SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXV (59) • ©TEV. (N°) 4
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 16 de febrero - 16. februarja 2006
UMRL JE PROF. DR. MILAN KOMAR
UNIVERZALNI IN SLOVENSKI LIK POKOJNEGA MISLECA
MARKO KREMŽAR
Ko je napo skupnost pretresla vest, da je umrl od vseh spoptovani in cenjeni prof. dr. Milan Komar, smo se zavedeli, da je nastala med nami praznina, ki je ne bo mogoče izpolniti. Iz nape sredine je odpel k nebepkemu Očetu po zasluženo plačilo mož, ki nam je bil nad pol stoletja kažipot, vzor in opora, ko smo sredi zmedenega sveta skupali poglabljati in utrjevati temelje svojih spoznanj. Približal nam je svet vrednot in nam posredoval globoko in brezpogojno ljubezen do resnice, ki je bila njemu vodilo vse življenje.
Po prvih naukih, ki jih je prejel pe kot otrok od svojih starpev, je nap profesor pričel oblikovati svojo osebnost in si utrjevati krpčanstvo v Ljubljani, v vrstah dijapke Katolipke Akcije. Pripadal je prvi generaciji Mladcev Kristusa Kralja, ki je rasla pod osebnim vodstvom prof. Ernesta Tomca. Med vojno se je pridružil domobrancem in odpel na Primorsko, da je lahko deloval tam, od koder so leta prej pribežali pred italijanskimi fapisti njegovi starpi.
Konec vojne ga je, kot toliko drugih, spremenil v begunca in ga skupaj z ženo, gospo Majdo Ahačič, pognal po svetu. Kot diplomiran pravnik na turinski univerzi je na eni od ladji, ki so odvažale z evropske celine povojne begunce, leta 1947 pristal v buenosairepkem pristanipču. V času njegovega prihoda se je pričenjala oblikovati v Argentini slovenska begunska skupnost. Med člani Pripravljalnega odbora, iz katerega je kasneje zraslo v Buenos Airesu Druptvo Slovencev, beremo v kroniki tudi ime pravkar prispelega dr. Milana Komarja.
Pričetki niso bili lahki. Mladi pravnik je moral nekaj let služiti kruh kot tovarnipki delavec, medtem pa je v njem dozorela odločitev, da bo tudi na novi celini posvetil svoje življenje filozofiji, ki ga je osvojila že kot ptudenta na univerzi. Pot do profesorja filozofije na argentinski katolipki univerzi (UCA), ki je takrat ravno pričenjala svoj boj za obstoj, je bila naporna. Ustanovitelj te visoke pole msgr. Derisi, ki je spoznal v njem izreden filozofski talent, močno osebnost in globoko zakoreninjeno krpčanstvo, mu je zaupal mesto profesorja in mu tako omogočil vstop v sredo argentinske katolipke družbe. S tem je bila znanstvena pot dr. Milana Komarja začrtana. Kmalu si je z jasnimi in originalnimi predavanji pa s korespondenco, ki jo je gojil z raznimi katolipkimi filozofi drugih dežel, ustvaril ne le krog zvestih učencev, marveč tudi ugled v mednarodnih krogih.
Ko se oziramo ne markantno osebnost tega velikega misleca in vzgojitelja v najbolj vzvipenem pomenu besede, opazimo, da so se v njem dopolnjevale razne značilnosti, ki so vsaka zase vredne pozornosti in spoptovanja.
Prof. dr. Milan Komar je bil predvsem plemenit človek. Temeljne naravne kreposti, kot razumnost, srčnost, zmernost in pravičnost, katerih pomembnost je po ve-
likem Akvincu rad poudarjal tudi sam, so bile neločljiv del in izraz njegove močne osebnosti. Prav ta, v sedanjem svetu tako redka skladnost med tem kar je učil in med njegovo življensko vsakdanjostjo, je dala njegovim besedam izredno prepričljivost. V njem ni bilo nič narejenega, nič zgolj navideznega, kar bi se ne skladalo z bistvom njegovega prepričanja. Morda so se prav zato njegova predavanja dotikala poleg razuma, tudi src poslupalcev, ki so čutili pred seboj dosledno in resnici predano osebo.
Profesor Komar ni bil potrpežljiv s takimi, ki so se postavljali z videzom, komaj pa je spoznal v bližnjem tako ali drugačno duhovno stisko, mu je rad posvetil svoj čas in razumevanje. Bil je skromen v svojih materialnih zahtevah pa zahteven na področju načel in svoje stroke. Bil je realist ne le kot filozof, marveč tudi kot oseba. Ni podlegal iluzijam. Zavedal se je svojih intelektualnih talentov in ogovornosti, katere mu ti nalagajo, a pri tem je bil vendarle odprt in dostopen za pogovor tudi s preprostimi ljudmi. Kljub ostremu umu ali morda prav zato, je bil dr. Komar človek močnih čustev in duhovitega humorja. Zavzeto je branil, kar je spoznal za dobro, a prav tako je z vso silo svoje osebnosti zavračal, kar je spoznal za nepristno in zlo. Kar je uvidel z razumom, je znal posredovati tudi s srcem. S svojim prodornim, a samostojnim mipljenjem in odločnim nastopom si je prof. Komar kmalu pridobil v akademskih pa tudi v cerkvenih krogih po eni strani odkrita priznanja, po drugi pa tudi ostra nasprotstva.
Povezoval pa je dr. Komar v sebi dve lastnosti, ki si v njegovi osebnosti nista nasprotovali, temveč sta se čudovito dopolnjevali. Bil je globoko zakoreninjen v svoj slovenski narod, na katerega je bil ob vsej kritičnosti ponosen, hkrati pa je bil svetovljan, ki je rahločutno zaznaval kompleksnost sodobnega sveta, v njem pa pe v posebni meri argentinsko stvarnost, katero je prav tako na svoj kritični način, sprejemal kot svojo. V času, ko je v Argentini le malokdo slipal o slovenskem narodu, se je dr. Komar dosledno predstavljal kot Slovenec. Čeprav ni deloval na političnem področju je rad pudarjal svojo pripadnost slovenski politični emigraciji. Ko se mu je po dolgih letih z ustanovitvijo Slovenske države uresničila želja, ki jo je od mladosti negoval v srcu, ni skrival svojega veselja, slovenske zavesti in ponosa. Z neptetimi zvezami in poznanstvi, ki jih je imel v Argentini in po svetu, je na svoj tihi, neposreden način pomagal k mednarodnemu priznanju mlade republike. Svojega naroda ni idealiziral, a ga je imel vse dni svojega življenja iskreno rad. Ko se je v teku desetletij piril krog njegovih argentinskih učencev in prijateljev, se je po njih na tem delu sveta pirilo tudi poznavanje naroda, iz katerega je zrasel mislec, ki so ga občudovali.
Posebno pa so lahko občutili moč njegove slovenske identitete in univerzalne miselnosti rojaki, ki so v emigraciji prebirali
Nad. na 3. str.
Sožalje državnega sekretarja
V uredniptvu smo po elektronski popti prejeli tudi sledeče pismo:
Urad vlade Repoublike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu izraža ob izgubi prof. dr. MILANA KOMARJA globoko sožalje družini pokojnega in prav tako celotni slovenski skupnosti v Argentini.
Izgubili smo velikega misleca, znanstvenika, filozofa, književnika, prevajalca, pesnika, človeka, ki bo predvsem v izvirnosti njegovega dela in misli, ostal nepozaben v slovenskem akademskem prostoru in z velikimi črkami zapisan kot VELIKAN med izseljenci v Argentini.
Zorko Pelikan Državni sekretar
Življenje dr. Milana Komarja
Dr. Milan Komar se je rodil 4. junija l921 v Ljubljani kot sin primorskih beguncev.
Svojo mladost je preživel v Škofji Loki, kjer je bil njegov oče v službi, klasično gimnazijo pa je obiskoval v Ljubljani. Nato je ptudiral pravo na ljubljanski univerzi, nato pa Turinu, kjer je končal in promoviral za doktorja prava s tezo "Pravična vojna pri Vitoriji in Suarezu", ki je imela kočan filozofski poudarek. Kot univerzitetni ptudent je bil predsednik katolipkega akademskega druptva Pravda in član Mladcev. Tudi je zasebno ptudiral filozofijo.
Med vojsko je bil urednik mladčevskega lista Mi mladi borci, med vojno pa je bil na Primorskem urednik Goripkega lista.
Kot drugi begunci je pripel v Argentino. Tu je kmalu opravil izpit za srednjepolskega profesorja filozofije in pedagogije. Kmalu je pričel predavati na Instituto de Cultura Religiosa Superior, kjer je leta poučeval grpčino in filozofsko antropologijo, čemur je ostal zvest dolgo vrsto let. Tudi je poučeval klasične jezike na profesoratu in filozofsko antropologijo. Ko se je ustanovila težko pričakovana katolipka univerza, so ga takoj poklicali kot profesorja za branje antične filozofije, kmalu pa je bil imenovan istotam za titularnega profesorja moderne filozofije. Pozneje je postal tudi ordinarij iste stolice. Nekaj let je bil tudi dekan filozofske fakultete.
Tu se je pričelo njegovo trdo delo. Veliko se je bavil s predkantovsko filozofijo, predvsem s Christianom Wolf-fom, o katerem je tudi objavil nekaj razprav.
Veliko je sodeloval pri revijah Criterio in Sapientia, kot na primer s ptudiji Sencillez y simplificacion, El ser y el poder, La formacion intelectual, s kritičnimi zapisi o Edith Stein, Balthasarju in drugih, o Mounierju. Gotovo je njegova zasluga, da je vzgojil vrsto katolipkih izobražencev nekaj generacij.
Posebno delo — seveda neplačano — pa je bilo za rojake. Bil je ustanovni član Slovenske kulturne akcije in njen najvidnejp filozofski sodelavec. Prva leta je revija Meddobje prinapala v vsaki ptevilki njegova razmipjanja, kakor tudi Zborniki in Vrednote, pa pe je pogosto predaval o filozofskih problemih.
Pozneje je pri Akademskem starešinstvu prevzel razne tečaje in poglede. Vrsto let je vodil tečaje mladini v Carapachayu o filozofiji itd.
Pri SKA je izdal knjigo Pot iz mrtvila, pa napisal v Svobodni Sloveniji Škofjelopke sonete. Žal ni izdal več knjig, njegovi ptudentje pa so razmnoževali njegova predavanja.
Z osamosvojitvijo Slovenije so tudi doma zaveli drugi vetrovi. Pričeli so izdajati njegova dela, ponatisnili izboljpano Pot iz mrtvila ter prevode njegovih ppanskih del knjige Red in misterij, Iz dolge vigilije in Razmipjanja ob razgovorih.Tudi so podelili priznanja, tako ljubljanska univerza (častni senator), kot Cerkev.
Še ne dolgo tega je v Slovenski hira predaval o zatonu komunizma. Njegove jasne besede so vedno zanimale rojake.
Tudi za njegovo smrt dne 20. februarja so takoj zvedeli vsi. Veliko rojakov ga je prihajalo kropit in pogrebne mape se jih je veliko udeležilo. Pri krsti sta mu od Slovencev govorila predsednik Karapachayskega doma Franci Žnidar in predsednica Kulturne akcije dr. Katica Cukjati.
Njegovim domačim, ženi in otrokom, izrekamo nape sožalje, pokojnega filozofa pa bomo ohranili v dobrem spominu, posebno pa pe njegove besede, ideje in smerni-
ce.
TD
Odmevi v Sloveniji
Novica smrti dr. Milana Komarja se je hitro razpirila tudi po slovenskem svetu. V Sloveniji so razni spletni brskalniki takoj zabeležili agencijsko vest; tudi radio Ognjipče in drugi so jo uvrstili na svoj program. Med dnevniki je bilo le v Večeru najti nekaj vrstic. (Delo mu je posvetilo lep spominski članek 10. februarja). Tednik Družina mu je posvetil lep in zaslužen nekrolog.
V petek, 3. februarja se je pri večerni mapi v cerkvi Presv. Srca Jezusovega na Taboru, na povabilo pisatelja Zorka Simčiča in njegove žene Minke, zbralo lepo ptevilo rojakov, ki so poznali pokojnega. Pri mara za pokoj njegove dupe je bilo precej takih, ki so ga poznali iz njegovih predavanj v slovenskih Domovih v Argentini, ter drugih, ki so njegovo delo spoznali po demokratizaciji v Sloveniji in seznanjali slovensko javnost z njegovim delom in mipjenjem. Mapeval je predstojnik katedre za filozofijo na Teolopki fakulteti v Ljubljani dr. Janez Juhant, ki je večkrat spomnil na odlike in vrline pokojnega dr. Komarja. Somapeval je tudi Janez Cerar CM. Udeleženci so se po map kljub mrzlemu večeru pe nekaj časa pomudili v prijetnem pogovoru.
Še ocvirek: Agencija STA — po kateri so novico večinoma povzeli drugi mediji — je med drugim napisala, da je dr. Komar predaval na univerzi v argentinski prestolnici, ,,kjer je že nekaj časa živel". (!?).
GB
Na Koro pkem se zapleta
Deželni glavar na avstrijskem Koropkem je skupaj z deželnim svetnikom za promet Gerhardom Doerflerjem v Pliberku dal za nekaj metrov premakniti zgolj enojezične krajevne table s napisom Bleiburg. Haider je tako preprečil, da bi izpolnili razsodbo avstrijskega ustavnega sodipča z lanskega decembra, v skladu s katero bi mesto Pliberk moralo biti označeno dvojezično.
Enotna lista (EL), edina slovenska stranka v Avstriji, se je na Haiderjevo premikanje krajevnih tabel odzvala z oceno, da ,,v drugi avstrijski republiki doslej pe ni bilo primera, da bi se javno pozivalo h krptvi ustave, se popolnoma ne upoptevale razsodbe vrhovnega sodipča in se neodvisnost pravosodja s strani izvrpilne oblasti postavila pod vprapaj". Ukrepanja koropkega deželnega glavarja naj bi zato pomenilo „nevaren precedenčni primer in ogroža osnovno pravno ureditev Avstrije", je v izjavi za javnost zapisal predsednik EL Vladimir Smrtnik.
Avstrijsko ustavno sodipče je zgolj enojezični napis v Pliberku in Pliberku-Drvepi vasi razveljavilo 28. decembra lani po pritožbi odvetnika Rudija Vouka.
Haider je na novinarski konferenci na Dunaju kot pogoj za ureditev vprapanja dvojezičnih krajevnih napisov zahteval umik pritožb na avstrijskem ustavnem sodipču. Obenem je zatrdil da ureditev ne bo mogla temeljiti na Avstrijski državni pogodbi (ADP), temveč na avstrijskem zakonu o narodnih skupnostih iz leta 1976.
Koropki deželni glavar je pozval Narodni svet koropkih Slovencev (NSKS), da umakne pritožbe za dvojezične krajevne napise, ki so jih posamezniki s samoovadbami zaradi prehitre vožnje vložili na ustavnem sodipču. Poleg tega je Haider zahteval upoptevanje izsledkov ptudijske komisije iz leta 1976, ki je pripravljala tedanji zakon o narodnih skupnostih, in določitev krajevnih imen na osnovi podatkov koropkega deželnega arhiva. Prav tako bi morali odpraviti neugodnosti, ki naj bi jih imeli nempko govoreči otroci v primerjavi z otroki, ki obiskujejo dvojezično polstvo. Sicer pa je Haider poudaril „zgledno manjpinsko ureditev" na avstrijskem Koropkem, pri čemer je med drugim omenil Slovensko gimnazijo v Celovcu, podpore za dvo- in večjezične otropke vrtce ter za slovensko glasbeno polo.
Večina Avstrijcev se zavzema za postavitev dodatnih dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koropkem, je po navedbah avstrijske tiskovne agencije APA pokazala jav-nomnenjska raziskava, objavljena v avstrijskem tedniku Profil. Za izpolnitev razsodbe avstrijskega ustavnega sodipča, ki je pred tedni ukazalo postavitev novih napisov v dveh krajih, se je izreklo 49 odstotkov, proti pa 39 odstotkov vprapanih. Ostali se o zadevi niso hoteli izreči.
Msgr. dr. Franc Rode, kardinal?
Pelikan s koro pkimi Slovenci
/Z ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT
Kar nekaj časa že krožijo razne vesti, ki govorijo o možnosti, da bo sedanji papež Benedikt XVI med kardinale katolipke cerkve imenoval tudi prefekta kon-gregacije ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega življenja, Slovenca msgr. dr. Franca Rodeta.
Sedaj pa je to mnenje
Vodja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan se je v Celovcu sepel s predsednikoma obeh krovnih organizacij Slovencev na avstrijskem Koropkem, Narodnega sveta koropkih Slovencev (NSKS) in Zveze slovenskih organizacij (ZSO). Kot so zapisali v izjavi za javnost, so enotno potrdili dejstvo, da je repitev odprtih vprapanj možno doseči na podlagi dobrososedskih odnosov in v iskanju enotnosti vseh dejavnikov političnega, kulturnega, gospodarskega in družbenega življenja slovenske narodne skupnosti na Koropkem.
Pelikan se je po srečanju s predsednikoma NSKS in ZSO, Matevžem Grilcem in Marjanom Sturmom, sepel pe z Vladimirjem Smrtnikom, predsednikom edine slovenske stranke na avstrijskem Koropkem, Enotne liste (EL).
Predmet pogovorov na srečanju je bilo tudi vprapanje dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koropkem, zaradi katerih v zadnjih tednih v Avstriji poteka včasih izredno ostra razprava. Pelikan v
tem pogledu izogiba trditvi, da so se ,,razmere zaostrile". Po njegovih besedah je pri tem vprapanju priplo tudi do pozitivnih premikov, pri čemer je državni sekretar poudaril predvsem javno mnenje v Avstriji, ki je po zadnji anketi večinsko naklonjeno dvojezičnim krajevnim napisom in je tako ,,postalo zaveznik slovenske narodne skupnosti".
Pelikan je sogovornike obvestil o nadaljnjem postopku sprejemanja zakona o Slovencih zunaj meja Slovenije in jih hkrati pozval ,,k aktivni ter konstruktivni vlogi, ki bi prispevala k udejanjanju zakonskega teksta, sprejetem na pirpem konsenzu," pe pipe v izjavi za javnost.
Kot je Pelikan v pogovoru z novinarji pe potrdil, za Slovenijo veljata za uradno priznani krovni organizaciji slovenske manjpine na avstrijskem Koropkem le NSKS in ZSO. Skupnost koropkih Slovencev in Slovenk (SKS) Bernarda Sadovnika pa velja le za eno izmed ptevilnih organizacij koropkih Slovencev.
dobilo že pisno obliko. Preteklo nedeljo 12. t. m. je tudi ugledni buenosairepki dnevnik La Nacion poročal o tem. Njegova dopisnica v Rimu navaja italijanske časopise, ki so med kandidate prihodnjega konsistorija izrecno postavili tudi napega rojaka, bivpega ljubljanskega nadpkofa.
Upamo in pričakujemo!
V Sloveniji virus ptičje gripe
Evropska komisija je v Bruslju sporočila, da so jo slovenske oblasti obvestile o odkritju virusa ptičje gripe tipa H5 pri labodih v Sloveniji in da je slovenski laboratorij že poslal vzorce labodjega tkiva na testiranje v laboratorij Evropske unije v britanski Weybridge.
Slovenske oblasti so Evropski komisiji zagotovile, da bodo takoj sprejele enake preventivne ukrepe, kot jih je komisija določila Grčiji, konec tedna pa so jih uveljavili tudi v Italiji.
Nacionalni veterinarski inptitut je namreč v petek 10. t. m. prejel v preiskavo vzorce dveh labodov, ki sta bila najdena v četrtek dopoldne v Koblerjevem zalivu pri Mariboru, so sporočili iz vladnega urada za informiranje in dodali, da bodo vzorce tkiva labodov v ponedeljek poslali na nadaljnje preiskave v referenčni laboratorij EU v anglepki Weybridge, da bi ugotovili, ali gre za visoko patogeno različico ptičje gripe oziroma za človeku nevarno obliko virusa ptičje gripe H5N1.
Ukrepi vključujejo zamejitev zapčitenega trikilome-trskega območja največjega tveganja okrog mesta, kjer so napli laboda, in vzpostavitev poostrenega nadzora na desetkilometrskem pasu okrog tega mesta.
Slovenske oblasti tesno sodelujejo z avstrijskimi, saj desetkilometrsko območje okrog najdipča okuženega laboda sega čez slovensko-avstrijsko mejo, so pe sporočili v Bruslju.
Koliko je vreden argentinski primer?
Od samega uzakonjenja slovenskega državljanstva v letu 2002 je sporna starost, do katere se lahko prijavi potomec, ki ima le enega od starpev s slovenskim državljanstvom. Starost 36 let, ki jo določa 6. člen Zakon o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS-UPB1), buri duhove. Izseljensko druptvo Slovenija v svetu je s svojimi predlogi seznanjala vsakokratne Komisije Državnega zbora RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter državne sekretarje Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pa seveda ni bilo dosti posluha za kako spremembo med takratnimi vladnimi in poslanskimi večinami. Problemi priznavanja slovenskega državljanstva osebam tam daleč za morjem jim niso jemali spanja, pa tudi koristi jim niso prinapala.
Zdaj pa je veter obrnil v drugo smer, palačinka se je obrnila, obrnil se je pa tudi odnos nekdanjih vsemogoč-nežev do tega problema. Tako se je poslanec Samo Bevk (SD, bivpa Združena lista, itd) na seji Komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu zgrozil nad dejstvom, da „oblasti množično zavračajo propnje za državljanstvo". Po statistikah, ki jih je navedel, naj bi Urad Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu v letu 2005 obravnaval 1644 vlog in od tega izdal 1203 negativna mnenja. Da od 133 primerov iz Makedonije ni bil niti eden pozitivno repen (pozitivno pomeni, da bi prosilec dobil slovensko državljanstvo), da je od slabih osemsto primerov iz Srbije in Črne gore le pestdeset in toliko bilo pozitivnih. In kot potrditev, da je nekaj narobe, je navedel celo EN primer iz Argentine.
Časi se spreminjajo, mi (in oni) pa tudi. Prej je bilo vse prepričevanje zaman, zdaj pa smo vsi za to, kot dokaz pa — primer iz Argentine!
Seveda, Slovenija je zdaj v Evropski zvezi in s slovenskim potnim listom lahko potujep in trgujep brez problemov po njej, pe v ZDA grep lahko brez vizuma — kako se ne bi potegovali zanj! Pa je državni sekretar na Uradu Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Zorko Pelikan jasno povedal, da največ prosilcev za državljanstvo vlogo vlaga zato, da bi si s slovenskim potnim listom olajpali potovanja (in poslovanja). "Vendar pa je državljanstvo več kot potni list," je poudaril. Urad tako po njegovih besedah drugačnega mnenja ne more izdati.
Kljub ugovorom je komisija sprejela predlog, naj Urad ponovno pregleda vse odklonilne odgovore. Urad je delno že ponovno pregledal, konkretno vse primere iz Makedonije, pa pri nobenem ni mogel spremeniti negativnega mnenja.
Če se vrnemo k vprapanju v naslovu: koliko? Čisto matematično: EN primer iz Argentine je vreden 1202 primera!
GB
V treh tednih napega dopusta se je kolo političnega delovanja mirno sukalo naprej. Ni velikih sprememb in smer je vedno enaka: predsednik Kichner zaseda sredipče političnega odra in stopa po poti dokončnega obvladanja pero-nizma.
Nov poizkus? Kadar govorimo o ,,tretjem zgodovinskem gibanju" (tercer movimiento historico) napi zvesti bralci vedo, na kaj mislimo. Argentina pozna dva primera velikih političnih prodorov, ki so globoko spremenili stanje argentinske politike. Ta primera sta Hipolito Irigoyen in pa general Peron. Od tedaj naprej večina predsednikov (civilnih in tudi nekaj vojapkih) sanja o tem, da bi poosebili tretji tak primer, se ovekovečili v zgodovini in zlasti v nedogled podaljpali svojo prisotnost ob krmilu ^argentinskega dogajanja. Čeprav v Kirch-nerjevem primeru pe nihče ni dobesedno tega izjavil, mnogi znaki kažejo, da mu ta želja ni tuja. Ideja ,,tranzverzalnosti" dipi po tem in njegov namen, da obvlada ves peronizem in mu pridruži pe druge politične skupine kaže na konkreten pohod v tej smeri. Zadnje čase pa se tudi v krogu njegovih ožjih sodelavcev večkrat pojavlja beseda ,,gibanje". K izvedbi te ideje bi pripomogel močan gospodarski razmah, spretnost v vodenju agresivne politike in zlasti pomanjkanje močne opozicije.
Močan razvoj. Zadnji podatki kažejo na že omenjen močan gospodarski razmah. Te dni bodo iz ekonomskega ministrstva sporočili, da je v letu 2005 domače gospodarstvo zraslo kar za 9 odstotkov. A najbolj važno je, da je gospodarska dejavnost že presegla zgodovinski rekord iz leta 1998. Doslej smo	namreč	le
nadomepčali vse, kar smo izgubili v zadnjih letih valutnega razmerja 1=1 med pesom in dolarjem. Na tej podlagi se razvija vsa politika, ki jo načrtuje sedanja vlada, čeprav te poti ni nastopila ona in ne sedanji funkcionarji. O tem se seveda ne govori.
Nekateri problemi. Kot večkrat omenjamo, ni vse zlato kar se sveti. Ta zmagoviti pohod ima svoje senčne strani. Ena od teh je inflacija, proti kateri se vlada bori z raznimi ukrepi. Predsednik se je osebno postavil na čelu temu boju in stavi vse upe na sektori-alne dogovore, ki pa doslej niso rodili zaželenega sadu. Druga, bistveno važna, pa je neenaka razdelitev ustvarjenega bogastva. Socialni prerez argentinske družbe kaže, da se tehtnica nagiba vedno na isto stran. Zato majhna skupina poseduje vedno več tvarnih dobrin, revni pa so vedno bolj
revni in njih ptevilo se le prepočasi manjpa.
Alarmni zvonci. To pot
je zadonelo na meji s Paragvajem. Pojavila se je kravja bolezen aftosa (parkljevka), ki je Argentini prizadela že toliko glavobolov. Večkrat se je dežela repila tega problema in zadnja dva primera sta posledica tihotapljenja živine iz Paragvaja in Brazilije. Takoj, ko so oblasti priznale, da se je pojavil nov primer te bolezni v provinci Cor-rientes, je vrsta držav prepovedala uvoz argentinske govedine. Škoda spričo padca izvoza dosega sto milijonov dolarjev mesečno. Nekateri menijo, da bo povečana domača ponudba mesa, s čimer bodo padle cene, ki so zadnje čase nevzdržno rasle. A taka tolažba je kaj grenka.
Uporna Patagonija. Tudi na socialnem področju ni vse v redu. To je pokazal primer upora petrolejskih delavcev v predsednikovi rodni provinci Santa Cruz. Izgredi so pustili tudi smrtno žrtev policijskega oficirja, katerega tragična smrt pe ni pojasnjena, kaže na pa možnost prevratne infiltracije v sindikalne vrste, ki so kar preveč blizu skrajne levice. Problem se je začasno repil tudi po uspepnem posegu krajevnih cerkvenih osebnosti. A ogenj ni pogapen; pod plastjo pepela tle žerjavica, ki lahko vsak trenutek povzroči nov požar. Vlada se ne sprijazni z dejstvom, da socialni položaj ni tak, kot ga skupa prikazati v svojih propagandnih slikah.
Vse nas druži — papirnice nas ločijo. Problem z Urugvajem se ne premakne z mrtve točke. Vsaka stran vztraja pri svojem, najbolj odločeni pa so prebivalci argentinskega mesta Guale-guaychu, ki vestno blokirajo most med provinco Entre Rios in sosednjim urugvaj-skim Fray Bentos. V tem kraju namreč mednarodni kapital gradi dve tovarni za proizvodnjo paste za papir. Na argentinskem bregu trdijo, da bo ta projekt, baje največji v svetu papirne industrije, grobo okužil vodovje reke Parana in s tem uničil njihov turizem in tudi ribolov. Navajajo primer Pontevedre v ppanski Galiciji, kjer je podoben projekt grobo prizadel okolje. Problem ni enostaven. Argentina trdi, da Urugvay ni spoptoval protokola iz leta 1975, po katerem bi moral imeti pristanek argentinskih oblasti za gradnjo tega projekta. Tudi zatrjuje, da sosednja država ne predstavi vseh podatkov, po katerih bi mogli resno soditi o posledicah okužen-ja vodovja. Grozi, da bo prosila za razsodbo mednarodno sodipče v Haagu. Urugvaj se izgovarja, a gradnje papirnic ne ustavi. Zgodba se nadaljuje.
SLOVENCI V ARGENTINI
ŠOLSKA POČITNIŠKA KOLONIJA
Zopet v lepi Cordobi!
ANI KLEMEN
Ni leppega časa kot je počitnipki čas! 38. otrok in pest spremljevalcev smo sestavljali skupino, ki je odpotovala v nedeljo 1. januarja 2006 v Dolores, v Cordobi, da bi v počitnipkem domu Dr. Rudolfa Hanželiča preživela do 14. januarja lepe dni, sredi mirne lepote cordobskih hribov in hladnih potočkov.
Po skoraj dvanajsturni vožnji smo srečno dospeli v Dolores v ponedeljek 2. januarja, kar malo razočarani: droban dež je nam prvi izrekel dobrodopico in nam skupal pregnati počitnipko veselje. Ni mu uspelo. Še isti večer smo se po večerji navdupeni podali na sprehod s svetilkami, proti San Estebanu. Z jasnega neba so se nam lepo svetlikale zvezde, okoli nas pa so letale kresnice. Zavedali smo se, da bi kaj takega ne mogli doživeti v Buenos Airesu, zato smo toliko bolj občudovali lepoto tihe noči.
Na dan prihoda smo po kosilu vpeljali botrstvo med otroki. Z žrebanjem so starejpi otroci dobili svoje varovance (ahijados), da bi zanje skrbeli in bili nanje pozorni. To
je držalo do nedelje, ko smo vpeljali igro nevidnega prijatelja.
Po programu smo navadno vstajali ob 8:30 uri in najprej na prostem zmolili jutranjo molitev. Sledil je zajtrk, po njem pa so se otroci, porazdeljeni v treh skupinah, opravljali razne dejavnosti: ročna dela, petje ali telovadbo. Pred kosilom, predvideno običajno ob 13. uri, je bilo pe dovolj časa za pportne dejavnosti: softbol, nogomet ali odbojko. Popoldanski čas pa je bil namenjen raznim izletom.
Takoj prvi dan po prihodu, v torek 03. 01, smo se kljub oblačnemu vremenu spet okorajžili in pi na izlet v Los Mogotes in Paso del Indio. Menda je to napo drznost vreme pohvalilo, ker je takoj prenehalo ro-siti in se je nebo lepo zjasnilo. Od tod naprej nas je sončno vreme spremljalo vsepovsod. Domov smo se vrnili s krasnim soncem in nasmejanih obrazov. Pred večerjo je bil predviden zbor slovenpčine: skupine so se porazdelili po barvah in prvič tekmovale v znanju jezika, da bi si nakopičile čim več točk. Večer smo tudi
dobro izkoristili: voditelji so pripravili m dve nočni igri, tako da so otroci lahko utrujeni pi mirno spat^ ob 23:20!
V sredo 04. 01 popoldne smo bili namenjeni v La Toma. Tam smo si poiskali lep prostor blizu prvega slapa med visokimi skalami. Žal so nam te prezgodaj zakrile sonce, da se nismo mogli ogrevati med kopanjem v mrzli vodi. Ko smo se vrnili v dom so se skupine zopet pomerile v znanju jezika. Po večerji smo priredili nap prvi (in zadnji) kres: tokrat smo imeli priložnost za predstavo s sencami (teatro de sombra) s slovenskimi motivi,
Otro pka kolonija Cordoba 2006 na El Mastil
Likovno tekmovanje pred cerkvijo Žalostne Matere Božje, v Doloresu
nato je nastopila Ema s tekmovanjem v petju, da je poživila srečanje. Toda tekma je razkrila pomanjkanje pevske izobrazbe med otroki, ali pa morda utrujenost.
Popoldanski program v četrtek 05. 01. je bil kar natrpan: pli smo z avtobusom najprej v park Los Cocos, kjer smo se peljali z enotirnim vlakom okoli parka in imeli možnost za krasen razgled na okolico.
Iz Los Cocosa smo se peljali naprej v La Cumbre, kjer smo kar hitro dospeli do Kristusa, nato pa nadaljevali pot do občinskega bazena, katerega so na žalost ravno čistili, zato je kopanje bilo omejeno le na močenje z mrzlo vodo, ki je prihajala iz stranske cevi^ Ko smo se vrnili, nas je že čakala dobra večerja in po njej pa praznovanje tretjega svetega večera: Sv. Trije Kralji. Za ta večer so otroci in voditelji pripravili božični prizor: po lepem starem običaju smo v sprevodu pokropili in pokadili vse prostore Hanželičevega doma. Otroci so nosili svetilke, ki so jih sami izdelali kot ročno delo, nato smo molili in prepevali božične pesmi. Voditelji so pa uprizorili sv. trije kralje.
Po predstavi je sledila zakuska za vse igralce in gledalce, nato pa so otroci hitro skočili v spalnice, da so po argentinski navadi postavili na prag vse čevlje in tudi malo trave in vode za kamele. Pomislite, da je ena sama soba nabrala okoli 70 čevljev! Otropka radovednost je onemogočila spanje do pozne ure. Budni so pričakovali, da bi zasačili sv. trije kralje, ko bi jim pustili darilca. In to se je nekaterim skoraj posrečilo!
Kako je bilo težko vstati zgodaj, naslednji dan, v petek 06. 01, čeprav je bila v programu tako zaželena točka! Po zajtrku smo se namreč namenili v R^o Quilpo, kjer smo preživeli prekrasen celodnevni izlet. Slike nam pričajo da so se voditelji predali zibanju avtobusa ter na poti lepo zaspali. Sonce je žareče sijalo na nebu, ko smo dospeli do cilja. Vsi so se hitro potunkali v reki, da so lahko ohlajeni sedli za mizo, ko smo jih poklicali h kosilu. Potem je bilo treba čakati do treh, da bi se obvarovali najhujpe vročine. V tem času so se nekatera dekleta zabavala z ročnim delom —ogrlice in zapestnice — fantje pa vsak po svoje: brcali so žogo v hladni senci, kartali, pogovarjali ali občudovali naravo. Čez nekaj časa pa že ni bilo videti nikogar več okoli nas: kar zagnali so se nazaj v reko in tam ostali do malice, tik pred odhodom. Za zvečer so voditelji pripravili pe nočne igre. Po njih pa vendarle ni bilo težko iti spat!
(Konec prihodnjič)
Univerzalnih
Nad. s 1. str.
njegove članke ali prihajali na njegova predavanja. Kljub skopo odmerjenemu času je dr. Komar redno, leto za letom, dokler mu je dopupčalo zdravje, predaval tudi rojakom. Pri tem ni gledal na ptevilo poslupalcev. Z isto zavzetostjo je razvijal svoje misli pred polno dvorano v Slovenski hipi pod okriljem Slovenske kulturne akcije, kakor na tečajih za visokopolce ali za zaključeno skupino učencev v Cara-pachaju, pa tudi v osebnih pogovorih z rojaki, ki so ga obiskovali iz drugih kontinentov. Njegova klena slovenpčina, v kateri je razvijal tudi nelahke filozofske teme, ni poznala nepotrebnih tujk, nasprotno, slovenske besede in pojme je razlagal in razčlenjeval z isto razgledano pirino, kakor latinske in grpke citate klasikov.
Globina razmipljanj je pri nekaterih mislecih lahko zastrta s kopreno težko razumljivega sloga. Prof. Komar je prav nasprotno imel izreden dar, da je najtežja vprapanja podajal s preprosto jasnostjo. To je mogoče le nekomu, ki do potankosti obvlada snov, ki je prepričan o preprostosti resnice, ki prezira videz in skrbno ipče bistvo stvari, predvsem pa nekomu, ki iskreno hoče dobro ljudem, ki ga poslupajo. Zato je bil prof. Komar velik, težko nadkriljiv predavatelj in pedagog. Stvari ni poenostavljal, da bi bil slupateljem razumljiv, marveč jih je poglabljal, da so v svojem bistvu in z lastno razvidnostjo
postale razumljive.
Od mladosti do smrti je zaznamovalo življenje in delo tega velikega človeka in misleca njegovo krpčanstvo. Prof. dr. Mlan Komar se je že v zgodnji mladosti zavedel, da je vera milost, božji dar, ki nalaga odgovornosti, ter da je zato življenje kristjana neprestana poklicanost k apostolatu. S to zavestjo v srcu se je pripravljal na življenje in s to zavestjo je nato opravljal svoj poklic. Iskanje globlje resnice zanj ni bilo zanimiva, iznajdljiva intelektualna igra. Bil je filozof, ljubitelj resnice, ker je gledal v stvarnosti, ki nas obdaja, izraz Stvarnika in njegove dobrote. Stvarnikova neskončnost in nedoumljivost sta mu bila izhodipče pri odkrivanju skrivnosti, ki je človek. Z vso ostrino uma in ponižnostjo srca je segal s svojimi razmipljanji v realnost človeka, v njegovo notranjost in družbenost, sedanjost in preteklost ter v bit, ki presega tvarnost, v resničnost, ki se odpira za navideznostjo.
Prof. Milan Komar je bil kritičen opazovalec pa tudi dejavnik pri dogajanjih, ki jih je v zadnjem stoletju doživljala katolipka Cerkev predvsem v južni Ameriki. Jasno je ločil med tem, kar je v Cerkvi človepko in časovno pogojeno, ter med nespremenljivim bistvom, ki je božje. Trpel je ob pogledu na zmedo, ki se je pojavljala na različnih koncih sveta med verniki pa tudi v mipljenju in delu nekaterih vidnejpih predstavnikov Cerkve. Ob takih primerih ni molčal, a je skrbno pazil, da so bila njegova opozorila konkretna in jasna. Zavračal je nergaptvo in ljudi, ki so zaradi napak, ki so jih opazili pri nekaterih
kristjanih, postali nestrpni ali narazpoloženi do Cerkve. Ni rad posegal v polemike in ni bil prijatelj apologije, svoj čas in delo je posvečal iskanju in pirjenu resnice, bolj kot zavračanju zmot. V semenipču, kjer je poučeval filozofijo pa tudi na svojih filozofskih predavanjih je prav iz tega stalipča spodbijal temelje teorijam raznih teologov, ki so se v drugi polovici dvajsetega stoletja ponekod nevarno oddaljevali od cerkvenega nauka. Pri tem napornem delu je gojil pa tudi poudarjal brezpogojno zvestobo papežu in Cerkvi. Po svojem nastopu in učenju je spominjal na starozavezne preroke, ki so brez ozira na posledice oznanjali, kar so spoznali, da je prav.
Svojo živo vero je krepil Milan Komar z iskreno osebno pobožnostjo, ki je ni razkazoval. Globoko zakramentalno življenje je dopolnjevalo njegovo neomajno zaupanje v Marijo, Jezusovo mater. Na vožnjah s predavanj je tiho molil rožni venec, katerega je imel vedno pri sebi. Poseben odnos pa je gojil do mučenke, karmeličanke Edith Stein. Desetletja predno jo je priznala Cerkev kot svetnico in cerkveno učiteljico, je prof. Komar na predavanjih razlagal njene spise pa tudi njeno izredno osebnost. Življenje po veri je bilo za tega velikega misleca nekaj samo po sebi umevnega. Bil je katoličan, ki je ljubil Cerkev in prav zato trpel ob vsaki nepopolnosti, ki jo je na njej opazil. Nikoli ni dvomil o njenem učiteljstvu, čeprav je prebiral in presojal njene dokumente s sebi lastno nepristranostjo. Znal je izlupčiti zdravo jedro tam, kjer ga drugi nismo opazili. Ko je nekoč v njegovi družbi nekdo
omenil, da je bila neka nedeljska pridiga prazna, je rekel, da se od vsake, pe tako povrpne pridige kaj nauči, kdor jo pazljivo poslupa in razmisli. Vendar je bil tudi do delovanja klera včasih zelo kritičen, kar pa ni zmanjpalo spoptovanja, ki ga je imel do duhovnikov, in ponižnosti s katero je sprejemal iz njihovih rok dar in milost zakramentov.
Prof. Komar je odpel k svojemu Stvarniku po zasluženo plačilo, a nas ni zapustil. Z nami so ostale njegove besede, njegovi nauki, njegov pogumni zgled. Bil je pokončen mož, ki ni klonil pred modami, ni sledil neposrednim koristim, niti ni gledal na ceno, ki jo je moral plačevati za svojo intelektualno doslednost in moralno nepodkupljivost. Do konca je bil zvest svojemu Stvarniku, svoji dragi družini, ljudstvu, med katerim je deloval in narodu iz katerega so poganjale njegove korenine in kateremu je tudi zavestno pripadal.
Proti koncu življenjske poti je dobil prof. dr. Milan Komar tri visoka priznanja za svoje dolgoletno delo. Leta 1992 mu je papež Janez Pavel II podelil najvipje odličje, kar jih Cerkev lahko da laiku, ki je 'Komendator reda svetega Gregorija Velikega', metropolit dr. Franc Rode mu je izročil odličje sv. Cirila in Metoda v imenu ljubljanske nadpkofije in ljubljanska Univerza ga je decembra 2005 imenovala za svojega 'častnega senatorja'. Šele prihodnost pa bo pokazala v pravi veličini katolipki, univerzalni in slovenski lik izrednega filozofa dr. Milana Komarja, ki smo ga njegovi učenci in prijatelji vedno slutili.
Po koncertu Mendopkega okteta
Tole ne bo kritičen zapis, tudi ne poročilo o poteku in vsebini koncerta. Bolj bo razmislek o vprapanju, ki mi ga je zastavil soudeleženec predstave: Kako je sploh mogoče, da fantje iz tretjega rodu priseljencev pojejo slovenske narodne s pristnim občutjem, da je pesem njihova, da so ji zavezani. Kako da se je ravno v Mendozi, v razmeroma majhni skupnosti, ohranilo to izročilo in se tudi organizirano temu posvetilo?
V nobenem od naph Domov ne najdemo danes fantovskega okteta. Zborov je pač nekaj, tudi mladinskih in otropkih, a petja ,,fantov na vasi", kot se je spočel mendopki oktet, teh med nami ni več.
Kaj je torej botrovalo mendopkemu čudežu? In smo začeli ugibati, modrovati (zdaj v troje: vmes je posegla Medopčanka, ki se je pred mnogimi leti primožila v BA.). Ja, zborovsko petje je bilo prisotno od samega začetka povojne skupnosti. Vseskozi, do danes, povezuje Mendopčane, pogosto jih tudi predstavlja. V petdesetih letih je igralo pionirsko vlogo v zborovskem petju v deželi pod Andi.
A je pe nekaj drugega: veliko se je pelo po družinah, ob srečanjih in prireditvah, ob praznovanjih. Spontano, veselo, včasih z domotožjem, vedno pa z dupo in srcem. In smo obudili spomin na prvake mendopkih rodbin. Glej, tu so njihovi vnuki! V družinskem izročilu teh rodbin je tudi petje, ljubezen do narodne pesmi. Le tako se je ohranilo živo to izročilo. Najžlahtnejp sad vsega tega so pač oktetovci, pa Los Chaniares in zdaj tudi deklipki zbor Encijan.
Ko poslupam te fante na vasi, mi misli romajo v preteklost. V spominih pa vstajajo podobe pionirjev skupnosti: tam so Marko, Luka, Mirko, Peter, Jože, Rudi, pa Božidar in Božnar in pe drugi. Njihovo domovinsko čutenje je dobilo izraz in glas tudi v teh fantih.
Iz osebne izkupnje bi mogel navesti kar nekaj doživetij, ko nas je pesem povezala v nepozabno slovensko zavezo. Včasih se je to zgodilo po skupnem kosilu v Domu. Ob žlahtni kapljici se naenkrat pri enem omizju oglasi narodna pesem. Kmalu se pridružijo pe drugi pevci — in potem vse preplavi pesem. Tako je bilo ob obisku (takrat) pkofa Urana, pa dirigenta Muniha, in ob 50-letnici Druptva. Ali od samega veselja ob kolinah.
Dve taki srečanji sta se mi vtisnili v spomin kot nepozabni, kar za v antologijo. Ob obisku Toneta Kuntner-ja je Pavle Bajda vabil na asado v kinču, tokrat zvečer. Oktet nas je uvedel —nekako— v slovensko vapko ozvezdje, Kuntner nas je podžgal z dvema recitacijama — in nenadoma je zagorel med nami silovit kres domovinske ljubezni. Vse nas je združil v čudo^viti narodni pesmi, da nismo mogli nehati. Pozno v noč! Čudežno, skoraj obredno obnavljanje domovinskih čustev, da nam je bilo toplo pri srcu kot v trenutkih visoke pesmi življenja.
Drugič je bilo podobno lepo ob obisku barilopkega kvarteta Lipa. Tokrat na dvoripču Doma, po koncertu in asadu. V čarobni poletni noči, prav kot na vasi! Ponovil se je čudež domovinske nostalgije (no, pri starejpih, a kot kaže je to nalezljivo). Pesem je klicala pesem, zvezde so mežikale v odobravanje, vince je blažilo pregreto grlo.
Taborjenje ministrantov
V ponedeljek 19. Decembra, smo se zbrali v Slompkovem domu in v Napem Domu San Justo, da bi pli na taborjenje ministrantov v Lujan. Taborjenje je vodil g. Franci Cukjati; spremljali pa so Tomaž Ahlin, Andrej Grabnar, Jože Martin Rožanec in Sandi Žnidar.
Po kratki in živahni vožnji smo izpraznili avtobus, postavili potore in pričeli z zabavo: nekateri so igrati nogomet, drugi skrivalnice, vse do kosila. Kuharja sta bila Tomaž Ahlin in Andrej Grabnar, ki sta znala vedno kaj novega pripraviti.
Po kosilu, je g. Franci Cukjati priredil kratek tečaj za ministrante. Poučil nas je o raznih osnovnih pravilih ministriranja. Po končanem tečaju, je Sandi Žnidar pripravil nekaj iger, pri katerih smo vsi vneto tekmovali, vse do malice. Proti večeru smo se vsi zbrali za molitev rožnega venca; potem pa večerjali dobro polento.
Za zvečer so voditelji pripravili zanimivo igro "Rayo mort^fero", po kateri smo se taboripčniki odpravili spat.
Naslednje jutro, po okusnem zajtrku, sta prispela Kristjan in Tone Viv-od. Pripravila sta razne igre
za ves dan. Z njimi sta razveselila ministrante. Edini trenutki oddiha so bili kosilo, malica in tisti, ki smo jih preživeli v bazenu. Tekmovali smo v raznih pportih: nogomet, softball in taborne igre. Proti večeru, je g. Franci Cukjati daroval sv. mapo.
Po okusni večerji (makaroni z omako) sta se Kristjan in Tone Vivod poslovila. Ko sta odpla, so voditelji oznanili nočne straže. Kmalu je spal ves tabor, razen straž, ki so budno hodile ob potorih in se zamenjale ob določenem urniku. Čeprav je čas tekel počasi, se je zdanilo in zadnja straža je pomagala pripraviti zajtrk.
Pred zajtrkom, smo e izpraznili vse potore. Tisti,
ki so hitro končali s svojim opravilom, so se pli igrat koparko s Tomažem Ahli-nom in Andrejem Grabnarjem. Po zajtrku, smo pripravili nahrbtnike in razdrli vse PDtore.
Okoli enajste ure zjutraj smo se odpravili do Lu-anske bazilike, kjer je v kapelici maPEval g Franci Cukjati. Izrabili smo priložnost, da smo si ogledali tudi razne čepčene Marije.
Kosili smo okusne polpete, ki sta jih pripravila dva uslužna starpa ministrantov; za posladek pa smo imeli sladoled, ki sta ga kupila za vse ministrante.
Ko je prispel avtobus, smo naložili vse stvari nanj in se utrujeni vrnili domov.
VCR
Tako nas je pele prvi svit opomnil, da nas morda kak sosed preklinja. Ja, celo noč, prav kot na vasi! A peli smo daljni "ljubici", ki kraljuje pod Triglavom. Torej čezoceansko podoknico. Čudovito!
Za bolj priletne res drži kar pravim o domotožju, a za fante je pač nekaj drugega. Pojejo o bajni deželici, kateri je bila namenjena ljubezen njihovih dedov — in po kateri so hrepeneli do zadnjega diha. In to ti fantje dobro vedo in tudi globoko občutijo. Družinska izročila so v teh rodbinah zelo močna.
O koncertu smo brali lepo in dobrovoljno poročilo. Tudi sam se pridružim pohvalnim izrazom Mihe Gaserja — kot tudi besedam zahvale prebivalcev Rožmanovega doma. Zgledna gesta solidarnosti; fantje, v čast vam je!
Ob tej priložnosti pa naj gredo čestitke tudi vsej mendopki skupnosti, ki dokazuje zvestobo slovenstvu s tako žlahtnimi sadovi kot so Bajdovi fantje, Encijan in seveda oktetovci.
ViR
Drnov pek izstopa iz LDS
Predsednik republike Janez Drnovpek izstopa iz LDS — Liberalne demokracije, koi predsednik te je bil dalj časa tudi predsednik vlade, in se bo posvetil civilno-družbene-mu Gibanju za pravičnost in razvoj. Drnovpek je sicer po izvolitvi za predsednika republike decembra 2002 odstopil kot predsednik LDS in zamrznil članstvo v liberalni demokraciji, ki jo je vodil od leta 1992.
Kot je znano, je DrnovPEk na petkovi novinarski konferenci dejal, da želi vse ljudi, ki so pozitivno misleči in želijo prispevati k repitvi problemov doma ali v svetu, povezati v Gibanje za pravičnost in razvoj. Napovedal je tudi vzpostavitev spletne strani, na katero se bodo lahko zainteresirani oglapali s svojimi pobudami.
Gibanje bo odprto tudi za ljudi iz drugih držav, torej za vse, ki želijo spremeniti svet na bolje, je dejal Drnovpek.
PRISTAVA
Iz Življenja Zveze mater in žena
S končanim letom je pripel čas kratkega pregleda naPEga delovanja v drugi polovici 2005. A PE prej bi rada dodala v pojasnilo in dopolnilo, da smo imele meseca maja sestanek — občni zbor — namenjen poročanju o pretekli delovni dobi. Ob zaključku te formalnosti so nas presenetile melodije slovenskih in drugih popevk ob zamisli, priredbi in instrumentalni spremljavi Marupke Klemenčič in Anke Gaser. Z velikim navduPEnjem smo se jima pridružile.
Avgusta ^ smo zaprosile Marijo ,,Maručo" Čeč, da bi nam podala vtise o doživetju v Sloveniji. Prav ona je obpirno poročala za Svobodno Slovenijo o uspepno izpeljanem programu predstavitev igre Striček Vanja in spominskih nastopov.
Toda v razgovoru je bolj spropčeno pe marsikaj pojasnila, dodala podrobnosti in lažje izrazila občutke in poglede na razne okolipčine, osebe in skupine. Prav prijetno je bilo!
Oktobra smo imele kuharski tečaj pod vodstvom Karoline Potočnik. Za to priložnost je pripravila zelo okusen in kompleten jedilnik. Marsikaj novega smo videle in se
naučile. Istočasno se možje, seveda posebej, okupali razna vina. To je vodil Polde Golob.
November je bil pe posebno pomemben in važen za nas, ker smo spremljale predstavitev knjige ,,Moja zgodba". Kako se je porodila misel? Zakaj je priplo do
knjige? Kaj vsebuje in kakPEn namen ima? O vsem tem je pripovedovala gospa Marjana Batagelj, ki je odkrivala spomine napih žena ne kot literarna dela, ampak kot pričevanja, osebna doživetja med in po drugi svetovni vojni. Poudarila je, da je ta knjiga skromen poklon vsem, ki so izgubili življenje v vojni in revoluciji pred PEstdese-timi leti.
Ob koncu novembra smo se zopet srečale in po zamisli in vodstvu Metke Kopač naredile družinske adventne vence ter darilne božične sveče.
Ciklus predavanj in drugih srečanj, na katerih so nas spremljali tudi možje, je bil zaključen decembra s koncertom in božič-nico v dobrodelni sklad. Sodelovala sta zbora Zarja mladosti in Milina, pod vodstvom prof. Marjane Jelenc Petrocco. Njej, Mojci Jelenc in Anki Gaser pe enkrat hvala lepa!
Božič je tudi lepa priložnost za obiske in vopčila. Napi ostareli in bolniki so bili veseli in hvaležni. Tako smo zaključile leta 2005 in nadaljujemo delo v upanju, da bo leto 2006, z božjo pomočjo, prineslo nove energije za skupno dobro delo. Vsem materam in ženam, ki ste na katerikoli način pomagale, pa hvala lepa!
AMKH
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
STO LET ROJSTVA SIMONA GREGORČIČA
Simon Gregorčič - Izbrane poezije je naslov knjige, ki jo je Goripka Mohorjeva družba s Celjsko Mohorjevo in celovpko Mohorjevo družbo izdala ob stoletnici pesnikovega rojstva. Predstavitev knjige je bila 18. januarja v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. O pesniku in njegovih delih je spregovoril akademik France Bernik.
KDAJ ZAČNEJO ZIDATI?
Muslimanom v Sloveniji se je po ptevilnih zapletih odprla možnost za začetek gradnje islamskega verskega in kulturnega sredipča ob Cesti dveh cesarjev v Ljubjani. Katolipki red lazaristov se je namreč odločil, da ne bo vztrajal pri zahtevi za dodelitev nadomestnega zemljipča in podpisal sklep, da pristajajo na denarno odpkodnino, je poročal Radio Slovenija. Mestna občina bo tako njihov del zemljipča odkupila po ceni 125 evrov za kvadratni meter in nato celotni kompleks prodala na podlagi javnega razpisa. Glede na to, da je mestni svet z odlokom celotno območje namenil prav graditvi džamije, ni pričakovati, da bi se za nakup razen islamske skupnosti potegoval pe kakpen drug ponudnik.
UMRL JE SKLADATELJ CIGLIČ
V 85-letu starosti je po težki in dolgotrajni bolezni na Golniku umrl slovenski skladatelj, glasbeni pedagog, dirigent in publicist Zvonimir Ciglič. Ciglič, ki je bil profesor kompozicijskih predmetov na ljubljanski srednji glasbeni poli in na Pedagopki akademiji v Ljubljani, se je rodil leta 1921 v Ljubljani. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je leta 1948 diplomiral iz dirigiranja, kasneje pa se je v dirigiranju izpopolnjeval v Salzburgu in Parizu. V etih 1948 in 1949 je bil Ciglič dirigent opere v Sarajevu, v letih 1955 in 1956 upravnik in dirigent Mestne filharmonije v Subotici ter direktor tamkajpnje srednje glasbene pole.
PO SVETU
MUSLIMANSKA VSTAJA
Po muslimanskih državah, pa tudi po državah evropska unije se je sprožila vrsta protestov in tudi napadov na evropska veleposlaniptva in časopisne hipe, po objavi spornih karikatur islamskega preroka Mohameda v evropskih medijih. Več kot 100 skrajnežev se je tudi prijavilo, da postanejo samomorilski napadalci. Tarče napadov naj bi bili ,,neverniki". Predstavniki največje politične skupine v Evropskem parlamentu, Evropske ljudske stranke, pa so v luči napetosti, ki jih je med muslimani povzročila objava karikatur poudarili, da se je potrebno od nasilja vrniti k dialogu. Objavo je obsodil tudi papež Benedikt XVI, a obenem pozval k dialogu za reptev napetega položaja.
SEVERNA KOREJA GROZI
Severna Koreja je svoji južni sosedi zagrozila s sprožitvijo jedrske vojne, če se bo pridružila mednarodni vojapki vaji, katere namen je prestrezanje orožja za množično uničevanje. Predstavnik komunistične partije Severne Koreje je dejal, da bi sodelovanje Seula pri tej vaji pomenilo ,,zarotniptvo z Združenimi državami Amerike pri njihovih korakih proti agresivni vojni". Južna Koreja je namreč prejpnji mesec sporočila, da bo na vajo, ki bo pred avstralsko obalo potekala aprila, poslala skupino ,,opazo-valcev".
IRAN TUDI PRITISKA
Iranski predsednik Ahmadinedžad je ob praznovanju 27. obletnice islamske revolucije v Iranu obsodil pritisk zahodnih držav, naj Teheran zamrzne jedrski program. Dodal je, da bo Iran morda razmislil o spremembah glede svoje jedrske politike. Ameripka tiskovna agencija je ob tem zapisala, da bi utegnila ta država odstopiti od sporazuma o neprjenju jedrskega orožja in izstopiti iz Mednarodne agencije za jedrsko energijo.
ŠARON V NEVARNOSTI
Življenje izraelskega premiera Ariela Šarona je ,,v nevarnosti", saj je pregled trebupne votline razkril, da je njegov prebavni trakt resno popkodovan. Zdravniki so sicer opravili nujno operacijo. Tiskovna predstavnica bolnipnice podrobnosti ni želela navesti. Šaron naj bi po operaciji, ki je trajala ptiri ure, znova bival na oddelku za intenzivno nego.
BLIŽNJI VZHOD
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je izrazil zaskrbljenost nad razmerami na Bližnjem vzhodu, predvsem zaradi novih izraelskih likvidacij na območju Gaze in Zahodnega brega. Po besedah generalnega sekretarja ima Izrael sicer pravico braniti svoje državljane, vendar načrtovani uboji povečujejo nevarnost za nedolžne mimoidoče. Annan je izrazil tudi zaskrbljenost nad nadaljevanjem raketnih napadov z območja Gaze na Izrael in poudaril, da morajo vse strani spoptovati mednarodno pravo ter se vzdržati dejanj, ki bi lahko privedla do stopnjevanja nasilja.
OSEBNE NOVICE
Poroki. V soboto 21. januarja 1956 sta se poročila v San Justo g. Jože Krajnik in gdč. Marija Kru pič. V
Tabladi sta pa stopila pred oltar g. Rudolf Bensa in gdč. Ana Žagar. Mladima paroma ob vstopu v novo življenje želimo vso srečo.
Družinska sreča. V družini g. Danila Hrast in njegove žene ge. Marije, roj. Krajnik v San Fernando, se je rodila hčerka, ki je pri krstu dobil ime Ana Marija. Srečni družini nape čestitke.
RAMOS MEJIA
Člani Slov. Mladinskega doma so imeli prvi mesečni sestanek v tem letu. Najprej je bila sv. mapa za umrlega slov. salezijanca Pučka v Španiji, nato je pa na sestanku govoril o vzgoji močne volje g. duh. svetnik Janez Klemenčič. Fantje so njegova zanimiva izvajanja poslupali z veliko pozornostjo. S sestanka je bilo poslano tudi pozdravno pismo duhovnemu vodji Janku Merniku, ki se mudi trenutno na počitnicah v Severni Ameriki.
Svobodna Slovenija, pt. 4. 26. januarja 1956
KONSTITUIRANJE ODBOR DRUŠTVA SLOVENCEV
Na nedeljskem občnem zboru izvoljeni odbor Druptva Slovencev je imel po končanem občnem zboru v nedeljo popoldne takoj sejo, na kateri se je konstituiral takole: Predsednik ing. Albin Mozetič, podpredsednika dr. Julij Savelli in Rudolf Žitnik, tajnik France Pernipek, blagajnik Slavko Česnovar, gospodar Nace Grohar, organizacijski referent Avgust Horvat, kulturni referent Adolf Škrjanc, referent za socialno skrbstvo Albin Magister St.
LANUS
Dne 21. januarja t. l. je bil občni zbor Slovenske fantovske zveze v Lanusu. Izvoljen je bil naslednji odbor: Predsednik Draksler Tine, podpredsednik Vilfan Franc, tajnik Gerkman Jože, blagajnik Črnak Jože in gospodar Burja Tone.
Svobodna Slovenija, vt. 5. 2. februarja 1956
OSEBNE NOVICE
Poroki. V soboto 4. februarja sta se poročila v župni cerkvi v San Justo g. Jože Miklič in gdč. Francka Krajnik. Mlademu paru sta bila za priči: ženinu njegov brat Stane, nevesti pa njen brat Tone, poročil ga je pa g. Janez Kalan. V cerkvi Lujanske Matere božje v Liniersu sta pa istega dne stopila pred oltar g. Milan Juvančič in gdč. Zofka Vombergar. Ženinu je bila za pričo ga. Anica Skoberne, nevesti pa njen brat Mirko, poročil ju je pa g. direktor Anton Orehar. Mladima paroma ob vstopu v novo življenje želimo vso srečo in obilo božjega blagoslova.
Rudolf Gričar, pet in pol leta star slovenski fantič, je postal znan v piroki buenosairepki javnosti. Saj je o njem pisalo tudi buenosairepko časopisje, ko je prestal zelo težko operacijo na srcu. Rudolf Gričar je imel namreč srčno bolezen ductus Botali apertus od rojstva. Teh operacij na srcu je zelo malo. V buenosairepki nempki bolnipnici je malega Rudolfa Gričarja operiral docent dr. Vollenweider ob sodelovanju znanega hrvatskega specialista za srčne bolezni dr. Branka Benzona. Operacija je odlično uspela. Mali Rudolf Gričar se je peti dan po operaciji že igral ter je bil predmet splopne pozornosti ostalih bolnikov in vsega osebja v bolnipnici. Sedmi dan pa je že korajžno vstal in je lahko odpel domov.
LANUS
Zopet smo imeli slovensko ohcet. Vzela sta se g. Jože Čampa in gdč. Lojzka Draksler. V soboto, 4. t. m. je bila ob sedmi uri zvečer najprej mapa, ki jo je imel z župni cerkvi sv. Jožefa župnik g. Janez Hladnik. Mladi par je poročil g. p. Ciril Petelin, za priči sta mu pa bila: ženinu njegov stric g. Nande Čeparek, nevesti pa njena sestra gdč. Mira Draksler.
Svobodna Slovenija, pt. 6. 9. februarja 1956
SLOVENCI IN ©PORT
BENO UDRIH NAJBOLJŠI STRELEC SAN ANTONIA
Beno Udrih je dolgo čakal na priložnost za igranje v koparkarski ekipi San Antonio v ZDA in ko jo je dobil, jo je zgrabil z obema rokama. Proti ekipi Charlotte Bobcats je 25. januarja odigral najboljpo tekmo sezone - v 24 minutah je dosegel 17 točk, tako da je bil po zmagi glavni akter izjav soigralcev in trenerja. Radoslav Nesterovič je v sedemnajstih minutah zbral osem točk in ptiri skoke. Udrih je odlično izkoristil odsotnost popkodovanega Manuela Ginobilija in bil zlasti v drugi in tretji četrtini nerepjiva uganka za nasprotno ekipo. V drugem delu igre je dosegel devet točk, v tretjem pe pest in pripeljal San Antonio do vodstva s 73:53. V zaključku tekme je odigral pe nekaj minut, tako da je tekmo končal z metom 7:11 in osmimi podajami.
"Beno je potrpežljivo čakal na priložnost in danes jo je dobil. Izjemno dobro jo je izkoristil, tako da je dal zagon celi ekipi. Zelo sem vesel z njegovo predstavo," je dejal soigralec Brent Barry, Tony Parker pa: "Imel je odličen večer."
Trener Gregg Popovich pa je dodal: "To je nagrada, da pridepprej na trening in po koncu ostanepsam v dvorani in trenirap. Lepo je videti, da fantje trdo garajo za mesto v ekipi."
USPEŠNI PLESALCI
Slovenski plesalci so nabrali kar nekaj uspehov na odprtem prvenstvu Velike Britanije v Bournemouthu. Najprej sta zmagala Domen Krapež in Monica Nigro med profesiojialci na tekmi Rising Stars v standardnih plesih. Andrej Škufca in Katarina Venturini pa sta na sklepni tekmi dosegla največji uspeh kariere. Med profesionalci sta v latinskoameripkih plesih v konkurenci 226 parov ugnala vso svetovno plesno elito in se povzpela na najvipjo stopničko.
Med amaterji sta v konkurenci 260 parov v latinskoameripkih plesih osvojila peto mesto Matej^Krajcer in Iwona Golczak, sedmo Jurij Batagelj in Jagoda Štrukelj, 12. pa Zoran Plohl in Tatjana Lahvinovič.
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča
Dne 10. januarja se je rodila Katja Zupanc, hčerka Danija in Nevenke Godec.
Dne 13. februarja pa se je rodil Tadej Filipič, sin Tomaža in Monike Zupanc.
Srečnim star pem iskreno čestitamo!
Krsti
V	nedeljo, 29. januarja je bila krpčena v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Katja Filipič, hčerka Pavleta in Sonje Zarnik. Botra sta bila Aleksander Zarnik in Silvija Filipič roj Lovpin.
Isti dan in v isti cerkvi je bil krpčen Andrej Jože Kočar, sin Lojzeta in Irene Zarnik. Botra sta bila Marko Kočar in Helena Zarnik. Oba otroka je krstil g. p. Dr. Alojzij Kukovica DJ.
V	Llao-Llao, Bariloche, je bila krpčena Ana Gerhards; očka je Dirk in Adriane roj. Kastelic. Botrovala sta Jorge Ignacio Mustar in Lucija Mustar roj. Opeka.
Srečnim družinam iskreno čestitamo!
Poroka
V	cerkvi Nuestra Senora del Rosario v Lavalle, Mendo-za, sta 28. januarja sklenila zakon Mar^a Ana Appugliese in Karel Gro pelj. Za priče so bili njuni starp Tomas Luis Appugliese in Fanny Alicia Castro ter Boptjan Gropelj in Terezija Močnik. Med sv. mapo ju je poročil g. Franc Cukjati.
Novoporočencema čestitamo in želimo obilo sreče!
Umrli so
V	Boulogne prof. dr. Milan Komar (84), v San Justu ga. Bavdek roj. Gade (92), v Bariločah g. Lovro Jan (91), v Lanusu ga. Nadja Biever roj. Sabotič (60), Ivan Brolih (57) in Ivanka Rome (88).
Naj počivajo v miru!
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar
Za Druptvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit / Sodelovali
so pe: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marko Kremžar, Ani Klemen, Vinko Rode, Ana Marija Klanjpček Hren, Matjaž Čeč, Ema Marupč, Jožko Rožanec. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina, catholic.net.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 100, pri popljanju po popti pa $ 130; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za popljanje z letalsko popto. Z navadno popto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
PARTIZANSKI FILMI
»Smrt komunizmu!"
MALI OGLASI
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 1 6. ure.
TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splorana odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapupčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
Založba Fakultete za družbene vede je izdala knjigo Rdeči trakovi, v kateri se je avtor Peter Stanko-vič lotil analize slovenskih partizanskih filmov. Med 1945 in 1987 se je nabralo okoli petnajst filmov, ki obravnavajo medvojne dogodke.
O knjigi pipe v dnevniku Delo Zdenko Matoz: „Avtor med drugim pravi, da je posebnost slovenskega partizanskega filma, poleg tega da razen v filmu Na svoji Zemljini v pretiranem kolektivističnem duhu, da ima poudarjeno gledalipko oziroma literarno noto (kar je sicer značilnost slovenskega filma nasploh) in nikakor ne poskupa, razen spet v filmu
C^A'Kpczoc.i'^A .CLo^
CATERING Kvalitetna kuhinja
Tel.:4720-0038 / Cel.: 15 5743-2360 www.carococina.com Chef Carolina Potočnik
OBVESTILA
SREDA, 22. februarja:
Prva učiteljska seja voditeljic na pih tečajev, ob 20. uri v Slovenski hip.
SOBOTA, 25. februarja: Pustna veselica v San Justu. SOBOTA, 4. marca:
Sprejemni izpiti na Srednje polskem tečaju RMB.
tradicionalna Tombola na Pristavi.
NEDELJA, 5. marca:
Malgapki asado v Slovenski vasi.
ČETRTEK, 9. marca:
Redni sestanek Zveze slovenskih mater in žena ob 1 6.
uri v Slovenski hira. SOBOTA, 11. marca:
Popravni izpiti, vpisovanje in začetna sv. mapa Srednjepolskega tečaja RMB.
Predavanje dr. Andreja Finka ,,Visokopolski ptudij in osebna formacija" za velikopolski tečaj ob 20. uri v Slovenski hira.
NEDELJA, 12. marca:
Otvoritev slovenskih osnovnih pol v Slovenski hira.
Na svoji zemlji, v katerem potekajo boji za osvoboditev Trsta, prikazovati velikih množičnih bitk. (...) Od standardnih pristopov v partizanskem filmu sta bila nekoliko drugačna filma Christophoros in pa Nasvi-denje v naslednji vojni, kjer so pojmi, kot so narodni izdajalci, okupatorjevi sodelavci, domobranci, dobili nekoliko bolj realno podobo. Dejansko so le v slednjem filmu domobranci prikazani ne kot strahopetne reve, temveč kot ljudje z nekimi ideali in pokončno hrbtenico, saj odločno korakajo na svoje moripče, kjer pogumno stojijo pred zidom in drzno zrejo v pupkine cevi in tik preden jih partizani ustrelijo, vzkliknejo 'Smrt komunizmu!'".
PORAVNAJTE NAROČNINO!
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
14. februarja 2006
1 EVRO 239,6 SIT 1 US dolar 200,1 SIT
DAROVALI SO
Zveza slovenskih mater in žena se toplo zahvaljuje vsem, ki so darovali v njej dobrodelni sklad: N.N., Ca-rapachay, 100.- pesov; N.N. Carapachay, 50.- pe-sov. Bog stotero povrni dobrotnikom!
Sem velik ljubitelj in zbiralec slik slovenskih umetnikov. Še zlasti me izredno zanimajo slike sledečih slikarjev:
Gojmir Anton Kos, Pregelj Marjan, France Kregar, Rihard Jakopič, Ivana Kobilica, Ivan Grohar, Matej Sternen, Matija Jama ter podobnih.
Če imate v svoji zbirki slik omenjene slikarje in želite kakpno delo prodati, prosim, kontaktirajte me na naslov: brumec.ales@siol.net Tel: 00 386 31 606 006
Alep Brumec
TRADICIONALNA TOMBOLA NA PRISTAVI
V nedeljo 5. marca 2006
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD!
,,Glasno se veselim v Gospodu,
moja dupa se raduje v Bogu,
zakaj odel me je z oblačilom zveličanja.'
Slovenski kotiček sporoča, da je oddaja vsak petek od 19. do 20. ure na AM 1250.
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da je odpel k Bogu nap ustanovni član, filozof, vzgojitelj, predavatelj in pisec
prof. dr. Milan Komar
Ohranili ga bomo v spominu z veliko hvaležnostjo in spoptovanjem.
Vsem njegovim dragim nape sožalje.
Buenos Aires, januarja 2006
Slovenska kulturna akcija
Nape srce naj se ne vznemirja.
Verujte v Boga in vame verujte!
V hipi mojega očeta je veliko bivalpč.
.. .jaz sem pot, resnica in življenje! (Jn 14, 1-2,
6)
Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je 20. januarja 2006 v 93. letu starosti zapustil ata
LUKA GRINTAL
Želimo izraziti globoko hvaležnost vsem, ki ste ga imeli radi, ga spremljali v kratki bolezni, zanj molili in ga spremili na zadnji poti.
Posebna zahvala č. g. Jožetu Hornu in diakonu Stanku Čadu za sveto mapo zadupnico in ganljiv pogrebni obred. Zahvala tudi ge. Marjani Šmon Žumer za tople poslovilne besede ter dr. Juriju Bajuku za skrbno zdravnipko pomoč.
Priporočamo in zahvaljujemo se za molitve za njegov večni pokoj!
Žalujoči:
sestra Tončka; svaki: Francelj, Mici, Jože in Francka Jeretina; hčere: Cvetka in Božidar Bajuk, Kati in Andrej Bajuk, Mici in Lovro Jerovpek, Ani in Davorin Hirschegger, Francka in Vencho Triep, Rozka in Jose Luis Giorlando; sin: Janez in Marija Neža Fink; vnuki: Ivan in Roxana, Veronika in Fernando, Cecilija in Martin, Marta in Adrian, Milena, Marija Elena, Tatjana in Igor, Andrej in Lexy, Natapa in Francisco, Lery in Delia, Henrik, Matjaž, Magdalena, Marjana, Marta, Luka in Flavija, Vladimir in Lucija; pravnuki: Ljudmila, Juan Ignacio, Tomaž, Niko, Zofija, Martina, Helena, Delija Sofia, Liza, Klara, Eva in Martina.
Mendoza, Buenos Aires, Bariloche, Slovenija, ZDA, Avstrija, Španija in Belgija
,,Oče, hočem, naj bodo tudi ti, katere si mi dal, z menoj tam kjer sem jaz..." (Jn. 17,24)
V petek, 20. januarja 2006 je odpel k svojemu Stvarniku nap ljubi mož in oče
prof. dr. Milan Komar
Komendator reda sv. Gregorija Velikega in častni senator ljubljanske univerze
Zahvaljujemo se vsem, ki so ga obiskovali pri dolgoletni bolezni, tistim, ki so ga pripi kropit in molili zanj, izrazili sožalje, spremi i pri sv. mara in na poti na pokopalipče, kjer smo ga upepelili, da ga bomo potem prenesli v Slovenijo.
Posebno se zahvaljujemo ljubljanskemu nadpkofu dr. Alojziju Uranu in državnemu sekretarju Zorku Pelikanu za sožalno pismo.
Žalujoči:
žena Majda roj. Ahačič, hčerke in sinovi s. Marija Ana HM P, Kati in Frank Wilken, Liza in Hernan Dogherty , Jure in Lenči Likozar, Mojca,
Tone in Lenči Klemen;
vnuki Jože, Cvetka in Janez Dogherty,
Tomaž, Mihec in Fricek Wilken,
Nevenka in Jaki Vor pič,
Sofija in Filip Komar;
pravnuki Katica in Manuel Basualdo
Buenos Aires, Ljubljana