Pas»ine»Ba številk* Dia LETO Ul. mODNI DNEVNIK mk 4n apoldn*, IibmI sed«!}« ki premik*. n«ro8aina: V Ljubija«! Ib po poiti: Din 28T—, iBOHBMtio Din 80*—. Neodvisen političen list UREDNIŠTVO: CnO« GREGORČIČEV A ULICA STEV. IS, TELEFON STEV. 652. UFBAVK1STV0: KONGRESNI TRG 8TEV. I. ftokapU m m rngajo. — Oglasi po turUm, Plemeni* Tjmhnjn« naj n priloži mmfci n odgovor. Raftu pri poStn«m ček. uradu itev. 18.635. Za slovensko zadr Jništvo. Glasom časopisnih vesti namerava poštna hranilnica seči s krediti tudi zadružništvu pod rame. Imenuje se zaenkrat znesek 50 milijonov Din baje se pripravlja v to svrho poseben pravilnik. Čisto brez vsake podpore naše zadruge vseh vrst poslednja leta sicer niso bile, toda število enih, ki so jih bile de- j ležne, je manj nego skromno in še ! skromnejši so podeljeni zneski. Tisoč do dvatisoč dinarjev v pretežni večini slučajev, ali je to kaj več nego kapljica v mer je? In vendar je skrajni čas, da pričenjamo naposled tudi na tem polju popravljati škode, ki so jih napravili krvavi prepiri svetovne vojne. Spočetko-ma seveda bo šlo bolj za to, da se reši, kar hira a je življenja zmožnega, pozneje bo lahko zasadila programatična zadružna politika s sistematičnim pospeše- ; vanjem. Ob izpremenjenih razvojnih raz- j merah in pogojih, to se razume, kajti ! leto 1913 se ne da več enostavno nadaljevati, tudi pri nas v Slovuniji ne, dasi se na oko v tem oziru ni bogznakaj iz-premenilo. Klici na pomoč odmevajo od vseh strani zadružnega udejstvovanja, od vsake iz specielnih razlogov, od vseh pa iz enega glavnega vzroka, radi nedostaja-nja obratnega kapitala, ki izvira iz nizke kupne sposobnosti današnjih dohodkov 95% vsega prebivalstva. 0 tem pri- fcajo tako Številna (zadružna Binrtna.' -naznanila v uradnem časopisju, priobčujoča vsaj po eno likivdacijo v vsaki številki. Stara garda je sicer še čvrsta, par desetin konzumnih in kreditnih zadrug, vse drugo boleha na anemiji, ako sploh še posluje. Izvzemši kreditne obstoji danes vendar vsaka .tretja, četrta zadruga le še na papirju, večinoma, ker še kaka tirjatev ni postala1 likvidna ali pa iz gole malomarnosti, ki odklada sodni j-ski izbris. Zlasti one mnogoštevilne stavbne zadruge, od katerih se je povzpela le m a 1 c-m a lok ate ra preko zbiranja članarine, one številne tiskovne in kulturne zadruge, cd katerih malokatera sploh more riskirati izdati vsaj kakšno brošuro, in one uradniške nabavljalne zadruge končno, ki so do poslednje — kakor sedaj izgleda — vse zapisane smrti. Bilo bi zanimivo prešteti, koliko obrtniških zadrug je v zadnjih letih zapadlo letargiji, čeprav so par let po vojni dosti dobro prospevale, in kakšni so specialni razlogi, ako se pri tem ne oziramo na nekako prenizko mero solidarnostnega in organizacijskega duha, ki je v splošnem itak znamka vsega zadruž-niškega propadanja v zadnjih treh letih. Pravec pa, v katerem bi po našem Mnenju bilo treba najprej usmeriti kreditno podpiranje zadružništva, kaže k poljedelskim zadrugam, k živinorejskim in strojnim, pašnišldm, sirarskim, mlekarskim. Kajti te počivajo, z neštevilnimi izjemami v okcUci mest, v miru ausolut-nega siromaštva. Ze manjše vsotice, deset, dvajsettisoč Din, bi poživile in s tem malega kmeta, podlago slove»ske-8°spcdarstva vsaj še za sedaj in ge bo slo v slov. gospodarstvu tako naprej, iia_ kor gre v poslednjih dveh letih, še za nadaljna nekatera desetletja. Po vseh znakih sodeč moramo »pričo povprečne tehntfne zaostalosti našega poljedelstva in zaradi visokih javnih bremen, ki jih bo moralo pridobitno podjetništvo pri nas nositi Se dolgo vrsto let, računati z visoko režijo kmetijskega obratovanja še za najmanj dvajset let. V takih prilikah pomaga našemu kmetu le možnost, s pomočjo zadružnega sodelovanja vnov- J čiti tudi majhne in najmanjše količine svojega pridelka iu vsaj nekatere režijske postavke stlačiti z zadružnim skup- Težak incident v Zadru. Beograd, 6. dec. Zunanje ministrstivo je izdalo včeraj tole poročilo: »Kurir našega konzulata v Zadru je dospel 30. novembra zjutraj s službeno pošto v Zader. Ko je stopal z ladjC ga je sprejel karabinjer in mu vzel zapečateni paket s službeno pošto. Konzulat-ski kurir se je izkazal s potnim listom, ki je bil pravilno vidiran, kakor je predpisano za potne liste konzularnih kurirjev, in z »Laissez passer«, vidiraniim od italijanske .policije v Zadru. Karabinjer je kurirjev paket razvil, ga odprl in pazljivo pregledal vso pošto konzulata in to vpričo vseh potnikov, ki so bili vsi prestrašeni.« Naš konzulat je poslal zadrskemu prefektu protestno pismo in v tem pismu prosil za odgovor, na kakšen način misli dati zadoščenje za to žalitev. Zunanje ministrstvo je izdalo pričujoče poročilo na podlagi brzojavke, ki je šele predsinočnjim dospela od našega konzulata v Zadru. Kljub zatrjevanju, da je brzojavka o tem dogodku šele predsinočnjim prispela v Beograd, se dozna-va, da so v zunanjem ministrstvu že pred nekaj dnevi vedeli za ta slučaj. Hoteli pa so ga zamolčati. Šele včeraj je bilo ministrstvo prisiljeno izdati to poročilo, ker je že neki list v Beogradu prejel to vest iz Splita. V resnici se je ta slučaj pripetil že 30. preteklega meseca in je prav sumljivo, da' bi bila brzojavka našega konzulata dospela šele sedaj. Ta poskus zunanjega ministrstva, da bi se zamolčale stvari, ki se absolutno ne smejo zamolčati, se v političnih krogih jako ostro obsoja. Naglasa se, da molk g. dr. Ninči-6a že presega dovoljene meje. Pomočnik zunanjega ministra Jovan Markovič je v tej stvari izjavil: Če se potrdi, da.se je stvar tako' dogodila, potem too naša vlada najbrž ostro nastopila tako pri italijanskem poslaniku v Beogradu kakor tudi po našem poslaniku v Rimu. DANES SEJA GLAVNEGA ODBORA RADIKALNE STRANKE. Beograd, 6. dec. Včeraj ni bilo nobenih važneših političnih dogodkov. Vladalo je popolno zatišje, ker so se skoro vsi politiki razšli po državi na agitacijo za oblastne volitve. Tisti, ki so ostali v Beogradu, so komentirali dogedke zadnjih dni in postavljali prognoze o izidu volitev, čakajoč na poročila iz raznih krajev, kjer so se vršili shodi v svrho agitacije za oblastne volitve. Z zanimanjem so se pričakovali govori Štefana Radiča. V Beogradu ni bilo političnih dogodkov. Samo predsednik vlade Uzunovič je imel s finančnim ministrom dr. Nin-kom Peričem konferenco, na kateri sta razpravljala o proračunu. Pri Pašiču je bilo včeraj nekaj posetov. Pašič se je živahno zanimal za zunanjo politiko, posebno glede na sklenitev italijansko -albanskega pakta. Glede notranje politike zastopa Pašič, kakor se doznava, stališče, da je treba poročilo anketnega odbora takoj izdelati. Glavni dogodek je pa bil ta, da je Pašič za danes ob 10. dopoldne sklical sejo glavnega odbora radikalne stranke. Zaradi tega pride danes tudi Aca Stanojevič iz Knjaževca v Beograd. Na tej konferenci bodo govorili o splošnih političnih vprašanjih, posebno pa o slučaju Nikole Pašiča in o možnosti njegovega povratka na vlado. TRGOVINSKA POGODBA S FRANCIJO BO V KRATKEM ZAKLJUČENA. Beograd, 6. dec. Vsi člani naše delegacije, ki so se s francosko delegacijo pogajali o sklenitvi trgovske pogodbe med Jugoslavijo in Francijo, so včeraj prispeli v Beograd. V Parizu so bila zaključena vsa pogajanja glede sklenitve te pogodbe. Končana je bila debata o tarifi, o konzularni konvenciji in o kon- nim nakupom obratno - potrošnih po-tiebšččin in skupnimi stroji na dosegljivi minimum. V tem oziru vpijejo tudi zelo mnoge električne zadruge, ki brez zadostnega kapitala, ki je potreben za nabavo instalacij in investicij, čakajo na boljše čase. Da bi obetana pomoč Poštne hranilnice za slovensko zadružništvo vsaj v prvih letih mogla biti izdatna ni preveč verjetno; iz prav različnih ozirov, ki so pa itak na dlani. Izdatnejše pa bi se v tem pogledu mogle udejstvovati oblastne skupščine. Bivši deželni zbori in kranjski ne med najzadnjimi — so votirali letno visoke zneske za pospeševanje zadružništva. venci ji o nastanjevanju. Vse te stvari pa morajo priti še pred obe vladi. Pogajanja se bodo ob primerni priliki nadaljevala. URADNIŠKI KONGRES V ZAGREBU - KONČAN. Zagreb, 6. dec. Včeraj je bil končan uradniški kongres, ki se je začel v soboto. Sprejetih je bilo več resolucij. V prvi vrsti je bila sprejeta resolucija, da se število službenih let za dosego pokojnine ne sme zvišati, dalje pa, da se uradnikom izplačajo zaostanki. Vse resolucije vzamejo člani glavnega odbora s seboj in jih predlože pristojnim ministrstvom. Ob 4. popoldne se je nadaljevala razprava o vprašanju vstopa Saveza javnih nameštenika v Zagrebu (Benkovičeva skupina) v »Glavni savez«. Razprava je dolgo trajala. Z večino glasov je (bilo sklenjeno, da mora »Savez javnih na-mootenika« prej sklicati skupščino in na tej skupščini skleniti, da pristopi k »Glavnemu saveeu«. Potem šele bo mogoč njegov sprejem. Včeraj popoldne je bil otvorjen uradniški dem. Otvoritvi so prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških oblasti. V RAZOROŽITVENEM VPRAŠANJU ZMAGALO FRANCOSKO STALIŠČE. Pariz, 6. dec. Briand, Chamberlain in Vandervelde so se v vprašanju razoro- žitve Nemčije zedinili na francosko sta- lišče. Ne sme biti nobenega prekinjanja v času, ko kontrola preide na Zvezo narodov. Zate sedijo, da bo vojaška kon-; t10lna komisija šele v začetku prihod-njega leta( prenehala s svojim delom. Vendervelde je izjavil novinarjem, da je on na podlagi tega sporazuma mnenja, da ni več potrebna konferenca štirih. Skrb za zadružništvo bo po svoji naravi spadala k glavnim nalogam oblastne samouprave m ona bo, ako bodo fi-nnčne prilike količkaj dovoljevale, mogla že zaradi pregleda lokalnih potreb in pravilnejše ocene individualnih slučajev, doseči dokaj lepše uspehe nego centralizirana uprava poštne hranilnice. Ti uspehi bi seveda bil lahko še večji, ako bi se naše zadružništvo ne delilo na tri velike politične province in nekatere outsiderje; ampak to je le pium deside-rium v deželi, v kateri je poslovno delovanje tako tesno navezano na »svetovne* nazore. x. Volilni boj se priče. SKUPNA LISTA MADJAROV IN RADIKALOV. Beograd, 6. dec. Iz Velikega Bečke-reka smo doznali, da se je včeraj tam vršila okrožna konferenca radikalne stranke. Postavljene so bile kandidatne liste za oblastne volitve. Dosežen je bil sporazum z Madjari. Dr. Ninčič je imel na konferenci govor, v katerem je hvalil Madjarsko in grofa Bethlena. Načelnik madjarske stranke dr. Varady bo na skupni radikalsko - madjarski listi drugi. DEMOKRATSKI SHOD V BEOGRADU. Beograd, 6. dec. Včeraj je bil okrožni zbor demokratske stranke za beograjsko okrožje. Na zboru so govorili Ilija Šu-menkovič in še nekateri poslanci, ki so obsojali delo vlade in grajali postopanje radikalov ob raznih prilikah. Opozarjali so pristaše na važnost prihodnjih volitev in povdarjali potrebo, da mora demokratska stranka pri teh volitvah pokazati vso svojo moč. Rezultati teh volitev bodo važni tudi za splošno politično situacijo. Zato se morajo vsi demokrati udeležiti volitev. DOBRO USPELI RADIČEVI SHODI. Zagreb, 6. dec. Včeraj je imel Štefan Radič pet shodov, in sicer v Pitomači, v Gjurgjevcu, v Virju, v Hlebičah in v Pe-trjancu. Čeprav je bilo slabo vreme, so vendar Radiča povsod lepo sprejeli. V Pitomači se je Radič v svojem govoru najprej spominjal na čas, ko so še Madjari vladali na Hrvatskem. Nato je govoril o svetovni vojni. Po vojni je bila Hrvatska seljačka stranka prava stranka in hkrati prva, ki je začela delati red v narodu. Mi smo naTod, ne pa pesek, ki leži na cesti. Sedaj v januarju bomo imeli v 33 oblasteh županijske volitve. V 10 oblasteh bomo imeli večino, pa tudi v nekaterih drugih oblasteh bomo močni. Bili smo proti temu, da bi bile sedaj volitve, in sicer zaradi zime. Ko je pa že tako odločeno, se tudi ne bojimo. V vladi in v Beogradu smo napravili operacije. Malo je bolelo, toda ognoji-lo se ni. Naša zmaga je gotova. Za Radičem je govoril še minister za agrarno reformo dr. Šibenik. OSAMLJENA SDS. Sarajevo, 6. dec. Včeraj je bila tu konferenca SDS. Postavljene so bile kandidature za oblastne volitve v sarajevskem okrožju. Samostojni demokratje bodo nastopili samostojno. ZAPOSTAVLJANJE LJUBLJANSKE UNIVERZE. Beograd, 6. dec. Prosvetno ministrstvo je končno določilo številke, ki se za posamezne univerze postavijo v proračun. Za beograjsko univerzo je poskrbljeno s 15 milijoni, za zagrebško s 5 milijoni in za ljubljansko z 900.000 Din. i«m»w« iip ■»■»!!■ ■ u ri-i~mr VELIKI SNEŽNI VIHARJI V AVSTRIJI Dunaj, 6. dec. V vsej Avstriji so veliki snežni viharji. Po nekaterih krajih je zapadel visok sneg. Telefonske proge so večinoma pokvarjene. Predsinočnjim ni bilo zveze ne z Budimpešto in ne z Me-ranom. ŠPORTNE VESTI. Zagreb, 6. dec. Včerajšnja tekma meti »Giadjanskim «in »Wackerjem« se j*-končala z izidom 5:1 v korist Gradjan-skega. V Beogradu je bila tekma med Beogiradskim športnim klubom« in med »Haskom«. Zmagal je prvi v razmerju 4:0. Radii v italijanski luči. Milan, 3. decembra. Gospod Stjepan Radič je zopet govoril zunanjemu svetu, tokrat italijanskemu Posetil ga je dopišnik milanskega »Se-cola« in govoril ž njim o marsičem, tako da je napolnil poltretji stolpec svojega lista s poročilom o tem razgovoru, in gospod Radič e govoril in govoril. >Secolov« dopisnik Italo Zingarelli je je posetil Radiča v Beogradu, v klubu njegove stranke. In ni šel sam k njemu, temveč si je vzel za pričo urednika bremena« gospoda Krakova, ki je pred kratkim objavil v >Vremenu« svoj razgovor z italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem, kateremu je tudi brzojavno častital, da je srečno ušel smrti ob priliki bolonjskega atentata. Zingarelli označuje Radiča za vrlega človeka, zelo udobnega kot sovražnika, češ, ker izbruhne vse, kar misli, in je zelo prijazna ona njegova pr pomba: >Piu gentile di cosi ...« (Te pi! ice pomenijo: »si crepa«). Kakor pravi, je Radič ostal vljuden tudi še tedaj, ko ga je vprašal nenadoma: »Ali se more vedeti, točno, kaj zahtevate od Italije? Veste, z vašo navado, da nas danes psujete, jutri pa popravljate...« Odgovoril je odločno,. da ne menja mnenja. »Seeolov dopisnik pravi,' da se pod navideznimi protislovji Radičevimi skriva neutajljiva ideološka skladnost. Beograjski novinarji, da imajo sicer navado, da si dajo od Radiča podpisati izjave, ki jim jih daje, ali v teh slučajih gre za vprašanja notranje politike. Zingarelli pripominja tu, da ga je spremljal k Radiču kot priča kolega Krakov, za katerega, kakor pravi, je Radič pred nekaterimi dnevi zahteval, da naj ga ustrele, ker je Krakov dobro govoril o Mussoliniju. Radič je govoril predvsem o fašizmu, i o katerem je dejal, da je rešil in kon- 1 solidiral Italijo. Priznaval je oporbunost, fašistovsfee diktature ali s pridržkom, dicije. Ker si je predstavljal fašizem kot činitelja, ki naj da državi mehanično in moralno edinstvo in jo pretvori v moderno demokratično državo, je celo hotel posnemati fašizem. V ostalem pa se ne prišteva k tistim, ki trdijo, da se Italijani preživljajo z mačkami in polento, temveč so Italijani ptiči v evropskem gozdu in si ni mogoče misliti Evrope brez Italije. Italija je nesmrtna, ker so nesmrtni vsi civilizirani narodi. On in Ninčič sta, kar se tiče zunanje politike in torej tudi Italije, popolnoma edina, samo da Ninčič, ker je kot minister odgovoren, mora drugače govoriti kot pa on. Tu pripominja Zingarelli, da odnošaji med Ninčičem in Radičem niso preveč jasni. Kakor menijo nekateri se Ninčič, ker nima močne lastne lstranke, na katero.bi se mogel naslanjati, mora opirati na Radiča in da ni izključeno, da bi se ga rad iznebil, če bi se ga mogel, a za sedaj,, če se noče priznati, da ga naravnost uporablja kot igračo, ga mora vsaj trpeti. Glede jugcslovenske politike napram Italiji pa je dejal Radič: »Italijanska zunanja politika je napravila težko pogreško, da ni razumela naše notrnje ureditve. Vi ste špekulirali na naša notranja nesoglasja, dočim pa je n ed Srbijo in Hrvatsko več točk, ki ju družijo, kot pa tistih, ki ju ločijo in identična je tudi vsa ideologija. Sedaj med Zagrebom in Beogradom obstoje samo nekatera majhna politična vprašanja, a v bistvu ni na svetu naroda, ki bi bil 'oclj uedinjen kot srbsko - hrvatsko - slo-venski. Zmotna je tudi vaša igra s srbskim italofilstvom v nasprotju z italofob-stvcm Hrvatov in Slovencev: pazile, če bi izbruhnil kak konilikt, bi izginila vsa nesoglasja. Mi Hrvatje se moremo tudi odločiti za to, da sprejmemo centralizem; kar nas zanima in za čimer stremimo, je psihološko edinstvo.« Na dopisniko pripombo, da propagira misel zlitja z Bolgarsko, da bi tako metal polena pod noge Srbom, je odgovoril: Jaz ne propagiram nič. Nimam potrebe, da bi delal propagando za že ostvar-jeno idejo. Zlitje se je že dogodilo, treba je le še formule, ki naj ga izrazi. Ponavljam, da bi v očigled našega ideala ne pcmenjalo nič niti to, če bi eventualno Hrvati izginili... Vsekakor hočemo imeti dobre cdnošaje z Bolgarsko kakor z vsemi sosednjimi državami, kajti gorje človeku, ki ima prijatelje daleč, sovražnike pa blizu.« Nato je govoril Radič o nemškem narodu, ki je največji med vsemi narodi, a ne tako simpatičen in da ne poje tako kakor italijanski. Prijateljstvo ž njim je mogoče le na podlagi pogodbe, ki upošteva medsebojna načela. Glede Madžarske je dejal, da obmejnih incidentov ni bilo nikoli, cn da ljubi madžarski narod, ne pa budimpeštanskih Židov in fevdalnega plemstva. Je asemit, ne pa antisemit. Za Jugoslavijo madžarsko vprašanje ne obstoji več in je prepričan, da pride prej ali slej do carinske unije ali “česa drugega med Jugoslavijo in Madžarsko, če ne boste celo v skupni veliki seljaški konfederaciji, ki mora priti: »Ne vem, kdaj pride, ali pride gotovo!« Na vprašanje, zakaj se upira nettuu- skim konvencijam, ko vendar ne Kvarijo interesov Jugoslavije (tu si je poročevalec dovolil pripombo, da nettunske konvencije kritizujejo v Jugoslaviji zlasti tisti, ki jih ne poznajo,« je odgovoril Radič: Nettunske konvencije sprejmemo, ko bomo imeli čas za to. Če se delo pospeši, še pred božičem, drugače pa takoj potem. Sedaj se moramo baviti z agrarno reformo v Dalmaciji in davčno reformo, ki mera stopiti v veljavo z novim letom. Nettunske konvencije je napravila Italija ozirajoč se bolj na Italijane v Dalmaciji kot pa na dobre odnošaje z Jugoslavijo, in to ne gre. Vsekakor v besedilu nisem razun nekaterih izrazov, ki spravljajo v dvom našo suverenost, našel ničesar graje vrednega; gre pač očividno za stilizacijo. Če nas bo navdajal duh prijateljstva in zaupanj, rešimo vse.« Dopisnik pripominja tu, da bi v slučaju, da obvelja Radičevo mnenju, da je namreč treba dati prednost agrarni re- formi v Dalmaciji, pomenjalo to, da se ratifikacija nettunskih konvencij odgaja do sv. nikola«, češ, ker je agrarna reforma, kakor jo zahtevajo radičevci, skoraj popolnoma komunistična in torej radikali, katerim je za pravice posestnikov, ne bodo nikdar pristali nanjo. V najboljšem slučaju bi bilo treba kompromisa. »A ne sme se pozabiti, da se potom agrarne reforme hočejo razvrediti neke klavzule nettunsiivih konvencij.« Vse nadaljUe poročno je samo karak-terjstLvum iiadica, kakor ga razume »Se-colov« purooevalec, ki predvsem opozarja, naj se ne misli, da Radič nima svojega »Liema. Saj ga je jasno izpovedal v zagrebškem saboru leta 1910, ko se je sam označil za »naj večjega političnega akrouata«. Njegovo avsuijakantstvo je je bilo tudi akrobatstvo, ker je bila se-ijaš.va masa tedaj avstrijakaniska, a njemu je samo za popularnost pri masi. bam sebi zvest, je bii tudi tedaj, ko je šel v Rusijo, kjer se propoveouje tudi o pra-vican seljaštva. Pri agrairni reiormi se zalo tudi poteguje samo za seljaške koristi. Zvest je sam sebi tudi tedaj, ko govori seijakom v taiuh izrazili, da ga oni razumejo, ce je v sporu z Beogradom, gre v kako vas in pripoveduje lem seijakom, da je vkljub svoji siepoti, kakor pravi poročevalec, videl na lastne oči, kako je Ninčie izplačal deset tisoč švicarski iranivov nekemu novinarju, in da je malo pozneje neki drug novinar dobil še večjo vsoto, »ker je namežiknil Ninfciču«. In za linančnega ministra Sto-jadinoviča, ki je bil njegov prijatelj, je dejal: »Kdo naj zaupa kaj bankirju, ki v Parizu v eni noči izgublja pol milijona frankov!« Radičeva popularnost je trpela vsled njegovega nastopa v vlado, ali to se dogaja vsakomur, ziasti če vladna politika nima uspehov. Stranka ni več v celoti za njim, ali tisti, ki so ga zapustili, so brez pristašev in to -je vzelo pogum ostalim omahovalcem. Je izboren organizator, v stranki nekak tiran, kar je zlasti okusil tudi bivši minister Nikič, ki upa, da bo njegov tekmec in naslednik na Hrvat-skem. Je preprost človek in je tekom svojega bivanja v inozemstvu kakor ško- roo padel -v roke = Prve kandidatske liste vložene. V soboto je bil prvi dan za vlaganje kandidatnih list za volitve v oblastno skupščino. 2e v soboto dopoldne so bile vložene prve liste. Največ list je vložila SLS. Pri 1'ubljanskem deželnem sodišč« za ljubi:ansko okolico, Kranj in Litijo, pri novomeškem okrožnem uradu za Novo mesto, Krško in Kočevje ter pri morabc-skem skoraj za vse kraje. ________ SKS je vložila pri ljubljanskem deželnem sodišču za pet okrajev. Tudi pri drugih sodi-diščih so že vložene njene liste. — rds je vložila šele tri kandidatske liste in sicer za Kranj, Kamnik in Logatec. — Druge stranke še niso vložile nobene liste. = Štajerski Nemci in oblastne volitve. Zadnja >C?11ie’* Zeitung« piše, da so Nemcem volitve v oblastno skupščino samo volitve v gospodarski zastop ter da jih političen pomen volitev prnv nič ne briga. Pri volitvah pa bodo nastopili in storili svojo dolžnost. Če bodo nastopili samostojno, še ni sigurno in je to samo taktično vprašanje. V načelu pa so pripravljeni nastopiti skupno z drugimi strankami in se bodo v vsem pokorili vodstvu svoje stranke, kateremu popolnoma zaupajo. —■»Dom« o komnromisu mod Pašičem in Naq.ta«"in Petrovičem. »Dom« piše: »Sam si je odrezal glavo Nastas Petrov:č, oni znani not-a.nji minister v Dnvidovičevi vladi, ki je z našimi prvaki govoril kot pravi človpk in ki je obiskal našega predsednika še v Zagrebu in nato poročal Nj. Veličanstvu po pravici in resnici. Ta Nnstas Petrovič ie zapustil Pršiča skoraj iz istih razlogov ko pokojni Prot:č 'n sedaj, hvala B^^u, vedno bolj zdra- vi Ljuba Jovanovič Pašič se je Nastasa zelo bal. pa je bil zato proti njemu naravnost neizprosen. Dal »a je odstaviti z v-e’’ mest. na katere je prišel s pomočjo radikalne stranke. Tako je prišel Petrovič v težek gospodarski položaj. Mnogo tež.ie pa je, da je izgubil vsako zaslombo v narodu ... Sedaj pa je zaigral Nastas Petrovič vso svoio pozicijo in s tem. da se je lepo oodvr^el Pašičevi komandi. Je sam sebi odrezal glavo. — Nazadovanje levih strank na Danskem. Po dosedanjih vesteh so dale volitve v danski državni zbor (Folkethingl ta-le rezultat: desničarska zveza 17.565 glasov (1. 1914: 'hTnTBtrrmttrrl Vi- 1 H" s^č 9S5), leva meščanska stranka 378.?!69 (364 862), radikali 150 916 (166 470). socialni demokrati 497 471 (469 949), komunisti 5612 (6219) Holsteinski avtonoipisti pod vodstvom Petersona 2134, šlezviška stranka 10.478 (7715'). Mandatov dobe posamezne stranke desničarska zveza 2 ( + 2), konservativci 30 (+ 2), levi meščani 46 (4- 2), radikali 16 (— 41. socialni demokrati 53 (— 2), šlezviška šivanka 1. komunisti na, nobenega. — Obe stranki levice, radikali in socialni demokrati, ki sta tvorili doseda.j vlado, da izgubili 6 mandatov in s tem tudi večino. Sicer pa sta se be obe stranki ločili že pree^ da se je polastila sicer k sreči šifrirane korespr^. ”Ce’ teda ena najznamenitejsili osebnosti Evrope ladi tega 'TS? d”i “AS'‘ve, k*. <«*? bi bila Nemčija raztolmačila skrivnost, ki jo je vs vala ta korespondenca, je izven vsakega dvoma, hi bila nikoli izbruhnila vojna. *~Morda ie bila to tajna angleško-francoska pogodb? da bo Anglija v vsa kem slučaju pomaga a Franciji, če j (Dalje prihodnjih) Uil UU Nemčija nap&de. (^P* prev.) Ivana Kobilca. V soboto, 4. t. ra. je nenadoma umrla dva tedna pred svojo petinšestdesetlet-uicc, slovenska umetnica Ivana Kobilca. Ž njo smo izgubili slikarico nenavadnih sposobnosti, pa tudi redek samosvoj značaj; vsi njeni znanci in častilci njene umetnosti občutijo težo te izgube. Ivana Kobilca se je rodila v ljubljanski meščanski rodbini 20. decembra 1861. Obiskovala je nunske šole in prejemala prvi risarski pouk cd Ide Kuni ter njenega vrstnika Vesela. Slikarsko šolanje je nadaljevala na dunajski akademiji, 1. 1899 pa se je preselila v Monakovo in obiskovala najprej umetno - obrtno šolo, - potem pa na akademiji Erdeltovo šolo. Občevala je tedaj z Ažbetcm in Ferdom Veselom, med tovarišicami si je našla prijateljice v današnji največji nemški umetnici K. Kolhvitz, slikarici R. Pf8f-finger in v baronici Moltke. V Monake-vem je Kobilica slikala do 1. 1889, ‘ko se je vrnila v Ljubljano in se predstavila s kolektivno razstavo svoji domovini. Razstavila je bila že 1888 v dunajskem Kiinstlerhausu in 1889 v mcnakovskem Glaspalastu, kjer je dosegla zelo ugodne . ocene, posebno cd Riharda Mutherja. Tudi v Ljubljani je časopisje zelo hvalilo njeno razstavo, prav tako v Zagrebu, kjer je razstavila 1. 1890 v palači Jugoslovanske akademije. Istega leta se je vrnila v Monakovo, cdtod pa se je preselila v Pariz, kjer je med tem razstavila nekaj slik in bila zato imenovana za Manico Soci6tč nationale des Beaux -Arts, obenem s Ferdinandom Hcdlerjem, Maxom Klingerjem in Vcjtechom Hynai-som. V Parizu je spočetka sicer obiskovala Gervexcvo šolo, a kmalu je postala samostojna; uplival je nanjo kot izredna umetniška osebnost'le Puvis de Cha-vannes, ki je bil tedaj predsednik So-ciete nationale. Kobilica je v Parizu mnogo slikala portrete in plein-air; imela je lasten atelier, pa tudi na deželi, v Bar-bizonu, je često slikala študije. Razstavila j© v Salonu že naslednje leto, obenem pa na Dunaju in se 1893 vrnila v Ljubljano. Razstavila je še v Pragi, Regensburgu, Berlinu in ponovno na Du-naju ter odpotovala spomladi v Firenco, i'jer je ostala Štiri mesece. Iz. Ljubljane Se je potem preselila v Sarajevo, kamor jo je pczval škof Stadler, da poslika jezuitsko cerkev. Tu je imela svojo delavnico v Narodnem muzeju! z nemškimi slikarji Leonom in Evaldom Arndtom ter Maxom Liebemveinom je tvorila Sarajevski slikarski klub, ki je izdajal svojo publikacijo in sodeloval z ilustracijami pri »Oesterr. Monarchie in Wort und Rild«. 1894 je razstavila Kobilca v Pragi in D razdanih, pozneje v Budimpešti. Od škofa Strossmayerja je dobila naročilo za sliko »Slovenija se klanja Ljubljani«, ! ki visi sedaj v mestni posvetovalnici. V i U-m času je naslikala in narisala mnogo bcsauskih tipov in prizorov iz pestrega sarajevskega življenja. Takrat je tudi portretirala škofa Strcssmayerja v Dja-kovu; ta pokret je sedaj v ljubljanski Narodni galeriji. 1904—5 je slikala na oltarno steno sarajevske protestantovske cerkve Krista na Oljski gori. Vmes je mnogo potovala po Bosni in Dalmaciji. j 1905 se je preselila v Ljubljano, kjer je ; poučevala na Mladiki risanje, a njeno ; svobodoljubje jo je kmalu pregnalo iz | rodnega mesta. 1906 se je naselila v | Berlinu in tam je slikala do 1914, ko se j jt: malo pred začetkom svetovne vojne | povrnila v Ljubljano. Razstavljala je v j Berlinu ter v Benetkah; v Ljubljani se I je udeležila razstave 1. 1926 in lanske : portretne razstave. V popolni svežosti je i slikala in kdor jo je poznal, je sodil, da | bo doživela visoko starost. Pred kratkim se je podvrgla želodčni operaciji, katero je izvrstno prestala in je že okrevala, tako, da nikdo ni pričakoval njene smrti, i Ivana Kobilca je znana po svojih figuralnih kompozicijah in pa tihožitjih iz zadnje dobe. Njeni portreti, katere je , slikala od začetka, so fino občutena dela ; z vsemi tehničnimi vrlinami. Spočetka ljubi, pod vplivom monakovske šole, temne barve in ustvarja ljubeznive gen-re, posebno iz domačega življenja. Na mnogih .pohodih po Sloveniji si je nabrala tipičnih modelov in izrednih pojavov med našimi kmeti. S temi deli si je pridobila svoj prvi sloves. Deloma je uplivala nova struja, deloma njeno pogosto studiranje v prosti naravi, da je spremenila svoj način slikanja in se priključila plein-airistom. Njena paleta postaja svetlejša in črna barva se popolnoma izgubi. Eno svojih največjih kompozicij je tedaj naslikala, »Poletje«, katero ji je prineslo priznanje v Parizu. A ekstremna ni postala nikdar. Pravega impresijoniz-ma njena dela ne kažejo; vzor ji je bil Bastien-Lepage. Genreskni domisleki se vedno čutijo pri nji, tudi najbolj soln-čni, svobodni izrezki narave niso docela brez njih. V vsakem njenem delu čutimo ono prijetno meščansko kulturo iz konca preteklega stoletja, ki je z današnjo generacijo tako zelo izumrla. Kobil-čino delo je kaj številno; največ je naslikala portretov in, posebno v zadnjem času, cvetličnih tihožitij. Poleg že naštetih figuralni kompozicij so pomembne »Likariee«, »Branjevka« (v Narodni galeriji) ter »Mamica-kavopivka«, gotovo eden najboljših slovenskih genreov. Poleg tega hrani marsikatera njena prijateljica njeno portrete in skice, v olju ali pastelu, katerega je umela dovršeno uporabljati. V javnih zbirkah se nahajajo Kobilčine slike v Ljubljani (Nar. galerija in Nar. muzej), v Zagrebu in Budimpešti, v zasebni lasti pa poleg tega po vsej Sloveniji, v Parizu, Berlinu, Mo-nakovem, na Dunaju itd. Pokojničino delo reprezentira samostojen slikarski razvoj, kot ga more komaj pokazati Iraka svetovna vrstnica. Ker je v domovini le malo razstavljala, bo šele na njeni posmrtni razstavi, ki se bo vsekakor v kratkem vršila, mogoče razbrati vso tehtnost tega umetniškega življenja, vso kvaliteto Kobilčinega dela. Večen ji spomin! Obleke lastnega Izdelka Vam nudi najceneje JOS. ROJI1VA, Ljubljana Aleksandrova c. 3. Gradnikova zbirka poezij „De profuiidis". V soboto zvečer je predaval v društvu »Soča« g. višji nadzornik J. W e s t e r o no- vi zbirki pesnika Alojzija Gradnika »De pro-fundis«. »De profundis« pomenjajo nekak jubilej Gradnikovega pesniškega dela. Pred desetimi leti je izdal »Padajoče zvezde«, pred Štirimi leti pa »Pot o o lesti?. »De profundis« je literaren dogodek in to po tipografski obliki in po vsebini. Letos, ko praznuje Italija in z njo ves kulturni svet 700 letnico sv. Frančiška, je našel ta asket in pesnik odmeva tudi pri našem pesniku. 'Tako v »Trenutkih ob ismrti sv. Frančiška«: »Prišla je k meni sestra smrt...« Druga skupina v . De profundis« je refleksivnega ■značaja. Prozaičen človek bi v teh naslovih »Črv«, »Ogenj«, »Vodnjake iskal banalnih motivov, toda pravi pesnik zna najti v teh pesmih odsev iz svojega naziranja in iz svoje notranjosti. Še bolj apartni so njegovi kitajski motivi. To niso morda prestave iz kitajščine, nego so le barvite slike, k.i jih gleda pesnik skozi prizmo svoje duševnosti. Pravi pesnik pa se pričenja šele sedaj, v svojih ^kratkih verzih«, namenjenih mladini: »Ruši /smelo vse ograde, če za svoje sile mlade nimaš več dovolj prostora. A ograda je opora, za snovanje in posest: Zopet druge si postavi, samo v večji še širjavi, da še več bo k tebi cest in še več nad tabo zvezd!« S terni verzi bodri pesnik mladino ik višjemu razmahu in jo obenem opozarja, naj postane drugačna, kakor pa jo slika on v sonetu, posvečenemu Endlicherju: »Iz groba jame vprašajoč zakliče, kako bodočnost nam kovala 'bode mladina barov, šimija, fokstrota.« Sem spada tudi pesem »Svoboda«: Svobodna je le sila, ki zajeta v ogradi snuje in ustvarja in ji pokorno solnce je in luna in zvezde vse. Ne prosta in odpeta, samo napeta poje v harfi struna.« Globoko občutena sta tudi soneta, nanašajoča se na Tavčarja in na Visoko. Lepi so motivi iz njegove rodne Goriške. Ti motivi so bolj politično pobarvani. Poet ne opeva toliko svoje zemlje, nego bodri svoje rojake in jim vliva uipanje, da se vrnejo kmalu v naročje domovine: »Cernu obup? Kri kraška je teran, 6e kamen trd je, je Se trša dlan!« Značilna je pesem »Semenj«, slika iz kmetov. Soneta »Ujedinjenje« sta že preje izšla v koledarju »Družbe sv. Cirila in Metoda«. Orrfeniti je treba še nekatere motive, ki so bolj refleksivnega značaja, -kakor na primer »onet, posvečen pesnikova eestri iG usluge ruta je okrasje tvoje glave.« Transcedentalnega značaja so soneti, posvečeni materi, očetu in sinu. Ganljivi so motivi iz pesnikove mladosti: ■»Boš^.tudi ti poslušal sam svoj krik v nočeh brez sna in vendar le spoznal, da .večji dar od radosti je luga.« V »De profundis« so moške misli, možate besede pesnika-lirika. Kako nasprotje med njim in med kakim sentimentalnim pesnikom z namišljenim svetoboljem. Kako nasprotje »led njim in kakim modernim pesnikom. Tu igračkuje z bizarnimi mislimi, prevračanje vratolomnih kapriol, pestro besedičenje, žongliranje z apartnimi domisleki — blesteče rakete, iki se razprševajo v nič in puščajo ja seboj še večjo temo. Pri Gradniku pa je poezija, kakor visoko plamteč zubelj na bronastem kandelabru, luč, ki trajno sveti tv so-mrak vsakdanjosti, ki »noč temno jasni, ki tare duha«. Konkretnost ideje in jedrnatost besede v okvirju gladkih verzov in zvenečih sonetov, v katerih je dosegel Prešerna in Ketteja, to so glavne lastnosti Gradnikove poezije. G. VVester je žel za svoje lepo predavanje obilo aplavza in vzbudil zanimanje za tega našega goriškega pesnika. SV. MIKLAVŽ. Na predvečer sv. Miklavža sem dejala pred mnogimi leti svojemu najstarejšemu otroku, takrat skoro devetletni Ma-senki, naj se napravi, da pojdeva v mesto. Bila je že v IV. razredu, ker je šla v Solo pred 'šestini letom. Večer je bil topel, kakor da bi bil maj m me \e sva_§li peš po dolgi, široki cesti proti mestu. Hčerki se je zdela pot neizrečeno dolga, saj je njeno srčece hrepenelo le po bogatih izložbah, ki so tako ‘•egate same za sv. Miklavža. že prodajalne v predmestju sb bile nuj razsvetljene nego navadno in postati sem morala pred vsakim oknom, da je mogla Mašemka občudovati skrotni-ne, neznatne in cenene reči S silo in z w£njem’ da b° VMela nm_ki je bila tudi za to priliko razkošnejše razsvetljena nego navadno in v izložbah so bile lepo in živo slikane knjige. Stopila sem s svojo hčerko v knjigar-, n0 *er prosila uslužbenca, da mi prinese nekaj lepo ilustriranih pravljic. Prinesel je velik kup ter jih razvrstil na mizi pred nama. »Izberi si, dragica, letos dobiš lepo knjigo za Miklavža,« sem rekla svoji hčerki. ledaj je vprla hčerka vame svoje velike, vprašujoče oči ter me tako gledala nekaj časa nepremično. »No, izbirajva!« ji pravim, a ona se ne gane, ampak vpraša zategnjeno: »Ali ne prinese darov sv. Miklavž?« »Saj veš,« sem dejala, »gotovo so ti pravile deklice že lani in predlanskim v šoli, kako je s to stvarjo.« »Pravile so mi res že v drugem razredu,« pravi hčerka, » a nisem verjela. Rekla sem: moja mama pravi, da nosi darove sv. Miklavž in moja mama ne laže nikoli.« In njene velike, začudene oči so me gledale očitajoče in dve debeli, svetli solzi sta se zasvetili v njih, ko je obrnila pogled od mene na živo poslikane knjige. Marica Nadlišek-Bartolova. Po predavanju g. Westra je g. Kragelj dokaj simpatično dodat še nekaj misli k istemu predmetu. »MLADINA« ŠT. 1. Da se nahajamo sedaj Slovenci v globoki duševni krizi, o tem pač nihče ne dvomi, rav-notako, kakor ne dvomi, da se nahajamo v gospodarski. Še več, ne samo v miselni in gospodarski krizi, nego v prav globoki moralni krizi, že dejstvo, da imamo pri nas toliko pokretov, ki se obupno trudijo, da bi izboljšali današnjega človeka, da bi ga dvignile na višji nivo miselnosti, blagostanja in predvsem morale, že to jasno in neoporečno dokazuje, da prihaja ura preloma, ura, ob kateri se bo, kakor še nikdar prej pokazalo brezdno razlike med generacijami, ki so sedaj, in med onimi, ki pridejo. Neka velika želja je v nas Slovencih in ne moremo si je razjasniti. Čutimo v sebi neko pozitivno smer za nekaj boljšim, vzvišenej-šim. Prirodno nam je razlikovanje med dobrim in zlom. Tako silna je v nas ta želja za dobrim, da ji dajemo duška ob vsaki priliki. Naj omenim samo lepo spontano manifestacijo za etične dobrine ob priliki Vidoviceve-ga predavanja v Ljubljani. In le iz tega stališča si moremo razjasniti simpatije, s katerimi je slovenska javnost sprejela drugi letnik »Mladine«. Res je, v teh simpatijah je bilo mnogo elementov razočaranja nad starejšimi generacijami, bilo je mnogo elementov pričakovanja novih sokov in tudi marsikatera očetovsko-pedagoška beseda je zazvenela med pohvalnimi stavki. »Mladina« je šla svo pot dalje.. Prav neopaženo je v vrstah njenega sotrudništva nastalo izčiščenje. »Mladina« tje potrebovala, ostre definicije pojmov, ostrega kontrastira-nja in zato je tudi nastal neki navidezni formalni zastoj pri izhajanju revije. Te težave so sedaj premagane. Dasi je gotovo, da prva številka »Mladine« še nikakor ne more biti reprezentativna za ves tretji letnik, vendar nudi dovolj zagotovila, da ostane »Mladina« to, kar je bila lansko leto: tribuna svobodne nove generacije, ki ne pozna načelnega kompromisa, ki je trdno odločena, da postane v slovenskem miselnem življenju eden prvih faktorjev, ali pa da podleže. Srednje poti zanjo ni. V tem smislu je napisan tudi programa-ličen uvodnik .urednika Bratka K r e i t a. Le iz jasnega definiranja zla, iz določene in odkrite berbe proti konkretnim, za Slovence negativnim dejstvom more nastati etična reakcija, katere nositeljica more biti le mladina. V tej točki vidim jaz eno glavnih razlik med pokretom okoli »Mladine« in paralelnim pokretom okoli »Križa na gori«, ki hoče graditi najprej v. človekovi čuvstvenosti sami. in smatra realnost le kot funkcijo človeške ■čustvenosti. »Mladina«, — to je nov val realizma, nov val realnega tolmačenja pojmov, spoznanj, človeka, reči, besede... In njeno stremljenje je usmerjeno za tem, »da bo človek res človek, Slovenec res Slovenec in ne hlapec starih in novih gospodarjev«. (Uvodnik.) V prvi številki srečujemo nekaj novih ™d'li.kov- R a d i v o j Rehar ima poe-e prispevke, D i zm a literarne epigrame, do Delak ima informativen in pro-gramatičen članek o našem zastopniku konstruktivizma o Avgustu Černigoju, Fran Z \v i 11 e r pa temeljit »Dijaška stanovska organizacija«, ki ga toplo priporočam v pre-študiranje vsem, ki se aktivno udeležujejo dela pri dijaških organizacijah, zlasti pri akademki reprezentanci. Literarne prispevke imata še Anton O c v i r k in Alfonz Gspan. Iz zapuščine pokojnega Srečka Kosovela sta objavljena dva miselno bogata članka o kulturnem gibanju in o Prešernu. Bratko Kreft priobčuje predsmrtni dnevnik ruskega pesnika Aleksandra Bloka, dr. Veber pa nadaljuje svojega »Sokrata«. V »Zapiskih« protestira Bratko Kreft še proti temu, da j'e Miklošičev spomenik v Ljutomeru postavil Nemec Schftrpe. Stan te Jernej pa,priobčuje »Poslano«, v katerem polemizira s Francetom Koblarjem. ____________________________________C. K. Zbrani spisi Ivana Cankarja. IV. zvezek. »Knjiga za lahkomiselne ljudi«. »T\ijci«. Uvod in opombe napisal Izidor Cankar. Str. XX—352. Založila Nova založba v Ljubljani. Cena broš. 68 Din v polplalno vez. 64 Din, v polusnje vez. 110 Din. — četrti zvezek Zbranih spisov Ivana Cankarja, ki nam re-dno prihajajo po dvakrat na leto kot darilo za božič in veliko noč, obsega dve knjigi, katerih prva je izšla ob koncu 1. 1901 in druga v začetku 1. 1902. »Knjiga za lahkomiselne ljudi« je najbolj revolucionarna knjiga Ivana Cankarja, je najjasnejša in najbolj drzna izpoved 'filozofskih in socialnih nazorov njegove mladosti. V njej se druži nietz-schejanstvo s socializmom in nihilizmom, a hkrati se tudi oglašajo že prvi glasovi tihe resignacije in domotožja po davnih, zaprav-Ijenih idealih. Delo je tedaj, ko je izšlo, vzbudilo veliko senzacijo, a ni danes nič manj zanimivo, ker nam je najbolj plastična slika miselnega sveta, v katerem bo živeli naši najnaprednejši duhovi v začetku sedanjega stoletja. Umetniški roman »Tujci«, ki tvori drugi del četrtega zvezka Zbranih spisov, je pravzaprav avtobiografski romna. V nobeni drugi knjigi ni Ivan Cankar tako natančno razkazal svojih življenskih bojev, nikjer ni tko zvesto opisal lastnih gmotnih težav, ljubezenskih doživljajev ter umetniških dvomov in prevar, kakor v tem romanu; v njem gre »vse precej po resnici«, kakor ga je pe- ■ snik sam označil. Ta roman je vrhu tega morda smatrati za najbolje zgrajeno delo med večjimi njegovimi povestmi. Izidor Cankar je kakor doslej tudi v tem zvezku uvodoma podal miselno analizo objavljenega teksta in opozoril na nujno zvezo med pesnikovim pojmovanjem svoje pripovedovalne snovi ter njeno slovstveno formo. O opombah pa je obrazložil postanek obeh del in pokazal literarne posledice, ki sta jih knjigi v našem slovstvu izzvali. Dnevne vesti, Skrb la javno maralo. Jugoslovanski škofje so izdali notranjemu ministru resolucijo, v kateri ga prosijo, da zaščiti težko ogroženo javno moralo in prepove skupno kopanje moških in žensk v javnih kopališčih. Ker naša vlada itak silno ljubi prepovedi, ni izključeno, da bo apel naših Škofov tudi uspel in da bomo kmalu dobili tako smešno prepoved, kakor jo je dobila — Tirolska. S tem pa tudi vso ono škodo, ki jo je občutila Tirolska. Stvar je namreč v tem, da je pregoreča obramba javne morale pregnala iz Tirolske na tisoče tujcev, ki so prišli na letovišče zato, da se po svojem zabavajo, ne pa da jemljejo lekcije o tirolskem pojmovanju morale. Mi, ki se toliko trudimo, da bi dvignili tujski promet pri nas in ki zlasti reflektiramo na obiski Nemcev iz rajha, bi pač smeli biti toliko uvidevni, da ne bi s tirolskim vzgledom preplašili tujce pred našo Dalmacijo in hrvaškim Primorjem. Je namreč precej stara stvar, da se tujce veliko lažje prepodi, ko pa jih zopet pridobi. Kdor le količkaj pozna življenje v morskih kopališčih, la pa tudi ve, kako nerodno je za rodbine, če se mora ena družina ali ena družba kopati ločeno. Same nerodnosti izhajajo iz tega in dvomimo, da bi na ljubo jugoslovanskim škofom prenašal tujec te nerodnosti. Pa strah naših školov za ogroženo moralo v skupnih kopališčih je tudi smešen in to ve vsak, kdo je bil le enkrat v takem kopališču. S tem pa seveda nočemo reči, da bi bili vei ljudje angeliji in da ne bi nekateri imeli napačne misli. Ampak razni gledalci skozi izbite grče v plotih damskih kopališč 60 že pred desetletji dokazali, da je bila morala ogrožena že tedaj, ko še niso poznali ljudje skupnih kopališč. Ali se naj bi zaradi tega sploh kopanje prepovedalo, kakor so to učili nekateri fanatiki v srednjem veku? Ne, skupna kopališča ne ogrožajo javne morale, pač pa jo izpodkopava pomanjkanje stanovanj. Kadar spe cele rodbine v eni sobi, kadar vidijo otroci vse intimnosti rodbinskega življenja, kadar nimajo stari&i časa, da bi skrbeli za vzgojo otrok, tedaj je ogrožena javna morala. Za odpravo stanovanjske bede pa ne stori ničesar niti država in niti drugi uplivni in za moralo vneti krogi. A ravno tu bi bilo treba zastaviti svoje sile in tu bi bila pomoč najbolj dobrodošla in najbolj koristna. S policijskimi odredbami pa se ni še nikdar nobena morala rešila in naši škofje, ki se sklicujejo prav nemoderno na rimske imperatorje, bi to lahko vedeli. Zakaj kljub vsem odredbam Avgusta za zaščito javne morale je Rim vseeno propal v nemorali in bi bil propal, če bi tudi vsi drugi imperatorji preganjali nemoralo s policijo. Kajti s policijskimi odredbami se da samo nemoralo skriti, nikdar pa se ni z njuni ljudi poboljšalo. , , Seveda pa škofom nikakor ne odrekamo pravice, da svojim vernikom predpisujejo, kako se morajo kopati in kako morajo biti na delu za ohranitev evoje morale. Toda samo stvar škofov je, kako dosežejo poslušnost svojih ovčic, d očim se to države ne tiče Prav je, da se ščiti javna morala, toda le tedaj, kadar je res ogrožena in ne na način, da se ubija naš tujski promet. Se manj pa je dopustno, da bi se ščitila^ na način, ki je že podoben omejevanju državljanskih svoboščin. — Nov zakon o osnovnih šolah. Prosvetno ministrstvo je imenovalo posebno komisijo, ki ima pručiti načrt novega zakona o osnovnih šolah, ki ga je izdelal dr. C. Cajkovao, profesor višje pedagoške šole v Zagrebu, v komisijo je poklican tudi zastopnik UJU. Komisija bo dovršila svoje delo do konca * Strokovni iipiti v generalni direkciji voda. V generalni direkciji voda se vrše že nekaj dni strokovni izpiti uradnikov hidro - tehničnih oddelkov. , — Proti novim poplavam v Backi. Vodne zadruge v Bački so predložile poljedelskemu ministru predstavko, v kateri zahtevajo, 1 ^ se jim dovoli najetje posojila v znesku 100 milijonov dinarjev. Posojilo bi se porabilo za popravo starih in zgradbo novih nasipov ter drugih v svrho preprečenja novih poplav fTotrebnih objektov v Bački. Poljedelski minister je vsel predstavko na znanje in v de- taUno^proučnev^i^ .umargkih uradnikov. Te dni so se vršili v generalni direkeiji šum državni strokovni izpiti šumarskih uradnikov II. kategorije. Izpiti za šumarske uradnike I. kategorije «e vrše meseca maja. Uradnuci, ki polože ta strokovni izpit, si pridobe pravico samostojnega vodstva poslov v svojem delokrogu. „ — Strokovni izpiti prometnega o&obja. Prometno ministrstvo jr imenovalo pri vseh železniških direkcijah .posebne tepitne komisije ki bodo vodile strokovne i«pite za usluž-hfnipA vseh strok prometne službe. Zatvoritov odvišnih oddelkov na osnovnih šolah. Prosvetno ministrstvo v svrho šrtedenja zatvoriti na v*ehmih šolah oddelke posameznih razredov, ki so z ozirom na potrebno število učencev j • Ministrstvo bo zahtevalo radi 'tega • šol točne podatke o številu učencev v posameznih razredih. J — Upokojen je Anton Zvan, davčni upra vitelj v Višnji gori. _ Promocija. Na unirverzi v InnsbrucKU ie bil promoviran medfcinec Jože Nado Pečan za doktorja vsega zdravilstva. — Revizija predpisov glede inozemskih delavcev Te dni se sestane v ministrstvu so-eijalne politike komisija, ki bo revidirala predpise za izvajanje določb o zaposlovanju inozemskih delavskih moči v Jugoslaviji. Na- men je, da se zaposlovanje inozemskih državljanov čim najbolj mogoče omeji. — Turčija uvede latinico. Po avtentičnih poročilih iz Carigrada je sklenila turška vlada, da uvede mesto dosedanje arabsko pisave latinico. Zadevni zakonski načrt se izdeluje. — Zavarovalna dela proti poplavam. — Hidrotehnično odelenje ministrstva poljedelstva in voda v Tuzli je te dni končalo regulacijska dela v strugi reke Hukale, s čemer so preprečene nadaljne poplave v okolici Tuzle. — Nov srebrni kovani denar v Italiji. Iz Rima poročajo: Te dni bo dala Italija v promet nov srebrni kovani denar po 10 lir, ki bo imel velikost dosedanjega 3 Brskega novca. — Mednarodna aeronautična razstava je bila otvorjena dne 8. t. m. v Grand Palais-u v Parizu. — Antituberkulozni dispanzer v Mostam. Ministrstvo narodnega zdravja bo otvorilo te dni antituberkulozni dispanzer v Mostaru. — Sneg v Južni Srbiji. Kakor poročajo, je zapadel na več krajih Južne Srbije visok sneg. — Visok sneg v severni Italiji. Po zadnjih vesteh iz Torina je zapadel v severni Italiji visok sneg. Na malem sv. Bernardu je sneg visok 120 om. —Zizi Lambrino proti prestolonasledniku Karlu. Te dni se je pečal sodni dvor v Bukarešti z znano odškodninsko tožbo gospe Zizi Lambrino zoper bivšega rumunskega prestolonaslednika. Rumunsko sodišče je proglasilo pariško sodišče za inkompetentno ter tožbo gospe Zizi Lambrino zavrnilo. Sin gospe Zizi Lambrino vsled tega nima pravice do naslova Hohenzollernskega princa. Stroške za njegovo vzgojo ima nositi njegova mati. — Povečanje obsega listov v Italiji. »Tribuna« poroča: Na prihodnji seji ministrskega sveta bo dovoljeno italijanskim listom od 7. t. m. dalje izhajati 'trikrat na teden na osmih straneh, da ibodo mogli prinašati listi imena subskribentov liiktorskega posojila. — Povišanje cen sladkorja na Češkoslovaškem. Češkoslovaške sladkorne tovarne so sklenile, da se cene sladkorja ne zvišajo v mesecu decembru, pač pa v januarju. Domnevajo, da bodo cene sladkorja zvišane od 480 na 516 Kč. — Zanimivo odkritje ob priliki požara. V Plaški, sedanjem sedežu karlovškega grško-orientalskega škofa, je izbruhnil te dni požar. Ker je v tem času vel močan veter, se je razširil požar na vso vas in upepelil tudi občinsko hišo. Pri tej priliki so odkrili v občinski hiši orožamico, kjer je bilo 50 pušk in večja množina municije, ki je tekom požara deloma eksplodirala, nekaj pa so je rešili. Nastane vprašanje, v kako svrho je bilo v občinski hiši to orožje in municija. S to zadevo se bo najbrie pečala tudi Narodna skupščina. — Nemški parnik >Totila« se potopil. Iz Londona poročajo, da se je te dni potopil nemški parnik »Totila« pri Green Islandu s celo posadko. . , . t, — Žalostne posledice neumestne šale. le dni so si dovolili v Kašavd mladi prijatelji nekega privatnega uradnika neumestno šalo. Ta jim je namreč pripovedoval, da se mu je sanjalo, da je zadel glavni dobitek razredne loterije. Z ozirom na to so naročili njegovi prijatelji iz Prage brzojavko, s katero se mu sporoča, da je res zadel glavni dobitek. Mladi uradnik je od veselja kar norel Takoj se je podal k stavbeniku ter se dogovoril ž njim, da mu sezida večnadstropno palačo. Vsako nadstropje bi naj imelo po več sto sob. Nato je naročil za vse te sobe drago pohištvo in potrebno opremo. Naročil si je tudi par avtomobilov. Njegovi prijatelji so uvideli, da so šli s svojo šalo predaleč, pa so mu hoteli stvar pojasniti. Mladi mož pa je nato zares zblaznel in so ga morali končno odvesti v umobolnico. — Rabiner — bigamist. Pred okrajnim sodiščem v Premislu se vrši te dni kazenska obravnava proti tam splošno znanemu rabin-cu Samuelu Spiri. Zidovski duhovnik je obtožen bigamije. Imel je razven svoje soproge na Poljskem drugo ženo v Newyorku, kamor je potoval od časa do časa. — Medved odgriznil otroku roko. Iz Stockholma poročajo: V zoologičnem vrtu v Skan-senu se je odigrala te dni strašna nesreča. Neki medved je odgriznil petletni hčerki slavnega tenorista Johna Forsella, ki mu je hotela dati v kletko kos kruha, roko. Ko sta hotela priskočiti deklici pestunja in eden od uslužbencev zoologičnega vrta na pomoč, je bilo že prepozno. Otroka so prepeljali v bolnišnico. . . — Zamenjan mrtvec. Te dni je prišlo na centralnem pokopališču na Dunaju do razburljivih scen, ki jih je povzročila zamenjava dveh mrtvakov. Ko so prišli »žalpjoči ostali« postreščka Henrika Otta k pogrebu, so opazili na svoje neprijetno iznenadenje v krsti truplo neznanega jim možakarja. Polastila se jih je velika razburjenost. Pomirili so se šele, ko se je izkazalo, da gre za pomotno zamenjavo in so prinesli uslužbenci pravo truplo. Nato se je izvršil pogreb brez nadaljnjega incidenta. , . . - Razkritelj bacila legarja umrl. Iz Berlina poročajo: Dne 3. t. m. je umrl tu v 94. letu starosti razkritelj bacila legarja, profesor Eberth. - Svedrovca Ihring in Szabo eskortirana v Maribor. Glasovita vlomilca Ihring in Szabo sta bila eskortirana v petek popoldne v Maribor. Spremljalo jih razven orožnikov več mariborskih policijskih agentov. Lopova imata med drugim na vesti znani vlom v ptujski davčni urad. „ M „ - Pri pranju utonila. 17letna Manja Kerec je prala te dni v potoku Mokuš v Sodišnieah (Prekmurje) perilo. Ker deklice ni bilo predolgo časa domov, so jo šli starši iskat- Našli so jo mrtvo v potoku. Ugotovljeno je, da se je dekle pri pranju onesvestilo ter padlo v vodo. —Rumunski univerzitetni profesor ukradel francosko iznajdbo. — Madjarski list »Te-meszvari Hirlap« poroča o velikanskem škandalu v Rumuniji, ki je povzročil celo diplomatsko intervencijo Francije. V središču te panama-afere stojita dva rumunska univerzitetna profisorja: Ileanu in Rakovita. V Bra-tianu-ovi vladi je bil Ileanu podpredsednik te so narisali gg. Srečko Magolič, oče in sin, gledališki slikar Rudolf Magolilč, Elo Justin, Rajko Šubic, učenci prof. Žnidaršiča v III. letniku kiparske šole ter naslednji gg. maturanti Tehniške srednje šole: Beruhard, Bohinec D., Bohinec, Brodnik, Furlan, tlabinc, Janežič, Kapel, Kariš, Kosovel, Krulc, Lang, Lesjak, Martinec, Maršič, Oblak, Udovč, Vivod in Vrščaj. Vsem iskrena hvala! 1— Stariše mladine vljudno opozarjamo ua zbornice. Pred dvema letoma je bil še čisto I prvo mladinsko umiaikalno predavanje v le- *Xo" ' iošnji koncertni sezoni in ki se viši iv sredo na praznik dne 8. t. m. v Filharmonični dvorani ob pol 11. uri dop. Pri predavanju sodeluje celotna vojaška godba pod vodstvom višjega kapelnika dr. Josipa Čerina. Muzikalno predavanje pod naslovom >Zgodovina vojaške godbe«, s posebnim ozirom na Ljubljano, je prevzel dr. Josip Čerin. On je temeljit glasbeni zgodovinar in je brez dvoma, da nam poda jasno in izčrpno zgodovinsko sliko o tem predmetu. Zato bo to prvo letošnje predavanje izredno zanimivo in zasluži vse naše zanimanje. Vstopnina je prosta, posetniki naj si nabavijo le podroben spored, ki se dobi v Matični knjigarni za 3 Din. 1— iPri plesu v Sokolskem domu na Viču je bila ukradena mojškri Pavli P. denarna torbica, v kateri se je nahajalo 100 Din in več galanterijskih predmetov. Okradenim je oškodovana za 240 Din. 1— Policija je aretirala predrznega žeparja iPetra Lovšina, ki je imel grdo navado, da je jemal pred Krisparjevim oknom ljudem denarnice iz žepa. O teh žepnih tatvinah smo že poročali. Dalje je bil aretiran kolesarski tat Feliks Sever, katerega specialiteta so bile zlasti tatvine kolesarskih svetilk. Ima pa na vesti več kolesarskih tatvin. navaden meščan, sedaj pa je vseučiliški profesor na bukareški kemični fakulteti ter ime-jitelj največjih tovarn specijalnih medika-mentov v Rumuniji. Ravno tu pa pričenja cela škandalozna afera. Vsak uvoz specijalnih zdravil v Rumunijo je namreč strogo prepovedan. Za tak uvoz je treba vložiti posebno prošnjo na pristojnega ministra. Posebna komisija v ministrstvu pregleda ie prošnje ter jih potem predloži ministru v odobrenje. Ileanu je bil svoj čas član take komisije. Tedaj je vložila neka francoska tovarna prošnjo za uvoz zdravil proti ledvičnim boleznim — sredstvo je jako uspešno, in se uvaža v vse druge države. Prošnjo pa je-tedanja komisija odbila z motivacijo, da se enak preparat že izdeluje v Rumuniji. Presenečeno ravnateljstvo francoske tovarne je poslalo v Rumunijo svojega kemika, da primerja rumunski preparat s francoskim. Francoski kemik je pa ugotovil, da je medika-ment, ki se izdeluje v Rumuniji v tovarnah Ileanu-a, na las podoben francoskemu. Ileanu je bil kot član komosije natančen opis francoskega medikaimenta čisto navadno ukradel. — Vsled tega je zahtevala francoska tovarna drugo komisijo, v kateri pa je bil član profesor Rakovita, ki ima isto-tako tovarno in ki dela skupno z Ileanu-om. Tako ni mogla francoska tovarna doseči ničesar. Vsled te afere je interveniral francoski poslanik v Bukarešti pri ministrskem predsedniku Avarescu-ju. Zadeva še ni rešena. Ples v aeroplanu. Te dni se je vršil prvič javni ples v aeroplanu, ki vrši zračni promet na progi London—'Pariš. Plesali so temperamenten charleston. Ples se je vršil v kajiti, ki ima prostora za 20 oseb, v trenutku, ko je plul aeroplan v višini 2000 m. Kljub divjemu plesu kot je charleston, aer-o-plan ni izgubil ravnotežja. — Zaklan izzivaž. V selu Otoku pri Osijeku je bil znan kot velik izzivač in pretepač seljak Mato Matičič. Te dni se je zopet sprl s seljakom Martinom Blaškovičem radi neke neznatne stvari. Iz prepira je nastal kmalu pretep. Blaškovič, ki je sicer miren človek, je med pretepom potegnil nož ter Matičiču dobesedno -odreoal glavo, ki je obvisela sa-mo še na koži. Vajenca za elektrotehniko sprejme »Elektrotehniška zadruga v Spod. šiški«. Pogoj : nekaj razredov meščanske šole. Pismene ponudbe na označeni naslov do 15. decembra. — Zvončkova 3. številka je ravnokar izšla in ima naslednjo vsebino: E. Gangl: Mateliča uovest o oopatki, pesom; Jo«. Konjeva osveta — -planinska pripovedka, Miroslav Kunčič: Jesenska žalost — pesem; dr Ivo Lah: Na 'kraljev dan — gledališka igra; Fr. Ločniškar: Kralj in cestar — povest; Lado Jerše: Pesem begunke; Elvira Dolinar - Sittigova: Naša domovina — poučni sois- Kralj Aleksander I. -Podoba; Fr. Loc-niškar: Jesenska - pesem; Pouk in z&bava kotiček gospoda Doropoljskega. _ Organizacija absolventov strojne delo-vodske šole v Ljubljani ima svoj H. redni občni zbor v četrtek, dne 6. januarja 1927 ob 9 v poslopju tehnične srednje šole v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika I. rednega občnega zbora. 2. Poročilo odbora. 3. Poročilo nadzorstva. 4 Volitve. 5. Slučajnosti. Predlogi za občni zibor se upoštevajo, če dospo do odbora vsaj do 27. decembra 1926. Morebitna^blashla se mo-raio predložiti odboru pred otvoritvijo obe neea zbora. — Vabljeni so tem potom vsi tovariši da se udeleže obč. zbora ter se s posebno pažnjo zanimajo za delovanje nase stanovske organizacije. Vsi še ne včlanjeni ab sol v en ti strojne in elektrotehniške delovod-ske šole ee vabijo k prisostvovanju občnemu zboru, da uvidijo korist in potrebo čim ožjega združenja. — Na svidenje - Odbor. Ljubljana. i Mladi slikarji za novinarki pokojninski sklad. Povodom novinarskega koncerta ie naslikala cela vrsta ljubljanskih umikov, Blasti mlajših, serijo okusnih, ^ p v reklamnotehničnem oziru ^nim P... katov, ki so jih radevolje izobesila m j izložbah in lokalih razna ljubljanska podjetja in so vzbujali veliko pozornost, Plaka SESTANEK HIŠNIH POSESTNIKOV V LJUBLJANI. V soboto zvečer se 'je vršil na ■verandi restavracije »Union« sestanek, ki ga je sklicalo Društvo hišnih posestnikov. Hišni posestniki so poeetili sestanek v velikem številu ,ter napolnili do zadnjega kotička prostorno unionsko verando. Sestanek je ob pol 9. otvorll predsednik g. Frelih. Na dnevnem redu je bil razgovor o novih določbah k stanovanjskemu zakonu, ki pomenjajo znatno olajšanje za hišne posestnike. G. Frelih je podal h i sto-riat parlamentarne borbe krog novih stanovanjskih določb in obžaloval, da so se vsi slovenski poslanci zavzeli le za najemnike, nihče pa ne za hišne posestnike. Najvažnejše v novih določbah je to, da se je obseg zaščitenih najemnikov znatno 'skrčil. Predsednik poživlja hišne posestnike, naj ne prično s 1. majem kar na splošno odpovedovati stanovanja, nego naj to store 'le tam, kjer 60 predvsem upravičeni in kjer so v to direktno prisiljeni po razmerah. Do prvega novembra prihodnjega leta se morajo najinniki dogovoriti s hišnimi posestniki glede najemnine, ki naj znaša pri navadnih stanovanjih — po mnenju društva — le desetkratni, pri luksuznih pa petnajstkrat- ni predvojni iznos. Prodeoili>Uv «p°1 »**•*» na. 'tOj da hišni posestniki v nobenem slučaju ne prekoračijo te višate. Na poziv organizacije stanovanjskih najemnikov v Mariboru h kolektivnim pogajanjem glede določitve najemnin, odgovarja g-Frelih: »Z organizacijo, ki se ni hotela z nami poprej pogajati, se nočemo sedaj mi pogajati! Vsak gospodar naj sam zase uredi vprašanje najemnine z najemniki!« Zanimivo je tudi to, da je g. Frelih izjavil, da bo organizacija hišnih posestnikov izvedla nekaj odpovedi, da ugotovi, kaj je to »izvršna oblast«, ki jo zakon predpisuje v teh zadevah. ... G. Frelih nato polemizira na izvajanja g. Kristana na zadnji stanovanjski anketi. Je mnenja, da 'je pretirana trditev, da bo L novembra 1926 do 2000 strank v Ljubljani na cesti. Ravno nasprotno: šele tedaj se bo zopet povrnilo nekdanje prijateljsko razmerje med hišnimi posestniki in najemniki. Glede hišnonajemninskega davka so hišni posestniki dosegli znatne in vidne uspehe. Istotako glede davka na nova poslopja in na stavbene parcele- Nove stanovanjske določbe obširno komentira tudi dr. Regali. Omeniti je predvsem njegov nasvet, naj hišni najemniki ne pretiravajo najemnin, ker bi to pospešilo stavbeno akciio V Ljubljani ne manjka ravno preveč S vanj. Nova stanovanja pa bi pomenila starim občutno konkurenco ter “ hišn posestnike usodepolno gospodarsko s od . H koncu sestanka je bilo z aplavzom spre-ieto -da odide g. Frelih na Dunaj, kamor je bil za včeraj povabljen, da govori ™ treh shodih hišnih posestnikov. Sestanek se je zaključil ob četrt na 11. uro. Enrilo Zamjenica Splošno prilfublfen Kavni nodonaestcK, oKuseu I cenen. mnlea Francka Simi Soblv> ae v vaeo dobro asor/IronUf kolonl/aiotfi trgovinaA- Sokolstvo. Kako kaznujejo Čehi one, ki se norčujejo iz narodnih svetinj. V naši državi smo še vedno .preveč širokogrudni napram onim, ki zaničujejo narodne in državne svetinje. V tem pogledu pa Čehi ne razumejo 'nobene šale, kakor dokazuje slučaj novosadskega-'Svečenika Alimpija Popoviča v Bratislavi. Vračajoč se z neke soloske slavnosti je hodil z drugimi Sokoli po mestu, ko mu pljune neka pijana Madžarka na rudečo srajco. Straža jo je taJnoj prijela in te dni je dobil Popovič obvestilo od bratislavskega sodišča, da je bila ta Madžarka obsojena na mesec dni zapora ter izgnana iz Čehovi o vaške. Vzor Sokola. Vestnik praške sokolske žu-pe prinaša zelo lep spominski članek o br. Vaclavu Ždimeryu, bivšem prednjaku praškega Sokola VII., ki je pred 10 leti pal kot dobrcv.oljec v bojih v Dobrudži. Pri tej priliki predlaga, da bi .se moralo pri svečanost-nih prilikah spominjati takih junakov in to ravno pred mlajšim članstvom in naraščajem. Ne smemo pozbiti Sokolskih junakov, ki so padli v svetovni vojni za osvolbojenje slovanskih bratov, nasprotno jih moramo predstavljati kot vzore današnji sokolski generaciji. Ni namreč treba da iščemo slavnih ljudi samo v starem veku, ko jih imamo danes toliko, ki so vznikli v naši sredini, a bas po sokolskem odgoju. 1,300.000 organiziranih telovadcev in šprrt-nikov šteje čehcslovaška po zadnjem štetju. Največ članov ima seveda Sokol namreč 570 tisoč; katoliške orlovske organizacije jih imajo 130.000, socijalistična telovadska društva 1CO.OOO, komunistična ravno toliko, nemška telovadna društva- 70.000, športna društva, ki jih je 2000, štejejo 200.000 članov in skavtska udruženja 40.000. Potemtakem je vsak deseti prebivalec Čeh-oslovaške telovadec ali športnik. Švicarske žene in telovadba. Morda nikjer se ne piše tako navdušeno o .telesni vzgoji žen in devojk, kakor v Švici. In zaree nikjer ni zanimanje ženetva do telovadbe tako veliko kakor v Švici. Dokaz temu 60 njihovi felovadskr nastopi, ki -se jih udeležuje neprimerno veliko število telovadk. Švicarska žena ima osobito smisel za ritmične vežbe ter za poedine panoge lahke atletike, od ko-jih .goje najbolj iplavanje, veslanje, (tenis, smučanje in turistiko. Šport. Mi je tenis »krotek« šport? Pri letošnjih angleških mojstrstvih, ki so končala z zmago Francoza Borotra, se je pripetilo neraz-merno veliko število nesreč. Čeprav so bile te nezgode povečini lahke, vendar znočijo, da tenis ni lahek šport. Gotovo .ni šport še le takrat in radi tega pravi šport, če si športnik polomi roke in razbije zobe. Toda vsak .spori ima svoj riziko in ta riziko ni pri tenian-nič manjši ko pri drugih športih. Predvsem pa je pogrešuo mnenje, da je te-n is prijetno, lahko Igra&ka-nje. Posebno moj-sfrake tekme stavijo na vztrajnost in moč igrača veliko večje zahteve kako vsak drug •šport, izvzemši morda nogomet. Vedno obstoji 'nevarnost, da se nategne kaka mišica ali kita, ki ne ovira igrača samo 10 minut, ampak mu športno udejstvovanje ustavi za mesece. Pa brez ozira na mišice, je oko vedno v nevarnosti, posebno pri hitri igri-Slavni Francoz Laurence je zgubil oko vaten žoge, ki je odskočila od njegovega raketa m isto se je zgodilo Angležinji mrss Morton. k1 je veljala pred vojsko kot najboljša igra ka tenisa. Amerikanec Mac Longhlin je vsled napora, s katerim je udarjal zogo, popolnoma skvar.il si desno ramo, tako da je moral ia spori sploh opustiti. Pri zadnjih mojstrskih^ tekmah v Londonu je bila cela vrsta igrače v 7. ranjenimi nogami, rokami in člen- ki: trije se bodo morali zdraviti po več mesecev. Moderni tenis zahteva večji fizični napor, da se poveča hitrost, in hitrejše delo nog,.da ujameš žogo. Popolna fizična pripravljenost je pri tenisu ravno tako neobhodno potrebna kakor pri nogometu. Zgodi se, da mora igrač v enem dnevu absolvirati pet težkih m utehe v, katerih vsak traija dalj 'kakor nogometna igra, in če igra takrat z uspehom, mera takoj drugi dan igro nadaljevati. Taki nalogi pa je kos samo igrač, ki je telesno na vrhuncu. Mlajši igrači imajo tudi več izgleda na zmago, kakor starejši in 48 letni Norman Brookes nima skoraj nobenih šahe proti 27-letnemu Borotri ali 22-letnemu Lacosti. Bokserska reklama. Kapitan Charles Mar-butt, Dempseyev manager, je ugotovil, da je bil ;Dempsey pred svojim boksmatchem zastrupljen z mlekom. Znani časopis »Liiberty« potrjuje v daljšem članku to izjavo Marbutta in pristavlja, da je Dempsey pred bojem pristal na to, da izgubi mojstrstvo. Gospodastvtj INDUSTRIJA IN OSEMURNIK V ITALIJI. Italijanska industrija ima v svojem povojnem razvoju neverjetno veliko težkoč in ne-prilik, zlasti v tem, da inozemski kapital ne prihaja tako v deželo kot je bilo pričakovati in ker ni kreditov (inozemskih). Ako postavimo paralelno industrijo sovjetske Rusije in Italije, takoj vidimo, da obe trpita na istih posledicah inozemske blokade, obe se ne moreta tako razviti, kot bi se lahko, ako bi jima bilo na razpolago dovolj kreditov. Industrija Italije se nahaja v zelo težki krizi. Fašistična industrijska zveza v svojem glasilu točno analizira vzroke industrijske krize, kjer pravi, da je glavni vzrok nastali malkontentni industrijski situaciji — ne*a-nasljivo kreditiranje in pomanjkanje inozemskih kreditov. Podjetnost italijanskih industrialcev je marsikaj napravila za razvoj italijanske industrije, ali vsa ia prizadevanja po sanaciji industrije, za zvečanje produktivitete in aktivi-tete niso bila sicer brezuspešna, vendar pa niso imela zaželjenega uspeha. V teh dejstvih (gospodarskih) so se pojavili tudi začetki imperialističnih teženj fašistične Italije. Pregosta naseljenost italijanskega naroda, vedno večji razmah industrije, težkoče v razvoju industrije — sploh nacionalnega gospodarstva i. dr., so položili prvi fundament italijanskemu imperializmu, ki hoče najti izhoda iz situacije, v kateri se nahaja danes italijanski narod, v eksploataciji v drugih državah. Primer za to imamo že sedaj na Balkanu. Kriza, v kateri se nahaja italijansko nacionalno gospodarstvo, posebej pa še industrija, ima za se posledico — redukcijo delovnih mezd delovnemu ljudstvu in povišanje delovnega časa. Poleg teh dobrot gospodarskih kriz, pa je italijanski konzumen! obdarjen še s tako.zvanim »davkom za vse«, italijansko = totalitario = imenovanim. Ta davek je čisto nove vrste »Schutzzollsystem«, s katerim so obdavčeni vsi industrijski in agrikulturni proizvodi. Tekstilna industrija Italije je Se najbolj produktivistično zmožna konkurirati s tekstilnimi industrijami inozemskih držav, vendar pa se ne more prišteti k najbolj razvitim in popolnim industrijam Anglije, Nemčije, ali pa celo Združenim državam. Po odbitku zastonjskih delnic, amortizacij in vsakovrstnih tajnih fondov in rezerv je bilo razdeljeno po takozvanih poduzetjih na dividende: bombaževa tovarna Stia 23.6%, tovarna Rotondi 25%, Manufaktura Stamperia Lombarda 26.82%, Centenari Zinelli 29.75%; predilnica Solbiato 31.66%, tovarna Tosi 32.43%, tovarna za svilo Ceriano 33.12, Cu-cirini Cantoni Conto 35.63%, Združene tovarne Parabiago 39.82%, tiskarna de Angeli Truca 39.85%, Sociota Filatnra Cascani ■ Seta ca 40%, A. Cadorna & Cie 41.45%, predilnica (bombažna) Cantoni 42.92%, tekstilna tovarna Cavardo 44.18%, predilnica Vallc di Lonzo 44.23%, predilnica Franeesco Turati 45.98&. Združene predilnice 25 lir dividende na vsako delnico v vrednosti 200 lir, predilnica Furter 15 lir na vsako delnico v vrednosti 100 lir, predilnica Valle di Susa z 20milijon-skim delniškim kapitalom je imela leta 1925 4,700.000 lir dobička, Jutificia Napolitana v Nenplu je razdelila pri glavnici, ki znaša tri milijone lir — lanskega leta nad 2 milijona lir čistega dobička!! Predilnica Veneto z 50 milijoni lir osnovnega kapitala — dobiček 8,644.200, predilnica Val d’01ona s 24 milijoni lir snovnega kapitala —■ dobiček 2 milijona 906.510; tovarna Rossi z osnovnim kapitalom 44,550 000 lir je dosegla čistega dobička 8,566.750 lir tovarna Targetti s 15 milijoni osnovnega kapitala — 1,459.143 lir dobička, tovarne Toscane pri kapitalu 24 milijonov čistega dobička 1,550.623 lir. Soie de chatjlon s 150 milijoni osnovnega kapitala nad 17 milijonov lir dobička, Sira Visccsa z 1 milijardo osnovnega kapitala 148,412.766 lir čistega dobička itd. itd. V tej bilančni statistiki najuglednejših tovarn in podjetij vseh vrst italijanske industrije vidimo dano možnost, da se osnovne glavnice poedinih delniških družb lahko samo s čistimi dobički poveča in obenem s tem povečajo tudi njih aktiviteto in produktivnost. Gospodarsko leto 1924/25 je beležilo take uspehe italijanske industrije. Ali danes ni mogoče o tem več misliti.Kriza je nastopila danes v vseh panogah italijanske industrije. Padec produktivnosti in aktivitete, — z njima v'zvezi padanje dobičkov — je resen simptom, nastopajoče gospodarske krize Italije. Z nastopom krize v italijanskem gospodarstvu pa je nastopila tudi kriza na delovnem trgu in socijani 'zakonodaji. Nastopila je so-cijalna reakcija v vedno hujših oblikah. Brezposelnost se je začela širiti po vsej Italiji, po’ vsej italijanski industriji, delavski trg je prenapolnjen — Italija ne ve, kam z njimi. Istočasno z gospodarsko krizo v industriji je nastopila tudi redukcija. Reduciranih je nešteto delavcev in delavk po vsej italijanski industriji. Reducirajo se tudi delovne mezde. Delavstvu se z vsakim duem slabša socialni položaj; na eni strani čaša — na drugi strani je nevarnost redukcije plače. Osemurni delavnik faktično v Italiji ne obstoja. Delavci delajo ali devet (9) ur ali še več na dan, ali pa so — brez posla. Znižanje plač, počasno odpravljanje brezposelnih podpor spravjja delavstvo in .kmetsko prebivalstvo v obup. Najvažnejše pa je novi zakon, ki bo men- ! da v kratkem podpisan, ki bo še bolj potenciral socialno reakcijo v Italiji. Zakon namreč določa, da se uvede deveturni delavnik v vsej .Italiji, ali da se deve delovna ura ne izplačuje. Torej: za devet ur dela na dan — oseinur plače! Te »socialne« pridobitve fašistične Italije vznemirjajo delavski razred Italije. Na eni strani strahota fašističnega režima, teror in diktatura, na drugi pa grozna politična in socialna reakcija — slabšajo razmere v Ita- , liji vedno bojj in bolj. Bodočnost Italije je nejasna, kajti duhovi so razburjeni, v njih je velika in močna kal : za nasilno spremembo režima, preprečiti -j diktaturo ‘fašizma in uveljaviti novo in mo- ' demo Italijo, ki naj bazira na zdravih gospodarskih in političnih temeljih. A. Vikin. X Finančna delegacija objavlja, da izide »Izkaz o stanju hranilnih vlog: (po knjižicah in v tekočih računih) pri regulativnih hranilnicah v Sloveniji za III. četrtletje 1926 v 111. številki Uradnega lista z dne 4. decembra 1926. Kaikor že izkaz za drugo četrtletje, potrjuje tudi pričujoči, da vloge 6icer še vedno naraščajo, da se pa pojavlja padajoča tendenca prirastka. Ako namreč izhajamo od stanja vlog ob koncu tretjega kvartala 1925, ki je znašalo 383,743.063 Din 12 p, vidimo, da so narasle vloge do 31. decembra 1925 za 35,877.642 Din 57 p, do 31. marca 1926 za nadaljnih 45,323.055 Din 94 p, do 30. junija 1926 za nadaljnih 24,884X99 Din 30 p, do 30. septembra 1926 za nadaljnih 18,343.479 Din 20 p. V odstotkih zgoraj navedene celokupne svote z dne 30. septembra 1925 znaša torej prirastek 31. decembra 1925 9.37 odst.; 31. marca 1926 11.81 odst.; 30. junija 1926 6.48 odst.; 30. septembra 1926 4.78 odst. Iz tega je razvidno, da je bil prirastek 30 septembra skoro za polovico manjši, kakor 31. decembra 1925, dočim se razlika napram 31. marcu t. 1. približuje celo dvem tretjinam, kar je vsekakor značilno. 1 » t n ono KAKO JE TREBA RAVNATI Z OTROCI. Glede otrok se dobro izpoznam. Predvsem ker sem bil sam nekoč majhen otrok. Takrat sem nosil zelo dolge obleke, kar me je zelo oviralo, če sem hotel koga cbrcati. iScer je pa uganka, ki je nisem nikdar rešil: zakaj eksistirajo majhni otroci. Dojenčki, zaviti v toliko nepotrebnega blaga? Nekoč sem vprašal neko pestunjo, če more to stvar pojasniti. Odgovorila mi je: »Moj Bog, hm, dragi gospod: te ljubke male stvarice nosijo zelo dolge obleke, •.« Ko sem jo opozoril, da mi s tem m odgovorila na moje vprašanje, je dejala ogorčeno: »Ljubi gospod! Vi vendar ne boste zahtevali, da bi nosjji naši ljubi malčki kratke obleke!« Vsekako bi bilo bolj praktično, če bi nosili otroci različne obleke, tako, da bi bilo lahko razlikovati dečke od deklic. Stvar je namreč neverjetna. Niti po laseh, niti po plenicah, niti z ogovorom ni mogoče ugotoviti, kakega spola je otrok. Nasprotno usoda hoče, da se človek vedno zmoti, tako da se zdi ogorčenim starišem kompletni idiot. Najlaže se rešiš iz zadrege, če ne rabiš niti besede »on« niti »ona«, temveč rečeš enostavno »mali angeljček«. Na ta način se ne moreš kompromitirati, ker angelji nimajo spola. Predno izrečeš besedo »mali angeljček« se moraš nekoliko zahihitati, med tem ko izgovarjaš pa srečno smehljati. Ne smeš pozabiti ugotoviti, da ima dete popolnoma očetov nos. Srečni oče se bo sicer skušal šaliti ter protestiral z besedami oli, kako se znate laskati!« Toda to ga ne bo oviralo, da bi ne bil trdno prepričan, da imaš : prav«D • -' Pa še ena ceremonija je, ki spada med Modno pismo. Angleški genre. Angleški genre triumfira. Jopiči so pol — ali pa tričetrtine dolgi. Ob bokih so ozki, ali pa izdelani v športnem genru. K tem kostumom se nosijo ‘posebno pogosto juinper-bluze iz svilenega jereseya v živahno kontrastujočih barvah. Videti je najlepše kombinacije črne in zelene barve, modre in rdeče kot malinovec, terjAcote in beige, kostanjevo-rjavo in bois de rose. Poleg tega pa zopet cape-jopiče in kot najnovejše zelo dolge pal-letoje, izpod katerih je videti za širino roke s kožuhovino obrobljenega krila. Efekt je želo eleganten. Krila so navidezno ozka in kljub vsej logiki in mrazu izredno kratka. Z vsakovrstnimi gubami je poskrbljeno za prosto gibanje. Interesanten kapital tvorijo plašči. Zelo moderna je n. pr. neka vrsta dolman rokava. Spodnji del plašča se tesno oklepa ‘telesa, kar daje postavi posebno gra-cijoznost in vitkost. Skoraj vsi praktični plašči so izdelani iz volnenih tkanin, vzorci so izredno nežni in diskretni. Za kostume in obleke vporabljajo predvsem fresco, velours, glain de laine, kasha in amaconsko blago. • ' ^ Komplet je še vedno zelo priljubljen. Ker pa je zimska moda predvsem pralc-lična, so plašči večinoma temne barve, batno ob sebi umevno, je posebno priljubljen velourni ali baržunasti plašč. Tajla okleva še vedno med normalno in bočno višino. Mo-ire je med svilenim blagom zadnja novost. Mnogo novih modelov je opremljenih s pasovi. Tudi moda za starejše dame se je iz- premenila duhu časa primerno, odkar se udejstvuje tudi zrelejša dama na športnem polju in v plesni dvorani ter je postalo njeno telo vsled telovadbe elastično in prožno, ostane mlada in vitka. Med tem pa eksistirajo vsekakor tudi dame, ki iuMinirajo k debelosti in ki imajo prekratek vrat in prekratko tajlo. Takim damam je priporočati ravno formo z ozkim, nižje plasiranim pasom. T najstrašnejše za samca. Sediš popolnoma mirno in raivnodušno v salonu. Hišni ■oče, oziroma njegova soproga pritisne na električni gumb. Vrata se odpro in v sobo stopi pestunja. Mogoče nimaš niti časa, da bi se izgovoril, da imaš nujno pot ter bi tako pravočasno pobegnil. Zv resnim obrazom prinese ženska majestetič-no nekakšno blazino. Uganeš, da vsebuje ovoj dojenčka. Naglo vstaneš. Zenske nehajo čebljati, se umaknejo, da greš mimo njih... Z obrazom človeka, ki koraka na obtožno klop pred poroto se približaš otroku ter ga svečano ogleduješ ... Vse molči. Vse ženske pričakujejo, kaj boš rekel. Skušaš kaj reči.. Obup se te polasti. Hudoben duh ti narekuje najbolj bedaste opazke, ki jih more izustiti mož. Pogledaš svoje sosede s smehljajem, ki ničesar ne pove in rečeš: >Še nima veliko las, kaj?< Nikdo ,ti ne odgovori. Končno se oglasi silno resno pestunja: >Pet tednov stari otroci navadno še nimajo las!« Zopet molk. Dajo ti zopet priliko, da bi zinil kako duhovito tedaj jo vprašaš, Če otročiči v tej starosti že. hodijo in s čem se hranijo. Kakor svečenica, ki ce-lebrira misterijozno mašo, ti ponudi pestunja paket rekoč: »Vzemite ga v roko, gospod.« Ne upaš se braniti. Stegneš roke ter sprejmeš paket. Nato pa ne veš, kaj bi počel. Toda nekaj moraš storiti. Torej Skušaš dete ujčkati. Dojilja te opazuje z zaničljivim pogledom, otrok pa, ki si ga ogledoval dotlej s strahom in studom prične kričati kot blazen. Tedaj ti ga iztrga pestunja iz rok in sklonjena nad otroka pravi: »Gugulumnijam - mnjam - ti-dilidi... Kaj pa mu je? Dadadajupp -jupp!« »Pa kaj mu je naenkrat?« vprašaš nedolžno. »Najbrže ste ga pretrdo prijeli,« odgovori nežno ukorajoč mati. Druge ženske protestirajo. Prepričan si, da si zasadil otroku noht v trebuh. Končno se otrok pomiri, da ni prišel eden od po-se.tov na nesrečno idejo, da pokaže na nate in vpraša: »Kdo pa je ta gospod, dete?« Otrok te zopet spozna, ter so pTične dreti še huje kot preje. Tedaj pripomni redno kaka starejša dama zamišljeno: »Res, čudno je, da s« ljudje, ki se otrokom ne do padejo. < »Otroci imajo dober instinkt za tc,« pripomni druga dama. »O prav dobro razumejo to,« dostavi tretja. Ljudje te prično motriti z liezaupnim; pogledi prepričani, da si zelo dvomljiv individuum, na čegar kazenskem lista je napisan dolg register grehov. Kudyard Kipling: 109 f 'vn|iqe o džungli. »Lov ni dober, če puščaš, da divjačina teka okrog. Pojdita dalje,« je dejal panter. »Teh osem podkovanih nog ni šlo daleč.« Ko sta sledila široki gazi četvorice mož s podkovanimi negami, nista dobro uro spregovorila besedice. Dan je bil jasen, vroč, in Bagheera je rekel: »Dim voham.« »Ljudje vedna rajši jedo kot tekajo,« je odgovoril Mowgli in tekal do vala. Tedajci je Bagheera, ki je bil nekoliko na levo od njega, izustil nepopisljiv glas. »Tukaj je eden, ki mu ne bo več treba jesti,« je rekel. Pod nekim grmom je ležal prevrnjen sveženj pisane obleke, okrog nje pa nekoliko raztresene moke. »Tudi to je bilo zopet storjeno s trstom,« je rekel Mcwgli. »Glej, ljudje jedo tisti beli prah. Ubili so ga — nosil jim je živež — in ga izročili Chilu, jastrebu.« »Ta je že tretji,« je dejal Bagheera. »Svežih, velikih žab nalovim in jih nesem Materi naočark, krmiti jo hočem, da bo debela,« je rekel Movvgli sam pri sebi. »Ta pijavka slonove krvi je živa smrt — a še vedno ne razumem vsega!« »Pojdiva dalje!« je velel Bagheera. Nista prišla pol milje dalje, ko sta slišala Ko, vrano, ki je prepevala mrtvaško pesem vrh tamarinske, kjer so v njeni senci ležali trije mrtveci. Sredi kroga se je kadilo iz napol ugaslega ognja pod železno pločo, na kateri je ležal očrnel, ožgan hlebec opresnega kruha. Blizu ognja je ležal ankus z rubini in turkeci, in se lesketal na solncu. »Ta-le reč hitro deluje; tukaj je vsega konec,« je rekel Bagheera. »Kako so pa ti umrli, Mowgli? Na nobenem ni nobenega znaka, nobene rane.« Prebivalec džungle se s pomočjo izkušnje toliko nauči o strupenih rastlinah in jagodah, kolikor vedo zdravniki. Mowgli je povohaval dim, ki se je dvigal iz ognja, odlomil drobtinico očrnelega kruha, jo pokusil in izpljunil. »Jabolko smrti,« je zakašljal. »Prvi ga je bil moral dati v kruh za te-le tukaj, ki so ga ubili, potem ko so ubili Gonda.« »Res dober lov! Uboj sledi uboju,« je rekel Bagheera. Jabolko smrti je rastlina, ki ji pravijo v Indiji dhatura, pri nas svinjska dušica ali kristavec, in je ena najbolj strupenih rastlin. »Kaj pa sedaj?« je vprašal panter. »Mar bova sedaj še midva pobila drug drugega zaradi tistega rdeče-okega ubijala?« »Ali zna govoriti?« je šepnil Movvgli. »Ali sem krivico storil oni stvari, ker sem jo vrgel proč? Nama ne more nič žalega storiti, saj midva nimava poželjenja po tem, kar si požele ljudje. Ako pustiva to reč tukaj, bo gotovo še nadalje kar po vrsti pobijala ljudi, in to tako hitro, kakor padajo orehi ob močnem vetru z drevesa. Sicer nimam rad ljudi, a vseeno ne maram, da bi jih kar šest v eni noči umrlo.« »Kaj pa za to? Saj so samo ljudje. Ubijali š« ** tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, 9}iiuwuvi nudi najtinejii m nojoKusnejSl mizni Ris iz vinskega kisa. 3*0 ZAHTEVAJTE PONUDBO 1 “me TettnlCno In HlglJenlCno najmoder-neje urejena klsarna v Jugoslaviji- Pturaai Ijubljana, »unajak« ommtm H. la. UL nadstropje. TRIKO' PERILO za moSkP, žene In otroke, volna v rajnih barvah rokavice, nvgav ce, dokolenlce,_ nahrbt* nitci za šolarje in love , dežniki, kloli, sifoni, žepni robci, palice, vilce, noži, škarje, JaCe, Čevljarje, in orivce edino le pri tvrdki I0SIP PETELINC LIUBLJANA blizu Prešernovega spomenika Najnilje cene! Na veliko in malo Gospodinja išče mesta pri bolj?en. gospodu event. vdovcu » dvemi ali tremi otroki Vajena je vseh hišnih del kakor tudi Šivanja. P° nudbe proei na upravo l»ta pod >Dobra' gospodinja«. Žalosti strti naznanjamo, da je naša nad vse nam ljuba aestra in ieta, gospodična Ivana Kobilca 5S££7S£Sr5 p": i na pokopališče h sv. Križu. 'Ljubljana, 4. decembra 1926. Marija Pintar, 0 Dr. Ivan Pintar, ^ Mira Pintar, nečak. nečakinja. Naznanjamo žalostno vest, da je umrla v soboto 4.. decembra 1926 slovenska umetnica, slikama Ivana Kobilca Slan. pariške Societž Nationale dos Beaux-Arts Svoji vseletni, verni odbornici ohranimo večen spomin. .. Narodna galerija. mali oglasi Vsaka beseda 50 para, debelo tiskano Din 1*—■ drva-Čebin ■Mtm !/■• * Akademik sprejme poučevanje srednješolca. Vešč je tudi italijanščine. — Ponudbe na Gospodična v Starosti 20 let, *e *»« seznaniti z gospodom. K* teri naj ne šteje več k*' 24 let v svrho skupnih nedeljskih izletov. - 1 + nudbe na upravo M*** pod; »Karava« Stekleno »tretao opeko Imajo *:»* no v zalogi Zdruien« op* fcarne d. v Ljubl.a® »Irt—*« - D“W' Kontortettaja vešča vseh pisarniških del ter obvlada perfektno hr-vatski in nemški jezik išče primernega mesta v pisarni. Gre tudi nekaj mesecev brezplačno. Ponudbe prosi na upravo j list« pod >Marljiva«. J i namizna, v zabojčke po i 5 kg pakana, prodaja po . izki ceni »E k o n o m«, | j jubljana, Kolodvorska 7. Oglašujte v .Narodnem Dnevniku" I