0 ; / J/n v ft/nlrunjsk-E Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Cerknica leto n. JUNIJ-JULIJ 1963 ST. 6-7 Delovno predsedstvo na prvi seji nove občinske skupščine Kadrovske spremembe pri občinskih političnih vodstvih Zaradi odhoda na nova delovna mesta predsednika in sekretarja občinskega odbora SZDL Cerkni¬ ca, sta bila na zadnji seji izvo¬ ljena za predsednika obč. odbora SZDL tov. Jože Hren, za sekre¬ tarja pa tov. Srečo Lončar. Za predsednika občinskega sindikal¬ nega sveta pa je bil izvoljen tov. Anton Bavdek. Ker odhaja dose¬ danji sekretar občinskega komi¬ teja ZK na šolanje, je bil za se¬ kretarja izvoljen tov. Prane Le¬ vec, za organizacijskega sekretar¬ ja pa tov. Franc Zigmund. Taf Novo vodstvo občinske skupščine Na prvi seji občinske skupščine je bil za predsednika ponovno iz¬ voljen tov. Franc Kavčič, za pod¬ predsednika pa tov. Ivan Škrbec. Za predsednika občinskega zbora je bil izvoljen tov. Franc Kranjc, za predsednika zbora delovnih Odborniki na prvi seji novoizvoljene občinske skupščine skupnosti pa tov. Tone Gornik. Za člane okrajne skupščine pa sta bila izvoljena tov. Dušan Trotov- šek in tov. Janez Voljč. Na drugi seji občinske skupščine pa so bili izvoljeni tudi sveti in komisije Predstavljamo vam poslance Zvezne skupščine PEPCA ING. PEROVŠEK Tovarišica Pepca Perovšek je poslanec zveznega zbora zvezne skupščine. Rojena je leta 1927. Od začetka NOB pa do leta 1943 je delovala na terenu kot mladinski aktivist, leta 1943 pa je odšla v partizane. Po osvoboditvi je delala pri okrožnem komiteju SKOJ-a. Leta 1946 pa je začela študirati in je končala agronomsko fakulteto leta 1951. Najprej je bila zaposle¬ na kot agronom v KZ Zabnica. Od leta 1952 pa do leta 1960 je direktor podjetja Gradis v Ljub¬ ljani. Kasneje je bil direktor pod¬ jetja Slovenija-ceste, nato pa zo¬ pet direktor Gradisa. Od leta 1950 do 1952 je bil uslužbenec general¬ nega sekretariata vlade LRS, od 1952 do 1953 direktor uprave za ceste LRS, od 1953 do 1958 pa je bil šef-inženir na gTadnji ceste Ljubljana—Zagreb, od leta 1958 dalje pa je direktor skupnosti že¬ lezniških transportnih podjetij v Ljubljani. 2e pred vojno je kon¬ čal gradbeno fakulteto, je tudi član glavnega odbora SZDL Slo¬ venije. občinske skupščine. Za predsed¬ nike svetov in komisij pa so bili izvoljeni: v svet za splošne in notranje zadeve tov. Franc Tavzelj, v svet za družbeni plan in fi¬ nance tov. Dušan Arko, v svet za delo tov. Janez Ule, v svet za gospodarstvo tov. Jože Lesar, v svet za blagovni promet, turi¬ zem in gostinstvo tov. Jože Mla¬ kar, delala kot agronom pri okrajni zadružni zvezi. V tem času se je zelo spoznala z ljudmi na terenu in s problematiko kmetijstva. Od leta 1960 dalje pa je direktor kme¬ tijskega zavoda za okraj Ljub¬ ljana. Je član UO gospodarske zbornice okraja Ljubljana, član okrajnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo in član fakultetnega sveta biotehnične fakultete. CIRIL ING. MRAVLJA Tovariš Ciril ing. Mravlja je poslanec gospodarskega zbora zvezne skupščine. Rojen je leta 1912. V narodnoosvobodilnem gi¬ banju je sodeloval od leta 1941, od 1943 dalje pa je bil v partiza¬ nih. Po osvoboditvi je bil najprej v svet za kmetijstvo in gozdar¬ stvo tov. Jože Telič, v svet za komunalne zadeve ter urbanizem tov. Dane Mazi, v svet za šolstvo tov. Andrej Hribljan, v svet za prosveto, kulturo in telesno kulturo tov. Slavko Berg¬ lez, v svet za zdravstvo, socialno varstvo in varstvo družine tov. Anton Pirc, v komisijo za prošnje in pritož¬ be tov. Anton Pirc, v komisijo za narodno obrambo tov. Franc Kavčič. Taf Tovariš Nace Nagode je posla¬ nec socialno-zdravstvencga zbora zvezne skupščine. Rojen je leta 1919. V narodnoosvobodilnem gi- (Nadaljcvanje na 2. strani) \ :=* CERKNICA GLAS NOTRANJSKE 2 PREDSTAVLJAMO VAM PO¬ SLANCE ZVEZNE SKUPŠČINE (Nadaljevanje s 1. strani) banju je sodeloval od leta 1942 pa do osvoboditve. Takoj po osvobo¬ ditvi je bil organizacijski sekre¬ tar OF v okraju Ljubljana-oko- lica in tajnik, bil je poverjenik za kmetijstvo in kasneje tajnik oblastnega ljudskega odbora Ljub¬ ljana. Nato je bil glavni sekretar direkcije državnih posestev Slove¬ nije, direktor kmetijsko gozdnega posestva v Kočevju ter podpred¬ sednik gospodarske zbornice okra¬ ja Ljubljana. Poleg tega vrši funkcijo predsednika UO republi¬ škega zavoda za socialno zavaro¬ vanje, je član okrajnega komiteja ZK, član GO SZDL Slovenije in član UO zveznega zavoda za so¬ cialno zavarovanje. Zelo dobro pozna problematiko s področja so¬ cialnega zavarovanja in zdrav¬ stva. Končal je srednjo ekonom¬ sko šolo. MITJA MEJAK Tovariš Mitja Mejak je posla¬ nec kulturno - prosvetnega zbora zvezne skupščine; Rojen je leta 1926. V NOB ni sodeloval, delal je kot aktivist na terenu. Po osvo¬ boditvi je študiral in končal filo¬ zofsko fakulteto leta 1951. V tem času je bil sourednik Mladinske revije. Od leta 1951 do 1954 je bil uslužbenec literarne redakcije RTV Ljubljana. Je član GO SZDL S specializacijo k Na zadnji seji novoizvoljene ob¬ činske skupščine so poslanci pre¬ gledali dosedanje delo in uspehe na gospodarskem področju naše občine. Kljub temu, da družbeni plan naše občine predvideva pro¬ izvodnjo, ki presega povprečje ljubljanskega okraja, dosedanji uspehi kažejo, da bomo plan do¬ segli. Proizvodnja Bresta in Kovino¬ plastike, ki predstavlja 60 % vse proizvodnje v občini, je razme¬ roma ugodna, navzlic temu da ima Brest težave s transportom in reprodukcijskim materialom. Predvsem transport vpliva na prodajo izdelkov in vnovčeno re¬ alizacijo. Opaziti je, da se pod¬ jetja hočejo specializirati pri pro¬ izvodnji, kar bo gotovo ugodno vplivalo na, proizvodnjo in pro¬ dajo. Kovinoplastika se vedno bolj uveljavlja na tržišču z iskanimi izdelki iz plastičnih mas. Spoznavaj domovino in še bolj jo boš vzljubil Mladinke in mladinci! Počitniška zveza Jugoslavije nas čaka z odprtimi rokami. Vpisujte se in ustanavljajte družine počit¬ niške zevze na vaših območjih! Vem, da se bo marsikdo vprašal: »Kaj pa je pravzaprav Počitniška zveza?« Počitniška zveza je samostojna mladinska organizacija, ki organizira izlete, potovanja in oddih na morju ali v planinah, ob jezerih, rekah itd. Geslo počitiške zveze je: »Spoznavaj domovino in še bolj jo boš ljubil!« To je jedro programa organizacije. Mladina naj razvija tradicije narodno-osvobodilnega boja, spoznava domo¬ vino, uspehe socialistične graditve, bogastvo in naravne le¬ pote, kulturne in zgodovinske znamenitosti in se tako vzgaja v ljubezni do domovine in njenih revolucionarnih pridobitev. Mladina vseh krajev domovine naj se medsebojno spoznava in zbližuje. To hočemo doseči s tem, ko ustanavljamo družine. Mladim ljudem je treba nuditi vse možnosti za oddih, razve¬ drilo in šport. Ni lepšega kot izlet ali potovanje po Jugosla¬ viji, pa ne zato ker pač gremo, ampak zato, da vidimo čimveč novega, neznanega, se spoznavamo z drugimi mladimi ljudmi in utrjujemo bratstvo in enotnost. Za člane počitniške zveze naših narodov je znižana vožnja in sicer od 15. junija do 30. septembra 75 %, ostali čas 50 %. Počitniška zveza Jugoslavije ima v vseh predelih naše lepe domovine prenočišča in sprejemne centre. Za letovanje ob naši obali imamo penzion z dnevno oskrbo in prenočiščem od 250 do 460 din na osebo. Vsak član PZ tako lahko letuje 10 dni na Jadranu za 4600 din, drugače pa mora plačati 10.000 do 15.000 dinarjev. Hotel sem vam samo malo približati pomen počitniške zveze, zato se zbudite iz zimskega spanja in se vpišite v PZ Jugo¬ slavije. Franc Turšič, Kovinoplastika Lož Norme, akordi in normiranje Slovenije in član UO zveze knji¬ ževnikov Jugoslavije. BOJAN LUBEJ Tovariš Bojan Lubej je posla¬ nec organizacijsko - političnega zbora zvezne skupščine. Rojen je leta 1921. Od leta 1941 do 1942 je delal kot aktivist OF. Zaradi tega so ga Italijani aretirali in obso¬ dili na 8 let zapora. Po kapitula¬ ciji Italije je delal kot aktivist in obveščevalec IX. korpusa na Ko¬ roškem. Po osvoboditvi je bil naj¬ prej politični delavec pri pokra¬ jinskem odboru OF na Koroškem, od leta 1947 do 1948 je bil član redakcije partijskega glasila v Ce¬ lovcu, nekaj časa je bil član od¬ delka za zamejstvo pri izvršnem odboru OF. Od leta 1955 do 1957 je bil uslužbenec konzulata v Tr¬ stu. Nato je bil sekretar komisije za tisk in zamejstvo predsedstva SZDL Slovenije. Sedaj je predsed¬ nik komisije za manjšinska in iz¬ seljeniška vprašanja GO SZDL Slovenije. Je tudi član sveta za prosvetna vprašanja narodnih manjšin pri zveznem izvršnem svetu, član sveta instituta za na¬ rodnostna vprašanja SRS in član komisije za manjšinsko šolstvo sveta za šolstvo SRS. Izredno še študira na pravni fakulteti. Taf večji proizvodnji Elektrožaga v Novi vasi ima med svojimi izdelki vedno več ar¬ miranih plošč iz izolita, ki je zelo iskan gradbeni material. Najbolj korenito pa bo spremenil proiz¬ vodnjo obrat Tise na Rakeku. Opustil bo izdelovanje galanterije in se preusmeril v kartonažno proizvodnjo. Ta ukrep je v tem času umesten, kajti za galanterij¬ sko proizvodnjo v bližnji prihod¬ nosti slabo kaže. Po kartonskih izdelkih pa je v naši republiki veliko povpraševanje. S pre¬ usmerjeno proizvodnjo se bo vrednost izdelkov povečala od sedanjih 280 milijonov na 500 mi¬ lijonov in kasneje na 700 milijo¬ nov. Delovni proces pa bo zahte¬ val manj ljudi. Tudi kolektiva Jelka iz Begunj in obrtno podjetje Kovinoservis z Rakeka se želita specializirati, vendar sedaj še nista našla naj¬ ugodnejše smeri. Mazi V vsakii proizvodnji serijski in kosovni, industrijski ali obrtmi, je potrebno dobro spoznati izde- lavrni čas posamezne vrste ele¬ mentov in izdelkov. Če poznamo čas, potreben za izdelavo določe¬ nega predmeta, lahko planiramo in organiziramo proizvodnjo ta¬ ko, da se odvija v pravilnem za¬ poredju (ciklusu), poleg tega pa nam služi še za izdelavo raznih meril učinka in obračuna proiz¬ vodnje. Tako izdelavmi čas pora¬ bimo za: —* izdelavo predkalkulacije (ugotavljanje stroškov osebnih dohodkov proizvodnje), — pravilno nagrajevanje de¬ lavcev z ozirom na količimo opravljenega dela, — planiranje rokov izdelave ter normative potrebne del. sile, — izračunavanje dejanske zmogljivosti strojev, — spremljanje proizvodnje ter analize časovnih izgub na delov¬ nih mestih, — planiranje in izdelavo no¬ vega tehnološkega procesa. Seveda pa so to samo grobe potrebe po izdelavnem času. Če se vsaj nekoliko ukvarjamo s po» tekom in organizacijo proizvod¬ nih procesov, ugotovimo, da je izdelavmi čas osnovno merilo or¬ ganizirane proizvodnje. Prav za¬ radi tega povsod govorimo o dz- delavnem času, toda marsikje se je uveljavil nazor, da norma ni temelj za računanje izdelavmega časa, temveč je samo sredstvo za odrejanje višine delavčevih oseb¬ nih dohodkov. Pri takem pojmo¬ vanju norme redkokdaj pomi¬ slimo, iz koliko elementov je se¬ stavljena in za kaj pravzaprav služi. Vsakega normirca — analitika časa — mora zanimati samo iz¬ delavi čas, ne pa, kakor običajno misli, vrednost delovne operacije. Izdelavmi čas torej porabimo za omenjene potrebe proizvodnje, v obratnem primeru pa je samo merilo razdeljevanja osebnih do¬ hodkov. Zakaj? Prav zaradi tega, ker se vrednost menja z oceno delovnega mesta, čas pa se izpre- meni samo v spremenjenih po¬ gojih, pod katerimi je bila izde¬ lana norma. Zato lahko takoj ugotovimo prednosti, ki nam jih daje časovni sistem normiranja. Pri takem načinu normiranja tu¬ di normirec ni več človek, ki di¬ rektno predpisuje delavčev uči¬ nek, temveč je v ozki povezavi z neposrednim proizvajalcem. Or¬ ganizira mu delovno mesto, vsklajiuje gibe, pomaga mu, da bi z minimalnim naporom čimveč napravil. Pri takem sistemu ni več nezaupanja med delavcem in normircem, saj se oba zavedata, da bo njuno delo uspešno le v čim tesnejšem skupnem delu. V naših proizvodnih obratih se večinoma uporabljajo še vedno zastareli načini normiranja. Po¬ nekod pa že uveljavljajo nove •oblike odrejanja časovnih nor¬ mativov. Kaj je normiranje in kakšna naj bi bila pravilna obli¬ ka izdelave ter spremljanja norm? Normiranje služi že prej omenjenim potrebam. Normira¬ mo pa lahko na več načinov. (Nadalj. na 5. str.) GLAS NOTRANJSKE 3 Analiza predvolivne aktivnosti in volitev V letošnjem prvem polletju in v zadnjih mesecih preteklega leta je SZDL osredotočila svoje delo v razpravljanje o novi zvezni in republiški ustavi ter o pripravah na volitve. Razgibanost v obdob¬ ju razprav o novih ustavnih na¬ čelih je zagotavljala, da je na te¬ renu prišlo do izrednega zanima¬ nja za novosti v ustavnih dolo¬ čilih, kar je bilo razvidno iz di¬ skusij, saj so občani dokazali s poseganjem v razpravo svojo na¬ klonjenost našemu družbenemu sistemu. Pri študiju ustavnih določil so občani v glavnem spoznali bistve¬ ne spremembe, ki jih prinaša no¬ va ustava. Povsod so z odobra¬ vanjem sprejeli sistem rotacije kadrov, kakor tudi nov volivni sistem. V diskusijah so občani ugotavljali, da je potrebno ustav¬ na določila bolj konkretizirati v občinskih statutih, predvsem pa naslednja vprašanja: delitev do¬ hodka med gospodarskimi orga¬ nizacijami in komuno ter višjimi teritorialnimi enotami, zagotovi¬ tev sredstev za preživljanje sta¬ rih ljudi, ki imajo premoženje v hribovitih predelih in so ne¬ zmožni za delo, ureditev davčne politike, vlogo in vsebino dela krajevnih, skupnosti, vire sred¬ stev za hitrejše Urejanje komu¬ nalnih problemov itd. Dosedanji predvolivni zbori in sestanki so imeli pripravljeno gradivo. Gradivo je zajemalo ne¬ katera vprašanja iz občinskega statuta, statutov krajevnih skup¬ nosti in pregled uspehov v go¬ spodarstvu in družbenih službah v zadnjih petih letih. Vsi zbori in sestanki so imeli delovni karak¬ ter. Vodje zborov in sestankov so v uvodu govorili o dosedanjih uspehih in neuspehih, nakar se je razvila diskusija o posameznih vprašanjih, ki niso bila dovolj ši¬ roko podana ali pa so bila izpu¬ ščena. Ugotavljamo, da smo vo¬ livce zainteresirali za reševanje družbenih problemov. Volivci na terenu so pripravljeni pomagati reševati lokalne probleme s pro¬ stovoljnim delom in finančnimi sredstvi. V predvolivni akciji je bilo ugotovljeno, da volivci v glavnem razumejo pomen seda¬ njih volitev. V diskusijah na predvolivnih zborovanjih je pri¬ šlo do ozkih gledanj pri davčni politiki, komunalnih problemih in podobnem. Idejna in politična vprašanja niso bila predmet raz¬ prav predvolivnih zborovanj. Poleg zborov volivcev je bilo na terenu organiziranih 9 zboro¬ vanj občanov, 15 pa jih je bilo po sindikalnih podružnicah, na ka¬ terih je sodelovalo nad 1500 ljudi. Posebno dobro so uspeli tudi raz¬ govori kandidatov za občinsko skupščino z volivci na področju Loške doline in Bloške planote. Ti razgovori so bili ponekod us¬ pešnejši kot zbori volivcev, ker so bili volivci sproščeni pri od¬ krivanju problemov. V sklouu predvolivne aktivnosti so bili sklicani aktivi kmetijskih delav¬ cev, delavcev v lesni in kovinski industriji ter zdravstvenih in prosvetnih delavcev. Teh aktivov so se udeležili kandidati za po¬ slance republiške in zvezne skup¬ ščine. Poleg vseh omenjenih raz¬ govorov in sestankov so bila or¬ ganizirana še masovna predvoliv- na zborovanja v Cerknici, kjer je prisostvovalo okrog 200 občanov, v Novi vasi okrog 500 in v Sta¬ rem trgu nad 200 občanov. Teh zborovanj so se udeležili republi¬ ški in zvezni poslanci. Občinski odbor SZDL je pri¬ pravil vsebinski program predvo¬ livne aktivnosti. Pri sestavljanju programa je sodeloval izvršni od¬ bor in pa ožji politični aktiv. Na osnovi dosedanjih razprav o občinskem statutu, statutu de¬ lovnih organizacij in krajevnih skupnosti, o združevanju podje¬ tij, uspehih in neuspehih v go¬ spodarstvu in drugih družbenih službah, je bil sestavljen pro¬ gram z namenom, da bi na tak način seznanili čimveč ljudi in jih neposredno zainteresirali za nadaljnje konkretne akcije. Poleg družbenega plana je program za¬ jemal gradivo iz področja statu¬ tov delovnih organizacij in kra¬ jevnih skupnosti. Pri tem so bila obdelana vprašanja odnosov de¬ lovna organizacija — komuna, vi¬ ri sredstev za delovanje krajev¬ nih skupnosti, delitev dohodka znotraj kolektivov in med komu¬ no. se posebno pa je obdelano področje turizma, ki je šele se¬ daj začel dobivati svojo pravo obliko, kljub temu da so bili po¬ goji dani že davno prej. Za lokalni časopis je bil pri¬ pravljen pregled uspehov in ne¬ uspehov v našem gospodarstvu in družbenih službah na področ¬ ju občine. Drugih posebnih oblik seznanjanja ni bilo. Aktivisti, ki so govorili na zborih volivcev, so imeli vnaprej pripravljen enoten program. Pri podajanju temati¬ ke pa so se osredotočili na tista vprašanja, ki volivce najbolj za¬ nimajo. Zato so bili zbori voliv¬ cev sklicani za vsa področja druž¬ benih dejavnosti. Za vsako pod¬ ročje je bila zbrana problemati¬ ka posebej. Zbori volivcev na te¬ renu so obravnavali celotno te¬ matiko, dočim so ostali zbori kot je zbor šolstva, zdravstva, social¬ nega zavarovanja, državne upra¬ ve itd. obravnavali svojo speci¬ fično problematiko. Zbrano gra¬ divo je zajemalo obdobje zadnjih petih let in družbeni plan letoš¬ njega leta. To gradivo je bilo ob¬ čanom dostopno v lokalnem ča¬ sopisju. V občini je bil formiran širši politični aktiv, ki šteje 60 članov in ožji politični aktiv, ki šteje 7 članov, širši politični aktiv se je sestal 10-krat, razpravljal je o kadrovskih pripravah, območjih zborov volivcev, številu občinske skupščine, o vsebini predvolivne aktivnosti in podobnem. Na tere¬ nu je bilo devet političnih akti¬ vov, ki so bili s.estavljeni iz čla¬ nov odborov SZDL, ZB in ZMS. V teh aktivih je sodelovalo nad 100 ljudi. V delovnih kolektivih so predstavljali političen aktiv člani odborov sindikalnih po¬ družnic ter člani delavskih sve¬ tov. Politični aktivi na terenu in v delovnih organizacijah so raz¬ pravljali o' kriterijih za kandida¬ te, zbirali širši izbor kandidatov in razpravljali o območjih voliv- nih enot. Dosedanje delo političnih akti¬ vov lahko ocenjujemo kot pozi¬ tivno. Aktivisti so se pobliže spo¬ znali s problematiko na terenu, u gotovih aktivnost posameznih krajevnih organizacij, ugotovili pripravljenost ljudi za skupno reševanje družbenih problemov. Slabost dela pri aktivih je bila v tem, da niso takoj prenašali za¬ ključkov teh sestankov med vo¬ livce. Množičnih sestankov SZDL ni bilo, bili pa so skupni sestanki celotnih odborov SZDL, ZB in ZMS. Teh sestankov je bilo 12, na njih pa je sodelovalo ca. 300 ljudi. Na teh sestankih so raz¬ pravljali o novem volivnem siste¬ mu, o dosedanjih rezultatih dela organizacij na terenu ter o vlogi vseh subjektivnih sil pred volit¬ vami. Seminarjev v predvolivni akciji ni bilo, razen za volivne odbore. Sindikalne organizacije po de¬ lovnih kolektivih so organizirale zbore delavcev, kjer so govorili o izboljšanju delovnih pogojev in o delitvi dohodka, poleg tega pa so zbirali predloge za kandidate bodoče občinske skupščine. Mla¬ dinske organizacije so organizira¬ le posebne sestanke z mladinci, ki gredo letos prvič na volitve. Tu je bilo govora o pomenu vo¬ litev ter o vlogi mladih v našem družbenem sistemu. Organizacije zveze združenj borcev NOV so organizirale sektorske sestanke, kjer so govorili o načinu voli¬ tev ter o nekaterih novih predpi¬ sih in zakonih. Te organizacije niso imele svoiih programov, temveč so izvajale svoje delo po programu občinskega odbora SZDL in ožjega političnega akti¬ va. Razna društva in ostale organi¬ zacije niso samostojno delovale v predvolivni akciji, temveč so bile vključene v okvir SZDL, de¬ lavska univerza je v sklopu vo¬ litev sestavila program za semi¬ nar novoizvoljenih članov občin¬ ske skupščine. Udeležba, na zborih volivcev je bila v primerjavi s prejšnjimi mnogo boljša. Na zborih voliv¬ cev je sodelovalo 1305 od 9785 ali 13.2 % ali 43 volivcev na vsakem zboru. Zborov je bilo 32. Po de¬ lovnih organizacijah je bilo 38 zborov. Teh zborov se ie udeleži¬ lo 3786 delavcev ali 69.3 % od skupnega števila 5583 volivcev. Volivcev ie v vseh zborih občin¬ ske skupščine 15.368, vseh zborov se je udeležilo 5091 volivcev ali 30.7 povprečno na vsakem zbo¬ ru 92 volivcev. Slabša udeležba ie bila. na zborih v podskupini kme¬ tijstva. Teh zborov je bilo 8. Z enourno zamudo se ie za¬ čelo 30 zborov volivcev oz. delav¬ cev, 40 zborov se ie začelo ob pravem času. Dva zbora sta bila ponovno sklicana zaradi slabe udeležbe. Z enourno zamudo so se začeli zbori volivcev predvsem na terenu, teh ie bilo 24. to pa zarobi oddaljenosti in dela na nolin. V delovnih organizacijah ie bilo onravlienih no delovnem času 13 vhnrov delavcev, med iz¬ menami 18 zborov in v delovnem ča=” 7 zborov. Na zborih volivcev so največ raznravliali o komunalnih vpra¬ šanjih in to predvsem na tere¬ nu Na zborih volivcev industrij¬ skih podjetij so govorili o de¬ litvi dohodka, izobraževanju in podobnem. V podskupini kmetij¬ stva so razpravljali o arondaciji, davčnih obremenitvah, podružab- Ijanju gozdne proizvodnje, o osta¬ relih ljudeh ter o delu na kmetij¬ skih obratih. Na ostalih zborih so razpravljali o podobnem, naj¬ več so se zanimali za urejanje komunalnih problemov. Kadrovske priprave za volitve so se začele meseca julija 1962. V teh pripravah so sodelovale kadrovske komisije SZDL, sindi¬ kata, ZMS in ljudskega odbora. Izmed teh je bila izbrana poseb¬ na skupina, ki je zbirala vse po¬ trebne podatke o kadrih, širši podatki so bili zbrani o 102 ob¬ čanih, v širšem izboru pa je bilo 250 občanov. Politični aktiv je spremenil 12 predlogov. Štirje predlagani kandidati so sami od¬ klonili kandidaturo. V skupini kulture in prosvete je bil odklo¬ njen kandidat z utemeljitvijo vo¬ livcev, da ne pozna dovolj pro¬ blematike. Zbori volivcev so pred¬ lagali v štirih primerih kandida¬ te, ki niso bili v širšem izboru. Struktura sprejetih kandidatov se ne ujema s socialno strukturo občine. Ustrezajo kandidati iz vrst delavcev, manj pa je mladi¬ ne izpod 25 let in žensk. Na se¬ stankih političnih aktivov je bilo predloženih osem novih kandida¬ tov. V skupini zdravstva eden, v skupini kmetijstva eden, v pro¬ svetni skupini eden in v občin¬ skem zboru 5 kandidatov. Novi predlogi se ujemajo s prejšnjimi po socialni, družbeni in starost¬ ni strukturi. Posebnih vprašanj glede kandidiranja zasebnih kme¬ tovalcev ni bilo. Kandidiranje je potekalo demokratično. Vsak nov predlog ie bil osvojen. Taki pri¬ meri so štirje. Predlaganje kandi¬ datov se je vršilo zakonito. Za kandidate občinske skupščine ni bilo pripomb. Republiške in zvoč¬ ne kandidate pa so ljudje želeli poznati. Take pripombe so bile na zborih volivcev na terenu. Razprave okrog kandidatov, o njihovi vlogi in kriterijih, so bde pozitivne. Volivci si želijo tegpm- ših kontaktov z odborniki. Po¬ zdravljajo načelo rotacije in se strinjajo z razdelitvijo funkcii in več aktivnih in družbeno-politič- no razgledanih občanov. Celotna predvolivna aktivnost ie rodila dokaj dobre sadove. Ob¬ čani so se spoznali z najaktual¬ nejšimi problemi komune ter ak¬ tivno začeli odpravljati nekatere pomanjkljivosti. Tudi udeležba na volitvah ie pokazala, da so vo¬ livci pripravljeni še aktivneje so¬ delovati pri odpravljanju napak, več proizvajati, dvigati produk¬ tivnost ter še nadalje razvijati naš družbeni sistem. Udeležba na občinskih volitvah je bila 86.2 T. kar je boliši re¬ zultat od preišniih volitev. Ta re¬ zultat bi bil še lahko nedvomno boliši, če bi vsi volivci dobili osebna vabila, če bi bili točni vo¬ livni imeniki. Na rezultat ie vpli¬ vala tudi večja odsotnost voliv¬ cev, ki so na odsluženiu vo1aš^°- ga roka, v bolnicah in inozem¬ stvu. V času do republiških *n zveznih volitev so se vršili še in¬ dividualni razgovori z volivci, no- leg tega pa so bili vsi volivci osebno vabljeni na volitve, po- nravlieni pa so bili tudi volivni imeniki. Udeležba za republiške volitve ie bila 94,1 % in zvezne volitve 93,8 %. Ti rezultati nam ponovno potrjujejo, da so naši občani razumeli svoje dolžnosti in vlogo, ki jo imajo v naši druž¬ beni skupnosti. 4 I 21 KO ZA KO GLAS NOTRANJSKE O IZ JZ K-KJ I C A L_ Z K T IVA K Z K T l V IZHAJA MI.5I.CHO KOT RtlUtf-A Cp LAS^u KOTRAiUSKt ilfiza SBS-3 — proizvod kombinata »Brest« Ob sprejetju plana za lil. tromesečje 1963 Posvel o modernizaciji proizvodnje in problem lehnične inteligence Nobene smiselne akcije si ne moremo misliti brez načrtovanja, posebno tedaj in tam ne, kjer je delitev dela zelo velika. S planom ne postavljajo samo nalogo, ki naj jih kolektiv podjetja izvrši, tem¬ več se s planom zavestno določa akcija posameznih organov in enot. Tako nabavna služba s pla¬ nom porabe surovin in materiala zve, kakšne so njene naloge za naslednje obdobje. S svojo službo zagotovi proizvodnim enotam po¬ trebni material. S tem je podana osnova za proizvodnjo proizvod¬ nim enotam, ki bodo seveda še ob vseh drugih pogojih lahko izvršile postavljene naloge. S finančnim planom se določa računovodski službi preskrba finančnih sredstev za postavljene naloge, s planom prodaje pa prodajni službi reali¬ zacija proizvodov in uslug proiz¬ vodnih enot. S tem je podana le bežna slika povezanosti posamez¬ nih delov podjetja med seboj, ka¬ terim daje plan osnovo za smo¬ trno akcijo. Uspešno izvajanje postavljenega plana pa ni vedno odvisno od skladnosti delovanja notranjih de¬ lov podjetja, temveč tudi od zuna¬ njih pogojev na katere podjetje največkrat sploh ne more vpli¬ vat!. Hitre spremembe tržnih po¬ gojev prisiljujejo, da se od let¬ nega plana preide na tromesečne, Vzrok je ta, da sprememba pogo¬ jev za krajše planirano razdobje nima tako močnega učinka, kot ga ima za daljše obdobje. S tem se zagotovi realnejši plan in smotr¬ nejšo akcijo vseh organov pod¬ jetja. V letošnjem letu je naše pod¬ jetje prešlo na tromesečno plani¬ ranje. Prednost tega planiranja je tudi v tem, da upošteva pogoje, ki so značilni za posamezno obdobje. Recimo prav v tem tromesečju je značilno veliko število dopustov, kar bo vsekakor vplivalo na vi¬ šino proizvodnje. Ta faktor je plan za XII. tromesečje tudi upo¬ števal. Plan za III. tromesečje postav¬ lja pred nas tele naloge: — proizvedli bomo za 940 milijo¬ nov dinarjev — prodali za 810 milijonov dinar¬ jev proizvodov in od tega — izvozili za 520 milijonov dinar¬ jev. Te obveznosti niso majhne, po¬ sebno še, če upoštevamo nekaj konstantnih negativnih pojavov, katere ne moremo odpraviti. Ti pojavi so: spremenljivo tržišče, pomanjkanje delovne sile in ne¬ točnost važnejših dobaviteljev ta¬ ko v rokih dobave kot v kvaliteti materiala. Kljub takim težavam pa je pod¬ jetje le doseglo vidne uspehe. Ce primerjamo letošnjo proizvodnjo s proizvodnjo preteklega leta po tromesečjih vidimo, da je tako prvo za 14%, drugo za 19% in plan za tretje tromesečje za 16 % višji kot povprečna tromesečna proizvodnja v letu 1962. PROlIVOBMja POTROMEtEČJU Kr I. /CH1. IN «rl lSU INDEKS 2 jT iU; /19 6 3 Prav tako je prodaja višja in je v planu postavljena za 17 % več kot v istem obdobju lani. Največji delež temu povečanju prispeva Tovarna pohištva Cerknica in To¬ varna ivematih plošč Cerknica. Izvoz prav tako narašča in je po planu za III. tromesečje večji od lanskoletnega za isto obdobje za več kot 1/4. (Zapis s posvetovanja članov ZK kombinata »BREST«) V preteklem tednu je tovarni¬ ški komite kombinata »BREST« Cerknica sklical posvet članov ZK. Na tem posvetu so predvsem razpravljali o sklepih okrajnega komiteja ZKS o modernizaciji proizvodnje in problemih tehnič¬ ne inteligence. Ugotovljeno je bilo , da je orien¬ tacija notranje politike v kombi¬ natu »BREST« z ozirom na raz¬ pravo in sklepe okrajnega komi¬ teja ZK v celoti pravilna. Izdelan je sedemletni razvojni program, ki sicer ni rezultat po¬ sebnih analiz, temveč relativna ocena resničnih možnosti ter per¬ spektiv. Storjen je bil uspešen korak v smeri utrjevanja in poglabljanja notranjih odnosov v kombinatu in uveljavljanja sodobnih indu¬ strijskih oblik obvladovanja pro¬ izvodnih kapacitet. Poleg reorganizacije servisnih služb po poslovnih enotah je bil izvršen najkvalitetnejši premik na bivši direkciji pri servisnih strokovnih službah. V letošnjem letu pa so dopol¬ nili sistem planiranja, ki je po¬ stalo akcijsko in ne več admini¬ strativno. Desetdnevni akcijski plani proizvodnje po ekonomskih enotah so temelj industrijskega obvladovanja proizvodnje v se¬ danji stopnji. Pri prehodu na ta sistem je bilo več objektivnih težav, saj je le-te sprožil prehod od »mojstr¬ skega« obvladovanja neposredne proizvodnje na tehniko predvide¬ vanja. Po drugi strani pa se je pri tem izrazila moč tradicije starih metod dela, ne le »moj¬ strov« pač pa tehničnih služb, ne zaradi posebnih tendenc, pač pa zaradi neobvladovanja in prije¬ mov industrijskih metod. Ugo¬ tovljeno je bilo tudi, da se mora formiranje osebnega dohodka vseh režijskih kadrov vezati ne le na točke v proizvodnji, ampak tudi akcijski plan predvidene vi¬ šine bruto proizvodnje. Rečeno je bilo. da so pomanjk¬ ljivosti v podatkih o potrošnji materiala in časa po proizvodnih nalogah. Poslovne enote ne ana- Teh planskih nalog pa ne mo¬ remo odtrgati od teženj proizva¬ jalcev. Istočasno ko povečujemo naloge in obveznosti proizvajal¬ cem, ugotavljamo da gredo pov¬ prečni osebni dohodki v istem obdobju navzgor, to pa je ena važnih garancij, da bo izvršitev plana zadovoljila družbene po¬ trebe in tudi delavca samega. MR lizirajo nepravilnosti sproti, v analizah obravnavajo obseg pro¬ izvodnje, manj pa ekonomičnost in rentabilnost. Notranji proces v kombinatu ustvarja materialno in psiholo¬ ško skladnost s forsiranim vklju¬ čevanjem strokovnega kadra. Ka¬ drovske službe morajo v štirih letih omogočiti vsem inštruktor¬ jem, da bodo absolvirali najmanj delovodsko šolo. Se vedno imamo strokovne ka¬ dre, ki so brez srednjih ali viso¬ kih šol, a uspešno opravljajo svo¬ je delo. Sedanja stopnja proiz¬ vodnje pa zahteva sodobne indu¬ strijske oblike dela in največjo samostojnost pri obvladovanju dela. Tem kadrom je treba po¬ magati in jim omogočiti, da bodo prišli do ustrezajoče izobrazbe. Zelo pravilna je politika štipen¬ diranja, ko imajo taki kadri pred¬ nost, ker je treba upoštevati, da do sedaj zaradi silovitega razvo¬ ja kombinata niso mogli študira¬ ti in so zaradi izkušenj in zavesti še sedaj potrebni. Večina stro¬ kovnjakov iz srednjih šol pride z zelo majhnim smislom za druž¬ beno udejstvovanje. Pri nas lesni tehnik rabi naj¬ manj pol leta ali celo leto, da dojame industrijski način proiz¬ vodnje. Zaradi tega imajo običaj¬ no težave pri afirmaciji. Iz tega lahko zaključimo, da je v učnih programih strokovnih šol še mno¬ go zastarelih metod, ker jih ne prilagaja tehničnemu napredku proizvodnje. Poudarjeno je bilo tudi, da bi morali strokovnjaki zasledovati tehnične dosežke z obiski raznih razstav in študijem tehnične lite¬ rature. To je naloga sektorja za razvojnost. Sestanek članov kolektiva eko¬ nomskih enot 10-dnevno spreje¬ ma akcijski 10-dnevni plan. Uprav¬ ni odbor poslovne enote 10-devno obravnava izvršitev in problema¬ tiko akcijskega plana, poleg tega enkrat mesečno mesečni plan. De¬ lavski svet poslovne enote meseč¬ no obravnava mesečni operativni plan in njegovo izvršitev. Cen¬ tralni upravni odbor dvakrat me¬ sečno obravnava gibanje proiz¬ vodnje. Centralni delavski svet najmanj enkrat na tri mesece obravnava in sklepa o tromeseč- nih planih in določa politiko pod¬ jetja. Tromesečni plani določajo osnovne instrumente delitve do¬ hodka med poslovnimi enotami in skupnostjo podjetja. Sistem kolegijev in konferenc je organiziran od 1. aprila dalje. Tak sistem omogoča, da se stro¬ kovne službe usposabljajo, vod¬ stveni organi in organi upravlja¬ nja pa dobe strokovno priprav¬ ljen material za akcije. K. J. glas notranjske _ 5 Kartonažna tovarna na Rakeku industrijski razvoj obči¬ ne DOBIVA JASNEJŠO OBLI¬ KO — REALNI POGOJI ZA DVIG STANDARDA Ze nekaj časa predstavljajo kartoni kvalitetne konstrukcije, ki ustrezajo mednarodnim po¬ gojem za prekomorski promet, izreden problem za našo indu¬ strijo in še posebej za lesno, ki je pri nas ena najpomembnejših potrošnikov tovrstne embalaže. Do sedaj je bila glavna dobavi¬ teljica kartonske embalaže so¬ sednja Italija, Že samo podatek, da znaša letni odtok dragoce¬ nih deviz na račun nakupa kar¬ tonov S 200.000 ali okrog 200 mi¬ lijonov dinarjev in da bi se ob odpravi togih predpisov o uvozu ta sredstva še povečala, je po¬ vsem razumljivo, da je karton¬ ska embalaža pomembna ovira pri ustvarjanju boljših pogojev za gospodarjenje v lesni indu¬ striji. Kombinat BREST je kril po¬ manjkanje kartonske embalaže z lesno embalažo, ki pa je zelo draga. Tako je samo kombinat BREST potrošil letno ca. 3000 m lesa za svoje lastne potrebe em- baliranja izdelkov, medtem ko moderni industrijski pogoni v gospodarsko razvitih deželah lesa zaradi visoke vrednosti sploh ne uporabljajo v take namene. Prav tako stanje je napotilo poslovno združenje LES iz Ljub¬ ljane k temu. da se je na pobudo izvršnega sveta SRS odločilo, da osnuje v enem izmed krajev Slo¬ venije tovarno za izdelovanie embalaže za potrebe lesne indu¬ strije in to embalažo take kvali¬ tete. ki se lahko s pridom upo¬ rablja v prekomorskem trans¬ portu. Nova zamisel je terjala zelo hitre ukrepe in zato je bilo jasno, da je treba najti najpri- pravnejši objekt, ker bi vsaka nova gradnja časovno zelo zavrta rešitev enega najaktualnejših problemov lesne proizvodnje. Po daljših analizah je bilo ugotov¬ ljeno. da je tovarniški objekt na Rakeku prav idealen in da odgo¬ varja vsem zahtevam nove to¬ varne. Odlična lokacija objekta, ki je postavljen v neposredni bližini največjih potrošnikov: Kombinata lesne industrije BREST Cerknica. Tovarne pohiš¬ tva iz Nove Gorice. JAVOR-ja iz Pivke in LIP iz Ajdovščine. Teh¬ nološka ureditev in kvadratura prostorov odgovarja originalnim načrtom Kartonažne tovarne iz Ljubljane, ki ima v programu postavitev novega tovarniškega objekta. Na podlagi razprav in analiz v Kombinatu BREST so ugotovili, da predstavlja novi proizvod stroko, ki je izven spe¬ cializacije lesne industrije in da je na jfooljša rešitev v tem. da se sedanja poslovna enota Kombi¬ nata BKEST-TLI Rakek strokov¬ no in tehnično vklopi v proizvod¬ njo renoirn ranega podjetja kar¬ tonažne tovarne iz Ljubljane po¬ sebno še. ker ima kartonažna to¬ varna stroje, s katerimi bo mo¬ rala nova tovarna proizvodnjo kooperfratL Glede na to. da bodo z domačo proizvodnjo kartonske embalaže prihranjene velike ko¬ ličine valut, bo nudila podjetju kartonažne tovarne potrebna sredstva za nabavo strojev Iz uvoza, Stroji za opremo tovarne bodo stali ca. 70 milijonov dinar¬ jev. V prvi etapi proizvodnje bo zaposlenih 60 do 80 delavcev, ki bo ustvarilo okrog 600 milijonov dinarjev bruto produkta. To po¬ meni, da bo obseg nove tovarne že po prvem obdobju za več kot 120 % večji od sedanje proizvod¬ nje galanterije in rezanega lesa. Preusmeritev na novo proizvod¬ njo bo izvršena v petih do šestih mesecih, kolikor trajajo dobavni roki za nabavo strojev iz uvoza. Tovarna lesnih izdelkov na Ra¬ keku je že zaradi zastarelosti strojev za moderno lesno indu¬ strijo brez perspektive in bi za¬ htevala generalno tehnično re¬ konstrukcijo. Rekostrukcija obra¬ ta lesne industrije za proizvod-> njo masivnega pohištva na Ra¬ keku ne bi bila gospodarsko upravičena iz dveh najosnovnej¬ ših razlogov. Potrošnja bukovine, ki je že tako deficitna surovina našega bazena, bi se še občutno povečala, obenem pa bi imeli v okviru Kombinata BREST dve tovarni z enako specializacijo in asortimentom. S tem pa bi se¬ veda le drobili in hkrati dražili proizvodnjo. S preusmeritvijo proizvodnje na Rakeku pa bo dobil industrij¬ ski koncept razvoja cerkniške občine jasnejšo fizionomijo. Ta¬ ko bo Kombinat BREST dobil čvrste pozicije v petih precizira¬ nih tovarnah. Obsegal bo dve moderni bazenski žagi v Cerkni¬ ci, tovarno masivnega pohištva v Martinjaku in tovarno ivematih plošč z oplemenitenjem v Cerk¬ nici. Taka je osnovna smer mo¬ dernizacije lesnoindustrijske pro¬ izvodnje v možnostih razširjene reprodukcije in ustvarjanja bolj¬ ših pogojev za dvig življenjske ravni delavcev našega industrij¬ skega giganta. Tovarna kartonaže na Rakeku bo že v dveh naslednjih letih zavzela obseg nad milijardo di¬ narjev bruto produkta z mini¬ malnim povečanjem števila za¬ poslenih. Del delovne sile se bo vozil z avtobusom na delo v to¬ varno ploskovnega in fumimega Norme, akordi in normiranje (NadaJj. z 2. str.) Najhitrejši, obenem pa tudi naj¬ manj zanesljiv je izkustveni na¬ čin normiranja. Normirec odreja normative delno s kronometrom, največ pa po svojih izkušnjah ter s primerjavami podobnih ele¬ mentov in operacii med seboj. V sedanjem tempu proizvodnje ta način ni več primeren* toda ker premalo skrbimo za normative časa, se še mnogo uporablja. Ta sistem je pri nas še vedno naj¬ pogostejši, uvajamo pa še druge sodobnejše načine, ki jih ne bi omenjal, ker so poznani, vendar jih je treba prilagoditi potrebam in razmeram proizvodnje. Izdelava normativov časa se mora neposredno nanašati na proizvodnjo. Ko normirec po¬ sname in določi čas neke delovne operacije, pride mnogokrat do zaključka, da bi se ta operacija lahko izvedla na kak boljši na¬ čin. z manjšo porabo časa in energije Svoje ugotovitve pre¬ naša na delovno mesto in kmalu z delavcem zabeležita skupen uspeh — večjo produktivnost, ne na račun delavca, temveč orga¬ nizacije delovnega mesta. Pri|li smo torej do zaključka, da se mora normirec. če hoče uspešno delati, ukvarjati tudi s študijem in organizacijo dela; ker le na ta način doseže dobre rezultate v proizvodnji in pri svojem delu. Izdelavni čas se mora nanašati izključno na delovna mesta in na povprečnega delavca. V nobenem nrimeru ne sme normirec zmanj¬ ševati časa na delavčev račun, temveč se mora z boljšo organi¬ zacijo dela, izpopolnjenim tehno¬ loškim postopkom, urejenimi po¬ goji za delo, zmanjšati čas izde¬ lave in dvigniti učinek proizvod¬ nje. Naj razglabljamo kakorkoli, vedno pridemo do zaključka, da je delavec glavni nosilec dela in zaradi tega je pri normiranju iz¬ rednega pomena sistem in orga¬ nizacija delovnih mest. Prav to pa Je ena glavnih nalog nonnir- pohištva v Cerknici. Tako bo to¬ varni v Cerknici omogočena pro¬ dukcija v dveh polnih izmenah. Delovni pogoji bodo v novem okolju neprimerno boljši od se¬ danjih in prav tako je v obeh primerih tako na Rakeku kot v Cerknici materialna garancija za hitrejše povečanje standarda. Nedavno je bil na Rakeku se¬ stanek celotnega kolektiva, na katerem sta direktor kombinata BREST tovariš Jože Lesar in predsednik občinske skupščine tovariš Franc Kavčič obrazložila predlog in namen preusmeritve, s čemer je kolektiv TLI Rakek v celoti soglašal. Predlog o pre¬ usmeritvi proizvodnje na Rakeku je obravnaval na zadnji seji tudi centralni delavski svet kombi¬ nata BREST Cerknica in se za¬ vzel za čimprejšnjo preorienta- cijo TLI na Rakeku v kartonaž- no tovarno. TAKO KOT DOSLEl BO TU¬ DI V BODOČE OBRAT KARTO¬ NAŽNE TOVARNE NA RAKE¬ KU SAMOSTOJNA TOVARNA Z LASTNIM OBRAČUNOM, VKLJUČENA V SODOBNO PROIZVODNJO MATIČNE TO¬ VARNE KARTONAŽNIH IZ¬ DELKOV IZ LJUBLJANE. cev časa. Normirec tako ni več človek, ki samo registrira podat¬ ke na delovnem mestu, temveč mora biti prvi, ki opazi napake na njem. Na podlagi tega vidimo, zakaj je . tako važna povezava normirca z ostalimi službami pri¬ prave dela, predvsem s tehnolo¬ gom. Pravilno postavljen normativ časa nikakor ne sme biti tako nizek, da bi ne bilo mogoče s pospešenim delom norme preseči, kajti normirati se mora normal¬ no delo. Nagrado za presežek norme pa -lahko dobi delavec le za boljše in hitreje opravljeno delo. Na ta način pravilno na¬ grajujemo po delu. Le tako je delavec plačan po učinku, ki je tem večji, čim večje je njegovo zanimanje in usposobljenost za delo. Ko je norma določena’ in po njej že delajo, ne pomeni še, da je končano vse delo. Izdelavni čas je treba neprestano sprem¬ ljati, ugotavljati nepravilnosti, pri tem pa paziti, da norma ohrani ravnovesje, ker vsako preveliko preseganje ali nedose¬ ganje norme pomeni, da so se spremenili delovni pogoji. Na de¬ lovnem mestu moramo seveda normirati povprečne delavce. O normah jn normiranju je mogoče mnogo pisati, ker je to podtočje dela skoraj neizčrpno; Ugotavljanju normativov časa pa se posveča rta žalost še vedno premalo časa, ker velikokrat mis¬ lijo, da je to posttansko delo, ki nima nekega večjega pomera za proizvodnjo. Premalo pozornosti posvečamo tudi kadrom ] Delovni kolektiv tovarno TITAN čestita vsem cenjenim odjemalcem in sodelavcem ob dnevu vstaje! KAMNIK Priporočamo svoje izdelke: fittinge, gospodinjske strojčke, beta tehtnice, stavbne in pohištvene ključavnice ter ročno orodje. Izdelki so kvalitetni in trpežni. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ | i ! ♦ ♦ ♦ Delovni kolektiv kombinata se pridružuje čestitkam ob dnevu vstaje ter se še nadalje priporoča vsem sodelavcem in odjemalcem! 'Hie&t ♦ ♦ ♦ : ♦ ♦ ♦ CERKNICA Proizvajamo najrazličnejše lesne izdelke od žaganega lesa, ivematih plošč do najrazličnejših izdelkov za opremo stano¬ vanj, poslovnih in drugih prostorov. Izdelki so kvalitetni in trpežni. o ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ VARNOST Podjetje za čuvanje družbene imovine LJUBLJANA, Kolezijska 23 m awfi#iswwč» *» svoje mtuge prt čuvanju družbene imovine. KottefedSv pmimnltn prijateljem za praznik os**# **mw*fc**a tjad$l¥M( Ji&atstaa Kolektiv čestita za dan vstaje slovenskega naroda vsem po¬ slovnim prijateljem! ! export o LJUBLJANA : izvaža, ribe, ribje ikre, mladice, rake in ostale vodne živali ter uvaža rib je proizvode. .s ^ ■si u & industrija usnja vrhnika ‘A ?i p 0 >co p 1 0 M m m 1 P N _P 4? | •i-s g - s S g I :* fcD 0 ) ~ S ra h X b "1 m O S ^5 S pS g ■§ .s c 'CX S 3 bjD -* C IS 5 bc ** I »I ra p J2 > o © - Oi 'S 4) - S c« !§ o > .S ^ 4 >8 J< £ | « © Kolektiv se pridružuje k čestitkam ob dnevu vstaje sloven¬ skega ljudstva! gruda živinopromet export — import ljubljana P S i | 1 * | .S 11 f! i g •S ; § p V s •- ;s N S © p g s N S o o > 'd N N Kolektiv čestita vsem delovnim ljudem ob dnevu vstaje in se še nadalje priporoča! <5j 1 J < 2 P G p H »3- >N S g — - ra ■ g. S bD 73 d d O T? ^ ^ * Sf •S a s ■2 «£, ^ o £ S § 13 * a £ 'd cč g o o bi te 0 3 $3 1 J* S g S ■“ £ „ ra 'S A g © o o &£ ^ a s 'g z H ŠSi © P -2 1»^ I S s "S P « p* ^ .© “ 5 n P 2 s 2 & •" < .m 4 «9 I A H g • Z > fa ? > § p v >s P I I g 1 I 5 h J3 „ | | ,S fi (S •g S .-3 s p S S Q A xt t: ^ .g ^ g 5 - 43 o © 8 g 'g s 5 'g g S a 3 H 5 P 03 O & - a ^ ^ CŽ 4 ¥ tl »a t-> c >N 2 •■ft < l”5 p a P a ns I 1-3 a a •* a •S § g < E n f c © a te >N bi s 'g 3 oT y J' S « 4, 'i s > I c *a 18 ■§ •§ > d o g P* c 73 p p > > ® H, tfi $ « i n rti *rt 1 'S 2 & 15 'p "8 1 •m 8 1 0 > p CJ P 1 o a > _ p m p 2 8 — o e g ffO I 5 a a w p * o oo a o 73 -P P S a s z 0 3 £ ^ I o d $ 3 Ji >2 § | C 5 •»‘■a d feC s £ g a p? O n 1 £ 5 {* -§ -g i: ! ■§ o £ i'| p p p c i § ‘E cž M § N P 1 fc£ « s - o I« > o S & ^ o ■s I $ * W 01 > s J a: o a a > .s p s 73 0 » g 1 fi ’ .S '-3 p, O ~ o c£ ® F® S O I ■§ * i s s : § i 4 d > Z 2 izvaža in uvaža vse vrste priznanih kvalitetnih semen, sklepa pogodbe s proizvajalci ter nudi potrošnikom vse vrste semen semenarna in žit v svojih poslovalnicah v Ljubljani, Beogradu, Zagrebu ljufiljana in Mariboru. Kolektiv čestita ob dnevu vstaje vsem borcem in aktivistom!