Prvi dovcnaki dnevnik v Zjcdinjcmh državah. Irhaga vsak dan irvzeopfi Glas Naroda List Slovenskih delavccv v o4meriki a The first Slovenic Daily* in fhc United States. Issued every* day except. Sundays and Hofidaysi FISABNE: 127» SECTOR. ; 21, 1903, aft the Offiea aft Haw Yoik, H. Y., the Act of Ooocraa of XMeh 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOS VO. 141. — ŠTEV. 141. NEW YOSK, TUESDAY, JUNE 16, 1908. — V TOREK. 16. ROŽNIKA, 1908. VOLUME XVL — LETNIK XVI. Nesreča z avtomobilom. Štirjs mrtvi. VEK AVTOMOBIL JE VČERAJ ZA VOZIL V HUDSON RIVER PO KRIVDI ŠOFERJA. Om in njegov prijatelj aU ae rešil*, vzi ostali izletniki ao utonili. ŽRTVE. Washingtonske novosti. Bonaparte odstopi. generalni pravnik bonaparte ost avi" boosevel-tov kabinet po vo-litvah. Razmerje med predsednikom in generalnim pravnikom se je aelo poostrilo. odmevi iz idaho. Včeraj ae je pripetila v našem me-itn velika nesreča z avtomobilom, ki ja zahtevala štiri žrtve. Zvečer malo po 6. ari je pri vozil nek velik avto-naobil, v kterem je bilo šest osob, na pomol na koneu 56. ulice in med vožnjo po 20 milj na uro padel v vodo. V avtomobilu so se vozili: dve žen-ski, jed na mala deklica in dva možka. šofer John Brauer, star 20 let iz Maspetha na Long Islandu je kmalo potem, ko je avtomobil padel v vodo, priplaval na obrežje, ne da bi bil kaj poškodovan. Kraj njega je sedel na avtomobilu njegov prijatelj John Nolan. Ta je v zadnjem tre-notku skočil iz avtomobila, ko je videl, da mora zavoziti v globoko vodo. Tndi temu se ni nič zalega pripetilo. Ko je videl, da prihaja njegov prijatelj iz vode, ga je takoj vprašal, kaj •e je zgodilo in šofer mu je odgovoril, da mu je avtomobil ušel. Na pomolu je zavladala velika razburjenost in to sta oba "junaka" porabila, da sta aginola. Kasneje je Brauer ja pričela peči vest iii se je javil na policijski postaji, kajti tam se je nabralo najmanj 5000 radovednih ljudi. Vso nesrečo je videl delavec Joseph Ix>ek-aon iz Brooklyna, ki je delal na pomolu. On trdi, da je videl, ko je avtomobil z vso hitrostjo vozil memo njega, kako se je šofer trudil, da ustavi avtomobil, kar se mu pa ni posrečil«. Ta delavec je takoj telefoniral |to policijo. Brauer je služil za šoferja pri go-spej t*. S. Klebaehovej, ki je tudi lastnica nesrečnega avtomobila. Ko je včeraj peljal avtomobil v stališče, je na poti srečal svoje prijatelje, kte-re je povabil na kratko vožnjo po mestu. Nesreča se je pripetila radi tega, ker je bila zavora pokvarjena. ANA KI8JELCA dE ŽIVI. Trdila je, da ao jej angflji povedali, da bode t nedeljo nmrla. Ura, v kterej bi morala Ana Kis-jelu umreti, kakor so jej baje ange-Iji povedali, je minola, ne da bi pri ilo do napovedane katastrofe, kajti ona je še vedno živa v Evans Plains, N. J. Ona ni umrla, toda njena blaznost je postala povsem drugačna, kajti od nedelje naprej neče več govoriti in tudi ne jesti, radi česar jej morajo hrano s silo vlivati v usta. Izročili so jo v bolnieo, kjer se je jedem ammfn upirala. V bolnici ostane še par dni, nakar jo odvedo v državno bolnico, kjer bodo njen slučaj opazovali razni zdravniki. Po noči mirno spi, le tu pa tam se strese naj-brže radi nemirnih živcev. Ko se je zjutraj probudila, so jej povedali, da je lie mino? dan, v kterem bi morala uiAeti, in da so jo angelji najbrže nalagali. Na to se ni nič razburila in se je pričela le smejati, trdeč, da se njeni varuhi lažejo, kajti sedaj, ko napoči prava ura, bode prav gotovo nmrla. Washington, 15. junija. Tukaj s© zatrjuje, da je razmerje med predsednikom Rooseveltom in generalnim pravnikom Bonaparte postalo tako slabo, da Bonaparte ne bode dolgo ostal član Rooseveltovega kabineta. Le iz političnih ozirov ostane Bonaparte še nekaj časa v kabinetu, vendar se pa splošno trdi, da bode takoj po volitvah v novembru podal ostav-ko. Bonaparte se je nedavno spri z predsednikom radi pričetega sodnega postopanja proti New York, New Haven & Hartford železnici, in od onega časa nadalje mu v kabinetu ni več povšeči. Poleg tega so prišle v novejšem Času se nove potežkoče in sicer radi tega, ker je predsednik na sistematični način odslovil pokrajinskega pravnika Norman M. Ruieka in zvezi nega maršala Ruek Ronda v Idaho. Generalni pravnik Bonaparte se z odblovitvijo teh uradnikov ni strinjal, toda predsednik mu je končno vso zadevo odvzel in je odredil, da morata oba imenovana uradnika ostaviti svoje službe. Odslovili so ju ker sta zahtevala, da se zvezi.iega senatorja Boraha iz Idaho obtoži radi tatvine zemljišč. Imenovanemu senatorju je predsednfk nad vse naklonjen in sedaj se zatrjuje, da bode pri konvenciji v Chicagu z daljšim govomn podpiral nominacijo Tafta predsedniškim kandidatom. Borah jo trdil, da ?ta imenovana dva uradnika skovala proti njemu politično zaroto in radi te*?a je zahteval, da se ju odstavi. Ker je predsednik oba uradnika odslovil, ne da bi se o tem posvetoval z zem ralnim pravnikom Bonapartejem, so (Militiki do cela prepričani, da med Rooseveltom in Bonapartejem ni več soglasja, tako, da so dnevi generalnega pravnika šteti. Roosevelt je bil zelo nejevoljen, ker je Bonaparte pri čel sodno postopati proti z*»oraj imenovane j železnici, ne da bi se preje o tej stvari z njim posvetoval. Bona parte je bil tedaj mnenja, da mora proti železnici postopati, kakor hitro slednja skrši She rman o v protitrnst-ni zakon, toda administracija je bila druzega mnenja in je sklenila, da se proti železnici šele poznej« kaj ukrc ne. Železnica bi namreč zamogla pri volitvah kaj škodovati in radi tega jo niso hoteli žaliti. Predsednik je Bo-naparteja takoj opozoril na to, toda slednji je izjavil, da mora pravda proti železnici iti svojim potom, k<^ inače je prisiljen odstopiti. Od tedaj naprej je postajalo razmerje med predsednikom in Bonapartejem ved no slabe jše. Chicaški roparji. V Cbieagu, III., so nepoznani tatovi razbili veliko izložbeno okno neke prodajalnice na State in Washington Street in so odnesli 60 zlatih ur in mnogo draguljev v skupne j vrednosti $3000. O tatovih ni ne duha ne alnha. Revolta na Kitajskem Victoria, B. C., 12. junija. S par-nikom Tango Mani so dospele včeraj >9 Kitajske vesti, vsled kterih je revolucija v Yun Manu v južnej Kitajski postala tako nevarna, da m; je bati najhujšega. Pekinška vlada je radi tega ukazala lokalnim oblastim, naj pošljejo vse vojaštvo, kar ga imajo na raapolseo. proti vstašem. Od taipinške vstaje je sedanja največja. , Se vedno tretji Rooseveltov termin. medtem ko so govorice o tretjem terminu za nekaj časa utihnile, so se sedaj zopet oglasile. To ae 1 »mislili najbrže Taftovi protniki, da pomanjšajo navdušenje 2a Tafta. domnevanja. Novi narnik "Martha Washington". Imenovani parnik je last družbe "Austro-A merica na" in mi nolo soboto je bilo mnogo ljudi povabljenih, da ga ogledajo. "Martha Washington ' * je parnik na dva vijaka ter vozi zelo brzo; zgrajena iz jekla. Na tem jtarniku se je ozir jemalo za potnike medkrovja; tu so zračne sobe. jedil nice in obilo prostora za sprehajanje. Hrana za potnike v med krov ju je "Hobra. uprav avstrijska, potniki dohe •tudi vino. Na parniku si potnik lahko kupi, kar poželi za poboljšek in so nabiti ceniki za pivo, vino, avstrijske smodke in druge stvari. I>a dija "Martha Washington" vozi iz New Yorka v Trst 14 dni in v Trst dospevši so naši ljudje skoraj doma. Lepe prostore ima ta parnik tudi za drugi razred,' ki velja do Trsta $55, iz Trsta v Ljubljano pa malenkost. Kdor Slovencev želi ceno priti v Trst in to z avstrijskim parnikom, ta naj potuje s parniki "Austro-Ameriean" družbe. Za to družbo prodaja vožnje listke Frank Sakser Co., 109 Greenwich St., New York, in 6104 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. Chicago. 111., 15. junija. Propaganda za tretji termin predsedovanja predsednika Roosevelta šo vedno ni potihnila in sicer kljub vsemu gašenju, ki prihaja od strani Taftovih pristašev. Senator Bourne iz Oregona, kteri že od nekdaj deluje na to, da postane Roosevelt zopet predsednik, je minolo nedeljo zvečer zopet izdal nov pronnnciamienfo, o kterem «e sedaj povsodi v Washingtonu govori. Ker se pa take govorice vedno in pe-rijodicno oglašajo, je povsem naravno, da to Taftove pristaše dokaj vznemirja, dasiravno se o tej zadevi v javnosti ne izražajo bojazljivo. Tako je senator Flint izjavil, da na vsei stvari ni toliko resnice, da bi bilo vredno o njej govoriti. Ko so mu zatrdili, da se tudi v njegovi državi Califomiji deluje za Rooseveltov tretji termin, je dejal, da temu ni tako in da so v Californiji trije povsem odločni Rooseveltovi nasprotniki. Ta senator je tudi pojalitika spremenila v radikalno. Radi tejja so sedaj politiki sklenili. da ne bodo delovali za nijedne-ga |M»dpredsedniškega kandidata, kteri bi jim tudi kot predalnik ne ugajal. To stališ«-e zavzema brezdvotnno tudi predsednik R«N>sevelt sam. ki je vodja vseh velikih idej. ktere morajo navdajati republikansko narijoualno konvencijo. kakor tudi kam.ejšo reklamo Za volitve, ktere se že sedaj pred konvencijo \ rši po VN-j republiki. Za j«M|predsedniškr> •• p.-ideta pred vsem za sedaj le dva kandidata v poštev: tajnik rvezinega zaklada Cortelyou in zvezi ni senator Doliver iz Iowe. Za Cortelyoua |>oložaj ni ugoden, ker je član sedanje«ja kabineta. kakor predsedniški kandidat Taft, kajti nikakor bi ne bilo lepo. ako se dvema članoma kabineta h krati podeli najvišja kandidatura. To bi bilo proti navadi, toda na navade se v Roosevelt o ve j dobi ni bee več ne ozira. Nadalje za Cortelyoua tudi ni ugodno, ker je znano, da je ljudem na Wall Streetu priljubljen. Dolliver je Rooseveltovej politiki povsem udan in radi teca je pričakovati, da postane on kandidat. Kedo postane na demokrat ičnej Strani kandidat za |*odpredsedniško mesto, je pa tako brez|»inieuibno. kakor vprašanje, kedo |M»taue predsedniški kandidat te stranke, kajti izvoljen ne IhnIe niti prvi niti drugi, ker smo prepričani, da je izvolitev republikanskih kandidatov ravno taka '•foregone conclusion'\ kakor je bila ona. pri kterej se je šlo za imeuova-nje republikanskega predsedniškega kandidata. Kakor *nu» /.e |x»rocali. je tudi platforma republikanske stranke že izdelana. Rooseveltovi protivniki se aiccr t« mu programu proti vi jo, toda kakor smo prepričani, je nji bor trud zaman. Volilci se bodo namreč ozirali na želje onega moža. ki je vsem znan. ne {>a na mrtve črke. kajti sedanja doba je povsiMli na svetu in ne samo pri nas radikalna, oziroma taka, kakoršen je naš sedanji predsednik. ff jf kupil ToŠnl lirtek s* svojce ali prijatelje i* ■Iv« domovine t Z jed. države, pri *R. ftA (SER CO„ 109 Greenwich *L, Heir York. Mesarski trust. Ako bi zamogel kedo popisati notranji razvoj mesarskega trusta, bi s tem gotovo izdelal izboren in vzoren odgovor na vprašanje, kako se znajo trusti prilagoditi prominjajo-eim se razmeram, in kako znajo kljub temu, da se jih razpusti, še vedno ostati trusti, kakor so bili preje. Razun Standard Oil Company pri nas v Ameriki nimamo ni jedne vele-kapitalistične kombinacije, ktera bi za svoje koristi trgovišče tako popolno ma kontrolirala, kakor baš mesarski trust. Dasiravno je bil ta trust prvi, kterega so socijalno-politični Don Quixoti pričeli z vsemi mogočimi sredstvi napadati, je vendarle dokazal svojo veliko moč, kajti vsi napadi mu niso niti toliko škodovali, da bi se člani trusta razšli. Ako bi bil kedaj kak trust na svetu, proti kte-remu je nastopilo z vlado zajedno tudi vse javno mnenje, oziroma vse naše prebivalstvo, potem je bil to mesarski trust. O tem frustu se je pri nas še pred par leti z vso gotovostjo trdilo, da bode razpuščen in uničen in da je njegova smrtna obsodba že izrečena. Sedaj je pa prišlo vse drugače. Nikdar ni bil mesarski trust mogoč-neji, kakor je baš sedaj, in še nikdar ni ljudstvo tako izkoriščal, kakor letos, in tudi nikdar ni bil njega obstanek tako "postaven", kakor sedaj. Čim bolj "postaven" pa je kak trust, tem bolj zna cene svojim izdelkom poviševati. Ko je bil še"ne-postaven", se v strahu, da se mu kaj neljubega ne pripeti, bal povišati ceno mesu do skrajnosti. Sedaj mu pa nihče ne more do živega. V dobi, ko so za milijone našega prebivalstva časi skrajno slabi in neugodni, tako, da je treba vse izdatke omejiti, je pričel mesarski trust cene poviševati tako, kakor še nikdar od svojega obstanka nadalje. Kljub vsemu temu pa proti njemu ne more nastopiti nihče zakonitim potom. Iz tega sledi, da je "postav-" kapitalizem najhujši na svetu. Šele ko se zločine trusta kriminalnim I»otom zasleduje in pronajde, da njegovi člani niso druzega, nego ljudje, ki zaslužijo ječo, šele potem zamore trust pričeti usahnjevati in za vedno umreti. Nova trozveza. Predsednik francoske republike Fallieres se je mudil v Londonu kakor gost angležkega kralja Edwarda. Ne. po ostentativni prisrčnosti, s katero so obsipljali v Londonu predsednika francoske republike, treba reči: kakor gost Anglije! Ali še točneje I »ode, ako pravimo: kakor gost — sedanje angležke državne politike! V leni karakteristikonu slavnosti na čast predsedniku franeoske republike izraža veliki pomen tega obiska. Še jasneje, plastično, nam stopa ta |*omen pred oči, ako se spominjamo zadnjega obiska nemškega cesarja v I»ndonu. Razmere med Anglijo in Nemčijo so že doliro časa sem postajale hladneje. Vzrok temu je, da je v eks-panzivni politiki Nemčija, ktere cilji leže tudi tam daleč onkraj svetovnega vodovja. Anglija začela gledati element velike nevarnosti za angleške svetovne interese. Anglija ni dajala nol>ene vere vsem lepim in tola-žilnim besedam nemške diplomacije. To nezaupanje se je p rele. vilo v pravo animoznost. Ne še toliko med ofi-eijelno Anglijo in Nemčijo, kolikor med javnostjo v tej in oni državi. Razmere so postale tako napete, da je evropska politika jela smatrati le kakor vprašanje časa. kdaj začne krvavi obračun med obema tekmovalkama. V Iteroliuu pa so predobri raču-tiarji. da ne bi vedeli, kolika nevar-st za vso pozicijo Nemčije bi bila, ako bi se sedaj ali že v bližnjem ča-spustila v tako gigantsko borbo. Zato ji- dal cesar Viljem pripraviti kovčeke in se je podal na pot v London. da s svojim osobnim posredovanjem kolikor možno otopli in ugreje oledcnelo razmerje ined angležkim in nemškim narodom. Sel je in je bil vsprejet kakor prisoja njegovi imj>eratorski višini in pa — bližnjemu sorodniku angležke kraljeve rodbine. Ali svojega namena ni dosegel, kajti angležka javnost je ostala hladna. Niti to ni pomoglo, da je cesar Viljem drzno potisnil na stran vsa pravila mednarodnega občevanja s tem, da je v interesu svoje stvari pisal privatno pismo nekemu angležkemu admiralu. Ne le, da cesar Viljem s tem ni dosegel svojega namena, marveč se je pokazal impulzi v neg.i človeka, ki ne misli vsikdar na morebitne težke posledice. Z onim pismom je le kompromitiral svoje namene pred vsem svetom in je še bolj omrazil nemško politiko pred anglei-kim narodom. Kaka razlika med vsprejetaom Viljema in onim, ki ao ga ravnokar priredili v Londoan predsedniku franeoske republike! t Tedaj je le dvor vsprejemal sorodnika kraljeve rodbine, kraljevega nečaka, sedaj je pa pozdravljala vsa angležka javnost z ostentativno prisrčnostjo glavarja države, s ktero si želi zavezništvo. Poročila iz Londona zatrjajo, da morda še nikdar niso v Angliji vspre-jemali kakega glavarja druge države s toliko prisrčnostjo in navdušenjem, kakor nedavno predsednika Falličres. A vse neodvisne angležke novine izražajo svoje mnenje, da je sijajno dokazana veljavnost sporazumljenja med Anglijo in Francijo ter izražajo željo, da se povzdigne v formalno zavezništvo. Toda ves ta vsprejem z vso podeljeno mu prisrčnostjo in neutajljivo pomembnostjo je še le nekak preludij temu, kar se pripravlja in kar se ima izvršiti v bližnji bodočnosti. Fallieres je tiil v Londonu, pozneje pa pojde v Petrograd. Tudi kralj Edward je obiskal Rusijo. Ves svet sodi, da to, kar se sedaj snuje v Londonu, ima dobiti svoje spopolnjenje v Petrogradu. Kakor se identiciteta interesov Francije in Anglije izvaja iz skupnega nasprotstva do Nemčije, tako bode tudi ost nove trozveze, ki se po soglasni sodbi pripravlja med Anglijo, Rusijo in Francijo, obrnjena v prvi vrsti proti Nemčiji, oziroma proti tisti politični konstelaciji, ki služi v glavnem le interesom Nemčije: proti stari trozvezi!! In v to poslednjo se je ukovala tudi Avstrija. Ako pride do nove trozveze, pride Avstro-Ogrska v oso-depoln položaj, pride na osodno križ-potje, pride za njo psihologičen moment, ko bode morala storiti sklep, ki bode odločilen za nje bodočo oso-do, izlasti pa glede nje interesov na Balkanu. Odločiti se bode morala: ali naj ostane s svojo vnanjo politiko na dosedanji poti, ki jo bode oddaljevala od one v las t i, s ktero mora biti v soglasju, ako hoče varovati svoje državno-politične interese na Balkanu, ali pa se prilagodi novi konstelaciji!! Ali ostane na strani Nemčije v — izolaciji, v osami jen ju T1 Jasno je in vidno vsakomur, da se stvari v evropski politiki razvijajo v smeri, da Nemčija ne bode imela — jK>leg Avstro-Ogrske — v Evropi nikjer nobenega prijatelja, razun morda turškega sultana. Za Avstro-Ogrsko prihaja torej čas osodne. odločitve. In vendar ta odločitev ne more biti težka, ako je v avstrijskih državnikih le količkaj razsodnosti in zdravega egoizma. Saj to je gotovo, da Anglija, Francija in Rusija nimajo nikakih sovražnih namenov proti Avstriji; moglo pa bi priti do komplikacij, nevarnih za to poslednjo, ako bode svoje interese še nadalje podrejala interesom Berolina. Edino le, ako Avstrija ne bode več vezala svoje osode na osodo Nemčije, marveč da svojo državno politiko prilagodi novi pripravljajoči se konstelaciji. more pričakovati, da bodo nje interesi na Balkanu varovani in da se ugodno za njo reši tudi vprašanje aneksije Bosne in Hercegovine. Uo-čejo-li avstrijski državniki zaigrati bodočnost na Balkanu le politiki na ljubo, radi ktere je cesar Viljem nedavno dovedel nemške vladarje na Dunaj t!! Ako ne pridejo v Avstriji pravočasno do spoznanja, da avstro-ogrska monarhija more svoje vnanje interese čuvati in povspeševati le pod firmo Slovanom prijazne vnanje inostrane politike, potem se nad avstro-ogrsko državo neizprosno uresniči pregovor: (juem deus perdere vult, dementat. Ed. Nemiri ▼ turški vojski. Kakor poročajo iz Carigrada, se v zadnjem času množe demonstracije in upori vojakov, ker ne dobivajo svoje plače. Izlasti je nezadovoljstvo v M» lej Aziji, kjer se je uprlo okolo 8000 vojakov. Častniki garnizije v Kuli napadli so vladno zdradbo in vzeli blagajno, v kterej je bilo 14,000 pijastrov. Mad j ar ski vladen list za Reko. Iz Budimpešte javljajo: Reški guverner grof Na ko je dospel semkaj in je več časa konferiral z ministerskim predsednikom dr. Wekerlem. Razpravljala sta o ustanovitvi madjar-skega dnevnika na Reki, ki bi predstavljal in varoval ugled ogrske države ter deloval v smeri mirnega sporazuma. Glavni urednik bode Aladar Zboray, urednik pa dr. Ljudevit Breyer. ZAHVALA. Iskreno se zahvaljujemo slov. tam-buraškemu zboru "Adrija", slov. pevskemu klubu "Zvon", lirv. pjev. družtvu "Dr. Ante Starce vie'' in češkemu peveekemu s boru '1 Hlahol' kteri so prisostvovali našemu koncertu. Istotako se zahvaljujemo vsem rojakom Slovencem in Hrvatom, kateri so se istega udeležili. S tem ae je dokazala prava slovanska složnost. Le tako naprej in veem Slovanom bode mogoče marsikaj doseči. Hrv. tamb. pev. dr. "Slobeda" v Milwaukee, Wis. Rusija in Romunska. Tudi med Rusijo in Romunsko postajajo razmere tesneje. Iz Bukarešta javljajo namreč: V tukajšnjih političnih krogih je napravilo velik vtis dejstvo, da je car naložil posebnemu odposlancu, kontreadmiralu Nolkenu, da v njegovem imenu pozdravi kralja Karola v Kiliji povodom potovanja tega poslednjega ob Donavi, dočim Avstro-Ogrska ni pokazala take pozornosti rumunskemu kralju, dasi je yachta kraljeva dospela do Oršove na Ogrskem. Druga znamenja iz zadnjih časov kažejo na konsolidiranje odnoša-jev med Rusijo in Rumunsko. Tako sta na primer prisrčni vsprejem, ki so ga priredili rumunski prestolona sledniški dvojici v Petrogradu, pak topla zdravica, ki jo je izustil kralj Karol ruskemu carju povodom pri hoda kontreadmiralu Nolkenu, nedvomna dokaza o razmerah med Rusijo in Rumunsko. Uvaževanja vredna je tudi izjava rtimunskega kralja Karola, da je zveza med rumunsko in srbsko železniško mrežo vsprieo gradnje donavsko-adrijanske železnice že gotova stvar. To dokazuje, da se je Rumunska ob tem vprašanju pridružila tistim državam, ki podpirajo gradnjo trans-balkanske železnice, kakor protitežje avstrijski železnici v Sandžak. Vodilni rumunski krogi menijo, da bi bilo za Rumunsko velike važnosti, ako si odpre nove poti proti morju, da bode mogla svoje gospodarske od nošaje do Avstro-Ogrske uravnati na podlagi popolne paritete, to je, da bodo obema državama zagotovljene enake udobnosti. Vaški učitelj. — Ruska sličica. — Učitelja ljudske šole v vasi Postav ci so zavidali vsi njegovi kolege. — "Tvoja šola", so rekali, "je tako oddaljena od gubernijskega mesta, da se noben šolski nadzornik ne upa do tebe." "Doslej res ni prišla nobena mora nad-me", je menil učitelj in se zadovoljno muzal; "pet let, odkar sem tu, nisem videl nobenega nadzornika." Vas Postavci je bila v resnici daleč proč od mesta, obdana od gozdov in močvirjev, spomladi in jeseni so bila pota tja nemogoča. Toda jeden najvestnejših šolskih nadzornikov je sklenil vsejedno obiskati enkrat tudi to šolo. Od zadnje poštne postaje je imel prevoziti 5e čez 30 verst v kmetskem vozu, kajti noben drug voz ne bi bil mogel priti v Postavce po ondotnih grozovitih kolovozih. Po več kot deseturni vožnji je nadzornik, pošteno prerahljan, dospel končno v vas; takoj za vasjo je stala tudi ljudska šola. Nadzornik se je veselil že vnaprej na užitek, ko bode mogel iztegniti trudne ude za nekaj ur na solidni postelji. Čudno je bilo samo, da mu ni prišel nihče naproti. Debeli gospod je zlezel s težavo z oza, prijel za kljuko, pri vratih, a velika ključavnica je naznanjala, da je šola bila zaprta. Nadzornik je pogledal skoz okno v učilnico. Klopi so stale vse navzkriž, nektere vse polomljene; šolska tabla je bila počena čez sredo. Nadzornik je šel okolo šole, da bi prišel od zadaj v učiteljevo stanovanje. Tudi tukaj so bila vrata zaprta. Skoz okno se je moglo videti le odgrnjeno postelj, puško in na mizi samovar. "Teci brž v vas", je dejal nadzornik kmetu, ki ga je bil pripeljal, "in pripelji učitelja- Le hitro!" "Kje ga naj pa dobim, prečastitif" je odvrnil voznik. "Učitelj je neprestano na lovu. Razun tega dresi ra še pse; drugače pa ne dela ničesar. Z otroci se ne peča nikoli, ali kvečjemu kakšeukrat pozimi." Nadzornik je stresel z glavo, vzel list papirja iz svoje popotne torbe in zapisal trudno s svinčnikom: "Prišel sem ob eni uri popoludne v Postavce. pa sem našel šolo zaprto in brez nadzorstva. Učitelju Bogdanske-mu dajem strog ukor za njegovo odsotnost in neizpolnjevanje dolžnosti." Nadzornik je pritrdil list z iglico na šolska vrata, sedel zopet v tiranski voz in velel vozniku peljati nazaj. 9e nista bila daleč, ko sta zaslišala glasno lajanje in žvižganje; kmalo nato je stopil iz gozda mlad človek s puško na rami. Na vrvi je vodil dva lovska pša, dva druga sta tekla pred njim. "To je učitelj", je dejal voznik nadzorniku. "Dobro", je odgovoril ta. "A ne izdaj, kdo sem. Nastopim kot posestnik" Ko se je učitelj približal vozu, je motril nadzornik s strokovnjaškim očesom pse. "Lepe pse imate, gospod; kje ate jih dobili?" "O, imam jih veliko! Oprostite, gotovo mi je Čast govoriti a gospodom posestnikom Jelinskimt" "Da. Krasni psi, posebno oni, ki ga imate na vrvici. Prodajte mi ga." "To ne gre. Tega sem dobil v dre-suro. Sicer je pa že zdresiran. A mogoče izvolite lisičarje. Imam doma krasne eksemplarje." "Hm! Samo če dobro popadajo." "Oho! Le vprašajte tod okoli, če niso moji psi dovršeni. Sicer pa najbolje bi bilo, ako se vrnete in greste k meni, ako vam ljubo." Voz se je takoj zopet zabrnil, dozdevni posestnik je povabil učitelja k sebi na voz. "Kje pa stanujete T Tukaj v va sit" je vprašal tujec, ko sta 3c peljala. "Da, jaz sem učitelj..." "Tako. A kako pa napravite z otroci t Ti morda še čakajo na vast" "0, to mi dela najmanj skrbi. O troci imajo še vse življenje pred Sj-boj. Zdaj je vendar najbolfjši lovski čas!" "Da, vidim. Ali ste veliko ustrelili t" "Štiri race in dve jerebici. Tukaj mrgoli rac. Saj vam lahko čisto odkritosrčno povem: samo radi lova živim sploh tukaj. Šola me vrlo malo briga, saj v ta pozabljeni kot itak ne pride nikdar noben nadzornik. Zato naučim svoje učence samo abc, več jim itak ni treba za življenje." "Hm!" Voz je bil dospel do šole. Učitelj je urno skočil dol in tekel odpirat vrata. Zagledal je belo polo na via-tih... Ves bled se je obrnil k nadzorniku. "Ali ste prebrali?" je vprašal ta. "Tako izpolnjujete svoje dolžnosti? Takoj vložite prošnjo, da vas odpuste. Tukaj ni lovec na mestu, ne dreocr psov, temuč učitelj! Voznik, obrni!" Slovensko katoliško Ci r podp. društvo V STARO DOMOVINO SO SE PODALI: Mat. Pečnik iz Pueblo, Colo., v Velike Lašče; Anton Blažič iz Pueblo, Colo., v Novo mesto; Ivan Graj-nar iz Pueblo, Colo., v Prigorico; Marija Božič iz Pueblo, Colo., v Zagreb ; Martin Klemenčič in Agnesa Gregoršanc iz Chicago, 111., v Ljubljano; Vitus Piškur iz Milwaukee, Wis., v Mirno vas; Ivan Zupančič z družino iz Pueblo, Colo., v Struge; Fran Samobor in Ivan Dobnik iz Milwaukee, Wis., v Schoenst ein; Ivan Stražišar iz Waukegan, 111., v Borovnico; Ivan Šiškar iz La Salle, 111., v Sela; Anton Kajfež iz La Salle, 111., v Gradec; Ivan Mihelič iz Brooklyn, N. Y., na Travo; Fran Baraga, Fran Zupančič, Jakob Mlakar, Ant. Kernc, Anton Perko, Anton Peček, Josip Da-car z družino, Martin Zorko, Lovrenc Sedej, Ignacij Hahnar, Fran Meglen, Josip Meglen, Anton Novak, Fran Kraševec, Fran Codric, Josip Dular, Ivan in Marija Juršič, Josip Berce, Fran Klepčič z družino, Jurij Poto-kar, vsi iz Cleveland, O., v Ljubljano; Dominik Pošedel, Blaž Božič, Dominik Božič, Blaž Finderle, Blaž Poše-lel, Anton Božič, Josip Pošedel, vsi iz Spokane, Wash., v Slump; Anton Šega iz Joliet, 111., v Srednjo vas; Mihael Kaffo iz Forest City, Pa., v Kanal; Ivan Šinkovec iz Forest City, Pa., v Logatec; Fran Korevc iz Forest City, Pa., v Zatično; Fran Vidmar iz Irwin, Pa., v Bistrico; Ivan Anzelc iz Milwaukee, Wis., v Trebnje; Ana Anzelc iz Milwaukee, Wis., v Travnik; Jernej Knaus iz Limeston, Mich., v Travnik; Ivan Car iz Limestone, Mich., v Travnik; Fran Pir-man iz Ely, Minn., v Št. Vid; Anton Anžič iz Chicago, 111., v Ljubljano; Anton Bode iz New York City v Antwerp; Matija in Margareta Lu-sebar iz Birmingham, Ala., v Lahino; Janko Girauac in Andrej Mandič iz Brownsville, Pa., v Plavnico; Blaž Wolf, Andrej Malnar, Milan Wolf, Mat. Wolf, Mat. Wolf II., Fran Ož-bold in Josip Malnarič iz Delhay, La., v Gerovo; Dragič Kekič in Stana Kekič iz Johnstown, Pa., v Zagreb; Fran Keržišnik iz East Palestine, O., v Westfallen: Marija Sla-tinšek z otrokom iz Milwaukee. Wis., v Oradee; Jakob Pireher iz Galeton, Pa., v Inomost; Ivan Balte iz Allegheny. Pa., v Zagreb; Anton Božič, Dinko Božič, Anton Pošedel. Anton Jurada, Anton Pavletič. Anton Dra-šič. Andrej Božič. Dom. Matolin, Jurij Maravinac. Josip Božiš I.. Josip Božič II., Dominik Božič. Josip Finderle, Blaž Pošedel, Ivan Pošedel. Josip Zigante. Jurij Sverko, Josip Finderle, Anton Poropat, Mat. Cender, Josip Cender, B. Pošedel. Josip Pošedel, Josip Matolin, vsi iz Spokane, Wash., v Slum; Josip Zumpergar iz Barberton, O., v Onišče. . Vsi ti potniki so kupili vožnje listke pri tvrdki Frank Sakser Company, 109 Greenwich St., New York, N. Y. cr svete Barbare KaZJedlnjene države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. Inkorporlrsno dn« SI. januarja 1902 v driavl P«nnaylvanlH, -O—O- 0DB0RN3KI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Kana. L tajnik: IVAN TELBAN, P. 0. Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa. IT ANGLEŠČINA • v 3. do 6. aett. Lepopis je, slovenščina, računstvo. Ponk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo zastonj. Slovenska lr«r—p^mi—m« P. O. Box 181, St«. B, Cleveland, O. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, 9m. KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, IL nadzornik, 909 Braddoek Avenue, Bral-dock, Pa. FRAN ŠUNK, KL nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIYNI ODBOR: » PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN T ORNI Č, H. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Novi francoski velikanski parnik "Chicago" na dva vijaka! Imenovani parnik odpluje prvič iz New Yorka v Havre v soboto, dne 20. junija. Opremljen je z najnovejšimi nared-bami; pri zgradbi istega gledalo se je v prvi vrsti na zboljša nje tretjega razreda. Potniki tretjega razreda na tem parniku imajo na razpolago lepo obedovalnico (Dining Room), salon za kadilce, posebni salon za ženske in kopališča za oba spola. Glede potovanja pišite pravočasno na FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich Street, NEW YORK CITY. Rojaki v Clevelandu, O., in okolici pozvedo lahko vse podrobnosti glede potovanja v naši podružnici na 6104 St Clair Ave^ N. EL, CLEVELAND, O. FRANK SAKSBR CO. POEDRAV. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse- moje prijatelje ter znance sirom Amerike, posebno pa moje svake, brata in sestre v Denver, Colo. Živeli! New York, 15. rožnika, 1908. Josip Debeljak. Na povratku v staro domovino pozdravljam vse prijatelje in znance sirom Amerike, posebno pa Jožeta Oblak. Jožeta Grahek, Jureta Sterbenca in Marijo Petrič, vsi v Chisholmu, Minn. Z Bogom! New York. 15. rožnika, 1908. Mihael Mavriu. Kje je moja žena HELENA ŽAGAR t Doma je iz Gornjega Globočja (Obertiefenbach), fara Morobitz pri Kočevju. Nahaja se nekje v Brooklynu. Kdor izemd rojakov ve za nje naslov, prosim, da mi naznani. — John Žagar, Gold Dnsf, La. Pred odhodom v staro domovino pozdravljava vse znance in prijatelje širom Amerike, posebno pa Fran Pri-meta z družino in Jakoba Vahčič z družino v Clevelandu. O. Z Bogom! New York, 15. rožnika, 1908. Fran in Marija Klopčič. Na obalih Atlantika pozdravljam še enkrat prijatelje in znance širom Amerike, posebno pa člane J. S. K. Jednote v Rock Springs, Wyo. New York, 15. rožnika, 1908. Ivan Debevc. Pri odhodu v stari kraj pozdravljam vse Slovence in Slovenke širom Amerike, posebno pa one v Oregon City, Ore., in Rock Springs, Wyo. Z Bogom! New York, 15. rožnika, 1908. Valentin Zilierle. DOLENJSKI CVIČEK V AMB- — RTKT. — Veselo naznanilo prijatelj pristne dolenjske kapljice. Tvrdka C. Butcher, 56 Warren St., New York, je importirala --rdeče dolenjsko in belo vipavsko vino — — in je prodaja na drobno in debelo po celi Ameriki v posodah in stekleni« ca h. Točua A ostrežba. Zmerne oene. Cviček je s Trske gore Krškem. NaroČila sprejema: FRANK PODGORŠEK, 217 East 22nJ St., New York, N.Y. Pozor Rojaki ! Novoiznajdeno garantirano mazilo ta plefiaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.60! Potne noge, kurje očesa, brado vice in ozebliao Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 76c.. da ie to resnica se jamCi $500. Pri na-rotol blagovolite denarje po Post Money Jakob Wabcie, P. O. Box 69 CUBV^LAND, OHIO. Potujoč v staro domovino, pozdravljam vse znance in prijatelje v Oregon City. Ore. Z Bogom! New York, 15. rožnika. 1908. Fran Auman. Kje je moj oče JANEZ TUREK T Doma je iz Babinega polja pri Ložu. Slišala sem, da je umrl, ker že celo leto nimam pisma od njega. Stanoval je na 829 Louisiana St. v Shreveport, La. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njem, da mi naznani, za kar mu bodem hvaležna. Vse stroške z veseljem povrnem. — Ivana Janež, Box 73, Rittman, Ohio. (13-17—6) Kje je MARTIN GROŠELf Preje je bival v Broughton, Pa. Doma je iz RajhenŽtajna na Spodnjem Štajerskem. Z možem imaipo ie poračunati in radi bi zvedeli aa njegovo bivališče bodisi ttikaj ali v stari domovini. Naalov žali zvedeti: Frank Sakser Co^ 10» Greenwich St., New York, N. Y. (13^6-4) Navodilo, kako se doseže najvišja starost. Neobhodno potrebna knjiga, kjfor želi biti in ostati zdrav. Spisal dr. Jurij Simonič. V zalogi je samo 20 iztisov. Cena 40c. Pišite in pošljite poštne znamka na Frank Sakser Co, 109 Greenwich Street, NEW^YORK. IVAN icn.Airp.Tt Euclid, O., naznanja cenjenim rojakom, da raa-proda svoje VINO radi prwldave svoje kleti. Vino je priznano najboljše kako-voati, pristno in domače. Rojaki, ne zamudite te ugodne prilike in posezite po žlahtni kaptiia, dokler je še v zalogi. Odpošilja se po ©eli Ameriki Kuj kot 50 galonoT se ne odpofilja. Sod (barel) stane 22 dolarjev. ROJAKI, NAROČAJTE SE *A NASOPA." sAjvBftn m NAJOHEBJto DNEVNIK! hgoslovans Katol. Jednota. 24. jannaija 1901 t državi ▼ ELY. MINNESOTA. -o—o- URADNTKI: Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, HL Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Badi bolezni na dopustu Evropi.) Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNTK, L. Box 382, Rock Springy Wjo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: IVAN GERM, predsednik nadsornega odbora, P. O. Box 57, Brad- •oak, Pa. ALOJZIJ VTRANT, IL nadzornik, Cor. 10th Avanoa ft Globa Straat, South Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, HL nadzornik, P. O. Box 041, Eveleth, Mina. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 116 7tk Straat, Calumet, Mich. IVAN KERŽlSNTK, IL porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOBAR, HL porotnik« 719 High 8t_, W. Hoboken, N. J. Vrhovni adravnik: Dr. MARTIN J. IVEO. 711 North Chieago Straat, foliet, OL Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, prsmembe udov Ia drage listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Mi—, po svojon tajnika in nobenem dragem. Denarne poiiljmtve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem dragem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vee pritožb« od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj s« pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsaka pritošba. Društveno glasilo je "GLAS NARODA" Drobnosti. KRANJSKE NOVICE Nesreča. Ko je nedavno železniški uslužbenec Jožef Lee v Kranjski gori gnal neko tele, mu je to ušlo, in ko j- stekel za njim, je palel in si zlomil desno nogo. Pripeljali so ga v deželno bolnišnico. Prijazni ljudje. V Žkofeljci govore ljudje, da je sin župana Jamnika iz Pijave gorice v družbi z dvema drugima človekoma napadel Jožefa Lani j a iz Gomilšč in mu s kamni vso glavo izbiL Čakali so ga na cesti pod Pijavo gorico. — Lani, ki je bil 17 let v Ameriki, je jako miren in pošten fant in leži zdaj doma težko ranjen. Nesreča. V Podblici pri Selcih se je poškodoval okrog 10 let stari fant Jakob Katrašnik. ko je nabiral šmar-niee. Po gori se je dričal in padel eez tkalo v je. , Utopljenca so našli v S«ri nad Krausovim jezerom pri Selcih. Spoznali so v njem Antona Luznarja. ki je pred tremi tedni padel v vodo. Obtičal je med dvema skalama in bil vee obtolčen po glavi Nepoboljšljiva vlacuga in tatica. 321etna Jožefa Medved iz Smart ne pri Litiji je bila zaradi vlačugarstva in tatvine obsojena pred. ljubljanskimi porotniki na pet let ječe, po prestani kazni se pa odda v prisilno delavnico. Miliarija v MirnipečL Na Vrho-vetn je zopet zbolela ženska, soseda onih dveh, ki ste v tej vasi umrle za to boleznijo pred enim tednom. Sedaj le cel teden ni umrla nobena v far:. Bolnih je sedaj devet, med temi nevarno pet. Mcteaa svatba. V Zbiljah je dne 10. svecaaa t. L v domači hiši obhajal Jernej Gruden svojo svatbo. Te svečanosti »e je udeležil tudi hlapec France Šušteršič, ki je svate vozil, ter j • na glasu, da je silno nadležen, kadar »e ga malo napije. Vsled plesa se je po sobi pražilo, zaradi tteršič pri ple^u padel. To jra je tako razjaril«., da je jel mize prizdigovati. vin« razlivati in otroke iz sobe poditi. Svati »> bili primorani ga p<«staviti na prosto. Obdolženec se je kmalu s kolom v roki vrnil ter ž njim v gnječi ženina v no« sunil. Ko ga je Janez Gru-Cen iz sobe spravljal, pograbil je nogo od »tola in ga sunil v levo oko Potem je zunaj hiše tolkel s kolom na vse strani in razbijal po bližnjih predmetih. Oče ženina Blaž Gruden ga je svaril, naj miruje, a obdolženec je vzkliknil: "Čakaj, stare, bom pa ša tebe" ter ga udari po levih lektih, da mu ie zlomil levo nlno. Obdolže-ti e pravi, da ni niš škode naredil in «udi nobenega udaril, pač pa je oo mm a palico po glavi dobil Za kasen te mu js prisodilo štiri Avstr. Slovensko lili Bol Pod. Društvo Ustanovljeno 16. januvarja 1892. Sedež: Frontenac, Kana. GLAVNI ODBOR: John Bedeoe, predsednik, P. O. Box 154, Frontenac, Kanol Starina, podpredsednik, Mulberry, Kanwan. Leo Hromet, tsgbik, P. O. Box 263, Frooteoac, Blsos Morij, blagajnik, P. O. Box 294, Frooteoac, UPRAVNI ODBOR: Frank MaricoviČ, Frontenac, Leo Krušie, Box 188, Frontenac, Kansas Frank Prank, Cherokee, Frank Buchanan, Radley, Anton Leejak, Chieopee, šel posestnik Janez Šinkovec iz Zgor. Kanomlje s svojo vprego pred Petri-«"evo gostilno ter pustil konje stati brez nadzorstva na cesti, nato se pa podal v gostilniško sobo, kjer so se nahajali bratje Jože, Alojzij in Fran-ee Gnezda. Šinkovec je jel takoj Alojziju Gnezdi predbacivati, da mu je neki oblič izmaknil. Nastal je prepir in pretep. Šinkovec je z. nožem mahnil po Alojziju Gnezda ter mu prerezal sukajo in srajco čez celi hrbet, ne da bi nož do živega prišel. Nekdo mu je izbil nož iz roke, a ta i je zagrabil Gnezdovo roko in ga ugriznil v prst. Konečno se je posrečilo drugim Šinkovca, ki je postal divji, spraviti na prosto. Obdolženec se je nato podal v bližnjo MoČnikovo ijostilno, kjer sta se nahajala dva Sinkovčeva brata in Tomaž Gnezda, brat Alojzija in Jožefa. Tomaž ga je opozoril, da je nekaj krvav na obrazu. Tedaj se je pa jel Šinkovec hudo-vati na Tomaževa brata, češ, da bo <»ba zadušil. Med i. in 5. uro se je obdolženec s svojima bratoma podal proti domu in oddal svoje konje, potem se pa nazaj vrnil čakati svoje nasprotnike. Jože Gnezda je res zapustil s svojimi brati Petričevo gostilno ter šel peš domu. Tam kjer se odcepi pešpot do Gnezdovega doma od glavne oeste, je Šinkovec prežal oborožen s kolom na svojo žrtev. Brata Alojzij in Tomaž sta korakala po slavni cesti naprej, Jože jo je pa krenil proti domači hiši. Zdajci pa nepričakovano udari obdolženec po Jožetu, z enim udarcem mu je prebil črepinjo na sencu in ga smrtno nevarno ranil. Šinkovec je doma se izrazil: "Kdor išče, ta najde" in se pohvalil, da je nekega pohladil. Okvarjene« se je priplazil do doma ves pobit in nezmožen spregovoriti kako besedo. Jožef Gnezda je sicer zgubil zmožnost govorice, a ne zavedi. Šele čez šestnajst dni je bil zmo-/A*n povedati, da ga je Janez Šinkovec napadel. Obdolženec skuša svojo krivdo vtajiti, a se mu ne posreči. Sodišče za je obsodilo na osem mesecev težke ječe. Trda glava. Delavca Janez Pavlic in Alojzij Kosec sta jj Noče vi krčmi popivala, na kar sta oba postala ko-rajžna. Vsled malenkosti. Ukor je že pri pijancih navada, sta se sprla in zagrabila za vrčka. Vendar se je krema riei posrečilo jih jima iz roke izpuliti. A že v tem trenotku zagrabi Pavlič za drugi vrček in ga trešči s tako silo Kosecu na glavo, da> se je razietel. Obdolženec, kteri vse priznava. bo sedel za to sedem mesecev v ječi. PRIMORSKE NOVICE. Ženska v moški obleki V Trstu so pripeljali na polieijo 30 let no Albino M. iz Litije, ker je hodila v mofiri obleki in ao spoznali da je ženska. Na policiji je pripovedovala sledeče: Oče njenih dveh nezakonskih otrok jo Js zapustil na cedilu. Pred 4 meseci je prišla v Trst iz Litije, kjer ni mogla dobiti nobenega dela. Sprva ja nosila malto. Ker z dnevno pla- čo po eno krono ni mogla skrbeti za se in otročiea, odrezala si je lase, se oblekla v moško obleko in delala kot težak pri gradnji neke hiše. Zaslužila je po 2 K 40 v na dan in tako mogla preživljati sebe in otroka. Nihče ni vedel, da je ženska. Tu pa je prišla znanka iz Litije in ko jo je videla v moški obleki, tako na glas se čudila tej izpremembi, da so ljudje postali pozorni in da jo je redar odve-del na polieijo. Uboga' ženska je odpotovala v Ljubljano z obema otrokoma. Na 4 dni zapora je bila obsojena na policiji 271etna ponočnjakinja Marija Trabe iz celovške okolice. Ko skoača kazen, jo pošljejo domov. Bicikelj je ukradel neznan lopov v Rabatišču Al. Humarju iz Dol Vrtojbe. Humar je stopil v gostilno, ko je šel preč, kolesa ni bilo več. Nesreča s špiritom. V Tržiču na Primorskem je Emilija Lončar prilils. v stroj za kuhanje kave, ko je bil v istem še plamen, špirita. Zažgal se je špirit v steklenici in eksplodiral. V hipu je bila žena vsa v ognju. Težko opečeno so jo prepeljali v bolnišnico. Ustrelil se je v Poreču vojak Josip Varga iz Budimpešte. Bil je kot pomožni krojač dodeljen tamošnjemu lovskemu bataljonu. Zadnji čas je bil molčeč ter je pogosto tožil, da ga boli glava. Izključeno je, da bi se bil ustrelil zaradi predstojnikov. Odložen novorojenček. Dne 26. maja je neka črno oblečena ženska odložila pri vratih evangelijske cerkve v Trstu v papir zavitega, še živega novorojenčka. Bližnje ženske so slišale otročji glas, odvile papir ter otroka spravile v bolnišnico, kjer je kmalu nato umrl. O nečloveški materi ni sledu. ŠTAJERSKE NOVICE Pretep. Kmečki fantje so v gostilni konjiškega "Narodnega doma" minulo nedeljo napadli in težko ranili pisarniškega uradnika pri okrajni sodni j i Klemenčiča. Glavnega krivca, Mihaela Kokola iz Zg. Pristave so že zaprli. KOROŠKE NOVICE. Povožena je bila od izvoščeka dne 29. maja dopoldne v Celovcu na Starem trgu 361etna Pavla Triesnig iz Št. Ruperta. Dobila je razun o prask po glavi tudi težke notranje poškodbe ter jo je rešilna družba pripeljala v bolnišnico. HRVATSKE NOVICE. Velika tatvina dragulj. V Sisku je bilo vlomljeno v trgovino dragulj tvrdke Kupfermat. in ukradenega zlatnine in srebrnine za 20.000 kron. Med tem je 35 zlatih ur in 40 zlatih verižic. Trgovec pobegnil. Iz Broda na Sari je pobegnil trgovec Drago tin Her ceg, zapustivši 10.000 K dolga. Velik gozdni požar. Na otokii Lo-pudu blizu Dubrovnika je začel goreti gozd. Požar se je tako širil, da je bila potrebna velika vojaška pomoč. Prišlo je gasit 180 vojakov, ki so po dvanajst urnem delu omejili ogenj in rešili mestece Lopud, ki je bilo v veliki nevarnosti. RAZNOTERO STL Slovanski gostje v Petrogradn. Pod tem naslovom je prinesel 'Svet* članek, v kterem izvaja: "Potovanje gospodov Kramarža, Hribarja in Hlibovickega se je razvilo v zmagoslavje. Ne pozdravljajo jih le politiki, ki se zavzemajo za slovansko idejo, ne le časnikaiji, temuč čaščenje zastopnikov sorodnih nam Čehov, Slovencev in Galičanov je postalo nekaj splošno narodnega. Seme, ki so ga sejali pod Petrom L Hrvat Juri Križanič, v poznejših časih pa Aksa-kov, Homjakov, Samarin, Dobrjsn-skij, Monče lovski j in drugi, je obro-> dilo bogate sadove. Ideja bratstva vseh Slovanov brez razlike državne pripadnosti, vere in 'jezika, je v duši in srcu vseh Rusov že zdavno pognala močne korenine. Nenavadni pov-zdig te slovanske zavesti leta 1877. je privede! do najpopnlarnejie vseh ruskih vojsk, do vojske za osvoboditev balkanskih Slovanov. Danes smo priče ravno takih oživljenih narodnih čuvstev z ozirom na naše zunanje brate. Toda pri tem ni vzroka za rožljanje s sabljami. Tem trajnejša mora biti naša sloga z bratskimi narodi, ne dat bi se tangirala kje politika. Zbliževanje vseh Slovanov na mirnem polju kulture, literature, umetnosti in mtmke, je ideal, za kte-rim ruski narod že davno stremi." Zanimiva porotna razprava se je vršila v Neveyu v Švici. Dva Rusa, Dilnogorsky in Dombovsky sta bila. obdolžena uboja, storjenega v Laul-il v Montreuxu. Prvi je obsojen na dosmrtno ječo, drugi na 20 let. Brat prvega je podal izjavo, da je obsojenec žrtev Tolstojevih knjig, ktere je strastno čitaL Mlada družina njegova pa ga je napeljevala v anarhizem. — Analfabeti v Portugalski. — Ta dežela šteje okoli 6 milijonov prebivalstva. Od teh 6 milijonov 4 mil. ljudi ne zna ne citati ne pisati. Najcenejši konji so v Argentiniji. Tam je 4.762.340 konj. Na vsakih sto prebivalcev pride 120 konj. Najboljši konji stanejo po 125—175 kron. Izvrstnega konja se dobi največ za 75 kron, jako dobre po 30, 25 kron. Za Argentinijo ima največ konj Sibirija, kjer pride na sto bivalcev 85 konj. Zastrupljeno masno vino. V Reggio di Calabria se je zgrudil pred oltarjem na tla župnik, ko je zavžil pri maši vino. V vinu je bil strup. Vlil ga je v vino neki drugi duhovnik iz maščevanja. Neprevidne nunc. V Voronežu je zalotila blizu kolodvora ploha 15 nun, ki so bile na potovanju. Neprevidne ženske so šle vedrit pod tam stoječe tovorne vozove. Hipoma pa se je začel vlak premikati, in izpod voz so se razlegali pretresljivi klici. Dasi je strojevodja vlak takoj zopet ustavil, niso mogli nobene nune nepoškodovane spraviti izpod voza. Vsa kolesa so bila oškropljena s krvjo. Več nun je bilo že mrtvih, drugim pa so potrgane roke ali noge. Uvedla se je stroga preiskava. Iščem mojega moža FRANA SMITH, po domače God nov, iz Prema pri Št. Petru. Dne 29. maja je šel gledat za delo in se ni več vrnil. Kdor izmed rojakov ve o njem, naj naznani: Mrs. F. Smith, Box 9S, Ashtabula Harbor, Ohio. JOHN KRAKER EUCLID, O. Priporoča rojakom svoja iimtni VIHA, ktera v kakovosti nadkrilju jejo vsa druga ameriška vina. Rodeče vino (Concord^ prodajan po 50 centov galono; belo vino (Ca tawba) po 70 eentov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VI HO JE 60 GALON. BRIHJHVBa aa ktorega sem ia portiral brinja is ITt-miJA^ ^ u steklenic sedaj $13.00. TROFIHO VEC 0SL6O galona. DRO&HDC fJLTO galona. — Najmanje posode sa ipa ■icaoštt JOHN VBNZUL, 1M7 E. «2si Street, N. (L, Ctevdaaš. OH izdelovalec kranjskih in nemUdb harmonik. Delo napravim na zahtevan je naročnikov. Cene so primerno nizJce. a dele trneino in dobro. Tri vrstni od $22 dc $45. Plošče so Is najboHSega cinka. Iz-delujem tudi plotte iz aluminija, nikelj« ali medenine. Cena trivrstmm ie od $46 do $80. ' <9 W * Cast mi je naznaniti slavnemu občinstva v Chicagi, lil., kakor ► tudi rojakom po Zjed. državah, da sem o tvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu", 572 Bine Island Ave., Chieago, III. kjer točim pristno"uTciano" Atlas pivo, izvrstni whiskey. Naj bol j a * vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kag-Jjiiče in igralna niza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodoSli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor Mladič, 572 Blue Island Ave., Chieago, 111. Nižje podpisana orit>oro- w čam potajočia in Hrvatom svoj......i. SALOON 107-109 Greenwich Street, oooo NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe ------------- stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna............ Za obilen poset se priporoča FRIDAvon KROGE 107-109 Greenwich St., New York. ^ " —^ m S NA PRODAJ NARAVNA CAUFMNIJSKA VINA Dohro črno in balo vino od 35 dc 45 eentov galona. Staro belo ali črno vino 50 eentov galona. Ecealing 55 eentov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galoi vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem STEPHEN JAKŠE, Crockett, Contra Gosta Co., OaL ' Na koga se zanesti v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje ? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil. THE collins n. y. medical institute prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trošili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno. Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki. Ozdravljen rane na licu od zobobola. Ccnlenl fOipAd doktor! Jaz se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa moje bolezni. U verier* in ure prič an sem. da sem le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim sem bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdravegi. ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po Širni Ameriki. S spoštovanjem ostajem Vam hvaležni. Prane S teki as m 3141 St. Clair Ave. N. E. Cleveland. O. Frank Polh 310 Mi dlan t Ave. Rockdalle. 111. Velecenjein gospod doktOrl Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi še zdravila ostala, zato se Vam iskreno zahvaljujem ter pripo ročam rojakom, ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera gotovo pomagojo. V*s še enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priatelj Jakob Likar Box 041 West Newton, Pa Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pišite v materinem jeziku tarnajslavjajte na sledeči naslov : Icolus n. y.TKal institute |l40tWEST 34th STREET, NEW YqRK, N., Y Rojaki, naročajte m aa "Ola* X*- roda", največji in najcenejši dnevnik. Zdravju najprimernejša pijača je LEISY PIVO ktero je varjeno iz najboljšega i m port i ranega Češkega brnela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Lelsy pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljših j gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Qee. Travnikar-ju 6102 SL Clalr Are. N. t. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CL,EVEUAND, O. Za vsebino tujih oglasov nI odgovorno ne mpravniitve ne AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosultch.) ->«%& NajpripravnejSa ii najcenejša parobrodna trta za Slovence in Hrvate. Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO Cut voftib listov b NEW Y0RKA za III. razrid s« d«; Vk spodaj navedeni nori parobrodi na dva vijaka imajo bresfični ALIOS, J4A.UBA, WABTHA WASHINGTON, 1 ▲BCMBTOrA. majn in JomIJii m bodeta TESTA.....,1...................... IjJTTBLJAJNTB...................... EEKB............................. ZAGBKBA......................... JLA&LQYCA.....-______t......... n. liram) do THWACK*---- tgoia ----------fjULSO da Parobrod "ABGHNTUTA" pdplnja dne 24. julija 1906. Parobrod "LAOTU." oriplnjo dOe& julija 1906. Phelps Bros. & Co^ Ger. Agenb, z********* rp - V padisahovej senci. Spisal Karol May; za "Glas Naroda" priredil L. P. PRVA KNJ1QA. - PO PUŠČAVI. (Nadaljevanje.) Bogu!" »kliče. "Efendi, hvala ti, ker si »e varoval s svojim Mtaa mjih pušk. Kaj naj storimo, da se jih rešimo 7" "Šejk, kako mo te vendar ujeli t" vpraša ga Halef. "Pozneje, pozneje, sedaj ni časa za pripovedovanje," odvrnem jaa Mohamed Emin«. "Šejk Mohamed Emin, ali ti je poznate močvirje reko Tigris in goro Maklnbf " "Da, enkrat sem ie jahal čeznj." kteri amorif" "Is BaJejke in Bazazd čez Bee el Ain v Dohuk." * "Ali je močvirje nevarno!" "Ne." "Glej, oodi proti aevero-vzbodn ono viiino, do ktere ee zlahka dospe w treh urah!'' "Vidin, rfwilit" "Tmi m zopet snidemo, ker se moramo sedaj loČitL Po eesti ne smemo jahati, ker nas lahko zaalede in ujamejo. Čez močvirje moramo in sicer posamič, da preganjalci ne bodo znali, za ktero sledjo naj jahajo." "Toda Arnavti in baii-bozuki, sidiT" vpraša Halef. "Nea nič ne brigajo. Na potovanja me samo ovirajo; legitimacije, ki jih nosim s seboj, me veliko bolj varujejo kot paše vi policisti Halef jahaj nravnost proti južni strani močvirja, jaz obdržim srednjo straa, in iejk jeedi proti severa: — vsak pol ure od druzega!" Kmalu se ločimo, in tudi jaz jo obrnem proti močvirju, ki pa ni bilo nevarno. Tovariša kmalu zgineta v svoji smeri. Že nekaj dnij sem bil neprestano vznemirjen kot že dolgo časa ne. Ni je dežele na zemlji, ki bi skrivala toli ko različnih ugank kot svet, po kie-rem sem jahal. Ne glede na razvaline asirske in babilonske države, ktere sem opezil pri vsakem koraku, so se pojavljale pred menoj gore, kterih obronki in doline so obljudene z ljudmi, kterih narodnost in vera je še velika upn-ka. Ugaševalci luči j, malikovalci ognja, hudičevi oboževalci, nestorijani, kaidejet, mahumiti, suniti, šiiti, nadžijeti, golati, revafidhiti, muatazileti, vahabiti Arabci, Judje, Armenci, Sircci, Draži, Maroniti, Kurdi. Per-d, Turkmeni: pri vsakemu koraku človek lahko sreča privrženo«) ene imenovanih verskih sekt, rodu in plemena. Kdo pozna napake in pregreske, V ktere se tujec zapelje ob priliki, ko potuje skozi njih ozemlje! Te gore se fie danes kade v krvi onih. ki so padli kot žrtve narodnega sovraštva, naj« divjejšega fanatizma, uničevanja, politične nezvestobe, roparske podivjanosti in krvnega maščevanja. Človeška bivališča vise ob skalnatih pečinah in klečeh. kot gnezda jastrebov, ki so vidno pripravljeni, planiti na svoj plen. Sistem tlačenja, brezobzirno nasilje je rodilo ono srdito ogorčenje, ki skoro ne razločuje več sovražnika in prijatelja, in beseda spravljive ljubezni,' ktero oznanujejo apostolski propovedniki, se je razširila na vse štiri ▼etTove. Kaj če govore razni misionarji o vspehih: — zemlja ni pripravna da vsprejme seme. Naj služabniki altarja vse store in poskusijo: — v kurdskih gorah se zbira sovražni tok v divje vrtince, ki se šele tedaj pomirijo, ko narastejo v gorostasne sile, ki razbija *kalnp peči. premaga sovraštvo in stopi na glavo strahovitemu krvnemu maščevanju. Potem bodo pota prosta za one, ki "oznanjajo mir in napovedujejo zveličanje." Potem ne bodo gorski prebivalci več govorili: "Postal sem kristjan, ker bi bil sicer od age tepen". In slednji a pa je —strogi mohamedanec. Čimdalje bolj sem se približeval označeni gori. Tla pod menoj so bila lahka in mokra, dokler konečno ne pridem do suhega sveta. Mrzlična Tigri-dova pokrajina je ležala za menoj. Na desni strani ugledam jezdeca in kma*-lu spoznam Halefa, s kterim se v kratkem času združiva, spotoma koga srečal T" jra vprašam. "Ne. *» "Ali te ni nihče videl!" / . "Živa a ne. 1 je daleč na ju. T.e neki pa-tir je dale«" od mene poganjal svojo čredo." * • Kako so te vjeii !"' "Naro:",l si mi. 3aj te pričakujem v razvalinah Korsabada. Do danes zjutraj x-m >e skrival, nato j«6 sem =e postavil bližje ceste, da bi te videl prihajati. Tu me usrledajo pa>evi vojaki in obkrožijo. Braniti se nisem mogel, ker jih je bilo preveč, in zakaj so me vjeli. tudi ne vem." *»^iiao,te vjj-aiaik po tvojem imenu in rodu?" i "Diu vendar sem~j1m povedal napačna imena." "Ti ljudje ne vedo ničesar. Arabee bi te takoj spoznal. Ujeli so te, ker 00 v razvalinah v Kufjundšiku paševe čete, ki imajo povelje napasti fiamarje." f» Šejk se prestraši in pridrži konja. "Čemarjef Alah nam pomagaj; takoj se moram vrniti domov!" '•Jf; treba; guvernerjev načrt mi je znan." "Kteri načrt t" L.l - - "Napad na £&marje je samo krinka. Gnverner hoče napasti Dže>ide, ki ne slutijo ničesar o napadu, ker jih slepi s Šamarji." "Ali veš gotovo T" "Natančno, ker sem sam govoril z guvernerjem. Paša me je prosil, naj se vrnem in obiščeat ozemlje Ha dedinov, kako bi jih lahko bilo premagati." "Toda, ko premaga Džeside, porabi prvo priliko, da napade Hadedine in šamarje." "Zaaesi se, da s Džesidi ne bo kmalu gotov. In potem mine že pomladni čas." "Mašalah, kaj ima pomlad opraviti z vojsko, efendif" "In precej. Takoj ko napoči vroča doba. se trava in rastline posuše. Dže-idi in Kurdi se umaknejo s svojimi čredami v gore Šamarjev ali Sind-žar, in puvernerjeva vojska mora v pustinji poginiti." "Prav imaš, efendi. Mirnega srca lahko nadaljujemo svojo pot, ktere pa sicer ne poznam." "Na desni pelje ce*4a v Ain Sifni. na levi v D že rajo in Badri. Do Badri nas ne sme nihče videti, torej je najbolje, da potujemo ob bregu potoka Kav ser. Kadar imamo Daecajo za seboj, se nam ni treba več rini vati." "Kako daleč je BadnT" "Tri ure." "(rospod. velik emir *i. Iz daljne dežele si prišel in vendar poznaš okolico bolje kot jaz]" "Ker smo namenjeni v Amadijo. sem natanČnno proučil celo okolioo in vse pota, ki vodijo do trdnjave. To je vsa moja znanost! Toda naprej sedaj!" Dasi so bila pota, kterih smo se hoteli ogniti, precej blizu vsaksebi, vendar ie nam je posrečilo neopaženo potovati. Če smo videli prihajati ljudi od de*i»e. smo krenili na levo. in Če so prihajali od leve, smo zavili mm desno stran. Seveda mi je mnogo pomagal moj daljnevid, kteremu se »■-m zahvaliti, da smo prišli neopaženo v Badri. kjer smo bili varni. Skoro smo bili že deset ar na konjih in torej precej trudni, ko dospe-sm> do onih gor, ob kterih vznožju leži vas. ki je bivališče nadsrlavarja hn dičevih oboževalcev, ki je bil objednem poglavar celega rodu. Prvega človeka, ki ga srečam, vprašam, kako se imenuje njih bej fglavar). Pogleda sm zelo sačndeno. Poesbil sem namreč, da Džesidi ne govore arabsko. "Bej nidie demsv — kako se imen nje bej T" ga vprašam turško. "AH hej," mi odvrne. "CM nerde oturar — kje sUnnjef" i* Vodi nas do precej velikega, kameni tega. poslopja. "Ičerde otur — tn stanuje," reče mož, ki se takoj oddalji V vasi je vladalo živahno življenje. Med hišami in kočami opazim tudi več šotorov, pred k te rimi so bili privezani konji in osli, in med njimi se je pomikala mnogoštevilna množica. Množica je bila tako številna, da našega prihoda niti zapazili niso. "Sidi, poglej tja!" reče Halef. "Ali ga poznaš T" Z roko pokaže na osla, ki je bil privezan pred uhodom neke hiše. Kes, to je osel našega debelega buluk emin a. Stopim raz konja m vstopim. Ta zacujem trompetni glas hrabrega Ifre: "In ti nam res neces odkaz&ti stanovanja t" « "Jee nimam stanovanj," odvrne nekdo s zelo suhim glasom. "Ti si kiaja (vaški načelnik); ti nam moraš preskrbeti stanovanje!" "Povedal sem ti se, da tiWwmw prenočišča. Vas je natlačena s potniki; noben prostor m več praoen. Zakaj tvoj efendi ne nosi s seboj šotora?" "Moj efendif Emir je, velik bej, ki je bolj slaven kot vsi džesidaki knezi v gorovju!" "Kje je oaf" "Takoj pride za nami. Najprvo mora uloviti nekega begunca." "Begunca ufovitif" "Da. Pri sebi ima veliki fermaa (potni list) padišaha, potni Kst konzula, potni list in mnogo pasem mosulskeg* guvernerja, in tukaj so moja spričevala." "Naj pride sam!" "Kaj? Pravico ima pobirati dišparasa, in ti praviš da naj sem pride t Govoril bom s šejkom!" "Šejka ni v veeL" " Torej bom govoril z bejom!" "Pojdi k njemn!" "Da, šel bom. Jaz sem buluk emini padišaha, imam petintrideset pi-j as t rov mesečne plače (en dolar in pol)' ter se ne bojim nikogar. Čuješf" "Da. Petintrideset pijastrov za eel meeee!" se norčuje glas z buluk eminom. "Imaš še doklade k temu t" "Doklade T Poslušaj! Dva funta kruha, sedemnajst unč mesa, tri unče masla, pet unč riža, unčo soli, poldrugo unčo drugih drobnostij na dan in poleg tega še milo, olje in mazilo za čevlje. Ali me razumeš t In če se čudiš mojemu nosu, kterega več nimam, ti hočem povedati, kako sem ga zgubil. Bilo je, ko »no se pred Sebastopolom bojevali; bil sem ravno v najhujšem bojnem metežu, in----" "Nehaj, ker nimam časa poslušati. Ali naj povem beju, da hočeš z njim govoriti?" Torej moja oseba je bila predmet temu zanimivemu pogovora. Stopim v hišo, Mohamed Emin in Halef za menoj. Kiaja je baš nameraval odpreti neka vrata, pri našem prihodu se pa takoj obrne. "Tn prihaja 9am emir," reče Ifra. "On ti pokaže, koma moraš poslušati!" Obrnem se najprvo do buluk emina. "Ti tukaj f Kteri zlod te je pripeljal v Badri t" Za hip se ga poloti zadrega, vendar mi ne ostane dolžan odgovora: 44 Ali ti nisem povedal, da bom jahal naprej, emir?" "Kje so tvoji tovariši!" "Iflemiš, — zginili, pobegnili, odpihali." ! 1 "Kami" "Neznano mi je, visokost!" : - • : ,. - : . . 1, ., "Saj si jih vendar videl!" r" " "Samo nekoliko. Ko je ujetnik pobegnil, so drvili vsi za njim, tudi moji ljudje in Arnavti." ' * *' * (Dalje prik.) Važno. Važno, Važno. Važno Ura za gospode (18 size) SO let jamčena 1 dvojnim pokrovom (field) z zlatom prevlečena s /v^ z 15 kameni,...................^lO.UU z 17 kameni...... ...............$15.00 Ravno take vrste are za gospe bolj male (size 6) z 15 kameni dk|<} kolesovjem Elgin ali Waltham . - Za blago jamčim. Priporočam se za naročbo, kajti zgornje cene so samo za nekaj časa. /VI. Pogorele, 1114 Heyworth Building, Chicago, DL Naslov za knjige: M. POGORELO, Box 226 Wakefield, Mich. Važno. Važno. Važno. • Važno IflBtftMBh ftfft i ttŽJfffi Iffli fllMlftMUl*Jftl1 ttlhlTB" Efofltfofl^ittflbtffthiMMttMtol iija t. L opoludne is piera it. 84 North River, bliso 44. oeste. Parnik "Californie" odpluje dne 27 junija 1908 v Bordeaux. Parnik "Floride" odpluje dne 18. julija 1908 v Havre. SAMO ZA POTNIKE DRUGEGA IN TRETJEGA RAZREDA i Cena drugega razreda do Havre: $66.00 in vitje. Tarnlka j zvezdo zaznamovani imajo po dva f^uk M« VV. Kozminski, grweralni agent sa zapad ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA," NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI Tukaj živečim bratom Slovenoaain Hrvar tom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, pod imr-- "Narodni Hotel/'na 709 Broad St., največjih hotelov v mestu. Na čapu ii Se vrste wh____ napravljenega____________ Na razpolago imam čer 25 urejenih aolv' za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evropcjska kaklajal Za obilen poset se priporočam udanlj Božo QoJaovlč, Jehostova, PSt Zaeton)! Zaeton)! Nikjer v Ameriki ne morete dobiti tako dober in fini IMPORTIRANI TOBAK ta dfsrete la pip« ali cigare, kakor pri nas. PoSljite nam na eni dopisnici vaS naslov in dobite takoj zastonj našega tobaka za cigarete ali pipo za vzorec in tudi naš cenik, da se prepričate o finoti istega. Vsi ljudje morajo naš tobak poskusiti, da se prepričajo, da je najboljši in najcenejSi. PiSite takoj na: ADRIA TOBACCO CO. 1265-67 Broadway, New York. ! Slovencem in Hrvatom pri- » poročam svoj SALOON v obilen poset. Točim vedno sveže pivo, dobra, virtu in whiskey ter imam v zalogi ze'o fine amodke. Rojakom pošiljam denar* Je v staro domovino hitro in poceni Pobiram naročnino za "Glas Naroda". V zvezi sem z gg. Frank Sakser Co. vNewYerku. L veiespoštovanjem Ivan Govze, Ely, JVllnru PODRUŽNICA EDINA, NAJVEČJA FR. SAKSER CO. | 1 SLOVENSKA -:- GOSTILNA 6104 SI. Clair Ave. N. E. Cleveland, 0. POŠILJA NAJHITREJE =4= DENAR V STARO DOMOVINO = C. kr. postna braaUnlca Izplačaj« vse vsote. KUPUJE Ih PRODAJA AVSTRIJSKI DENAR PO DNEVNEM KURZU. Sprejema denarne vloge ter jili nalaga v zanesljive hranilnice ali posojilnice vo4in4£% o-bresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranUno k ji-iico. Oluvsti teku od dneva uloge. Izplačuje u-loge na h-anilu«' ksijižice in daje posojila nanje. ^PRODAJA PAROBRODNE USTKEj^ za*razne parobri>di.e druži e i»o izvira ili cer.ali. Kdor od rnjal. o-, ku^i v* 1 včlani': u littek za parnik, se ga p -čaka v Ntw Yo- ku na kolodvoru tero.ii>elje n:i parnik ali v kak cenen hotel; prev same se *'Mli vsa skrb za prtljago. iNata način se prihran« uotnikom mnogo truda in denarja Spr^iema naročila na GLAS NARODA KAKOR TUDI TRGOVINA Z VINOM IN ŽGANJEM NA DROBNO IN DEBELO (WHOLESALE AND RETAIL) V CLEVELAND-U -: JE :- (T in drage slovenske liste. Prodaja razne knjige, koledarje, pratike in sprejema vsa v tiskarski posel spadajoča dela. Kdor hoče biti dobro in pošteno po stre ž en, saj se obrae na podružnico. JT J| f? Geo. Travnikar-ja -6102 St. Cliif Ave., N. L- CEINE INIZKE. PRIŠTINO VIIVO od SOc. do $1.25 gal* Kupujte kar potrebujete od domačinov, ne pa od tujcev, kteri Vas v sili ne poznajo.