Izhaja vsak •- petek.
^3E££&D&£&&
Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah - štev. 2. <•
t3Di :^D&5JSt£>StDiSEJ
Na o?nina znaša:
celoletna . . K 3’— poluletna . . „ V50 ietrtletna . . „ 075 Posam. štev. „ 0'10
0
(5LR5IL0 SlDVm^KKR DLLflVSTVR"
p na ms| aaa m
■ a e a ■■■■mi
■ m mrni
Štev. 20.
V LJUBLJANI, dnč 17. aprila 1908.
Leto III.
Soj SoJ SclJ
SSi SSJ
Bodočnost rudarskega ravna teljstva v Idriji.
(Liberalno mokraška fantazija.)
Pomivalka judovskih loncev.
Dogodki zadnjih dni državnega zbora so morali odpreti vsakomur oči, ki sedaj šc ni vedel, kam plove socialna demokracija. Burni prizori, ki so jih priredili rdečkarii ob priliki tajne seje glede na Wahrmundovo brošuro in pa strast, s katero so nastopali ti ljudje za tega brezverca, kaže jasno, da si blok liberalcev, ju-dov in socialnih demokratov na vsak način pripadeva pri nas privesti javnost do kulturnega boja. Francoski zgled jim ne da miru in kakor hitro se bodo čutili močne dovolj, bodo planili v bojni vrsti proti krščanskim napravam. Socialna demokracija šteje v zbornici 86 mož. Po ministrstvih ima svoje pristaše. Vlada se na vse jnogoče načine ozira na socialno demokracijo, bi torej ta nastopala za delavske koristi tako vi0jj za brezverstvo, pa bi se dalo pač kaj več dosečj Toda bogati judje, zastopniki »delaV« LVa« se ne morejo pečati s takimi malenkostmi.
,?e je šlo za ministrstvo dela, ki je vendar ^žno dovolj, so bili socialni demokratje proti, dasi so preje kaj enakega zahtevali. Vse svoje naiboljše moči so poslali v boj proti temu ministrstvu, katerega le zato nečejo, ker vedo, da ^e.zato določen minister dr. Gessmann. Podirati fninistrstvo zato. ker jim vodilna oseba ne stoji * nosu, je logika, ki jo razumejo le rdečkarji. ^ko bi bil minister dela kak jud, gotovo bi bila socialna demokracija za. S tega lahko razvidi-n'°, da je socialna demokracija v prvi vrsti de-Ma in pomivalka judovskih loncev.
Z vso silo se je vrgla liberalno-mokraška druhal na one uslužbence pri rudniku, ki nočejo trobiti v njihov rog. Tej druhali so osobito naši somišljeniki .uslužbeni po raznih pisarnah, trn v peti. Kaj li šumi v teh liberalno-mokraških možganih? Domišljujejo si ti možički, da bodo v kratkem tudi pri rudarskem ravnateljstvu ne-omejenia gospodarji, kakor so za tistimi zidovi, pred katere so postavili dve vliti zveri, ki imata nameri, da kažeta vsakemu mimogredočemu jezike. Vse to je jasno povedano v raznih zadnjih številkah »Slovenskega Naroda«. Ni še dolgo, ko so kazali ti prosvitljenci rudarskemu ravnatelju bunke, seveda zdaj še v »Narodu«, čez nekaj čas pa upajo še drugače nastopiti. Predstavljajo si že one zlate čase, ko bodo pri rudarskem ravnateljstvu, tej mlečni kravci, imeli komando čez in čez. Pokukal sem globlje v njihove liberalno-mokraške možgane in zapazil nekaj, kar ne morem zamolčati. Videl sem namreč med drugim njih ideal rudarsko-liberalno-mokraške seje v grajski zborovalnici. Zbrani so vsi rudarski uradniki. Kot zastopnik prava sedi zraven predsednika neki notar, kot zastopnik razne vede neki Lončar, kot stalen povabljenec meščan Dragotin Z. V sprednji sobi stoji neki gigerl, imenujemo ga Julče, pri drugem izhodu neki agent z imenom Kristan. Po dvorišču hodi neki suspendirani oberkmet žalostnega spomina in strogo nadzira, kdo gre vun in noter. Neki uradnik se zakasni in se pri ex-oberkmetu, Jul-četu in Kristanu oprosti, potem se pa po malem pokimavanju v dvorani na svoj prostor vsede. Zdaj otvori predsednik sejo in omenja, da je šlo več rudarjev v pokoj in da hoče nekaj delavcev sprejeti v delo. Prvi svetnik vstane, vzame neko listo in bere: Brenčar Jože, sin rudarja in hišnika. 16 let star, glasom zdravniškega izpričevala popolnoma zdrav. »Nič vredna družina, oče je volil metlo glasom tajnih občinskih'zapiskov.« se oglasi Dragotin. »Na politično mišljenje se ne smemo ozirati,« pripomni predsednik, sicer pa glasujte. Pravni zastopnik da neko znamenje z roko. Rezultat: 1 za, 19 proti. Svetnik ga črta. Čemžar Tone, 17 let star, zdrav.
ima bolno mater-vdovo. »Se je udeležil demonstrativnega obhoda s katoliško zastavo, je tudi naročen na hujskajoče katoliške liste, torej javnemu redu nevaren človek,« omeni zastopnik prava. Predsednik: »Se li sprejme?« Lončar daje z glavo znamenje, da ne, na kar se sprejem malone soglasno odkloni.
Repič Jakob, 17 let star. sin penzionista, absolviral je tri realke, izvrsten risar, lepa pisava. je moral radi ubožnosti starišev šoio zapustiti in prosi v kako pisarno za delo. Zdaj vstane Dragotin in protestira, zakaj so sami klerikalci v listini zapisani, protestu pritrdi tudi pravni zastopnik; Lončar pa izjavi, da je bil prosilec največji tepec v celi realki. Drugi svetnik vstane in gre Julčeta v predsobo nekaj vprašat. Ko vstopi nazaj, zašepeče predsedniku nekaj na uho, in isti ukaže, naj se Repič črta.
1 epež Luka, 15 let star, glasom zdravniškega izpričevala bolj slabotne narave in manj sposoben za delo. »To ne ovira sprejema,« opomni pravni zastopnik, »za sprejem govorijo v prvi vrsti zasluge očeta, ki je imel pravdo z župnikom Visokim in moral 14 dni v zaporu presedeti.« »Brez nadaljnega govorjenja naj se sprejme,« zakliče Dragotin. »Naroden mučenik,« zakliče večina — in predsednik se uda.
Mandeljc Jurij, rudarjev sin, 16 let star, ima glasom zdravniškega izpričevala polomljena rebra kot ostanek pusta. »Naj se sprejme,« zakliče Dragotin; temu pritrdijo tudi malone vsi drugi. »Pa zdravniško izpričevalo?« opomni predsednik. »Po poročilu poslanca Kanglna je popolnoma sposoben,« zakliče pravni zastopnik, sposoben je tudi za velike akcije, posebno za našo agitacijo ga nima para. « »Politike ne smemo vmešavati,« pravi predsednik; »naj se pa glasuje,« veli Dragotin. Pri glasovanju večina za.
Zdaj stopi Kristan z dvema bledoličnima, suhima in pokašljujočima fantalinoma v dvorano in pravi: »Tudi ta dva morate sprejeti.« »Se nista pri meni oglasila,« pravi prvi svetnik. »Zato jih pa jaz sem pripeljem,« odvrne Kristan. »Rodbine so res geružu v najbližji žlahti, toda kaj ta človeška slabost, vesel mora biti tudi rudar.« »Zdravnik se ni izjavil,« pravi predsednik. »Pa sem se jaz,« odvrne Kristan, »v tem slučaju ni potreba zdravnika. Očeta nista več
še
Policajka.
(Iz n niškega.)	(Dalje.)
■ v»Ne. Ni bilo še vlomljeno! Kazala sem kinč Dunkerjevi.«
»Ne moremo torej dvomiti, da je bilo vloni-'Jtno zvečer! Popoldne bi se tudi težko zgodilo!«
»To je izključeno! Popoldne je na hodniku edno živahno. Sele zvečer, ko se zmrači, se Padamo vsi v pritličje,« pravi Drivejeva.
. »Ali mi hočete morda povedati, kaj počenjate zvečer z mladimi gospodičnami, kadar ste v Pritličju?«
»Gotovo! Ob osmi uri večerjamo v jedilnici! Po večerji okoli polu devete ure se poda O gojenk ali v godbeni salon, kjer godejo, ali [p v proti parku ležečo čitalnico. Tri četrt na deseto uro pa gredo vse v svoje sobe. Četrt na enajst morajo že vse gojenke ležati.«
»In hišno osob.ie?« vpraša Ethel King.
»To je zvečer, ko je vse delo končano, zbrano v skupni sobi, ki sem jo nalašč v to določila.«
»Če torej kdo stanuje zgoraj, se mu torej ni treba bati, da bi bil iznenaden!«
»Ne! Kajti, če gre kdo izmed nas po stop-njicah, moral bi takoj opaziti roparja, ker na stopnjicah gori vedno luč.«
»Gospodična Moulton in gospica Hay-ward,« reče policajka, »prosim vaju pri mojih sedanjih vprašanjih dobro premisliti, da dobim tako točen odgovor!«
»Prosim, gospica King!« odgovorite obe.
»Ko ste včeraj odkrili tatvino, nista preiskali svoje sobe, ako se morda tat v nji nahaja!«
»Ne!«
»In gospica Ducan tudi ni tega storila?«
»Tudi ona ne!«
»In ko sta prišli potem od gospe Drive, kamor ste bili poklicani, v svojo sobo in se v posteljo vlegli, ali sta takrat zapahnili vrata?«
»Da, to sva storili!« odgovorite obe.
»Potem je nastal ropot v hiši, katerega sta tudi vedve slišali! Tudi vedve sta klicali skozi okno na pomoč, kakor druge gospodične. Ko pa je došla policija, sta se sešli v glasbenem salonu z gospo Drive in drugimi damami, ali ni res tako?«
» Da!«
»ln zdaj glavno vprašanje! Ali so bila vrata še zapahnjena od znotraj, ko sta ob priliki zapustili sobo, ali so bila že zopet odprta?«
V tem trenotku se mladi gospodični presti ašeno spogledati, oblediti in nalahno za-kričiti:
»Vrata— da, res — vrata niso bile več zapahnjene! V razburjenosti nisva niti mislile na to!«
»Splošno se trdi, da se je zgodil napad na služkinjo pozneje, kot se je začulo vpitje v jedilnici.«
»Tako je,« odgovore vsi.	(Dalje.)
za delo, naj se pa sinova sprejmeta, se bosta že zredila, ako pa . . .« »Dobro,« prestrižejo besedo Kristanu in predsednik pokima.
In tako gre sprejem dalje.
Predsednik naznani, da je razpisal službo paznika. Oglasi se k besedi Dragotin in govori nekako sledeče: »Dosedanji navadi ali bolje rečeno razvadi, da je imenoval predsednik paznike po svoji volji, se mora konec narediti. Predsednik ne pozna ne ljudi, ne potrebe, ne razmer našega naprednega mesta, zatorej naj predloži v vsakem takem slučaju prošnje dotič-nih s svojim mnenjem mestnemu tajništvu v oceno in presojo.«
Predsednik se temu protivi, toda pravni zastopnik izjavi, da je predlog govornika popolnoma utemeljen. Večina oskrbnikov je mnenja, naj se na njih izjavo ozira, saj so z dotični-mi vedno v službi in vedo najbolj soditi o vrlinah prosilcev. Zdaj pa skoči Lončar pokonci in zavpije, da oskrbniki niso izpovedniki, da bi vse vedeli; tukaj je svobodomiselnost na mestu in ista naj odločuje o vsem. Pri glasovanju obvelja Dragotinov predlog.
Predsednik ukaže, naj vstopi rudar, ki je pred vrati čakal in kateremu je Julče ves čas nekaj pravil. »Veste li zakaj ste tu?« ga vpraša predsednik. »Da! Malo vinjen sem imenoval paznika »črno delavsko krtačo« in mu v obraz pljunil.« »Ali se zavedate, da ste s tem zakrivili prestopek po § 185 službenega reda?« »Saj je paznik zakrivil vse, ker mi v službi ni hotel tega dati, kar sem po pravici zahteval,« se izgovarja rudar. »Kaj ste zahtevali?«'veli pravni zastopnik. »Nič drugega nego to, da vzamem seboj domu ves materijah ki mi pri delu ostane, saj to so ostanki.« »To je že star privilegij višjih in nižjih,« meni pravni zastopnik in paznik je kriv, ker je mirnega delavca v svoji pravici prikrajšati hotel. Da se take nepostavnosti in razburjenje med delavstvom v prihodnje prepreči, naj se ta paznik za zgled občutno kaznuje. »Za tako dejanje pa ni paragrafa, ne kazni v službenem redu,« ugovarja predsednik. »Ta starokopitni službeni red naj gre z Vami vred rakom žvižgat,« pravi Dragotin, — »duh časa je merodajen,« ter predlaga, naj se pazniku milostno le 10 K v korist »Sokola« od plače odtegne. Predlog je z malo večino sprejet. Delavec odide in Julče mu častita.
Vstopi mati 241etnega rudarja in prosi za podporo svojemu sinu, ki je že več mesecev bolan. »Delal je dokler je mogel, zdaj leži brez zaslužka in jaz mu ne morem s svojo penzijo treh krone na mesec primerno postreči.« »Vaš sin,« se oglasi pravni zastopnik, »je svojčas denar kar sipal v klerikalno žrelo, naj bi bil shranil tiste kronce, ki jih je daja) za maše rajnega očeta in za škofov palast v Št. Vidu. Zdaj, ko je vse zmetal, naj pa drugi zanj trpe.« »Ne, gospodje! Bil je v pravi meri radodaren, kakor mu je velevala krščanska in sinovska ljubezen, tudi meni je pomagal, zdaj pa trpiva oba pomanjkanje in prosim za malo podporo.« »Imamo še mnogo prosilcev, bomo že videli,« pravi nekdo in pokaže ženi vrata. Ko ista odide, so razun par izjem, vsi za odklonitev.
Neki svetnik pa predlaga za podporo Jan. Drčo in pravi, da je sicer pijanček in dobro-voljec, vendar ker rodbina stanuje v predmestju, strgajo otroci mnogo obutve; tudi sin, ki je v šoli v Ljubljani, dasiravno ima pri nunah prosto hrano, ga mnogo stane.
Je vreden podpore, se oglasi zopet povabljenec in smukne skozi vrata Kristana nekaj vprašat. »To Vam je vzor delavca in pravi po-izvedovalec, od njega izvemo vse,« pravi Dragotin, ko pride nazaj, »011 je branitelj proste ljubezni in pravi profesor med delavci. (Lončar kihne.) Dotični oskrbnik opomni, da šilite mudi. »Saj jih tudi Vi,« mu zakliče Dragotin, »to ni nič.« »Da se kdo predaleč ne izpozabi, predlagam 20 K podpore,« reče svetnik. Obvelja.
Zdaj izjavi predsednik, da radi glavobola ne more več vzdržati in sklene sejo. Dragotin povabi vse v delikateso. Vabilu se razun predsednika vse odzove, pridružijo se jim tudi ex-oberkmet, Julče, Kristan in Kangl
Vrata delikatese so se odpirale celo noč in ko je zjutraj k maši odzvonilo, reče Kangl: »Kakor pri vsaki boljši priložnosti, tako je tudi danes s to uro moja kangla polna. Idimo. In šli so — pa kako.............
To vse je pa le majhen odlomek vsega onega, kar mi je stopilo pred oči, ko sem se vtopil v rudarsko-liberalno-mokraški ideal. — Morda še kdaj kaj.
Tobačno delavstvo.
»Tobačni delavec« je najneumnejši list na svetu. Sicer ni nikaka tajnost, da ima tisti, ki ga piše, v svoji rdeči butici pet koleščkov premalo, domišljavosti, hinavščine in zahrbtne prilizne-nosti pa 10 centov preveč. Taki ljudje, ki so opisavali v vlogah na mestni magistrat tobačno delavstvo za surovo, si upajo nam očitati izda-jalstvo. Navaden lažnjivec si upa nekaj čvekati, da smo mi čivkali o lepih resolucijah, ki jih je vložil dr. Korošec v proračunskem odseku. Seveda, objavili jih nismo v poročilu o Koroščevem nastopu v proračunskem odseku, ker smo jih že objavili svoj čas, še prej, ko jih je odobril tisti naš shod, na katerem je bil navzoč tudi paznik Kocmur, ki lahko to potrdi pravemu uredniku, kaj da je vse obsegala naša spomenica, s katero je nastopil dr. Korošec za tobačno delavstvo. Soc. demokracija naj bi lepo molčala o izdajalstvu. Prevečkrat je ona res izdala delavstvo. Koliko blamaž je že doživela. Tiste blamaže rdečega ljubljanskega konsuma še tudi nismo pozabili. Rdeča banda naj se ne usti preveč. Sicer pričnemo objavljati razna poročila o socialno-demokraških voditeljih, ki so kradli in žrli za delavski denar. Sicer pa, kaj hočemo pijancem, ki pišejo »Tobačnega delavca«. Saj vemo, da znajo pijanci tako lagati, da verjamejo končno lastnim lažem.
Sitnosti delajo v naši tvornici delavkam, ki hočejo spremljati k zadnjemu počitku rajne svoje sodelavke. Merodajni gospodje pravijo, da zadostuje odposlaništvo. Naši škrici so res nad vse kunštni. Ce umre kak škric, gredo vsi škrici od prvega do zadnjega za pogrebom. Kar je samoobsebi umevno pri pogrebih škricov, bi pa naj ne veljalo za delavko. To ni prav. Vzbuja nezadovoljnost med delavstvom ta novotarija županovega ljubljenčka, ki se je navzel menda ošabnosti od tistih krogov, v katerih zdaj občuje. Rado se je videlo in ni še dolgo, ko so smeli celi oddelki spremljati svoje rajne to-varšice k večnemu počitku. Če liberalni višji škric v svoji nadutosti ne pozna pietete, jo pa pozna delavstvo. To za danes. Sicer bomo pa še govorili, če se bodo nadaljevale sekature nove metlje.
Statistika tob. delavstva I. 1906.
Tudi plače so I. 1906 p o s k čile. Najvišji povprečni zaslužek je bil — izvzemši kartonaže in rokodelcev — pri cigaretah in pripravljanju tobaka v zavojah. Povprečna plača delavcev v skladiščih 15 K 96 v je to leto poskočila za 98 vinarjev, ali 6-4 odstotke. Ako vzamemo za zgled izplačane mezde delavstva leta 1890, ki so znašale skupno 11, 612.016 K, nasproti izplačanim, mezdam I. 1906, ki so znašale skupno 23,172.932 K, vidimo, da so skupne plače v 16. letih poskočile za 99-6 odstotkov ali, da se je skupna plačilna vsota skoro podvojila. Pa tudi delavsko-osobje je v 16. letih poskočilo od 33.296 oseb na 40.256. Delavstva je torej leta 1906 za 6960 oseb ali 20-9 odstotkov več kot 1. 1890. Povprečna delavska plača je znašala I. 1890 348 K 75 vin, I. 1906 pa 575 K 64 v., torej se je plača zvišala za 226 K 89 vin., ali 65 odstotkov. Dasiravno so plače poskočile, moramo vendar pomisliti, da so tudi cene živilom stanovanjem in obleki poskočile, pa ne za 65 odstotkov, ampak najmanj za 150.
Zavarovanje za slučaj bolezni. Tobačno delavstvo je zavarovano za slučaj bolezni v 29 obratnih bolniških blagajnah. Skladiščni delavci pa so zavarovani v krajevnih okrajnih bolniških blagajnah.
Zavarovanje zoper nezgode. Za slučaj nezgode je zavarovano delavstvo, uradništvo in služništvo pri krajnih zavarovalnicah proti nezgodam. L. 1906. se je plačalo zavarovalnine 33.512 K, za 765 K ali 2-3 odstotke več kof |. 1905. -— V penziji je bilo I. 1906 6459 oseb, nasproti I. 1905 za 293 ali 4-5 odstotkov več. —
Dobrodelne naprave. Glede dobrodelnih naprav se 1. 1906 ni nič pomembnega izprernenilo. (Ilede zdravstvenih naprav je še omeniti, da se je napravilo 1. 1906 nove ventilatorje, obrambene naprave in razpraševalni-ke. Tudi I. 1905 nameravana akcija glede oddaje jetičnega delavstva v- privatna zdravilišča, se je to leto uresničila in so se oboleli delavci in delavke zdravili v zdravilišču Alland.
Somišljeniki in somišljenice! Zahtevajte in kupujte v vseh trgovinah in trafikah vžigalice v korist obmejnim Slovencem!
Jeseniška straža.
Jesenice. — Shod našega »Strokovnega društva delavcev kranjske industrijske družbe na Jesenicah-Sava.« V dvorani pri »Jelenu« na Savi se je vršil v nedeljo popoldne dobro obiskan shod organiziranega delavstva. Predsednik »Strokovnega društva« Weber je z jedrnatim pozdravnim govorom otvoril zborovanje, na kar je predaval Klemenčič iz Ljubljane o osebni dohodarmi. Izjavljal je, da je ta davek še najpravičnejši; navajal je sredstva,- s kate-1 imi se zamore delavstvo braniti proti mogočim krivičniin predpisom tega davka, ter opozarjal na olajšave, ki jih zakon nudi z ozirom na obilno družino, na bolezni in druge nesreče. Predavatelj je dajal pojasnila na posamezna vprašanja. Na to je govoril Moškerc glede na organizacijo. Debate so se udeležili blagajnik Čebul in drugi ter se je sprejelo več resolucij in peticij. Deželni odbor se opozori na to, da delajo v tovarnah »Kranjske industrijske družbe« prisiljenci; parlament se zaprosi, da predrugači zakon o osebni dohodarini v smislu, da se bo začela plačevati osebna dohodarina šele • pri 2000 kronah; naprosi se deželni zbor, da izpre-meni občinski volivni red v smislu tajne volivne pravice; naprosi se socialno-politični odsek zbornice poslancev, naj se zakonitim potom ustanovi obveznost nedeljskega počitka v montanskih delovršbah, osemurni delavnik, kolektivne delavske pogodbe potom organizacij itd. Državnemu zboru se je poslala izpolnjena vprašalna pola, s katero se med drugim izraža želja, ’ da bi se' vršilo plačevanje mezde vsak teden. Podpredsednik Krive se je zahvalil zborovalcem in govornikom ter zaključil zborovanje, ki je trajalo dve uri.
Predaval je v nedeljo zvečer v jeseniškem »Katoliškem delavskem domu« M. Moškerc o organizaciji katoliških delavcev v Nemčiji s posebnim ozirom na »Katoliška delavska društva« in na »Katoliška društva za delavke«. Po predavanju pa so udarjali naši tamburaši. Udeležba pri predavanju je bila prav dobra. Prostorna dvorana »Delavskega doma« je bila polna.
Rudar.
Idrija. Ce se ozremo po časopisju soc. demokratov, to je tistih judov, ki vodijo celo mr-cijo razširjanja pogubnih kartelov, ki jim je edini cili s svojim neumnim fanatizmom pripeljati Avstrijo, do, kakor pravijo, moderne Francoske, mora vsakdo uvideti, da tukaj igra glavno vlogo tisti brezverski šovinizem, katerega se v obilni meri poslužuje tudi Kristan za svoj listič »Naprej«. Človek se mora za trebuh držati, kadar čita take neumnosti v takozvanem delavskem listu, in nehote mora pribiti dejstvo, da se je uredniku »Napreja« že zdavnaj zblodilo. Kakor riga osel svoj »ia«, tako on vedno »klerikalci lažejo«. Vprašamo Kristana, ali je to delavski list, vprašamo delavstvo, ali imenovani list zastopa koristi delavstva? To je neke vrste »Fliegende-Blatter«, ki se bravci zabavajo ob raznih kolobocijah itd. Zlasti pa se mora človek smejati, če čita zadnje številke »Napreja«. Kakor obrneš in kamor obrneš, vidiš: »klerikalci lažejo«. Vraga, ali če klerikalci lažejo, je to merodajno, da socialni demokrati ne morejo reševati problema socialnega vprašanja? To je navadna farbarija, s katero misli Kristan, da bo ribaril po kalni vodi. Sploh pa naj bo Kristan zadovoljen, da ima vsaj kaj za pisati, kajti, ko bi nas ne bilo, potem nima on nič gradiva za svoj listič »Naprej«. Samo to bi priporočali Kristanu, naj vendar enkrat začne stvarno misliti, logično ne, ker ne zna in prepričan naj bo, da bo boljše. Seveda najložje je tako. kadar 011 dobi kako krepko zaušnico v podobi kake pribite resnice: klerikalci lažejo. — Otrok, kadar ga oče okrega ali natepe, tudi pravi, da je oče »kak«. Čudno je pa, da so se liberalci tako poboljšali, svoj čas se je Kristan vedno penil, liberalci lažejo in zopet lažejo. Ali danes še pravi, da liberalci lažejo? Ne! Zakaj ne, veste sami.
Idrija. Toliko se je govorilo zoper našega novoizvoljenega deželnega poslanca E. Gangl-na, da ne bo delaven, ali berite, kako skrbi za izboljšanje plač, ter poizveduje razmere mnogo časa pred sklicanjem deželnega zbora. Poslal je namreč neke vprašalne pole na učiteljsko osobje, izvzemši menda enega učitelja v Idriji. Vprašalne pole se glase: P. 11.! Kadar pride deželni zbor kranjski do rednega delovanja, je prav gotovo, da bomo govorili tudi o regulaciji učiteljskih plač. Za ta slučaj želim nabrati vse po-
trebno gradivo, da bo nujnost pravične regulacije neovrženo dokazana. Prosim, izpolnite zanesljivo, točno in brez pretiravanja notranjo razpredelnico ter mi jo vrnite v najkrajšem času, da bom mogel pravočasno sestaviti refe-rat. Le na ta način je mogoče, da naberem vse potrebno gradivo, ki naj govori o potrebi te regulacije glasneje in prepričevalnejše, nego vsaka druga beseda. Zanesljivo, točno in brez Pretiravanja! V Idriji, dne 7. aprila 1908. En-žetbert Gangl, deželni poslanec. — Ime in službeni značaj: Okraj: Službeni kraj: Koliko razredna je šola: Plačilni razred: Ali smem v deželnem zboru imenovati Vaše ime? Službena leta: proviz., defin., skupaj. Službeni prejemki: Plača, petletnice, funkc. doklada, skupaj na leto, r|a rnesec. Število članov rodovine: otrok, drugih, skupaj. Za koga še skrbite? Izdatki: hrana, obleka, stanovanje, zdravje, šolanje otrok, drugi (kateri?), skupaj na leto, na mesec. Ostanek: Primanjkljaj: Za koliko so se podražile vse potrebščine zadnjih pet let? (Navedite zglede!) Kako pokrivate primanjkljaj? Postranski zaslužki. (Kakšni in koliko neso?) Število dejavnih ur na teden: v šoli, izven šole, skupaj. Kako je rasla Vaša plača? Opazke in pripombe: - Torej taka vprašanja je poslal Gangl na svoje tovariše učitelje. Nismo nevoščljivi gospodom učiteljem do boljšega stanja, naravnost pa vprašamo mi delavci Vas, g. Gangl: Ali ste že pozabili, kdo Vam je pomagal do izvolitve v deželni zbor, ali ne ravno sami delavci? Ali že ne veste, kaj ste obljubili delavcem 1. marca t. I., da boste delavcem vedno na razpolago ter da pojdcte ž njimi v boj za izboljšanje njihovega Položaja, torej prva Vaša dolžnost bi bila delivcem poslati vprašalne pole, ker pa tega ni-Jjje storili, zahtevamo delavci odločno, da pojete tudi nam vprašalne pole, in se v prvi vrsti pa delavce ozirate, ker le na ta način ste vredni !jPePa deželni poslanec delavskega mesta drije. — Prezirani delavci.
. Zagorje ob Savi. Kako čutijo naši demo-'vratje, da jim kdo hodi v zelje, sc spotičejo še nad ministrom Gessmannom. Všeč jim ni predsednik našega strokovnega društva. Nas same ha potrjuje ta misel. Demokrati vedno kriče, pa nič ne store. Gričarja pa. ki je tako vnet za Kobala, pa tako sovražen domačinu, ki nima druge napake, kakor to, da noče postati Čoba-lov pristaš, bi vprašali: Ali se še spominja, kaj da znajo delavci napojeni Cobalovih naukov? ' hlijalki konsumnega društva na Lokah je D. spravljal v svoj žep denar in napajal svoje sovrstnike. Pili ste primorani, da ste ga odslovili, blagajničar R. je za društveno premoženje pil baljanovo vino, ki ga je imel vedno doma v Kleti. Na delavčeve stroške je lahko gosposko živeti. Priče imamo, če hočete, katerih pa še danes ne mislimo navesti, ki nam zatrjujejo, da dp) je on denar zapravil. Zato bi pa mi sveto-a'l Gričarju, da naj s tem maslom na glavi na na solnce. Da vrelo kričanje je le gnoj njivo našega strokovnega društva. Da kljub § .ehiu temu delavci le izpregledujejo in vpra-j‘IJo se, da je poštenost ljuba Bogu in ljudem. J T na podlagi poštenosti se bo dvignilo naše ruštvo, v katerem imamo popolno zaupanje l„a Predsednika našega društva. Gričar pa naj °stane pastir soeialnodemokratičnih koštru-,°y. če bo rekel Čobal: hop, Gričar, vračat, Arsčanski socialci gredo v zelje! pa naj uboga.
. e se bodete pa še kaj dosti zaletavali v to po-rebno društvo za nas premogarje, izvedeli hote še več, kar vam gotovo ne bo ljubo. — Član "ekdanje rdeče kravate.
Trbovlje. Krščansko - socialno delavsko društvo se s svojim društvenim sedežem prestavi v gostilno gospoda Vinko Jager, po domače Porošuh. Obenem se bo ravno tam preskrbelo našim vrlim telovadcem primerna telovadnica. 11 let in S mesecev je poslovalo naše društvo v dosedanjih prostorih, sedaj je postajalo vcdno bolj neprijetno in neznosno. Torej ima Hše društvo na velikonočni ponedeljek, to je n. aprila, popoldne svoje mesečno zborovanje * Sornjih prostorih v gostilni g. Jagra, po do-iače Porošuh. Vabimo vse društvenike in telo-hdce, kakor tudi nove člane, ki so se izglasili, va se še niso vpisali, naj pridejo na to zboro-anje, ker je velike važnosti.
Predilnice.
v Izdelovanje bombaža. Ko pride bombaž iz 'stilniee, navit na valje, ga spravijo takoj na ?ri|ge stroje, ki imajo pred vsem tudi čistilni nacaj, to je na takozvane »kremplje«. To so _j £°ii z velikimi bobrni, na katerih so nategnene •'daste krtače. Poleg teh bobnov irfiajo stroji
enako s ščetasto garnituro ovite valje, ki eden z drugim čistijo bombaž. Tudi pri teh strojih sc nahaja veliko prahu in zelo drobnih vlakenc, ki so delavcem zelo škodljiva. Novejše iznajdbe so v tem oziru tudi boljše, ker imajo stroji aparate, s katerimi se sami čistijo. Garnitura (ščeti) mora biti ojstra, sicer bi ves bombaž pokvarila, zato jo v določenem času s pomočjo zato pripravljenih valjev, ki so posuti s »šmirglom«, brusijo. Iz odjemalnega valja seka, oziroma pobira v to prirejena sekača bombaž, ki teče v globoke posode v podobi trakov. Ko je posoda napolnjena, jo mora delavka zameniti s prazno in odnesti polno k stroju z imenom »streke«; na tem stroju se vzravnaja vlakenci po dolžini in se bombaž raznih vrst tudi zmeša v skupno celoto.
Prometna zveza.
Centralno vodstvo »Prometne zveze« na
Dunaju želi vsem cenjenim članom in prijateljem vesele velikonočne praznike. Obenem pa jih opozarja, naj se pripravijo za glavni občni zbor, ki bo v par mesecih. Skrbi naj se, da bo vsaka kronovina častno zastopana. Naznanjamo tudi, da ima mrtvaški zaklad 5000 K denarja v blagajni. Zato krepko na delo za prospeh in napredek »Prometne zveze«!
Članom »Prometne zveze«. Že par številk našega lista, ki smo ga poslali članom »Prometne zveze«, je prišlo nazaj z opombo, »nepoznan«. Ker nam je pa na tem, da dobijo vsi naročniki pravočasno in prav gotovo vsako številko, zato prosimo vse, naj nam takoj naznanijo, ako se preselijo v drugo stanovanje. Poskrbelo se bo tudi prihodnji mesec, pri vplačevanju članarine, za to, da bo vsakdo naznanil svoje stanovanje blagajniku, da bomo potem lahko uredili natančno razpošiljanje.
Železničarji, ki žele pristopiti »Slovenski krščansko-socialni zvezi« v Ljubljani, lahko naznanijo svoj pristop in vplačajo članarino pri predsedniku podružnice »Prometne zveze« v Ljubljani, Jakobu Milavcu, Zalokarjeve ulice št. 9. Želeti je, da mnogo železničarjev prijavi svoj pristop, ker članarina znaša samo 10 vin. na mesec ali I krono 20 vin. na leto.
Z mežnarji zmerja člane »Prometne zveze« neki nadi/prevodnik Škorjance v Ljubljani. Ni nam na tem, da bi smatrali besedo »mežnar« kot zabavljico, ker mežnarski stan je delavski stan in kot tak gotovo vreden vsega spoštovanja. in sicer večjega spoštovanja, kakor stan brezdelnih, lažnjivih in nikdar sitih ljudskih hujskačev socialno-demokraških voditeljev. Na glas lahko povemo, da med našimi člani nihče ne mežnari ali »fehta« sekserje za stranko ali društvo. Ali vam naj povemo, gospod Škorjance, kdo je mežnar? Vi! Gotovo vam je v spominu, da vsak mesec okoli petega hodite s kapico v rgki po skladišču in kličete: »No, fantje in možje, petega ie že, denarja pa še nič. Ali ne bo nič?« Potem pa pobirate od ubogih delavcev težko prislužene krajcarje za stan brezdelnih rdečih voditeljev. In kako lepo znate takrat slovenski, bol kot kak profesor. Sicer pa v svoi oholosti in ošabnosti slovenski še govoriti nočete. Seve. kadar se »mežnari«, se mora v vseh jezikih, samo da kaj »pade«. Če ne bo to zadostovalo, drugič še več!
Odstopil je predsednik »Prometne zveze« železniški komisar g. Ferdinand Divišek, ki je preobložen z drugim delom. »Prometni zvezi« predseduje do prihodnjega glavnega občnega zbora prvi podpredsednik Karol Czihak. Prej kot slej pa velja geslo: V blagor železničarjev. Naprej krščansko-socialna zastava!
Ljubljani. Neki tukajšnji železničar, socialni demokrat A. S., vedno, zabavlja čez črnosuk-narje, češ, kaj da so vse pridobili in kako da skrbe za nas. Povejte, koliko pa imate že denarja nakopičenega po svojih blagajnicah? Skrbe za nas, vemozakaj: ker se boje, da izgube svoje dobre molzne kravice. Saj če se kdo izgubi, zmanjka 1 K 20 h. Le bolj previdni bodite in držite lepo svoj jezik za zobmi, ker vam ga drugače pristrižemo. Vam so trn v peti vsa društva. Kaj pa vam mar, če je kdo v kakem društvu!
Izjavljamo železniškemu mojstru G. in čuvaju L. na južni železnici, da ni spisal za naš list A. Pavlovčič nobenega članka. Spisal ga je nekdo drugi, kdo, vas prav nič ne briga. Pavlovčiču dajte mir, ker je čisto nedolžen; če mu pa ne bosta dala, jih še izvesta. — Uredništvo.
Brez kurjačev. Tvrdka tlodkinson & Co. v Londonu je izvršila aparat, ki popolnoma na-domestuje kurjače. Treba bo le ljudi, ki bodo
nadzorovali tak aparat. Angleška admiraliteta je dala v ta namen tvrdki nek vojni parnik na razpolago, da bodo preizkušali koristi takega aparata. Kakor se poroča, so se poizkusi obnesli. Premog dohaja po ceveh na nekako lopato (šauflo), ki pri vsakokratnem premikanju stroja vrže premog v peč in ga na ognju enakomerno razdeli, obenem pa pospravi iz peči pepel. Ta aparat lahko poljubno hitro deluje. Velike koristi je ta aparat za to, ker premog v peči enakomerno razdeli, kar provzroči manj dima.
Velika dobrota za pripenjače je nova iznajdba črevljarja H. Liinsmanna v Klopenbur-gu (Oldenburg). Ta mož je namreč napravil aparat za pripenjanje železniških vozov. Na vsaki strani voza je po en držaj. Ako se za tak držaj nazaj potegne, se voz hitro odpne od dru-zega, ali pa nasprotno pripne, iznajdba je zato velike važnosti, ker je bilo dosedanje pripenjanje vozov velika nevarnost za pripenjačevo življenje in se jih je na stotine na ta način poškodovalo ali pa povozilo. Iznajditelj je zdaj še! v Berolin, kjer hoče svojo iznajdbo patentirati. Ako bo iznajdba patentirana, dobi iznajditelj 80.000 mark (96.000 kron), ki jih je nemška država svoječasno razpisala za iznajdbo, ki bi bila v korist pripenjačev.
Gorenjec.
Tržič. Računski zaključek I. tržiškega delavskega konsumnega društva vpisane zadruge z omejenim poroštvom, za deveto upravno leto 1907. (Začetek 17. decembra 1898.) Poročilo: Zadruga je član »Zadružne zveze« in »Gospodarske zveze« v Ljubljani, ki posreduje za zadrugo nakupe, oziroma prodaje. Začetkom leta 1907. je zadruga imela 102 zadružnika z 102 deležema v znesku 855 K: v računskem letu je pristopilo 11 zadružnikov z 11 deleži v znesku 97 K; skupaj 113 zadružnikov z 113 deleži v znesku 952 K: izstopil p aje 1 zadružnik z 1 deležem v znesku 10 K ter šteje zadruga koncem računskega leta 112 zadružnikov z 112 deleži v znesku 942 K. Tekom računskega leta ni odpovedal noben zadružnik. Denarni promet v računskem letu ie bil naslednji: Prejemki 29.843 K 59 h, izdatki 27.747 K 36 h; skupaj 57.590 K 95 h. — Denarni promet: Prejemki: blagajniški preostanek leta 1906. 2.898 K 89 h, vplačani deleži 97 K, pristopnine 11 K Prejemki za blago 26.770 K: skupaj 29.777 K 80 h. Izdatki: izplačani deleži 10 K, vrnjena izposojila 600 K, izdatki za blago 23.995 K 70 h, voznina 507 K, 1 h, užitnina 509 K 15 h, premični inventar 85 K 47 h, pridobninski davek 37 K 1 h. neposredne piistojbine I K 30 h, upravni stroški: plače vslužbencem 924 K 54 h, pisarniške potrebščine 10 K 96 h, poštnine in brzojavi 30 K 92 h, kurjava in svečava 94 K 80 h, nagrade 120 K, tiskovine 61 K, stanarina 252 K, koleki 6 K 10 h, skupno 1.518 K 77 h; obresti izposojil 40 K. izplačana dividenda leta 1906. iz čistega dobička 368 K 49 h, zavarovalnina 8 K 40 h, gotovina konec leta 1907. 2.096 K 36 h; skupaj 29.777 K 80 h. — Račun zgube in dobička: Zguba: voznina 507 K I h, užitnina 484 K 85 h, odpis premičnega inventarja 10 odstot. 56 K 77 h, davki 61 K 45 h, neposredna pristojbina I K 30 h, upravni stroški 1.518 K 77 h, obresti 40 K, obresti rezervnega zaklada 51 K 80 h, zavarovalnina 8 K 40 h, čisti dobiček 1.325 K 33 h; skupaj 4.055 K 68 h. Dobiček: kosmati dobiček pri blagu 4.014 K 68 h, pristopnine 11 K, v letu 1906. dolžne obresti posojil 30 K: skupaj 4.055 K 68 h.
Bilanca. Imetje: vrednost blaga 4.828 K 4 h. terjatve na blagu pri zadružnikih 1.033 K 20 h, vrednost premičnega inventarja 511 K, delež pri »Gospodarski zvezi« 40 K, delež pri »Zadružni zvezi« 20 K, delnica pri listu »Naša Moč« 50 K, gotovina koncem leta 1907. 2.096 K 36 h; skupaj 8,578 K 60 h. Dolgovi: deleži 942 kron, dolg na blagu nezadružnikom 4.791 K 79 h, rezervni zaklad 1.467 K 68 h, 4 odstot. obresti od istega 51 K 80 h, čisti dobiček 1.325 kron 33 h; skupaj 8.578 K 60 h. — Račun rezervnega zaklada. Rezervni zaklad koncem leta 1906. 1.295 K 2 h, 4 odstot. obresti za leto 1907. 51 K 80 h, pripis od čistega dobička leta 1906. 172 K 66 h: skupaj 1.519 K 48 h. — Tržič, dne 31. decembra 1907. Ivan Papov, načelnik; Leopold Zaletel, načelnika namestnik; Anton Mikič, Anton Nemec, Leopold Mokorel, Matevž Hanžič, odborniki; Jožef Bahun, predsednik nadzorstva; Ignacij Čadež, podpredsednik nadzorstva; Peter Perko, član nadzorstva.
•SSMSOSMSCSt
„llošo moc“!
izhaja vsak petek.
«r
Cena na leto 3 krone.
Cene inseratom so: za male 6stopne oglase: 6 vrstic 70 v., 1.2 vrstic 130 v., 18 vrstic 180 v., 24 vrstic 220 v. 3stopne oglase računamo : 1 krat 9 v. petit vrsta, 2 krat 7 v. petit vrsta, 3 krat 5 v. petit vrsta.
Uredništvo in upravništvo „Naše moči“ Kopitarjeve ulice štev. 2.
f i
Tovarna za stole
Franceta Suieeljna
na Brega, p. Borovnica, Kranjsko
izdeluje 2805 26-2
vsakovrstne stole
od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brez konkurence,
'lustrovan cenik pošlje se na zahtevo zastonj in franko.
Delavke in delavci pozor!
/ Najcenejše
dežnike in solnčnike
domačega izdelka priporoča po najnižji ceni in najboljši
kakovosti
Josip Vidmar
v Ljubljani Pred škofijo št. 19, — Stari trg št. 4. Prešernove ulice št. 4.
Popravila točno in ceno.
Cene brez konkurence!
A. Lukič
Ljubljana, Pred Škofijo 19.
priporoča svojo
veliko zalogo izgotovljenih oblek za dame, gospode, dečke in deklice po najnižji ceni.
Solidna postrežba!
Podružnica Resljeva cesta prej g. Jos Čem
Podružnica
cesta *t. 2 Černe.
tsasis
Mr & Mejač
Ljubljana, Prešernove ulice 9
priporočata
svojo največjo zalogo zgotov= Ijenih oblek za gospode, dečke in otroke in =
JUT* novosti v
konfekciji za dame,
essai®
Ustnov-lleno let 1862.
Milko Krap eš urar
T J,.Ul'	Podruži
i‘. 2v LiuDiianiRes,,eva ces
■ne.	J J	prej	g. Jos.
Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu
priporoča svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih, tula* in nikelnastih
ur, verižic, stenskih in nllialnili ur, uhanov in prstanov
Kupuje In zamenjava staro zlato In srebro.
Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam izredno veliko svojo zalogo fournitur.
Glavno zastopstvo za Kranjsko zaloga strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih.
Ustanovlj*eno leta 1845.
JOS. REICH
Edini zavod
za kemično čiščenj*e obleke ter zastojev , barvarija in likanje usnja ===== i»h pur- — 1......
Poljanski nasip —
Ozke ulice št. <4.
Sprejemališče
Šelenburgove ulice štev. 3.
Postrežba točna. Solidne cene
I
Pozor, slovenska delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni
trgovini:
Cesnik & Milavec
(pri Česniku)
Špitalske ulice	I^jul>ljAna	Lingarjeve	ulice
v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago
za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.	Cene	najnižje
T.RIE51S1
jPo/ni/tt -zv c&merifco
Jfateri želijo dobro, po ceni in 'jecimesljivirpotovali na/se obrnejo
cŠimori£a?/fniete&
v Ljubljani 'Jiblodvvr.ske ulico 'isa/cvorstnctJ\yas>iiltidaycsel're\yilač/io.
■ iiii>
Ljubljana - - - Stari trs stev. 10
Solidno blaso
OD
Zmerne cene
s:/.w/. wa
mm m
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar
Tisk Katoliške Tiskarne.