71. številka. Ljubljana, v torek 27. marca. XXI. leto, 1888. Izhaja vsak dan zveier, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prcjeman za a v s t r o-o g e r s k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za tVtrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Lj ubijano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt, leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mebec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje se od četiristopne pf tit-vrste po G kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in npravništvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, Gledališka stolba". Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Občni zbor „Narodne Tiskarne". V četrtek dnč 22. marca 1888 občni zbor „Narodne Tiskarne" ni^mogel zborovati, ker je bilo po pravilih premalo delničarjev udeleženih. Zatorej se sklicuje nov OBČNI ZBOR delniškega društva ur Ji na dan 5. aprila 1888 ob 6. uri zvečer v prostorih „Narodne Tiskarne" z istim, za občni zbor dne" 22. marca 1888 določenim dnevnim redom, s pristav kom, da po §. 17. društvenih pravil ta novo sklicani občni zbor veljavno sklepa brez ozira na število navzočnih delničarjev in število od njih zastopanih glasov. Upravni odbor „Narodne Tiskarne*'. Iz državnega zbora. Na Dnnaji, 24. marca. [Izv. dop.] —j —. Velikonočne počitnice nastopile so našim parlamentarcem; včerajšnja seja bila je zadnja pred prazniki, većina poslancev je že zapustila Dunaj ter odpeljala se domov, v domačem krogu praznovat velikonočno ustajenje. Za bIovo zgrabili so se levičarski kolovodje še jedenkrat s finančnim ministrim. Pri prvih točkah dnevnega reda pač ni bilo nobenega povoda: trgovinska pogodba s Španijo za našo trgovino in obrtnost nema posebne važnosti, in celoj pogodba z Njega visokostjo Seyd-Bargach-Bin-Saidom, sultanom Zanzibarskim — ta se skoro komično glasi! Obe pogodbi vsprejeli sta se brez ugovora. Tem več debate bilo je pri tretji točki dnevnega reda. Poslanec M a tu S poročal je namreč o XIV. in XV. letnem poročilu centralne nadziralne komisije za državni dolg, in tli se je zopet pogrela ona na pol že pozabljena epizoda, katera je pred dvema letoma toliko gradiva dajala zlobnim jezikom. V nadrobnosti se ue morem spuščati, le toliko naj povem, da se v dotičnem letnem poročilu nahaja odstavek, kateri je bil jako neljubo dirnil finančnega ministra. Čita se namreč v poročilu sledeče: „Komisija za nadzorovanje državnega dolga je tega mnenja, da kontrahiranje povračljivih dolgov od strani posameznih ministerstev nikakor ne pospešuje koristij zdrave finančne uprave ter nikakor ni ugoduo državni blagajnici " Tedaj očividna graja v dokaj osorni obliki! Toda ker se državni zbor nad jedna-kimi dolgovi dosihmal še ni spodtikal in ker je centralna komiBija sestavljena iz zastopnikov ob^h zbornic, nastalo je vprašanje, ali se dotične poročilo v istini strinja z nazori članov komisije ter jim daje primeren izraz ali ne? In tli se je izvedelo, da je pač ranjki poslanec Smarzevski v komisiji grajal, da so se jednaki dolgovi bili naredili, toda le radi tega, ker se je to zgodilo brez u ti kanj a finančnega ministerstva; v tem smislu sprožil je Smarzevski nek predlog, kojega pa ni formuliral, prepustivši predsedniku in uradniku — pero-vodji, da nasvet spravita v primerno obliko. Predsednik dr. Šrom ni utegnil, torej izroči ta nalog perovodji dvornemu svetniku Lan g bara mer ju. Leta pa, kateri — tudi njega ni več mej ži vimi — je bržkone pripadal onim birokratom, ki se dandanes še neso sprijaznili s sedanjo vlado — uporabljal je ugodno priliko ter komisiji spodtikal namene, koji so jej, oziroma njeni veČini po vsem bili tuji. Posebno natančna pač tudi komisija ni bila. Sicer se ne bi (bilo pripetilo', da je vsa komisija, s predsednikom na čelu, podpisala ter s podpisom potrdila in odobrila celo poročilo, ne izvzemši tega odstavka. Poročilo dato-vano je z 21. febr. 1880, razdeljeno je bilo mej poslanci, glosirali so ga v budgetnem odseku — tako je minulo nekoliko mesecev, in stoprav sedaj domisli si komisija, da tega nikoli ni nameravala izražati, temveč da jo je v to zagato spravil dvomi svetnik Langhammer. Vsled tega so ga odstranili in v zapisnik so zabeležili, da poročilo v dotičnem odstavku ne izraža niti mnenja niti sklepov visoke kontrolne komisije. Pač je trebalo treh dolgih mesecev, predno se je komisija odločila za tak energičen korak. Baš to odlašanje, potem pa — nesrečni podpisi komisijskih članov, kateri se nahajajo v poročilu; dali so povoljni povod manjšini, da je še pred počitnicami nekoliko svojo jezo ohladila nad komisijo in nad finančnim ministrom, kojega so levičarski govorniki dolžili, da je s svojim pritiskom primoral komisijo, da prekliče prvotni sklep. Od levičarske ^strani govorili so D o b 1 b o t f kot bivši člen te komisije, Plener, Neuwirth, Herbst in S tur m. Kontrolno komisijo branil je dr. F u chs; v svojem zagovoru razjasnil je celo stvar ter iz zapisnikov dokazal, da se je napominani odstavek uti-hotapil v letno poročilo proti intencijam komisije, oziroma njene večine. Tega seveda ni mogel zagovarjati, da so komisijski členi podpisali tako važno publikacijo, ue da bi je preje bili čitali. Drugim njegovim izpeljavam tudi Plener ni mogel prav do živega, zato si je pa privoščil to očividno malomarnost ter jo jako ostro šibal. Na višje državnopravno stališče povzdignil je debato finančni minister, razpravljajoč vprašanje, sme-li kontrolna komisija tudi kritikovati finančno politiko ali pa mora se omejiti na golo suho nadzorstvo državnega dolga? Čisto naravno, da je Dunajevski zanikal to pravico, in pri tej priliki oziral se je tudi na govor, kojega je Herbst imel v budgetni debati 1. 188G, ter zavračal je na podlagi uradnih aktov njegove tedanje vrditve. Polemika proti Ilerbstu bila je pač prav srečna, kar se pa stvari same tiče, ne bi mogli pritrjevati načelniku finančna uprave, kajti če kontrolni komisiji ne bi pristajala nobena druga pravica, kakor bankovce šteti in prepričati se o pravilnosti novih emisij, — čemu potem parlamentarni ustroj te korporacije? Nekoliko uradnikov l>i sigurno tak posel opravljalo z isto zanesljivostjo in točnostjo, kakor zastopniki izbrani od obeh zbornic?! Ministrovega stališča torej ne odobravamo, priznavamo pa, da se je tudi pri tej priliki skazal kot jako spretnega debaterja. O utisu njegovega polemičnega govora dalo se je soditi zlasti po oni nervozni razdraženosti, katera se je tudi včeraj, kakor običajno pri vsakem Dunajevskega govoru polastila levičarskih četovodij. Ne zamerimo Ilerbstu, da je zelo pikro odrezal se govorniku na rninisterski LISTEK. Otci in sinovi. Ruski spisal J. S. T ur gen Sv, preložil Ivan Gornik. XXIII. (Dalje.) — To je preveč! Omedlevica! Od česa? vskliknil je nehote Bazarov polagaje Pavla Petroviča na travo. Poglejmo, kaj je dobil ? Izvlekel je ruto, otrl kri, potipal krog rane . . . „Kost je cela", govoril je skozi zobe, kroglja ni prodrla globoko, samo vastus externus je zadet. Plesal bo čez tri tedne! ... In omedlevica! Oh, kako so nervozni ti ljudje! Lej, kako tenko kožo ima! — Ali so mrtvi ? zajecljal je za njegovim hrbtom s trepetajočim glasom Peter. Bazarov se je ozrl. — Idi hitro po vode, preživel bo naju oba. A omikani sluga vidno ni razumel njegovih besed ter se ni premaknil z mesta. Pavel Petrovič odprl je počasi očesi. „Umirajo!" zašepetal je Petelin se začel križati. — Prav imate . . , Kako neumen obraz! rekel vje s prisiljenim smehljajem ranjeni gentleman. — Idi vender po vode, hudič! zaupil je Bazarov. — Ni treba... To je bil le kratek vertige .. . Pomagajte mi, da sedem . . ."tako . . . Treba je le nekoliko zavezati to prasko in jaz pojdem peš domov, če ue, mi pa tudi lahko pošljete voz. Dvoboja, ako vam je prav, ne bodeva ponavljala. Vedli ste se častno . . . danes, danes zapomnite si. — O prošlem ni vredno govoriti, dejal je Bazarov, a — kar se tiče bodočnosti, ni si treba ubijati glave, ker se mislim takoj pobrati. Dajte, da vam takoj nogo prevežem; rana ni — nevarna, a vender je bolje, da ustavimo kri. A najprej treba je tega-le zemljana obuditi. Bazarov zgrabil je Petra za vrat in ga poslal po voz. — Glej, da ne prestrašiš brata, rekel mu je Pavel Petrovič, — ne pravi mu ničesar! Peter je odhitel; dokler je pa on tekel po voz, sedela sta oba protivnika na tleh in molčala. Pavel Petrovič skušal je ne gledati Bazarova, pomiriti se ž njim vender ni hotel. Sramoval se je svoje ošab-nosti, svoje neukretnosti, sramoval se je vsega po njem prouzročenega dogodka, dasi je čutil, da bi se na lepši način ne bil mogel končati. „Saj se ne bo dolgo tod klatil", tolažil se je, — „in to je dobro!" Molčanje bilo je teško in neprijetno. Nobenemu ni ugajalo. Oba sta si priznavala, da drug druzega razume. Prijateljem je to izpoznanje — prijetno, a popolnoma neprijetno je neprijateljem, posebno kedar se ne morejo ni pogovoriti in raziti. — Ali vam nisem pretrdo prevezal noge? vprašal je naposled Bazarov. — Ne, prav nič, dobro, odgovoril je Pavel Petrovič in pristavil čez nekoliko časa: —brata ne bomo mogli preslepiti, treba um reči, da sva se uprla radi politike. — Prav dobro, rekel je Bazarov. — Rečete mu lahko, da sem jaz zabavljal na vse anglomane. — Izvrstno. Kaj pravite, kaj misli sedaj o nama tale človek9 nadaljeval je Pavel Petrovič ka-zaje na onega mužika, ki jo nekoliko minut pred dvobojem gnal mimo Bazarova ostremljena konja ter povračavši se krenil na stran in privzdignil čepico, zagledavši „gospoda". — Kdo bi to vedel ? odgovoril je Bazarov : — najgotoveje je, da nič ne misli. Ruski mužik — je oni tajinstveni neznanec, o kojem je nekdaj mnogo razpravljala pisateljica Ana Radelille. Kdo ga razume. Bazarov obrnil se je v stran in zagledal klopi, drugare pa ie z dr. Sturmom, kateri se drugače ni mogel znositi nad Dunajevskim, nego da mu je očital — nespodobno vedenje nasproti cesarskemu lastnoročnemu pismu! To diši po denuncijaciji, in ovaduStvo je nam zoperno tembolj, če čujemo ovadbo iz u-.t tako čudm ga svetnika kakor je znani »Griindermatador" iz moravske lglave. Poročevalec Matuš ni imel baš hvaležne naloge, rešil jo je z ono točnostjo in razsodnostjo, s kojo se odlikuje ta „biser češkega kluba." Zbornica pritrdila je njegovim nasvetom, potem prestopi — Burgstaller Luz/atojevih govorčkov za znižanje hišnega davka v Trstu niti poudarjati ne treba — k zadnji točki dnevnega reda. v prvo branje vladne predloge o varstvu znamk (Markeuschutz.) Tu se je za besedo ogUsilo več govornikov, vsi z levice, kateri so s svojimi razpravami primorali tudi trgovinskega ministra, da označi svo;e stališče v tej zadevi. Predloga se je izročila posebnemu odseku, sestavljenemu iz 24 članov. Predsednik vošči poslancem in ministrom vesele velikonočne praznike ter naznanja, da bode prihodnja seja 10. aprila. Poslanci podajajo si roko v slovo, še par tednov — in po danes tako mirni dvorani razlagali se bode budgetna debata s svojim b rupom ! Slavnosti Djakovske. (Konec.) Govorili so še v imenu Slovakov Svetozar II ur ban, v imenu Srbov dr. Muačevič — napačno poročalo .se Vam je brzojavno njegovo ime — v imenu vseučilišča rektor Smičiklas, v imenu Dalmacije conte dr. V o j novic, v imenu mesta Osjeka dr. Ne uman, potem dr. Rački in dr Marković, ki je s srčnim občutkom prečital krasno pesen, zloženo vladiki na čast, in konečno Ivan Hribar, ki je vladiki a kratkimi besedami napil kot vrednemu sledbetiiku svetih blagovestnikov Cirila in Metoda. Vsakemu govorniku odgovarjal je vladika v daljšem govoru. Predaleč bi vodilo ko bi hotel navajati vse odgovore in bojim se, da bi mi ne bilo ni približno mogoče citovati jih tako, da bi ne izgubili one notranje vrednosti, katera je lastna vsem govorom slavnega Djakovskega vladike. Le dveh omenim naj kratko. Dr. Ne uman u odgovoril je vladika, da mu je bila blaginja njegovega rojstnega mesta Osjeka vedno pri srci. Ako je večjo pozornost obračal do Zagreba, storil je to le iz višjega namena, ker je bil prepričan, da mora vsak narod imeti središče, čegar razvoj mora pospeševati vsak posameznik. To središče je za Hrvatsko Zagreb. Napredek Zagreba je ob jednera napredek ceie domovine in bode se blagodejno čutd po vseh ostalih hrvatskih mestih, tedaj tudi v Osjeku.*) Ivanu Hribarju pa je odgovoril vladika v daljšem prekrasnem govoru, v katerem je na-glaSal, da je isto t«tko, kakor vera, tudi jezik in ker je jezik obiležje narodnosti, tudi narodnost od Rogu. Vsak narod, da ima sveto dolžnost čuvati *) Naj bi si te besede dobro zapomnili oni, ki — kedar je treba xa „Narodni dom11 kaj darovati — tako radi naglaiftjo, da bodo to poslopje le v koriet Ljubljani in ne culcum narodu. Pis. bledi obraz Nikolaja Petroviča redečega v vozu. Po skočil je z lijeka, predno je obstal, ter pohitel k bratu. Kaj je to V vprašal je z vznemirjenim glasom: Evgenij Vusilj«vi6, -prosim vas, kaj je to? — Nič, odgovoril je Pavel Petrovič, — po nepotrebnem so te vznemirili. Nekoliko sva se spri* z gospodom Bazarovom in jaz sem to nekoliko poplačal. - Vender, kako je vse to prišlo, radi Boga? — Kako bi ti povedal 't Gospod Bazarov izrazil se je nedostojno o siru Robertu Peelu Do stavljam, da sem vsega tega kriv jaz, gospod Ba žarov vedel se je častno. Jiu s mi ga pozval, — A ti si krvav, za Boga! — Si li mislil, da imam vodo v žilah? Sicer pa je dobro za me, da se mi je malo kri puščala. Kaj ne da, doktor? Pomagaj mi, da sedem na voz in ne bodi otožen. Jutri bom zdrav Tako; dobroj Poženi »kotijaž! Nikolaj Petrovič stopal [e za vozom. Bazarov ostal je zadaj . . . — Prositi vas moram, da bodete skrbeli za brata, rekel mu je Nikolaj Petrovič, — dokler nam ne pripeljejo drugega zdravnika iz mesta. Bazarov priklonil se je molče. (Daljo prih.) svoj jezik kot najdražji zaklad in zato da se Slo vani ne smejo nikdar odreči onih pravic, katere so njihovemu jeziku v službi božjej prisodili slovesno Rimski papeži. On da nikdar n«» bode opusti! potezati se za te pravice in da bode še letos vedel povedati o tej zadevi svoje mnenje v Zagrebu, na Dunaji in v Rimu. Na to naglašal je zopet ljubezen do slovenskega naroda ter prosil navzoče Slovence sporočiti doma, kako neizrekljivo radost občuti v srci, da se ga narod slovenski tako jako sponinja. Po tem govoru poslovil se je vladika in s tem bil je končan slavnostni obed. Gostje razšli so se sedaj deloma po parku in po ulicah Djakovskih na sprehod, deloma pa so se zbirali po sobah vladiškega dvorca, da se pogovore 0 utisih ravno kar preživših dogodkov. Ob osmih zbrali so se v velikej dvorani k večerji zopet vsi oni gostje, ki neso še odpotovali. Tamburaški zbor bogoslovcev sviral je mej večerjo razne hrvatske in slovenske komade. Mej poslednjimi sta veliko navdušenost izvala: „Naprej!" in „Po jezeru11. Ob devetih poslovil se je vladika od svojih gostov, zahvalivši se jim še jedenkrat za izkazano mu ljubav ; družba pa je ostala krog mize še do jednajste ure, katera je mej razuimi uapit-nicami približala se kaj hitro. l*o:Oo vljcii je, Ko nas je drugo jutro zbudil dnevni svit, opazili smo, da imamo za vožnjo domu pričakovati najlepšega pomladnega dne. Ni oblačiča ni bilo na modrem nebesu; po drevji in grinovji vladiškega parka pa so radostno popovale drobne tičice. Ker nam poprej ni bdo mogoče ogledati si podrobno veleČastne cerkve Strosmajerjeve, zbrali smo se Slovenci ter podali se skupno v cerkev. Pomljivo ogledali smo prekrasne slike al fresko, katerih večina izvedena je po načrtu vladike samega, in s tožniin srcem podali smo se v katakombe pod cerkvijo, v katerih počivajo dosedanji vladike bosenskisremski in kjer je veliki sedanji vladika odbral prostor tudi že zu3e. Vsem naudajala nam je srca iskrena želja, da bi ta prostor dolgo ostal prazen. Predaleč bi vodilo, ko bi hotel popisovati veličastno zgradbo cerkveno; vsaj ga pa tudi ni peresa, ki bi zaraoglo opisati jo dostojno. To cerkev treba je le videti. O polu devetih šli smo poslovit se od vladike. Kljubu naporom prejšnjega dne, našli smo čilega in vedrega. Preljubeznjivo nas je vsprejel, zahvalil se nam sopet za udeležbo pri slavnostih, katere mu do smrti ostanejo v najlepšem spominu, prosil naš še jedenkrat, naj slovenskemu narodu naznauimo zahvalo njegovo na tolikih dokazih ljubezni in spoštovanja In potem z rosnimi očmi poslovil se od nas, objemši in polj ubi vši vsacega posamičnika. Tudi nam stopile so solze v oči, ko smo zapuščali sobo vladičino; tolaždi smo se le z nado, da bodemo njegovo obličje v kratkem mogli zopet videti v Ljubljani, ko bode s hrvatskimi hodočastniki potoval v Rim. Lepo je sijalo solnee, ko smo se vozili iz Di-jakova proti Osjeku. Čutiti je bilo, da se narava prebuja iz zimskega spanja. A nesmo se menili za ono, kar se je godilo krog nas; srca bila so num tako polna. Polna občudovanja do moža, od katerega smo se ravnokar poslovili, in polna nade do boljše bodočnosti slovanstva. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 27. marca. Kakor sino že bili jedenkrat omenili, imel bode letos na Binkoštni ponedeljek nemški Seiiu 1 vrreiu svoj občni zbor v Brnu. Odbor, ki dela priprave za občni zbor, se je v Brnu že osnoval. Načelnik mu je Brnski župan Winterhollei\ Da je obrni zbor baš v Brnu, to je neka demonstracija proti Čehom, ki se na Moravskem baš začenjajo ži vahueje gibati. Umrl je predsednik ogerskoga najvišjega sodišča Bela Perczel, 81) let star. Pokojnik bil je nekaj časa pravosodni minister, zatem podpredsednik in nazadnje predsednik najvišjega sodišča On je brat znanega generala iz bojev 1848 in 1849 leta ter je imel 21 bratov in sester, katerih je več bilo v visokih državnih službah. Vnaisje države. Mej Ni'l»Mko radikalno stranko prikazujejo se razprtije. Skrajuejši elementi neso zadovoljni z vladno politiko. Posebno v Belemgradu se je mnogo radikalcev začelo bratiti z liberalci. Zaradi tega so poslednji dobili nekaj upanja, da zmagaj« pri občinskih volitvah. Postavili bodo kandidate,, kar s prva neso nameravali. Vladni pristaši so se pa začeli združiti z naprednjaki proti liberalcem. Nesloga mej radikalno stranko jo utegne kmalu tolikooslabeti, da bode zgubila vladno krmilo. Položaj princa KVtuiiv.au i v Bolgariji je vedno bolj kritičen. Vojska mu ni tako udana, kakor je bila njegovemu predniku. Proti njemu rujejo ruski pristaši, prijatelji Battenberžanovi, razm radikalni elementi, ki bi radi republiko. Princesinja Klementina je ostavila deželo, ker je čutila, da ni več varno, in morda ne bode dolgo, ko pojde sin za njo. Vlasti ga vedno manj podpirajo. V Sofiji so se nadejali, da bode novi nemški cesar prijazueji Bolgariji, a so se močno varili, kajti jedva |e nastopil novi cesar, že so obnovili ukaz nemškemu za* 8topniku v Sofiji, da nema nič občevati s Ko-buržanotn. Turki se boje, da bodo Rusi začeli vojno v Aziji, ker jim v Bolgariji stvari ne gredo po volji. V Aziji Rusov ne bode ovirala nobena velevlast, v Bolgariji se bi pa jim nasproti postavila Avstrija. Turki pa proti Bolgarom ne bodo ničesar storili, ker dobro vedo, da bi Rusom ne ustregli, naj store kar koli hočejo. Turška oblastva pa pridno iztira-vajo Črnogorce, ki se nahajajo krog bolgarske meje, ker sodijo, da je je najela Rusija, da bi pri priložnosti udrli v Bolgarijo, j Pomenljivo je, da je v Marseillu pri volitvah za francosko zbornico zmagal znam revolucijonar Pyat. To je dokaz, da narod nikakor ni zadovoljen s sedanjimi razmerami, če se stvari kako na bolje ne obrnejo, bati se je kakega prevrata. Najmanj bode pa vladi ugajalo, da je v Laonu dobil general Boulauger 45089 glasov. To stvar bode pač tudi moral v poštev jemati odbor, ki vodi preiskavo preti njemu. Taki volilni izidi so vsekako nezaupnica za vlado. — Apelacijsko sodišče je ovrglo obsodbo Wilsouovo. V utemeljitvi svoje raz sodbe pravi, da se sicer ostro obsojati sleparije Waisouove in njegovih tovarišev z redi, a venci t se noben kazenski zakon ne more porabljati proti njim. Radikalni in klerikalni listi napadajo ituli-Jan.sko vlado, da je poslala vojsko v Afriko, katera tam trpi velike težavu in kjer baje ue bode ničesar dosegla. Vsi evropski listi bavijo se s premenami v Nem**!.!*- Naravno je, da tudi poljski obširno pišejo o nemških zadevah, vsaj se te premene tičejo tudi velieega dela poljskega naro la. „Przeglad Ty-godniowyu piše, da je posledni čas baš Nemčija silila druge države oborozevati se, sedaj prihaja iz Berolina nov glas, po katerem se bode ravnal politični evropski svet. Manifest cesarja Friderika in njegovo pismo Bismarcku kažeta, da se bode zgodila bremena V liberalnem zinisiu, za kar pu treba istinega miru. Tudi cesar Viljem je želel miru in Bismarck je to zagotavljal. Kor B smareku, ki je imel silen upliv ua pokojnoga eesarja, ni bilo zaupati, bil je mir kaj problematičen Ker je novi cesar začel kaj samostojno postopati tudi nasproti Bismarcku, vse verjame njegovim mirovnim zago* tavljenjem. Pa tudi slabo zdravju cesarjevo sili, da ►bde Nemčija živela v miru. Sicer pa ne vemo, kako je prav za prav ž njegovim zdravjem, nekateri trdijo, da se boljša, drugi pa vedo povedati baš nasprotno. Govoriti ue more, občuje torej le pismeno. Ne ve, se bodo li mogel cesar dolgo sam vladati, ali se bode n.oralo imenovati regeutsvo. Važno vprašanje je, kdo bode regent. Govori se, da se cesar in Bismafck prav ne razumeta, pa tudi cesarica prav ne mara 7a kancelarja. Ostal je še v službi, a se bode klanjati moral novemu cesarju. Ne ve se torej, kako dolgo bode hotel ostati, ker je tudi boleheu. Drugi ministri se bodo pa gotovo v kratkem zame-nili z iiberalnejšimi možmi. „Pravvda" opozarja na tragično sliko, katero sedaj predstavlja Hohenzollerski dom, ki je bil še nedavno neomahljiv steber nemškega prestola, ki je presenečal Evropo s svojo plo-dovitostjo, dolgo vrsto svojih potomcev, s čemer mu je bilo bilo zagotovljeno gospodstvo v pozuej bodočnosti. Nakrat se je vse premenilo. Viljem L je umrl, njegova soproga ugaša, sin je neozdravljivo bolan, hčeri in sestri preti smrt. A kaj pa unuk ? Ne sinemo pozabiti, da je sin človeka, ki mu bode zapustil podedovalno bolezen. Friderik prevzel je vladanje in želi je voditi v drugem duhu, nego je je pokojni oče in njega pomočnik Bismarck. Narod ima veliko zaupanje vanj in priznava, da je trebat da vodi krmilo nemške države, kajti njegov sin ni baš duhovit in bi bil zopet le orodje kneza Bismarcka. Friderik je humanist in liberalec in hoče težišče države prenesti v parlament, njegov sin pa sauja o reakciji. Na kateri teh dveh osnov naj Nemčija osnuje sv je državno življenje, svojo bodočnost? Navadila se je politične filozofije cesarja Viljema, ravno tako se bode liberalizma Fri-derikovega in se bi reakcije njegovega naslednika. Sedaj se mora preustrojiti iz jedne sistemo v drugo, dobro vedoč, da se bode kmalu treba preustroje-vati v tretjo. Zmešnjava je tem večja, ker se Bismarck dobro ne sporazume z novim cesarjem in cesarico. V pismu mu je cesar s suho uljudnostjo naznanil svojo voljo, ne da bi ga bil poprej popra-šal za svet. V tem pismu zahteva spoštovanje ustave, versko i lerantnost in premembe v administraciji, kar se nikakor ne ujema z Bismarckovimi nazori. Zutegadel je nakrat kancelar jel bolehati in v krat- kem morda poprosi 7.n ostavko. Cesar je človek zdravega razuma in trdne volje, ki bi utegnil odstraniti človeka, ki :«e je tako rekoč zrastH / N-m čijo in kateremu se vse uklanja. Pa vladarje težko bolen in ni upanja, da bi ozdravel, zato bi narod se zbegal, videč, da se je odstranil steber, na kateri je dosedaj se opiralo državno poslopje. Nemčije brez Bismareka si skoro misliti ne moremo. Pri sedanjem položaji je on most mej Viljemom prvim in Viljemom drugim, in pod tem mostom mora se peljati Friderik na ponosni ladiji z visokim jndernikom. V kratkem bomo videli, ali se jadernik upogne ali pa most podere. — „GIostt pa omenja, kako je še nedavno Bismarck kot triumfator klical: „Nemci se ne boje druzega, kakor Boga." Kfckoi v odgovor na to izzivanje, zadel je Nemčijo hud udarec, umrl je cesar Viljem, „nezmagljivi." Će cesar Viljem preide v zgodovino po pravici ali po krivici v sijaji mogočnosti in slave, slikali bodo cesarja Friderika z aureolo tragične osode. Imel je svoje posebne načrte, in leto za letom je čutil, kako gine čas za njih uresničenje. Sedaj, ko je prišel čas, da bi uresničeval te ideale, pa čuti. da so mu šteti dnevi. Ta list misli, da se bode cesar tem energič-neje lotil dela, ko ve, da ne bode dolgo živel. Njegova bolezen bode imela drugačni upliv na politiko, kakor se je pričakovalo. Domače stvari. — (Dnevni red seji Ljubljanskega občinskega sveta) v sredo 28. dan marca 1888. leta ob (5. uri zvečer v mestni dvorani. 1. Naznanila prvosedstva. II. Personalnega in pravnega odseka poročilo glede letošnjih dopolnitvenih volitev za občinski svet. III. Finančnega odseka poročilo o mestnega loterijskega posojila računskem zakjučku za 1887. in proračunu za 1888. leto. IV. Stavbinskega odseka poročilo, a) o gradnji kanala od nove vojašnice do Ljubljanice; b) o napravi novega tlaka v raznih meBtnih delih; c) Trpotitzevim prizivu zoper mestnega magistrata odlok v stavbinski zadevi. V. Policijskega odseka poročilo o prizivu uprav* ništva c. kr. vojaške bolnice zoper mestnega magi-gistrata odlok zaradi odvažanja fekalij skozi dvorišče Frohlichove hiše. VI. Poročilo odseka za olepšavo mesta ob oddaji službe vrtarskega pomočnika. — {Družba sv. Cirila in Metoda.) Peticije za konfesijonaluo narodno šolo po Slovenskem v zmislu vodstva so nadalje poslale podružnice: V Bolci ua Goriškem, v Vuhredu na Štajerskem, v Metliki, na Bledu, Šentjakobsko-Truovska v Ljubljani, v Smledniku, v Poljanah nad Loko, vse na Kranjskem, Beljak z okolico na Koroškem, Sv. Ivan pri Trstu —■ Na vprašanje: du-li smejo poleg na-čelništva tudi drugi družbeniki podpisati peticijo, He pojasuuje, da se to pač lehko stori morda z do-stavkom: Tej peticiji se pridružijo podpisani dru-Štveniki. — Tako je storilo že nekaj podružnic. — Dosedaj dospele peticije so že poslane na Dunaj. — Družba sv. M o h o rj a) .pridobila je letos zopet veliko novih udov. Število se natančno še ne da določiti, ker pole še vedno dohajajo, a toliko je že sedaj gotovo, da bode letos nad 41.000 članov in da se bodo družbine knjige tiskale v 48.000 izvodih, Ivempčan pa se tiska v 50.000 izvodih. — ( „ A vstro-Ogerska v besedi in podobi.") Danes ob 11- uri zbrali so se nekateri gospodje z dvornim svetnikom g. \Veilenom na čelu v deželnem dvorci, da so se dogovarjali o zvezku cesarjevičevega dela, ki popisuje Kranjsko in bližnje kronovine. Došli so gg. višji rudarski svetnik Novak, vladni svetnik Keesbacher, ces. svet nik M u r n i k , špiritual F1 i s, profesorj i Leveč, Sturm, Franke in Sambaher, kustos Dež-man, učitelj in tajnik Pire ter pisatelj pl. Radie s Določevalo se je zlasti o ilustracijah in umetnikih, ki jih bodo dovršili. Tako bode na pr. Alfred Zoff priredil nekaj podob s Krasa in Postojinske jame, prof. Sturm nekaj portretov gorenjskih in dolenjskih grudičev, Jurij Šubic nekaj narodopisnih slik, prof. Siegel nekoliko s stavbarskega in plastičnega polja, Ferd. Vesel iz Monakuvega nekaj slik k narodnim pesnam in pravljicam itd. Pomenljivo je, kar je začetkom seje neglasil dvorni svetnik "VVeilen, da je namreč kranjska de-dežela tista kronovina, ki ima največ do-ni a rili svojih umetnikov, tako da ona iz-mej vseh ostalih a vs t ro-oge r sk ih dežel v cesarjevičevem delu potrebuje naj manj vnanje pomoči. — (Mestni lizik dr. Robljek) je danes prisegel in nastopil svojo službo. — (Kranjska h r a n i 1 u i c a ) je deželnemu odboru na njegovo prošnjo, da hranilnica z večjim doneskom pri pomaga k zgradbi nove bolnice, odgovorila, da ga zdaj glede na nejasni in nevarni pohtiški položaj ne more preveč zajemati iz svojega reservnega zaklada, da pa bode vsakako o svojem času podarila večji znesek v ta namen. — (Koncert) našega rojaka na Dunaji gosp. BI. Fišerja, pri katerem je sodeloval tudi gosp. Fr. Pogačnik, bil je zadnji četrtek in sicer na veliko čast mladima našima umetnikoma, Več o tem v podlistku jutršne številke. — (Pomočnih uradnikov „zastop za Ljubljano)", je v svoji zadnji seji dne 24. t. m sklenil sledeče: 1. pridružiti se peticiji do državnega zbora, sestavljeni po centralnem društvu pomočnih uradnikov na Dunaji, vsled katere naj bi bili tudi pomočni uradniki postavnim potom preskrbi j ni v starosti. 2. podpirati na Dunaji izhajajoč list „Central-Correspondenz", ki zastopa interese vseh nižjih, — in posebno interese pomočnih uradnikov. Naročnina listu, ki izhaja po dvakrat na mesec, znaša za celo leto 1 gld. GO kr., za pol leta 85 kr in za četrt leta 45 kr. in zarad; tega tako malo stane, da je vsakemu mogoče omisliti si ga. V Ljubljani ima ta list dosedaj 13 naročnikov. Naročiti se je ali direktno pri skupini pomočnih uradnikov na Dunaji, IV VVevringergasse št. 13, ali pa tudi pri „zastopu za Ljubljano." — 3. osnoviti si samostojno bolnišno in podporno društvo za Kranjsko. Ustanovitev imenovanega društva mora upravi čeno razveseliti vsakega pomočnega uradnika, ker se ima na ta način uresničiti že davno zaželjena potreba. V to svrho potrebna pravila so v delu in se bode o njih v prihodnji seji posvetovalo. — („Popotnik. List Z« šolo in doni".) ima v svoji G. številki nastopno vsebino : O nravno-verski vzgoji v ljudski šoli. Piše Ivan Fon. — Marka Fabija Kvinti lijana govorniški pouk. — Narodno šolstvo v Rusiji. •- V zadevi „zveze slovenskih učiteljskih društev." — Dopisi. — Novice in razne stvari, - Listnica. — Natečaji — (O se pni c e.) V zadnjih 24 urah za osep-nicami zbolela: 2 otroka. Ozdraveli: 1 moški, 2 ženski, 2 otroka. Umrla: 2 otroka. — (O se pni ce v Ljubljanski okolici) so ponehale/. V občinah Brezovica in Log je od 2. novembra 1887. do 12. lebruvarja 1888. obolelo 70 osob, od katerih je 17 umrlo, ostal so ozdraveli. — (Žensko truplo) xo izvlekli danes zjutraj iz Ljubljanice pri mesarskemu mostu, kjer je z obleko obviselo ua srednji kobili. Kdo da je bila ta ženska in kje da se je ponesrečila, se ni znano. Truplo so prenesli v mrtvašnico pri sv. Krištofu. — („Narodne biblioteke",) ki jo izdaje podjetni g. J. Krajec v Itudolfovem, došii so nam 24., 25. in 26. snopič. V 24. snopiči objavljeno je „Spisje", katero je priredil g. P. Mik lave c, oziroma, kolikor smo v naglici pregledali, posnel po raznih pisateljih, katerih imena bi se ue smela zamolčati. 25. in 2G. snopič obseza*'i i z vir en si < venski roman „Beatin dnevnik", ki ga je spisala gospa Luzija Pesjak ova. Ker še nesmo ut?gnili, da b' pročitali precej obširni roman, bo-demo svojo oceno priobčili v jedni prihodnjih številk. — (V Novomeški C i ta 1 ni ci) se zvečer v tem tednu predstavlja Kristusovo trpljenje in smrt v živih podobah. Prva predstava je bila predvčeraj ter privabila mnogo občinstva mestnega iu kmetskega. — (T rt na uš na Štajerskem,) ki je bila 1880. leta konstatovana na 3 ha. širila seje 1881 1. na 34, 1882 1. na 84, 1884 1. na 408 in 1886 I. že na 1168 ha. Od 34.056 ha štajerskih vinogradov je torej okuženih že 3.4 °/0, na Nižje avstrijskem od 39.081 ha 622, ali 1.5 «/„. V Halozah se je ugnezdilo v katastralnih občinah Hrastovei i u Goričaku. Oudu menda je pokojni Božidar Raič imel svoje vinograde. — (Bekštanjska posojilnica vLočab na Koroškem), najmlajša mej svojimi sestrami, kaže za 2. svoje upravno leto prav lep napredek. Imela je 1887. leta 77.407 goldinarjev 48 kr. de-uarnega prometa. Pristopilo je k tej na novo 86 zadružnikov, izstopilo pa 9, in šteje posojilnica koncem leta 1887. 222 zadružnikov, ki imajo v deležih 3.120 goldinarjev na dobrem. — Hranilnih ulog uložilo se je na 58 knjižic 16.485 gld., izplačalo pa 4.273 gld. 31 kr. in je njih stanje koncem leta z obresti vred 28.352 gld. 48 kr., kateri so uloženi na 112 knjižicah. — Stanje danih posojil pomnožilo se je za 14.181 gld. 14 hr. in znaša koncem leta 1SS7. 31.794 gld. G3 kr.; posojila so dana 191 zadružnikom, in sicer: na menice 30.115 gld., na dolžna pisma proti uknjižbi na zemljišča 5 zadružnikom 1.679 gld. 63 kr.; čistega dobička je 260 gld. 50 kr., ki se v zmislu sklepa današnjega občnega zbora razdeli sledeče: 1. v nakup čistilnega stroja za žito 110 gld. — kr. 2. ostanek........150 „ 50 „ pridene se k lanskemu rezervnemu fondu........ . 157 , OH „ tako, da znaša rezervni fond koncem leta 1887........ 308 gld. 48 kr. Vsa hvala g župniku Jakobu Knafliču v Ločah, ki je ustanovil to posojilnico ter jo spretno vodi. Da bi bilo mnogo takih duhovnih pastirje? na Koroškem, potem bi se nam ne bilo bati za našo narodnost. — (V ino gozdarstvo na Bolgarskem) se pod turškim gospodarstvom ni moglo razvijati, ker ga je vlada ovirala iz verskih obzirov. Grozdje se je porabljalo le, da so ga zobali ali za sladkarije Zdaj se pa Bolgari začnejo bolj pečati z vinogradi in tudi vina pripravljujo po evropskem načinu, ne da bi mu dodajati raznih za naš okus neprijetnih dišav. L. 1H8G je bilo s trto zasajenih že 48. 677 ha ter se je pridelalo 2 milijona hI. vina iu sicer dve tretjini črnine. Fianzozi, kateri zdaj po vsem svetu nakujmjejo crnino, ker jim je doma |>re-malo priraste, so tudi iz Bolgarske za poskus uvozili 60.000 hI., vsi jo močno hvalijo. Najboljše viuo raste okolu Uuseuka, pri Sistovu iu pri Pravardih. Največ vinogradov, 6U8U ha, je v Trnovskem okraji 4078 ha v Vidinskem, 4262 v Kuščuškem, 4454 v Lompalnnskem okraji. — (Nova uredba kaznilnic.) Pravosodno ministerstvo hoče naše kaznilniee urediti po Aubur-novi sistemi. Prvi poskus se bode naredil v novej kaznilnici v Pankrači pri Pragi. Ta kazuilnica, ki stane 400,000 gld., ima poseben oddelek za mladostne kazneuce, v katerem je za 225 tacih kaznen-cev prostora. Zgoraj omenjena ka/enska sistema sestoji v tem, da kaznence dobro branijo iu oblačijo ; po noči in o počitku morajo biti kaznenci v veliki dvorani, toda vsak v posebni železni kajiti brez strehe, kakeršne so po sredi dvorane. Z uzvi-šenega mesta je nadzorujejo pazniki. Kaznenci ne smejo nič govoriti mej seboj, ravno tako tudi pri delu ne. Kdor bi se predrznil spregovoriti, se po-sebe strogo kaznuje. Tčiegramš „Skvenskemu Narodu": Szege&in. 26. marca. Tisa jako hitro narašča in preti nevarnost našemu mestu. Peterburg' 26, marca. Car podelil nemškemu državnemu tajniku grofu Herbertu Bismarcku Aleksandra Nevskega red. c^iri.i 26. marca. Kakor se čuje, preiskovalnega sveta sklep Boulangeru ni ugoden. Berolin '27. marca. V poslednjem kro-ninem svetu odobril cesar vnanjo politiko v vseh točkah, kakor jo je Bismarck razvijal. Rim 27. marca. Na italijansko trgovinske ladijo „Solferino", plovečo brez zastave po morji pri Villafranki, streljalo je brodovje francosko. Ko se je zastava potegnila in se oddal pozdrav, streljalo se je vnovič. Obe krogli leteli prav blizu mimo brodnikov. Domneva se pomota. Bukurešt 27. marca. Povodom opozicijskega shoda bili včeraj v okolici kraljeve palače izgredi, pri katerih nekateri ranjeni. Piošnja. Odkar se je ustanovila „Slov. Čitalnica" v Gradci, našlo je tudi akademično društvo „Triglav" v njenih prostorih varno zavetje. Bodi jej na tem mestu v imenu slovenske mladine izrečena najiskre-nejša zahvala. Žal! da prekoristno to društvo radi pičlega števila udov in neugodnih gmotnih razmer s 1. aprilom t. 1. prestane. V njem izgubi „Triglav« svojo glavno zaslombo. Ker je pa procvet našega društva, da, celo njega obstoj v tesnej zvezi s stalnim skupnim shajališčem, vzdržavati nam je odslej čitalnico ua lastne stroške. Društveni izdatki se bodo malo da ue trikrat pevekšali. Težkim srcem oziramo se torej v negotovo bodočnost. A baš neugodno to naše položje daje nam pogum, obiačati se do slav. uredništev vseh slovenskih časopisov z uljudno prošnjo, da nam brezplačno pošiljajo cenjene listove gvojei — obračati se do vseh starih prijateljev našega društva, naj uam tudi letos ne odtegnejo svoje denarne podpore. Sosebno pa vabimo vse rodoljube slovenske, naj blagoizvole ustopiti v doslej še dosi neznatno kolo podpornih udov „Triglava". Le z vsestransko podporo se bode omogočilo, da društvo naše, ki odslej samo samcato liki pepel ju-šica životari v sovražnem mu velikonemškem mestu, i zanaprej izpolnjuje svojo prevažno nalogo: gojiti značajnost in pravo narodno zavest, a osamelemu slovenskemu dijaku biti domovina na tujem! V Gradci, dne 24. marca 1888. Za odbor akad. društva „Triglav" : Ivan Glaser, Jos Rakež, t. č. predsednik. t. č tajnik. /;• 11» — l j i v u zdravilno hi-«*«!*! to. Osobe a slabim prebavljenjero, ki trpć na pomanjkanji sluati, napenjanji, tisčanji v želodci in nerednem iztrebljenji, zadobe zopet zdravje, če rabijo pristni „Moll-ov Seidlitz-prašek". SSkatljii-a stane i gld. Vsak dan razpošilja po postnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, n* JJu naji, Tueblauben 9. V lekarnab po deželi zahtevaj se izrecno Moil-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom 11 (31—4) [■■»•RJ---ta1 k,!-- USTST— „LJUBLJANSKI ZVON" (192—261) m toj i za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. |JB& - T^,i Za Levstikov spomerjik. VII. Izkaz. Narodna čitalnica v Postojini .... Notranjska posojilnica v Postojini . . Gospod vitez pl Scbwarz v Postojini . „ dr. Zbasnik v Postojini . . . „ Lavrenčič Alojzij v Po ;tojini . ,, dr. Schegula v Postojini . . . „ Kraigher Alojzij v Postojini . . ,, Lapajne Štefan v PoBtojini . . Gospa Lavrenčić Marija roj. Vičič v Postojini......... GDs~od Lavrenčič Matija v Postojini ,, Zakrajšck Franc, kaplan v Postojini ......... „ Beseljak Paul v PoBlojini . . „ Dimnik Jakob v Postojini . . „ Ditrich Anton v Postojini „ Gaspari Ferdo v Postojini . . „ Jurca Franc v Postojini . . . ,, Jnica Franc iz Velikega otoka „ Kogoj Franc v Postojini . . „ Kraigher Jurij ml. v Postojini . „ Kraigher Peter v Postojini . . „ Kutin Franc v Postojini . . . „ Lavrenčić Makso v Postojite. . ,, Mullev Karol v Postojini . . Neimenovan v Postojini...... Gospod Pikel Gregor v Postojini. . . „ Dr. Pitamič v Postojini . . . ,, Šeber Rihard v Postojini . . „ Thuma Janez v Postojini . . „ Vičic Fric v Postojin' . . . . „ Vodopivec Anton v Postojini . „ Žužek Leopold v Postojini . . „ Mikuš A. v Ljubljani . . . . „ Volk J. kaplan v ČrmoSnicah . Predavanje g. prof. Levca v Ljubljanski čitalnici po odbitih stroških .... Nabrano pri zabavnem večeru Ljubljanskega „Sokola-........ Izkazanih........... 20 gld. — k-. 10 „ — ,, r> „ - „ ■r> »• — >» 5 n - n 5 _ M 17 II 2 n n O _ ■ ii ii 2 »i »i 0 _ * »» ii ■ u n 1 i» » 1 »i n 1 ii ii 1 n - „ * M 1» ■1 li n 1 ,. - ,. 1 ji ii 1 it ii 1 ii o 1 ii ii 1 ii ii 1 „ - i. 1 „ - „ 1 ii — ii t n u 1 ii ii 1 11 ii 1 ii »i 1 ii n 1 ii n 1 li ii 90 „ - „ 15 ,i - „ 302 gld. 84 kr. 48y 84 Skupaj . . V Ljubljani, dne 86. marca 1888. Odbor „Pisateljskega društva". Loterij ne srečke 24. marca. V Trstu: 45, 81, 13, G2, 78. V Linci : 66, 81, 42, 5, 38. Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje barometra: I v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. S 7. zjutraj § j 2. popol. 1 9. zvečer 726*6 mm. 727-7 mm. 727 4 mm. 108° C m. jug 14-0° C m. jz. 11-4° C : m.'jz. I obl. obl. obl. 0-00 mm. Srednja temperatura 12-1°, za P70 nad normalom. iD-u.n.sijslssi "borza dne 27. marca t. 1. (Izvirno telegvafično poročilo včeraj Papivra renta.....gld. 77'46 Srebrna renta.....„ 7945 Zlata renta......* 10955 6u/0 marčna renta .... „ 9215 Akcije narodne banke. . . „ 854-— Kreditne akcije.....a 269 75 London........„ 12690 Srebro........» —'— — n Napo!......... , 10-04"/, — „ C. kr. cekini......, 599 — „ Nem&ke marke.....P 62 37'/t — „ 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 130 gld. Državne srečke iz L 1864 1100 „ 163 „ Ogerska zlata renta 48/0 ...... 95 „ Ogcrska papirna renta 5°/0 . ... *"3 „ 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 ,, Donava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 117 „ Zemlj. obč. avstr. 41/a0/0 zlat> zast- bsti . 127 „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 99 „ Kreditno srečke.....100 gld. 179 „ Radolfove srečke.....10 „ 21 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 10O „ Trammway-drnšt. velj. 170 gld. a v. . 212 „ ) — danes — gld. 77*66 — „ 79-60 — , 109-80 — „ 9235 — n 857'- — , 27125 — . 126+0 1004 5-98 62-32«/, 25 kr. 75 90 20 50 30 25 25 50 Fran Poka pl. F6kafalva c. kr. poštni oficijal, naznanja v jniftin svnjt-m in v imenu svoje soproge Fanl, roj. Z senzapf kakor tudi svojih otrok Virgilija. F na Fanl Tujci: 23. murca: Pri Slonu t AVeilen z Du-najsi. — TV-k iz Trstn. — Nowak iz Idrije. — Strafiek iz Lota. Pri Malici: Neumaler i« Monakovega. —: Stuber-auch z Dunaja. Pri (užnem kolodvoru : Kunemvalder i Dunaju. — Aloši6 iz Litije. Umrli so: 24. marca: Janez Snoj, že-lez'iiSki čuvaj, <>4 let, Dunaj-skii cesta fit 38, za plačnico. 25. marCA! Marija Schrever, zasobnica, 31 let, Poljanska cefita št. 8, ya jetiko. — Ana Sever, gostija, 82 let, Rožne ulice St. 3, za bramorico. 2B. marca: Ljudevit I'oka pl. Pokafalva, poStnega uradnika ein, 8'/i lcf,li Stari trg št. 7, za kosami. 27. marca: Marija Miiller, železniškega čuvaja udova, 7