= Ilattsop 14.000. — Slajerc pelja za četo lefo eden goldinar. =
Narotoin* za celo teto K 2'—. — Posamezna Številka velja 3 krajcarje. — Narofinina se ludi na pol leta plačuje in se mora poslati v naprej.
Cena oznanil j« u 1 stran K 32 —, »/i ttrani K lfr—, '/« strani K 8.—, % strani K 4—, »/„ strani K 2'—   '/ai strani K 1-—. — Pri večkratnem
Oinanilu je   c*aa j>osebno znitana. — Za oanaaila (in»erate) uredništvo in upravniStvo ni odgovorno. — Uredništvo in upravnistvo je v Ptuju v
tfedaliSkem   poslopju. — Stajerc  izhaja  vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. —
Hokopwi s« ne vtac^o in m morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dotične Številke vposlati.
Štev. 10.
7 Ptuju v nedeljo dne 17. maja 1903.
17. letnik.
Naprednjaki!
Kakor smo na drugem mestu poročali, je zadela mesto Slovenski Gradec velika (nesreča, ker je pogorelo več kakor 75 poslopij. Prosili smo za podporo teh revežev. Naše uredništvo sprejme tudi najmanjši |dar in bode skrbelo, da ga dob6 najubož-JBejši od teh siromakov v roke. Kdor je biiiiljen, bode tudi usmiljenje dosegel!
(Konzumno društvo v Vitanju.
Dne 5. i. m. se je pred celjskim okrožnim so-[diščem odigrala žaloigra, kakor smo jih v naših krajih je več doživeli in kakih še žalibog imamo več prikovati.
Po nasvetu duhovščine, posebno tedajnega gos-|(oda župnika, d rž a vnega in deželnega poslanca lit'karja se je ustanovilo v Vitanju leta 1899 kon-[ramno društvo pod naslovom „Kmetijeka zadruga". To društvo je poslovalo do 12. oktobra leta 1902. [Ta dan je prodala zadruga vse svoje blago in vso [svojo upravo koiniju Moletu. Mole pa je prebrisana pavica, seveda za sebe, zato je hotel pri tej kupčiji jrugo goljufati. Nato se je prodalo vse, kar je imelo [ie količkaj vrednosti vitanjskemu trgovca Vodušeku ■Ll800 K.
Ob tej priliki je prišlo sodniji na znanje, da se je zgodil pri zadrugi popoln polom.
Končno stanje zadruge je sledeče: Imetek znese: JSknpilo za prodano blago 1800 K. 2. Tirjatve iz-
terljive in neizterljive 1805 K. Še ne vplačani deleži zadružnikov 1129 K, toraj ves imetek skupaj 4734 K. Temu imetku stoji nasproti; 1. Dolg, katerega ima društvo v Vitanju, ki znese 19370 K 29 vinarjev. Dolg na blagu 2673 kron 55 vinarjev. Skupaj toraj znese   dolg   22   tisoč 43 kron 84 vinarjev.   Izguba
toraj znese 17-309 K 87 vinarjev.
- Ko je prišlo sodniji to na uho, je tožil državni pravdnik (štatsanvalt) 7 kmetov, trgovskega pomočnika Moleja in Karola Seliškarja, revizorja ,gospodarske zveze'* v Ljubljani, kateri je bil od zveze poslan. da bi knjige in račune tega društva pregledal. Ker imamo na Spodnjem Stajarskem še več takih konzumnih društev, katere stojijo ravno tako na klerikalni podlagi, kakor umrlo društvo v Vitanju. hočemo si to sodnijsko obravnavo malo bolj natanko ogledati.
Pokazati hočemo kmetom na podlagi te obravnave, kaj je   njemu   pričakovati   od   klerikalnih konzumov.
Pri obravnavi je bilo kaznovano vseh sedem obtoženih kmetov, tisti pa, ki šote kmete zapeljali, tisti, ki so ta konzum vstanovili, tisti so se pravočasno od kon-zuma odstranili, češ, kmet, zdaj pa le sam pojej to kašo, katero smo ti mi zasolili!
Sedemnajst tisoč 309 kron, to je lep denar in plačati ga bodejo morale žuljeve kmečke roke! Ta nesreča zadene vitanjske kmete tem ostreje, ker je večina od njih že zadolžena in ker so vsi ti reveži pričakovali, da bodejo postali po tem konzumo kar čez noč bogati.
Prijazen trg Vitanje ima mnogo poštenih trgovcev, kateri so živeli že iz davnega v popolni slogi s kmetom, čeprav je   bil   ta Nemec,   drugi Slovenec.   To mirno
2 —

življenje pa seveda ni ngajalo klerikalcem,  bilo jim je trn v peti in radi tega bo sklenili, ta mir skaliti, da bi potem dobili več klerikalnih podvržencev. Tedajni župnik v Vitanja deželni in državni poslanec % i č k a r in njegova dva kaplana so sklenili, kmete osrečiti   s  tem,   da  so  začeli raznašati po fari vest, da je za  Vitanje   in okolico konzum jako potreben. Predsednik tega društva zapeljani kmet Poklic je  podal  pred   sodnijo jako zanimivo sliko,   kako se je  ta konzam   ustanovil.   Poklic pripoveduje,   da   je Žičkar  sklical  leta 1899 kmete iz okolice na nekak shod, ter predlagal, naj se ustanovi   konzam.   Poklic je povedal odkritosrčno,   da je imel on že tedaj pomisleke, Češ, Bog ve, kako bo šlo s tem konzumom, a župnik Žičkar je kmetom vse mogoče obetal, ter jim rekel, da bodejo le na papirju in je še pristavil:  „Saj imamo posojilnico, saj je ona zato tukaj,  da bo dala denar". In tako so se dali kmetje pregovoriti  in vstanovilo se je društvo.   Sestavil se je odbor   in   tukaj  se  zopet vidi,   kako zvite butice so klerikalci, v odbor so se po klerikalnem uplivu zvolili sami taki možje, kateri so vseskoz neuki, kateri niso nikdar ali pa samo redko kedaj obiskali šole.  Seveda, take odbornike so si klerikalci želeli, ker so jih potem ložje   imeli   na   vrvici.   Dokaz za to je jako lahek! Odbornik tega društva B rode j je povedal,  da je hodil 2 leti po enkrat na teden v šolo,  toda pisati se takrat niso učili.   Jeseničnik  sploh  ni hodil nikdar   v   šolo,   ko  so ga zvolili  v  občinski zastop, naučila ga je žena ime podpisati. Odbornik Gornjak ni nikoli videl šole od znotraj. Odbornik Stimulak je šel šestkrat v šolo. S temi seveda so bili klerikalci zadovoljni,   ker1 so  z njimi delali,   kar so hoteli.   K temu še nam je  omeniti,  da so še poslovodji tega društva delali s temi   kmeti in ž njihovim  denarjem in blagom, kar se jim je poljubilo. V par letih obstanka konzuma je bilo pet dvomljivih komijev za poslovodje, nekaj časa celo trgovski učenec!
Predsednik konzuma Poklic pripoveduje  nadalje
Slovenji Gradec v plamenu.
Strašna vest se je raznesla zadnjo nedeljo po Spodnjem Štajerskem. Prijazno in lepo mesto Slovenski Gradec je bilo v plamenu. Skoraj tretji del mesta je upepeljen. Ob y43 popoldan je nastal ogenj v hiši neke P ožgane v cerkveni ulici. Plamen se je dvignil nad streho in v par trenutkih je bila tudi cerkev tik te hiše v plamenu. Kar se je potem zgodilo, se ne da popisati. V Četrt uri je bila cela cerkvena ulica, v kateri so bile hiše skoraj brez izjeme pokrite z lesenimi ploščicami (šindelnom), v ognju. Stanovalci teh hiš Se niso imeli niti toliko Časa, da bi rešili iz hiš svoje najpotrebnejše imetje. Vsak je bil srečen, da mu je bilo vsaj mogoče, rešiti svoje življenje. Nekteri so znosili svoje dragoceno pohištvo na ulico, da bi jo obvarovali ognja, toda kaj je to vse pomagalo, ko pa je bil ogenj tako grozoviten, da je kar na ulici zgorelo. Požarna hramba je bila napram temu velikanskemu ognju popolnoma brez vsakega upliva. V cerkveno ulico ni mogel nihče. /gorelo je 47 hiš in k njim spadajoča poslopja. Skoda znese 702 tisoč kron. Pri požarnem medsebojnem zavarovalnem društvu v Gradcu je bilo od teh hiš 29 za 120 tisoč kron zavarovano. Nekteri od pogorelcev so zavarovani pri drugih podjetjih, toda vsi tako nizko, da zavarovalnina niti deseti delj škode   ne  bode pokrila.   Zgorelo je tudi mnogo živine, blaga,
sodišču tako-le:    BPravila društva so nam g. /upu!     Dj| Žičkar, pač prebrali, pa jih nismo prav nič zastoj Župniku smo tudi prepustili vodstvo in  denar.   Prt    p0 poslovodja (komi) Lakner je bil ves   dan pijaal Njegov  naslednik   Pirn at je   tudi   samo   pil.  m njim je prišel   Š v a b,   ki je bil še slabši.   Delali a    te po  svoji   volji,   naročali  blago in prodajali po svoj4    ve Fakture sem pač včasi gledal, pa nisem nič zastopil.1     j„ Ko tega odbornika predsednik vpraša, zakaj niso U^Hj povedali konkurza, ko so videli, da so zabredli v tal;      IK velikanske dolgove, je Poklic odgovoril:  ^Konkurza« Ko pa ne vemo, kaj je to!"                                                 ^]
Brodej je izpovedal dobesedno: „Zdi se \m Dj da sem načelnikov namestnik. Žičkar so rekli, M nj se ne bo nič hudega zgodilo!" Na vprašanje pre^^fl sednika sodnije, ali ni poznal svoje odgovornosti, ji n odgovoril: „Kako bom odgovoren, ko se pa nit" nt Z! spoznam v take reči!"                                                            lf
Blagajnik (kasir) Janež i č je povedal, dar nikoli videl ključev od kaše, tudi nikdar ne denarja! ^ Nato ga vpraša državni pravdnik (štatsanvalt), kdo A (] je pravzaprav kmetijsko zadrugo potreboval. Janež« v na to vprašanje vsklikne: Mi kmetje Že ne!'" M (] račune se nič ne spozna, on ne ve kaj je bilanol ^ konkurz i. t. d. Vsega tega nam j e d u h o] I , ščina kriva, Žičkar nas nikoli n i s a vprašali!"                                                                              ^
Jos. Gornjaka vpraša državni pravdnik: „Kak I    | ste spolnovali svojo odgovornost kot odbornik?" Nal I reče   Gornjak:    DNiČ  nisem vedel,   ko vsega nič ve I    \ ni bilo, sem od drugih zvedel!"                                            t
Odbornik Jernej J e v n i š e k: „Kako ste skrbeli     , kot odbornik?" Jevnišek odgovori:   »Kako bom skrbeli ko sem pa tako daleč proč doma. Žičkar je kriv, <V smo   društvo   naredili,   ki   ga   nismo   nič   p] I
trebovali.  Jaz sem pajšB drugje kupoval kjer je bilo cenejše in bolj pošteno!"
Matija   Stimulak   se   je   zelo   hudoval   nai i ŽiČkarjem   in   konzumom,   Češ,   da   on    do   polomi B
mnogo   pridelkov  in   živeža.   Mesarju  Marthu je  zgorelo  a j primer 1600 kron gotovega denarja.   Več kakor   pol   milijona kron Škode ni pokrito z nikako zavarovalnino.
Dne 12. t. m. vjutru je prišel na lice mesta e. k. cesarjei namestnik. Prinesel je s seboj kot prvo pomoč blizu 5 tisoS kron in obljubil še daljno podporo. Popoldan je prišel tudi deželni glavar. Tudi ta je prinesel podporo v denarju. Prel svitli cesar je takoj, ko je dobil telegranl o tej grozni nesreči daroval 10 tisoč kron. j
Več kakor 20 požarnih bramb je celo noč od zadnji nedelje do pondeljka gasilo in tem se je posrečilo, da si ogenj vsaj omejili in zabranili, da ni celo mesto zgorelo. Pol kazalo se pa je tudi, da ima Človek v veliki nesreči tudi prti jatelje, o katerih prej niti slutil ni in sicer take prijatelja kateri celo žrtvujejo svoje življenje, da bi pomagali svojenfll bližnjemu.
V neki hiši, ki je bila že popolnoma v plamenu, je bila zaostala deklica. Nihče, tudi požarni brambovci se niso upali v hišo, ker je bilo vsaki trenutek pričakovati, da se bo« podrla. Kar skoči mlad mož, Kotnik se piše ta pogumna uslužbenec neke večje trgovske hiše, v goreče poslopje in kmald je prinesel sam ves obnemogel od vročine in dima na rokah] deklico, katera je bila sicer malo obžgana, a vendar bode ostala pri življenju.
— 3
n ni  vedel,   da je  pri konzumo.   Ta mož pa je
[bil celo  načelnik   nadzorstva!   Kdo   ga je
volil,   kdaj   in   zakaj,   o   vsem tem nič ne ve.   Tudi
| podpisal ni nikoli nič, njegove podpise so ponarejali!
Tako govorijo odborniki tega društva!
Sicer se nam ni čuditi, da ni nobeden upnik j tega društva zahteval konkurza, ker so si gospodje | vedeli pomagati. Ubogali so namreč župnika ZiČkarja j in segali prav globoko v posojilnično kašo in to tem | ložje, ker so bili v načelstvu posojilnice deloma tisti | odje, kakor pri zadrugi.
Že ti prizori kažejo popolnoma, kako so ravnali j klerikalci s kmeti, povzročil pa je to društvo, ki je | bilo popolnoma nepotrebno, ljubljenec vseh klerikalcev j na Spodnjem Štajarskem, ustanovil je to društvo dika in ponos vseh tako zvanih narodnih voditeljev, | mož, kateremu se je izkazala čast, da je bil izvoljen j za poslanca, ki bi naj zastopal kmete v državnem j in deželnem zboru, velečastiti gospod Zičkar!
Kmetje,   ali še pomnite,   kaj smo   pisali   tedaj,
koso bile   volitve?   Glejte,   mi smo  Vam svetovali,
da Zičkarja ne bi volili, ker ni za Vas kmete,   tem-
| več samo za klerikalce, evo Vam danes tukaj krasen
dokaz,   kako   je skrbel   ta velezasluženi poslanec za
J kmete svoje župnije; sedaj si lahko vsi priračunite
na   prstih   kako   mu je za Vaš blagor,   sedaj   lahko
j sprevidite,   koliko   bode ta poslanec storil za   Vas v
j deželni,   koliko v državni zbornici za Vas vse,  kate-
| rih Vas niti ne pozna!
A zanimiva je cela ta žaloigra kon2uma v Vitanju tudi v.drugem oziru. Kmet odbornik, katerega bo zvabili klerikalci na svoje limanice je odgovoril na vprašanje, kdo da je neki rabil ta konzum vele-pomembne besede: „M i kmetje že ne!" Kdo ga |je tedaj rabil? Morda trgovci, kateri so že leta in leta živeli ne oziraje se na narodnost v največji slogi s kmetom? Jeli trgovec rabil ta konzum, ki je bil |tako rekoč vpeljan samo za to, da bi njemu škodoval, zopet ne oziraje  se na narodnost trgovca, jeli Nemec
Toda poglejmo si, kako se obnašajo pri taki velikanski | nesreči, katera pač vsakega Človeka pretrese, angeljsko čisti klerikalci! V neki gostilni glavne ulice Slovenskega Gradca je j bil napovedal urednik mariborskega klerikalnega „Fihposa", mani, dobro znani, bivši prefekt kaplan Korošec političen shod. Bilo je zbrano že več klerikalnih slušateljev. Kar naenkrat pride glas, da mesto gori! Neka uradna oseba zaukaže navzoCim, da bi Sli takoj pomagat gasit, a vodja konzuma, krčmar Vrečko, je temu ugovarjal, češ, da on ne privoli, da bi se mu odganjali iz njegove krčme njegovi gosti in pivci!! Seveda njegov ugovor ni ničesar pomagal, zato pa je Vrečko grozil, da se bode čez c. kr. okrajnega glavarja pri c. kr. namestniku — pritožil! — Neki fant se je uradni osebi zoper-stevljal, za to je moral v luknjo, par drugih seje iz istega vzroka naložilo pri oblastvi.
Mesto Slovenski Gradec je že večkrat bilo v ognju. Leta 1509 je bilo od ognja močno poškodovano. Dne 12. aprila 1632 se je unetil po neprevidnosti neke ženske ogenj, ki je uničil skoraj celo mesto. 11 oseb je našlo pri tem požaru svojo smrt. Tretjikrat je zgorel veliki del mesta dne 10. maja 1811. leta, toraj ravno na isti dan, kakor sedaj in sicer pred 92 leti.
Kjer  so  pred  par dnevi  stale lepe   hiše,   tam so  sedaj
ali Slovenec, ne oziraje se iia njegovo pošteno   delo, na njegovo prijateljstvo do kmeta?
Ne, in trgovec ga ni potreboval! Pač pa so ga potrebovali klerikalci, ker so si hoteli dobiti z njim več stotin kmetov pod svojo oblast.
A glejte, spodletelo njim je, a velikansko škodo pa bodejo trpeli zopet kmetje, siromaki, ki so bili v odboru, ki so verjeli besedam svoje duhovščine, ti bodejo morali sedeti v zaporu in povrh še seči prav globoko v žep, plačevali bodejo, da bode joj!
Navedli smo Vam zgornje prizore, ki so se ig-rali pred sodiščem, ker so ti prizori popolnoma res-nični, saj jamči za njih resničnost že to dejstvo. da je državni pravdnik (štatsanvalt) prosil sam sodnike, da nebi preveč ostro kaznovali kmetov, pritrdil je sam državni pravdnik, da so kmetje bili zapeljani od   duhovščine!
„Jaz sem rajše drugje kupoval, kjer je bilo cenejše in bolj pošten o"! tako je zopet govoril kmet in odbornik tega društva. To mu verjamemo prav radi, zakaj trgovci v Vitanju so bili pač od nekdaj že vajeni poštenosti in po tej so se tudi ravnali. Pridno so delali od nekdaj, pridno še delajo danes, bogastva si sicer še ni nobeden nakopičil, a ohranil si je svojo pošteno ime, ohranil si svoj ugled pri kmetih cele okolice.
Tisti zaslepljenci pa, kateri so bili s konzumum tako neusmiljeno zlorabljeni, tisti si naj to zapomnijo, in naj se tolažijo s tem, da so vsaj nekaj dobrega dosegli za druge kmete! Kot vzgled klerikalnega poČenjanja, kot vzgled klerikalne nestrpnosti, kot vzgled klerikalne škodoželjnosti bodejo stopili ti siromaki v svarilo pred spodnještajerske kmete rekoč jim: nKmet pazi, da te ne dobijo klerikalci v roke, ker te itak samo spravijo na led in v najhujši sili pa te naenkrat zapustijo, kličoč ti, da bi si sam pomagal!"
In res je tako! Glej jih no te črne ptičke, pov-sodi dragi kmet ti hočejo ustanoviti konzume, a tudi
razvaline- Vojaki, kateri so prišli iz Celovca na pomoč, so kaj pridno pomagali gasiti in braniti.
Več kakor sto obitelj (familij) je brez stanovanja. Koliko je mogoče, ,so se sprejele te familije od drugih, katerih ni zadela ta nesreča, ti jih oskrbujejo tudi z živežem.
Pomoči, dragi kmetje, znatne pomoči je treba ! Kdor je kedaj sam pogorel, kdor ni ničesar druzega iz ognja rešil, kakor to, kar je imel on, njegovi otroci in žena na sebi, la ve, kaj je nesreča, (lotovo pa vč tudi kaka velikanska dobrota se  mu skaže,   ako mu kdo v taki najhujši sili pomaga,
Nesreča in žalost v Slovenskem Gradcu je tem večja, ker je zadela večinoma siromaške ljudi. Dragi nam, prav iz srca vas prosimo vse, katerim je količkaj mogoče, da bi pomagali tem revežem. V vsaki fari imamo dovolj naprednjakov. Eden iz med njih naj napravi nabiralno polo, najbolje občinski predstojnik ali pa kak odbornik in naj potem zbira pri naročnikih in prijateljih ,,Štajerca". Ako več ne, naj se po krajcarjih daruje in vsaki bode rad dal, ako mu povemo, da bode vsak tak krajcar eno solzo ponesrečenih siromakov zabranil. Ljubi nam napredni kmetje, ljubi naši prijatelji, darujte za te ponesrečence! Naše uredništvo sprejema podpore, toraj se lahko pošlje denar na nas, mi pa bodemo za to skrbeli, da ga bodejo dobili ravno tisti, kateri so najbolj siromafiki od teh ponesrečencev!
— "4 —
povsodi si umijejo svoje nedolžne bele roke, odtegnejo se podjetju, katero so sami povzročili, tako, kakor je najboljši znak za mornarja, da se mn bode potopila ladja, ako jo začnejo podgane, ki so se v njej naselile, zapuščati.
Ko se je v Celju izrekla sodba, so bili kmetje skrajno ogorčeni, ter so preklinjali svoje zapel j ivce !
Dragi nam, vedite, da se še bode slišalo več kletvic na Spodnjem Štajerskem, Koroškem in Kra^n-skem, kletvice, katero bodejo povzročili klerikalni konzumi! Kmetje, bodite pametni, zapustite Vi prej ladjo, kakor se začne ona potapljati, umijte si Vi roke, Vaše zapeljivce pa izročite v roko sodnijske pravice, ubogajte nas, drugače se bode i Vam taka pesem zagodla, kakor kmetom v okolici Vitanja!
Sedaj po tem sijajnem dokazu bodete uvažali gotovo vsi zakaj Vas hočejo klerikalci spraviti v razprtijo s trgovci, naj si bodejo ti te ali one narodnosti, sedaj nam bodete vsaj Vi kmetje v Vitanj-ski okolici verjeli, da smo samo Vaš blagor želeli, ko smo Vas svarili pred klerikalnimi konzumi! In drugi kmetje nam bodejo verjeli, vsaj tisti, kateri količkaj trezno sodijo in mislijo, vsi kmetje seveda na našo žalost ne!
A vedite, da pride tudi za te enkrat ura, ko nam bodejo verjeli, saj je morda vsakemu znano, da prinašajo listi dan za dnevom vesti kako poka v klerikalnih konzumih na Spodnjem Štajerskem. Ako nam prej ne bodejo verjeli, da jim hočemo samo njihov blagor, ker jih svarimo, ako temu danes navedenemu dokazu klerikalne hujskarije in škodoželjnosti duhovščine napram kmetu, trgovcu in drugim stanovom ne verjamejo, verjeli bodejo, ko bode v njihovem čislanem konzumu tako groraovito počilo, da bodejo, ako že ne culi, vendar čutili grozni pok, kakor kmetje v okolici Vitanja!
Spodnje-štajerske novice.
Sadje- in vinorejska šola v Mariboru priredi od
15. do 20. junija t- I. dva učna tečaja, in sicer 1. za sadje- in vinorejo, 2. za viničarje in sadjarje. Stem opozarjamo na dotični razglas v današnji Številki.'
Pozor pred agenti. Po deželi prodajajo agenti lože, kateri so iz drugih držav. Kmetje pazite, da ne bodete opeharjeni. Sicer pa vam povemo, da tisti, kateri bi zadel kak dobitek z ložami, ki se izsreč-kajo v drugi državi, nikdar ne vidi krajcarja, ker mu država ta denar zapleni.
Otrok Utonil. Že zopet se je zgodila velika nesreča, že zopet je zgubilo mlado, nedolžno bitje najbrž po malomarnosti svoje življenje! Dne 4. t. m. se je igral triletni deček posestnika Blaža in Terezije P i h 1 e r v Ločkem vrhu tik domače mlake. Deček je prišel najbrž preblizu mlake in je padel v njo. Sicer so ga takoj izvlekli iz vode, toda otrok je bil že mrtev. Stariša se bodeta, ker nista pazila na svojega otroka radi tega morala zagovarjati pred kaznijskim sodiščem.
kakor in go te tem ns v koš, Miilerji nedolži nazaj!1
Škode naj toraj pazi nija zločinca skoraj v
Ukradena krava, V noči od 28. do 29. aprl je bila posestniku Francu Nemec v Mestnem brej pri Ptnju od neznanega zločinca ukradena krafl Barva krave je kostanjovo rujava. Krava je bil vredna kakih  100 kron.-
Ponarejeni goldinarji.   V zadnjem  času se je ij dalo v Ptuji več goldinarjev, kateri so ponarejeni I sicer iz neke cinkovne mešanice. Ponarejeni so tal natanko, da jih drugače ni mogoče spoznati od   p vih   goldinarjev,   kakor,   ako   jih   vržeš na   mizo kam drugam. Njihov cvenk je namreč tak, kakor bi bili iz svinca.   Tudi   barva je bolj   temna,   kak barva   pravih   goldinarjev.   Kdor se hoče   obvarov
Upati je, da bode dobila roke,   ker mu je že na sled
Laško konzumno društvo. Laško konzumnodi-ušt ali pa „kmetijsko društvo v Laškem trgu" bode pos s časom trn v peti „Gospodarske zveze". Zadnje d je prišla namreč komisija za preiskavanje žizežev t v to klerikalno podjetje in je tam zaplenila 20 lovnjakov popolnoma popačenega vina in več drud živežev. Laški duhovnik Gorišek in znani .gospod Zdrav Pele, sta tako rekoč dušna očeta tega društva. Znj nika od Sv. Miklavža in Sv. Lenarta sta poprej tud kaj pridno pomagala konzumnemu društvu, čeprav j vsaki pravočasno odklonil vsako voli tev v odbor. Zadnji čas se ta gospoda vedne leteče bolj in bolj odtegujeta društvi. Ni jih skoraj nič v« kmet; blizu! Kmalu bodeta gotovo popolnoma izostala. Pn Staj govor pravi: »Podgane zapuščajo ladjo, ki se p« taplja!"
Obesil   se  je.   Dne   8. t. m. so   našli   vžitkarl Štefani   Ste fan ič   v Loki pri Sv. Janžu na Dra?j skem polju v sobi,   v kateri je stanoval,   obešenega! Kaj je bilo krivo, da si je nesrečnež končal življenje,! ni znano. Najbrž je bi! v slabih denarnih  razmerah.]
Obdolžen, da je ženo umoril.   Dne 29. p. m. jd nenadoma umrla kočarica Margareta Ga i z e r na SeiiH
I
Ptuju klerik
inzen pri ne jako listu,
žaba
janžkem bregu.   Njen  mož,   J. Gaizer se je izroči kr. sodniji v Ptuju, ker je obdolžen, da je svojo žen^ umoril.
„Fihposovci" SO pogoreli. Kakor se nam iz CreŠnovec pri Slov. Bistrici piše, so zmagali tam nan prednjaki in vrli naročniki našega ^Štajerca" pray) sijajno proti „Fihposovcem". Dne 2. t. m. se je vršil namreč volitev občinskega odbora. Znani, dobro znanij Župnik Sušnik je od svojih kmetov popolnoma obsojenJ Spovednica" in prižnica sta se rabili za klerikalne' kandidate, a vse zastonj, „Fihposovci" so regimentnoj pogoreli. Župnik je dobil pri volitvi en glas za odbornikovega namestnika. Voditelj „Stajerčevih" na-j prednjakov, vrli gospodar Ludovik K r e s n i k pa največ glasov, namreč 41. No, gospod župnik Sušnik, ki vedno govorite, da vas škof —ljubi, kaj porečete k temu? Ali ne bi bilo boljše, da bi pobrali šila in kopita in šli kam drugam kmečkih duš past, ker vas črešnovske očividno nikakor več ne marajo? Ste si pač zaslužili sovražtvo kmetov! Zdaj pa nam le zopet pošljite popravek, ako si upate. Ako pa nočete sami pisati, pa ga narekujte vašemu ljubemu Miilerju,
v Pt Andi
v š:
svoj«
naša
Koir
večii
(mel
šana
mok
v rc
Maj«
ki i
čem
(raj:
200
kila
iz   ;
ton
Sar
tegi
20{
VOB
Ve<
kakor v zadnjem tedna. V nepopisljivo vaše veselje in gotovo tudi Miilcrju v veliko srčno radost vam s tem naznanimo, da smo vrgli eden vajin popravek |t koš, enega pa smo poslali nekam drugam, pa ne Miilerju nazaj, čeprav je zapisal na njega prav otročje nedolžno: „Toti prepis popravka se mi mora poslati nazaj!" Miiler, - dolgo ne bodeš čakal, da ga vidiš! Toda dovolj! Vsa čast vam napredni volilci! Bog daj, da bi še v drugih krajih kmetje vendarle enkrat stopili spodnještajerskemu klerikalnemu zmaju (lint-Drtu) tako pošteno na rep, kakor v Črešnovcu. Živel Kresni k, živela črešnovska  „Stajerčeva"  stranka!
Grozna nesreča na železnici. V noči 11. maja se je zgodila tik Maribora pri Železniški hišici za čuvaja št- 430 grozna nesreča. Železniški čuvaj Kari pjaboter je imel v tej noči službo na železnem ^iru. Ko se je hotel ogniti vlaku, ki se je po tiru pripeljal, je padel in sicer tako nesrečno, da ga je dobila lokomotiva, ki se je pripeljala po drugem tiru. Kolesa lokomotive so mu obe nogi popolnoma odrezale. Nesrečneža so pripeljali takoj v mariborsko bolnišnico. Zdravniki imajo upanje,   da bode ostal pri življenju.
Napredni kmetje! Volitve za okrajni zastop v Ptuja se bližajo! Kmetje pazile, da gane dobe zopet [klerikalci v roke!
Celjska Žaba. Klerikalno glasilo, ki nosi visoko-jlteče ime »Domovina", prav za prav jo imenujejo kmetje   „ celjska   žaba", se je   začela   repenčiti   nad
crcem", Najbolj jo bodejo naša oznanila, nasi inzeiati. Žaba je lačna, Bog daj, da bi kmalu gladu prinehaia! Vsak tisti pa, ki ve, da so naša oznanila jako koristna, bode še za naprej oznanjal v našem Mu, in to Še sedaj tem bolj, ker se potem mogoče Žaba v Celju tako razjezi, da bode počila.
Premije SO dobili. Od c. kr. okrajnega glavarstva p Ptuju so dobili Andreas Topolovec, v Gradišah Andreas S m i g o c v Trdobojcih in Seb. E m e r š i č jf Skorišnjaku vsaki po 70 kron premije, ker so tvoje po trsni uši uničene vinograde jako lepo zopet ftasadili.
Celjski slovenski miljoner in slovensko ljudstvo. Komisija za, preiskavanje živežev v Gradcu, je morala recim trgovcem na Spodnjem Štajerskem mnogo moke |mc]e) iz ajde odvzeti, ker je bila ta moka pomešana z drugimi snovi, toraj manj vredna, kakor čista moka iz ajde. Državno pravdništvo je vzelo celo stvar F roke in sedaj se je dokazalo, da je gospod Peter Majdič v Celju, ki vedno kliče »svoji k svojim", in bi ima veliki paroralin ter miljone denarja nakopičenega, pustil mešati v moko iz ajde moko iz riža (rajža). Zato je bil Majdič kaznovan. Plačati mora 200 kron globe. Pa kaj pomeni teh 200 kron? Ena kila moke iz ajde velja 18 krajcarjev, ena kila moke iz slabega riža, 9 krajcarjev. Pri enem vagonu je toraj „z a s 1 u ž i 1" slovenski miljoner 1400 kron. Samo v mesecu januarju je toraj spravil Majdič »čistega dobička" 5000 kron. Tedaj pač lahko plača '00 kron. Svoji k svojim! Slovenski miljoner in slo-onsko ljudstvo, katero je to moko večjidel kupovalo! £eč pa ni treba! Kdor je pameten, naj sodi sam!
Našim naročnikom! Hvala za poslane denarje! Vse tiste pa, ki še nam imajo kaj poslati, še tem potom enkrat prosimo, naj ne odlagajo, ker bi radi naše račune za minulo leto sklenili. Prosimo brez zamere! Z Bogom !
Dopisi.
Sv. Jernej pri Konjicah. Imeli smo dolgi čas lepi mir in če je prišla med nas kaka mala razprtija, potem se je kmalu poravnala in dobro je bilo. Ali žalibog sedaj je vse drugače. Pred par leti je prišel k nam novi gospod nadučitelj. Mi smo se v začetku njegovega prihoda veselili, a kmalu smo sprevideli, da je bilo naše veselje prerano, ker se je ta gospod lotil takega podjetja, zavoljo katerega ga gotovo višja Šolska oblast ni poslala k nam. Pod njegovim opli: vom se je začelo ustanavljati pri nas. seve na klerikalni podlagi, bralno društvo, katero nam povzročuje samo to edino veselje, da jako slabo napreduje. Saj pa tudi drugače ni mogoče! Pametni kmetje in pa tudi drugi stanovi nikakor nočejo brati teh klerikalnih lažnjivih časnikov, katere ima to društvo naročene, najrajši beremo „ Štajerca", čeprav nam je radi tega mnogo prestati. Tudi je govoril ta klerikalen nadučitelj v šoli proti našim otrokom že lansko leto: „Vsi tisti, ki »Štajerca" berejo, so sami butelni!" Gospod nadučitelj, kaj ne, samo vi ste grozno pametni? Sicer pa je to postopanje prvič ne-postavno, dragic jako neolikano! Ali ni to nadalje prava hujskarija otrok proti starišem? Sicer pa vemo da je ta gospodek gotovo pri nas prvi, ki bere „Sta-jerca" in sicer še celo zastonj, ker oskrbuje poštni nabiralnik in potem dobi naše »Štajerce" prej v roke, kakor mi kmetje. Da, še celo naslovi na naših pismah in dopisnicah ga bodejo v oči. Nadučitelj namreč nosi take pisma in dopisnice, ki niso po njegovem mnenju dobro pisane, v šolo, piše iz njih na šolsko tablo in se z njih proti otrokom norčuje. Ali mu je to c. kr. poštno ravnateljstvo zaukazalo? Dalje je šinila temu gospodu mise! v glavo, da bode to, kar ni z bralnim društvom dosegel, kaj lahko dosegel s pevskim društvom. In glej, posrečilo se mn je tako, da imamo sedaj dovolj razprtije, jeze in sovraštva med nami. To nam že dokazuje članek v njegovem tovarišu v nLaž Domu" št. 9. Vsakdor lahko v tem Članku spozna, kako se to društvo samo povzdiguje s svojim voditeljem vred. A vendar je upliv tega društva jako slab, posebno neugoden za našo mladino. To klerikalno pevsko društvo prireja pod svojim voditeljem, nadučiteljem Jožefom Cehom teatre, veselice. Pri teh veselicah se jev mlatilo po nemškem poduku v kmečkih šolah po „ Štajercu" in po njegovih naročnikih, kar je že stara navada klerikalnih društev. Omeniti samo hočemo umnosti in imenitno-sti, katere so se vršile pri veselici in v teatru, ki jih je priredilo to društvo na drugo predpustno nedeljo v gostilni g. Zapušeka. V teatru je g. nadučitelj kazal svojo zdravniško umetnost, ko je izvlekel nekemu fantu   nadležne   mu živali iz trebuha. Teh ži-
— 6
vali ne bodemo omenili, ker nas je sram. Gospod nadučitelj, mi častitamo k toliki učenosti! Na veselici je bilo 12 muzikantov, seveda kje se ženijo, tam ne smejo manjkati tudi mnzikanti. G. nadučitelj je po-dučeval mladino in sicer še celo v večernem času, in kar je največ tako mladino, katera še je komaj zapustila šolo, kako se naj ženijo. Toraj veselica, na katerej se mlečnozobna mladina ženi pod nadučiteljevim vodstvom! Stariši, in to se uči naša mladina v krčmi! Duhovščina pridiguje, dane smemo puščati naše mladine v krčmo, učitelj pa jo tako rekoč vabi tje! Dragi stariši, kam smo prišli, in kam še bodemo prišli, ako se bode tako nadaljevalo. Povedati Vam tudi hočemo, kdo so bili gori omenjeni mnzikanti in kake inštrumente so imeli. Nadnčitelj je naročil papirnate inštrumente, a denar za nje se je med kmeti pobiral. V te inštrumente so pihale večjidel same v nFihposa" z dušo in telesom zaljubljene — »device ", katerih glavno in najljubše delo je, po »Štajercu" mlatiti, poštene ljudi ogovarjati in sramotiti. Kaj ne, to je primerno za kmečke dekleta? Najhujša je bila ena med njimi, katera hoče biti povsodi prva, katera se vedno baha s svojo Čisto vestjo. Ta „Fihposova" devica v pravem pomenu besede pa ima jako kosmato vest, zato pa še povrh najdaljši jezik, s katerim je napravila že mnogo sov-ražtva, jeze, kletvice itd. Kot krasen vzgled „Fihpo-sove" device se tiče v rodbinske razmere, med sta-riše in otroke in če ne more s svojim hudobnim jezikom ničesar napraviti, pa se poslužuje peresa in piše hinavske pisma. Sram te bodi ničvrednica! Sliši se govoriti, da namerava to društvo spodriniti našega poštenega in natančnega mežnarja in organista, in na organistov Btol postaviti družbinega voditelja. Mi pa mislimo, da se njim to ne bode tako lahko posrečilo. Imeli bi še dosti več povedati, pa za zdaj je dovolj! Ako pa ne bode mira, bomo pa še druge neprijetne zadeve razkrili. Tebe ljubi „StajexcK pa prosimo, sprejmi ta dopis v svoje predale in pomagaj nam pregnati temne oblake nemira, da bo nam zopet prisijalo zlato solnce ljubega in zaželjenega mira.                                                        Naprednjaki.
Sv. Peter pri Radgoni. Dragi „Štajerc", tudi jaz ti bodem pisala par besedi in sicer ti hočem naznaniti, da se je pri nas nekaj čudnega zgodilo. Ko je delil naš kaplan listeke za velikonočno spoved, se je med drugim izrazil, da tista,y katera ,,Štajerca" bere, katekizma nič ne ve, ker „Stajerc" je čez vero. No, ta pa je bila bosa, gospod kaplan! Tudi jaz sem brala, Čeprav na tihoma, ,,Štajerca" in prepričala se sem, da ima „Štajerc" popolnoma prav. Ali ni morda res? „Stajerc" posebno povdarja, da vsaka tista deklina ni nič vredna, katera voha okoli farovža. Jaz sem vidla pri nas^ mnogo novosti, ki so proti veri, a povzročil jih ni „Stajerc", temveč nekdo drugi. Toda ne spodobi se, da bi to nadalje spravila v svet. Nektera dekleta so grozno zmerjala nemški jezik, sedaj pa se jim je pripetilo, da morajo služiti v Gradcu. Radovedna sem, ali jim tam sedaj samo slovenščina    zadostuje?     Da    pa    sejajo   klerikalni
vsako n
mariborski lističi samo sovraštvo, to že lahko s te: dne   25 dokažem,   da   je   mariborska   klerikalna   cunja   rial svetoval meni, dekletu,   ki nisem ničesar zakrivita ime iismo ta sicer  grdo  ime,   katero sedaj moram večkrat slišat k   temu
ko  pridem  k   cerkvi.   Tako   dolgo   me   bo
verjamei
stonj, ] nam si gnati
zmerjala ta klerikalna d r u h a I._ d a n jzsrkali bodem več šlavcerkev! Zdaj vidiš ,,Stajercw \z kdo je proti veri, kdo nas odpravlja od cerkve, »krajev i ali „Fihpos"? In Bog je moja priča, da so jaz pt p0 napj polnoma po nedolžnem napadam od klerikalne strai nekaj n „Fihpos" pač laže in laže, obrekuje ljudi, daje jir inžener imena, a tega pa ne pomisli ta grda cunja, da sejlg pom< s tem sovražtvo, jezo in žalost! To sem ti pisalu podvrže dragi „štajprc", da bodeš vedel, da se je že tiri Se ime med nami dekletami začelo jasniti, da smo sprevidele pokrajii kdo je proti veri, ti ali „Fihpos". Tovaršice, le oW j^če tu] nite se naprednega gesla! Kake so „Fihposovp ni trel device, to ste morda že ravno tako uvidele, kako: odvrnit Vam udana — M. M. —-" (Opomba uredništva: „FilT pos, kaj porečeš k temu pismu? Cuj, čuj, tvoje m rovške device niso device, pač pa — — — nekaj druzega! No, pa nam povej sedaj, kdo je proti verij Lupša, ti ali „Štajerc"?!!)                                                          ustraše
Hajdinska fara. Ali ste slišali Hajdinske klcii vsi m: kalce, kako obupno so zavpili v „SIov. Gospodarju1; veie n; 2 dne 30. aprila t. 1. želeč naše stališče podkopatij tako i svoje pa utrditi. K sreči naštevajo tri poštene kmeta -ljudstv vrh teh še vrlega župana iz Slovenje vasi. in zravei neutru še občespoštovanega g. Maksa Straschill-a. Dalje mo^Eajost] rebiti ne znajo šteti ali pa so gluhi in slepi^ ker n| vidijo in slišijo, kako priljubljen je pri nas „Štajerci Na njihove napade se niti ne oziramo; ti napadi a le iz samega sovraštva, samo zategadelj, ker dotičn možje ne trobijo s takozvanimi, klerikalnimi listi. Al je to kaj nepoštenega? „StajercK ni naši sv. veil sovražen, ampak on je samo proti slabim duhovnikom) proti katerim ni druzega pripomočka, kakor brez roj toiljenja razkriti ljudstvu njihovo, posebno mladini nevarno pohujšanje. Mi se ne bojimo „ Gospodarjevih^ dopisnikov, magari če jih sto pride in še več, vsi bomo nagnali z njihovim „Eihposoma vred. Luč na prednjaštva mora priti med nas in ta luč naj svet med nami! Zdaj nekaj druzega! Razmere so pri naj jako žalostne! Imamo kaplana, kteri bi nam bil m ral prinesti ogenj ljubezni, toda zgodilo se je naro Po dolgem prenašanja nimamo druge pomoči, kak da primemo za „štrigl". Prosimo toraj »Štajerc", d nam ga prihodnjič posodiš. Ta Bštrigl" pa mora b oster, velik in močen, ker drugače nam ni pomagam Blata je več kot dovolj! — (Opomba uredništva Sledi več podpisov! Le tako naprej, „štriglu Vam vsak čas na razpolago!)
Od Svetinj pri Ormožu. „1. Ni res, da sem ja možem pri krščanskem nauku za vuzem rekel, da najhujši ljudje na svetu. 2. Ni res, da sem bil ja pred nekimi leti na gostuvanjn v Vogričovcih in tai govoril, da imam „samo enega farmana"; res pa je da nisem bil nikdar v Vogričovcih na gostuvanjn 3. Ni res, da bi jaz lepih večernic že parkrat v pre tečenem letu ne služil;   res pa je, da sem večernia
Ijivcev kožah blatijo enaki
(Opon nima opažu daljne
k or i pripre sede
Tsako nedeljo in zapovedani praznik služil. Svetinje, dne 25. aprila 1003. Ivan Bohanec, kri. šk. duh. svetovalec, župnik". (Opomba uredništva: Priobčili smo ta „popravek" in radovedni smo, kaj nam bodejo 1 temu pisali zopet kmetje. Nikakor namreč ne verjamemo, da bi si bili kmetje omenjene trditve — irerkali iz prstov.)
Iz Ormoža. Dragi čitatelji »Štajerca"! Iz mnogih krajev se izve, kako grozno udrihajo naši sovražniki po naprednjakih, zato pa naj tudi pride iz tega kraja nekaj na beli dan. Ni še ravno dolgo, odkar je prišel inžener Lupša iz Koroškega v naše kraje, kjer hoče s pomočjo domaČe druhali »Fihposovcev" in drugih podvržencev kaliti mir. Dokler ta »narodnjak", kakor se imenuje, ni zahajal tako pogosto k nam v našo pokrajino, dotlej smo imeli vsaj mir — kaj le neki išče tnkaj? Kaj ste le zgubili, gospod inžener? Toda ni treba vprašati, saj vemo, da hočete vrle može odvrniti od našega »Štajerca"; toda vse Vam je zastonj, kajti mi smo že zdavnej spoznali luč, s katero nam sveti ta izvrsten list! In ker hoče ta list pregnati klerikalno temo, radi tega ga ne trpite! G. Lnp^a, to Vam pa povem, bojevali bodemo se neustrašeno tudi proti Vam in Vašim pristašem, ki ste vsi malo prepozno vstali! Osrečite rajši tiste zaruja-vele ..Fihposove" device, katere Vas zmiraj in povsod tako milo pogledujejo ter ne kalite miru med našim pdstvom, ki bo tudi brez Vaših naukov, katere tako neutrudno širite, vrlo napredovalo, sicer posežemo po uostrejšo krtačo! Kmetje, bratje, varujte se zape-Ijivrrv, kateri se Vam kažejo kot volkovi v ovčjih kožah ter Vas s sladkimi govoricami omamljajo in Matijo vsakega poštenega in naprednega moža. Ti so enaki kači, katera je Evo zapeljala!
Prijatelj kmetov. (Opomba uredništva: Čudno, čudno, da gospod inžener nima srca za kmeta. Dragi prijatelj kmetov, le skrbno opazujte tega gospoda, pišite nam vsako njegovo daljno postopanje proti kmetu in proti našemu listu, ker najostrejša krtača je za njega pri nas že dolgo pripravljena. Da bi le hoteli kmetje Vaše zadnje besede nvaževati, potem bi bilo boljše.)
Od Sv. Jurija Ob Sčavnici nam piše Župnik č. g. Kunce na naš zadnjič priobčeni dopis iz tega [kraja, da se je 8. jnlija 1902   vršila zavolj   pokopa-
preiskava, da se je izvolil na to odbor 4 mož, |ki naj išče prikladno zemljišče. Potem piše župnik jnadalje: »Ni ga bilo dozdaj najti, če pa ,Popotnik' (tako se je podpisal naš dopisnik) za prodečno ali jpeeečno torišče ve, naj to naznani, jaz mu bom za |to hvaležen!" — Dobro, gospod župnik, veseli nas, da se tako vrlo brigate za Vaše farane, a vendar jVam moramo naznaniti naše pomisleke. Brezdvojmno niste zvolili v omenjeni odbor, ki bi naj iskal pri-jkladno zemljišče za pokopališče — prehitrih čvetero jmož, ker bode 8. julija uže leto minilo, a odbor še jrendar ni ničesar našel! Da pa se v celi fari sv. Jurija ob Sčavnici ne bi našlo »prodečno ali pesečno [torišče", — tega ne verjamemo. Sicer pa Vam bode ^Popotnik", kot tujec, gotovo pomagal   poiskati pri-
meren prostor, ker je ta »Popotnik" jako ljubeznjiv mož. Bog pa ve, če ne bode potem izvoljeni »hitri" odbor omenjenih 4 mož jezen na njega, ker bode s tem posegal naš »Popotnik" v njegove pravice! Gospod župnik, ako ste za Vaše farane res kaj storili, potem ste jako blag mož! Vsa čast Vam! Veseli nas tudi, da ste pisali nam Vaš odgovor, ne pa „Našemu Domu". To je že nekaj! Ko bi se vsi gospodje ravnali po Vašem hvalevrednem geslu, potem bi »Fihpos" kmalu umrl na sušici, katero nam tako iskreno želi. Hvala za odgovor gospod župnik!
Z Bogom! Od Sv. Marjete pri Ptuju. Ljubi »Štajerc* Zadnjič sem bil v Ptuju, ker sem imel nekaj opraviti. Po opravku se hočem malo okrepčati in zatoraj jo zasučem v neko krčmo. Ker rad prebiram časopise, vprašam krčmarja, ali ima »Štajerca". On mi reče, da ne. »Skoda", mu jaz velim in sežem po listn, ki je visel na klinu in imel velik napis »Domovina". Prebiram in prebiram, pa glej, saj nima spaka ni-kakih novic! Sedaj pa najdem dopis: »Iz Ptoja". Kar strmel sem, kako udriha ta klerikalni listič po tebi priljubljeni mi »Štajerc". Vsi trgovci v Ptuju so po mnenju tega dopisnika oderuhi, samo »Lončarec in Havelka" sta od pet do glave poštena. Takoj si mislim, to je pisal ali Lončarec ali pa Havelka sam ali pa kak ptujski slovenki dohtar. In ptujski slovenski dohtarji nas kmete grozno — ljubijo. Veste kmetje, kaj jaz mislim o tem dopisu? Ta dopis ni nič druzega, kakor to, da bi nas kmete takorekoč prisilil, da bi morali kupovati pri Lončarecu in Ea-velku! Jaz pa že vem, kaj si mislim, povedati pa tega vendar ne smem. A vendar Vam povem, da kupujem jaz že več let pri različnih trgovcih v Ptuju in sem spoznal skoraj vse in od vseh sem se prepričal, da so pošteni. Pri Lončarecu in Havelka še nisem nikdar kupil ničesar, in to iz posebnega vzroka. Videl sem že parkrat te gospode, ko so prišli v nedeljo na deželo, da so tam prav pridno plačevali za kmete. Tudi vem, da je bil eden od teh gospodov enkrat kmetom obljubil, da bode prišel v to in to krčmo, a najbrž je bil zadržan. Radi tega pa je poslal denar, da so kmetje pili na njegovo zdravje. Jaz si mislim, pač morata preveč denarja imeti ta gospoda, da nas kmete tako častita, ker jim to ča-stenje gotovo ne prihaja iz srca. Tudi sem videl, da vedno eden od teh gospodov stoji pred svojo štacuno in kmete vabi naj bi prišli k njemu kupovat. Ako toraj »Domovina" piše od drugih trgovcev, da tako ravnajo s kmeti, potem se je gotovo zmotila v atresu. Jaz pa mislim, ako trgovec v nedeljo za mene plača, potem mu moram to v tednu jaz povrniti s tem, da pri njem kupim. Toraj vendarle pijem za svoj denar in sicer toliko, kolikor drugi hoče. — — — — Raditega raji sam plačam svojo pijačo, kupujem pa tam, kjer vem, da ne bodem plačal z blagom vred še kaj druzega. To je moje mnenje. Z Bogom »Štajerc"!             Kmet, ki mnogo kupi.
(Opomba uredništva: Kdor ima zdravo pamet, je tega kmeta gotovo   tudi razumel!   Sicer smo   hoteli sami
— 8 —

o tem pisati, toda naj velja dopisniku kmetu, ker njegova sodba se bode gotovo smatrala kot nepristranska.)
Iz Ptujske Gore. Kakor si nam ti dragi „Štajerca v lanskem letu označil zaničljiva sredstva, katere so porabili klerikalci pri občinskih volitvah na Ptujski Gori dne 10. febr. 1902, tako je bila tudi istina. Na njih čela so stali trije duhovniki. Imena teh božjih namestnikov so gorčanom ostalo v globokem spominu. Kot kmečki prijatelji so stali za zagrinjalom tudi doh-tar Brumen, dohtar Horvat in dohtar Jurtela, Bez-jaka, navdušenega gorskega organista je zadela zaslužena kazen! Da pa je sploh bila cela volitev, pri katerej so zmagali klerikalci nepostavna, to nam dovolj potrdi določba c. kr. namestnije v Gradcu, z dne 3. aprila 1903. št. 14445 s kateroj se je ta volitev razveljavila. Proti tej dololočbi ni nikaka pritožba dovoljena. — Nikakor ne smem zamolČati, da so se od lani do sedaj vremena za Ptujsko Goro zelo zjasnila. Dobili smo namreč hvalevrednega novega č. g. župnika in č. g. kaplana! Toda naš dosedajni občinski odbor je za napredek naše občine mrtev. Sedajni občinski predstojnik g. Horvat je vreden naslednik Martina Krajnca. Ta je imel blagajnika samo na papirju, Horvatov blagajnik je samo napisan. Sad takega postopanja smo videli dne 28. decembra 1901, ko je bila komisija z deželnega odbora pri nas, in glej, na vse čudo je manjkalo v blagajni 1600 kron. Gotovo bi bili naprednjaki drugo pesem zagodli, ko bi ne bili imeli nade, da bode vsled obtoženega rekurza volitev itak podrena. Ni dvomiti, da bodejo zopet ptujski dohtarji Brumen, Horvat in Jur-tela na vse kriplje pritiskali na volilce Ptujske Gore. Dragi volilci, kateri ima kak dolg, se mu ni treba bati, vedite, da se denar na cenejše obresti posojuje v ptujski hranilnici (š parkas i), kakor v drugih, morda klerikalnih zavodih. Saj me razumete, kaj mislim! Kdo pa je vendarle nahujskal gorske zastopnike k tožbi glede mosta Bolečka vas — Dolena? Eden teh dohtarjeY se je celo po Dunaju vozil, seveda ne na svoje stroške. Gorska občina je pravdo zgubila in plačati je morala še povrh 1400 kron stroškov. Zakaj pa se ti dohtarji tako zanimajo za izid volitve na Ptujski Gori? Radi tega, ker jim je dobro znano, da jim odfrČi marsikateri groš gorskih kmetov, ako bodejo naprednjaki zmagali. Dragi kmet, sedaj pazi, sedaj je čas, veruj nam, da od klerikalcev in doh-tarskih voditeljev nikdar in nikdar ne smeš pričakovati boljših časov. Občinske volitve so pred durmi, dragi mi kmetje sobrati, nastopimo z druženimi močmi proti nFihposovi" druhali, katera je Ptujski Gori vsekala že dovolj ran, ki še bodejo leta in leta krvavele, tako, da še bodejo otrok otroci kleli breme, katero so njim naložili njihovi klerikalni pradedje. Vse napredne volilce Ptujske Gore moram opozoriti, da bodejo pazili na klerikalne dohtarske kimovce, da bodejo ti postavne predpise glede volitev tudi izpolnjevali.
Napredni volilec.
Cirkovce. Naprednjaki pazimo na našega kaplai kateri je največji sovražnik „Štajercaa. Ta gospod bil tudi v prejšnji fari tak, in smo mislili, da bo nas drugačen. Pa glej ga no, tudi pri nas mu jej litična briga več vredna, kakor blagor naših di Našim   otrokom v šoli   predbaciva   celo    »Štajerca
Kaplan, pusti nam   šolsko mladino   v miru. njo raji molitvic, kakor pa da jih spravljaš v  raz tijo s   svojimi   stariši.   Ako nisi z nami   zadovolj pa idi dalje in vedi, da mi hočemo imeti mir!
Napredni kmet
Pisma uredništva.
Marija Snežna. Ne moremo rabiti.                               ;             ti
Konrad S . . Maribor. Pošljite nam dolieni recept!   i"**1"1'
Sv. Pavel pri Preboldu.   Odgovor na vaše vprašati IH j a
tičoč se domovne najmarine (Hauszinssteuer) bodete takoj spi
jeli, ker moramo v tej zadevi povprašati strokovnjaka.
M. R. Pečica.  Za Vas ni nikake   izjeme, ako Vani po   volji, Vam ni mogoče pomagali.
Železniški čuvaj Maribor. Pride prihodnjič.
Mala Nedelja. Vaše dopise priobčimo prihodnjič! 7, Bogom!
Važno za občine!
Znamke (marke) za pse. lastnega izdelka, se dobijo najceneje (po »  kr.)  pri   Jo$.   trutsdicl-ttft' v
mariboru.                      828
Dekla
H0 do -10 let stara, v gospodarskem delu izvežbana. delavna in zvestft, se takoj sprejme v službo pri gosppj Mathildi Heller, posestnici na Bregu pri Ptuju.              90?
Trgovina
z mešanim blagom, velikim prostorom za lesno skladišče (dobi se lahko do 100 vagonov rezanega lesa) se takoj da pod ugodnimi pogoji v najem. _Kje, pove uprav-ništvo nšlajerca".        90*
kmet na deželi, ki ima dosti sestva. a nič olrok, eno dd in enega fanta od 11- do 161 starosti. Prednost imajo sirom otroci i it pa taki. ki nimajo slarišev.
1
2 sadja
je   p;
nosni
Za svoje bi rad vzt Smot
lična
fete
Dekleta pozor
2(>-letni trgovec z lepo trgovino. dobro uspevajočo krčmo in lepim posestvom, krepke, dopadljive postave, poštenega in prijaznega obnašanja. bi rad vzel v zakon deklico ali mlado vdovo, ki ima do take obrti veselje in nekaj tisoč goldinarjev premoženja. Samo resnične ponudbe, če mogoCe, s fotografijo, katera se na zable-van.ie vrne, naj se pošljejo vsaj do 1. junija pod naslovom „SreČ3 št. 12" posle restante Ptuj.     g20
za  si Sodarski pomočnik §^]s^
kateri je priden in delaven, «i.~ -Jp, takoj sprejme pri Jožefu MoritS^ ,f" sodarski mojster. Krško (Gurkfl li (•(*!! na Kranjskem.
Lopa kmetija : tečaj gniol same v i nič doka
ten pisni
teh i
blizu PHberka na Spodnjem K« roškem, ki ima 45 birmov pj sestva, 20 oralov (lohov) lesa i t. d., domač studenec, se radi dri žinskih razmer takoj proda a 6400 kron. Kmetija leži y ravnini blizu farne cerkve in M da tudi pod ugodnimi pogoji najem. Pisma naj se pošlejo p* „M. 999"   poste  restante Cclov
i^Klagenfurt).

Posestvo
v Mestnem vrhu pri  Ptuju se z*
radi   družinskih   razmer   po cen Iwxflp
proda. Obsloji iz dobro obranjew  '
hiše, prav dobrih travnikov,  njn
in sadovnjaka.    Več pove laslaj
Mihael Koletnik  v Mestnem vrhi
št. 40 pri Ptuju.                       M
Safar
910
želi vstopiti v službo. On je dobro izurjen in izučen, neoženjen in se prav dobro razume pri vinogradih. Zmožen je slovenskega in nem-šega jezika in ima prav dobra spričevala. Naslov pove BStaj«rc".
Ker opustim mojo obrt, se lahko Iflini pri meni sledeče pti IV Upi hištvo: klopi, ttelataj železne peči, mize za pisarne in druge mtze, postelje i. t. d. Vp naj se pri Mihaeli Grobman Ptuju, Bahnhofgasse št. 6, nasproti mestne hranilnice in c. kr. okraj-nega glavarstva.
Tisti t. j. , jarje zbra
in <
av
— 9
t    Loterijske številke.
\ttst, due 2. maja:            81,    83,    52,    40,    72.
Gradec,  dne 9. maja:       64,    29,    72,    62,    33.
Razglas.
Na deželni sadje- in vinorejski šoli v {Mariboru se bodeta vršila od 15. do 20. junija dva letna nančna tečaja.
L tečaj za sadje- in vinorejo.
2. letni naučni tečaj za viničarje in sadjarje.
V prvem se bode učilo delo, katero je potrebno po leti v vinogradih in sado-aosnikih, in sicer teoretično in praktično. Smoter poduku drugega pa je najbolj prak-jtii'na izobrazba učencev (viničarjev in sadjarjev) slrinjen s potrebnimi navodili. I Število vdeležencev prvega tečaja, toraj za sadje in vinorejo ne sme z učitelji vred, J katere bode poslal k temu pouku deželni holski svet, biti višje kakor 40. V drugi, [to je viničarski tečaj, se bode sprejelo 20 I učencev. Za poduk ni teba plačati ničesar.
Vdeleženci viničarskega in sadjarskega ■tečaja se bodejo, koliko dovoljujejo sredstva,
tno podpirali.   Podpirali se pa bodeje
o siromaški posestniki, njih sinovi ali Iriničarji. Prosilci morajo potrebo podpore Idokazati s spričevalom, potrjenim od svo-Ijega občinskega predstojnika. Prosilci, kapi ne potrebujejo podpore, morajo to v i-fcnni, s katerim se javijo za vdeležbo pri ■teh nančnih tečajih, naznaniti.
Teoretični poduk v prvem tečaju se Bode pričel I."). junija ob !>. uri pred poldan. ■Tisti, kateri se hočejo vdeležiti drugega, ■j. naučnega tečaja za viničarje in sadne, morajo biti ravno isti dan ob 8. uri »rani v sadje- in vinorejski šoli v Mariboru,
Za  sprejem se je oglasiti do L jnnija Iri omenjenem ravnateljstvu.
Maribor, v mesecu maja 1903.
■vnateljstvo sadje- in vinorejske sole v Mariboru.                       sjs
Razglas.
Za v porabo proti strupeni rosi na fcrsju (oidium Tuckeri) oddaje deželna postaja za poskuse v Gradcu (Landes-Versuchsstation Graz), Heinrichstrasse šfc. 47, kakor tudi deželna postaja za poskuse v Mariboru (Landes-Versuchsstation Marburg a. D.) ž v e p 1 e n i prah in sicer v vrečah (žaklah) po 50 kilogramov za 8 kron. (Vreča, ki drži 100 kilogramov velja 16 kron.)
Manj kakor 50 kilogramov .se ne odda.
Žvepleni prah je najfinejši (90 do 95 stopinj) in se prej, ko se razpošlje, od strokovnjakov poskusi, ako je dovolj čist in dovolj fin.
Naročilei naj vpošljejo svoja naročila, v katerih se mora razločno napisati naslov (adres), zadnja posta in zadnja železuična postaja, eni gori omenjeni postaji za poskuse.
K poslanemu žveplenemu prahu se priloži tudi kratek poduk, kako je žveplo rabiti.
Gradec, v maja 1903.
Štajerski deželni odbor. 915                    Edmund grof Atteius m. p.
RAZGLAS.
Na štajerski deželni sadje- in vinorejski šoli v v Maribora se bode razdelilo z začetkom šolskega leta 1903,1904 t. j. z 15. septembrom t. 1. več brezplačnih prostorov med prosilce.
Kdor hoče tak brezplačen prostor imeti, mora biti pristojen (znstandig) v štajersko deželo in naj-manje 16 let star. Prošnje za te prostore se morajo j vložiti najpozneje do 15. julija t. 1. osebno pri revnateljstvu deželne sadje- in vinorejske šole v Mariboru. Prošnje, brez koleka (štempelna), naj se glase na štajerski deželni odbor.
K prošnjam je priložiti: 1. Krstni list, 2. do-movnica (Heimatschein), 3. spričevalo, da je prosilec zdrav, 4. spričevalo, da so se mu stavile osepnice, 5. spričevalo obnašanja, 6. spričevalo, s katerim je bil izpuščen iz ljudske šole in 7. ubožno (siromaško) spričevalo.
Vsaki učenec, kateri je nžival tak brezplačni prostor, se mora s postavno veljavnim pismom (reverzom) zavezati, da bode po dovršeni vinorejski šoli, oziroma po dosluženi vojaščini 3 leta na Štajerskem služboval v svoji stroki. Ako pa to ne bi bilo mogoče, mora se zavezati, da bode plačal za vsako leto, katero bode v tem Času služil v kateri drugi deželi 200 kron v deželni zaklad in sicer je ta svota za plačati pri ravnateljstvu vinorejske šole v Mariboru.
Gradec, v aprilu 1903.                                  ms
Štajerski deželni odbor.
Kovaški učenec
sprejme se v učenje pri kovaču aa orodje in podkovanje, Juriju Frohlich v Lipnici      Leibnitz).                                     86J
— 10 —
najcenejša razpošiljalnica dobrih ur, za katere $e $ leta pismeno jamči (garantira).
B?J-C
HANNS KONRAD
fabrika za ure in razpošiljatev zlatnine
v Mestu (Bribe) 104 na Češkem.
vat
Ta firma je odlikovana s <:. kr. .ir/avnim in ima slate In srebrne zaslužene me<lajte,# je dobila na razi enih razstavah in tisočo P';*#iaČ jliji
Vse blago je od c. kr. državne denai skušano in zaznamovano (Stempltt Vse. kar naročevalcu ne ugaja, se zamenja in se pošlje %a to drugo zal vano blago   ali pa se da na zahteva tudi denar nazaj, zatoraj je vsaki rja izključen.
Nikelnasta cillnder-remonter-ura, najsolidnejše izdelana, s kazalnikom iz emajla in s sekundnim kazalom gld. 2'50, 3*— in 3 50. prve kakovosti gld. 450. Z dvema oklepama gld. 5*80, z finim izdelkom „llranijau, odprta gld. 5'50. Ravno isla z dvema oklepama gld. 6-50. Za vsako uro se tri lela pismeno jamči.
Konkurenčna ura budilnica
po amerikanskem sistemu, katera v vsaki legi gre, in sicer na anker ter se da ludi v. lično pripravo budilna uprava vstavili, v nikalnastem okrovu gld. 1-50, 3 komadi 4 gld.; v. kazalnikom. ki se po noči sveti, gld. 1 75, 3 komadi 5 gld.; /. kalendrom gld. 260, z podobami, ki se gibljejo gld. 2 60.
Srebrna cilinder-remonter-ura z belim ali slikanim kazalnikom iz erotfl s sekundnim kazalom in najfinejšim stalnim  steklom,  zelo solidno i gld. 4 SO,   z dvema oklepoma gld. izdelana na anker gld. 8 75. Za uro se H leta pismeno jamfii
Ceniki, v katerih je nad 600 podob, se pošljejo na zahtevanje vsakemu zastonj in poštnine prosto.
Št. 17124.
Razglas.
Občinski  in  okrajni zastopi in gospo-j darske  podružnice   na   Štajerskem   lahko I dobivajo   smodnik (pulver),  ki se rabi za strel an je   proti   toči,   po   znižani ceni,   in sicer   en   kilogram za 76 vinarjev od sta-1 jerskega deželnega odbora, namreč: a) zaboj (kišta) z 25 kilogrami, b)  v sod čeku ali v vreči z 112 kilogrami.
Naročiti se mora pri štajerskem deželnem odboru v Gradcu in sicer pravočasno, t. j. dva   do tri tedne prej ko se rabi, da. se stem zabrani zamuda pri pošiljatvi, ker j vsak   dan   ne  vozi  vlak,   kateri   prevaža snovi,  ki   se morajo strogo obvarovati in j nadzorovati, da se ne užgejo.
Pri naročitvi se mora natanko popisati zadnja postaja (stacija), na kateri se bode smodnik od naročilca sprejel.
Smodnik se bode razpošiljal od c. in kr. artilerijske zaloge, in sicer od maga-cina za smodnik v Kalsdorfu pri Uraden. \
Zaboj z 25 kilogrami smodnika velja z voznino od magacina do postaje Kalsdorf i
vred 20 kron 44 vin.    Sodček z 112 ] grami stane 93 kron 17 vin.
Znesek za smodnik se mora z navoj    '/ji\ lom vred poslati na štajerski deželni odlxtakor
Nepoškodovani sodčeki in vreče BJfajt? vzamejo zopet nazaj. Za vporabo se vštfL^ £ 15% in se mora za te sodčeke, oziromafana l vreče plačati voznina do postaje Kalst od odjemalca.                                            0
Povdarja   so še.  da se smodnik, ki( namenjen   za   streljanje  proti  toči hi radi   tega tudi tako po ceni od dežela odbora   prodaja,   nikakor ne sme rabitj kaki drugi namen.
Gradec, dne 23. aprila 1903.
Štajerski deželni odbor.
Grof Attems ni
tako i tako
MU
Proda se zidana hiša
z večimi sobami. Hiša je zidana, v njej se nahaja trgovina z m blagom, trafika, točenje žganja, točenje piva in zaloga moke.
K hiši spadajo 4 orali (johi) lepega posestva. Tik hiše je in lepi vrt.
Vpraša naj se pri Antonu Mauriču v Črešnjovcil Eadgoni.
fajboljšp sto   i
eluje k
fa
bp nirr
— 11 —
Iran Scbindler, Dunaj, "iw
pošilja že   veliko   let dobre znane stroje vsake vrste za poljedelske in obrtne potrebe:           900
mline za sadje,  mline za grozdje,
stiskalnice za sadje in grozdje,
škropilnice,  poljska orodja,  nifatil-
iiice, vide, trijerje. čistilnice za žito,
iiisrilnice za koruzi), slani orezniee. stroje za rezanje repe, stiskalnice za
seno. mline za golanje.  kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake.
sesalke za gnojnice, železne cevi, vodovode i. t. d.
od sedaj vsakomur po zopet izdatno znižanih cenab!
Ravno tako vse priprave za kletarstvo. medene pipe, sesalke za vino, gumijeve ploče, konopljene in gumijeve cevi-   priprave za točenje piva.
omare za led, stroje za sladoled. priprave  za izdelovanje sodavouV in
penečih se vin, mline za kavo. dišavo i. t. d., stroje za delanje klohas, namizne tehtnice, steherske tehtnice. tehtnice na dro^, decimalne tehtnice, tehtnice z;* živino, železno pohištvo, železne hlagajnc, šivalne stroje vseh sestavov, Stroje in orodje za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje in pleskarje i. t. d.
vse pod dolgoletnim jamstvom ■
po   najugodnejših   plačilnih   pogojih,
tudi na obroke. Ceniki z več kakor 400 slikami brezplačno in franku. Dopisuje so tudi v slovenskem jeziku.
Prekupcem in aaentom posebne prednosti !
Piše naj se naravnost:
Ivan Schintfler
Dunaj III 1. Krdbergstrasse 12.
'OČl-H'^* škropljenje v vinogradih,  za
»končanje vseh škodljivcev na drevju,
ikor tudi za pokončanje divjega že-
SC Makozvanega. hederiha in drugih
,   .    odljivcev je najbolj pripravno sred-
xeJ   ro Ph Mayfarth-a & Go. patento-
a ti uia biizgalnica
syphonia
II   SI
iti
m.
1
je v, cih
brizgaln i ca.   katera sama deluje,   bodisi, da napravljena,,  da se mora voziti,  ali pa FUko. da jo nese posamezen delavec na hrbtu.    Toraj brez vsakega [od strani  delavca   razškropi   ta   brizgalnica tekočino po rastlinah.
Brizgalnic je do sedaj že več tisoč v vporabi.
Najboljši stroji za sejati
fl                                       so  stroji   Ph. Mayfarth-a   &   Co
•Hflric©1a». (Sistem na rivajoča kolesa.) Ti stroji so p-ipravr.i za vsakovrstno seme in vsako množino semena, in sicer ni treba pri tem koles premeniti. Rabijo se lahko za brege in ravnine. Premikajo se jako lahko, trpijo jako dolgo. Cena jim je zelo nizka, radi lega se s pomočjo teh strojev prihrani mnogo dela, Časa, denarja.
jie stiskalnice (preše) za seno in slamo, ki se rabijo lahko s roko. stroje za turščtco (kiinizo) lušiti. mhitiliie stroje, vilala, u ristiti. trieure, stroje za kositi, plage. valarje. brane i. t. d, kot špecialitete po najnovejših in priznano najboljših konstrukcijah
PH. MAYFARTH & Co.
lirika za poljedelske stroje.   DlMdj  II,   Taborstrasse 71.
p bilo odlikovano z vco kakor 150 kolajnami (medaljami), nted temi z zlatimi, lin broiiaitimi. Obširni ceniki iti mnogo pohvalnih pisem se pošilja zasloi'j
Zastopniki in preprodajalci se iščejo.                      884
C. kr. priv,
tovarna za cement
Trboveljske premogokopne dražbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Potiland-ccment v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in ar-bilektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote llCČ  nadkriljajOČI   dobroti, kakor tudi svoje priznano iz-
da
vrstno Apno.
Priporočila in spričevala
nznth uradov in najslovitcjžih tvrdk so na razpolago.
Centralni urad;
Dunaj, III/3 Rennweg 5.        744
m&s^&&s^siii»
FRANZ SODIA
tvoroica pušk (Gewehrfabrik in Feriach Karaten)
su
priporoča izvrstne puške, kakor paske za šrot in kroglje, najizbornejša dovršitev za streljanje; ročno delo z jamstvom. — Velike ilustrovane cenike   s podobami   pošiljam vsakomur,   kdor mi pošlje Jo kr. v markah
poštnine prosto. — Moja tovarna prejela je že silno veliko pohval.
Kdor bi mojim ne bil zadovoljen,   tistemu ga   zamenjam   ali pa  vrnem
denar. Moja zaloga je jako velika.
Pravo domače platno
za rjuhe in perilo priporočava po sledečih eenali:
Cela sešita rjnha (plahta) za posteljo 2V- ali 3 metre dolga, velja samo 1 <,-]<!.. oziroma 1 glil. 20 kr. — Najfinejša sešita rjuha iz leitkaga domačega platna 2'/, m dolga, velja samo 1 fl. 5(1 kr.
To domače platno se tudi prodaja na metre in sicer velja, čeprav je platno 160 cm široko, meter samo fiO krajcarjev. — Domače platnu za ..štrozoke" velja meter 2« ali 25 kr., za obleko meter 28 aH 35 kr.
Brata SlawitSGh
899                                trgovca v Ptuju,  Florijanski trg.
Zaradi smrti
se prav po ceni takoj  proda
paromlin (Dampfmiihle)
kateri prav dobro uspeva. K temu paromlinu spada žaga za deske, kakor tudi trgovina za špecerijo in moko ter trgovina z deskami. Ta mlin se nahaja v Orehovcih, 25 minut od mesta Radgone. Vpraša se naj pri gospodični Beti GottSCheber, grajšeakinja v OrehOVCih,  pošta Radgona.                                 897
Carl Hantich
državno izprašani nadlogar, gozdarski zemljemerec in oblastveno potrjeni civilni zemljemerec
v Mariboru Priporoča se ¥ zanesljivo izvrševanje vseh v geometrično in gozdarsko svrho spadajočih del. 60?
27
12 —
FRANZ KAISER
žganjarniea v Ptuju.
Priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnega žganja, kakor tropinovec, slivovko, droženko, brinjovec in vsakovrstno rosoglijo.
Pri moji novi žganjarnici v hramu tik moje prodajalnicc žganja lahko postavijo cenjeni odjemalci svoje voze. Ako se primeroma dovolj veliko kupi, sem pripravljen. povrniti tudi stroške mitnice (maute).
Kupite enkrat na poskus!
Pismena naročila se vestno in točno izvršujejo.
Vzorci (muštri) so vsak čas na razpolago. Mor potrebuje vino, temu priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnih vin.
<J02
o.
>
c
a
(S.
S
i*
a. C
i~ c
priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, iatotako tudi za posredovanje vsakorSnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže.
u
-"
Ak na z&]
13
Oznanilo.
V obče se naznanja sklep odbora hranilnice v Ljutomeru, vsled Cesar se bodejo od 1. julija 1908 naprej obresti od vlog
'od 4VI..M *°|o
in od hipotečnih posojil
od.5V|0 na 5°|0
znižale, letna plačila na račun glavnice pa
0(1
01 2     0
na 1(
o povikšale.
Tudi |ii.'\zainnii in izvršim liitro in po nizki ceni vsakovrstna v mojo stroko spadajoča naročila tieoe* M novih stavb in popravil.
Z ozirom nato ostanejo polleltne rate tako visoke, kakor do sedaj, toda od 1. julija 1908 naprej se bodejo samo 5% obresti računile, ostali znezek pa se vzame na račun kapitala.
Hranilnica v Ljutomeru
261. aprila 1-903.
Ravnateljstvo.
909
Ohranitev zdravega želodca
Bi največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prebavljanja ler
uritvi nadležnega zaprtja. V ta namen naj se rabi najpriprav-
jfe znano sredstvo dr. Rose balzam za želodec. Ta je narejen iz
moljSih isiskanih zdravilnih f.eliSč za lek.   Vzbuja apetit in po-
jtfoje prenavljanje ter provzroca lehko odvajanje tako,  da služi
z najboljšim uspehom za gojenje želodca.
Sparilo!  Usi deli embalaže imajo zraucn stolno poštam deponoeano oarstoexo znamko.
Glavna zaloga lekarna B. Fragner-ja v Pragi
c. kr. dvornega dobavitelja ,pri črne« orllT
Pra«a, tnala stran«, ogel neradove ulice.
Po pošti razpošilja se vsak dan. Uti K 3*58 90 pošlj1' volika steklenica in za K 150 mahi steklenica na postaje avstro-ogerske immarhijc poštnine pro
lekarnah Avstro-Ogerske.    V Ptuju v lekarni g. Ignaca Behrbalb (spodnja lekarna).                          896

itra razprodaja!
are čevljev za 2 gld. 80 kr.
[odi nakupa velike kvantitete iz nekega konkurza samo kratek čas. ^Ijev za možke,   14- cm visoki (za vezati), jako elegantni, 1 par i.a ženske, 1-f cm visoki (za vezati), 1 par Čevljev za otroke. p trije pari   imajo   dobre in  močne podplate, so po najnovejši fisool prav elegantno izdelani. Velikost po želji. i&vlje razpošilja po poštnem povzetju (Nachn&hme) razpošiljal-
8
Ch. Jungwirth, Kraka.ii.
m ne ugajajo Čevlji,  se zamenjajo in se pošlje drugo blago ali levanje denar nazaj,                                                                   909
Nova trgovina.
Usojam si p. n. občinstva naznaniti, da sem odprl v Ptuju, gospodske ulice (Herrengasse) št. 4, nasproti gornje apoteke
novo  trgovino  s  špecerijskim
blagom,  z  deželnimi  pridelki
in s pivom v steklenicah.
Tudi imam bogato zalogo secesijonske kuhinjske posode iz emajla, katero izdeluje znana tovarna (fabrika) v Presburgu.
Kupujem tudi deželne pridelke po najvišji ceni, kakor jajca, pater, sir, vrlin je (smetano), vsakovrstni fižol, zelenjavo in sadje.
Prizadeval ai bodem vedno, da bode moje blago najboljše in po najnižjih cenah. Zagotavjjam Vas najsolidnejfie postrežbe in prosim, da bi moje podjetje podpirali.
Kdor bode skusil enkrat pri meui kupiti, bode prišel gotovo zopet rad drugikrat k meni.
Z najodličnejšim spoštovanjem                               917
Karl Wratschko.
— 14
»OOOOOC
Hans Wouk
vinski trgovec
v Poljčanah na kolodvoru (banhofu)
naznanja slavnemu občinstvu, posebno kmetovalcem in posestnikom,   da je z dne 1. okt. oivoril v svoji hiši
trgovino t mešanim blagom«
Ima vsakovrstno špecerijsko, sukneno, platneno in galanterijsko blago ter železnino v obilni zalogi.
Blago je popolnoma novo in frišno ter se dobiva vse po najnižjih, cenah.
Kapuje tndi jajca in vsakovrstne druge poljske pridelke po najboljših cenah.
Na obilno prodajo in kupovanje se priporoča
m                          . Hans Wouk.
ixxxxxxxxxx!
Vse stroje za poljedeljstvo in Yinorej
Brizgalnice za sadno  dre)
z mesalom za mešanino iz bakra in J tako, da se najedenkrat na dve cevi hi
brizgalnice (strealjke) za safl drevje    z   natanko   namjeif netrolmešanico,
svetilnice na acetile
da se ulove leteči hro&i
hidravlične stiskalnice za
stiskalnice za vino in ovočje s diferencijalni pritiakom
stroje za drobljenje stiskanice,
čisto nove raliue za grozdje,
nove   priprave proti  perono-spori in za žvepljenje,
sesalke za vino, cevi za vino,
kakor  tudi  vse druge   stroje za poljedeljstvo, kot
zbivalnike (trieure), mlatilnice, vitale (gepel) i. t. d.
razpošilja  kot specialitete   po najnižjih tovarniških cenah
IG. HELLER, DUN
768                II., Praterstrasse 49.
Cenilniki zastonj in franko.                       Dopisuje se v vsih
Styria= becikelni
novi modeli 1903
ki so sedaj najboljši in najimenitnejši fabrikat, veljajo samo 80, 100, 120 in 140 gold.
Na obroke (rate) prodajava po ugodnih pogodbah samo zanesljivim kupcem.
Dobre, že rabljene becikelne prodajava po 40 do GO^gold.                                                                    831
Brata Slawitsch v Ptuju.
Za sv« birmo
priporočova sledeče najnovejše reči:
Jako lepe vence (krancelne), trakove iz svile in atlasa, ravno tako vsakovrstne line čipke (ipice), beli batist, potem nogavice, rokavice, križece, ki se nosijo okoli vrata in različne igle za lase.
Prosiva, pridite naju obiskat, ker vas zagotoviva, da so najine cene jako nizke in da je postrežba, kakor obče znano, točna in dobra.
Brata Slawitsch
Najizvrstnejse in najboljše tamburiee (glasbeno orodje) izdeluje in
Prva sisečka tovarna tamburic
J. Stjepušin
Sisek (Hrvaško).
Ta tovarna je   bila   odlikovana  na   Pariški r* leta 1900 in na Milenijski razstavi leta
Razven   vsega glasbenega  orodja s| vsakovrstne sekirice (note)   2a razi strumen te v zalogi. 1'riporočajo se gosli, citre, kitare, mandoline harm Qs      okarine.  Za vsaki inštrument se
Veliki   cenik   (Preiskuranl)   s  slik pošlje na zahtevanje zastonj.
Vsj
Kari Pentek
B95
trgovca v Ptuju, Florijanski trg.
urar, srebrar in zlatar glavni trg št. I Ptll] glavni
tik mesarja gospoda Luttenbe
priporoča svoje
ure, prstane, v žice za ure in uha
Vse   po najnižji o
Za vse ure se jamči. Šri
žepne ure iz niKelna tri goldinarje in dražje. Srebrne žepne ure od 4 gold. 5 naprej. BuflilniCC za 1 gold. 50 kr. in više. Vsa popq se točno in hitro izvršijo in se za nje jamči.
Opozarjam še mojo bogato zalogo ubanoe in prstanoo iz a zlata in drugih kovin. Srebrni Mstani xa zaročence od 40 kr.
— 15 —
io.
jvje
vapna| hriagal
ti j i no I trend
vino, lihi
Brata Slawitsch
v Ptuju
priporočata izvrstne šivalne stroje
(Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A ... 70 K — h Singer Medinni 90 „ — „ Singer Titania 120 „ — „ Ringschifchen .140 ,, — „ Ringschifohen za
krojače .   . 180   „ —   „
[Minerva A        ...........100   „ — „
linerva C za krojače in čevljarje . . . 160 „ — „ jwe C za krojače in črevljarje . . . 90 „ — „ riinder Elastik za Čevljarje.....180   ,, —  „
li (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje.   Cene po pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno.    765
Svarilo!
Naznanjam slavnemu občinstvu v Ptuju in v okolici, da * I. ptujska mehanična delavnica za popravila Šivalnih strojev, bicikelnov, glasbenih avtomatov \i hišnih telegrafov icr delavnica za poniklanje ne Itaja več v Poštnih ulicah (Postgasse) Št. 14, tudi ne več na frijanskem trgu, ampak                                                 809
[Barvarskih ulicah (Farbergasse) št. 7.
Vsakovrstni  deli za šivalne stroje se dobijo po najnižjih
k
Spoštovanjem    Gertrud  Spružina.
L     SO
izličn« e is vi mol e jan
Iik;imi .nj.
,tar ni trg! iberger-
vei tiai
Ptujsko kopališče
Gorna dravska ulica v Ptuju,
Vsaki dan kopele v banjah,  prsne in mrzle kopele.
>'«Y.v
Vsaki torek, četrtek in v soboto soparne kopele in sicer ob pol eni uri popoldan. — Soparne kopele imajo take vspehekakor krapinske toplice. Daljša pojasnila dajegosp. 3©$.Kasifflir in v kopališču samem.


ozor
•i
z srebri r. napr<
beciklisti,   krojači   in šivilje!
iprauila  becikelnov,    šivalnih   strojev in poljedelskih strojev se najbolje in najceneje izvršijo. ZSiogJ imam  vedno nove   vsakovrstne dele (Be-standteile) za stroje.
idajaitl poljedelske, gospodarske stroje na obroke iiz najboljših tovarn.
temeljito izvežban mehaniker, ker služboval sem že v Ameriki in na Angleškem. imam v zalogi vedno že rabljene in ohranjene becikle od 30 gold, dalje.
i  S spoštovanjem    J^n    Fink
mehaniker v Ptuju,  Postga^se  štev. 14.
Pri slabem prebavlianju in njegovimi postranskimi posledftami. kakor pri kolcanju, pri zgagi, pri napenjanju želodca in sploh ako se v Človeku preobilno napravi kisline; ako :ma čut, kakor da bi bil preveč napolnjen itd., se naj vzame na en košček sladkorja 20 do 40
kapljic A Thierry-jevega balzama.
S tem se doseže, da takoj nehajo bolečine, da so ukrepi želodec in poneha kašelj. Ta balzam je tudi za zunanjo porabo ter vpliva na rane tako, da kmalu zacelijo in več ne skelijo.
Posebno naj se pazi na zeleno, v vseh državah zaznamovano varstveno znamko (marko) nuno  in   na  zavitek,   v katerega so vtisnjene besede Ieh dien. Brez teh znamenj naj se vsako drugo   tako zdravilo  kot nepravo ne sprejme. Dobiva se la balzam po poŠti (frankirano) brez vsakih drugih stroškov, in sicer 12 malih ali   pa 6 večjih steklenic za k krone,   katere  se morajo prej poslati. Naslov  je:   Apotekar Thierry (Adolf),  lekarna pri anjielju varuhu v Pregradi pri Rogački-SIatfni.
Alleinceuter Balsam
«ut tu S-H-UtazcI-lft":"
A. Thierry in PrfiKfada
\.i\ Pt\- . < ■"-EjL.-rhi'i.-".
A. Thieny-jevo pristno centifolijen vlačilnomazilo
je *>ajkrepkejšo vlačilno mazilo, katero s tem, da
povzroči temeljito čiščenje, bolečine olajšuje in to
še pri tako zastarelih ranah.   To mašilo odstrani
skoz omehčanje v rani se nahajajoča tuja telesca
vsake vrste. S poŠto 2 lončka 3 kome 50 vinarjev.
Apotekar Thierry (Adolf),  lekarna pri an-
gelju varuhu v Pregradi pri Rogački-Slatini.
OgiWje  naj  se ponarejenja   in pazi na gornjo na
vsakem Ioi.čeku vžgano varstveno znamko in firmo.        74b
Veliko presenečenje!
Še nikoli take priložnosti. 500 kosov za samo I gld. 80 kr.
Ena krasno pozlačena, 36 ur tekoča, precis, anker-ura s sekundnim kazalom, ki natančno kaže in za katero se jamči 3 leta, 1 mod. kravata za gospode, 3 fine žepne rute, 1 prstan za gospode z imit. Žlahtnim ka-menom, 1 nastavek za smodke, 1 eleg. brosa za dame, 1 lepo žepno zrcalo, 1 usnjati mošnjiček za denar, 1 žepni nožič, 1 par manšetnih gumbov, 3 gumbi za na prša; vse iz double-zlata s patentovano zapono 1 lepi album s 36 slikami, 6 komadov smeh vzbujajočih predmetov za mlade in stare, 1 jako koristno navodilo za zlaganje pisem, 20 pisarniških predmetov in še 400 različnih predmetov, ki so jako potrebni. To vse skupaj % uro vred, katera je sama tega denarja vredna, velja samo 1 gld. 80 kr. Razpošilja se proti povzetju ali če se denar pošlje naprej. skozi Dunajsko razpošiljalnico
Ch. Jungwirth, Krakau f 14.
NB. Za neugajajoče se denar vrne.
Josef Pirich  mlajši
usnjar v Ptuju št. 2 pri mostu
naznanja, da kupuje goveje, svinjske, konjske in telečje kože po najvišjih cenah. Izdeluje   vsakovrstne   kože   po   najnovejši   stroki   in
najceneje. Priporoča svojo bogato zalogo domačega, vsakovrstnega usnja in drugih potrebščin za čevljarje na drobno in debelo. Pismena naročila se izvršijo točno, Kdor poskusi pri meni kupiti enkrat, kupil bode rad večkrat.                                                                   77^
— le
Tc^rama  za opelro in  peči
F. P. "Vidic & Comp, v Ljubljanj
ponudi poljubne množino
zarezane strešne opeke   (Strangfeic-DaciKicgei)
rudeee in črne
in glinastih peči
v raznih barvali in oblikah. Na željo  pošljemo  drage  volje  vzorce  in  nastavimo   najnižje  cene.
Solidna, dobra in točna postrežba.
Važno za čebelarje!
V   zalogi   knjigotržnice   W. Blanke-ja  v Ptuju
se dobijo
Nauki o eebeloreji
po Celestin Schachinger-ju poslovenil Avgust Lukežič, učitelj.
Obsega vse podatke o razvoju čebele,   njenem delovanju itd. Cena 20 k, po pošti 25 h..
Red Star Line, Antwerpen
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, WiedenerGiirtel, na Dunaji
ali Ant. Rebek, konc. agent v LJubljani, Kolodvorske ulice štev. 34. 876
Prosim brati!
Podpisani priporočam svojo bogalo zalogo posebno v Švici nakupljenih zlatih in srebernih ur, veliko zalogo zlatnine in srebernine po čudovito nizkih cenah.
Sreberna oklepna verižica 30 cm dolga,    15 gramov težka gld. 1*10
„       30   „       „       20       „         „        „    1-40
j,      30   „        „       50       „ .      „        „    3-20
u             ti            n       30   .        „     100       „         „        _    5'—-
Ura budilka gld. 150 in 190. — Sreberne žepne ure od gld. *•— dalje,
nikelnaste gid. 2-50. Prosim zahtevajte veliki cenik, katerega pošiljam zastonj in poštnine prosto
-.               f\     A          urar in trgovina zlatnine in srebernlna, delničar prve ivloar-
r Pan7    1 .llflP.n       »*e  tovarniike družbe ur v Bitu in Genovi.   2alag«to1j c. kr.
•
Vozičke za otroke
v   katerih   lahko   otrok   sedi,   pa
tudi   take za ležati, imata vedno
v zalogi in priporočata
Brata Slawitsch
770               V  PtUJU.
Cena: 12,16,20, 30, 36 do 40 kron.
Ceneje kot povsod!
Joh. Kuiiic
kamnoseški mojste sodnijsko zapriseže
zvedenec
Celje-Gaberje št. 6
J«   b
vsi   y
nam priha
kjer
ognji
Dur ri h dal Judj« k at
stoli govo
vel os
tjubljana, glavni trg.
Vse blago je pri c. kr. konlrolicnemu uradu punci-rano.
746
priporoča   cenjenemu občinstvu na deželi svojo bogato zal
najlepših nagrobnih spomenikov v vseh sienit-marmor in pel
nokamnatih vrstah po najnižjih cenah.
Prenovljanje   starih   nagrobnih  spomenikov,   kakor u-f] pozlačenje slarih napisov najlepše in najceneje.
Preračuni stroškov in narisi na zahU vanje zastonj in franko.
Opomba« Tistim cenjenim odjemalcem, kateri oznanilo   tega lista sklicujejo, se pos znižane cene.
cvet« zeml mak tela
Kris
nil
znai
Liki
zu >
Izdajatelj in odgovorni urednik: Michael Bayer.
Tisk: W. Blanke v Ptuju,