ffattmns platana v Leto LXXI., št. Ljubljana, petek It. novembra 1938 Cena Din i.— iznaša vsaK aan popoldne izvzemaj nedelje in praznika — lnaerau do 80 petit vrst a oiD z, do 100 vrsi a Din 2.50 od 100 do 300 vrst t Din 3, večji inaerau peUt vrsta Did t— Popust pc dogovoru, inseratiu davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. zs inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFRAVNlSTVO LJUBLJANA« KJiafljeva ulica ste*. 6 relefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 in 31-26 Podružnice : MARIBOR* Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon Št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strosama ver jeva ulica l, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul 2. telefon s t. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Nova akcija Anglije za učvrstitev mira: Konferenca monarhou u Londonu Na oobudo ansleškeea kralja se bodo v ponedelfek sestali v Londonu vsi evropski monarhi, da se dogovore o skupnih smernicah mirovne politike v Evropi LONDON. 18 novembra, h »Evening Standard« poroča, da se bo v ponedeljek sestala v Londonu pod predsed stvom angleškega kralja konferenca monarhov, na katero so povabljeni ru munski. grški švedski, norveški in belgijski kralj, nizozemska kraljica in ju goslovenski knez namestnik Pavle Grški rumunski. norveški in belgijski krali so že prispeli v London, jutri prispe tja švedski kralj, pojutrišnjem pa nizozemska kraljica Na tej konferenci bodo proučili pereča mednarodna vprašanja in določili skupne smernice glede mirovne politike v Evropi. Važna sefa francoske vlade PARIZ, 18 novembra e. Danes ob 16 bo v Elisejski palači seja ministr- skega sveta Dod predsedstvom prezi-denta republike Lebruna Na seji bodo temeljito razpravljali o političnih vprašanjih in o stališču ki ga nai zavzame Francijo pri razgovorih z an šleškimi ministri 23 t m v Parizu Zadnje čase se v tuka^njih političnih krogih mnogo govori o možnosti zbli zanja Francije in Nemčije To zbliža nje nai se pokaže s sklenitvijo spora zuma o nenaDadanju ali s sličnim dogovorom kakor je bil sklenjen po mo-nakovskem sestanku med Hitlerjem in Chambcrlainom Zunaniemu ministru Bonnetu pripisujejo željo, da to čimprej ustvari. Dogovori kralja Karola v Londonu BUKAREŠTA. 18 novembra e Ves rumunski tisk navdušeno piše o pri- srčnem sprejemu kralja Karola v IJon-donu Po vsej državi se govori samo o tem Poieg svečanosti sprejema pa v političnih in diplomatskih krogih zlasti podcrtavalo gospodarske in politične rezultate potovanja kralla Karola v London Po poročilih iz Londona je imel kralj Karol daljše razgovore s Chamberlainom in zunanjim ministrom Ralifaxom v navzočnosti rumunskega zunanjega mmistra Petresa Comnena Včeraj je krali sprejel tudi več vodilnih osebnosti iz gospodarskih in finančnih londonskih krogov Na podlagi teh razgovorov je treba podčrtati dva važna rezu]ta+a potovanja kralja Karola- političnega in gospodarskega Glede gospodarskega sodelovanja med Anglijo in Rumunijo je treba zabeležiti dogodek velikega pomena: Ne gre za formalno posojilo, temveč za ogromne Investicije angleškega kapitala v rumunskih podietiih. zlasti v rumun- ski industriji. V dobro poučenih krogih cenijo te investicije na 20,000.000 funtov šterlingov. Na ta način se Rumu-niji odpira dobra perspektiva ne samo v njenem gospodarskem razvoju, temveč tudi v političnem pogledu. Znano ie, da Angleži investirajo svoj kapital samo tam, kier se to krije s političnimi cilji Anglije in zaradi tega je računati na okrepitev političnih vezi med Anglijo in Rumunijo. Hitlerjev zaupnik v Londonu LONDON. 18. novembra, e. Dozna-vajo. da se je zadnje dni mudil v Londonu Hitlerjev odposlanec Johann Hans Winkler Bival Pa je tam inco-snito in se je o tem zvedelo šele po njegovem odhodu. Kralj Jurij VL Korektura meje med Nemčijo in ČSR Začasna meja bo revidirana na 126 krajih — Tudi od Slovaške zahtevajo Nemci nove od-stopitve ozemlja Praga, 18 novembra e. V političnih krogih vlada veliko razburjenje zaradi novih zahtev Nemčije v pogledu razmejitve Čeprav o tem ni nobenih službenih podatkov, se iz zanesljih virov doznava, da so predvidene spremembe sedanje razmejitvene črte v 126 krajih Vse te spremembe gredo v korist Nemčije, samo v štirih krajih v korist Češkoslovaške V zvezi z zadnjimi zahtevami Nemčije Je tudi potovanje zunanjega ministra dr Chvalkovskega v Berlin, Doznavajo da zahteva Nemciia poleg ozemlja južno od Domažlic in severno od Kralovih Dvorov tudi nekatere slovaške kraje Po zaneslji- vih Informacijah zahteva Nemčija od Slovaške da ji odstopi kraj Devin, prvo ob mejno postajo na železniški progi med Dunajem in Bratislavo S tem bi Nemčija prekoračila Moravo. ki je bila doslej mejna reka med Slovaško in Nemčijo Po zadnjih informacijah pa se zdi da je Nemčija popustila v večjem delu svojih zahtev, tako da je verjetno, da bo dr Chval-kovskv dosegel zadovoljivo rešitev Zatrjujejo, da je Nemčija v glavnem ponustila zaradi tega, ker je zadovoljna z lazvojem notranjepolitičnih razmer na Češkoslovaškem. Slovaki hudo razočarani nad Poljak? Poljaki zahtevajo novo ozemlje od Slovakov — Oster članek dosedanjega največjega prijatelja Poljske Praga, 18. nov. Veliko vznemirjenje in nerazpoloženje je v rukajšrjih političnih krogih izzvala vest. da je pri pogajanjih med Slovaki in Poljaki za definitivno ure ditev meje poljska komisija stavila nove zahteve. Poljaki zahtevajo, da jim Slovak-odstopijo ozemlje južno od Cadca kakor tudi pod'očje Visokih Tater Te pretirane zahteve poljskih predstavnikov bodo ne dvomno še bolj ohladile odnošare med Ce škoslovaško in Poljsko z'asti pa med Slo vaki in Poljaki To je razvidno rudi iz pi sanja slovaških listov »Slovak« glavni or fjan stranke narodnega edinstva. piše med drugim: Znani polonofii poslanec Sidor je te dm napisal v obrambo Slovaške članek proti našim slovanskim blatom »Slovaški hlaso je dobil te dni celo vrsto pisem zlasti iz katolikih krogov, v katerih izražaio svoje ogorčenje nad zadržanjem Poljake napram Slovakom. Dosti smo razpravljali o tem. da so Poljaki naši veliki bratje in prijatelji. Rekli so nam z dobro poučene stra m. da pride do manjših korektur na meji tn da bodo te korekture vzajemno izvršene Toda Poljaki so zahtevali de! našega telesa in to s pravico močnejšega. Nemcem ni-.10 nicecar očitati, toda Poljske ne ho mogel v zgodovini nihče opravičiti. Naša zgodovina je bila večna borba proti germa nizaciji. S svojim lastnim telesom smo mi Slovaki stoletja branih ostale Slovane Mi smo bili v prvi Črti. obkolieni na vseh stra neh od sovražnikov. Vzhodni Slovani b1 morali vsaj na videz zavarovati naš hrbet Toda nasprotno ko je bilo to najbolj po Tebno. so nas Poljak' napadli za hrbtom in zasadili nož v naše telo To je greh. ki ga nihče ne bo mogel onrati niti pozabiti. To ni bilo storjeno samo nam. temveč vsem Slovanom. Večjega izdajstva nad Slovani še ni nihče zakrivil!« Kakšna bo madžarska „agrarna reforma" Madžarski magnati ne bodo prizadeti, ker bo vsa „reforma" samo na papirja BUDIMPEŠTA, 18. nov. br. V madžarski javnosti vlada največje zanimanje za reforme, ki jih je napovedal predsednik vlade dr Imr.dv ob sestavi nove vlade Vlada sama do sedaj službeno o tem ni objavila še ničesar, vendar pa se iz dobro poučenih krogov doznava, da pripravlja vlada zaenkrat naslednje ukrepe: 1 Revizijo poslovnika parlamenta ^ko, da bodo pravice parlamenta in poslancev znatno okrnjene ter da bo vlada dobila takšen vpliv da bo parlament dejansko zgolj še formalni posvetovalni organ 2 Izpopolnitev državne obrambe s povišanjem stalnega kadra in modernizacijo oborožitve 3. Agrarna reforma in 4 Poostritev ukrepov proti Zidom. V široki javnosti vlada največje zanimanje za agrarno refo* mo Ob priliki propagande za pridobitev Slovakov Id Ukrajincev med pogajanji za revizijo češkoslovaške meje je madžarska vlada na vsa usta obetala, da bo izvedla agrarno reformo v enakem obsegu, kakor je bila izvedena na Češkoslovaškem. Napovedovala se je razdelitev veleposestev med poljedelce proti nizki odškodnini Ta napovedovanja so izzvala med madžarskimi magnati veliko razburjenje, ker so bili vsi prepričani, da se bo po uspehu, ki ga je dosegla vlada pri reviziji češkoslovaških meja, to res tudi zgodilo Kakor pa se je sedaj izkazalo, so bile to Ie prazne obljube, ki jih vlada ne misli izpolniti Izvedena bo le navidezna agrarna reforma, s katero madžarski magnati in veleposestniki ne bodo prav nič prizadeti. Načrt zakona o agrarni reformi predvideva same to, da morajo tuji državljani in oni madžarski državljani, ki žive stalno v tujini nadalje velike delniške družbe in trgovska velepodjetja, če imajo nad 300 ha obdelanih zemlj'šč, dati presežek nad 300 ha v zakup poljedelcem in malim posestnikorvi Glede zakupnine zakon ničesar ne določa Agrarni interesi bodo na ta način na milost in nemilost prepuščeni veleposest- nikom, ki bodo, kakor domnevajo, zahtevali za zemljišča tako visoko najemnino, da jt agrarni interesenti ne bodo zmogli in bo tako vsa »asrama reforma« ostala le na papirju. Program pogrebnih svečanosti v Ankari Kemala Atatiirka bodo pokopali z najvišjimi častmi v ponedeljek dopoldne Carigrad, 18 novembra, e. Velika narodna skupščina je že določila program pogrebnih svečanosti Kemala Atatiirka od Carigrada do Ankare, obenem je pa tudi določen spored pogreba v Ankari Po tem programu prispe krsta s truplom v prestolnico v nedeljo 20 novembra ob 10 dopoldne Na železniški postaji se bodo poklonili velikemu predsedniku novi predsednik republike Izmet Ineni, predstavniki vlade, narodne skupščine, mestne občine, narodni poslanci itd Ko preneso krsto na ankarska tla. bo godba zaigrala posmrtno koračnico Nato bo krsto dvignilo 12 generalov in jo preneslo na lafeto S postaje bo sprevod krenil k narodni skupščini, ob vsej poti bodo čete tvorile špalir. Ko krsto polože na katafalk, bo oddan 101 strel Pred narodno skupščino bo 12 narodnih poslancev dvignilo krsto in io bodo prenesli na pripravljeni katafalk Na obeh straneh katafalka bo gorelo po 6 bakelj. Častno stražo bodo tvorili po 2 generala. 2 nižja oficirja in 2 vojaka. Ob 13. se poklonijo velikemu pokojniku predsednik republike Izmet Ineni, nato narodni poslanci, visoki vojaški in civilni funkcionarji, nakar bo sledil defile šol in naroda. Na dan pogreba 21. novembra ob 9. se zbero delegacije in predstavniki iz vseh krajev Turčije pred narodno skupščino; zbirališče tujih delegacij je v hotelu »An-kara-Palace«. Oddelkom domačih in tujih vojsk so odrejeni posebni prostori. Ob 10. bo 12 narodnih poslancev dvignilo krsto in jo preneslo na lafeto, kjer jo obstopi 12 generalov. V bližini se bo formirala vojska, predstavniki delegacij in organizacij in narod. Ves sprevod krene nato k etnografskemu muzeju. Godba je zaigrala Cho-pinovo posmrtno koračnico; vsakih pet minut bo oddan topovski strel Ko prispe žalni sprevod do Etnografskega muzeja, bodo krsto prenesli v svečano dvorano in s tem bodo pogrebne svečanosti zaključene Dr. Ante Trumbić ZAGREB, 18. nov. o. Danes ob 8.30 je po dolgi in mučni bolezni preminul znani hrvatski politik dr. Ante Trumbić. Že pred tedni ga je zadela kap in je ohromel po levi strani telesa, pozneje pa se je pridružila ie pljučnica. Zadnje dni je kazalo, da se bo bolezen obrnila na bolje, toda včeraj se je stanje bolnika rapidno poslabšalo. Zvečer je padel v agonijo, iz katere se ni več prebudil in je davi mirno zasnul v večno spanje. Vest o njegovi smrti se je bliskovito razširila po vsem Zagrebu. Na mnogih hišah so izvešene žalne zastave. Osnovan je poseben odbor, ki bo določil podrobnosti glede pogreba. Pri decembrskih volitvah je nameraval dr. Trumbić kandidirati v Zagrebu. Pokojni đr. Trumbić se Je rodil 17. maja 1864 v Splitu. Po končanih študijah se je posvetil advokaturi in je že zgodaj posegel v politično borbo. Leta 1895 je bil prvič izvoljen za narodnega poslanca ter vodil borbo za osvobojenje Hrvatov izpod madžarskega jarma. Med svetovno vojno je odšel v inozemstvo in tam na delu Ju-goslovenskega odbora vodil propagando za Jugoslavijo. Na mirovni, konferenci v Parizu je bil član jugoslovenske delegacije in se je zlasti boril za priključitev Dalmacije, ki so jo takrat zasedli Italijani. Kot zunanji minister v letih 1918 do 1920 si je prav tako pridobil velike zasluge za narodno osvobojenje in u edin jen je. V Jugoslaviji se je pridružil Radićevi stranki in bil vsa leta eden njenih najvidnejših voditeljev. Vse do zadnjih dni svojega življenja je aktivno zasledoval politično življenje in stal s svojimi izkušnjami in nasveti na strani dr. Mačka. Njegova smrt je zaradi tega izzvala po vsej Hrvatski veliko žalost. Blag mu spomin! ki je kot vladar britanskega cesarstva dal pobudo za sestanek evropskih monarhov ▼ svrho posvetovanja o mednarodnem položaju in o skupni akciji za učvrstitev miru Šahovski turnir na Holandskem Utrecht, 18. novembra. Snoči je bilo tu igrano osmo kolo v turnirju osmih najboljših šahistov sveta. Tri partije so bile po peturni igri do prekinitve končane. Predvsem sta se Botvinnik in Fine že po 19 potezah zedinila za remls. Oba sta igTala partijo zelo previdno. Otvoritev je bila ruska. Tudi Keres ln dr. Euwe sta re-mizirala. Keres je otvoril z Retijevim sistemom, dr. Euwe pa se je branil slično kakor svojčas dr. Lasker v znameniti partiji z Retijem v New Yorku 1. 1924. Partija je imela čisto pozicijski značaj. Izgledalo je nekaj časa, da je Keres v prednosti. Potem je Keres Se z žrtvijo kvalitete poskusil prodor. Dr. Euwe pa je našel nepričakovano parado, ki je rešila po* ložaj. Zelo oster tok je imela partija Ca-pablancfe-Flohr. V Griinfeldovi indijski obrambi je Capablanca vzel črnemu žr-tvovanega kmeta in ga kljub vsem težavam uspešno držal. Pozicija pa je bila tako komplicirana, da sta oba nasprotnika, predvsem Flohr, že po 12 potezah zašla v časovno stisko. Tedaj je Flohr žrtvoval skakača za napad. Capablanca je žrtev sprejel, nato pa lepo žrtvoval figuro ter še kvaliteto nazaj. Naenkrat je bdi Flohr v brezupnem položaju. Izgubi] bi bil partijo sicer itak že na vsak način, pospešilo pa mu je konec prekoračenje časa. Prekinjena je ostala partija Reshevskv-dr. Aljehin. V Nimcovičevi obrambi je dr. Aljehin prišel najprej kot črni v prednost ter je imel dolgo časa iniciativo. Reshev-sky je zašel že zopet v hudo Časovno stisko, tedaj pa se je svetovni prvak v ner-voznosti prenaglil in napravil, hoteč izkoristiti nasprotnikovo pomanjkanje časa, hitro nekaj slabših potez. Reshevskv pa, ki velja za najboljšega igralca hitrih partij na svetu, je vse napake dr. Aljehina izrabil, dobil kmeta, se rešil časovne stiske ter ima sedaj v prekinjeni poziciji v trdnjavski končnici kmeta več. Dr. Aljehin ima sicer radi reduciranega materiala Še nekaj izgledov na remls, bolj verjetno pa je, da bo partija prinesla svetovnemu prvaku nov poraz. Partija bo dokončana drevi, ko se igrajo zopet samo prekinjene partije. Iz 7. kola je še ostala prekinjena partija Botvinnik-dr. Aljehin. Najnovejša poročila, podana na podlagi analiz, pravijo, da stoji v tej partiji Botvinnik popolnoma na zmago in da nima dr. Aljehin skoro nikakih izgledov na remis. V nadaljevanju v sredo zvečer je Keres, kakor je bilo pričakovati, porazil Finea. Stanje po 8. kolu: Fine 6, Keres 5 in pol Capablanca 4 in pol, Botvinnik 3 in pol (1) dr. Aljehin 8 (2), Reshevskv S (1), dr. Euwe 2 in pol, Flohr 2. Zasedanje narodnega predstavništva A'raga, 18. nov. br. Včeraj popoldne se je prvič po reviziji državnih meja sestalo češkoslovaško narodno predstavništvo. V poslanski zbornici in senatu je general Syrovy v imenu vlade podal daljšo izjavo, v kateri je podal smernice za bodoče delo. Poslanski zbornici je bil nato predložen zakon o avtonomiji Slovaške in zakon o izrednih pooblastilih vladi. Prihodnji teden bo narodno predstavništvo izvolilo novega prezidenta republike. Kot edini kandidat je določen sedanji zunanji minister dr. František Chvalkovskv. »Svoboda" pod Madžari Praga, 18. nov. e. »Cesko Slovo« poroča o krvavem dogodku med madžarsko okupacijo v Kekebutu v južni Slovaški. Tam je namreč kolonija Čehov in Slovakov, med katerimi je največ bivših legionarjev. Madžari so takoj po okupaciji mnogo oseb aretirali in štiri znane nacionaliste, med temi enega Ceha in enega Slovaka, obesili. CURIH, 18. novembra, Beograd 10.—, Pariz 11.675, London 20.845, New York 442.50. Bruselj 74.85, Milan 23 30, Amsterdam 240.70, Berlin 177.25, Praga 15.18, Stran 3 »SLOVENSKI NAROD«, petek, 18. novembra 1938 - " • - * - - --- fitev. )60 slinavka in parkljevka na Dolenjskem Vsi živinski sejmi v normmešUez prepovoaUuii Novo mesto, 17. novembra Ze nekaj dni sem so dolenjski Živinoreje! zelo vznemirjeni spričo vesti, da se je pojavila v mirenskem okraju nevarna živin-— kužna bolezen slinavka in parkljevka Na veliko veselje naših kmetovalcev pa je bila ta vest zaenkrat preuranjena. 81-ce; =e je pojavila v dveh primerih v vasi Strm rn Iglenku m to v mirenskem okraju neka prav slična živalska bolezen, ki je zelo nevarna, vendar pa ne nalezljiva jn ki jo imenujejo živinozdravnlki corvza. Po tej vesel! ugotovitvi pa je w nedeljo dopoldne prispela na sresko nač.^lstvo v Novo mesto iz Tr«-bn^eca vp9t da se jp v trehan.-f-skem okraju v vasi Pluski pojavila nevarna ki:?ma bolezen — slinavka. V kraj kužne bolezni je takoj pohitel viSjI sres. veterinar g. Vandot. ki je ugotovil pri pos. Krau-carju v vasi Pluski in to tik drž. ceste en primer slinavke Istočasno so bili izdani "udi vsi varnostni in zaščitni ukrepi v kolikor se pač v takih prilikah dajo v celoti izvesti. Razkužili so ves hlev. kakor tudi vse ostale objekte v neposredni okolici. Tako tudi drž. cesto, ki se vije okrog Krau-carieve domačije, in po kateri je dospela obolela živina. Poizvedbe so namreč dognale, da Je borzen zanese! v kraj transport goveje živine, prignane Iz Karlovca preko Goriaiicev in naprej na Gorenjsko, k*er jp isti tran«nort okužil živino v kraju Brezje in Medno. Pns. Kraucar. ki je bolan, je v noči od 1. na 2. t. m. čul, da je prispela k njegovi dcT-i«jf živina m tam pozneje tudi počivala. Vendar pa pri tem mož niti najmanj ni slutil, da bo imelo počivanje tuje živine zanj. kakor srn ves srea tako hude posledice. Gonjači goveje sivine in hrvatskih krajev so se tudi to pot t«fc«Htlj kot sila prekanjeni ljudje, ki poanajo vsak se tako skrit in zavarovan prehod preko Gorjancev, kakor tudi ostala pota v nižine. V tem pogledu smo svoječasno obširno1 poročali In svarili oblasti pred takimi transporti, obenem pa tudi omenili živahno premikanje takih transportov po določenih cestah, ki se jih gonjači poslužujejo m to zaradi varnosti — izmenoma. Ker primanjkuje oroŽrrSkega osobja, so nekatere na savsko banovino meječe občine na poziv banske unrave sicer organizirale civilne straže, ki pa se do sedaj kakor vidimo niso obnesle. Vse leto se 1e mnogo pisalo o tej živinski kugi, ki je bila zanesena v razne sreze dravske banovine, kakor Slovenj Gradec. Maribor, Laško, Kranj, Celje, Radovljico. Lendavo in Krško. Doslej je bila te nesreče obvarovana edino le Dolenjska, ki pa je končno prišla tudi na vrsto. Pri prvem pojavu te kužne bolezni ▼ Pluski je prav razveseljivo dejstvo, da je bila bolezen takoj no obolenju ihdnčeta, javljena oblasti, ki je takoj ukrenila vse potrebno, da se bolez*n čim preje zatre In ne raznese po ostalih hlevih. Zaradi tega Ishko unamo. da bo bolezen v kratkem zatrta. V zvezi, z varnostnimi ukrepi so do prekrca orepovedani vsi živinski sejmi v novomeškem stpzu. Prepovedani pa so tudi vsi tedenski aejml za prašiče, ki se vrše v Novem mestu vsak ponedeljek. Da bodo v zvezi s prepoved 1o se+mov občutno pri-sađć€] Vsi kraj! v novomeškem srezu. posebno še naš živinorejec, je razumljivo. Proslava 50 letnice Kreditnega đrifštva Proslava je imela značaj skromne intimne prireditve Ljubljana, 18. novembra Kreditno društvo Mestne hranilnice ljub Ijsnske je včeraj s skromno intimno proslavo p-oslavilo svojo 30-Ietnico. O njegovem velikem pomenu za osamosvojitev slovenskih obrtnikov in trgovcev smo že poročali. Proslava sama je pokarala da znajo tudi ns pristojnih mestih pravilno ceniti pomen društva kot pomembne gospodarske or^nir^CTJe nas>?a obrtmstva. Slavnostno zborovanje je bilo ob 15. v posvetovalnici Mestne hranilnice. Predsedoval je društveni predsednik Anton Paul?. Na zborovanju je zastopal bana banski svetnik V;nko Borštncr Prisostvoval je tudi predsednik Mestne hranilnice dr. J. Kamušič. Nsvzočft] so bili vsi odposlanci Mesfne hranilnice. Društveni odbor se je udeležil proslave korporativno. Med zborova!ci smo opazili tudi upok. ravnatelja Mestne hranilnice Fr. Pretnarja. Predsednik je prisrčno pozdravil goste in sodelavce, nakar je podal kratek zgodovinski oris društva in poročilo o društvenih uspehih. Od začetka duštvenega delovanja doslej je bilo v društvo sprejetih 1183 članov, ki jim je bilo do I. 1923 izplačanih 104.431.686 kron, od I. 1023 in do konca lanskega leta pa 83.500.339 din kreditov. Do 1.1923 je bilo 183.923559 kron denarnega prometa, do letos pa 163,796.719 din. S temi krediti je bilo omogočeno številnem mladim obrtnikom in trgovcem, da so se osamosvojili, drugim pa zopet, da so razširili ali tehnično izpopolnili svoje obrate odnosno, da so lahko prevzemali večja dela ali nakupili večje zaloge blaga. Opora, ki jo je nudilo društvo obrtnikom in trgovcem, je budila tudi njihovo stanovsko zavest, pod Avstrijo pa krepila narodno zavednost. Da se je društvo tako lepo raz- vilo, gre zasluga predvsem Mastni hranilnici, ki mu daje denarno založbo, pa tudi sposobno uradništvo ter gostoljubno stre-ho. Predsednik se je toplo zahvalil hranilni-čni upravi, predsedniku in direktorju za naklonjenost. Končno se je spomnil rudi požrtvovalnih sodelavcev, ki jih m več med živimi in ki so zapustili bogate sadove svo-jega dcTn. da jim bo ohranien najlepši spo min. dokler bo društvo delovalo. V imenu Mestne hranilnice je čestital društvu k lepemu jubileju dr. J. Kamušič ter v lepem govoru naglašal velik pomen društva kot gospodarske organizacije. Kreditno društvo je bilo ustanovljeno predvsem iz nacionalnih razlogov, v časih, ko je nemški živelj pritiskal našega človeka v nacionalnem in gospodarskem pogledu. Po svetovni vojni društvo ni bilo več* potrebno zato, da bi ščitilo obrtnika in trgovca pred gospodarskim zasužnjenjem. toda potrebno je postalo, da ju brani pred industrijo in vel ek a pita lom. Društvu je čestital tudi predsednik Obrt- ■! i društva J. Rebek in naslovil apel na pristojna mesta, naj bi nikdar ne razmiS-ljali o razpustu društva ter poskrbeli, da bi se ljudem ne bilo treba bati za društveni obstoj. Če bi društvo prenehalo delovati, bi ta žrtev ne bila nikdar preplaćena glede na izredne koristi, ki jih KD nudi svojemu članstvu. — Apel je bil nedvomno naslovljen na pravem mestu in ob pravem času na činitelje, ki lahko odločajo o usodi društva- Zato pa tudi smemo upati, da bo društvo praznovalo še mnogo lepih juuilejev. Društveni dekvci bodo pa nadaljevali svoje delo še v bodoče z vnemo in ljubeznijo, v zavesti, da od društva zavisi eksistenca marsikaterega delavnega človeka. Dijaške ustanove Antona Kolenca Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju razpisuje dijaške ustanove za Šolsko leto 1938-39 I. Splošna določila. 1. Prednost pri prejemanju štipendij imajo v vsakem primeru taki marljivi potrebni prosilci, ki so s pokojnim gospodom Antonom Kolencem, veletrgovcem v Celju, v sorodstvu ali svaštvu, za njimi domačini iz gornjegrajsitega sreza, sicer pa Slovenci sploh, ne glede na spol. 2. Za posamezne štipendije ni določena gotova vsota. Kuratorij določa po vsakokratnih razmerah in po stanju dohodkov iz glavni čne imovine viMrso posameznih naklonitev m osebe štipendistov. Ker je obrestna mera padla na 2°/o, so na razpolago kura tori Ju le skromni zneski, ki so mnogo nižji kot v prejšnjih letih. Zato opozarja kuratorij (ttjastvo, naj vlagajo prošnje samo najpotrebnejši in najrevnejši, število štipendij, katere bo mogoče v tekočem letu oddati, bo le zelo malo. IL posebne določbe glede uHanove za dijaK> visokih Sol. Ustanova je namenjena dijakom visokih šol. kakor univerze, tehnike, visokih trgovinskih šol, umetniških akademij in drugih ne glede na to, ali so v tuzemstvu aH inozemstvu. IH. posebne doiocoe glođe ustanove za dijake srednjih gol. Ta ustanova je namenjena le dijakom srednjih šol v Celju. Sorodnikom gospoda Antona Kolenca pa se smejo te ustanove podeljevati tudi izven Celja. IV. Predpisi glede prošenj. 1. Prošnje naj se vlože Izključno pismeno na naslov: Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v roke predsednika dr. Brnesta Kalana, advokata v Celju do 8. decembra 1938. Visokošolci morejo vlagati prošnje izključno le na od kuratorija izdanem tiskanem formularju, katerega dobe proti vpošiljabvi gotovih stroškov, to je 1 din za tiskovino in poštnino pri podpisanem kuratorju. ' _ 2. Srednješolci vložijo navadne proto je brez takega formularja, 3. Prošnjam je treba priložiti spričevalo o izpitu, kolokvijih itd., pri prosilcih, ki se sklicujejo na sorodstvo ali svsJtvo t aa-pnstnikom ali na to. da so doma is goroje-grais'.ega si.-'-sa. pa tu41 listine, s katerimi dokažejo te svoje trditve (krstni list, rodbinski izkaz, potrdilo župnega aH občinskega urada itd.). Vsem prošnjam je priložiti uradno listino o premoženjskih razmerah (ubožno spričevalo). To mora vsebovati točne podatke o premoženjskih razmerah prosilče-vih in njegovih staršev (pri uradnikih torej navedbo grupe in plače), eventuelne-ga premoženja aH drugih dohodkov, »tovilo otrok, pri posestnikih obseg posestva, razpredeljeno po njivah, travnikih, gozdo-vih itd., število živine, višino davkov, dolgov, sploh vse okoliščin«, Id so važne m presojo imovinskega stanja. Vpoštevale se bodo izključno le prošnje, ki vsebujejo vse te podatka točno in izčrpno in katerim so priloženi izkazi in listine. Vse druge prošnje se bodo zavrgle brez obravnavanja. PrhTustne so samo pismene prošnje. Osebna Intervencija je brezpogojno izključena. 4. Prosilca, ki že uživajo kako ustanovo, podporo ali pomoč, ki imajo stanovanje ali hrano, bodisi pri sorodnikih v kakem kolegiju, zavodu aH domu itd., morajo to v prošnji navesti in natančno razložiti obseg podpore odnosno dajatve, to ali je brezplačna, ali pa morajo za njo kaj plačevati. Prošnji Id. Id zatajijo kakršnokoli denarno ah naturalno podporo, se bodo brezpogojno zavrnili, če tudi ni hftt se tako potrebni. 5. Srednješolci, ld se ne poslužujejo tiskanega formularja. morajo napisati prošnje na celo polo. V vsaki prošnji je navesti n aHtrr, na katerega naj se vrnejo dokumenti Jn pošiljajo obvestila. Tudi je navesti v prošnji, kam je prosilec pristojen. Prošnje, poslane po pošti, morajo biti zadostno fraeld-rane. Olje, dne 17- novembra Kuratorij ustanov trgovea Antona Kolenca. Dr. Ernest Kalan, predsednik Učiteljsko zborovanj Murska Sobota, 16. novembre Prod kratkim je zborovalo učiteljske društvo JTJtJ za srea Mursko Soboto. 0\ tej priliki m je vršU tudi občni zbor. Navzočih je bilo 92 članov, t. j. 79%. Po uvodnih formalnostih je predsednik društva g Antauer Bvgen podal svoje attuacijsko poročilo. V 10 točkah je Izrekel kritiko, ka tero je naslovil na Škodljivce učiteljskega stanu, za Kar je žel vsestransko odobra vanje. Sledilo je poročilo delegata banovinske skupščine, po katerem se je razvila živahna debata. Učiteljske društvo JTTT7 za »rez Morske S. poziva vse Slovence brez razlike pol. pripadnosti glede a* nevarne taje gospodarske interese, ki v Prekmnrhi odru in le f. naao mladtab, da se združijo v življenjskih vprašanjih našega naroda v skopni fronti. Poročilo državne skupščine je podal kot delegat predsednik g. Antauer. Ob tei ori-liki je tudi pojasnil razmere, v katerih n: mogla skupščina končati svoiega dela Vsega je kriva opoziena ki je s svo-iim neparlamentarnim postopanjem onem o sročila vsakršno delo. Sledniič so povzele besedo učiteljice in se izrekle soglasno za odpravo krivičnega celibata ki krati učiteljicam svobodo izbiranja življenskega tovariša. 1 Tajniško poročilo je podal Jožko Kram-berger; pohvalil je delo v organizaciji, ki se je poživelo. enako je bilo tudi notranje življenje precej razgibano. Sledilo je poročilo blagajničarke ffdč. Blečič in poročilo knjižničaria g. Pajtlerja. Knržniea obsega skutmo Ž1Š kitflfv od katerih je 48 pedagoških, 48 metodičnih. 34 filozofsko-ioei-aJnlh, 13 zemljepisnih. 10 zeodovmsklh, 9 prirodoslovnih, 2 gospodarski, 10 literarnih m 14 leposlovnTh del. Sledila je volitev članov za čas*tno razsodišče bi za kniižntčni odbor. Slednvč le g. KraSnl« podal «n»em!re dela uČfteljstva v ohmefnfh kraflh in prnsH člane da mu pomagajo prj zbiranju potrebnega materiala. Iz Radeč — Prosvetni večer tukajšnjega Sokol-kera društva. RadeŠko Sokolsko društvo pi »redi v soboto 19. t ni. zvečer v gostilniških prostorih br. Žaneta Hallerja I. orosvetni večer, na katerem bo sodeloval tudi jazz band. Vabijo se VSi člani te Članice. Zdravo! IT r*tvf| o O otročkih napakah ?n nnh fx1nrav-lianjn bo predaval prof. Gustav šilih iz Maribora v ponedeljek 21 t. m. ob 20 na ljudskem vseučilišču v rlsalnlci meščanske šole. Opozarjamo na to poučno in zanimivo predavanje zlasti starše in vzgojitelje. —e Vlak Je usmrtil mladega hlapca. V četrtek zgodaj zjutraj se je pripetila na železniški progi na Teharju pri Celju nesreča, ki je zahtevala mlado življenje. V sredo je dal posestnik Kovač v Pećovju pri Teharju svojemu hlapcu. 281etnemu Rudolfu Marzdovšku iz št. Vida nad Val-dekom denar, da bi si kupil v Celju obleko. Marzdovšek je odšel od doma, a ni krenil v Celje, marveč je stopil v gostilno In začel tam popivati. V Četrtek okrog pol 4. zjutraj se je vračal vinjen proti Pečovju. Ko je hotel pri lesni industriji na Teharju prekoračiti železniško progo, oči vi dno ni opazil osebnega vlaka, ki je vozil iz Celja. Lokomotiva je zadela Marz-dovška z vso silo v glavo in mu zdrobila lobanjo in ga nato odbita. Marzdovšek je na mestu izdihnil. Truplo so kmalu nato našli ob progi. Po komisijskem ogledu so prepeljali truplo v mrtvašnico na teharsko pokopališče. —C Preureditev dimnikarskih ometal-nlh okolišev v mesta Celja in celjskem sreza. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Kr. banska uprava dravske banovine je z odločbo z dne 31. V. 1938, VTU. No. 2910-2 odredila, da se s rez in mesto Celje razdelita na 6 dimnikarskih ometal-nih okolišev in sicer: 1. orne talni okoliš Katarine Malingerjeve s sedežem v Žalcu obsega občine Braslovče, Polzelo, Sv. Jurij ob Taboru, Vransko, Sv. Pavel pri Preboldu, Sv. Peter, Griže in zalec; 2. ome-talni okoliš Kovačiča Josipa s sedežem v Vojniku obsega občine Vojnik-trg, Voj-nik-okolica, Dobrno, Šmartno v Rož. dol., Veliko Pirešico, Dramlje in Škof jo vas ter vasi Dobravo, Lopato, Lokrovec, Ostrož-no in Zg. Hudinjo iz mestne občine Celje; 3. ometalni okoliš Marije Košeninove s sedežem v Celju-Gaberje obsega občine Sv. Jurij pri Celju, Teharje in Kalobje ter vasi Gaber je in Sp. Hudinjo jugovzhodno od Mariborske ceste iz mestne občine Celje; 4. ometalni okoliš Ivana Ključarja s sedežem v Celju obsega občino Petrovce ter s področja mestne občine Celje kraje Polule, Miklavžev hrib, Breg, Lisce, gozdni del (t. j. 7 hiš poleg Seidlovega studenca), mestni del znotraj črte, Kapucinska ulica desno do Kocenove ulice, Ko-cenova ulica desno in levo, Zerjavova ulica desno, Kralja Petra cesta desno do mosta čez Koprivnico, ob tej proti kolodvoru do Voglajne, ob Voglajni navzgor vključno kraje Zavodno, Jožefov hrib, Cesto za gradom in PeČovnik; 5. ometalni okoliš Zofije žurmanove s sedežem v Celju obsega področje mestne občine Celje znotraj črte od Dečkove ceste, Ipavčeva ulica, desno, Vodnikova ulica desno, Gledališka ulica desno, Prešernova ulica, žerjavov a ulica desno do Kocenove ulice, za hišami na zapadni strani Kocenove ulice, Kapucinska ulica do kapucinskega mostu, ob Savinji navzgor ter kraje Lavo, Ložnico, Babno, Medlog in Ljubljansko cesto; 6. ometalni okoliš Franca Fuchsa s sedežem v Celju obsega področje mestne občine Celje znotraj Črte od Prešernove ulice, Kralja Petra cesta, Mariborska cesta do Zgornje Hudinje, Nova vas, Dečkova cesta do Ipavčeve ulice, Ipavčeva ulica, Vodnikova ulica, Gledališka ulica in Prešernova ulica do Kralja Petra ceste, vse levo. Ometalni objekti s področja bivše občine Sv. Rupert nad Laškim, ki pripadajo po komasaciji z dne 21. marca 1934, 81. L 29-34, občini Sv. Lenart nad Laškim, se priključijo orne talnemu okolišu Josipa Benedeka v Laškem. V smislu banske odredbe š dne 17. maja 1939. SI. h 297-41, as la rajonacije izvzete državne In banovinske zgradbe. Proti tej odločbi vloženi pritožni dimnikarskih podjetij Vinka žurmana vdove In Franca Fuchsa je lninlstrstvo 88 trgovino m industrijo zavrnilo ž odločbo z dne 4. X. 1938, m. 27669. S tem je postala navedena odločba kr. banske uprave dravske banovine pravomoćna In izvršrjiva* —c Operno gostovanje. Ljubljanska opora uprizori v torek 22. t. m. ob 20. v celjskem gledališču Gotovčevo znano opero »Ero s onega ^svetac. Predstava je za abonma, Vstopnice so v predprodaji v knji gami Slomškove tiskovne zadruge. —c ifrve nesreči. V sredo okrog 5. zjutraj je hotel 25letm\ v Trbovlje pristojni Ivan Jevnikar, dninar brez stalnega biva k> ljudje issačili Pobegnil je na streho iskega poslopja in skočil s strehe, da bi št\ zasledovalcem. Padel pa je 10 metrov loboko in al zlomil desno nogo. V torek e 29Ietni posestnik Josip Melavc na Gorjem Pobrežju pri Rečici ob Savinji klal orna govedo. Pri tem pa Je spodrsnil not n se zaril Melavcu globoko v desno steg-ao. Oba ponesrečenca so prepeljali v celj-ko bolnico. —c Umrla Je v četrtek na Dečkovi ce-3ti i v Celju 68letna zasebnica Amalija /oršlčeva. V celjski bolnici so umrli: v sredo 401etna posestnikova žena Kristina Pestevškova iz Slivnice pri Celju, 281et-ia hčerka najemnice Angela Mastnakova z Pečice pri Kostrivnici In 49letni tesar Pavel Dobrotlnšek iz vojniške okolice, v četrtek pa Slletni posestnikov sin Ciril Novak iz Globokega pri Šmarju pri Jelšah. Ušča, vlomiti pri nekem posestniku na Tra j ti pri at. Juriju ob juž. žel. Jevnikarja pa j prepeljati v ptujsko bolnico. Iz Ptfifa — Nočna vaja gasilcev. Te dni je priredila tukajšnja gasilska četa nenapove- iano noćno vajo. Gasilci so bili alarmirani potom gasilskih zvoncev in že nekaj minut po alarmu so odbrzell z vsemi gasilskimi pripravami na kraj napovedanega ognja, ki je to pot zajel Ornikovo gospodarsko poslopje. V nekaj minutah je bilo položenih 140 m vodnih cevi iz Grajene. Vaja je šla v popolnem redu in so gasilci ponovno dokazali, da so vedno na svojih mestih. Gasilska četa pa zelo pogreša protipllnske maske, kar se je zlasti pokazalo pri zadnjem požaru v Žigo-novi predilnici. Radi gostega dima gasilci niso mogli gasiti in so si morali maske izposoditi od vojaške oblasti. Mestna občina bo morala najti primerna sredstva za nabavo mask, ki jih gasilci pri svojem požrtvovalnem delu neobhodno potrebujejo. — V zvezi z ubojem v Gradišču v Halozah, kjer je našel smrt 301etnl posestnikov sin Ivan Milošič, ki ga je iz sovraštva udaril s kolom 281etni Viktor Orlač, je bil aretiran z njim vred Se neki Jakob Bratušek. Oba sta v zaporih ptujskega sodišča. — žrtev luninega mrka. 191etna usluž-oenka sanatorija na Vurbergu L. F. se je povzpela na grajski zid, od koder je »pazovala lunin mrk. Ko Je hotela zopet a i za j. je nenadoma izgubila ravnotežje in padla 8 m globoko, kjer Je obležala nezavestna. Takoj so jo prepeljali v ptujsko bolnico, kjer so ugotovili težke poškodbe. — Uboj zaradi sovraštva. V Gradišču pri Sv Barbari v Halozah se je v ponedeljek pripetil zopet žalosten primer podivjane mladine. Pri nekem posestniku je bila zbrana večja družba, v kateri sta bila tudi 301etni posestnikov sin Ivan Milošič in 281etni Viktor Orlač, ki sta živela že delj časa v hudem sovraštvu. Pozno v noč je nastal med njima prepir brez vsakega povoda. Orlač se je v prepiru tako razburil, da je postal ves divji in je pograbil v bližini stoječi kol ter z njim na vso moč udaril svojega nasprotnika Milošiča, ki se je ves krvav zgrudil. Navzoči so mu takoj priskočili na pomoč, a udarec je bil tako hud, da je Milošič kmalu izdihnil. Truplo pokojnega so prenesli v mrtvašnico, kjer se je naslednjega dne vršila sodna obdukcija, Orlač pa pa je bil aretiran in priveden v sodne zapore ptujskega sodišča. — Zopet najden utopljenec. Drava je naplavila truplo, v katerem so spoznali Lea Kosmača, vpokojenega stražnika iz Maribora, ki je 18 oktobra skočil v Dravo z državnega mostu. Truplo pokojnega so prepeljali v mrtvašnico mestnega pokopališča* — Napad. Pijana družba fantov je napadla domov vračajočega se 241etnega kočarje vega sina Ludvika Arnuša iz Rogoz-nice. Arnuš je dobil več poškodb in je moral v bolnico na zdravljenje. — Kaisersberger izvršil samomor. Ka<-kor smo že poročali, so našli Matevža Kaisersberger ja iz Dražene mrtvega na cesti v Grajenščaku. Ker mu je tudi izginila listnica s 6000 din, so mislili, da je postal žrtev roparskega umora. Radi suma umora je bilo tudi nekaj osumljencev aretiranih. Med sodno preiskavo pa se je izkazalo, da je Kaisersberger izvršil samomor. Tajno samomora pa je vzel pokojni s seboj v grob. Nepojasnjeno pa je še, kam je izginil denar Najbrž je bil ukraden. Vse aretirane osumljence so izpustili iz zaporov. — Osebna vest. Od okrajnega cestnega odbora v Ptuju je premeščen k okrajnemu cestnemu odboru v Litijo banov, cestni nadzornik spat Avgust. Z odhodom g. špata bo izgubilo Dramsko društvo agil-nega igralca, ki nas je že pri številnih igrah dobro zabaval. Pogrešal pa ga bo tudi SK Drava, pa Sokol, katerega praporščak je biL Odhajajočemu agilnemu g. špatu želimo na novem mestu obilo sreče in zadovoljstva. — živinski sejem. Na zadnji živinski sejem je bilo prignanih 36 volov, 325 krav, 8 bikov, 21 juncev, 63 telet, 109 konjev in 4 žrebeta. Vsega je bilo prignanih 576 glav, od katerih je bilo prodanih 154 glav. Vole so prodajali po 3.75 do 4.50, krave 2.50 do 3.75, bike 3.50 do 4, junce 3.50 do 4, teleta 3.50 do 4.75 za kg žive teže. Konje so prodajali po 640 do 3.200 din za glavo. Na svinjski sejem pa je bilo pripeljanih 281 svinj, prodanih pa je bilo 105 rilcev. Prolenke stare 6 do 12 tednov so prodajali po 60 do 180 din za komad, debele svinje po 7.25 do 7.75 in plemenske svinje po 7 do 7.25 din za kg žive teže. — Težka nesreča motocikllsto. Posestnik Kari Cus iz Mezgovcev se je peljal s svojim motorjem po opravkih proti 3v. Marjeti. Na zadnjem sedežu je sedel posestnik Ivan Sok iz Sodincev. Ko sta ravno vozila Čez plesniški most, jima je prišla naproti posestni ca Marija Kolenc, ki se je hotela v zadnjem trenutku motorju izogniti s tem, da je šla preko ceste. Videč pretečo nesrečo je Cuš na vso moč zavrl, sunek pa je bil tako močan, da je Sok, ki je sedel na zadnjem sedežu v velikem loku padel z glavo na tla. Tudi Marijo Kolenc je motor sunil ob stran, tako da je tudi ona priletela z glavo na tla. Oba sta obležala težko poškodovana na glavi, čuš pa je dobil več prask. Soka in Kolenčevo so prepeljali v ptujsko bolnico. — Surov obračan radi psa. Posestnik Ivan Volgemut iz Levanjcev je te dni našel zjutraj svojega psa ubitega. Dejanja Je osumil svojega soseda Franca Horvata in je kratkomalo 8 njim obračunal na ta način, da ga je pretepel in mu prizadejal težke poškodbe, da so ga morali KOLEDAR Danes: Petek, 18. novembra katoličani: Odon, Oliva DA.XA8.NJK P K ! K K I) ! T V I Mino Matica: Alarm v Pekingu Kino Sloga: Ignac Kino Cnlon: Snegulčica Kino Moste: »Trojka« in »Hrabrost kapitana« Razstava slikarja Božidarja Jak ca v Jakopičevem paviljonu DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5. Ku-ralt. Ooaposvetska cesta 10, Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31. &%ped bita Dandanes so tako rekoč duh ču*& tudi najrazličnejše razsta\'e in še marsikaj, kar je s temi razstavami v zx ezi. S'edavno smo imeli na veiesejmu pasjo iazs*avo ki ic bila menda dobro obiskana. Prireditelji vsaj so bili zadovoljni. Napovedana je bila tudi razsta\ra koz in ovac. ki pa ic bila zaradi slinavke in parkljevke odpovedana. Prepričani smo. da bi bil obisk tudi na tej razstavi vsaj zadovoljiv, če že ne kar dober% v vsakem oziru pa vsaj dvakrat boljši, kakor je bit na razstavi »O t reka v sliki in plastiki«, za katero so se nedavno Zaprla vrata To razstavo je priredilo nitšc humano telesno kulturno društvo Atena. Bito je razstavljenih 43 de/, ki so bila skoraj vsa zasebna lastnina. Če izvzamemo \-sc drugo, kar je ta s\'ojska. zanmiiva in ljubka razstava nudila in poudarimo le to. koliko so požrtvovalne društvene članice imele dela z zbiranjem teh dragocenih dt po domovih, je razstava ze zaradi tega zašli* žila, če že ne najboljši, pa vsaj dober obisk. Kakor vse druge, je bila tudi ta razstm'a po vseh predpisih oficielno otvor jena. Prišli so zastopniki najrazličnejših organizacij in korporacij. Bili so ganljivi govori, navdušeni članki v časopisju, notice, ki so opozarjale na razstavo... m uspeh? Je bil pač takšen, morda celo slabši, kakršni so pri nas uspehi vseh. več ali manj povprečnih umetniških razstav. Da bi se bili vsaj tisti oficielni zastopniki, ki so bili pri otvoritvi tako navdušen*, vrnili. In privedti vsak po enega znanca, t.li pa da bi vsa nešteta ženska društva in organizacije, ki jih je v Ljubljani precej, poslala na razstavo vsaj nekaj oficiefnih zastopnic, vsaj iz kofegial-nosti do bratskega društva in zaradi humanih namenov prireditve, pa jih ni bilo. Izmed vseh ženskih organizacij je kolektivno poselila razstavo le ena in še ta edina je bila po številu obiskovalk tako zdeci-mirana, kakor na maiokateri ekskurziji, ki jih sicer redno prireja. Motda je bilo nekaj krivo tudi slabo verne, ki je trajalo nekaj dni, morda... pribito pa je, da moramo vzroke iskati tudi drugje ... Skoraj smo prepričani, ds bi bil uspeh razstave mnogo zadovoijivejši, če bi prireditelji za posetnike razpisali kakršnekoli nagrade, kajti, kakor razstave so tudi nagrade dandanes nekakšen duh časa. Če bi obljubili n. pr., da dobi vsak deseti početnik par nogavic, ali pa vsaj mapo pisemskega papirja ali škatlo Pekatet. potem najbrž bi ne bilo treba vsem tistim neštetim žalostnim in vesetim obrazkom otrok, ki so jih s tolikšno ljubeznijo ustvarili živeči in že umrli umetniki, dan za dnem od jutra do večera gledati v prazno pred seboj. Nekako absurdno se vam zdi vse to, kajne? Umetnostna razsta\fa in škatle Pekatet. Toda kaj hočete, tudi takšne absurdnosti so dandanes mogoče. Se \*eč. duh Časa so. In če hočemo doseči uspeh, moramo z duhom časa! Drugače ne gre. Čepra\' je ta resnica več kot bridka9 resnica je in ostane. Pika Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Petek, 18. novembra: ob 15. uri: Izsiljena ženitev. Ljubezen zdravnik. D jaSka predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol Sobota, 19. novembra: žene na Niskavuo- riju. Izven. Znižane cene Nedelja, 20. novembra: ob 15. uri: Labod- ka. Izven. Mladinska predstava. Ob 20. uri: Trideset sekund ljubezni. Izven Ponedeljek, 21. novembra: Brezov gaj. Red B Torek, 22. novembra: zaprto OPERA Začetek ob 20. uri Petek. 18. novembra: zaprto Sobota, 19. novembra: Kapljice za ljubezen. Izven. Znižane cene Nedelja. 20. novembra: ob 15. uri: GejSa. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: A da. Gostuje ga. Karena. Izven. Znižane cene Ponedeljek, 21. novembra: zaprto Torek. 22. novembra: Gostovanje v Celju: Ero z onega sveta Iz škofje Loke — S reski učiteljski svet bo v soboto, 19. t. m. v fikofji Loki. Dopoldne je namenjeno Šolskim in učiteljskim vprašanjem, popoldne ob 15. se pa prične v župni cerkvi sv. Jakoba koncert. Na ta koncert, ki je brez vstopnine, je vsa javnost vabljena. Znani skladatelj in mojster v igranju na orgle šolski upravitelj s So-riee Martin Beleznlk bo zaigral par Bachovih skladb dodal pa bo tudi svojo fantazijo in fugo. Pri koncertu bodo sodelovali pevci solisti in pa vokalni kvartet, ki bo zapel več umetniških glasbenih del. Vsa prireditev ima značaj resne glasbene produkcije. Mladina ne bo imela dostopa. POTOŽENI KRIZI INI TEŽAVE^ Zaskrbljeni Durant je srečal na glavni ulici prijatelja in ga vprašal: No kako se vam kaj godi? — Tako, tako... — A vasi ženi? — Tako, tako... — A vašim otrokom? — Tako, tako... — Kako vam pa kaj gredo kupčije? — Tako, tako ... — Ns svidenje! — Nssvidenje! Dobro je pa vendarle, če se človek za u p ljutoj... ; mu jc po. tem laže pri srcu. fttev. 260 SLOVENSKI NiRODc, pteak. Ul Stran S Restavracija-klet ZVEZDA DANES v petek svež morske ribe in divjačina Zagorja DNEVNE VESTI — Povpraševanje po naših Jabolkih v tujini. Jugoslovanski Lloyd poroča: Na naših sadnih trgih se opaža zelo velika živahnost. Zlasti veliko povpraševanje je po jabolkih, ki se tudi dobro plačujejo. Dobra cena naših jabolk je posledica slabe letine jabolk v drugih državah, ki jo je povzroči, jesenski mraz in zgodnji sneg, Kako veliko je povpraševanje po naših jabolkih se vidi tudi Iz tega, da se letos ne očitajo našim jabolkam običajne napake. Ta odlična konjunktura naših jabolk je povzročila na eni strani skok cen, na drugi pa živahno spekulacijo. Na trgih v notranjosti države so jabolka skoraj za 50% dražja kakor lani. Tako se n. pr. plačujejo budimke po 3 din na debelo. Druge kvalitetne vrste jabolk, zlasti slovenska jabolka, se plačujejo se dražje in tudi nad 4.50 din. Cene pa se še dvigajo, da bomo imeli letos najdražja jabolka. Najbolj živahne kupčije z jabolki so sedaj v srbskih okrajih okoli Užićke Požege in Čačka, kamor prihaja tudi dosti slovenskih trgovcev, ker so vsa jabolka v Sloveniji že razprodana. Večina naših jabolk gre v Nemčijo. — Iz državne službe. Za višjega mono-polskega oficiala v tobačni tovarni v Ljubljani je imenovan monopolski oficial Josip Vavpotič. — Nemški minister von Tschamme*' und Osten odpotoval iz Dubrovnika. V Dubrovniku se je mudil 15 dni nemški minister za telesno vzgojo von Tschammer und Osten. Svoje bivanje v Trstenu pri Dubrovniku je izrabil, da si je ogledal Dubrovnik in njegovo okolico. Danes pa je o potoval preko Dunaja v Berlin. O Dubrovniku se je izrazil zelo laskavo. Veselilo ga je zlasti, da se je lahko vsak dan še kopal. V pogovoru z novinarji se je dotaknil tudi našega sporta in se posebno laskavo izrazil o naših prvakih tenisa, dočim o našem nogometu in drugih športnih panogah nima najboljšega mnenja. — Vlom v župnišče. Na Koroški Beli je bilo oni dan vlomljeno v župnišce, odkoder je odnesel vlomilec 2000 din in pa 2000 din vreden fotografski aparat, last tamošnjega kaplana Franca Dobovaka. Vloma je osumljen znan potepuh, ki se Je prejšnji dan potepal po vasi, po vlomu pa izginil. Ker ga orožniki dobro poznajo, se najbrž ne bo mogel dolgt> skrivati. — Tatvina hranilnih knjižic in zavarovalne police v Kranju. Trgovcu Alojziju Janku v Kranju je bilo te dni ukradenih iz trgovine več hranilnih knjižic Ljudske hranilnice, glasečih se na ime hčerk. Ukradena mu je bila tudi vojaška knjižica, srečka Rdečega križa in pa zavarovalna polica Vzajemne zavarovalnice, glaseča se na 30.000 din. Za tatom manjka zaenkrat vsaka sled. — Trije poškodovanci. V bolnico so prepeljali 182etnega steklarja Romana Do-ljaka z Jesenic, ki se je pri delu vrezal v levo roko in si jo težje poškodoval v zapestju 221etni delavec Viljem Tomic iz Ribnice se je pri delu vsekal v levo nogo. Iz Domžal pa so spravili v bolnico 83.et-nega Ignaca Vesta, ki ga je med prepirom podrl neki domaćin, da si je starček zlomil desno roko. — Grozen zločin. V vasi Grguru blizu Prokuplja je bil storjen včeraj strahovit zločin. Mil o rad Radosavl jevič je prišel v hišo svojega brata Radoše kjer je z železnimi vilami tako obdelal njegove štiri otroke, da sta dva takoj izdihnila, druga dva se pa borita s smrtjo Potem je zažgal kopico slame pri hiši misleč, da bo tako povzročil požar Njegov brat in žena sta bila ta čas pri sosedu na domačem slavju Doma sta pustila starejšo hčerko Milenko da bi pazila na otroke. Kmalu po njunem odhodu je prišel v hišo Milorad z nožem in vilami Otroci so se ga ustrašili in jeli so kričali. Milorad je zaklenil vrata in prebodel z vilami najprej 10 letnega Pavla, ki je takoj izdihnil, potem je pa naval 13 I DANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT! — Zadnja možnost, da \idite fibr. jj^J gT^^^JT'člC^V Žt devet dni občuduje vsa Ljubljana! BaaaaaaaVaaaaaaaal KINO UNION, tel. 22-21. Predstave ob 1«. 19. in 21. I — Harry Batir na gostovanju v Jugoslaviji. V Beogradu vlada veliko zanimanje za gostovanje slavnega francoskega filmskega in gledališkega igralca Harry Bau-ra. ki nastopi v beograjskem gledališču s svojo igralsko skupino v Bersteinovem ■ Samsonu« in Pagnolovem 3>Jazzu«. V Jugoslavijo prispe Baur po uspešnih gostovanjih v Sofiji, Bukarešti m Atenah, 25. in 26. t. m. bo pa gostoval v Zagrebu. — Konzorcij za trgovino * balkanskimi državami v Parizu. Francija je sklenila temelj to izpopolniti svojo trgovinsko politiko na Balkanu. V Rumunijo, Bolgarijo in Jugoslavijo je poslala gospodarsko delegacijo, ki bo proučila vsa važna vprašanja ter ugotovila, kaj je že dolga leta oviralo ugodnejši razvoj trgovinskih od-nošajev med Francijo in balkanskimi državami. V Parizu pa bo ustanovljen poseben konzorcij za trgovino z Jugoslavijo, Rumunijo in Bolgarijo. — Zagrebški planinci pri Celjski koči. Hrvatsko planinsko društvo »Sljeme« priredi v nedeljo za svoje člane izlet k Celjski koči. — Znižana voznina za občni zbor Zveze skavtov. Direkcija državnih železnic je ovolila polovično voznino udeležencem ■ ^nega zbora Zveze skavtov kraljevine . goslavije. Vozna olajšava velja od da-s do vštetega ponedeljka. Polovična voznina je dovoljena tudi udeležencem kongresa rezervnih avijatikov, ki bo tudi v nedeljo v Beogradu. Vozna olajšava velja od 17. do 19. t, m. za odhod in od 20. do 22. za povratek. na 12 letneca Dragoslava in mu prebodel z vilami trebuh, da je tudi izdihnil Smrtno je ranil še 16 letno Mirjano in 6 letno Paunko. Končno je zažgal slamo pri hiši in pobegnil Sosedje so pa požar pravočasno pogasili. Podivjani Milorad je presedel že 8 let v ječi, ker je hotel ubiti svojega soseda. Orožniki so našli zločinca na polju napol mrtvega. V roki je držal britev s katero si je bil prerezal vrat Bil je že v agoniji. V ozadju zločina je njiva, zaradi katere sta bila brata sprta. — Strašna smrt otroka v plamenih. Na drugem mestu poročamo o težki nesreči v zasavskih hribih. Podobna nesreča se je pripetila v sredo zvečer v vasi Drinovdol v Bosni. Starka Joka Matičič je zibala otroka svoje snahe Kadila je cigareto in ličkala koruzo. Cigaretni ogorek je vrgla proč in tako je nastal požar, ko so že vsi spali. Ko se je otrokova mati prebudila, je biTa zibelka z otroč'čkom že v«a v plamenih in otrok je bil že mrtev Hude opekline so dobili tudi otrokova mati in oče ter starka, ki je požar povzročila. Iz Liiib'fane —lj Oficirski družabni večer. Oficirski dom v ljubljani priredi jutri v spodnjih prostorih hotela Metropol-Mlklič družabni večer. Začetek ob 21. Obleka poljubna. Uprava naproša tudi tovariše rezervne oficirje in njihove prijatelje, da se udeleže družabnega večera. —lj Ribji trg je še vedno dobro založen s cenenimi morskimi ribami, ki jih Kino SLOGA telefon 27-30 ob 16., 19. in 21. uri Danes poslednjič ! Vesela vojaška burka s priznanim francoskim komikom FERN ANĐELOM. Jutri premiera veselega glasbenega filma GOSPODIČNA MOZ4RT. v &lavnl vlogi Danielle Darrieux. IGNAC! — Izlet v Trst in Gorico priredi Putnik v dneh 26. in 27. t. m. Prijave do pone-de jka, dne 21. t. m. v vseh bUjetamah Putnika — Udruženje jugoslovensk1!* inženjer-jev in arhitektov, sekcija Ljubljana vabi člane na sestanek, ki bo v torek 22. novembra ob pol 21. v društvenih prostorih v Kazini. A'a dnevnem redu je razgovor o varnih vprašanjih, ki se bodo obravnavala na letošnji glavni skupščini v Splitu, in katerih ugodna rešitev bo velikega pomena za bodoče delo našega Udruženja. Hkrati prosimo, da se prijave za udeležbo na tej skupščini pošljejo vsaj do 18. t. m. Ponovno opozarjamo, da je glede na pomembnost te skupščine potrebna številna udeležba zastopnikov naše sekcije, — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in spremenljivo vreme. Ponoči je nekoliko deževalo v Ljubljani in Mariboru Najvišja temperatura je znaša'a V Dubrovniku 17, v Kumboru 18, v Splitu 15, na Rabu 11, na Visu 9, v Mariboru 5, v Beogradu 4, v Ljubljani 3.6, v Zagrebu 3. v Sarajevu 2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 770.5, temperatura je znašala 1-6. _ Vlomi-cena iz Šoštanja na sledu. Oni dan smo poročali o drznem vlomu v Šoštanju, kjer so vlomilci oplenili stanovanje odvetnika dr. Ferda Maverja. Odnesli so poleg obleke večjo množino zlatnine, zlasti starinskih umetnin, v vrednosti okrog 40.000 din. Za vlomilci je bila vsaka sled zabrisana in je varnostna oblast poznala edinole precej točen opis ukradenih predmetov, zlasti zlatnine. V sredo pa je policija zaplenila nekemu moškemu v Ljubljani zlato ovratno iglo v obliki orlovske glave, v katere očesu je tičal rubin. V kljunčku pa majhen safir. Policija je ugotovila, da je zaplenjena Igla iz zbirke dr. Mayerja. Predstavlja sicer samo vrednost par sto dinarjev, važno pa je, da je moški, ki so mu iglo zaplenili, povedal, kdo mu jo je prodal. S tem je našla policija prvo sled za vlomilci, ki bodo najbrž kmalu razkrinkani in prijeti. navadno ni mnogo naprodaj v pozni jeseni. Danes so prodajali osliče po 26 din, male skuše in sardele po 14, sardelice po 12, tuna in jegulje po 28, plavice po 16 din kg. Nekoliko manj je bi'o dražjih morskih rib, ki so bile kakor navadno po 40 din kg. Pri cenah rečnih rib, (največ je ščuk) ni nobenih sprememb. _lj »Vdova Rošlinka« zbuja obilo smeha in komike. Občinstvo se je pri prvih predstavah v šentjakobskem gledališču nasmejalo do solz. Režija ge Juvanove je spretno izluščila komične momente in jih dvignila do prave veljave. Igro ponove v soboto in nedeljo zvečer. —lj Ukradena obleka* Hlapec Ivan Mld-kar, stanujoč v podstrešni sobi na Sv. Petra cesti 85, je prijavil, da je predsnoč-njim nekdo vlomil v njegovo sobo in mu pobral več suknjičev, par hlač in nekaj perila. Prav tako je tat odnesel več obleke tudi njegovemu sostanovalcu, čevljarskemu pomočniku Antonu Juntesu. Mlakar in Juntes sta oškodovana za 1200 din. V VošnJakovi ulici 16 pa sta bila okrade-na Anton Bokal in Josip Matjan. Tudi v njuno stanovanje se je splazil vlomilec ter jima odnesel za 1100 din obleke, Čevljev in perila. Tatvino suknjiča in sivih hlač je prijavil dalje še Viktor Vah, ki se je v Sili zatekel v neko prenočišče, kamor radi prihajajo tudi tatovi. _lj Razgrajač in tat. V nekem javnem lokalu sredi mesta se je pojavil predsnoč-njim neznan mlajši moški, ki Je bil že precej okajen. Možakar je pričel v lokalu kmalu razgrajati in nadlegovati goste. Stražnik je nasilneža aretira) in so si ga na policiji natančneje ogledah. V njem so spoznali že dolgo zasledovanega Janka I., ki je iz Ljubljane izgnan, povrh pa ga zasledujejo orožniki zaradi tatvine, vlomov In pa zaradi izgredov. Aretiranca so izro-čili sodišču._____ SREČA V NESREČI — Vam so včeraj izropali trgovino, sem slišal praviti. — Da, toda Škoda je k sreči manjša, ker sem prav včeraj znižal cene za eno tretjino. proge ob glavni cesti ee « varnostne naprava. EoaJ grad* nekako v sredini čuvajnico, prt Kraejcu pa to prehod aa varovan a avtomatično Na jutni strani čuvajnica pa slepi tir. s cimer Je noakrbljeso tudi aa primar varnega obratovanja na tam ku, ki Ima precejšen padec proti postaji, saj je le v spominu, da se Je pred leti odtrgal vagon, ki se je po silnem diru razbil pod Ribjo pečjo aa postajo. — Stavni novčić, ki ga je pobiralo Društvo za varstvo otrok, znaša 1870.50 din. Društvo se vsem darovalcem toplo zahvaljuje, — Koncert radarska godbe pod vodstvom g. Srečka Godine bo v soboto 19. t. m. v Sokolskem domu. Cisti dobiček je namenjen sklada Drustra za varstvo otrok in pozivamo občinstvo, da brez pridržka seže po vstopnicah ter a tem pripomore najpotrebnejšim, ki jih je v dolini se vedno dovolj, do tople obutve ali oblačila. Koncert z Ubranimi točkami se bo začel ob 20. Vstopnina je znižana. SPORT Službene objave 6ZSP Razstava daril gorenjskih smučarjev. GZSP priredi v decembru razstavo daril, plaket in priznanic, ki so si jih priborili gorenjski smučarji pri tekmah doma In v tujini tekom petnajstih let. Vsi tekmovalci naj se obrnejo na svoje klube, katerim smo poslali podrobna navodila. Podatke zahtevane v okrožnici, pošljite do 1. decembra t.L: zakasnele prijave se ne bodo upoštevale. Zlet podzveze: Glede na sklep seje širše uprave GZSP, se je poverila organizacija letošnjega gorenjskega smučarskega zleta podružnici SPD v Kranjski gori. Kondlcljski treningi. Vse klube pozivamo, naj po krajevnih prilikah organizirajo take treninge za tekmovalce in naj o tem poročajo pod zvezi. Na Jesenicah se Že vrže skuDnl treningi v Sokolskem domu vsako sredo ob 19. in vsako nedeljo ob 9.30: Vabi i o se vsi smučarji. Termini. Na se i i uprave so se odobrili še naslednji termini: 1. I. skakalna tekma na Jesenicah v izvedbi SK Bratstva, 2«. n. smuk z Zelenice v izvedbi SK Tržiča ln 19 III. si*iom na Zjenici v izvedbi SK Tržiča. Verifikacija tekmovalcev. Pozivamo vse klube, da naj nam ta^oj pošlielo seznam verfieiranih tekmovalcev in njihove podatke da »se bo mogla urediti točna kartoteka. Verificirajte tudi vse tekmovalce ker "tos ne bo smel nastopiti noben tekmovalec, ki ne bo oravilno verificiran. Za izvršitev ver:f;kaciie se mora oredložiti potrdilo o izvršenem zdravniškem pregledu. Tekmovalci, katerim je letos potekla trl-le+np ver:e^kaciiska doba. morajo najkasneje do 15 dec. obnoviti verifikacijo, sicer se iih bo črtalo iz seznama. č!s»n?»rina: Klube in društva opozarjamo, da morak> do 1. dec. 1.1. poravnati članarino v iznosu din 100.— na novo vcla-ni^ne edin'ce pa še pr'javn'no v znesku din 50.—. Položnice smo že razposlali. Uprava GZKP — Prvenstvene nogometne tekme. SK »Kranj« : SK ^Kovinar«: V nedeljo, dne 20. t. m. se bo na igrišču SK »Kovinarja« na Jesenicah vršila m-venstvena nogometna tekma med SK vKranjem* in SK *Kovi-rtai leinci Moštvo Kovinaria stoji pred hudo borbo z žiav'm nasprotnikom, ki bo storil vse. da se zonet pomakne proti vrhu tablice, kjer je še nedavno bil. Domačini bodo morali zastaviti vse sile v tej hudi borbi kjer bo odločevala tehnika, požrtvovalnost in discioi;na igračev. PriiateHem sporta se bo nudila lepa igra. Prepričani smo, da bo ena is tori c a Kovinarja uspešno branila barve svojega kluba. MoStvo »Bratstva« pa bo v nedeljo nastopilo v prvenstveni nogometni tekmi z SK Reko v Izubijani. Ta tekma bo odločilna za letošnje pod savezno prvenstvo. Canlsarfeva proslava Bokserskl upor na daljnem vzhodu v velikem filma tovarištva, dolžnosti in ljubezni Alan Pekingu GUSTAV FROHLICH LENI MABENBACH DANES PREMIKU A NO MATICA 21-24 Najnovejši Metrov tednik! Ob 16., 19. in 21. uri Strašna smrt štiriletnega otročička ra pod Ostrežem — V goreči hiši se Je otrok do smrti opekel Potanik, 18. novembra Ves polšniški okolii je pod vtisom strašne nesreče, ki se je pripetila pod Ostrežem v Potniških Dolomitih. Ti hribi so znani mnogim zasavskim pa rudi ljubljanskim in zagrebškim izletnikom. Med najtežje dostopnimi vrhovi je Ostrež, med Polšnikom in Zagorjem. Podolgovati greben strmega Ostreia je brez vsake hiše, ob vznožju je le par hi3 in vse stoje na samem. V eni" teh hiš se je pripetila nesrečo, kakršne še ni bilo pri nas. Pogorela je domačija posestnika 5peharja, v hiši pa je spal ta čas štiriletni otrok, ki ga niso mogli rešiti, orroči-ček se je v gore« hiši tako opekel in omamil z dimom, da je kmalu izdihnil. Jože špehar in njegova žena sta odšla na vse zgodaj iz Semnika. kakor se pravi naselju pod Ostrežem, na sosedni Pulšnik, kjer je župnija. Mož in žena. sta bila namenjena k jutranji maši. Ker je pot zelo dolga, »ta odšla t doma še v temi. Po maši sta se ustavila v trgovini in nakupila nekaj najpotrebnejših stvari V Polšmk pridejo ljudje med tednom le po enkrat ali dvakrat in takrat naktipijo, kar rabijo za vsakdanje življenje. Nad vso krajino je '.ežaia gosta megla, ki je ovirala razgled. Po stezi iz Prevcka je prise! ta čas neki domačin in povedal, da se je, ko je šel po stezi, za hip razkadila megla in je opazil, da nekje pod Ostrežem gori. Točneje, ni znal povedati, ker se je spet zgrnila megla nad vsem podnožjem. Špeliarjcva sta zaslutila nesrečo. Odhitela sta domov Ko sta prišla na pot, ki se odcepi proti njuni domačiji, jc te zasmrdelo po dimu. Hiša je bila že vsa v plamenih in .iz nje so se razlegali obupni klici štiriletnega Špeharjevega sinčka, ki sta ga bila pustila oče in mati samega doma. Reševati nista utegnila do smrti prestrašena oče in mati ničesar već. Planila sta v dim in plamene še po otroka, ki je bil že ves ožgan in omamljen. Oče se jc še sam precej opekel, ko je skočil v ogenj po sinčka. Odnesel ga je nekaj korakov nad gorečo hišo, pa nesrečnemu otroku že ni bilo več pomoči. Kmalu je v silnih mukah izdihnil Špeharjevim je pogorela domačija do ta!. Mala kmečka družina — Špeharjevi so imeli le enega otroka — se je priselila lani. Na istem prostoru je stala že pred 5 leti domačija, ki jo je tudi uničil požar. Košček zemljišča, čeprav je vse v bregu, je bil Špeharju in njegovi ženi tako všeč, da je kupil zapuščeno zemljo in se naselil na nji. Postavil si je skromno hišo. Komaj si je lepo uredil in opremil vse, kar je zadostovalo za skromno domačijo, pa je prišla nesreča. Razen hiše m drugih gospodarskih poslopij je zgorela Špeharju tudi št-vina: nekaj kokoši, edina krava in v svinjaku nekaj prašičev. Za tragiko, ki je zadela marljivo družino, naj govori še dej stvo, da krava, ki je zgorela v hlevu, ni bila niti njegova last. Sami je še niso mogli kupiti, pa jim je dober sosod, ki ceni poštene in pridne špeharjeve, posodil kravo, da so imeli mleka za sproti in zaradi gnoja. Zdaj so še ob kravo, ki so jo imeli le v reji. špeharjevi niso bili zavarovani. Od bornih prejemkov — mož je kdaj p« kdaj stopil na delo v gozd, da je nekaj zaslužil — niso zmogli zavarovalnine. Zato jc »ularec še hujši, saj so prišli ob vse imetje. V shrambi jim jc zgorel tudi ves živež. Malo žrtev ognja v domači hiši so pokopali včeraj na polšniskem pokopališču in vse sočustvuje z nesrečnimi Speharjevim!. Kako je pri?lo do nesreče, se vprašuje ves okoliš. Vzrok požara še ni ugotovljen, vse pa kaže, da se jc skril pri Speharjevih potepuh in vrgel v Iilcv cigaretni ogorek. Ko je opazil, kaj jc storil, je odhitel na prej v hribe. Hlev. dobro založen s suho steljo, je bil takoj v plamenih, nato pa sc jc vnela tudi hiša in druga poslopja. Ker ni bilo nikogar doma. ki bi gasil, je gorelo, kakor bi bilo polito s petrolejem. Kaj se je med tem godilo v izbi, kjer je spal otro-čiček, ne bo nikoli pojasnjeno. Otroka je gotovo zbudilo prasketanje oi*nia. Klical jc na pomoč, pa od nikoder ni bilo rešitve. Gorel je pri živem telesu. Ko pa t>o se vrnili starši in ga oteli iz plamenov, jc bilo že prepozno. Žalosten konec brezposelnega eleSavcn Včeraj zjutraj so našli v kamniških občinskih zaporih mrtvega Viktorja Hrovata iz Mekinj v Latili Litija, 17. novembra V soboto 19. t. m. bodo v Litiji počastili spomin Ivana Cankarja ob 201etnici njegove smrti. Prireditev »e bo začela ob 20. v tukajšnjem Sokolskem domu. Večer bo otvorjen s prikazom Ivana Cankarja kot najodUčnejšega slovenskega književnika. Potem nam bodo uprizorili člani bratskega Sokolskega gledališča iz Zagorja ob Savi Cankarjevo tridejansko dramo sJakob Rudac. Pretekli teden so dramo zelo dobro uprizorili na domačem odru, zdaj pa se bodo pokazali še pri nas v Litiji. Igro režira br. Fran Golob, v posameznih vlogah pa nastopajo Jakob Ruda (br. Jože Kalan), njegova žena Ana (s. Milena Drnovškova), Rudova sestra Marta (s. Lidija Godina), slikar Ivan Dolinar (br. Janez Kopriva), podjetnik Peter Broš (br. Herman Miklič), posestnik ln gostilničar Dobnik (br France K lun), Dobnikova hčerka Alma (s. Mirni Fincingerjeva), Inženjer Kašelj (br. Herman Požun), učitelj Justin (br. Branko Golob), Rudov pisar Košuta (br. Matko šulin). Mimo navedenih sodelujejo še delavci to gostje, Cankarjeva drama in igra zagorskih diletantov, ki so znani med najboljšimi na našem podeže^u, zaslužita obilen obisk. Ker v Litiji že precej dolgo nismo imeli nobene gledališke predstave, je gotovo, da bomo pohiteli v soboto zvečer val v Sokolski dom. Kamnik, 17, novembra Davi se je po Kamniku raznesla vest. da se je v občinskih zaporih zadušil brez ooselni ključavničarski pomočnik Hrovar Viktor iz Mekinj pri Kamniku. Vse dopol so se pred občinskim zaporom zbirale gruče radovednih ljudi, da bi videli truplo nesrečnega delavca, ki je še vedno leža lo v zaporih in čakalo na prihod sodne komisije. Pokojni Hrovat je bil že dolgo brezposeln in se je preživljal s priložnostnim zaslužkom. Kadar pa je zaslužil nekaj denarja, ga je vedno kmalu zapil po raznih gostilnah v okolici Kamnika, ali pa pri kme« tih, kjer je za malo denarja dobil žganje. Pijan je potem vedno prišel v Kamnik, kjer je po gostilnah in restavracijah nadlegoval goste, prosil za milodare in za pijačo. Če mu gostje tega niso dali, je zabavljal, klel in ni dal miru, dokler ga gostje sami ali pa gostilničarji niso izročili mestni straži, ki mu je dala brezplačno stanovanje v občinskih zaporih, dokler se ni iz-treznil. Drugi dan so ga običajno zopet izpustili, ker drugih grehov ni imel na vesti ln potem je imel Kamnik zopet nekaj dni mir pred njim. Včeraj zvečer je imel pokojni Hrovat zopet svoj pohod na Kamnik. Hodil je iz gostilne v gostilno in povsod so ga kot nadležnega gosta spodili ven. Končno se je ustavil v gostilni »Grajski dvor«, kjer pa je bil že toliko siten tn nasilen, da ga mirnim potom niso mogli več spraviti iz gostilniških prostorov. Poklicali so službujočega stražnika Zabavnika Franca, ki ga je aretiral in hotel odpeljati v zapor. Hrovat pa se mu je uprl, legel je na tia in ni hotel iti nikamor. Stražnik Zabavnik je poklical pomoč in končno se jim je posrečilo pijanega Hrovata spraviti v zapor. Stražnik mu je po predpisu odvzel vse, kar je imel pri sebi, t j. denarnico, tobak in vžigalice. Davi okrog sedmih je sluga na sodišču opazil, da se skozi okno občinskega zapora vali gost dim. Takoj je o tem obvestil orožnike in policijo, ki so zapor takoj odprli. Naili so Hrovata ležečega na trebuhu pod ležiščem mrtvega, poleg njega pa je tlela siamnjača, katero jc potegnil z ležišča na tki. Kako je nastal v zaporu požar, sc ue more ugotoviti. ? "ajbrž je imel Hrovat še v kakšnem žepu vžigalice in cigarete, katerih stražnik ni našel. Mogoče je, da jc v zaporu prižgal cigareto, da je s cigareto ▼ roki zaspal pa sc mu je vnela slamnjača. katero je potem hotel pogasiti, pa jo je vrgel na tla in hodil po njej, dokler ni radi silnega dima padel onesveičen pod leseno ležišče, kjer je pozneje izdihnil. Možno je tudi, da ga je v zaporu zeblo, pa si je, pijan kakor je bil. hotel zakuriti ogenj, da b? se pogrel, ni pa izključena rudi tretja možnost, da je obupal nad svojim klavcr-nim življenjem in si ga vzel na tako strašen način. Sreča pri vsem tem je, da se ogenj radi preslabe ventilacije in premalega dostopa zraka v zapore ni moge! razviti, ampak je slama samo tlela, ker bi se sicer požar prav gotovo razširil na vse poslopje, kjer je nastanjeno sresko načelstvo. sresko sodisec in zemljiška knjiga. Skoda bi bila v tem primeru zelo velika. Iz Krškega — Občinska hranilnica ima novo upruvo. Nedavno je gerentski svet občinske hranilnice končal svoje delo. Sestavila se je nova uprava, v kateri so člani iz Krškega in Leskovca, Jci bo kmalu prevzela svoje posle. Gerentskemu svetu, ki se je izkazal na področju svojega strokovnega dela, zlasti pa g. gerentu, gre za njihov trud javno priznanje in pohvala — JugoslovansKo-českoatovaška liga. Pri nas bi sc imela ustanoviti JC-!iga, /a katero se je prijavilo že precejšnje šre-i'c članov iz mesta, kakor tudi iz okolice. Odložitev ustanovitve JČ-Uge pa je zgolj začasna. — Premestitve v železniški službi. Pred kratkim je bil premeščen železniški prometnik g. Cerne Albert, ki je prišel iz Raj-henburga na Videm ob Savi. Na njegovo mesto pa je bil prestavljen prometnik g. Marjan Turk. Obema želimo vse najboljše na novih službenih mestih! MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Prekllct izjave beseda Din L—, davan poeebej. Za plamene odgovore glede malin oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov ze malt RAzno -Seseda 90 par davek poeebej Najmanjši snese* « DtD Nepremagljive Baberfaaa trenćkote ia vm vrate rteknlh piaJćev. oblek, perua l L d. nejboijAi oakup pri PHI8IU Ljubljana, Sv. Petra oeeta 14 KAPITAL KLIŠEJE ENO VEfUIVNE JBOOOlAflKA SKttltoNAM URADNIŠKA POSOJILA podelujemo na ugodne dolgo* roeae mesečne obroke v zvezi brezplačnega zavarovanja na podlagi zaznambe, oženjeni brez porokov. Banka in hranilnica d. d. Informacije brezplačno F. L. Klemen, Ljubljana, Gospo-evetaka 10. 2669 MEDARNA Ljubljana, židovska ul. 6, nudi sortirani prvovrstni cvetlični med po najnižji ceni. 2670 RENESANCA (nemiki slog) kompletno spalnico in stole za jedilnico, vse v dobrem stanju, ugodno proda Cerne Avgust, Ljubljana, Vodnikova 83. 2177 ... iiiiuiiiiiuiiiiiiiiiHitiiiiiumiii.. Makulaturni papir proda uprava »Slovenskega Naroda11 L|«M|aaa, Knafljeva ulica itev. § ..• Usmilite se Sirke!« in »Sirka spada v šolo«. Deputacije in spomenice so se kupičile na mizi zbeganega prosvetnega ministra, ki se je slednjič vdal utemeljenim prošnjam in zahtevam Sirkinih tovarišev in tovarišic. S tem je pa blamiral ravnatelja heinolske gimnazije, kateremu je naročil, naj sprejme Sirko Salonenovo zopet v šolo. Tako je torej postala Sirka Salonenova ali Miss Evropa 1938 zopet poslušna učenka. Drugače je pa to hladno in trezno finsko dekle. Vse ponudbe filmskih in gledaliških agentur glede kariere pri filmu in na gledališkem odru je niso premamile, da bi se izneverila svojemu življenjskemu cilju postati učiteljica. Tudi po tednih svetovne slave je ostala skromna hči svojih staršev in prebiva še vedno v njihovi skromni leseni hišici v bližnji okolici Hei- nola Ko se je vrnila s triumfalnega potovanja iz Kodanja, kjer sc je letos odločalo o zmagi v evropski lepotni konkurenci, ic sprejela takoj 30 novinarjev k skupni izjavi in bila je srečna. Ko je pa zvedela za sklep svojega strogega gimnazijskega ravnatelja, je tako plakala, da je tri dni niso mogli potolažiti. Zdaj se pridno pripravlja na zaključne izpite v prostem času pa rodi bobre. Ze 12 let ima namreč svojo farmo in reja bobrov ji gre zelo dobro. Doslej je vedno prodajala kožuhovino. letos jo je pa prvič obdržala za svoj kožuh, saj je že dama. poleg tega pa priznana lepotica Evrope. Skupina bogatih Fincev ji je hotela podariti kot prvi narodni in evropski lepotici krasen nakit in z njim naj bi se bila pokazala na odru državnega gledališča v Helsinki. Odklonila je pa darila, pogodbe in nastope tor spreiela 1° nekaj bluz z narodnimi motivi, ki so jih podarile evropski lepotici finske kmetice Razen teca jc sprejela nekaj malih no^omnMi modnih salonov, v prvi vrsti pa športne potrebščine. Je pač hči finskega nahoda, kar je pokazala tudi s tem. Drugače je pa Sirka Salonenova kaj svojevrstno dekle. Ne obžaluje sirer. da se je dala zapeljati znancem, da je šla na lepotno konkurenco, noče se pa kazati kot evropska lepotica. Nalašč nosi zelo skromne obleke, da v njih ne vzbuja pozornosti in da jo delajo deset let starejšo, kakor je v resnici. Kljub temu jo pa čaka vsak dan pred gimnazijo kakih 20 radovednih moških in žensk, ki hočejo videti najlepše evropsko dekle. Odhajajo sicer vedno razočarani, toda naslednjega dne čakajo pred gimnazijo zopet drugi od blizu in daleč. Čeprav ima Sirka v šoli samo štiri ure pouka, ne drži doma rok križem. Seveda ne študira gledaliških vlog, pa tudi s svojimi bobri se ne ukvarja toliko, da bi ne imela časa za trening. Miss Evropa 1938 je namreč strastna športnica in sanja celo o lavorikah Sonje Henie. Lani je malo manjkalo, da ni dosegla prvenstva v umetnem drsanju, letos se pa pripravlja na smučarsko olimpiado. Dvakrat si je priborila prvenstvo na dijaških tekmah Finske in čeprav ima letos več nevarnih nasprotnic, se ne boji in trdno upa, da se bo, vsaj na finski olimpiadi leta 1940 dobro odrezala. Sirka Salonenova je torej prva evropska lepotica, ki je ni premotila slava. Taka bo nova meščanska šola na Viču Sir John Simon se je preselil Odslej bo stanoval s svojo soprogo v uradnem stanovanju na Downing Streetu Kinsingtonu. Za sprejemni salon v prvem nadstropju so bile naročene unikatne tapete in njihov vzorec so uničili, da bi se ne mogle kje pojaviti enake tapete. Slikarija na stenah je večinoma slonokoščeno bela in baje je ne bo težko prilagoditi okusu novih gospodinj, ki pridejo za ladv Simonovo. Pri izbiri zastorov je pomagala tudi soproga ministrskega predsednika Chamberlaina. Poseben problem so bile za soprogo kancelarja državnega zaklada peči, brez katerih si prave angleške hiše ne moremo misliti, zlasti če gre za dom tako konservativnega moža, kakor je sir Simon. Angleške peči imajo pa tudi svoje slabe strani, ker jih je treba temeljito čistili in ker požro mnogo premoga. Lady Simonova si je pa znala zelo spretno pomagati. Združila je namreč tradicijo z napredkom in se odločila za plinske peči. v katerih se plin prižiga s posebno avtomatično napravo na elektriko Da bo pa zadoščeno tudi tradiciji, bo v hiši vsaj ena peč na premog. To je krasna marmornata peč iz 17. stoletja, ki so jo odkrili v neki vasi v Kentu. Hiša številka 11. v Downing Streetu v Londonu je dobila prejšnji teden zopet stanovalce. V njo se je preselil s svojo soprogo kancelar državnega zaklada ali finančni minister sir John Simon. Uradno stanovanje tega gospoda, ki gredo skozi njegove roke težki milijoni, se je zadnje čase popravljalo in urejevalo. Popravila so veljala 8.000 funtov šterlingov. Zdaj so končana in lako je lahko stara hiša zopet sprejela svojega pravega lastnika. Za selitev so bile pa potrebne temeljite priprave. Ze več dni so delali v hiši ljudje, ki so merili in se posvetovali. V soboto je pa prišlo končno pohištvo, vsak kos lepo z listkom, na katerem ic bilo napisano, kam ga je treba postaviti. Lady Simonova je pripHjala v uradno stanovanje svojo zasebno posteljo kajti na drugi bi gotovo ne mogla dobro spati. To jc široka francoska postelja, lepo okrašena in pozlačena- Kancelar bo .spal v uradni postelji, pač je pa vzel s seboi v novo stanovanje svojo toaletno mizico Njegova postelja je baje zelo dolca in solidna. Posebno pozornost je posvetil sir John knjižnici, ki so jo uredili po njegovi želji tako. da je v nji prosiora za mnogo knjig tega slovečega pravnika Iz knjižnice bo videl minister na sosedno hišo številka 10.. kjer jc angleško zunanje ministrs.tvo. Najbolj ga bo tam najbrž zanimala krmilnica vrabcev, za katere njegov kolega iz vlade vzorno skrbi. Hiša številka 11- se. ne razlikuje mnogo od drugih hiš svoje vrrte Skozi solidna črna vrata so pride V prostorno vežo z belimi stenami. p°čjo. staro hrastovo kredenco., zeieno vzorča?lo preprogo in oljnato sliko .Jakoba II. last Narodne galerije, iz katere so izposojene tudi druge slike v mihistiovi hiši Lady Simonova si je uredila posebno suženjsko sobo«, kjer je zbrala svoje knjige, bakroreze in podobne stvari, nanašajoče se na odpravo suženjstva. To je namreč njen konjiček. Pripe-1 Vala 45~ tudi' '•svej'j- zbirko kitajskega porcelana, ki jo je lepo razvrstila v kitajskem kabinetu- To je pa tudi vse, kar je vzela s seboj iz svoje hiše na Addison Road v jasnjeno. Miss Hislopeova je bila zagrizena sovražnica moških ln zadnja leta svojega življenja ni hotela priti v stik z nobenim moškim. V mladih letih je bilo pa drugače. Kot dekle se je rada ozirala po fantih. Bila je bogata hči Škotskega posestnika. Oče jo je poslal v francoski pen-zijonat. Takrat se je seznanila z nekim Francozom, s katerim se je tudi zaročila. Določen je bil že dan poroKe, toda nekaj dni pred svatbo je ženin svoji nevesti sporočil, da si je premislil in da odpotuje v Ameriko. Vzroka svoje nenadne odločitve pa ni povedal. Dekleta je to zelo po trlo. Vse življenje je potem razmišljala, kako bi se osvetila moškim. Držala se je načela >zob za zob«. Zaročila se je 35krat, toda poročila se ni nikoli. Vedno je zadnji hip pred poroko izginila. Na stara leta se je pa zaprla kot puščavnica v Monte Carlu. Stepni požar Indija nima samo ogromnih pragozdov, temiTeč tudi stepe, neskončne dolge in suhe, poraščene s suho travo. če izbruhne tam požar, se širi zelo hitro in stepa postane grob marsikateremu človeku, kajti niti najhitrejši konj požaru ne uide. Zgodilo se je nekoč, na je bil jezdec baš sredi stepe, ko je naenkrnt opazil v daljavi pred seboj oblake d.ma in plamene. Bil je stepni požar in jezdec je ves prestašen videl, kako se mu naglo bliža Nesreča jc hotela, da je pihal močar, veter kot nalašč od tiste strani kjer je gorelo. Jezdec je vedel, da bi ne ušel plamenom tudi če b* obrnil konja in oddirjal na drugo stran. In vendar se je rešil, čeprav je bil takorekoč že zapisan smrti. Kako? Mimo je potegnil iz žepa vžigalnik in za-žgal travo za seboj. Takoj je nastal nov požar in vzhodni veter ga je gnal proč od jezdeca. Tako se je zgodilo, da je bil velik del stepe za jezdecem požgan, predno je dosegel prvi ogenj jezdeca. In tako se požar ni mogel širiti naprej. Jezdec se je vrnil nekaj sto metrov nazaj na pogorišče in čim je požar pred njim ugasnil, je nadaljeval svojo pot. 35 krat zaročena stara devica V Monte Carlu je umrla oni dan Angležinja miss Hislope, stara 80 let. Pokojna je spadala med stalne goste Monte Čada in bila je velika čudakinja Zadnja leta svojega življenja je preživela kot prava puščavnica v samotni vili. Niti služinča-di ni hotela imeti pri sebi. Pri nji so bile uslužbene vedno samo ženske in sicer v starosti nad 50 let. Za jutranje pospravljanje je imela strog red, ki ji je omogočal, da ni nikoli nikogar srečala. šele po njeni smrti je prišel na dan vzrok tega čudaštva. V njeni zapuščini so našli dnevnik in z njim je bilo vse po- Iz Gornfe Radgone — Vodnikove knjige. Zaradi odhoda bivše *poverjenice Vodnikove družbe za Gornjo Radgono in okolico, ge. Lorber Marije, ki je bala ket učiteljica premeščena k Sv. Antonu v Slovenskih goricah, je prevzel poverjeništvo g. Anton BeJak. zasebnik in hišnik v Gornji Radgoni, pri katerem se lahko še ta teden zglasi. kdor želi za mal denar 20 din lepo Vodnikovo pra-tiko in še tri druge lepe knjige. — Zopet tatvina Koles. Nedavno smo poročali, da je bilo izpred gosilne Avgusta Berlana v Podgradu ukradeno žensko kolo trgervcu Francu Stirahu. Naključje pa je hotelo, da se je tat z ukradenim kolesom peljal brez luči orožniški patrulji naproti in ko ga je ta hotela us aiviti, je kolo vrgel proč ter zbežal v temno noč. Orccžništvo je kolo vrnilo lastniku. V sredo zvečer pa je bilo izpred trgovskega lokala peka Ivana Puhlina v Gornji Radgoni ukradeno kolo Puhlinovemu pomočniku, izpred gostilne Ivanke Rozmanič pa kolo Petru Rccsmaaiču. — Slovo, v petek 11. t. m. se je poslovila ter odšla na novo službeno mesto višja poštna kontrolorka ga, Marija Pignar, ki je premeščena v Maribor V Gcmji Radgoni je službovala oelih 20 let ter bila zaradi svoje ustrežljivosti in naklonjenosti občinstvu splošno priljubljena. 2elimo ji na novem mestu mnogo sreče in uspehov. — Beg iz življenja. V sredo, 16. t. m. popoldne je bil v sosedni nemški Radgoni položen k večnemu počitku tamošnji bivši trgovec, hišni ln vinogradni posestnik Ivan Hvalenc. Bil je ugleden meščan in dočakal je visoko starost 87 let. Zadnje dni je bil silno potrt ter je kazal tu in tam znake duševne zmedenosti, vendar domači niso slutili njegovih naklepov. V ponedeljek ko je bil sam v sobi, se je obesil. Vrv je privezal na podboje vrat ter so ga našli domači šele zvečer, ko je bila vsaka pomoč že zaman. — Plast zemlje ga je zasula. Na posestvu Jožefa Ploja v Lastomercih pri Gornji Radgoni so bili že delj časa zaposleni delavci s kopanjem gramoza za banovinsko cesto Ščavnica—Stanetmci. Ker je bilo vreme dokaj ugodno, je dobavitelj gramoza Ploj Jožef najel zadnji teden več novih delavcev, med temi tudi 49-letnega Alojza škcleca iz Rodmoščcev, ki je bil zaposlen pri kopanju skupno z Hajdinjakom Janezom. Ko sta odkopala večjo plast gramoza izpod strmega brega, se je nenadoma odtrgala plast zemlje ter pokopala pod seboj škerleca med tem ko je Hajdinjaka zračni pritisk vrgel več metrov stran, da je tako po srečnem naključju ušel gotovi smrti. Ostali delavci so sicer takoj pričeli z od-kopavanjem, vendar škerleca ni bilo mogoče več obuditi k življenju. Pokojnik ki zapušča Ženo in dva nepreskrbljena otroka, je bil v ponedeljek pokopan na gor-n jeradgonskem pokopališču. Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj ln obilo zanimivega iti v:* dobite v tedniku za radio, gledališče ln film »NAS VAL«, Ljubljana, Knafl jeva ti lira 5. Sobota, 19. novembra. 12.: Plošča za ploščo — pisana zmes godba vesela in pesmice vmes. — 12.45: Poročila, — 13.: Napovedi. — 13.20: Plošča za ploščo — pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes. — 14.: Napovedi. I7.: Otroška ura* a) Se Ima Lagerldff: Kako je Niels Holgersen popotoval z divjimi gosmi. Pojest v nadaljevanjih, b) Zvočna igra (članice Nar. gled.>. — 17.50: Pregled sporeda. — 18.: Za delopust igra. Radijsikl orkester. — 18.40: Gorjuže in Gorjusci II. del (g. dr. Jctže Rus) — 19.: Napovedi, pomočila. — 19.30: Nac. ura. -— 19.50: Beseda k prazniku (g. F. S. Finž-gar). — 20.: O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: XI. večer mu-zi-komedijantov. — 22.: Napovedi, poročila. — 22.15: Veseli češki godci (plošče). Konec ob 23. uri. °3Statti iti ostani član Vodnikove družbe! 14 11 zelenem peklu — Jutri bomo še enkrat temeljito pregledali letala in se odpočili. Mislim, da bo treba izpopolniti tudi tvojo opremo. A pojutrišnjem? Pojutrišnjem ob tem času se bomo že pripravljali k počitku onstran Presidencie ... Mladenič je pogledal na zapestno uro. Bilo je nekaj minut čez sedem zvečer... * * * Dva dni pozneje je mladi Grav zopet pogledal na uro. Manjkalo je še nekaj minut do sedmih. _ Sijajen dečko, ta polkovnik Morris! Vedno zna biti mož beseda. Tri letala so mirno počivala na prostrani pam-pi, kjer je bil pogled na nje kaj čuden. Kovinasti trupi čolnom podobnih kabin so se lesketali v žarkih zahajajočega sonca. Pri enem letalu je stal stari Goodley — kje bi tudi mogel sicer biti — in opravljal je čudno delo. Zdaj je bil zamenjal francoski ključ ali črpalko z oljem za čopič. Delal se je zelo važnega, ko je slikal na trup letala velike črke: »Chiquitta.« Tako so bili namreč soglasno krstili Gravevo in Goodlevevo letalo. Letalo polkovnika Morrisa in Freda Walkerja je bilo tudi že krščeno. Zdaj je nosilo ponosen na- pis: »Blackstone.« Črka »a« v imenu »Blackstone^ se neznanemu črkoslikarju ni bila posrečila. Bila je nekoliko skrivi jena. Mladenič se je nasmehnil ob spominu na elegantni hotel v Chicagu. po katerem je bilo letalo dobilo ime. Drugi trije člani ekspedicije dr. Marson. kapitan Wills in Hales niso hoteli krstiti svojega letala. — Vsak si mora zaslužiti svoje ime Naše letalo dobi ime šele, ko bo kaj storilo. — so dejali. In pri tem je tudi ostalo. Mladenič je odšel malo od taborišča, da bi se prvič razgledal po pustinji. Kaj vse se je bilo zgodilo v zadnjih oseminštiri-desetih urah! Mladi Grav se je spomnil na množico ljudi tam doli na letališču v Buenos Airesu, na mahanje z robci, fotografiranje in neskončne razgovore. Potem so zlezli v letala. »Blackstone« je krenil proti severu, drugi dve letali pa za njim kot častno spremstvo. To ni bil več dolgočasen polet. In mladenič je imel vso pot dovolj prilike za opazovanje. Najprej je videl globoko doli pod seboi ozek trak železnice, potem vasice, kjer so bile enonadstropne hišice palače, še potem samotne naselbine, črede živine na paši. ogromna polja »belega zlata« —. bombaža ... Sledil je na zemljevidu krajem ter občudoval borbo ladij z mogočnim tokom Parane, nad katera so dolgo leteli. Končno je zemljevid v mladeniče-vih rokah pokazal da se letalo že bliža svojemu cilju — Presidencii Roque Saenz Penan. Mestece v srcu pustinje — zadnja železniška postaja. Mladi Gray se je ozrl na vodilno letalo, toda polkovnik Morris še ni bil dal znaka, naj se letala spuste na tla. Pot jih je vodila naprej. Mestece je izginilo za njimi in letalci so ga pustili kakih trideset kilometrov za seboj, ko se je »Blackstone« naenkrat nagnil in počasi spustil na tla. Goodlev in dr. Marson sta sledila njegovemu zgledu. Najti letališče v tej deželi širokih in dolgih rav-din ni težko. Toda Halesu se je bilo posrečilo najti idealno letališče v bližini farme. Gauči so bili postavili tu nekaj lesenih kolib, da bi imeli kje spati. In tako je bil najden novi dom. . . pičlih pet kilometrov od neprehodnega pragozda, ki je bil cilj ekspedicije. Mladenič dolgo ni mogel mirno razmišljati in presojati. Njegove misli so bile kaj hitro pretrgane, ko je začutil, da ga je nekaj pičilo v obraz. Zamahnil je bil z roko, toda bilo je že prepozno. Komar je bil pravočasno odletel, ta čas je pa že drugi pičil mladeniča v vrat. Dr. Marson je pristopil k njemu. — Kaj pa otepaš okrog sebe? Pa vendar nisi napovedal vojne komarjem? — Pikajo strašno! — Temu se ne smeš čuditi, to je njihov glavni poklic in zdi se mi, da tako nežne kože, kakor ir tvoja, ne najdejo zlepa tu v Chacu. Dr. Marson se je bil pa komaj zasmejal, ko je že srdito zaklel. Tudi njemu je napravil komar pošteno bulo na čelu. — Fant, tu nam more pomagati samo Hales, on ima nekaj proti tem vražjim komarjem. Hales je res imel pomoč. Vzel je bil s seboj kose tila, ki so si ga člani ekspedicije zataknili za široke klobuke in tropične čelade za vratom, to je sicer dokaj čudno, toda pomagalo je. Le redki komarji so prišli do kože. — Vražja dežela, — je zagodrnjal Gray. — Zdaj smo tu točno šestintrideset minut in že začenja godrnjati, — je pripomnil Morris, ko je zaslišal njegove besede. — Kaj porečeš čez šestintrideset dni... Mladenič je hotel nekaj odgovoriti, pa ni spravil iz sebe nobene besede. Taborišču sta se bližala dva jezdeca na nizkih konjičih. — Roparja, — je pomislil mladi Grav in že jc segel za pas, kjer je imel samokres. —Počakaj fant, to sta naša prijatelja, — ga ie zadržal Hales, ki je bil opazil njegovo kretnjo. Mladi Gray tega kar verjeti ni hotel. Jezdeca sta jahala počasi. Čim bolj sta se bližala, tem bolj je bil mladeničev sum utemeljen. Bila sta res prava divjaka. Na glavah sta imela klobuka enako nedoločene oblike kakor barve. Bila sta kosmata, nosila sta že precej dolge brade. Od vratu doii sta bila zavita v nekakšne odeje, prepasane z vrvicami Široke hlače so bile potlačene za gamaše. Na nogah sta imela nekakšne usnjene mokasine. V torbi pri sedlu je imel vsak svojo karabinko, laso in dve krogli na vrvi. — Kdo sta to? — Cowboya Južne Amerike, — je odgovoril Hales tiho. Ura ju je Josip Zupancić — £a »Narodno tiskarno« Fran Jena — Za opravo In inaeratni dal Usta Oton Chrtstef — Vsi v Ljubi jam