Ljubljana, sobota 13. aprila 1929
Cena 2 Din
fhm&HM culi mesečno 26 Dia. M
toosemstvo 40 Dio.
Uredništvo t LJaMlam, Knaft)e>va aisca 5. Tetefoo K«t.
3122. 3123. 3124, 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefo« St. 440.
Colja: Kocenova al. J. Telefon t'.ev 190-Bofcopid m a* vračajo. • 0*fas« po tsfMn.
Ljubljana, 12. aprila.
Število ministrstev ie bilo v Jugo-sla vi ji mnogo preveliko. V začetku smo iih imeli celo 19. Da ie to napačno, se je kmalu uvidelo, toda nihče ni imel pravega poguma, da se resno loti sistematičnega reduciranja. Res ie eno ministrstvo izginilo že 1. 1921.: »Mmistr-stvo isbrane i obnove zemlje.* Izginilo je v pravem pomenu besede, kajti ves aradniški aparat se je razšel in tudi ostankov menda ni nikjer vec. Ud agend so se malenkosti prenesle na ministrstvo za socijalno politiko. a še nekaj manie od teh malenkosti na ministrstvo za kmetijstvo. Po svojem bistvu je ukinieno ministrstvo biio gospodarskega značaja in ie torej v akciji za spajanje gospodarskih ministrstev napravilo začetek Lani ie sledilo ministrstvo za izenačenje zakonov, a s Drvim aprilom t. 1. so bila ukinjena štiri ministrstva. med njimi dva gospodarska: ministrstvo za agrarno reformo in ministrstvo za pošte in brzojav. Prvo se je združilo z ministrstvom za kmetijstvo. kamor ie spadalo že od početka; drugo se je nekoliko neutemeljeno združilo z ministrstvom za zgradbe, kamor je iz ministrstva za kmetijstvo prešla tudi direkcija za vode.
V beograjskih, a tudi v mnogih drugih gospodarskih krogih se mnogo govori o potrebi obnovitve starega srbskega »ministrstva narodne privrede«. V ta namen bi se morala združiti ministrstva za kmetijstvo, za šume in rude ter za trgovino in industrijo. Za kmetijstvo in šume obstoji skorai v vseh državah eno samo ministrstvo in tudi po prirodi posla bi moralo poljedelstvo in šumarstvo biti v enem ministrstvu Pričakovalo se je. da do tega spajanja pride že sedaj. Zakaj je izostalo, se ne ve. toda bo moralo priti čim preje na vrsto. Rude bi pri tej priliki prešie na ministrstvo javnih del. Javnost se da nes sprašuje, kateri momenti so bili le> ta 1918. merodajni. da so se šume in rude združile v posebno ministrstvo. Morda je dovolj, ako rečemo, da stvarnih razlogov ni bilo. Zgodovina ustanovitve tega ministrstva spada med pi-kanterije našega ujedinjenja.
Najinteresantnejše pa je vprašanje odnošajev med resortom kmetijstva in resortom trgovine in industrije. Ni dvoma. da sta oba resorta v zelo živahnih medsebojnih odnošajih in da se njuna politika mnogokrat križa. Zagovorniki čisto agrarne politike povdarjajo, da kmetijski interesi redno izgubijo bitko ter navajajo kot najboljši dokaz carinsko politiko naše države in trgovinske pogodbe, katerim da skoraj redno sledi padanje našega izvoza agrikulturnih pridelkov in s tem poslabšanje naše gospodarske bilance. Iz tega zaključujejo. da bi bilo treba združiti ministrstvo trgovine in industrije z minstr-stvom kmetijstva ter tako priti do spojitve vseh gospodarskih upravnih panog v en sam narodnogospodarski re-sort, v katerem bi se pod enotnim vod-stvors vršilo izenačevanje nasprotujočih si interesov mnogo pravilnejše in pravičnejše, nego je to sedaj mogoče. Opozarja se na to, da ie podobno združenje izvedel tudi Mussolini v Italiji, in sicer z zadovoljivim uspehom.
Industrijski, obrtniški in trgovski krogi zlasti v zapadnih krajih države so po večini nasprotniki te ideje. Tudi oni ne zanikajo sicer, da mora gospodarska politika naše države upoštevati dejstvo, da je Jugoslavija agrarna dežela. smatrajo pa. da se je tudi vprašanjem neagrarne produkcije posvečala dosedaj premajhna pažnja in bi. dokler razmere niso popolnoma normalizirane, ukinjenje samostojnega resora za trgovino. obrt in industrijo ogrožalo skromne dosedanje rezultate tega ministrstva in vsa reformna vprašanja odgodilo. Interesantno je. da so tudi kmetijski krogi bili početka proti spajanju s podobnimi razlogi, češ. nevarnost je. da bi bila kmetijska stroka v skupnem re-soru še bolj potisnjena v stran. V zadnjem času pa ie v teh krogih nastal preokret in »Udniženie jugoslovenskih agronomov« se ' - •'i-mo izreklo za združenje obeh	/. utemeljitvijo,
da je treba dati lujj i>ri trgovski in industrijski politiki prednost kmetijskim interesom kot interesom ogromne veČine naroda.
Vsekakor se nahaja vprašanje na-daljnega spajanja gospodarskih resorov v resni diskusiji in treba bo dobro pretehtati razloge na e<ni in drugi strani predno se interesirani krogi odločijo za definitivno stališče. Upati je, da bodo končno odločili najstvarnejSi argumenti.
Pri tej priliki bo pa potrebno pokre-niti tudi vprašanje direkcije carin. Načeloma je pravilno, da ta urad ne sipada v resor finančnega ministrstva, temveč v resor narodnega gospodarstva. Glavna naloga carinske politike je v tem, da predvsem ščiti interese domače gospodarske produkcije, a s tem v zvezi v pravilni meri tudi interese obrambe domovine. Povojne razmere pa so v mnogih državah in tud>i pri nas dale carinski politiki drugo obiležje: pretvo-
UpravnUtvoi UuMjau*, Preiernova M.
Telefon it. 1122, «123, <124. 312», 112«. lAseratoi oddelek: Ljubljana, Prejemov
ulica 4. Telefon 6t 24<J2. Podružnica Maribor: Aleksandrova Cttt
St. 13 Telet,« it 455 Podružnica Celie: Kooenoiva d ca IL S.
Telefon it. 190 R a ioni pci poŠt ček. lavod ti; Ljubljana it. 11.842; Praha čisto 7S.18G; WIm Ur. W5 241
Velike spremembe v vodstvu naše vojske
Upokojenih je 36 generalov - Novi šef generalnega štaba - Novi divizijonar v Ljubljani - General Nedič pomočnik armijskega komandanta v Skoplju
Beograd, 12. aprila p.Današnji »Vojni list« objavlja velik kraljev ukaz o imenovanju, premestitvi jn upokojitvi višjih oficirjev. S tem ukazom so izvršene zlasti važne spremembe pri vodilnih vojaških poveljstvih. Upokojenih je 36 generalov, med njimi šef generalnega štaba general Petar Pešič ter ar-mijska komandanta Krsta Smlljanič in Boža Terzič ter komandant 3 obalne cone kontreadmiral Metod Koch.
Za novega šefa generalnega štaba je imenovan dosedanji armijski komandant v Skoplju general Milan Milova-novič. Peto armijo v Nišu bo vodil kot vršilec dolžnost? general Miloš Jova-novfč, dosedanji pomočnik vojnega ministra. sarajevska armija pa je poverjena dosedanjemu pomočniku šefa generalnega štaba generalu Danilu Ka-lafatoviču. Na čelo skopske armijske oblasti je kot pomočnik armijskega komandanta postavljen dosedanji ljubljanski d"vizijonar general Milan Nedič, za njegovega naslednika v Ljubljani pa je imenovan dosedanji komandant zetske divizije general Sava P. Tripkovič, ki je b«l do pred dvemi leti artiljer?ski brigadir v Ljubljani. Upokojeni generali so dobili visoka odlikovanja.
Dosedanji vojni svet je razpuščen.
Iz obširnega ukaza posnemamo:
Upokojeni soj
armijskj generali: Božidar Terzič, komandant o. armije v Nišu; Krsta Smiljanič, komandant 2. armije v Sarajevu in načelnik glavnega generalnega Štaba Petar Pešič;
divizijski generali: Dušan Stefanovič, Božidar Srečkovič, Dragomir Milojevič, Miloš Mihajlovič, Ivan Pavlovič, Ljubomir Pokor-ny, Dušan Pešič, Dragutin Tueakovič, Mi-hajlo Filipovič, Sievan Miletič, Mihajlo Jo-vanovič, Milan Vučkovič, Dobroslav Milen-kovic, Petar Markovič, Milivoje Čardje-vič, Vladislav Krupeževič in Petar Lazare-vič; sanitetni divizij, general dr. Gjoka Vla-dieavljevič;
brigadni generali: Dragutin Popovič. Petar Todorovič, Vlastimir Nikolič in Milan Vijorovič; inženjersko - tehnični brigadni general: Gjuro Maleševič; sanitetni brigadni general dr. Čedomir Gjurgjevič, dr. Sveti-slav Milisavljevič, dr. Mihajlo Petrovič in dr. Milan Zerajič; sodno brigadna generala: Vojislav Vešovič, Andrija šuškalovič;
od vojne mornarice: kontreadmiral Metod Koch in kapetana vojnega broda Evgenij Malinarič in Leonard Jeločnik.
Imenovani so:
za načelnika glavnega generalnega štaba armijski general Milan Milovanovič, dosedanji komandant 3. armije v Skoplju; za predsednika vojno - disciplinskega sodišča armijski general Milivoj Večerovič, dosedanji član vojnega sveta;
za vršilca dolžnosti komandanta 2. armije v Sarajevu divizijski general Danilo Kala-fatovič, dosedanji prvi pomočnik načelnika glavnega generalštaba; za vršilca dolžnosti komandanta 5. armije v Nišu divizijski general Miloš Jovanoviš, dosedanji drugi pomočnik vojnega ministra; za pomočnika vojnega ministra divizijski general Radi-
slav Krstič, dosedanji inšpektor ekonomske stroke; za pomočnika komandanta 1. armije v Novem Sadu divizijski general Živan Mitrovič, dosedanji pomočnik komandanta 5. armije; za pomočnika komandanta 2. armije divizijski general Radoslav Žečevič; za pomočnika komandanta 3. armije v Skoplju divizijski general Milan Nedič, dosedanji komandant dravske divizijske oblasti; za pomočnika komandanta 4. armije v Zagrebu divizijski general Aleksa Stojičič; za pomočnika komandanta 5. armije v Nišu divizijski general Vojislav Nikolajevič;
za drugega pomočnika načelnika glavnega generalnega štaba divizijski general Ljubomir Maric; za inšpektorja konjenice divizijski general Vojin Čolak - Antič;
za komandanta .dunavske divizije general Pavel Jurišič; za komandfKta vrbavske divizije general Čedomir Juvanovič; za komandanta šumadijske divizije general Milivoj Dimitrijevič; za komandanta dravske divizije divizijski general Sava Tripkovič, dosedanji komandant zetske divizije; za komandanta zetske divizije general Grgur Ristič: za vršilca dolžnosti komandanta potiske divizije Milan Radisavljevič; za vršilca dolžnosti komandanta timoške divizije general Vladimir Milojkovič; za vršilca dolžnosti komandanta vardarske divizije Mi-loslav Tomič: za vršilca dolžnosti koman danta jadranske divizije general Dragoljub Petrovič;
za predsednika artiljerijsko«tehničnega komiteta div general Milan Jovanovic, za vršilca dolžnosti komandanta 1. konjeniške divizije div. general Bogoljub Ilič, 2. konje« niške divizije general Petar Kosic;
za vršilca dolžnosti komandanta Boke Kotorske general Pantelije Djukic, za vr» šilca dolžnosti načelnika inženjersko«teh« ničnega oddelka vojnega ministrstva div. general Jovan Veselic, za vršilca dolžnosti komandanta artiljerijske šole div. general Dragoljub Blagojevic, za vršilca dolžnosti komandanta pešadijske oficirske šole pol« kovnik Gligorije Jovanovid;
za komandanta 3. pomorske oblasti kon« tre admiral Nikola Stankovid.
Odlikovani so:
z rodom Karagjorgjeve zvezde II. stop« nje armijski generali Božidar Terzid, Kr« sta Smiljanic in Petar Pešid;
z redom Belega Orla II. stopnje divizij« ski generali Dušan Stefanovid, Božidar Srečkovič, Mihajlo Filipovic. Petar Marko« vič, Milivoj Čadjevid, kontre«admiral Me« tod Koch;
z redom Belega Orla 3. stopnje divizij« ski general Dragomir Milojevic, brigadni general Gjulio Maleševid in Vojislav Vešo« vid;
z redom sv. Save I. stopnje divizijski ge« nerali Ivan Pavlovic, LjubomiT Pokorny, Dušan Pešic, Dragutin Tucakovic, Stevan Miletid, Mihajlo Jovanovic, Milan Vučko« vic, Sava Milenkovič, Vojislav Krupeževič, Petar Lazarevič. dr. Gjoka Vladrsavljevid, brigadni generali dr. Čedomir Gjurgjevič, dr. Svetislav Milisavljevid, dr. Mihajlo Pe« trovic;
z redom sv. Save II. stopnje bTigadni ge« nerali Dragutin Popovič. Petar Todorovič, Vlastimir Nikolid, dr. Milan Žeralič, An« drija šuškalovic in kapetana vojnega bro* da Evgen Malinarid in Leonard Jeločnik.
Z nadaljnim kraljevim ukazom je nadas lje razveljavljena uredba o vojnem svetu z dne jI. junija 1927.
Predsednik vlade pri vojvodi Stepanoviču
Stanje sivolasega vojvode je trajno resno — Velike ovacije
ministrskemu predsedniku
Beograd. 12. aprila, p. Ministrski predsednik general Pera Živkovič je sinoči v spremstvu svojega kabinetnega šefa Filipoviča odpotoval z avtomobilom v Čačak. kjer ie danes posetil vojvodo Stepo Stepanoviča. Ministrski predsednik je bil dolgo časa pri sivolasem vojvodi, ki je bil tega poseta iz-
rile so jo v sredstvo za čim izdatnejše povečanje dohodkov državne blagajne. Fiskalni značaj premnogih carin ie brez divomno prizadejal naši domači produkciji težko škodo. Drugod se vrši sistematična demonitaža fiskalnih carin, pri nas na tem polju še niso storjeni odločilni koraki. Nesporno pa bo moralo kmalu do tega priti in v tistem hipu se naša carinska uprava nahaja v napačnem resoru, ako ostane pod ministrstvom financ.
Tehtni razlogi govore torej za nadaljevanje akcije v svrho spajanja gospodarskih ministrstev. Priznati se mora, da je ono, kar je storjeno dosedaj, dobro — z malimi izjemami; n. pr. ni bilo dobro, da je cela direkcija vod odšla v ministrstvo za javna dela; melioracijski odsek bi vsekakor moral ostati v kmetijskem ministrstvu. Pošte bi spadale v promet ali v ministrstvo trgovine. Toda to so detajli, ki jih ne bo težko popraviti. V glavnem je misel spajanja gospodarskih ministrstev pravilna, zato bi se naj to delo nadaljevalo Domače gospodarstvo bo od tega imelo po dosedanjih izkušnjah samo kori-
sti.
redno vesel. Stanje vojvode Stepanoviča je v splošnem nespremenjeno. Minulo noč je prebil še dokaj mirno, vendar pa telesno vidno peša, ker še vedno odklanja hrano.
Po posetu pri vojvodi je ministrski predsednik inspiciral državne urade v Čačku in se nato odpeljal proti Beogradu. V Gor. Milanovcu, kjer so ljudje zvedeli za njegov prihod, se je zbralo mnogo ljudi, ki so ministrskega predsednika navdušeno pozdravljali. Ministrski predsednik je pozval k sebi vse predstojnike državnih uradov v Gor. Milanovcu ter razpravljal ž njimi o krajevnih potrebah in željah naroda. Po dveurnem odmoru je nadaljeval pot proti Beogradu, kamor je dospel nocoj pozno zvečer.
Jan Skala v Beogradu
Beograd, 12. aprila, p. Predstavnik luži« ških Srbov Jan Skala, je danes posetil za« stopnika ministra zunanjih zadev, dr. Ku« manudija ter imel z njim dolgotrajen raz« govor. Nato je obiskal nemškega poslani« ka in še nekatere predstavnike raznih na« ciionalnih in kulturnih organizacij. Jutri odpotuje v Južno Srbijo, kjer bo posetil predvsem Skoplje, Prištino m Kosovo po« Ije. Iz Južne Srbije bo krenil preko Suma« dije v Bosno, od tam pa v Dalmacijo.
Ostavka na državno službo
Beograd. 12. aprila, p. Na predlog ministrskega predsednika je kralj podpisal ukaz, s katerim je sprejeta ostavka asistenta tehnične fakultete v Ljubljani Antona Suha-dolca.
Pred dalekosežno reformo notranje uprave
Osvojen bo enotirni upravni sistem - Ustavna vprašanja niso aktualna - Delovni program VZS
I. 12. aprila, r. V zvezi s pri- nem proie-ktu že :
Beograd. 12. aprila, r. V zvezi s pri-pravljajočim se novim zakonom o sploš ni upravi se mnogo govori, da pride tem povodom do nove definitivne upravne razdelitve države ter se tudi širijo vesti o pripravah za novo ustavo. Na merodajnem mestu st temu nasproti povdarja: Vesti, da se vlada oeča z ustavnimi projekti, so povsem netočne. Naloga vlade so finančne, gospodarske in upravne reforme, ki se že izvajajo in se bodo še pospešile. Preden ne bo ta naloga izvršena, ustavno vprašanje ni aktualno in se o njem ne vodi nobena diskusija, a še manj vršijo kakršnekoli priprave. Točno je, da zlasti upravne reforme, ki se uvajajo, ne bodo brez vpliva na končno ureditev ustavnega vprašanja, a to je povsem naravno, kajti ako se uvede dober in praktičen upravni sistem v korist države in zadovoljstvo naroda, se bo morala tudi nova ustava, kadar do nje pride, ozirati na izvedene in praktično preizkušene reforme. V tem oziru se zlasti mnogo pričakuje od novega zakona o splošni upravi, ki je v glav-
nem projektu že gotov in bo sedaj predmet intenzivnega študija v ministrskem predsedništvu. Kakor se na merodajnem mestu zatrjuje, se je predsednik vlade že odločil za uvedbo tkzv. enotirnega sistema in se bodo torej doSedanie samouprave organično spo-fle z državno npravo odnosno bo v državno upravo uveden tudi nebirokratski element. Vlada bo sedaj forsi-ra'n dcln zlasti na tem zakonu.
Beograd. 12. aprila, r. V ponedeljek se zopet sestane Vrhovni zakonodajni svet. kateremu bosta predložena pravilnik o polaganju izpitov za profesorje srednjih tehničnih šol in pa zakon o državnih in samoupravnih cestah. Z ozirom na dosedan o prakso se smatra, da bodo prišli pred VZS samo zakoni in uredbe več ali manj tehničnega značaja. Pokazalo se je namreč, da razprave v VZS ne dajo pozitivnih rezultatov, ki bi bi'1i bistveni za dotične zakonske projekte in se bodo torei važni in nujni zakoni donašali brez razprave v VZS.
Madžarska vlada uvaja fašistični sistem
Komitatske skupščine na Madžarskem bi imele značaj korpo-rativnega zastopstva po italijanskem vzorcu — Ostri protesti levice proti Bethlenovemu načrtu
Budimpešta, 12. aprila s. Na današnji seji poslanske zbornice se je nadaljevala debata o upravni reformi in ie celokupna levičarska opozicija ostro napadala ministrskega predsednika Bethlena, čegar včerajšnji govor o bodoči sestavi komitatskih skupščin smatrajo v vseh socijalno demokratskih in svobodomiselnih krogih za prikrito napoved uvedbe italijanskega sistema kor-poracij. Vsi govorniki so v tem smislu kritizirali včerajšnja izvajanja ministrskega predsednika. Demokrat Evgen Gal je označil govor kot poskus da bi se videlo kakšen odmev bi našla revizija ustave, za katero stremi vlada. Demokratski poslanec Fabian vidi v nameravani upravni reformi uvedbo
fašističnega režima na Madžarskem. Poslanec Rassay zahteva mesto fašistične ustave splošno in enako volilno pravico, da bi odstotkov volilcev lahko odklonilo politiko grofa Bethlena. Tudi socialistični poslancc Propper je govoril o fašističnih načrtih madžarske vlade in stavil ironično vprašanie, zakaj hoče vlada fašizem šele ustavno zasidrati, ko ta v restiici že obstoja. Brezstran-karski demo-krat Josip Pakots ie očital vb-di, da koketira s fašistično diktaturo in \z-> javH, da madžarski narod ne bo dopustil, da bi ministrski predsednik zadavil zgodovinski madžarski parlament. Seia ie bMa zaključena med splošnim ropotom.
Pogajanja za sestavo avstrijske vlade
Stranke so se zbližale, toda kriza še ni rešena — Pričakuje se inicijative državnega kancelarja, ki bo določen v kratkem
Dunaj, 12. aprila s. Tudi današnji dan pogajanj za rešitev vladne krize ni prinesel zaključnih rezultatov, dasi so se vse štiri stranke v razgovorih o akcijskem programu nove vlade zopet znatno zbližale. Landbund je izrazil želio, naj bi se že sedai razpravljalo o kandidaturi bodočega zveznega kancelarja, in kakor se zdi, bo ta želia prodrla. Pristaši Landbunda in krščanskosocijalni agrarci zastopajo stališče, da so razgovori med strankami tako daleč uspeli, da bi se-
daj lahko designirani zvezni kancelar sam prevzel nadaljni razplet krize, ker bi kot bodoči <ef vlade lahko dal notrebna jamstva za izvršitev svoiih obljub. Sedaj si stojijo nasproti posamezne skupine ali odbori, ki ne morejo prevzeti odgovornosti za prevzete obveznosti. Z asrarne strani se tudi naglasa, da bi moral bodoči kand:dat delovati na to, da bi se razmerje med vsemi avstrijskimi deželami poglobilo in se Dunaj ne bi odtuieval provinciji.
Anketa o šolski reformi na češkoslovaškem
Zborovanje se je izjavilo za dosedanji šolski sistem
za ohranitev sedanje dvojne podlage, to je gimnazije in realne gimnazije, da se s tem ustreže različni nadarjenosti dijaštva. Razprave o vprašanju strokovnih šol (obrtnih, poljedelskih itd.) so pokazale, da se le-te lepo razvijajo. Za zakoniti obstoj obrtno-nadaljevai-nih šol se vrše priprave. Glede zrelostnega izpita na srednjih šolah ie bila večina udeležencev mnenja, da naj ostane v današnji obliki v veljavi; le par govornikov je bilo mnenja, naj se deloma izpremeni. nikakor pa ne odpravi. Celotna slika ankete je, da nai ostanejo osnovne, meščanske in srednje šole nadalje, reformirajo ali izpopolnijo pa naj se samo obrtne, trgovske in nadaljevalne šole.
Praga, 12. aprl'a. h. Danes opoldne je prosvetni minister dr. Štefanek zaključil anketo o šolski reformi, ki je trajala pet dni in na kateri ie govorilo skoraj 200 govornikov. Minister ie ka-rakteriziral bistva ankete in resumira! njen izid. Večina govornikov se je izrekla za petrazredno ljudsko in tej priključeno tri razredno meščansko šolo. O predlaganem podaljšanju šolske obveznosti do 15. leta bo treba šele posebej razpravljati. Glede predloga enotnih šol je zavzela večina govornikov odklonilno stališče, dočim se je izrekla za ohranitev dosedanjih meščanskih in srednjih šol na istih sedežih. Na vprašanje glede organizacije sredniih šol in klasičnih jezikov na srednjih šolah se je izjavila anketa popolnoma jasno, da je
živahno volilno gibanje v Angliji
Stranke so objavile svoje programe — Liberalci in konservativci prekašajo drug drugega v obljubah — Laburisti težko tekmujejo z obema bogatima strankama
London, 12. aprila, d. Kandidati liberal« ne stranke so izdali daljši proglas v kate« rem obljubljajo, da bodo posvečali poseb« no pozornost zunanjepolitičnim vpraša« njem V prvi vrsti hočejo izposlovati pri« stop Anglije k haaškemu mednarodnemu razsodišču, pospešiti podpis čim večjega števila razsodiščnih pogodb, ki bodo omo< gočale, da se čim več mednarodnih sporov reši potom razsodišča. Vsi. ki bi jih ne bi« lo mogoč« rešiti po razsodiščnih pogodbah pridejo pred svet Društva narodov. Libe* ralci bodo predlagali tudi to, da Anglija v sporazumu z Društvom narodov in Zedi« njenih držav skliče splošno svetovno raz« orožitveno konferenco.
Zelo živahno volilno agitacijo vodijo tu« di konservativci, ki so pričeli v svojih li« stih objavljati svoj program za bodoče de« lo. Kot višek konservativne volilne kampa« nje je smatrati govor ministrskega pred« sednika Baldwma. ki ga bo govoril prihod«
nji teden v enem izmed največjih london« skih gledališč. Baldwin bo razvil načrte konservativne stranke za rešitev stanovanj« skega vprašanja, razširitve industrijskih za» ščitnih carin in predloge za povzdigo an« gleškega poljedelstva ter načrt o pokoj« nmskem zavarovanju malih poslovnih ljudi
Splošno prevladuje naziranje, da pred razpustom parlamenta 10. maja ne bo iz* vršena nikaka rekonstrukcija kabineta-Vodstvo konservativne stranke je navzlic neuspehom pri zadnjih nadomestnih vo« litvah prepričano, da bo tudi sedaj izvo» jevalo absolutno večino.
Živo posega v volilno borbo tudi delav« ska stranka, ki pa le težko tekmuje z mo« gočno agitacijo konservativcev in liberal« cev, ker nima tako bogatih volilnilj fondov. Pri agitaciji jo močno ovirajo komunisti in levičarski elementi, očitajoč ji, da se je pomeščanila in odstopila od svojega pr* votnega programa.
Reforma trošarinskega zakona
Enotne trošarine za vso državo - Povišanje trošarin na alkohol - Trošarina na žganje tudi v Srbiji - Znižanje
trošarine na bencin

ii
i
i
m i i
Beograd, 12. apriia r. Na predlog finančnega ministra in po zasl.šanju predsednika ministrskega sveta je kralj podpisal zakon o izpremembah m dopolnitvah k zakonu o državni troša-- rini, o taksah in pristojbinah od 27. junija 1921. Novi zakon uvaja znatne spremembe tako glede višine trošarin, ' kakor tudi glede samoupravnih doklad na državne trošarine.
Trošarina na pivo
Po prvem členu novega zakona se sureminia dosedanja trošarina na pivo. ki ie znašala 62 Din na hI in se je pobirala pri izvozu piva iz pivovaren. Od I. septembra 1929 naprej bo znašala trošarina 5 Din od hektoliterske stopnje ekstrakta in bo obveznost plačanja te trošarine nastala pri prijavi proizvoda. Količine proizvoda pi-ve se bodo ugotavljale s posebnimi kontrolnimi aparati.
Trošarina na vino
Trošarina na vino se po novem zakonu znatno poveča. Trošarina na vino znaša za vsa vina 100 Din od hI.
Ddilej ie znašala državna trošarina na vino 35 Din. Kot vino se smatra samo vino od grozdja. Vsa vina, ki vsebujejo več kakor 18% alkohola, se smatrajo kot špirit in so podvržena trošarini' kot alkohol po hektoli-trskih stopnjah. Trošarina na vino se bo kakor doslej pobirala pri puščanju vina v promet. Plačal io bo kupec vina. dočim bo imel prodajalec dolžnost prijaviti prodajo. Vino, ki ga vinogradniki potrebujejo za domačo potrebo, bo ostalo trošarine prosto. Vinograd-• mikom, ki istočasno točijo vino na drobno, se bo po številu članov go-. spodmjstva. ki so stari 15 let. določila trošarine prosta količina za domačo uporabo. Oni bodo dolžni prijaviti, koliko vina so producirali. Za Dalmacijo ostanejo v veljavi izjemne določbe, po katerih se bo državna trošarina na vino plačevala samo ori uvozu v tkzv. 'zaprta področja, ki jih zakon izrecno navaja.
Premije pri izvozu vina
Da se pospeši izvoz našega vina, uvaja novi zakon premije za izvoz vina. Kdor izvozi v inozemstvo 100 litrov. vina. bodisi čistega ali pojačene-2a z alkoholom, dobi pravico, da se mu iz državne blagajne na račun tro-" šar ruskih dohodkov izplača 40 Din. brez ozira na to.,v katerem nroračun-skem letu je bilo vino izvoženo. Pro-Šnia za premijo se bo morala predložiti v roku 60 dni po izvršenem izvozu. Pravico do te premije dobi pa izvoznik šele tedaj, ko je izvozil 50 hI vina.
Pobiranje razlike v trošarini
15, t. m. se bodo popisale vse količine vina pri trgovcih, točilcih in onih producentih. ki točijo vino tudi na drobno. Razliko v trošarini po novi stopnji bodo morali plačati do 15. maja t. 1.
Trošarina na ekstrakte, esence in eterična olja
Trošarina na ekstrakte. esence in eterična olja z alkoholom se poviša od 800 Din na 3000 Din. Ce se ekstrakti, esence in eterična olja izdelujejo od alkohola. na katerega ie že plačana trošarina. tedaj se ne plačuje nikaka posebna trošarina.
Znižanje trošarine na svetilni plin
Po dosedanjem trošarinskem zakonu je svetilni plin podvržen trošarini 40 ž>ar na kubični meter. Po novem zakonu se ta trošarina zniža na 20 par.
Trošarina na špirit
Trošarina na špirit in vse alkoholne Pijače, ki niso v tarifi izrecno omenie-ne, se poviša, in sicer na 20 Din od hektolitrske stopnje pri alkoholu, ki ga proizvajajo kmetijske tvornice alkohola. odnosno na 23 Din od hektoliterske stopnje pri alkoholu, ki se producira v Industrijskih tvornicah. Ravno toliko <23 Din) se plača za importirani špirit. Pri alkoholu, ki se prodaja iz privatnih trošarinskih skladišč, se ima trošarina plačati po tem. ali je dotični alkohol proizvod kmetijske ali industrijske tvornice. Od špirituoz se ima trošarina plačati po tem. koliko alkohola vsebujejo, in sicer tedaj, če na ta alkohol ni bila plačana trošarina. Doslej je znašala trošarina na alkohol iz kmetijskih tvor-nic 16 Din, iz industriiskih pa 17 Din od hektoliterske stopnje.
Premije na izvoz špirita
Novi zakon povišuje tudi premije na izvoz špirita. Producent špirita, ki iz svoje tvornice ali iz svojega privatnega skladišča izvozi naenkrat v inozemstvo preko 500 heirtoliterskih stopenj špirita, dobi pravico, da more isto količino staviti v naši državi v promet, ori čemer plača za to količino trošarino. ki je štiri dinarje nižja (namesto 23 le 19 Din. odnosno namesto 20 le 16 Din) Doslej ie iznašala izvozna premija za špirit 2 Din. Alkohol, ki se potrebuje za pojačanje vina pri izvozu, se bo izdajal iz tvornic špirta brez plačila trošarine. Tudi na špirit, ki ie bil na ta način izvožen v inozemstvo, bo veljala izvozna premija 4 Din.
Novi zakon vsebuje tudi točna dolo-
čila in predpise glede količine špirita, ki ga smejo proizvajati kmetijske tvornice špirita.
Nove tvornice špirita prepovedane
Izdajanje odobrena za ustanovitev no-vih industrijskih tvornic špirita .ie prepovedano za dobo 10 let. Dne 15. aprila t. 1. se bodo popisale vse količine špirita in aikoholn'h pijač, na katere je bila plačana trošarina po dotedanjih predpisih; razlika na trošarini pa se bo morala plačati najkasneje do 15. maja t. 1.
Trošarina na drože
Na drože proizvedene v samostojnih tvornicah drož ali v zvezi s proizvajanjem drugih predmetov se plača trošarina 4 Din na kg. Obveznost plačanja trošarine na drože nastaja pri puščanju blaga v promet. Drože se s-me-io orodaiati samo v opremi predpisani od finančnega ministra. Izdaianie odobrenj za ustanovitev novih tvornic drež je prepovedano za 6 let.
Trošarina na žganje
Novi zakon uvaja za vso državo enotno trošarino na žganje, ki bo odslej znašala 18 Din od hektoliterske stopnje, dočim je doslej znašala pri nas 15 Din. v Srbiji pa ie ni biio. Na žganje proizvedeno iz vina. vinskih tropin ali slično, se plača trošarina 23 Din na hektolltersko stopnjo. Trošarino na žganje proizvedeno z lastnimi sirovina-mi in z lastnega zemljišča, plača oni.
ki kupi to žganje od producenta. Na
žganje proizvedeno za domačo porabo odkupljenih ali na kak drug način, dobljenih sirovin, plača producent. toda le
tedaj, če to žganje proda -ali odstopi kakemu drugemu. Finančni minister se pooblašča, da produkcijo žganja pri producentih. ki proizvajajo žganje iz lastnih in tujih sirovin. obremeni s trošarino po kotlu. Ako lastniki sirovin za proizvajanje žganja iz lastnega zemljišča trgujejo z alkoholnimi pijačami na veliko aii malo. če točijo te tekočine, ali se bavijo s predelavo alkoholnih pijač, tedaj se po številu rodbinskih članov, starejših od IS let. določi trošarine Drosta količina žganja.
Premije za izvoz žganja
Ce producent žganja iz svoie žganjarne ali iz svojega sklad:šča izvozi v inozemstvo preko 500 hektolitcrskili stepeni žganja naenkrat, tedaj dohi pravico, da more isto količino staviti doma v promet po trošarini, ki ie za štiri dinarje znižana.
Na dan 15 t m. se bodo popisale vse količine žganja pri trgovcili. onih producentih, ki proizvajajo žganje od kuplienih sirovin. pri točilcih na drobno in na veliko ter se bo morala trošarina po novi stopnji plačati najkasneje do 15. ma;a t. 1. Že prci plačana trošarina se ima vračunati.
Trošarina na ocetno kislino in bencin
Na ocetno kislino izdelano od lesa, se ima plačati državna trošarina od 4 Din na 1 kg 100% kisline
Trošarina na bencin znaša po novem zakonu 300 Din od 100 kg, dočim je doslej znašala 400 Din Po novi stopnji se bo trošarina plačevala od 15. mala t. I. naprej
Za pogon obrtnih, industrijskih in kmetijskih motorjev, kakor tudi za pogon ribar-skih la dn in Is dij za prevoz potnikov in robe, se more odobriti uporaba bencina brez plačanja državne trošarine.
Važne izpremembe oblastnih in občinskih doklad na državno trošarino
Znižanje in inkorporacija oblastnih doklad ter njihova repor-tic^ja na oblasti — Preureditev občinskih doklad na trošarino
Občine pri svojih trošarinskih dokladah ne
Beograd, 12. aprila r. V zakonu o izpre-. metnbi in dopolnitvah trošarinskega zakona z dne 21 junija 1921. ki ga je kralj včeraj podpisal in ki bo stopil v veljavo 15. aprila, se nahajajo v č!. 10. do 16. odredbe, ki bodo imele dalekosežne posledice tako v gospodarskem pogledu kakor za večino oblastnih poračunov in občinskih gospodarstev.
Cl. 10. novega zakona prepoveduje vsakršne posebne oblastne doklade k državni trošarini na pivo, vino. ekstrakte, esence in eterska olja z olkoholom, likerje rum, konjak in ŠDirit. Od 15. aprila dalje preneha na vse te predmete pobiranje obbistnili dokkd od strani posameznih oblasti. Po čl. '1. bodo oblastne trošarine v bbdoče v vsej državi enotne ter se bodo pobirale skupno z. državno trošarino v sledeči izmeri: od 100 litrov piva 30 Din, od 100 litrov vina 50 Din, od 100 kg ekstrakta, esence in eterskih olj z alkoholom 400 Din, od hektoliterske stopnje špirita 5 Din, od hektoliterske stopnje žganja 5 Din. Na ta način pobrane trošarine pripadejo oblastim za njihove potrebe. Uradi, ki pobirajo državno trošarino, bodo knjižili iznose oblastne trošarine kot finančne depozite in vsakih 10 dni odvajali Državni hipotekami bartki v Beogradu za račun oblastnih trošarin. S tem računom bo razpolaga Imimster financ, ki bo koncem vsakega koledarskega tromesečja celokupno imovino tega računa razdelil med oblasti. Razdelitev se bo vršila do številu prebivalstva posamezne oblasti. Pri tem ie merodaj-no število orebivalstva poslednjega uradnega štetja Za 1. 1929 bo minister financ pri razdelitvi izjemoma se oziral na to. da dobijo posamezne oblasti v njihovih proračunih predvidene dohodke trošarin, čeprav bi iim te trošarine ne pristo.iale po številu prebivalstva. Če pa iim po številu prebivalstva pripada več.ia vsota, iim bo minister financ to vsoto dodelil, čeprav ni predviden v niihovem proračunu. Pri dodelitvi trošarinskih iznosov posameznim oblastim se bo upoštevala trošarina, ki so jo oblasti pobrale do 15. aprila I. 1929.
Z gornjimi določbami .ie orecej globoko poseženo predvsem v oblastno m občinsko gospodarstvo v Sloveniji.
Oblastna proračuna (ljubljanske in mariborske oblasti) za 1. 1929 predvidevata '.m se po njih do I1?, aprila t. I pobira);
na pivo 100% oblastna doklada k državni trošarini to je 62 Din. Ta doklada ie s 15. aoriiom znižana na 30 Din;
na vino r>5 Din od 100 litrov. Ta doklada je znižana na 50 Din. Zakon ne razločuje posebne doklade na vino in na vinski mošt, ki je bila pri nas diferencirana (65 in 45 Din) ter bo odšle! enotna (50 Din).
na špirit 100% doklada k državni trošarini. k' ie znašala 17 Din. Ta (oblastna) doklada ie znižana na 5 Din od hektoliterske stopnje:
na žeanje 100% doklada k državni trošarini. ki je znašala 15 Din Znižana ie na 5 Din.
Na količine trošarinskih predmetov, ra-vedenih v preišniih odstavkih, ki bodo s 15. aprilom v zalogi, se ne bo plačevala nova trošarinska doklada, temveč samo od količin, ki pridejo po 15. aprilu v promet in potrošnjo.
Minister financ odobruje večjim industrijskim podjetjem, da polagajo trošarinsko doklado od 1. do 20. vsakega meseca za količine trošarinskih predmetov,, ki so bile spravljene v promet tekom prošlega meseca.
Od 1. januarja 1930. naprej bodo smele občine trošarinske doklade na zgoraj na-značene predmete pobirati v lastnem delokrogu samo do višine, kakor je predvidena za oblastne doklade. Višie doklade bodo smele uvesti le z odobritvijo finančne direkcije Mo 50 % preko oblastne trošarinske doklade) odnosno generalne direkciie davkov (do 100 %).
Izjemo tvorijo fina vina, osladkorlena jn neosladkorjena. in vsa stek'enična vina. kier sm^fo občine pobirati poljubno trošarinsko <?ok'ado. vendar moralo oddati 30 % tega prihoda pristojni oblastni samoupravi.
smejo delati razlike med domačo proizvodnjo in proizvodnjo v drugih občinah.
Trošarinska enota je za občinsko trošarino enaka državni.
Finančni minster bo izdal potrebne pravilnike kakor tudi predpise za razpravljanje trošarinskih prestopkov.
Amnestija finančnih kazni
Amnestija in abolicija davčnih, taksnih, trošarinskih in carinskih prestopkov.	•
10. aprila je kralj podpisal zakon, s katerim se podeljuje dalekosežna amnestija in abolicija kazni po davčnem, taksnem, trošarinskem in carinskem zakonu.
Osebe, ki so po teh zakonih do 31. decembra 1928 zakrivile kakršnokoli kaznivo dejanje, so oproščene kazni. Že izrečenih, pa neplačanih kazni, ni treba plačati. Plačane se ne vrnejo. Pravomočno odmerjeni neposredni davki za čas pred 1. januarjem 1929. se ne morejo izpremeniti na škodo davčnega zavezanca. Razen tega odpade vsakršno kazensko preganjanje za davčne prestopke, storjene pred tem rokom.
Ustavlja se carinsko kazensko postopanje kakor tudi izvršitev vseli neizvršenih obsodb in pa kazensko postopanje glede prestopkov proti zakonu o monopolu tobaka in soli kakor tudi glede prekrškov zakona o novih državnih monopolih pod pogojem. da obtožene in obsojene osebe plačajo redne monopolske takse, s katerimi .ie blago pri uvozu obremenjeno. V primeru, kier ni blaga, pa ie količino in vrsto tega blaga mogoče točno ugotoviti, naj določena količina tvori podlago za dajatev. V primeru, da te količine ni mogoče določiti, ie treba plačati 10 % izrečene kazni, oziroma kazni, ki bi bila izrečena.
Ustavlja se kazensko postopanie za vse vrste carinskega tihotapstva (izvršeno do 31 .marca 1929) s predmeti, namenjenimi prehrani in oblačilu, v kolikor izračunane kazni ne presegajo 5000 Din. Izvzeti so svileni predmeti. Isto velja za prekrške po carinskem pomorskem oravilmku S kon-fisciranim blagom se bo postopalo po zakonu Redne dajatve ie treba plačati po minimalni oziroma pogodbeni tarifi. Pri kaznih preko 5000 Din se določa celokupni izno« kazni in odšteje 5000 Din. Ostanek ie izvršljiv. Določbe tega odstavka ne veljajo za primer monopolskega blaga in za blago, ki je vezano na uvozno ali izvozno dovoljenje. Tudi odnade.io te ugodnosti pri ponovitvi prekrška.
Ukinja se kazensko postopanje in izvršitev kazni za nepravočasno izročitev blaga namembni carinarnici, v kolikor so bili ti orekrški storjeni do 31. marca 1929.. kakor tudi kazni iz carinskega po^tnetra pravilnika. v kolikor so iih zagrešile državne železnice. državna rečna plovidba in poštna uprava 07iroma poštni uslužbenci. Redne carinske dajatve plača lastnik blaga.
Uvozniki ki bi morali plačati naknadne carinske dajatve zaradi iz formalnih hib ali nepopolnosti ocoorienih tivereni o poreklu blaga ,so oproščeni nadaljnjih dajatev. ?ko ie to uverenje priključeno carinskim dokumentom do 31. n^nrca 1929. Ze plačane vsote Da se ne vrne.io.
Carinski uradniki so onro«čeni novrači'a orimanikliajev iz postavke čl. 17. carin-sketra zakona fnakladnice) do 31. januarja 19?0 To velja tudi za primer, da žeoh«tr»i;, izvršen sklen. Vsote, ki so bile v j->vršrjh primerih že plačane, se ne vrne.io. Pač pa bodo vrniene vsot«. ki so bile zadržane zaradi varstva. Te do'očbe stori io v veljavo z dnem objave v »Službenih Novinah«.
Aretiran bivš* nredsednik obl. odbora
Vranje. 12. aprila, r. Preiskovalni sodnik prvostopnega sodišča je odredil preiskovalni zapor proti bivšemu , nreds°dniku ohlast-net'a odbora vranjske Oblasti. Jovanu Ka-radžVn. zaradi uradne poneverbe in raznih drugih zlorab.
Denarni zavodi in Agrarna banka
Važna konferenca v ministrstvu pravde — Spreminjevalni predlogi zastopnikov denarnih zavodov
Beograd, 12. aprila p. V ministrstvu pravde se je vršila danes popoldne dolgotrajna konferenca, ki so se je udeležili ooleg ministra pravde dr Srskiča minister za poljedelstvo dr. Fiangeš, minister za trgovino dr. Mazuranič in finančni minister dr. Švr-Ijuga ter predstavniki Zveze denarnih zavodov, iz Ljubljane direktor Tykač od Ljubljanske kreditne banke. Na konferenci so razpravljali o Agrarni banki. Predstavniki udruženja den. zavodov so poudarili, da ne nasprotujejo osnovanju privilegirane Agrarne banke, vendar pa smatrajo, da bi bilo potrebno izvesti nekatere izpremembe. Po njihovem mnenju je Savez poljedelskih zadrug zmožen, da uspešno pomaga kmetijskim krogom. Osnovanje direkcije za poljedelski kredit ie bilo docela pogrešeno in bi bilo primerno, da se ta direkcija docela ukine in ves njen kapital z vsemi ager.danr prenese na Agrarno banko. Vse banke so pripravljene dajati tudi poljedelcem kredite ,vendar pa bi bilo potrebno, da bi se tako.i' uveljavile določbe novega meničnega zakona, po katerih se morejo kmetje tudi menično zadolževati. Treba bi bilo tudi razveljaviti čl. 471 srbskega civilnega postopka, ki jamči kmetom okolišnico (t. j.
Ponudba za zakup našega telefona
Zagreb, 12. aprila, č. Današnji »Obzor« poroča, da je švedski vžigalični trust sta* -vil naši državi ponudbo za osnovanje pod' jetja »Kabel«, ki bi vzelo v najem za do« bo 15 do 20 let vse naše telefonsko omrež* je ter zlasti organiziralo telefonsko službo med našo državo in zapadnimi evropski« mi državami. Berliner Borsen Kurier pa po« roča, da razpravljajo beograjski krogi z velikim zanimanjem o tej ponudbi.
Zakon o državni statistiki
Beograd, 12. aprila p. V vladnem predsedstvu se je sestala danes komisija za zakon o državni statistiki. Komisiji je pride-ljen kot strokovnjak univ. prot. i z Frankfurta dr. Žižek. Na današnji seji se je vršila načelna razprava o organizaciji državne statistike, za katero bo osnovana direkcija kot poseben urad ministrskega predsedstva. V direkciji bodo združeni vsi statistični oddelki, ki obstoiajo sedaj j>ri posameznih ministrstvih. Vlada želi, da bi pričela državna statistika čim prej poslovati, ker bo to ne le olajšalo delo v posameznih resorih, zlasti kadar gre za zbiranje ma-terijfia za trgovinska pogajanja, r,-arveč bodo imeli od tega koristi tudi gospodarski krogi, ki se bodo lahko posluževali uradnih statističnih podatkov. Načrt zakona o statistiki bo sestavljen v najkrajšem času ter bo takoj uzakonjen.
Za popolno ukinjenje stanovanjske zaščite
Beograd, 12. aprila p. Ministra socijalne politike so posčtili danes predstavniki beograjskih zbornic za industrijo, za obrt in za trgovino ter inženjerske zbornice. Intervenirali so v zadevi stanovanjskega zakona ter zahtevali, nai se stanovanjska zaščita s 1 majem definitivno ukine, tako da prenehajo vsakoršne omejitve svobodnega razpolaganja s stanovanji.
Zagreb, 12. aprila n. Zagrebški hišni lastniki so objavili danes objavo, v kateri pravijo. da po njihovih zanesljivih informacijah zakon o zaščiti stanovanjskih najemnikov po prvem maju ne bo več obnovlien. Hišni lastniki pravijo v svoji izjavi, da se ie minister socijalne politike dr. Drinkovič obrni na vse velike župnne za mnenje o tem vpra šanju in da sta dve tretjini velikih županov odgovorili, da ,ie potrebna ukinitev stanovanjskih najemnikov. Zagrebški hišni lastniki trdijo, da je ta tretjina velikih županov bila napačno in pristransko informirana od organizacij stanovanjskih najemnikov.
Ljubljanski dijaki na povratku
Beograd, 12. aprila, p. Nocoj so odpoto* vali iz Beograda dijaki ljubljanske trgov« ske akademije, ki so bili na večtedenski turneji po Balkanu ter so posetili Grčijo. Turčijo in Bolgarijo Tudi za časa svojega bivanja v Beogradu so bili predmet vse« stranske simpatične pozornosti. V sprem« stvu beograjskih tovarišev so si izletniki ogledali mesto in razne industrije. Včeraj jim je Trgovska zbornica priredila banket. Tudi slovo na kolodvoru jc bilo zelo pri« srčno.
Odgodena rekonstrukcija nemškega kabineta
Berlin, 12. aprila, g. Novi trije ministri centruma bodo imenovani jutri. Oficijelno se navaja, da ho državni pravosodni mini« ster dr. KochAVeser, ki ga bo nadomestil poslanec Guerrard, uvedel v urad še no« vega predsednika državnega sodišča dr. Bunkeja. Odgoditev podpisa imenovanja novih ministrov spravljajo v zvezo z zdrav« stvenim stanjem državnega predsednika Hindenburga.
Nenadna smrt na profesorski konferenci
Brod na Savi, 12. aprila č. Vecra>j ie umrl v posvetovalnici . profesorikesa zbora tukajšnje gimnazije, ko so se pravkar zbraJii vs; profesorji k seji, proiesor risanja Vladimir Podlior-ski. PoJih m ti je pljučna žila :n smrt ie nastopila v par trenutkih. Pokojnik j« bil 27 let stai
Priprave za sprejem nemških avtomobilistov v Zagrebu
Zagreb. 12. aprila, n. Zagrebški župan je izdal poziv na meščanstvo, naj v ulicah, po katerih se bodo nemški avtomobilisti vozili v nedeljo 14. t. m., kakor v Iliri, na .Tela-čičevem trgu, v Strossmaverjevi ulici, na Zrinjskega trgu, na Akademskem trgu in Tomislavovem trgu, razobesi zastave.
Beograd, 12. aprila, p. Minister trgovine dr. Mazuranič je nocoj odpotoval v Zagreb, da ee tam v imenu vlade skupno s prometnim ministrom dr. Korošcem, ki se mudi začasno v Ljubljani, udeleži v nedeljo •'prejema nemških avtomobilistov, ki poselijo našo državo.
hišo in del sveta okoli hiše). Nadalje bi bilo potrebno revidirati zakon o Narodni banki v tem smislu, da bi Dii mogoč le-eskont seljaških menic, ki jih eskontirajo denarni zavodi. Na ta način bi bilo tako.i razpoložljivih 100 milijonov dinarje?. Da bi se mogli v večji meri dovoljevati tudi hipotekami krediti, so priporočali predstavniki denarnih zavodov čimprejšnj > sestavo zemljiškega katastra.
Ker jamči država najmanj 6% dividendo Agrarne banke, so predstavniki denarnih zavodov mnenja, da bi morala država jamčiti tudi za osnovni kapital banke. Po zakonskem načrtu je predvideno, da morajo banke prispevati k osnovni glavnici Agrarne banke najmanj 10 % svojega kredita pri Narodni banki; navzoč' predstavniki bank so ooozorili na to, da uživajo kredit pri Narodni banki samo zavodi ki imajo najmanj 5 milijonov osnovne glavnice. Mnogo bank pa se sploh ne poslužuje kreditov pri Narodni banki in bi torej ta določba v zakonu ne imela zaželjenega uspeha Ne glede na to pa so banke in ostali denarni zavodi pripravljeni, prispevati svoj delež, da tako omogočijo čimprejšnje osnovanje prepotrebne Agrarne banke.
Kongres čsl. narodno-demokratske stranke
Praga, 12. apriia. h. .Tutri ee bo pričel v Pragi za dva dni določeni četrti kongres narodno - demokratske stranke. V soboto se vrši svečana otvoritev, nakar bo posvetovanje strankinih strokovnih organizacij in kongresne organizacije, v nedeljo pa bodo podale komisije in strokovne organizacije svoje referate, nakar bo izvoljen osrednji izvršilni odbor stranke. Kongres bo zaključen z velikim manifestacijskim zborovanjem narodnih demokratov. Referate po napovedali predsednik dr. Kramar, trgovinski minister dr. Novak, olomuški župan dr. Fi-šer io predsednik slovaške sekcije v stranki dr. Ivanka.
Nemčija odbila prošnjo
T
.i,
'ccKega
Berlin, 12. aprila, s. Državna vlada se je bavila z vprašanjem, dali naj dovoli Troc* kemu prihod v Nemčijo, ter je po temeljiti proučitvi vseh okolnosti sklenila, da nje« govi prošnji ne more ugoditi. V zvezi s tem sklepom se spominja na to, da je svo« ieeasno ruska vlada oficijelno vprašala, kakšno stališče hi zavzela nemška vlada glede prihoda Trockega v Nemčijo. Ta« krat je vlada sklenila, da se s tem vpraša* njem ne bo bavila podrobneje, da ne po* vzreči nasprotstev v nemško«ruskih odno* šajih zaradi ene osebe. Za sedanji sklep ni* so bili merodajni čustveni, temveč samo politični vzroki. Sicer pa se zdi, da se Trockij počuti tudi v Turčiji prav dobro.
Polet okoli sveta
Madrid, 12. aprila, d. Znani španski pilot Franco namerava napraviti koncem meseca maja v družbi s polkovnikom Kenderlanom polet z leialoni okoli svevta.
Železniška nesreča v Italiji
Milan, 12. aprila, s. V bližini postaje Ca-stelfranco Emilia na progi iz Rima v Milan, je zavozil brzovlak v skupino železniških delavcev. Štiri delavce ie zdrobilo na mestu, en delavec pa je bil ranjen.
Nepoboljšljiv pustolovec
Split, 12. aprila, n. Danes je policija are* tirala razvpitega pustolovca, ki se je izda* jal v Splitu za doktorja medicine. Pripo* vedoval je, da je zdravnik dr. Milan Marti* novič iz Zagreba ter da je imenovan za upravitelja postaje za pobijanje malarije v 'lrogiru, kamor pa ne namerava takoj od* iti, ker hoče nastopiti mesto zdravnika v splitski oblastni bolnici. Pridobil si je vstop v neko ugledno splitsko družino, od kate* re sc mu je posrečilo izvabiti več tisoč di* narjev. Pustolovec je ponaredil tudi na se* be naslovljeno brzojavko, da so mu baje iz Zagreba odposlali 30000 Din Razen te* ga je ponaredil tudi podpis nekega splitskega odvetnika, ker pa je njegovo ime napačno napisal, je postal sumljiv in je bil končno aretiran. Ka policiji so dognali, da je pustolovec razvpiti 351etni Lovro Ne* mečkal, ki jc bil lansko spomlad v Zagre« bu obsojen na poldrugo leto ječe radi raz* nih prevar in sleparij, katere je izvršil pod imenom dr. Narančiča v Hrvatske i Pri* morju, zlasti v Selcih in Crikvenici. Kakor znano, je v letoviščih hrvatskega primoria užival posebno med ženskami velik ugled kot zakonski kandidat, tako da so mu dra* gevolje posojale denar in mu napravile tu* di marsikako drugo uslugo.
Zagreb v dveh taborih
Zagreb, 12. aprila, f. Kakor vse kaže, bo povzročila črna plesalka Jožetina Bakerje-va v Zagrebu s svojimi nastopi še velike razprtije. Že njen prvi nastop je razdelil zagrebške purgarje v dva tabora, ki sta si sedaj medsebojno hudo v laseh. Eni j)ove-ličujejo eksotično in ekscentrično mulatko ter jo časte in slave, kot «lave narodi običajno le svoje najzaslužnejše sinove, drugi pa se zgražajo nad toliko nemoralo in nekulturnostjo ter pošiljajo na vse strani ogorčene proteste. Tudi javno mnenje je v dveh taborih. Zagrebški listi vodijo med seboj veliko polemiko, kakor da gre najmanj za rešitev kakega svetovnega problema. Vse to je imelo za posledico, da je policija danes dopoldne prepovedala nameravani nastop črne plesalke v industrijski dvorani zagrebškega velesejma, kier je hotela plesati baje na korist naših invalidov. Prepoved je »Pepico Bekerico? zelo presenetila in .je hotela še nocoj odpotovati. Povsem naravno je. dn je izzvala prepoved tudi med njenimi častilci veliko ogorčenje ter da so napeli vse sile. da še enkrat napasejo svoje oči na rjavi polti oboževan® Pepice. Pri* ziv. ki so ga vložili prireditelji plesa t,a velikega župana, je imel uspeh ter je veliki župan popoldne razveljavil policijsko prepoved. Ni pa še sigurno, ali bo Bakerje-va ostala v Zagrebu in plesala za invalide. Popoldne je namreč že vse pripravila za svoj odhod ln naroČila tudi kupa v OSE, da bi jo popihala iz Zagreba in države, ki tako malo ceni njen ples, ki je zadivil z® pol sveta...