Leto LXVL, ft. 255 LJubljana, sreda 8. noyembra 1933 Cena Din i.- Izhaja vsak dan popoldne, IzvzemSi nedelje ln praznike. — InseratJ do 80 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst & Din 2JBO, od 100 do 300 vrst k Din S--, večji inaerati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi ae ne vračajo. UREDNIŠTVO TS UPRAVNI8TVO LJUBLJANA, Knafljeva otlca it. 5 Telefon St. 8122, 3123, 3124, 8126 in 8126 HITLER V ŠKRIPCIH Zanimive podrobnosti o Goringovi misiji v Rimn — Hitlerjevi načrti glede Avstrije — Berlinska vlada išče izhoda iz zagate — Francija ostane nepopustljiva Pariz, 8. novembra, r. Nepričakovani poset pruskega ministrskega predsednika Goringa. ki je kot poseben odposlanec Hitlerja .iznenada odpotoval v Rim in se tam sestal z Mussolinijem, je po sodbi pariških diplomatskih krogov zopet enkrat jasno pokazal v kako mučnem položaju se nahaja Nemčija po izstopu iz Društva narodov »m kako mrzlično išče Hitler izhoda iz zagate. Plebiscitarne volitve, ki naj podajo potrditev njegove politike, se bodo vršile že v nedeljo in po volitvah mora Hitler pokazati, da je njeerova politika pravilna in za Nemčijo koristna. Toda v sedanjem mednarodnem položaju, ki ;ma 73. posledico popolno izolacijo Nemčije, bo Hitlerju kaj težko pokazati uspehe. Vrhu tega se bliža zima in z njo nešteto skrbi in težav, ki juh rudi Hitlerov režim ne bo zmogel. Zato je nujno potrebno, da obrne pozornost prebivalstva od notranjih težav na zunanje politične dogodke. To je glavni namen Gorhigovega poseta v Rimu. Ker v Ženevi ni pričakovati nikakih izprememb v pogledu stališča do nemških zahtev, je berlinska vlada usmerila svojo akcijo znova na Avstrijo. Kakor se zatrjuje v tukajšnjih dobro poučenih krogih, ima Goring nalogo, ugotoviti, kako bo vplival izid nedeljskih volitev v Nemčiji ter da v zvezi s tem zopet spravi na dnevni red avstrijsko vprašanje. Goring naj bi pridobil Mus-^solinija za to, da izvrši pritisk na Odprta noč in dan so groba vrata. aT dneva ne pove nobena prat'-ka« nad vhodom na pokopališče so Izklesali. Pokopališče so spočetka odpirali v Četrtkih in nedeljah, v zadnjem času pa le še ob nedeljah. Za Vse svetnike so se tjudje pripravljali, da bodo, kakor doslej, okrasili grobove, toda paznik jim je to vse do praznika onemogočil. Ko so končno na praznik odprli pokopališče, se jt zbrala na njem velika množica ljudstva, ki je kljub slabemu vremenu okrasila grobove tako kakor še nikoli. Novi spomeniki, ki se postavijo na pokopališče, ne smejo imeti vklesane nobene slovenske besede. Vsak spomenik pregleda posebna občinska komisija. Italijanske oblasti si prizadevajo na vse načine, da bi tujci, ki prihajajo v Crni vrh, ne opazili, da je Monte Nero prav za prav slovenski črrni vrh. Zato so odstranili vse slovenske napise. Na enak način so fašisti postopali tudi v sosednjih župnijah. Doslej je bila tudi navada, da so mrliče doma polagali na mrtvaški oder. Oblast je sedaj to prepovedala, Vsakega mr- liča morajo nemudoma prepeljati v mrtvašnico na pokopališču in ga v 34 urah pokopati Francosko-amerisko prijateljstvo Psrfs, 8. nov. AA. Pariška občina je danes odkrila spomenik maršalu Rocham-beauju, francoskemu junaku v vojnd za neodvisnost američkih Zedinjenlh držav. Pr-tej priliki je priV.o do manifestacij prijateljstva med Francijo in Ameriko. Ameriški odprsvn'k poslov je preČital Roosevel-tovo poslanico Lebrumi, v kateri podčrtava vlogo, ki jo je igral Rochambeau v ne »d-visnostni vojni, in prijateljstvo med obema narodoma, ki je vzklilo Iz te vojne. Lebrun je odgovoril Rooseveltu, da je današnja proslava simbol čuvstev, ki navdajajo obe državi. Zunanji minister Paul Boncour je opozoril na Washmgtonovo besedo, da bodo zveze, ki družijo Francijo in Zedinjene države, pripomogle, da premagamo vse težko' e sedanjega časa. Ob koncu je orisal življenje francoskega junaka in naglasil trdno solidarnost obeh narodov ter njun skupni boj za demokratski ideal. Afriški polet francoskih letalcev I stres. 8. novembra. AA. Prva letala afriške eskadre generala Vnlllemina so davi ob 7.35 odletela v Perplgnan. Tudi Henderson obupuje London, 8. novembra. AA. Snoči je delavska stranka priredila banket, da s tem počasti ponovnj vstop Hendersona v parlamentarno življjenie. Henderson je? na banketu imel govor, v katerem je dejal, da je sedanji položaj malone obupen. Ta položaj je nastal zaradi izstopa Nemčije iz Društva narodov. Ni izključeno, da se bodo iz tega rodila nova oboroževanja. Nato pa je Henderson poudaril, da bo Društvo narodov ohranilo mirno kri in da 'bo nadaljevalo svoje delo. Tdsti, ki bi nas radi odvrnili od našega dela za organizacijo miru, in ki bi nas radj pahniii v novo vojno, skušajo doseči s paniko cilje, ki bi jih sicer s poziivom na razum ni'koM ne mogli osvojiti. Henderson je končal z ugotovitvijo, da bi pomenila nova vojna konec civilizacije. Generalna stavka v Španiji Madrid, 8. novembra, r. Splošna delavska zveza v Malagi je v znak protesta zoper postopanje policije, ki je po sobotnem zborovanju socialistov v spopadih ubila enega delavca, proglasila generalno stavko. Vse delo počiva. Promet je povsod ustavljen. V Barceloni in drugih večjih mestih so oblasti pod vzele obsežne varnostne ukrepe v mestnih plinarnah, elektrarnah ln vodovodih, da bi tudi tu ne prišlo do zastoja, Bombni atentat na Kubi Havana, 8. novembra. AA. Nocoj so na treh krajih mesta eksplodirale bombe. V sami organizaciji revolucijonarjev, imenovani ABC, so nastali notranji spori. Nekateri so za Cespedesa, ki naj bi vnovič prevzel vso oblast. Poset Mušanova v Budimpešti Budimpešta, 8. novembra. AA. Predsednik bolgarske vlade MuSanov bo ob koncu meseca vrnfl predsedniku madžarske vlade Gorr/bosu otosk. Angleška odpoved carinskega premhia London, 8. novembra, s. Predsednik trgovinskega urada Runoiman je sporočil v spodnji zbornici, da je angleška vlada odpovedala s 7. decembrom carinsko premine. Protfžldovski Izgredi v Budimpešti Budimpešte, 8. novembra. 6. Na tehniški visoki šoli je prišlo danes do protižl-dovskih izgredov. Desničarski ekstremni element) so napadli židovske dijake, ki pa so se hrabro branili. Nastal je velik pretep. Končno so se morali zid je umakniti iz zgradbe. Čeprav je rektorat takoj uvedel energično preiskavo, krivcev niso izsledili. Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101, Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. Sovjetska zunanja politika Molotov o ciljih sovjetske politike — Rusija se bo branila do skrajnosti — Litvinov v VVashingtonu Moskva, 8. novembra, r. Včeraj je bila na svečan način proslavljena obletnica oktobrske revolucije. Proslavo je otvorile ve-Mka parada moskovske garnizije. Paradi so prisostvovala vsi člani vlade ter inozemsk; diplomati. Zvečer je priredil Kaiinin svečan sprejem. Na proslavi v moskovskem gledališču je Imel Molotov ve«i:k govor, v katerem se Je dotaknil tudi zunanjepolitičnih problemov. Uvodoma je poudaril, da so tudi največji nasprotniki priznali miroljubnost Sovjetske Rusije, nato pa je nadaljeval Razgovori, ki se bodo te dni pričeli med I -i t vinom ji ameriškim predsednikom Roo-seveltom, bodo dalekosežne važnosti ne samo v pogledu odnošajev med Ameriko in Sovjetsko Rusijo, marveč tudi za splošni mednarodnii položaj. Toda svetovni mir ni odvisem samo od Rusije, ktj je bila vedno pobornik miru. Vprašanje vojne nevarnosti je za nas zelo aktualno, in mi moramo posvetiti še prav posebno pozornost imperialističnim načrtom, kfi hočejo poroti obstoječe stanje na svetu. Zaradi tega je Sovjetska Rusija pripravljena boriti se za svoje interese in jih braniti do skrajne meje. Sedaj, ko so nam znam načrt', nekaterih ja-ponsiknh državnikov, ki streme celo po aneksija Sibirije, smo prisi'ljeni. Wti v stalnj pripravljenost tako da bodo napadalci v danem prime.ru spozna!«., kaj se pravi spopasti se z ruskim velikanom. Mladi veseljaki V ponedeljek 20. septembra je pustil av-toizvošček Andr. Modrijan svoj avtomobil 2-318-33, ki ie last mesarja Zajca e Poljanske ceete, nakaj časa brez nadzorstva na Aleksandrovi oeeiti in odlel v bližnji vinotof. Ko se je vrnil, avtomobila ni bilo nikjer. Pozne-je ga ie našel v Gajevi ulici, bil j? pa precej poškodovan. En odbija? je bil odbit, šipa razbita in zme-gkan tudi blatnik, tako da znaša škoda okrog 1000 Din. Modrijan se ie obrnil na policijo, ki fe pa naslednjega dn» radi prejela prijavo, da je nekdo v Šiški podrl električni drou ter povzročil elektrarni Česen v Tacnu 1297 Din »kode. Policija je šla takoj na d slo, da izsledi krivce, ki so se pa znali epr?tno skrivati. Majhna neprevidnofit jih je pa izdala. Mesar Zaje. ki ie sam poizvedoval za zlikovci, je namr?č zvedel, da šoferjem na leksandrovi cesti pripovedoval neki Vojteh B., da je imel karambol z avtomobilom in da se je porezal na obrazu. To je Zaje prijavil policiji, ki je Vojteba. starega svojega znanca, prijela. Policija ie ugotovila, da se •? B. r«B odpeljal e hrami tovariši in sicer 20-letnim Marianom B.. 171etnim brezposelnim mehanikom Vinkom J. ter 15Wnim Markom A. v Zajcevem avtomobilu. Vozili so se nekaj časa po mestu, nato pa krenili v Šiško, kjer se je B.. ki ie sofiral. zaletel v električni drog. ga prelomil, poškodoval napravo in tudi razbil avtomobil. Zdaj bodo fantje za svojo neprevidno vožnjo odgovarjali na sodišču, poravnati bodo pa morali tudi škodo. Prežeti indijanske romantike in pripravljeni odreci se civilizaciji so jo te dni ubrali iz Ljubljane trije nadebudni fantiči. Včeraj je prijavila na policiji vsa obupana mati, da je že 6. t. m. odšel z doma n>ea sin Polde N., star 13 let. Fant je precej visoke postave, podoLgastega obraza, črnih oči. Nosil je temnorjave kariraste hlače, na glavi re imel športno čepico, na nogah pa gojzerice. Fant je z doma odnesel poln nahrbtnik raznih predmetov ter dve odeji. Na podlagi poiavedovanja je polici1'" ugotovila, da sta jo pobrisala z njim tudi l7letni dijak nekega tukajšnjega zavoda France R. ter učenec II. razreda gimnazije Hinko A. Inicijator pustolovščine je bil baje France, ki je sploh na slabem glasu. On je tudi prinesel tri samokrese, s katerimi so se oborožili. Baje so jo ubrali v Iški Vintgar, kjer bodo taborili več dni, nato jo pa mahnejo naprej ali pa — nazaj. Utopljenec v Ljubljanici Ko je dava v Ljubljanici nad vasjo Slape pri tako zvandh Sjgah čevljar Jože Vidmar s čolnom lovil les, ka ga prinaša voda, je nenadoma opazil v natvmov je imel prvi sestanek z Rooseveltom. Trajal jc 20 minut In je bil zgolj vljudnostnega značaja. V splošnem so v tukajšnjih krog* mnenja, da je priznanje Sovjetske Rusije po Zedinjenih državah vprašanje samo nekaj ur. Vprašanje sovjetske propagande sodijo, da se bo lah^o uredilo, težji bo pa problem dolgov, ker vse kažs, da Rusi vztrajajo na tem, da ne p«rizmajo polirHčindh dolgov, ki so jvh sklenile prejišnje Vlade. S trgovsKega stalešca mrt««jo, da bi Rusi mocii na ameriškem trgu naročiti aa rnfl4Jarox> dolarjev blaga, vendar «ra pa ne bi mog4: plačat: v gotovmi. Toda Zedinjene države bi bile pripravljene pristan na kređK 10 do 15 let V gospodarskim fcrogih mistrjo, da M te mogla še ta teden tevršit, naročila za «to, posevke tn žnviro. nred obiskom pri RooseveMu h LJtvtnev izjavil zastopnikom listov, da bodo njego-vj razgovori z zastopnici USA znatno olajšani glede na to, da so imela vprafcurj*. ki pridejo zdaj v razgovor, nelteto prece-dentov, od'kar so se obnevftt normalni od-nošajf Pobedac, ki aatr-juje, da bo vladna kriza otvorjena ie pred začetkom parlamentarne debate o prestol, ni besedi. Po informacijah tega lista bi Izpadli Iz vlade radikali in liberalci, na njlbovo mesto pa bi stopil DemokratAes-ski Zgovor LJapčer - Bnrov. V primeru, da pride do te kombinacije, bođo Demokrat jčešk i Zgovor zastopali v vladi Vladimir Molov, Petkov Stajnov m Stojoe Mu-Sanov. Novo vlado bi sestavil Aleksander Malinov, za predsednika Sobranja pa bi prišel sedanji notranji minister Aleksander Girginov. Novi župan v New Torku Newyork, 8. novembra. AA. Včeraj so se vršile volitve za newyorskega župana. Laguardia Je dobil 329.191, Mac Kre 249.754, O'Brien pa 238 206 glasov. Tako so demokrati izgubili newyor&ko občino, zakaj čeprav so Lagi:ardio podpirali mnogi demokrati, pripada novi župan vendarle republikanski stranki. Izid voUtev selo velikeg-a pomena, zakaj od tega, kako glasuje Newyork pri predsedniških volitvah, je za celotni izid volitev vselej odločilne važnosti. Se nikoli po svetovni vejni pa ni doživel Newyork tako razgibanega volilnega dne kakor včeraj. Pri volilni kamps^ nji so včeraj potolkli več ko 150 ljudi, od katerih so jih 75 morali odpeljati v bolnico. 100 oseb so aretirali, med njimi več znanih zločincev, ker so hoteli na neeako-nit način voliti. Drzen vlom v pariško bank Pariz, 8. novembra. AA. Včeraj so neznani razbojniki vlomili v veliko banko »Comptoir Lyon Allemand«. ki ima svoje prostore v neposredni bližini pariSke borze in Havasovc agencije, ter odnesli zlata za 670.000 frankov. Policija misli, da je vlom izvršila neka razbojniška tolpa, ki se je specijalizirala za vlamljanje v denarne zavode. Brezposelnost v Angliji London, 8. novembra. AA. Po najnovejših podatkih delovnega ministrstva se je položaj angleške Industrije izdatno izboljšal. Število brezposelnih, ki je znašalo oktobra 1932. še 2,747.006. je padlo v septembru 1°33 na 2.336.727, v oktobru pa na 2,298.753._ Sorzna poročila« ljubljanska borza. Devize: Amsterdam 2307.35_2318.71 Berlin 1361.25—1372.05, Bruselj 797.74 d« 801.68, Curih 1108.35—1113.85, Newyorh 3630.50_3658.76, Pariz 223.88_225, Pragi 169.84—170.70. Trst 3C0.63_303.03 (premi ja 28.5%). Avstrijski šiling v prlvatnerr kltrhign 8.85. inozemske borze. Curih: Pariz 20.20, Lonodn 16.19 Newyork 330, Bruselj 71.9750, Milan 27.1650, Madrid 43.20, Amsterdam 20«,1750. Berlin 123, Dunaj 57.85, Praga 15.3250, Varšava 57.90, Bukarešta 8.06. ^SLOVENSKI NAROD«, dne 8. novembra 1933 Glasovi o načrtnem gospodarstvu Rešitev ne leži v tem, da Je treba zmanjšati produkcijo, nego v pravični razdelitvi gmotnih dobrin LJubljana, 8. novembra. Kot *a je bilo pri nas nevarno govoriti o gospodarski krizi, smo Jo tajili in se hvalili pn vsaki priliki, da moramo biti veoeli, čee, da Je povsod drugje de hujSe. Takšen optimizem Je res nekaj Izrednega in srečni bi bili lahko, če bi nam pomagal sam na sebi. Toda optimizem Je začel kaj na*-io kopneti, posem o krili je bila od dne do dne bolj moderna ter pogosta. Kljub temu pa Se vedno nf bik> prav, če je kdo govoril o nezdravih gospodarskih pojavih Gledali so nanj kot na defetista in raz. dorni element. Kdor se Je lotil obravnavanja vprašanja krize, je mnogo tvegal, ker ga je prej ali slej doletela sodba, da izrablja slabe razmere iz izvestnih nedovoljenih namenov. Včasih se je celo zdelo, da amo na slabe Čase povsem pozabili, ali da Jih prenašamo kot potrebno zlo, vdani v voljo božjo. Bili smo povsem pasivni tn amo le Čakali, da nam pomagajo višje sile na enak način, kot so nas spravile v izredne težkoče. Tako je teklo leto za letom, človek bi mislil, da smo se nazadnje že sprijaznili s krizo, da smo ze vajeni vseh udarcev, ki Jlb sprejemajo celo z nakakfino naslado. Toda naJ optimizem vseeno ni tako soliden, kot bi človek sodil na prvi pogled. Začeli smo namreč tudi ml razmišljati o izhodu iz gospodarske krize, kot da smo zadnji trenutek sprevideli, da ni šala. Predlanskim smo začeli na predavanjih ugotavljati, da kriza v resnici je. Seveda Je trajalo cela leta. da smo primotovilili do definicije krize, do definicije, ki se nam je zdela najprikladnejša. Nešteti predavatelji so ob dela vali hvaležno snov pred prav tako hvaležnimi poslušalci Končno je postala kriza na poseben način popularna, postala je to, kar je bil v času 6a-rovalc hudič. Postala je nekaj takšnega, kot da je bitje, subjekt, z mesom in post-mi, bitje z zavestjo, ki je krivo vseh naših nasreč ln vse bede. Postala nam Je nekaj taksnega, kot da lahko zvrnemo na njo vse, postala nam je najlepfi Izgovor, celo nekakšen zaklon ter potuha, da smo lahko v njenem imenu ribarili v kalnem. Na vseh mogočih zborovanjih je bila hrbten i-ca poročil ln resolucij kriza. Celo tekmovati Brno začeli, kdo bo bolj tarnal. Vsi stanovi se skušajo, kdo bi bil glasnejši m kdo bo bolje utemeljil, da se mu godi kričeča krivica pred drugimi. Vsi ln vse je potrebno zaščite. Vsi obračamo oči k odločujočim činiteljem, kl naj postanejo Mojzesi: Samo udariti je treba po živi skali in ze bo pritekla voda, samo pogledati je treba kvišku in že bo deževala mana. Toda registri tarnanja, ki smo jih že vse odprli, so 2e razglašeni, vse tožbe so le večna >lajna<. ki je več niti nihče ne posluša, ker je preveč vsakdanja. Na poseben način so se vživeli v krizo. Nezaposleni beračijo, kot da je postalo beračenje njihov poklic, odganjamo jih pa z besedami in psovkami, ki so postale že običajne. Nič posebnega Ln strašnega se ne zd. več nikomur, če vidi na cestah množice nezaposlenih. Nikogar prav resno ne skrbi, kaj bodo počeli ljudje lačni in brez strehe na cestah pozimi, kako se bodo preživeli. Nihče ne misli v najprej drugega, kot da bo slabih časov prej aH slej konec. Nekateri verjamejo, d« se obrača na boljše, ker se je baje v Ameriki in Franciji dvignila produkcija. TolažJo se se z drugimi znaki gospodarskega ozdravljenja. Kljub vsemu pa te mnogim preseda celo tolažba, čedalje ve* Je nevernih Tomažev ln čedalje bolj čutijo slabe časa. Kriza tudi takorekoč pronica čedalje globlje, da so Jo začeh čutiti tudi oni, ki v resnici niso trdno verovali v njo. Precej časa so se je branili, mnogo so eksperimentirali, a pri tem se jim godi kot človeku, ki je zašel v močvirje in se pogreza tem bolj, čim bolj se upira in čim težji je. Medtem pa po svetu še vedno eksperimentirajo. v Ameriki je velika moda načrtno gospodarstvo, drugod pa uravnovešanje državnih proračunov, a povsod menda _ oboroževanje. Načrtno gospodarstvo! Z duhom časa smo vedno korakali, zato je razumljivo, da smo dovzetni za velike stvari, zlasti še, ko nam teče voda v grlo. Zdaj je torej postalo mederno načrtno gospodarstvo .n zdi se, da je nastopila druga doba predavanj, v kateri bomo začeli prijemati krizo na drugem koncu. Po dolgih letih bomo menda zdaj krizo oficijelno priznali In ji stopili na rep. >Defetistom< se ponuja zopet hvaležna naloga, da povedo svoje mnenje, kajti prepričani so, da pri nas ne bo iz načrtanega gospodarstva nič. Naša država se ne more povsem gospodarsko osamosvojiti, da bi se rešila z avtarkijo. Države, ki se zapirajo z visokimi kitajskimi zidovi, čeprav so velike, so podobne miši v pasti. Pri nas bi bilo treba najprej izgraditi industrijo in šele potem bi imelo razmišljanje o načrtnem gospodarstvu vsaj delno podlago. Da je pa treba marsikaj reorganizirati, čutijo in vedo mnogi. Će b! vedeli tudi. da produkcije ni mogoče regulirati s samim papirnatim zakonom, bi se ne tolažili z načrtnim gospodarstvom Delodajalci streme celo, da bi se znižale čim bolj socialne dajatve, zmanjšanje produkcije in zvišanje dajatev bi p«i občutili kot skrajno pooštrenje krize V resnici tudi ne leži rešitev v tem. da je treba zmanjšat, pro dukcijo. nego v pravični razdelitvi gmotnih dobrin Naravno bi bilo, da bi naraščalo blagostanje s čim večjo produkcijo in ne, da rase vzopredmi s produkcijo beda Zato pa tudi ni naravno omejevati produkcijo, nego regulirati konzum po proizvodnji če torej govorimo o načrtnem gospodarstvu, moramo imeti v mislih dober načrt. Seveda pa načrtneea gospodarstva ne more biti tam. kjer hočemo, da bo volk sit in koza cela. Kjer vladajo zakoni, ne opraviš nič s čudeži. Zato sta samo dva izhoda: Ali se prilagodimo obstoječim gospodarskim zakonom, ali jih pa povsem zavržemo. Ne nameravamo pa ustvarjati novega sistema in ne. nuditi nobenega ppohai-nega odkritja Nedvomno bomo še slišali dovolj predavanj, na katerih bomo zvedeli, kaj je edino zveličavni izhod iz obupne zagate, v kateri tiči skoraj ves svet Kaj še hočete več? Ali ni dovolj, da pokažemo dobro voljo ter prikrižamn roke na prsih?! Počastitev spomina na žrtve svetovne vojne Tudi letos so se trboveliski bojevniki pokronHi manom svofih padlih tovarišev Trbovlje, 7. novembra. Ko pada listje, ko vene življenje v naravi, se bojevniki vsako leto spominjajo svojih mrtvih tovarišev, katerih trupla Banjajo v tuji zemlji večni sen. Vsako leto se ob tem spominu zbirajo pred spomenikom na trgu v Trbovljah, ki so ga pred 7 leti postavili svojim tovarišem v spomin, našim potomcem pa v dokaz, in opomin, kako neizmerne žrtve so bile do-prinešene na žrtvenik naše svobode ln da prav radi teh žrtev ne moremo ln ne smemo dopustiti, da bi kdorkoli to naše s krvavimi Žrtvami priborjeno svobodo ogrožal. Tudi v nedeljo se >e zbralo pred spomenikom padlih bojevnikov na trgu v Trbovljah število vojnih tovarišev, ki so na miren in res dastojen način proslavili spomin trboveljskih žrtev svetovne vojne. Po žalni službi božji, ki Jo je opravil vojni kurat v rez. g. katehet Ratej, so številni bojevniki m invalidi ter zastopstvo rezervnih oficirjev obkrožil vojni spomenik, ob katerem je opravil žalne molitve domači g. župnik Gašparič ob asistenci vojnega karata g. Rateja. Pevci so zapeli ganljivo bojevniško himno >Oj Doberdob«, nakar so položili vence bojevniki ln vojni Invalidi. Svojci mrtvih pokojnikov so tudi pri tej priliki položili mnogo cvetja k sporne, niku, ki je bil ves v cvetju. Nato je spregovoril vojni kurat v rez. g. Ratej. ki je poveličeval plemenito Idejo vojnega tovarištva, porojeno v najtežjih trenutkih in najstrašnejšem trpljenju v svetovni vojni na bojnih poljanah Ta ideja je ona sila, ki nas je privedla tudi danes semkaj in dokler bo ta ideja živela v naših srcih, tudi spomin na naše mrtve tovariše, pokopane daleč v tujini, ne bo v naših srcih zamrl. S težkimi čuvstvi otožnoati so se vrste bojevnikov pričele razhajati izpred spomenika Marsikateri bojevnik se je spomnil svojih mrtvih vojnih tovarišev, ki so mu bili neštetokrat v vojnem trpljenju bližji kot bratje, saj so skupno prenašali vso trpljenje in si tudi skupno lajšali gorje in pomanjkanje dolgih vojnih let. Pa so padli ln ni Jim bilo dano učakati konec vojne in svidenje s svojci, niti tako pričakovane svobode v lastni državi. Mnogo vojnih tovarišev j« odšlo po oficijetaib žalnih svečanostih v gostilno tovariša Kolbezna, kjer so v tovariških pomenkih obujali spomine na dogodke pred 15 leti, ko je zažarela na vzhodu zarja naše narodne svobode. Zastopnik meščanske skupine bojevnikov, ki se je nedeljske svečanosti udeležil, Je bodril trboveljske bojevnike k skupnosti ln tovarištvu, katerega Ideja Je prav za prav sele na zmagovitem pohodu. Ideja vojnega tovarištva prodira k nallm bratom na Jug, katerih plemenita ln Junaška bratska ar. ca, ki so nas osvobodila, hoče osvojiti. Ta ideja vojnega tovarištva je na zmagovitem pohodu ln je le še vprašanje časa, ko bo odjeknil v vseh krajih naše države poziv: Bojevniki v zbor!, da se ustanovi vsedržavno udruženje bojevnikov Jugosla vije. Nobenega dvoma ni, da bo tvorilo udruženje bojevnikov, v katerem bodo organizirani vsi bojevniki Srbi, Hrvati in Slovenci brez razlike vere in plemena nsjjačji temelj narodnega ln državnega edinstva, kajti v tej organizaciji bodo on; Jugoslovani, ki so za Jugoslavijo borili za njo krvaveli m za njo najbolj trpeli, zato tudi nikdar ne bodo dopustili, da b'. jih kdorkoli skušal razedinlti aH razkosati V zavesti, da se je ideja vojnega tovarištva tudi z nedeljsko svečanostjo močno utrdila med njimi, so se bojevniki mirno razšli na domove. Sokolski oder v Poliča na h Poljčane. 7. novembra. V nedeljo, 5. t. m. je sokolski oder ▼ Poljčanah otvoril letošnjo gledališko sezono s Spicarjevim romantičnim igrokazom v 3 dejanjih »Na Poljani«. Dobra stran igre je, da so dejanja kratka, brez nepotrebnega besedičenja, da je v nji neksi prav efektnih prizorov, zlasti ob koncu vsakega dejanja. Podeželskim odrom, ki ne razpolagajo z bogato scenerijo, je igrokaz tem bolj priporočljiv, ker zahteva v vseh treh dejanjih le kmečko gostilniško sobo Kljub temu, da so nastopili v igri večinoma novinci, je igra prav dobro uspela. Nekateri so kar presenečali. Tako pred vsem s. Cerček Olga v nekhki vlogi judovske hčer Rahele. Njena igra je bila tako močna in živa, da je ganila do solz. Imeniten Poljanec je bil dr Ritonja, pa tudi njegova hči Lenka (s. Godčeva) m* baš slabo igrala. Zida Samuela je lepo podal br Mesaric, ki je naš zelo uporaben igralec. Postaven Pero in tudi v igri dober je bil br. Krajne, za smeh pa je poskrbel br. Ro-ner, ki ga je v vlogi Oglan* lomil včasih kar čez mero. Pa rudi ostali, tako Stražnik (br. Ruter) tihotapca Koštrunov Matija (br. Kukovič) in Jernej (br. Marovt), natakarica Jellca (s. Ruter) in goetje so se prav dobro odrezali. Obisk predstave, ki so fi gledalci z ia-nimanjem sledili, je bil Se dokaj dober. Samo nekaterih tako zvanih »narodnjakov« nikoli ni. Morda bo kaj več odziv« 1. decembra na akademiji, ki na njo že danes opozarjamo in na katero se tukajšnji Sokol najveatneje pripravlja. ki— Darufte za nesrečne poplavljence Sličice izpred sodišča Prijatelj tuje lastnine — Ker sta pretepala čuvaja — V stanovanje Je vlomil Ljubljana, 8. novembra. Hladno Je postalo. Vreme je muhasto, nikoli ne vea, če ne bo dežja. Brezposelnost je velika, kako pregnati dolg čas? Razprav-na dvorana it 79 na sodišču je zdaj vedno polna. Tu je vsaj toplo. Čeprav niao na vrsti bogve kako senzaoijonalne rasprave. Prav čudni tipi se najdejo med poslušalci. Glavnik ln voda sta menda sanje neznana pojma. Komaj so se dobro zasidrali ▼ dvorani, že se začne siriti duh po trohnobi. Kazalo bi njihovo obleko prekuhati, precej tolšce bi se dobilo. Pred sodniki je sedela včeraj gorenjska srajca. Jože Ferjan iz Mojetrane je bil že večtrat predlcaznovan in je presedel več let v jeci. To pot mu je obtožnica očitala, da je služboval kot dninar pri raznih posestnikih na Gorenjskem. Službe je naglo menjaval in so bile le sredstvo, da je pre-žal na ugodno priliko, da bi kaj ukradel. Med drugim je sredi avgusta v Ratečah ukradel posestniku Andreju Kapavniku srebrno uro, v Srednjem vrhu pa je iz stanovanja odnesel telovnik in hlače, pri sosedu pa 1240 Din gotovine. moJko obleko in še druga oblačila. Jože j« trdovratno zatrjeval sodniku, da ure ni ukradel Andreju, čeprav je tatvino že priznal orožnikom in okradenermi. Končno sta se s sodnikom sporazumela v toliko, da je uro vendarle ukradel, in sicer Urši, Andrejevi ženi. Ostalih tatvin ni zanikal. Sodišče j« nepoboljšljive« obsodilo na 16 mesecev robije in na izgubo častnih pravic za 3 leta. Meseca julija smo poročali v policijski kroniki o razburljivem dogodku tam na gmajni. Kleparski pomočnik Franc Jarc je nabral v Mestnem logu drv in je nesel butaro domov na Cesto dveh cesarjev. Zalotil ga je mestni policijski čuvaj Gorenc in mu hotel drva vzeti. Jarc se za čuvajeve proteste ni prav nič zmenil, nesel je butaro domov, nato pa je grozeče stopil proti Gorencu. Ko je ta videl, da se zadeva ne bo dobro končala, je snel puško m pomeril na Jarca. Krogla je šla skozi rokav Jarčeve srajce. Jarc je tedaj navalil na čuvaja, mu iztrgal puško in ga udaril s pestjo po glavi. Gorenc, ki je že močno v letih, svo jemu mlademu nasprotniku ni bil kos. Jarc ga je ie večkrat udaril s puško, ki se je g)0000g)g)OOOOO00 ZVOČNI KINO DVOR _Telefon 27-30 _ Samo še danes Danes zvočna opereta ZVEZDE Z NEBA Za smeh skrbi Szdke Szakall Ženska srca lomi Gustav Frohlich Moškim se dobri ka Liane Haid Danes ob 4., 7. In 9. uri zvečer. Cene Din 2.—. 4.—, 6.— ln 8.—! Q3 QQQGGQQQQOGGGG Jadranska straža na Jesenicah Jesenice, 7. novembra. V nedeljo dopoldne se je vršil v riealni-ci osnovne šole na Jesenicah izredno dobro obiskan ustanovni občni zbor podružnice JS. Risalnica sama je bila v ta naden lepo okrajna z narodnimi trobojnicami in cvetjem, kar je napravilo na vse prisotne zelo dob^r vtis. Predsednik pripravljalnega odbora g. Pi-brovec Je skupščino otvoril, pozdravil navzoče, posebno pa delegata kraievnj organiza cif? JS Ljubljana, nakar ie Pevsko družtvo >Sava« lepo zapelo >Morje adrijansko« in »Na Adriiu« pod vodstvom penmvodje g-Srečka Gosdiča. Potem g. Pibrovec navzočim obrazložil pomen J^ osobito glede zemljepisne, zgodovinska in gospodarske važnosti naftih obmorskih pokrajin kakor t^i na rodne obrambe, ki io mora v najširših plasteh naroda gojiti. Dalie je poročal, da 5t*fc podružnica že okoli 400 članov, med njimi okrog 300 železničarjev Končno ie onv nil. da fe banaka uprava pravila potrdila Delegat iz Llubljane je pozdravil navzoče v imenu osredniega druStva. poročal o pomenu in razvofu JS lav v*radoSč>n vrel aa znanje, da se ie v podružnico na Jeseničan prijavilo toliko članstva. Po daljSi in stvarni debati, ki se je nana šala glede skupnih potovani po Jadranu, je bil izvoljen odbor, in sicer: predsednik dr Vouk Janko, odborniki: MaSiSek H igo. Do-bovisek Ciril, Pintar Pavel, Pibrovec Leon. Smrekar Alojzij, Ocrin Rudolf, Mežik Riko in inž Saplia Riko V nadzorni odbor: dr. Kogoj Frančišek. Majer Franjo, gdč. Turko-vie Antica, Ulčar Ivan in Kruh Ivan. Dele gata: dr. Vouk Janko in M*ček Hugo. Po ureditvi nekaterih važnih zadsv se je predsednik g. dr. Vouk Janko zah-valil za izraženo zaupanje ter zaključil lepo uspelo jfltanovno skupščino s pozivom na vztrajno in uspeeno delo v korist Jadranska straže. Iz — Županstvo razglasa: V občinski pisarni soba »t. 3 je razgrnjen seznam pridob-ninskih (obrtnih) zavezancev s predlogi davčne uprave in navedbo dneva razprave pred davčnim odborom. Ta seznam je razgrnjen od 6. t ra. ter je za dobo 8 dni na vpogled vsem davčnim zavezancem. _ Težka nezgoda pri delu. Pri resanju kurilnih drv se je ns ofefcularn: žag' na rudniškem lesnem skladišču težko penesre čil delavec Franc Kralj. 2*g*l Je okrogel les na 30 cm dolge komade, pri tem pa mu je cirkuJarica lea nenadoma pod roka mi obrnila, pri čemer je prišel s palcem leve roke pod žago. ki mu ga )* Pn končnem členku odrezala. — Dar Sokolu: Rodbina g. Pavel Ber-ger ▼ Cikagu je darovala v počaščen |9 spomina tašče oziroma matere, blagopokojne g«. Uršule Volker, tukajšnjemu Sokolu 3 dolarje. Sokolska zahvala! zlomila, čuvaj pa je od sile udarca omahnil. V tem je pritekel še enonogi invalid Ivan Rakar in začel udrihati i leseno b trgi jo po na tleh ležečemu čuvaju. Gorenc se je skušal dvigniti Rakar ga je ps s pestjo ponovno podrl na tla in ga pretepal z berejo. Zadevo je včeraj obravnaval mali senat. Jarc je odločno zanikal, da bi pretepal čuvaja. Silno se je razvnel, ko je Gorenc od njega zahteval drva. Stopil je par korakov proti čuvaju, ta pa je nanj streljal. V strahu, da b* znova ne ustrelil, je skočil proti Gorencu in mu vzel puJko. v tem ps je že prihitel Rakar, ki je začel čuvaja pretepati. On sam se s puško ni dotaknil Go-renoa, temveč je z njo udaxil po tleh in se je pri tem pokvarila. Rakar se je zagovarjal, da se je vmešal zato, ker se je bal. da bo čuvaj vdrugič streljal. Zato je po prvem strelu zamahnil z bergljo po ramenu, Gorenc pa je udarec prestregel z glavo. Odločno zanika, da bi ga tolkel po glavi in pravi, da ga ie le dvakrat udaril po roki. Razprava se je morala v svrho zaslišanja neke priče za poldrugo uro prekiniti. Priča je iaspovedala, da je Jarc udaril s polko po hrbtu, v tem pa je na čuvaja že navalil invalid ln je udrihal po njem. kakor po živini, da je na vso moč krieši Sodišče je oba spoznalo za kriva in je obsodilo Rakarja na 6, Jarca pa na 3 mesece strogega zapora. Jarčevi prošnji, da se mu odgodi nastop kazni do februarja, je sodišče ugodilo, dočim je Rakar vložil priziv zaradi previsoke kazni. ★ Les jako v Lojze iz Dol. Sek ni posebno navdušen za zakone. Star je sicer šele 30 let, a je bil že večkrat kaznovan zaradi te-peža. goljufije in tatvine. Nedavno je zopet vlomil. V nekem stanovanju je izrezal v oknu šipo, kakor se modernemu vlomilcu pač spodobi, in je prišel v sobo, odkoder je odnesel nekaj obleke in drugih stvari. Poleg tega mu je državni tožilec očital, da je nekomu pomagal prodajati ukradeni gramofon in plošče. Lojze je tatvino priznal, trdil pa je, da ni vedel, da je bil gramofon ukraden. »5 mesecev in 3 dni strogega zapora imate«, je razglasil predsednik. — Esperantski tečaj. Tukajšnj' esperantski klub priredi tudi letos jezikovni tečaj, ki bo trajal 4 mesece. Esperanto bo poučeval g. prof. Modrijan po posebni lahko priučljivi metodi. S tečajem se bo pričelo v najkrajšem času. vpisoval je novih tlanov in onih. ki žele posečati eaperant-ski tečaj, pa bo v nedeljo 12. :n 19. novembra od 10. do 12. in od 14 do 16 ure v deški osnovni šoli na Vodah. Esp-rantski klub v Trbovljah se vsem onim ki so pripomogli k lepemu uspehu sobo:iega preda vanja v sokolskem derau, kako* tudi onim. ki 90 s prispevki omogočil' u norite* letošnjega jezikovnega tečaja, iiajlepše zahvaljuje. Naše gledališče DRAMA. Začetek ob 20. 8. novembra, sreda: Sveta Ivana. Red Sreda. 9. novembra, četrte*: Turske kumare Izven. 10. novembra, petek ob 15. uri popoldne: Mlinar in njegova hči. Dijaška predstava po globoko znižanih cenaJj. Izven • >Mlinar In njegova h£l< kot dijaška predstava. Raupachova taloigra >Mllnar in njegova bčU spada prav gotovo med klasična dela ljudskega odra. Deeetletja Ln desetletja se je vprizarjalo to dek> povsod z resničnimi uspehi. Poslednja letošnja vprizoritev pri nas velja kot dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 5 do 15 Din za sedeže. Opozarjamo, da se potem vzame >Mlinar in njegova hči, iz repertoarja. opera. Začetek ob 20. 8. novembra, sreda: OL-OL. Začaran: ptič. Red B. 9. novembra, četrtek: Havajska rota Red četrtek. 10. novembra, petek: Prireditev primorskega akademskega kluba. Izven. s Premijera v ljubljanski operi. V soboto 11. t. m. se vprizon Verdijeva opera Traviata v popolnoma novi predelavi, zasedbi in inscenaciji. V dramaturškem pogledu je delo predelal kapelnik Strltof, ki je oskrbel tudi nov slovenski prevod, Predelava libreta je osvobodila v pevskem in Igralskem pogledu *zvajanje od tradi-cijonalnega gledališkega patosa. Zato je vsebina poglobljena in i modernizacijo priblitana današnjemu mišljenju. Glavni vlogi pojeta gospa Gjungjenac ln g. Oo-stič. Muzikalno vodstvo ima C kapelnik Stritof. režijo g Bratko Kreft. Slovenci v Ameriki V Clevelandu sta postali irtev neprevidnega avtomobilista Ivanka Bratovič in njena lOletna hčerka Angela. Avtomobil iu je podrl pred Grdinovo dvorano. Mati je bila smrtno nevarno poškodovana, dočim je dobila hčerka le laije poškodbe. — Tretja žrtev prometne nesreče je pa postal Janez Cernovič, doma jz Ročinja na Primorskem. Čakal je na tramvaj, pa je pridrvnl neznan avtomobil-ist in ga podrl. Cernovič ima prebito lobanjo ter zlomljeno nogo v stopalu. Moral je v bolnico. Na strašen načan si je v C aha me tu končal življenje Janez Cor. Stanova! ie pri svoji %tstf, v predmestni naselbini Hell-town blizu Fraitklinovega rudnika. Neke noči ie sestro :*i njeno hčerko zbudilo čudno prasketanje. Vstali sta in stopili v sosedno sobo, kjer sta s strahom Optffe da je brat prižgal vitalno vrvico, ta je bila napeljana v njegov žep. kjer je imei kos dinamita. Sestra in hčerka sta pobegnili is hiše. brat je pa tekel sa njima, a ju m do hitel. Nastal« ie strašna eksplozija, ki ga ie raztrgali na drobne kosce. Eno roko so naši", pozneje v bHfnjem potoku. Pokojnik, ki si je končal življenje najbrž v trenutni duševni zmedenosti, le živel že dolgo v AmerUci. razen sestre pa ni imel nobenih sorodnikov. Po dolgi bolezni je v Clevelandu um: . fran&ika Nagličeva, roi&na Langerbob Pokoja« \€ bivala v Ameniki 21 |a£ dom* ie bila z Orenc nrl Skofji Loki. Zapustik ie moža. — V Clevelandu so tudi "»okopa 44Ietnega Josipa Smoleta, k, je živel v Ameriki 28 let. Pokojni je b;! doma cz vas Razdrto pri Šmarju. — PLjućnic.: e podle gel v kraju Bon Air pri Conemaughu F raj u Martiflčič, p. d. Kralj. Prše je v Ameriku pred 20 leti. Zapustil je ženo m tri otroke. Pokojni je bil doma rz Sl Jerneja n. Dolenjskem. V West Alisu je avtomobil podrl in pr*> cej poškodoval 14!etno Regino Singer. — V kraju Mc Keesoort, država Pensy!vanja je umrla 41 letna H. Boričeva. ki je bolehala ž« osem let. Zapustila je moža m več otrok. — V kraju Butte je umrJ 471etni Juri Mubič, doma iz Minja Dri Žužemberku V Ameriki je živel 30 let zapusti* le žen« jn tri sinove. — V Jožetu so pokopali 74-letno Nežo Piškurjevo, doma iz Metlike Za njo žalujejo trije sinovi m dve hčerki. 16. septembra so v Clevelandu pokopa k Manizo Kernovo. rojeno Cerar. Pokojna je bila rojena leta 1872 v vasi Kamna gorica aa Gorenjskem Zapustila ie moža. KOLEDAR. DANES: Sreda. 8. novembra katoličani: Bogomir, \ežir. pravoslavni 26. novembra. DANAŠNJE PRIREDITVE. KINO MATICA: Plačama ljubezen (premiera), m KINO IDEAL: Havatek* roža. KINO DVOR: Zvezde z neba. KINO SISKA: Valfefc ljubezni OTVORITVENI DELAVSKI PROSVETNI VrTER >Svobode« in »Zarj»< ob 20. v dvrvrn-ni Delavske zbornice. PODRUŽNICA SVD PREDAVANJE ing. Luk m a na ob 19. v predavalnici mineraloške-era instituta na untoeni. DE2URNE LEKARNE. DANES: Mt. Rohinec, Rimska ceeta 24. — Dr. Kmet, TvrSeva cesta 41. — Lem***k, Resi jeva cee ta 1. Solldnost Je pri nam doma, pravifo naši prijatelji, če jih zanese pot fc nam. žal da ni vedno in povsod tako. Na slovenskih tleh stoji imeniten hotel, v njem /e pa ie imenitnejia restavracija, a ta ima najimenitnejšega računarja v osebi svojetiv odličnega lastnika ali zakupnika. Superla tivi so tu nujno potrebni, da ne bo zame re. In je naneslo nekega nedavnega večera, da je prišla v to restavracijo večerjat ta ključena družba, ki je prinesla s seboj odojka, da bi ga v kuhinji spekli. Sedem je bilo lačnih želodcev in odojka so jim spekli ter ga opremili s kislim zeljem in solato. Seveda je prišlo na mizo tudi v/nc in ie nekaj malega, toda nobenemu v družbi se ni sanjalo, da znajo v tako od lični restavraciji tako sijajno računati Račun je namreč znašal 243.50 [>in ali na želodec okroglo 33 L>in. Samo za to, da so spekli odojka in mu priložili malo kislem zelja in solate, so računati 80 Oin. Odprto ostane vprašanje, ali so tak' računi v interesu pospeševanja tujskega prometa pri nas. Odprto ostane tudi vpra sanje, ali je tako kričeče navijanje cen dopustno. Poznamo v Ljubljani odlične go stilne, kjer se dobi izborna večerja s pi\a čo za 20—25 Din, pa ni treba prinesti go stom odojka s seboj. Porcija odojka sta te povprečno 10 Din, če ga pa prineseš s se boj, plačaš za njo 12 Din. Ali ni ta mate matika nekam čudna? RudolS Bukšek umrl Ljubljana, 8. novembra. Včeraj smo kratko poročali, da je v Zagrebu nenadoma preminul, zadet od srčne kapi znani baritonist Rudolf Buk-Aek. Z njim je legel v grob eden naših najboljših pevcev in igralcev Vest o njegovi nenadni smrti je zlasti globoko odjeknila v Zagrebu, kjer je po kojni zadnja leta deloval. Današnji zagrebški listi prinašajo obširne nekrolofie s pokojnikovo sliko ter podčrtavajo njegovo umetniško vrednost. Njegova smrt po meni za zagrebško gledališče hud udarec, napravila je globoko vrzel, ki je ne bo mogoče tako kmalu zapolniti. V »Novostih* je objavil znani hrvatski skladatelj in glasbeni recenzent Boris Po-pandopulos obširen nekrolog, v katerem uvodoma poudarja, da je umrl eden naj popularnejših članov zagrebške opere. Smrt Rudolfa Bukška, je globoko pretresla ne samo zagrebško publiko, ki je nje govo delo visoko cenila, temveč je bolestno odjeknila tudi v krogih njegovih gleda liških tovarišev in tovarišic, ki so gs iskre no in prisrčno ljubili. Rudolf Bukšek je bil namreč v prvi vrsti dober, odkrit in iskren kolega. Ponižen in skromen se ni nikdar silil v ospredje, nikjer ga nisi videl, razen pri skušnjah in na gledališkem odru V kavarne ni hodil in tudi ne na zabave, ve« svoj prosti čas je posvetil in tenzivnemu študiju svojih številnih vlog Če pregledamo gledališke «t>jave. vidimo, da skoraj ni bilo operne predstave, ki v njej ne bi Bukšek sodeloval Enkrat so bile velike in naporne, drugič zopet samo epizodne vloge Bukšek je omogočil nešteto predrtav, ko je preko noči vskočil namestu obolelega tovariša. Pokojni Bukšek je bil rojen leta 1862. pri Sv. Juriju v ptujskem okraju. Pevsko te je začel uveljavljati v slovenskem pev akem društvu v Celju 1 1901, nato je pel v Sokotskei društvu v Zagorju ter ^ačc! nastopati tudi pri diletantskih odrih kol režiser, pevec in igralec. Prišel je tudi v Ljubljauo. kjer ga je na ^onservato/iju izobrazil ter izšolal mojster Matej Hubad po zaslugi katerega smo Slovenci dobil toliko odličnih pevcev L W3 je bil an gaziran na ljubljanski operi, kjer je delo val 10 let, nato leto dni v Osijeku, od leta 1014 do 1°1Q pa v Zagrebu, od takrat do leta 1926 zopet v Osijeku, nakar se t vrnil v Ljubljano, kjer je nastopal v sezo nI 1926/27 Končno se je vrnil v Zagreb kjer je ostal do svoje smrti. A tako. — Ko mi ie ušla žena. sem izsrubi dobrega tovariša, — To ti rad verjamem. — Da, on ie namreč oobemil r n: Stev 255 SLOVENSKI NAROD«, dne ft. novembra 1©SS Stran 3. DANES PREMIERA VELEFILMA PLAČANA Tragedija žene LJUBEZEN Režija: Georg Jacobt. Sodelujejo: Grete Moe-heira, Oskar Homolka, Camilia Horn in Johan-nes Rlemann. Najnovejši PARAMOUNTOV ZVOČNI ŽURNAL SOCIALNA DRAMA N A 8 I H DNI. »Ona ni kriva, da stoji danes pred Vami, gospodje sodniki, krivi so časi, v katerih živimo.« ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Predstave ob 4., 7.% In 0.% uri rrečer. Dnevne vesti — ponovne Tolitve občinskega odbora ▼ občini Linibuš. V občini Limbuš srez Mari-bor d e*»ni brdg bodo ponovne volitve občinskega odbora v nedeljo 10. decembra. Volilo se bo po predpisih § 25 do 50 zakona o občinskih volitvah in do uredbi o sestavi kandidatnih list o sestavi in o poslovanju volilnih odborov tor o glasovalnem poetopku pri volitvah otvinMuh odborov v dravski banovini z dne 4. septembra 1933. — Razpisane zdravniške službe. Razpisana so mesta zdravnikov pripravnikov v združenih zdravstvenih občinah Kulen Vu-kuf. Mrkonjič Grad in Ličko Petrovo selo v vrbaskl banovini Prošnje je treba vložiti do 24. t. ni. — Oblastna uprava Zdravni-pk^Lia fonda pri direkciji državnih železnic v Ljubljani raspisuje m^to honorarnega prometnega zdravnika s sedežem na Jesenicah. Prošnje ie vložiti do 20. t. m. — Zdravniške vesti. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino sta bila vpisana volonterja v Ljubljani dr. Viktor Cerček in dr. Valentin Zajec. — Odvetniška vest, V imenik advokatov a sedežem v Celju je bil vpisan Jernej Stante. — Iz »Službenega Usta«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« St. 90 z dne 8. t. m. objavlja odločbo o nazdvih banovinskih cest I. in TJ. reda, pravila o ambulantnih šolah, pravilnik o službeni obleki uradnikov davčne stroke, pravilnik o službeni obleki začasnih in stalnih davčnih izvrševalcev, uredbo o izpremembi uredbe o sodnih pologih (depozitih), odločbo k pravilom o opravljanju praktičnega učiteljskega izpita, razne razpise ter objava banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933- 12,730.294.50 Din za brezposelne de lavce. Y Jugoslaviji je 6 javnih borz dela s 25 podnaž-nicami. Centralni odbor za posredovanje dela in osrednja uprava sta v Beogradu. V tekočem letu so imele borze dela na razpolago 12,730.294.50 Din, od tega Je odpadlo na iavno borzo dela v Ljubljani 2.011.454.08 Din — Naši učitelji v Zagrebu. Včeraj do- Coldne je prispel učiteljski pevski zbor iz jubljane v Zagreb. Na kolodvoru so naše učitelje zelo prisrčno sprejeli. Zastopana so bila vsa 7-agre.bSka pevske društva in učiteljska organizacija. V imenu Zagreba je pozdravil goste občinski odbornik S. De beljak, v imenu učiteljev pa predsednik sekcije Lugomerac. Za pozdrave se je zahvalil predsednik sekcije JLTU za dravsko banovino Ivan Dimnik. Snoči so nasn učitelji ponovil; v Zagrebu koncert, ki smo ga slišali v ponedeljek zvečer v Lnionu. Glede poseta so imeli v Zagrebu večji uspeh, ka-kor v Ljubljani. — Hrvatski planinci na Pohorju. V nedeljo 12. t. m. priredi hrvatsko planinsko društvo Sljeme za svoje člane skupni izlet na Pohorje. Udeleženci se odpeljejo iz Zagreba v soboto zvečer. — Predavanje M. Debeljakove v Zagrebu. N aša znana alpinistica M. Debeljakova bo predavala v petek v Zagrebu o plezalnih turah v Julijskih Alpah in Dolomitih. — Rumunski tisočaki vzeti iz prometa. Po naredbi rumunske Narodne banke bodo bankovci po 1000 lejev vzeti iz prometa. Stari bankovci se bodo zamenjavali za nove od 16. oktobra do 31. decembra pri blagajni centralne uprave rumunske Narodne banke v Bukarešti. — Velike Laiče. Dne 9. novembra ob '20 uri se bo vršilo v Sokolskem domu pod okriljem Z.KD predavanje o temi: >Ganglova GOle-tniea in eokolstvo«. Predaval bo g. Ve-koslav Bučar. Vabimo! _ Delo dobe. Borza dila v Ljubljani sprejme za takoj 2 krojača, čevljarja* črko-slikarja, raznasalca peciva. — Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 15 t. m. ponudbe glede dobave 220 komadov obločnic, 140 komadov okenskih šip in 220 komadov vodokdzcib cevk. _ Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 23. t. m ponudbe glede dobave 1000 kg žebljev. _ Dne 4. decembra ae bo vršila rci upravi smodmšnice v Kamniku oferfna li<*itaci;a glede dobave 100.000 kg kalijevega solitra. _ Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI t Ljubljani interesentom na vpogled. _ Oddaja kanalizacijskih del se bo vršila potom ofertne licitacije 25. t. m. pri inienjerskem oddelku komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku _ Oddaja raznih del in instalacij v Novem mestu. Dne 14. t. m. se bo vršila pri inženjerskem oddelku komande dravske diviziske oblasti v Ljubljan: ofertna licitacija glede oddaje elektroinstalacijskih del. naprave žične ograje, zgradbe šupe za ognjegasno črpalko, dobavo osrnjeeasne črpalke s pripadajočimi del, in zgradbe dovodnega vodovoda. Oglas je na opogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku. — Vreme, Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, spremenljivo vreme Večraj smo i.meJi izjemoma še dokaj prijetno vreme, danes se je pa nebo zopet bolj pooblačilo. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Skoolju 21, v Spiitu in Sarajevu 20, v Beogradu 18, v Zagrebu I5f v Ljubljani 12.4. v Mariboru 11 stopinj. Davi je kazal berometer v Ljubljani 763.5. temperatura je znašala 4.6. — Nezvesto ženo ubil. V Solinu je v ponedeljek Lovro Baras zaklal svojo ženo, ker se mu je bila izneverila. Po umoru je pobegnil v Split, kjer ga je policija prijela. Baras je bil pred leti obsojen na več let ječe zaradi poLitičnega uboja. V Kašte-lih je namreč v pretepu ubil kmeta Grgina. Grginov oče je mislil, da mu je sina ubil nacijonalist Valentin Žic in zato ga je ubil. Baias se je šele pozneje prijavil oblastem in ta čas, ko je bil zaprt, se mu je žena izneverila. — Samomor zagrebškega zdravnika. Včeraj se je v Zagrebu zastrupil s cianka-lijem znani zdravnik dr. Julij Domač. Bil je zadnje čase zelo potrt, mučila ga je težka želodčna bolezen in že večkrat se je moral podvreči operaciji. Ciankalij je zavžil vpričo svojega prijatelja, nekega trgovca, in aicer toliko, da ie bil takoj mrtev. Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite z& vsakdanjo izpraznjenje črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Franz Jo-sefove« grenčice. Po sodbah univerzi tetnih klinik se odlikuje »Franz Josefo-va« voda radi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franz Josefova« gren-eica se dobi v vseh lekarnah. droger\iah in špecerijski}] trgovinah. Iz LfoMfftae —J j Deložacije. Mestni baraki v Gramozni jami sta obsoieni. da končno padeta. Kot znano, bo v Gramozni jami, kjer je zdaj veliko barakarsko naselje, moderna osnovna šola. Zato bo pač treba odstraniti barake in reveži si bodo morali pomagati — najbrž — sami Za one. ki so nastanjeni v mestnih barakah, bo lažje ker ne bodo trpeli takšne škode kot reveži, ki so si zgra dili kolibe z veliki žrtvami Nedvomno pa ni vesel nihče tudi v mestnih barakah, da se bo moral izseliti. V ponedeljek so ti mestni stanovalci prejel' odpoved, da se morajo izseliti do 1. decembra. Zdai so seveda zopet obupani, ker ne vedo. kam se naj izselijo, saj ne morejo dobit* nikjer stanovanj, ki bi bila tako poceni, da bi mogli plačevati stanarino, razen tega se jih pa tudi povsod boje kot izobčencev Stan o vanje »o jim odpovedali sodno že spomla di, pozneje so jih pa še vseeno pustili v barakah, ker ju ni bilo Še treba podirat1. Nedavno so podrli nekaj kolib ob Masarv-kovi cesti, od koder so se izselil' tudi stanovalci v Gramozno jamo v mestni baraki, ki sta itak prenapolnjeni. Zdaj stanujeta v enem »stanovanju«, kt ima samo en prostor, tu in tam po dve družini. Vsi ti ljudje se bodo morali torej nekam izselit1. Najbrž bodo romali v Mestni log. —li Popravite vendar že enkrat javno uro pred kolodvorom? 7 javno uro pred glavnin kolodvorom ae horemo menda pobahati. d£ emo erečni. sai etičen Človek po starem pregovoru ur n? Steie. Stoji mvnda že dobrih 14 dni in vep ta Ča<* kaže pol petih Mimoidoči se pa ieze, posebno oni. ki potujejo po železnici, ker jih ura s&mo bega M^nda je nalašč nočejo popraviti, drugač? si ne moremo razlagati te malomarnosti. Upalmo. da bo popravliena vsa i do novega leta. —11 Na živilskem trEmonK. —U >Glaa od domač ie naalov pri morske r3»viie, ki io }? zrežiral Ferdo Delak in io bo predvajal Klub jugoslo venski h akademikov iz Trata. Gorice in Istre v Ljubljani ob priliki 13. obletnice rapuUske pogodbe v opernem gledališču v petak dne 10. t m. ob 19.30. Kakor vsako reto, si je klub tudi letos nadel nalogo, da da izraaa naši rani, ki nam je bila zadana pred 13. leti v Rapallu. Primorska revija >Glao od doma« je svojevrstna prireditev, ki je Ljubljana ie ni videla. Film, petje, govorni zbor in balet so združfni v harmonično celoto, ki dajejo reviji posebno grandioznost Kako veliko zanimanje vlada za to prireditev, dokazujejo Številne prošnje, da bi se revija predvajala tudi v ostalih mestih nase države. Prireditev i« zvezana z velikimi utroški, ki se jib pa naši akademiki niso ustrašili, ker računajo na obilen poset. Dolžnost vsega nacionalnega občinstva je, da v petek zvečer napolni veo hI5o in a tem dokaže, da razume neumorno dalo primorskih akademikov, ki dalajo za osvoboditev naše za*uinj«ae zemlje. Pred-prodaja vstopnic fe ▼ kKibcvem lokalu, fle-lenburspova 7-1, ali pa se Morejo naroftiti te-lefonično 2O0I. Prosimo Pla-oaoa ljubezenc. Vsebina tega lenega sllma je zajeta iz življenja nesreftnežev, ki jih je bridka usoda potisnila v bedo. Nesrečna mati žrtvuje svojo lastno srečo, da reš. sina in moža bede. Da si ohrani golo življenje, seže po zadnjem sredstvu. Pada vedno globlje in končno pride pred sodnike Vsi so Jo zapustili, samo eden Jo Je razumel in ji pomagal, samo on je vedel, za kakftno ceno se je prodala. Predstave filma >Plačana lubezen< bodo danes ob 19.15 in 21.15. —IJ Problem odprava telesnega plodu obravnava novi film ZKD >Otrokova pravica^ Premijera tega zanimivega filma, k. ga bomo videl! prvič v nail državi, bo jutri ob 14.30 v Elitnem kinu Matici. Film toplo priporočamo ženam, materam m dekletom. —Ij »Bacillus photodorieus« je nazval jj univ. prof. Val* Vouk novo odkriti svetelni bacil načeea Jadrana. Jutri zvečer ob 20. uri priredi Prirodoznanstvena sekcija Muz. društva za Slo ven i io svoje 1. letošnje poljadno-znanstveno predavanje, na katerem bo govoril g. univ. prof. dr. Val* Vouk o živalih in rastlinah, ki producirajo svetlobo in med katerim bo zažarela velika dvorana Delavske zbornice v bajni vijoličasti luči omenjenega baciha photodotika. G. predavatelj je z njim osvetlil veliko dvorano Kolarceve ljudske univerze v Beogradu in zbudil s tem med Beograjčani pravo senzacijo. Ne dvomimo, da bo za Ljubljančane enaka senzacija, če bodo videli dvorano Delavsk* zbornice razsvetljeno od luči teh bakterij. Zato vabi sek cijski odbor najSirš« občinstvo, naj ne zamudi prilike videti prirodno čudo našega Jadrana, ki ga bo demonstriral jutri zvečer direktor botaničnega institata Zagrebške univerze g. prof. dr. Vale Vouk v dvoran: Delavske zbornice na Miklošičevi sesti. Vabljeni vsi! -43 Kakšno sadje naj kupimo ta zimo, nas bo tdrevi ob 19. v predavalnic mineraloškega instituta na univerzi pr predava nju, ki ga priredi podružnica SVD, poučil sadjarski referent ministrstva za poljedelstvo g. inž. Franjo Lukman, let bo tudi po kazal vse vrste jabolk in hruJk ter opisal njib dobre in slabe lastnosti, da se bodo gospodinje znale ravnati pri nakupovanju Poleg na našem trgu običajnih imen nas bo predavatelj seznanil tudi s pravimi ime ni najrazličnejših vrst zimskih jabolk in hrušk, kar je posebno važno za vse P^j* tel je sadie in lastnike vrtov, da si lahko nabavijo najprimernejše sadne vrste. Vstopnine ni. —Ij Ciril Metodova lentpeterska podružnica v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 12. novembra t L ob 8 uri zvečer v steklenem salonu glavnei/a kolodvora Martinov večer. Spored: godba, »rečolov. licitacije goske. 577-n —Ij Otvoritveni vefer »Krke« bo v petek 10 t. m. ob 8. zv*Čer pri Mikliču. Spored obsega koračnico s spremijevanjem harmonike »Pozdravljen, ti dolenjski svet«, ki jo bo orvič izvajal oktet Ljubljanskega Zvona, predavanje dr I C. Oblaka »Dolenjska kot osrčle naše z»mlje<, Jakčev film s I. krožnega avtomobilskega izleta na progi Ljubljana — Kočevje — Žužemberk — Stična — Ljubljana in koncert okteta Ljubi janskejra Zvona. VeČ*r bo tedai nudil tudi mnoeo razvedrila« Posibei opozarjamo, da je vstop vsakomur prost! Brez vstopnine! _]j Pevski iber >Vardarc iz Skopija ee pripelje v Ljubljano v četrtek 9. t. m. ob 13.38. Sprejem na glavnem kolodvor j. Hnba-dova pevska župa vabi vsa ljubljanska pev-eka in kulturna društva, da pozdravijo drage pevce z daljnecs mara pri sprejemu in da posetijo njihov koncert v pstek 10. t m. v čim veČieni Številu. —li Spomin na rapallskl dan bo imelo društvo >Sočac v soboto dne 11. t m. v dvorani >Pri l?vu« takoj po predavanju prof dr. Spektomkeea. Govoril bo Solaki nadzornik Urbančič. Na dnevnem redu so le dnem primarne deklamacije in psvsek točke. Vstop prost. 578-n _Ij Zveza akademsko iiebraienih *en ima d revi ob 20. sestanek v posebni sobi v kleti Emone. VaMjen« zlasti vse profesorice! Tajnica. _li Vrstni red današnjih frledaliikih predstav. K*r t« abonma nocojšnjih predstav v listih deloma pomotoma objavljen, opozarjamo tem potom abonente reda da imajo d revi predstavo v operi, abonenta reda Sr»-da pa v drami. —Ij Orala daljnoaledi. barometri Mo Aparati itd na|ugodne|H nakup pri Fr P Zajca izprassnem optiku. Ljubljana. Stari ire 9 Cea;ki brezplačno. Skrb za vzgojo obrtnega naraščaja V ponedeljek je g. Josip Rebek v lepem predavanju učil obrtno mladež, kako na| se pripravlja na življenje Ljubljana, 8. novembra. ObrtniSko društvo smatra za en j prvih nalog vzgojo naraščaja in je zato organi-tiralo obrtne vajžnke in vajence Še pred leti t>5r jim ustanovilo pevski, tamburaški in telovadni odsek, ra^en t»ea jim je pa v Mestnem domu prirejalo pozimi veak ponedeljek predavanja, poleti pa izlet*. Predsednik odseka za vzgojo obrtnega naraščaja c. Milko Krapež fe e pomočjo vs^h odbornikov in tudi drugih prijateljev mladine dosegel tako ifipe uspeha, da jih je z zadovoljstvom opažata Lidi širša javnost že po lepem vedenju vafenk in vajencev. Odkar smo po dobili v prenovljeni Senrpetrski vojašnici vzorno urejeni Vajeniški dom. j;* ta preipotrobni zavod postal središče vsega dela za vzcojo ln izobrazbo obrtne mladeži. Kakor kaže dvoje prvih predavanj, ki ju je ra^en mojstrov obiskalo prav rarvf-s»?ljivo število va-jenk in vajencev, bodo letošnja predavanja še pestrejša in zanimivega, da se jih bodo prav radi udeleževali tudi odrasli. Sploh nal pa mojstri ne mrelijo, da so predavanja le za mladino, »al bi tudi oni lahko pridobili še marsikaj koristnega na n jih. zlasti pa naj pridejo pridavanja poslušat vsi mojstri 5e zato, da spoznajo, kako naši prijatelji vzorno vzgajajo mladino in jo izpodbujajo k dobremu. Komur ni mar, da bi sam prišel vsai pogledat v predavalnico Vajeniškega doma, si bo sam dal izpričevalo, da mu tadi ni mar vzgoja obrtnfga naraščaja in zato tudi ne napredek obrtnega stanu, skratka, dokazal bo. da potrebuj* pouka v prvi vrsti sam. O mojstru pa, ki vajencev ne pošilja k predavanjem, je itak sodba ž* gotova, da ni sodoben in ne bo mogel ftvoiih vajencev nikdar vzgojiti za dobre pomočnike, Š3 manj pa za prave može. kakršne dandanašnji rabi obrtniški stan. Taki nazadnjaški mojstri seveda vajencev sploh ne bi smeli imeti. Tudi v ponedeljek zva?er ie bilo predavanje v Vajeniškem domu. Kako lep pogled na prostorno, sijajno razsvetljeno, prijazno dvorano, ko ob velikih mizah na udobnih fltolih mimo in parijivo posluša predavate-Ijeve nauke nad 100 resnih mladih bodočih pomočnikov in mojstrovi Mladina se pa tjdi zabava, saj ftuje v-vino rudi kaj veselega m gleda najzanimivejše filme. Dvorana je bila polna, z njo \e> pa predavatelja, podpredsednika ZTOT g. Josipa Rebeka poslušalo tudi večje Število naših najuglednejših obrtniških prvoboriteljev in tudi voditeljic obrtnic. >Vajen©c v 8 rojem poklicuc je bil naslov z vso srftno toploto sestavljenega govora, ki }3 s svojimi izpodbudnimi nasveti tudi globoko segal v srca vsem mladim in tudi starim poslušalcem. Gospodarski položaj sedanje dobe žal podcenjaje spretnost in važnost rokodelstva, vendar ee pa mora spet dvigniti z lastno silo ter si epM zavojevati svoje zlato dno, ki ga še ni izgubilo popolnoma, saj ima ustvarjajoče delo rok danes večji ugled kakor kadarkoli poprej. Mlad obrtnik mora s trdnim sklepom stremeti po napredovanju in po pravilni izrabi Časa ter zaupati v svojo lastno moč. Sam si svoje srečs kovač in zmagal boš, če boS imel veselje in ljubezen do poklica. Imejte odprte oči za vse, kar vidite okrog sebe, pri te.m pa ne pozabite naukov matere ter ne zametujte visokih idealov duševnega miru. Poslušen, marljiv in točen bodi pri poaku in išči v mojstrovi vol i i svojo voljo. Bodi pošten in hvaležen, snažen in reden učenec, vedno pa tudi ustvarljiv. Posloven mož ai b temi lastnostmi pridobi mnogo odjemalcev in si olajša napredek. Ne bodi pa pr?veČ zaupljiv in n? raznašaj, kaj in kako se godi v delavnici. Bodi previden v pripovedovanju in molčeč v poslovnih zadevah, sam si pa opusti mnogo pripovedovati ter opazuj in sklepaj iz vs*»ga po svoje. Govori resnico, a fe si se pregrešil, priznaj odkritosrčno, če dobite od staršev ali od mojstra denar ali napitnine, beležite vse te male dohodke in razdelite si izdatke v primeri z nfimi. Naučite se tega in poznaje boste imeli veliko veselja nad svojim urejenim življenjem Ne delaj*? pa dolgov, kajti dolžnik ooetane boječ in izgubi samostojnost. RaČJ-naj tn hrani, ns bodi pa hlapec denarja! Cesar ne razumeš in ne znaš. vprašaj in mojster ti bo rad razložil in dovolil, da delo ponoviš v prostem času. Stori več kot je tvoja dolžnost pa bo tudi moiater več storil zatš. Pomagaj in tudi tebi bodo pomagali! Varujte se binavščine, prilizovanja in hlinjenja, pač pa stremite ca odločnim značajem, ambicijo in lastnim prepričanjem, a na življenje gktU kakršno ie, ne pa. kakršno bi moralo biti. Glavna vaša naloga je izpopolnitev šolskega znanja in učite se tufih jezikov. Berite dobre knige. predvsem strokovne. Ohranite si v spominu dobre in nove zami-eleke in poglobite g« vanje, kajti iz malih za-mislekov so nastale večkrat velike tehnične novosti. Za delo ni merodajen čas, pač pa kakovost dela. da je izdelek sposoben za konkurenco. Zato ie potrebno medsebojno sodelovanje mojstra, pomočnikov in vajencev in H v adruženi moči ie sila! Ne menjajte mojstra, niti pokbca. Iščite družabnosti v dobri drjžbi in hodite v ValeniŠki dom! Enakost svoboda in bratatvo naj vas opremljajo pod tem krovom, pridno pa obiskujte tudi sokolska telovadnic*1. Ko postanete od rasli člani društev in zadrug, ne bodite tihi. temveč svetujte, kar se vam zdi dobro, odkritosrčno pa errajaite slabo. Izberi ei prave ga prijatelja in ne zaupaj onemu, ki ti ne upa pogledati v oči. Ne hodi v proMore s pokvarjenim zrakom in ogibaj se kajenja, temveč pojdi v naravo ali v ta dom. ki skrbi za tvojo okrepitev in duševni podvig. Obrtnik ni samo rokodelec, biti mora tudi trgovec, mojster in učitelj. Izpopolnite ee tudi trgovsko, praktično in teoretično! Čim pa dovršite lČTio dobo, pojdite ven in učite se spoznavati kraje in ljudi, uvažujt^ te bes^^ in pogumno sprejmite borbo za obstanek? Po ap'avzu se }» predavatelju zahvalil c Milko Krapež z opozorilom, nai mladina ravna po teh besedah, g. Rebek ie pa va-ienke in vajence še pozval, naj tudi ob nedeljskih dopoldnevih prihajajo v dom, kjer so jim na razpolago razne igre, kakor šah itd. VaienJJHci dom nai bo zavetišč«* v»n» obrtniške mladine, popoldne bodo pa hodili na ialete. Z veHkiir veseljem so mladina in tudi mojstri sprejeli obljubo g. Filipa Prislova, te- ga idealnega prijatelja obrtniškega naraščaja, da jim ho prihodnji ponedeljek povedal najzanimivejŠ* in najbolj zabavne zgodbice, ki jih je kot mlad rokodelski pomočnik doŽi vel pred nedavnimi leti v daljnem tujem svetu. V dvorani so ugasnile 1 jfi in mladina ie s filmom popotovala od Sušaka do Šibenika ter občudovala krasote našega Jadrana, nato jo je pa za sokolstvo navdušil film. ki je nazorno prikazal življenje ob sokol-skem zletu v 1. 102fi, v Pragi. Zvočni kino „Ideal" Danes veleopereta smeha Paul Abraham HAVAJSKA ROŽA Opereta ljubezenskih scen. lepega petja in godbe. Naravni posnetki Pariza in Havajskih otokov. — Sodelujejo: Marta Ejrgerth. Svetislav Petrovič. Bnbv Grev. Hans Jun-kermann. Kot dopolnilo nov »Foxovc zvočni tednik. Danes ob 4., 7. in 9. J4 zvećer. Iz Celja —c Opozorilo. Prebivalstvo se nujno opozarja, naj se ne približuje preveč vojaškim objektom, marveč naj ae rajši poslužuje odaljenejsih poti. —c Umrl je v ponedeljek. 6. t m- v celjski bolnici 621etni prevžitkar Ivan Piki iz Griž pri Žalcu. —c Brv pri izlivu Sušnice v Savinjo, ki jo je poplava dvakrat zaporedno porušila, sedaj zopet obnavljajo. Če bo vreme ugodno, bo brv v nekaj dneh dogotovljena. Ker je pa izlnv Sušnice pod brvjo zelo ozek. v »le d Česar voda ob deževju vedno zaetaja in se izliva Čez desni breg potoka, bi bilo dobro, če bi izliv Su&nice razSirih* za približno dva metra in brv nekoliko dvignili, da bi ne bila zopet ob vsaki povodnji v nevarnosti. Iz Novega mesta — 2ivinorejsko selekcijsko društvo v Novem mestu je priredilo 30. oktobra, ob 9. uri dopoldne na novomeškem sejmiftču pregled redovničke živine. Ocenjevalna komisija je pregledala 93 glav živine. 2ivina je bila lepa, rejena in plemensko lepo iz enačena. Razdelilo se je za I>io 7.800 nagrad, ki so jih prejeli lastniki živine, ki odgovarja ocenjevalnim predpisom Skoda le. da je hud dež motil pregled. — V soboto, 11. t. m. priredi društvo »Soča« rapallski večer v dvorani hotela. Ko-klič. O Rapallu bo predaval g. nastavnik meščanske šole g. šterbenJc Karel. Obenem s predavanjem se bo vršil tudi radio prenos rapalLske proslave iz Ljubljane. Vabljeni so vsi, ki sočustvujejo z žalostno usodo našega Primorja. — Trg je bil v ponedeljek kdjub sla bermi vremenu še precej dobro založen. Poleg poljskih sadežev je bilo naprodaj le še par košar grozdja, ki j« pa precej drago. Razumljivo, ker je zadnje. Nekateri kmetje so prinesl! tudi zelo dobra jabolka, kar je pač redko na našem trgu — zaradi slabega letošnjega pridelka. Tudi na živinskem trgu je bilo še precej živahno, kar ie tudi dobro znamen ie. ki vzbuja upanje na boljše čase na naših tržiščih. — Hltlerjevski znaU v Kostanjevici. Pretečeni teden sta prišla v Kostanjevico Sroti večeru nepričakovano dva pristala itlea*jevskega režima z znak: na suknjičih. Ustavila sta se v nekem hotelu, klet pa so ju zelo hladno gprejeli in jima tadi odklonili prenočišče, češ, da je N v*e zasedeno. Poiskale sta si krčmo. kjeT je bil krčmar zaupljivejši in jima je rudi odatopil sobo. Eden je šel ta' izbrali: zatreti hočem v sebi vse pomisleke proti temu in podrediti svoj ponos vaši sreči. Toda za tako težko žrtev zahtevam, da boste mogli hoditi pred vsemi ponosno dvignjene glave, da priključite svojemu imenu tako velik sloves, da boste imeli pravico pogaziti razredne tradicije ... Me razumete, Roger? Želim, da postanete spoštovana osebnost ne zaradi visokega rodu, temveč zaradi osebnih vrlin. Ko dosežete ta cilj, bom šele priznal, da imate pravico izbrati si ženo po svojem srcu. ne da bi se zmenili za javno mnenje. Vitez je molče poslušal grofove besede. £ele ko je grof umolknil, je dejal: — Kaj bi radi, da storim? Upam namreč, da mi poveste vse tako odkrito, kakor ste povedali, da ste mi že našli pot, ki naj na njenem koncu dobim pravico postati Henrikin mož ... Potem je pa naenkrat izpremenil predmet pogovora in nadaljeval: — Ah, saj ste jo videli, gospod grof; mogli ste presoditi njeno srce, lahko ste obžalovali divjo jezo. ki je vas napravila krivičnega napram nedolžnemu bitju; slišali ste njeno prošnjo glede milosti in izjavo, da je pripravljena iti v izgnanstvo, če bi to zahtevali... Spoznali ste, koLiko iskrenosti je v tem srcu, odprtem vsemu dobremu, obsojenem na strašne muke ... Veste, gospod grof, kolikega spoštovanja je vredno to krepostno dekle ... Povejte mi torej, prosim vas, kaj je potrebno za skrajšanje te zadnje izkušnje, ki se ji ne morem niti nočem izogniti... Pokorim se vam, da se mi izpolni najbolj vroča želja; zato upam, da bom mogel ljubljenemu dekletu doprinesti dokaz, da sem pripravljen vse storiti za njo... — Pa naj bo, — je odgovoril grof, — ker me vprašujete po nasvetu, evo, kaj mislim: veste, da namerava general markiz de Lafavette zapustiti Francijo, in priskočiti na pomoč Američanom v njihovi borbi za svobodo — — Kaj?.. Mislite, da... — Da bi se labko potegovala za primerno mesto v mali armadi, ki jo povede Lafavette čez ocean, da priskoči na pomoč Washingtonu... Mar ni vsak plemič vojak?... Odpotujte torej! Upam, da boste navdušeno sprejeti pri markizu, ki zna cen>ita junaštvo in požrtvovalnost ... Ker vitez ni odgovoril, je grof nadaljeval: — Drznem si upati, da se boste ravnali po mojem nasvetu ... Ne, oklevati bi ne znali, ker ste predobro razumeli, kako pravilni so moji razlogi. Pristopajte k $*e- Pšenica egiptskih faraonov Govorice o tem, da M plenica vzklila Se po tisočletjih, so prazne Znane so vesti o žitu, posebno o pšenici, ki so jo arabski vodniki po Egiptu drago prodajali radovednim tujcem. Po zatrjevanju domačinov je šlo za zrna, ki so bila pred tisočletji pokopana obenem z mumijami in ki kljub temu še vzklijejo. Res je, da vzklijejo, toda samo zato, ker gre za navadno sleparijo, za izkoriščanje človeške naivnosti. Arabski vodniki znajo spretno spraviti sveže žito v stare grobove in Čim nanese prilika, stopijo pred tujce s presenetljivim odkritjem, ki je pa v resnici le sleparija. Komično pa je. da se najde v starih egiptskih grobovih včasih tudi koruza, ki je prišla v Evropo in Afriko šele po odkritju Amerike, kjer je njena domovina. Revija »Mature« opozarja, da se žito razmeroma kmalu pokvari in da ne vzkliije, če ga predolgo hranimo. Sifton je dokazal, da vzklije kanadska pšenica še po 18 letHh. Avstralska pšenica vzklije še po 16 letih, ječmen pa po 10. In vendar krožijo pravljice o pšenici egiptskih faraonov. Ko so odprli krsto neke egiptske mumije, so našli v nji med drugim tudi nekaj pšenice. Posejali so jo, toda vzklilo je samo eno zrno. In iz tega pšeničnega klasu naj bi se bile razvile nekatere redke vrste ameriške pšenice. Pač pa imamo zanesljive vesti, da vzklijejo nekatere druge rastline tudi še čez več desetletij aLi celo stoletij. Lotosovo seme, shranjeno v angleškem muzeju, je vzkiilo po 150 letih. Ewart je vsejal seme avstralske rastline goo-dsia Ia.ifolia. ki je vzklilo po 105 letih. Leta 1879 je pom-eša Beald semena raznih rastlin s peskom in spravil zmes v steklene posode. Cez 50 let je vzklilo zelje, pesa, redkev in še nekatere druge rastline. Becquere je vsejal seme ca cie. shr^oieno v T,°"birnu nara- i voslovnega mureja v Parizu, in vzklik) je po 87 letih. Tudi med botaniki se od časa do časa znova pojavi vera v dolgo življenje rastliin. Heldreich je našel v grški pokrajini Laurion rastline, ki so se tam nenadoma pojavile, šlo je za rastlini si-lene juvenalis in glaucium serperieri. HeldTc.Ji je menil, da je ležalo seme pod kupi gramoza in prsti davno zapuščenih rudnikov. Sele ko so te kupe odstranili, je prišlo seme do rodovitne zemlje in zraka in je vzklilo baje po 1500 letih. Dr. Turrill je pa dokazal, da so dozdevne nove vrste, ki so bile baje tako obujene k življenju, istovetne z vrstami, ka v okolici ras to in so rasle še predno so kupe prsti in gramoza odstranili. Smrten udarec govoricam o tisočletni egiptski pšenici so zadeli poskusi, ki so jih delali v angleški vasi Kew. Slo je za pšenico, najdeno v nedotaknjenem grobu 19. dinastije in prineseno v An-gkjo. Zrna so položili v najboljšo zemljo in jih pokrivali z raznobarvnim steklom, da bi hitreje vzklila; toda vse prizadevanje je bilo zaman, čez tri mesece so zrna razpadla v prah. Percival je preiskal žito. najdeno na grškorimskem pokopališču v Hawari iz I. stoletja pred Kristusom. Dognal i* da je zarodek v zrnih temnorjav, prvi listek je pa popolnoma okrnjen. Vse govorice o staro-eg.iptski pšenica, ki naj bi še po tisočletjih vzklila, so to.ej prazne. Nastale so zato. ker so Egipčani rabili staro-egiptske grobove 7* spravljanje pšenice in ječmena, pripeljanega iz Sirije. Krste so zakopavali v žito in slučajno je prišlo nekaj tega žita z njimi v Evropo in ie seveda vzklilo. Potem so pa porabili to priliko podjetni vodniki tujcev in znanost je imela obilo dela, predno je ovrgla razne govorice o klijoči pšenic i,T;nt"=V;b in -ionov. Edison in oni svet NewyoTŠa proredi pevsko drućtvo »Ljubljanski zvon« ob 2030 v župni cerkvi v piroslavo stoletnice rojstva najslavnejšega hrvatskega skladatelje Iv. pl. Zajca, sc bo izvajalo njegov oratorij Oče naš in njegova kantata »L sfcrsnuče Isusovo« za soli, zbor in orgle (namesto orkestra), J. S. Bacha Preludij in fugo v omolu, H. Svetla Preludij; mešani zbor pa bo zapel M. železnika Kaši materi in A. Jobota Vnebovzetje Marijino in Mari j i« sem otrok. Poset cerkvenega orgelskega koncerta, pri katerem nastopajo tako odlični pevci in ki je prava redkosrt za Kranj, toplo priporočam*}. Z Jesenic — Savezna streljačka družina na Temenicah bo prirejala ob četrtkih zimsko sobno streljanje na kegljišču kavarne g. Čopove ob 20. uri zvečer. Prvo streljanje bo v čertrtelc 9. t. m. Streljan je na streliAću se za letos zaključuje. Kadar Zleze z notranjo sekrecijo slabo delujejo in ne oskrbujejo organizma v zadostni meri s hormoni, nastopajo oslabelosti, staranje in razne druge telesne neugodnosti. V berlinskem znanstvenem institutu, ki ga je ustanovil dr. Magnus Hirschfeld, pa je bila iznaj- dena in preizkušena metoda, po kateri se pridobivajo seksualni hormoni, ki se dajo združiti v preparatih, ne da bi pri tem izgubili svojo življenjsko energijo. Tak preparat je »TITTJS-PERLEN«, ki učinkuje v prvi vrsti na inkretne žleze, potem pa na organe in na vegetativni živčni sistem ter po vsem tem vsebuje vse možnosti medikamentoznega zvišanja potence. Preparat »TITUS-PERLEN« je pod stalno klinično kontrolo berlinskega instituta za seksualno znanost. Poučite se s pomočjo mnogoštevilnih ilustracij, kako nastajajo in kako se odstranjujejo motnje potence. Zastopnik mag. pharm. Drag. Kajzer tt. COSMOCHEMIA - ZAGREB 115 _SMICDKLASOVA ULICA 23 >TrTUS-PERLEN« v c/iginalnih omotih: po 100 komadov za moške Din 180.— po 100 komadov a ženske Din 200.— Dobiva se v vseh lekarnah. Oglas odobren od ministrstva soc. pol. in nar. zdravlja št. 2192 od 16. I. 1933. Večja množina makulaturnega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni Naslov doto oprava Slovenskega Naroda PO 50 PAR ENTLANJE vezenje zav?s, monogramov. »Juljana« Vodnjakova ulica (v bližin; Slamiča) in Sv Petra c 55 Tam, kjer kupujejo drugi, kupujte tudi vi! Okoristite se z njihovimi izkušnjami in si čimprej oglejte veliko zalogo modnega volnenega blaga in svile za damske obleke in plašče pri staroznani tvrdki R. MKLAUC (poleg: škofije) Pomagali vam borne < pri izbiri. Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKER. LJUBI-I.AN A, Sv. Petra cesta 14. 11/1 PUH ZA PERNICE Ia beli Din 230.-, sivi puh Din 140.-. lepo perje po Din 25-35.-. 56.-. 95.-. 180.- kg. puhaste odeje po naročilu najceneje izvršuje RUDOLF SEVER, LJubljana, Marijin trg «. 707L Poleg skrbi, tudi malo veselja ! Dobro boste razpoloženi, ako si izposodite plošče in gramofon pri: „$ L A G E R" Aleksandrova cesta 4, prehod »Viktorije« OTROŠKI VOZIČEK športni, dobro ohranjen, prodam za Din 100.-. - Ogleda se: Pod Rožnikom, Cesta I, št. 13. 4324 PERJE in PUH za blazine in pernice prvovrstne kvalitete in najceneje pri NOVAKU KONGRESNI TRG 16 LEPO POSESTVO blizu Sevnice prodam za 68.000 dinarjev. — Derenda, Sevnica. 4315 PRODAM HIŠO Rojko, Nova ulica št. 11, Po-brežje pri Mariboru. 4346 POSESTVO večje, naprodaj. — Dragan, Jesenice št. 5, p. st. Rupert pri Mokronogu. 4347 SLUŽBE KRAVAR išče službo. — Miha, Bodesče St. 14, p. Bled I. 4332 JAMSKI LES kupi vagonske množine Frizzl. Vuhred ob Dravi. 4349 TOVORNI AVTO kupim. — Klenovšek, pri Papežu, Radeče. 4316 4 TRAVERZE ZA MOST kupi občina Višnja vas pri Celju. 4318 2 VAGONA TES. LESA kupim. — Ponudbe: sigir, Za- „nrrmw, .».„ , . greb, Selska 42. 4348 FRIZERSKEGA a _ ^y>° POMOCNULA (-CO) RABLJENE SODE sprejmem. — >Frizer Balić«,. za vino kupim. — Lah, Vrh-Sarajevo. 4344 j polje-Kamnik. 4545 Neveste! BRIVNICO prodam. — Duič, Mokronog. Gospodinje * Najlepši okras vašega doma je perilo, zavese, posteljna pregrinjala! Najfinejše bi najtrpežnejse ga okrasite z vezenjem od tvrdke MATEK & MIKEŠ, Ljubi j ar.- (POLEG HOTELA ŠTRUKELJ) Izdelujemo gumbnice, prebadamo šablone, predtiskamo čisto ženska ročna dela, imamo specijelni entel za obleke in volane, ažuriramo in en ti amo. Vsakdo že ve, da imamo naj\<3Čjo in najmodernejšo vezilnico Ker sami delo sprejemamo, ga sami nadziramo, zato vas tr najboi'*e postrežemo. Urejuje: Josip Zupančič Za >Narodno tiskamo«; Fran Jezeršefc — Za upravo in tnseratni del tista: Oton