množino tega, kar koren predstavlja, nekako to, kar pomeni naše obrazilo -išče). 
Na osnovi tega il rskega obrazila razčlenjuje ime Adamuntos naprej in ga razstavi 
ob primerjavi rečnega imena Varus (latinizirana oblika), današnji Var v severni 
Italiji in Varamus (v bližini prejšnjega), kjer ima obrazilo -amus funkcijo, ki izraža 
višjo, stopnjevano stopnjo, v Ad-am-unto-s in koren ad-, znan tudi iz iranščine, 
je v ilirskih imenih pogosten: Adua, današnje rečno ime Adda v severni Italiji; 
Adra-gawe, današnji Attergau na Zgornjem Avstrijskem in tudi Adria spada semkaj; 
koren ad- je pomenil „vodo". Tako smatra Brandenstein ime Admont za ime, ki 
j e tako po svojem korenu, tolikokrat na ilirskih tleh izpričano, kakor po svojem 
sufiksu tipično ilirsko. 
Teoretično se takemu razlaganju z jezikovnega stališča ne da oporekati, če 
preskočimo vmesno stopnjo *adamos, za katero primerjava Varus : Varamus še ne 
priča. Pomisliti pa moramo, da sta dve tisočletji pretekli od morebitnega ilirskega 
poimenovanja tega štajerskega kraja do prvih zapiskov ; v dveh tisočletjih bi moralo 
ilirsko ime doživeti po novih naseljencih, ki so prihajali v to pokrajino, izpremembe; 
če bi bili cermanski rodovi prvi, bi po premiku zapornikov pričakovali vsaj -t- za 
prvotni -d-. Dalje bi vsaj kak antični vir zabeležil to mesto; ker če bi bila to 
večja naselbina, bi z njo ostalo latinizirano ime. Ne tega ne onega nimamo. Pač 
pa imamo pri alpskih Slovanih tipično rečno in krajevno ime vodomQtb v Wurmat-
Udmat, kakor smo že prej omenili, in ime Admont nam je izpričano šele iz slo-
vanske dobe. Teh izpričanih dejstev ne more izpodbiti nobena domnevana jeziko-
slovna rekonstrukciia, tem manj, ker imamo tudi za stbav. izgubo začetnega u-
popolnoma zadovoljivo in zadostno razlago, ki je prav tako z jezikovnimi dejstvi 
izpričana. 
Po vsem tem je Štrekljeva razlaga neizpodbitna; treba pa je le bilo zbrati 
pomisleke, ki so se v teku njenega obstoja nabrali in jih zavrniti. Tudi to dejstvo 
priča po svoje za njeno pravilnost, ker kljubuje vsem ugovorom in novim razlagam. 
Fr. Ramooš 
T R U B A R J E V O HPOMOZ II IAN »NA P O M O Č « 
To čudno obliko berem pri Trubarju in samo pri njem tolikokrat, da je nikakor 
ne morem smatrati za napako, marveč za redno obliko njegovega govora. Piše jo 
največkrat tako, kakor je v naslovu zapisana. Primeri zanjo so tile: pride hpo-
mozhian Katek. 1655, D 2 b ; Vi ifraelski moshie . . . tecyte hpomozhian Tent. 1557: 
406; ie nim prishat hpomozhian Predg. 1657: pogl. 35 R; priti hpomozhian ibid. 
pogl. 48 in 64; proffimo za pomozhian inu fa ufe tu, kar potrubuiemo R> g. 1558: 
N IVa; priti hpomozhian Reg. 1558R IVa; . . prishat hpomozhian ibid. S 3 a s ; 
y la ; V lb ; Bug fuiem Synom inu Euangetiom, hozhe tei bogi Cerqui priti hpo-
mozhian Psalt. 30a ; Tuia roka pridi meni hpomozhian Psalt. 226b ; hpomozhian 
klizati Katek. 1575: 285s; Pridefh nam htroshtu, hpomozhian Tri duh. pes. 1575: 
АЗа dalje še hpomozhian Test. 1581: 131, vsega skupaj 12 enakšnih zapiskov. Več-
krat pa je pi-ano tako, da je končni -n grafično označen kot palatalen in takrat 
za glasom č ni črke j: On tebe ne hozhe fàpuftiti, temuzh per prauim redu tebi 
hpomozhain pryti Artik 151a, b ; Obudi tuio Mozh . • . inu pridi nom hpomozhain 
Psalt. 147a ; hpomozhain Test. 1581, 131 ; tecyte hpomozhain Test. 1582: 577 ; semkaj 
je šteti Se zapiske z enostavnim končnim -n, kajti Trubar je za glas n, ki je v 
njegovem govoru še bil mehak in je v poznejši dobi izgubljal le nazalni element, 
dočim je palatalni do danes ostal (gl. Ramovš, H. Gr. II., 116), večkrat pisal samo 
-л-: de bi nim ta Syn Boshy . . . ne bil hpomozhan . . prishat Artik. 9a ; ie li tim 
reunim hpomozhan prishta Pav. 65a ; hpomozhan Test. 1581: 240. Takih zapiskov 
je torej sedem. Da je ta izraz res bil samo Trubarju lasten, vidimo iz tega, da je 
prirediteljem Trubarjevih pesmi delal težavo, ker izraza niso razumeli: v EPD 1563 
beremo zato pridi nam vfelei kpomuzhan str. 50 (edini primer z -u- in še to v 
Klombnerjevi priredbi) in v Katek. 1596 tele verze Pridefh nam h' trofhtu, h'po-
mozham / Sakai vfak Verni je obdan, / vfo shtaht revo nadtugo. / Satu te hozhmo 
nuzh ter dan, / vfelei povfod hvaliti :/ Pelati pofhten ta nafh ftan, tvojo muzh / 
resglaffiti. De bo/h ftvoim Synum / fposnan, od v/eh ludy prau po/htovan, H'timu 
daj tvoj Duh, Amen; str. 318-9. Rime in ritem h'pomozham (v Treh duh. pes. iz 1. 
1576 imamo v isti pesmi pravilno hpomozhian) — obdan — ter dan — na/h [tan — 
fposnan — po/htovan pa nam pokažejo, da je naš izraz bil naglašen na končnem 
zlogu ; to ugotovitev podpira še dejstvo, da sta obadva -o- (v začetnem in srednjem 
zlogu) stalno pisana s črko -o-, torej nenaglašena ; edini primer kpomuzhan v EPD 
z -u- je prikrojen po zapiskih pomuzhi in je redaktorjevo tolmačenje tega izraza. 
Beseda je v grafičnem, glasovnem in akcentskem oziru jasna ; znan je njen 
pomen in funkcija. Težavo pa dela oblikoslovna plat. Edini primer brez začetnega 
h- v Reg. 1558 se dâ prav tako tolmačiti kot .pomoč" ali pa tudi kot „na pomoč". 
Zveza s prislovno rabljenim izrazom „k pomoči' je nedvomna, ali zaradi obeh 
kratkih -o- je že pred dolenjskim prehodom dolgega o v и (nekako v začetku 13. 
stoletja) morala eksistirati tvorba hpomozhiân s končnim poudarkom. Drugače 
uporablja dolenjščina v tem smislu obliko h'pomozhi Hip. I. 636, 639 ; na pumozh 
ibid.; na pumozh, na pomagäje kllzati Hip. II. 170, kar je še danes v rabi (na 
pomagâje predstavlja ace. pl. k subst. pomagaj; močno se križa z verbalnim 
substantivom pomagânje). Postanek naše oblifie si morem samo na tale način 
razlagati. Prislovi (izraz k-pomoči je tudi prislovna zveza) tvorijo adjektiva 
s sufiksom -bhb: dosedanji, domanji, jutranji, nekdanji, notranji, ondanji, te-
danji, zunanji, včeranji itd., gl. Miklošič, Vgl. si. Gram. II. 155; tako je tudi k 
prislovu k-pomoči bil narejen adj. *hpomočidnji in adv. rabljeni acc. sg. neut. *hpo-
močidnje je spet izražal prislovno rabo. Te vrste prislovi so končni -e bodisi po 
redukciji, ki je pri prislovih šla svojo posebno pot in je časovno starejša cd obi-
čajne moderne vokalne redukcije, bodisi pod vplivom starih adv. z'-jevske osnove, 
izgubili; bolje — bolj, veče — več itd., in tako je nastalo tudi hpomočjinj. Podobne 
tvorbe imamo tudi pr i tolihdnj, kolikdnj, toličhanj. Kakor je po zgornjih primerih 
razbrati, je v govoru nastopalo disimilacijsko izbegavanje med j (-čj-) in mehkim 
n, zdaj v ti, zdaj v oni smeri. Izraz se do danes ni ohranil ; bil je vsekakor samo 
na Raščici znan in ga že Tiubarjevi sovrstniki niso uporabljali; v Kat. 1595 so ga 
naslonili na dat. pl. a-jevskega imena, ki ga pa slovenščina ne pozna (gl. slirv. 
P<""oča). F.Ramovš 
R A S T I С b Z A R A S T I S L A V 
V Revue des é tudes slaves XXV 122—123 (Paris 1949) v bibl iografsko-
kr i t ičnem pregledu sočasne slavistično l i t e ra ture A. Vaillant o m e n j a mojo 
razpravo »Nekaj pr ipomb k pre t resu I l rabrovega spisa o azbuki Konstant ina 
Cirila«, ki je izšla v Slavistični revi j i I., 5—18, pa doda ja k n j e j neko svojo 
pr ipombo o hipokoristični tvorbi imena vel ikomoravskega kneza Rastislava 
v obliki Rasticb. Jaz tam (str. 15—16) proti B. Liapunovu zagovarjam slovaško-
inoravsko poreklo oblike, kakor j e tudi Rastislav s svojim Ra-, in nava j am, 
da se taka poleg rokopisov t r ak ta t a meniha Hrabra , ka r bi na prvi videz 
moglo govoriti za južnoslovanščino, n a h a j a tudi v papeževem pismu in v la-
tinsko pisanem letopisu, kur skupno s prvim pr iča za pravo domuče izhodišče. 
Vaillant pa na to meni, da j e Rasticb starovisokonemški hipokoristikon, po-
dobno kakor Winizo iz Winifredus , in da j e Ra- za Ro- predpolaganega za-
hodnoslovanskega Rosticb zbog -i- v sledečem zlogu. To Vaillantovo razla-
ganje bi moglo imeti svoj smisel, ako bi se oblika Rustici. nahujula le. v 
lat insko pisanih virih, toda n a h a j a m o jo vendar , kar j e Vaillant, kakor se 
vidi, n a j b r ž prezrl , tudi v slovanskih, in sicer y vseh rokopisih I l rabrovega 
t rak ta ta , tako da io je pripisati or iginalu; da bi bil pa ta uporubl jul obliko 
s s tarovisokonemško tvorbo in s s tarovisokonemškim izgovorom, bi bila na-
ravnost kuriozna trditev. A v svoji razpravi sem dovol j jasno pokazal, kako 
jo Hrabe r slonel na prvotnih podatkih, sporočilih še učencev slovanskih pro-
svet i tel jev Konstant ina Ciri la in Metoda, ki j ih nava j a kot svoj vir, ko pravi, 
»so še živi, ki so j ih videli«, in »če vprašaš, v kutercin času, vedo in reko, 
da za č a s a . . . Rastica, kneza moravskega«, 
L jub l j ana , 14. aprilu 1950. Rajko Nahtigal