218. številka. Trst, v ponedeljek 24. septembra 1900. Tečaj XXV ,,Edinost [ shaja enkrat na dan. razun nedelj in .■raznikov, ob 6. uri zvečer. Naročnina znaša : Za celo leto........24 kron za pol leta.........12 za četrt leta........ d - za en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine ne uprava ne ozira. _ Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamezne Številke po 6 stotink (3 nvč.); izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.l Telefon St». *7astnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija< lista „Edinost" v Trsta Javni shod pri Babičih. na Koperščini, dno 23. septembra. 1900. Bivši državni poslanec in zastopnik kmečkih občin zapadne Istre, g. dr. J\fatko L a-g i n j a, je ustregel želji in prošnjam svojih volilcev na Koperščini : došel je med nje. Le žal, da se je glas o njegovem dohodu raznesel še le v soboto. Da je bil ta shod razglašen o pravem času, bilo bi se zbralo v Babičih na tisoče in tisoče ljudij. Saj je bila še tako udeležba uprav veličastna od blizu in daleč in iz vseh slojev. Istega popoludne, pred shodom, je pevsko-bralno društvo iz Marezig priredilo v BabiČih veselico. (,'im je došel dr. Laginja, spremljan v imenu političnega društva »Edinost* po predsedniku prof. Matko Mandiču in odborniku Makso Cotiču, so mu udeležniki priredili burno ovaeijo. Kar gromelo je živio- in slava-klicev in godba je svirala »Hej Slovani*. Na obrazih si mogel čitati, kako je to priprosto in zatirano ljudstvo vzradoščeno, da je prišel v njega sredo njega najboljši prijatelj, njega prvoboritelj, — njega odrešenik in — so-mučenik. Takoj po dovršeni veselici se je pričel shod. Ko je dr. Laginja stopal na oder, ni hotelo biti ni konca ni kraja prisrčnim ova-cijhin, a ko je g. prof. Mandič uvodom svojega kratkega pozdravnega govora predstavil volilnem njih bivšega zastopnika, se je pojavljala prava ekstaza. Ko se je slednjič pomiril vihar teh ova-eij, je gospod prof. Mandič prosil oprošČenja, ako jim dr. Laginja ne bo govoril politiški govor, kajti utrujen je in pozno je tudi že. (Bilo je po 6. uri zvečer.) Le malo besed jim hoče spregovoriti kakor prijatelj prijateljem. Ali v to malo, kar jim hoče reči, morejo verjeti kakor v sveto pismo. Poslušajte in sodite! je vskliknil gospod profesor. Potem je govoril dr. Laginja, kakor zna on, priprosto, iz srca v srce, kakor ljubeč oče svoji rodbini. Tako in ne drugače se mora govoriti priprostemu ljudstvu. Po kratkih beležkah, ki smo si jih delali, je bilo jedro govora tir. Laginje tako-le: Velespoštovani gospod župan, mili mi rojaki! Prvikrat se Vam predsta\ljam danes kakor vaš bivši zastopnik v drž. zboru in kakor vaš rojak in brat. Saj sem tudi jaz sin kmet-skega stanu. Prva dolžnost mi je, da pozdravim onega, ki vam načeluje po — vaši volji, PODLISTEK a Ponedeljsko pismo- Gospod urednik ! Nekateri časopisi imajo navado, da prinašajo vsako soboto, ali pa po- j nedeljek podlistke, v katerih obdelavajo za- j niniive in pikantne politiške in nepolitičke j dogodke, minolega tedna. Nekateri listi imajo pri tem -posebno tudi navado, da se spominjajo raznih resničnih in izmišljenih škan-dalčkov itd. -Ali je taka navada lepa ali nelepn, ali je moralna ali nemoralna, o tem seveda nočem razpravljati danes. Menim pa vendar, da je marsikdaj le dobro, če se Čitatelji konec tedna opozarjajo na najvažnejše dogodke minolili dnij ter se jim kličejo v spomin oni dogodki, da si jih boljše zapomnijo. Baš v zadnjem času pa se je zgodilo marsikaj takega, ki je vredno, da si je zapomnimo v ravnilo za bodočnost... Zbral sem torej nekatere take spomine iz najnovejšega časa ter jih napisal v tem pismu, nadejaje se, da s tem ustrežem tako Vam, g. urednik, kakor tudi ljubeznjivim čitateljicam in cenjenim čitateljem »Edinosti«. Da »e ne ustrašite preveč, Vi gospod urednik, ali pa čestiti čitatelji, izjavljam, da mi ni niti na kraj misli, da bi odslej vašega župana. Najmlajši hčerki med narodnimi občinami istrskimi, občini Marizege, more biti v nekako zadovoljstvo, da se nje poslanec baš v njej prvikrat predstavljam svojim volilcem tega okrožja. Danes ni časa, da bi razpravljal o svojem delovanja in polagal račun za dobo od leta 1891 sem. Večkrat so vam moji prijatelji obljubili in dvakrat sem vam obljubil jaz sam, da pridem med vas, dragi bratje. Ali vsikdar, verigte mi, so bile navstale zapreke, ki so bile nepremagljive. To pa v moje največe obžalovanje : saj moj ide-jal bi bil, biti v vedni dotiki z narodom, učiti ga in mu iti na roko v vseh položajih. Radosti me, da vas vidim zbrane v tolikem številu. Veseli me, ko viaim, koliko držite na svojo narodnost. Veseli me, ko vidim in čujem, kako prirejate veselice in se razveseljujete v poštenem imenu. Tako je prav, tako moramo : veseliti se v narodnem čutstvu, z narodno pesmijv*, z narodnim govorom ! Vse, kar delamo, moramo delati v imenu ljubezni do svoje narodnosti ! (Frenetično pritrjevanje.) gledu. Ali zapomniti si morate: pomoč od dežele ali države prihaja le onemu, ki kriči po njej. Ako vlada ne ve, kje vas boli in ako je ne kličete na pomoč, vam tudi ne pošlje pomoči. Priznati moramo, da v tem pogledu v zadnje čase vlada res pomaga tu in tam, ako se zahteva od nje. Mi pa se premalo oglašamo, premalo dajemo na znanje svoje nadloge. Vi se morate oglašati in se združevati v shode. Saj v to ni potrebno, da bi bil vsikdar poslanec med vami. Sami se pogovorite o svojih potrebah in zahtevajte, oziroma pišite svojemu poslancu. Vlada pride tako polagoma do prepričanja, da je dolžna pomagati, kjer je toliko zanemarila, da mora priteci na pomoč narodu, kateremu je bila do sedaj mačeha in ne mati. (Splošno pritrjevanje). Nadejati se je boljše prihodnosti, ako bi vlada videla, da smo tudi mi tako zavedni in da znamo zahte- j vati, kakor znajo Italijani. Ali v svojem ogla- j šanju in zahtevanju moramo biti vsi ena roka: j vas poleg vasi, občina poleg občine, okraj po- i leg okraja, dežela poleg dežele ! to, potem ne izgine riaš narod (Viharno odobrovanje, ki je trajalcr-^rttje časa) in naša zemlja nam postane naš raj. Dolžnost mi je, da se danes, ko nisem več držržavni poslanec, iz srca zahvalim vsem onim, ki so se bili navezali na moje ime : prvotnim volilcem in volilnim tnožem. In ako se o prih. volitvah navežete na drugo ime, ali navežite se na moža iz našega naroda ! (Btuno klicanje med vso množico: Laginjo hočemo, nobenega drugega !) Roti in vas zaupajte mu, sledite mu, ostanite mu zvesti, kakor ostanem jaz ljubeč in zvest prijatelj vaš do zadnjega diha. (Prizor, ki je sledil tem besedam, ni lahko opisati, to se je moralo le videti. Mi menimo, da je dr. Laginja v tem prizoru dobil najlepše plačilo, sijajno zadoščenje, res zlato plačilo, ker je prihajalo iz srca hvaležnega naroda.) (Pride še.) Med Adrijo in Bačo. (Dalje.) S časti ti m gospodom sva govorila o raz- Ako že hočem omeniti na kratko raz- j Tako združeni in kompaktni doka-mere v državnem zboru, moram povdariti, da žemo, da Avstrija mora računati z nami i je bilo naših vedno premalo, da bi mogli kaj in nam dopustiti, da živimo kakor samosvoj nih stvareh in on je britko tožil, kako se izdatnega storiti za svoje ljudstvo. In s to sloboden narod. (Frenetično pritrjevanje.) naše ljudstvo v spodnji soški dolini vedno mislijo se morate spoprijazniti : kogar pošljete Poslanec še ni izvršil svoje dolžnosti, bolj udaja žganjepitju ter propada telesno, gori (Vsestransko vsklikanje: Laginjo!), za ako vedno le govori in joče svojemu narodu, duševno in gospodarsko. Za pouk je ljud- bližnjo bodočnost ne opravi Bog ve kaj, od kako žalostno se nam godi. Ni dosta, da le stvo gluho in slepo, za napredek nima smisla, nikogar ne pričakujte, d* bo spreminjal gore kaže rane naroda, ampak on mora pozitivno gospodarstva propadajo: sploh da gre vse v doline in doline v gore. Ali kar more in delati z vami, da se v narodu ukorenini na- rakovo pot. Žganje mori ljudstvu dušo in mora storiti, je: da brani pravice naroda in rodna misel, zavest, da smo si bratje, da si telo, posledice temu pa je videti najjasnejše da ne dopusti, da bi stvari postale še hujše moramo pomagati eden drugemu, da moramo v krstnih in poročnih knjigah. Narod hira, nego so! Ali če zastopnik ne čuti za narod in vsi skupaj delati za jeden in isti cilj ! (Tako je !) propada in izumira... z narodom, tudi ne bo delal za narod. Izvo- Bratje, čujte nadaljno resnico : brez pra- Tužna majka, sem si mislil, žalostna per- lite si torej moža iz naroda, ki bo čutil z vega krščanskega življenja ni sreče. (Splošno spektiva se mi odpira v bližini moje rojstne narodom (Navdušeni živio-klici. Viharno pri- pritrjevanje). Ako se razvežejo vezi ljubezni, vasice ! Kaj bo, kam pridemo, če pojde tako trjevanje.) kakor jo uči vera, ako ne bo krščanska dalje. Tu je obširen delokrog, za vse: libe- Naše ljudstvo tarejo najbolj : vojaštvo, ljubezen vezala človeka, potem se neha vse, ralce in klerikalce. Iti mej narod, mej ljud- slabe letine in pomanjkanje pomoči. Ali ne potem postanemo — zverine. Brez krščan- stvo, učiti je, zbujati je iz letargije in apa- pustite se varati: Če vam kdo prihaja z ob- skega Čutstvovanja ni več sreče za človeško tije, učiti, učiti in zopet učiti. Stopati pred ljubami, da ne bo več vojaštva, ne verujte družbo. Verske nauke in narodne idejale narod, pred ljudstvo, učiti je: ljudstvo narod,, mu, on vas slepar;. Države so imele, imajo moramo braniti kakor največe svetinje. (Nav- tako ne smeš, ako hočeš da ne propad eš ! in bodo imele vojake. Ali poslančeva dolž- dušeno pritrjevanje.) Kaj je narodnost? Ali Ne tako, narod: to, kar delaš, to je v tvojo nost je, da se poteguje za olajšave kmetu na je že vse doseženo zanjo, ako nam na sodišču pogubo. Tu se odpira našim prvakom na levi vršenju vojaške službe, da se po možnosti govore v našem jeziku? Ali, ako nas na in desni obširen delokrog, da narod uččr krajša čas službe in da x metskega sinu kli- ulici puščajo na miru in nas ne žalijo? Ali, svare: narod, ne tako; pot, po kateri hodiš,, čejo v vojake ob najprimernejem času, ko ga ako nam dajo kako šolo? Ne, ampak vse to vodi v tvojo pogubo. Tu ni treba ne «ka- doma najlažje pogrešajo. (Živahno pritr- J skupno tvori narodno vprašanje. Trezno živ- toliških* ne «naprednih» načel, tu je treba jevanje.) j ljenje, samopomoč, obramba svojih pravic v ( samo — dela ! Našemu kmetu ni bilo v minolili časih j vsakem pogledu, dobro gospodarstvo in po- Naši prvaki bi morali prednjačiti iz le- | skoro nobene pomoči. No, v zadnjih letih se šteno veselje — vse je narodna politika! pim zgledom; morali bi ljudstvo učiti in je vsaj za spoznanje obrača na bolje v tem po- I (Živio-klici). Če si vzgojimo in ohranimo vse navajati na boljšo pot; a mesto tega, mesto hotel vsaki teden nadlegovati Vas in j njih s »sabotnimi« ali »ponedeljskimi pismi« : pač pa se utegnem zopet oglasiti, ko se na-1 bere zopet kaj več materijala. »Neue Freie Presse« je gotovo izvrsten i patrijotičen list. To je dokazala s tem, da je čitala poljski žlahti levite, češ, da je Ic-ta res podpirala vsako vlado, ker je imela od vsake vlade — podporo ! »N. Fr. Presse« je prav povedala, da je poljski žlahti lahko biti patrijotična, ker se pri tem počuti prav dobro. Pa tudi »N. Fr. Presse« je bila takrat vrlo patrijotična, ko je njeni šef-urednik predsedoval židovskemu kongresu, na katerem so razpravljali, kako bi mogli Zidje: v Avstriji v imenu avstrijskega, na Ogrskem v imenu ogrskega, na Nemškem v imenu nemškega v Franciji v imenu francoskega itd. — patrijotizma še nadalje vspešno polniti svoje žepe. — »Alto Adige« svari primorske Italijane, naj bodo pametni. Skoda črnila in papirja. Ko bi te naše dobre sodeželane poznali tako dobro, kakor jih poznamo mi, bi gotovo ne gubili nijedne besede v tem oziru. Norca moramo ukrotiti le tako, da mu puščamo kri ! — Nadbiskup Stadler je dobil torej posvarilo vsled česar je hrešča! od veselja vitežki Madjar-ember. Takrat pa, kadar italijanski poslanci izražajo svoje sožalje na smrti »svojega« kralja, takrat ko pošilja tržaška mladina v Rim cvetke in solze iz tega »zadnjega roba Italije«; takrat ne hrošči noben* dunajski {ali budimpeštanski novinarski petelin, takrat je vse v redu. Če je to drugim prav, zakaj ne bi bilo nam, a dobro bi bilo vendaivle, če bi si mi take-le reči zapomnili. Neki stari pregovor pravi, da vsakih sedem let prihaja vse prav * stari pregovori pa, kakor znano, navadno ne lažejo. — »Primorski list« je torej v svoji polemiki z »Edinostjo« retiriral na vsej črti. To je bilo naj pametneje, kar je mogel storiti. — Dr. Susteršič je na katoliškem shodu vrlo lepo govoril o katoliški zavesti. Menim pa, da bi bilo zanj in za katoliško zavest bolje, če bi bil ostal le pri organizaciji. Človek je lahko dober jurist, izvrsten organizatoričen talent, a tudi s 1 a b katolik. Da ima dr. Šunteršič dve prvo-imenovani lastnosti, to je brezdvomno; tudi zadnje mu nočem odrekati, nikakor ne, to sem omenil le tako mimogrede. — Dne 29. t. m., to se pravi prihodnjo soboto, pride torej naš vladar v Gorico. Izvestnim gospodom je veliko ležeče na tem, da ne bo videl slovenskih zastav. Določen je natančen program, kje se bo vladar vozil itd. Radoveden sem pa vsekako, če se bo tudi gospod vitez Bosizio tako strogo držal programa, kakor je to storil svoj čas bivši okrajni glavar Glo-bočnik v Postojni. Ko je bil namreč cesar svoj čas v Postojni, obiskal je bil tudi po— stojinsko jamo. Ko je cesar prišel iz jamev čakal ga jc pred isto voz. v katerega bi imel sesti. Cesar je izrazil željo, da bi šel peš. Toda okrajni glavar Globočnik je rekel v svoji službeni gorečnosti in točnosti : »Prosim Veličanstvo! Tukaj v programu-je pisano: pred jamo ima čakati voz, v katerega sede Njeg. Veličanstvo, ko se povrne iz iste«. Nato je cesar zmignil z rameni ter menil smehljaje se: »No, če je v programu, da moram sesti v voz, pa že ni drugače, nego da sedem«. Kakor že rečeno, radoveden sem, da-li se bo tudi g. vitez Bosizio hotel tako strogo držati programa, kakor se ga je držal vitez Globočnik .... Nove volitve! To bo zopet borbe ! V Trstu tri ali še več, v Istri dve ali tri, na Goriškem tri stranke. To pojde denarja! Ali bomo imeli kaj koristi od tega ? .Smentano malo! Čemu pošiljamo svoje zastopnike na Dunaj? Da hodijo na uro gledat! Volitev in da bi ti prvaki zatirali strasti v svojem ljudstvu, še razvnemajo te strasti, demoralizujejo ljudstvo ter kriče « živijo!» svojim «načelom», mej tem pa narod hira in izumira. Enim kakor drugim pa se odpira žalostna perspektiva, da bodo slavili zmago svojih «riačel» na — narodnih podrtinah. Ob eni uri popoludne sem že sedel v poštnem vozu, ki vozi vsaki dan mej Tolminom in Grahovem. Bil je deževen in hladen dan. Stiskal sem se v kot poštnega voza ter g-ledal visoke in strme gore, pred mano, Politični pregled. V TRSTU, dne 24. sept. 1900. H krizi. Več ee«kih politikov in bivših poslancev se postavljajo v svojih govorih na isto stališče, na katerem stoji tudi dr. Engel, da ne bi bilo umestno, ako bi volilci hoteli že sedaj dajati poslancem direktivo za bodoče postopanje; posl. dr. Dyk je te dni pozival tudi kandidate ozir. bodoče poslance, naj nikar ne vsprejemajo že v naprej nikakih obveznosti. V istem zmislu se izjavlja sedaj znani češki patrijot grof Harrach v dunajski »Information«. Zlasti naj se ne daje nikdo zaprisezati na obstrukcijo, kajti obstrukcija ne more biti glavni namen kake stranke. Nemci in Slovani so navezani, da žive jeden poleg druzega. Zato so narodi sami poklicani v prvi vrsti, da narede zopet red. Naš cesar ne privoli brez dovoljenja parlamenta v nikako premembo ustave, ali taka preme m b a je potrebna. Avstrija more oživeti zopet le po strogem izvcdenju načela jed na kop ravnosti. Zato treba — pravi grof na desni in levi. Zdele so se mi te gore tako krasne, kakor še nikdar poprej. In mej tem, ko se je poštni voz pomikal naprej, po strmih klancih in ovinkih čez Kum, spomnil sem se — tužne Istre ! Kako težko je bilo speljati cesto tam gori, koliko žrtev je stala, predno je bila dovršena cesta po baški dolini ! Tam je bilo treba sekati visoke in trde skale, tam zidati visoke kašte, tam se zavarovati proti usadom, proti povoda j i itd. Kljubu temu je ona cesta po baški dolini, od Tolmina do Podbrda, danes dovršena! A de- Harracli — novoizvoljenim zastopnikom pre-lali so trije faktorji. Okraj, dežela in država. pugtiti raožnost> da _ ne da bi se zagrešili na svojih načelih — glasujejo za ali proti i vladi. Iz teh glasov v češkem taboru kuje >Neue Freie Presse« dokaze, da češke ob-srtukcije se ni bati, češ : vidite, komaj je dr. Delo je začel okrajni cestni odbor s pomočjo prispevkov dežele in države. Slednjič pa je, na prošnjo deželnega in cestnega odbora, država prevzela vse delo v svoje roke in isto tudi dovršila z malimi prispevki okraja in dežele. Ebenhoch malo zaropotal, pa so se češki vo-Da, es je cesta gotova. Da pa ne bi l>ii' aitelji že ustrašili in se umikajo. Kako bi vsega začel okrajni cestni odbor, bi še danes ceste ne bilo, ampak imeli bi kozje steze, bilo še le, ako se vsi postavijo proti Cehom ! Ven l»i bilo z obstrukcijo in redno parla- morsko, Kranjsko, Koroško in Južni Štajer združijo v eno državno skupino?! Kako bi tu zaevel kulturni napredek, ko bi si te dežele mogle s svojim lastnim denarjem pre-skrbljati potrebnih pomočkov za gospodarski in duševni razvoj, katerih pomočkov jim sedaj Nemci in Madjari iz gole zavisti ne privoščajo. Pa v naši Avstriji je že ta stari greh, da se vlade dobrikajo le nezanesljivim elementom, druge lojalne ude pa pehajo od sebe, a nazadnje nimajo nikogar za se b o j. Mi pa se za vse madjarske in nemške zavratne mahinacije, ne bomo brigali ter bomo neprestano delovali na združenje Jugoslovanov, katero se mora in se dovrši prej ali slej, ali po volji, ali proti volji diplomatov! A ne morda zato, ker to želi nadškof Stadler, ampak zato, ker narod sam čim dalje bolj vidi v tem združenju svojo sreč-nejo bodočnost. Nemci in Madjari pa nimajo na jugu nič iskati, tu je Blovanska zemlja, slovanski narod in naša zgodovinska in naravna pravica ! ! Državnozborske volitve na Ga- liškem. Namestnik je razpisal volitve v državni zbor, kakor sledi: občni volilni razred dne 13. deceml>ra, kmečke občine dne 17. decembra, mestne skupine dne 20. decembri 1900; trgovinske zbornice dne 10. januvarja in veleposestvo dne 15. januvarja 1901. kakor pred štiridesetimi letini. In ko sem to mentarno delovanje bi bilo zagotovljeno! Za-premišljeval, bilo mi je takoj jasno, zakaj v ključek je seveda na dlani. To je stara nem- j Istri nimamo cest?! Na Goriškem so cestni žeij:1. £eiie izolirati, vsi proti Čehom!! odbori, ki delajo, a deželni odbor jim gre; jf0, ti računi borzijanskega lista imajo na roko. V Istri pa je dosti okrajev, kjer j luknjo. Kajti nobeden čeških politikov se ni živ krst niti ne zna, da tam sploh obstoji jzrekel proti češki obstrukciji, ampak le za kakov cestni odbor. Da se pa deželni ; odbor to, da naj bi se poslancem prehitro ne vene more brigati za ceste in slične «malen- zale roke_ To je pa povsem pametno, ker bi kosti*, umevno je že samo ob sebi, ker ima se razmere mogle premeniti tako, da odpade \ preveč skrbi z italijanskim realnim gimnazi- potreba češke obstrukcije. jem v Pazinu, z iztirjavanjem šolskih taks in pa se ti6e Ebenhoehovega ropota- drugimi podobnimi važnimi stvarmi in zade- llin naleta isto v žeSkera taboril _ brez raz- Tržaške vesti. pragu - boja, bi morali poravnati to zamudo. Zganimo se torej in storimo svojo dolžnost, ker sedaj ni več časa za odlašanje ! Proti — pojasnilo. Pišejo nam : Pred časom je nekdo okrcal v »Edinosti« tri ro-janske trgovce, ker so namesto slovenskih postavili laške nadpise! Gospod rojanski pek, ali kedo drugi za njega, je poslal »Edinosti« pojasnilo, v katerem pravi, da ga je magistrat prisilil sneti slovenski napis in to v 24 urah! To pojasnilo je šepavo na obeh nogah ; kajti gosp. pek ni povedal, kako jc dal on sam magistratu orožje v roke. Predpisano je, da je magistratu javiti vsako izobešanje ka-koršnih si bodi javnih nadpisov. Prijavo treba kolekovati in jej priložiti natančen načrt table, kar pa omenjeni gospod pek ni storil. Zato je imel magistrat lep izgovor za postopanje proti peku. Da je pa naš »slavni« magistrat tako energičen le proti slovenskim nadpisom, prihaja od tod i, ker — taki nadpisi postavljajo v nevarnost italijatistvo tržaškega mesta in — okolice ! ! Proti takim dekreto.n, ki ukazujejo odstranitev nadpisov, se pa lahko napravi u to k na c. kr. namestništvo, kakor ga je svojedobno napravil gosp. Anton Počkaj, žganjar v ulici Cecilia št. 2, ki je imel tudi sitnosti zaradi slovenskega nadpisa. Namestništvo je dalo prav rekurentu in nadpis stoji še danes na svojem mestu ! Krivda je torej v prvi vrsti na strani naših, ki se ne dajo poučiti, kako treba po- Politično društvo „Edinost" bo ., imelo svoj redni občni zbor in javen ljudski stoPatl • shod se zanimivim vsporedom v nedeljo dne Da,Je moram PotiPati že Gomizeljna, 15. oktobra t. I. oh 3. uri popoludne v dvo- ki se izSovarja' da Je Pomenil nadpis iz rani „Narodnega doma" v Barkovljah. !obzira do Tuzzijeve nove hiše, sezidane v r, . , . .. . : obližju ! V tej novi hiši pa stanuje do Hi»°/4, Zirauimo se! Pišejo nam: Volitve,ljuri-j J 1 sko štetje in volitve v »Zavarovalnico za slu- , Čaj nezgod« so tu! Politično društvo »Erii-, nost« ima že sedaj in bo imelo v kratkem še ! vami. Vsa skrb za nove ceste Je nja, Istri to- i;j-e strank — na tako soglasje v sodbi in rej izročena občinam. O teh pa je znano, da nizkem taksiranju skokov deželnega glavarja *o siromašne in nimajo sredstev. Če občina Gorenje-Avstrijskega, da nam mora biti že prosi podpore italijanski cestni odbor, navadno J dovoljeno misliti, da se je g. Ebenhoch le niti odgovora ne dobi; če prosi podpore de- teraeljito osmešil pred narodom češkim. To zelni odbor, dobi redkokedaj ugoden odgo- ^ltij0 menda dobro dpagi konservativni vo-vor. Naš istrski seljak pa ostaja vedno brez žitelji, kajti jedna njih novin za drugo hiti z cest. Cestni odbori se po večini ne brigajo ' zatrjevanji, da je Ebenhoch govoril le v svo-za ceste, dežela istotako ne, a država sama jem jmemi «Neue Freue Presse* računa tone da nič. Će pa hoče občina sama graditi rej 8labo> aico svoja ropotanja opira na grož-cesto, je gotovo, da od dežele ne dobi ni nje _ rajnisterskega kandidata Ebenhocha. novčiča, a če prosi podpore državo, je zopet Državnozborske volitve na Kranj -istotako gotovo, da bo birokracija, napolnjena 8kem. K atol i ško-narod na stranka naprosi z duhom istrske italijanske oligarhije, poro- potom posebnega centralnega volilnega od- čala na višje mesto v smislu — deželnega |Jora vse dosedanje katoliškonarodne poslance, 11 - • otiDora . naj 2(>pet kandidirajo. Stranka se udeleži vo- Tako je torej, da v Istri cestni odbori inne borbe tudi v mestih in trgih, ne delajo nič, deželni odbor ne da nič, a dr-j K afgri nadškofa Stadlerja nam žava ne pomaga nič. Če pa siromašni in iz- J)išej0 JX duhovniških krogov na Štajerskem: mučeni seljak nima cest, je naravno, da že neg0 kedaj poprej, prešinja Jugoslovane ! radi tega ne more vina in drugih pridelkov ra;sel po druženju. Ta ideja je sicer že spraviti do ljudi in prometa. A kaj to mari gtara< vendar se ni uvaževala toliko, kakor oligarhiji in ž njo združeni birokraciji?! Saj se uvažnje sedaj. Slovanski narodi na jugu e te™1 knvo »e strahopetstvo kakor so zgornji, mora skrbeti za vse, gledati na vse in voditi vse. Le oni, ki dobro pozna to delo, javno in nejavno, ve ceniti važnost tega društva za tržaške Slovence. V tem društvu imamo mi svojega voditelja, v tem društvo vidi svet našega reprezentanta. Iz in pa premalo zavednosti na strani — odjemalcev ! Na dan torej slovenskimi nadpisi !: Slovenske šole. Iz Skednja nam pišejo : Mestna gospoda, ki nas imajo tako »radi«, pošiljajo tržaške slovenske otroke v okoličan- tega stanja pa izhajajo že same po sebi _ I ske slovenske šole. Res, v okolici imamo slo-dolžnosti našega občinstva do tega riruštval | venske šole, a vprašanje je, kakšne so te šole? Nobeno politično društvo ne more delovati; Tukaj v Skednju n. pr. je slovenska šola le brez široke moralne in materijalne poripore i štirirazrerina, dočim je italijanska pa — da-si javnosti. Kako drugo društvo more vspevati .imajo, v mestu vse polno Grazrednic -- petin dosezati svoj cilj le ob pomoči malega i razredna. V slovenskih razredih je .1—4 ure števila požrtvovalnih prijateljev ali celo po te(,eQ italijanščina kakor obvezni predmet darežljivosti jednega samega Mecena. Poli-! v italijanski pa nemščina po 2 uri, tako, da tično društvo pa ne more, ono potrebuje — slovenski otroci se morajo učiti italijansko že kakor smo rekli — široke podpore javnosti, v drugem razredu, Italijani pa nemščine šele podpore od vseh onih, za katere dela, torej j v četrtem. v vseh slojih. Rojaki ! Nastopili so velevažn Kakov duh veje v teh šolah, je razvidno časi — časi mnogega dela za naše politično tu<*' iz da na glavnih vratih je magi- društvo. Podpiraj mo je moralno z mnogošte- | »tratni grb s samo laškim napisom, na razred -vil ni m i udeležbami na shodih, ki se bodo i »'h vratih pa I.ma classe slov., II. itd. izmučenega seljaka. (Pride še.) vani na jugu Avstrije združijo v eno sku- i pino, potem bodo rešeni tujega, nemškega, madjarskega in italijanskega nasilstva, a po- ' leg tega jim bo mogoče svoj denar, ki ga volilne borbe se moramo udeležiti z vso silo, sedaj izročajo svojim ljutim nasprotnikom, ker, ako bi ne storili tega, bi naši nasprotniki porabljati za svojega naroda kulturni in go-imeli tem več vzroka za kričanje, da nas ni. spodarstveni napredek; potem bodo na svoji Zato pa moramo gledati, da o prihodnjih vo- zemlji sami gospodarji, dočim sedaj nimajo litvah ne bo zgubljen niti jeden sam glas ter | prav nič od svojega lastnega truda. Avstrij-da jasno in slovesno manifestujemo večino, ski Slovani še niso trpeli takega pritiska i katero v resnici imamo v Primorju. Ko pa kakor ga trpe sedaj ! A resnica je, da so bodo poslanci izvoljeni—prosim, to je le moje Slovani največ žrtvovali za monarhijo na; menenje — bi bilo najbolje, da ostanejo in de- j imetju in krvi. Iajo lepo doma, nego da bi hodili gledat na Da take razmere ne morejo biti državi j .Dunaj na uro ! na hasek, mora pač biti vsakomur jasno. Pa j Zdi se, da Li-Hung-Čang in Rusija še j tudi to je popolno naravno, da morajo take j vedno vodita ves ostali evropski koncert za gorostasne krivice vsakega, količkaj pravic- j nos. A zdi se tudi, kakor da bi vlasti same nega in poštenega Človeka boleti in jih mora obsojati ter delovati na potrebno odstranjenje takih za nas in za državo osoriepolnih krivic. Ali diplomatje in državniki na Dunaju mir. Naslednji stavek pa že pravi, da se bodo ae vedo več kakšen faktor so bili Jugoslo-vlasti pogajale le tedaj, če dotičnika pokažeta 1 vani na rešitvi Avstrije v letih n. pr. 1813., pooblastili. Torej najprvo trde, daju prizna-J 1848.?! Kaj bi se bilo lahko zgodilo na vajo sposobnima za pogajanja v imenu Ki-i jugu monarhije, da se niso Jugoslovani tako taja, takoj zatem pa trde, da se jim ta spo-j lojalno in nesebično bojevali za habsburško «obnost šele pripozna. Uboga logika! Tudi'hišo J! Ali bi ne bilo torej v interesu dr-4i si menda -— kitajska. žave, da se Jugoslovani, ta južni steber Av- Ostanite mi zdravi ! strije, rjačijo s tem, da se jim da politična Vaš • samouprava, da se slovenske in hrvatske de- Bes Josipović. 1 Žele, torej Bosna, Dalmacija, Hrvatska, Pri- vršili; podpiraj mo je materijalno z mnogoštevilnim vpisovanjem mej njega člene. In kako lahko je to, ko je članarina tako lepo urejena, da vsakdo lahko pri- Na dan sv. maše sta g. regente in priletna g.čna Loser, lepo vse italjanske otroke uvrščala spredaj. Neka žena, ki je tudi pripeljala svojega otroka, je gledala to nekaj stopi. Ako kdo ne more trošiti 12 kron na časa, a ko je videla, da je to krivično in ko leto, lahko plača 6 kron, ako ne more <> K, se je spomnila, kako je bilo enkrat, potegnila pa more plačati 2 kroni. To svotico na leto se je naprej rekoč : vse, vse vaše stavite napa menda lahko žrtvuje. Slovenci ganite se prej, poštene Slovence pa peljite v morje! in priskočite našemu političnemu društvu na »Mučite, mučite, saj je vse eno«, je tolažila pomoč v teh hudih časih! Ne pozabite, da g.Čna Loser. Ne, ni vse eno! kričali so za lej tudi najčistejše volitve, ob kateri je absolutno I ljudje in pritrjevali slov. zavedni ženski. Ne-izključetto vsako nemoralno sredstvo, ni možno kaj mož je klelo, da nam tako zapostavljajo izvesti brez troškov, brez žrtev na denarju. Naše politično društvo pa nima nikakih fondov na razpolago, niti itna visokih pokroviteljev, niti Mecenov. Ono mora računati na požrtvovalnost naroda v vseh slojih. Ono ne more otročiče. G. regente je povesil ušesa in odredil, da so šli sloveuski otroci v sredini! Značilno je, da morajo vsi učitelji in učiteljice govoriti med seboj izključno le italijanski — ker da je to uradni jezik —dru- 8 seboj brile norce v neki brzojavki, v kateri pripovedujejo, da pripoznavajo Li-Hung-Oanga in Tsinga sposobnima za pogajanja za pogrešati podpore tudi v širokih delavskih j gače g. regente — hm. Rog ve, ako je go-slojih. Baš do teh sem se hotel obrniti danes j spod regente tudi takrat govoril samo itali-v prvi vrsti. Ijanski, ko so se mu italijanski dijaki ro- Žal, da nimamo le delalcev, ki se iz- j gali po Kopru ? ogibljejo te najvažneje trdnjave naše, ampak celo kapitalistov in inteligentnih gospodov je, katerih ne vidimo v vrstah našega političnega društva, ki torej v najkritičnejših časih ne vrše svoje narodne dolžnosti. Da: primeroma je mej členi celo več delavcev, ki si one 2 K na leto odtrgujejo od ust, ne pa onih, ki bi prav lahko podpirali, a se skrivajo pod razne pretveze ! Iztirjevalec členariue mi je tudi tožil, da je še mnogo onih, ki niso plačali letnine, (tudi za prejšnja leta!) Vsaj zdaj, ko smo na In to so tiste glasovite slovenske šole v nekaterih krajih okolice ! Jeremija III. Otvoritev nove telovadnice »Tr/>. Sokola: v ulici Coroneo št. 15 se je vršila minolo soboto na lep, slovesen način. Prostor je kaj primeren in bo zadoščal za sedaj. Slovesnost je otvorilo »Slovansko pev. društvo«, ki je pod vodstvom svojega pevovodje, g. Srečka Bartela krepko zaj»elo Vašakov možki zbor »Slo\ an«. Potem je starosta, brat dr. Rvbar. v lepem govoru slikal krize, ki jih je društvo moralo prestati vsled žalostnih narodnih in političnih razmer, ki vladajo v Trstu. Opisoval je, kako je društvo bilo dlje časa brez telovadnice in je moralo prenehati glavno društveno delovanje, kako smo slednjič vendar dobili primeren lokal, katerega pa smo morali zopet zapustiti. No, na srečo društvu se je ponudil ta lokal, ki sicer ne odgovarja vsem zahtevam novodobne moderne telovadnice, ali s katerim moremo biti povsem zadovoljni, dokler ne pridemo pod svojo streho. Z apelom do tržaških Slovencev, naj ohranijo »Sokolu« svoje stare simpatije, je brat starosta zaključil svoj nav-duševalni govor Poslušalci so se odzvali s prisrčnimi »Na zdar«-klici. Sledila je telovadba predtelovadcev pod vodstvom brata-učitelj a Berganta. Lepe in težavne vaje, ki so jih izvajali eksaktno in z eleganco in ki so izzivale burno pohvalo mej občinstvom, so nam v porok, da bo »Sokol« vestno iti v. vnemo vršil svojo na- na razpolago, logo. Društvo mora biti res hvaležno učitelju bratu Bergantu. Naslednja točka je bila v pravo naslado, Sploh pa sc je pokazalo včeraj, da je že prepozno za veselice na vrtu, ker je osobito v noč precej hladno. Po ^dovršenem vsporedu je moški zbor zapel še par zborov in to na prošnjo prekasno došlih bratov Cehov. Društvo »Kolo« sme biti popolnoma zadovoljno z moralnim vspehom. Materijalni bi bil lahko boljši. Sedaj je počitek do spomladi. Vinogradniki pozor! V četrtek, dne 27. septembra bo imel gosp. Anton Štrekelj, uradnik za vinarstvo na c. kr. namestništvu, v kleteh gospoda Ivana G-oriupa, veleposestnika, deželnega poslanca in predsednika tržaške kmetijsko družbe na OpČinah, pouk o kletarstvu. Govorilo in razkazovalo se bo o jako važnih in zanimivih stvareh, katere je potreba vedeti našemu vingradnikn zlasti sedaj ob in po trgatvi. V ta namen postavila je tudi naša kmetijska družba svoje grozdje Pouk se začne točno ob štirih nimi močmi pripravljamo pot vedno lepšemu napredku in procvitanju božanstvene umetnosti na slovenski grudi. Na razstavo torej! * Stanje dr. Frančiška Lampe ta se je zopet }»oslabšalo. Njegove posle je prevzel dr. E. Lampe, ki sedaj stalno biva v »Marijanišču« v Ljubljani. * God beni pouk moštva meščanske godbe v L j u b 1 j a n i je te dni pričel v licealnem poslopji z dozdaj pristo-pivšimi močmi. * Novi stekleni salon na vrtu »Narodnega doma« v Ljubljani je dovršen iti uredi vse, inozernci so ustavili sovražnosti, kitajske vojake odpustijo ter pošljejo domov. Trgovine treba zopet otvoriti. DUNAJ 23. (K. B.) Glasom brzojavne vesti je cesarska ladija »Elisabeth« prispela v Nagasaki, kjer pričakuje c. in kr. poslanika barona Czikanna. Na krovu je vse zdravo. WASHINGTOX 2:1 (K. B.) Glasom obvestitve mornarskega urada skrčijo število čet na kopnem v Kitaj u znatno. V varstvo amerikanskih koristi pošljejo na Kitajsko 4 topniške Čolne in 1 vojno Indijo; križarica bo odslej na razpolago narodnim društvom v »Albanv« odpluje v Manillo. prirejanje veselic in zabavnih večerov. :r: Nezgoda na železnici. Minolo DUNAJ 24. (K. B.) Glasom vesti »Pol. Corresp.« iz Petrograda je z gotovostjo priča- prišel pod vlak in mu je odtrgalo nogo. soboto dopoludne je na državnem kolodvoru 1 kovati z ruske strani ugodnega odgovora na v Ljubljani delavec Verbič iz Vižmarjev predloge Nemčije glede Kitaja. Tamošnji vodilni krogi so se izrazili pritrjevalno o vsebini in mislih okrožnice Bfilo\v.t. Da se je ruski odgovor tako zakasnil je pripisati okolnosti, da car ni doma ter se je vsled tega stvar malo zavlekla. LONDON 24 (K. B.) »Times= javljajo Štajerske vesti. popoludne. Će bi bilo v četrtek jako slabo' — Cvet z vrtov nemške k u 1- vreme, vršil so bo pouk isti čas v petek. ture. V Rottenmannu na Zg. Štajarskem so Nikdo naših vinogradnikov iz okolice in so- j nemški »todlni« napali nekega kadeta, ker je pel, VA Pekinga dne 18. t. ni.: Princ Tsing je v resnici umetniški užitek. Gospa Sofija sednjega Krasa naj ne zamudi te prilike, ki . v gostilni, kakor so rekli, slovenske pesmi. Kadet' starosti tujih poslanikov pismo, v ka- Stular in gosp. i. Prunk sta pela dvospev iz se mu ponuja, da v svojo korist izve kaj no- se je branil z bajonetom ter o tem jednega terem naznanja bližnji prihod Lihungčanga opere »Don Juanc za sopran in bariton tako vega. Velika udeležba naj torej priča, da se napadalcev smrtno zabodel. O tej priliki so . ter priporoča konferenco v Tsungli - Vamenu. divno da ju je občinstvo poslušalo s pravo ' tudi vinogradniki zanimajo za napredek in i se seveda zopet grozeče vzdignili nemški listi Na zahteva nje Lihungčanga je izšel cesarski pobožnostjo. Intonacija, čistoča glasov, nijan- 1 strokovno izobrazbo. Na svidenje t*>rej ! ter kričali: Glejte je slovensko barbarstvo! j »kaz, da se ima Vunglu vrniti v Peking ter siranje, in tudi spremljanje na glasoviru, vse' Deserter. V soboto seje pripeljal iz IA tu treba povdarjati, daje kadet izvršil ."deleži ti pogajanj zarad, miru, das. so ga je bilo izborno pogojeno. Viharna pohvala ' P"lja sumljiv človek; na redarstvu se je po- j uboj v silobranu; najlepše je pa, da sedaj tuji poslanik, prej, koje bil predlagan za občinstva je bila vrli pevki in vrlemu pevcu I kazalo, da je deserter; ime mu je baje Ivan j isti nemški listi na obvestilo vojaške oblasti j pogajalca, odklonih. Istemu listu poročajo iz - zasluženo zahvalo. Mej pevanjem tega Kota, star je 24 let. Pobegnil je iz mornarice, konstatujejo, da dotični kadet ne zna ni jedne Shanghaia : Angleški in francoski konzul sta V bolnišnico so spravili v soboto večer1 besedice slovenski ter daje člen popolnoma protestirala proti imenovanju novega taotfisa neznanega moža, katerega so našli nezavest- 1 nemške rodbine. Tudi o oni priliki je pel za Shanghai, ker je znano njegovo sovraštvo nega ležati na ulici Sette Fontane. Zdravnik samo nemške pesmi, a te v nemškem knjižnem ■/, rešilne postaje mu je podelil prvo pomoč, jeziku. Ta pa je Germanom, nepolizanim od Požari. Sinoči o polnoči je nastal požar j kulture — tako neznan, da so ga držali za v trgovini za jestvine Andreja Merkela v ' — slovenščino. Pa naj še kdo reče, tla na dueta smo opazili tudi na svoje veliko zadovoljstvo, da je telovadnica tako akustična, da more biti pevcu le v veselje. Variatio deleetat: sledila je »Polžejada« našega Jake, ki ima menda kje doma kar cele skladuice zdravega humorja. Polžejada je imela prvi, ki je bil tudi zadnji prizor. Jaka nam je \ živili barvah slikal veselje in težave, ki jih imajo posestniki hiš — polži. Hvalil je previdnost povža. ki zna o pravem ; času rožičke nazaj potegniti«, česar ljudje često ne znajo na svojo lastno škodo. Tržaški povži pa so bolj flegmatični, nego kranjski ali goriški. Slikal je vse časti, s katerimi ob ulici Ferriera št. 10. Kako je nastal ogenj in koliko je škode, nismo mogli zvedeti. Danes jutro so se v dvorišču hiše št. ?> v ulici Beavenuto iz neznanega vzroka užgali neki zaboji, last tvrdke Muller. Gasilci so kmalu zvladali ogenj, ki ni provzročil posebne škode. Varujte se lažnjivili agentov. Po vrtih nemške kulture ni cvetov do tujcev. Vedno več je znamenj, da se v kitajskih krogih protivijo dovolitvi zahtev zveznih velesil in sicer zato, ker zavezniki zahtevajo izročitev voditeljev gibanja proti tujcem, ter odstop kraljice-udove. Vojna v južni Afriki. LIZBONA 22. (K. B.) Vlada se se ni odločila v očigled novemu položaju, ki jc nastal vsled aneksije Transvaala in Oranja; pravijo pa, da bo portugalska vlada smatrala .... . . .... 1*1- i. i, • okolici vara »zastopnik« neke zavarovalnice sipljejo »polže«, ko se slinijo po deželi, rolzi . Brzojavna poročila. Stavka v Barceloni. BARCELONA 23. (K. B.) Položaj se je zboljšal. Mnogo delavcev je začelo zopet pri klo pijenje za pravokrepno ter ne bo pridelati. znavala več Kru^erja in njegovih konzulov. Sali na Dunaju. LONDON 21. (K. B.) »l)aily Mail« DVNAJ 23. (K. B.) Zvečer je bil schon- javlja iz Lourenzo Marrpieza : Angleži so za ...... , . ... . i i -i j - proti požaru. Posebno do žensk ima veselje. obzaljujejo, da Je pnslo do elektrike, .edaj ^ ^^ ^ ^ ^^ ; bnJnski yrfc v ^ šaha {>ei.zijf!kega sijajno J sedli Kornati.,*™* ne da bi bili naleteli na od- gre vse narobe, ker naglica ni n.koli dobra. , ___.____^ * „ J I rarsvetliPn : aniifi&ilt m s* imli n motni n.mil 'nor- mostovi niso bili zasedeni. Buri so N tud „ ,r. čati najmanje tri krone. Podpis na potrdilih j lezenci uvorne pojedine so s terase v gr; nia. ^oiz Jaka je menil, da mora tudi on resol- , . \ ! „„„,„„„1; „ „,___ • , ., i rTi .. . se ne da či tati. .»polica« pa e seveda .»ona-, °Pazo%Kxasui P,lzoI» o Katerem je ono virati v tem perečem vprašanju. Ltemeljevanje _____^J | navzočega tudi •e vse narobe, Ker nagi,ca n, n.Rou — , ^ ^ ali j razsvetljen: spuščali so se tudi umetni ognji. | por; mostovi niso bili zasedeni. Buri s, o vzhc svoj, počasnost, je >polzejadac dolezla . ^ q za kar mora dotična pla- j Cesar, šah, članovi cesarske rodbine in ude- j zbežali čez mejo ter se s puškami in strelji id. do naše morske,kace - do šolskega vpraša- ^ kroQe. Podpis na potrdilih ^enci dvorne pojedine so s terase v gradu vom udali Portugalcem. POZOR! Domača obrt. . . rejena in brez vsake vrednosti. Čuvajte se pri-1 navzočega tudi mnogo občinstva. Po raz- pa ie bilo res tako temeljito m razsezno, da J ji - „„ - - » . - ____i - POZOR' . . v. . J ..,,.,., liznienih agentov! ; svetljavi se je sah prisrčno poslovil od cesarja fUAUK. je moramo preskočit, ter omenit, e, daje bda. Najdeno. Na tukajšnjem policijskem i ^ rekel, da teško najde besed, da bi se reso uc.ja - kdaj je počasni polz spisa vse ^ J ^ % j zahvalil za izredno gostoljubnost in krasni to?! - merila pet celih poštenih metrov . (^ ^^^ kakih 10Q vsprejem. Cesar in šah sta si večkrat stisnila A ellka zaloga raznovrstnega pohištva, Tenor resolucije pa je bd, da naj vlada, ako ^ roke ^ ge je ^ po8lovil od liadvojvo(l in Iz odlikovanih tovarili Solkana lil Go- že sama ne more rešiti tega vprašanja, pre- ^^ ^^ y ^ dne 25 visokih dostojanstvenikov ter se vrnil v ce- rice pusti to kakemu polžu, ki morda, tudi brez , , , , , .... F ...... , septembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled sarski grad na Dunaj. ene notje in ob brghah, cez kakih lo let r ,, , ... .. .. . , . , naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci- Surovosti grških mornarjev. 1 rst — s slovensko solo na ° pri ure vsa v hrbtu. vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : na Corzu 2, oprema v zalogi, stroji za pisa-Za Jakom, ki se je mogel uveriti, da sta . ... ^ i- d -o . nje in pecati; ulica Cassa di Kisparnuo o, si on in naše občinstvo ostala stara prijate- i i r> ^ < i 1 J pohištvo; ulica del ronte 4, pohištvo; v Kolja, je nastopil močan mešani zbor »Slov. , — ----------ćs, . . .»^n , . J ' J 1 colu i t, presici; v Skednju o9o, vol in voz ; pevskega društva, ki je divno pel Hubadove .. n -t - i --i. «• ir 1 . h . . ulica Commerciale o, pohištvo; ulica Mira- »Narodne pesmi«. Tako petje bi človek po-: , , j, orr . 1 ' J 1 mar 1, pohištvo; (jrlavne skladbe st. 2i in v slušal in poslušal. ! t> i i j- 1 Barkovljah, sodi. nameček smo se morali smejati od | Vremenski vestiiik. Včeraj: toplomer srca. Kupleti g. Primka — specijalista v ob 7 uri zjutraj 2O.O, ob 2. uri popoludne takih stvareh — so zbadali na desno, so 2S.O C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 768.0 zbadali na levo. možke in ženske, ali ni — j __ i)ane8 piima 9.18 predp. in ob 9.44 bolelo, ampak smejali smo se, ker je to L>il' pop.; oseka ob 3.16 predpoludne in ob 3.34 resničen in — decenten humor, kakoršnjega popoludne. ne poznajo vsi kupleti. V nameček k namečku _ smo se, to je: oni drugi so se veselo zavrteli, ker mi smo postali nekoliko prestari za take V6Sti \Z OSt&lG PrilH0rSk8. spase. I {"mrl je v soboto v Divači ta- Bodimo zopet resni! O tem smo menda mošnji posestnik gospod Fran O b r s n e l. vsi jedini, daje »Sokol«, jeden najvažniših Pokojnik je bil v 48. letu svoje dobe. Počivaj členov naše narodne organizacije. Verujmo ta člen in utrjajmo ga se svojimi simpatijami in svojo podporo. To smemo storiti tem bolj, ko imamo v navdušenem starosti in v agil-nem odboru jamstvo, da ostane naš »Sokol« simbol najlepših čednosti : krepke volje, odločnosti in značajnosti! Krepi se, rasti in razcvitaj ee?! Veselica, ki jo je priredilo včeraj pevsko društvo »Kolo«, je izpala precej dobro. Udeležba ni bila tako velika, kakor običajno na čemur se imamo zahvaliti tomboli, k: je bila v veliki vojašnici, burji in posebnim — prijateljem ! Vspored je bil kratek. Od treh zborov sta posebno ugajala: »Sokolska« in »Vijolični vonji«, katero so morali ponavljati. »Bivali Čehove« je lep možki zbor, ali za vrt ni prikladen. v miru: Vesti iz Kranjske. * I. slov. umetniško razstavo v Ljubljani je obiskalo: dne 15. t. in. 95, dne 16. t. 240, dne 17. t. 102, dne 18. t. 116. dne 19. t. 93, dne 20 t. 76. in dne 21. t. m. 51, skupaj 773 oseb. Rojaki, širom zemlje! Xe zamudite prilike, obiščite našo I. umetniško razstavo! Ne zabimo, da je dolžnost vsakega pojedinca, da na kakoršen koli način sodeluje na narodni prosveti ter se vdeležuje vsakega koraka naprej v narodni kulturi. Pokažimo da umejemo pomen domače umetnosti in tako tudi pomen te prve umetniške razstave! Naj nas ne moti vprašanje, je-li so tudi vsa razstavna dela kakor taka vredna gmotne žrtve: v prvi vrsti so domača, a na nas je, da z združe- ATENE 23. (K. B.) Moštvo razbitega parnika »Sharhia« so aretirali, ker je zlostavljalo potnike. Poslanec, ki odstopa. LONDON 24. (K. B.) Prvi lord admi-ralitete, G o s c h e n , je javil svojim volilcem, da se odpoveduje novi izvolitvi. Neprilika ruskega parnika v Sueškem prekopu. PORT S AID 23. (K. B.) Ruski parnik »Mihajlo« je obtičal ter so ga zopet oprostili. Maršal Campos umrl. MADRID 23. (K. B.) Maršal Martincz Campos je umrl. Položaj 11 a Bolgarskem. SREDEC 23. (K. B.) Moštvo divizij v Sredcu, Plovdivu in Slivnem je udobilo po končani triletni vojaški službi dopust. {Znamenje, da ne pride do vojne z Romunijo. Op. ured.) Napad na princa Jurija grškega ! ATENE (K. B.) O dohodu princa Jurija kretiškega je prejel neki umobolni bivši častnik za vajeti konjev, ki so bili vpreženi v voz prestolonaslednika; moža so aretirali ter našli pri njem revolver. 0 francoski vojski. PARIZ 22. (K. B.) Predsednik Loubet je poslal vojnemu ministru Andreju pismo, v katerem izraža svoje veliko zadovoljstvo na izobrazbi, disciplini in vztrajnosti Čet, kakor so se te lastnosti pokazale na manevrih v Be-auce-u. U staj a 11 a Kitajskem. PEKTNG 19. (K. B.) V Tientsin je odišel en ruski pešpolk z eno baterijo in s topništvom.| TAKU 19. (K. B.) Oblast v Paotingfu je izdala proglas te-le vsebine: Lihung-Čang Antona Černigoj-a sn nahaja v Trstu, Via di Piazza vec-chia (Rosario) Št 1. na desni strani cerkve sv. Petra. Gene bre-s konkurence. IC pohištva vsake vrste AlessaMro Levi Minzi t Trsta Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). Bogat Izbor ▼ tapetarlj»h. ireafik In slikah. Ilustriran cenik gratis la fraako vsakemu na zahtevo. > Cene brez konkurence. Predmeti stavlja znico bres da bi se ■e na brod ali lela* to kaj za raj i i OBUVALA! PEPI KRAŠEVEC Dri cerkvi St. Petra (Piazza Rosario pod ljudsko solo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naročbe »e izvrše v tistem dnem. Odpošiljate? je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo bi točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojna naročbe se priporoča Josip Stantid Čovlj. mojster liujav, pristen, navaden angleški sladkor dobiva se edino v moji zalogi ter ga prodajam po zelo ugodnih cenah. Priporočam se Anton Godni g, trgovec. Via Nuova. Paziti na ponarejanja. fek lOO do 300 goldinarjev zamore j o si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito d^.oijenili državnih papirjev in srčk. Ponudbe pod - naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti, VIII Deutshegasse, 8. Telovadno društvo „Tržaški Sokol" V soboto dne 22. septembra 1900. ob 9. ori zvečer se je vršila svečanostna. otvoritev nove društvene telovadnice —===== (ulica Coroneo št. 15) • svinčnikom), vdobi dober postranski zaslužek. Ponudbe pod »Slikar« ua upravo »Kdinosti.« 30CC 30000C »CC HERA PROMETHEUS S 1899 DELNIŠKO DRUŠTVO ZA APMEHI OGLJIK IN ACETILENSKI PLIN NA DUNAJU Izvršuje napeljave za razsvetljavo s plinom in acetilenskim plinom za zasebnike in mesta v kakoršnjili si bodi številih plamenov. 1MT* Točno delo z jamčenjem za nepomankljiv učinek. ŠEST ZLATIH KOLAJN Zlata kolajna Berlin 1898 Zlata kolajna Budapest > > » 99 » » » » Vratislava » » » Izvršenih 2000 napeljav za zasebnike v vseh delih sveta. Centralne napeljave t delovanja s prilližno 15000 plamenov. Čistilni in sušilni zlstem grl asom privilegija nemškega cesarstva št. 98.76:2 in 10S.244, ki zadošča najstrožjim zahtevam, se je dejanski uporabil z iiajodličiiejšimi uspehi. Apneni oglifc najprve vrste, ti dala največ plina, se prodaja po ngodnii cenab. Glavni zastopnik za Istro Goriško, Trentinsko, Dalmacijo, Kranjsko, Italjansko, ter angležko Indijo se priporoča svojim rojakom želeč, da ne bi nosili dobičkov našim nasprotnikom, kateri nas ho-S čejo uničiti. Prosi torej obrniti se za nakup strojev in tehničnih predmetov do njegove, stare, poštene, slovenske tvrdke. Schivitz e Comp 1, Trst ulica Zonta št. ,">. pri novem sv. Antonu. Zaloga likerjev v sodčih in buteljkah. Parhono 101/ A h ulica Acquedotto 8 runiduu JdKuu Zaloga vsakovri