oglašajte v
najstarejšemu
slovenskemu
dnevniku v ohio ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
XXXI. _ LETO XXXI.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), APRIL 19, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 77
D
omače vesti
Sej
le
odbora za Wallacea
^f'osi se vse one, ki imajo po-
2 a nabiranje »»"»cea, da
podpisov z a , - lih prineso nocoj jotovo v SDD na Waterloo Rd., bo obenem vršila seja. seje bo ob osmih. Va-^ Vse, ki se zanimajo za to ^%panjo, da pridejo na sejo
sorodnika
137	Hribar iz 889 E.
je prejela pismo od Jo-^ Pekolj iz Stehanje vasi, po-p Velika b bi
loka pri Trebnjem, rad zvedel za sorodnika Anžlovarja, doma iz Bab-^ Sore sela, pri Sumberku. ^ to čita ali pa če kdo ve J	naslov je prošen, da
na naslov rojaka Pekolj naj sporoči Mrs. Hribar.
Prj
P,
'odr.
Nop
si. 106 Sansa
^ se vrši redna mesečna ^ Podr. št. 106 SANSa v che "^^^tvenem domu na Re-ima za razmo-stvari v korist orga-se vabi članstvo in
Lausche udaril politične bosse in podal načrt za mir z Rusijo
Ako Rusi hočejo komujiizem, je to njihova zadeva, Amerika pa naj pokaže, da je naš sistem najboljši za ljudstvo
Truman svari, da draginja preti deželi z gospodarsko krizo
v govoru, ki ga je imel včeraj v Clevelandu, je bivši gov. Frank J. Lausche udaril po političnih bossih, obenem pa podal nasvet, kako naj bi se izgladila nesoglasja med Zedinjenimi državami in Rusijo.
Govoreč pred avdijenco pro-*
Stv
leže zastopnike, da se ude-^ polnem številu.
Taft v intenzivni
''Spanji za glasove
Ser ■
Povf.
''ator Robert A. Taft je po iz Nebraske priznal, /njegov položaj vsled zma-
je , kj
dfj . JO je izvojeval v dotični Harold E. Stassen, "re-"k ^ odločil, da bo prihod-tedna posvetil izključno olit v zvezi s primarnimi ki se bodo vršile 4. ^ Ohiju,
%
Soboto je imel Taft-v Cleve-
h| , Sovor, v katerem je zahte-
. 'dr -%
Zedinjene države vodijo
Qjo
intenzivno svetovno kam-"ja ameriški način življe-k i jo vodi ruska vlada bai7^"izem.
^•Tiž	izjavil za ojačenje
tev narodov in za izvoli-%0h "^inistracije, ki bo odloč-

opila za ohranitev miru.
čitajte
širite
P^avnost!"
gresivnih črncev, ki so člani St. James Literary Forum, je Lausche med ostalim izjavil:
"V tej borbi stojim sam. Veliki politični bossi demokratske stranke pravijo, da sem nevaren stranki. Toda demokracija ne priznava političnih bossov. Meni je več na tem, da imam na svoji strani ljudstvo, politični bossi pa naj gredo svojo pot, kakor jih je volja.
"Dobro državljanstvo stoji nad strankarstvom. Ako bom zopet izvoljen za governerja, vas zagotavljam, da bom pravičen napram vsem."
Poudarja podporo akcijam proti vsem diskriminacijam
V svojem govoru se je Lausche dotaknil vprašanja plemenske diskriminacije v zvezi z uposlevanjem in komentiral glede univerze Wilberforce, ki je najvažnejša šolska institucija, ki jo posedajo ohijski zamorci. Dejal je:
"Republikanci so leta 1946 v svoji platformi obljubili zakon za odpravo plemenske diskriminaciji pri uposlevanju, ampak niso svoje obljube nikdar nameravali izpolniti. Jaz sem že v preteklosti zagovarjal ustanovitev tozadevne državne komisije in bom to storil iznova, ako postane governer.
"Kar se tiče univerze Wilberforce, sem storil vse, kar je bilo v moji moči, da bi ta učni
poskušala nasilno razbiti ^ Wallaceovih pristašev v Yali
HAVEN,
-Skur
Conn.,
17.
študentov je r^2j^P°®kušala z jajci in vzkli-Srir	za Wallace, ki ga
odbor univerze Yali. H 2	govornike obmeta-
vzklikali; "Hoče-
k	nobenega aretira-
so se vršili fizični 'ki^ posamezne govorni-na shodu "Da-
tudi na shodu za Wallacea, ki se je vršil v Pasadeni, Cal. V Cam-bridgeu, Mass., pa je druhal napadla Wallaceove pristaše in šele po daljših borbah s pestmi je policija odstranila skupino študentov.
*
Taylor primerja motive Amerike in Rusije
V(} ^ Začela prepevati "On-^	Soldiers," nato
\ ih ? '^Gtati jajca na govor-^^ne kluba.
v Yali niso hoteli
()(^ Nobenega komentarja
incidenta.
b,
so povzročili študenti
^NCERT
^'ad. pevskega t «boraSDD
25. aprila
, ob 4
'
ST. CLAUD, Minn., 16. aprila .	—Senator Glen Taylor, ki je
'ally b Poskušala govoriti Miss I kandidat za podpredsednika Ze-je najprej skupina dinjenih držav na listi nove progresivne stranke, je danes izjavil, da ima Rusija več razlogov, da sumniči Ameriko zaradi vojnih namenov, kot pa jih imajo Zedinjene države.
Taylor je pristavil, da bi naša dežela "bila še bolj borbena, kot pa je sedaj Rusija, ako bi štuaenu i Rygjoboroževala Mehiko v [y rw	^ I takšnem obsegu, kot to mi obo-
vf 1\ I H. K I rožujemo Turčijo, sosedo Rusije."
"Ako bo prišlo do vojne, ker Amerika dela stvari boljše in večje, kot pa katera koli druga država, bomo mi imeli največja koncentracijska taborišča in najboljše peči," je rekel Taylor, ki pa ni hotel povedati, kaj je mislil s svojim zadnjim odstavkom.
uri pop. del. domu na Waterloo Rd.

zavod ne postal predmet politične igre. Toda v trenutku, ko sem zapustil governerski ured, je državna zakonodaja spremenila zakon in uvedla kontrolo nad upravnim svetom univerze. Danes je univerza Wilberforce vodena kot Jim Crow institucija, kar je v nasprotju z ameriškimi tradicijami."
Tri priporočila za odpravo ameriko-ruske napetosti
Lausche se je dotaknil tudi mednarodnega političnega položaja in podal tri priporočila, o katerih je izrazil prepričanje, da bi učinkovito preprečila širjenje komunizma. To naj bi se storilo na sledeči način:
1.	Pokažimo pred vsem svetom, da je ideologija' demokracije s stališča vlade sposobna nuditi vsem državljanom višek dobrega v materialnem in duhovnem oziru.
2.	Storimo vse, kar je v naši moči, da se izgladijo nesoglasja med nami in Rusi. Ako oni želijo komunizem, naj ga imajo. Mi jim moramo dati jasno razumeti, da želimo živeti v miru in obdržati našo demokracijo.
3.	Bodimo pripravljeni, da naša dežela ne bo izpostavljena nobeni nevarnosti v slučaju kakih nepričakovanih dogodkov. Rusom moramo dati razumeti, da bomo vodili boj proti njihovi ideologiji, in ako bi skušali rabiti silo in vplivati na naše sosede, pa da se bomo borili tudi drugače. Mi bomo branili čast Amerike.
Komunizem je največja nevarnost, pravi Miller
CINCINNATI, 18. aprila. — Ray T. Miller, ki je v borbi proti bivšemu gov. Lauschetu za demokratsko governersko nominacijo, je snoči imel radio govor, v katerem je označil komunizem za največjo nevarnost, ki je kdaj v zgodovini pretila Ameriki.
Miller je izjavil, da komunistična nevarnost stoji "na pragu Amerike", v svojem govoru je med ostalim dejal:
"Še nikdar v zgodovini nismo bili tako ogrožani kot smo danes. Bili smo priča, ko je ko-m u n i z e m pogoltnil Estonijo, Latvijo, Litvisko, Poljsko, Češkoslovaško, Jugoslavijo, Bolgarijo in Romunijo. Grčija, Francija in Italija so prihodnje na ruskem seznamu.
"Mi se moramo združiti in ustaviti komunistično poplavo. Mi moramo odstraniti rdečkar-je in njihov prevratni vpliv iz naše vlade, naših šol, javnih in pol-javnih istitucij, iz naših unij in naših organizacij.
"Strgajmo krinko laži-libera-lizma z volkov komnunizma. Razgalite jih v njihovi pravi barvi in take, kakor so. Pazite se onega, ki govori o liberalizmu in se druži s komunisti! Tak človek bi bil prvi, ki bi našo zastavo zamenjal z rdečo zastavo komunizma."
WASHINGTON, 17. aprila— Predsednik Truman je danes v govoru pred organizacijo ameriških časopisnih urednikov svaril, da se gospodarstvo Zedinje-, nih držav vsled naraščajoče draginje nahaja pred resno nevarnostjo ter zahteval, da kongres takoj uzakoni njegov proti-in-flacijski program, "dokler je še čas."	t
Predsednik je zahteval, da se z zakonom določi maksimalne cene in maksimalne plače kot sredstvo za preprečen je inflacije.
Poudaril je dalje, da je uspešnost našega zunanje-političnega program v veliki meri odvisna od stabilnosti naše domače ekonomije.
"Mi si prizadevamo, da bi se izognili ekonomski krizi s tem, da protežiramo naše blagostanje, dokler ga še imamo. Mi si prizadevamo, da bi se izognili vojni s tem, da smo odločni, predno je prepozno," je dejal Iruman pred uredniki.
"Ampak enostavno dejstvo je, da se naše gospodarstvo nahaja v resni nevarnosti kot posledica visokih cen in inflacije. Zdi se mi, da je temeljno vprašanje jasno. To je, ali bomo podvzeli korake, dokler je to še mogoče, ali pa bomo čakali, dokler nas ne bo zagrabila kriza. Gre enostavno za to, da hišo zavarujemo, predno jo objame ogenj.
"Bilo je rečeno, da ta administracija skuša ustvariti ekonomsko krizo ali mednarodno krizo. Resnica je baš nasprotna.
"Blagostanje našega ljudstva, učinkovitost naše zunanje politike in jakost naše obrambe, vse to odvisi od našega blagostanja. Samo tedaj, ako bomo ohranili zdravo gospodarstvo, potom br-ze akcije za kontrolo inflacije, bomo v stanju prispevati naš poln delež za mir, v katerem bosta svoboda in demokracija varni."
ZAPADNE SILE PONOVILE ZAHTEVO GLEDE TRSTA
WASHINGTON, 18. aprila— Zedinjene države, Francija in Anglija, ki si prizadevajo, da bi vplivale na rezultate volitev v Italiji, so danes opozorile Rusijo, da je njeno stališče edina ovira za vrnitev Trsta Italiji.
S svojimi notami so zapadne sile ponovno povabile Rusijo, naj pristane na reviziji italijanske mirovne pogodbe, potom katere bi se lahko vrnitev Trsta izvedlo.
"Ni pa verjeti, da bo Sovjetska zveza spremenila svoje stališče. Pred tem je namreč gladko zavrgla predlog zapadnih sil, ki da "predstavlja kršitev osnovnih principov demokracije."
Popravek
V petek smo poročali, da bo včeraj nastopil na odru Norwood gledališča talentiran mladenič, Donald Hoerimg iz Akro-na kar pa bi se moralo glasiti Donald Hoernig, ki s svojimi starši živi na Ivan Ave. Njegova mati je hči poznane družine Mr. in Mrs. John Gabrenja.
Danes bodo znani prvi rezultati parlamentarnih volitev v Italni
Novi grobovi
AUGUST KOMAR
Po daljšem bolehanju je preminil v St. Luke's bolnišnici poznani August Komar, star 55 let, stanujoč na 1080 E. 71 St. Doma je bil iz Razdrta pri Postojni na Notranjskem, kjer zapušča tri brate in tri sestre ter več sorodnikov. V Ameriki je bival 34 let in je bil barvar po poklicu. Svoječasno se je udej-stvoval pri pevskem zboru "Zarja" in dramskemu društvu Ivan Cankar. Bil je član društva Car-niola Tent št. 1288 TM, društva Naprej št. 5 SNPJ, Soc. kluba št. 27 in Local 867 unije barvar-jev. Tukaj zapušča sestro Mrs. Mary Bole, pri kateri je živel, dve nečakinji in nekaj sorodnikov. Pogreb se bo vršil v sredo popoldne ob 1. uri iz želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. na Highland Park pokopališče.
#
JOE WHILER
V petek popoldne je preminil Joe Whiler, star 72 let, stanujoč na 2534 Cedar Ave. Tukaj zapušča več nečakov in nečakinj. Pogreb se je vršil danes zjutraj ob 10. uri iz želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. na Whitehaven pokopališče.
#
PAULETTE KACZ
Kmalu po polnoči v soboto je umrla v Mt. Sinai bolnišnici 24 dni stara Paulette, hčerka družine Paul in Dorothy Kacz iz 905 E. 70 St. Dekliško ime matere je bilo Dular. Poleg staršev zapušča sestro Sharon Lee Jaye. Pogreb oskrbuje Grdinov pogrebni zavod.
*
MATHIAS MICHELICH
Pogreb pokojnega Mathias Michelich se vrši danes ob 1. uri popoldne iz Želetovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152
St. na Whitehaven pokopališče.
#
ANTON PONIKVAR
Po kratki bolezni je preminil Anton Ponikvar, star 63 let, stanujoč na 9325 Union Ave. Doma je bil iz fare Ig pri Ljubljani, odkoder je prišel v Ameriko pred 46 leti. Dalj časa je vodil mesnico v Newburghu. Pred dvemi leti mu je umrla soproga Uršula, katero je zelo/pogrešal. Bil ie član društva sv. Jožefa št. 146 KSKJ in pevskega društva Zvon. Tukaj zapušča žalujoče otroke: hčeri Josephine, ki je bolničarka in pri kateri je živel, ter Mrs. Mary Terlop, sinova Franka in Louisa, vnuke in vnukinje, brata Josipa v Maple" Heights, O., in Franka, ter tri sestre v stari domovini. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8:30 uri iz Ferfoliatovega pogrebnega zavoda na 9116 Union Ave. v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
Udeležba pri volitvah, ki so se po našem času zaključile danes ob 7. uri zjutraj, je bila nenavadno velika
RIM, 19. aprila (ponedeljek) — Danes ob 7. uri zjutraj so se ponovno otvoriie volilne koče. Okrog 80 odstotkov registriranih italijanskih volilcev je oddalo svoje glasove že včeraj. Volilne koče se bodo zaprle ob 2. uri popoldne (ob 7. uri zjutraj po našem času), nakar se bo takoj začelo šteti glasove. Prvi rezultati glede volitev za senat bodo verjetno znani že okrog 4. ure popoldne.
Rim, 19. aprila — Včeraj sta v teku usodopolnih volitev v Italiji bila storjena dva brezuspešna napada na skladišča orožja.
Najprvo je bilo poročano, da"^
je zgodaj zjutraj bilo napadeno neko skladišče municije v bližini Milana. Baje so se dve uri vršile borbe. Potem pa je prišlo poročilo, da je bil storjen poskus,
da se požene v zrak skladišče municije v mestu Pavia, ki se nahaja v provinciji Lombardiji,
kjer so komunisti izredno močni.
Končni rezultati bodo znani pozno v torek aH sredo zjutraj
Volitev se je udeležilo veliko število Italijanov. V nedeljo (včeraj) še je volilo od 8. zjutraj do 10. ure zvečer, volilne koče pa so se zopet odprle v ponedeljek ob 7. uri. zjutraj, zaprte pa bodo ob 2. popoldne (po italijanskem času so se zaprle danes zjutraj ob 7. uri).
lakoj, ko bodo volilne koče zaprte, se bo začelo šteti glasove. Pričakuje se, da bodo rezultati za poslansko zbornico znani pozno v torek ali pa v sredo zjutraj, dočim bodo prvi rezultati za senat znani že v ponedeljek zvečer.
Največ glasov je bilo oddanih že včeraj
Že včeraj je bilo oddano veliko število glasov. V nekih volilnih precinktih je že v prvih urah glasovalo 90 odstotkov registriranih volilcev. Iz Bologne poročajo, da je v nekih precinktih glasovalo 90 odstotkov, toda v drugih pa je odstotek volilcev
voditelja dveh največjih političnih strank Italije—premier Al-cide de Gasperi, voditelj Krščansko demokratske stranke in Palmiro Togliatti, voditelj Ljudske demokratične fronte.
Kljub varnostnim meram, ki jih je podvzela de Gasperi jeva vlada, so se volitve vršile v miru.
Nune in duhovniki glasovali; papež pa nima pravice
Notranji minister Mario Scel-ba (krščanski demokrat) je zagrozil, da bodo Italijani, ki ne bodo A'olili, lahko zgubili svoja spričevala o dobrem obnašanju. (Te karte so potrebne za potovanje in v trgovini). Zagrozil je tudi, da bo policija motrila na volitve in čuvala red pred vsakimi poskusi, da se začne z nemiri.
Po vseh mestih sirom Italije so patrolirali močni oddelki policije.
Na poziv samega papeža se je volitev udeležilo veliko število nun, duhovnikov in menihov. Sam papež, ki je volitve označil %a "veliko uro krščanske vesti," pa ni mogel voliti, ker je skupaj s svojimi kardinali državljan Vatikana.
; padel na 70.
I
I Poročila, ki prihajajo iz raznih večjih mest Italije glede udeležbe pri volitvah dajejo sledeče številke:
V Milanu je v nedeljo glasovalo 80 odstotkov vseh registriranih volilcev, v Turinu 70 odstotkov, v Neaplju 70, v Anconi 75, v Pescari pa od 60 do 65. Zgodaj zjutraj -sta volila tudi
Seja "Wallace for President" kluba za 32. vardo
Danes zvečer ob 8. uri se bo v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. vršila redna seja članov "Wallace-for-Presi-dent" kluba za 32. vardo.
Prosi se vse člane, da se te i seje v velikem tševilu udeležijo i in da prinesejo peticije, tudi če j še niso popolnoma izpolnjene. Iz urada kluba poudarjal, da peticije morajo na vsak način biti vrnjene danes zvečer.
V Ljubljani se bo jutri začela obravnava proti skupini visokih vladnih uradnikov
Mlad. pev. zbor SDD
Jutri večer ob osmih se vrši seja staršev Mlad. pev. zbora SDD na Waterloo Rd. Prosi se vse, da bi se udeležili v polnem številu, ker je več važnih stvari za pripraviti za priredbo.
V zadnje slovo
Vsi pevci in pevke zbora Zarja so prošeni, da pridejo jutri v torek večer ob 8:30 uri v navadne prostore, odkoder se skupno podajo v ŽeletoV pogrebni zavod, da se izkaže zadnjo čast umrlemu članu Au-gustu Komarju.
BEOGRAD, 18. aprila—Jutri se bo v I^jubljani začela prva velika obravnava proti skupini visokih vladnih uradnikov.
Kot pravijo poročila, je bilo blizu 20 oseb aretiranih v preteklem mesecu. Nekateri zapad-ni časnikarji označajo to obravnavo za prvo čistko komunistične str anke. Med obtoženci se nahaja več oseb, ki so imele važne vladne pozicije v Sloveniji.
Vladni krogi so izjavili, da obravnava ne bo noben posnetek "ruskih čistk" iz leta 1930, ampak da bo z dokumenti pod-
prta obtožba, da so aretiranci bili izdajalci. Obravnava bo javna.
Beograjski časopis "Borba" je navedel samo dvoje imen obtožencev. To sta Branko Dil in Stane Osvald, slovenska komunista, ki sta bila pomočnika v zveznem ministrstvu za industrijo.
Neki visok predstavnik vlade je izjavil, da go obtoženci pripadali tako zvani "skupini Dachau," in da so za časa svojega bivanja v koncentracijskem taborišču v Dachau podpisali sporazum z nacisti.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
19. aprila 19^.^'
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRII'TION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) -
Foi Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
--$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)--
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office ax Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
NAŠE DOLŽNOSTI
Prva skrb ameriških Slovencev mora biti posvečena naši novi domovini. To velja tudi za vse Američane raznih narodnosti, ki so prišli sem iz vseh delov stveta, gradili to našo novo domovino in ki so skozi dolga leta rama ob rami z milijoni sebi enakim prilagali svoj delež za njeno veličino in s tem postali del te velike — ameriške družine.
Tudi mi Američani slovenskega porekla imamo iste dolžnosti napram naši novi domovini. Poleg dolžnosti pa seveda tudi pravice, ki pripadajo vsakemu Američanu, brez ozira na narodnost, vero ali pa barvo kože. Tudi mi smo del te velike, ameriške družine in naša dolžnost je, da sodelujemo pri vseh političnih, socialnih, kulturnih ali pa kakršnihkoli zadevah, ki prizadevajo direktno ali pa indi-rektno našo domovino in ki ji dajejo njeno obliko in odrejajo njeno daljjio usodo.
Brez dvoma so ameriški Slovenci bili vedno lojalni svoji novi domovini. Sodelovali so pri njeni graditvi, pomagali ji s svojimi žulji, potom in delom, branili so jo pred sovražniki in z neštetimi primeri dokazali svojo ljubezen napram njej.
Zaradi svoje posebne narodnostne strukture je naša dežela nekaj edinstvenega na svetu. Iz vseh delov sveta so v njo prišli ljudje raznih narodnosti in ji dali nenavadno živo in dinamično barvo. Vsaka skupina je s seboj prinesla nekaj svojega — svoj jezik, svoje narodne običaje, svojo kulturo in svoje posebne odlike. Američani raznih narodnosti so cenili in negovali svoje posebne odlike, spoštujoč obenem odlike državljanov drugih narodnosti.
Brez zlobnega in ne-ameriškega delovanja posameznikov ali pa celih skupin, ki nočejo razumeti ali pa namenoma zaradi svojih sebičnih interesov prezirajo to našo za-jednico številnih narodnosti, bi vsi lahko živeli v bratskem miru in slogi, vsi bi predstavljali vzorno celoto. Predstavljali bi medsebojno povezani mozaik, sestavljen iz različnih delov in barv, toda kljub temu enoten in čvrst.
Na tej osnovi, na osnovi narodnosti, se vodi neameriško kampanjo, ki se zaključuje z vedno bolj zaostrenimi predsodki in sovražnostjo ene narodnosti napram drugi. Ne-ameriški elementi širijo v naši deželi predsodke proti celim skupinam državljanov zaradi barve njih polti, vere ali pa narodnosti. Znaki teh predsodkov napram zamorcem, Zidom, Italijanom, Slovanom itd. so očitni. Z njimi se srečamo v vsakdanjem življenju na. ulicah, v tovarnah, v javnih prostorih in v naših ožjih naselbinah.
Da, predsodke ustvarjajo tudi napram Slovanom. Posebno zadnje čase, ko se naša dežela nahaja pred usodopol-nimi dogodki, od katerih bo odvisno da-li bo šla potom progresa ali pa bo postala žrtev reakcije, kakršne naša zgodovina še ni poznala. Ni potrebno posebno poudarjati, da se te predsodke spravlja tudi v zvezo z dogodki, ki so se zadnja leta odigrali v "starih domovinah" —za ameriške Slovane z dogodki v vzhodni Evropi, v kateri se nahajajo tudi vse slovanske države.
Američani raznih narodnosti so se vselej zanimali za svoje "stare kraje" in tega jim nihče ni štel v greh. To zanimanje je razumljivo posebno pri tistih, ki so v "starem kraju" zapustili svojo mater, očeta, brate, pestre, sorodnike in znance in katerim je vtisnjen nepozaben spomin na kraje, v katerih so prvič zagledali svetlo belega dneva in v katerem so pustili svoje detinjstvo in zgodnjo mladost. V ogromni večini so jih z njihovih rojstnih krajev pognale težke gospodarske razmere, socialne prilike in tudi terorizem starih režimov. Danes to njihovo zanimanje izvira iz njihovih lastnih skušenj in iz iskrene želje, da bi ne bile razmere v "starem kraju" več takšne kot so bile takrat, ko so se sami podali v svet s trebuhom za kruhom.
Toda kljub razumljivemu in popolnoma ameriškemu interesu za "stare kraje," pa se enim to šteje za slabo, drugim pa za dobro. Slabo je na primer, ako se naši Slovenci zanimajo za delo obnove, za industrijalizacijo, za verski položaj, za zgraditev novega in bolj pravičnega reda v Sloveniji. Dobro pa je, ako se novo Slovenijo obrekuje, ako se o njej laže, ako se proti njej goji čute sovraštva in z vsemi sredstvi poskuša preprečiti, da resnica o njej ne bi predrla v svet.
Iz neštetih primerov zadnje tedne smo lahko spoznali, da je bilo "patriotično in lojalno," da so se ameriški Italijani potom pisem svojcem, ki so v več primerih mejila z navadno grožnjo, vmešali v volitve v svojem "starem kraju." Nihče ni opozarjal te Američane — vaša domovina je tu, ne pa tam! Ko ste postali državljani naše dežele, ste
ZA POVEČANJE SANSA
Kakor v času prve svetovne 1 ti so že izvršili svojo dolžnost,
vojne, tako smo ameriški Slo venci tudi v teku zadnje prišli do zaključka, da nam je potrebna posebna organizacija, potom katere je mogoče uspešno delati in pomagati za dosego boljše bodočnosti bratom in sestram v domovini. Tako smo ustanovili organizacijo "Slovenski ameriški narodni svet", pod katerega okriljem smo storili veliko plemenitega dela v omenjenem oziru. Ampak s tem, ko je ljudstvo Jugoslavije prišlo do svoje — republikanske forme vlade, pa še ni rečeno, da je
med tem ko so drugi pasivni, zanašajoč se; češ, bodo že drugi tudi brez mene, izvršili tudi moj del dela. Taka domneva je napačna, kajti če se potrudimo vsi v tej kampanji za novimi člani, tedaj odpade veliko manj dela in naporov na posameznika. Vsled tega se apelira na člane SANSovih podružnic, da stopite takoj in odločno v akcijo, ker čim močnejša bo naša organizacija, tem veljavnejši bo njen glas v javnosti.
Časi so resni; bratje in sestre dolžnost nas veže, da sOde-
naše delo popolnoma izvršeno j lujemo z onimi grupami in orali, da ta organizacija ni v e č j ganizacijami, katere si prizade-važna in potrebna. Kdor je pod j vajo odvrniti 'narodno katastro-takim vtisom, temu seveda po-; fo, vojno, katera zna uničiti vse manjkuje znanje o važnosti | upe in delo človeštva.
funkcije te ustanove. *
Ne samo to, da številni sovražniki, pod krinko ali raznovrstnimi pretvezami, stremijo po življenju mladi jugoslovanski ljudovladi, ampak tudi tukaj, v tej deželi, za katero smo tudi mi mnogo žrtvovali, je demokracija danes v nevarnosti, kar pomeni, da nam je SANS še vedno potreben! Brez organizacije je naš napredno usmerjen boj tako neuspešen proti enim kot drugim sovražnikom napredka kot je brezuspešna borba vojaka v vojni brez orožja. Vsled tega moramo našo organizacijo za vsako ceno obdržati, in ne samo to; moramo jo tudi poživeti, pridobiti ji moramo novega članstva, ljudi, ki se zanimajo za socijalne in ljudske probleme in iztrebiti zlo para-sitstva. V SANSovi ustanovi se lahko udejstvuje članstvo politično, gospodarsko, kulturno itd., kar je potrebno za slehernega državljana te republike, ako hočemo v deželi obdržati demokracijo, za kakršno so se borili in tudi umirali svobodo-Ijubeči predniki.
Kampanja za pridobivanje novega članstva SANSa, ki jo je razpisal izvršni odbor na seji meseca januarja tega leta, za dobo dveh mesecev — marec in april — bo kmalu končana, toda dosedanji rezultati niso posebno povoljni, kar je deloma razumljivo, ne pa povsem opravičljivo. Nekateri člani v naših
Ne sledite takim, ki nimajo
nobenega odpora ali odločnosti in so že izgubili vsako upanje v bodočnost, ampak stopite v vrste pogumnih nasprotnikov tistih, ki se hočejo — radi osebnega bogastva in udobnosti, igrati z življenji milijonov ljudi. Ljudski glas, pravi rek, če dovolj močan, prestavi gore in tako lahko tudi prepreči vojno, ako se ljudstvo zdrami pravočasno. Upanje izgubijo le bojazljive! in omahljivci, kakoršnih pe ne sme biti v naših vrstah. Naši bratje v domovini so se uprli vojni mašini, kakoršne ni poznal svet in mnogi pesimisti so tedaj prerokovali, da so si partizani izbrali samomor. Toda njihova odločnost je pripomogla k uničenju barbarskega fašizma in če hočemo biti vredni imena svojih bratov in sester v domovini, j i h moramo posnemati v njihovi odločnosti.
F. A. Vider,
preds. SANSa.
Vendar je vse srečno premagala in obstoja še danes kot močno in vplivna federacija orga-
niziranih delavcev in profesij" nalcev.
Common Council'
Delo Ameriškega društva proti raku
Tisoče tujerodnih Američa- ^ herni skupini prebivalstva, nov bo umrlo letos za rakom,
niso poučeni o zasleditvi
ker
Porast Ameriški delavske federacije
(četrti od devetih člankov ji. Ali leta 1878 so imeli Vitezi
o zgodovini delavskega gibanja v tej deželi. Material bazira na 'podlagi podatkov Delavskega departmenta).
Med ostro borbo z delodajalci v času velike depresije 1. 1870, se je delavsko gibanje v Ameriki zapletlo v notranje konflikte radi oblike svoje narodne organizacije. Vprašanje je bilo, če naj narodna organizacija temelji na enotnosti delavstva, brez ozira na stroko ali delo, ali naj se nasloni na obstoječe unije izurjenih delavcev. Vprašanje je poglobilo dejstvo, da se je delavskemu gibanju pridružilo veliko število neizurjenih delavcev. Mnogi od teh so bili priseljenci, došli semkaj v času, razvojne dobe ameriške industrije in prodiranja na zapad po civilni vojni.
Vitezi dela, ki so imeli velik vpliv v delavskem gibanju v letih 1880, so priporočali organizacijo predstavljajočo vse delavstvo, krajevne unije pa naj bi bile v njej vključene kot članice. Organizacija Vitezov dela je bila osnovana kot tajna skupina ali bratovščina 1. 1869 v Philadelphiji. Ustanovitelj je bil Uriah S. Stevens. Delavci so se bali, da pridejo na črno listo pri delodajalcih ako se zve, da so postojankah so zelo aktivni in' včlanjeni v delavski organizaci-
dela svojo prvo konvencijo in Stevens je bil izvoljen za voditelja. L. 1879 ga je nasledil Terence V. Powderley.
Vitezi dela so poudarjali potrebo vzgoje delavstva za dosego delavskih ciljev ter so pripo-ročali pogajanja v delavskih sporih in njihov cilj je bil, da se iz delavskega gibanja končno razvije kooperativna družba. Bili so za industrijalni unijoni-zem in v njih unijo se je lahko vpisal vsak delavec, ženska ali moški, izurjeni in neizurjeni delavci, farmarji in tudi gotovi profesijonalci. Bili so za osem-urnik, za odpravo otroškega dela in jetniškega dela, za kooperativne delavske tvornice in ljudsko lastništvo javnih naprav. Bistveno so bili proti stavkam in bojkotiranju, toda napredovali so šele potem, ko so se poslužili tega orožja. Največjo stavko so vodili proti tedanjemu železniškemu trustu, kateremu je načeloval Jay Gould, najmogočnejši kapitalist svojega časa. Uspeh stavke je privedel v okrilje unije tisoče novih članov. L. 1886 so imeli Vitezi dela 700,000 članstva.
Ravno tedaj pa se je pojavila nova organizacija sestoječa iz izurjenih delavcev. Organiziranje nove zveze je' bilo pričakovati že od 1. 1881, ko se je od Vitezov odcepilo 6 važnih unij pod vodstvom Samuela Gom-persa in Adolpha Strasserja, vodje unije izdelovalcev cigar. Te unije so najprej organizirale Federacijo strokovnih in delav-
s tem zavrgli stike s "starim krajem!" Toda, ako bi kateri Američan italijanskega porekla pisal svojcem — volite po svoji lastni vesti in prepričanju in se na ozirajte na navodila, ki vam jih pošiljajo iz inozemstva — ni dvoma, da bi se 1.0 označalo za "ne-ameriško."
V našem Clevelandu so pred meseci Čehi priredili ......
, , , ^	, . ,. . ,	v .. skih unij, a 1. 1886 se je spoji-
shod, na katereni so zbirah prispevke za poinoc svojim z^eza z drugo organizacUo
bratom in sestram v "starem kraju." Z zanimanjem so oziroma unijskim kongresom in poslušali govornika, ki je govoril o novi Češkoslovaški in j tedaj je nova skupina dobila
ime "Ameriška delavska zveza". Spočetka j e bila liga samoupravnih rokodelskih unij in vključevala je obenem delavske zveze in posamezne unije v raznih mestih in državah ter okrajih. Cilj so bile boljše plače, boljši položaj delavca, krajše delovne ure. Prvi predsednik je bil Gompers in sicer razen enega leta vse tja do 1. 1924, ko je umrl.
njenih ukrepih, ki jih ustvarja, da bi se nikoli več ne ponovile Lidice in masakri češkoslovaškega ljudstva s strani Nemčije. Ni potrebmo posebno poudarjati, da so ta shod označili za "komunističnega." Toda vse je bilo v redu, ko je teden dni pozneje priredila shod skupina ameriških Slovakov, ki so vojnega zločinca Tisa proglasili za muče-nika.
Med nami američimi Slovenci, ki smo naprednega mišljenja in nas manj zanimajo osebni interesi Fotičev, Mačekov in Krekov kot pa sreča in boljša bodočnost naših bratov in sester v "starem kraju," je posebno živahno na delu pri širjenju takšnih neumnih, ne-ameriških in nizkotnih predsodkov prav "Ameriška Domovina." Ta list si lasti izključno pravico, da to mači dogodke v "starem kraju" na svoj poseben in dobro znan način. Nas pa, ki nam je objektivnost, poštenje in spoštovanje resnice postavljena nad vse ostalo, obrekuje, da smo "ne-ameriški" elementi, katerim da bo "oblast" stopila na prste.
Res je, da se večina naših ameriških Slovencev na take grožnje, svarila in strahovanja ne ozira, ampak ta metoda je značilna, ker je primer splošne neameriške kampanje, da se v naši novi domovini seje razdor, sovraštvo in politične predsolke napram enemu delu ameriških državljanov.
Mi imamo velike dolžnosti napram naši novi domovini. Toda kot državljani uživamo državljanske pravice, ki jih moramo braniti prav zato, ker so sovražniki našega ameriškega pojmovanja svobode in demokracije na delu, da bi
L. 1886 je imela 138,000 članstva — isto leto so dosegli višek v šLevilu članstva Vitezi dela. V maju istega leta pa je padla pri demonstracijah za osem-urnik v Chicagu bomba. Krivili so anarhiste, štirje so bili obešeni, trije vrženi v ječo. Čez 6 let so bili izpuščeni kot nedolžni. Vitezi pa so navzlic temu trpeli na ugledu in članstvo se je krčilo, poleg tega vodstvo ni sledilo praktičnim ciljem. Okrof? 1. 1890 je ta prva velika delavska organizacija prenehala biti vplivno delavsko gibanje. N ^ njeno mesto je stopila A. F. oi
L., ki je kmalu konsolidirala svojo pozicijo kot poglavitna
, ^	^ . . .	. , , delavska zveza širokega obsega
nam te pravico odvzeli. Pri obrambi teh pravic, ki Jihjj^^i^ hude borbe z velikimi
uživamo kot ameriški državljani, bomo v teh nevarnih in I korporacijami. ki so dominirale
razburkanih časih najboljše služili naši novi domovini. takratno ekonomsko pozornico.
znakov te bolezni v pravem času, je dejal eden vodilnih članov Ameriškega društva proti raku.
Elmer H. Bobst, newyorški industrialec, ki je na čelu kampanjskega odbora tega društva za leto 1948, je izjavil, da preti bolezen raka milijonom Američanov vseh narodnosti.
"Sleherni Američan bi se moral živo zanimati za skorajšnji poraz te strašne bolezni," je rekel Bobst. "Treba je več vzgoje v tem pogledu, da morejo ljudje izpoznati sedem znakov nevarnosti, ki lahko pomenijo začetek raka."
Kampanjski načelnik je dodal, da je bilo razpodeljenih mnogo tisoč letakov opisujočih prve nevarne znake te bolezni prebivalcem, različnih narodnostnih ozadij. Prevajalci so spisali potrebne informacije v španščini ter v poljskem, judovskem in italijanskem jeziku. Letaki v drugih jezikih so v delu.
"Leto za letom se v Zedinje-nih državah viša število smrti vsled raka," je dejal Mr. Bobst. "Številke naraščajo stalno v sle-
#'
če ni varen, kajti rak končno prizadene enega od vsakih domov v Ameriki. Ubija katerega koli izvora."
Posplošenost te bolezni va Američane vseh ozadij k širjenju boja proti raku, j® glasil kampanjski vodja š^va proti raku.
"Cilj kampanje Amerisfe društva proti raku v letu je zbrati 16 milijonov doM®' pravi Mr. Bobst, in
pojasni.
da se bo denar porabil za nanciranje znanstvenikov, skušajo v laboratorijih ca Ji dognati vzrok in lek P raku. Denar se potroši izobrazbe ljudi, da si ijgD Ijenja. Končno je denar ra za zdravljenje za rakom bo Bobst je izjavil, da se bo iskovalno delo razširilo notako izobraževalna P'"' , vanja, in sicer v obsegu jajočih potreb.
"Računamo na tuje r Američane, da bodo stali ^ ob rami z ostalimi kampanji, katere cilj j®/^ nje križarske borbe proti ra je dejal Mr. Bobst. _ (American Cancer Societyi___,
raV'
KINO "MOSKVA" V LJUBLJANI

Pogled v novo dvorano kino "Moskva" v Batovi p®
bo
rln S'' .
cem tako povezana, a izvršila povezava brez
še motnje. Projekcijska
tura je v zvezi s spe^ zvočnikom za visoke ge-zvoke glasbe in govora se
Večini Ljubljančanov je še v spominu mali kino "Ideal", ki je bil v podzemlju bivšega hotela Malič, kjer stoji sedaj palača Bat'e. Novi kino "Moskva",
ki je začel obratovati oktobra 1947 je na tistem, toda znatno be j.
razširjenem prostoru. V njem je 500 sedežev. Načrt zanj je! INFLACIJA GROZI izdelal Projektivni zavod, zidar-1 ATEI^E, 14. aprila-ska dela je opravil Megrad, | nik ameriške "pomožne ostalo instalacijo (aparatura, j v Grčiji Dwight Griswol p. razsvetljava, akustika itd.) palnes o]jozoril. da bi je nadzoroval ravnatelj kino-' fiacije lahko v Grčiji podjetij Grahek. Desno in levo j na oblast komunistični od projekcijskega platna speci- Griswold je na čaS^ gr alne izdelave so na temno-mo- konferenci izjavil, da ^
drem ozadju in sicer desno od {g^a monarhistična freske slikarja Omerze, ki pred- j cirati budžet s tem, da stavljajo internacijo in izgnan-1 gvoj načrt za zvišanje P^je0
,, jjiisij
stvo ter delovni polet v svobodi, na levi pa je slikar Sedej simboliziral partizansko borbo in talce ter prihod zmagovite svobode.
Ob straneh s heraklitom obloženih sten je nameščena električna razsvetljava, ki razpršu-je mehko luč. Prav tako je s heraklitom, ki duši nepotrebni odmev in šume, obložen tudi strop. V stropu in ob straneh so ventilacijski duški, ki so v zvezi s
nim uslužbencem in izdatkov. Baje je tu •
grškim industrijalcem
enkrat ne zvišajo del^ de. Prihodnji teden konferenco z delavski
Ui-	__, .
------- ?rlP
finski pkemiei^ odobiiitev pakta
HELSINKI, 15. ®P"}5Kal» J, r-.ki premier Mauno
......J..........................., danes v svojem Mdio g
posebno pihalno napravo, ki bo; vcdal ljudstvu, a ^ j.g|(0 dovajala pozi*ni termično toplo-jodobri pakt s f
rpi
to, poleti pa osvežujoč, primer-!20 kot pa povzroči
no vlažen zrak. Nad izhodi ozi-1 plomatični prelom-	^eS
roma vhodi so nameščene var- j Pekkala je reke '	gj^e 'f
I.ini ----------i..x;	no nri7ndeva
nostne luči, prav tako luči so ()akta ne prizadeva ^ ^ vg^' nizko ob stopnjlšču, a vse so v 1 narodne odnose, am ^^^jjvlJ zvezi tudi z lastno električno na- le določbe, ki so
bile
peljavo za primer, če bi javna napeljava odpovedala.
Samo kabina je do srede stene obložena z emajlnimi ploščicami, stencf od srede do stropa

__^, g#.
odločitev odloizena do
WASHINGTON, 1°'-g Sodnik Goldsboro«g ti in sam strop pa so pobarvane z odločil glede obtožbe

ema-jlno barvo. To je potrebno, L. Lewisu, da je ^ j.jiu
3- ^"3,;, dO y
da bi se ne nabiral prah, ki po-1 njem stavke po j-
vzroča znano za oči utrudljivo ral sodno oblast, migotanje slike, če zaleze v pro-i nedeljka.
jekcijsko aparaturo. V kabini |	----'
sta dva najmodernejša projek-! Knjigo Kobert jo"' terja na vodno in zračno hlaje-, Silent People nje ter s posebnim oblikoval- di v našem ured"'
aprila 1948.
enakopravnost
STRAN 3
ard—Viktor Plemelj:
je življenje na planetih?
Vprašanje o tem, ali je življe-"J® tudi zven meja naše Zemlje, "irugih daljnih svetovih "Ve-^Ijstva, ni samo zanimivo, tem-(^udi zelo važno za obdelavo P'aviinega, materialistično bistvenega gledanja na svet. '^I'staja namreč naivno mne-6, da je življenje možno edi-pri nas na Zemlji. To mne-temelji na več ali manj splo-' "^Gpravilni predstavi o ne-izjemnem položaju in
sni,
Pomenu
k Vi
nase Zemlje v Vsemir-
casih so mislili, da Zemlja,
kseb:
^teri živi človek, zavzema centralno lego v svetu. °da razvoj vede je vse jas-pokazal nef^ravilnost teh . "^anj. Naša Zemlja nikakor
m v J. v v
sveta, temveč kro-oli Sonca. In okoli Sonca ne J ' zemeljska obla, pač nekoliko drugih, celo
^ nebesnih planeti.
planeti so: Merkur, Vene-'its	Jupiter, Sa-
O^oi'- Neptun in Pluton. ■ 'Vsakega teh planetov kro-^ manjša telesa in nji-•"Pot	' trabanti. Tak
telj Zemlje je Luna. Vsako
drugih, teles, ki
Jim
■ telei
»He
onimi
® je svet zase s svojimi
pogoji. Taki planeti
k
°^stojajo le v našem son-,®^steinu. Zvezde, ki jih ob-
']tta
na nebu, so ogromna
fitu,
]6ij. ®°nca. Sodobna znanost '"lii t da se sučejo planeti mnogih od njih. Ver-da v Vsemirju obstaja množina planetov, naši Zemlji.
Zažiranja o nekem po-izjemnem položaju k nepravilna. Zmotno ISe' Mnenje, da obstoja živ-K na Zemlji. Brez dvo-1 ^^Ijenje tudi na mnogih
to j ^'^netih Vesolj stva. I ^ in^ spoznal že genijalni mi-[\ Q^^^njak Giordano Bruno, V ®nielih borcev za znan-r^ta ^to petdesetimi le-^njak učil o številnosti svetov. Toda zaradi naprednih, materiali-^^ziranj, je bil Giorda-®6žgan na grmadi.
les. Čim padejo na nov planet, Iga tako rekoč zasejejo. Taka 'presoja pa ni pravilna.
I Njena temeljna napaka je v ' predpostavljanju, da življenje j ne more vznikniti iz razvoja nežive materije, ali z drugimi be-' sedami: da življenje samo ni materialno, da v njem delujejo neke posebne, višje, nematerialne sile. To pa je povsem neverjetno. Mišljenje prenašanja življenja s planeta na planet ne prenese kritike. Zarodki življenja bi v tem primeru morali leteti milijone let skozi ogromno svetovno prostranstvo in bi na vsak način morali poginiti v strašnem mrazu, ki je tam— okoli 270 stopinj pod ničlo!
Še važnejše pa je sledeče: brez dvoma je jasno in razumljivo, da je življenje v celoti materialno, da ni v njem nikakih posebnih življenjskih sil. Življenje vznika po čisto prirodni poti z razvojem materije na planetih. Naša Zemlja in drugi planeti so se nekoč odločili od Sonca. Spočetka so bili žareči in v plinastem stanju: Zemlja je v tem času izžarevala svetlobo in toploto. Sčasoma pa so se planeti ohladili in jih je pričela pokrivati trda skorja, ki je bila spočetka še tenka in vroča. Potem je postajala vse debelejša in temperatura na površini Zemlje se je znižala. Nastala je tekoča voda.
In tako je na neki stopnji razvoja Zemlje na njej vzniklo življenje—prvi, najenostavnejši organizmi. Skraja je bil to še kemični proces—sinteza žive gmote s pomočjo kompliciranega združevanja z materijo nežive prirode. Saj leži v osnovi življenja vsakega organizma posebna, zelo komplicirana tvarina, na-zvana beljakovina. Engels pravi, da je "življenje oblika obstoja (eksistiranja) beljakovina-stih teles." In gotovo ni pri tem nikakih posebnih nematerialnih življenjskih sil v organizmih.
Potem ko je bil storjen ta prirodni prehod iz nežive materije v živo, se je življenje na Zemlji začelo razvijati. Razvijalo se je sto in sto milijonov let, se dvigalo vse višje po stopnjah prirod-ne razvojne lestvice in ustvarilo vse te različne oblike rastlinskega in živalskega sveta, ki jih I danes vidimo okoli sebe. I Tako je bilo pri nas na Zemlji in jasno je, da bi tako moralo
lahko vznikne v procesu razvoja materije, temveč mora vznikniti na odrejeni stopnji tega razvoja ob izpolnitvi nujnih pogojev. Tako je edino pravilno razumevanje življenja v našem dialek-tično-materialističnem nazira-nju. Seveda pa s tem ni rečeno, da bi na vsakem planetu moglo ali celo moralo vznikniti življenje.. Za obstoj življenja in za njegov razvoj je potrebna vrsta pogojev, ki na nekaterih planetih obstajajo, a na drugih ne. Kateri so pogoji, ki so neobhodni za življenje? Tu je predvsem potrebna prisotnost onih materij, iz katerih se po kemični poti tvori živa eksistenca. Med te spadajo kisik, vodik, ogljik, azot in še nekateri drugi ke-
Ijenjski procesi in gibanje sno- ne poslali tudi poziv vsem verni-
vi v organizmu. Poseben pomen za življenje ima nadalje kisik v zraku, ki je potreben za dihanje. In končno so življenju potrebni tudi določeni toplotni pogoji.
Izpolnitev teh pogojev, zlasti prisotnost vode in ozračja s kisikom in tudi primerna temperatura, mora biti ugotovljena na teh ali onih planetih, kadar postavljamo vprašanje o možnosti življenja na njih. Na različnih planetih je lahko več ali manj vlage, lahko imajo ozračje ali pa tudi ne.
Oglejmo si za primer Luno, nam najbližje nebesno telo, sukajoče se okrog Zemlje. Luna nima ozračja, je premajhna in njena privlačnost preslabotna!.
mični elementi. Veda je dognala; da bi mogla zadržati zračne pla-kemično enotnost Vesoljstva: Isti, ne da bi se le-te razletele v tako zvezde kot planeti sestoje obkrožujoče - jo svetovno pro-V osnovi iz enih in istih kemič-' stranstvo. Na Luni tudi ni vode. nih snovi. Poleg tega so snovi,' Torej ni dveh najvažnejših poki so za življenje neobhodne, i gojev, ob katerih je življenje najbolj razširjene po Vesolj-' možno. Poleg tega nastopajo na stvu. To se pravi, da so pogoji Luni velika toplotna kolebanja.
za življenje lahko zadovoljivi na različnih planetih.
Življenju so dalje neobhodni sončni žarki, ki se pojavljajo kot vir energije zamotanih dogajanj v živem organizmu. Nujna je tudi voda, saj živa bit sama vsebuje veliko količino vode,
Dan in noč trajata na njej po pol meseca. V takem dvotedenskem dnevu segreje Sonce površino Lune na 100 do 120 stopinj, a prav tako dolgi noči se površina Lune ohladi na skoro 150 stopinj pod ničlo. Tako nam nudi Luna primer nebesnega te-
ki se v njem nahaja v posebni, | lesa, na katerem ni pogojev, ki koloidalni, poltekoči sestavi in ' so za življenje potrebni.
brez katere so nemogoči živ-
(Dalje prihodnjič)
Otvoritev pravoslavne cerkve v Mariboru
v nedeljo 21. marca je Slo-1 Jugoslavije. Prebral mi je odlo-venska pravoslavna cerkvena j mek iz referata na ustanovni občina v Mariboru svečano od-1 skupščini pravoslavnih duhov-
prla v Gregorčičevi ulici svojo novo cerkev sv. Cirila in Metoda.
Tega dne sem obiskal pravoslavnega paroha v Mariboru profesorja Deklevo, o. Gorazda. Bil je v družbi svojih vernikov, članov odbora pravoslavne občine.
•on,,
k "Go S(
učenjaki buržoazije \v ' J® sicer obljudenih r^.^^^^soljstvu mnogo, da '^Itlitj nikakor ne bi moglo h Hjijj ^^naostojno na vsakem 1% ' ^jvljenje je večno—so I ''^Zv ne more vznikniti I	poti iz mrtve pri-
se z enega plane- ibiti še po mnogih drugih krajih
PREDSEDNIŠTVO: >S ^»TAN______________
'v
^gi. Njegovi drobni za- v Vsemirju, na onih planetih, na
katerih so se stvorih sprejemlji-I vi pogoji za življenje. Življenje ■je materialno, zato ne samo da
'ati ^"^^našajo v vesoljnem j, na majhnih kam-P'^ahom meteorskih te-
nikov v Hrvatski.
"V času, ko se praktično pretvarjajo v življenje pomembne socialne reforme v skladu z moralnimi načeli miru in enakosti med ljudmi, duhovniki že po svoji dolžnosti morajo ne samo z besedo, temveč tudi z delom pomagati svojemu narodu pri
„ . J T • • ostvaritvi njegovih teženj za Pripovedovali so mi o svojem;, ,v.	. .
J , , ,	, , boljše življenje. S svojo pasiv-
veselju, da so lahko prav ob ob-1	•'
. , ..	, Inostio ne smejo dati povoda za
letnici obnovitve pravoslavne I .... . .
1	,	-.J U J 'mišljenje, da je tudi narodna
cerkvene občine v Mariboru od- i , /	,
J cerkev danes steber reakcionar-
jev in zavora narodnega napred-
^UVNI ODBOR SANS-a
23 Boechtree St.,
Grand Havon, Mich. ______ Milford, N. J.
alni
ODBOR, Uradniki:
A: VIDER anton krapenc joseph kotar
v ° ° kuhel Hs^.^NCEN.T cainkar _________
■ *^ilan medvesek ________

^..........
S;?- :
ODBOR:
^ "ol •'osie zakrajsek
or:

J»E
S
^ A vf,
>Slt ^%ASNIKAR
P. ZALETEL
4^
2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111.
-..... 2021 W. 23rd St., Chicago 8, 111.
6110 W. Fort St., Detroit 9, Mich. 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111. 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111. . 2610 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111.
2124 So. Pulaski Rd., Chicago 23, 111. 15800 Holmes Ave., Cleveland 10, Ohio 1005 Bergor BIdg., Pittsburgh, Pa. 8231 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio — 2354 S. Ridgeway Ave., Chicago 23, 111.
7603 Cornelia Ave., Cleveland 3, Ohio Box 4239, Noble Branch, Euclid 17, Ohio 4658 Rosa Ave., St. Louis 16, Mo.
1222 Wootter Rd., W., Barborlon, Ohio 184—171h Si., N. W., Barberlon, Ohio 10121 Avenue M., Chicago 17, 111. 17611 Groely Ave., Delrolt 3, Mich. 436 Wilson SI., Sharon, Pa. 143 Main Ave., W. Aliquippa, Pa. 17838 Hawthorne Ave., Detroit 3, Mich. 1936 So. Kenilworth Ave., Berwyn, 111. 1216 Alabama Ave., Sheboygan, Wis. 1917 So. 72nd St., West Allli 14, Wig.
251 E. First St., Oglesby, 111. 2049 W. Coulter St., Chicago 8, 111.
Box 216, Harwlck, Pa. 1123 Addison Rd.. Cleveland 3, Ohio 1040 N. Holmes Ave., Indianapolis 8, Ind. 21050 Gollor Ave., Euclid 19, Ohio 2026 Sheffield Ave., Chicago 14, 111. 7105 S. Stony Island, Chicago 49, 111. 309 Tenafly Road, znglewood, n. J.
Box 202. Ilerminle, Pa.

prli svojo cerkev. Med vojno so jim nemški fašisti razrušili cerkev in pravoslavno občino nasilno razpustili. Po osvoboditvi so pravoslavni verniki nanovo organizirali svojo občino.
Sedaj jim je šolska oblast dala na razpolago nekdanjo protestantsko cerkev, k j ar je bil pred vojno dom kulturbundovcev s pastorjem Baronom na čelu. "Cerkev sv. Cirila in Metoda pa bo dom velikih idej slovanskih apostolov in trden branik slo-vanstva na naši severni meji," j je pripomnil predsednik pravo-1 slavne občine Cizelj.	|
"Naša pravoslavna cerkev," je pripovedoval o. Gorazd, "je narodna cerkev. Patriarh dr. Gavrilo Dožič je dejal v letošnji božični poslanici: 'Pravoslavna cerkev je narodna ustanova in kot taka neguje in razvija ljubezen tako široko, da vse posebne ljubezni—-do sebe, do svoje družine, do roditeljev in prijateljev, do svojih bližnjih—zbira v eno veliko ljubezen do svojega na-
ka, ker je to v jasnem nasprotju z njenim naukom in njeno vlogo v preteklosti kakor tudi z njeno osnovno nalogo danes. Ona mora biti danes skupno s svojim narodom buden čuvar pridobitev narodno osvobodilne borbe in vsestransko mora pomagati ljudskim naporom pri graditvi in obnovi dežele in na ustvaritvi petletnega plana."
"Slovenska pravoslavna občina v Mariboru," je nadaljeval o. Gorazd, "je vestno in pravilno izpolnjevala svoje verske dolžnosti po navodilih našega evangelija, hkrati pa je prav tako vestno izpolnjevala svojo domovinsko in državljansko dolžnost, od katere ni odvezan noben vernik, kajti vsak je tudi član svojega naroda delati za narod in z narodom."
Slovenska pravoslavna občina v Mariboru je vseskozi pozorno spremljala borbo slovenskega naroda za njegovo združi-
llom, ^a*store vse za mir.
"S tem studom spremljamo demonske napore zahodnih !"&-akcionarnih sil, ki v svojem imperialističnem pohlepu netijo zopet nov požar, nov pekel vsemu človeštvu, ko še niso preorana polja, v katerih leže milijoni trupel pobitih ljudi, ko še niso sezidana mesta in vasi, ki so bila v tej vojni požgana. Objektivni razsodnik ne more prezreti napore in borbo Sovjetske zveze za mir in bratstvo med narodi. Z odobravanjem sledimo uspehom Sovjetske zveze, slovanskih in vseh demokratičnih držav za utrditev miru na svetu."
Vprašal sem, kako je vplivala ločitev cerkve od države na razvoj pravoslavne cerkev. O. .Gorazd je odgovoril:
"S tem, da je bila cerkev ločena od države, je bil postavljen pravilen odnos med državo in cerkvijo. Cerkev je bila s tem osamosvojena v delu in je dosegla svoj resničen namen. Naša cerkvena občina se je prosto razvijala. Jasno pa je seveda, da z ločitvijo cerkve od države cerkev ni bila odvezana svojih obveznosti, kakor tudi država ne. Verujoči pravoslavni kristjani kot člani narodne in človeške skupnosti niso razrešeni ljubezni, ki jih veže na domovino.
"Kakor so bili dolžni braniti domovino, tako so dolžni graditi in utrjevati svojo ljudsko državo. Naša občina je dobila pri ljudski oblasti vso potrebno pomoč in najlepši dokaz tega pravilnega sodelovanja je otvoritev nove cerkve, ki smo jo dobili od ljudske oblasti. Vsak pošteno misleči državljan ima priliko, da se na svoje oči prepriča, kako plitke in tendenciozne so trditve o preganjanju vere in cerkve."
Ob koncu razgovora so mi člani odbora pravoslavne cerkvene občine še povedali:
"Kot državljani in kot verska skupina že dve leti uživamo sadove osvobodilne borbe in sadove obnove in graditve. Ne moremo in ne smemo čakati s pre-križanimi rokami, da bi uživali dobrote, ki bi nam jih drugi priborili. Zato se bomo še bolj strnili v skupno delovno fronto, da bomo po svojem deležu za skupnost uživali tudi svoj delež skupnih dobrot, da bomo ob koncu petletke čiste vesti uživali tudi delež skupnega ponosa in radosti."	R- N.
(Ponatis iz "Slovenskega poročevalca")
"Waterloo Grove" št. 110 WC V SDD, Waterloo Rd.
7.	maja, petek.—Društvo Cleveland 126 SNPJ. — Bowlers pies V SND.
8.	maja, sobota.—Društvo Clev. Slovenci 14 SDZ.—Plesna veselica V SND.
9.	maja, nedelja. — Slovenska Možka Zveza. — Proslava 10-letnice v SND.
9. maja, nedelja. — Koncert pevskega zbora "Triglav" v Sachsenheim dvorani, 7001 Denison Ave. Po koncertu ples v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
9. maja, nedelja — Ples podr. št. 41 SŽZ v SDD, Waterloo Road
16. maja, nedelja — Koncert pevskega zbora "Slavulj" v SDD, Waterloo Rd.
14.	maja, petek. — Golden Gophers Club.—Ples v SND.
15.	maja, sobota. — Društvo Jutranja Zvezda 137 ABZ.—Ples v SND.
21. maja, petek. — V. F. W.
Blaškovič Post 5275.—Ples v SND.
OKTOBRA
3. oktobra, nedelja — Igra dram. društva Naša zvezda v SDD na Recher Ave.
3. oktobra, nedelja — Ples društva "Washington" štev. 32 ZSZ v SDD, Waterloo Rd.
10. oktobra, nedelja. — Ples društva "Združene Slovenke" št. 23 SDZ v SDD, Waterloo Road
17. oktobra, nedelja. — Igra dram. društva "Anton Verov-šek" v SDD, Waterloo Rd.
24. oktobra, nedelja—Ples društva "Waterloo Grove" štev. 110 WC v SDD, Waterloo Rd.
31. oktobra, nedelja — Priredi-ditev krožka št. 1 Prog. Slovenk v SDD, Waterloo Rd.
NOVEMBRA
7. novembra, nedelja — Ples društva Strugglers" št. 614 SNPJ v SDD, Waterloo Rd.
14. nov., nedelja — Prireditev Slov. zadružne zveze v SDD, Waterloo Rd.
21. Jiov. nedelja — Koncert pevskega zbora "Jadran" v SDD, Waterloo Rd.
Prireditev podr. št. 48 SANSa v SDD, Waterloo Rd.
22.	maja, sobota.—Društvo Na predni Slovenci 5 SDZ. —1^^* »^delja Plesna veselica v SND.
23.	maja, nedelja. — Hrvatsko ' .Viječ.—Koncert v SND.
23. maja, nedelja — Ples društva "Betsy Ross" štev. 186 ABZ v SDD, Waterloo Rd.
28.	maja, petek.—Club "33"—
Ples v SND.
29.	maja, sobota.—DruStvo Sv.
Katarina 29 ZSZ. — Plesna veselica v SND.
JUNIJA
5.	junija, sobota. — 23rd Ward t Democratic Club. — Ples v SND.
6.	junija, nedelja — Piknik društva Soča št. 26 SDZ na vrtu Doma zapadnih Slovencev, na 6818 Denison Ave.
12. junija, sobota. — Društvo Slovenec 1 SDZ.—Plesna veselica v SND.
27. junija, nedelja — P i k n i k-j; društva Vipavski raj št. 312} j SNPJ na farmi SNPJ.	'
Oblak Mover
Sc priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JohitOMaka
114fi East 61 ^Street HE 2780
JULIJA
Društveni koledar
roda in svoje domovine. Domo- ^tev, za osvoboditev vseh delov
vina je obca mati; pod njenim krovom in na njenem ognjišču moramo živeti in delati mi vsi, njeni sinovi in njene hčere, v ljubezni, slogi in bratstvu, enotnosti in sodelovanju za naše splošno dobro, za naš splošni napredek.'
"Kakor se je pozitivna aktivnost naše pravoslavne cerkve skladala z napori naših narodov ! v borbi za svobodo, tako se tudi danes sklada z napori naše ljudske oblasti za obnovo, zgraditev in utrditev naše nove države. Nismo in ne moremo biti nemi opazovalci vsega, kaf se zadnja lota med nami in okrog nas dogaja."
Profesor Dekleva mi je pokazal' prvo številko "Vesnika," glasila Združenja pravoslavnih duhovnikov ljudskih republik
slovenske zemlje. Na jesenskem zasedanju Sveta slovenske pravoslavne občine v Mariboru so sprejeli člani sveta resolucijo, v kateri pravijo:
"Z iskrenim navdušenjem in s ponosom smo spremljali napore in borbo naših državnikov, ki niso samo uspeli na mednarod nih forumih visoko dvigniti ugled naše demokratične ljudske države, ampak so tudi uspeli povrniti našemu narodnemu telesu odtrgane dele—našo junaško Primorsko in Istro. Neomajno zaupamo in verujemo, da nam bodo naši voditelji izvoje-vali tudi tiste naše narodne meje na Primorskem in Koroškem ki so jih s krvjo zaznamovali naši najboljši narodni junaki."
S tega zasedanja so člani od
Federativne ljudske republike bora pravoslavne cerkvene obči-
APRILA
16.	aprila, petek. — Buckeye Star Vets.—Ples v SND.
17.	aprila, sobota.—Društvo Sv. Ane 4 SDZ.—Plesna veselica v SND.
18.	aprila, nedelja. — Pevski zbor Abrasevič. — Koncert v SND.
18. aprila, nedelja — Ples društva "Collinwood Hive" števi 283 TM, v SDD, Waterloo Rdi
23.	aprila, petek. — Veterana Blaškovič Post.—Ples v SND.
24.	aprila, sobota. — Društvo Vodnikov venec 147 SNPJ.— Plesna veselica v SND.
25.	aprila, nedelja. — Pevski zbor Zarja.—Koncert v SND.
25. aprila, nedelja. — Koncert pevskega zbora "Planina" v Slov. nar. domu, Stanley Ave., Maple Heights, O.
25. aprila, nedelja — Koncert Mlad. pev. zbora SDD na Waterloo Rd.
30. aprila, i)etek —Ples društva "Waterloo Camp" štev. 281 WOW v SDD, Waterloo Rd.
MAJA
1.	maja, sobota. — Društvo Srca Marije. — Plesna veseli ca v SND.
2.	maja, nedelja. — Koncert in opereti "Snubači" priredi pevski zbor "Slovan" v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
2. maja, nedelja — Ples društva
11. »julija, nedelja—Piknik dru- i j štva "Naprej" št. 5 SNPJ na i j farmi SNPJ v Chardon, O. ' 1
11.	julija, nedelja — Piknik': dram. društva Naša zvezda | j na George Krainčičevi farmi, |[ Willoughby, O.	! 1
SEPTEMBRA	\ j
5. septembra, nedelja — Plesi krožka št. 7 Prog. Slovenk v;j SDD, Waterloo Rd.	! j
12.	septembra, nedelja — Kon- j cert pevskega zbora "Sla- = vulj" v SDD, Waterloo Rd. j i
19. sept., nedelja. — Ples dru- I štva "Strivers" HBZ v SDD,' j Waterloo Rd.
26. Sept., nedelja — Ples dru-' j štva "Betsy Ross" št. 186 ABZ v SDD, Waterloo Rd.
TEKOM ČASA.
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja' na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se i^zselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu,
Ako vam je nemogoče priti v dotik o z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo
na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
CLEVELAND
JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI!
V Clevelandu so naseljeni Slovenci, oziroma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slovenski lisi
ENAKOPRAVNOST
ki prinaša dnevno zanimive novice iz vseh delov sveta.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave!
Cleveland 3. Ohio

STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
19. aprili
1948.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
prva knjiga
(Nadaljevanje)
—	Je tu brod? — je vprašal Grigorij in pokazal z vajetmi strugo rjavih in spenjenih voda.
—	Kajpak, tu je brod; davi so prebredli reko . . .
—	Je globoka?
—	Ne, ampak malo vode bo seglo na sani.
Grigorij je nabral vajeti in z bičem v roki pognal konja s kratkim "hi"! Konja sta prhala in ovohavala vodo in nerada stopila vanjo.
—	Hi! — Grigorij je počil z bičem in zlezel na sani.
Širokopleči šareč, zapražen na levi, je otresnil z glavo in sunkoma nategnil vrvi. Grigorij je s pogledom ošinil deske pod nogami; voda je vrvrala ob robo sani. Konja sta se najprej potopila do kolen, potem pa mahoma do prsi. Grigorij se je mislil obrniti, ali konja, ki že nista več dosegala dna, sta začela plavati. Tok je zasukal sani tako, da sta se morala tudi konja z glavami obrniti v tisto smer. Valovi so jima pljuskali čez hrbta, sani so se premetavale in ju trmasto vlekle nazaj.
—	Ahahah! ... . Aaa! . . . . Držiiiiii! — je piskal Ukrajinec, tekal gor in dol po bregu in mahal — kdo ve zakaj — z lisičjo kučmo, ki si jo je bil snel z glave.
Grigorij je ves čas z vpitjem srdito priganjal konja. Voda se je vrhavatila za sanmi, ki so se čedalje bolj potapljale. Mahoma so zadele na steber (tod je bil nekoč podrti most) in se s presenetljivo lahkoto prekucnile. Kratek krik in Grigorij je zginil pod vodo, ne da bi spustil vajeti. Čutil je, da ga vleče na dno za gube kožuha in za noge, ga poteguje s prijetno nasilnostjo, zdaj od ene plati, zdaj od druge, blizu gugajočih se sani. Posrečilo se mu je, da se je z eno roko oprijel odeje, spustil vajeti in dušeč se začel otepa-vati z rokami in si pomagati naprej proti ojesu. Že je bil s prsti dosegel konec železa, ko ga je mahoma šareč, ki se je premetaval s tokom, močno zadel s kopitom v koleno. Grigorij se je sopeč oddaljil od ojesa in se oprijel vrvi. Čutil je, da ga je gnalo vstran od konj, kakor če bi mu kdo nasiloma razklenil prste in jih poskušal odpreti. Grigorij je s telesom, vsem izmučenim zavoljo hudega mraza, dosegel šarčevo glavo, in blazni pogled konja, poln smrtnega strahu v okrvavljenih očeh, se mu je zavrtal v razširjene zenice.
Nekajkrat so se mu izmuznile iz roke lepljive vojke; tedaj je zaplaval dalje, pograbil vajeti, a so se mu spet izmaknile med prsti. Nazadnje mu je uspelo, da se je prijel in tisti trenutek je začutil pod nogami tla.
—	Nooo! — Ko je zbral vse svoje sile, se je pognal dalje, padel na plitvino v penečo se vodo in noge so se mu zadele ob konjske prsi.
Konja sta šla čezenj, potegnila sani iz vode in se ustavila po nekaj korakih; oba sta bila do kraja izčrpana, s premočenimi in trepetajočimi križi in v oblaku pare.
Grigorij se ni menil za bolečino in skočil pokonci; zdelo se mu je, da ga je mraz ovil z neznosno vročim ovojem, še bolj je drgetal kakor konja in v nogah ni imel več moči kakor dojenček. Ko se je malo ovedel, je pognal sani in, ker sta se konja ugrela, ju je pustil galopirati. V blaznem diru je zavil na vaške poti in, ne da bi kaj zavrl, usmeril konje skozi prva vrata, ki jih je našel odprta.
Ukrajinski gospodar, zelo gostoljuben dedec, je poslal svojega sina, ka bi opravil konje, pomagal Grigoriju, da si je sle-kel premočeno obleko, in z glasom, ki ni trpel ugovarjanja, za-ukazal ženi:
—	Zakuri v peči!
Grigorij je oblekel hlače svojega gostitelja in se ogrel pri peči, medtem ko se je njegova obleka sušila; ko je povečerjal zelenjavno juho, se je spravil spat.
Drugi dan je odpotoval pred dnem. Moral je prevoziti sto pet in trideset vrst in vsaka minuta mu je bila dragocena. Ceste v step; so grozile, da bodo skoraj neuporabne: v vsak jarek, v vsako še tako majhno kotlino se je natekala vpda iz potokov, narasla zavoljo kopne-čega snega.
Cesta je bila prazna in zapuščena, pokrita z rahlo plastjo ivja. Tako je prišel do tavričan-skega okrožja, v razdaljo štirih vest od glavne ceste, in se ustavil na križpotju. S preznojenih konj se je kadilo in za seboj so puščali svetleče se sledove sani Grigorij je oddal sanke v hle-varno, na kratko spodvezal svojima živalima repe in nadaljeval pot na konju, vodeč drugega na povodu. Na jutro cvetne nedelje je prispel v Jagodnje.
Ko je stari general v podrobnostih slišal pripoved o potovanju, je hotel pogledati konja Saška ju je sprevajal sem ter tja po dvprišču in srdito pogledoval njihove splahnele boke.
—	Kako je konjema? — je vprašal gospod, ko se je približal.
—	Samo po sebi je jasno, kako jima je, — je zagodrnjal Saška, ne da bi se ustavil, in otre-sal svojo okroglo belolaso brado, ki je vlekla na zelenkasto.
—	Menda ju ni vrag vzel?
—	Ne. Šareč ima na prsih grdo odrglino od oprsnjaka. Za nič roba.
—	Pojdi počivat, — je dejal
Uncle Sam Says
Signing all Americans! Signing all Americans! The Security Loan is your most important business today. Tour country's security is in your hands. You can help keep America strong by building up your own financial strength thru the Payroll Savings Plan for buying U. S. Savings Bonds. Savings bonds are security bonds because they provide future security for you, and at the same time help to maintain the economic security of our country. Sign up now for the automatic Payroll Savings Flan where you work. AMERICA'S SECURITY IS YOUR SECURITY!
C7. S. Trtasur-\ I'lepartmtni
Robert Merrill Gives A Recipe For Spaghetti with Meat Balls
Robert Merrill, star of radio and stage, admits to being a good and thrifty cook and says what he likes when he can get into his kitchen i« spaghetti and meat balls which he prepares like this:
Spaghetti with Meat Balls
2 small onlona 1 can tomatoes 1 egg 1 Bieen pepper 1 carrot	1% lb. spaghetti
% lb. mushrooms % lb. chopped meat seasoning
{for four people)
Here's how he makes it: Brown onions, green pepper, mushrooms, and add desired seasoning. Add can of strained tomatoes and simmer for % hour. Orate carrot and mix with chopped meat. Add seasoning and egg. Mix. Roll Into balls and cook in tomato sauce for Ave minutes. Boil spaghetti In separate pot and strain. Add tomato sauce and meat balls.
Robert Merrill
"It's a myth that bachelors are bad cooks," says Mr. Merrill. "I not only keep things In order in my kitchen but I also gee to It that every drop of used fat is saved. How about you?"
general, obrnivši se h Grigoriju, ki je stal ob strani in čakal ukazov.
Grigorij je odšel v poselsko hišo, a ni mogel dalje počivati kakor samo čez noč. Drugo jutro se je prikazal Venjamin z novo sinjo srajco in prisiljenim nasmehom na ustnicah.
—	Grigorij, takoj h gospodu!
General je drsal z nogami,
obutimi v klobučevinaste copate, in hodil sem ter tja po sobici. Grigorij je zakašljal pri vratih, in se nekajkrat prestopil z noge na nogo, šele potem je gospod dvignil glavo.
—	Kaj bi rad?
—	Venjamin mi je velel priti sem.
—	Ah, da. Pojdi osedlat žreb-ca in Krepiša. Reci Lukerji, naj ne daje psom jesti. Pojdemo na lov!
Grigorij se je obrnil, da bi odšel, ko ga je gospod še poklical ;
—	Si slišal? Z menoj pojdeš.
Aksinja je vtaknila Grigoriju
v žep pri kožuhu bel kos kruha in zamrmrala:
—	Ne pusti mu niti jesti, ta vrag! Izrablja ga, kakor ga more; prekleti! Griša, ovij si vsaj ruto krog vratu.
Grigorij je privedel na vrtič osedlana konja in z žvižganjem zbral pse. Gospod je prišel oblečen v kratek plašč iz modrega aukna s pasom, okrašenim s srebrom. Na ptičih mu je visela čutara v plytastem ovoju; korobač iz spletenega usnja si je obesil na laket in ga vlekel za seboj kot kačo.
Gigorij je držal povodce, opazoval starca in se čudil lahkotnosti s kakršno je zavihtel v sedlo svoje staro koščeno telo.
—	Bodi za menoj, — je odločno zaukazal general in raz; delil konce vajeti med prsti v orokavičeni roki.
Grigorijev konj, štirileten žre-bec, se je splašil, se potem po strani premaknil in dvigal glavo kakor petelin. Ni bil podkovan na zadnje nege in na lomljivi plasti ledu mu je drselo, da je počepal in upogibal noge. — Stari general se je z malo uslo-čenim hrbtom, a trdno sedeč zibal na širokem Krepiševem hrbtu.
—	Kam gremo? — je vprašal Grigorij, ko se mu je približal.
—	Proti Olšanskemu mlamo-lu, — je odgovoril gospodar z globokim basom.
Konja sta šla v enakomernem koraku. 2rebec je vlekel vajeti, kakor labod krivil svoj kratki vrat, obračal veliko izbuljeno oko proti jezdecu in ga poskušal ugrizniti v koleno. Ko je general zlezel vrh klanca, je spustil Krepiša, da je stekel v rahel drnec. Psi so šli za Grigori-jem kakor kratka veriga. Stara psica je tekla in vohala konec konjskega repa. Zrebec je upogibal kolena, se sukal in poskušal z zadnjo nogo zadeti sitno psico; ta je malo zaostala in s
svojim nemirnim pogledom stare zverine poiskala Grigorijevo oko, ko se je obračal, da bi jo videl.
V pol ure so dospeli do Olšan-skega mlamola. Gospod je ko-račil vzdolž razmršene ščeti stare pasje trave kostanjeve barve, ki je rasla prav na gosto, Grigorij pa jg zlezel v globel in previdno ogledoval dno, vse razbrazdano in grivinasto. Kdaj pa kdaj se je bežno ozrl po svojem gospodu. Skozi sinjkastosivi preplet golih in redkih brestov je bila videti starčeva postava jasna, kakor bi bila narisana. Dvignil se je iz sedla, stopil na stremena in modri plašč, pretis-njen s kozaškim pasom, se mu je nabral na hrbtu v gube. Gruča psov je strnjeno tekla po neravnih tleh. Na strmem jarku se je Grigorij dvignil v sedlu.
—	Dobro bi se prilegla cigareta. Kar spustil bom povodec in potegnil iz žepa mehur za tobak, — je pomislil, si slekel rokavico in si zvil cigareto.
—	Drži ga! — se je za grebenom razlegnil krik kakor strel iz muškete.
Grigorij je dvignil glavo: gospoda so po grebenu premetavale ostre grivine; dvigal je korobač in poganjal Krepiša v dir.
—	Drži ga! . . .
Po dnu globeli, pokriti s travo in ločjem, je strmoglavo tekel volk umazanorjave barve z razmršenimi čopi dlake, spodr-soval in udarjal z gobcem ob tla. Onstran livade se je ustavil, se obrnil, pogledal nazaj in zapazil pse, ki so tekli za njim, razpostavljeni okrog njega v podobi podkve, da bi mu odrezali pot v gozd, ki se je začenjal precej za globel jo.
Volk se je malo opotekel, sko-čli na kup prsti, kjer si je bil nekoč svizec zgradil brlog, in se v teku nameril proti gozdu. Skoraj naravnost proti njemu je v kratkih skokih dirjala stara psica, takoj za njo pa jastreb, star pes bele dlake, med najboljšimi v tropu in najvztrajnejši za sledenje.
Volk je za trenotek omahoval in se ni mogel odločiti. Grigorij, ki se je spuščal po rebri in zrahljal vajeti v lok, ga je za trenutek zgubil izpred oči, ko pa je prišel na vrh, ga je spet zagledal, a je tekel že daleč vstran. Med črnimi brazdami stepe so tekli črni psi po visoki travi in se stapljali s prstjo in še dalje onkraj, ob njihovem boku, je stari gospod, opletajoč Krepiša z držajem korobača, ga-lopiral proti gozdu, da bi volku odrezal pot. Volk je iskal rešitve v bližnji globeli in medtem ko so mu bili psi že za petami, je Grigorij opazoval Jastreba,! psa z belo dlako, ki je bil od' daleč videti kot majhna premična belkasta pega.
—	Drrrrrži ga! — je prišel nek glas Grigoriju na uho.
Pognal je žrebca v tek in zaman poskušal videti, kaj se dogaja pred njim. Oči so se mu zalile z zaveso solza in rezko
žvižganje vetra mu je glušilo ušesa. Lov ga je prevzel. Nagnil se je žrebcu na vrat, ki je iz-puhteval oster duh po znoju, in poskakoval na hrbtu v ubranem galopu. Ko je prispel do konca globeli, so psi in volk izginili. Trenutek, pozneje ga je dohitel gospod, ki je sunkoma ustavil Krepiša in mu zakričal:
—	Kam se je obrnil?
—	Verjetno proti prepadu.
—' Pojdi od leve plati in mu
odsekaj pot! V galop! . . .
Gospod je s petami stisnil konju boke, da se je ta splašil, se nemirno vrtil in zdirjal proti desni. Grigorij se je spustil v globel, nategnil vajeti, ostro kriknil in se zapodil v drugo stran. Kako poldrugo vrsto je neprenehoma poganjal konja z bičem in z glasom. Vlažna in glenasta prst se je prijemala kopit in blato mu je škropilo v obraz. Dolga kotlina, ki se je vila vzdolž grebena, se je zasukala na desno in se pognal, dalje vzdolž strmega pobočja, ker je v daljavi zagledal črno verigo psov, ki so zasledovali volka v stepi. Očividno so ga pregnali iz globeli, kjer so precej na go sto rasli hrasti in jelše. Na mestu, od kodar so tekli trije jarki in kjer se je prepad spuščal v tri črnovišnjeva prodišča, je prišel volk na odprto stepo in ušel psom za kakih sto petdeset metrov; silovito je tekel nizdol proti suhi dolinici, porasli s če-
ZAPOSLENA DVOJICA
želi dobili v najem 3 ali več sob na vzhodni strani mesta. Pokličite na urad, kjer sva zaposlena, med B. zj. in 5. pop.
MAin 1787
MOŠKI DOBI DELO
ZA POMAGATI SELILCU NA TRUKU Pokličite kadarkoli.
KE 1544 '
Mlada ženska dobi delo za pomagati v gostilni.
PIERCE'S BAR 11420 St. Clair Ave.
RAZPIS ZA RESTAVRACIJO
Hrvatskega narodnega doma
na 6314 St. Clair Ave.
Kdor je sposoben voditi tako podjetje, je lahko dobi na gornjem naslovu. Za informacije se priglasite pismeno ali osebno pri tajniku Doma na 1075 E. 77 St. Razpis je odprt do 20. aprila 1948.
PETER CUNOVIC 1075 E. 77 St., Cleveland 3, Ohio.
Vas muči naduha?
Pri nas si lahko nabavite najboljšo olajšavo za to mučno bolezen. Zdravilo je jamčeno ali pa dobite denar nazaj.
Mandel Drug
LODI MANDEL, Ph. G.. Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 WATERLOO RD.
Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer.
Zaprta ves dan ob sredah
tjo stare pasje trave in sirka. Grigorij se je dvignil v sedlu in ga sledil z očmi, v tem ko si je z rokavom brisal solze iz oči, razbičanih od vetra. Bežno se je ozrl na desno in mahoma spoznal lastno zemljo. V poševnem štirikotniku se je raztezalo polje, ki ga je bil jeseni preoral skupaj z Nataljo. Nameril se je čez zorano njivo in v nekaj trenutkih, ko jo je žrebec prečkal, spotikajoč se ob grude in omahujoč, je v Grigorijevem srcu ugasnila lovska vnema. Poslej je malomarno poganjal konja, ki je težko sopel, in ko se je prepričal, da se gospod ne misli obrniti, da bi se ozrl po njem, ga je zadržal v mirnem drncu.
V daljavi pri Rdečem kalu je
bilo videti prazno polj®' drugje so trije pari volov si vlekli drevo po rahli, za® podobni zemlji.	^
— Ljudje iz naše	^
gava je neki tale saj mislim, da je	^
— je pomislil Grigonj: ^ val je s priprtimi, ocmi ^ prepoznal živali in člove' > je šel za plugom.
(Dalje prihodnjih)
POŠILJKE
1?^ za Jugoslavijo
DOBHOVOLJNI ODBOR bo odzdaj naprej stalno prejemal naročila za moko in pakete ter ista odpremljal v Jugoslavijo z ameriškimi in jugoslovanskimi ladjami.
Preko nas lahko pošljete:
j^OICO Za ceno 13 DOLARJEV vrečo bele moko (100 funtov)
prve kvalitete.
STANDARD PAKETE
PAKET "A"—108 funtov čiste teže za — $38.—. PAKET "B"— 67 funtov čiste teže za — $25.—.
V ceni teh paketov kakor v ceni moke so vključeni vsi stroški dostave do prejemnikovega naslova kjerkoli v Jugoslaviji, kot tudi zavarovanje. V slučaju, da prejemnik ne bi dobil paketa ali moke, vam povrnemo denar ali pa pošljemo drugo pošiljko brezplačno.
PRIVATNI PAKETI Pakete, katere sami spakirate pošljite na nas, a mi jih odpremimo v Jugoslavijo. Za podrobnejše informacije glede odpošiljanja paketov pišite po tozadevne listine.
"DOBROVOUNI ODBOR"
245 West 18th Street	New York, H« N. Y.
Watkins 4-9016
VAŽNO: Ceke in Money Orders naplMtc nn ime "Dobrovoljn^ odbor.
NAZNANILO
Ker nas je že več rojakov naprosilo za naslove Jugoslovanskih oblastev v Zedinjenih državah, naj tu navedemo, da naslov jugoslovanske ambasade se glasi:
Yugoslav Embassy. ' 1520—16th St.. N. W., Washington 9. D. C.
Naslov urada jugoslovanskega konzula pa se glasi:
Yugoslav Consulate General.
745—5th Ave.. New York 22. N. Y.
Pišete lahko v piovenskem, srbohrvatskem ali angleškem jeziku.
SLOVENE RE
10-inch records 79c COD, C-1201 Be happy, polka
Bye-bye-baby, P"' in C 1214 My honey is
Tyrol; St. Clair C-1220 Too fat polka;	ote'
F. Yankovic and C 1192 Alpine waltz
Lamplighter's 1*1** C-1211 Village tavern po »» Lumberjack — P"'** C-1215 Marianna polka
Hit and miss	,
F. Zajc and his ^
T-103 Silk Umbrella P«%
Linden Tree — T-106 Tivoli Park Po'ka
Village Square T-114 Red Wine — P0IK« Edelweiss waltz Ernest
R-574 Na Marjance, Po'"«
Clarica (Clara) Pok" R-575 Clevelandski Val«"
Malo Nocek,
J. Perush and his ^
Write for free list of VENE records, the l^rg j-tistSi ■ in US., by the best Slovene
536 S. Clark Street,
Chicag"'
DRUGA IZDAJA
ENGIISH-SLOVENE DICTIONARY
(Angleško-slovenski besednjak)
Naročite pri;
ENAKOPRAVNOSTI
6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, O®'® CENA $5.00

zavarovalnino
proti
ognju, tatvini, avtomobilskirti
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE. Pokličite:
ENdico+t 0718
V vsaki slovenski družini, ki
zanima za napredek in razvoj vencev, bi morala dohajati
Slo-
Enakopravnost
Zanimivo in podučno cti^^
/
priljubljene povesti