Š^ik2a 30(985)ev glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje titovoveienje.30. jui.ja 1937 besedno zravnal z zemljo. Ves hmelj vrste aurora, ki je dobro kazal, je na tleh in pri Kmetijstvu menijo, da zanj ni pomoči. Ob tem je po prvih ocenah nastalo vsaj za pet in pol starih milijard dinarjev škode. Na sliki: Franc Osojnik, obratovodja TOK Kmetijstvo kaže na uničeno hmeljišče B. Mugerle Titovo Velenje 142 novih stanovanj Za 142 družin je bil ponedeljek gotovo eden od najsrečnejših dni v njihovem življenju. Prišli so do ključev, ki jim odpirajo nova stanovanja v objektu 3 AB v soseski Šalek III v Titovem Velenju. V stanovanjskem objektu, ki ga je zgradil Vegrad, je 142 stanovanj, v njem pa imajo stanovanja naslednje organizacije združenega dela, skupnosti in skladi: sozd REK 49 stanovanj, sozd Gorenje 26 stanovanj, solidarnostni sklad 24 stanovanj, EKO jih ima 9, ERA 8, Modni salon 4, Vegrad 13, Zdravstveni center 2, Vzgojno varstveni zavod 2, Vekos, Merx in DSSS gospodarskih dejavnosti po enega, dve stanovanji pa so odkupili etažni lastniki. Ljubno ob Savinji V nedeljo so na vrsti flosarji Ljubenski flosarji se bodo konec tedna s svojim »flosarskim baloni« predstavili že sedemindvajsetič po vrsti. Seveda je to najstarejša turistična in narodopisna prireditev v Gornji Savinjski dolini in,nemara še daleč naokrog. Dolga doba je to. prireditelji pa so v vseh teh letih premagovali najrazličnejše težave, več ali manj v zvezi s pravo vsebinsko predstavitvijo bogatega izročila. Izkušnje starejših in zagnanost mladih sta lani rodila »nov« bal. V tednu pred nedeljskim viškom prireditve se je namreč zvrstilo nekaj zares lepih in zanimivih prireditev. Tudi letos ne bo veliko drugače, saj so se na Ljubnem odločili še za nekatere novosti. Pričeli bodo že danes, v četrtek, ko se bo v telovadnici osnovne šole pričel vsakoletni namiznote-niški turnir paraplegikov. Pa kar nadaljujmo, s športom. V soboto dopoldne bosta na vrsti šahovski turnir, letos prvič, obenem pa še vsakoletni odbojkarski turnir z ekipami iz vse Slovenije. Prav tako v soboto bo popoldne še kegljaško tekmovanje, v ne- deljo dopoldne pa tradicionalna no-. gometna tekma za flosarski pokal. Še nekaj o sami flosariji. Vsekakor bo zelo zanimivo jutri, v petek, ko se bo na ljubenskem trgu pričelo flosar-sko rajanje z nastopom domačih pevk in pevcev, plesalcev in ljudskih godcev. V soboto se bo, ob 20. uri, na prostoru ob Savinji pričelo srečanje z najzvestejšimi obiskovalci bala, posebno presenečenje pripravljajo za pare, ki so se spoznali na balu, pozno v noč pa se bo raztegnil večer s savinjskimi flosarji. V nedeljo, ob 9. uri, bodo za bud.iico po vsem kraju poskrbeli ljudski godci, povorka se bo pričela ob 14. uri in 30 minut, udiranje flosa s krstom in bogatim programom pa se bo pričelo poldrugo uro zatem. O bogati ponudbi izvirnih domačih jedi, o zabavi in veselju seveda ni treba posebej razpravljati. Prostorski ureditveni pogoji Na zadnji preddopustniški seji so člani velenjskega izvršnega sveta med drugim obravnavali prostorske ureditvene pogoje krajevnih skupnosti Lokovica, Podkraj — Kavče, Šentilj in Bevče. Ti dokumenti bodo javno razgrnjeni, na osnovi njih in seveda pripomb in pobud delegatov pa bodo kasneje izdelani dokumenti za pozidavo posameznih naselij. Super model Predsedstvo OK SZDL Velenje Zaskrbljeni zaradi neuresničenih planov Na razširjeni 66. seji Predsedstva OK SZDL so osrednjo pozornost posvetili problematiki dela v stanovanjski in komunalni skupnosti. Razlogi za to so predvsem v nerealiziranem prilivu sredstev iz OZD ter zavrnitev predloga povišanja stanarin in cen komunalne oskrbe na sejah zborov uporabnikov, prav tako pa tudi nezadovoljstvo z uslugami DO Vekos in odnosa do družbenega stanovanjskega fonda. Na seji so ugotovili, da naš bivalni standard prehiteva razvoj prebivalstva, da politika cen in drugi ukrepi premalo vzpodbujajo k varčevanju dobrin in njihovi racionalni rabi, da je organizacija in kvaliteta dela pri vzdrževanju stanovanjskega fonda še vedno nezadovoljiva, da so plani prihodkov nerealni, premalo je storjenega za njihovo realizacijo, vse preveč pa je še nediscipline in svojevoljnega tolmačenja družbenih dokumentov. Vse to ogroža kvaliteto življenja. prav tako pa tudi izgradnjo nujno potrebnih objektov za preskrbo z vodo in toplotno energijo ter čistilno napravo. Predsedstvo je zato od IS in strokovne službe SIS materialne proizvodnje zahtevalo, da vložita več naporov za realizacijo planov. Prav tako morata Vekos in strokovne službe pripravili konkretne predloge za izboljšanje kvalitete in učinkovitosti pri gospodarjenju oz. vzdrževanju fonda, za katerega sta odgovorna. Podprlo je tudi demokratični dialog v skupščinah in zahtevalo, da se na sejah obravnavajo le take točke, o katerih bodo delegati lahko resnično odločali in ne le potrjevali sprejeta dejstva. Predlagalo je, da se v jeseni oceni možnost racionalnejše organiziranosti skupščinskega sistema in znižanje stroškov v skupni porabi. Po kadrovskih in drugih zadevah je predsedstvo obravnavalo še poziv Republiške konference SZDL za dosledno upoštevanje dokumenta problemske konference o EKOLOGIJI, ENERGIJI IN VARČEVANJU v postopkih sprejemanja zakonov in spreminjanja oz. dopolnjevanja planskih aktov. Ugotovilo je, da sc pozivu pridružuje, še zlasti zato, ker je tudi OK SZDL vložila mnogo naporov za nastanek in sprejem takih stališč na republiški problemski konferenci in se zato zavzema za njihovo dosledno upoštevanje. To je tudi dolg do vseh tistih aktivistov in strokovnjakov, ki so se odzvali na poziv in opravili ogromno delo. Brez. njihove zagnanosti Šaleška dolina v dokumentu ne bi dobila statusa najbolj ogroženega področja s prioriteto pri zagotavljanju sredstev za saniranje stanja. Ker Predsedstvo OK SZDL ugotavlja, da se zakonski predlogi oddaljujejo od izvirnih stališč, je nujno, da tudi sama pozove vse člane, organe in organizacije, da se pri svojem delu zavzemajo za dosledno spoštovanje stališč problemske konference o EKOLOGIJI, ENERGIJI IN VARČEVANJU, prav tako pa tudi stališč in sklepov občinske konference o varstvu okolja ter o nadaljnjem razvoju energetike v občini Velenje. M. B. Vzgojno varstveni zavod Velenje Vseh otrok ne morejo sprejeti V teh poletnih dneh je organizirano delo v vzgojno varstvenih zavodih precej drugače kot med letom, saj je obiska manj. Odprte so le večje enote. Precej drugačen pa je tudi program dela. Izvajajo poletne oblike, to pa pomeni, da dajejo poudarek predvsem bivanju na svežem zraku, zabavnim zaposlitvam, seveda pa ob tem utrjujejo tudi znanja pridobljena mied letom ter se pripravljajo na jesensko obdobje. Pri delu v poletnem času imajo precej težav, nam je povedala ravnateljica velenjskega vzgojno varstvenega zavoda Majda Ga-berštek, saj ob njihovih enotah skorajda ni zelenih površin in sencie, ki bi otroke ščitila pred poleltno vročino. Prav zaradi tega odpesljejo otroke na sprehode že takoj v jutranjih urah, opoldne; ko ptostane na prostem prevroče, pa s«e vrnejo v prostore. Čaas, ko je otrok manj, pa izko-ristijjo za temeljito čiščenje vseh enot,, igral in prostorov in seveda za v;zdrževalna dela. Tudi letošnje {poletje bodo prebelili nekaj enot.. Vcodstvo vzgojno varstvenega zavo»da pa namenja v tem času obilco skrbi pripravam na jesensko cobdobje. Že v mesecu aprilu so opravili vpis v vse enote. Na novo bodo sprejeli septembra 480 otrok, to je precej manj, kot je bilo vpisanih. Starši so jih namreč vpisali kar 573. Vseh otrok torej ni bilo mogoče sprejeti. Povedati pa je treba, da otrok ni bilo treba zavračati, saj so starši sprejem sami odklonili, ko so izvedeli, da otrok ne bo sprejet v najbližjo enoto, ampak ga bo treba voziti na Gorico ali v Pesje, kjer je bilo največ prostora. Vse enote velenjskega vzgojno varstvenega zavoda bodo septembra, tako kot že vsa leta, zasedene preko normativov, skupaj s tistimi, ki bodo obiskovali pripravo na šolo izven dnevnega varstva, pa jih bo obiskovalo okoli 2000 otrok. (mz) Povsem uničeno hmeljišče — Sobotno neurje z dežjem in močnim vetrom, ponekod tudi s hudo točo, je v Sloveniji naredilo ogromno škodo, največ seveda v Prekmurju. V velenjski občini je sobotni dež z vetrom največ škode povzročil na petih hektarjih hmeljišča Erine TOK Kmetijstvo v Metlečah. Veter je celotno hmeljišče do- Kolektivni dopust delavcev Gorenja Redna vzdrževalna dela in nekateri večji posegi ŽETEV ZAČASNO PREKINJENA - Zadnje dni prejšnjega tedna so se na polja pognali kombajni tudi na našem področju. Žetev dobre letine je začasno prekinilo deževje, ki je v Šaleški in Gornji Savinjski dolini na vso srečo minilo brez uničujoče toče in hujšega neurja, nekoliko več vode na poljih in travnikih pa je bilo še kako potrebne. S soncem se seveda žetev nadaljuje in upajmo, da bo pridelek zares nad pričakovanji. Zaposleni v Gorenjevih tovarnah v Titovem Velenju, v delovnih organizacijah Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema, Gorenje Procesna oprema in Gorenje Elektronika Široka potrošnja, so od 20. julija do 8. avgusta na kolektivnem dopustu. Dnevi kolektivnega dopusta so, kot je že v navadi, namenjeni za redna vzdrževalna dela na strojih in napravah, v delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski liuretanom. Del potrebne nove opreme so izdelali v Gorenju Procesna oprema. V obratu Zamrzovalne omare pa bodo prestavili mlin za mletje plastike. Dela v obratu Zamrzovalne skrinje, jo (Foto: H. Jerčič) aparati pa bodo opravili tudi nekatere večje posege, predvsem v tozdih Zamrzovalna in hladilna tehnika, Pralno pomivalna tehnika in Štedilniki v Titovem Velenju. V tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika bodo v obratu Zamrzovalne skrinje v okviru načrta za povečanje proizvodnje na 1.000 zamrzovalnih skrinj dnevno (v dveh izmenah), namestili novo tehnologijo za polnjenje ohišij zamrzovalnih skrinj s po- kjer bodo namestili novo tehnologi- V tozdu Pralna in pomivalna tehnika bodo posodobili linijo za izdelavo bobnov za pralne stroje, ki jo bo v prihodnje upravljal programirani logični krmilnik. V tozdu Štedilniki pa bodo, med drugim, obnovili peč za beli emajl, urejali pa bodo še transportne poti. Med kolektivnim dopustom bodo v Gorenju opravili tudi nekatere posege v okviru akcije za varčevanje z električno energijo. 2. stran ★ naS CSS AKTUALNO titovo velenje * 30. julij 1987 Odgovor na delegatska vprašanja 0 možnem odlagališču jedrskih odpadkov na območju Velunje Spomladi 1986 je na osnovi pobud posameznih občanov Izvršni svet Skupščine občine Velenje pisno prosil Izvršni svet Skupščine SR Slovenije za odgovor, ali v Velunjskem grabnu, na meji z občino Slovenj gradeč, res tečejo pripravljalna dela za odlagališče jedrskih odpadkov. Ker odgovora na to vprašanje več kakor mesec dni ni bilo, je Drago ŠU-LEK, predsednik SO Velenje, kot delegat v zboru občin Skupščine SR Slovenije na 3. seji tega zbora, dne 18. 6. 1986 postavil ustno delegatsko vprašanje z isto vsebino, na katerega je dal odgovor predstavnik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije na 4. seji zbora občin Skupščine SR Slovenije, dne 2. 7. 1986. Bistvo odgovora je bilo, da je JUGEL (Skupnost jugoslovanskega elektro gospodarstva) naročila študijo, s katero je določenih v Jugoslaviji 13 makrolokacij za jedrsko odlagališče, med njimi tudi lokacija na meji občin Velenje in Slovenj Gradec, in sicer za nizko in srednje aktivne odpadke. Poudaril je, da gre za študijsko, neteren-sko raziskovanje, na osnovi katerega bo opravljen prvi širši izbor, o katerem bodo pristojni organi izbranih občin pravočasno obveščeni ter da je vznemirjenje občanov preuranjeno in brez dejanske osnove. Delavski svet SOZD Elektrogospodarstva Slovenije je na svoji seji dne 26. 11. 1986 sprejel sporazum z Elektroprivredo Hrvatske in z Nuklearno elektrarno Krško o financiranju in izvajanju predhodnih del za skladišče radioaktivnih odpadkov nizke in srednje aktivnosti. Iz vsebine sporazuma je razvidno: 1. Začasno skladišče za radioaktivne odpadke nizke in srednje aktivnosti v Nuklearni elektrarni Krško, s kapaciteto 6.000 dvesto-litrskih sodov bo napolnjeno v enem letu. 2. Predhodna dela ne bodo samo študijsko-raziskovalna, ampak tudi terenska, vse do izdelave investicijskega parograma. 3. NE Krško mora po sklenitvi sporazuma v mesecu dni ustanoviti posebno strokovno službo (8 delavcev) za pripravo in izvajanje predhodnih del, ki so v sporazumu podrobno opisana. 4. K sporazumu lahko pristopijo tudi drugi uporabniki jedrskih materialov, kar pomeni, da lahko predvideno skladišče postane vsesplošno odlagališče jedrskih odpadkov za celotno Jugoslavijo. Na osnovi navedenega sporazuma smo ugotovili, da je bil odgovor Izvršnega sveta SRS na naše delegatsko vprašanje v zboru občin pomanjkljiv. Zato so skupine delegatov za zbor združenega dela in za zbor občin Skupščine SRS iz občine Velenje in iz občine Slovenj Gradec posredovale dne 15. 12. 1986 Skupščini SRS dve dodatni delegatski vprašanji: 1. Ali je prvi širši izbor lokacij za odlagališče jedrskih odpadkov že opravljen? 2. Če je odgovor pritrdilen — zakaj pristojni organi izbranih občin niso bili o tem pravočasno obveščeni? Ob teh vprašanjih je bila postavljena tudi zahteva, s katero terjamo, da se območje na meji med občinama Velenje in Slovenj Gradec in širše območje Šaleške doline in Koroške pri izvajanju predhodnih raziskovalnih del izvzame in da se sploh ne proučuje kot možna lokacija za odlagališče jedrskih odpadkov nizke in srednje aktivnosti. Svojo zahtevo smo utemeljili z naslednjimi argumenti: 1. Obravnavani prostor predstavlja poseljeno področje z intenzivno tržno usmerjeno kmetijsko proizvodnjo. 2. Na območju možne lokacije so pomembni viri pitne vode, iz katerih se napajajo Mežiška, Mi-slinjska in Šaleška dolina, po grobi oceni skoraj 100.000 prebivalcev. 3. V občinah Velenje, Slovenj Gradec in Ravne so prav v zadnjem obdobju zastavljene močne aktivnosti za sanacijo nadpovprečno ekološko ogroženega okolja (Rudnik in topilnica Mežica, Železarna Ravne, Termoelektrarna Šoštanj, Rudnik lignita Velenje in vrsta manjših onesnaževalcev). 4. Skladišče radioaktivnih odpadkov bi prizadelo turistično gospodarstvo in onemogočilo vsa prizadevanja za nadaljnji razvoj turizma na območju prizadetih občin. 5. Zaradi sedanje poseljenosti je obravnavano obmejno območje zelo globoko in dobro pokrito z živo silo, kar je posebnega pomena za SLO in DS; jedrsko odlagališče bi zanesljivo povzročilo zmanjšanje gostote prebivalstva v tem prostoru. 6. Kot vemo, so v sosednji Avstriji močne težnje, da locirajo svoja odlagališča nevarnih snovi čim bliže jugoslovanski meji. Lokacija jedrskega odlagališča tako blizu avstrijske meje z naše strani bi zagovornikom takšnega ravnanja v Avstriji dala v roke močne argumente za takorekoč povračilne ukrepe, kar bi posledično še dodatno ekološko obremenilo prav področje naših občin. 7. Zavedamo se, da je za odpadne radioaktivne snovi potrebno poiskati ustrezno odlagališče, prepričani pa smo, da je v Sloveniji, zlasti pa v Jugoslaviji možno najti veliko primernejših lokacij. Zato menimo, da je ob vseh naštetih argumentih naša zahteva upravičena. Zahtevo smo dolžni posredovati pristojnim organom in širši javnosti pred ožjim izborom možne lokacije, ker ocenjujemo, da je ekološka osveščenost tukajšnjega prebivalstva tolikšna, da bi tudi po morebitnem strokovnem izboru lokacije na meji naših občin, z vsemi sredstvi preprečili postavitev odlagališča radioaktivnih odpadkov. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je dal z dopisom z dne 13. 1. 1987 Skupščini SRS na postavljeni vprašanji naslednji odgo- »Vprašanji skupin delegatov temeljita na informacijah o študiji, ki jo je financirala Skupnost jugoslovanskega elektrogospodarstva (JUGEL). Študija z naslovom »Odlaganje radioaktivnih odpadaka i ozračenog nukle-arnog goriva za program izgradnje nuklearnih elektrana u elektroenergetskem sistemu Jugoslavije do 2000. godine« je bila izdelana v letih 1983/84 in oddana naročniku januarja 1985, na zahtevo recenzentov pa dopolnjena z geološko in seizmično analizo julija 1985. Cilji projektne naloge za omenjeno JUGEL-ovo študijo pa so se izkazali kot mnogo preobširni. Že samo izhodišče študije, po katerem naj bi sočasno rešili problematiko vseh radioaktivnih odpadkov (nizko, srednje in visoko aktivnih) in izrabljenega jedrskega goriva, se je izkazalo kot tehnološko in ekonomsko nesprejemljivo. — Eden delnih rezultatov študije je bil spisek 13 možnih makrolokacij za jugoslovansko odlagališče radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva, ki pa so bile izbrane praktično izključno glede na geološko ustre- zno podlago. Pomanjkanje kakršnihkoli drugih kriterijev pri izbiri makrolokacij je bilo med recenzenti ostro kritizirano. Ker JUGEL-ova študija ni dala uporabnih rezultatov in ker po drugi strani zmanjkuje prostora v obstoječem skladišču radioaktivnih odpadkov na lokaciji Nuklearne elektrarne Krško, so elektrogospodarstvi Slovenije in Hrvatske ter Nuklearna elektrarna Krško sklenile dogovor o začetnih aktivnostih za izgradnjo novega odlagališča (29. 3. 1985) ter nato pripravile samoupravni sporazum o financiranju in izvajanju teh del (26. 11. 1986), ki pa še ni podpisan. V tem sporazumu so predvidene vse potrebne aktivnosti, vključno s terenskimi deli, pri čemer pa bodo slednja aktualna šele po prvem izboru možnih lokacij. NE Krško kreditira dela na novi študiji, ki pa ima glede na izkušnje za JUGEL-ovo študijo bistveno ožji in konkretnejši cilj, kar kaže tudi njen naslov: »Ravnanje z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki v SR Sloveniji« (slovenski del študije). Delo na tej študiji se je začelo v marcu 1986. V sedanji študijski fazi sodelujejo na slovenski strani naslednje inštituci-je: Geološki zavod Ljubljana, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, Fakulteta za ahitekturo, gradbeništvo in geodezijo, Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo — inštitut za raziskavo javnega mnenja, Filozofska fakulteta — oddelek za ekološko psihologijo, Biotehniška fakulteta — katedra za krajinsko arhitekturo, Seizmološki zavod SRS, Inženirski biro Elek-troorojekt, Nuklearna elektrarna Krško ter Institut Jožef Štefan, ki je tudi koordinator. Dela potekajo vzporedno na slovenski in hrvaški strani, ki je tudi angažirala podobno skupino raziskovalnih organizacij. Po dogovoru je cilj prve faze študije poiskati sprejemljivo lokacijo za odlaganje nizko in srednjih odpadkov iz NE Krško (in ne za vse jugoslovanske potrebe). Odločitev o lokaciji bo sprejeta na osnovi primerjave ustreznih možnih lokacij v SRH in SRS, nato pa bo stekel redni lokacijski postopek pred pristojnimi orga- Glede izbora možnih lokacij Izvršni svet Skupščine SRS Slovenije odgovarja, da je o prvem izboru mogoče govoriti šele, ko bo po vseh kriterijih in postopkih izbranih v Sloveniji približno 20 do 30 možnih lokacij odlagališča. Ta prvi širši izbor lokacij še ni bil opravljen. Do sedaj je bila v okviru slovenskega dela študije kabinetno evidentirana 301 možna lokacija. Visoko število kaže na temeljitost pristopa, saj je na situ praktično vsa Slovenija in skoraj vse občine. Med temi 301 lokacijami ni bil vzpostavljen nikakršen prioritetni vrstni red, ker to še ni možno, niti ni bilo predvideno. Z nadaljnjim postopkom izločanja je bilo nato navedeno število skrčeno na približno 150 možnih lokacij, tako izločanje pa bo potekalo še naprej. Iz opisanega razvoja je razvidno, da je do faze prvega izbora še daleč. S tem je dan tudi odgovor na drugi del delegatskega vprašanja. V zvezi z evidentirano 301 možno lokacijo pa je razumljivo, da bi bilo o tem evidentiranju preuranjeno obveščati pristojne občinske organe, ko se je pa to število v nadaljnjem postopku izločanja zmanjšalo na polovico ter se še zmanjšuje. Ko pa bo opravljen izbor približno od 20 do 30 možnih lokacij (takrat se bo začelo tudi s prvimi terenskimi raziskavami), bodo pristojni organi občin, ki jih to za- deva, pravočasno in vsestransko obveščeni. Stališče sodelujočih pri obravnavani študiji je, da mora biti tudi javnost o stanju del na projektu redno obveščena tako preko sredstev javnega ob veščanja, kakor tudi na razpra vah in strokovnih posvetovanjih. Zato je bil o tem že objavljen obširen članek v časopisu Delo dne 16. 12. 1986. Po tem datumu ni prišlo do sprememb, ki bi terjale novo informacijo javnosti.« Po izredni seji, ki je bila dne 23. 6. 1987 in na kateri so ob razpravi o razvojnih vprašanjih REK SOZD Franc Leskošek-Lu-ka, delegati z vso ostrino izpostavili tudi bojazen o domnevnih pripravljalnih delih za jedrsko odlagališče na območju Velunje, je delovna skupina (sekretarja skupščine in izvršnega sveta in načelnik občinskega inšpektorata) opravila celodnevni ogled in poizvedovanje in razen opuščene vrtine in ob njej podrte barake, ni odkrila ničesar. Občinski inšpektorat je tudi prosil za pojasnilo Rudnik Mežica v zvezi z opuščeno vrtino in dobil naslednji pisni odgovor: »Rudnik Mežica, TOZD Rudarski obrati in Separacija, katerega glavna dejavnost je pridobivanje svinčevo-cinkove rude, vrši raziskave z namenom obnavljanja svojega rudnega bogastva v svojem eksploatacijskem prostoru, pa tudi v svojih raziskovalnih prostorih. Območje Velunje, kjer so poznani ostanki starih rudarskih del že iz prejšnjega stoletja, leži v raziskovalnem prostoru Uršlja gora I. Zanj ima naša delovna organizacija dovoljenje za raziskave svinca in cinka dobljeno od Republiškega komiteja za energetiko SR Slovenije z odločbo z dne 9. 5. 1985 št. 310-04/83-4, po kateri ji je dovoljeno vršiti raziskave na tem prostoru do 31. 12. 1990 leta. V letu 1986 smo zavrtali na območju Velunje pri Grabnarju dve krajši vrtini izključno za namene navedene v prvem odstavku. O tem smo predhodno seznanili Komite za družbeno planiranje in gospodarjenje Skupščine občine Titovo Velenje z dopisom dne 21.8. 1986. Naš predstavnik tov. Kušej Janez, dipl. ing. geologije pa je o tem tudi ustno seznanil dne 22. 8. 1986 Občinski inšpektorat in predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Titovo Velenje. V letu 1987 na tem območju nismo vršili nikakršnih raziskav zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Naši delavci so v tem letu edino pospravili ostanke nasilno podrtih barak, ki so jih neznani storilci narezali in prevrnili na cesto. V kolikor se v dolini Velunje v tem času opaža kaka tovrstna dejavnost, potem ta ni povezana z Rudnikom Mežica.« Iz vsega navedenega je razvidno, da organi Skupščine občine Velenje ves čas skrbno spremljajo priprave za izbor lokacije jedrskih odpadkov in da zaskrbljenost ljudi sicer ni povsem brez osnove, širjenje alarmantnih vesti o pripravljalnih delih ali drugih dezinformacij pa nikakor ni na mestu, še zlasti, ker je Skupščina občine o svojih delegatskih prizadevanjih v Skupščini SRS javnost z informacijami v tedniku Naš čas tudi sproti obveščala. PREDSEDNIK Skupščine občine Velenje mag. Drago ŠULEK dipl. ing. fiz. Zveza društev VIT Slovenije 10. posvet v Titovem Velenju Priprave na 10. posvet varnostnih inženirjev in tehnikov Slovenije, ki bo 15. in 16. oktobra v Titovem Velenju, so v polnem teku. Organizatorja posveta sta Zveza društev varnostnih inžinerjev in tehnikov Slovenije in Društvo varnostnih inženirjev in tehnikov Velenje, pokrovitelj posveta pa bo sozd Gorenje. Priprave so se pričela že januarja, ko so izvolili iniciativni odbor, izdelali terminski načrt, določili nosilce posameznih nalog in pripravili stroškovnik dvodnevnega posveta. Organizatorji pričakujejo, da se bo posveta v Kulturnem domu v Titovem Velenju udeležilo približno štiristo članov, ki jih bodo namestili tudi v okoliških krajih, predvsem v Topolšici in na Dobrni. Program posveta, na katerega bodo povabili tudi predsednike Zveze sindikatov Slovenije ter predstavnike drugih DVIT in zvez iz drugih republik in pokrajin ter seveda predstavnike družbenopolitičnih organizacij Velenje in še druge goste, je zelo pester in raznolik. Udeležencem bodo pripravili poleg referatov še več strokovnih srečanj, ekskurzij in podobno. Miroslav Mohorko, predsednik Zveze varnostnih inženirjev in tehnikov Slovenije pravi: »Naslovi referatov in avtorji so že določeni. Udeleženci posveta iz Titovega Velenja bodo pripravili tri teme — avtomatizacija delovnih postopkov; zaposlovanje invalidnih oseb v Velenju in uporaba pene pri gašenju požarov. Na posvetu bomo spregovorili tudi o letnem poročilu, delovnih nezgodah, o analizi meritev radioaktivnosti v delovnem in življenjskem okolju, nevarnostih pri uporabi kmetijske mehanizacije, o protipožarnih materialih, prevozu, uporabi in odlaganju nevarnih strupenih snovi ter o spremembi normativov in elektrotehničnih standardov. Pripravili pa bomo tudi srečanje udeležencev z nekaterimi proizvajalci opreme in ogled večjih delovnih organizacij, med njimi Gorenje, Rudnik lignita Velenje, Termoelektrarne Šoštanj in druge.« B. Mugerle Mozirje Nova samoupravna interesna skupnost Na zadnji seji so člani izvršnega sveta skupščine občine Mozirje dali potrebno soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe v občini Mozirje ter k njenemu statutu. Ustanovna skupščina te interesne skupnosti je bila konec maja s tem pa je na podlagi zakonskih določil prenehal delovati samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabo hrane. Programi skupnosti so zakonsko opredeljeni kot zadeve posebnega družbenega pomena, zajemajo pa pospeševanje družbeno organizirane tržne proizvodnje hrane, zagotavljanje nemotene osnovne preskrbe in blagovne rezerve. Bočna v Šolsko poslopje vendarle »rešeno« Prebivalce Bočne je nekaj let nazaj razburjala usoda poslopja nekdanje šole. Pouka v Bočni namreč ni že od leta 1978, zato tudi osnovna šola Gornji grad ni bila več pripravljena upravljati z zgradbo Krajani Bočne in okolice so vedno terjali, da do odtujitve šolskega poslopja ne sme priti, zato so predlagali, da se prenese na krajevno skupnost, ki bo zanj poskrbela in ga uporabljala za potrebe svoje dejavnosti. Tudi zato, ker so šolo zgradili po vojni krajani sami. Svet krajevne skupnosti je na svoji pomladanski seji pripravil načrt ureditve zgradbe. Enota vrtca in knjižnica sta v stavbi bili že doslej in bosta ostali, prav tako soba za delo mladinske organizacije, en razred bo v bodoče služil za spominsko sobo, v kateri bo predstavljeno splavarjenje v Zadrečki dolini, čas NOB in dogodki povojnih let, kletne prostore bo uporabljala zelo aktivna osnovna strelska organizacija, poleg bo še skladišče za potrebe Rdečega križa in stanovanje za hišnika. Za vzdrževanje bo skrbela krajevna skupnost skupaj z uporabniki prostorov, zato je brezplačen prenos pravice uporabe šolske stavbe na krajevno skupnost več kot upravičen. Krajani bodo za nekdanjo šolo poskrbeli sami in preprečili njeno nadaljnje propadanje »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. janu- arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (v. d. direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Pla- ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Br- zojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 200 dinarjev. Mesečna naročnina 755 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike je 4.530 dinarjev, za tujino 7.670 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 30. julij 1987 * titovo velenje IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ nas cas* stran 3 Delegatska vprašanja in odgovori Gorenje Gospodinjski aparati Do konca leta uresničili prav vse cilje Zanimalo nas je, kako so v največji Gorenjevi delovni organizaciji, v Gorenju Gospodinjski aparati Titovo Velenje, delali in gospodarili v letošnjem prvem polletju. Zato smo obiskali predsednika poslovodnega odbora Ladislava Grdino. • Kako uresničujete letošnje planske naloge? — Naša največja letošnja naloga je do konca leta uresničiti sorazmerno visoko zastavljene cilje, ki so bili postavljeni ob upoštevanju razvojnih nalog, ki so pred Gorenjem Gospodinjski aparati. Ob ambiciozno zastavljenih ciljih pa nismo bili najbolje pripravljeni sprejeti izziv. Dokaz za to je dejstvo, da smo porabili preveč časa, da smo si znotraj delovne organizacije dokazali, kakšne so naše dejanske zmogljivosti in sposobnosti uresničiti zastavljene cilje. Enega od ciljev, 10% povečanje produktivnosti dela, na primer, že uresničujemo v 3 tozdih. Zdaj bomo, na osnovi ugotovitev iz analiz, na novo izoblikovali naloge z namenom, da bi tudi v preostalih tozdih dosegli načrtovano povečanje produktivnosti. • Pomembna naloga je prav gotovo tudi obvladovanje stroškov? — Do nedavnega je vso nabavno in prodajno funkcijo za našo delovno organizacijo opravljal Gorenje Commerce. Takšna de-ljenost ima določene prednosti, pa tudi slabosti. Zaradi težav oziroma slabosti v komuniciranju so podatki, s katerimi razpolagamo, večkrat različni. Posledica tega je, da v celoti še vedno ne obvladujemo stroške, tudi znotraj delovne organizacije same. Na začetku leta smo sicer izdelali poseben program obvladovanja stroškov, ki žal še ne daje že-ljenih rezultatov. Vemo pa, kje stroški nastajajo in kje so naše največje slabosti. Po kolektivnem dopustu bomo zato okrepili naša prizadevanja, da bi bolje obvladovali stroški, kar bo bistvenega pomena za še boljše gospodarjenje. # Kaj pa izboljšanje kakovosti? — Poudariti moram, da dosegamo za letos predvidene planske cilje. Znatno smo izboljšali kakovost naših izdelkov, kar se kaže tudi v bistvenem zmanjšanju števila posegov v garancijski dobi. Ostaja pa, razumljivo, tudi za naprej še veliko nalog tudi na V delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati so v letošnjem prvem polletju izdelali 802.424 velikih gospodinjskih aparatov v vrednosti 92,4 milijarde dinarjev. Polletne proizvodne in izvozne obveznosti so presegli, pomembno pa je, da so za prodajo na tehnološko najzahtevnejša tuja tržišča namenili skoraj 54 % vse proizvodnje (v lanskem prvem polletju 50,8 %). Med pomembne dosežke velja omeniti tudi 2 % povečanje fizične produktivnosti. V primerjavi z lanskim prvim polletjem so v delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati najbolj povečali proizvodnjo v tozdih Kondenzatorji Rogatec, Zamrzovalna in hladilna tehnika Titovo Velenje, Pralno pomivalna tehnika Titovo Velenje itd. ILetošnje polletje planske obveznosti pa so najbolj presegli v toz-illih Pralno pomivalna tehnika in Zamrzovalna in hladilna tehnika. Ladislav Grdina, predsednik PO Gorenje Gospodinjski aparati področju kakovosti. Prizadevali si bomo, da tudi v drugem polletju zagotovimo nadaljnje izboljšanje kakovosti. • Ob tem morda še besedo, dve o tipizaciji in standardizaciji gospodinjskih aparatov? — Tudi tipizacija in standardizacija gospodinjskih aparatov sta pomembno delo. Dosegli smo sicer napredek, žal pa smo nadalje povečali število izvedenk. Rast števila izvedenk moramo zaustaviti, predvsem tudi z namenom, da zmanjšamo stroške, povečamo kvaliteto izdelkov in razbremenimo delavce, ki delajo v razvoju, da se bodo lahko v kar največji meri posvetili pravim razvojnim nalogam. 9 Začenjate s tehnološko modernizacijo? — Pomemben napredek smo v Gorenju Gospodinjski aparati dosegli v zadnjem času na investicijskem področju. Opredelili smo program tehnološke modernizacije v vseh tozdih in določili vrstni red, kar zadeva pomembnost in zahtevnost del, in to na osnovi posebnih meril, pri čemer smo zlasti upoštevali pomembnost posameznih del. S tem je dana osnova za uresničevanje programa tehnološke modernizacije, ki ga bomo začeli uresničevati v letošnjem drugem polletju in ga s pospešenim tempom nadaljevali tudi v prthod-nje. • Kako ocenjujete akcijo »Predlagaj nekaj koristnega !«, ki ste jo letos znova izvedli? — Omeniti moram, da je bila v letošnjem prvem polletju na področju inovacijske dejavnosti sprožena akcija »Predlagaj nekaj koristnega!«, ki je dala veliko pozitivnih rezultatov. V akcijo se je vključilo okrog 70 % delavcev Gorenja Gospodinjski aparati, veliko predlogov pa je takšnih, ki bodo, ko bodo uresničeni, prispevali k povečanju produktivnosti, zmanjšanju stroškov proizvodnje in izboljšanju delovnih pogojev delavcev. Mislim, da bo akcija vplivala na izboljšanje razmer v delovni organizaciji. • In še to: kako se v Gorenju Gospodinjski aparati prilagajate potrebam in zahtevam trga? — V letošnjem drugem polletju se bomo še bolj kot smo se v prvem prilagajali potrebam trga. To smo si prizadevali že doslej, vendar ne povsod enako uspešno. Glavna naloga v naslednjih mesecih je nadalje izboljšati iz-plen za izvoz, se pravi narediti kar največ gospodinjskih aparatov, ki jih bo mogoče prodati na tuje, in se kar najbolj prilagoditi potrebam in zahtevam trga. Nadaljnja pomembna naloga pe je tudi zmanjšanje zalog oziroma zmanjšanje stroškov zalog, kar je posebej pomembno spričo začetka tehnološke modernizacije. Se pravi, da bomo morali nadalje zmanjšati zaloge vhodnih materialov, polizdelkov in končnih izdelkov ter proizvajati resnično tisto, kar tržišče potrebuje! Delavska univerza Velenje — varnostno izobraževanje V korak s potrebami združenega dela in obrtnikov Podatek, da je varnostno izobraževanje tako številčno kot raznovrstno in po obsegu programov v naši občini v porastu pove, da se varnostna kultura delavcev in organizatorjev dela vendarle dviga. Čeprav številne nezgode pri delu tega dejstva v celoti ne potrjujejo, pa strokovnjaki v službah za varstvo pri delu, kadrovskih službah ter inšpektorji dela ugotavljajo, da je pripravljenost za periodično izobraževanje delavcev, ki opravljajo, vodijo ali nadzorujejo dela, kjer je nevarnost za zdravje in življenje, v porastu. Koristno je obnoviti znanje s tega področja in_spoznati novosti na področju normativne in zakonske ureditve. Pri Delavski univerzi Velenje so v obdobju januar—julij organizirali (tudi v sodelovanju s službami za varstvo pri delu ter kadrovskimi službami im centri za izobraževanje delavcev v OZD) preko 50 tečajev iz varstva pri delu in požarne varnosti, pri čemer je bila novost podajanje snovi s praktičnimi demonstracijami in in-Itrukcijami na delovnih mestih. Organizirali so tudi nekaj večdnevnih seminarjev za pridobitev specifičnih znamj s tega področja, najpomembnejša novost pa sta bila gotovo dva 65-uirna seminarja za odgovorne de-lavc. v mesecu uredništva: Bohor /ari. Dravinjski glas. Naš čas. Novi Tednik. Savinjski občan. Savinjske novice iti Utrip. Lestvico priljubljenosti bomo objavljali vsak .mesec. Natančhi podatki o »volilcih« so nam potrebni zaradi nagradne i«re. Slišal sem bla, bla! /Z DOMAČIH LOGOV. IZ DOMAČIH LOGOV. IZ DOMAČIH LO Reci(pročja): poletne trditve Ni res, da bodo tudi v Rudniku lignita Velenje uvedli »stoječi zajtrk«, tako kot v Gorenju. Knapi že od nekdaj pomalicajo sede. XXX Skrajšano ime za Glasbeno šolo Frana Koruna-Koželjske-ga (FKK) nima nobene zveze s kratico FKK (nudistična plaža), ker v tej šoli nikoli ni golih in bosih. XXX Razpisni pogoj za direktorja Kina Velenje — obvladanje slovničnega in govornega angleškega jezika — mi ni na kožo pisan, saj ne znam niti nemškega jezika. XXX Ni bojazni, da bi »študentski servis«, ki je v Titovem Velenju odprl svojo poslovalnico prevzel delo našim obrtnikom in OZD. Študentje (in dijaki) so bolj zagreti za zaslužek kot za delo. XXX Najnovejša reorganizacija v Gorenju ne pomeni, da se teorija o tozdih ni obnesla. Le uvideli so, da je skrajni čas upoštevati rek: »Reši se, kdor se more...« Nek imenovan (pa ne tukaj) tovariš je na vrhunskem idejnopoliti-čnem sestanku v občini izjavil: »Tisti, ki delamo na področju ekologije in za ekološko gibanje, smo v Našem času najbolj onesnaženi.« Ni omenil, kaj delajo! Po letu 1950je življenje krojilo zakone, po letu 1980 pa (žal) zakonodaja razkraja življenje, je na predsedstvu OK ZKS citiral en tovariš. Še sreča, da sem pozabil kdo. Ko so na nekem forumu v naši občini obravnavali analizo tez o aktualnih idejnopolitičnih razmerah v družbi in v ZK. je udeleženec zafr-kljivo vprašal »Ali bodo izšle tudi teze za praktično uporabo?!« Na usposabljanju za politično delo in uporabo novih spoznanj v praksi (v raznih manjših D PO asociacijah) se je NEKOMU utrnila misel: »klasičnega delavskega razreda ni več. . .« Menda je mislil dodati še: »ostali so le še razredi...«, pa tega ni storil, ker se je spomnil svojega razreda. Znan politični »inovator« iz naše regije je na nedavnem posvetu komisije za informiranje in politično propagando menil: »Rušenje vsega za nazaj ni smiselno . . .«. Ko sem dodal, »da rušenje vsega r naprej ne moremo dovoliti,« je bil posvet zaključen. Vse pogosteje slišimo Čigav citat: »Nismo družba v krizi, smo v paralizi. « Kriza mine, paraliza žal ostane! Jože Miklavc __ 30. julij 1987 * titovo velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC nas cas*^tran7 Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje KOLEDAR Četrtek, 30. julija - peter petek, 31. julija - ignac sobota, 1. avgusta — alfonz nedelja, 2. avgusta — bojan ponedeljek, 3. avgusta -lidija torek, 4. avgusta - nedelj-ka sreda, 5. avgusta — SNEŽA-na G. PREBIVALSTVA POROKE: Ivan PEČOVNIK, rojen 1956, dipl. ing. rudarstva iz T. Velenja in ROMANA ČREP, rojena 1963, admini-stratorka iz Titovega Velenja; JANEZ REHERMAN, rojen 1964, tesar iz Lokovice in BRANKA KVART1Č, rojena 1967, medicinski tehnik iz Titovega Velenja; JOŽE ŠVENER, rojen 1965, varilec iz Titovega Velenja in NEVENKA POBEC, rojena 1966, strojni tehnik iz Titovega Velenja; IZUDIN SMAJ1LOVIČ, rojen 1963, vrtalec iz Titovega Velenja in GOSPA STOJ NIČ, rojena 1959, delavka iz Titovega Velenja; VIKTOR LUŽNIK, rojen 1965, orodjar iz Spodnjega Do-liča in NATALIJA GERŠAK, rojena 1967, orodjarka iz Titovega Velenja; FRANC GLASENČNIK, rojen 1959, kmetovalec iz Zavodenj 44 in SAŠA ČOPAR, rojena 1966, gospodinja iz Šentvida pri Zavodnjah 14. ROJSTVA: V mesecu juniju je bilo rojenih 41 dečkov in 37 deklic SMRTI: ANTON TRATNIK, delavec iz T. Velenja, Šaleška 19, rojen 1956; JOŽEF PRAPROTNIK, upokojenec iz Malega vrha 26, rojen 1921; ROZA MIKEK, upokojenka iz Ga-berk 13, rojena 1906; MARTIN URLEB iz Paške vasi 9, rojen 1937; TEREZIJA VEBER, upokojenka iz Polzele 195, rojena 1910; JERNEJ SEVER, upokojenec iz Ljubljane, Poljanska 9, rojen 1909; IVAN MEKLAV, upokojenec iz Titovega Velenja, Kidričeva 23, roj. 1928; MARIJA ŠALAMON, upokojenka iz Lačje vasi 15, rojena 1904; KAREL ROŽANEC, upokojenec iz Celja, Kajuhova 1 \/ll, rojen 1917; Mali oglasi OSEBNI AVTO R-4 TLS, letnik 1976, dobro ohranjen, ugodno prodam. Telefon 853-372. NEMŠKE OVČARJE, z rodovnikom, odličnih staršev, prodam. Telefon 858-417. CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, da bo slaščičarna Movh v Šoštanju zaradi kolektivnega dopusta zaprta od 28. 7. 1987 do 12. 8. 1987 MOTORNO KOLO TORI, NOVO, TER BARVNI TV PRODAM. Telefon 857-179, Rudi Marzel, Tomšičeva 10, Titovo Velenje. TAKOJ ZAPOSLIM DELAVKO ZA ŠIVANJE. Telefon 851-668. UGODNO PRODAM DVA DOBRO OHRANJENA POSTELJNA JOGI VLOŽKA. Te lefon 857-338. LOKAL ZA MIRNO OBRT v centru Šoštanja dam v najem. Pisne ponudbe pod šifro »Center« pošljite na upravo lista. NOVO SEDEŽNO GARNITURO, RAZTEGLJIVO, »PINGVIN«, 30 % ceneje, prodam. Telefon 882-188. ČRNOBELI TV JASNA UGODNO PRODAM. Telefon 854-093. MINI AVTO COMPONENTE ZNAMKE CLARION prodam. Telefon 882-758. KUHINJO, KOMPLET S ŠTEDILNIKOM IN HLADILNIKOM, PRODAM. Informacije dopoldan 854-496 — do 15 ure, popoldan 853-373. VVARTBURGA KUPIM ZA REZERVNE DELE. Jože Tabor, Prešernova 2, Titovo Velenje. KAVČ, ŠTIRI FOTELJE IN DNEVNO OMARO, NIZKO, PRODAM. Telefon 854-375. LEND ROVERJA, MANJŠI TIP, prodam, ali zamenjam za manjši osebni avto. Ivan Pocajt, Veliki vrh 10, Šmartno ob Paki. PRODAM NEDOGRAJENO HIŠO V BLIŽINI TITOVEGA VELENJA. Telefon 853-481, dopoldan. OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK ZA DVOJČKE PRODAM. Demirovič, Šalek 83, Titovo Velenje. DOBRO OHRANJEN VW, le tnik 1968, v voznem stanju, prodam. Telefon 853-363, popoldan. VIDEO RECORDER FISHER VHS in športni voziček prodam. Telefon 857-539. Objave potreb po delavcih v občinah Velenje in Mozirje DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE Dl NČ DČ ROK P OD ŠT. DEL. OBČINA VELENJE DO MODNI SALON ekonomist — planer-analitik X nč 15 280 000 1 GORENJE DS INTERNA BANKA ekonomski tehnik — evidentičar 1 nč 8 148.555 1 GORENJE DS INTERNA BANKA ekonomski tehnik — evidentičar 1 dč 8 148.555 1 DO MODNI SALON prodajalec — prodajalec tekst. X dč 15 170.000 1 DO MODNI SALON sklad, delavec — skladiščni del. X nč 15 145.000 1 KLANČNIK VERA avtomobil, klepar — avtoklepar. d. X nč 8 250.000 1 OBČINA MOZIRJE ELKROJ — TOZD KONFEKCIJA konfekcionar — konfekcionar X nč 8 170.000 10 LEGENDA: Dl - delovne izkušnje. NČ - nedoločen čas. DČ = določen čas. ROK P - rok prijave. OD - osebni dohodek. ŠT DEL. - število delavcev ČEVLJARSTVO IRMAN. Trg Bratov Mravljakov 8, Šoštanj, obvešča cenjene stranke, da bo obratovalnica od 1. do 24. avgusta zaprta zaradi kolektivnega dopusta. Hvala za razumevanje! OSEBNI AVTO ZASTAVA 126 P PRODAM. Telefon 857-889, zvečer. OSEBNI AVTO KADET 1,6 D — letnik 1984 ter čoln maestral 9 D z motorjem Tomos 4 prodam. Telefon 858-420. VIDEO RECORDER GOLDSTAR, mali barvni TV Tehnic prodam. Vse z deklaracijo. Ogled mogoč v soboto od 11. do 13. ure. Vrnjačke banje 5, Samo Horvat. ZASTAVO 126 P PRODAM. November 1980. Telefon 882-387. ZATEKEL SE JE ČRN KUŽEK pasme španjel. Lastnik ga dobi pri Acman, Kavče 1, Titovo Velenje. CAMP "PRIKOLICO, 2+1, poljske izdelave, prodam. Jože Uranjek, Vrnjačke Banje 2, Titovo Velenje, telefon 858-214. PRODAM ČOLN MAESTRAL 18, star 2 leti. Telefon 853-960, Majhen, Rečica ob Paki 42. HI-FI STOLP SHARP 2 x 45 W prodam. Telefon 853-194.. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija in pradedija Ivana Kovača 13. 7. 1913 - 24. 7. 1987 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se DO PTT Celje, TOZD Titovo Velenje, častni straži, pevskemu zboru, govornikom za poslovilne besede in župniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Frančiška, sinovi Ivan, Ernest, Marjan, Stanko, Darij, Aco in hčerka Danica z družinami. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža in očeta Franca Šneka 19. 6. 1936 - 23. 7. 1987 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se DO RLV, rudarski častni straži, govornikom za poslovilne besede in župniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Dragica in hčerka Branka PRODAM LADO RIVA 1300, september 1986. Telefon 831-311, od 6. do 14. ure. ŠE NEMONTIRANO, NOVO, PLOČEVINASTO GARAŽO PRODAM. Telefon 882-706. MARIJA ŠPEGEL Z MUTE obvešča kupce, da prodaja 7 tednov stare piščance nesnice HI-SEX, dvakrat cepljene, krmljene s koruznim šrotom, cepljene so tudi proti kugi. Dobite jih vsak dan, tudi ob nedeljah, cena je 1200 din, ki pa velja le nekaj dni. Nesnice vam bodo že letos zagotovo nesle. Telefon 062 — 873-202. VARSTVO NA DOMU NA GORICI IŠČEMO ZA ENOLETNO PUNČKO s 1. 9. 1987. Telefon 854-604. Plačilo po dogovoru. Kronika MILIČNIKI SO ZAPISALI Tudi pretekli teden so imeli velenjski miličniki veliko dela, še posebej s številnimi vlomi v stanovanja oziroma v stanovanjske hiše. Upajmo, da bodo prišli predrznim vlomilcem kmalu na sled, in da bodo ti za svoja dejanja odgovarjali. ŠTEVILNE TATVINE KOLES Z MOTORJEM Veliko lastnikov koles z motorjem je bilo prejšnji teden neprijetno presenečenih, ker so ostali brez svojih priljubljenih prevoznih sredstev. To se je med drugim zgodilo Tomažu L., ki so mu kolo z motorjem, 20. julija, ukradli v Gaberkah, kjer je bila veselica. NEZNANEC POŠKODOVAL AVTOMOBIL V noči na 21. julij je neznanec poškodoval osebni avtomobil Irene B. parkiran na Gorici. Razbil je steklo in poškodoval karoserijo, pri čemer je nastala precejšnja materialna škoda. IZ STANOVANJ ODNESLI DENAR IN NAKIT V noči na 22. julij so neznanci vlomili v več stanovanjskih hiš na Cesti pod parkom. Iz stanovanjske hiše Antona B. so odnesli večjo vsoto denarja, enako tudi iz hiše Cirila J., iz hiše Franca L. pa so vlomilci poleg denarja odnesli tudi nakit. VLOM V VIKEND OB JEZERU Prav tako v noči na 22. julij je neznani storilec vlomil v vikend ob jezeru Mirka R. Odnesel je roštilj ter poškodoval okno. PADEL S KOLESOM Voznik kolesa z motorjem Ivan Kretič (1929) seje peljal 22. julija malo pred 22. uro po Koroški cesti v Titovem Velenju. Peljal je proti Kidričevi cesti. Ko je nameraval zaviti na kolesarsko stezo, je s prednjim kolesom trčil v robnik kolesarske steze, padel po cestišču in se hudo telesno poškodoval. KRŠENJE NOČNEGA MIRU V teh poletnih dneh je veliko občanov očitno zelo veselih in to kažejo med drugim z glasnim navijanjem svojih radijskih sprejemnikov oziroma kasetofonov — tudi pozno v noč. Nič jim ni mar, da s tem motijo svoje sosede, potem pa morajo pri tem posredovati miličniki. To so morali zadnji teden storiti kar nekajkrat, najpogosteje na Stantetovi, Koroški in Foitovi cesti, pa tudi drugod. gorenje sestavljena organizacija združenega dela, o. o, Delavski svet Gorenje SOZD razpisuje prosta dela in naloge PODPREDSEDNIKA PO GORENJE SOZD ZA PODROČJE DRUŽBENOEKONOMSKIH IN SAMOUPRAVNIH ODNOSOV Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka izobrazba družboslovne usmeritve — najmanj 5 let delovnih izkušenj na enakem ali sorodnem področju. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta in bo lahko po poteku mandata ponovno imenovan. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: GORENJE, sestavljena organizacija združenega dela, Partizanska 12, 63320 Titovo Velenje, Sektor razvoja samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov, z oznako na ovojnici »Za razpis Gorenje SOZD«. O izbiri bomo kandidate obvestili v 45 dneh po končanem razpisnem postopku. Občinska gasilska zveza Veienje Na kotalka -lišču bo mokro in veselo Občinska gasilska zveza Velenje bo v nedeljo popoldne na velenjskem kotalkališču pripravila zanimivo tekmovanje v mokrem nogometu. Tekmovanje bodo pričeli ob 15. uri in se ga bodo udeležile tudi ekipe gasilskih društev sosednjih občinskih gasilskih zvez. Vstopnine razumljivo ne bo, organizatorji pa priporočajo obiskovalcem, da oblečejo dežne plašče, kopalke ali kaj podobnega- Pa še to! Da ne bi kdo mislil, da bo to tekmovanje kar tako, naj povemo, da ga bo snemala tudi ljubljanska televizija, prispevek pa si boste lahko ogledali še istega dne. Pridite, ob mokrem nogometu še nikoli ni bilo dolgčas. SKALJENA KREPITEV MOČI — Brez zamere. Tudi mi smo se odločili poletne počitnice preživeti na svežem in zdravilnem planinskem zraku. Narava in vse ostalo kar zraven sodi je v redu, moti nas le to, da vso pomlad nismo uspeli dobiti vseh potrebnih papirjev za nujno obnovo našega vikenda. Pa kaj zato, saj smo konjsko vzdržljivi, moči za konkretna opravila v prihodnjih mesecih pa tudi rabimo. Nepozabni dnevi v neokrnjeni naravi Čudovito je živeti v neokrnjeni naravi. Taborniki to najbolje vedo in o tem so nas tisti, ki preživljajo letošnje poletne dni v Ribnem pri Bledu, tudi prepričali. Obiskali smo jih v njihovem lepem Kajuhovem taboru. Med Radovljico in Bledom, v neposredni bližini Save, leži lepa vasica Ribno. Nedaleč od nje, v zares čudovitem neokrnjenem okolju, so si našli svoj prostor nekateri slovenski taborniški odredi, med njimi tudi velenjski. Blizu skupaj so, pa vendar vsak zase, tako da se pri svojih aktivnostih ne motijo. Kajuhov tabor ima že dvajsetletno tradicijo. S prizadevnostjo so ga izgrajevali taborniki v času svojega bivanja v njem in danes je resnično takšen, da so nanj upravičeno ponosni. Ravno dovolj udobja nudi, ustreza pa tudi vsem sanitarnim zahtevam, tako da lahko letuje v eni izmeni v njem po okoli 200 otrok. Tu bo letos preživelo nepozabne počitnice kar okoli 500 otrok naše občine. Nepozabne? Mirno lahko to trdimo! O tem so nas prepričali navdušeni obrazi mladih tabornikov. Tako sproščeni so bili, da je to kar težko opisati. In tako zelo zadovoljni, pa veseli. »Prijetno je tukaj,« so vsi vprek pripovedovali. »Imamo se lepo, delamo toliko zanimivega ...« Prav gotovo je res tako, o tem smo se kasneje prepričali tudi sami, ko smo jih obiskali v njihovih vodo-vih kotičkih, še pred tem pa smo se zapletli v pogovor s Teo Podgoršek, vodjo tabora in mladim taborovodjo Jožetom Pozničem. Tea nam je takoj na začetku povedala, da na takšen način taborniki vzgajajo svoj kader. »Takoj je treba prijeti za delo, tudi tisto najbolj zahtevno in odgovorno. Seveda ga zaupamo najbolj prizadevnim in sposobnim mladim tabornikom.« V Ribnem so v dveh izmenah taborili letos že taborniki iz velenjskih osnovnih šol, v času našega obiska pa so bili tam Šoštanjčani, ki so se jim pridružili še taborniki iz Laškega, s katerimi že nekaj let uspešno sodelujejo. Kot sta povedala Jože in Tea je program letošnjega taborjenja v Ribnem zelo raznolik. Kako tudi ne? Med taborniki so tisti .lajmlajši (predšolski), ki so se tokrat prvič podali na pot brez staršev in taborniško življenje še-■4*le spoznavajo. Njihovi izkušeni kolegi se seveda trudijo, da bi jim tukaj ugajalo in da bi taborniki tudi ostali. Tu pa je bilo tudi veliko že zelo izkušenih tabornikov in tudi za njih je treba pripraviti takšen program, da jim bo na taborjenju zanimivo, da se ne bodo dolgočasili. Zanje so organizirali vodniško šolo, v kateri se je 11 najbolj izkušenih tabornikov šoštanjskega odreda zelo trudilo, da bi osvojilo ta taborniški naslov in se tako usposobilo za prenašanje izkušenj na mlajše rodove. Zahteve sploh niso tako enostavne kot bi človek mislil. Saj zares ni kar tako preživeti noč v bivaku vsaj kilometer stran od ostalih, osvojiti in obvladati pa je treba še marsikatero zahtevno veščino. Po napornih aktivnostih tabornikom seveda tekne okusna hrana, ki jo pripravljajo izkušene kuharice. Ni jim pretežko, saj so pred leti tu uredili lepo kuhinjo. Tudi kuharice so v taboru zadovoljne. Kako tudi ne? Mladim vse kar pripravijo tukaj tako tekne, da jih je veselje opazovati. Imajo pa tudi salon, v katerem se še zlasti radi zadržujejo po večerih, ko posedijo ob ognju ter si privoščijo kozarček ali dve — kokakole ali ore seveda, ki ju dobijo poceni. V taboru imajo tudi zdravnico, ki ublaži to in ono bolečino, če je potrebno. Vsi skupaj pa so taborniki, sproščeni in razigrani in vsi enaki. Živijo v naravi, seji prilagajajo, jo občudujejo, se zlivajo z njo. Obvladati to pa ni kar tako. Če ti uspe, si zares tabornik v pravem pomenu besede, si tabornik, ki te življenje v naravi bogati. ti nudi posebno zadovoljstvo. Lahko smo ponosni, da imamo v občini toliko takšnih tabornikov, ki so to dosegli in ki so pripravljeni svoje znanje prenašati na mlajše rodove. Tako nam raste obsežna taborniška generacija. Tokrat smo omenili namreč le tiste, ki taborijo v Ribnem. Povedati pa je treba, da so v teh dneh odprli tudi tabor v Savudri-ji ob morju, od koder bi prav gotovo lahko zapisali zelo podobno, pa vendar malo drugačno zgodbo. Taborjenje na morju je pač nekoliko drugačno od tistega v gorskem svetu. M Zako-ek T. Podgoršek Neokrnjena narava daje veliko možnosti — ob potoku so mladi taborniki postavili mlinček Med sproščeno igro se mladi taborniki veliko naučijo Delo je organizirano v vodovih kotičkih Anketa »Povsod je lepo, v Ribnem najlepše!« Tea Podgoršek Kristian Kolman Saša Glaser Kristian Kolman — Pov-štar: »S šoštanjskimi taborniki nadvse uspešno sodelujemo že od leta 1982. Spoznali' smo se preko vodniške šole, pri njih vzgojili vodnike in tako poskrbeli za razmah ta-borništva v naši občini. Sodelujemo na vseh področjih kolikor se le da. Skupaj načrtujemo razne aktivnosti, tekmujemo med sabo, odhajamo na izlete,.. . Letos nas je tu kar 27. Všeč nam je, saj Ribno nudi veliko možnosti za življenje v naravi, za razvijanje raznih taborniških dejavnosti. Skratka, odlično se razumemo in radi bomo še prišli med Šoštanjčane.« Saša Glaser: »Ljubezen do narave, pestre počitnice, dru- žba in še kaj me je letos že šestič privabilo sem v Ribno. Tu opravljam >dela in nalo-ge< vodnice. Na skrbi imam sedem mlajših medvedkov in čebelic. Imamo svoj vodov kotiček, v katerem se učimo kako preživeti v naravi, vrsto drugih taborniških veščin, trenutno pa se pripravljamo na prvi let. Tudi pojemo, igramo, dolgega časa ne poznamo. Zato o našem bivanju v Ribnem vse naj, naj.« Janja Javornik in Marko Kolenc: »Oba sva iz čete Pesje, ki še nima svojega taborniškega imena. Toda, do konca ga bomo že ,našli'. V Pesju nas je sedaj okrog 50, v Ribnem nas tabori 25. Prvič smo tu in zelo nam je všeč. Prav včeraj smo ,delali' zelo zahtevno taborniško veščino — molk. Ta dan moraš biti tiho od vzhoda do zahoda, od prvega do večernega zbora. To ni enostavno, pa še jesti ne smeš nič. Nekateri smo zdržali, nekaj jih pa tudi ni. V naslednjih dneh bomo bivakirali. Poleg taborniških veščin se igramo, kopamo, tekmujemo, spoznali smo nove prijatelje. Veseli smo, da nam je pri ustanavljanju čete tabornikov v Pesju priskočila na pomoč krajevna skupnost, in da je toliko razumevanja za naše želje našla šola in mentorica. Povsodje lepo, v Ribnem najlepše. Se večkrat bomo tako kot letos preživljali počitnice.« Branko Tamše: »Končal sem drugi razred osnovne šole Biba Roeck v Šoštanju, sodim pa med stare tabornike. Pridružil sem se jim namreč že veliko prej. Sem v skupini mlajših medvedkov in za mano so še vse taborniške veščine, ki jih mora ta skupina znati. Tako všeč mi je v Ribnem, da sem letos že tretjič tu. In še gotovo bom. Počitnice preživljam s taborniki tudi na morju, vendar je tu lepše. Včeraj smo se pripravljali na tekmovanje z lokom, imeli nočni pohod,. . . Od vsega najraje stražim. Med ,starimi' mi" je vedno lepo in tudi letos je tako. Dolgčas, kje pa. Nanj nimamo časa pomisliti. Toliko lepega je tu.« Janja Javornik | Marko Kolenc Naša mladež preživlja tele resnično vroče počitniške dni na najrazličnejše načine. Nekateri se srečujejo s sošolci, zopet drugi obiskujejo stare mame in očete, tretji so preživeli ali še bodo kanček dopusta s starši na morju, kar okrog 650 pa je bilo letos takšnih, ki so se odločili za taborjenje v Ribnem. Te smo tudi obiskali. le, šole Biba Roeck iz Šoštanja, četa iz Pesja, pridružili pa so se nam tudi taborniki iz Laškega. Pod platneno streho nas je v tej izmeni kar 180. Program, ki ga izvajamo, je zelo pisan, sploh za predšolske — murne. Teh je letos zelo veliko. Nič manj pa ni program zanimiv za mlajše in starejše čebelice, tabornike do 16. leta starosti ter klu-bovce, ki nam pri delu pomagajo. Lepo vreme bomo zagotovo dodobra izkoristili in se poskušali naučiti čimveč taborniških veščin.« Še sreča, da smo se odpravili na pot tako zgodaj. Kajti, ko smo prispeli v Kajuhov tabor, so se vodi že »spravljali« v svoje vodove kotičke. Kaj delajo, kakšen je njihov dan, kaj vse so se in kaj se še bodo naučili,... pa še na vrsto drugih vprašanj smo hoteli imeti odgovore. Takole so pripovedovali: Tea Podgoršek, vodja tabora: »V navadi je že, da smo taborniki dobro organizirani. Tudi letos smo. Naš odred sestavljajo četa Kajuhove šo-