KS JOŽE MOŠKRIČ-CIRIL
Prenova vloge SZDL in delovanje krajevne ___               samouprave
Za letošnji obisk delovne skupine OK SZDL in DPS, ki jo je vodil predsednik skupščine občine tov. Ivo Samec, je KK SZDL pripra-vila drugačen dnevni red »pogovarjanja«.
V prvi točki smo sprcgovorili o vlogi KK SZDL in njeni organizira-nosti skupaj z drugimi družbenopoli-tičnimi organizacijami, družbenimi organizacijami in društvi. Mcd dru-gim tudi o prcobrazbi ZKS po rcpu-bliški in zvczni konfcrcnci.
Tov. Janko Pučnik, prcdsednik KK SZDL ic v uvodu poudaril dosc-danjc ugotovitve iz raznih razprav, da mora Socialistična zvcza sprcmeniti tako vlogo kot način delovanja. Nc morcmo dclovaii iz pozicij, da jc SZDL le arbiter pri opredcljevanju kdo je in kdo ni naprcdna sila v soci-alistični samoupravni dcmokraciji, ampak se morajo takžne silc razpoz-nati obvezno skozi izoblikovanje in ustvarjalno nasiopanje različnih po-bud in poti za rcševanjc družbenih problcmov in navzkrižij. Razvoj de-mokracijc zato pogojuje svoj obsioj skozi stalno soočanje z raznovrstnimi nasprotji, pojavi in silami, čeprav jc pomcmbno, da obstojijo nckateri skupni imenovalci. Med njimi smo pri nas kritično obravnavali in hkrali dali vrsto pobud o vlogi SZDL in dclcgat-skcga sisfcma. Ta mora postati odprt m se kot tak uvcljaviii. Takoj jc Ireba prenehaii normiranje procedur, ki so namcnjcnc zgolj za prikazovanje de-mokratičnosti tcr ncnazadnjc do-slcdna podrcjenost političnih in izvr-šilnih lclcs skupščini kot najvišjemu organu deinkratičnc družbe. Kot drugo se izpostavlja dograditev volil-ncga sistcma: ncposrcdnc volitvc, vei kandidatov za posaniezno funkcijo in uvcljavljanjc tajnih glasovanj. Vse to bi lahko ncmudoma uveljavili v haši občini in siccr: vsak kandidai za funk-cijo v KS, OZD ali DPS bi moral predstaviti svoj program; vsak kandi-dat bi moral predstaviii svojc prcmo-ženjsko stanje, ko gre in ko odhaja s funkcije. Ti dvc ahcrnalivi bosta med delovnimi ljudmi in občani okre-pili zaupanjc v kandidate in v časlno in odgovorno opravljanje posamczne funkcije. In kot zadnjc sc predlaga, saj jc žc skrajni čas, da sc uvcljavi nadzorna komrolna funkcija, ki bi morala prcsckati doscdanjc »pcrso-Tialne linijc« in dati osnovo za »part-ncrski odnos« med gospodarstvom in izvršilnimi organi DPS.
Na osnovi drugačncga delovanja SZDL in prcdlaganc dograditvc dele-gatskega sistcma bi lahko govorili tudi o drugačnem položaju KS, delovncga človcka in krajana. Zato jc nam v KS zclo pomcmbno, da se širijo možnosti za neposredno izražanjc intercsov z uvcljavljanjem spoznanja o pomcnu »prostega združcvanja ob opredeljeva-nju življenjskih vprašanj!« Obe dcjav-nosti pa sta mogoči samo, čc DPO nc zapirajo pozornosti krajanov v ozck krog dncvnih intcrcsov! Kcr krajani nimajo dcjanskc možnosti ncposrcd-nega gospodarjcnja v tcj samoupravni skupnosti, saj so vsa srcdstva odtu-jena, čcprav na papirju analiz razno-raznih sisov »vidljiva«, plačana iz pri-spevkov OD, grc za prevladajoč inte-rcs posamczne sredinc. V kolikor nc bo v KS vsaj sredstev, ki so bila pred leti odtujcna, nepremišljcno odprav-Ijena, bo to krajevna skupnost »dcsc-tih« in nc vcčinc krajanov. Iz tega slcdi tudi izvajanjc letnih in srednjc-ročnih planov KS, ki so hkrati plani J)PS in ne lc željc. Ti plani pa se kasneje ne izvajajo, sprejcmajo sc re-balansi in ob koncu konkretnega srcd-njcročnega obdobja ugotavljamo, da smo potegnjcni za nos, najprej vod-stvo DPO in KS, nato pa delovni ljudje in krajani kot cclota določencga
nasclja, krajcvnc skupnosti. S tem smo poscgli na področjc izvršilnih or-ganov DPS, ki se pojavljajo koi »po-djctja«, ki zagotavljajo dcnar in hkrati odločajo, kdo ima prioriteto in kdo nc, kakšni so kriieriji važni danes in kaj bo morda jinri. Položaj izvršilnih organov (tudi v KS!) ic ncdvoumcn - skrbeti bi morali za pogojc dela, infrastrukturo gospodarstva in vsc družbc. Tipičcn primer je scdanja ko-munalna skupnosi ljubljanskih občin. Mcnimo, da bi imcli vcč uspcha z jav-nimi podjctji, ki bi sc morala soočati s privatno konkurenco kot altcrna-tivo. Tako bi ostalo več dcnarja in boljc izkoriščcn konkrctcn plan v vcč KS. Na tcm področju našoga dela v KS jc namrcč tudi najvcč pobud, ncrcšcnih zadev in upravičcnih pri-tožb krajanov.
Ob koncu jc tov. Pučnik predsiavil teorctično dvc situaciji vsakdanjcga dela SZDL v KS:
-  Enotnost   brcz   različnosti   vodi v mrtvilo, stagnacijo in nazadovanjc, kar jc znano vsakemu aktivistu KS-SZDL;
-  Takšna   cnotnost   jc   praviloma statična in ncproduktivna, saj nima nobcnega impulza, kaj šelc vizije rcši-ivc, ki se pričakuje od njc.
-  Obstaja pa tudi »dialcktično na-sprotjc«, na katcrcga v tch časih ne kaže pozabiti, to jc, da različnost brez enotnosti pomeni osamosvajanje de-lov, nc gledc na dcjavnost na kateri-koli ravni od KS do zvczc.' Takšno osamosvajanje   dclov   pa   nedvomno oncmogoča  sintczo  prchoda  v  višjo kvalitcto pri vsakodncvncm rcšcvanju problcmov ali pa cclo možnost raz-voja.
V KS imamo okrog 2.270 članov SZDL. Dclujcmo v scdmih uličnih aktivih, ki zajemajo 34 hišnih aktivov v blokih ter 278 privatnih hišah. Imamo delegacijo KS za zbor KS SO in 11 poscbnih dclcgacij za občinskc SIS družbcnih dejavnosti in maicri-alne proizvodnje. Mimo icga dajcmo delcgatc šc v štiri drugc SIS, ki delu-jejo na ravni mcsta oziroma medob-činskcga združcvanja. V primcrjavi z volilnim lctom 1982, ko je bila vo-lilna udclcžba 91% in v lctu 1986 91,57% pa ugotavljamo, da jc izrcdno upadla aktivnosi, dajanjc pobud in lastna angažiranost za reScvanjc tcko-čih problcmov v KS. Ker se nc izpol-njuje l/.vajanje srcdnjeročncga plana ugradnje PTT z ATC, bankc, obrt-ncga centra za uslužnostno obrt, kar jc bll siccr srcdnjcročni plan nasclia Novc Jaršc že od 1975 daljc, so upra-vičcnc pripombe krajanov na naše dclo. Dcjstvo jc, da »prograrniramo«, sc vidimo v občinskcm planu, vcndar pa izpademo samo demagogi, ker se od konkretncga plana nc naredi nič. Dclegati so nezadovoljni z dclom svo-jih skupščin in je zato tudi udclcžba na scjah dclcgaeij naša obveza, kol mora biti obvcza takšna prcnova alfa in oracga dcla profesionalnega dela OK SZDL in naprcj.
Nismo zadovoljni z aktivnostjo čla-nov ZKS, ki samo prebivajo v nasclju, nc vključijo pa sc v konkrctno dclo KS niti v dclo hišncga aktiva SZDL. S ciljcm prcnove in konkretne dife-renciacijc smo razmišljali cclo o prcd-logu, da postane Osnovna organizacija ZKS v KS tisti maksimum, ki zavc-zuje posamcznega člana, da se bo ak-tivno pri konkretni nalogi opredclil za svojo KS. V delovnih organizacijah bi zato obstajali samo aktivi, katcrih na-loga je izvajanje politikc ZKS in kon-krctnc       stroke-podjetništva-ekono-
niijc, manj pa politikc kot lakc. Za izvajanjc dclovnih nalog v pravem smislu besede smo namreč »plačani«, tcčc delovna doba in samo zaio član-stvo v ZKS nt izrccno potrcbno. V KS bi lahko spremljali vsakcga člana ZK, imcl bi konkretno zadolžitcv, skratka, nc bi ostajal »komunist« lc za 8 ur, v KS pa živel v globoki ilcgali. Lahko se je izpostaviti v OZD in se tam iti rcvolucionarja, težko pa biti aktivni član ZK v svoji KS, kjer ga vsako-dnevno ocenjujcjo, ker ga okoljc pozna. No, pa nam jc bila ta pobožna želja v osnovi črtana, s tcm pa tudi dcbata o prcnovi ZK, saj smo slišali, da se bajc pripravlja »rcorganizacija« in bodo Osnovnc organizacijc v KS ukinjenc. Lahko pa bomo sevcda šc naprcj delovali z upokojenci, dokler sevcda bodo!
V nadaljni razpravi smo slišali tudi predlog prcdscdnika svcla tov. Gra-barja, da ;e treba spremeniti odnose mcd KS in komunalno skupnostjo, zlasti v smeri gospodarjenja s sredstvi, kontroli in na principu dobrega go-spodarja z možnostjo konkurcncc. Tov. Trontelj jc razpravljal o kon-krctni vlogi samoupravljanja s stano-vanjsko hišo, o odnosih med lastniki stanovanj-etažniki in stanovalci druž-bcnih stanovanj. Slednji postajajo vcdno tnanj samoupravljavci, slabšc vzdržujcjo stanovanja in skrbijo za okolfe. To sc zlasti vidi pri uničevanju skupnih naprav, otroških igriščih, mazanju in pisanju po stenah, v dviga-lih, kar pa žc pogojuje vzgoja otrok dorna in ne šelc v šoli. Krajevna orga-nizacija RKS sc nc strinja z oddajo 50% članarine in drugcga zbranega
denarja na občinsko organizacijo. Me-nijo, da je zbran dcnar v KS naš, in da ga lahko porabijo za našc člane, ne pa, da se pričakuje »dotacija« foruma za izvajanjc konkretnega programa v KS.
Kot posebno točko delovnega raz-govora bi morali obravnavati »proble-matiko samskih delavcev iz drugih re-publik, ki živijo v KS v petih samskih domovih«. Predstavnik OSS tov. Lukman je bil sicer prisoten, manjkali pa so prav vsi predstavniki OZD, IO ZSS in mladinske organizacije. Zato smo to temo, o kateri je lansko leto hotcla OK SZDL razpravljati na po-sebni sekciji - izpustili.
Tovariša Lukež in Samec sta bila tako »prisiljena« poslušati naša vide-nja, ki so morda tzstopala iz »mirno-dobnih« okvirjcv splošnosti in raz-prav. Pa vendar sta s svojim izvaja-njem in pripombami pripomogla, da smo sc tovariško razšli k novim obli-kam dela. Te oblike in vsebina bodo morale postati osnovni moto ne samo v konkrctni KS in KK SZDL, pač pa obveza drugačncga dela vodstvenih forumov naše DPS oziroma OK SZDL. Borba za ekonomsko aU go-spodarsko preobrazbo mora v tcj situ-aciji postati naš življenski cilj, poli-tično dclo pa v okviru Fronte v dodat-nem pluralizmu in torej nikakor tran-smisijsko, kot se temu učeno reče.
Tretje točkc, ki bi obravnavala iz-vajanje srcdnjeročnega plana KS, ni-smo povsem izpustili z »verigc«. Bilo bi prcnevarno, tovariš Jože Leskovšek pa v prcvelikih škripcih. Vseeno pa je neuradno napovedal presenečenje. Bomo vidcli!                    Lopold Kos