ftoAtmna plačana t gotovini. Leto XIX., št. 3« Ljubljana, sreda 5. januarja I938 Cena 1 Din Upravui6tvo, Ljubljana, Knafljeva ulica 5 — Telefon št. 3122, 3123, S124, 3*125. 3126. Inseratnf oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 6 — Tel. 3392, 3492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova uL št. 2 Telefon št. 190. Računi pn pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11 842, Praga čisio 78.180, Wien št 105 241. Rooseveltov govor Tretjič je sedaj v dobrem letu, da je predsednik Združenih držav obrnil nase pozornost svetovne politične javnosti s svojimi izjavami o mednarodnem položaju Prvikrat je bilo, ko je potoval v Buenos Aires, na konfe-enco predsta-viteljev ameriških držav, kjer je imel velik, za celotno ameriško politiko pomemben govor Drugič je bilo v Cikagu. kjer je zlasti zbudilo pozornost, ko je napovedal toliko ko aktivno sodelovanje Amerike z ostalimi demokratičnimi silami Sedaj je v poslanici narodnemu predstavništvu Zedinjen.h držav zopet izpovedal svoje poglede na svetovno politiko ter na vlogo Amerike v njej Ta del govora je bil seveda za izven-ameriško politično javnost daleč večjega pomena kakor ono, kar je Roose-velt povedal o svojih zasnovah za bodočo notranjo, osobito gospodarsko politiko v Zedinjenih državah dasi se ne more in ne sme reči. da bi bilo to po sebi manj važno Toda svet pač danes mnogo bolj zanima, kako namerava Amerika v bodoče uravnavati svoje od-nošaje do mednarodnih političnih problemov, nego kako se misli boriti z gospodarskimi težavami, ki še vedno niso nehale ogražati njenega ekonomskega življenja. Roosevellova poslanica je pred vsem velika apoteoza demokracije, je veliki konfiteor za demokratsko politično načelo in za demokratski red v notranji in v zunanji politiki V tej načelni izjavi leži vsekakor poudarek in v tem je osnovna vrednost celotne enunciacije iz IVashingtona. Kar je izrekel Roosevelt to pot, ni novo, saj je v glavnem enake ideje izpovedal v Buenos Airesu in potem v Cikagu A s svojo ponovitvijo so dobili Rooseveltovi nazori še večji poudarek. Nova pa je Rooseveltova izjava v onem delu, kier govori o veri v končno zmago demokratičnega reda, o prepričanju, da se bo demokratizem vrnil tudi nazaj v one države, kjer so ga opustili ter se naslonili na gesla, ki so zasidrana v drugačnih Dolitičnih naziranjih Roosevelt je odgovorni predstavite!] ene največjih in naibogatejših svetovnih sil; njegovo naziranie pomeni zato, čeprav v ameriški teoriji in praksi narodno predstavništvo in prezident nista eno in isto, mnogo več nego na primer le govor političnega ideologa ali zgodovinarja Zato se bo po pravici čutil demokratični tabor v Evropi in širom sveta močno ojačenega in podprtega. Skeptiki so že ponovno z obžalovanjem pogrešali v Rooseveltovih enun-ciacijah konkretnejše vsebine, realnejših prijemljivih opor za ogroženo stvar demokratizma. Tudi to pot se ne more reči. da bi za take in podobne skeptične glasove ne bilo prilike, da se udej-stvujejo. Vendar je treba imeti pred očmi ameriške razmere. Ako pogledamo na primer na zgodovino, kako se je razvijalo javno mnenje v Ameriki v korist antante in škodo centralnih držav v teku svetovne vojne potem ne bomo smeli podcenjevati vpliva Rooseveltovih izjav tudi če jim še ne slede takoj odgovarjajoča dejanja. Svet se g:bHe v negotovost, razvoj tirajo dogodki nekam v neznano, a v taki negotovi in nedoločni, pa vsekakor zelo mnogostransko ogroženi persoektivi pomeni io načelno razčiščeni odnošaji zelo pozitivno postavko, katere vrednost se ob čaino izkaže šele kasneje. Roosevelt ni govoril o sodobnem svetovnem položaju kot filozof, marveč kot politik Saj je govoril o potrebi vzajemne obrambe demokracije in je povsem precizno podčrtava! potrebo temeljite oborožitve Tu se je torej uveljavilo enako spoznanje kakor na An-g^škem, kjer so sicer kasno, a zato tem temeljiteje nrišli do prepričanja, da je brez oborožitve ogrožen ves obstoječi red v svetu, z niim vred pa tudi obstoj in pozicija britanskega svetovnega imperija. In ni mogoče drugače, kakor da so v Londonu s priznanjem vzeli na znanje Rooseveltov govor, enako ko v Parizu in povsod, kjer je na delu enako prrzadevanje za ohranitev obstoječega Stanja. Nekatera mesta Rooseveltovega govora so se nedvomno nanašala na vojno nevarnost na Daljnem vzhodu, na potopljeno ameriško topničarko Panay in na komplikacije, ki so nastale s tem v zvezi Poznavalci razmer trdijo, da bi se moglo zgoditi še več takih incidentov, pa bi se Amerika še vedno ne mogla odločiti za sankcije skrajnih sredstev Nemara imajo prav. Toda slike in filmi, ki krožijo sedaj po Ameriki, tudi po najbolj ameriško izoliranem srednjem zaoadu. pripovedujejo vsak dan na novo. da so na Daljnem vzhodu faktorji, ki namerno izzivajo konflikte ter sistematično zmanjšujejo ugled tako Anglije kakor Amerike V takem ozračju se tvori javno mnenje in ob takem razvoju se nikdar ne more vedeti kdaj se mera doseže in kdaj nastopijo nepredvideni dogodki, ki poneso javno mnenje in odgovorne čini+elje do tjakaj, kamor nikdar niso stremeli. Rooseveltov govor je bil presplošen, da bi se na njegovi osnovi dalo reči kaj RUMUNSKI ŽID JE SE HOČEJO ZATEČI K DRUŠTVU NARODOV Proglasili M se radi za narodno manjšino, ki ji gre mednarodna zaščita — Novi antisemitski ukrepi Gogovega režima ženeva, 4. januarja, br. Izvršni odbor svetovnega židovskega kongresa v ženevi je glede na spremembo -ežima v Rumuniji ter glede ukrepov proti Židom izdal daljši komunike v katere-n protestira proti preganjanju Židov in pravi med drugim: Napovedani zakoni in ukrepi, ki jih je odredila nova lumunska vlada, so naperjeni proti manjšinam prav poseoej pa proti židovskemu prebivalstvu Rumunije. Zato so v krogih židovskega svetovnega kongresa izzvali veliko vznemirjenje, če bodo izvedeni vsi naj. ivedani ukrepi, potem pomeni to po sodbi židovskega svetovnega kongresa flagrantno kršenje manjšinske pogodbe, ki jo je podpisala Rumunija 9. decembra 1. 1919, pogodbe, za Katero jamči Društvo narodov in ki obvezuje vse člane ženevske ustanove, da skrbe za varnost manjšin v Rumuniji. Izvršni odbor svetovnega židovskega kongresa je zaradi tega sklenil podvzeti nemudoma na mednarodnem polju vse potrebne korake, ki jih zahteva nastali položaj v varstvo ru-munskih manjšin, predvsem pa Židov. V krogih židovskega svetovnega kongresa so prepričani, da se bo o preganjanju Židov v Rumuniji moralo razpravljati ie na januarskem zasedanju sveta Društva narodov. Rumuni ne smejo služIti Židom Bukarešta, 4. jan br. Ministrstvo za delo je danes objavilo odlok, po katerem je Židom strogo zabranjeno zaposliti kot služkinje rumunska dekleta v starosti do 40 let. Le rumunske služkinje v židovskih rodbinah, ki so že stare nad 40 let, smejo še nadalje ostati v službi, vse ostale pa morajo službo v desetih dnen zapustiti. V splošnem židje v bodoče v svojih podjetjih ne smejo več zaposlevati nežidovskih nameščencev. Ustavljeni listi Bukarešta, 4. jan Rumunska vlada je ukinila še tri židovske liste, namreč »Lu-meo«, »Puteo« in »Ziuo«. Bukarešta. 4 jan br Notranje ministrstvo je v smislu sklepa vlade ustavilo izhajanje treh listov v Jassyju i utemeljitvijo. da je v ozadju židovski kapital. V Bes-arabiji so ustavljeni vsi v ruskem jeziku pisani listi z izjemo enega tednika Napo-vedujeio, da bodo te dni ustav'jeni tudi vsi nemški in madžarski listi ter da se bo vlada postavila na stališče, da smejo v Rumuniji izhajati samo listi v rumunskem jeziku in osnovani z nacor.alnim kapitalom. Poljaki o rumunskili protižidovskih ukrepih Varšava, 4. januarja. AA. List »ABC« piše o rumunskih ukrepih proti čedalje večjemu naraščanju židovskega prebivalstva in pravi: Poljsikj narod se zaveda židovske nevarnosti, vendar doslej v praksi še ni mogel pri ureianju židovskega vprašanja igrati vloge ki bi jo bil moral Pričakovati je, da bo Rumunija v kratkem tarča najsrditejših napadov mednarodnega židovstva. Zato bo morala iskati zaveznike v svojem ooiu proti Židom. Kakor javljajo varšavski listi, se več poznavalcev židovskih emigrantskih problemov misli obrniti na javnost, da se ustanovi društvo za naseljevanje Madagaskarja Uvedla naj bi se stalna pomorska zveza med Poljsko in Madagaskarjem, ki bi vzdrževala tudi promet med Poljsko in Palestino čsl. zaščitni ukrepi Praga, 4. jan. AA. Nekateri listi so napovedovali priho 1 velikega levila ži'ovefc h beguncev iz Rumunije. ČTK zavrača te glasove in izjavlja po informacijah i/ pristojnih krogov, da k v!«da ukrenila vse potrebno za varstvo interesov nacionalnega delovnega trga. Titulescov vstop v kmečko stranko Bukarešta. 4. jan. d. Predsednik narodne kmečkj stranke Maniu poslal bivšemu zunanjemu ministru Titulescu brzojavko, v kateri izraža svoie zadovoljstvo, ker ie vstopil Kitajski uspeh v Hangčovu Japonci so se morali iz mesta spet umakniti — četniški boji v zaledju japonske vojske šaughaj, 4. jan. o. Kitajci so v Hangčovu izvojevali pomembno zmago, ki jo tudi Japonci že priznavajo, le da pri tem oporekajo njen strateški pomen. Hangčov je glavno mesto pokrajine čekiang in ogražajo sedaj Kitajci na področju med jezerom Tajhujem in Hangčovom zaledje japonske vojske, ki se je že vsa zbrala na novi fronti onstran Nankinga in Jangce-ja. Japonci so bili prisiljeni umakniti se iz Hangčova, le nekaij večjih oddelkov japonske vojske še drži nekatere njegove obrobne postojanke. Japonska vojska, ki jo vodi general Cangfahkvej, pa prodira že mimo njih proti Hučovu in Kašingu. Na področju med Nankingom in šang-hajem so se meu tem pričele četniške borbe. Kitajsko prebivalstvo, ki je moralo zapustiti svoje domove, je odšlo med čet-nike in napada sedaj neprestano posamezne oddelke japonskega vojaštva Ln vojaško pomembne naprave ter nadleguje Japonce, tako da so morali v posameznih krajih razmestiti večje oddelke vojaštva- Uničevanje japonskega imetja v šsntungu Šangha], 4. jan. o. Santunški guverner se je končno odločil, da se bo boril na strani kitajskih nacionalistov in pod vrhovnim poveljstvom maršala Čan*»kajška. Guverner je po vsej svoji obsežni deželi ustanovil posebne četniške oddelke, ki po njegovih navodilih sedaj sistematsko uničujejo vse, kar je japonskega. Po vsem Santungu gore velike japonske predilnice in druge tovarne. šole, bolnišnice, električne centralc, skladišča in stanovanjske hiše, ki so last japonskih družb, podjetij in zasebnikov. Japonci tega uničevanja ne morejo preprečiti, pač pa se sedaj zbirajo novi oddelki japonske vojske na šantunških mejah, da bi v več smereh čim prei zavzele vso deželo. Japonci zasedli ameriški radio v šangbaju Sanshaj. 4. jan. br. Veliko razburjenji je zbudila vest, da so jaiponski policijski uradniki danes zasedli ameriško radijsko postajo. češ. da je bila v službi kitajske vlade. Ameriški po=lani.k je proti temu protestiral i>ri japonskem poveljniku. Splošno mislijo. da h to prvi korak k uvedbi splošne japonske ccnzure. * Peking. 4. jan. AA. Ko je premagal tamos-nie kitajske oddelke, je močan japonski oddelek iz Cinana zasedel rojstni kraj Konfucija, Sufov. Huda zima po vsej Evropi Tudi v severni Italiji je pritisnil izreden mraz Milan, 4. jan w. V severni Italiji je nastal izredno hud mraz. Iz doline Taggio pri Domodosol' poročajo o mrazu 21 stopenj pod nieko. V Livignu je padla temperatura na —30 C Reke in jezera v alpskih dolinah so delno zamrznjene. V Karnskih Alpah je temperatura — 24 C. V San Vitu ob Tilmentu jc zmrznil v svojem stanovanju 73-ietm starček. V bližini Genove sta zmrznila dva človeka V mestih gornjeitali jan-ske nižine ne izvzemši M'lana je tempera tura 10 stopenj pod ničlo Zaradi velikega snega nud' Bologna sliko zimske pokrajine konkretnega o drugem delu problemov, namreč o dejstvu, da imamo na eni strani tabor, recimo, z zemljami, surovinami in denarjem dokaj dobro zalo-žen; a na drugi tabor, ki si hoče via facti osvojiti nekaj podobnega Nikakor ni majhnega pomena, da se omeni tudi ta stvar, zakaj glose k Rooseveltovemu govoru se bodo nedvomno gibale v tej smeri. Ako vzamemo v poštev možnost. da sproži vvashingtonska enuncia-cija razgovore tudi v tej smeri, se s tem prav gotovo nismo dotaknili najmanj važnega poglavja . Toda — če najbolj aktualnega, to je drugo vprašanje. Celo v Livornu je padlo 30 cm snega. Bern, 4. jan. w. Pri jasnem nebu vlada v Švici tudi v nižinah velik mraz V Bernu je bilo 15 stopenj pod ničlo, v nekaterih krajih pa celo 27 stopenj Berlin, 4 januarja. \v. Iz vse Nemčije poročajo o hudem mrazu. V Algau-u je bila danes temperatura 30 stopenj pod ničlo, v Monakovem 18 Jezca na gornjem Bavarskem so zamrznjena V Ber inu je na novo padlo 16 cm snega. Vzhodno morje čim dalje bolj zamrzuje, tako. da je promet med Stetinom in S\vinenvjndom mogoč samo s pomočjo ledolomilcev. Mnogo nemških rek je zamrznilo. Budimpešta. 4 jan. AA Na vsem Madžarskem je pritisnil nenavadno hud mraz. V Bandhid je termometer kazal 27 stopenj pod ničlo. V nekaterih vaseh je zmrznilo več ljudi Bukarešta. 4. jan w. Po vsej Rumuniji sneži že dva dni. V Karpatih divjajo hudi snežni meteži. Temperatura je zelo padla V Bukarešti je bila danes — 18 C-Bukarešta. 4 jan. A A Zadnjih 24 ur razsaja v vsej Rumuniji hud snežni rnetež Ponekod jc zapade' sneg nad ^ m debelo Železniški promet se razvija l velikimi zamudami, na nekaterih progah pa je sploh pretrgan. v njegovo stranko- in izjavlja, da bo sodelo-vanie v preteklosti usodno pospeševalo bodoče fikupno delo. Razen Titul?sca so vstopili v narodno kmečko stranko tudi bivši državni podtaj.rik v zunanjem ministrstvu Savel Radulescu in Titulescov zasebni tajnik polkovnik Menichor. Zaupnica kmečke stranke novemu predsedniku Bukarešta, 4. jan. w. lzvrčni odbor narodne kmečke stranke je imel danes konferenco na kateri je Maniu podal taljši eks-P07e o političnem položaju Izvršni odbor je nato soglasno izrazil zaupanje Juliju Maniu. Odnošaji s Francijo Pariz, 4. januarja, b. Ministrski predsednik Goga je izjavil dopisniku agencije Havas med drugim, da so netočne govorice. razširjene v inozemstvu v zvezi z rešitvijo rumunske krize. Glede bodoče rumunske zunanje politike je Goga poudaril: »Od vsega početka sen: izjavil, da ne bomo prelomili z nobeno izmed obstoječih naših zvez z drugimi državami, temveč da želimo samo naša prijateljstva razširiti tudi na one države, s katerimi ni^mo še vezani po posebnih pogodbah. Nikdar nismo niti za hip mislili na to, da bi zrahljali tradicionalne vezi, ki nas spajajo s Francijo. Osebno nisem izrekel niti ene besede proti našemu prijateljstvu g Francijo. V ostalem sem imel priliko to poudariti tudi francoskemu zunanjemu ministru ob priliki njegovega obiska pri nas, ko sem mu izrazil čustva naše medsebojne povezanosti kot osnove zveze med Rumunijo in Francijo. Ta čustva sem izrazij tudi francoskemu ministrskemu predsedniku Chautempsu ob priliki prevzema oblasti. Končno želim tudi demantirati govorice, da nameravam uvesti v Rumuniji diktaturo. Nasprotno podvrgel se bom sodbi rumunskega ljudstva, ki bo pozvano na nove volitve. Ustavitev nekaterih časopisov pa ne nasprotuje naši ustavi.* Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—t Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon St. 65._ Rokopisi se ne vračajo. Goga obišče Berlin London, 4. jan. o. »Dailv Telegraph« poroča. de namerava rumunski min. pre tednik Goga ob koncu januarja obiskati Berlin. Diplomatski krosi tudi zatrjujejo, da bo v kratkem nemški izredni poslan-.k Ribben-trop odpotoval v Bukarešto, kjer se bo gesta! z vezeni vodilnimi državniki sedanjega režima in bo sprejet v avdijenci tu-ii od kralja Karola. Udeležba na seji sveta DN Bukarešta, 4. jan. w. Rumunski zunanji minister Minescu bo ob koncu prihodnjega tedna odpotoval v Ženevo, kjer bo na zasedanju sveta Društva narodov, ki ee prične 17. januarja, zastopal Rumunijo. Velike rumunske manifestacije v Rimu Rim. 4. jan. AA. Snoči ie prišlo s tremi posebnimi vlaki v Rim 1500 Rumunov, zastopnikov vojske, uradništva in meščanov. Prišli so na rroslavo 2000 letnice rimskega cesarja Avgusta. Rumunski gostje Lodo obiskali tudi Neap?Ij. Danes so odšli na Beneški trg. kjer so priredili manifestacije Mussolinij-u, ki se jim je z balkona zahvalil za pozdrave. Nato je sprejel v Beneški palači 50 njihovih zastofi-nikov. Bivši minister Maioilescu je pri tej priliki poudaril da Rumuni ni^o prišli v Italijo samo zato. da ob;ščeio stari Rim, temveč zlasti zato da si ogledalo današnji, Mussolini jev Rim. Ves rumunski narod, ki sme sedaj vendar že pokazati svoja čustva nasproti Italiji, ie v duhu združen z rutnunski-mi romarii. Ma.ioil^scu ie končal svoj govor z vzklikom: Živela cesarska iti fašistična Italija! Predsednik italijanske vlade Mussolini je v svojem odgovoru opozoril na zgodovinske in sedanje zveze med obema narodoma. Poudaril je, da je to pot prvič prispela v Italijo tako velika skupina Rumunov. kar je posebnega pomena spričo zgodovinskih trenutkov! ki jih Rumunija preživlja. Prepričan je. da bo rutmunski obisk zapustil neizbrisen spomin. Gosti, ki jih ie sprejel Mussolini. so si skupaj z ostalimi romarii ogledali tudi eveča-nosti na Trajanovem trgu. Pri tej priliki je guverner mssta Rima izročil Romunom kos marmorja s tega trga- ki bo tvoril temelj stebra v Bukarešti v večen spomin na krvno sorodstvo Rumunov in Italijanov. Manoile«cu se je zahvalil za darilo in izjavil, da gledajo Rumuni z veliko ganjenostjo v božan-=i?o Italijo, katere usoda ss nadaljuje v blestečo np«končnof-t. Hudi boji pri Teraelu v mrazu in snegu Težko spravljanje ranjencev — Zaradi snega izločeni tanki — Nasprotujoče si vesti o položaju — Demorali- zirane vladne čete Perpignan. 4. jan. d. Hude boje na teru-elski fronti otežuje siiiio neurje do take mere. kakor teya v španski državljanski vojni šc ne pomnijo Boji se razvijajo v hudem mrazu in snežnih metežih. Temperatura je padla celo do 10 stopinj pod ničlo. Zaradi snežnih metežev nc morejo odstraniti t. bojišča padlih in ranjencev, ki jih je obležalo na tisoče in jih je pokrila nad meter debela snežna odeja Na stotine vojakov je dobilo hude ozebline, nekateri pa sni tudi zmrznili. Maz in snežni viharji so še povečali trpljenje borcev. Številni oklopni vozovi in tanki so obtičali v snegu V mnogih frontnih odsekih tanki in oklopni vozovi sploh ne posegajo več v borbo, ker so popolnoma zasneženi. Dočim na Francovi strani traijo, da so republikanske čete zapustile tudi že okolico Teruela, protestirajo v Barceloni proti tem vestem ter izjavljajo, da so vladne čete celo v Teruelu sarnem drže zavzete postojanke zasedene V bitki za Teruei se bori na obeh straneh kakih 200.0<)0 vojakov. Hendaje, 4. jan o. Borba za Teruei se nadaljuje še vedno z vso srditostjo, čeprav je nastal hud mmz in je Teruei z vso bližnjo in daljno okolico skoraj neprestano sredi hudega snežnega meteži, borbenost niti na nacionalistični niti na republikanski strani ni popustila Po ulicah Teruela besnijo še vedno strašni boji za vsako ped zemlje. Od koraka do koraka padajo bojevniki na obeh straneh. Republikanci, ki so se v Teruelu močno zabarikadirali, imajo v središču mesta še vedno v svojih rokah palačo guvernerja in cerkev Santa Clara- Obkoljevanje republikancev Saiamanca, 4. jan. br. Dopisnik Havasa na terueiski fronti poroča: Napadalna fronta frankovcev pri Teruelu ima sedaj obliko polkroga in se raztega od severa proti jugozapadu Teruela. Nenavaono ostre boroe se razvijajo na obeh krilih. Porazi zadnjih dni so vladne čete hudo demoralizirali in ne more biti več govora o enotni obrambni črti vladnih čet. Le na nekaterih točkah nudijo hud odpor oči-vidno z namenom, da omogočijo umik ostalih čet. Frankovo letalstvo je tudi danes kljub neugodnemu vremenu razvilo živahno akcijo in z neprestanim bombardiranjem preprečevalo zbiranje vladnih čet. Poročila iz Francovega tabora Saiamanca, 4. Jan. AA. Nacionalistični radio je objavil, da nacionalistične čete odbijajo napade rdečih na terueiski fron- ti. Posebno krvava je bila bitka v odseku Villastara, kjer je bil sovražnik odbit na vsej črti in je pustil na bojišču mnogo mrtvih. Nacionalistične čete so zaplenile mnogo tankov, ki jih je sovražnik pri begu pustil na bojišču. Poročilo nacionalističnega poveljstva pravi nadalje, da so nacionalistične čete kljub 14 stopenj mraza nadaljevale svojo ofenzivo pri Teruelu. Dasi ovira sneg gibanje čet. se jim je vendarle posrečilo zavzeti nove postojanke in prizadejati sovražniku hude izgube. Pogreb ubitih inozemskih novinarjev Saragossa. 4. jan. AA. Včeraj so pripeljali v Saragos-o truip'a treh novinarjev, ki jih j3 pred Teruelom ubila granata. Preden so jih s i^osebnim avtomobilom odpeljali v He&id.iye, je bila sloverna zadušmlra v začasni kapeli medicinske fakultete. V pogrebnem sprevodu po glavnih ulicah so bili poleg drugih general MoscaMo kot zas^ornik gjnerala Franca, mnogi odličniki iz meščanstva. cerkvenih krogov ter večje število novinarjev. Polkovnik Gassaco. načelnik štaba severne vojske, je v svojem govoru slavil lej>e lastnosti pokojnih poklicnih novinarjev, ki so padli m?d izvrševanjem svojih dolžnosti. Svoi govor je zaključil z vzklikom: »Živela Anglija, živela Amerika, živela Španija!-!: Nato so godbe zaigrale posmrino koračnico in so avtomobili odpeljali krste v Hemdave. San Sebastian. 4. jan. AA. Posmrtne ostanke treh novinarjev, ki so padli pri Teruelu, so pripeljali ob 13. na mednarodni most pri Irunu. Spremhali so j:h zastopniki nacionalistične vlade in novinarsko od-j>oslanstvo iz Salamance. Na mostu je stala častna četa nacionalistične vojske. Med mnog;mi venci so bili tudi trije, ki so jih poslali italijanski novinarji v Španiji. Na francosiki meji je izkazal čast obmejni orožniki oddelek S postaje v Hendavu bodo krste nocoj prepeljali v Pariz. Aretacija francoskih konzularnih uradnikov Bavonne, 4 jan. w. Nacionalistične vojaške oblasti so snoči iz doslej neznanega vzroka aretirale francoskega konzularnega uradnika v Irunu Ducoureauja. Z njim so aretirali tudi tri komercialne uradnike. ki so mu bili dodeljeni v služtoo. Aretirane Francoze so takoj odpeljali v zapore. Menijo, da pomeni ta aretacija re-presalije za podaljšanje zapora bivšega vojaškega poveljnika v Irunu, Tronco«a. Postani in ostani Član Vodnikove družbe! »JUTRO« St. 3. SreSa, 3. L 19SS Odmev ameriške poslanice v Franciji in Angliji Zopet se vdajajo nadam, da bo Amerika opustila svojo rezerviranost in aktivneje posegla v mednarodno dogajanje Washington, 4. jan. br. V vsej ameriški javnosti obširno komentirajo Roosevelto-vo poslanico in se bavijo zlasti z njegovim' zunanjepolitičnimi izvajanji Posebno podčrtava jo oni del poslanice, v kateri naglasa: vero v zmago demokracije. Ta del RooseveHove poslanice je naletel na splošno odobravanje V njem vidijo odločno voljo ameriške vlade, da s primernimi sredstvi zagotovi Zedinjenim državam časten in trajen mir. Jasno pa je tudi. da odklanja večina ameriškega naroda vsako vojaško zavezništvo in vsako sklepanje pogodb. ki bi utesnile svobodno akcijo Amerike na zunanjem političnem polju. V ameriških diplomatskih in vladnih krogih slej ko r>rej podčrtavajo željo Amerike, da si ohrani popolno neodvisnost v zunanji politiki, četudi pri tem priznavajo, da skupni cilji in A-upni interesi često narekujejo skupen nastop. Taki skupni nastopi v posameznih primerih niso izključeni in se bodo lahko vedno prakticirali, vendar pa brez dolgoročnih obveznosti. Pariz, 4. jan. o. Rooseveltova poslanica je vzbudila izredno zadovoljstvo v Londonu in v Parizu. Od nje si obetajo, da bodo Zedinjene države končno zavzele odločno stališče do japonskih načrtov na Daljnem vzhodu. Politični krogi v Parizu zatrjujejo, da ima Rooseveltova poslanica glede na sedanje svetovno politične prilike najmanj tak pomen kakor vstop Amerike v svetovno vojno, če se bodo Zedinjene države dejansko odločile aktivno sodelovati pri obrambi interesov zapadnih velesil na Daljnem vzhodu, bo Velika Britanija tam vsekakor zelo razbiemenjena. Politični krosi v Londonu priznavajo, da .je postal položaj evropskih držav na Daljnem vzhodu te povsem nevzdržen. Japonski načrti neposredno ogrožajo britanski imperij. Amerika ne bo smela na to pozabiti. Včerajšnje izjave japonskega notranjega ministra so najboljši dokaz, da Japonci špekulirajo z ameriško nevtralnostjo, ker bi radi obračunali z Angleži. V Parizu prevladuje mnenje. da se je Hoosevelt očitno postavil na stran Anglije in Francije in s tem še bolj podčrtal solidarnost trih velikih demokracij v obrambi svetovnega miru. Zato se more pričakovati, da bodo sedai Zedinjene države aktivnejše nastopile na mednarodni pozorni«, kakor dosedaj. Na drugi strani se ne da prikrivati, da bo moral Rooselvelt premagati poprej še velike gopodarske težave, s katerimi se mora boriti tudi bogata Amerika. V Parizu je vsekakor zavladal velik optimizem po težkih udarcih, ki so bili v zadnjem času prizadejani demokracijam. Posla.lico smatrajo za uvod v končno sklenitev bloka demokratskih držav, ki bodo lahko kljubovale fašističnemu bloku Združene sile ameriškega kontinenta. Velike Britanije in Franc'je bodo nedvomno lahko zagotovile mir. Amerika prihaja Evropi rta' pomoč baš •v poslednjem trenutku. Prva posledica Roo-seveltove po>lanice bo. da bo prizadeian hud udarec režimom v malih evropskih. državah. ki se pravkar pripravljajo, da bi krenili na por avtoritarnih sistemov. Komentarji angleških listov London, 4. Jan. br. Vsi angleški tisti dobesedno objavljajo Rooseveltovo poslanico ter jo spremljajo z daljšimi komentarji. »Daily Telegraph and »lorningpost« smatra, da je najznačilnejši način, kako je Roosevelt svojo kritiko avtoritativnih režimov povezal s potrebo močne oborožitve vseh demokratskih držav, prepričan, da bo le na ta način mogoče ohraniti mir in preprečiti novo svetovno katastrofo. »Daiiy >lail« piše, da pomeni Rooseveltova poslanica svečano izjavo da je politika izolacije trajno nemogoča ter da bo Amerika slej ali prej moraia stopiti iz svoje dosedanje rezerve. »Dailj Herald« ie mnenja, da se bo sedaj pričel v Ameriki velik boj med pristaši izolacije in med zagovornici mednarodnega sodelovanja Zedinjenih držav. Ta boj mora Amerika izvojevati in še le potem se tw. lahko z gotovostjo teklo. kam bo krenila »Times« pravi v zvezi z Rooseveltovo trditvijo, da je svetovni mir najzanesljivejši v rokah demokracij, da Roosevelt te teorije to pot ni bolj razvil kakor v čika-gu Sedanja poslanica je sestavljena v znatno mirnejšem duhu in ji je bil očitno glavni apel na enotnost ameriškega naroda, da se prebrodijo notranje težkoče. »>"e\vs Chronicle« imenuje Roosevelta najbolj preizkušenega in najmočnejšega borca za demokracijo na vsem svetu. Toda vprašanje je, ali bo Roosevelt mogel prevzeti moralno voostvo sveta; to je odvisno od tega. koliko zaupanja bo doživel pri svojem prebivalstvu. »Daily Exprt>ss« pa meni, da ne kaže iskati v Rooseveltovem govoru večjega pomena, kakor mu ga je on sam izrecno dal. Kritika v Italiji Rim, 4 jan. o. Italijanski listi so se za danes omejili na poročila o včerajšnji otvoritvi novega zasedanja ameriškega kongresa in na kratko vsebino Rooseveltove poslanice Vendar pa se že iz načina, kako eo ta poročila sestavljena, vidi, da je italijanska politična javnost zavzela povsem odklonilno stališče nasproti tej poslanici. »Giornale dltalia* piše. da bi Roosevelt ie-lei vrnitev v okrilje demokracije tudi pri tistih državah, ki so izpod tega okrilja že odšle. Gre za puhlo iluzijo, piše list, kajti evolucija zs-odovine £re po druaih poteh. Najnovejši zgledi notranje politične preobrazbe v nekaterih evropskih • ržavah in v deželah latinske Amerike to jasno dokazujejo. Svet beži od demokracij prav zato ker ne morejo uresničiti načela miru in pravice, s katerimi se same najrajši hvalijo. Odklonitev tudi v Nemčiji Berlin. 4 jan br V Nemčiji so Rooseveltovo poslanico -sprejeli dokaj tavnoduš-no. Nemški tisk beleži le glavne nrsli in se v kratkih komentarjih omejuje na kon-sfatarijo da Roosevelt prav za prav ni povoda! nič noveira ter da ponavlja že več-• ra' izražene misli in poglede na medna-. In? položaj Nemčija ima svojo začrtano i i«J katere ue uiore in ne bo krenila. Berlinski listi ne prikrivajo 6vojega ne- razpoloženja. Tako pravi a. pr. »Der An-griff«, da deli predsednik Roosevelt svet v slabega in dobrega. Ako bi bila e tem mišljena Nemčija, je treba pripomniti, da so dobri zelo često hodili pri slabih v šolo barbarskega napredka. »Berliner Tageblatt« pravi, da je značilno za psihologijo ameri-skeg gospodarstva, da se da močnejše in ugodnejše vplivati od napovedi ojačenih oboroževanj, nego od bolj produktivnih programov. Angleški kralj obišče Pariz Pariz, 4. januarja, b. Po poročilih listov namerava angleški kralj Jurij VI. to poletje obiskati Pariz, od koder se bo podal na svečano odkritje Angliji posvečenega spomenika v Boulogne sur Mer kot spomina na prvo izkrcanje angleških čet v tej luki leta 1914. GroS Volpi v Beogradu Beograd, 4. jan. k. Davi ob 7. je prispel v Beograd grof Giuseppe Volpi. Odličnega italijanskega državnika in mecena so sprejeli na železniški postaji italijanski poslanik Indelli v spremstvu prvega poslaniške-ga tajnika in tiskovnega atašeja, zastopnik zunanjega ministrstva dr. Nenadovič tajnik kabineta zunanjega ministra in druge osebnosti. Volpi velja za enega največjih italijanskih finančnikov in finačnih strokovnjakov. V državni karieri se je pred leti povzpel do finančnega ministra. Bil je tudi guverner v Libiji. Sedaj je predsednik italijanske konfederacije industrijcev in pod njegovo finančno kontrolo so velike tovarne motorjev v gornji Italiji, jadranske železnice, gornje italijanske elektrarne in druga podjetja. Kot pristen Benečanin pa Ima grof Volpi tudi močno razvit čut za umetnost. Mnoge galerije po vsej Italiji so njegovo delo. Tudi Holandska se bo oborožila Haag, 4. januarja, b. Prvi zbornici je posla! ministrski predsednik Colijn posebno spomenico, v kateri pojasnjuje stališče ho. landske vlade v vprašanju oborožitve folija pobija mnenje, da bi Holnnleki ?ndo-ščala armada, ki bi bila sposobna ubraniti državo ob prvem nanadu. dokler bi pomoč tretjih še ne prišla. Sicer si ni mogoče mislit?. da bi se Holandska znašla v nerodnem položaju, da b? se morala sama braniti pred silno vojsko kake velesile, pač pa se utegne zgoditi, da bo morala sama nastopiti v obrambo svoje meje vsaj proti delni armadi države, ki bo istočasno zapletena v vojno s kako druao državo. Ako naj holandska armada to svojo nalo2"o prav- izpolni, je seveda nujno potrebno, da jo primerno izpopolnimo, da bo kos vsem zahtevam uspešne državne obrambe Krvavo Novo leto v Rusiji Moskva, 4. jan. b. Po uradnem sporočilu je bilo na dan novega leta ustreljenih nad 100 oseb, ki so bile osumljene vohunstva, sabotaže in protirežimskega rovarjenja. V Leningradu sta bili ustreljeni dve osebi zaradi pripravljanja atentata na nekega visokega sovjetskega funkcionarja. Nemiri v Palestini se nadaljujejo Jeruzalem, 4. jan. AA. Po poročilih iz Palestine je politični položaj še zelo kočljiv. Tako so na nekem mestu presekali pe-trolejski vod, v starem delu Jeruzalema pa so danes neznanci ubili dva 2ida. Danes so tudi usmrtili nekega Arabca, ki ga je sodišče včeraj obsodilo na smrt. Dalje je sodišče danes obsodilo na smrt tudi nekega Arabca, o katerem so ugotovili, da je poškodoval petrolejski vod. Včeraj je bilo izvršenih več sabotažnih dejanj na železniških progah, na katere je bilo nameščenih več zavojev z razstrelji-vi. Delavci v pristanišču Tel Aviva so protestirali proti zaposlitvi neorganiziranih delavcev, policija pa je demonstrante raz-gnala in jih aretira nad 20. London. 4. jan. AA. židovska zveza v Veliki Britaniji predlaga, naj Palestino proglase za židovsko državo, ki naj ostane v okviru angleškega- imperija. Zveza zavzema s tem stališče proti predlogom o razdelitvi Palestine. Položaj v Egiptu Kairo, 4. januarja, b. Kralj Faruk je za mesec dni odložil zasedanje egiptovskega parlamenta, da bi se tako izognil nemirom zaradi odslovitve vlade Nahas paše in da bi novi vladi dal možnost, da v miru začne svoje normalno delo. Ob čitanju tega kraljevega dekreta je prišlo v parlamentu do hudih nemirov Nahas paša je hotel odgovoriti v imenu svoje stranke, toda predsednik parlamenta mu tega ni dovolil. Takoj nato je nastal tak trušč in hrup v zbornici, da predsednikovih besed nihče ni mogel več slišati. Mezdne borbe v Franciji se nadaljujejo Pariz, 4. jam. g. Nekateri mezdni spori v Parizu še vedno niso poravnani. Min predsednik Chautemps se je ves dan pogajal za rešitev teh sporov. V transportnih obratih se je po izreku razsodišča zopet pričelo delo, v živilski industriji pa je nastopila gotova poostritev, ker so podjetniki odpovedali delo 8.000 delavcem. Železniška katastrofa pri Kantonu Hongknng. 4 jan o. Na železniški progi Kanton-Hankov. se je pi-petila strašna železniška nesreča ki je zahtevala po dosedanjih vesfeh 40 človeških žrtev Nad 100 ljudi je bilo ranjenih Podrobnosti o katastrofi še nI Beležke Za resnico ln pravico V novoletni številki je priobčil »Slovenec« izjavo mariborskega Škota dr. To-mažiča, ki je med drugim napisal: »Kato-lifiki tisk ne sme slediti metode poročeva-nja, ki namenoma ne loči med resnico in neresnico, da škoduje nasprotniku. Le če je tisk v službi resnice in pravice in ljubezni, je velemoč, ki lastne vrste utrjuje, sovražne pa slabi in uničuje.« Te tehtne besede so bile z mastnim tiskom objavljene na 1. strani 1. številke letošnjega »Slovenca«. Takoj v 2. številki istega lista pa že najdemo beležko, v kateri med drugim čitamo: »JNS največja ln najmočnej ša centralistična in unitaristična stranka«, »centralizem JNSarska iznajdba«, »centralistična JNS«, »očetje centralizma«, »dobrote unitarizma« itd. Res lepo spoštujejo in izvajajo sloven čevci nauke cerkvenih nadpastirjev ... Naj se jim poskusijo oddolžiti vsaj na ta način. da slovenski javnosti povedo, v koliko in v katerem pogledu je njihova lastna stranka manj »centralistična« in manj »unitaristična« kakor JNS. Ce bodo ubogali mariborskega g. škofa in skušali pisati »resnico in pravico«, ne bodo mogli navesti niti ene stvari, temveč bodo morali napisati, da je »unitarizem«, ki ga oni istovetijo s »centralizmom«, osnovno načelo njihove lastne stranke. Čudna logika Znana beograjska revija »Javnost« je baje prenehala izhajati. Iz časopisnih poročil ni razvidno, ali je prenehala prostovoljno; ali pa je bila ustavljena. »Slovenec« piše na tak način, kakor da bi prenehala izhajati menda radi pomanjkanja finančnih sredstev. V isti sapi pa trdi, da je bila »Javnost« framasonsko glasilo in pri tem še velesrbsko orientirana. Ne bomo zopet opozarjali na dvoličnost slovenčevcev, ki so na eni strani debeli prijatelji z uglednimi framasoni, na drugi strani pa se delajo, kakor da vidijo v fra-masonstvu enega največjih škodljivcev človeštva. Opozorili bi radi le na čudno logiko »Slovenca«. Ako je bila »Javnost« glasilo framasonov in obenem glasilo vele-srbske čaršije, kako je potem mogoče, da bi morala prenehati zaradi pomanjkanja denarja, ko vendar veljajo tako frarraso-ni kakor čaršija za predstavnike velikega kapitala? Sicer pa je v »Slovencu« vse polno take čudne logike, ki ni ničesar drugega, kakor drzna špekulacija na omejenost čitateljev. Celjska „Nova doba" V 20. leto svojega izhajanja je stopila celjska »Nova doba«, ki v duhu tradicij predvojnih celjskih naprednih glasil uspešno in odločno zastopa interese nacionalnega življa v celjskem okrožju. List se je posebno preteklo leto špopolnil na vseh poljih in si s tem pridobil nov kader zvestih naročnikov in čitateljev. Oster mačkovski apel na hrvatsko inteligenco Dr. Ilija Jakovi j evjč. akuvni urednik »Hrvatskega dnevnika« je napisal v novoletni številki svojega lista presled političnih. Gospodarskih. socialnih in prosvetnih u 11 januarja bodo v vsej Grčiji razobešene zastave. Beograd, 4. jan. p. Skoz? Beograd potuje vikak dan vedno več uglednih osebnosti v Atene,- kjer bodo prisostvovale poroki grškega prestolonaslednika princa Pavla. Danes so potovali skozi našo prestolnico nečakinja grškega kralja princesa Aleksandra, danski, meklemburški in pruski princi s spremstvom. Volilni odbori za senatorske volitve Beograd. 4. jai p. Državni odbor za volitve senatorjev je na svoji današnji seji določil predsednike in člane posameznih volilnih odborov v posameznih banovinah. Za predsednika voliln-ga odbora za dravsko banovino je bil imenovan član državnega sveta dr. Rudolf Steinmetz Sorodolski, za člane pa predsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani dr. Vladimir Golia- sodnik upravnega sodišča v Celju dr. Anion Kržiš.iik. ljubljanski župan dr. Juro AdleSič in predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani Peter Koršič. Prihodnja seja državnega odbora za volitve senatorjev bo 29. januarja. nika in da prično takoj na vso moč kričati: glejte jih. kako napadajo vse duhovnike! Toda »hrvatski narodni poslanci se zavedajo svoje odgovornosti za vsako pred ljudstvom izrečeno besedo. Ko sem prišel v Preko, sem zvedel od ljudi, da nekateri duhovniki razdirajo slogo hrvatskih narodnih vrst. Ugotovil sem, da širijo grde laži o hrvatskem narodnem voditelju in sploh o vodstvu hrvatskega narodnega pokreta. Zaradi tega sem ostro obračunal z rašir-jevalci takih laži in jih proglasil res za narodne izdajalce. Naglasil sem. da nima hrvatski narodni pokret ničesar proti veri in proti cerkvi in da spoštuje vse duhovnike, ki hodijo z njim v isti vrsti, kakor hodi Bog z Hrvati. Pribil pa sem. da hrvatski narod ne bo nikoli dovoli, da bi mu razbijali slogo volkovi, pa če se tudi skrivajo v črne duhovniške suknje. Ako je ta obsodba zadela kakega duhovnika, potem to ni moja krivda. Ako se vmešava duhovnik v politiko, potem mora računati, da je Izpostavljen prav tako kritiki in sodbi naroda, kakor vsak posvetni človek.« Beograjski mestni proračun Te dni je bil sestavljen ia razgrnjen na javni vpogled proračun beograjske mestne občine za 1. 1938/39. Proračun predvideva 337 milijonov dinarjev izdatkov in prav toliko prejemkov Med izdatki gre nad dve tretjini za stvarne potrebščine, od tega 72 milijonov za obresti in odplačilo mestnih dolgov. Med prejemki znašajo doklade na državne davke 15, trošarine 88, občiuske takse 22 milijonov dinarjev. Okrog 30 milijonov naj vržejo razni drugi dohodki, ostanek pa se bo kril i* Čistega dobigka mestnih podjetij. Ta postavka predstavlja preko polovice vseh dohodkov. Občinska doklada znaša 20°'© na direktne državne davke in je najmanjša v vsej državi, saj je v njej vsebovana tudi banovinska doklada. ki jo morajo plačevali poles občinske doklade prebivalci vseh druaih mest. Proračun za prihodnje proračunsko letoka že. da se ie finančni položaj beogra jske občine znatno zbolvšal. pred tremi leti so znašali mestni dolgovi 895 milijonov, danes pa znašajo le še 5£0 milijonov, lako da so se v teh treh letih znižali za preko 800 milijonov. Ako bi občina v tel meri nadaljevala s pla-i*evanjem svojih dolgov, čas nadaljnja tri leta ne 14 imela nobenega dolga vež, Z Vatikanom naj bi se pogajal za nekako premirje, zlasti za ukinjeni napadov v časopisju. Vse pa kaže. da bodo vplivi Pape-na v Rimu rreslabi. da bi mu uspelo uveljaviti vse zahteve npmških narodnih socialistov. po kateri naj bi s? katoliška cerkev popolnoma izločila iz nemškega iavn^ea življenja in omejila na strogo versko življenje. Aretirani svetovalci Litvinciva London. 4. jan. d. «Dai!y Expres-s« poroča iz Varšave, da je bil po vesteh iz Moskve aretiran vodja pravnega oddelka ruskega zunanjega urada prof Stapanin. eden izmed najbližjih svetovalcev komisarja za zunanje zadeve Litvinova. ker je obtožen vohunstva Baje je obsojal Stalinovo čiščenje v sovjetskem zunanjem komisariatu. Kakor poroča list nadalje, so bili aretirani zaradi propagande proti Stalinu tudi štirie bivši uradniki zunanjega komisariat-a in sicer Fachner, Neumann. Šahov in Beck-mann. Litvinov je baje za adi teh aretadj protestiral pri vodstvu GPU, vendar pa brez uspeha Ponesrečeno nemško potniško letalo • Berlin. 4. jan. br. Popoldne se je v bližini Fi-ankfurta ponesrečilo potniško letalo. ki redno obratuje na progi Milan— Berlin. Zaradi izrednega mraza se je na krilih napravil debel led, zaradi česar je letalo postalo nesposobno za manevriranje. Tik pred pristankom v Frankfurtu je letalo treščilo na tla. Trije potniki in tri j« člani posadke so našli smrt v razvalinah. Berlinski olimpijski film fe končno gotov Berlin, 4. jon. A A. Po l^mo-sečnem dela so nemški režiserji končali film o olimpiadi r Berlinu. Prva s1avnosna predstava bo dn« t. frtVuarja v navzočnosti kancelarja Hitlerja. članov vlade in voditeljev narodne socialistične »tranke. Povratek avstrijskega poslanika v Beograd Bengrad. 4. jan. AA. Avstrijski poslanik haron Winmer »e je vrnil z dopugt« inpre* vzel svoje funkcije. Premestitev Beograd, 4. jan. p. Premeščena sta učitelj Anton šlibar iz Litije v Ljubljano in učiteljica Marija Korbar z osnovne na šolo za defektno deco v Mariboru. Smučarski tečaj beograjske radijske postaje Beograd. 4. jan. A A. Za propagando smtt-čarstva je beograjski radio priredil letošnjo zimo več predavanj o smučarstvu ob urah jutrnje ra ijske telovadbe. Spričo ugodnih snežnih razmer v okolici Beograda priredi radio za svoje naročnike in njihove družine brezplačni smuča m k i tečaj od 7. do tt. t .m. pri Zvezdami. Pouk v teh dneh bo trajal od 14.30 do lfi.3ft pod vodstvom smučarskega učitelja Draga ITlage, načelnika strokovnega olseka minististva za telesno vzgojo. Vremenska napoved Zemnnsko vremensko poročilo: Hladao vreme je še nad srednjo, vzhodno in juž-novzhodno Evropo, nekoliko toplejše pa v severni polovici Evrope, na Britanskem otočju in v Sredozemlju. Ker so se združile slabše depresije v notranjščini celine, je mraz začel popuščati v Nemčiji in jugovzhodni Evropi, kar je povzročilo močnejšo poobla-čitev in sneg. V Jugoslaviji je oblačno v vsej državi, razen v Primorju in na skrajnem severovzhodu. kjer prevladuje jasnost. Nekoliko je snežilo povsod razen v Primorju. Toplote je nekoliko padila v severni polovici, v južni pa se ie dvignila. Najnižja Ljubljana —21. najvišja Mostar 5 C. Zemunska vremenska napoved: Postopno popuščanje mraza. V vsej državi bo prevladovala oblačnost s snegom ponekod. Cez noč bo še pritiskal hud mraz. Zagrebška: Oblačno, sneg. vrsme se bo vsekakor poslabšalo. Dunajska: Mrzlo vreme bo 'rajalo dalje prehodno bo nekoliko milejše- naft>rže bo aopet snežila »JUTRO« št. 3. 1 l,B !L-..JL!l^ ScČd^jJS. * j— ..... v Po katastrof 1929 najmrzlejša zima Mraz strupeno narašča — Hude zime v preteklosti — Kaj obeta Jupitrovo leto za letošnje pridelke Ljubljana. 4. januarja V jasni minuli noči je mraz še bolj pritisnil in dav je živo srebro zlezlo na 15 stopinj C pod ničlo. Tako nizke temperature in tolikšno stopnio mraza v začetku januarja še nismo zabeležili v Ljubljani, odkar smo komaj utegnili pozabiti na ostro zimo 1. 1929. Mimo brezvetrno vreme se je z mrzlim, na zemljo kakor prisesanim »fakom v štirinajstih dneh tako učvrstilo, Aa je šele po zadnjih poročilih sodeč sklepati na počasen umik prve taze v letošnji zimi zasidranega mraza Na široko razlezeno hladno jezero zraka se je prestavilo s svojim jedrom med Alpami in Karpati za spoznanje proti jugovzhodu, kjer so posebno v Bolgariji, delu Kumunije in Grčije zabeležili včeraj silen mraz. Ciklonalni leto število mrzlih dni in doba trajanja 1871 14 od 3. do 16. decembra 1875 — 76 27 od 25. decembra do 20. jan. 1879 22 od 6. do 28. decembra 1880 25 od 3. do 28. januarja 1887 — 88 20 od 21. dec. do 9. jan. 1890 — 91 33 od 9. dec.. do 10. jan. 1892 22 od 13. jan. do 3. febr. 1892 — 93 40 od 21. dec. do 29. jan. .1895 11 od 13. do 24. februarja 1901 14 od 10. do 23. februarja 1914 17 od 10. do 2G. januarja 1929 29 od 24. jan. do 22. febr. Prod 50 leti je pritisnil oster mraz le dan kasneje kakor ietos in je trajal od 21. decembra preko Novega leta do 9 januarja. V Ljubljani je bilo v novoletnem jutru zabeleženih — 22.6" C vso tc mrzlo dobo pa komaj 22 mm padavin. Najhujši mraz na področju Ljubljane je bil v jutru katastrofalne zime 1. 1^29. dne 3. februarja — 25.6 stop, najdalj časa je pa pritiskal mraz s skoraj istim rekordom — 26 st. I. 1892 93. od 21. decembra do 29. januarja, celih 40 dni! Letošnji mrzli zaključek starega in še hladnejši začetek novega leta prinaša po vrsti manj mrzlih zim za decembrom tudi najhladnejši januar. !z naslednje razpredelnice. razvidimo, katerega dne v minulih desetin letih je bila dosežena v januarju najnižja. temperatura, obenem pa primero, koliko januarskih dni v posameznih letih ie beležilo podnevi, odnosno ponoči temperature izpod ničle. pritisk na morje premikajočega »e mraza je pa zaenkrat še tako šibak, da moremo računati na izdatno spremembo sedanjega vremena šele v prihodnjih dneh. Medtem se pa lahko mraz precej zaostri. Meteorološki zapiski na področju Ljubljane sicer beležijo v preteklosti mrazovne dobe, ki so trajale po 20. 25, 29, 33 in celo 40 dni, z izredno nizkimi temperaturami. V spodnjem pregledu vidimo, koliko časa in s kolikšnim pritiskom so vpadali v preteklosti mrzli vali v Ljubljansko kotlino, pri čemer je takoj opaziti, da niso presledki hudih zim v nikakršni zakoniti vezi. Še manj je višina mrazovne stopnje posprem-Ijena z istočasno izdatno množino padavin. najnižja temperatura 13. XII. 6. jan. 4. dec. 21. jan. 1. jan. 29. dec. 4. jan. 14. jan. 22. febr. 15. febr. 26. jan. 3. febr. —16.4 —19 —26.4 —22.4 —22.6 —19.5 —19.0 —26.0 —19.0 —19.0 —19.6 —25.6 padavine v mm. 30 60 96 14 22 31 54 85 140 86 42 39 najnižje podnevi ponoči 11.1.1929 —21 18 31 22.1.1930 — 8.5 4 17 8.1.1931 — 6.2 5 18 1.1.1932 —10.2 6 22 23.1.1933 —10.5 12 24 27.1.1934 —10 9 18 24.1. 1935 —11.6 17 26 24.1.1936 — 1.2 0 1 25.1.1937 — 8.2 8 19 4.1.1938 —15 (doslej, na prostem Vojaštvo pojde v Tivoli po badnjak Prebivalstvo se lahko z vozovi uvrsti v sprevod Ljubljana, 4. januarja. Vojaštvo ljubljanske garnizije bo proslavilo letošnji pravoslavni badnjak po Pravilu službe in po današnji naredbi komandanta mesto na naslednji način: Komandant badnjaka bo artiljetijski podpolkovnik g. Dušan Sietanovič. referent artiljerije štaba dravske divizijske oblasti. Badnjaki bodo dobavljeni v parku Tivoliju na istem kraju, kakor lani. Povorka za badnjak bo krenila izpred Oficirskega doma 6. t. m. ob 14. uri pod poveljstvom komandanta badnjaka. Pohod bo v koloni po štiri možje, lahko pa se uvrstijo tudi vozovi. kakor kdo želi. Poi je naslednja: izpred Oficirskega doma po Fiignerjevi ulici čez most na Ambrožev ti g, potem na Poljansko cesto, zavije v Domobransko ulico in gre ob Grubarjevem kanalu do Karlovške ceste, po kateri pride sprevod do šentja- kobske cerkve, zavije čez šentjakobski most in nadaljuje pot po Cojzovi in Aškerčevi ulici ter pride na Bleiveisovo cesto, od tam do Nunske ulice, nakar zavije v Tivoli. Ko nabere badnjak. se sprevod vrne po Aleksandrovi cesti. Ko pride do Beethovnove, se ustavi pred stanovanjem poveljnika mesta Ljubljane in mu izroči badnjak potem nadaljuje po Aleksandrovi in Tvrševi cesti do Pražakove ulice, zavije v Slomškovo in pride na Tabor, pred Oficirski dom. Po izročitvi oficirskega badnjaka v Oficirskem domu se razidejo nosilci badnjakov k ostalim poveljstvom, kjer se izvrši predaja bandjakov po predpisanih obredih. Badnjačarji, ki pojdejo v Tivoli po bad-njake, bodo pogoščeni v Oficirskem domu. Zabrunjeno je streljati pri pohodu po badnjak in skozi mesto. Božičnice in smučarji na Kočevskem Obdarovani otroci in družine - Vsaj enkrat doli na izlet! Kočevje, 4. januarja. Nedavno smo čitali v dnevnem tisku nekaj poročil o božičnih obdarovanjih revnih slovenskih šolarjev na naši severni meji. V glavnem sta priskočili na pomoč kr. banska uprava in CMD. Ne smemo za-molčati. da tudi naša slovenska Kočevska ni bila prezrta. Izdatno so pripomogli k lepi obdaritvi na večini kočevskih slovenskih šol kr. banska uprava, CMD, Slovenska Straža in JNAD Jadran iz Ljubljane. Vwe slovenske šole našega kočevskega ra 'edja (Grčarica. Gotenica, Kočevska Reko štalcerji, Borovec in Briga) so priredile večji del zadnjo nedeljo pred božičem svečane božičnice. Povsod so bila po skrbno izvedenem programu razdeljena kaj izdatna božična darila. V celoti je bilo ob- darovanih nad 2000 slovenskih otrok in družin. Zlasti lepa je bila prireditev v Kočevski Reki. kamor je prispela iz Ljubljane zastopnica JNAD Jadrana gdčna Ve-dernjakova in je razdelila med šolarje nad 30 pletenih jopičev, ki so jih bile za male kočevske Slovence spletle marljive Jadra-našice. Hvala jim za vzorni trud! Krajevni činitelji podružnice CMD v Kočevski Reki pa so uvedli še posebno zbirko za božično podporo revnim družinam na Kočevskem. Priznani naš znanstvenik in veliki prijatelj kočevskih Slovencev dr. Jože Rus je s svojim pozivom v »Jutru« in z lastnim trudom nabral med znanci in rojaki onkraj Rinže lepo zalogo blaga, perila, obutve in moke. Med darovalci je treba omeniti tudi narodnega poslanca dr. Lav- januarske temperature dnevi temp. pod 0 je bilo davi —20.5) Na prvi pogled je zanimiva ugotovitev, da je izredno mrzlemu januarju l. 1929. sledilo dvoje naslednjih, ko je bilo podnevi le nekajkrat živo srebro zlezlo pod ničlo. Mrzlejši je bi! po številu dni in maksimu mraza januar 1. 1933, kasneje le še v letu 1935. Izredno topel je bil januar 1. 1936. ko Pomen Slovenskega krožka na Dunaju Pred proslavo njegove desetletnice Odbor edinega slovenskega društva na Dunaju razpošilja te dni rodoljubom v domovini naslednjo okrožnico, ki izčrpno in tehtno opisu je desetletno delo in uspehe Slovenskega krožka. Pred svetovno vojno so imeli Slovenci na Dunaju mnogoštevilno naselbino. V to mesto, središče 50 milijonske države, so -e stekale politične in gospodarske težnje, in poleg teh vsa kulturna stremljenja. Iz teh treh dotokov je narasel tudi slovenski živel j, ki je obsegal vse socialne stopnje. Med najvišjim uradništvom raznih upravnih središč so bili Slovenci, trgovci in obrtniki so si okoristili zlato žilo blagovnega prometa v procvit njihovega blagostanja, in akademska mladina je črpala iz prvih virov svoj kulturni kapital za bodočnost. Umljivo je, da so iz medsebojnih stikov slovenskega prebivalstva že zgodaj nastale potrebe po združenjih, naj si bo v negovanje družabnih zvez. ali v poudarek političnih prepričanj, ali v zasledovanju kulturnih smernic. Osobito je bila delavna akademska mladina, ki se je zbirala v društvih »Slovenija«, »Danica«, »Sava« in drugod. V teh društvih se je shajala skoro vsa slovenska inteligenca. Politiki, pisatelji in pesniki slovečih slovenskih imen so pričeli tukaj svoje delovanje, v neštetih temperamentnih debatah o političnih ali umetniških strujah so se iskrili »uma meči«. Iz te eeneracije so izšli marsikateri pozneili e^^elji nove svobodne jugoslovanske dr žive. Bolj družabnega in zabavnega smotra sta Mli društvi »Zvezda- in ; Straža«. Pod Predsednik prof. Anton Trost okriljem »Zvezde« je bila ustanovljena tudi podružnica Ciril in Metodove družbe, ki je gojila slovensko šolo. nabirala prispevke, in ko so člani »Zvezde« likvidirali 1. 1914. to društvo, je prešla vsa imovina na CMD. Med svetovno vojno in kasneje po razsulu stare Avstrije je zamrlo na Dunaju vsako slovensko društveno življenje. Slovenska inteligenca se je razpršila, gospodarski tok je zašel v druge struge, in tudi politične razmere niso dale povoda za združitve. V to mrtvilo je vzbuknilo novo življenje, ko je zaslužni publicist Andrej Gabr- je živo srebro v Ljubljani tudi ponoči le enkrat zdrknilo pod ledišče. Strupen hlad s slano se obeta leto« /.a-vieči daleč v pomlad m izkušnje opazoval -cev tovrstnih zim v preteklosti zatrjujejo, da bodo letos, posebno v višjih legah, sadeži dozoreli tri tedne kasneje kakor običajno. Stoletni astrološko-meteorološki zapiski Jupitiovega leta, z mrzlimi posežki prejšnje Saturnove zime v pomlad pravijo, da večkrat nastopi poletna suša in ž njo v zvezi draginja. Ker so pa letos v prvi polovici leta sončni in lunini mrki. upoštevajo opazovalci tudi to in trdijo, da bo letošnje leto bolj vlažno ko suho. Posebno ugodno bo letošnje leto za posevke ječmena, ki bo dobro obrodil Setev tega žita priporočajo tem bolj. ker bodo zaloge v prihodnjih suhih letih prav prišle. Slaba letina se obeta grahu, prosu in ajdi, lan in konoplja bosta zrasla sicer nizko. pa uspešno donesla. Jupitrovo leto je posebno ugodno za seno in krompir ter sc malim posestnikom priporoča, naj letošnjih odviškov sena ne prodajo, ker ga bo v prihodnjih suhih letih primanjkovalo. Pridelki zelja, pese, repe in kolerabe obrode v Jupitrovih letih prav dobro, hmelja bo posebno v severnih deže.ah kaj malo, a bo ■dobre kakovost'. Za jesenske posevke priporočajo stari zapiski, da je boije, če se kljub pozni jeseni, zgodaj pose jejo, ker bo pomlad v I. 1939 dokaj hladna in suha. Sadja, posebno žlahtnih vrst hrušk, marelic, breskev in sliv bo letos malo, pomladna slana bo pomorila mnogo cvetja. Celo hrast in bukev bosta shabo nastavila svoje plodove. Vino-rejcem se obeta še precej dober pridelek, prihodnje suhe in tople tri jeseni pa bodo prekosile pridelek sladke kapljice nad vsako pričakovanje. V primeru, da poteče Jupitrovo leto hladneje kakor običajno, bo letos malo kač, kobilic in drugega škodljivega mrčesa. V pozni jeseni se bodo ponekod zelo zarediie poljske miši. Tako trdijo izkušnje starih zapiskov, dognanih po opazovanju vremena in prilik pridelovanja v letih, ki jim je po hladnem Saturnovem vplivu na življenje naše zemlje sledilo prav kakor letos vračajoče se vladanje pLancta Jupitra. renčiča. Nad 27 potrebnih slovenskih družin je preteklo sredo prejelo darove pri podružnici CMD v Kočevski Reki. Slovenci in Slovenke na Kočevskem, zlasti pa v omenjenem kočevskem zaledju, se vsem darovalcem toplo zahvaljujejo za pomoč. Rojaki in rojakinje! Zbudili ste s svojo podporo in zanimanjem med Slovenci na Kočevskem zavest skupnosti, ki se ne konča ob Rinži, marveč zajema ves rod od Maribora do Broda. Hvala stoterna, Slovenci na Kočevskem ostanejo zvesti in trdni. ★ Spet se po vsej Kočevski blišče srebrni kristali na smrekah in skalah. Gorata in gozdnata, Kočevska razkriva tudi pozimi svoje skrite čare, ki so Se malokateremu Slovencu znane. Dan za dnem prinašajo dnevniki poročila o snežnih razmerah in ugodni smuki v raznih predelih Slovenije, le naša Kočevska ostane vedno pozabljena. Vemo, da se naši turisti in smučarji ne boje medvedov, nerescev in druge divjačine, ki se tu in tam še kriva v kočevskih gozdovih. Boje pa se poti in neznanih smučišč. Vsem tem lahko danes povemo, da bo tudi naša Kočevska kmalu doživela svoje smučarsko življenje. Te dni smo prejeli obvestilo, da obiščejo naše kočevsko zaledje v januarju člani JNAD Jadrana. Kot smučarji bodo pregledali naše kraje. Snežne prilike so zdaj nadvse ugodne, smuka je vsepovsod idealna. Medtem ko je bilo na vsem Dolenjskem okoli božiča le nekaj prstov snega, je bilo pri nas na pol metra in še več čvrstega srena. Priporočamo zlasti lahke poti iz Ribnice čez Grčarico, Gotenico, Kočevsko Reko, Borovec, Brigo in Banjaloko. Posebno okolica Borovca (Krempa, pobočje Krokarja. Kapič do Drage in Kočevske Reke), nudi smučarjem poleg krasote kočevske Švice idealna smučišča. Ko razmiSIjate o izletih, vstavite v svoj program vsaj enkrat tudi pohod na Kočevsko. Slovenska Kočevska vas vabi. Smuk! Lep dar: Zgodbe brez groze Nove ceste H rafi gradffi Vefik primanjkljaj ▼ Maribor. 4. januarja Sreski cestni odbor za s reza Maribor desni in 1b vi breg je imel danes dopoldne v posvetovalnici na Koroški cesti 26 svojo proračunsko sejo. Pri debati o osnutku, ki izkazuje izdatkov 5.873.909 din. dohodkov pa komaj 3,245.743 din, so se oglasili k besedi skoro vsi odborniki, ki so zahtevali za svoje občine primerne dotacije za vzdrževanje občinskih cest. Mestni župan dr. J ura n je zahteval, da bi vzdrževala banovina Pobreško in Koroško cesto. ker plačuje Maribor na cestnih dokla-dah itak 1,200.000; v tem smislu bo postala kr. lanski upravi posebna spomenica. Načelnik Zebot je poročal- da bodo morale občine v bodoča prispevati primeren delež k novim cestam. Glede nagrainozenja starih cest pride v smislu proračuna na kilometer ceste okoli 50 m3 nasproti 36 v letu 1937. Otvoritev nove peste Sv. Peter—Loian« bo v maju 1938. V koroškem predmestju bo sreski cestni odbor zgradil skladišče za motorna vozila. Gradile ali dogradile se bodo ceste Brest ernica—6t. Ilj. Sv. Ana—fciče, Oplotnica—Slov. Bistrica, Ruše—Fala. Preuredila se bo tudi banovinska eesta St. Lenart—Sv. Benedikt kol bodoča transverzal-ka. ki bo vezala Maribor s Prekmurjem. Ta cesta se bo preuredila v moderno avtomobilsko cesto, na kateri namerava mestna občina mariborska uvesti avtoUisni promet in najbrže tudi tovorni promet, ker ni misliti na direktno zvezo Prekmurja z Mariborom potom železnice. — Nov most se bo gradil čez Loznioo v Pečkah pri Poljčanah. V smislu zatrdil načelnika g. Žebota ne bo sreski eestai odbor v bodoče podeljeval »ikakialfc podpor občinam sa blatne jarke m podobnty ampak le za nove ceste ta mostove. P™*»" ounski primanjkljaj t »»•*■ bo kril z 1feklade na neposredne državne davke. Po načelnJkovem poročilu je bil no«ri proračun soglasno sprejet. Sledile so še nekatere druge zadeve. Občni Limbuš se odpise dol« 53.151 din v smislu rotiranja tega zneska kot podporo limbuški ofcčini, ki pa ne bo smela 5 let zaprositi za podporo za vzdrževanje cest. — Sabveneianiraaa eesta Zg. Kangota—Svečlna ae proglasi za hanavin-sko cesto II. reda. Precej razgibana je bila debata t sveži s predlogom za najetje Posojila 1,500.000 dia za dograditev avtomobilske ceste Raka—Sv. Areh in pricetek del na cesti Sv. Lenart—Sv. Benedikt Posojilo naj bi se najelo proti 10 letni amortizacijski dobi pri Pokojninskem »rodu v Ljubljani, ali pri Mestni hranilnici v Maribora odnosno pri Banovinfiki hranilnici. Medtem ko je odbornik Serbinek sodil, da je pohorska cesta hiksuz m da nimajo kmetje od nje nobene koristi, so odborniki dr. Cer-je. Gomilšek, Petru« in Spindler podčrtava-li veliki pomen nove pohorske oeste za pohorsko prebivalstvo. Doslej je šlo za gradnjo te ceste nad 4 milijone din in je jas:** da ee morajo dela končati Sreski cestna odtor je končno soglasno sprejel predlog za najetje posojila in bo 750.000 din uporabljenih za novo pohorsko eeeto, ostalih 750.00» pa za cesto Sv. Lenart—Sv. Benedikt. Po obravnavanju nekaterih manj važnih zade* je bila proračunska seja zaključena. žalosten dogodek na Silvestrov večer Sokolski narašča jnik v temi zaboden ▼ hrbet Sv. Maiko pri Ptuju, 4. januarja. Tudi širša javnost je že nekolik okra t imela priliko soditi o vzgoji in delu raznih organizacij pri Sv. Marku na Ptujskem polju. Mnogim je še v živem spominu naval pijanih članov fantovskega odseka na Sokole, ki so se dne 21. junija 1937 vračali s telovadnega nastopa. Napad je obravnavalo sodišče, ki pa moralnih krivccv ni kaznovalo. Z jesenjo sc je društveno delo tudi pri nas pozi velo. Fantovski odsek vežha v cerkveni dvorani, a Sokoli so telovadili v šoli. Proti koncu novembra pa je sokolska četa nepričakovano prejela odločbo s katero sc prepoveduje Sokolom uporaba šolskih prostorov za telovadbo in druge svrhe. Disciplinirano so Sokoli mod opazkami in smehom nekaterih gospodov odnesli svoje telovadno orodje in omare, polne knjig, iz narodne šole Hud je ta udarec in posebno mladina ga le i težavo prenaša. Nara-ščajniki so vzljubili telovadbo. Pokazali so izredno požrtvovalnost. V temnih in mrzlih nočeh so hodili peš v 7 km oddaljeno ptujsko sokolsko telovadnico. Toda pono-čna pot je bila nevarna. Prišlo je do organiziranih pretepov in ptujski brat načelnik je mladini odsvetoval nadaljnjo posečanje, tolažeč jih. da se bodo tudi pri Sv. Marka razmere izboljšale. Tudi prosvetno delo se zaradi sile razmer ne more razviti, vendar ni prenehalo. Knjižnica, ki je v zasebni hiši, prav pridno posluje m vrši svojo nalo- Sv. Planina potrebuje smučarskega učitelja Zagorje, 4. januarja. Kljub hudemu mrazu so ljudje zapustili na praznik novega leta tople sobe in ubrali pot na izlet v zimsko okolico. Rudnik pa je ta dan obratoval, kar je dobro znamenje za nastopajoče leto. Ljubitelji narave, še zlasti smučarji, so največ hiteli na Sv. Planino. Oba praznika sc je tod smukalo mnogo fantov in deklet iz rudarskih revirjev, prišli pa so tudi zvesti izletniki iz Zagreba. Žal so sc v nedeljo ponesrečili kar Štirje smučarji, ki bodo morali zdaj nekaj časa v postelji premišljevati o čarih lepega in zdravega zimskega športa. Želja smučarskih skupin je, da bi dobila Sv. Planina iz-vežbanega učitelja, ki bo začetnikom nudil potrebno smučarsko vzgojo. Dokler je imela podružnica SPD iz Zagorja v zakupu romarsko hišo, v kateri jc tudi gostilna, je vedno skrbela za usposabljanje smučarskih začetnikov. Ker so na Sv. Planini krasna smučišča na vse strani, posebno pa na Medvednici, jc razumljivo, da prihaja tako lepo število smučarjev sem gori. Po- šček začel zbirati raztresene ostanke slovenskega življa na Dunaju. V zvezi z dunajskim Obrtnikom Jožo Cernelčem in akademikom Zdravkom Cvitarjem je sklical leta 1927. ustanovni občni zbor novega slovenskega društva. Temu je bila poverjena naloga, Zbrati vse Slovence, ki so ostali po prevrata na Dunaju, pod en krov. Političnih teženj to dmfttvo a priori ni moglo imeti, vprašanja je bOo la, kako M ae dalo rešiti fc, kar je atovenakegm, da ne utone prezgodaj t valovili novih raamer, ki niso bile četudi na sovražne našemu živi ju, gotovo tadl ne prijazne. Porodil se je na tem ustanovnem občnem zboru, dne 9. oktobra. 1927, »Slovenski krotek na Dunaja«. V skromnem imenu je izražena tendenca in okvir društva, njegov namen in hkrati njegova omejitev. V ta krožek naj pride vse, kar čuti slovensko. Občutiti smo hoteli, da smo pod domačim krovom, brez ozira na privatno mišljenje posameaiika, samo odkrito priznanje slovenskega čuvstvovanja naj bi ustvarilo medsebojne prijatelje, ki so potrebni sloge, da ne izginejo brez imena v zajetju tujerodnega velemesta. To svojo nalogo izvršuje Slovenski krožek na Dunaju, zvest svojim ustanoviteljem, sedaj že deset let! Združeval je v rednih sestankih svoje člane, bil jim je zavetišče, kamor so prihajali radi, da slišijo slovensko besedo in slovensko pesem. Slovenski krožek pa ni omejil svoje delavnosti edinole na zabavne prireditve, temveč je videl svojo poklicanost tudi v kulturnem delu. Za otroke slovenskih rodbin je vzdrževal slovensko šolo in njegova zasluga je, da lepo število sedaj odrasle mladine ni izgubilo stika s slovensko besedo in ljubezni do materinščine starišev. go. Pač pa je duhovna povezanost postala trdnejša. Pogum je narasel. Z znaki na prsih se srečujejo Sokoli ki »Zdravo« čuješ povsod. Na Silvestrov večer sta se zbrala sokolska dcca m naraščaj pri br. Cvetku, ki jim je razdelil novoletna darila. Tudi nekaj starejših bratov je prišlo. Brez hrupa je sokolska družinica »lvcstrovala. Pogovor je tekel o časih, v katerih živimo, o preizkušnji, ki jo prestajamo, in o bodočnosti. Posebno mladina je kar žarela navdušenja in veselja, ko je slišala bodribie besede iz ust starejših preizkušenih sokolskih borcev. Vladalo je veselo razpoloženje in naraščaj je zapel: »Le naprej brez miru...« Vse bi poteklo v miru m veselju, ali na lepem so prišli v hišo trije nepovabljeni fantje. Ker ni bilo plesa niti pijače so ktnalu zapostiM sobo ki odsAi. Nihče ni njihovemu prihodo niti odhodu posvečal pozornosti, kajti vedli so se mirno. Na dvorišču pa so omenjeni fantje naleteli na nekaj sokolskih tie-raščajnikov, ki so se slučajno mudili zunaj. Ni bilo nobenega vpitja niti prerekanja. Le nekaj besed in sokolski naraščajnik Šimert-ko je dobit v hrbet globok ubodljaj z nožem. Junaki noža so nato zbežali v varstvo teme. Ranjenega Sokolfča smo prepeljali v bolnišnico. Žalosten je ta primer. Mladina rešuje idejna vprašanja z noži m krvjo! Poznavalci markovskih razmer pravijo, da je to eden izmed prvih praktičnih sadov vzgoje, ki i® uče nekateri. strežba je dobra, gostilniške sobe kitajo zdaj tudi električno razsvetljavo. V zgodnji uri novega let« se je primeri? pri nas nenavaden šport: neki moški se je okopa! v ledeno mrzlem potoku Mediji. Na kraju, imenovanem Pod skalo, je ob glavni cesti napravljen hodnik za pešcc tik nad potokom. Začasna ograja je na več mestih raztrgana. Res prava sreča, da se doslej še ni prekucnil v vodo kakšen otrok, ko se vendar dan za dnem drsajo po hodnike. Prav zato pa jc pot tako spolzka, da je omenjeni mo^ki padel v potok. K sreči stanuje blizu, da se je lahko hitro preoblekel PO AMERIŠKO »Ljubim te. Jeanf Ati hočeš bifi moja žena?* »Da!* »Gospod plačilni! Župnika m d\>e priči!* ŠKOTSKA SMESNICA Srečata ne dva Škota. ».Ali poznaš najnovejšo »mesnico o mas?* reče prvi. »Ne povej mi jo!* »Če mi daš penny, pa jo povem.* »No, to je pa res dobra smešnica,* st nasmehne drugi Škot. Osnoval je poseben odsek za tambura-ški orkester, kjer vodi znani dirigent in strokovnjak na tem polju, Klemo Viskovič, ne samo skušnje, temveč z rednim Šolanjem začetnikov vzgaja za Slovenski krožek mladi naraščaj. Tamburaški orkester je pomebno aktivna postavka društva. Z njeno pomočjo ni le skrbijeno za društvene sestanke, kjer so naši tamburaši že odigrali nebroj točk v splošno zadovolj-nost poslušalstva, ponesli so sloves Slovenskega krožka tudi med dunajsko občinstvo s sodelovanjem pri Svetosavski besedi, pri drugih slovanskih društvih, potem pri raznih kulturnih filmih, v dunajski U rani ji in v radiu. Poseben odsek društva skrili za propagando slovenske, odnosno jngoslovenske kulture in išče potov, po katerih naj seznani dunajsko občinstvo z našo umetnostjo. Pomemben je bil nastop v radiu, ki je prinesel oris jugoslovenske instrumentalne in vokalne glasbe, učinkovit pri poslušalstvu in pri dunajski časopisni kritiki je bil koncert v Musikvereinu, kjer so nastopili naši najboljši na Dunaju živeči umetniki. Na čelu društva so bili vedno možje, vneti za idejo Slovenskega krožka. V prvih letih njegov ustanovitelj Andrej Gabr-šček, za njim starešina dunajskih Slovencev, Jakob Volk, ki je daroval v prid krožku svoje nad 50-letne izkušnje v društvenem poslovanju, potem je ustanovnik Joža Cernelč, nad vse vnet rodoljub, nosil na potrpežljivih ramah vsa bremena društvenega dela skoro sam. Po njegovem odstopu je lansko leto prevzel predsedništvo pianist profesor Anton Trost VI. Worell-strasae 2). Deset let Slovenskega krožka pomeni mnogo truda in nesebičnega dela, a tudi mnogo zadoščenja. Z naravnost malenkost- nimi sredstvi amo vzdrževali šolo, tambu raški orkester in skupne sestanke, člana^ rina je neznatna in še na to v mnogih primerih ni mogoče računati, ker je namen društva ^golj idealen in ne smemo uporabiti nobenega pritiska, da ne u plašimo našega članstva. Napisali smo ta kratki oris krožkove zgodovine, da seznanimo jugoekjvens ko javnost z namenom in smotri našega društva. V sadi, da pikh^mo v drugem desetletja našega obstoja novih prijateljev in podpornikov, hočemo proslaviti desetletnic« Slovenskega kratica v zavesti, da smo zvesto izpolnjevali našo narodno dolžnost, ki nam jo narekuje ljubezen do slovenskega narodnega otoka na Dunaju, in do naše skupne, ponosne domovine. Proslava desetletnice Slovenskega krožka na Dunaja bo v nedeljo, dne 16. januarja zvečer, v veliki dvorani češkega Narodnega doma, Dunaj, XV^ Tumergasse 9. Po nagovoru bo koncert, ki ga bodo izvajali solisti Ksenija Kušejeva, Marija Loukotka, Anton Dermota, član dunajske drž. opere, prof. Anton Trost, tamburaški orkester in pevski zbor pod vodstvom prof, Klemo Viskoviča. Nešteti so rodoljubi v domovini in tudi izven države, ki so leta in leta uživali gostoljubnost Slovenskega krožka na Dunaju. Premnogi so mu hvale in zahvale dolžni. Tudi ostalo naše občinstvo je v teku let iz časniških poročil doznalo za izredno delavnost in važnost tega našega društva v velikem svetovnem mesta v čast in ponos domovini in državi. Naj M se vsi spomnili krožka ob priliki desetletnice in koncerta v češkem Narodnem doma s svojim Ciril Metodov večer s plesom v Kazinski Domače vesti * 25 let Legatove Šole. Dne 3. januarja je •preteklo 25 let, odkar je bila v Mariboru ustanovljena Legatova šola. Zalo bo v nedeljo dne 9. januarja ob 10 dopoldne v razredu zavoda (Maribor, Vrazova ulica 4) prodava s petjem, deklamacijanii in predavanji. Govorili bedo strokovni učitelj Janko Pire ravnatelj Legat o razvoju in pomenu Legatove šole in profesor Jan šedivy o temi »Ravnatelj Legat kot stenograf«. Povabljeni eo vsi absolventi in absolventke, učitelji ii profesorji, ki so poučevali na zavodu, zastopniki oblastev. poročevalci listov ter prijatelji šoie. * štirideset let je bila predsednica Dobrodelne zadruge Srhkinj v Subotici go-epa Mica Radiceva. V odboru te dobrodelne organizacije pa v zadnjem času ni več sloge in zaslužna predsednica je zdaj na občnem zboru svoje mesto odložila- Dobrodelna zadruga Srbkinj v Subotici ie mnogo storila za srbski živelj v Vojvodini in vsi, ki vedo ceniti zasluge te «tare organizacije, so zdaj v velikih skrbeh zaradi spora, ki je nastal v njenem odboru. Občni zibor. na katerem je stara predsednica odstopila, je bil tako buren, da so morali posredovati policijsia komisar in naposled tudi redarji. * Novi grobovi. V Dolnjem Logatcu je umrl g. Leopold Punfuh. šolski nadzornik v pokoju. Uglednega in zaslužnega pokojnika bedo jutri ob 15. spremili k večnemu počitku. — Na Viču je umrla gospa Antonija Znničcva. posestniea tovarni peči. Pogreb bo jutri ob 15.30. — V Metliki je umrla gospa Pepca Fuxova. soproga trgovca in posestnika. Možu je zapu-tila tri sinove. Pokopali jo bodo danes ob 15. — Pokornima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožaljet * Svetovno znani lenorist Benjamin G igli bo gostoval v Trstu 5. februarja v operi Ma-non. Prijavite se za dvodnevni izlet v Trst od 5. do o. februarja. Prijave sprejema (ter vstopnice rezervira do 20. januarja) Izletna pisarna M. Okorn. Ljubljana, hoM Slon, telefon Štev. 20—45. Vhod z Prešernove ulice. # Volkovi napadajo naselja v žičkem srezu, kjer je dosti snega in hud mraz. V Kraljevu je že nekaj dni 10 stopinj pod ničlo. Ta huda zima je prignala volkove iz gozdov in planin. Zveri prihajajo celo na dvorišča vaških hiš. To se je že večkrat zgodilo v Dragašiču, kjer so sestradani volkovi povzročili kmetom veliko škodo. Iz Llublfaste u— Raspored Bogosluženja o pravoslavnim Božičnim praznicinia ii hramu sv. brače Cirila i Metodija: Čet vrta k G. I. na Badnji dan: sv. liturgija Vasilijeva ti sanatorijumu »Golnika 1'ctak 1. dan Božita: Polunočniia sa jutrenjom u 24. ččasa (pola noči). Časovi u 8. sati; — sv. pričeei sv. liturgija u 10. ča-sova, večernja u 17. ča«ov«. Subota 2. dan Božiča: jutrenja u 7. časova, sv. liturgija u 10. časova, bdenija sv. Stevanu (vefvrnja sa jutrenjom u 18. časova. Nedelja sv. Stcvan: sv. liturgija u 10. časova, večernja u 17. časova. — Uprava srpske pravoslavne paro-hije. u— V razstavi bratov Šubiccv bo imel vodstvo na praznik 6. t. ni. ob 11. g. dr. 11. I-ožar. — Razstava bo odprta 12 še do nedelje; vstopnina 10 din. u— Slovensko zdravniško društvo priredi 61. znanstveni sestanek v petek 7. t. m. ob 18. v predavalnici internega oddelka obče državne bolnišnice s predavanjem doc. dr. I. Matka o patologiji, kliniki in terapiji koronarne skleroze. I. del. Vabljeni vsi gg. zdravniki in medicinci! u— Na koncertu Učiteljskega pevskega zbora Emil Adamič, ki bo v ponedeljek 10. t. m., bo nastopilo 80 pevk in pevcev-uči-teljic in učiteljev, ki službujejo po najrazličnejših krajih dravske banovine. Vsak mesec se zbirajo po par dni v Ljubljani, kjer stalno študirajo naša najznačilnejša dela zborovske IMerature. Njihov dirigent je učitelj Milan Perlot iz Litije. Z velikim uspehom je Perlot vodil Učiteljski pevski zbor na kon- SVILE ( ZA PLES 1 SAMO DNI NAJNIŽJE CENE: Crepe de Chine 90 cm sir. Din l?«-" Cr&pe Satin 90 cm šir. Din Svileni Tuli 90 cm šir. Din 29*"" v vseli modnih barvah Svilene in volnene čipke, čiste svile po izrednih cenah MANUFAKTURA F.KS. SOUVAN MESTNI TRG 24. * Nezg1^« naših pamikov. Parnik >Bled«, ki opravlja službo na potniško-to-vomt progi Suša k — Albanija — Pirej. je nasedel v grških vodah. Neki grški parnik mu je prihitel na pomoč, nastalo kodo pa je posadka sama popravila. Parnik se je že vrnil v Split. Zaradi močne burje so imeli nekateri pazniki daljše zamude. S pomočjo parnika »Visa« so privlekli v Split iz Neretve parnik H vari, ki se je pred dnevi pri reševanju neke italijanske jadrnice poškodoval. Med zadnjimi poplavami je. vodovje nanosilo v struge reke Neretve ogromne množine kamenja in peska, zaradi če*rejetna stranke zaradi nujnega rc!a pri organizaciji razšLrjc-n>i pokojninskega zavoda na celo državo samo ol 11. do 13. ure ivlitio blagajna sprejema vplačila od 8 do 13. ure. rud, Vi gospa. 1/ICFTII " "^^"fj"-, ? | IIL TRIKO PKRILO kakor Hitro ga bošfc le*enkrat oblekli če hočete pozabiti na sitne zadeve in neprijetne skrbi, čitajte »Prijatelja«. Sporočite svoj naslov upravi »Prijatelj«, Ljubljana 108, ki Vam pcšlje eno številko brezplačno na ogled. UGOiJMM u— V društvu »Sofa< t Ljubljani bo predaval v sol>o!o 8. t. m. ob 20.30 v salonu pri »Levuc mestni zdravniški svetnik g. dr. Mis Fran ta o temi: »Zdrava in srečna družina— temeljua edinim narodovega zdravja in moči«. G. predavatelj se bo potrudil predočiti nam vse ono, kar potrebujemo k večji sreči in l.oljšemu zdravju. K temu zelo važnemu predavanju vabimo vse očete, matere, posebno pa tudi one. ki ti še hočejo ustanoviti družinski krov. Ne zamudite lepe prilike ter pridite vsi in gotovo ne bo vam žal. Vstop vsem prost. Iz Celja p— Čisli dobitek Akademskega plesa ;Sloge:, ki bo ;>o 1 pokroviteljstvom častnega damskega komPoja 8. t. ra. v Narodnem domu s sodelovanjem Adamičevega jazra iz Ljubljane, ie namenjen siromn-miin ceijsk;m akademikom. V jeseni ob začetku študijskega b'ta j1 »Sloga< razdelila 23 podpor siromašnim akademikom in jim * tem v znatni meri olajšala njihov t«3Žak študijski }*>io-žaj. Obleka promenadna vatelja, ki zna v par ostrih potezah podati označbo komponista ali dobe. Zaradi tega bo gotovo večer prvovrstni estetiki užitek. — V ponedeljek 10. t. m. predava o pomenu vitaminov na podlagi kulturnega filma g docent dr. I. Matko iz Ljubljane. a — Sodne covicc. Scdnik sreskega sodišča v Mariboru dr. Boris Mihalič je pri-deljen ministrstvu pravde v Beogradu kot inštruktor za uvajanje novega izvršilnega postopka pri sodiščih na področju bivše kraljevine Srbije. KINO MATICA I Samo ob 16. in 19*15 uri film »Življenje in komedija« ............ m m...................i.......... um premiera dosedaj največjega glasbenega velefiiaia CVETOČI ŠPANSKI BEZEG - BELI JORGOVAN V nemškem jeziku. Valček strasti V nemškem jeziku. V glavni vlogi najlepši ljubavni par Jeanette Mac Donald in Eddy Nelson Prekaša po svoji veličini riim »ROSE MARTE«. Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 u— Vabila za XVII. Slovanski večer, ki bo v soboto 15. t. m. ob '20. na Taboru, so razposlana. Reklamacije prosimo na naslov J. n. a. d. ^Jadran«, Tomanova 3. ali telefoni čil o 29—74. u— Glede pisemske pošte okrog Novega leta in njene dostave v Ljubljani smo prejeli naslednji dopis: »Jutro« je objavilo bele/ko Ljubljanskega Sokola, ki je navedel, da so bile njegove običajne novoletne okrožnice oddane na pošti 30 decembra popoldne, kakor doslej še vsako leto, vendar so bile strankam dostavljene šele 3. januarja. Naj kot trgovec izpopolnim to beležko z navedbo, da sem prejel važno trgovsko pismo, ki je bilo v Zagrebu oddano dne 31 dcccmbra, šele danes, dne 4. januarja, torej po preteku petih dni. Sodim, da nisem izjema, ker je pač verjetno, da je velikanski naval pisemske pošte ob Novem letu povzročil še marsikomu drugemu neljub zas-tanek pošte. Gotovo, da pismonoš ne zadene nikaka krivda, saj so z delom vedno preobremenjeni, toda dolžnost poštne uprave jc, da zna ob velikem navalu pisemske po^te organizirati službo tako, da bodo važna trgovska pisma vsaj v dveh ali treh dneh v rokah naslovijencev. u— Oglejte si v Šentjakobskem gledališča veseloigro »Nobene žene vof!« To duhovito delo danskega pisatelja Holg»rja Rohrda-ma je prepleteno z zdravim humorjem. Predstave bodo: v čelrlok G. v soboto 8. in v nedeljo 9. t. m. ob 20.15. Vse dosedanje predstave so bile polno zasedene, zasto si oskrbite vstopnice že pri dnevni blagajni. u— Ljudska šola na Viču. Namesto venca na grob umrle matere tovarišice Adele osečajo svete maše in pridige, »e gnu«:. da se politična borba in rekloma ya časopisje vlači tja, kjer je po diugih cerkvah samo ir.e»-to ?a brseio božjo in za nauk o ljubezni do bližnjega. Tako sc na brezvesten način rušijo temelji krščanstva in ljudem jemlje ve-ra. da je sploh še no svet« nekaj vzvišene- Enodušna sodba Ljubljane: Grace Moore primadono Metropolitan opere v filmu, ki prekaša celo Rose Marie, film romantičnega čara KINO UNION, Tel. 22-21 Tako lepo že dolgo ni pela nobena v Ljubljani! Tako lepega filma že kmalu nismo videli.' Nihče ne sme izostati, vsak si mora ogledati in siišati POJ LE MENI! Ob 16., 19.15 In 21.15 uri u— Ciril Metodov večer s plesom bo danes v Kazini. Vsakdo- ki čuti narodno, naj smatra za svojo dolžnost, da ga udeleži! Vstopnina uis-ka. u— Film, ki je trenutno najslavnejši na si-etu in ki bo še dolgo obdržal svojo veljavo. je pravkar prispel v Ljubljano. To je »Valček strasti«, ki pa bo v Ljubljani tekel pod naslovom' »Pod belim ipanukim bezgom* Tri imena dovolj povedo o nicm: sloveča pevka in igralka Jcaimetta Mac Do-naldova svetovno slavni baritonski tenorist llddv Nclson in pa produkcija Metro Gold-vyn M«\cr. O filmu »Pini belim španskim bezgom« trdijo zlasti pariške kritike, da je lepii in večji od tdma »Rose Maric«, ki je v Ljubljani žc nekajkrat tekel i:i jc vselej polnil kino Kakor jc zaenkrat najpri-ljubijenejši šlagvr zaiana Jjubavna pesem iz filma »Rose-Manetako se bo mi-slej prepevala po Ljubljani ljubavna pesem \r novega filma: »Ali se spominjaš«? Premiera filma »Pod belim španskim bezgom" bo dre vi ob 21.15 v kinu Matici. ga in svetega. Ni čudno, nko potem či*a-nio v* a k dan o najffr£ih zločinih in '»okoij^h niel našim narodom. Ta aeodo >o dostojanstvo človeka, edino učinkovito sredstvo v bojn za zmago jugo-sloveneke nacionalne niieli. V tem THigle iu moramo žal ugotoviti, da je v mnogih naših rodbinah po mestih bi na deželi vse premalo zavednost in doslednosti. e— Obnovite srečke drž. razredne loterije čimprej v podružnici »Jutra« v Celju. b Maribora a— Pravoslavni božični obredi v Mariboru. V četrtek 6. t. m. na dan badnjaka (sv. večer) po 14. uri bo posvetitev bad-njakov na severnem delu mariborskega mestnega parka, nakar se bo premikal sprevod po Tomšičevem drevoredu in Ale- TRGOVSKI PLES v soboto, dne 8. JANUARJA Umetniški program v Trgovskem domu. Reklamacije vabil pri tvrdkah: Golob, Magdlč In N po rt-Kmet. u— Brezposelni (Mavri Strojnih lovar. in livarn il. <1. v Ljubljani naj se fjgitriio javijo tekom srede med 9. in 12. ter 13 in 19. uro ter v četrtek med 9. in 12. uro v IMavski zbornici pri zaupniskem zboru zaradi izpolnitve vprasalnih p i. u- »OBRTNIŠKI PLKS* je najbolj priljubljena vsaki Jim na dniiahna j»rireili«ev. Vsakdit. ki zeli prijetne il«niar«» zabave, je vabljen v soboto 15. t. ni. v Kazino! n— Tudi v zimskem iasu je prijebio kuhati na električnem re^oju. Gos|H>tinje. j»ridi te danes ob pol 5. v Zvezo gospodinj. Gradišče 1-1 k predavanju. u— Kdor se hoče dobro in pociMii iuiplesati i k) zvokih izvrstne Ronay-jnzz godbe, pride danes na Ciril-Metodov večer v Kazini. u—- Plesna šola na Tabora. Drevi ob "JO. zaključna plesna vaja. ksandrovi cesti v Meljsko vojašnico, odtod skozi Aleksandrovo cesto, Slovensko in Gosposko ulico v Kazino, nato po Glavnem trgu, Tržaški cesti. Ob železnici. Franko-panovi in Stritarjevi ulici, kjer se sprevod razide. Dne 7.. 8. in 9. t. m na vse tri božične praznike bo v vojaški kapeli (kasarna Kralja Aleksandra I Uedinitelja> liturgija vselej ob 9. 30. a — Iz Ljudske univerze. Francoski klavirski večer klasične in romantične glasbe priredi v petek 7. t. m. naš skladatelj in priznani glasbeni pedacog g. L M Šker-janc. profesor na konserva'oriju v Ljub-i liani. Med francoskimi klasiki bo tolmačil Loei!lyja. Couperina. Ramsauya in Me-hula; med romantiki pa C. Francka, G' Faurea V. d' Indyja. G. profesor združuje redek sloves izbornega pianista in preda- Telefon 2*-24 a— Sestanek mladinskih pevovodij. Te. dni so se sestali v prostorih Pedagoška centrale mladinski pevovodje področja bivše mariborske oblasti, organizirani v svojem Društvu pevovodij mladinskih zborov, ki je bilo ustanovljeno z namenom, da se na omenjenem področju poglobi mladinska glasbena vzgoja. Društveni predsednik Jurče Vrele ja očrtal razvoj in zgodovino mladinskega glasbenega gibanja in je fiodal nekaj tehtnih smernic za uspešno delo. Spomladi bodo skupni okrožni pevski nastopi na Dravskem polju, v konjiškem, dravograjskem in šoštanjskem okrožju. Ob zaključku je predsval prof. Makso Pirnik o temi Zakaj moderna*. IN ŽELJA POSTAJA RESNICA« Predvsem ti želim polno zdravja? Da bi se uresničile te moje iskrene želje, sem odredila, da se ti v bodoče pcr.lie na dorn vsak mesec po 1 škatlica Ovomaltir.e. Videl boš, k« ko dobro ti bo dela skodelica Ovomaltine vsako jutro. Samo z Ovnmaltlnc se doseže Ovonmltlnski uspeh. StotisoCi so žc i o tzkusih. Prepr>čcjte ss t ud: Vit Kupite danes škatlico zdravja — škatlico OvGCialtiiie! Dobiva se povsod, počenši od din 6.50. e— Smrtna nesr**ča aTi rločln? V tK»n>. deljek zjutraj so našli na vesti pri Po srdi neznanega moškega v globoki nciaufi. Nezoanec je imel lobanjo počeno. Pre).«~ Ijali so ga takoj 7. vozom v oci.V>!xO lolni-šaioo, kjer je že ob 12.45 izdihnil. I go-toviti so UKjgH samo, da jc mrtvec neki Viljc mViuovuik. A!i grr- za smrtno n.ne-čo ali pa za vJočin, se šc ni dalo dogantL DANES V UNIONU 17. AKADEMSKI PLES ADAMIČEV JAZZ IZ UIBMANK a— Pnbegr kaznjenca z žebljem v žc« lodcu. Svoječasno smo poročali o pobegu kaznjenca Štefana Godca iz tukajšnjo splošnne bolnišniee. kamor so ga spravili, ker je bil požrl žebelj. Toda njegova svoboda ni bila dolgotrajna, ker so ga kmalu izsledili. Ob tem dogodku se je močno podkrepil sum, da je pogoltnil žebelj samo zaradi tega, da je potem lahko iz bolnišnice pobegnil. Te dni pa je Štefan Godec, ki odsedeva daljšo kazen v kaznilnici radi raznih tatvin, dejal, da ie izvršil neki zločin ekje na Kranjskem in so ga prepeljali v Ljubljano, kjer pa se je po prihodu takoj pričel zvijati, češ da ima žebelj v žclodcu. Zopet so Godca poslali v bol-nišnirn. od koder je sedaj pobegnil. Iz Ptuja >— Kino Ptuj predvaji danes in juf.rl fiim »Ivje". Po romanu »Wald\rinter< oi P. fve^eijvi. ★ Sevnica. Zvočni kino predvaia danes in jutri film >Irena« z našo rojakinjo ?.eral. dino Katnikovo v glavni vlogi. Sle li »Valček na ledu«. Vremenska poročila Dozdevno vreme v januarju po stoletnem koledarju. Dan je dolg 8 ur. 25 minut do 9 ur 26 minut T. 4. Tit, Angela S. 5. Telesfor Grozdana Č. 6. Trije kralji Darinka P. 7. Valentin Svetoslav S. 8. Severin Bogoljub N. 9. Julijan P. krajec 15.13 oblačno, precej hladno sneg in dež sneženo oblačno, krajevne padavine »JUTRO« Št. 3. Sreda, 5. L 165$ Gospodarstvo Uredba o skrbstvu za brezposelne delavce II« Podpore za brezposelne delavce Nova Uredba določa naslednje vrste brezposelnih podpor: tedne, podaljšane, potnv «er izredne podpore v gotovini ali v naravi. Pravico na redno podporo ima vsak brezposelni delavcc sedem dni po prijavi brezposelnosti, sezonski delavec pa 14 dni po prijavi brezposelnosti, če jc bil v zadnjih dveh letih (737 koledarskih dneh) bol-niSko zavarovan najmanj 200 delovnih dni (osem mesecev), pri čemer se računa samo «• ni čas, za katerega je bil predpisan prispevek za borzo dela. Podpora se deli na osebno podporo in dodatek za nepreskrbljene otroke, pri čemer so nezakonski otroci in otroci zakonskega druga izenačeni z zakonskimi otroci. Kot nepreskrbljeni otroci se smatrajo otroci izpod 14 iet starosti, če pa hodijo v neua razloga odklonili delo, delavci, ki si prctiviio nadaljnji strokovni izobrazbi a i pripravi za spremembo poklica, delavci, 'k: stavkajo ali so izprti, delavci, ki prejemajo hranarino ali invalidsko rento preko .">()%, in končno delavci, ki so zlorabljali podpore. Za presojo ali je delavec odpuščen po lastni krivdi, veljajo določbe obrtnega zakona, če je delavec prejemal v zadnjih 12 mesccih podporo skozi osern tednov, ne more več odklanjati ponude-nega dela. češ da ne ustreza njegovemu prejšnjemu poklicu ali zaposlenju. Delavec, ki je sodeloval pri stavki ali je bil i z prt, dobi podporo šele osmi dan potem, ko je prenehala stavka ali je prenehalo izprtje, če ni ponovno dobil zaposlenosti Delavec, ki je bil odpuščen po svoji krivdi, ki je zapustil delo brez upravičenega razloga ki odklanja ponudeno delo ali se brez upravičljivega vzroka protivi strokovni ^zobrazbi ali pripravi za spremembo poklica odnosno se protivi zdravniškemu pregledu za ocenitev njegove delovne sposobnosti. izgubi pravico na podporo za dolo-čen čas, toda največ za 26 tednov. Dela-v .-c, ki ziorablja pedpore, izgubi pravico na podporo za 52 tednov. Podpora v gotovini sc po potrebi v celoti ali deloma lp.hko spremeni v podporo v naravi, zlasti kadar gre za mladoletne delavce izpod 13 let in za žene. Podpiranje mladoletnih de-Ivcev in žen se lahko poveri državnim, samoupravnim, delodaialskim ali privatnim dobrodelnim ustanovam. V primeru izvajanja javnih del aii del za pobijanje brezposelnosti, ie delavec dolžan sprejeti delo. ki po mišljenju šefa uprave za posedovanje dela ustreza njegovim sposob-■ Mladoletni delavci do 18 let se ^•nko prisilijo na delo pri javnih delih za t bijanje brezposelnosti. Trajanje podpore Traianje redne podpore je odvisno od trajanja članstva v bolniškem zavarovanju v obračunskem času (v zadnjih dveh le-• h). Podpora se daje največ 26 tednov. Va vsakih 200 prispevnih dni (8 mesecev) rmstva dobi delavec v primeru brezpo-nosti 4 tedne redne brezposelne podpore. Če je bil delavec v obračunskem Glej Jutro; od 4. t. m. času (v zadnjih dveh letih) brez presledka zaposlen 12 mesecev, dobi podporo nadaljnjih 6 tednov, če pa je bil v zadnjih 24 mesecih brez prestanka zaposlen, dobi podporo še 14 tednov (skupaj torej 26 tednov). Za določitev višine podpore je mero-dajen najnižji mezdni razred bolniškega zavarovanja v zadnjih treh mesecih. Delavec, ki je svojo redno podporo izčrpal, dobi pravico na ponovno podporo šele tedaj, ko je dosegel novo članstvo v delavskem zavarovanju najmanj 200 prispevnih dni (osem mesecev). Če pa delavec ni izčrpal redne podpore, obdrži skozi 12 mesecev po izplačilu zadnje redne podpore pravico na neizčrpan del redne podpore, 1 poleg pravice na redno podporo, ki si jo pridobi med tem časom. Sezonski delavci imajo pravico na redno in podaljšano podporo samo v sezon, to je v času običajne redne zaposlenosti. V času običajne redne brezposelnosti pa lahko dobi redno ali podaljšano podporo, če dokaže, da je bil v poslednji sezoni zaposlen manj nego 4 mesece. Tuji državljani jugoslovenske narodnosti so giede pravice na podporo izenačeni z jugoslovenskimi državljani, prav tako begunci. ki jim pristojna oblastva nudijo pravico azila v naši državi, dokler traja ta pravica. Ostali inozemski državljani so v načelu izenačeni z jugoslovenskimi državljani. če v dotični državi z našimi državljani postopajo, kakor s svojimi. Podaljšane podpore Samo v času velike splošne brezposelnosti iahko dobivajo podaljšano podporo delavci, ki so v težavnili življenjskih razmerah. ki nimajo sredstev za najnujnejše vzdrževanje in tudi nimajo pomoči od drugih oseb ali ustanov. Podaljšano pomoč lahko dobivajo delavci, ki so najmanj 5 mesecev prijavljeni kot nezaposleni pri javni borzi dela ali pri krajevnih upravah ali so bili v teku enega leta pet mesecev brez posla. Za vsakih 50 polnih prispevnih dni (2 meseca članstva) v delavskem zavarovanju se lahko odobri 1 teden poda'išane podpore Če je podaljšana podpora izčrpana, se lahko delaven odobri ponovna podaljšanj podnora šele tedaj, če si je znova pridobil redno pomoč in jo izčrpal Sk^p. da se dajejo podaljšane podpore. v kakšni višini in za kakšen čas, '>da minister za socialno politiko na predlog "enfralneea odbora za pospeševanje dela. kadar rezerve za podpore dosežejo vsoto 50 milijonov Din. Potne podpore Potno podporo dobi nezaposleni delavec, ki dokaže, da lahko dobi delo izven sedanjega prebivališča odnosno izven sedeža uprave za pospeševanje dela, kjer je prijavljen. V takem primeru lahko dobi podporo za celotne ali delne potne stroške tudi za člane svoje rodbine. Potno podporo dobi samo delavec, ki v svojem kraju ne more najti dela in nikakor ne more kriti stroškov za potovanje do kr-aja nove zaposlitve. Na račun potne podpore se lahko izda delavcu potrdilo za ugodnostno voz-ni.no na železnici s celotno ali deloma plačano razliko največ trikrat na leto -n podpora v znesku največ 20 Din za delavca in 10 Din za vsakega člana rodbine. Izredne podpore Nezaposleni delavci, ki so bili zavarovani, pa si niso pridobili pravice do redne in podaljšane podpore ali so jo izčrpali in jih zaradi upravičenih razlogov ni mogoče poslati domovinski občini, lahko dobe izredno podporo, če so zaradi dolgotrajne brezposelnosti, bolezni v rodbini in sličnih razlogov prišli v brezupno stanje. Izredna pomoč lahko doseže največ višino treh rednih podpor v najvišjem mezdnem razredu, v katerem je bil zavarovan dotični delavec v teku zadnjega leta. Delavcem, ki ne morejo dokazati članstva v bolniškem zavarovanju, se lahko trikrat na leto prizna največ 20 Din osebne pomoči in 10 Din za rodbino. Izredne pomoči se dajejo prvenstveno v naravi. Izdatki zet potne podpore ne smejo presegati 5% proračunskega kredita za podpore brezposelnim delavcem, izredne podpore pa ne smeio presegati 12% tega kredita. Izredni dohodki javnih borz dela se lahko potrošijo za trenutne podpore samo po sklepu upravnega odbora ali po odredbi Osrednje uprave. Rejom za posamezna plemena goveje živine Od 17. do 21. decembra je bila v Beogradu konferenca živinorejskih strokov-■ ii oficiclnih tečajih U izvozniških deviz (25%), medtem ko so morali doslej oddajati '/.. Izvozniki so v splošnem pričakoval) da bo odstotek deviz, ki jih je treba oddati Narodni banki, znižan vsaj na 15 ali 20%, če zaenkrat še ne bi bilo mogoče sploh ukiniti tega predpisa. Z znižanjem odstotka deviz, ki jih je treba oddati Narodni banki, od 33 na 25%, se situacija prav za prav ni mnogo spremenila. To nam kaže naslednji primer. Tečaj angleškega funta v svobodnem prometu znaša 238 Din, oficijelni tečaj pa znaša 216 Din. Doslej je moral izvoznik od izvozniških funtov oddati eno tretjino po 216 Din, ostali dve tretjini pa je lahko prodal po 238 Din in je povprečno vnovčil svojo funte po 230.66 Din, kar je približno 3% manj nego znaša pravi tečaj na svobodnem trgu. Po novem predpisu, ko bo oddal po oficijelnem tečaju eno četrtino, medtem ko bo tri četrtine prodal po svobodnem tečaju. Povprečni tečaj bo znašal 232 50 Din in se bo izkopiček izvoznika zboljšal le za 1.84 Din pri funtu, t. j. za 0.8%. Sprememba člena 14 pravilnika je v mnogih primerih važnejša. Po novem besedilu tega člena od šalterskih deviz ni treba več ponudi Narodni banki na cdkup in obstoja le še predpis. da je treba Narodni banki ponuditi devize, ki pridejo Iz inozemstva z namenom, da se ustvarijo svobodne dinarske terjatve. Narodna banka je Šele v letu 1936. pričela striktno izvajati določbe člena 14. deviznega pravilnika, zahtevajoč da ji morajo denarni zavodi oddati eno tretjino šalterskih deviz po oficielnem tečaju. Z novo ureditvijo je torej vzpostavljeno prejšnjo dejansko stanje. Sprememba člena 14 ima pomen predvsem za devize, ki prihajajo v našo državo v zvezi z investicijami tujega kapitala v našem gospodarstvu. = Gradnja topilnic za cink in svinec. Angleška družba Trepča Mineš, ki eksploa-tira svinčeno cinkove rudnike v Trepči. bo v kratkem pričela graditi topilnice za cink in svinec. Investirala bo v ta namen okrog 100 milijonov Din. Sedaj izvaža družba v inozemstvo svičen in cinkov koncentrat, ki ga potem topijo v inozemskih topilnicah. V bodoče pa se bo ruda v celoti predelala v Jugoslaviji, tako da bomo izvažali v inozemstvo le čisto kovino namesto rude. Kakor poročajo iz Beograda bodo topilnico cinka zgradili v šabcu, topilnico svinca pa v Zvečanu. O tem vprašanju se vršijo še pogajanja med družbo in pristojnimi ministrstvi. Topilnica cinka se bo zgradila v šabcu, ker ima tam svoje glavne obrate družba »Zorka«, ki izdeluje žvepleno kislino. superforsfat in modro galico (prej je družba Zorka imela svoje tvornice v Su-botici, pa je glavne obrate prenesla v ša-bac). Po zgraditvi topilnice cinka bo -.Zorka« lahko bolje izkoriščala žvepleno kislino. Nova topilnica svinca, ki bo v Zvečanu, bo zgrajena v takem obsegu, da bo lahko prevzela za topljenja tudi rudo iz drugih svinčenih rudnikov. = Lombardiranje tri odstotnih obveznic za likvidacijo kmečkih dolgov pri Poštni hranilnici. Po sklepu nadzornega bo Poštna hranilnico dajala posojila na po lasi 3 ol-stotnih obveznic za likvidacijo kme'kili dolgov. in sicer v višini 50 Din na nominale 100 Din po splošnih pogojih, veljavnih za lombarliranjc državnih vrednostnih papir,ev (na S mesec-e s 6".'« obresti). = Zateška hmeljska letina presega lanske cenitve. Zalruga hmeljnih trgovcev v Zatcu poroča, da je bila lanska eeptemf>r-6ka cenitev hmeljskeg« pridelka v žateškem okolišu prenizka, ker je mnogo hmelja v teku obiranja že dozorelo. Dejansko je znašal pridelek v žateškem okolišu 175.000 starih etotov nasproti 150.000_155.000, kolikor je znašala cenitev srednjeevropskega hmeljskega urada sredi septembra. Dcslej je od te letine šlo preko skladišča 7.a ei-rniranje v Žatcu 142.050 stotov. Proste zaloge pa se cenijo še na 14.500 stotov (od tega pri hmeljarjih 6300 in v trgovini 8200) = Uradni tečaji za januar. Finančni minister je za januar določil naslednje uradne tečaje: 1 napoleondj.r 298.50 Din. 1 zlata turška lira 339.70, 1 angl. funt 238, 1 ameriški dolar 42 95, 1 kanadski dolar 42.75, 1 nemška marka 14, 1 poljski zlot 8.15, 1 avstr. Šiling 8 60, 1 belga 7.40, 1 penga 8.60, 1 braziljski milrajs 2 60, 1 egipUfcl funt 240, 1 urugvalski peso« 1 23.20, 1 argentinski pezos 12.70, 1 čilski i pezo« 1.45, 1 turška pap. lira 34.75, 100 albanakih frankov 1415, 100 franc. frankov 162, 109 Sv. frnnkov 1000, 100 ital. lir 226, 100 hol. goldinarjev 23S8, 100 bolg. levov 45, 100 rum. lajev 32 80, 100 danskih kron 953, 100 švedskih kron 1106, 100 norv. kron 1079. 100 španskih pezet 230, 100 grških drahem 39. 100 češkosl. kron 151, 100 finskih mark 95, 100 lcton-akih latov 812. = Izplačevanje vlog pri Mestni hrinfla?-ci v Brežicah. Mestna hraniluica v Brežicah bo začela s l. februarjem izplačevati vlagateljem vse s'are vloge -'o 10.000 din. Nadalje je 6klenila hraulluična uprava, da bo izpiačaia vlagateljem z vlogami od 10 tisoč do 80.000 din obresti za eno le*o in pol, vsem ostalim vlagateljem pa obresti za eno leto. Pri tetn se vzame za računsko podlago s fon je e Peric. Josip Frietič, Jr*ip Jaro. iu Andrej Gergolct. Obenem ie bila sedanjemu po estata doocr. dobske občine kmetijskemu nadzorniku dr. Bregantai službena doba poboljšana za nadaljnja šliri leta. Deia pri istrskem vodovodu se bodo na. daljevsla. O priliki prve seje novega kkee<>!\a v dotični oblini. Odof-ren ra je b?l sklep konrske občn^ke uprave o nakupu večje t* poslopja, v katerem na? bi se namestila državna strokovna nadaljevalna šola. Komisarja občinskih uprav v Osoni in Nerezinah. Pulski prefekt je imenoval 7* kri n is ar j a občinske uprave v Osoru na Cre-su fašista Ivana Vodarja v Nerezin.ih na Lošinju pa Ivana Mencsiniia. Do?edan'i ko. misar obeh občin dr. Ivan Artic i. je bil poslan za občinskega tajnika na Mont pri Kopru. V i,stiski pokrajini, ki šteje 42 občin, jc bilo doslej 13 komisarjev občinskih uprav. Z najnovejšo spremembo se je njilvo. vo število povzpelo na 14. Tržič dobi nov vodovod. Fred dobrim letom dni so izsledili blizu letališča v Kon_ kih močan izvirek vode. ki bi po mnenj« strokovnjakov tehniškega zavoda v Trstu za oiča! vsem potrebam Tržiča po vod:. Vodovod ?o pričeli nemudoma graditi i-n vcc kaže. da bo delo do prihodnjega polet.>. dovršeno. Tržiču .ie zaradi velikega razvoja v zadnjih letih, ki so ga nove teto Ve tovarne zelo jKispesie — mest« šteje skoraj že 20.0nc_ deljek olpravil z doma, da bi v i^ozdu našel granato, ki jo je- v jami ška fi! ia/fcta-vitL a mu je pri tem eksploiirala in ubila. Petrevčič je imel hude poškodbe pa vsem telesu in v jami, sredi katere je ležal, je bik) vse (hjiIio drobcev grauate kalibre 75 nun. Možno pa je, da ee je hotel v jami le malo o.grcti iu si je tam iz drač-ja V vi] majhen o^enj, ki pa jc povzroči! eksplozijo granato, katero .je v jami morda kd'> drug: žc prc.i skril. Poleg Pctrevčičev e^a trupla »o uašli namreč tudi še nekaj 07.pi-nih vejic in pepela. 1Yuplo so po komisij. i>kem pregledu prepeljali na Kavoe. V rr-tek so Petrevčiča pokopali. V Trstu se je zadnje dni mudil državni pod tajnik pri prometnem ministrstvu Jonr'-li, ki je pregkial vse glavne tržaške žele*, niške naprave in urade. Velik dar. Sindikat ladjedelničarjev v Trstu je daroval tr/aški fašistovski zvezi flV) tisoč lir kot prispevek za zgraditev fa sfovskega doma v Tistu in ureditev poč!t„ niške koloni.je v Gradežu. AHERIKANSKA t UM A 'PERMA UX. Fino kjkor H h — močno kaVor 1H.I0. . — »Razbojniki" so bili popolnoma oproščeni Ljbljana, 4. januarja Prvič v c o vem letu je danes zasedal veliki kazenski senat. Pod predsedstvom 6. o. 6. Lederhasa so v njem sodelovali gg. s. o. s. Kralj, Brciih. Gorečan in Kokalj. Po^k razprave in sodba pa sta pokazali, da jim bi prav za prav nc bilo treKa sesti za soini stol, tivnosti. Sele izreden spomin članov soi>-nega dvora je pripomogel v nebogljeni za-motanosti- da so tako rekoč officio pri-vato prišli do spoznanja, da morajo goditi v zadevi, ki je že pred davn ini leti bila pravomočno razsojena. Pred velikim senatom so sedeli kot obtoženci občinski sluga France Obrtza z Vač, posestnik in mlinar Anton Razpotnik iz Gradišča pri Lukovici in posestnikov sin Anton Prašnikar iz Zabave. Prva dva je obtožnica. ki .jo je zasiopal državni tožilec 'r. Fellaher. dolžila. da sta 25. maja 1. 1929. izvršila roparski nar»i i v vasi Vilergi v hiši Ivane Vidcrgarjevc, tretji pa da je stal na straži, ko sta prva dva »delovala« v hiši. Zgodha poteka torej že izza osmih let. Nekako po polnoči je spečima Ivani Vider, garjevi in njeni rejenki Pavli Zoretovi po. svetil z žepno svetilko v obraz z l>e!o ruto čez lice prekrit človek, poleg njega pa ;e sta! drugi prav tako maskiran. Kakor je Vidergarjeva pripovedovala, sta se storilca, se pred-en sta prišla do njene opa'n->e. »•>ravi'a nai neko omaro v nrvi gobi in h nje pob"ala nekaj srebrnine in 7la*nin». Ko sta p,rišla 'o Ivane in njene reien;v.->. ? ka-fcro sta spali v isti postelji, je eden pomoli! Ivani samokres pod no* z zahtevo, naj mu takoj izroči ves denar, kar ga ima. ter 7.agro'/'il da jr ho s?f,cr nh*l alt n-•.Mžgal Ker jc nj°^ove grr*-«-'- • ' ! ga je peljala v prvo nadstropje, kjer je imela pripravljenega nekaj de-i arja za dav. ke. Izročila mu je 1.1000 din, sam pa je vzel še nekaj drobiža in zahteva! od nje klobas, češ da je lačen on in vsa njegova SOglav« landa. ki ga čaka zun;;j. Te njegove besede je zaslišal v sosednji » »J>i speči hlapec. Xa njegovo nenadno vprašanje, kaj se dogaja, sta zločinca pobegnila v noč tako urno. kakor s?a Se bila pojavila. Tako vsaj je razburljivi nočni doživljaj opisovala Ivana Vidergarjeva. DOBER SODNIKOV SPOMIN Preden se je pričela razprava, s« imeli sodniki nekaj prostega časa. ki so jim ga naklonile druie olpa le razprave. Eden izmed oboženeev jo je namreč pred novim letom zadovoljno popihal v večnost in ga -pravica tega cveta* ni dohitela, z drugim tudi ni bilo nič, ker se ie rajši posvetil drugim opiavkom. Sodniki so si kratili č e s fonenki. pa so njih misli že rojile okrog »razbojniške« trojice, ki ee je pojavila na olgovor polnoštevilno. Obtoženec Obreza je že prej zaupa! svojemu branilcu dr. Knafliču. da so bili neki ljui.je zaradi istega razbojniškega vpada v hišo Vidersrarjeve rekoč prei ?«I iščem. Zagovornik je stikal po aktih in brž ugotovil da je res nekaj na tem. kar pravi 0' kolnosti vendarle zdelo, da so mu imena, ki so se pojavila v sodnem gradivu proti anašnji trojici. 7elo znana Takoj je stp^p] skat star akt. in — našel ga je. Prav de« belega, kakor je to nava"a pri važnih eod-ii'h rečeh. Tam ie stalo, da jc J. 1930. ftnli 1 sodniki velika družba "obtožencev, ki so odgovarjali zaradi tatvin in vlomov, r-« tudi za roparski napad pri Vidtrgarjevi. Med prisojeriimi kaznimi, niel katerimi padale kar 16, 14 in Sle t ne robi.je in tisti kaznovanji še vedno v mariborski kaznilnici. biio upoštevano tudi razbojništ''« na Vilergi. MAŠČEVANO BAHA5TV0 Vsj trije obtoženci so vztrajno zanikrH kriv lo. čeprav Obrezi :ii kazalo proti izpo_ vedim prič tajiti. -ril v .šali. Ivana Vidergarjeva. ki je bi^a zaslišana kot priča, je povedala, kako co prišli na trojico, da so jo olrtožili ropa'ske_ ga napada. Obreza se je s prijateljema De-<-manorn in Hribarjem nekoč v gostilni spf>-rekcl in tedaj je Dežman neprikrito očitni Obrezi da je «n pravi »ropar'. Seveda je šei ta očitek, katerega se Obreza ni potrti^ dil izpodbija;;, od ust lo ust po sose-ki !n je dobi! končno tu H resno ol»liko v kazefj. skeni pregonu. Pri današnji razpravi bi "uisa obtožencem slaba predla, saj je oškodovancu in subsidiania tr«žiteljica Ivana Vidergarjeva zahtevala odškodnino za materiet-no škodo, za prestani strah in kasnejše 1»>-lečine in je bila pripravljena priseči n« svojo izpoved. Prav dober sodnikov spomin pa je pripomogel, da Viicrgarjevi ni bilo treba prisegati, sodnik itn ne obsoja ti Najbrž prvič ali pa zelo retlko v sodi«i kroniki se je zgo ilo. da je državni tožilce, ki bi bil gotovo najraje odstopil od obtoJ-n;ce. moral brez nepotrebnega zagovoraoh. tožnice vzrajati pri obtožbi zaradi sulvil--arne obtožbe. Oba zagovornika fdr. Knaflič in dr. Jelene) pa za zagovor tudi nista izgubila besede v spoznanju, da sta moral* že itak »kroto pobirati«. — Veliki kazenski senat je svojo prvo sodbo v letošnjem lefa izrekel oprostilno, ker je smatTal. da m bili obtoženci h 1. 1930. pravomo?no olisr-jeni na podlagi takih dokarano točnih p<' manj. kakršnih ne bi mogli izpovedati. ne bi bili v r««uIoi pri razvojni rJLTnO št. Sreda, 5. L 193f izčrpava človeka Pozimi čutimo večjo potrebo po jedi in spanju — Povečavanje telesne ©dparnosti z vročino — Koristne krtačne kopeli princese t snegu Nedvomno so ljudje, ki so za obe temperaturni skrajnosti, za vročino in mraz. zelo občutljivi. Tako je medicinski tisk pred nedavnim obravnaval primere, da so se precej izčrpani ljudje pod vplivom mrzlot-nih dražljajev, n. pr. pri umivanju rok z mrzlo vodo, telesno popolnoma zrušili. To kaže, da morejo tudi lokalni vplivi mraza učinkovati na ves organizem. Tako je tudi umljivo, da nas mraz izčrpava. Meščani, ki niso vajeni bivanja v svežem zraku, imajo v takšnih okoliščinah v mrazu večjo potrebo po jedi in spanju. To je znamenje, da doživlja telo v mrazu večji napor. V prejšnjih časih so si ljudje proti takšnim in še hujšim učinkom mraza telo »utrjevali« in mrzle prhe so imele tu največji delež. Po novejših raziskovanjih pa je telo mogoče napraviti odpornejše tudi s pomočjo vročine. Vsak človek iahko to preizkusi na sebi. Po topli kopeli je mogoče mraz n. pr. v podobi mrzle prhe lažje str-peti nego brez takšne tople kopeli. V koži se izvrši, kakor znano, cela vrsta kompliciranih kemičnih zaščitnih procesov. Te procese, ki pospešujejo kožno in telesno zdravje, je mogoče spodbujati na preprost način z rednimi »krtačnimi« kopelmi. Za to zadostuje skleda vroče vode v toplem prostoru. Po vrsti si moraš nato posebno roke in noge drgniti z veliko ščetjo in milom. Učinek je posebno dober, če uporabljamo navadno mazilno milo. Otrokom rabi takšna kopel naravnost kot zaščitni pripomoček zoper skrofulozo. Krepko drgnenje s krtačo poživlja krvni obtok v koži in pod njo. Kožo si nato krepko frotiramo in če hočemo, dodamo temu še kratko masažo z navadnim oljem za mišice. Ta krtačna kopel ima čisto drugačne in vse temeljitejše učinke nego navadno umivanje, pa čeprav mu je videti na zunaj precej podobna. Tudi intenzivno telesno gibanje, ki je s tem združeno, ima ugodne posledice. Ljudje, ki so posebno občutljivi za mraz, se po tej metodi utrdijo. Važno je pa tudi to, da se ta način utrjevanja izvrši lahko v zimskih mesecih, ko naša koža najbolj trpi zavoljo pomanjkanja svetlobe in zraka, d očim je za druge metode utrjevanja, kakor znano, najpripravnejši čas v pcletnih mesecih. V Ottavd se je zaključil veliki proces zavoljo oporoke čudaškega milijonarja Charlesa Millarja, ki jo je najvišje sodišče proglasilo za veljavno. Millar je, kakor smo v našem listu svojčas poročali, zapustil 500.000 dolarjev, ki naj bi jih prejela ženska, ki bi v desetletju po njegovi smrti rodila največ otrok. Do 31. oktobra predlanskega leta, *© % ta rok potekel, se je priglasilo šest mater, ki so bile v tem času rodile po devet otrok. Po neki razsodbi, ki je priznavala sami zakonske otroke, se je Število mater skr« čilo na pet. ostale, ki so se prepirale m. Millarjeve stotisočake, pa so se moral* as« daj zadovoljiti s tem, da dobi »salta p« 100.000 dolarjev. Vojaki razvažajo časopise V Italiji se je sladkor podražil Italijanski osrednji odbor za korporaci-je je sklenil povišek sladkornih cen, in sicer za 45 centesimov pri kilogramu. Podražitev velja od 1. t m. in za dvajset mesecev. Cene so se zvišale zavoljo slabe lanske letine sladkorne pes, ulogo pa ima pri tem tudi to, da so velik del pridelane pese sklenili uporabiti za izdelavo gorilnega špirita, ki ga bodo primešali gorivu za bencinske motorje. KARIKATURA Grška princesa Aspazija s svojo hčerjo Aleksandro na {»maček Nagrada za najrodovitne jše matere Pol milijona dolarjev iz zapuščine čudaškega mili j«* narja v Ameriki Astr^lsgi napovedujejo razne dogodke, med njimi malo veselih To leto ne bo idealno, a tudi ne katastrcSalno Oktavi ja« Goga Zima za bele medvede Bitka v snežnem viharju O zadnjih bitkah pri Teruelu poročajo* da so se vršile v grozotnih vremenskih okoliščinah. Nad bojiščem divja strašen snežni vihar, kakršnega v vzhodni Španiji že dvajset let niso imeli. Sneea je nasulo ponekod tri metre visoko- temperatura pa je le malokdaj nad 12 stopinj pod ničlo. V tem. posebno za Špance strašnem mrazu je zmrznilo na obeh straneh baje na tisoče ljudi. Del vladnih čet rma vrhu tega le obuvalo iz šotorovine. Vihar, ki razsaja i brzino 70 km na uro. je zadnje čase onemogočil ves razgled in uporabo tankov ter letal Na 1 ov s plinskimi bombami... Neki stražnik je v Detroitu slučajno po« gledal v avtomobil, ki je stal ob cesti, in je zagledal v njem — avtomatično puško, avtomatično pištolo kalibra 45, dve strelni pripravi za bombe s plinom za 6olzenje, ubijač, zaboj streliva. tri zaboje z bombami s plinom 2a sol« »enje, izvrsten daljnogled. Policist je sklenil, da malo počaka. Dvojica. moški in mlada ženska, je končno prišetala. »čemu vsa ta orožarna na kolesih?« je vprašal indiskretni stražnik. ^Napraviti hočeva samo lovski izlet«, je menilo dekle. Policist pa ni bil tako lahkoveren in je dvojico povabil na stražnico. Tam so jima potipali obisti in so dognali, da je mo-Ski nedavno tega izpuščeni kaznjenec z imenom Harvey Firestone, dekle, Neva Johnsonova. pa je bila njegova prijateljica, Prizor iz živalskega vrta v Vineennesu pri Parizu Oborožitev — za splošni mir Preroki še niso utihnili Prezident Amerike Roosevelt je izdal spomenico, Id napoveduje oborožitev Amerike ca zmago demokracije Kakor običajno okrog novoletnega dne, so se tudi letos oglasili najrazličnejši preroki z napovedmi o dogodkih in senzacijah novega leta. Posebno iz Pariza, ki je najbolj babjevemo mesto na svetu, in iz Francije sploh, vedo o tem letu povedati vsakovrstne stvari, a med njimi je le malo optimističnih. Znani astrolog Gabriel Trarieux D' Eg-rnond pravi n. pr., da bo imela Francija v 1.1938. težavno in nemirno prehodno leto, j ki pa ne bo leto katastrof in pomembnih i sprememb vladajoče smeri. Kriza bo nekoliko popustila, a navzlic temu. da bo j nevarnost vojne velika, do svetovne vojne : vendarle ne pride. Francoske finnnse se ne bodo bistveno ozdravile, novih presenečenj , pa tudi ni pričakovati. Približno isto napoveduje Dom Neromin, j predsednik francoskega astrološkega kolegija. Francija bo imela letos velike notra- i nje težave, med vlado in ljudstvom bo na- , petost naraščala, v zunanje političnem po- i gl°du bo naraščalo sovražno ra zpoloženje. j * AOua v vojno se Francija ne bo zaplela. 1 L. 1938. ne bo idealno, a tudi ne katastrofalno. Georges Muchery pravi, da bodo v Franciji oziroma v poedinih njenih kolonijah letos nastali resni nemiri z nasilnostmi. V juniju bo francoski prestiž z onkraj morja doživel hud napad. Temni elementi bodo skušali izzvati nemire. V avgustu je pričakovati napadov proti francoskim vodilnim osebnostim s strani inozemstva. Mogoče je tudi. da pride do preloma v diplomatskih odnošajih. Navzlic vsemu temu pa bo občutiti gospodarsko izboljšanje ki bo trajalo do konca leta. Maurice Pri vat. ki se ie iz Pariza preselil v Monako, trdi. da bo naptn'a velika borzna panika. 10. marec bo velike važnosti za vsa evropska ljudstva. Ob tem času bo velika nevarnost vojne. Madame de Thebes. k: je veljala do'gr> za najimenitnejšo in najuspešnejšo vedežrval-ko. je. kakor smo poročali, v preteklem J mesecu umrla v stp.rosti 77 let. Kratko j pred svojo smrtjo, je povedala, da je današnje človeštvo posvečeno počasnemu, to- ' da sigurnemu propadu. Kot kazen za svoje grehe bo doživelo strašne katastrofe. Astrolog Emrich iz Stiasbourga ni vedel povedati prav za prav nič novega. Bolj kakor doslej se bo človeštvo razcepilo v dva tabora, priključevalo se bo po eni strani »osi« Rim—Berlin—Tokio, po drugi strani pa finančnim in gospodarskim središčem Ne\v Yorku. Londonu in Parizu. Ena izmed posebnih značilnosti novega leta bo popolni povratek k tajni diplomaciji. Italijanski prerok Luigi Aliverti-Soran-no pravi popolnoma določno, da je pričakovati v Sredozemskem morju in v Afriki vojnih podvigov, ki se bodo obračali v prvi vrsti proti Angliji in Franciji. Father Divino. • božji oče črnega plemena v Ameriki, trdi da bo leto 1938. leto najtežjih preizkušenj za vse človeštvo. Katastrofe vseh vrst. potresi, poplave, slabe Mine v mnogih deželah, epidemije, novi vojni dogodki in padci tečajev skoraj na vseh svetovnih borzah ter druge nadloge bodo ljudi opozarjale, da je ž« čas, da se spametujejo. Novi premier v Egipta* VSAK DAN ENA Gost, ki si je drznil gostiteljem povedati, da mu domači sinček preseda... (»Tidens Tega«) Pariški komunisti so pred kratkim proglasili stavko prometnega osebja in so s tem prizadejali pariški mestni občini milijonsko škodo. Vlada je posegla v to stavko z močno roko in je dala vojaštvo na razpolago za vzdrževanje prometa. Z vojaškimi avtomobili so razvažali tudi časopise iz tiskarn V bolnišnico namesto pred oltar V cer&vi zbrani gostje čakajo zaman na nevesto 60 proti 129 milijonom Was*hmgt,onska vlada je pod vzela oftr« ukrep*- proti ameriškim monopolistom in predstavnikom busrnessa«'. Notranji minister je v nekem govoru jv> radiu dobesedno izjavil: * Borba med bogatimi in med demokratsko čutečimi Američani j« dosegla takšno stopnjo, da je treba zdržati do kraja. Zmagati mora šestd^et ve-lebogatih ameriških rodbin, a V pa 129 milijonov ameriškega prebivalstva. < General Skoblin v Rusiji General Skoblin, ki je ugrabil in odve-del iz Pariza, ruskega generala Minerja, se naha ja, kafloor ugotavljajo fraJicoJ Ljudje, živali in senza/3ijec. Produkcija je res končala s senzacijo, kajti krotilec Togara bi bil kmalu izgubil življenje. Tiger iz skupine je namreč napadel krotilca in ga oplazil s šapo po kolenu. Togara se je napada ubranil z bo-ia-lom in je točko izpeljal do kraja navzlic temu, da je močno krvavel iz rane. ANEKDOTA Jean Paul je bil v avdijenci pri kralju Frideriku Viljemu II. Ko se je vrnil z dvo-ra. so ga vprašali prijatelji, ali ga je vladar milostno sprejel. »Čemu neki milostno?« se je začudil Jean Paul. »Saj vendar ni imel pred seboj kaznjenca!« V cerkvi sv. Pavla v Hammersmithu je čakalo na lanski božični dan nad 50 gostov mladega para. ki se je hotel poročiti. Fo-roko pa so morali odpovedati, ker ni neveste bilo. Mlada dama, Queenie Weaserjeva je v spremstvu svojih družic pravkar stopila v poročno kočijo, in ženin je hotel pravkar sesti ob njeno stran, ko je pridirjal bolniški voz. Iz njega je stopil hišni zdravnik rodbine Weaserjeve in sporočil nevesti, da mora presesti v njegov voz. Poročiti se ne more, ker je osumljena, da je zbolela za riavico. Zavoljo tega suma mora takoj v bolnišnico. Zaman se je nesrečnica upirala, končno je le morala v bolnišnico. Nekoliko dni pred božičem je dobila bolečine v vratu, Ne ona ne hišni zdravnik nista mislila, da bi moglo biti kaj resnega, za vsak primer pa je zdravnik vzel preizkušnjo. Priprave za poroko so se nadaljevale in baš ko je hotela Weaserjeva v cerkev navzlic temu, da se je počutila zelo slabo, je prispel zdravnik s sporočilom, da je mikroskopski pregled v bolnišnici ugotovil nevarnost da-vice ter z naročilom, da mora nevesto prepeljati v bolnišnico. Mohamed Mahrand pa*a. ki Je razpostfl start parlament v KaJni fn nastopa proti vafdistom e veliko brezobzirnost j« »JUTRO« št. 3. i 7 ' Breda, S, t 1938 Kulturni pregled Veliko delo naše pravne literature Dr. Gregor Krek, Obligacijsko pravo (drugI zvezek »Zgodovine in sistema rimskega prava, 1937, str. 545). Profesor državljanskega prava na ljubljanski univerzi dr. Gregor Krek je objavil kot drugi zvezek zbirke »Zgodovina in sistem rimskega prava« (o prvem zvezku je »Jutro« poročalo po izidu j obsežen oris obligacijskega prava, torej tistega dela rimskega prava, ki ima še za sedanje pravo največji pomen. Snov je razviščena po vidikih, po katerih se na splošno obravnava sedanje obLigacijsko pravo, namreč v dva dela: v splošne nauke in v nauk o posameznih obligacijah. V prvem se bavi avtor s samim pojmom obveze (obligacije), z njenim nastankom, predmetom, izpolnitvijo, nato pa s subjekti obvez, z utrjevanjem obvez in njih prenehanjem. V drugem delu knjige se vrstijo verbalni, lete-ralni in konsenzualni kontrakti, ki jim sledijo kot dopolnila kontraktnega sistema še pakti in kvazikontrakti ter obveze iz deliktov in njim podobnih dejanskih stanov (kvazidelikti). Bogato, skrbno sestavljeno kazalo zaključuje knjigo. Namen svojega dela je avtor sam obrazložil v predgovoru: njegovo rimsko pravo naj bi bilo predvsem uvod v sedanje pravo. Rimsko pravo ima seveda svoj samostojen znanstveni pomen, ker je enoten, razvit in v sebi popoln pravni red, ki ne oči tuje na izredno plastičen način samo razvoja vseh važnejših pravnih pojmov in pravnih ureditev, marveč v tem razvoju vso tako važno funkcionalnost pravnih norm nasproti družbi, kulturi in civilizaciji. Njegov bogati, zaključeni razvoj — renesansa rimskega prava za časa recepcije in ob velikih kodifikacijah preteklega stoletja so le odsevi njegove magične moči — Itaže vse peripetije pravnega sistema v raznih fazah gospodarskega in političnega življenja, vpliv in uso-:lo dotokov iz drugih antičnih prav ter nudi zaradi tega edinstveno historično sliko, ki vabi že od nekdaj ostre mislece in -nretna peresa. Pomen rimskega prava pa ni izčrpan v tej znanstveni vrednosti in zgodovinski posebnosti. Njegova aktualna pomembnost jc v tem, da je rimsko pravo, kakor poudarja avtor na drugem estu i Pomen rimskega prava nekdaj in sedaj, 3921), smalodane vsem kontinentalnim zasebnim zakonikom glavni vir in je zato neprimerno olajševalo in pospeševalo trgovsko približevanje, ker so bila v obči poznanosti enakih osnov in v gotovosti prava podana poroštva in pogoji za zaupljivo občevanje. Rimsko pravo je torej tisti ferment, tista vez, ki je združevala in združuje različna nacionalna prava ki preraostuje nasprotja, ki zasigura-va svetovni promet in pospešuje s tem narodno gospodarstvo.* Ta okolnost u.-?po-sablja rimsko pravo, da je j-izenačujoč in pripravljajoč činitelj v smeri svetovnega prava«, Zato je rimsko pravo »najdragocenejše volilo v pravni vedi na čelu kora-ka i oče ga naroda vesoljnemu človeštvu, ki ga moramo hvaležno sprejeti in skrbno va rovati zlasti mi. katerih bodočnost je v kulturnem približevanj« naprednim naro-'»rns. Geslo >proč od rimskega prava« prepušča avtor sonim, ki se smatrajo za dosti močne, da Se lahko odpovedo dobitkom dvetisočletne pravne kulture«. Zato ima študij rimskega prava tudi velik vzgojni pomen. Njegove jasne predstave in konstrukcije naj bi mladim pravnikom bistrile duha, ga navadile ostrega in doslednega mišljenja, študij njegove j zgodovine pa v pravilnih mejah pojmovati pravo kot izraz živih sil v človeški družbi. Poleg teh dragocenih strokovnih dobrin naj bi si pravnik ob rimskem pravu vzgajal tudi svoj značaj. Mladi pravnik mora najti pravo razmerje do prava, ki ga bo izvrševal tako, da mu bo pravo to, ka.r je po naravnem etičnem čutu za vsakogar in kar so Rimljani preprosto izrazili: honeste vivere, alte rum non laedere, sutim cuique tribuere, pošteno živeti, sočloveku zla ne storiti, vsakomur svoje dati! Avtor sam opozarja v predgovoru na vzgojni pomen rimskega prava, obenem pa upravičeno tudi na to, da sedanja srednja šola »sploh odpušča mladino v popolni nevednosti glede elementov prava, njegovega bistva, pomena in njegovih praktično važnih norm — gotovo v škodo tudi za njeno vzgojo, ki naj bi jo v zvezi z veroukom tudi etično usposabljala za sociamo pravično in koristno življenje... O pravicah in dolžnostih do družbe poučen, marsikateri mladenič ne bi taval v temi brez notranjega voditelja ^onkraj dobrega in slabega« in ne bi končal kot škodljivec človeške družb?«. Dr. Krekovo »Obligacijsko pravo« bo gotovo izpolnilo vse naloge, ki jih daje piscu tako pojmovanje rimskega prava. Jasna in pregledna razporeditev ogromne snovi omogoča čitatelju in učencu, da z majhnim naporom prcd/o v blestečo sistema-tiko rimskega prava, a po potrebi utesni svoj študij na to. kar smatra za najbolj potrebno. Pregnantne definicije mu bodo gotovo ostale kot trajna pridobitev, številni citati izvirov nudijo dobrodošlo ilustracijo, tako do lahko čitajo odlomke klasičnih mest v izvirniku tudi tisti, ki sicer po izvirniku ne bi segli Posamezni oddelki, v kateiih podaja avtor »zgodovinsko utemeljitev pravnih norm s kratko označbo gospodarskih, socialnih in kulturnih pojavov posameznih razdobij«, so sami zase že kratke, jedrnate socialne in gospodarske študije, na pr. o obligacijah (5), o kontraktih (20), o rimskem denar-stvu (45), o povračilu škode (68), o razvoju stipulacije (252), o jamčenju (334), o kazenskem pravu (449), i. t. d. Zvezo s sedanjim pravom daje avtor v obširnih opombah, sekskurzih«, na koncu vsakega oddelka, s pregledno in zanimivo primer jal no sliko dotične ureditve v našem veljavnem pravu. Največje razlike so, kakor ugotavlja avtor (356) glede službene pogodbe »zaradi izrednega pomena, ki ga ima službeno pravo v modernem gospodarstvu, in zaradi povsem drugega (so-cialnopolitičnega in prisilnopravnega, deloma tudi javnopravnega) stališča, iz katerega se sedaj motrijo službeni odnosi«. Izglajen slog, lep jezik in skrbna obdelava teksta so trajne odlike avtorjevih del. S to knjigo smo dobili najvažnejši del velike evropske kulturne dediščine, ki leži v rimskem pravu, tudi v slovenskem jeziku. Dobili smo jo v časih, ko se zdi, da: se klasično idealistično pojmovanje prava ruši v temeljih. Tudi zunanjo zgradbo rimskega prava je — kakor marsikatero drugo pridobitev — poteptalo nasilje, in vendar je smisel o človeku in njegovem pravu vziklila zopet in zopet, zaradi svoje kulturne, človečanske sile. S. B, besedilom). Ob koncu lota Je IzSel le drugi prevod na 430 straneh' delo Hadžija Ali Ri-za Korabega. Knjiga je izšla v Mostarju. Dr. Ivana Laha pesnitev >Kovaf Tomaic, ki je nastala ob smrti prezidenta T. G. Ma-saryka. je prevedel ▼ slovaščino dr. V. Mer-ka v Nitri in izdal kot novoletni tisk. Prevod je prav lep. J. E. PurkjAe in sodobnosti razpravlja v najnovejšem (1.) zvezku prask5 rSlavische Rundschau« Miloš Boh. Wolf, medtem ko •lan Lorento\vicz v preglednem članku prikazuje in karakterizira lavreate poljske državne nagrade za književnost. Omeniti ja še P. Saviekega poročilo o sovjetskih raziska-vanjih v arktičnem svetu, J. G^beka prispevek o >Fumduszu Kulturi Narodowej«, J. Sajica pregled praških gledališč in Ivana Hadžijskega članek o življenju in miši j anju bolgarskega rokodelca. Jugoslavica so zastopana z referati J. Chlapec Gjorgjevič in Boža Lavriča o dveh novih pesniških knjigah (M. Jelič, Stj. Devčič). s pregledom revij in knjig in z nekrolosi A. Bauerja in J. Penari-ča. Tako je »Slavische Rundschau«, eden izmed organov praška slavistike in posredovalcev med slovanskimi narodi uspešno nastopila deseti letnik. ^Kronika slovenskih mestc je zaključila četrti letnik z obsežnim zvezkom, ki prinaša med druuim konec razprave dr. R. Andrej-ke_ ^Strojarji na Forštatu«, dalje razpravo inž. Stanka Dimnika »Rešitev ljubljanskega želazniškega problema s poglobitvijo želez-nice« (z risbami in načrti), članek dr. L. Dolar- Mantuani »Mariborski grad«. Franca Mi-klavčiča prispevek »Zanimiv irski spomenik na starem pokopališču sv. Krištofa v Ljub- ljani«, Pr. Stelete Bane* • Aatrtlorf sliki slovenskih komponistov v Filharmonični dvorani. Jožeta Gregor iča »Najnovejša umet-noetno-zgodovinska odkritja v Novem mesto«, V. Stoike »PlaAČ Hasana pašec in konec razprave VI. Fabjančiča »Ljubljanski pi-vovarji od 16. do 19. stoletja«. Omenjamo 5e Članek S. Jenčiča in Z. Turne o šotnem vosku Ljubljanskega barja in D. Potočnika »Ljubljanske banke 1900—1913«. Zvezek zaključuje ljubljanska kronika za L 1929. Ilustrativno gradivo je bogato- na posebni prilogi prinaša zvazek kolorirano reprodukcijo sJLke Saše Santla >Stara Ljubljana-:. Praško komorno združenje »Cesk? Nonet« namerava na povratku iz Italije koncerii-rati v Ljubljani. Program obsega poleg Dvo-raka, Ridkega, Foansterja, Zicha. H ah« in Beethovna tudi skladbo Slavka Osterua in italijanska komponistke Giuranne. (Po N&r. Listih). Dve razpravi dr. Franceta Mesesnela. Kot ponatis iz »Spomenice dvadeeetgodišnjice oslobodjenja Južne Srbije«, ki smo jo na tem mestu že prikazali, sta izšli dve razpravi našega rojaka, profesorja fikopljainske filozofske fakultete dr. Franceta Mesesnela, ki vneto raziskuje južnosrbske umetnostne spomenike. V prvi razpravi »Vizantiski spomenici« obravnava pisec najstarejšo dobo krščanske umetnosti na južnosrljskih tleh, dobo, ki ji je vtisnila obeležje bizantska kultura. Druga razprava »Stari srpski spomenici« pa nudi zaokrožen pregled umetnostnih stvaritev srednjeveške Srbije od prvih Nemanjidevih szadužbinc dalj?. Ote razpravi sta obilno ilustrirani. 6 P O R T SK LJubljana po dveh letih obstoja III. redni klubov občni zbor je potekel v splošnem optimizmu Povest o učiteljici Milan Kajč, Tilka j- -a. pivo pripovedno zbirko je Milan Kajč pokazal nekatere znake, ki smo jih sprejeli kot lap otet nadaljnjega pisateljskega razvoja. Pridružil se je Mišku Kranj-rn v epicnem odkrivanju Prekmurja, v pri-ovodnem oblikovanju obmurskih ljudi in ■Mzčlenjevanju svojevrstnih razmer na tem ■'•bmejn^m kosu «'ovenska zemlje. Kajč ni >r.:sel iz same prekmurske pokrajine »kakor 'i '-ko Kranjec, bil je vanjo postavljen ka-:or M. Mak-šir- in jo zato opazuje z očmi " Nekoliko interesantnih opazovanj ■ z ljudskega življenja in sveže orisan i h ti-je dalo knjigi Kajčevih prekmurskih novosti (sto zanimivost, ki vzbuja u pravilno upanje v nadaljnjo rast pisateljevega talenta. ? 'Tilko . ki jo je Kajč izdal pred meseci lastni založbi, se ie lotil večja epične stavbe in vnesel vanjo kot literarno stavbeni material marsikakšno osebno izkušnjo slovenskega učitelja v Prekmurju. sTilka« ie dali~a povest, ki postavlja v ospredje mlado uči! -liico. katero vrže služba iz Ljubljane v f reki^t t,o. Ha in šele vstopi v resnično uči-te! -!•:•'■'> ••!.: 'i.>e v naši li- teraturi ni nov. omenjamo samo mimogrede imena Wi jih pridobi v Leskovcu. so verjetne izkušnje marsikatere učiteljice v teh kraiih. Iz ploskve socialne vsakdanjosti prekmurske učiteljice, iz okvira obmurske krajine z njeno ravninsko poezijo letnih časov vstajajo nekatere reliefnejše orisane osebe. zlasti nadučiteli Ponat Farkaš. zdravnik klralv. učitelja Tone in Tine. Sama Tilka ja povprečno orisana ženska, ki ima v svojem srcu trikol Vladimir-Tone-Tine. Ta bolj po-vriin-ko kakor notranje prodorno prikazana borba tvori nosilno ogrodje povesti, ki rf končuje z dokončno zmago Tineta. Vse reči so 1 olj skicirane kakor izdelana, bolj nakazane kakor dognane. Ne podoba okolja ne študije karakterjev ne pričajo o močni, zavzeti obdelavi, o velikem oblikovalnem naporu. Zsrradha povesti je neenakomerna in ne dopušča pogledov v globino in višino; izgublja se v širini prav kakor linija prekmurske ravni. Vzlic temu. da Milan KaiČ s »Tilko* ni pokazal velike rasti od prve knlige dalje, bi vendar bilo napačno, če bi mu kritika jemala vojjo do nadaljnjega dela. Naša proza n;nn toliko naraščaja da bi smeli omalovaževati prizadevanje mladih piscev, ki se bo-čeio preriti do svojega izraza in dterarnega obraza. Sedanji novi realizem na marsiko-,'ar izmed mladih zapeljuje k temu, da jem-'je svo-e delo prelahko in se zadovoljuje z •»o^ni^i efekti in konvenejonalno p?iholo-jrijo. Sleherno resno pisateljevanje — in sa- I mo tako ima še svoj smisel dandanes, ko življenje samo piše toliko pretresljivih >ro-m a nov c in »dram« — je ustvarjanja, a to ustvarjanje je boj duha z materijo, boj človeka s samim seboj in s svetom. Tak boj ima up na zmago samo tedaj, če izhaja Ustvarjanje, kakor dobro pravi Rilke. iz to-lestno nujne pisateljeve potrebe, t. j. iz inka-za njagove narave. Pisatelj, ki se zaveda te sile v sebi. ne bo klonil v boiu za svoj izraz in svoj prostor na literarnem soncu. Četudi Kajčeve povesti o prekmurski učiteljici ni mogoče sprejeti s superlativi, je vendar treba vzpodbuditi pisat al ja k nadaljnjemu delu. v kolikor izhaja le-to iz primarne jx>irebe njegove duševne narave. —a Zapiski ČEŠKO-SLO VF.NSKI LITER A RS l VEČER V LJUBLJANI V ponedeljek 10. t. m prispeta iz Prage v Ljubljano odlična češkoslovaška pisatelja, pesnik Josef Hora in romanopisec Karel Novy. 0'oa predstavnika sodobne češke literature prihajata- kakor znano, na povabilo tukajšnje Jugoslov. češkoslovaške lige in Pen-kliuba. da nav^žeta tesnejše stike med kulturno Prago iu Ljubljano. Ugledna gosta sprejmejo dne 10. t. m. ob 17. uri na ijubilanskem ko'odvoru predsedstvo in drugi člani obeh navedenih organizacij. Češke obce iu raznih kulturnih dru-ilev, ki se zaveda;o pomena razširjanja in poglobitve naših kulturnih vezi s Prago. Zvečer priredita JC liga in Č. ska obec skupno prijateljsko večerjo. Naslednjega dne, v torek 1'). t. m. on 2C. uri bo v dramskem gledališču literarni večer. Tu l.o oba gosta pozdravil predsednik Pen kluba in upravnik Narodnega gledališča Oton Župančič. Program tega večera obsega kratko predavanje gg. Hore in Novega, ki nameravata citati tudi nekatere svoje spise in sicer g. Hora pe-smi. med njimi odlomka iz svojega pravkar dovršenega prevoda Župančičeve r Dume«. g. Novy pa odlomke iz svoje proze, med drugim iz romana o sarajevskem atentatu. Vmes nastopita ga Mira Danilova in g. Slavko Jan, člana našega dramskega gla-daHšča. ki l>osta prebrala nekatere značilne pesmi Josefa Hore v slovenskem prevodu B. Berkopca, Tineta Debeljaka in M. Klok-me za klubsko prvenstvo v smuku in alalo-mu. katerih «e ie 'ideležilo skupno 29 tekmovalcev- in si^r 15 članov klnba in 1-t tekmovalcev dr-Mcrih klubov, večinoma i dve častni mesti pa sta zasedla Hvale Mr\k- in P.erl»t Viktor. M>d jnniorii je b'l prvi Onieiiiffcr Ludvik, za njim oa sti =e p!n*ira'a Petrovrif Avgust in Janezi? Franc. Izven konkurence jo bM vrstni red na čili ti: 1. \nke!o Riko. 1. Ltikanc Slavo in S. Primožič VloU. vsi Mani S. K Tržič, ki ao preieli lien => diplome. Tekmovanja so se vršila ob lenem oolnč. nem vremenu vendar pa na •sribfnem ir-. rfp"ni snegu, toda so se Kljub temu končala v najlepšem radu in brez posebnih nesreč. Zdravniško in drugo j*>moč je iz prijaznosti nudil K. dr. J. Kallav iz Ljubljane. Tekmovalcem je šla zelo na roko oskrbnica doma na Kofcah, kjer je bila oskrba odlična. Kolesarska podzvesa. Zadnja »eja u. o. pred letnim rednim občnim zborom bo v petek 7. t. m. ob 19. v posebni sobi kavarne Vospernik. Stari trg. Pozivajo se zastopniki klubov, da se zaradi važnosti in končnih sklepov za redni občni zl.or te seje udeleže v polnem štaviku Redni občni zbor podzveze bo nepreklicno v nedeljo 9. t. m. ob 9. dop. v posebni sobi kavarne Vospernik. Stari trg. Slalom klub 84 Drevi ob 18. bo kratak eestanek v kluhovem lokalu. Važno zairadi i tekem in treningov. Prosimo polnoštevilno! SK Reka 'smučarska sekcija). Zaradi praznika bo redni članski sestanek in sek-cijska seja namesto v četrtek izjemoma drevi ob 20. v gostilni Konzum, Glince, Tržaška cesta. PriTite prav vsi! 8. K. Adri.ia, Članski sestanek bo drevi ob 19.80 v papirniški restavraciji na Vevčah. Istotam ob 20. vaja dram. odseka. — Rodite točni. Pozivajo se vsi igralci, da oddajo orre-mo gospodarju zaradi kompletiranja do 10. t. m. Vendel, Jenko sigurno. Redni članski sestanki so določeni na 9redo vsakega tedna v pap. restavraciji na Vevčah. Ker je na sporedu več prireditev, naj s? teh sestankov udeležujejo vsi. Službena vremenska poročila po stanja t dne 4. t. m. Rateče-Planiča 870 m: —22, aolnčno, mirno. pršič, 100 cm, Koča v Tamarja — Planica, 1108 m: —18, solnčno, pršič, 100 cm, Kranjska gora, 810 m: —20. solnčno, mirno, pršič, 70 cm, sankališče in drsališče uporabno, Erjavčeva koča na Vrfllčn, 1S01 m: —20, solnčno. severovzhod. prSič, 130 cm, Poki Jaka, Sporthotel. 1300 m: —12, solnčno. 15 pršiča na 100 podlage, Sv. Janez v Bohinju, 680 m: —15, megleno, zmrznjen sneg 50 cm, Zlatorog v Bohinju, 530 m: —17, Jwmv\ znli /njen sneg, 40 cm, Dom na Komni, 1520 m: —19, solnčno, mirno, srvt, po robovih spihan sneg, 160 em, Skala&d dom na Vogla, 1540 m: —17, soln- dno, mirno, 15 pršiča na podlagi, Dom na Krvavcu, 1700 m: —16, solnčno, aever, srež, po robovih spihan sneg, 130 cm, Koča na Veliki planini, 1858 m: —17, jasno, severezapad, srež, po robovih spihan sneg, po dolinah pršič, 120 cm, Dptn na Menlni planini »Blba«, 1300 m: —12, solnčno, 10 cm novega pršiča na 120 podlage, Dom na Polževem, 620 m: —12, solnčno, mirno, pršič, 25 cm, Kofa na KureSčku, 833 m: —14, solnčno. vzhodnik, 5 pršiča na 40 podlage, Koča na Lisci. 924 m: —16, solnčno, mirno 15 pršiča na 30 podlage. Pohorski dom, 1030 m: —13, solnčno, rahel veter. 25 pršiča na 40 podlage, avtocesta očiščena. Mariborska koča, 1080 m: —13, solnčno, rahel vetc-r, 30 pršiča na 40 podlage. RuSka koča, 1219 m: —14. rahel veter, 35 pršiča na 45 podlage, Senjorjev dom, 1522 m: —17, solnčno, rahel veter, 5 pršiča na 135 podlage. Koča pri Sv. Treh kraljih, 1191 in: —9. jasno, mirno, 20 pršiča na 30 podlage, Koča na Pesku, 1382 m: —14. jasno, mirno, 20 pršiča na 80 podlage, Mozirska koča, 1344 ra: —13, 10 pršiča na 150 podlage, Celjska koča 7(56 m- —9, 8 pršiča na 25 podlage. Koča na Peci 1054 m: —19, solnčno, 15 pngiča na 235 podlage. Rimski vrelec 510 m: —20. solnčno, mirao 25 pršiča na 40 rx>dlage. Šmarje pri Ljubljani: Jas io. mirno, na 25 podlage 2 eni pršiča. Smuka je ugodna, izgledi dobri Vestnik ZKD Pred proslavo 60 letnice Otona Župančiča Nekaj pobud okrožnim odborom in društvom ZKD Na svoji predbožičmi seji je upravni odbor ljubljanske ZKD razpravlja! o svojem in delovnem programu društvenih edinic. Večji del seje je posvetil odbor bližnji proslavi 60-letnice najvidnejšega predstavnika slovenske kulture Otona Župančiča. Naša društva imajo v zvezi s to proslavo lepo priliko, da prikažejo v svojem območju delo in življenje ter umetniške ustvaritve našega velikega literata. Oton Župančič je belokranjski rojak, rodil se je 23. jan. 1878 na Vinici. Letošnja obletnica bo ravno na četrto januarsko nedeljo. Prepričani smo. da bo lahko večina naših društev izvedla Župančičeve proslave. Po nekod bo program širši, drugod se ga bodo pa spominjali v okvirju krajevnih in društvenih prilik in razmer. Lepo priložnost za izvedbo bogatejšega programa imajo ob tejle priliki okrožni odbori ZKD. Predsedniki ali drugi funkcionarji okrožnega odbora ZKD si naj takoj začrtajo temeljni program za Župančičevo proslavo. O svojem načrtu naj obveste vsa društ\a na kraju sedeža okrožnega odbora pa tudi ostale društvene edinice v okolišu. S podrobnimi pripravami društva ne bodo mogla začeti sicer takoj te dni, ker imajo posla z vežbanjem za Silvestrove in novoletne prireditve. Člani upravnih odborov pa imajo polne roke del-a s sestavljanjem poročil za občne zbore, ki bodo v pretežni večini v prvi polovici januarja. Predstavniki okrožnih odborov ZKD naj zato zaposle nezaposleno članstvo organiziranih edinic. PROGRAM PROSLAVE: Podrobnega programa, ki bi bil primeren za vsa društva in kraje ni mogoče predpisati. Vsekakor pa naj bo na dnevnem redu govor o Zupančičevem življenju in njegovem delu. Nato naj slede deklaniacije in recitacije njegovih pesnitev. Primerne točke boste našli v knržnicab domačih društev ali pa vam jih bodo posodili prijatelji lepega slovstva v domačem kraju. Za mnoge našs knjižnice je sedaj primerna prilika, da si nabavijo potom ZKD Župančičeva dela in obogate z njimi predale svojih knjižnic. Saj je namen Zupančičevih proslav tudi ta. da dvignemo zanimanje za njegova dela in da či ta joče občinstvo vzame njegove knjige v roke. Jubilejno proslavo bomo napravili še bolj pestro, če spravimo na oder Župančičevo * Veroniko DeseniškoPisatelj je izdal to svojo petdejansko tragedijo tudi v posebni knjigi. Tragedija je postavljena v 1. 1422 in se odigrava: prvo dejanje v Deseniškem gradu, drugo, tretje in četrto v Krškem gradu, poslednja pa v Gornjem Celju. V žaloigri nastopajo deseniški gospod, njegova hči Veronika, celjski grof Herman II. in njegov sin Friderik II., viteza Jošt Soteski in Ivan Scvničan. Fridsrikova žena Jelisava Frankopanka ter njeni dvorci Brigita in Geta. Mimo navedenih je v igri zaposlenih še več drugih moških in ženskih oseb. Izvedba Veronike DeseniŠke izpolni ves večer. Saj ima knjiga 185 strani teksta. V mnogih krajih tc tragedije ne bodo mogli spraviti na oder v celoti, pač pa si bodo lahko izbrali kak primeren odlomek, ki bo pokazal vse vrline Župančičevega dramatskega in pesniškega talenta. j Naši skladatelji radi komponirajo na Župančičev tekst. Arhivi naših pevskih d'u-štev vsebujejo zborovske in solistične skladbe na Župančičeva besedila. Povabite k pripravam za Župančičevo proslavo tudi zastopnike pevskih društev in soliste iz vašega okoliša. Gotovo bodo radi sodelovali in prispevali, da bo na proslavi zastopan tudi glasbeni del. Najbolj primeren datum za proslavo je seveda 23. jan., ki je nedelja, vendar nič zato, če odlože po nekod proslavo na kak drugi dan. Glavno je, da prikaže obilen in res umetniško navežban program vse vrline Župančičeve muze. Odbor ZKD bo vsem našim društvom šel rade volje na roko, če se bodo obrnili nanj po informacije in nasvete. Oskrbel jim bo material za dekkmacijc igro. pa tudi note. J. G. Postani ln ostani član Vodnikovi 4r«2banova, Poličeva. gg. Betetto. Janko, Franci, Banovec in Kolacio. Veliko vlogo ima v III. dej. te opere tudi bal3tni zbor, ki pleše razne gorenjske plese. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Četrtek. 6.: Nobene žeae več! Sobota- 8.: Noben? žene več! Nedelja, 9.: Nobene žene več! MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda. 5.: Pod to goro zeleno. Red D. Cdtrtek, 6.: ob 15. Marija Stuart. Znižane cene. Zadnjikrat. Ob 20. uri Pesem 6 ceste- Znižane cene. Petek, 7.: Zaprto. RADIO Sredi 5. januarja Ljabljana 12: Citre, balalajke in mandoline (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.20: Orgelski koncert (plošče). — 14.15: Vreme, borza. — 18: Mladinska ura: Ljubimo domačo knjigo (prof. F. Vodnik). — 18.20: K tretjemu božičnemu večeru (plošče). — 18.40: Načrtno gospodarstvo današnje Nemčije (inž. arh. R. Kregar). — 19: Ca?, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Zvon jen je. — 20: Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani. V odmorih: Glasbeno predavanje (g. V. Uk-mar), ter čas, vreme, poročila, spored. Beograd 16.45: Plošče in violinske skladbe. — 20: Humor in petje. — 22.15: Lahka glasba s plošč. — Zagreb 20: Prenos opere iz Ljubljane. — Praga 19.25: Zvočna igra. — 20.50: Zborovsko petje. — 21.25: Klavirski koncert. — 22.35: Plošče. — Varšava 19.20: Lahka glasba. — 21: Cho-pinove skladbe. — 22: šramli in pevci. — Dunaj 12: Lahka godba orkestra. — 16.05: šlagerji. 17.10: Sodobni avstrijski skladatelji. — 19.25: Zvočna igra. — 22.30: Plesni orkester. — 23: Nadaljevanje plesa. — Berlin 19.10: Priljubljene filmske melodije. — 20: Instrumentalni kabaret. — 21: Koncert velikega orkestra. — 22.30: Ples. — Miinchen ,19.10: Stare in nove vojaške koračnice. — 20.10: Zabaven spored. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Stuttgart 19.55: Lepe pesmi. — 20: Zabaven spored. — 21: Komorna glasba. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — 21: Izmenjalni koncert Nemčija-Portugalska, Umrla nam je, previdena s tolažili sv. vere naša ljuba, zlata mamica, babica, prababica, sestra, tašča, svakinja, gospa Antonija Zunič vdova Hetiffel roj. KER2IČ POSESTNICA TOVARNE PEČI Pogreb bo v četrtek, dne 6. Januarja 1938 ob 15. in pol iz hiše žalosti na Viču št. 109a, na viško pokopališče. ŽALUJOČI OSTALI I Umrla nam je naša ljuba Sena, mamica, hčerka ln sestra — PEPCA FUX roj. ŠTURM SOPROGA TRGOVCA IN POSESTNIKA dne 3. januarja 1938. ob 23. url. Pogreb bo v sredo, dne 5. januarja ob 15. url lz hiše žalosti v Metliki. METLIKA, dne 4. januarja 1938. žalujoči: GUSTAV FUX, soprog; GUSTAV, MANEK, ZDENKO, sinovi; OTMAR ln AMALIJA 6TURM, star« ter bratje in sestre. ijrejuje Davorin RavLjen, — Isdaja u konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d, d, kot tiskarnarja Fran Jeran, — Za inseratni dal ja odgovor« Doji Novsk, mm $0 z LJubljani. /