BENCINSKI SERVIS Agip LETUŠ NAROČILA KURILNEGA OLJA tel. 03 891 56 11 Župani in občani sadili plodonosno drevje STRAN 7 9170351814074 WHITE RABBIT oUlboOfZ GPAD Koiewz m cmez m wee y^H—»p ^cfori: 03/^32^00 Savinjske novice št. 46, 18. november 2011 POPUÍf OD -2S% DO -£j W ß^ZPßOÜ^^ SMUČARSKI OČAL BOLLE í'^^fñ -2S ÑA 2ALDQÍ SOFTWetU ZNAMK THE NORTH FACE, JA C&-WQIFSKIN, MAMMUT Rí zervät ';¡' Zii 2íá[iÚLí'iti' ilrt<i' :tt dogodki. kal «> rujstui(inert »¡nur. QÍifmjiift tihictničeln predhodnem dom/roru možno tiuti ob nedeißh ^^^^^ NOVO V PONUDB! ROKAVICE LEKI in SALOMON ČEVLJI (kolekcija jesen - zima) hiruscik tiza sjHvmelnhf/ ristfi /mu''.1 i(i iiepoZtfbtU) gtojstio reCerjo' m 2AÍ0Q\ NOW KOtBÍOJA E VEDNO POTEKA PROMOCIJSKA PRODAJA >OHODNIH HLAČ KARiBU. n POPUSTI OD -10% DO -30% i* rhirt [■[-.CHun HOTfl CLA1I r,IAl).C)j ■Ui lUlUgtvdiliA! tri v HE?íWíciJFSPfl£rrrj**i Iti. "5 * I : (O _ o .<2 "c N o S > TS I g E o) ._ O N > p > ro oh5 c ■O C (D o O d) > r > ü w E 0£L ££ OZ £0 cd «» i 0) M CD gos® t cd -- O — CD o5 E -- E JU : - CD iS "O > ~ CD CD £= £ i— :=* CD CD O) > 13 W Na predstavitvi pustne kraljice se je pustni pridružila tudi lokalna oblast. (Foto: Benjamin Kanjir) tí N O bla Boj se ga, je stresla temelje vogalov trških hiš, v katerih so se dolga desetletja rojevale ideje dogodkov, ki so jih pu-stnaki na pusta dan skozi celotno zgodovino obelodanjali. Navada je, da na martinovo pustna srenja predstavi novo pustno kraljico, ki jih spremlja ob uradnih dogodkih in mednje vnaša lepotne prvine. Uradni društveni besedičar Robert Klemenak je novo, ki se je izkazala tudi za staro, pustno kraljico predstavil v posmeh državni oblasti, ki vodilne člene pogosto menjuje, oni pa so zadovoljni s tem, kar imajo. Polona Oblak alias Polona prva je tako krono obdržala še za en enoletni mandat. Pustni župan Drago Poličnik je opravil krst mošta, ki je postalo mlado vino. Ob pomanjkanju domačih vinarjev, ki se v zadnjih letih zopet postavljajo na noge, je žlahtno kapljico za pomemben dogodek prispeval znani vinar Danilo Steyer. Slednji je zaradi dolgoletne prisotnosti v Mozirju in pod okriljem Danija Grudnika postal že domala Mozirjan. Dogodek na sv. Martina dan v zadnjih letih za druženje izkoristijo mnogi domačini. Skupaj so stopila različna društva, ki s svojo ponudbo popestrijo dogodek. Tako so se tudi letos predstavili varovanci varstveno delovnega centra, že prej v programu in kasneje tudi s prodajo svojih izdelkov na stojnici. Poleg njih so pripravke in zvarke v pokušino in prodajo ponudile zeliščarke, čebelarji so točili zdravja pol- ZANIMIVOSTI NARAVE Od maksi k mini Letos smo v Savinjskih novicah predstavili kar veliko zanimivosti, ki nam jih je ponudila narava. Če je imel najdebelejši krompir dobra dva kilograma, pa so najmanjša jabolka peresno lahka. Kako majhna so, pokaže primerjava s kocko za kockanje. Po dolgem ugotavljanju, za kaj jabolka uporabiti, smo prišli do enega zaključka. Za lupljenje prav gotovo ne. ŠS (Foto: SS) Savinjske novice št. 46, 18. november 2011 Zgodovina in narodopisje Velikan s Primoža (3) Piše: Aleksander Videčnik OD LEGENDE DO ZGODOVINSKIH DEJSTEV V prejšnjih člankih smo opisovali legende, kot sta jih popisali novinarki Podpečanova in Selišnikova. Žal smo še vedno pri ustnem izročilu, ki ni zanesljiv vir za razglabljanja o zgodovinskih dogajanjih nekega časa. Vsekakor zasluži primer velikana Krištofa raziskave. Mi ne moremo umestiti dogajanja v neko obdobje, ker za kaj takega ni podatkov, zato skušamo izvedeti čim več o Kritšofu na temelju dokazov, ki so ohranjeni. Verjetno bi nam največ povedal meč, žal pa ni več njegovega slovitega čevlja, ki so ga dolga leta ohranjali pri Kumpreju. OBČINA LJUBNO PODPIRA RAZISKAVE Župan Franjo Naraločnik je pooblastil pod-županjo Anko Rakun za sodelovanje pri raziskavah, ki bodo sledile, če bo seveda s strani Franja Kumpreja soglasje. V teku je slikanje meča za strokovno oceno zgodovinarja celjskega muzeja. Dala se bo ugotoviti okvirno starost, v katero stoletje ga lahko uvrstimo, potem bo lažje predstaviti dodatne ugotovitve o našem junaku s Primoža. KRIŠTOF VOJAK IN SVOBODNJAK Fevdalci so morali skrbeti za vojake, ki so se borili v vojski vsakokratnega avstrijskega vladarja. Tako so novačili tudi tega kmečkega fanta s Primoža. Če izrazimo domnevo, je moral biti Krištof dober vojak, ki je domov prinesel meč. Seveda je gotovo postal tudi svobodnjak na relativno velikem posestvu. Tu spet lahko domnevamo, da je bilo to nekoč večje od današnjih kmetijskih in gozdnih površin, ki sodijo med zemljišča kmetije Kumprej. Meč s Primoža ni edini v naši dolini, zato domnevamo iz izkušenj z mečem na kmetiji nad Žekovcem, da bo mogoče v muzeju v Celju dobiti strokovno oceno Kumpre-jevega primerka. KUMREJEVA HIŠA Stavba je nekaj posebnega, posebno je dobro ohranjena dimnica, ki da sklepati, da je hiša starejša od letnice nad vhodnimi vrati, to je 1860. V njej so dobro ohranjeni predmeti oziroma pripomočki. Gotovo so izredno zanimive lesene in mogočne gliste za sušenje drv in tresk za svečavo. Prav slednje nas lahko opozori, da je ta del hiše starejši od letnice na vhodnih vratih. Posebno treske za svečavo sodijo v čas pred 1830. Prava poslastica za občudovalce so tlaki v lopi in dimnici, saj so ti narejeni iz lesenih čokov, kar spet sodi v določeno časovno obdobje. Odprta ognjišča in lesen strop iz okroglic pa sploh pomenijo posebnost stare stavbe oziroma dimnice. Zadnja stena dimnice je slabo ometana, zato je dobro vidna stena hiše. Na temelju te bi lahko ustrezen strokovnjak - zgodovinar opredelil starost gradnje. Potem je značilno za stare kuhinje, ki so bile še pred črnimi kuhinjami (dimnice), odvajanje dima v lopo in na odprto podstrešje in znotraj leseni strop, ki je prav tako prepuščal dim. Skratka, zanimivosti je veliko in čakajo na ustrezno strokovno mnenje. HIŠA S STOLPOM Naj tu omenimo, da je novinarki Podpečanovi nekdo od sosedov dejal, da je bila prvotna stanovanjska hiša lesena in da je imela neke vrste Franjo Kumprej v dimnici pred odprtim ognjiščem. Po velikosti ognjišča lahko sklepamo, da se je tu kuhalo za številne domače. Fotografijo je posnel Jože Firšt iz Logarske doline. stolp. Ta trditev verjetno temelji na kateri od legend, vsaj tisto o stolpu. Ker je bil Krištof pač nekaj posebnega, tako za domačine kot za širšo okolico, so pripisovali tudi hiši drugačen izgled, kot so bile ostale kmečke hiše v širšem in bližjem okolju. PRAVA LEPOTA JE TUDI KAŠČA K vsem zanimivostim Kumprejeve domačije sodi nedvomno stara kašča. Je prava posebnost starih mojstrov (cimermanov). Tudi to si velja podrobneje ogledati in ugotoviti kaj več o njenem nastanku. Kot navaja ena od novinark, se v kašči nahajajo razni zanimivi predmeti, posebno pa lončeno posodje. ZAKLJUČNE MISLI Čaka nas kar veliko dela in vztrajnost. Primeri tako stavbarske posebnosti kot vrsta drugih zanimivosti so privlačni za oglede in predstavljajo tako zgodovinsko kot narodopisno posebnost, ki sodobne obiskovalce (turiste) še posebej zanimajo. Domnevam, da je volja za raziskave prisotna in da bo v Primožu privlačna točka za obiskovalce Ljubnega in sploh naše doline. Morda bi kazalo pripraviti informativni kartonček, ki bi predstavljal vse opisano in še več. DOMOZNANSKI VEČER O KRIŠTOFU Osrednja knjižnica v Mozirju pripravlja domoznanski večer o velikanu Krištofu v prostorih knjižnice na Ljubnem. Ko bodo znani rezultati vseh omenjenih raziskav, bo sledil ta dogodek. Če bo šlo po načrtih, bo ob tej priliki prikazano nekaj slik Krištofovega meča, ki jih je posnel Franjo Atelšek, pa tudi nekaj slik notranjosti dimnice. Tako se bodo obiskovalci večera lahko bolje seznanili z nekaterimi zanimivostmi Kumprejeve kmetije na Primožu. PODOBEN PRIMER KUHINJE NA SKOMARJU Pred mesecem sem si ogledal lesenjačo, ki jo tam imenujejo Pohorska hiša in služi za turistične oglede. Je skrbno urejena in ima svojega vodnika, to je domačin, ki lahko potem še vodi v Vodovnikovo sobo v nekdanjem župnišču. Prav zanimivo je izrazje, ki ga je ob prikazu hiše uporabljal vodnik. Denimo, za pripravo, ki je služila sušenju drv in tresk, je uporabljal besedo gliste, kot je v rabi tudi pri nas. Vpenjalec za treske (za svečavo) je tam teležjek, pri nas pa volk, pa ne povsod. Po mojem je pri nas kar več izrazov za to pripravo. V črni kuhinji je bilo dvoje ognjišč, toda ne odprtih. Je pa imela kuhinja zanimiv pre-zračevalec (neke vrste loputa na prosto), ki je pa pri nas nisem zasledil. Seveda ne trdim, da je ni bilo. Lesenjača je pokrita s skodlami in ima tri stanovanjske prostore manjše velikosti. Vodnik je povedal, da jo imajo za 160 let staro. Notranja oprema je podobna našim starim hišam, v »hiši« je peč s klopmi in glistami za sušenje perila. Torej precej podobno, kot so bile nekoč znotraj opremljene naše stare hiše. Ob ogledu smo se trije iz naše doline pogovarjali, kako lepo bi bilo, če bi se tudi v naših krajih kje uredila stara kmečka hiša za turistične namene. Znano je, da si tuji obiskovalci želijo videti predvsem stvari, ki so jih ljudje nekoč uporabljali in kako so živeli. To pomeni, da iščejo pred vsem zgodovinsko-kulturne objekte, ki so značilni za našo krajino. Konec. Savinjske novice št. 46, 18. november 2011 VE! Nasveti S preventivo nad akutno krizo f™ mag. BORUT REPŠE, pooblaščeni zastopnik KD Skladi d.o.o. Povprečna petletna realna gospodarska rast G7 (sedmih najbolj razvitih držav) je s štirih odstotkov letno v devetdesetih letih padla na raven treh odstotkov v letu 2000, po letu 2005je padla na dva odstotka, zdaj pa se približuje ničli. Zelo dolgo se upadanje realne rasti ni opazilo, saj je finančni svet ponujal vedno nove in nove načine zadolževanja, ki so omogočali, da so si posamezniki, podjetja, lokalne skupnosti in države privoščile več, kot bi si realno lahko. V času visokih donosov je svet pozabil na tveganja, ki so z donosi povezana. Višji kot so bili donosi, manj so/smo se ozirali na tveganja. Toda, kar gre gor, gre tudi dol. V zadnjem ča- MARIJAN DENŠA, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje Cemprin (Pinus cembra) je vrsta bora, raste v Aziji in v Evropi. V Sibiriji je izredno razširjen in se po nekaterih znakih in lastnostih loči od evropskega, zato ga nekateri znanstveniki določajo kot svojo vrsto - sibirski bor. V Evropi raste v Alpah, Visokih Tatrah in Karpatih. Osrednja rastišča so v gorah, zato ga imenujejo tudi kralj gora, švicarski bor in limba. Odraslo drevo zraste v višino do 25 metrov, v izjemnih primerih celo do 35 metrov. Posamezna drevesa lahko dosežejo do 170 cm prsnega premera. Krošnja je pokončna, zlasti v mladosti lepe piramidalne oblike. Ker so veje in vejice kratke in številne, ima drevo zelo gosto in zato atraktivno krošnjo. V visoki starosti imajo drevesa slikovito široke ter goste krošnje. Iglice so temno zeleno sive barve, z modrikastim nadihom, v prečnem prerezu so trikotne. V šopu je skupaj pet iglic, kar je posebnost pri naših borih. V Sloveniji je cemprin zelo redko, a še vedno su je pozornost usmerjena predvsem na tveganja. Skrb za vračilo glavnice je povsem zasenčila donose, »return of« je pomembnejši kot »return on«. Pomembneje je uspeti pridobiti glavnico nazaj v celoti, kot pa se truditi doseči kakršen koli donos na vložena sredstva. Seveda slednje ne velja samo na finančnih trgih, pač pa tudi poslovno. Mnoga podjetja za svoje pošteno opravljeno delo ne dobijo plačila in mnogi zaposleni ne prejmejo zasluženih plač. Če so bili do krize glavni trendi: zadolževanje, globalizacija in deregulacija, so se trendi s krizo obrnili. Dolžniki poskušajo posojila počasi vračati, potrošniki trošijo manj in več varčujejo. Namesto globalizacije je zdaj v modi samooskrba. Regulatorji so se pod težo pritiskov zbudili in si želijo več regulacije. Toda, kakor je bilo ukrepanje v času debelih krav neustrezno, imam občutek, da je tudi ukrepanje v času krize neprimerno. Regulatorji obolelim bankam nalagajo vedno bolj stroge zahteve za poslovanje in zahtevajo vedno večje kapitalske rezerve, od dolžnikov pa na drugi strani zahtevajo vedno večje zategovanje pasu. Tovrstni preventivni ukrepi bi se mi zdeli zelo smiselni pred pričetkom krize ali pa, ko bi glavnina aku- J tne krize minila. Tako pa v sezoni požarov od gasilcev zahtevati, da povečujejo zaloge vode, ni posebej smiselno. Zdi se mi, kot da bolniku, ki že ima visoko vročino, predpisujejo bolj zdrav način življenja: naj le vsako jutro preteče nekaj kilometrov, pa prihodnjič ne bo zbolel. Kakorkoli, donosi v zadnjih treh letih niti niso tako slabi. Kdor si je upal in zmogel vlagati na vrhuncu krize, jeseni 2008, je lahko dosegel lep donos, še posebej na hitrorastočih trgih. Žal Slovenija in Balkan ne sodita mednje. Donosi KD Skladov na dan 3.11-2011 1-leto 3-leta Prvih 5 Tehnologija 611 Amerika 82 Ki KD MM 214 Indija Kitajska GG% KD Bond ■1% Novi trcji 53 Hi Surovi rie&erierqi|3 -1% Tehrrnlaqija 4 9 v, Severna Amerika ■2% Vzhodna Evropa 44 tU Zadnjih 5 Nova enerttiia -35% Nova energija -45% Indija Kitajska -22% Balkan -33%. Balkan -19% Rastka -26%. Rastkc -19% Galileo -16%. Finance -13% Finance -13% Vir: www '.l . i. r'1 v .n>:. r-j xl '.'' . ji-i samoniklo (avtohtono) drevo. Nekoč ga je bilo pri nas več, sedaj pa naravno rastočih dreves skoraj ne najdemo. Nekaj dreves naravnega izvora raste na smrekovškem pogorju pod Krne-som in pri Beli peči med Raduho in Travnikom tik ob meji našega območja. Rastišče je zaščiteno kot del naše naravne dediščine. Vzroki za izginevanje cemprina pri nas so številni. V osnovi je to njegova počasna rast in počasno razmnoževanje. Izredno rada ga ima rastlinojeda divjad. Veliko drevja so posekali za kurjavo še pred semenenjem. Glavno vlogo za manjšanje areala pa je imelo pašništvo in požiganje za požare tik pod zgornjo gozdno mejo, torej ravno tam, kjer je naravno še najbolj konkurenčen drugim vrstam. Za njegovo ohranitev bi morali osnovati nasade (načrtni goloseki ali zaraščajoči pašniki) na osojnih legah z nekar-bonatno podlago, ki bi jih zaščitili pred divjadjo, živino in motornimi sankači. Da bi opozorili javnost na to lepo, zanimivo in ogroženo drevesno vrsto pri nas in da bi ohranili spomin na mednarodno leto gozdov, smo gozdarji Savinjskega gozdarskega društva podarili sadiko cemprina vsem desetim občinam našega območja. Priporočili smo jim, da sadike posadijo v neposredni bližini planinskih domov, ki jih upravljajo planinska društva. Tako bo drevo raslo v svojem naravnem okolju, hkrati pa bodo obiskovalci planinske koče lahko občudovali njegovo lepoto. Zanimive drevesne vrste -cemprin 14 Savinjske novice št. 46, 18. november 2011 Organizacije, Ljudje in dogodki ŠMARTNO OB DRETI Srečanje starejših krajanov Druženje članov Sožitja in njihovih Konec oktobra so člani župnijske Karitas Mozirje-Šmihel pripravili za člane zgornjesavinjskega društva Sožitje in njihove sorodnike mašo in srečanje. Tokratno je bilo že tretje po vrsti, udeležili so se ga številni člani društva. V cerkvi sv. Jurija v Mozirju je bila najprej skupna maša, nato so se zbrali v veroučni učilnici, kjer sta jih sprejeli in nagovorili predsednica društva Sožitje Nevenka Preseč-nik in vodja župnijske Karitas Alenka Brezovnik. Ta je poudarila zadovoljstvo nad srečanji, ki postajajo sorodnikov (Foto: Marija Lebar) že tradicionalna in bogatijo vse, ki se jih udeležujejo. Zatrdila je, da bodo tako srečanje pripravili tudi prihodnje leto. Zbranim je spregovorila tudi Presečnikova, ki je izpostavila lepšo bodočnost članov društva, saj gradnja bivalne enote v Mozirju dobro poteka. Besede obeh govornic so zbrani sprejeli z navdušenim aplavzom, sledil je zabavni del programa z mozirskimi skavti. Ob spremljavi harmonike so se nekateri udeleženci tudi veselo zavrteli. Marija Lebar Za starejše krajane v Šmartnem ob Dreti so na njihovem srečanju nastopili vrtčevski otroci in osnovnošolci v organizaciji krajevne skupnosti in Rdečega križa. V programu so jih popeljali skozi različne čase in s skečem o kmečkih opravilih nasmejali ter jim zapeli in zaigrali. Udeležence srečanja sta nagovorila predsednik krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti Mirko Brezov-nik in županja občine Nazarje Majda Podkrižnik. Medtem ko je Bre- zovnik sporočil, da so udeleženci srečanja »sami mladi, zato se imejmo radi, v megli življenja so otroci naš sonček, ki nas ogrejejo«, je Podkrižnikova izrekla čestitke ob krajevnem prazniku in zaželela dobro počutje in prijetno druženje. Srečanje je bilo tudi priložnost za izročitev priložnostnega darila najstarejšima udeležencema srečanja, 89-letni Katarini Bric in 90-le-tnemu Štefanu Farkašu st.. Marija Šukalo II II II | DRUŠTVO SOŽITJE IN ŽUPNIJSKA KARITAS MOZIRJE-ŠMIHEL Srečanje postaja tradicionalno Udeleženci srečanja so z zanimanjem spremljali kulturni program vrtčevskih otrok in osnovnošolcev. (Foto: Marija Šukalo) DRUŠTVO ZA KULTURO ODNOSOV SPES Kaj je tisto, kar nas določa? Knjižnica Mozirje je v sodelovanju z Društvom za kulturo odnosov Spes konec oktobra organizirala predavanje v ciklusu Partnerski in medsebojni odnosi. Renata Roban je v mozirski galeriji spregovorila o človeku kot bitju odnosa. Renata Roban je diplomirana medicinska sestra, ki želi s predavanji razgibati življenje v naši dolini. Pri svojem delu se posveča predvsem izboljšanju medsebojnih in medgeneracijskih odnosov ter odnosov v družini. »Želim poudarili, kdo smo, zakaj smo to, kar smo, zakaj smo tako določeni,« je med drugim izpostavila govornica. Poslušalci so lahko ob njenem predavanju poiskali odgovore na vprašanja, kaj je tisto, kar nas določa; zakaj se odločimo za čisto Renata Roban je diplomirana medicinska sestra, ki želi s predavanji razgibati življenje v naši dolini. (Foto: Marija Šukalo) določenega zakonskega partnerja; kaj je tisto, zaradi česar otroka vzgajamo na določen način in koliko imamo sami vpliv na dogodke okoli nas ... Po njenih besedah je namen predavanja bil ovrednotiti to, kar smo, ugotoviti, koliko smo v resnici živi - priti v stik s samim seboj. Robanova je prepričana, da si prav za prav ne želimo priti v stih s seboj - tega se bojimo. »Ker to pomeni, da si v stiku s svojo bolečino in vsem nezavednim, kar je v nas. A to je za nas neprijetno,« je izpostavila Robanova in poudarila, da si vsi želimo biti sprejeti v družbi. Iz strahu, da se nam to ne zgodi, raje ne govorimo o slabih stvareh. Marija Šukalo Savinjske novice št. 46, 18. november 2011 115) Organizacije, Ljudje in dogodki RADIOKLUB MOZIRJE Prejeli bronasto plaketo za delo z mladimi Radioklub Mozirje, ki ga od letošnjega občnega zbora vodi Uroš Krajner, je vse leto zelo aktiven. Člani so se udeleževali številnih tekmovanj. Med pomembnejša sodi UKV maraton, ki ga pripravlja slovenska zveza radioamaterjev. Ta poteka skozi vse leto, razglasitev pa je navadno šele sredi naslednjega leta. Ker lani ni bilo podelitve, so to opravili letos za obe leti. Tako je Ivan Trs je na omenjenem tekmovanju za leto 2009 postal državni prvak v svoji starostni kategoriji. Lani je slavil Negro Kočar, Ivan Trs je bil tretji. Od tretjega do devetega mesta so se v svojih starostnih kategorijah uvrstili tudi Jaka Steblovnik, Matic Kladnik, Toni Steblovnik, Monika Kočar, Bernard Založnik. Odlično se je odrezal Miro Prašnikar, ki je v junijskem tekmovanju 432 Mhz zasedel četrto in v majskem SSB ZRS peto mesto. Na mednarodnem srečanju radioamaterjev v Strmcu pri Florjanu je Radioklub Mozirje prejel bronasto plaketo Zveze radioamaterjev Slovenije (ZRS), in sicer za uspešno delo z mladimi ter uspešno izveden tabor mladih radioamaterjev Menina 2010, Miro Prašnikar pa za dolgoletno uspešno delo v klubu srebrno značko ZRS. Mozirski radioamaterji ne spijo na svojih lovorikah. Že od septembra namreč poteka tečaj za nove člane. Še posebej so dobrodošli dijaki tehničnih smeri, saj jim pridobljeno znanje kori- sti pri njihovem šolanju. Vsi, ki jih tovrstno delo zanima, se lahko prijavijo na elektronski naslov s51dsw.mozirje@gmail.com. Marija Šukalo Člani Radiokluba Mozirje so prejemali priznanja na številnih tekmovanjih. (Fotodokumentacija Radioklub Mozirje) CINKARNA CELJE ZAKLJUČILA NATEČAJ ZA OSNOVNOŠOLCE Kul kemija in otroška domišljija Natečaja, ki ga vsako leto razpiše Cinkarna Celje, se je udeležilo dvesto ustvarjalcev osnovnih šol celjske regije. Letošnji, z naslovom Kul kemija, je bil namenjen likovnemu, tehničnemu pouku in slovenščini. Učenci so izdelovali izdelke iz materialov, ki jih izdelujejo v Cinkarni Celje, in pisali pravljice na temo proizvodov, ki jih trži to podjetje. S tem so želeli v Cinkarni mladim predstaviti program proizvodov, ki so potrebni v vsakda- njem življenju. Namen natečaja Kul kemija je bil tudi obeležiti mednarodno leto kemije: spodbuditi razmišljanje in zavedanje o pomenu kemije v vsakdanjem življenju. Na natečaju je sodelovalo 30 šol celjske regije, prejeli so 162 likovno-teh-ničnih izdelkov in 27 pravljic. Natečajni komisiji za likovno tehnične izdelke in pravljice sta izbrali po dvanajst najboljših, ki jih je Cinkarna Celje nagradila z e-bralniki. Najboljša likovna dela bodo krasila stenski in namizni kole- dar ter knjižico nagrajenih pravljic. Razstava je na ogled v prostorih Cinkarne do konca novembra, knjižica pravljic Kul kemija pa je tik pred izidom. »Brez konca bi lahko naštevali izdelke, ki jih je človek sposoben narediti za prijetnejši in lepši danes in jutri. Jasno je torej, da današnjega življenjskega stila ne moremo živeti brez kemijskih tovarn. In tega se včasih premalo zavedamo,« je na zaključni prireditvi povedal predsednik uprave in generalni direktor Cinkarne Tomaž Benčina. Kot je dodala članica uprave in tehnična direktorica Nikolaja Podgoršek - Selič, so v Cinkarni navdušeni nad znanjem in domišljijo mladih: »Zelo smo veseli, da mladi doživljate in vidite naše izdelke v vsej pestrosti, da se zavedate izvora dobrin, ki so nam na voljo vsak dan, da cenite trud naših zaposlenih.« To kaže tudi primer iz Osnovne šole Rečica, kjer so se prenove odnosov v enem od razredov lotili na prav poseben način in v povezavi z natečajem. Učiteljici kemije Zvonka Kladnik in likovne vzgoje Eva Budna sta pripravili tabor s spanjem v šoli. Po pouku so izdelovali mozaik s pomočjo izdelkov Cinkarne. Popolnoma so preuredili vhod v šolo. Projekt, ki je združeval rabo izdelkov Cinkarne Celje, umetniško ustvarjanje in obliko terapije medosebnih odnosov, je del mednarodnega projekta mediacije v osnovnih šolah. BR Ljudje in dogodki, Oglasi HAJDINA PRI PTUJU, KRANJ - PRIMSKOVO Kropovškova in Prohart na prvih mestih Na martinovo je v Hajdini pri Ptuju potekala 12. nagradna revija Štajerska frajtonarica. Med skoraj tridesetimi nastopajočimi sta meh frajtonarice raztegnila tudi Barbara Kropovšek s Homc in Peter Prohart iz Maribora, oba učenca Primoža Zvira. Tradicionalno tekmovanje je v okviru občinskega praznika Haj-dina pripravilo Kulturno društvo Valentin Žumer Hadoše. Nastopajoče je ocenjevala komisija v sestavi Andrej Rak, Jernej Brilej in Brane Klavžar. Ti so Kro-povškovi v kategoriji do 13 let prisodili toliko točk, da je zasedla tretje mesto, Prohartu pa v kategoriji nad 14 let toliko, da je zasedel prvo mesto. Oba sta si s svojim nastopom prislužila pokala in priznanje. Že naslednji dan sta Zvirova Barbara Kropovšek s Homc in Peter Prohart iz Maribora, oba učenca Primoža Zvira, sta se odlično odrezala tako v Hajdini kot na Primskovem. (Fotodokumentacija družine Prohart) učenca nastopila v Mercator centru Kranj - Primskovo na finalnem tekmovanju Osvoji harmoniko lanzinger in postani Mercatorjev harmonikar 2011. Slednjega že vrsto let pripravlja Mercator in je sestavljen iz predizborov, ki potekajo po večjih centrih po Sloveniji. V Celju sta tako v oktobru nastopila Prohart kot Kro-povškova in komisijo v sestavi Stane Knific, Jože Burnik in Denis Novato prepričala, da si zaslužita nastop v finalu tekmovanja, kjer sta med petdesetimi nastopajočimi ponovno blestela. Zgornjesavinjčanka je v Kranju v lumpi kategoriji (do 13 let) osvojila prvo mesto in postala lum-pi harmonikar. Mariborčan je postal absolutni zmagovalec in s sabo domov odnesel harmoniko. Marija Šukalo ANSAMBEL MINUTKA Uspešno festivalsko leto za mlado zasedbo Ansambel Minutka bo v kratkem praznoval četrti rojstni dan. Obletnico bodo zadnjo soboto v novembru proslavili s koncertom v Loko- Mlada zasedba je bila to leto zelo delovna. Udeležili so se festivala v Števerjanu in na Ptuju. Na festivalu narodnozabavne glasbe v Ansambel Minutka je letos zmagal na festivalu v Cerkvenjaku. vici pri Šoštanju. Družbo jim bodo delali ansambli Golte, Vesela družba in Pajdaši. Šestčlansko zasedbo, v kateri igra kitaro Silvo Brgles z Ljubnega ob Savinji, korenine ba-ritonista Vojka Ovčjaka pa segajo v Radmirje, kjer živi njegova babica, sestavljajo še harmonikar Mitja Ferlin, trobentač Uroš Paščinski, klarinetist Armin Lambizer in pevka Natalija Prikeržnik. Ansambel je letos zmagal na festivalu v Cerkvenjaku. bi ugledala v prihodnjem letu. V njihovem repertoarju se poleg narodnozabavne glasbe najde tudi zabavna. Za prireditve pripravijo tudi šov program. Njihovi nastopi jih vodijo po domovini in v sosednjo Avstrijo, neznanka niso niti Zgor-njesavinjčanom, ki so jim lahko prisluhnili na nekaterih nastopih v dolini. Silvo Brgles je član ansambla dve leti. Samouk, ki igra na harmo- niko in kitaro je ljubezen do glasbe prinesel na svet. Z očetom Jo-žetom in bratom Tadejem so znani kot Kogovski pobi, ki vedno radi poprimejo za glasbila in zaigrajo kakšno domačo. Ansambel Mi-nutka pa ni prvi, v katerem Brgles igra, pred tem se je predstavil v domačem okolju v ansamblu Flosar-ji in Do jutra. Štefka Sem m Nemčiji so med ansambli iz štirih držav osvojili peto mesto. Uspešno festivalsko poletje so septembra zaključili z udeležbo na 24. festivalu Slovenskogoriški klopotec narodnozabavne glasbe v Cerkvenjaku, kjer so s skladbama Naj dež skrije moje solze, za katero so pred kratkim posneli videospot in Ven-ček fantovskih osvojili prvo mesto po izboru strokovne komisije. Za svojo debitantsko zgoščenko imajo posnetih že osem skladb, luč naj Drage bralke in. bralci, s tokratno tteuilko zaključujemo ifim Majdi razlike. A brez ■.krbi. nk-j id bgpkl1 nüin ne ¿m jnjkj in km jlu Itd i vjeiii rmuu HvjIj vsem, ki iltvtukrjlHi igri, v rej vclikciti itt vilu, krivUjjFi ivtije mnigančke, iskali napakp in njim pridno pniiljall relilvp. Najbolj pridni io bili naii najmlajši braki, čeiar smoie penebej rdo ve^li. deritensiJinsprijf .M«! *0 refih jrfdnjt) nalogo ic bil irtb ':iklurijun Lidiji Potočnik, Homec 21, Rrtka nb vinji Njgljj^tariUj ogldT.1 ■■■ nsiem tajniStvii kjer bo prejela bor [i£o*me z oblatili Baiarii v vrednosti 10 jti Pukrovitclj iiktijc j L' TRGOVINA Z OBLAČILI ^Worhr v uprav nan cenim v MazlrtU Savinjske novice št. /16,18. november 2011 Kultura, Ljudje in dogodki DOBIMO SE NA TRŽNICI TEATER ŠENTVIŠKI, TO IMAMO V DRUŽINI Pred nočjo čarovnic oblikovali buče Pod okriljem nazarskega toplar-ja in kmečke tržnice se je zadnjo soboto v oktobru zbralo lepo število otrok iz Nazarij in okolice. Pred nočjo čarovnic so se lotili oblikovanja buč. Delo jim je šlo dobro od rok, čeprav so tu in tam potrebovali malce pomoči s strani animatorjev. Delo z noži in trdimi bučami je lahko tudi nevarno, zato so kakšno malenkost zaupali starejšim. Obilo idej, kako naj bi izdelki izgledali oziroma kako strašni naj bi bili pogledi obrazov na bučah, se je porodilo kar med delom. Otroci so pridno Komedija zapletov, razpletov in preobratov praznili notranjosti buč in gotove izdelke primerjali med sabo. Vmes so se posladkali s kuhanim kostanjem in se zatem lotili luščenja fižola, kar je bilo mnogim nekaj tujega in novega. To delo je domala povsem izginilo iz repertoarja domačih opravil, ki je bilo pred desetletji nekaj samoumevnega. Z bogatitvijo ponudb trgovin te aktivnosti izginjajo, z njimi pa tudi lep del družabnosti. Tudi zavoljo tega je prav, da se tu in tam še potegnejo iz naftalina in otrokom pokažejo, kaj so počeli njihovi predniki. Benjamin Kanjir Igralci so s številnimi zapleti na odru dodobra nasmejali publiko. (Foto: Štefka Sem) Otrokom je delo šlo dobro od rok, čeprav so tu in tam potrebovali malce pomoči s strani animatorjev. (Foto: Benjamin Kanjir) Na ljubenskem odru kulturnega doma je gostovala igralska zasedba Teater Šentviški. Odigrali so predstavo To imamo v družini, za katero so obljubili uro in pol smeha ter obljubo tudi izpolnili. Komedija se odvija v sedanjem času, v bolnišnici, kjer mlademu in ambicioznemu nevrologu tik pred govorom na simpoziju, dan pokvari nekdanja sodelavka z zanj malce neprijetnim sporočilom, da imata skupnega sina, ki ga želi spoznati. Mladi doktor seveda ne želi odgovornosti, saj ima ženo in skrb za sina mimogrede preloži na drugega zdravnika. Vse skupaj se seveda prične zapletati, vmeša se policijski narednik, direktor bolnišnice, pacienti in bolniške sestre. Zmešnjavam na odru kar ni bilo konca, kakor tudi ne smehu v dvorani. Igralsko zasedbo je v goste povabilo Kulturno društvo Ljubno ob Savinji, katerega predsednica Zvonka Kladnik je ob izvolitvi obljubila, da se bodo trudili za pestrejšo dogajanje tako v ljubenskem hramu kulture kot v kraju. Štefka Sem ZAČETEK SULČARSKE SEZONE Kapitalni kralj voda na trnku Milana Kerznarja Milan Kerznar se je v mozirsko ribiško družino včlanil pred tremi leti. Že po tako kratkem času mu je uspel trofejni ulov, saj je na vabo nils master drugega novembra ujel kapitalni primerek sulca. Sezona lova se v vodah, s katerimi upravlja RD Mozirje, prične 1. novembra. Takrat najbolj zagnani sulčarji polni želja odidejo za Savinjo in prično namakati vabe. Milan Kerznar je že naslednji dan ujel kapitalni primerek kralja voda. Ribičem je dobro poznano mesto, ki ga imenujejo spodnja kašta v Preseki. Po sredini reke poteka globok jarek, v katerem se radi zadržujejo sulci, ki imajo ob obilici vode tudi dovolj hrane. Milan Kerznar je s svojim trofejnim ulovom za to sezono postavil kar visok prag, ki ga bo težko preseči. (Foto: Benjamin Kanjir) Milan se je s prijateljema Deja-nom Hanžekovičem in Tomažem Atelškom na ta ribolovni kraj podal ob sedmih zjutraj. Imel je srečo, saj je kar kmalu začutil prvi prijem. Na vabo se je ujel su-lec, ki je v dolžino meril podmer-skih šestdeset centimetrov. Kmalu za njim je ujel še enega, ki je bil 23 centimetrov daljši. Kljub meri ga je izpustil, saj je začutil srečo, s katero je ta dan lovil. Okoli desetih se je za vabo pognal pravi orjak, kar 107 centimetrov velik sulc. Merjenje moči z njim je trajalo dvajset minut. Ob tehtanju se je tehtnica ustavila na enajstih kilogramih. Benjamin Kanjir 8 Savinjske novice št. 46, 18. november 2011 Organizacije, Šport, Ljudje in dogodki, Oglasi KULTURNO DRUŠTVO LIKOVNIH USTVARJALCEV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE GAL Mali galčki razvijali svojo kreativnost Člani društva amaterskih likovnih ustvarjalcev Gal so v svojih prostorih na Rečici ob Savinji gostili najmlajše člane - galčke. Ti so pod mentorstvom predsednice Nade Zager in svojih staršev ter babic poskušali razmišljati in ustvarjati kot veliki umetniki. Delavnico so likovniki pripravili z namenom, da tudi otroci uživajo in razvijajo svojo kreativnost in popestrijo jesenski čas, hkrati pa so želeli animirati tudi starše in stare starše. Tako so v različnih tehnikah ustvarjali predvsem motive jeseni, ki so povezani z bučami in nočjo čarovnic. Ob njihovi bujni domišljiji in vodstvom mentorice so nastala dela s svinčnikom, v akvarelu in gvašu ter kaširani tehniki in oblikovane iz gline. Vse to so na ogled postavili prav v času, ki je bil namenjen praznovanju dneva čarovnic. Ob tej priložnosti so pobarvali svojo največjo stvaritev delavnice - več kot meter in pol veliko čarovnico v tehniki kaširanja, izrezovali buče in prižgali čajne lučke ter se skupaj s starši pove- selili ob peki kostanja. Manjkale niso niti druge jesenske dobrote. Marija Šukalo Otroci so ustvarjali predvsem motive jeseni. (Foto: Marija Šukalo) PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Obnova planinskega doma na Menini uspešno zaključena Planinsko društvo Gornji Grad je konec avgusta uspešno zaključilo obnovo planinskega doma na Me-nini. Sama obnova, ki se je izvajala v lanskem in letošnjem letu, je zajemala menjavo oken, obnovo jedilnice, posodobitev fotovoltaičnega sistema in sanacijo čistilne naprave. Lani spomladi je gospodarsko ministrstvo objavilo javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ES-SR, ki je bil namenjen obnovi in posodobitvi planinskih postojank. Na razpis so se uspešno prijavili tudi gornjegrajski planinci in z ministrstvom podpisali pogodbo o sofinanciranju obnove planinskega doma v višini 20.150 evra. Celotna investicija je znašala 44.417 evrov. Obnova doma na Menini se je zaključila avgusta. (Foto: Ivo Šinkovec) OSNOVNA SOLA NAZARJE Zbirajo star papir Nazarski osnovnošolci ponovno zbirajo star papir po okoliših, kjer živijo. Zbrani papir vsak tretji torek v mesecu pripeljejo do kontejnerja pri šo- li. Pri njihovi akciji bodo veseli pomoči krajanov, ki jim lahko papir predajo ali pa ga sami pripeljejo v kontejner. IS _ Poleg nepovratnih sredstev so določen del sredstev prispevali dona-torji, za kar so jim v društvu hvaležni, preostanek so zagotovili iz lastnih sredstev. Opravljenih je bilo tudi veliko prostovoljnih delovnih ur članov društva. Pogodbena sredstva so po oddaji zahtevka na mi- nistrstvo prejeli v začetku oktobra, pred tem so morali poravnati vse obveznosti do izvajalcev del. V društvu so prepričani, da se bodo odslej planinci in ostali gostje pri njih še bolje počutili in se k njim tudi radi vračali. Štefka Sem ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Poraz članic, polovičen izkupiček kadetinj Ekipa OK KLS Ljubno je v 4. kolu 3. DOL center gostovala v Celju in doživela zaslužen poraz. V prvem setu so bile igralke KLS enakovredne domačinkam in ob zaključku seta celo vodile z 24:21, nato pa naredile nekaj osnovnih napak in set prepustile domačinkam. Drugi in tretji set so bile celjske igralke vseskozi v vodstvu, igralke KLS Ljubno se nikakor niso pobrale po nesrečno izgubljenem prvem setu, tako da je zmaga zasluženo ostala v Celju. Končni rezultat je bil torej 3:0 (26:24; 25:17; 25:17) za domačo ekipo. V naslednjem kolu lju-benske odbojkarice gostijo domžalsko ekipo. Na Ljubnem ob Savinji je potekal kadetski turnir, na katerem so v prvi tekmi igralke KLS Ljubno premagale ekipo Mozirja z rezultatom 2:1 (25:14; 29:31; 15:5), v drugi tekmi pa izgubile z ekipo Zreč z enakim končnim izidom 1:2 (26:24; 17:25; 13:15). Franjo Atelšek Savinjske novice št. 46, 18. november 2011 19 Šport 1. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - 10. KROG Pet golov Metulja za novo zmago »graščakov« Še ena tekma, kakršnih si ljubitelji dvoranskega nogometa lahko le želijo. Čeprav je na lestvici Casino Safir trenutno zadnjeuvrščeno moštvo, to še zdaleč ni kakšna naivna ekipa, saj v svojih vrstah premore kar nekaj bivših reprezentan-tov. Tega se je dobro zavedal nazarski strateg, ki je od prve minute dalje narekoval strpnost in disciplino v igri, kar se mu je obrestovalo v zadnjih trenutkih prvega polčasa. V nadaljevanju so se bili Sežanci prisiljeni odpreti, kar je bila samo voda na mlin domačih, ki so najprej po uigrani akciji s prostega strela povečali rezultat, igra gostov z vratarjem v polju pa jim je v zadnji četrtini tekme omogočila še nekaj »lahkih« golov, predvsem v režiji neumornega najboljšega strelca v nazarskih vrstah Blaža Metulja. Ta se je tako spet prebil na vrh lestvice strelcev, končno pa ga je opazil tudi trener reprezentance in ga uvrstil na čakanje slovenske izbrane vrste. Po igri sodeč je rezultat tekme s Safirjem kar nekoliko varljiv, saj so tudi gostje imeli svoje idealne priložnosti, vendar je domača vrata še enkrat več v tej sezoni zaklenil odlični Peter Ortar. Spet pa so bili poglavje zase sodniki, zaradi katerih bodo »graščaki« zelo oslabljeni nastopili v naslednjem krogu v Litiji. Selekcija Glina U-21 je gostovala v Sevnici in tesno izgubila s favoriziranim domačinom. Petkratni strelec Blaž Metulj (desno) in letošnja okrepitev, odlični nazarski vratar Peter Ortar. (Foto: Franjo Pukart) Naslednjo tekmo igrajo v nedeljo zvečer doma z Ratitovcem, nasprotnik, ki ga Nazarčani lahko premagajo in se tako odlepijo z dna razpredelnice. Franjo Pukart KMN Nazarje Glin : Casino Safir Sežana 7:1 (1:0) Strelci: 1:0 D. Kugler (20), 2:0 Metulj (27), 3:0 Metulj (28), 4:0 Metulj (32), 4:1 Grmek (33), 5:1 Ortar (34), 6:1 Metulj (39), 7:1 Metulj (39). Nazarje Glin: Ortar, Urtelj, D. Kugler, V. Kugler, Banovšek, Oblak, Hren, Mekiš, Metulj, Komprej. Rumeni karton: Metulj, Ortar, D. Kugler (Nazarje Glin), Sironič (Casino Safir). Rdeči karton: D. Kugler (Nazarje Glin). Rezultati 10. kroga: Nazarje Glin : Casino Safir 7:1, Tomi Press Bronx : Dobovec Trgovine Jager 2:4, Kix Ajdovščina : Oplast Kobarid 4:3, Puntar : Predilnica Litija 5:4. Lestvica po 10. krogih: 1. Predilnica Litija 25, 2. Dobovec Trgovine Jager 25, 3. Oplast Kobarid 19, 4. Puntar 15, 5. Nazarje Glin 12, 6. Tomi Press Bronx 10, 7. Kix Ajdovščina 9, 8. Casino Safir 3. Najboljši strelci: 12 Blaž Metulj (Nazarje Glin), 11 Rok Mordej (Dobovec Trgovine Jager), Damir Pertič (Predilnica Litija), 10 Jani Ručna (Puntar), Aleš Šmon ( Bronx). KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Odigrali najboljšo tekmo v sezoni Nazarski košarkarji so se po dveh zaporednih zmagah v prvenstvu samozavestno podali na gostovanje k Vranom. Na sobotni tekmi so visoko nadigrali gostitelje in se na prvenstveni lestvi- Vrani Vransko : Nazarje 69:88 (13:16, 15:25, 15:31, 26:16) Strelci (Nazarje): Rednak 1 (2-1), Potočnik 1 (2-1), Bitenc 8 (4-4), Flere, Ermenc 0, Vodonč-nik 8 (1-0), Čmer 22 (4-3,3T), Blatnik F. 10 (44), Blatnik L. 1 (2-1), Rituper 28 (12-9,1T), Va-lenčak 9 (3-3). 6. krog: Vrani Vransko : Nazarje 69:88, Union Olimpija mladi : Kolpa Črnomelj 48:62, Lastovka Domžale : Calcit Baskteball Kamnik 82:73, Bistrica : Posavje Krško 91:85. Lestvica po 6. krogu: 1. Bistrica 10, 2. Lastovka Domžale 10, 3. Calcit Basketball Kamnik 10, 4. Krka mladi 9 (-1), 5. Nazarje 8 (-1), 6. Vrani Vransko 8 (-1), 7. Kolpa Črnomelj 8 (-1), 8. Posavje Krško 7 (-1), 9. Nona Lenart 7 (-1), 10. Union Olimpija mladi 6, 11. Komenda Hram Gorjan 4 (-2). ci zavihteli mesto pred njih. Trener Nazarčanov Franci Rupreht si je želel eno sproščeno tekmo, na kateri bi njegovi varovanci pokazali, da so v pripravljalnem obdobju dobro delali. To jim je vsekakor uspelo na tekmi na Vranskem, kjer so kljub še vedno okrnjenem igralskem kadru povsem prevladovali na igrišču. Ključno razliko so si priigrali v drugi in tretji četrtini, v zadnji pa so tekmo mirno pripeljali do konca. Nazarski strateg je bil mnenja, da so odigrali najboljšo tekmo v sezoni. Njegovi varovanci so igrali zelo zbrano in odgovorno GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o., Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje v obrambi. Prav iz dobre obrambe je izhajala tudi kontrolirana in sproščena igra v napadu. Poudaril je, da so pokazali, kako so sposobni igrati. Očitno je bolj temeljita priprava na nasprotnika obrodila sadove, zato se bo sam potrudil, da s tem nadaljujejo tudi na prihodnjih tekmah. S takšnimi predstavami poziva ljubitelje košarke v Zgornji Savinjski dolini za podporo in obisk na tekmah. Roman Mežnar POKAL COCKTA V KRANJU Uspešni skakalci ljubenskega kluba Konec oktobra so smučarski skakalci na 109-metrski skakalnici v Kranju nastopili na tekmovanju za pokal Cockta. Na dveh tekmah so člani Smučarsko skakalnega kluba Ljubno BTC osvojili sledeče rezultate: mladinci do 16 let: Matic Ajnik 6. in 21. mesto, mladinci do 20 let: Jaka Tesovnik 5. in 6. mesto, Matevž Slatinšek 12. in 15. mesto, člani: Primož Pikl 10. mesto in Dino Klemenčič 25. mesto. Štefka Sem 20 Savinjske novice št. 46, 18. november 2011 Šport, Črna kronika ŠPORTNA DVORANA MOZIRJE Nova pridobitev za plezalce Mozirska športna dvorana je od te jeseni bogatejša za novo pridobitev. Člani športno plezalne sekcije so v njej postavili nizko plezalno steno, imenovano tudi boulder, ki bo služila za kvalitetnejše treninge plezalcev in rekreativcev. Zavoljo velikega razmaha med osnovnošolsko mladino visoka plezalna stena ni več omogočala dovolj kvalitetnega in dovolj pogostega treninga za najboljše. Mo-zirski plezalci že vsa leta sodelujejo v tekmovalni ligi, kjer so v pretekli sezoni zasedli skupno tretje mesto med ekipami. Ob uspehu so se nekateri odločili stopiti stopnico višje, Nizka plezalna stena boulder bo služila in rekreativcev. (Foto: ŽLEBOVI ZA SV. RADEGUNDO SE VRAČAJO Tat z vestjo ali smislom za humor? Nepridiprav je vrnil del ukradenih Pred več kot dvema letoma so tatovi bakra obiskali podružnično cerkev sv. Radegunde. Odnesli so bakrene žlebove. Nič bolje je ni odnesla streha na kapeli poleg cerkve, ki je ostala brez bakrene kritine, še prej tudi brez razpela. Brez žlebov cerkev ne more biti, zato je mojster namestil nove, tokrat barvne aluminijaste žlebove, kapela pa je dobila opečnato streho. Odločitev ključarjev, ki skrbe za oba objekta, je bila na mestu, saj bi ponovna montaža bakrenih elementov slej ko prej znova privabila kakšnega nepridiprava. A glej ga zlomka. Po letu dni je neznanec (ali več njih) cerkev znova obiskal. Iz zadnjega dela stavbe je odmontiral dva žlebova in ju odnesel. To se je zgodilo v prvem tednu letošnjega juni- za kvalitetnejše treninge plezalcev Benjamin Kanjir) zato se v tej sezoni udeležujejo tekem državne lige. Odločitev je bila pravilna, saj trenutno zasedajo mesta med prvimi desetericami v posameznih kategorijah. Zaradi kvalitetnejšega treninga je med starši in s pobudo predsednika sekcije Bo- STRELSKA LIGA V MOZIRJU štjana Štiglica vznikla ideja, da v športni dvorani postavijo še nizko plezalno steno, boulder, ki bo služila za treniranje vzdržljivosti in moči. Ob posluhu občine, ki je v športni dvorani za tribunami odstopila prostor in dodala del finančnih sredstev, ter nekaterih sponzorjev, so se športniki lotili dela. Steno so pod strokovnim vodstvom postavili kar sami in jo opremili z oprimki. Zavoljo dobrodošle pridobitve in njene uporabnosti, ki se je pokazala že v prvih dnevih uporabe, so 9. novembra pripravili še priložnostno otvoritev. Trak sta prerezala predsednik Planinskega društva Mozirje Jure Marjanovič in predsednik sekcije plezalcev Boštjan Šti-glic. Takoj zatem so steno zasedli najmlajši, ki se bodo lahko odslej kalili v še boljše in uspešnejše plezalce. Benjamin Kanjir Razmerja moči se vzpostavljajo žlebov. (Foto: Benjamin Kanjir) ja. Novih žlebov tokrat niso montirali. Drugi teden v novembru pa se je nepridiprav znova oglasil, tokrat z drugačnim namenom. Žlebova, ki ju je junija ukradel, je prinesel nazaj. Sicer ne cela, saj pri vsakem manjka par metrov, pa vendarle. To se je zgodilo ponoči. Nepridiprav z vestjo ali mogoče samo šaljivec z obilo odvečnega časa, je prišel do cerkve po strmem pobočju pod cerkvenim obzidjem, ne po cesti. Ob slednji stoji hiša s psičkom, ki domače opozarja na zunanje aktivnosti. Tokrat je bil tiho, kar priča o zahtevnem nočnem podvigu neznanca. Domačini bodo z nameščanjem ukradenih žlebov še malce počakali. Morda šaljivec v prihodnosti vrne tudi manjkajoča dela. Kdo ve? Benjamin Kanjir Drugi krog strelske lige v Mozirju je nakazal moč posameznikov in ekip. V posamični konkurenci je bil ob izostanku zmagovalca prejšnjega kroga, Jureta Žoharja, prepričljivo najboljši Dušan Žehelj iz SD Gornji Grad. Z doseženim rezultatom je svojo ekipo Gornji Grad 1 približal prvi in drugi ekipi SD Mozirje, ki sta imeli ekipno najbolj izenačene strelce. Roman Mežnar C R N A K R O N I K A • PRIPOROČILA ZA VOŽNJO V ZIMSKIH RAZMERAH Zmanjšajmo hitrost vozila in jo prilagodimo razmeram ter stanju vozišča, povečajmo varnostno razdaljo med našim vozilom in vozilom, ki vozi pred nami, zavirajmo narahlo in po potrebi postopno, z večkratnim pritiskom na stopalko, ne spreminjajmo smeri vožnje sunkovito, saj lahko vsako tako ravnanje povzroči zanašanje vozila. Podobno velja tudi za sunkovito speljevanje. Zelo pomembna je izbira pravilnega prestavnega razmerja, ker lahko premajhna moč na pogonskih kolesih zmanjša učinkovitost vodenja vozila in onemogoči potrebne popravke smeri vožnje, prevelika pa povzroči zdrsavanje pogonskih koles in zanašanje vozila, vozimo čim bolj enakomerno, brez premočnega pospeševanja ali zmanjševanja hitrosti, posebej bodimo pozorni na izpostavljene dele ceste, kjer se pogosteje pojavlja poledica. Računajmo z daljšim časom potovanja, zato se od doma odpravimo prej kot običajno, med vožnjo bodimo zbrani, predvsem pa strpni do drugih udeležencev v prometu. V takih razmerah so še posebej pomembni vozniška kultura, etika in solidarnost. Savinjske novice št. 46, 18. november 2011 21 Črna kronika, Zahvale ZAHVALA Ob poslednjem slovesu moje drage sestre Valerije MIHELIČ rojene Rejc iz Lok pri Mozirju se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, izraze sožalja in prijazno pomoč. Posebej se zahvaljujemo g. Petru Simonitiju za ganljiv poslovilni govor ter pevcem in solistu za lepo zapeti pesmi in melodijo. Edi Rej'c z družino Našla si svoj mir v večnosti tišine, našla si svoj prostor, kjer ni več bolečine. V SPOMIN Ivanki FUNTEK 2.2.1933 - 21.11.2003 Ob osmi obletnici, hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prižigate svečke in nanjo ohranjate lep spomin. Vsi nj'eni Čas hitro beži in ponovno je prinesel tiste dni, ki jih ne moremo spremeniti, niti pozabiti. A bolečina nam para srce, ker te med nami več ni. V SPOMIN Jože KOKOVNIK 1983 -2009 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem prezgodnjem grobu. Vsi domači Č R N A K R O N I K A • MED PREVRAČANJEM PADEL IZ VOZILA Robanov Kot: 11. novembra je voznik vozil po regionalni cesti iz smeri Solčave proti Lučam. Ko je v Robanovem Kotu pripeljal na krajšo ravnino, je iz neznanega vzroka zapeljal na levo. Med prevračanjem je voznik, ki ni bil pripet z varnostnim pasom, padel iz vozila in obležal v nezavesti, sopotnika, ki je med vožnjo uporabljal varnostni pas, so nepoškodovanega iz vozila rešili mimoidoči. Hudo poškodovani voznik je bil z reševalnim vozilom odpeljan na zdravljenje v celjsko bolnišnico. • POSKUS VLOMA Rečica ob Savinji: 11. novembra je neznani storilec poskušal vlomiti v svečomat na pokopališču Rečici ob Savinji. Policisti so opravili ogled in bodo o dogodku tožilstvo obvestili s poročilom. • POLICISTI ZASEGLI VOZILO Nizka: 11. novembra je občan na tehničnem pregledu želel podaljšati registracijo svojega vozila, pri tem pa je bilo ugotovljeno, da se njegovo vozilo išče v zvezi suma storitve kaznivega dejanja v državi Romuniji. Policisti so vozilo zasegli in okoliščine v zvezi vozila še preverjajo. • PRIDRŽALI DVE OSEBI V preteklem tednu so mozirski policisti zaradi vožnje pod vplivom alkohola pridržali dve osebi in zasegli štirikolesnik in motorno kolo. Nisi se zgubila kot zven v tihoto, nisi odšla v nič in pozabo; po tebi merimo stvarem pomen in tvojo pesem skušamo peti za tabo. T. Pavček ZAHVALA ob boleči izgubi mame in babice Betke BOŽIČ iz Zg. Dola pri Gornjem Gradu 19.11.1932 - 8.11.2011 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od nje, izrekli soža-lje, poklonili cvetje, sveče in darovali za svete maše. Še posebej se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, osebju Zdravstvenega doma Gornji Grad za pomoč v najtežjih trenutkih ter podjetju JP Komunala d.o.o. Mozirje za razumevanje in besede tolažbe. Zahvala tudi g. župniku Alojzu Ternarju, pogrebcem, praporščakom in govorniku Rafku za poslovilne besede. Žaluj'oči vsi nj'eni (HI Savinjske novice št. 46, 18. november 2011 Zahvale, Oglasi Srce je omagalo, tvoj dih je zastal. A nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi Franca KOMARJA p.d. Kotnikov iz Grušovelj 8.3.1930 - 9. 11.2011 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, gospodu župniku in diakonu Stanku, gasilcem, vsem, ki ste darovali za svete maše, sveče in cvetje ter mu izkazali spoštovanje in nam pomagali v teh težkih trenutkih. Žalujoči vsi njegovi MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogrebmorana.si V SPOMIN Mariji TOMINŠEK p.d. Tominškovi mami iz Bočne 106 Mineva peto leto dni, odkar Te med nami več ni, prazen je dom, prazno je vse, le spomin še vedno živ je na Tebe - ljuba. Pogrešamo Te vsi - mož Ludvik, hčerka Valentina in sin Viktor z družinama Našel sem svoj mir v večnosti tišine. Našel sem svoj prostor, kjer ni več bolečine. Tačas pa na svetu vse mine in vse se spremeni, le spomin na Tebe ostaja in živi. Za vedno nas je zapustil dragi mož in oče Mirko SLATINŠEK iz Gornjega Grada Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo Lovski družini GG, Gasilskemu društvu GG, LKD Celje, podjetju in sodelavcem BSH Nazarje, pevcem, praporščakom in gospodu župniku Jožetu Belaku, sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nudili nesebično pomoč in Mirka pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Ana s hčerko Mojco in sinom Blažem Vse življenje trdo si garala, za dom, družino vse si dala Od dela tvojih pridnih rok sledi ostale so povsod. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame in stare mame Angele HREN z Rečice ob Savinji 29.11.1923 - 31.10.2011 se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nama ob težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebej bi se zahvalile osebju hematološkega oddelka bolnišnice Celje, ki ji je pomagalo ob težki bolezni. Prav tako se zahvaljujeva g. župniku Luknarju, g. diakonu in ministrantom za opravljen cerkveni obred. Hvala govorniku g. Grudniku, pevcem, pogrebcem, praporščakom, pogrebni službi Morana in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči hčerka Marinka in vnukinja Tadeja Savinjske novice št. 46, 18. november 2011 23 Za razvedrilo SALAMJI PITON Drago Poličnik: »Kot dosmrtni pustni župan lahko določim, kako si bomo razdelili tole pitonsko salamo, ki je tako dobra, kot je dolga. Predlagam, da levji delež dobite ostali, ostalo pa jaz. Kdor bo prevzel levji delež, lahko zdaj pride po desko.« DVOJNO ZE PRI PRVEM GLAZU Danilo Steyer, vinar (levo): »Tole še spijeva, potem greva pa na en pir.« Mihael Fajfar, vinar: »Ja, saj res. A tile pustnaki v Mozirju res ne poznajo nič drugega kot visoko kakovostno vrhunsko vino prve vrste iz najinih kleti?« KONČNO PRIŠEL NA SVOJE Pustna kraljica Polona prva (Oblak): »Vzemite tele pečene kostanje. Dobri so, ne bodo vas razočarali.« Franc Ločen, kostanjopek: »Če me bodo, bom razočaran sam nad seboj, saj sem jih pekel. Pa sem le prišel na vrsto. Ni čudno, da so ti pustnaki podaljšali mandat. Takšnim vladaričnam večna čast in slava!« [24J Savinjske novice št. 46, 18. november 2011 Križanka, Oglasi Ko odraste, želi postati ... K BOKSARSKI UDAREC VISEČ SNEŽNI ZAMET POKRAJINA OB KOLPI PREDPLAČILO SVETOVNI ČAS (ANG.) KAR JE KJE TUJE K DETONATOR (STAR.) GLAVNO MESTO BELORUSIJE KRATKO KRILO IVAN TAVČAR NEZVESTOBA (ZASTAR.) PRIMERNOST, KORISTNOST PLADENJ (POG.) JAPONSKI DENAR BOTER (NAR.) SKOPLJEN SAMEC GOVEDA PIVSKI VZKLIK AVTO. OZN. ESTONIJE INFEKCIJSKA BOLEZEN SAMUEL JACKSON LISTEK Z NAPISOM STARO SAVOJSKO MESTO SEČ avtor P. L. HITER LJUDSKI PLES KRŠKO ŽRTVENIK ROMUNSKI DENAR NENASIČEN OGLJIKOVODIK AM. IGRAL. (LORENZO) LASTNOST OPISNEGA ELEKTRIČNO NABITI DELCI PISATELJ (BOJAN) MEDMET ZAČUDENJA DVIGNJEN DEL CERKVE PISATELJICA VAŠTE MEDNAROD. ORGANIZ. ZA STANDARD. DEL GLAVE Z LASMI SLUTNJA (STAR.) GRENKA PIJAČA ČAŠČEN PREDMET LIČINKA TRAKULJE RANA Z OSTRIM PREDMETOM DIRKAČ ŠUSTER KABARETNA POPEVKA KRAJ PRI DOMŽALAH KrižanKe &uganKe REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE 3K -¡Or MO D O R M GLAVNI ŠTEVNIK SMUČARSKI FUNKCIONAR (JARO) RISANI JUNAK KETTE L E K A R 3K NS I N A d R O . Wj jj- M O I U L O V ü anon I M A .3.. Š OKIS NIKELJ ČE Savinjske novice št. 46, 18. november 2011 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 18. november ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Ojoj, Boris! ob 17.00. Strelišče Mozirje. 3. krog strelske lige z zračno puško ob 19.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Družabni večer z domačimi godci in pevci Sobota, 19. november ob 17.00. Športna dvorana Nazarje Rokometna tekma - RK Nazarje : ŽRK Branik (ženske) ob 18.00. OŠ Ljubno ob Savinji Odbojkarska tekma - KLS Ljubno: Domžale (ženske) ob 20.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Lastovka Domžale (člani) ob 21.00. Franky's pub Prihova Stand up show Nedelja, 20. november ob 9.00. Luče Sejem rabljene smučarske opreme ob 10.00. OŠ Ljubno ob Savinji Turnir v odbojki - Prebold, Braslovče in KLS Ljubno (starejše deklice) ob 14.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Šentjur (mladinci) ob 14.30. Gasilski dom v Lačji vasi Predstavitev knjige Simona Podrižnika Kokarje skozi čas ob 17.00. Kulturni dom Mozirje 8. Dobrodelni koncert župnijske Karitas Mozirje-Šmihel ob 18.00. Športna dvorana Nazarje Futsal tekma - KMN Nazarje Glin : KMN Ratitovec Sreda, 23. november ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Bravo, Boris! Četrtek, 24. november ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Ojoj, Boris! MORDA STE ISKALI PRAV TO SKI BOARD SERVIS TEVČ Popravilo smuči, boardov, pancerjev in ostale opreme. Ročno ali strojno. Posredništvo za Fischer in komisijska prodaja. Tel. 041/529063. Vinko Tevč s.p., Praprotnikova 6, Mozirje. TRGOVINA ZAGOŽEN servis in prodaja gasilnikov, plinskih gorilnikov, šivalnih strojev, brušenje škarij, kvaliteten servis smuči; tel. 03/839-48-01. Lidija Slemenšek s.p., Ljubija 121, 3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO M Mozirje Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala ... gsm 051/396269, faks: 03/584-11-49. Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. POTREBUJETE PESEK ALI GRAMOZ Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji. ŽIVALI - PRODAM Prodam žrebico (18 mesecev) in žrebička (8 mesecev), haflinger; gsm 041/324-414. Prodam bikca, 130 kg, mesni tip, rj/bbp ter jabolka za ozimnico carjevič in medeno žganje; gsm 041/825-896. Bikca frizijca, star 1 teden, prodam; gsm 041/535-938. Prodam teličko mesne pasme limuzin, staro 7 dni; gsm 041/716210. z možnostjo dostave prodam; gsm 041/561-893. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in telico za zakol ali do-pitanje in bikce ter teličke nad 100 kg - mesni tip; gsm 031/533-745. DRUGO - PRODAM Prodam meso, polovico od 4 leta stare krave; gsm 031/818-328. Prodam cepljena bukova drva; gsm 031/774-520. Šroter za mletje in luščenje koruze prodam - enofazni motor; gsm 040/543-561. Prodam suho seno v kockah in balah. Možna dostava; gsm 040/551-211. Prodam šroter za mletje koruze v zrnju in storžih; gsm 051/650-329. Prodam zajlo za vitlo fi 12, 60 m - valjano - novo - ugodno; gsm 031/202-859. Prodam traktorske verige dim. 16,9 - 28, DS izvedba, gibljivi glidi ter gozdarske verige griferce; tel. 041/519-643. Vrtičkarji - zdrava prehrana - hlevski gnoj prodam; gsm 041/220503. DRUGO - KUPIM Kupim hlodovino smreke, jelke. Lahko tudi na panju; tel. 03/83885-16. Kupim: traktor zetor, IMT ali ursus; gsm 041/678-130. VOZILA IN OPREMA - PRODAM Prodam osebni avto corsa; gsm 031/783-655. Prodam kumho zimske gume, 205/55/16, stare 1 leto, 130 eur; gsm 051/345-166. NEPREMIČNINE Na lepi razgledni točki prodam starejšo hišo z nekaj zemlje; gsm 041/596-584. Zemljišče za vrt oddam ob Cesti na Vrhe, Mozirje; gsm 041/650-151. Na Ljubnem prodam hišo in prodam traktor zetor 47/18, letnik 1976; gsm 051/731-265. Prodam teličko limuzin, staro 10 dni; tel. 584-17-85. Prodam teličko simentalko, staro 4 tedne; tel. 03/588-64-13. Prodam teleta simentalce (m.p.), prašiče za zakol ali nadaljnjo rejo, dostava na dom; gsm 041/637241. Prodam domače prašiče za zakol in svinjske polovice; Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodam 2 prašiča za zakol, težka okrog 200 kg (domača krma); gsm 051/353-369. Prašiče lastne reje 100 do 200 kg m Prodam suha, cepljena, metrska drva, bukev in gaber, klaftre; gsm 031/585-735. Prodam 1,5 m3 zračno suhih hrastovih desk, mizarske kvalitete; gsm 041/324-409. Prodam voziček 3-kolesni in moško obleko št. 52 - podaljšan kroj; gsm 041/354-568. Prodam komplet računalnik, LCD monitor, miško, tipkovnico; gsm 031/477-271. Prodam elektronsko-digitalne tehtnice (30 kg, 150 kg, 300 kg) - nove - ugodno; gsm 031/202-859. ZAHVALA Vsem bralcem, ki ste nam ob 42. rojstnem dnevu Savinjskih novic voščili osebno ali preko facebooka, se za vse lepe želje iskreno zahvaljujem°. Uredništvo Savinjske novice št. 46, 18. november 2011 Kotiček za voznike, Oglasi odelo; Automotive Signul Lights Smo vodilni proizvajalec in s iste miki dobavitelj zadnjih luii a mednarodno avtomobilsko industrijo. Usmerjenost k inovacijam in breipogojni kakovosti nas uvršča med dobavitelje za najprestižnejše avtomobilske znamke, kot so BMW, Mercedes Genz, Audi, Volkswagen, Porsthe, Opel in druge. Rast podjetja in vedno novi projekti nas vedno znova postavljajo pred nove krive, ¡a katere potrebujemo nove sodelavce. PRIDRUŽITE SE NAM! lifemo strokovnjake za področje brizganja plastike in orodjaratva - z izkušnjami: - tehnologe, - nasta vijake strojev, - orodjarje - ter in že ni rje kakovosti z izkušnjami ii avtomobilske industrije Pridružite se ekipi odela Prebold, kjer je trenutno zaposlenih več kot 700 delavcev, od katerih jih preko ISO prihaja i; Zgornje Savinjske do lin e. Svpje vloge pošljite na: Z3poslitev@odelo.si ali spodnji naslov. Za dodatne informacije lahko pokličete na eno (zmed telefonskih številk: OS 703 A 512 03 703 4 510 041 400 615 Lahko pa se tudi osebno oglasite. Odelo Slovenija d .o .o. Tovarniška cesta 12 3312 Prebold PREDSTAVLJAMO VAM MAZDO CX 5 Oblikovana enostavno z vsem na Mazda po modelu tribute v razredu malih te-rencev nima pravega konkurenta. Niti pri VW ti-guanu, niti pri katerem od drugih konkurentov, ki rastejo kot gobe po dežju. Trg malih SUV vozil je eden izmed najbolj rastočih in uspešnih, saj se ljudje še vedno odločajo za nakupe terenskih vozil, vendar ne več v velikostnem razredu XXL. Načelo »manj je več« se je torej prijelo tudi v avtomobilski branži. Mazda je pri razvoju CX 5 popisala prazen list papirja. Seveda je pred prvimi osnutki dodobra analizirala uspešno konkurenco. Posebej so se posvetili analizi VW ti-guana, ki je s svojim prihodom na avtomobilski trg porušil vse dotedanje prodajne številke in začel nizati zmagovalne stopničke v primerjalnih testih. Že v dimenzijah je mazda CX 5 na nivoju ti-guana. Dolžina 4.540 mm in višina 1.703 mm sta prav malo nad dimenzijami tiguana, le pri medosni razdalji mazda CX 5 zaostaja slabih 10 cm. Zunanja oblika je klasična in nič kaj zoom-zoom. Mazdini oblikovalci so obliko prilagodili trgu in željam kupcev. Ne preveč moderna, ne preveč izstopajoča, skratka prilagojena prodajnim številkam. Notranjost je prav tako oblikovana klasično in ne preveč avantgardno in s prevelikim številom nepreglednih tipk. Enostavno in vse na svojem mestu. S kratkim povzetkom oblikovanja bi lahko rekli, da so se oblikovalci spustili na nivo VW dolgočasnega oblikovanja. Motorno paleto bosta zaenkrat krasila dva dizelska in en bencinski motor. Zanimivo je, da pri bencinskem agregatu oblikovalci niso uporabili turbo polnilnika, temveč le povečano kompresij-sko razmerje, kar zagotavlja 165 KM in porabo okoli 6 litrov na sto kilometrov. Pri dizelskih agregatih so uporabili kar po dva turbinska polnilni- svojem mestu ka, ki zagotavljata dober navor že v nizkem področju vrtljajev, s tem pa majhno porabo goriva, ki bi se naj vrtela za oba agregata (150 ali 175 KM) pod petimi litri dizla. Prve izkušnje novinarjev govorijo o vodljivem in udobnem avtomobilu, ki je opremljen z odličnimi dizelskimi agregati. Vse skupaj bo začinjeno s prijetno nakupno ceno, ki bi naj bila precej nižja od nemškega konkurenta. Igor Pečnik Savinjske novice št. 46, 18. november 2011 Organizacije, Šport, Čestitke ZORAN JANZOVNIK IN LOK UVRŠČENA V ENOTO IRO Dosegla najvišjo stopničko Mednarodna organizacija reševalnih psov IRO je 5. in 6. novembra v Berlinu organizirala vsakoletni Einsatztest, test usposobljenosti vodnika in psa za uvrstitev v enoto IRO. Testiranja so se udeležili štirje člani Enote reševalnih psov Slovenije, preizkušnjo je uspešno prestal le Zoran Janžovnik s svojim psom Lokom. Kot je povedal, preizkušnja poteka isto, kot bi potekala sama akcija reševanja ob hudih potresih, ki jo organizirajo enote Združenih narodov. »V izhodiščno bazo smo prispeli v večernih urah, tam smo si morali sami postaviti tabor in poskrbeti za hrano. Ob enih ponoči so nas odpeljali na reševanje testa, ki obsega preko 200 strani. Po nekaj urah spanja smo bili prepeljani na ruševine, kjer smo morali opra- Zoran Janžovnik in njegov pes Lok, pasme border collie (škotski mejni ovčar) sta skupaj znova zabeležila velik uspeh. (Foto: Tatiana Golob) viti tri iskanja. Popoldan istega dne jim psom spustiti okoli 40 metrov. so nas preizkusili v vrvni tehniki, Ponoči je sledil 10-kilometrski ori- kjer je moral vsak sam napeljati si- entacijski pohod v popolni opremi, drišče in se po njem skupaj s svo- na koncu spet dva iskanja in preiz- kus iz prve pomoči.« To po besedah Janžovnika še ni bil konec. »Po nekaj urah spanja sta nas čakala še dva iskanja in preizkus iz nudenja prve veterinarske pomoči.« Specifika testiranja je tudi to, da vse do konca testiranci ne vedo, ali so bili v preizkušnjah uspešni ali ne. Poleg tega se na te-stiranca in psa ves čas vrši pritisk v obliki čakanj in negotovosti. Janžovnik in Lok sta se očitno odlično izkazala, a to sta izvedela šele na podelitvi certifikatov. »Uspešno opravljene preizkušnje sem zelo vesel, to je konec koncev najvišja stopnička, ki jo je sploh še mogoče doseči pri delu z reševalnim psom. To je tisto, za kar sva se z mojim psom Lokom pravzaprav ves čas usposabljala.« Tatiana Golob PUSCAVSKI LISJAK MIRAN STANOVNIK S kolesom po ljubenskih hribih pred relijem Dakar Pretekli ponedeljek se je na Ljubnem ob Savinji mudil slovenski mo-tociklist Miran Stanovnik. Puščavski lisjak, katerega poznamo kot neustrašnega tekmovalca na re-liju Dakar, je pri prijatelju Andreju Marovtu Helešiču prevzel novo kolo, s katerim bo manj kot dva meseca pred startom relija nabiral kon-dicijo. Poleg tega se je s Helijem in športnim novinarjem in kolesarjem Andrejem Dekleva odpravil na krajšo kolesarsko turo v okolico Ljub-nega. »Vsako leto sem vesel, ko pridem v Zgornjo Savinjsko dolino. Čaka me odlično pripravljeno ko- lo in prekrasni tereni za kolesarjenje. Žal mi čas ne dopušča, da bi večkrat letno kolesaril tukaj, ker je zelo prijetno. To območje si zasluži veliko večjo pozornost kolesarjev, saj je primerno tako za rekre-ativce kot vrhunske kolesarje,« je povedal Stanovnik. »Heli je specialist na svojem področju in njemu že leta zaupam, da mi sestavi kolo, ki mi najbolj odgovarja. Res da mi Ljubno ni čisto pri roki, ampak k dobremu strokovnjaku se pač zapelješ malo dlje. Po prevzemu kolesa scott ga vedno testiram kar tukaj in tako izkoristim priliko za druženje s Helijem.« Miran Stanovnik (levo) je pred kolesarjenjem prisluhnil Heliju o lastnostih novega kolesa. (Foto: Štefka Sem) Na kolesu Stanovnik nabira kon-dicijo pred zahtevnim relijem Dakar, nanj se začne intenzivno pripravljati tri mesece pred začetkom dirke. V tem času dnevno trenira najmanj pet ur, kar je za polno zaposlenega uslužbenca Slovenske vojske zahteven zalogaj. Priprave Stanovnika na njegov petnajsti reli, katerega start bo v Argentini prvega januarja, potekajo dobro in sam upa na ponovitev dobrega rezultata iz minulega leta. Lansko 11. mesto v skupnem seštevku je bil doslej njegov najboljši rezultat. Štefka Sem 8 Savinjske novice št. 46, 18. november 2011