hil šerjeve ulice št. 14, Jakob Z a b u k o -v e c , Breg, Josip Boštijančič (»pri Pepetu"), Kolodvor, ulice, Ant K o c m u r, Poljanska cesta št. 9, Jos. Dermastja (»pri Kamnarju"), Vodmat, Zaloška cesta št. 3, Terezija O m e j c , Karlovska cr.ata št. 32, Marija Štele („pri zlatem konjičku"), Poljanska cesta štev. 26, Rudolf T e n e n t e , Gradaške ulice St. 10, Ana c. u z a k , Poljanska cesta št. 48, „N a -rodna kavarna«, »Pri avstrijskem carju«, Rezika Kralj sv. Ja koba trg, P e r š i n Matija na Rožniku, Kenda Ivan, Židovska steza 4, Vosper-nig, Gospodske ulice.
Medvode: Jerala Alojzij in Zweiner Ivan, gostilni.
Mlino pri Bledu : D o k t o r i Č Marija, gost.
Novomesto: Kavarna Dani se h.
Ortenek: J. B. Kos le r, restavracija.
Podnart: Pogačnik Marija, gostilna.
Premskovo p. Kranju: Jak. Gorj ano in Jakob Dolinar gostilni.
Pulj (Pola): Cafe M i r a m a r e.
Radoljica: Hirschmann Ign, gostilna.
Rakek : S e b e n i k a r Lo vro, restavracija Ludovik S e b a r , c. kr. poštar, gostilna.
Ribnica, Dol.: Lovšin Ivan, kavarna, Podboj Jos. in Zadnik J., Fr. Podboj , gostilne.
Sava pri Jesenicah: Ar h Jan., gostilna.
Slov. gradeč: Gtinther Avg., gostilna.
Smlednik: Oblak Primož, gostilna.
Sodražica: D r o b n i č Jurij, gostilna.
Stoiice pri Ljubljani: Pečnik Jan. (»pri U r b a n č k u"), gostilna.
Struge pri Dobrepolju: S a I o k a r Karol, gostilna.
Sv. Jakob v Rožni dolini, Kor.: Mikula Jakob, gostilna v »Nar. domu«.
Škofia Loka: Hafner Leopold in Ilal-ner J., gostilni, SplichalFr. kavarna.
Toplice, Dol.: Oskrbništ,vo toplic.
Travnik, Dol.: Lavrič Jan., gostilna.
Trst: CafeCommorcio.CafeFabris.
Tržič: Lončar Matevž, gostilna.
Velike Laiče: Matija Hočevar, gostilna »pri pošti."
Vipava: Lavrenčič J., gostilna. Hotel »A d r i a«.
Visoko pri Kranju : O k o r n Jan., gostilna.
Vrhnika: Dolenc Fr. Jurca Jos. in Kočevar Franc, gostilne.
Zerovnica pri Cirknici: M a r o 11 Jakob, gostilna.
Žirovnica: C o p Marija in S v e t i n a Ant.,
gostilni.
Književna novosti
Marjetice
nabrane nežni mladini.
• o o Uredil in založil o « o
Alojzij JVIcphat*.
Prijatelji mladine, seilfe po knjigi- Knjiga Je skrbno urejena in moderno opremljena
Stane broširan izvod 30 kr., kartoniran 40 kr, v platno vezan 55 kr., elegantno vezan 90 kr. Naroča se v Ljubljani v semenišču. Zlasti primerno za velikonočno darilo otrokom. — Naročilu se o o o o ugodi takoj' o o e e
367 6
Najcenejši kraj za nakupovanje politiranega ali pobarvanega pohištva za bale in vse druge priložnosti je pri
IVAN D0GAK-H
mizarju ln prodajalcu sobne oprave v Ljubljani,
Dunajska cesta St. 15 v Medjatovi lilSI.
Ceniki s podobami postelj, različnih omar. miz, stolov itd zastonj in franko. 8 (6)
Kdor rabi za spomlad

en dober plug, naj si ogleda naše jeklene pluge, katerih ni potreba nič držati, — za orati so veliko ložji in trpežneji kakor navadni plugi.
Vsakdo dobi plug na poskušnjo
in ga lahko vrne, če mu ne ugaja.
Znano dobra in lahko tekoča vratila, mla-tilnice, slamoreznice, čistilnice, mline za žito s kameni, mlini in stiskalnice za sadje in grozdje, vse vrste trombe in cevi za vodovode itd. v veliki izbiri v zalogi.
5«mc blage prue ur$tc
Traverze, železniške šine in vse potrebščine za stavbe dobi se po jako nizki ceni in točni postrežbi pri	275 6—5
Karol Kavšeka nasledniK
khneider & Verovšek
trgovina z železnlno na debelo in drobno = in zaloga poljedelskih strojev =
^^ Ljubljana, Dunajska cesta 16.^_*V|
pozor!
Priporočam svojo veliko S a 1 o g O vrtnic najlepših vrst in raznoterih ■■ ■ ~Wm	H «5, sveže
in suhe ifc«;^:«*:««> s t-akovi. Vso po najnižji ceni.
V zalegi imam tudi vsakovrstna
Ivan piber,
vrtnar na Bledu.
35) 3-3
pes-levček
****** (LSwenhund)
majhen, z dolgo dlako, ki čuje na ime „Pufi", se je izgubil v nedeljo, 23. t. m. popoldne. Najditelj se prosi, naj ga proti nagradi 10 K odda na Krakovskem nasipu št. 18.	371 2-2
J. SOKLIČ
v Ljubljani, Pod Trančo 1
priporoča prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestih in na deželi izbortto svojo zalogo
cilindrov, mehkih in trdih klobukov, turist-skih klobukov, čepic.
po raznovrstnosti blaga primerno nizkih cenah.
Tovarniška zaloga
lodnatih klobukov
c. kr. dvornih založnikov A J. Pichler v Gradci. 273 12-3
Najboljše Čistilno sredstvo
je svetovno znani Globus čistilni Izvleček za
vse kovine, kakor zlato, srebro, medenino, baker, kuhinsko opravo itd. — Vseobčna čistilna pasta
za zrcala in oknu. Dob va se pri tvrdki BRATA EBEEL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 227 6 12 — 8
Blago za moške
12 obleke m
doskin, pervien, kamgarn, loški še-vijot, lovski loden se najugodnejši kupi ali naroči iz suknene po-
šiljatelske trgovine « » 9 » *
272 5—5
R. miKLAUC
Ljubljana, Spitalske ulice št. 5
Vzorci na zahfevanje, poštnino prosto.
Mafko Irko
trgovec v Ljubljani (semeniščno poslopje)
priporoča največjo zalego
otročjih vozičkov
od gld. 3'50 do najfinejših angleških.
Nadalje žimo in morsko travo za ma-trace, košarice, jerhase, škafe itd.
po najnižji ceni. 362 5—2
Vsako število
kupuje po ugodni ceni in proti takojšnjemu plačilu.	124 20-20
Anton Deghenghi
lesni trgovec na Knezovem posestvu zraven „Figovca"
Dunajska cesta, Ljubljana.
uiiiiiuiii Varstvena znamka: Sidro, 11111111111:
I LIMIT. CAPSICI COMP. |
$ I Iz lekarne Richter-jeve v Pragi,
; f Zahteva naj se to
1152 28-18 I
$ 1 sploh priljubljeno domače zdravilo
Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
LJubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko zalogo barvanlh prstenih
in
kot: rujavih, zelenih, belih, modrih, sivih, rumenih itd , kar najbolj trpežnih in no modernih modelih izdelanih. Ceno nizke. 36 52-12
Lastni Izdelek.
Ceniki franko in brezplačno.
Proda se takoj
prostovoljno po jako nizki ceni
kpa» nova hiša
z gospodarskim poslopjem in poljem vred v Velikem Mengšu štv. 28. Za polovico kupnine se tudi več let počaka. Hiša je primerna za trgovino. — Cena in pogoji se izvedo ravno tam.	353 3 —2
se
—--'	E
i vedno le v izvirnih steklenicah z našo	S
i varstveno znamko ,,sidro" iz Richter-	§ H
= Jeve lekarne ter sprejme iz previdnosti	= gj
i le v steklenicah s to varstveno znamko	| ■
| kot pristni izdelek.	- *
i Blchterjeva lekarna pri zlatem levu
; | v Pragi, 1. Elizabethstrasse 5. i nitiiimiHimim iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiini
Za večnost!
New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddali vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče p edmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6'60, in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega
komada;
6 kcm. am-r. pat. srebrnih Jedilnih žilo. 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnic za Juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko;
6 kom. ang. Viktoria čašlč za podklado
2	kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. sipalnica za sladkor.
42 komadov skupaj samo gld. 0*60
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Ameri-eansko patent srebro je skozi in .skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 2o let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
nikakšni slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek, in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot
ženitovanjsko in priložnostno darilo,
kakor tudi za vsako boljie gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	136 5—1
A. H IRSCHBERG-a
eksportni hiši američanskega patent, srebrnega blaga
na Dunaju, II., Rembrandstr. 19 I.
PoSilja se v provincijo proti povzetju, ali
če se znesek naprej vpošlje.
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno	«;/N
znamko. (Zdrava kovina.)	^
Izvleček lz pohvalnih pisem:
Piliš, 24. avg. 1896. (PeSt. komitat.) Vaše blagorodje I Sem zelo zadovoljen z garnituro. Prosim pošljite moji svakinji baronici Nyary roj. Somogyi v Szaute tri take garniture	baron Julij Nyary.
Gradec, 13. jun. 1897. Z Vašo amer. patent, srebrno zbirko sem zelo zadovoljen. Priporočal bom VaSe blago svojim znancem. S spoštovanjem Ant. Marx, c. kr. policijski uradnik. S patent, srebrno garnituro sem prav zadovoljen; prosim še za štiri take garniture. — Egidij Gassner, župnik v uradu Jenesien pri Bolzanu, Tirolsko.
J. N. Potočnik,
krojaški mojster
v Ljubljani, Sv. Petra nasip št. 2
se priporoča prečast. duhovščini v
izdelovanje
MomsKe oMih li tatov

po najnovejšem kroju in
po nizkih cenah. 185 8—7
Dobro obiskana
trgovina lešanega blaga
z vso opravo, na lepem kraju na Gorenjskem, tik železniške postaje in velikih tovarn, se s 1. julijem 1.1 odda v najem.
K č, pove iz prijazne sti upravništvo „Siovenca".	372 3—3
alanda
^ Ceylonski ča)
JEST je jedernat,	i«b 15-14
ssr blagodišee,
83" cist.
Štv. 1 v zavojih a K -.20, K -.50, K 1.25 štv. 2 „ „ „ —.24, „ —.60, „ 1.50 Štv. 3 „ „ „-.32, „-.80, ,, 2.—
Je naprodaj v vseh boljših špecerijskih frgovlnah. "SS
HERBAB]\Y-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta 32 let z največjim uspehom rabljeni prsni Blrap raztaplja slez. upokojuje kaSelj, pomanjšuje pdt, daje slast do Jedi, pospešuje
Srebavljanje in redllnost, telo Jačl in krepi.
elezo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raz-topljive fosforno-apnene soli, ki fo v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejanje kostlj.
Cena steklenlol 1 gld. 25 kr.= 2K 60 h. po poitl 20 kr. = 40 h več za zavijanje.
..n^nte*. _	Prosimo, da se
uTŽ-MfttTK"^!vedno izrecno zahtevaHer-M babny-Jev apneno-žeji u]: leznl slrnp. Kot znak iz-Sfr,' vora se nahaja v steklu in na zamašku ime ,,Her-j(7j babny" vtisnjeno z vzv še-
'jUtlUSHERgftRN* IVIfi? J nim' Crkam' D0Si VSak&
autiusHEUBtBNnviEt^ {teklenjca poleg 8t0ječ0
uračro reglstrcvano varstveno znamko
na katera znamenja naj se blagovoli paziti,
Osrednje skladišče
Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit"
VU./1, Kalssrstrasse 73—75.
V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju, v
Ljubljani in drugod. 128 20 -20
V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: A. Mardetschlfiger, G. Piccoli, U. pl. Trnk6czy, J. Mayr; Celje: O. Sclnvarzl & Co., M. Rauscher ; Reka: F. Prodam, G. Prodam, A. Schi'd!er, Ant. Mizzan; Breze: G. Eisasser; Sovodenj: F. Kordon; Celovec : P. Hauser, P. Bimhacher, J. Kometter, V. Hauser & R. pl. Hillinger; Št. Vid: A. SchiebI; Trbiž: J. Siegl; Trst: C. Zanetti, A Suttina, A. Filippi, J. Serravallo, E. pl. Leitenburg, P. Prendini, M. Ravasini; Beljak: Jobst & Schneider, L. Assmann; ornomelj: F. Haika; Velikovec: J. Jobst, Volšperk: J. Huth.
>
Bogato svojo zalogo najnovejše Izvršenih
konjskih oprav
priporočam slavnemu občinstvu po znižani ceni.
Dalje tudi
jermena
__za različne sfroje-
Stare obrabljene konlske oprave Jemljem v račun, ter sprejemljem vsa v mojo stroko spadajoča popravila po zel6 nlikl ceni.	389 (3-1)

te;
Ljubljana,
Prešernove ulice it. 5.
Josip Sfupica,
jermenar In torbar.
JPo zelo niz le i ceni
^ na prodaj -e
raznovrstna pohištvena, gospodarska in druga oprava
kakor: sodi, kadi, omare, majhni vozički, kotel za žganje itd. td. — Natančneje poizve se v Prešernovih ulicah št 3,	390 3-2
Dražbeni razglas.
Potom manjševalne dražbe ki se bode vršila dne 2. aprila 1902 pri županstvu na Bohinjski Beli ob 10'/« uri dopoldne, oddala se bode
zgradba nove šole na Bohinjski Beli.
Posamna dela so proračunjena:
1.	Zidarska in težaška dela......K 832469
2.	Kamnoseška dela........»	257 16
3.	Tenarska dela..........»	4198-39
4.	Mizarska dela..........»	79160
5.	Ključavničarska dela.......»1132 78
6.	Kleparska dela.........»	366 69
7.	Pleskarska dela.........»	172 10
8.	Steklarska dela.........»	171-58
9.	Pečarska dela.........»	309 00
10.	Slikarska dela.........» 53 00
11.	aolska oprava........ ■ » 417-20
Skupaj . . K 1619419
Vsak ponudnik mora osebno ali pismeno vložiti pred dražbo 5 % varščine. Dražbeni pogoji in načrti so na ogled pri podpisanem.
Krajni Šolski svet na Bohinjski Beli,
dne 20. marca 1902.
365 3-3	Josip Peternelj. predsednik.
VABILO
k
občnemu	n
„Posojilnice v Žužemberku,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo'
ki se bode vršil dnč 21. junija 1902 popoldne ob 67« url v posojllnlčnlh prosforlh
s sledečim vsporedom:
1. Poročilo načelstva in 2. poročilo nadzorstva o poslovanji in dogodkih pretočenega in sedanjega poslovnega leta. — 3. Letni račun za 1901 in zadružno stanje do 10. marca 1902. — 4. Sklepanje o čistem dohodku 1. 1901. — 5. Volitev odstopivših članov načelstva in nadzorstva.
Izjava: Bivši tajnik je podpisani posojilnici napravil nekaj tisoč kron škode. Oško-dovalni znesek se bode mogel natančno določiti še Ie po dovršeni kazenski preiskavi in težkem pregledu vseh posojilničnih poslov, vendar je že sedaj gotovo, da ta znesek naj-brže ne bo presegal svote 20.000 K (dvajset tisoč kron). Ta znesek ni tolik, da bi mogel poslovanje naše posojilnice, ki obstoja že 11. leto, kakorkoli ovirati, ali celo kateremukoli udeležencu, posebno pa vložnikom hranilnih vlog, napraviti kakoršnokoli škodo. Zadnji občni zbor 1. 1901 je namreč odobril naslednjo zadružno bilanco:
Aktiva.
III. Bilanca (Stanje).
Pasiva.
Predmet
1.	Posojila.......
2.	Zaostale obresti posojil . .
3.	Naložen denar.....
4.	Nevzdignene obresti od istega
5.	Prehodni zneski ....
6.	Inventar.......
Gotovina koncem 1. 1900 .
390231 9874 118913 983 1949 559 8994
531507
87 92 18 78 30 25 92
17
Predmet
1.	Deleži ....
2.	Dividende (obresti
739-25 395 12
3.	Hranilne vloge . ■ . . .
4.	Kapitalizovane obresti . .
5.	Predplačane obresti posojil .
6.	Posebna rezerva . 25720-66 Donesek 1. 1900 573-09 Čisti dobiček.....
5916
1134 475467 13630 3008
26293 6057
531507
37 47 03 49
75 06
17
Uže koncem leta 1900 znaša torej sam rezervni zaklad 32.350 K 81 h. . Pri raznih trdnih denarnih zavodih imamo naložene gotovine brez obresti 185.619 K. Lahko torej jamčimo, da nikdo ne bode imel škode vsled kaznjivega poslovanja, katero je bivši tajnik zakrivil. Natančna pojasnila daje načelstvo in se bodo prijavila pri občnem zboru 21. junija '. 1. Zaradi okolnosti, početkom omenjenih, se občni zbor ne more prej odrediti.
Žužemberk, dne 25. marca 1902.	387
Ivan Kaduno, načelnik. Franc Valant, Josip Pehani, Josip Podboj, Feliks Pehani, Ivan Jerše,
odborniki.
V	MarUa Sattner, J
V	Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša), 0
nj	se priporoča prečastiti duhovščini za	|K
1 izdelovanje cerfivenifi paramentev. fl
fh	Izdeluje oelo ornate, kazale v vseh liturgičnih barvah, plnvljale, obbajllne bone,	/k
|||	itole in vse za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svil-	IJ
T	natem in zlatem vezenju. - Izdeluje tudi bandera in baldahlne ter izvrfluje vsako-	X
IVI	vrstno oerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, ceno po mogočnosti	/f|
Iml	zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado-	IJ
Jr	voljno prevzame. 704 24	f
^VJfc JMU. jZl JZ+	-^r. JT. JBJ vT» —^r—	^Tj JE.	-^F-	—^K. dA^
rc? T.v	»1» v v »J? v w v w v *	V V »I« TTVT'1'T tx\
Podpisana ima v zalegi najrazuo rntneis- trpežno, krasno
blago za bandera, baldahina, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje prte td
sploh vse, kar so rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzem* tudi vezenje, prenovljenje stare obleke tli vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po uajntijl eent bandera in vso d ruto obleko.
Prečastite gospode prosim, da so blagovolž pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdtc, društev in potujočih agentov.
Zagotavljaj« hitro in najpoštonojšo postrežbo in najnižjo ccno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšini spoštovanjam se priporoča 566 52-43
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani, Wolfovo alloe 4.
ANDROPOGOM
u
(Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, HI zabranl Izpadanje las In odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi sc v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani
pri gospodu	274 (5)
Vaso Petriči6-u.
V zalogi imajo tudi gg E. Mehr in U. pl. Trnkčczv » Ljubljani, fl. Ranf v KranJI, in lekarna „Prl anjelju" v Novem mestu.
Preprodajalci popust.
vlade
Podpisano županstvo naznanja, da bo imela občina 5©lca z dovoljenjem c. kr. deželne
v Selcih pri Škofji Loki
w 2 živinska semnia
in sicer bode prvi
3.	maja 1902 (na praznik najd. sv. Kriza)
in drugi
4.	oktobra (na dan sv. Frančiška Seraf.).
Županstvo v Selcih 20. marca 1902.
400 (3-1)
Prečastito duhovščino in spoštovano naročnike prav uljudno obveščamo, da bode že nad 100 let tu v Prešernovih (Slonovih) ulicah poslujoča
tvrdka	361 3—2
tudi nadalje poslovala v isti ulici št. 7 v Perlesovi hiši, kamor Be bode dn6 15. aprila preselila radi demoliranja dosedanjega poslopja.
Za dosedanjo naklonjenost se iskreno zahvaljujoč prosi ista nadaljnega blagohotnega upoštevanja, ter zagotavlja enako reelno in ceno postrežbo kot doslej.
i x x % x x x x x t t x 1 x- 1 1 x


Nggbopa
kavina primes
je in ostane
Mleka M M
iz
Ljubljane.
EP®


'ji !
H
Uljudno naznanjam, da sem prevzela od gosp. Karol Lenče-ta, posestnika in vinskega trgovoa, njegovo
t josfilno na Laverci.
A	Potrudila se bodem častitim gostom postreči z debro pijačo, kakor tudi i
M dobrimi in cenenimi jedili.
Hj	Klavir je na razpolago.	,_
Omnibus gosp. Lenče ta bode ob Veliki noči in nadaljr vsiko nedeljo in || lij praznik vozil ob '/«3- uri iz Ljubljane od postajališča električno železnice »Vojaško jl^ L J strelišče na Laveroo. Nazaj pa po potrebi, kadar bo za poln voz passžirjev. ryi	Za mnogobrojni obisk se toplo priporočam	RS

i
Za mnogobrojni obisk se toplo priporočam
velespoštovanjem	^ \
ijj 292 8-8 /Harija Gerfscher	Jj
HJ jostilničarka.	U
Zaloga šivalnih strojev
JAN. J^ v Ljubljani,
Dunajska cesta št. 17.
SS »Durkopp"- in „Waffenrad" koles.
si

•••I
•••l •••
•••i •••i i
•••I •••
•••••••••••••••••••••••••••s
•••••••••••••••••••••••••••a.
•••••••••••••••••••••••••••S
• •••••-----
Jurjevica pri Ribnici, Kranjsko.
izdelovatelj žičnih (dratenih) tkanin ter pletenin in trgovina s sitarskim, rešetarskim in lesenim blagom.
12- 3
: ■7«SS &VA tVAVAn .V.V.V.VAVi AA
/V	,.,11---------
	
priporoča slavnemu p. n. občinstvu svoje	S ne in afcJL«?«?,
pletene 8 strojem po uzocih, za ograjo gozdov in vrtov, za fazanerije, kur-nike, golobnjake; mreže za presojanje gramoza in peska. — Izdeljuje in ima veliko zalogo medene, pocinjene in železne tkanine za stroje, mline, okna, line, kleti; mesne sitnice, prožne posteljne mreže (Drahtmatratzen) v raznih velikostih, raznovrstna sita, rešeta za tovarne in mline, kape za ogrebanje čebel, pokrivala za jedila, razno leseno (suho) robo itd. po najnižji ceni.
Ceniki na zalite vanje brezplačno.


i
i

Stanje hranilnih vlog: 15 milijonov K.
Rezervni zaklad: okroglo 350.000 K.
na /Y\esfnem frgu zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsa-cega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaraeunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok ln varovanoev.
SGST Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno - liranilnične sprejemniee dobivajo se brezplačno. "Tjp^fl 21 (14) 1*1» mn......m 1
**

xxxxxxxxxxx*x>ocootot<xxxxxxxxx
pranja flleršol
v Ljubljani, Mestni trg št. 1®
priporoča svojo bogato zalogo
pričetih in izvršenih ženskih ročnih Izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami in risarije se v poljubnih barvah in slogih uvezujejo na vsakoršno blago.	13 15
Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
p

Domača umetalna steklarija
Agnola v Ljubljani,»»
se priporoča prečast. duhovSCini io cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
cerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnlm steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
s steklom z umetno slikarijo
strokovDjaSko dobro, Z?ia čeno in trpežno izvršeno v lastili delcivnici, od najpriprostejšegti do nojfinejšega
a
s
a
o
»4
m
v h 04
0
s +»
n cd
4)
.a o U o 04
.3
v
s
* 5
a
o
rt ft
"E? d >-S
M O
•o 0
Št. 50/Z.
Spričalo,
s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana fvrdka za stavbeno In umetne steklarstvo AVGUST AGHOLft V Ljubljani, f polnem in lepem soglasju g gotsko arhitekturo, igvriila prav pohvalno steklarska dela v novi Supni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji.
Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih, strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno - svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg-. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu 8 mimo vestjo eaupamo slična dela.
•V prepričanju, po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar naj topleje vsem. posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri raspolagajo sicer s malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega.
Župni urad v Šmartnem pri Litiji dne 9. februvarija 1901.
Ivan Lavrenčič, župnik in dekan.
Prevzema tudi vsa stavblnska steklarska dela ter priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga.	737 52-36

o
o
B
©
trni.
s» pr
o
N
pr
(D
i

Tehnični urad.


Zaloga strojev in železja.
Ustanovljeno


v letu 1877.
Zastopstvo in zaloga vzorcev:
ilijubljatia, Dunajska cesta štev. 32.
Glavni zastop železja in tovarniških strojev. Naprava obrtnih pod jed!) vsake vrste.
Instalacija strojev in parnih kotlov.
Motori na plin, bencin in petrolej sestava , Otto". Motori na plin in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralne kurjave in ventilacije. Naprave kopališč, klosetov itd.
Zaloga cevij za vodo plin in par.
Materij al za stavblšča.
Stroji vseh vrst. Vodne sesalke vseh sestavov. Odri za stroje in kotle. Pripadki. Kovine. Predmeti iz gome. Železne traverze in kolesa. Cement „Portland" in
, Roman". Olje za kolesa in masti.
V obče vsi predmeti za obrtna podjetja.
Tvrdka je izvršila dosedaj nad 200 obrtnih naprav, med kojimi:
14 žag za obdelovanje lesa in pripravljanje dog.
36 v6dnih napeljav.
17 tiskarn in kamnotiskarn.
13 mehaničnih delavnic.
31	podjetij za čiščenje in pečenje kave.
7 naprav za izdelovanje praha proti mrčesom in drog.
16 naprav za kurjenje z gorko vodo in s parom.
12 sladčičarn, pekarn, tovarn za blškot in konfete.
32	napeljav električne luči.
/v
Kakor tudi: Tovarne za kože. Tovarne za obleko itd. Perilnice in predilnice. Tovarne za parafin in cerezin. Tovarne za sardine. Mline.
Podjetja za napravljanje soli. Tovarne za izdelovanje zamaškov. Stiskalnice olja. Naprave za vodno silo. Tovarne za šumeče vode. Distilerije.
Podjetja za čiščenje in nakladanje žita.
V ta namen je bilo postavljenih 161 motorjev za plin in petrolej in
65 parnih strojev.	330 8-3
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srefife, donarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžiebanju uajmanj-fiega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. K ii la n tn n izvršitev naročil na borzi.
Menjaricna delniška družba
„SI E B C UPI"
l„ Wollzeile 10 in 13. Dunal, I., StrubeloassB 2.
Pojasnila IfB v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vsrh ipeknlaoljsklh vrednostnih papirjev in vostnl nasvdtl za dosego kolikor i.> moaoCe visoccea obrestovanja pri popolni varuosti naloženih J B	glavnic.	134 29
Izdajatelj: Pr. Evgss Lampe.
Odgovorni vredaik: Ivm Rakove0.
Tisk;\KntoliSke Tiskarne T Ljubljani.