LETO XXX., ŠT. 42 Ptuj, 27. oktober 1977 CENA 3 DINARJE YU iSSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA Temelj in vir novih svoboščin (stran 2| Srednješolski center postaja resničnost (stran 3) Cesta „sama jama" in druge težave (stran 4) Gripa, bolezen milijonov (stran 5) Trofeja Jugoslavije za AMD Ptuj (stran 9) Leto 1978-prelomno v nadaljnjem družbenoekonomskem razvoju Na nedavni obravnavi delovnega osnutka »RESOLUCIJA O POU- TIKI URESNIČEVANJA DRUŽ- BENEGA PLANA OBČINE PTUJ ZA OBDOBJE 1976-1980, V LETU 1978", je bUo poudarjeno, da so omenjeno gradivo pripravile strokovne službe skupščine obči- ne Ptuj in da bo za dokončni predlog tega dokumenta potrebno temeljito razpravljati saj moranio obravnavati tak osnutek, ki bo najbolj ustrezal našim hotenjem in ciljem, ki smo si jih začrtali v srednjeročnem planu in v skladu z lEŠimi možnostmi. Gradivo, o katerem bodo razpravljali v številnih sredinah že v naslednjih dneh, je razdeljeno na dva dda. V prvem so nakazane politične in materialne osnove družbenoekonomskega razvoja ob- čine, v drugem pa ključne naloge in nosilci nalog, ki jih bomo morali uresničevati, če bomo hoteli uresničiti predvidevanja srednjeročnega plana občine. Resolucija o poUtiki uresniče- vanja družbenega plana razvoja občine Ptuj za obdobje 1976-1980 v letu 1978 predstav- na konkretizacijo specifičnih nalog in ukrepov, ki so opredeljene v družbenem planu razvoja občine Ptuj ter v dogovoru o temeljih družbenega plana občine Ptuj, oboje za obdobje 1976-1980. Poudarek je zlasti na tistih nalogah, ki v letošnjem letu ne bodo v celoti realizirane, vendar je njihova uresničitev mjno potrebna za izvajanje dogovorjenih skupnih nalog, ciljev in interesov družbenogospodar- skega razvoja. Pri oblikovanju nalog in ukrepov se izhaja iz tendenc gospodarskih gibanj v prvem polletju letošnjega leta ter ocene možnosti razvoja v letu 1978. V razpravi je bilo nato nakazanih vrsto vprašanj, ki so pomembna za naš nadaljnji razvoj in jih bo v resolucijo nujno potrebno vnesti. Tako bo potrebno več usklajevanja možno- sti in potreb med krajevnimi skupnostmi v občini, pospešiti študijo o razvoju malega gospo- (krstva v občini, zdomce ob vrnitvi v domovino bolj usmerjati v kmetijstvo. Vse premalo izkoriščamo pripravljenost naše družbe za vlaganje v kmetijstvo, preveč govorimo "samo o ceiiah in prenulp o proizvodnji. Tudi vprašanje urbanistične urejenosti Ptuja bi morali že sneti z dnevnega reda, saj samo teorija praksi ne bo dosti pomagala. Industrijska cona mesta je preslabo prometno povezana s stanovanjskim delom in podobno. Za omenjeno resolucijo pa lahko rečemo, da je gradivo dokaj kvalitetno pripravljeno in da so predvidevanja zelo realna. Seveda bi ob tem želeli, da dosežemo še za kakšen odstotek uspešnejšo realizacijo kot jo dokument predvideva. O njem je v ponedeljek razpravlji tudi izvršni svet skupščine občine Ptuj ter nakazal se vrsto drugih tehtnih dapohiitev za razpravo in izdelavo dokončnega {ffedlo^ resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občin^ Ptuj v naslednjem obdobju- mš V odsevu trenutka... L november - Dan mrtvih — ni samo bežen trenutek, v katerem naša misel seže do vseh tistih, ki jih ni več med nami; ni samo brezmejen šopek rož in svetloba svečk; je nuiogo več - bogastvo trenutka, iz katerega srka moč prihodnosti tudi sedanjost. Komemorativne svečanosti ob 1. novemb- ru ne bomo ocenjevali po bogastvu rož; temveč po bogastvu izročila. Obiskali bomo grobove, tudi tiste, ki so skriti globoko v gozdovih .. . Zasuli jih bomo s spominom in jim nemo izrekli zahvalo za njihovo borbo predanosti idejam našega razvoja in delo, ki so ga vklesali v večen nemir razvoja. Svečanosti ob dnevu mrtvih, ki ho na mestnem pokopališču v Ptuju, 31. oktobra, se bomo udeležili v čim večjem številu ter tako najlepše počastitli spomin umrlih. MG Foto: M. Ozmec OBČANI! Vabimo vas na spominsko slovesnost v počastitev DNEVA MRTVIH, ki bo v ponedeljek, 31. oktobra 1977. Zbirališče bo na Trgu mladinskih brigad, odkoder bo povorka z venci in prapori krenila ob 12.30 na mestno pokopališče v Ptuju, kjer bo pred spomenikom padlih za svobodo spominska slovesnost. Občinska konferenca ZSMS Ptuj VFrankfurtu srečanje Slovencev Lani v VVeissenburgu letos v Frankfurtu v soboto je bilo v Frankfurtu na Maini prijetno srečanje slovenskih delavcev začasno zapo- slenih v tujini. V tem največjem trgovskem centru zahodne Nemči- je že nekaj let deluje kulturno prosvetno društvo SAVA, ki \idjučuje in med seboj združuje veliko slovenskih delavcev. DruŽ- yo je bilo ustanovljeno leta 1972. in sicer na pobudo konzula Edvina Zdovca in peščice Slovencev. Tako je sedaj društvo pravo kulturno zatočišče marsikaterega Slovenca. V ,SAVI je več različnih dgavnosti, v katere se vk^učujejo delavci in sicer delujejo pevska skupina, rekreacgska in dramska. Vse začasno zaposlene delavce v tujini je na povabilo vodstva SAVE v soboto obiskala folklorna skupina „Vinko Korže" iz Cirkovc, ki je skupaj z ansamblom „Toneta Celana" in „Dobrimi znanci" s pevcem Bracom Korenom v kulturnem in zabavnem pro^amu imenitno razvedrila nad iOO Slovencev in tudi nekaj Nemcev, ki so obiskali prireditev. Predsednik društva, Jože Ga- ^eršič, rojak iz Ptuja, je pred kulturnim programom pozdravil goste iz Ptuja, predstavnika SO Ptiq, Kulturne skupnosti in ZKO Ptuj ter predstavnike konzulata v Frankfurtu in Mirka Lebariča, sekretarja jugoslovanskih sindi- kalnih delavcev začasno zaposle- nih v tujini Jože Gašperšic je v nadaljevanju dgal, da so Slovenci takšnih trenutkov zelo veseli, kajti slovenska beseda jih za nekaj časa spet povrne v domači kraj. Feliks Bagar je kasnqe pozdravil vse Slovence, se jim zahvaMl za povabilo in imeniten sprejem ter poudaril, da srečanje sodi k letošnjim jubilejnim prireditvam, ki jih slavi tovariš Tito in Zveza komunistov. Folklorna skupina „Vinko Korže" in kulturno prosvetno društvo SAVA iz Frankfurta so si kasneje še izmenjah spominska darila in kulturno zabavna prireditev je stekla. Ob glasbi ansambla „Dobrih znancev" so v nadaljevanju prireditve moge in žene zaplesali še nekaj polk in valčkov. Besedilo in posnetek: zk Razpoloženje je bilo imenitno Mladi plesalci in Dobri znanci so razveselili okoli 300 Slovencev V letošnjem letu mineva 60 let od Oktobrske revolucije, ki je odločihio vplivala na razvoj mednarodnega delavskega gibanja in na razvoj delavskega gibanja v Jugoslaviji; bila je pobuda naši revoluciji in njena hrbtenica v tem pravičnem boju, zato se moramo v celoti zaveclati pomena VELIKEGA OKTOBRA. V petek, 21. oktobra, je bil v Ljubljani v prostorih RK SZDL posvet s predstavniki sredstev javnega obveščanja, na katerem so nas podrobnde seznanili, kako je letošnje praznovanje 60-letnice Oktobrske revolucije zamišljeno in kakšna je vloga sredstev javnega obveščanja v spremljanju in informiranju javnosti o tem praznovanju. Franc SALT, član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS, je uvodoma spregovoril o pomenu oktobrske revolucije v svetovnem delavskem gibanju in ob tem poudaril, da smo bili poleg Sovjetske zveze tafaat edini, ki smo Veliki oktober zabeležili in da se jugoslovanski komunisti tudi danes po 60. letih zavedamo pomena oktobra, velikih pohtičnih izkušenj ljudskih množic, ker je le tista partija, ki je povezana z ljudskimi množicami, sposobna voditi revolucijo. Revolucije same pa ne more izvesti avantgarda temveč širše ljudske množice. Veliki oktober pa je dal tudi izkušnje v tem, da revolucija nima samo sovražnika znotraj dežele, temveč tudi izven nje. Bil je vir številnih inspiracij v umetnosti, saj se del vrhunske umetnosti poraja ravno iz osebne in hkrati družbene stiske- Letošnje praznovanje 60-letnice Oktobrske revolucije bomo tudi v ptujski občini proslavili na dostojen način. V vseh osnovnih in srednjih šolah se bodo morali učitelji še posebej skrbno pripraviti na to temo in spregovoriti o vplivu Oktobra na svetovno dogajanje in na našo revolucijo. Posebej temeljito bo potrebno označiti veliko Leninovo delo in poudariti njegov prispevek k celotnemu delavskemu gibanju v svetu. mš Jesenska setev Tudi ta zemlja se pripravlja za setev. Letošnja jesen nudi izredne vremenske razmere, zato ni naključje, da je setev tako na druibenem kot na zasebnem sektorju zelo uspela. litarice, ki so v zemlji, ie odlično kalijo in kot so nam zagotovili na obratu za kooperacijo, takšnih ugodnih vremenskih razmer ne pomnijo. Letos so zasejali največ LIBELU- LE, SA VE in ZLA TE DOLINE. Obstaja pa zaskrbljenost, dagso kmetje pri letošnji setvi uporabili premalo mineralnih gnojil. Ob koncu naj še zapišemo, da je pro- tizakonito krmljenje iivine s krušnimi iitaricami. To pa ne pomeni, da je pri nas kruha premalo. zk foto: R 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 27. oktober 1977 TEDNIK Temelj in vir novih svoboščin Temelj vseh svoboščin in pravic delovnih ljudi in občanov v naši socialistični druibi je PRA VICA DO SAMOUPRA VLJANJA. To je nova in neposredna demokratična socialistična pravica, ki je moina edino v razmerah druibene lastnine nad proizvajalnimi sredstvi in vladajočega položaja delavskega razreda v druibi. Ta pravica je nedotakljiva in neodtujljiva in kot takšna pripada vsem delovnim ljudem in občanom. Njeno bistvo je odločanje o osebnih, skupnih in splošnih družbenih interesih, uresničuje pa se v vseh temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v vseh drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v druSjenopolitičnih skupnostih kakor tudi v vseh drugih oblikah samoupravnega združevanja in medsebojnega povezovanja delovnih ljudi in občanov. Tako postaja človek nosilec vseh družbenih odnosov in iz takšnega njegovega položaja in vloge v družbi izhaja celoten naš družbenoekonomski in politični sistem. Socialistično samoupravljanje, se pravi pravica do samoupravljanja, je nedvomno velika pravica, toda hkrati tudi velika odgovornost, ker mora v sistemu samoupravne demokracije vsak človek imeti vso odgovornost tudi za usodo drugega človeka. Zato se v naši socialistični samoupravni družbi svoboščine in pravice človeka in občana uresničujejo samo v medsebojni solidarnosti ljudi ter z izpolnjevanjem dolžnosti in odgovornosti vsakega do vseh in vseh do vsakega oziroma mora vsakdo spoštovati svoboščine in pravice drugih in je odgovoren za to. PRA VICA DELA Z DRUŽBENIMI SREDSTVI je tista nova in neodtujljiva socialistična samoupravna pravica vsakega delavca v združenem delu, ki je podlaga, izhodišče in cilj samoupravljanja. To je predvsem pravica delavca, da svobodno in enakopravno z drugimi delavci v združenem delu — v medsebojni odvisnosti in ob vzajemni odgovornosti — upravlja svoje delo ter pogoje in rezultate svojega dela. To pravico delavec avtomatično pridobi, brž ko stopi na delo. Pravica dela z družbenimi sredstvi pravzaprav določa celoten družbeni položaj človeka, ki dela s temi sredstvi, kakor tudi medsebojne odnose delavcev in delovnih ljudi v združenem delu. Predstavlja kompleks načel, ki izražajo pravico dela z družbenimi sredstvi, praktično pa to pomeni, da delavci v TOZD skupno in enakopravno, v medsebojni odvisnosti ter ob vzajemni odgovornosti in solidarnosti: — sodelujejo s svojim delom v procesu dela in proizvodnje in izpolnjujejo svoje delovne obveznosti, s tem da so osebno in vzajemno odgovorni za njihovo izpolnitev; — upravljajo delo in poslovanje OZD in sredstva družbene reprodukcije in urejajo medsebojne odnose pri delu; — odločajo o vseh oblikah združevanja in povezovanja svojega dela in sredstev in o celotnem dohodku, ki ga pridobivajo s skupnim delom v skladu s svojim prispevkom k ustvarjanju tega dohodka; — razporejajo — v skladu z osnovami in merili, dogovorjenimi na samoupravni podlagi — čisti dohodek za osebno, skupno in splošno porabo, za razširitev materialne osnove dela in za rezerve, s tem, da so samostojni pri razpolaganju z dohodkom, kar zadeva določanje ravni osebne in skupne porabe, vendar so hkrati odgovorni vsem drugim delavcem v združenem delu; — odločajo o delitvi sredstev za osebno in skupno porabo v skladu z osnovami in merili za ugotavljanje prispevka, ki ga s svojim tekočim in minulim delom dajejo k ustvarjanju dohodka, s tem da samoupravno določajo ta merila skupaj z delavci drugih organizacij združenega dela; — pridobivajo osebni dohodek po rezultatih svojega dela, se pravi glede na osebni prispevek, ki so ga s svojim tekočim in minulim delom dali za povečanje dohodka temeljni organizaciji združenega dela. Pravico do samoupravljanja in pravico dela z družbenimi sredstvi uresničujejo delavci v združenem delu z vrsto konkretnih pravic, obveznosti in odgovornosti, ki sestavljajo skupek konkretnih in neodtujljivih družbenoekonomskih in drugih samoupravnih pravic delavcev, določajo položaj in vlogo delavca kot dejanskega subjekta v združenem delu kakor tudi njegov položaj v družbi nasploh. Oblike in način uresničevanja teh pravic Pravica delavca, da odloča o dohodku temeljne organizacije združenega dela — ki je omejena samo z enako pravico drugih delavcev v združenem delu — je ena izmed temeljnih oblik uresničevanja pravice do samoupravljanja oziroma pravice dela z družbenimi sredstvi. Seveda delavci ne uresničujejo svojih interesov samo v temeljni organizaciji kot temeljni obliki združenja dela, ampak tudi v vseh drugih oblikah samoupravno organiziranega združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v vseh družbenopolitičnih skupnostih. O teh svojih interesih delovni ljudje — samoupravljala odločajo prek delegacije in delegatov in ne z osebnim izrekanje m. V izvirne nove pravice, ki izhajajo iz socialističnega samoupravljanja, sodijo tudi pravice delovnih ljudi in občanov v delegatskem sistemu, ki seveda izhaja iz samoupravno organiziranega združenega dela in se razvija v celovit sistem samoupravnega in družbenega odločanja. Uresničevanje vseh teh in drugih temeljnih demokratičnih pravic samoupravnega delovnega človeka in občana ni možno brez političnega sistema, ki varuje tudi osebne demokratične in človekove pravice in svoboščine človeka in občana. Te svoboščine in pravice določa in jamči naša ustava, razen tistih, ki so podlaga za ohranitev vladavine kapitala in ki so v nasprotju s temeljnimi pravicami in svoboščinami človeka v naši socialistični samoupravni družbi. Pripravil Ludvik Kotar 31. oktober - pregled varčevalskih aktivnosti v diieh do 31. oktobra, kije v svetu priznan kot mednarodni dan varčevanja, bančne ustanove o^ ganizirano prikazujejo celovitost medletnili u^ehov na področju varčevanja. Osnova številnili de- lovnili razgovorov, srečanj ter p rireditev, nanieigenini varče- valcem; je prikaz prednosti, ki jih v naše življenske tokovt vnaša varčevanje ob vsaki priložnostL Banke so še posebej aktivne v aneri vzgoje n^mlajšili varče- valcev. Prav je, da ob tq priložnosti podamo tudi prikaz uspešnosti varčevanja pri KB Maribor, podružnici Ptuj. Vseh varčevalcev v podružnici je 48.336 ali 71 odstotkov vseh prebivalcev ptuj- ske občine. Stanje na hranilnih vlogah pa raste iz leta v leto. Koncem leta 1976 - po pripisu obresti, je bilo na luanilnih vlogah 173.147 tisoč dinarjev ali za 40 odstotkov več kot leto poprej. Do sredine septembra letos je stanje na hranilnih vlogali naraslo za 17 odstotkov in je znašalo 203.217 Usoč dinarjev. Pq)rečno ima vsak varčevalec na hranilni knjižici 4204 dinarjev. Po zadnjih podatkili že skorc^ vsi zaposleni v ptujski občini prenašajo svoj osebni dohodek na liranilne knjižice. Vseh je 15.627. Tudi prek 500 upokojencev prejema pokojnine na luanilne knjižice. V zadnjem času v podružnici beležijo u^ehe na področju varčevanja s pomočjo tekočega računa. Vseh računov je zda| okrog 260; prihranki pa znašajo 1.137 tisoč dinarjev. V podružnk;i veliko skrb posvečajo tudi približevanju bančnih uslug delovnim ljudem in občanom. Podružnica ima svoje enote razen v Ptuju še na Bregu, Kidričevem, Majšperku, Vidmu in Gorišnici. Široko mrežo bančne ponudbe ptujskega območja dopolnjuje še z2 past, ki zbirajo in izplačujejo Erihranke občanov in delovnih MG Pekarne ,,Vinko Reš'^ Ptuj Svečanost ob 30-letnici Delavci INTES- a TOZD Pekarne »Vinko Reš" Ptuj bodo v soboto, 29. oktobra, s priložnostno slovesnostjo, ki bo v delavskem domu Franca Krambergerja, obe- ležili 30-letnico dela. Zbrani na proslavi bodo prisluhnili krajšemu kulturnemu nastopu učencev osnovne šole »Bratov Reš" Destmik in pregledu dosedanjega dela temeljne organizacije s posebnim poudarkom na bodočih načrtih. O tem bo na svečanosti spregovoril Jože Sotlar. K sodelovanju so povabili tudi upokojene člane kolektiva in dnige' goste. Blizu 50 članov kolektiva, med njimi tudi nekaj upokojenih članov, bo prejelo priznanja za dolgoletno požrtvo- valno delo. MG Izšla je osma številka glasila OK ZKS Letos mineva leto odkar so pri OK ZKS pričeli izdajati posebni informativni bilten. Namenjen je kar najhitrejšemu in vsestranskemu informiranju članov ZK in drugih družbenopolitičnih sredin v občini, z doseženimi rezultati dela in novih nalogali pred katerimi so trenutno organizacije ZK v bistriški občini. Pred dnevi je izšla osma številka glasila Bilten, latero so kot vse doslej izdali pri OK ZKS Slov. Bistrica, izšla pa je v blizu 400 izvodih. Osma številka prinaša mnoga stališča in sklepe iz preteklih sej osnovnih organizacij, aktivov in drugih organiziranih sredin ZK, osvetljuje pa tudi opravljene naloge ter tiste, ki člane ZK čakajo v naslednjem obdobju. Med njimi zavzemajo te dni posebno pozornost konference osnovnih organizacg in aktivov ZK, kadrovanja za nova vodstva kot tudi priprave na kongrese ZK in bližajoče se volitve v samoupravne in druge organizirane sredine. Viktor Horvat PREMAKUIVI DELOVNI ČAS Naslov ni nov, saj se v zadnjem času vse več razpravlja o premak- ljivem delovnem času v delovnih organizacijah v republiki in tudi v naši občini. V TGA Kidričevo so že nekaj let nazaj mislili na tak si- stem, konkretno pa so v njem spregovorili v lanskem letu, ko so v vseh temeljnih organizacijah združenega dela ter DS skupnih služb razpravljali tudi o določilih SS o medsebojnih razmerjih delav- cev v združenem delu. Takrat se je namreč razvila še kako živahna razprava o tem vprašanju, vendar pa le-ta ni mogla priti do popolne- ga izraza predvsem zato, ker ni bilo nobenih konkretnih analiz, čeprav so vsi predlagatelji imeli v mislih sprejemljiv sistem, ki bi ustrezal delavcem v vseh TOZD in DSSS. Zelje so seveda eno, potrebe pa povsem drugo vprašanje in je zato okrog tega tudi mnogo nejasnosti. Predlog o premakljivem delovnem času je pripravila posebna komisi- ja pri kadrovsko socialnem sektor- ju. V predlogu je temeljito in po- drobno obdelano prav vse, kar se v tej zvezi tudi pričakuje in kar bi naj vsem delavcem v TGA le dalo pomembno orientacijo za tak ko- rak, ki je seveda popolnoma nov za nas in zato tudi nerazumljiv. O tem so spregovorili tudi člani sveta za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje ter člani poslovno-koordinacijske- ga sveta TGA. Na razpravah na zborih delavcev v TOZD in DSSS je bilo mnogo različnih predlogov, ki jih ni moč vnesti v že priprav- ljen predlog in program, vsekakor pa bo potrebno o tem še kako raz- misliti in morajo dati svoje mnenje in predloge ter pripombe tudi tisti, ki delajo v izmenah. Prav tisti del, ki govori o takem premakljivem času za delavce, ki delajo v izme- nah, le ni tako lahko izvedljiv, ko se to morda vidi in ugotavlja na prvi pogled. Dejstvo da so se lotili tudi v tej delovni organizaciji tega vprašanja in problema, pomeni velik korak naprej v prizadevanjih za doseganje določenih uspehov in prilagajanja dejanskemu stanju v svetu in pri nas. Predlog je in o njem bo potrebno spregovoriti v bazi, to je v TGA Kidričevo. France Meško V teku organizacijske priprave Odbor za pripravo kurento- vanja 78 si je v nadaljevanju svojega dela zadal vrsto nalog, ki so organizacijske narave. Njegova intenzivnost pa se je znova ustavila ob pripravah na izdelavo finančnega načrta, ki je kot že leta nazaj, na majavih tleh, saj nima zagotovljene osnove. Ponavlja- mo ,,staro pesem": če smo se v Ptuju odločili za kurento- vanje, mu moramo zagotoviti tudi finančno hrbtenico. Z minimalnimi sredstvi, ki jih odbor zbere iz prispevkov, pa ni moč ustvarjati čudežev ali pa? Prav bi bilo, če bi se po 17-tih letih življenja kurento- vanja srečali za ,,okroglo mizo" vsi n^odgovornejši dejavniki v občini in skupno s člani odbora dorekli stvar. MG 30let IMP Leta 1947 je bilo v Kranju ustanovljeno montažno podjetje Toplovod, ki je z nekaj deset delavci začelo obnavljati poru- šeno domovino. Z vestnim in marljivim delom se je začelo malo podjetje uveljavljati v Sloveniji in pozneje tudi v celi Jugoslaviji. Danes, ko praznuje Industrijsko montažno podjetje 30-letnico obstoja, sodi med mjvečja podjetja tc vrste v naši državi, uspešno pa se uveljavlja tudi na tujili tržiščih. Osrednja prireditev ob prazno- vanju 301etnice IMP je bila 14. oktobra v Ljubljani. Udeležili so se je tudi delovni ljudje ptujsk(^a Elektrokovinarja, vabSu pa se je odzval tudi predsednik izvršnega sveta SO Ptuj Franjo Gnilšek. Ptujski Elektrokovinar, ki je nastal z združitvijo mestnih obrtnih delavnic, je postal leta 1975 TOZD IMP. Delovni ljudje so se za ta korak odločili zaradi želje, da si z delitvijo dela in sistematskim pokrivanjem tržišča ter usklajevanjem bodočega raz- voja, začrtajo jasnejšo razvojno pot Treba pa je omeniti, da v okviru IMP še vedno niso rešena vprašanja konkurence na rgu. To pomanjkljivost želijo odpraviti z novo reorganizacijo, z ustano- vitvijo SOZD IMP z sedmimi delovnimi organizacijami. Sicer pa beležijo v TOZD Elektrokovinar tudi v devetih mesecih poslovnega leta 1977 ugoden poslovni rezultat. Devet- mesečni plan so presegli kar za 8-10 %. To so dosegli z uspehom pri pridobivanju dela, kar pa je po njihovem mnenju trenutnega značaja. Iz tega razloga tudi ne morejo zaposlo- vati nove delovne sile, čeprav so njihovi monterji prisiljeni delati piek rednega delovnega časa. Pri Elektrokovinarju združuje delo okoli 230 delavcev in 100 učencev v gospodarstvu. Le ti se v deževnem vremenu in zimskem asu srečujejo z izredno slabimi delovnimi pogoji, delno zaradi narave dela, delno pa zaradi neustreznih delovnih prostorov. Ta problem bo rešen z dogrativi- jo nove proizvodne hale. Sicer pa se lahko pohvalijo z dobro lastno kuhinjo in v poprečju tudi dobrimi osebnimi donodw. Omenili smo gradnjo novega objekta. V teku so namreč zadnje priprave in že v novembru bo najbolj a ponudnik začel z gradbenimi deli ob Rogozniški cesti v Ptuju, kjer bo stala nova, sodobna proizvodna hala Elektro- kovinarja. V njej bo okoli 2 tisoč kvadratnih metrov proizvodnih prostorov, upravni prostori, kuhi- nja z menzo in ostali pripadajoči jMrostori od skladišč za vnetljive snovi do sanitarijev in podobno. Sredstva za gradnjo novih proizvodnih prostorov, investicija bo predvidoma znašala okoU 30 milijonov dinarjev, so združili Kreditna banka Maribor - podružnica Ptuj, Ljubljanska ban- ka ter delovni ljudje Elektrokovi- narja. Gradnja bo zaljučena predvidoma v zadnjem četrtletju poslovnega leta 1978. V nove prostore se bo preselila proizvodnja, medtem ko bo ostala montaža v sedanjih prosto- rih na Zadružnem trgu. Novi proizvodni prostori bodo omogo- čili razvoj TOZD predvsem v smeri proizvodnje, ftredvidevajo, da bodo v kratkem času povečali število zaposlenih v proizvodnji za okoli 30 odstotkov. Pred delovnimi ljudmi Elektrokovinar- ja so poleg gradnje novih proizvodni prostorov še druge naloge. Predvsem se bodo mor^ posvetiti problemu slabe oprem- ljenosti, v tej smeri nabaviti nove sodobnejše stroje, kar bo poveča- lo delovno storilnost in pridobi- vanje tržišča v širšem slovenskem in jugoslovanskem prostoru, pa tudi izven naših meja. Ob koncu je prav, da se spomnimo šc delavcev, ki jim je predsednik Republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Janez Barborič podelil priznanja za dolgoletno delo pri razvijanju samoupravnih odnosov in razvoj IMP. Vsi 90 dolgoletni sodelavci Elektrokovinarja, nekateri že od vsega začetka poslovanja sedanje TOZD. Red zaslug za narod sta dobila Branko KRAMBERGER in Jože ZUPANiC, medaljo dela pa Jože KRALJ, Karel RATAJC, Janez TOPLAK, Ivan GOBEC in Vladimir KLOBUCAR. Čestit- kam se pridružuje tudi naše uredništvo! JB TEDNIK - 27. oktober 1977 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Za usklajeno štipendijsko politiko v tem mesecu, točneje 30. oktobra, bo zaključene javna razprava o osnutku predloga Sfffememb in dopolnitev družbe- rcga dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji. V ptujski občini so razpravljali in še razpravljajo o osnutku predloga sindikata. Zve- za socialistične mladine. Sociali- stična zveza delovnih ljudi - skratka, razprava je zajela širok krog delovnih ljudi in občanov. Glede na to, da bo družbeni dogovor uredil oziroma vskladU nasprotne poglede tn dileme, je bilo pričakovati aktivno razpravo na vseh ravneh. V Ptuju so z razpravo že zaključiti študentje, ki so se opredelili za določene variante. Osnutek namreč ponuja več variant pri posameznih členih, tako da se lahko vsi odločijo za tisto variapto, za katero menijo, da je najustreznej- ša- Tako so študentje dokazali, da se zavedajo trenutnega stanja v štii^ndijski in kadrovski poUti- ki, saj so možnost sodelovanja pri oblikovanju družbenega dogovora' pravilno izkoristili. Precej slabše so se odrezali dijaki srednjih šol, čeprav je prav med njimi največ taldh, ki prejemajo kadrovske štipendije. Morda zaradi tega, ker se še ne zavedajo popolnoma pomena kadrovskega štipendira- ija. Prav gotovo pa je iskati krivdo za slabo organizirano javno razpravo med srednješolci tudi zaradi premalega interesa in angažiranja mentorjev mladinskih organizacij na teh šolah. Razpra- va je preko Občinskega sindikal- nega sveta potekala tudi v delovnih organizacijah, vendar rezultati razprave še niso znani. O osnutku predloga sprememb in dopolnil družbenega dogovora bodo razpravljali tudi delegati na zboru združenega dela, ki se bodo sestali jutri. Razpravljali bodo tudi o variantah, ki jili je za sprejem predlagal izvršni svet SO Ptuj. Predlog usklajenega družbenega dogovora bo obravnaval in sprejel zbor podpisnikov v drugi polovici meseca decembra letos. Na pDdla^ takega dogovora pa naj bi se totili še oblikovanja sprememb in dopohiitev samoupravnega sporazuma o štipendiranju, ki bo posredovan v javno razpravo v začetku februarja 1978, razprava pa bo tekki do prve polovice meseca aprila. Zatem ga bo obravnavala in sprejemala skupna komisija na ravni republike. Občinske skupne komisije naj bi v dru^ polovici maja 1978 organizirale razpravo in podpis samou^avnega sporazuma v svo- jih občinah. V začetku junija pa bo skupna komisija na ravni republike na podlagi najmanj dveh tretjin soglasij ugotovila veljavnost samoupravnega spora- S tema dvema aktoma bo urejeno oblikovanje in izvajanje štipendijske politike v SR Slove- nji in v posameznih občinah. Vprašanje pa je, če bo združeno delo res stopilo v korak s časom in končno pričelo pripravljati in uresničevati programe kadrovskih potreb. N. D. Ujklajeni in načrtovani štipendijski politiki naproti — foto OM „Našo obrambo I/vsako hišo" Pred dnevi se je sestal na redni sqi odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri krajevni skupnosti Med drugim so spregovorili tudi o tem, da je potrebno v krajevni skupnosti izpeljati akcijo pod geslom „NAS0 OBRAMBO v vsako hišo." Revija ,,Naša obramba" prav gotovo ni neznana našim občanom, saj je že precejšnje število naročnikov tudi v KS Kidričevo. Člani odbora so se te odgovorne naloge lotili z vso resnostjo in odgovornostjo, zaved^oč se, daje moč pridobiti čimvečje število naročnikov le z dobro zastavljenim programom, ki naj spremlja akcijo do konca. Že takoj so sklenili, da je potrebno občane o \4ogi in pomembnosti „NASE OBRAMBE" temeljito seznaniti in v vsesplošno obrambno izobraževanje vključiti čimveč krajanov. Dogovorili so se, da so osnovni nosilci omenjene akcije člani odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v KS — seveda ob pomoči vseh družbenopolitičnili organizacij in društev ter seveda pripadnikov teritorialnih enot in mladine. Vse priprave so v polnem teku in kot prvo nalogo so si zadali, da vsem občanom pošljqo obvestila o pomenu in vlogi „NASe OBRAMBE", prav tako pa bo zraven že tudi del v obliki naročilnice. Čeprav je akcija za informiranje občanov v KS Kidričevo že stekla, se bodo v kratkem sestali na skupnem posvetu predstavniki KK SZDL, OO ZK v KS, koordinacijski odbor pri KK SZDL ter odbor za LO in DSZ. Zelo veliko bo koristila tudi pomoč vseh krajanov, ki „NAS0 OBRAMBO" že prejemajo, če bodo le-to pokazali svojemu sosedu ali prijatelju in ga pridobili v vrste naročnikov. Akcija ,JsIASA OBRAMBA V VSAKO HISO" ali bolje rečeno, v vsako družino, je tudi pomembe prispevek k podružbljanju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Nosilci te akcije v KS Kidričevo se zavedajo, da naj postane OBRAMBA" n^množičnejši medij sistema obrambne vzgoje! France Meško SREDNJEŠOLSKI CENTER POSTAJA RESNIČNOST V prostorih izobraževalne skup- nosti v Ptuju so minuli četrtek slovesno podpisali pogodbo za gradnjo prve faze srednješolskega centra v Ptuju. Slovesnemu podpisu so, poleg investitorja in izvajalcev dd, prisostvovali še ^edstavniki družbenopolitičnega življenja v občini in drugi gostje. Za izjavo smo zaprosili preds^- nika skupščine Izobraževalne skupnosti Ptuj - Lojzeta Cučka, ki je ob tej priložnosti dejal: „Na današnjem i^odovinskem dogodku na področju srednjega šolstva v naS občini ali bolje rečeno tudi v širšem srednješol- skem okolišu, ki s svojim obrobjem meji še na sosednje občine kot je Ormož, del Sovenske Bistrice, del Lenarta v Slovenskih goricah in še nekatere, pomeni podpis pogodbe za izvedbo gradteruli del zgradbe srednješolskega centra v Ptuju, plod večletnih prizadevanj druž- benopolitičnih dejavnikov in samoupravnih institucij naše občine za izboljšaiye učnih in delovnih pogojev nase srednješol- ske mladine in pedagoških delavcev. Sedanja razdrobljenost srednje- ga šolstva ne more zadovoljiti potreb po usmerjenem izobraže- vanju, Id jih ima združeno delo. Čeprav še usmerjeno izobraže- vanje ni povsem dorečeno z oVirom na nove pogoje naše samoupravne organiziranosti v vzgoji in izobraževanju, pa je vendar več kot nujno, da že v sedanjih oblikah srednjega šolstva uredimo prostorske probleme, ki niso samo prostorsko zastareli, temveč ne omogočajo uvajanja sodobnega pouka s potrebnimi novejši mi učili. Trenutne razmere v našem srednjem šolstvu pozna verjetno sleherni občan naše občine, kar potijuje tudi visok referendumski odstotek ZA uvedbo samoprispev^ ka za gradnjo srednješolskega prostora in osnovne šole v Markovcih. Nič manj pa ni bil slabši odziv delovnih organizacij za odvajanje posebnega prispevka za že omenjene potrebe. S tem bomo zgradili 52 učilnic, vse potrebne sanitarne in upravne prostore za potrebe srednješol- skega zavoda. Temeljni kamen za srednješolski center bomo na krajši slovesnosti Prav ti uspehi referendumskih odločitev pa nas obvezujejo, da opravljamo sprejete obveznosti z vso odgovornostjo tako v smislu časovnih rokov o prodaji in zaključku izgradnje objektov, njihovega obsega, kvalitete in nenazadnje vsklajene gradnje vseh nujno potrebnih gradbenih obje- ktov za srednješolski center in dijaški dom. Zaradi zagotovitve denarja smo se morali odločiti za gradnjo v večih fazah, ker bodo predvidena finančna sredstva iz republike, na TOljo šele po letu 1979. Finančna konstrukcija za prvo fazo je naslednja: položili 2. novembra letos. Bričakujemo, da bo gradnja prve faze končana do konca leta 1978, dela pa bo opravljal „Stavbar" Maribor - TOZD „DRAVA" PTUJ." mš Samoupravna komunalna skupnost občine Ptuj Zagotoviti materialno osnovo dela skupnosti Med prednostnimi nalogami sa- moupravne komunalne skupnosti občine Ptuj v bodoče je, kot je bi- lo slišati na drugem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev Skupščine samoupravne interesne skupnosti za komunalne dejavnosti občine Ptuj, naloga za- gotovitve materialne osnove dela. Prav tako pa bo potrebno okrepiti samoupravno in organizacijsko vlogo komunalne skupnosti v njeni nalogi uveljavljanja diužbeno- ekonomskih in političnih odnosov že sprejete politike. Tudi sredstva za uresničevanje pomembnih nalog na področju komunalne dejavnosti bo treba združiti iz razloga, ker se le-ta sedaj združujejo na različnih krajih oziroma v drugih interesnih skupnostih in krajevnih skupno- stih. Skupščina samoupravne komunalne skupnosti je v okviru dnevnega reda zasedanja potrdila akcijski program dela izvršnega odbora skupnosti in akcijski pro- gram dela odborov skupnosti. Iz- volila pa je tudi odbor za samoupravno kontrolo. Delegati skupščine so razpravljali tudi o obliki bodočih skupnih služb stanovanjske, komunalne in cestne skupnosti občine Ptuj in sprejeli predlagano obliko s pripombo, da naj komisija pri nadaljnjem delu upošteva že določeno konkretiza- cijo nalog z omenjenega področja. Sklep skupščine je tudi, da naj skupne strokovne službe zaživijo do konca letošnjega leta. K poročilu o analizi stanja ko- munalnega gospodarstva v občini Ptuj je bilo povdarjeno, da je tre- ba nemudoma pristopiti k izdelavi srednjeročnega plana razvoja komunalne dejavnosti; skupščina pa je imenovala še posebno ko- misijo za pripravo osnutka sa- moupravnega sporazuma o temel- jih srednjeročnega plana razvoja komunalne dejavnosti v občini Ptuj in samoupravnih sporazumov za leto 1978. Delegati so soglašali tudi s sklepom o sprejemu sa- moupravnega sporazuma o do- ločitvi števila in načinu delegiranja delegatov — uporabnikov v samoupravne organe organizacij združenega dela, ki izvajajo ko- munalne dejavnosti posebnega družbenega pomena in sklepom o pristopu v zvezo komunalnih skupnosti Slovenije in statutom iste skupnosti. V zaključku za- sedanja skupščine so delegati raz- pravljali o zadevah finančnega značaja, ki pa zaradi svoje ne- urejenosti, zahtevajo široko javno razgrnitev. Seznanili so se tudi z ustanovitvijo aktiva ZK v sa- moupravni komunalni skupnosti. MG Kooperanti ali zadružniki v zakonu o združenem delu je v 31. členu zapisano, da kmetje svobodno odločajo o združevanju v kmetijske zadruge ali v druge oblike združevanja kmetov, to določilo pa je podrobneje raz- členjeno v poglavju ,,Povezovanje samostojnega osebnega dela v si- stem samoupravnega združenega dela." (od 275. do 300. člena zakona o združenem delu). Določila v zakonu so torej jas- na, vendar se pri konkretnem uresničevanju teh določil na območju ptujske občine pojavlja vrsta vprašanj, ki zahtevajo po- globljeno preučitev in na podlagi tega ustrezno odločitev. To nalogo si je zadala tudi posebna strokovna delovna skupina, ki deluje v okvi- ru komisije za izvajanje zakona o združenem delu pri SO Ptuj. Nalo- ga te komisije je, da preuči organiziranost in dohodkovne odnose kmetov-kooperantov. Pri delu je komisija naletela na eno najtežjih vprašanj, kako orga- nizirati obrat za kooperacijo. Dile- me so v tem, ali naj bo to temeljna organizacija kooperantov ali temeljna združena organizacija. Se pomembnejše pa je vprašanje, ali je celotna kooperacijska dejavnost lahko organizirana le v eni temelj- ni organizaciji, ali pa bo potrebno organizirati več temeljnih organizacij (kooperantov ali za- družnikov). Take rešitve silijo k nadaljnjemu razmišljanju, ali se naj te nove temeljne organizacije povežejo ne- posredno z delovno organizacijo Kmetijskega kombinata Ptuj ali pa se povežejo v svojo novo delovno organizacijo kooperantov oziroma zadrugo. Ce bi bilo tako, potem bi se lahko naprej povezovali le v SOZD. Podobna vprašanja kot v obratu za kooperacijo KK Ptuj, se pojavljajo tudi v TOZD kooperacija ,,Perutnina" Ptuj, saj imajo kooperante z območja več občin in celo v SR Hrvatski. Le v KZ Lovrenc na Dravskem polju ne razmišljajo dosti o novi orga- niziranosti kmetov, vendar jih bo dosledno uresničevanje določil zakona o združenem delu v to prisililo. Vse to so vprašanja na katera bo komisija morala najti čimprej najboljše odgovore in pri- poročila, odločitev pa leži ne- posredno na delovnih ljudeh in kmetih samih. F Skupna seja zborov skupščine Jutri, 28. oktobra, se bodo v Slov. Bistrici zbrali delegati vseh zborov skupščine občine na svoji 23. redni seji, prvi v podopustni- škem obdobju. Ni naključje, da bodo prav na tej seji v prvi vrsti obravnavali dosežke na področju informirano- sti občanov o delu skupščine in njenih organov kot tudi informira- nju občanov prek drugih sredstev javnega obveščanja. Pred nami so velike in pomembne naloge, kon- gresi ZK kot tudi priprave na volitve v letu 1978. Tem in še nekaterim drugim dogodkom pa morajo sredstva informiranja posvetiti vso pozornost, da bo sleherni občan kar najbolje sezna- njen z dosežki in nalogami v dr\jžbenopolitičnem in kulturnem življenju pa tudi na drugih interes- nih področjih. S posebno pozornostjo bodo de- legati prisluhnili tudi informaciji o izvajanju davčne politike v SR Sloveniji in občini Slov. Bistrica za leto 1976, pregledali bodo še dosedanje izvajanje družbeno- ekonomske politike na področju delitve dohodka in osebnega dohodka. Širše bodo obravnavali tudi predlog programa dela skupščine in njenih zborov od letošnjega septembra do junija 1978, izvaja- nje in stanje odloka o urejanju in vzdrževanju vojaških pokopališč in grobov ter o varstvu spomenikov in spominskih obeležij v občini Slovenska Bistrica. Na ločenih sejah bo zbor združenega dela posvetil posebno pozornost še poročilu o delu komisije za izračun katastrskega dohodka za katastrski okraj Pohorje, predlogu odloka o družbeni skrbi za udeležence na- rodnoosvobodilne in drugih vojn ter za njihove družinske člane in odloku o obveznem odlaganju smeti in odpadkov v strnjenih na- seljih na območju občine. O tem pa bodo obširneje spre- govorili tudi delegati zbora krajev- nih skupnosti. Viktor Horvat Krajevna skupnost Ptuj v PRIPRAVAH NA REFERENDUM Na drugi redni seji se je včeraj sestal odbor za pripravo referenduma v krajevni skupnosti Ptuj. Osrednjo pozornost v razpravi je posvetil dogo- voru za razpis in sklic referenduma ter določitvi datuma za sklic skupščine krajevne skupnosti Ptuj, ki bo razpisala referendum za podaljšanje krajev- nega samoprispevka sprejetega v letu 1973. Ta se bo iztekel v naslednjem letu. S podaljšanjem krajevnega samoprispevka do leta 1980, se bodo zbra- la potrebna sredstva za realizacijo že sprejetega srednjeročnega programa in sredstva za realizacijo novih programskih nalog, za katere se bodo v pri- hodnjih dneh na zborih občanov odločali delovni ljudje in občani z obmo- čja krajevne skupnosti Ptuj. Z določenim deležem sredstev pa naj bi bili v sredstvih podaljšanega samoprisi?evka zastopani tudi programi novih kra- jevnih skupnosti. Na zborih občanov bodo razpravljali tudi o bodoči reor- ganizaciji. Ze dosedanji enotni odločitvi ,,ZA" samoprispevek sta porok, da bo tudi ponovna odločitev za samoprispevek, ki bo predmet odločitve predvi- doma na referendumu v mesecu decembru, skupek naših skupnih odločitev za smelejši jutri. Odločitev ,,ZA" pomeni hitrejšo realizacijo skupno do- govorjene razvojne politike, potreb in želja ljudi določenega območja. MG Bodo delagati spet molčali? Jutri se bodo sestali delegati zbora krajevnih skup- nosti in zbora združenega dela ptujske občinske skupščine. Osrednji točki dnevnega reda bosta infor- macija o tekočih gospodarskih gibanjih in uresniče- vanju resolucije o družbenoekonomski politiki občine Ptuj v prvem polletju 1977 ter osnutek predloga spre- memb in dopolnitev družbenega dogovora o obliko- vanju in izvajanju štipendijske politike v SR Slove- niji. Prav gotovo ni potrebno posebej poudarjati pome- na obeh točk dnevnega reda. Obširna informacija o gospodarskih gibanjih bi naj vzpodbudila delegate k razpravi, v kateri bi morali ugotoviti, zakaj še vedno prihaja do izgub v gospodarstvu, zakaj stabilizacijska politika ne prinaša rezultatov, ki smo si jih zastavili, zakaj je produktivnost še vedno prenizka... Mnogo je še takšnih zakaj, odgovore nanje pa lahko dajo dele- gati — ali, odgovor lahko da baza, kot radi rečemo. Toda baza modro molči. Morda pa bodo delegati na jutrišnjem zasedanju bolj zgovorni?! Osnutek predloga sprememb in dopolnitev družbe- nega dogovora o štipendiranju je v javni razpravi še do konca tega meseca. Dogovor je le eden izmed ak- tov o štipendiranju, zajema pa osnovna načela in iz- hodišča o oblikovanju in izvajanju štipendijske poli- tike. In če se delegati tega zavedajo, tudi v razpravi k tej točki ne bodo molčali. Res pa je tudi, da družbeni dogovor ne bo pomenil nič, če ga v praksi ne bomo dosledno uveljavljali. Nič pa ne bo pomenil tudi v tem primeru, če temeljne organizacije združenega dela in delovne organizacije v ptujski ob6ni ne bodo izdelale kadrovskih načrtov, saj je do sedaj le 32 or- ganizacij združenega dela v ptujski občini sprejelo srednjeročne programe kadrovskega razvoja. In če bomo pri tem ostali, nam tudi še tako dober družbeni dogovor ne bo pomagal! N. D. 4 - DELEGATSKA SPOROCiLA 27. oktober 1977- TEDNIK Ni frontne SZDL brez mladih Med mladimi v naši republiki že potekajo priprave na X. kongres ZSMS, ki bo prihodnje leto predvidoma v Mariboru. Da bi dosegli večjo informiranost član- stva ZSMS o delu republiških organov ZSMS in kongresnih pripravah, se je revija Mladina odločila ponovno izdajati A2 informacije, ki bodo izhajale kot redna priloga. Ker je bil v 2. številki A2 informacij objavljen obširen refe- rat Ljuba JasniCa, predsednika republiške konference ZSMS, v katerem razmišlja o jasno začrta- nih smereh predkongresnih aktiv- nosti smo se tudi mi odločili, da vam nekatere misli posredujemo v skrajšani obliki. Zveza socialistične mladine Slovenije je v preteklem obdobju zabeležila dokaj hiter vzpon v izgradnji sodobne samoupravne, odprte in učinkovite organizacije mladih ljudi. Nova zasnova enot- nega družbenopolitičnega organiziranja mladih, se je poka- zala kot pravilna, njeno vrednost pa vsebolj potrjuje konkretna praksa. Seveda ocena, ki se nanaša na dosežene pozitivne spremembe in uspehe, nujno pripelje k sklepu, da je stanje popolnoma dobro, da ni problemov ali pa, da je največ problemov rešenih. Veliki večini mladih je postalo povsem jasno, da je socialistično samoupravljanje edini pogoj za nadaljni uspešni razvoj naše federativne večnacionalne skupno- sti, za krepitev oblasti delavskega razreda in delovnih ljudi. Skratka, prevladala je zavest, da je mogoče le preko sistema samoupravljanja uspešno reševati številna proti- slovja, s katerimi se srečujemo v nadaljnem razvoju in da je to zgodovinska priložnost za pravo »svobodo človeka. Preživeta sta praksa in pojmovanje, da se lahko mladi prek svoje organizacije obračajo na družbo s seznami želja in zahtev katere njihove probleme in kako naj bi reševala družba. Postalo je jasno, da je mogoče le z delom in konkretnim družbe- nopolitičnim angaž mjem bistve- no vplivati na ;Sevanje teh problemov, ZSM i razumemo in sprejemamo predvsem kot neposredno organizatorico konkretnih akcij mladine, ne pa kot njeno politično predstavnico ali kot pravi tov. Kardelj; „Ce ho- če revolucionarna organizacija mladine uspešno opravljati svojo funkcijo, se ne sme zapirati vase in v ozek krog tako imenovanih mladinskih problemov, ampak mora biti tesno povezana z ekonomskimi, samoupravnimi in socialističnimi interesi in potreba- mi človeka na delovnem mestu v tovarni, v mestu, na vasi ali v institutucijah drugih družbenih dejavnosti. Kajti interesi in potre- be mladine dejansko niso nič drugega, kakor del interesov in potreb delovnih ljudi. In prav zato mora naša družba odločneje ustvarjati možnosti za odgovorno angažiranje mladine na vseh področjih družbenega življenja." ZSM mora Se v naprej posvečati vso pozornost večjemu angažira- nju mladih pri izpolnjevanju delovnih obveznosti, v OZD, šoli, fakulteti, pri tem še posebej razvijanju pravilnega socialistične- ga odnosa do dela. To je naSa/laj- pomembnejša družbena naloga. V prihodnje bo treba vložiti večji napor skupaj s SZDL za okrepitev družbene in vzgojne vlo- ge družbenih organizacij in društev, ki vključujejo mlade. Izboljšati moramo delovno meto- do organizacij in vodstev ZSM. Poglejmo ob koncu še nekaj na- log naše neposredne aktivnosti v pripravah na X. kongres, katerim bi morali do volilnih konferenc v OO ZSM v aprilu mesecu posvetiti največ pozornosti. 1. Težišče dela ZSM prenesti v osnovne organizacije in v dosledno izpolnjevanje pravega lika — člana ZSM. Osnovna organizacija mora delovati kot mobilizator in vzgoji- telj članstva, kot pobudnica celot- nega življenja mladih. 2. Delo organov ZSM Slovenije moramo vskladiti predvsem s pomenom, vlogo in aktualnimi nalogami OO ZSM s potrebo po večjem opiranju na njihove potre- be in samoiniciativnost članstva. 3. Temeljito proučiti izkušnje v kadrovski politiki ter izdelati nače- la in sistem kadrovanja, uspo- sabljanja in angažiranja kadrov. 4. Nenehno nadzorovati uveljavljanje načel in norm statuta in odločno preprečevati vse oblike njegovega spodkopavanja, zagoto- viti pravočasno izpolnjevanja vseh obveznosti članstva in posamezni- kov. 5. Celotno politično dejavnost moramo organizirati tako, da bo zmeraj aktualna in da bo v vspodbujala ustvarjalno delovanje vseh dejavnikov, organiziranih v ZSM. Posebno pozornost posvetiti krepitvi SZDL. 6. Republiška konferenca ZSM in njeni organi, kot tudi organiza- cije na terenu, morajo pravočasno in vsestransko razčleniti družbene tokove, dogajanja in pojave s stališča uresničevanja družbeno- ekonomskih odnosov, stalno imeti pobudo pri reševanju družbenih problemov. 7. Sistematično moramo pripravljati mlade za sprejem v ZSM, politika sprejemanja članov mora biti izraz vzgojne politike. 8. Za opravljanje sprotnega pregleda idejnopolitičnega stanja med mladdo generacijo in aktivno- sti v vseh sredinah delovanja, moramo izdelati metodologijo spremljanja, na organiziran način od osnovne organizacije ZSM do republiške konference ZSM. ,,Naloge, ki so pred nami pa niso samo vprašanje organizacije, temveč in predvsem, vsakega posameznika v njej. In organizaci- ja bo tem boljša, čim boljše bo na- še delo. To pa naj bo moto naše politične jeseni," je zaključil Lju- bo Jasnič, predsednik RK ZSM Slovenije. priredil: M. Ozmec Ljubo Jasiiič, predsednik RK ZSMS Foto: M. Ozmec Cesta ,^ama jama" in druge težave Pred dnevi sem se vozil z avto- busom, pravilneje povedano, z več avtobusi po cestah v trikotniku: Tržeč—Zetale—Majšperk—Tržeč. To so večinoma še ceste, ki nosijo ime po slavnem angleškem stro- kovnjaku za ceste Mac Adamu in še danes pravimo cestam ,,izum" tega strokovnjaka, makadamske ceste. Toliko v pojasnilo tistim, ki še niso vedeli, zakaj pravimo ,,ma- kadam". Od teh makadamskih cest v omenjenem trikotniku, ki nekako obkroža naše gornje Haloze, je najslabše vzdrževana cesta od No- ve cerkve do Zetal, ali pravilneje do Zal pri Dobrini. Promet po tej cesti je precej gost, zato tudi cesta izredno slaba, saj dobesedno drži, da je na njej,,sama jama", čeprav od Zetal do Majšperka in od tam do Tržca po dolini Dravinje ni do- sti boljše, vendar tako kotanjasta cesta vsekakor ni. To potrjujejo tudi izjave šoferjev avtobusov, naj navedem samo eno: ,,Vedite, da vozim od Celja do Murske Sobote, po številnih pro- gah na tem območju, ki še ne po- znajo asfalta, toda tako slabe ce- ste, kot je ta proti Zetalam, tre- nutno ni nikjer. Saj tudi ni čudno, ko je po njej tak promet, gramoza pa še letos sploh ni videla, čeprav je cestni nadzornik doma ob tej cesti in bi lahko opozoril na to pri- stojno TOZD za ceste, ali pa hoče potrditi rek o kovačevi kobili, ki je vedno bosa. Sedaj še gre, ko je suho, toda ko dežuje, je tako kot bi vozil hidrogliser čez brzice gor- skega hudournika..." Tako je modroval šofer malo- številnim potnikom, vse skupaj pa je treslo, da so na sedežih poska- kovali kot pajaci iz gume. ,,To še ni nič" je povzela ena od potnic, „če se pelješ s fičkom šele poska- kuje, kot bi ,,jahal v Colorado" in nadaljevala, da je vožnja z avto- busom še vseeno štirikrat cenejša kot pa s fičkom, da o drugih av- tomobilih niti ne govorimo. Pritr- jevali so ji tudi drugi... Čeprav je v avtobusu razločen napis ,,Med vožnjo ne govori s šo- ferjem", se je izmenjava mnenj in kritik na račun tistih, ki so od- govorni za ceste, nadaljevala skozi vso vožnjo. Izkušeno oko šoferja je budno pazilo na cesto, z rutini- ranimi gibi je sukal volan, se izogi- bal večjih kotanj, pritisnil na za- vore, če je bilo treba čez razgibano površino cestišča prepeljati brez večjih pretresov. Skratka, vozil je previdno in varno, zabavljanje čez vzdrževalce cest in za to področje odgovorne pa je najbrž tudi rutin- sko. Kdove kolikokrat in kohkim potnikom je to že povedal, ,,pa saj nič ne pomaga" je navadno končal svojo glasno misel. ,,Le kaj delajo naši delegati, pa tisti pri skupnosti za ceste, pa oni pri vzdrževanju cest, pa naša krajevna skup- nost..." Podobne kritike šoferjev avto- busov je slišati tudi med vožnjo po cesti skozi Doleno, zlasti pa še po oni skozi Naraplje. Naj še tudi tu citiram nekaj stavkov enega od šo- ferjev: ,,Pozimi je ta cesta pogosto ledena, zlasti še na odseku med Pridno vasjo in Jesenico, kjer so ozki, strmi in nevarni ovinki. Kljub pazljivosti tu lahko zgrmiš v prepad. Najslabše pa je to, da ce- sta pozimi sploh ni posipana, v poletnih mesecih je na tej cesti še cestar, pozimi pa ga premestijo ne- kam drugam. Proge ne moremo zapreti, saj vozimo predvsem zara- di šolarjev, ki imajo po šest in več kilometrov poti v šolo in prav v zimskih mesecih je za malčke pot še toliko težavnejša. Toda starši se včasih niti ne zavedajo, v kakšni nevarnosti so njihovi malčki na taki strmi poledeneli cesti, pa tudi mi šoferji... Človek tvega in vlaga vso svojo sposobnost v to, da var- no prepelje potnike, toda kaj če bi se kljub temu kdaj zgodilo, če av- tobus zgrmi po poledeneli cesti v prepad? Kdo bo odgovoren? Zapisal sem le del tistega, kar sem slišal v avtobusu med vožnjo po omenjenih cestah, vendar je že to dovolj, da odgovorni za vzdrže- vanje naših cest in za varnost prometa po njih nekoliko bolj raz- mislijo o vzdrževanju omenjenih cest na enem najpasivnejših, gospodarsko najmanj razvitem ob- močju ptujske občine. Vedo, da asfaha zaenkrat še ni moč pričako- vati, razen na odseku Nova cer- kev—Dobrina, toda zadovoljni bi bili, da bi kotanje vsaj sproti zasuli z gramozom, da bi poledenelo ce- stišče posipali s peskom... -ek KRITIČNA OCENA DELA Komunisti v telesni kulturi so pred kratkim na volilni konferenci kritično ocenili svoje delo. Pri telesnokulturni skupnosti sta ob- stojala dva aktiva in sicer aktiv, da tako zapišemo, vodilnih komuni- stov in širši aktiv športnikov in športnih delavcev. Prvi aktiv ob- staja pri izvršnem odboru TKS in njegovo delo vodi sekretariat. Če bi delovanje ocenjevali zgolj po številu sestankov, potem je največ delal sekretariat, zatem ožji aktiv in nato čisto nič širši aktiv. Komu- nisti so sami zelo kritično ocenili delo, ki bi lahko bilo veliko bolj uspešno, čeprav smo na področju telesne kulture v naši občini v zad- njih letih, odkar obstaja samo- upravna interesna skupnost oziro- ma telesnokulturna skupnost, dosegli tudi vidne uspehe. Če prisotnost na tako pomembni seji, kot je volilna konferenca lahko pomeni tudi določen odraz delav- nosti, potem je večina komunistov, ki delajo na tem področju, vse prej kot delavna. Vendar ni mogoče ocenjevati dela le po prisotnosti na sestankih. O premajhni aktivnosti komunistov v svojih sredinah, ozi- roma osnovnih telesnokulturnih organizacijah, pričajo tudi nekate- re težave in začeto delo na določe- nih področjih. To bomo poskušali pojasniti ob ugotovitvah, ki smo jih slišali na volilni konferenci. Kljub nekaterim pomanjkljivo- stim je pri delu skupnosti viden napredek, ki pa je dostikrat zaslu- ga posameznikov. Ostali se prema- lo ali pa sploh ne vključujejo v razreševanje problemov, morda pa jih tudi ne znamo pritegniti. Finančni položaj skupnosti je, če ne gledamo potreb, dokaj dobro rešen. Seveda so potrebe še vedno precej nad našimi možnostmi, ko imajo v občini prednost dejavno- sti, ki jih trenutno bolj potrebuje- mo. Delo aktiva komunistov delav- cev v telesni kulturi je kritično ocenjeno in za svoje delo kritiko tudi zasluži. Bolj bi se morali zav- zemati za razreševanje problemov in veliko več storiti na področju idejnega dela. Vse preveč se pojavlja takoime- novano klubsko gledanje. Boriti se je potrebno proti takšnim pojavom in zagotavljati pogoje za izvedbo nalog za katere smo se dogovorili (predvsem prioriteto). Komunisti so ugotovili, da je v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih premalo sodelovanja pri planiranju dela skupnosti, vse preveč je pripomb, potem ko so ti programi že spreje- ti. Torej boljše sodelovanje pri usklajevanju programov. Sindikati in SZDL bodo morali pri tem več pomagati. Kvaliteto v nekaterih športnih panogah že imamo, vendar ni množičnosti. Tako bomo morali več storiti pri razvoju množičnosti, kar bo tudi pogoj za kvaliteto. Ob tem pa je eno bistvenih vprašanj izobraževanje in pridobivanje stro- kovnih kadrov. Teh nam trenutno zelo primanjkuje, čeprav kaže na bolje in v tej smeri že delamo. Odnosi med občinsko in repu- bliško telesnokulturno skupnostjo niso zadovoljivi, saj ni načela soli- darnosti in pomoči manj razvitim. Odvajamo precej sredstev za skup- ne potrebe, ki pa se ne vračajo. Delegati na zasedanjih skupščine niso izpolnili svojega poslanstva. V večini primerov sodelujejo v razpravi le delegati izvajicev, uporabniki se kot po pravilu ne oglašajo. V bodoče bo tudi na tem področju delegatskega odločanja potrebno razmisliti o posebnih delegacijah in tako delo izboljšati, prav tako upoštevati tudi ločeno zasedanje zborov. Izvršni odbor skupnosti ni v celoti izpolnil svoje naloge, krivda posameznikov, kar bo potrebno upoštevati pri evidentiranju novih kandidatov za vodilne funkcije v telesni kulturi. Vendar izvršnemu odboru ne gre oporekati tudi svet- lih trenutkov oziroma uspešnega dela pri posameznih nalogah, toda v celoti gledano velja prejšnja ocena. Komunisti so soglašali, da dose- danja dva aktiva poenotijo. V ta aktiv bodo vključeni komunisti delavci v telesni kulturi, ki so v iz- vršilnih organih skupščine, društev in v raznih komisijah. Ostali komunisti pa bodo delovali v manjših aktivih znotraj osnovnih telesnokulturnih organizacij aH društev. Prizadevati si morajo za ustano- vitev osnovnih organizacij ZSMS v športnih sredinah. Tako bodo športnikom približali oziroma jih vključili v delo tudi na drugih pk;cr oproščeni dela. Izkopati je bilo treba nad 50 jam za drogove, nekaj sto metrov jarkov za ozemljitve, razvoziti in postaviti nad 50 drogov in razvleči nekajkrat po lOOO m žice, za kar so porabili nad 2.500 prostovoljnih delovnih ur. Vaščani bi se želeli ob dokončanju vseh teh dd še enkrat zahvaliti Elektro Ptuj, potem SIS preskrbovalnega območja Elektro Maribor in podjetju Elektro Ljutomer. Posebna zahvala gre tovarišu Hvalcu in njegovi skupini, ki so ddo organizirSi tako, da niso storili, lahko bi rekli, nobene škode v vinogradili in na njivah. Zahvaliti se moramo tudi krajevni skupnosti Velika Neddja, ki je prispevala poleg sredstev 120.000,- din, ki so jih'zbrali vaščani sami, še preostalih 60.000,- din. Kot sem že omenil, je bilo ddo ^udi težko organizirati, ker je vse potekalo na prostovoljni bazi in ni oilo nobene prisile. Vse to je uspelo članoma iniciativnega odbora za izgradnjo elektro- energetskih objektov, Ivanu Petku iz Sardinja št 19 in Francu Petku E Sardinja št, 45, ki sta bila neumorno v akciji, tako pri zbiranju sredstev, kot pri organi- ziranju dela. Opravila sta vsak nad 200 ddovnih ur. Njima gre posebna zahvala in bi verjetno zaslužila udarniška priznanja. Upajmo, da bodo ta članek prebrii predstavniki družjeno- političnih organizacij in krajevne skupnosti Vdika Neddja in našli primeren način za oddolžitev požrtvovalnima organizatorjema, kar bo obenem spodbuda za rgihovo nadaljnje delo. K. M. V d. Nedelja TEDNIK -27. oktober 1977 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 veselje najmlajših Pred kratkim se je tudi najmlajšim Bistričamm po- nudila velika priložnost, lahko bi rekli, pravega zimskega veselja. Čeprav je bilo kratkotrajno, je bilo toliko prijetnejše, saj so jim ga pripravili gasilci ob nedavni demonstraciji gasilcev delov- nega kolektiva IMPOL iz Slov. Bistrice, ko so prikazali gašenje s peno. Foto in tekst: v. Horvat Slovenščina, slovenščina, slovenščina... Nezadostno iz slovenskega jezika! Moramo se boriti za čistost slovenskega jezika! Razlikovati moramo poulični jezik od lepo- slovnega, knjižnega jezika. Jezik je kultura ljudstva! Nesmisel je že, kar danes počenjamo s slovensko besedo, s slovenskim jezikom. Popačena slovenščina nas bo zadaha! Poplava nekul- turnih besed nas bo pokvarila! Napak mrgoli, nihče se noče ipreti napačnemu pojmovanju nekaterih besed. Prve napake slovenskega jezika slišimo najprej na ulici, prebe- remo v časopisih in stripih ter revijah; vidimo na plakatih, sejnih gradivih, pri podnapisih v kinu in na televiziji. Slab jezik slišimo na radiu, v trgovini, pri frizerju, še psebej pa je slovenski jezik gnil v zadir^jenUi gostilni, popa- ckanih bifejih, nališpanih hotelih, razmajanih avtobusUi in zamuje- nih vlakih. Plakat - to novo sredstvo obveščanja - ki je poleg ustnjjga razglasa se najbolj na udaru,'je porazen, kar se slovenskega jezila zadeva. Napaka pri napaki in napaka napako tlači ter jo skriva. Posmeh tistim, ki pišejo in tiskajo plakate! Na cesto z nimi! Tudi z nami! Z vsemi, ki kracamo, norimo in pačimo slovenščino! Ven, na cesto, da se lahko vidimo, kdo smo, kaj smo! ,, Jezik je prav toliko star kakor zavest, saj je jezik praktič- na, resnična zavest, ki obstaja za druge ljudi in samo po tem tudi zame; kakor zavest nastaja tudi jezik iz nuje, iz nujne potrebe po občevanju z drugimi ljudmi." Mi pa ravnamo z jezikom kakor žival! „Kjerkoli obstaja kakršnekoli odnos, obstaja tudi zame; žival nima odnosa do ničesar in sploh nima odnosa." (K. Marks) Naj končno steče akcija ,,Za dstost slovenskega jezika!" zk Foto: OM Pernatipevci tokrat v Ptuju Ptuj bo v drugi polovici meseca novembra gostitelj republiške razstave ptic, ki jo bodo povezali s predavanjem za člane bioloških krožkov in biologe ter s skupščino republiške zveze društev za varstvo in vzgojo ptic. < Člani ptujskega društva za var- stvo in vzgojo ptic so prevzeli veli- ko in odgovorno nalogo, da letošnjo osrednjo tovrstno priredi- tev v Sloveniji, pripravijo ravno v Ptuju. Tako se bodo 17. novembra zbrali v delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju mladi biolo- gi in učitelji biologije na predava- nju, ki ga bo imel profesor Ivo BOZlC, kustos ornitološkega muzeja v Ljubljani na temo Var- stvo ptic pozimi. V soboto 19. in v nedeljo 20. novembra pa bo v dvorani MLADIKA republiška razstava ptic z ocenjevanjem najlepših primerkov. Sodelovali bodo znani strokovnjaki, ki bodo vse raz- stavljene ptice tudi strokovno ocenili. ^ Skupščine, ki bo v nedeljo ob 10. uri dopoldan, se bo predvido- ma udeležilo okrog 60 delegatov iz devetnajstih slovenskih društev za varstvo in vzgojo ptic. Tega dne bodo ob 15. uri objavili tudi rezultate posebne strokovne komisije in podelili nagrade naj- boljšim. Društvo za varstvo in vzgojo ptic v Ptuju bo v tem času organiziralo tudi posebno tekmovanje osnovnih šol in tistim, ki bo imela najlepše urejene krmilnice in najbolj skrbela za pti- ce pozimi, podelili tudi posebni prehodni pokal. O pripravah na to srečanje v Ptuju, bomo več poročali v na- slednjih številkah TEDNIKA. mš ENOTNA KULTURNA POLITIKA V KRAJEVNI SKUPNOSTI v prosvetnem društvu ,, Alojza Arnuša" v Rogoznici pri Ptuju so v zadnjih nekaj letih močno poživeli dejavnosti predvsem v pevski in likovni sekciji, nekoliko manj pa jim je to uspelo v knjižničarstvu in dramski dejavnosti. Prosvetno društvo v Rogoznici je bilo ustanovlje- no 30. marca 1959 leta. Takrat je bil na ustanovnem občnem zboru sprejet tudi program dela društva in dveh sekcij: dramske in knjižnice. Obe sekciji sta v začetku delali zelo uspešno. Dramska je sodelovala na številnih revijah, srečanjih in gostovanjih; knjižni- ca pa je redno obnavljala svoj knjižni fond. Že v začetku je bilo v dejavnost prosvetnega društ- va v Rogoznici vključenih veliko mladih, ki tudi da- nes to tradicijo nadaljujejo. Hitro so ugotovili, da bo potrebno dejavnost še nekoliko obogatiti in tako jim je pred tremi leti uspelo, da so ustanovili mešani pev- ski zbor, pred dobrim letom pa tudi likovno sekcijo. V krajevni skupnosti ROGOZNICA so bili vse- «;l<'07i rudi za enotno kulturno politiko, ki jo danes oblikujejo v okviru SZDL. Na osnovi teh prizadevanj so ustanovili koordinacijski odbor za kuhuro, izo- braževanje in družabno življenje pri KK SZDL, ki ga sestavljajo delegati iz vseh organizacij in društev. Izvedba zastavljenih nalog na področju kulture, izobraževanja in družabnega življenja krajanov, zahteva aktivnost skozi vse leto, saj ni proslave ali prireditve v krajevni skupnosti, za katero se ne bi temeljito pripravili in dogovorili o programu. Tako redno vključujejo člane prosvetnega društva, aktiva ZSMS, pionirje iz osnovnih šol, delavce temeljnih organizacij združenega dela Delta in Opekarna Zabjak ter društva iz vseh vasi v krajevni skupnosti. Tako v Rogoznici povezujejo in oblikujejo kulturnoprosvetno dejavnost in s tem zavest kraja- nov, da je kulturni napredek kraja, odvisen od napredka celotne krajevne skupnosti, sleherne vasi in zaselka v njej. mš Udarniška sobota ptujskih komunalcev Delavci ptujskega komu- nalnega podjetja TOZD vodovod in kanalizacija, so prejšnjo, sicer prosto delovno soboto, udarniško prijeli za orodja in stroje ter pomagali pri graditvi primarnega vodo- vodnega omrežja v smeri Slovenskih goric. Na trasi med Pacinjem in Podvinci so skupaj s svojimi kooperanti z udarniško akcijo izkopali blizu 400 metrov vodovodnega jarka in vanj položili tudi cevi. Blizu 50 se jih je zbralo na udarniškem delovišču, ki nas je spomi- njalo na poletne mesece, ko so na tem območju delali brigadirji MDA Slovenske gorice 77. JOS Sobotna udarniška akcija ptujskih komunalcev je za 400 metrov podaljšala vodovodno ^o v smeri Slovenddh goric. (Foto: JOS) Varnost tudi za mrtve Velikokrat smo v naših časopisih že brali o neljubih in neprijetnih dogodkih ob pokopih pokojnikov, saj niso bili redki primeri, da je krsta zdrsnila v jamo se celo postavila pokonci, se odprl pokrov krste ali podobno, čeprav dobro vemo, da je varnost potrebna tudi ob takih dogodkih, ko spravljamo k zadnjemu počitku svojce ali prijatelje, sosede in znance. Da je potrebno tudi do mrtvih imeti vso spoštovanje in opraviti obrede kot se spodobi, dovolj jasno opredeljuje tudi občinski odlok o pogrebnih svečanostih. Vprašanje pa je, kako se le-ta izvaja, saj še vedno prihaja do mnogih neprijetnosti in dogodkov, ko se ob njih nekateri celo zgražajo. Mislim, da je tudi varnost spravljanja krste s pokojnikom v grob pri vseh obredih še kako potrebna in jo je potrebno tudi v celoti spoštovati in dosledno upoštevati vse kar narekuje dosto- jen pogreb. Nedavno smo na enem izmed pokopališč v našb-občini posneli tudi posnetek (kraja tokrat ne bo- mo izdali), ki nam dovolj zgovor- no kaže na to, da povsod varna spravitev krste s pokojnikom le ni tako prisotna kot bi morala biti. Bralci lahko na fotografiji opazijo kako je prečni drog zvit in celo poškodovan. Res čudno je, da v tem kraju oziroma na tem pokopališču še ni prišlo do nelju- bih prizorov. Prav bi bilo, da pristojni v tem kraju naše občine poskrbijo, da do tega nikoli ne bo prišlo! Besedilo: F. Meško Posnetek: K. Zoreč Dolga pot od nalog do uresničitve Z novo samoupravno organizira- nostjo krajevnih skupnosti na po- dročju občine Slovenska Bistrica niso povsem brez skrbi. Se posebno takrat, ko je potrebno osvetliti nji- hovo delovanje in družbenopoliti- čni položaj v danih možnostih, ki so različne v vsaki krajevni skupno- sti. Nova in občanom prav gotovo mnogo bližja organizacija posamez- ne krajevne skupnosti, prinaša tudi nekaj nejasnosti. Med njimi je prav gotovo najpomembnejše zagotav- ljanje potrebnih finančnih sredstev, za izvedbo razvojnih programov KS, sprejetih z novo organizirano- stjo. Ko so sprejemali naloge in ob tem ocenjevali možtiosti njihove uresničitve, so sestavljalci nalog očitno premalo proučili vse možnosti in finančne sposobnosti krajevnih skupnostih občine Slo- venska Bistrica. Večina krajevnih skupnosti na območju bistriške občine, se je že doslej srečevala s pomanjkanjem potrebnih finančnih sredstev. Sedaj ob novi organiziranosti, ki prinaša s seboj tudi večje naloge in odgovornosti, bo mnogo težje. Izvršni svet skupščine občine Slovenska Bistrica ugotavlja, da tudi v naslednjem obdobju ne bodo uspeli bistveno povečati finančne pomoči krajevnim skupnostim. Zato so vodstva KS lahko samo usmerili v kar najbolj racionalnejše iskoriščanje razpoložljivih sredstev za največje in najboljše rezultate poslovanja. Viktor Horvat GRIPA, BOLEZEN MILIJONOV Prizadevanja medicinske znano- sti v borbi proti nalezljivim bolez- nim so obrodila sadove. Zahvalju- joč novim odkritjem na področju njihovega preprečevanja in zdrav- ljenja, stalno upadajo. Izjema je gripa, ki se je zaradi svojih poseb- nosti razvila v svetovni problem. NACIN OKUZBE: Okužba je kapljična. Povzročitelj -bolezni je virus. ZNAKI OBOLENJA: kratko- trajna visoka temperatura, suh ka- šelj, bolečine v mišičju in sklepih, glavobol in splošno slabo počutje. POSLEDICE: za zdravega in odpornega človeka, ki pravočasno leže v posteljo in sledi navodilom zdravnika, ni večje nevarnosti, ker pa se pri prebolevanju gripe močno zmanjšuje odpornost človeškega organizma, prihaja pogosto do komplikacij — pri tem so prizadeti predvsem starejši in kronični bolni- ki — bolezen pa se lahko celo tragi- čno konča. ZDRAVLJENJE: proti povzro- čitelju gripe nimamo usf)ešnih zdra- vil. Vplivamo lahko le, da pade temperatura, zboljšujemo človeko- vo slabo počutje in povečujemo njegmo telesno odpornost. PREPREČEVANJE: Cepljenje je edino učinkovito sredstvo v borbi proti gripi. Uspešno je le te- daj, če je pravočasno in če zajame dovolj veliko število ljudi. Izvaja ga zdravstvena služba. Posameznik se uspešno vključuje v preprečeva- nje te in ostalih nalezljivih bolezni s tem, da razvije odpornost organiz- ma s pravilno prehrano in počitkom, sistematično krepi telo s fizkulturno dejavnostjo in z rekrea- cijo. Družba pa naj mu pomaga pri odpravljanju vsakdanjih stresov, urejanju stanovanjskih in drugih problemov ter odpravljanju nega- tivnih vplivov okolja doma in na delovnem mestu. V razpravi o osnutku zakona o delovnih razmerjih, o katerem so razpravljali na minuli seji delegati občinskega sveta ZSS občine Ptuj in ji dah tudi končno obliko v pripombah, je bilo največ besedi k členom osnutka zakona, ki se nanašajo na nadurno delo, dela po upokojitvi, dopusta in podobno. Čeprav zakon „na videz" ne prinaša „bistvenih novosti", je obenem poskus celovite obdelave delovnega razmerja ter vnaša nove smeri reševanja zadev po samoupravni poti in ne več toliko po črkah zakona. Precej je bilo rečenega tudi o tem kako je z nadurnim delom izven proizvodnje; spreminjevalni predlog pa so dali še k členu, ki govori o letnem dopustu; zakon predvideva, da delavec izrabi letni dopust v enem delu; seveda pa se v samoupravnih splošnih aktih lahko določi, da ga izrabi lahko v dveh delih pri čemer pa mora en del dopusta trajati brez presledka najmanj 12 delovnih dni; veljalo bi, da bi delavci dopust izrabUi v več delih, od katerih pa bi pravi „obrok" dopusta naj trajal vsaj 12 delovnili dni. Še najbolj se je razprava razvnela ob členu, ki govori o prenehanju delovnega razmerja zaradi upokojitve. Delegati so zavzeli stališče, da bi bilo potrebno »omiliti" 178. člen osnutka zakona o delovnih razmerjili pri »posebnih okoliščinah", ki zahtevajo, da delavec, ki je sicer že izpolnil zakonske pogoje upokojitve, še obdrži statu« delavca v združenem delu. Zbrane pripombe bo pregledala še posebna komisija in jih posredovala predlagatelju osnutka. Delegati so v nadaljevanju seje pregledali dosedanjo aktivnost na področju uresničevanja zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah ter dali potrebno akcijsko usmeritev v podružbljanju nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozasčite. Tako so ugotovili, da bomo morali v prihodnje posvetiti več pozornosti izobraževa- nju kadrov s tega področja. Že v kratkem se bodo na posebnem seminarju srečah predsedni- ki odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter načelniki narodne zaščite. O inventivni dejavnosti, kot sestavini razvojne in raziskovalne dejavnosti, smo v ptujski občini že veliko govorili, sprejeli veUko obvezujočih sklepov, nazadnje pa ugotovili, da smo na področju inventivne dejavnosti šele na začetku . ..! Ankete, ki jih pošiljamo v delovne Organizacije, ustanove in ne vem še kam, dosedai še niso prinesle rezultatov, ki jih želimo! Postavljamo vprašanje: ali smo dovolj naredili, da bi spoznali nujnost sestavine inovacije v proizvodnem procesu? Kako smo se obnašali kot družba do inovatorja, ga spodbujali v njegovem raziskovaUiem delu, mu dajali potrebno družbeno in materialno priznanje, iBtrezno stimulacijo in še kaj? Da o primeru Rudija Belšaka, ki že dalj časa hodi po trnovi poti inovatorja in dokazuje upravičenost svoje zahteve, ne govorimo. Razglabljati o tem je brezplodno ali pa ne? Dokler bo tako, ne bomo mogli reči, da se je prižgala zelena luč za inovatorje. Zgolj ugotavljanje kritičnosti določenega stanja, ki ne vzpodbuja konkretne akcije, je |)remalo. Potrebno bo torej v okviru občine širše zastaviti akcijo uveljavljanja inventivne dejavnosti in izprašati sleherno sredino zakaj „ne" za inventivno dejavnost in kako načrtujejo njen razvoj v prihodnje. V sleherni delovni organizaciji mora zaživeti delo komisije za inventivno dejavnost, ki pa mora imeti svoj akcijski program, pravilnik itd. Najprej pa bomo morali, če želimo biti uspešni na tem področju, širše razgrniti pomen inventivne dejavnosti in z njo seznaniti vse, ki so jo doslej iz teh ali drugačnih razlogov odklanjali! MG 6-IZ fVASIH KRAJEV 27. oktober 1977- TsmriK Letos že 2030 odvzemov krvi Tudi z letošnjim odvzemom krvi smo lahko v ptujski občini zado- voljni. Akcija, ki je gotovo ena najhumanejSih med človeštvom, je v prvih devetih mesecih letošnjega leta vključila prek dva tisoč delovnih ljudi in občanov. Iz podatkov, ki smo jih dobili pri Občinskem odboru RK v Ptuju, je bilo letos že 2030 odvzemov krvi, kar predstavlja 77,36 % lanskolet- nega odvzema, ko je svojo kri darovalo 2624 anonimnih krvoda- jalcev. V primerjavi z zadnjimi dvanaj- stimi leti, je bilo lansko leto naj- uspešnejše, v letošnjih devetih mesecih pa vodijo po številu odvzemov: Gorišnica, kjer je v avgustu darovalo kri 53 delovnih ljudi in občanov, Ptuj — v mesecu juniju 102 odvzema in TGA Kidri- čevo — v marcu 70 odvzemov krvi. Najuspešnejši je bil mesec * avgust s 310 odvzemi krvi. Akcija bo usp^no tekla tudi v zadnjih treh mesecih letošnjega leta, ko pričakujejo najštevilnejši odziv med krvodajalci. mš Dragocena kri za sočloveka Foto: M. Ozmec PRIPRAVE NA 2. KRAJEVNI PRAZNIK v krajevni skupnosti Juršind te- čejo zadnje priprave na 2. krajevni praznik, ki ga bomo proslavljali 30. oktobra v spomin na ustrelje,ne ak- tiviste NOB s tega področja. Ob deveti uri zjutraj se bomo zbrali pred spominsko ploščo pred zdravstveno ambulanto v JurŠincih in s svečano komemoracijo obudili spomine na težke čase druge svetovne vojne. Položili bomo ve- nec pred spominsko ploščo, prav tako pa se bo delegacija odpeljala v Mostje in pred spomenik padle Slo- venjegoriške čete položila venec. S programom bodo sodelovali: godba na pihala iz Ptuja, pevski zbor Komunalnega podjetja Ptuj, TOZD Avtopark, pevski zbor Dru- štva upokojencev iz Maribora — Tezno, recitatorji in drugi. Nato se bomo preselili v prosvet- no dvorano kjer bo svečana seja zbora delegatov s slavnostnim go- vorom. Nadaljevali bomo s kultur- nim programom glasbene šole iz Krapine, ki bo gost v okviru sreča- nja bratskih občin. Sodelovali pa bodo recitatorji PD Juršinci. V okvir praznovanj bomo vklju- čili tudi otvoritev likovne razstave v osnovni šoli in otvoritev novo-as- faltiramh cest v letošnjem letu. Na proslavo našega 2. krajevnega praznika vabimo vse krajane KS Juršinci, prav tako vse sosednje KS, družbeno-politične delavce in predstavnike Skupščine občine Ptuj ter vseh SIS. Katja Holc Urejevali smo okolico OO ZSMS Hajdina in 00 ZSMS na OS Hajdina sta organizirali v soboto, 24. septembra, delevno akcijo, na kateri smo urejevali okolico novih asfaltnih igrišč pri šoli. Akcije se je udeležilo precej mladine, predvsem iz osnovne šole, manj jih je bilo iz ostalih aktivov. Z ddovišča Akcija je uspda, razvozili in nasuli smo zemljo in vse pripravili za sejanje trave in zasaditev okrasnega grmičevja. Po končanem ddu smo se pomerili v športu in se pozno popoldne zadovoljni razšli tekst in foto: Slavko Ogrinc Stari zidovi doma upokojencev se bodo razmaknili Po večletnih prizadevanjih je končno potrjen tudi program razši- ritve doma dr. Jožeta Potrča v Poljčanah, kjer se že vsa leta sre- čujejo z utesnjenostjo prostorov. Varovancem to povzroča neugodno počutje, uslužbencem pa težke de- lovne pogoje. Dom je tako za vedno večje število ostarelih, po- trebnih varstva in nege, premajhen in tako tudi nedostopen. Trenutno je v domu prostora za 275 ostarelih občanov. Med njimi so tako prebivalci iz občin Slov. Bistrica, Maribora in tudi iz drugih krajev severovzhodne Slovenije. Pri konferenci delegatov pokoj- ninskega in invalidskega zavarova- nja pri skupščini občine Slov. Bis- trica zagotavljajo, da bodo pričeli z razširitvenimi deli prve dni prihod- njega leta. Kljub temu, da bo zato potrebno zagotoviti še precejšnja dodatna sredstva, so prepričani, da jim bo to uspelo predvsem z pomo- čjo interesnih skupnosti. Ne izklju- čujejo pa tudi možnosti, da bi v ta namen zbrali tudi sredstva, ki jih svojd varovancev in drugi občani ter delovne organizadje namenjajo za vence. Te dni gradijo v Poljčanah tudi osemstanovanjski blok namenjen upokojencem iz območja KS Polj- čane. Pričakujejo, da bodo novim stanovalcem predali ključe ob praz- novanju praznika občine Slov. Bis- trica, 8. januarja. Besedilo in slika: V. Horvat Dom dr. JožetaPotrča v Zg. Poljčanah. Zima jih ne bo presenetila Prebivalci, prav gotovo že prek 100 let stare brunarice, gradijo svo- je nezaupanje do zime skozi vse le- to, ko je zunaj še toplo poletno sonce. Pa kaj ne bi! V njej ni cen- tralne kurjave in tudi do premoga je težko priti. Posebno v odročnej- ših hribovskih krajih. Kljub temu lastniki zatrjujejo, da je tudi v tej bnmarid, kije krita s slamo, tudi pozimi kar prijetno toplo. Seveda pa toplota ne pride kar sama od sebe. Dolge ure so mo- rali lastniki domačije vihteti sekiro, da so si zagotovili toliko drv. Se prej pa jih je bilo potrebno zbrati in pripeljati na domače dvorišče. V tej prijetni hišici, ki je že kar kulturno zgodovinski spomenik kraja Tinje, domuje tudi ena malo- številnih domačih krušnih peči iz katere vsaj enkrat tedensko poteg- nejo nekaj hlebcev, mnogim že sko- raj pozabljenega, domačega kruha, z njim pa še domačo pogačo ali gi- banico. Ker je do zime preostalo še vsaj dober mesec ali dva, domači pridelki pa bodo kmalu pospravlje- ni, bo brunarica še pred belo odejo dobila novo, toplejšo, vendar leseno ,,fasado". Pravijo, da jo bodo z drvmi založili kar do strehe. Tako bo v hiši topleje in prijet- neje bodo dočakali pomladne dni. Besedilo in slika: V. Horvat Bmnaika bo dobfla „ziin^o obleko" 500 Bistričanov na Kozari v soboto 8. oktobra so kivod^alci občine Slovenska Bistrica proslavili pomemben jubilej — 25. obletnko krvod^alstva na območju SR Slovenije. Temu prazniku pa so priključfli tudi praznovanja partijskih in Titovih Jubflejev. Občinski odbor RK Slovenska Bistrica je v želji, da bi te dogodke kar n^bolj ^ečano obeležili, pripravO za svoje dane enodnevni izlet v kraje znane iz časov NOB. Mjed ostalimi so obiskali JasencKrac in Koz aro, kjer so pr^ravill tudi osrednjo svečanost Praznovanje pomembnih jubilqev je bilo zelo u^ešno, saj se je izleta uddežilo ^or^ 500 krvod^dcev iz območja celotne občine Slovenska Bistrica, kar je po udeležbi mnogo več kot na podobnih občinskih svečanostih v preteklih letih, ko so se organizatoiji srečevali s problemom prostora za takšno števUo članov. Viktor Horvat Letna Skupščina KO ZZB NOV Vedno manj jih je Pred kratkim se je v kraju Šmartno na Pohorju zbralo veliko število članov krajvne organizaci- je ZZB NOV iz Smartna in njegove širše okolice. Skupaj s predstavniki družbenopolitičn«^a življenja in občine Slov. Bistrica so ocenili minulo štiriletno ddovanje organizacije ZZB NOV v kraju. Njihova letna skupščina pa ni pomenila samo pregleda dejavno- sti v minulem štiriletnem obdob- ju. Bilo je to anljivo srečanje so bor cev izpred 35 in več let, ko so si delih košček kruha, toplino cb zakurjenem ognjišču, kot tudi usodo druge svetovne vojne. Takšni kot pred 35 leti ostajajo tudi danes. Skromni, delavni, revolucionarni in nepopustljivi v uresničevanju izgradnje sociali- stične domovine. Tudi leta, ki so precej spremenila njihovo zu- nanjost, niso omajala napredne pohtične usmerjenosti, ki se še danes, prav tako kot v času NOB, kaže v dejavnosti njihovfli članov pri uresničevanju nalog družbenopoUtičnih organizacij kraja in občine. Med njimi postavljajo na prvo mesto pripra- ve ria kon^ese ZK in vohtve. Na letni skupsčini so z zaskrbljeno- stjo ugotovili, da sc njihove vrste vsako leto hitreje zmanjšujejo. Medtem ko je še pred štirimi leti Irajevna organizacija ZZB NOV Snartno štela 93 članov, jih danes šteje šc samo 86. Kljub temu, da mnogi člani organizacije živijo medscboj od- daljeni tudi po dve in več ur hoje, je njihovo dejavnost čutiti ob vsaki priložnosti, od krajevnih in drugih praznikov kot tudi v družbenopolitičnem življenju kra- ja. Tesno sodelujejo tudi z najmlajšimi v tamkajšnji osnovni šoli. Njihova najpomembnejša dejavnost je ohranjanje tradicij NOB in čuvanje spominskih obeležij iz tega obdobja. Med največjimi letošnjimi akcijami je prav gotovo sodelovanje pri obnovi partizanske bolnišnice Jesen v neposredni bližini Smart- na. V ta namen so člani opravih prek 1000 prostovoljnih delovnUi ur. Skupščina organizacije ZZB NOV Šmartno je bila priložnost. da so izvoM novo vodstvo organizacije ter sprejeli akcijski prodam dela za prihodnje ob- dobje, v katerem bodo posvetili največ pozornosti še tesnejši povezanosti borcev in organizaci- je z družbenopolitičnim življe- njem in ustvarjanjem kraja, krajevne skupnosti in občine, prenašanju tradicij NOB na mlajše rodove ter ohranjanju spominskili obeležij. Posebno pozornost bodo posve- tih tudi uspešnejšemu zdravljenju članov ZZB ter zagotavljanju boljših materialnih in socialnih pogojev borcev ter udeležencev NOB. Letošnje največje slavje borcev NOB je bilo ob odkritju spomenika partizanski saniteti na Pohoiju ter obnovi bolnice Besedilo in slika: Viktor Horvat Končno težko pričakovani most v Slovenski Bistrici, v neposred- ni bližini mestnega kopališča, so končno dogradili tudi težko Eričakovani most Prejšnjega, isenega in dotrajanega, je v preteldem letu odnesla voda. Po tem so ga večkrat poskušali na novo zgraditi, vendar vedno brez uspeha. Preden so predali novi betonski most v uporabo, je preko potoka Bistrice vodila le razma- jana ozka brv, ki so jo postavili kr^anL Z novim mostom je krajanom bila dana možnost, da do naselja uicdijo tudi asfaltno cesto; Ker so se tega prebivalci nasdja Tirgot pri Slov. Bistrici zavedali, se danes že vozijo do svojih domov po asfaltirani in predvsem mnogo krajši poti kot doslej. Besedilo in sUka: Viktor Horvat PRIREDITEV ZA SOBO v novem kulturnem - gasil- skem domu, zgrajenem 1977 na parceli Franca Klethoferja, po projektu Piojektivnega biroja Ptuj, ob sofinanciranju krajevne skupnosti Videm in gasilskega društva Tržeč ter ob sodelovanju gasilcev, odraslih in mladine, imajo garaže, 2 kletna prostora, dvorano z odrom, sejno sobo, orodjarno, okrog doma pa še velik vrtni prostor. Mladinski aktiv gasilcev si prizadeva urediti tudi svojo sobo, za kar morajo doseči potrebna sredstva z mladinskimi prireditvami. V soboto zvečer, 15. oktobra 1977, je bn odlično obiskan mladinski ples. Prišli so mladi iz ravninskega predela, iz vasi na podnožju Haloz in z Dravskega polja, s haloških predelov, pa tudi s Ptujskega polja. Nihče se ni branil domiseUiih vstopnic, ki jih je pripravil umetnik Dušan Kirbiš, domačin, niti cene z.a vino in slatino in druge pijače, malokdo je imel namen popivati; večina je prišla zato, da se razveseli, pleše in nasmeji v družbi. Zanimiv je v tej dvorani pogled po številnih ^silskih priznanjih in diplomah visoko na stenah, na gasilsko zastavo in na pokale. Dvorana je prostorna in zelo akustična. Kot je pojasnil predsednik mladinskega aktiva Marjan Sibila, so se mladi prav radi udeleževali akcij, saj se vsi dobro zavedajo. kaj pomeni v tem predelu občine novi kulturni dom, ki je bil odprt septembra letos. V aktivu ne nameravajo ostati pri plesih, temveč bodo orgamzirah tudi razna gostovanja in nastope mladih skupin. Sčasoma bo mogoče predvajati tudi filme, ob državnih praznikih in ob drugili priložnostih pa pripraviti za prebivalce proslave s kulturnim programom in z družabnostjo. Ne bi mogel reči, kje imajo enako prostoren in praktičen dom kot v Tržcu, niti ne, da so se pri domu po kom zgledovaU. Izbrali so si pač takšen projekt, ki krajevnim možnostim in potrebam najbolj ustreza. Meni, da bo ta kulturni dom, dobre volje in skupnih moči, dobro služil namenu, saj bodo v njem seje vseh društev in organizacij, zbori, predavanja, volitve, razstave, proslave in vse drugo. Po prijetnem razpoloženju, po obleki, po ničemer ni bilo mogoče reči, ta par živi in dela doma, ta pa v Ptuju v delovni organizadji. Po številnih športnili hlačah raznDi krojev in barv pa se le vidi, da se moda ravna po sodobni praktičnosti, ki jo priznata mesto in podeželje. J. V. Takšna je vstopnica za ples TEDNIK - 27. oktober 1977 IZIMAŠIHKRAJEV-7 Folklorna skupina iz Markovec bo gostovala v Trstu Na povabilo Slovenske prosvet- ne zveze iz Trsta bo folklorna skupina iz Maikovec sodelovala na veliki mednarodni folklorni reviji, ki bo v nedeljo 6. novembra v organizaciji omenjene zveze v Kulturnem domu v Trstu. Markovčani se bodo predstavili s člandto plesno folklorno skupino, s popularnimi ženitovanj- skimi kopjasi In koran ti Skupini pa Se bodo pridružili še ljudski pevci in pevke, ki bodo odslej stalni Spremljevalci skupine, saj bi le tako prispevali k ohranitvi ljudskega petja, ki žal danes že precej zamira. Z gostovanjem na tej veliki prireditvi pa si bo niarkovska folklora svoj položaj še bolj utrdila, štejejo Markovčani po številu svojih nastopov leto 1977 za eno najuspešnejših po vojni. Zanimivo je tudi to, da je bila večina tovrstnih gostovanj izven občine ter, da so bila tri gostovanja celo mednarodnega pomena in da so bili na vsa ta gostovanja povabljeni Markovska folklora, si je torej utrla pot nazven z lastnimi močmi - predvsem pa s trdim delom in kv^teto. Razveseljivo je tudi to, da markovsko folkloro cenijo povsod bolj kot pri nas doma, celo v daljnem Trstu so zvedeli zanjo, saj gre za kulturno dediščino, za katero laJiko mimo trdimo, da je ena najbogatejšili pri nas v Sloveniji. F. K., Z gostovanja v Cerkvenjaku. - foto Mirko Brumen Imenitno počutje med rojaki Predsednik kulturno prosvetnega društva „S2va" iz Frankfurta, Jože Gašperšič (levo) je ob gostovanju mladih plesalcev in ^asbenikov podaril pred sta vmkom občine Ptuj spominsko darilo Takole s poljubom in plesom se je končala kulturno zabavna prireditev naših rojakov v Frankfurtu. Rojakom so se predstavili plesalci folklorne lupine iz Cirkovc ter ansambla „Toneta Celana" in „Dobri znanci" s pevcem Bracom Korenom. foto: zk LIKOVNIKI AMATERJI IZ ROGOZNICE RAZSTAVLJAJO V JURŠINCIH V juršinski krajevni skupnosti bodo to nedeljo proslavili svoj krajevni praznik,ki ga bodo obeležili s številnimi prireditvami in proslavami. Med drugim pripravljajo tudi zanimivo razstavo likovnih izdelkov, članov likovne sekcije PD Alojz Arnuš iz Rogoznice, ki so ped nedavnim razstavljali v Rogoznici ob svojem krajevnem praznilcu. Razstava bo v osnovni šoU. mš Prva ponovitev drame »Velika liubezen" v petek, 28. oktobra, bo dram- ska družina gledališča Ptuj ob 19.30 uri ponovila uspelo uprizori- tev drame ,,Velika ljubezen". S to predstavo bo počastila 30-letnico zveze kulturnih organizacij Slovenije. Vstopnice bodo na voljo v četrtek in petek popoldne od 15. do 17. ure in uro pred predstavo. Vabljeni! USPELA RAZSTAVA O RAZVOJU SVETOZAREVA v prisotnosti kulturnih in druž- benopolitičnih delavcev občine Slo- venska Bistrica in gostov iz Svetozareva so v petek, 14. oktobra, v razstavnem paviljonu v bistriškem gradu odprli pomembno razstavo „30 LET SOCIALISTI- ČNEGA RAZVOJA SVETOZA- REVA". Razstava, ki v fotografiji in bese- di prikazuje 30 letni razvoj mesta in občine, je posvečena praznova- njem letošnjega praznika občine Svetozarevo. Občinski praznik imajo 17. oktobra, medtem ko s kulturnimi prireditvami nadaljuje- jo vse do konca meseca. Letošnja razstava v bistriškem gradu bo odprta deset dni, pripra- vili pa sta jo Kulturna skupnost Slov. Bistrica in občina Svetozare- vo. Podobno razstavo so v Svetoza- revu pripravili ob praznovanju ob- čine Slov. Bistrica. Njen naslov je bil ,,Partizansko Pohorje". Doživela je velik uspeh. Viktor Horvat Člani fotokino kluba DPD Svoboda Ptuj so tudi v septembru izbrali najboljšo fotografijo. Na natečaju so sodelovali trije avtorji z devetimi lotograTijami. Fotografija Miša Koltaka z naslovom KOLO je bila izbrana za najboljšo. S. Mohorič Solidarnostna delovna akcija učencev SŠZ Ptuj Na pobudo Dijaškega doma Ptuj so učenci SSZ Ptuj izvedli delovno akcijo, zaslužek pa je namenjen za opremo slovenskega dijaškega doma v Celovcu. Delovna akcija — nabiranje lešnikov, je bila izvedena 8. in 15. oktobra. Udeležilo se je jč okrog 360 mladincev, vsi vzgojitelji iz dijaškega doma in nekateri profesorji srednjih šol. Akcija je uspela. Nabrano je bilo cca 1300 kg lešnikov, zaslužek 6500 din pa je bil nakazan dijaškemu domu v Celovcu. Ptujski učenci srednjih šol so se na tak solidarnostni način pridružili krogu naših zamejcev. Udeleženci delovne akcije Vzporedno z razvojem znanosti Danes ne moremo več natančno dcgemati vseh znanstvenih dosež- kov, ki jih beležijo naši znanstveniki Lahko jih zasledu- jemo samo površno. Tako so v hodniku pred skladiščem študijske knjižnice razstavili najnovejša dela, izdana v obdobju avgust-oktober 1977. Razstava nosi naslov KNJIŽNE NOVOSTI in nas seznanja z novostmi na najrazličnejših po- dročjih. Na ogled imamo knjige s področja: družbenih ved, prirod- nih ved, zgodovine, geografije, filozofije, religije, jezikoiovja in številne druge. R^stavo si je vsekakor vredno obdati, kajti le tako dobimo delno pregled nad dosežki, ki nas obdajajo. Ce pa nas morda katero izmed teh področij zanima, bo potrebno sesti za mizo in knjigo prebrati Ki^igo samo ^dati je veliko piemala T. V., VIDA ROJIC UPORNE[ SLOVENSKE GORICE (20. nadaljevanje) MIROVNE POGODBE IN NAŠE MEJE Maribor je bil priključen Jugoslaviji po pogodbi med kraljevino SHS in Avstrijo v Saint Germainu 10. septembra 1919. Tedaj je bila določena tudi meja na območju Slovenskih goric. Za Koroško je bil določen plebiscit, ki se je iztekel v prid Avstrije. Izven slovenskih meja je ostalo okrog 100.000 Slovencev, Nemcev pa v Sloveniji okrog 40.000. Kako so potekali dogodki do Saint Germainske pogodbe? Po ustanovitvi kraljevine SHS je poslala antanta v radgonsko območje komisijo, da ugotovi, komu naj pripada. Obiskala je Apaško dolino, poseljeno z Nemci. Tamkajšnji Nemci so se seveda izrekli za Avstrijo, vendar so priključili Apaško dolino Jugoslaviji, kar jim je narekovala naravna rečna meja — MURA. Tudi v ljutomerski okraj je poslala antanta komisijo, da ugotovi, komu naj to ozemlje pripade. Prebivalci so se izrekli seveda za Jugoslavijo. Prvi župan v Ljutomeru, v novi državi SHS, je bil Viktor Kukovec, predsednik narodnega sveta. Avstrija si je uporno prizadevala, da bi antanta dovolila plebiscit tudi za Maribor in Radgono. Predstavniki SHS so na zahtevo pristali pod pogojem, da se k plebiscitnemu ozemlju pridružita še območji Ljutomera in Ptuja. Avstrija je tedaj predlog umaknila, prepričana, da bi plebiscit na tako velikem ozemlju propadel. (Lojze Ude: Boj za Maribor in Štajersko Podravje leta 1918, Zgodovinski časopis, Ljubljana 1961 — dr. Bogdan Krizman: Mirovni ugovori poslije prvog svetskog rata — Iz istorije Jugoslavije 1918—1945, Beo^ad, 1958). Vrhovni svet mirovnih pogajanj v Parizu je 12. maja 1919 določil, da pripada Radgona Jugoslaviji. Jugoslovani so Radgono zasedli, a Avstrijci so bili nad odločbo VS ogorčeni. Posebna komisija iz Radgone je v Gradcu in na Dunaju zahtevala, naj se Radgona priključi Avstriji. Obenem so Avstrijci z vojaškimi napadi na Radgono poizkušali doseči svoj cilj. Vdrli so v mesto in hoteli čez most tudi v Gornjo Radgono. Tedaj je zbral Viktor Kukovec iz Ljutomera na Murskem polju prostovoljce in je pripeljal iz Cakovca še dva topa. Prebivalci Gornje Radgone so prostovoljce navdušeno sprejeli in Nemci so se umaknili, ostali pa so v Radgoni. (Dr. Matija Lavič: Državni preobrat v mariborski oblasti; Slovenci v desetletju 1918—1928. Ljubljana 1926, str. 215—250. Pismena izjava Lovra Kuhariča iz Ljutomera v arhivu muzeja NO v Mariboru). Z mirovno pogodbo v St. Germainu, 10. septembra 1919, smo izgubili Radgono s slovensko okolico, dobili pa Apaško dolino, naseljeno v celoti z Nemci. S tem je zgubila Gornja Radgona tudi dobro železniško zvezo z Mariborom. Mesec poprej je jugoslovanska vojska zasedla Prekmurje, ko ji je antanta to dovolila, da bi ne bilo Prekmurje več pod vplivom madžarske proletarske revolucije. Vemo pa že, da je tudi Matija Slavič (1877—1958), izvedenec za Prekmurje na mirovni konferenci v Parizu in Londonu vplival, da so to ozemlje priključili Jugoslaviji. (Dr. Matija Lavič: Prekmurje, Ljubljana 1921). GOSPODARSKE RAZMERE V SLOVENSKIH GORICAH MED OBEMA VOJNAMA A) NEKAJ PODATKOV IZ KMETIJSTVA Slovenske gorice z dolinami in dolinicami svojih rek in potokov (brez Murskega polja) merijo okrog 948 kv. km. Leta 1931 so štele ob uradnem popisu prebivalcev okrog 130.0(X) prebivalcev. Kot izrazito kmetijska pokrajina so se Slovenske gorice med obema vojnama odlikovale, kot še danes, po kakovostnem vinskem pridelku in sadjarstvu. Med obema vojnama je bila obdelovalna površina slovenskogoriškega ozemlja okrog 72.0(X) ha. Od tega je bilo okrog 7,5 odstotka vinogradov; sadovnjakov pa okrog 6 odstotkov. Njive in vrtovi so zavzemali okrog 33 odstotkov površine, travniki in pašniki pa 53,5 odstotkov. Gozdovi pa so pokrivali okrog 25.000 ha. Približno enak odstotek vinogradniške površine kot v Slovenskih goricah so imeli še brežiški, krški in šmarski srez. V ptujskem srezu je bila in je še vedno zraven Slovenskih goric znana vinogradniška pokrajina tudi haloško gričevje. Manj pomembna kmetijska panoga v Slovenskih goricah kot vinogradništvo in sadjarstvo je bila živinoreja. Posebno govedoreja, prašičjereja in perutninarstvo je prinašalo dohodek. V nekaterih predelih je bilo razvito še čebelarstvo. Gozdarstvo je bila neznatna pridobitna panoga, kakor tudi njivski pridelki. Oboje je služilo v glavnem za domačo uporabo. Zemljiška posest je bila razdrobljena. Skoro polovica obdelovalne zemlje je bila v rokah malih kmetov (od 2 do 5 ha) in želarjev (do 2 ha). Druga polovica obdelovalne zemlje je pripadala kulakom (gruntarjem) in po večini veleposestnikom. V predelih, kjer je prevladovalo vinogradništvo kot pridobitna kmetijska panoga, kakor v Jeruzalemskih goricah, v občinah Gornja Radgona, Košaki pri Mariboru, Jakobskem dolu, Cerkvenjaku, Šentilju in drugih krajih z večjimi vinogradi, so vinograde obdelovali viničarji, ki so živeli v bedi. Zaradi nizkih mezd jim je primanjkovalo hrane in obleke. Stanovali so v viničarijah svojih gospodarjev, ki so bile navadno revne bajtice. Lastniki vinogradov pa so imeli poleg viničarij svoje gosposke hrame. Veliko vinogradniške posesti v Slovenskih goricah ni bilo v rokah domačinov, ampak so jo imeli bogati kmetje iz soseske in gospoda iz bližnjih mest in trgov, pa tudi inozemci. (Vir: Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1937 in dr. Ivo Pire in Franjo Baš: Socialni problemi slovenske vasi, Ljubljana 1938) ZE.MLJlSKl ODNOSI V JERUZALEMSKIH GORICAH Jože Kerenčič iz Jastrebec je kot študent filozofske fakultete v Ljubljani sestavil študijo o zemljiških odnosih v Jeruzalemskih goricah, ki jo je objavila mariborska revija Obzorja leta 1938. Z njo je hotel javnosti odpreti oči o krivicah, ki vladajo v kmetijstvu v kapitalističnem gospodarstvu. Iz obširne študije povzemam le nekaj osnovnih podatkov. V Jeruzalemskih goricah so imeli domačini 3566 ha ali 56,63 odstotka obdelovalne površine, tujci pa 2730 ha ali 43,37 odstotka celotne obdelovalne površine. Tuji lastniki so bili meščani iz Ormoža in Ljutomera, iz Avstrije (36 lastnikov) iz Italije (1), iz Češkoslovaške (2), Holandske (1) in iz ZDA (1). Iz drugih krajev Slovenije je bilo 61 lastnikov, iz drugih predelov Jugoslavije pa 16. V Jeruzalemskih goricah je bivalo po uradnem štetju leta 1931 — 7584 ljudi (na kv. km 120,4), ki naj bi jih vse pravično prehranjevala domača zemlja. Vidimo pa, da ni bilo tako, saj so imeli ormoški in ljutomerski meščani v Jeruzalemskih goricah kar 901,9 ha obdelovalne zemlje (14,32 %), 1829 ha pa drugi tuji posestniki. Največ zemlje je imela v Jeruzalemskih goricah grofica Wurmbrandtova iz Ormoža, to je 161 ha (77 odstotkov gozda in 29,6 odstotka vinogradov). Dr. Varda iz Ljutomera je imela 110,2 ha zemlje, Alojz Krainz iz Ljutomera 69,6 ha, Franc Zemljič iz Ljutomera 39,3 ha, Veseličevi iz Ormoža 35,4 ha, cerkev in župnišče iz Ljutomera 26,2 ha in občina Ljutomer 24,1 ha. Po več kot 20 ha sta imela še dva lastnika iz Ormoža in eden iz Ljutomera. Od lastnikov izven ljutomerskega in ormoškega območja je imel največ zemlje v Ljutomerskih goricah Gvido Pongratz, graščak v Dornavi in sicer 47,2 ha, Konrad FUrst iz Ptuja je imel 41 ha. S^e 58 lastnikov po Sloveniji je imelo zemljo v Jeruzalemskih goricah. Od teh je bilo 19 lastnikov iz Maribora, ki je imelo skupaj 49,7 ha, 7 iz Ptuja, ki je imelo 58 ha in 9 iz Gornje Radgone, ki je imelo 35 ha. Od lastnikov izven Jugoslavije je imel največ zemlje v Jeruzalemskih goricah benediktinski samostan Admont v Avstriji, to je 93,1 ha, od tega 34,3 ha vinogradov. Samostan Rein pri Gradcu je imel 25,8 ha zemlje v Jeruzalemskih goricah, drugih osem avstrijskih lastnikov pa je imelo od 21 do 39 ha zemlje. Grofica Luchessi-Palli iz Holandije je imela 26 ha, Trautmansdorf iz Češkoslovaške 24,9 ha ter Pitter iz Češkoslovaške 21,3 ha. Iz Murskega polja, spodnjih Slovenskih goric in spodnjega Dravskega polja ter Medžimurja je imelo zemljo v Jeruzalemskih goricah 468 ljudi: od enega hektarja 259, od 1 do 2 ha — 101, od 2 do 5 ha — 80, od 5 do 10 ha — 23 in nad 10 ha pa pet lastnikov. Skupno so imeli v Jeruzalemskih goricah 895,3 ha zemlje ali 14,22 odstotka celotne obdelovalne površine. 733 domačih lastnikov je imelo v Jeruzalemskih goricah skupaj 3566 ha celotne obdelovalne površine. Nad 20 ha je imelo zemljo 9 lastnikov, nad 30 ha pa 2 lastnika, 88 lastnikov je imelo od 2 do 10 ha zemlje. Največji domači posestnik je bil J. M. Fischerauer, to je %,6 ha, drugi največji domači posestniki pa so premogli od 30,7 ha do 38,1 ha. Teh je bilo solem. Trije med njimi so bili Nemci. Na vrheh nad vinogradi se šopirijo gospodarska in stanovanjska poslopja tujih lastnikov vinogradov. To so mogočne zgradbe ob siromašnih viničarskih kočah, ki spominjajo na večstoletno gospodstvo nad to zemljo sredi vrhov Jeruzalemskih goric. Podobne razmere, kakor v Jeruzalemskih goricah so bile v drugih vinogradniških predelih Slovenskih goric. Prizadeti so bili pri posesti domačini, posebno pa viničarji, resnični obdelovalci vinogradov. Sele korenita sprememba družbene ureditve v novi Jugoslaviji je viničarske odnose odpravila in z agrarno reformo razlastila veleposest posameznikov. Zemlja je postala družbena last in ostala last kmetov, obdelovalcev zemlje v primerni velikosti. (sledi nadaljevanje) 8- NAŠI DOPISNIKI 27. oktober 1977- TEDNIK CX)1I! Večerilo se je. Gospodinje so pripravijale večeijo. Nenadoma sem zaslišala s ceste ženski glas, ki je vpil: „Ljudje, gori! Pri Križniku gori!" Križnik je trden kmet. Ima mnogo glav živine, velike površine obddovalne zemlje in modeme k metijske stroje. Ljudje so planili iz hiš in drli na kraj požara. Otroci so jokali in se stiskali k materam. Možje so pomagali reševati, kar se je rešiti dalo. Ogenj je divjal in požiral gospodarsko poslopje. V vasi so se zbrali gasilci in priskočiU na pomoč. Kmalu so se zashšale sirene tudi iz okoliških vasi in gasikev je bilo vedno več. Požar se je naglo širil. Dosegel je že kaščo. Skupma gasilcev je skušala preprečiti, da bi se o^enj razširil na stanovanjske hiso; dmga skupina je gasila gospodarsko poslopje, spet drugi so r^ševah živino in kmetijske stroje. Pes Sretan je divje lajal in se trgal z verige. Najstarejši Križnikov otrok Vanč ga je odpeL Najml^ši, komaj ^eletni Tonček, je jokal v maminem naročju, drugi so se sti^ah k njej. Iz oči si jim razbral grozo in strah. Ogenj je bil končno udušen. Po zaslugi gasilcev se ni razširil na stanovanjsko hišo, rešili so tudi živino in večino strojev. Skoda pa je bUa vseeno velika. Domnevajo, da j^e bil požar podtaknjen. Tudi v tem primeru velja gasilcem posebna pohvala Dokazali so, da so pogumni in požrtvovalni možje, ki večkrat tvegajo svojo življenje, da bi rešili tuje. VlastaEkart, 6/a VARČEVANJE Starši že od mladih nog navajajo svoje otrokp na varčevanje. Učijo jih, da se mora za vsak dinar težko ddati- Sprva otroci pridno vlagajo denar v svoje hranilnike, nato pa se večina navehča, kot se naveličajo iste igrače. Spet začno zapravljati denar po trgovinah in se ne zmenijo za nauke staršev. Sde ko odrastejo, poznajo, kako prav so imeU njihovi starši. Tako so tudi meni starši prinesU hranibiik. Bjla sem še majhna in sem mislila, da je igrača, saj je liranilnik imd podobo prašiča. RazvesdUa sem se, saj nisem imda igrač, s katerimi bi si krajšala dneve. Toda veselje mi je kaj kmalu zamrio, ko mi je mama povedala, daje to hranibiik, ne pa igrača. Čudno sem gledala rjavega prašiča z zavitim repom. Obračala sem ga na vse strani, dokler se moje oči niso ustavile na prašičevem hrbtu, kjer je bila majhna odprtina. ,2akaj je ta luknja, mama?" sem radovedno vprašala in še naprej gledala v odprtino. ,J*rašiča sem ti prinesla, da boš vanj vlagala denar," je odgovorila mama. Nejeverno sem jo pogledala, misleč da se šali. ,,KoUkor vem, prašiči ne jedo denarja!" sem še naprej bila nezaupljiva. Mama pa je odgo- vorila: ,,Vem, da ga ne jedo, vendar boš s tem prašičem varčevala!" Oče mi je dal nekaj denaija in mi rekel, naj ga vržem v odprtino. Nisem razumda, kaj vse to pomeni a vseeno nisem več spraševala. S prsti sem prijda denar in ga počasi približevala odprtini- Ko sem ga spustUa je zazvenketalo. Zdelo se mi je zelo zabavno, zato sem ves denar sluanila v hranilnik. Cez nekaj dni pa sem hotela denar dobiti iz Ivranilnika. Obračala sem ga in ga stresla, dokler nisem zagledala maminih smejočili oči. Hitro sem odložila luanilnik in užaljena odšla. Šele čez nekaj let sem spoznala, kako dober namen so imdi starši, čeprav sem mislila, da se norčujejo, saj nisem mogla denaija spraviti iz hranilnika. Darinka Kovačec, 8/c, OŠ Franca Belšaka, Gorišnica PTICE SELIVKE Selijo se ptice lastovice, kar na jug so ga ucvrle, ker pri nas jim ne ugaja zimski mraz. Le medved, polh in jei, ostali so pri nas, ker v brlogih svojih, prespijo zimski čas. Ko pride pa pomlad, spet ptičji rod bo zbran, se z juga toplega bo vrnil k nam. Darja Lovrec, 5/a, OS. Juršinci MOJ HRANILNIK Varčevati in biti varčevalec je lepo in koristno. Otroci lahko varčujejo v šoh in izven šole. VarčujeŠ lahko pri Kreditni banki Maribor, podružnica Ptuj. Pri njej lahko dobiš strička Cvenka ali skrinjico. Na ta način si lahko prihraniš mnogo denarja, zraven pa se nabirajo obresti. Čeprav ne prihranim, veliko, se iz leta v leto precej nabere. Ko vsota naraste, je veselje tudi večje. Opisala bom dogodek katerega mi mama večkrat pripoveduje. Bilo je med mojim petim ali šestim letom. Na dan mrtvih je prišel stric iz Ljubljane. Ko je na radiu zagledal hranilnik, je vprašal, če imam kaj v njem. Jaz sem korajžno dejala: ,,Kaj bi imela, če pa mi nihče nič ne da. Domači, so se pogledali. Striček se je smejal in rekel: ,,Dobro se je odrezala! Kakšno vprašanje, takšen odgovor. Vzel je iz denarnice 5000 starih dinarjev in jih dal v hranilnik. Čepela sem v kotu in od veselja skoraj zajokala. Vsako leto na dan mrtvih, prihaja striček in nikoli ne pozabi na hranilnik. Zraven pa se hudomušno nasmehne. Danica Tomažič, 7/b, OS Franca Belšaka, Gorišnica Pekarna Vinko Reš praznuje Letos praznuje pekarna ,,Vinko Reš" trideseto obletnico podjetja, zato bom napisala nekaj besed o našem vzajemnem sodelovanju. Naša osnovna šola nosi ime po bratih Reš. Pekarna pa se imenuje samo po enem izmed bratov Reš in sicer po Vinku Rešu. Le-ta je bil pekarski mojster. Bratje Reš so bili doma z Desternika. Vsi so bili bor- ci in so žrtvovali svoja mlada živ- ljenja za svobodo. Ponosni smo, da naša šola in pekarna sodelujeta. Sodelovanje se je poglobilo še z prevzemom pa- tronata pekarne nad šolo. Sodelo- vanje med našo šolo in patrona- tom je zelo povezano. V ta namen pripravljamo kulturne prireditve, sami pa smo tudi bogato obdaro- vani. Kljub lastnim težavam, na nas nikoli ne pozabijo. Letos so nam pomagali urediti zbornico. Prispevali so večjo vsoto denarja. V zahvalo smo učenci in učitelji po svojih močeh priprav- ljeni priredili kulturni program. Zelo smo ponosni, da imamo tak- šen patronat. Čestitamo jim ob njihovem prazniku in jim želimo še v bodoče uspešno delo. Sabina Stčger OŠ Bratov Reš, Desternik TEDNIK 27. oktober-! 977 ŠPORT IN DRUŠTVA - 9 NOGOMET Celje - Drava 1:0(1:0) Nogometaši ptujske selekcije so na gostovanju v Celju zaniudib priložnost, da se vrnejo s točko ali pa kar z obema, saj to po prikazani igri ne bi bilo presenečenje. Igralci Drave so pod vodstvom novega trenerja Lenar- t^a začeli poletno in imeli igro v svojih rokah. Toda v na^rotnih napadih so bili dcmacim dokq nevaren n^rotnik in so • po napaki ptujske obrambe dose^ zadetek iz 11-metrovke. Ta zadetek je goste nekoliko zmedel, vendar le za nek£g časa Ptujčani so se osvobodili pritidca in si uotvarili nekjy priložnostL Najzrelejšo je vsekakor zamudil Hvaleč, sjg • je niegov strd z 11-metrovke zadržala vratnica. V drugem delu igre so Ptujčani še nJ^ig n^adli, si ustvarili priložnosti za izenačenje, vendar zadetka mso dose^. Tako Ogrizek ni zadel mreže iz neposredne bližine, kot tudi Škijanec, Hvaleč in ostali nč^adalcL Se v zadnji minuti je stidjal visoko čez vrata. Pri gostih sta zelo dobro in borbeno igrala Verdenik in Hadlcr. Trener Lenartič je po svdi prvi tekmi dgal: »Realnejši bi bil neodločen izid ^de na ne- izkoriščeno enajstmetrovko. Igral- ci so izpolnili naloge v organizaciji igre, odpovedal pa je zaključek nj^ada. Odnos do igre je bil primeren. Pij posameznih i^alcih je opaziti psihično labilnost' Sedaj je pred nogometaši Etaiave 14-dnevni premor m to je čas, da Se • bodo lahko maksimalno pripravili na srečarije z neugodnim na^rotnikom iz Trbovelj. D: Klajnšek Zadetek, l-.OzaCdlje. OBČINSKA NOGOMETNA LIGA PTUJ Rezultati 7. kola - izključitev Leskovca Skupina A: Markovci-Hajdina 1:3 in Drava-Aluminij 1:2. Srečanja Kidričevo-Skorba, Ptuj -Grajena in Videm-Gorišnica so preložena na konec prvenstva zaradi obveznosti igralcev teh klubov. Skupina B: Apače-Dor- nava 2:1, Gerečja vas-Kungota 8:1, Sloveiga vas-Rogoznica 3:0 (b. b.) in Stc^nci-Lovrenc 2:1. Skupina C: Bukovci-Zavrč 3:2, Leskovec-Sela 0:3 in Varnica -Draženci 3:0. Srečanje med Mladincem in Tržcem je preloženo na konec prvenstva. Razen srečanja Mladinec-Tržec v skupini C je tekmovanje v obeh skupinah končano. V skupini B je jesenski zmagovalec ekipa Stonjc, v skupini C pa bo o prvem mestu odločalo preloženo srečanje. Igralci Leskovca so ponovno »vzročili izgrede. Tokrat so se fizično lotili sodnika. Tekmovalna komisija je klub izključila iz tekmovanja do konca sezone 1977/78. V osmem kolu v skupini A se bodo v nedeljo dopoldan pomeri- li: Skorba-Aluminij, Gorišnica -Drava, Hajdina-Videm, Grajena -Markovci in Kidričevo-Ptuj. Končni lestvici jesenskega dela tekmovanja v skupinah B in C bomo objavili v prihodnji številki. 1. kotar ROKOMET Velika Nedelja - Središče 24:20(12:9) v prigateljski rokometni tekmi v Veliki Nedelji sta se pomerili članski ekipi Velike Nedelje in Središče. Zmagali so domačini, ki so bili boljši nasprotniki skozi ves čas tekme. REPUBLIŠKA LIGA - MLADINCI Velika Nedelja-Maribor 16:21 (7:11) v tekmi 6. kola republiške lige se je ekipa Veluce Nedelje pomerila doma s selekcij^o Maribora, Po bdjši igri v obai dolih igre so zmagali gostje. Tekmo sta sodila Hartmen in Dolgor iz M. Sobote. , Velika Nedelja: Lah, Roškar 1, Hebar 3, Rajšp 3, Kdarič 1, Cvetko D. 7, Večeijevič 1, Erlih. MARIBOR: Vupotič, Baumen, Skrbiš 1, Kišasordi 2, Kotnik, Gorenjak 2, Pondrk 3, Kočar 9, Hecl 1 D. CVETKO SRL-VZHOD ZA ČLANICE Ormož-Maribor 23:19 (12:8) Igrišče v mestni grabi, gledalcev 20& sodnika Vačovnik (Sevnica) in Š^paremblek (Irbovlje); Ormož: Valenko, Perger 8, Krstič, Bezjak S. 3, Hanželič, Turin 1, Sabo 1, Bezjak M. 3, Kolarič 4, Lali 2, Pavlovič 1, Ožeg; Maribor: Rjaveč, Hladen, Frangež 2, Furman, Šedivy 1, Levstik, Hernet 3. Dobcršek 2, Sušteršič 1, Lazerev 10, Kavčič. Po 14-dnevnem odmoru so Ormožani odigrali zadnje srečanje v jesenskem delu tekmovanja. Rokomet, ki sta ga prikazali obe ekipi, je bil slab in brez pravih akcij. Sele v 5. minuti prvega dela igre so domačini dosegli prvi zadetek, takoj nato pa še drugega, ©stie, ki so igrali z dvema krožnima napadalcema, so rezul- tat izenačili. Rezultat se je tako sjareminial vse do 24. minute prvega dela, ko so domači iz hitrih protinapadov dosegli zapored tri zadetke in povedli s štirimi goli prednosti. V nadaljevanju se na igrišču ni nič bistveno spremenilo. Se naprej je bila igra slaba, raztrgana in brez pravih akcij. Domača trenerja sta v nadaljeva^u uspela najti pravo šesterko, ki je zaigrala borbeno tako v napadu kot v obrambi. Takšna igra jim je prinesla rezultatsko prednost osmih zadet- k)v. Nato pa so domači naglo popustili, misleč da so si zmago že zagotovili, ter delali napake za napako. Gostje pa so slabo igro cbmačih kaznovali z zadetki. V tem delu igre so domači dosegli le tri, gostje pa kar devet zadetkov. Od igralcev, ki so na tem srečanju zadovoljili, lahko pri domačih izdvojimo Bezjaka v obrambi in Kolarič a ter Pergerja v napadu, pri gostih pa je bil najboljši uspešni reaUzator Laza- rev. Po slabih igrah Ormožanov v zadnjih treh kolih s sobotn^a gostovanja v Brežicah ne pričaku- jemo vzpodbudnih vesti. J. Rihtarič Šolska športna društva Delo ŠŠD Sloga SSd Sloga Juršinci je letos pričelo z ddcMn že v začetku septembra. Delujejo šaliovska^ rokometna m nogometna sekcija. Žal je letos manj sekcg, kajti en mentor ne zmore vsega dela. , Trenutno potdcata v šahovski sekciji dva tumiija, V prvi skupini tekmujejo najuspešnejši šaliisti landcega šolskega leti v drugi dcupini pa vsi ostali, od katcrili pričakujemo, da se bodo že letos prebili v prvo skupino, ki bo zastopala šolo na občinskih tekmovalcih. Tudi v rcdcometni sekc^i sta dve skupini. V prvi so tekmovalke, ki bodo zastokale barve šole na občinskih tekmovalcih, v drugi i:upini pa igralke 5. in razredov. Rokometna ek^a deklic je že odigrala dve prijateljski tekmi. V prvem srečanju je premagala pionirsko ekipo RK liava z rezultatc»n 12:9, v dmgi pa ekipo OŠ Gorišnica z rezultatom 10:7. .Rokometna ekipa pioniriev je prvem srečargu izgubila z as Gorišnica 13:11. Najbdj množična pa je na šdi nogometna sekcija razddjena v 4 enakovredne ekipe, ki tdcmujgo po Ugi sistemu. V sklopu SSd deluje tudi mladinska nogcmietna ek^a, ki tekmuje s KS Vitomarci, Destmk, Trnovska vas «i Juršinci. Kdo pred koncem tekmovarga vodi ekipa Juršincev in ima lepe možnosti, da osvoji 1. mesto in pokal. Namspešnejši šahisti in rokome- taši SSd soddujgo v šahovskem klubu Izbira oziroma RK Drava Ptuj. S. Cafuta PREGLED DELA Sdsko športno društvo gimna- zije Dušana Kvedra je imelo redni občni zbor. Na igem so pr^edali delo v minulem šolskem letu m ga dok