i? ^ K * ♦ M 1 ^ * *V *
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Ua SV
lOO Iztisov
KOLHpOCZ^ za letošnje JeWffimie*,
mo v zalogi- Kdor rojakov ga'le nima, naj hitro poseže po njem in nam dopošlje 30 ct., kar se tudi lahko v postnih znamkah zgodi.
Upravaiitv« "Olaaa Iu*4a". 82 Cortlandt St., New York.
"It— ' 1 ■	» I , ■	,.	-!
TELEFON PISARNE: 4987 CORTLANDT.	Entered u Second-Olaes Matter, September 21, 1903, «1 the Poet Office at New York, H. Y., under the Act of Congress of March 3, 187».	TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
■ ' ..... "	11 "■ 1	'	.III,, -----_____
NO. 63. — ŠTEV. 53.	NEW YORK, SATURDAY, MARCH 5, 1910. — SOBOTA, 5. SUŠ CA, 1910.	VOLUME XV ILL —^LETNIK XVJLLL
Generalni štrajk
v Pfiifatfelphijip Pa.
—0—
TOČNO O POLUNOČI SO PRIČELI VSI PH3LADELPHUSKI DELAVCI Z GENERAL-
|f NIM ŠTRA JKOM. r Q
Jutri priredijo velikansko demonstra-;
cijo na Independence Square. f	-o-
MILICA NA POTI V MESTO.
■ — i
Philadelphia, Pa.. 5. marca. 0 po- j
lunoči se je pričel v tukajšnjem mestu j generalni štrajk vsega organizovane- j ga delavstva. Vodje štrajka naznanjajo. da je pričelo s štrajkom 100.000 I organizovanih delavcev, kteri bodo j jutri priredili na Independence Squa-i re velikansko demonstracijo.
Vsi polki državne milice so dobili nalog, naj se pripravijo na prihod v Philadelphijo. Za dovoz vojaštva so že pripravljeni posebni vlaki in vse je prirejeno, tako da zamore vojaštvo priti vsako uro v mesto .
Že ob 10. uri po noči prišli so na j policijo prvi klici na pomoč, kajti po- I vsodi, zlasti pa v Kensingtonu in FVankfortu so se pričeli veliki ia-gredi-	j
Policija v Kensingtonii je napadla množico, ki se je zbrala, da napade vozove ulične železnice. Pri tem je policija streljala in nek možki je dobil krogljo v trebuh, tako, da bode moral vsled tega umreti.
Mestne oblasti so sedaj prepričane. ' da je kriza piikipela do skrajnosti, in da z mestno policijo, dasiravno je j, pomnožena, ničesar ne opravijo. Iz-1, grpdi so se pričeli po vsem mestu,kajti ( sedaj nihče več ne dela, ker se je tudi mnogo neunijf*kih delavcev pri-, družilo Štrajkarjem.
OeneminUitvajk. za fcferega »e je r
pripravljalo ves teden, je dobro orga-
nizovan in vodje ime jo svoje urade
po vseh mestnih delih. Včeraj zvečer i 7	,	i ■
je delavstvo dobilo nalog, naj bojko-
tuje vse one prodajalnice in gostilne, v kterih dajejo lastniki skabom potrebno blago. Meščani, kakor trgovci in' tovarnarji so včeraj ves dan skušali preprečiti generalni štrajk potom posredovanja. Tudi železniški uradniki so imeli včeraj več sej, toda pri teh se je sklenilo, da bode družba o-bravnavala le individueluo s štraj-h karji, dočim unije ne bode nikdar1 pripoznala. Ko se je to zvedelo, so delavski vodje takoj sklenili, da se prične z generalnim štrajkom, kteri j se je potem o polunoči pričel.
Mnogo unijskih delavcev je prenehalo z delom že tekom popoludneva. ker niso hoteli Čakati polunoči. Uni- i ja barvarjev je popoludne ob 4. pozvala svoje člane na štrajk in je naznanila javnosti, da se ne bodo vrnili na delo, dokler železniška družba ne 1 privoli v zahteve svojih delavcev.
Hotele in velike kavarne so zaprli i . . j
o polu not-1, oziroma jed no uro pred i običajnim časom. Vsi unijski nata- j karji, kterih je v mestu na stotine, so o polunoči prenehali z delom in; tako hotelom ni preostalo druzega, kakor zapreti svoje prostore. Tudi; unijski godci so naznanili, da ne bo-; do. več igrali. Črkostavci od unije I št. 2 so sklenili, da ne bodo štraj-1 kali.
Največ nemirov je pričakovati v j mestnem delu Kensington. V tem | mestnem okraju je namreč 25,000 predilcev. kteri vsi so pričeii s štrajkom. Nektere tovarne so že naznanile, da . so sklenile z delom prenehati, oziroma svoje tovarne zapreti za toliko časa, da se štrajk konča. Tako so zaprli Baldwinove tovarne za lokomotive, jeklarne Midvale, Crampovo ladjedelnico in razne druge. Glediški igralci ne štrajkajo, kajti oni so se že preje zavezali, d* bodo se v nadalje delali in sicer do konca tedna.
K3er se je bati nemirov, bode me-j sto najbrže danas odredilo, da se mo-rajo tudi vsi salooni v mestu zapreti, j V ostalem je pa itak večina saloonov prisiljena zapreti, kajti skoraj vsi bartender ji so se pridružili štraj-karjem.
SLOVENCI IN SLOVENKE, NAROČAJTE SE NA "GLAS tfARO-DA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SUTOSNSfcl DNEVNIK! i
I
Iz delavskih krogov.
Razni štrajki.
—0— ! POSKUŠENO POSREDOVANJE MED B. & O. ŽELEZNICO IN NJENIMI SPREVODNIKI NI VSPELO. —o—
Štrajk delavcev na sladkornih nasadih v Guadeloupe je končan.
-o-	1
KONEC ŠTRAJKA V MANILI, j
-o-
Baltimore, Md., 4. maca. Med vodstvom Baltimore & Ohio železnice in j njenimi vslužbenci, oziroma sprevod- i niki vlada veliko nesoglasje gh-de j plače iu ureditve delavnega časa. Od raznih strani se je poskušalo med obema strankama posredovati, vendar so se pa vsi tozadevni poskusi » • • , . i izjalovili, tako, da se je včeraj že
pričelo zatrjevati, da pride do sploš-j nega štrajka pri imenovani železnici, j Vodje delavstva pa še vedno mislijo.; da se bode dal štrajk preprečiti, ako, pride semkaj predsednik meddržavne ( prometne komisije ter delavski komisar Neill, ktera bodeta skušala posredovati na podlagi Erdmanovega j zakona. Sprevodniki in ostali vslužbenci, ki so zaposleni na vlakih, so i z veliko večino glasov sklenili pričeti s štrajkom. Štrajk je odgoden do sobote, oziroma do danes, ker je železnica sama naprosila komisarja meddržavne prometne komisije, naj pride s?mkaj v svrbo posredovanja, i
Pariz. 4. marca. Governer kolonije Guadeloupe brzojavlja, da je štrajk na sladkorjevih nasadih v ■ Grande Terre končan, dočim v Marie i Galante še vedno traja. Povsodi via- | da mir.
-Manila. 4. marea. Štrajk mornar-J jev na parnikih. kteri oskrbiijpjo; promet med posameznimi filipinskim: otoki, je končan. Mornarji so pričeli za sedaj delati na parnikih pod starimi pogoji, toda za kasnejšo dobo so jim obljubljene gotove ugodnosti. Štrajkarjem so obljubili posebni a-gentje lastnikov naslidov na Hawaii delo. ako bi štrajk dolgo trajal.
Allentown, Pa., 4. marca. Pred par dnevi so pričel? delavke v tobačni tovarni Victor TLorsh Cigar Manufacturing Co. štrajkati, ker jim pogl®vod.ja ni hotel povišati plače. Nato so ženske priredile zborovanje v neki dvorani in tu so sklenile, da se ne vrnejo na delo, dokler lastniki tovarne ne ugodijo njihovim skromnim zahtevam.
-o-
'	I
Od vlačngarja do bogatega far mer j a.
Galveston. Texas, 4. marea. Od vlačugarja do bogatega zemljisčnega posestnika je postal v nekoliko dnevih 481etni Frank Strome. Ravno je "potoval" po železniški progi, ko je na tej videl najmlajšo hčer milijonarja S. W. Jenningsa. Otrok je bil v veliki nevarnosti, da ga kak vlak ne povozi in v zadnji sekundi ga je potegnil Strome s tira. Nato je brezbrižno odšel naprej, dokler ga oče rešenega otroka ni našel in mu podaril v zahvalo mnogo posestva in več tisoč glav živine. Strome je dobro izobražen mož, a po smrti svoje žene se je udal pijači, ki bi ga tudi kmalu pokopala.
Denarja v slini domovini
poiUJ ase
sa	f 10.35	.................60 kron,
» 20.50	........................100 kron,
m	41.00	........................200 kron,
xa	102.50	........................500 kron,
sa	204.50	........................1000 kron,
za	1020.00	........................5000 kron.
PeSUrln* J« všteta pri tak rvotab Dona ee nakasane erote pcpolaovc Izplačajo bres vinarja edbitka.
Naše denarne peilljatv* gspbfcajt e. kr. poital kranUnl arai <r 1L i* 11 dnek.
Denarje mam MeSati le »aferim. neje Ao fSS.O« ▼ getovini * pripora Hm ali registriranem pUm% večji ske po Ltmectie Postal Koiij Orter ali p« New York Bank Draft
FRANK 8AK0ER 0O„ 19 Oortlandt St, New Tori. V. J •104 it. Olair Are, H. WL Glrrelaad. OM*.
Položaj v Bethlehemu. Avstrija protestuje.
-o-
AVSTRIJSKI POSLANIK JE NA- j PROSIL VLADO, NAJ PREIŠČE SEDANJI POLOŽAJ V BETHLEHEMU.
—o—
V tamošnjih Schwabovih tovarnah so zaposleni večinoma delavci iz Avstrije.
—o—
SUROVOST KONŠTABLERJEV. I
-o-
Washington. 4. marca. Štrajk v i Bethlehemu. Pa., kjer so v tamoš-' njih Schwabovih tovarnah zaposleni večinoma delavci iz Avstrije, med kterimi je mnogo Slovencev. Hrvatov in Slovakov, še vedno ni končan in položaj postaja vedno slabši, in sicer i vsled tega, ker so oblasti poslale t je- i kaj državne konštablerje. ki skrajno j brezobzirno postopajo napram štrajkarjem. Tako je nek konštabler te, dni ustrelil ogrskega delavca Josipa Szabo. Vsled tega se je pričelo se-' rlaj tudi avstrijsko poslaništvo v Washingtonu zanimati za imenovani štrajk in tako j? poslanik pozval zve- i zino vlado, naj poskrbi za to. da se bode stvar natančno preiskala. Poslanik zahteva pred vsem. da se mora omenjenega morilca ali državnega konštablerja strogo kazuovati in da, mora tudi vdova umorjenega delavca ; clobiti primerno odškodnino. Avstr. poslanik je storil tozadevne korake vsled tega, ker je prišlo v Washington posebno odposlanstvo štrajkar-! jev iz Bethlehema, kteri so pripeljali i seboj tudi vdovo in otroke umorje-' nega štrajka rja, ktera j? pooblastila j Tazelarja od American Federation of j l^abor zastopnikom svojih terjate*', i
Imenovani organizator je avstrij-; skega poslanika opozoril na to, da je v Bethlehemu kljub štrajku vladal! popolen mir, tako. da ni bil nihče aretovan, in da so se nemiri pričeli! šele potem, ko so prišli v mesto dr- j žavni kouštablerji. Vsa delavska zborovanja so se vršila v miru in redu. dokler niso prišli konštablerji vi mesto, kteri so takoj pričeli izzivati! tnirno prebivalstvo. Ko so konštab-: lerji prijezdili v mesto, so jezdili po. trotoarjih direktno med ženske in o-troke. Na vogalu 3. ulice in Linden ' St. so pričeli konštablerji streljati in tako so ustrelili tudi zgoraj omenjenega delavca, ki je doma iz Ogrske. Mestne oblasti so potem takoj zahtevale od poveljnika konštabler-' jev, »aj jim izroči morilca, česar pa j ni hotel storiti. Sele tri dni po u-! moru so morilca izročili oblastim, katere so določile $5000 jamčevine, ko-jo so plačali zastopniki Schwabovih tovarn, tako. da je bil konštabler takoj prost.
Konštablerji neprestano izzivajo mirno prebivalstvo. Tako so nekega delavca na ulici napadli, ko je šel s svojo ženo in ga tako pretepli, da se je onesvestil. Konštablerji nastopajo tako bi*utalno, da sedaj vse prebivalstvo simpatizuje s štrajkarji in da je vsa duhovščina zahtevala, da se konštablerje kakor hitro mogoče odstrani iz mesta.
Da je bilo delavstvo prisiljeno pozvati povsem tujo državo v varstvo delavcev v Zjedinjenih državah, je napravilo oblastim v Washingtonu obilo skrbi in neprilik. Vsled tega skušajo sedaj oblasti dokazati, da je bil poziv tuje vlasti v pomoč in varstvo delavstva povsem nepotreben. Vendar se je pa avstrijskemu poslaniku v toliko zahvaliti, da je po njegovi zaslugi tudi tukajšnja javnost zvedela, kako grdo se obnašajo konštablerji države Pennsylvanije.
-o-
Podražitev rojstev.
Pittsfield, Mass.. 3 marea. Tukajšnji zdravniki so dosedaj računali za vsaki obisk štorkle, oziroma za vsako pomnožitev rodbine le po $15. Sedaj so pa povišali ceno svojemu plemenitemu in splošno koristnemu delu na —t $25 do 35. — Samo obsebi umevno pa je. da so nastavili posebno ceno za dvojčke, trojčke in četvorčke. Posledica temu bode, da bode tudi tukajšnje prebivalstvo pričelo sedaj resnejše misliti na ljudski samomor, kajti draginja zdravnikov sili vsakogar na to, da; postane moderen.
Obletnica predsedovanja William H. Tafta.
| MINOLO JE LETO DNI, ODKAR
JE WILLIAM H. T APT PO-
i •
STAL PREDSEDNIK ZJEDINJENIH DRŽAV.
—o—
Obletnico je predsednik proslavil z
posebnim banketom v Beli his.
DELO IN POTOVANJE.
-o-
Washington. D. C.. 4. marca. Včeraj zvečer je rainolo leto dni. ko je sedanji predsednik William H. Taft
še večerjal kot navaden državljan na-» ... . se republike in sicer zajedno z onimi
svojimi prijatelji, s kterimi je preje
potoval na Filipine. Včeraj zvečer
pa. ko je minolo ravno leto dni od one I
večerje, je obedoval kot predsednik
Zjedinjenih držav in sicer v veliki
družbi svojih prijateljev.
Tekom jednoletnega predsedovanja je Taft postal za sedem funtov ložji. ' kajti lani ob tem času je tehtal 32G in sedaj tehta le 319 funtov. Kljub vsemu temu so na ni mnogo spremenil, kajti ves ai dobiovoljen je še ravno tako. kakor je bil vedno. Tudi pri včerajšnji večerji se je ravno tako iskreno in dobrovoljno smejal, kakor preje, ko še ni bil predsednik.
Bivši predsednik Roosevelt je bil 2:lasovit kot govornik, in je tekom svojega prvega leta za časa predsedovanja v svojej pisarni govoril 242 govo- i rov. V tem pogledu ga je pa Taft iz- j datno prekosil, kajti v nrinolem letu je govoril v svoji pisarni 348 govorov.
Poleg tega je predsednik Taft v rni-noU-rn letu prepotoval 20.638 milj po železnicah in 5000 milj po avtomobilu. Še ni jedeu predsednik ni toliko potoval, kakor Taft. kajti tekom minolega leta je obiskal 30 držav in dva teritorija ter je |>oIeg tega za nekaj časa ostavil Zjedinjene države, da se je zamogel sestali z predsednikom sosednje Mexico. Nadalje je nastavil tekom leta 6917 uradnikov.
Kljub vsemu temu se pa še vedno smeje in je popolnoma zadovoljen ter srečen.
Nezgoda na železnici.
Spokane. Wash.. 3. marca. Orien- \ tal Limited, ali najboljši ekspresni vlak Great Northern železnice, j? na potu proti iztoku pri postaji Milan j skočil raz tir. ker je ležal na tiru velik kamen. Vlak je padel v jamo kraj tira. Kurilec in nek tramp, ki je bil na vlaku, sta bila na mestu ubita in trije potniki so bili ranj?nL Štirje tovorni in poštni vagon so takoj nato pričeli goreti in tako so zgorele tudi vse poštne ]x>šiljatve rfcun dveh vreč registrovanih pošiljatev.
Volkovi v Missouriju.
Springfield. Mo.. 4. marca. V iroz-du pri Vally so volkovi raztrgali in požrli gozdarja James Smitha. Volkovi so ,a:a napadli, ker je bil sam in ko je čakal v gozdu prihod svojega brata. Ko je slednji prišel, je našel svojega brata že mrtvega. Oziroma našel je le še njegove kosti, kajti meso so volkovi pojedli. Kraj njega je liržalo tudi pet ustreljenih volkov iu njegova puška.
Proti Japoncem in Kitajcem.
Redlands. Cal„ 4. marca. Trideset sadjerejeev iz Oak Glenns podpisalo je včeraj sledečo izjavo: Podpisani izjavljamo, da v nadalje na naših nasadih ne bodemo več dajali dela Japoncem, Kitajcem in Korejcem in sicer vsled tega ne, ker hočemo obvarovati naša zemljišča našemu potomstvu."
Slovene^
epozerito z Vami t« trvdiče Hrvat«
na novi hrvataki dnevnik
"HRVATSKI SVIJET".
List jo dobro nredovan, donasa mnogo in poštenega čtiva ter velja na leto $3.00» ali $1.50 sa ppl leta, ali 75 sa tri mesece. UpravniHvo "Hrvatskega Svijeta", 82 -Oortlandt SW New York.
•	■	.•" '' s
Zopet velika nesre5a v zlatem rudniku.
V	ALASKI SE JE RAZLETELO SKLADIŠČE SMODNIKA IN
ŠESTDESET RUDARJEV JE UBITIH.
Razftrelba je raztrgala trupla nesrečnikov na komade.
NAD 100 RAIN JENIH.
-o-
Juneau, Alaska, 4. marea. V zla-' tem rudniku Treadwell. se je včeraj i opoludne pripetila vazsti-elba smodnika. pri kteri je šestdeset rudarjev. ; kteri so bili na delu. bilo na komade raztrganih, dočim j® 100 nadaljnih premogarjev težko ranjenih, tako, da jih bode mnojro med njimi umrlo. Nesreča se je pripetila 1100 čevljev globoko pod zemljo, tako. da na kako rešitev nesrečnih žrtev ni bilo misliti. Trupla rudarjev so se spremenila v ' velik kup človeškega mesa in kosti.
Od tukaj je na lice mesta odpotovalo deset zdravnikov in mnogo bolniških postrežnic. vendar jih je pa še mno®t> več potreba, da bode mogoče vsem nesrečnikom pomagati. Prizori pri vhodu v rov. kjer so se zbrale rodbine nesrečnih rudarjev, so nepopisno žalostni. Trupla ubitih nidar-jev so tako razkosana, da jih bode mo- j joče spoznati le po njihovi obleki. K.ako se je pripetila razstrelba ni , znano, toda sodi se. da je kak rudai* prišel s svojo svetilko preblizo smod- , nika.
Rov T rad well je last D. C. Millso-sovih naslednikov. V rovu se dela od leta 1882 naprej in >e je dosedaj iz njega dobilo že za -+">.>,000.000 zlaia.
V	rudniku dela 1400 rudarjev.
-o--
Dovolitve za irigacijo.
Washington. 3. marca. Pri včerajšnji seji zveziuega senata so sprejeli dva zakonska predloga. ktera : dovoljujeta zvezini vladi izdanje dolžnih certifikatov v znesku 30 milijonov dolarjev, kteri denar naj se porabi v svrho irigacije pustinjskih zemljišč na zapadu. Nadalje je se-' uat tudi dovolil porabo 10 milijonov i dolarjev za nabavo raznih stavbin--kih zemljišč v Washingtonu, na katerih bodo zgradili razna vladina po- i slopja.
Senatorji Heyburn. Bradley in Sutherland so govorili o predlogu glede ustanovitve poštnih hranilnic, o kle-; rem predlogo s? l>ode najbrže še tekom današnjega dneva glasovalo.
Najnovejše zdravilo za revmatizem.
Beaver Falls, Pa.. 3. uiarca. Mrs. Hanna Spencer se žs ir.nogo let muči vsled revmatizma. kteri jo je v minoli noči zopet napadel, tako. da je bila prisiljena pozvati svojo hčer v spalnico. da jo namaže z neko tekočino. Hči jo je drgnila z tekočino o kteri je mislila, da je kafra in alkohol. Mrs. Spencer je potem takoj zaspala, ko je pa probudila. je pronašla, da je prilimana na postelj, tako. da se ni zamogla ganiti, kajti hči je rabila mesto kafre navaden — lim. kojega je njen oče rabil pri izdelovanju klopi za kuhinjo. Sedaj je popolnoma zdrava.
Roosevelt postane londonski častni meščan.
London. 4. marca. Mestno zastopstvo je jednoglasno sprejelo resolucijo. s ktero se je sklenilo, da se poda bivšemu predsedniku Zjedinjenih držav Theodore Rooseveltu častno meščanstvo, ko pride v maju v London. Istodobno se je izvolil poseben odbor, kteri bode priredil vse potrebno za sprejem Roosevelta.
I	.
Rojaki, kteri potujejo v staro do-; movino in želijo za velikonočne praznike dospeti domov, naj potujejo z naslednjimi parniki: KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 8. marea.
LA LORRAINE odpluje dne 10.
marca.
ADRIATIC odpluje dne 12. marca.
LA PROVENCE odpluje dne 17. marea.
Za vožnje eene in druga pojasnila se zaupno obrnite na tvrdko: FRANK HAKHKR CO., 92 Cotfbudt Mam York, N, 7.
Južne republike. Madriz na krmilu.
VEST O POPOLNEM PORAZU NI- ! CARAGUAJSKIH USTAŠEV I SE URADOMA PO-T R J U J E.
Ustaška vojska pod vodstvom generala Chamorro je potolčena.
ZA USTANOVITEV NOVE RE-PUBLIKE.
—o—
Bluefields, Xiearasrua. 4. marea. Semkaj se poroča, da sn bili vstnši ktere je vodil general Chamorro. pri Tismi popolnoma, poraženi po vladi-nem vojaštvu. Poraz se tudi potrjuje po generalu Estrada, ki je tukajšnji provizorični predsednik, dasiravno še ni po nikomur kot tak pripoznan.
Chamorrove čete <o bile popolnoma , vničene. dočim je Chamorro zajedno s peščico ljudi ušel. Vladine čete so vjele in postreljale 800 ustašev. »ločim so imele tudi one izdatne izgube. Ustaši trdijo, da so bili poraženi vsled teira. ker jim je pošlo streljivo. Iz vojaškega stališča je vstaška vojska tako popolnoma poražena, da ne more več nastopiti v odprtem boju. tako, da se zamore bojevati v nadalje le Še po načinu guerilje. T'-taško gibanje, ktero je vodil general Estrada. je sedaj končano. Vso vstaško gibanje na zapadu je sedaj končano! iu vstaški vojski ne preostane iii*-druzega. ne<ro pričeti z gueriljo, oziroma razdeliti se v majhne čete. ktere bodo ropale po deželi, dokler ne bodo postreljene. T*s(aši še vedno upajo. da bodo Zjedinjene države pričele z posredovanjem, da tako napravijo mir v deželi.
San Juan del Sur. Nicaragua, 4. marca. Semkaj se poroča, da so vladine čete vjele 2">0 ustašev Chamorrove vojske. Ostanek čet imenovanega generala beži na vse strani.
San Juan del Sur. Nicaragua. 4. marea. Vest o popolnem porazu u-ta-škili čet pod vodstvom generala Cha-morra. se uradoma potrjuje in zajedno se tudi naznanja, da se je 2SO vstašev. ki so bojevali pod vodstvom imenovanega generala, uda In vladinim četam. Tukaj se naznanja, da bode vojna takoj končana, ako bodo Zjedinjene države skrbele za to. da se preneha z skrivnim uvozom orožja in strel ji va iz Zjedinjenih držav v Bluefields.
Vladin general je najpreje s svojimi četami zasedel San Vineente. nakar je poslal svoje čete za bežeči mi ustaši proti La Manira. Ustaške čete so bežale v takem nereda, da so ostavile na bojišču svoje zaloge stre-Ijiva. orožja, sedla, zdravila in drnere potrebščine. Ustaški vodje Chamorro. Mena in drugi skušajo sedaj priti v Ramo.
Ko je prišio vojaštvo, koje /.a^le- j duje bežeče vstaše do gorda. v kterem so se poskrili nekteri vstaši. so našli na robu gozda 200 ustašev. kt«*ri so se vojaštvu tudi udal i. Tudi v Acov-api se je udalo nekaj nad sto vstašev. |
Bluefields, Nicaragua, 4. marca, j Ustaja. ktero je pričel Estrada že pred meseci, je sčdaj končana. Vsa kampanja >e je spremenila v velikan- . ski poraz za vstaše in sedaj je le Še potreba, da posredujejo Zjedinjene države v toliko, da bode v deželi zopet zavladal popolni mir.
Bitka pri Tismi se je vršila 22. feb. in tedaj je bil general Chamorro poražen, kajti zgubil je 800 mož. Chamorro je bežal z 100 vstaši v San Vineente. kjer je bil general Mena obkoljen po vladinih četah. Chamorro je prišel v San Vincento minolo nedeljo in od tam je včeraj brzojavil semkaj, da je bil poražen vsled tega. ker mu je primanjkovalo orožja in streljiva. Včeraj se je tukaj v prvič povedalo Časniškim poročevalcem in ujrlednej-šim ljudem o porazu vstašev. dočim so se prebivalstvu vsi dosedanji porazi vstašev prikrivali. Nekteri ljudje še izvedno mislijo, da je položaj za nstajo ugoden, kajti takozvana pro-jvizorična vlada generala Estrada je t redno skrbela za to, da se je javnosti poročalo o ustaških zmagah, j Ustaši razpolagajo sedaj na iztoku le se z 1000 možmi pod vodstvom generala Mena. Tukaj nabirajo sedaj nove. ustaške novince^ kar .je .pa brez
/
Kraljevi tat milijonov. Belgijski kralj.
POKOJNEGA BELGIJSKEGA KRALJA LEOPOLDA SO V BELGIJSKEM PARLAMEN-
TU NAZVALI T i TATOM.	~ 1
Pokojni kralj je ostavil v rcsnic!
70,000.000 frankov.
SEŽGANE KNJIGE. T
-it--
Bruselj. BeL-ja, i. u-arca. V poslanski Zbomiri 'ii «.<■ 'r;;vi!; d več ur zapu>«r-i::i> p.. -.. .jn«-_:i h,.]^: j skega kralja Leopolda in x»v\ {»ov-d-m - je pokojnega kralja.	t • ? !«• -ij-
sko vlado v>e-r hiiis ,i KririkoraJu. Najzunimevejše pri v-t": t» i aiko-vanju je bil «rovn<- p.., niča V.-n der Wide, ki je vložil tud; 1 uterf^elacijo - ktero se od via it- /.a.iu-v;,. nai p. -jasni, koliko zamore Belgija zahtevati od onih korporaci;. ktere je- pi.kojni Leoptdd u-t.Ulovil ilt kterin: jt- «id|»ad-la velikanska -vola denarja. Van der Velde je jH.sJance opomnil na dejstvo, da je )»i>kn jni k r;*! j svoje [>remoženie označil tako. da je :z upori.razvi-deti. da je init4 !e 1 .">.000.000 frankov, dočim je časopisje takoj po njetrnvi smrti poročalo, da je o-tavil 7o n ili-jonov frankov, med ktero svoto je bilo za 25.000.000 frankov bondov države Koiiiro.
Vse knjige, iz kterih 1».: bilo lahko razvideti poslovanje umrl- kralja iu njegove velikanske goljufije ter tatvine, so takoj jw> nj«govi »miti se-žsali. Iz teh kniiir bi bilo tudi raz-vidno. koliko denarja j»- |M>koj>n kralj •hit -voji ljubici, baronici Votiirfran. \ sekako je }>a -jdošno znano, da ves ta denar, kterega -i je kralj nabral, dokaj smrdi po krvi. To v.-likansko premoženje bi -e moralo razde.iti domačinom države Ivomro. kt rim so kraljevi zastopniki za <"-a-a je_'ovega vladanj.! pomorili >->roiinik»'. Ministri ni>o vedeli, kaj na t>> odgovoriti in tako >o morali končno priznati, da jc govor poslanca Van der Ve i de lokaj resničen. Poslanec Jansou. k: je vodja liberalcev, je povedni, da je 30.000.o00 frankov \,m zaklada za državo Koniro iu-:n;!i:n k:»m zjinolo in vsled tega je vprašal vlado, kje je ta denar, in ako se je porabil za kraljeve ljubice in maitrese. Poslanci >o prepričani, da je kralj •» ii :{0.«»ti0.000 frankov je ■ • -ravrn .kradel I z državnega zaklada i :	pripisal svojemu pre'r.ozj'Tijr-.
ZA VSEBINO TUJIH OGLASOV tfl ODGOVORNO NE UPRAVNT-ŽTVO NE UTtgDNTŽTVO-
vsakeira pomena, kajti do ustaške zmage ne more več priti.
Danes -e tudi v Biuefie 1» v prvič priznava, da je bila vsa -.-danju n>.ta-ška kampanja velika lapaia. General Chamorro je -t'-lil in upal. da se, mu lx» mo.goee v notranjih krajih nabrati veiiko število i-ta-e- . ker je mislil, da je ljudstvo s -oianje vlado v Managui nezadovoljno. K»r je pa bivši predsednik Zelava odstopil in ker je potem ljudstvo odbralo M3-driza svojim predsednikom, -e je vse prebivalstvo zadovoljilo ? položajem, tako. da ko je Chamorro pri-t-l - -vo-jimi četami v notranje pokrajine, ni nihče hotel o niem vedeti in se mu pri.lružiti.
Tukaj se Še vedno govor: o ustanovitvi nove republike, kr^ra raj obstoji iz iztočne polovic republike Niea-rague. Tako republiko bode baje razglasil general Estrada in potem pozval Zjedinjene države, naj novo re-nbliko priznajo in jo čuvajo pred aa-padom Madrizovega vojaštva. Zjedinjene države naravno kaj tacesra ne bodo storile.
"Washington. D. C.. 4. marea. Tukajšnji odposlanik provizoričnesra list as kega nicaraguajskega predsednika Estrada, senor Castrillo, je dobil včeraj od Estrada naročilo, naj naprosi Zjedinjene države za pripozna-nje no\;e republike, ktero so nameravali ustanoviti iz iztočnega dela Xi-jcarague. Glavno mesto te republiko naj bi bilo Bluefields. Državni oddelek je pa takoj izjavil, da tega ne bo-|de storil in tuli ne bode posredoval i v prid končanja sedanjega bojevanja | v Niearagui.
*.«•dti, , , .v;,jj^ffl.„..
I OtMjJ aid published by'the
Co.
V »BANK SAJCSEft, President. 'JL,..1. ■ »M" -lLLlU.RJi.fL
gw?t^Boroogh pf ManhatUn,
Ift celo leto velja list za Ameriko ih i
C*n*do.. . ......i. . $3.00
« ©olleta. . . ......LfiO
toto z« mesto New York . . .	4.00
m pol ieUx* mesto New York - .	2.00
•T	yaeleto . . . .	4,50
_«• m " polloU.....«.*0
* " " četrt leta . . . .	1.75
) Tzaaei »edelj m prattafkov.
C'Yotca of t^e Peorfen fcMted every diy, except SandayB nd
.	Holidays.
Subscription yearly $3.00.
-TF-J " 1	■ I 1
edv«rtl«*m*nta on agreemeiit«
» Dopisi brez podpisa in oeoboosti ee nc ■atisnejo.	■'.
Denar naj se blagovoli pošiljati po — Honey Order. Pri spremembi kraja naročniki^
Keimo, da ho nam tadi prejdnle vallAč« naznani, da.hitreje nsjde-mo naslovnika.
Dopisom in pošiljat vam naredi teta na-*trr :
»•ctu As NXndc^ ' 8 »Portlandt St,	Se# Vo*
Telefon 4687 Cortland*. ,
Koncem tedna.
Elit- - —o—
"Philadelphia Rapid Transit Co., ktera .je po dilhovniSt vu ponujeno posredovanje med seboj in strajkarji odklonila, s tem že dobljeni štrajk zgubila", tako piše "Sun". Ravno tega mnenja smo bili tudi uiir ko smo pisali, da družba izjavlja: "There
is nothing to arbitrate"...
* * *
V	senatu države New York iščejo novega vodjo večine. Ker so pa pri-žli v senatu na sled nepopisni korupciji. bilo bi boljše, da bi preiskali njegovo preteklost, m'edno ga odbero
za vodjo večine"...
# * *
** Farmer" naše Tammany Hall. Chas. F. Murphy, bode v nadalje prideloval krompir, koruzo, p reši če in perotnino; primanjkuje mu le s? zeljnatih glav -— in potem bode pb-vsem sličeli velikemu ljudskemu vodji Cincinnatn, kteri je vodil vso politiko veduo le na svoji fartni...
.* * *
Pred petimi mesci je bila vložena
obtožnica proti sodniku FnrTongu vsled brezvestnosti in podkupovanj® — sedaj pride zadeva do obravnave: in medtem je glavna priča proti brezvestnemu sodniku — zginola. Tipičen in običajen slučaj: gotov? kriminalne slučaje se pusti pri nas zastarati, kajti stare slučaje je skoraj nemogoče kaznovati___
* * *
Turki so zelo srečni ljudje: od-stavljeui sultan je zaročil tri svoje hčerke z jeduim in istim mozkiin. oziroma z Eyub pašo. in potem so se. vse tri nakrat omožite iu do smrti
"preskrbele"...	, ;
* * * ; . .
Nek Evropejec je te dni dejal* da so Newyorčani najinsolenliiejši ljudje na svetu — ker jim niti na um ne pride, da bi se komu odkrivali. ->-To pa ne prihaja od insolentnošti, kajti to je !e posledica prevelike Zaposlenosti. ..
* * .: ^
V	ostalem je pa odki-ivanje.le _sta-ra evropska neumnost, ki dokazuje, da se onstran Atlantika hlapčevanjil Se vedno niso odvadili. — Naš <4hav-dujudu" je vsekako boljši in demo-kraticnejši... „
Trije ameriški diplomati, kteri imajo veliko izkustvo o Evropi; -jed-noglasno izjavljajo, da mladi Ameri-čaui v Evropi ne morejo n&previti karijere. Verjamemo: uvideli-so-o-mejitev Evrope, prepire med narodi in horicont,- ki je izredno majhen, kojega pa smatrajo povsodi v Evropi -velikim... •	..... , > f
V	Indianapolisu, Ind.. bodo ^ fia-dalje sprejemali tudi žettske k policiji. — To je najnaravnejša in najcenejša pot — za pomnožitev policijske čete...	' s
* * *
V	ostalem imajo pa' v Indianapolisu izvrstne ideje in tako se ni čuditi, da bodo končno dobifl tudi — "rojene policaje"... ■	i
* * *
Znani špekulant Patten v Chicagd, 111., kteri je pri špekulaciji s jEitom tekom lanskega leta "žaaluMi*'' milijonov dolarjev, £re v	»
bode v nadalje deloval le lia fiian t repičnem polju.; — Tako so poslovili roparji v starem času, ko so od svojega ropa dajali "desetino" — cer-| k vi...	• |
"Ako bi Washington danes še.žl-! vel, oziroma oni Washington, kteri | ni obračal 'svoja jadra po vefrn-javnega mnenja: bi li zamogel biti še izvoljen pi-edsednikom('^Sun.") A point well taken! — Nihče bi dandanašnji pri nas ne hotel potovati I v starodavnih pošt nih vozovil.t, tudi ako bi bili še tako elegantni: vsak : f-as iinS'"Svoja promet na sredstva"
liri,t— svoje može... . ., * *
Neka porota v državi Geoi^iji je ' rhzsodila: da zamore-zdravnik zahte-i vati le tedaj honorar, ako je brfe nje-;£ova- operateija vs-pešna; — rPoeaši i bodemo tudi pri' nas postali tako pa-Imetni. kakor so bili Kitajci ie pred i tisočletji: oni plačujejo svoje zdrav-: nike le toliko časa. dokler" so zdra-
Pisma iz Koroške.
" -X.
Veseli- pojavi se;:bili za koroške , Slovence, posebno za rodoljube Ciril-I Metodove podružnice. Naloga, ki jim je bila poverjena^ ni bila ktbka. i Treba je bilo vzbudili ljudstvo in mu ipokazatir kako kvarne so koroške šo-! le- slovenski mladini. ' V govorih še je razlagalo, kakšne šole naj bi bile,-i kako naj bi se delil pouk, da bi imele kaj vspelia. Toda pri tem se'je ind-iralip. dotikati nepriljubljenih stvarij. |Gov6riU o pomenu, in potrebi dobre j šole, je med lju-Sst^m nehvaležna [stvar. Kajti Šola je velikemu deh* ! slovenskih koroških jfcmetov vse prSj nego priljubljena.., Razlagamo pa7si , to' tudi lahko. - Starejši kmetje^ ki iiišo hodili v šolo, a so kljiib teiiiu ižliajali, ne ,tBorejo uinetiV..ee'Aiil- bi
šota tako potre^tfl! sii: če sem jaz lahko živel brez;-šole, zakaj bi ne mogli moji otroci? Bo sc drugi vzroki; Šolske doktlde . so nepriljubljen davek, a tretje ■—kar je glavno — je, nesrečna vzgoja in poiVesrecFbl vspebi naše šole. , Celil t oseln let trati bt rok v čisto zgnfitje-iie namene, ribija se mu dan- tiŽ a^h nemščina v glavo, otroci postajijO' topi in neol^utljivi. sjilbh nepristojni za vsako boljsb nlisel- ih ■Želo, Veliko, da, največ Atrok, Jo bedijo rme-pta in trge v- Solo, je izgubljenih *kj kriaeta; Sola s avbpim^popolni^ia na-; pačnim eistfemoin ni ^Osiegla ife lini-1 ^gada ^ oAthjila otiofelSio-j In. SUaiteniee ne veseH ve^ biti na kmetih, ne Sara Biti ža
šk1^^Ifi^i ..lltife I
m rajši v kakšne rudni^. ali k fe fbmei, ali & ^ kar se db^jj niy čdfce v J&egta v tovarne. |j» vsled
''-v ' .	!
legi nastaja veliko pomanjkanje po-, slbv na deželi. Km?t nima delavnih i moeij. To ga boli, a vidi v soli iz-vdr tej prikazni. Zato mu je nepri-1 ! ljubljena. -
Druga, a zanimiva stvar je jezik, i nebi jezik šole. v kterem se je razpravljalo na shodih podružnic. Z ni-j i čemur ne dirneš koroškega kmeta Itolj. nego če mu rečeš, da se mu mo-iti v šoli slovensko poučevati. Zakaj, pravi kmet, saj znajo slovensko otro- j ci žie od doma, v šoli 6e morajo učiti i • nemško. Zaslepljenost v tem oziru j |e tako velika, da lahko rečemo, da , v tem tiči glavni vir. nesrečnega šolskega sistema na Koroškem. To je .predsodek, tako vrinjen v meso in kri koroškega Slovenca, da -je veliko vprašanje, kako bi se dalo to odpraviti. Tukaj treba še v resniei radikalnega dela; pri korenini moramo te nesrečne predsodke iztrgati ljudstvu iz duše. Kajti to je tudi glavno otoflje, s kterim nasprotniki delajo. Ničesar ni lažje nasprotnikom; nego Slovenca prepričati, da je znanje nttoččiHe glavna stvar, ki se mora v šoli gojiti; Seveda ne misli od slo-; venskih rodoljubov nihče na to, da bi i ;popolnoma iztirali nemščino iz šole.; fa čeravno se to ljudstvu povdarja. i vidiš -Vendar' takoj kisle obraze, ako i j fploh hočeš govoriti o kaki spremem-j bi -šole. Nekteri se tako bojijo, da , bi se njHi otroei ne naučili dosti nem-jšeide, da jih, četudi je v bližini šola, i^ajSi pošiljajo uro daleč v mesto; k^ef • je -popfelnoma nemška šola. i .'Tako se je na čuden način ustvaril i špeeijtlen fidjem šote. Na eni "strani j ^ golk nfeklj krariijivega, na drugi: !'pA inudi deei zaklad, ki je dragoee-m. n i nfego; vse k svetu. I'^pftaps ^aiH.^.iefi tužnih ršzme-t^lSoi-e dajati^le.to, da ši riiarsikje »bkefi i lia	-
liŠi.ko spbzhaftfo iz tegi, kako težko tiftiogo šo imele, podružnice drfžbe sv. Cirtia in Metoda., Med tjudstvota, ki jie fe tako 'oktižend a tujim duhom in tako zapeljšiki, delo pač ni lahko. Toda priznati se mora, da so podruž-1 niefe žteejalfe-dosti semferta, in marsi-fetero je -vsHilo* ali vsega. Tear bi-^ro-I MMfo fjričago^al od njih; iz vzro-kot, o ktetih fc'detno Se govorili; te dosegle. i^cSeg vsega živahnega gibanja štfib pridobili titdi prvo dru-; žbido šolo v Štrfinp^rtu pri Velikov-: riu. m ffigl jtotfceha^ jfe ta Sola za i Sldvenee iz vipilrovSie okolice, a tudi iz dHiglfi, jhffl&v d^lele, je znano I vsakemu j^Žolj^di: ' j ^ŠtraŠltid i-ovajo ha^>rntniki profi ; n jen pomeri, i Kolikoin-at JL. netili ,8riihŠII, £0 po6i&& 5m ^ talbijale. okoH frtlibpf*, kkm Tutki V šr^li^ea
lotiti samo-prti kulturni narod Av-VpHv -te šofe za okolico me-ffft je1-1 neprecenljiv. Otroci, ki pri-hajajo ir te šole, kaZejo v vsakem o-rirti, da so vzgojeni v narodnem du- i h'tyj llfc so se' vzgojili v slovenskem, zavodu. Stoji pa še druga privatna I slovenska Sola in ta je v Št. Jakobu' v. Rožu. Ta je še mlada, zato tudi š? ne moremo govoriti o njenih vspe-hih. Pripominjamo pa lahko, da je ta šola velikega pomena za Rož, kajti ravfio ža Št. Jakobom se stekata dve i železnici — dve črti, po kterih se v J npvejšem času siri nemčurstvo kakor kiiga.
DOPISI. ;
Chicago, HI.
Cenjeni rojaki:—
Mnogokrat gotovo citati v jednem ali drugem listu priporočanje za pristop h kaki slovenski Jednoti. Res je lepo videti ali slišati, ako s? Slo-renei zberejo in tvorijo jedno društvo v namen podpore bolnim in one- j tftOglim.
Dragi eitatelj, tukaj se nahajaš v' tuji zemlji, kjer se nihče na-te ne j ozre, če si bolan in če nisi več sposoben si s trdnim delom vsakdanjega j kruha prislužiti. Gorje ti v takem ! položaju! Srce ti mora počit od žalosti. ako trkaš na vrata bolnišnice, i a te nihče ne sprejme, ker nimaš denarja. Vsakemu si na poti in še tvoj i poprejšnji najbolji prijatelj je rad.! če ne pride več s teboj v dotiko. Človek v takem položaju je gotovo naj- j večji siromak, kar jih zamoreš najti.
Cestokrat sem slišal pogovor rojakov o nesreči jednega, ki ni bil zavarovan pri nobeni Jednoti. Slišal sem navadno, da si je dotični bil sam kriv, da se mu je ob času bolezni slabo godilo, ali da ni nihče mogel za njim pogreba plačati, ker ni bil član kakega društva. Človek navadno misli, ako sliši tak pogovor, da imajo rojaki prav. ako obsojajo prejšnje življenje takega siromaka.
Ali žalibog, čestokrat se pripeti, da je bil človek trdnega značaja kot dober član društva in Jednote o prvem slučaju bolezni odvržen od vse na daljne podpore in končno še izključen iz Jednote in to samo vsled trme odbornikov, ako se jim je zameril in ni plesal po njihovi godbi. — Dragi rojak, lahko uganeš, da tak bolan človek ne more pristopiti k nobeni drngi Jednoti in je toraj revež do smrti.
Jaz sem član društva "Slavija" št. 1 S. N. P. J. v Chicagu čez 2 leti ill pol. Kar se vsakemu v življenju ! pripeti, se je tudi meni, namreč, da sem zbolel na pričeti jetiki.
Kako in kaj je počenjal glavni odbor S. N. P. Jednote z menoj, da me je spravil ob vso podporo in na zadnje še ob članstvo, ne bodem pop !soval, ker bi vzelo preveč prostora. ; Omenim samo tolikp, da mi ni nič I pomagalo spričevalo vrhovnega j zdravnika, kakor tudi ne spričevalo i chieaške bolnišnice. Bil sem 13 te-;dnov v bolnišnici in med tem časom me je društvo tudi črtalo kot člana zaradi ne vplačevanja asesmenta.
Dragi rojak, izberi si tako Jedno-tO, potem bodeš občutil, kako ti bode, ko bodeš ležal v bolnišnici brez podpore in nazadnje bodeš še izključen, i Danes, ko sem prišel zaradi zaradi j onemoglosti tako daleč, da sem pri-morau državne pomoči prositi, danes ndj se dotičniki, ki so z menoj tako k^jpto in nečloveški ravnali, povprašajo pri Chicago Tuberculosis Insti-; tlite čez moje stanje in gotovo bodo ■ izvedeli, da je bila moja prošnja za j podporo v vsem obsegu pravična in i izključitev za easa bolezni neopravi-jČena. Seveda si jaz danes ne morem nič več pomagati, ker nimam denarja, da bi polnil žepe odvetnikov. To-rhjj. ostanem brez pomoči; obsojam povsem kruto postopanje glavnih j odbornikov Slov. Nar. Podp. JCdnote ! proti meni, ter jim želim si v mise.l j vzeti, kako bi njim dobro prilegalo, jkfrrbi od njih eden bil popaden od te bolezni in bi se z njim tako nečlove-škV ravnalo.
;Ysem čitateljem tega lista po širni Ajfceriki srčen pozdrav!
' .	Anton Windiseh.
[-"-»';'
Portland, Colo.
Cenjeni gospod urednik:—
Slovencev -tukaj ni veliko — samo ena družina je in par neoženjenih. Vposleni smo vsi-pri Colorado Portland Cement & Plaster Co. Delamo vsaki dan, tudi ob nedeljah, za kar dobimo plače od $1.80 do $2.50 na dan. Delo ni težko, a dobi se ga težko* Radi tega ne svetujem nobenemu rojaku semkaj hoditi. Če ima pa kedo kaj preveč cvenka, se ga bode thkaj hitro otresel.
Kakor 'sem že omenil, delamo vsaki -dan. Ob-^večerih -pa prebiramo nam vsem- priljubljeni Ust Glas Naroda in zraven .tega podpiramo pivovarne s tem, da pijano ječmenovo voga^ ,	... _. .. ...
Irordcilo o grozni -katastrofi v Primero,' Iger je toliko naših ožjih rtf-jakov oaortlo wasreti, nas je jako
SOtJ-ds. a- f.---Aj j i 'K*	fU<T<m»
■ ,•.-.■ * • - a * *j	g" j 1 ■ ff	g*" 1
Liberty	Soelefjr.
Kakor smo že v našem .listu poročali, ustanovila se je v New York«" ! posebna družba pod zgorajšnjim im'e-notn, kt?re nartieu je zavzemati se.zf«, prkviče nfoz^fticev "ali naseljencev^ tako onih," kteri nameraVirtTo -prift^v' Ameriko: Pflfrov Ta<\'r vgeB mJilr. kt išo že tukaj, in kterim se čestokrat I od st rani nativistQv godi krivica. ': -! Namen nove družbe je na pristoj-' nih mestih posredovati v-sj»ffd 'irto-[zemeev, in svojiiji^Jifeuiara'5zposforiti vsako varstvo pri.ameriških oblastih.
Ičtaft ie velike družbe^ klere častni član« je postal tudi predsednik WI1-' liam Howard T^t, zamore postati vsak v inozemstTn ati -pa-tiMi tuka,j rojeni možki, kar je tem ložje, kter
/naša letna efaharinaV shi-čaju. da bi pdtein, fco postane kedo član te družbe, potreboval kake nasvete. ali pomoč, ako ima opraviti pri ameriških oblastih, naj se zaupho obrne na zdolaj::označs&i nžiilov družbe in gotovo mu bode pomaga n o tako z nasveti, kakor tudi z dejanji.'
Radi tega "poživljamo rojake, naj kakor hitro mogoče pristopajo k ime-
-.- I	—	r — —. - v-
upvani družbi. Vsakdo naj izreže natisnjen list, naj-iepolni pra* z {is.' vrste s svojim imenbm in~ na^što-g-jhm, naj priloži pismu,, kterb je.adre-iovati: Liberty Immigration Society, Bniiding, dl Park Row, New i ork City; "jedfen dolar, iH naj pismo s' priloženim dolarjem kakor hitro Ttiogoče odpošlje na imenovani naslov. Takoj nato dobi potrebno listino, s ktero.se bodo lahko povsodi izkazal članom nove družbe, kakor tudi pmb, .kterega naj nosi na svoji sul&jji, kakor se nosijo . družtveni znaki.
V odbor te družbe, ki bode kmalo jšteia--milijon članov, je izvoljen tudi naš rojak Frank Sakser. Čim več Slovencev bode postalo Članov te družbe, tem večji bode naš vpliv na pristojnih mestih Sirom Zjedinjenih držav,
in vsled tega še enkrat opozarja m o rojake, naj ne odlašajo in ftlfe. žalijo male svotiee denarja za istvar, ktera
je za vse v Ameriki živeče Slovence velikanske koristi.
Izrežite naslednji blanket, prideni-te dolar iu odposljite v New York:
LIBERTY IMMlGERAftON SOCIETY,
World Building, M tark Row,
NEW YORK CITY.
Spoštovani:—
Prilagam $1.00 kot letno članarino; prosim, vknjižite me med člane Vaše družbe in pošljite mi člauoisko izkaznico ter družtveni zuak. Spoštovanjem
(Ime) ..................■............................
....................................... (Street)
(Mesto).. ................................
: / (DrSiva) .............................
(Datum) .....................l&l.
......Ij -Wl	" - ■ <J > I
SXXPELLER" f
I Pri mnjeiijn, odrti-nah, sploh prenapor-
- njeaju mi$ic, pri rev-
matizmu, nevzalfiji in /&
enakih tielkoM	i
maga enkratno vdrg-^^^J^f
expeller
DoW » v vwh /
} lekarnah po 25	I	W*
\ P.%ftUk^cr
^^^^ znamko
pretreslo. Postali so žrtva nikdar sitegra kapitalizma. Danes sem čital poročilo, ktero je izdala Trinidad Miners Union št. 198 Western Federation of Miners, O resničnosti o-menjenega poročila niti malo ne dvomim. Osebno namreč poznam uradnike omenjene družbe, kteri zaslužijo vse priznanje za trudapolno in požrtvovalno delo za organizacijo delavstva. Posebno se trudi g. Fran Gašpar, rodom Poljak, in ki je predsednik nuije štev. 198. Žalibog, da se Slovenci tako malo za njo zanima- j jo. Rojake poživljam, da pristopajo k organizacijam, ker uikdo ne ve, kdaj ga nesreča doleti.
K sklepu dopisa pozdravljam vse rojake širom Amerike, Tebi Glas Naroda pa želim obilo vspehov.
Naročnik.
Živali po zimi.
Gotovo je, da živali — pred vsem divjačina — ne občuti zime in mraza tako močno, kakor se navadno misli. Kadar začeja nastopati mrzlo vreme, se njihova obleka — naj bode iz perja ali iz dlake — zgostuje v debelo kožuhovino. Celo sneg iu led četveronožcem prav malo škodujeta. Pri nobeni divji živali se še nivopa-zilo, da bi — kakor razvajeni psi — tekla po treh nogah, četrto pa držala v zrak, da jo na ta način obvaruje pred mrazom. V tem slučaju je videti. da se malim ptičkom godi slabše; kajti ti dvigajo celo ob kratkem počivanju menjaje zdaj eno, zdaj drugo nogo v zrak. da jo skrivajo in ogrevajo v svojem perju. Največkrat počepajo tako, da ono drugo I nogo, na kteri pravzaprav stojijo, tudi pokrivajo s perjem.
Sneg je za eveteronožce nevaren samo tedaj, kadar po kratkem vlažnem vremenu nastopa naenkrat mraz 'in se pokriva sneg s tanko, ostro , skorjo, ktera se pod težo živali zdro-; biva in tako reže noge. Rane na nogah so vsled mraza še mnogo hujše: te ne omejujejo živali le na svobod-| nem gibanju, temveč zabranjujejo ijim tudi, da bi si iskale potrebne j hrane. Za srno iu zajea sta meseca \ februar in marc, v kterih nastopa dostikrat vlažnost s prekouočno zmr-zlino, najhujši. Zajci glojejo iz potrebe lup mladih dreves, srne pa ob-; jedajo srčeke mladih smrek in jelk in si s tem pokvarijo svoj želodec j tako zelo, da vsled tega mnogokrat poginejo.
Najmanje izmed vseh živali so od : zime nadlegovani mrzlokrvci, kakor: polž. žaba, ribe itd. Žabe se zako-pujejo v tihih vodah globoko v blato in zapadajo v letargično spanje, iz kterega se prebujajo šele spomladi. Neredkokedaj so ujeli ribiči z globoko idočimi mrežami po več sto žab naenkrat. Ko so jih spravili na zrak. so otrpnile: a so takoj zopet živahne, čim so jih! vrli v vodo. Hitro se spuščajo proti dnu in se zopet zalivajo v blato. Od rib zapadajo letar-giji samo nektere, kakor: linj, jegulja itd. Jegulja se zvija pri tem v spiralno formo. Ribičem so že od ! nekdaj poznana mesta, kjer leži po več sto jegulj skupaj; zato prevrta-, vajo ribiči led na več mestih in zabadajo ribe na nalašč za to prirejene : vilice. To je seveda zelo neracijone-* • len lov, kajti pri tem je več rib smrt-; no ranjenih, nego pri ujetih. Vse diuge ribe sladkih voda so v zimi ravno tako živahne kakor poleti; da, | lahko se reče. da se počutijo v zmer-| no mrzli vodi še bolje nego poleti, ko se voda segreva do 20 stopinj Cel-: zija.
Od sesalcev prestajajo zimo še najbolje takozvani zimski spalci: polh, krt, jazbec. Spanje polha je že v pregovoru. Lahko ga izgrebeš, vza-meš v roko in odneseš, ne da bi se zbudil. Jazbec ne spi tako trdno; včasih se celo zbudi.in se hodi malo sprehajat na piano. Do tega ga prisili včasih visoko rvvit čut za snago. Pregovor med ljudstvom, da živi jazbec od svoje lastne masti, se sicer ne more vzeti dobesedno, je pa vsekakor resnica. Najbolj čudna resnica pa je to,., da prihajajo, mladiči na svet že februarja meseca^ toraj v času, ko babica izven svojega gnezda'toliko feftkormie ferine dobiti ne
Jttpffe, ulB'//	, tr;xfVj i;fit"'* i V«.
_	- s H ' 'fSi •- -
Dva prfebivrflca lukenj si naneseta zalogo za zimo: hrček in krt. Hrček (Hamster) nabira takoj, ko je dozorelo žito. zrna iu jih odnaša v svojih ličnih mešičkih' v gnezdo, da ga je veselje gledati. Kako zelo da je priden, dokazuje to. da si nanese ..včasih do 100 kilogramov in še več; večina pš-ničnih in ječmenovih zrn. Škoda, ki jo napravija kmetu, toraj ni tako majhna. V Belgiji so se bili pred 20 leti tako pomnožili, da je bilo groza.
Krt se preseljuje v pozni jeseni s svojim kopanjem v nemrzlo nižino, kjer mu gotovo dela več t ž koč nego zgoraj Kakor previden mož, devlje. kolikor ne more |>ojesti, na si ran. Razne gliste in črve grize na ta način, da jih namah toliko pokvarja. da se ne ganejo nikamor več. Da li tudi on zapada zimskemu spanju, ni Še dokazano.
V STARO DOMOVINO SO SE PODALI:
J. L. Harp iz New York City v Hamburg; Josip Tomac. Anton To-mac. Ivan Tomac in Jurij Tomac iz Oak Grove. l>a.. v Delnice; Jurij in Bara Vinski iz Manistique, Mich., v Basiljevo; Pran Konila iz Eveleth, Minn., v Skrile; Josip Plut iz Pot-tersville, Cal., v Črnomelj; Ivan Ar-kar iz St. Mary's, Pa., v Kočevsko Reko; Josipina Horek iz New York City v Krakov; Karol Grenc iz Calumet. Mich., v Ljubljano; Marija in Stevo Režič iz Yorktown. N. Y., v Si-sek; Fran Bošnjak iz Forest City. Pa., v Celje; Josip Popek iz Cleveland, O., v Ljubljano: Ivan Majna-rič in Pavo Majnarič iz Gallup. N. Mex., v Delnice; Fran -Turk iz Go lamama, W. Va.. v Stražo: Fran Vel-kovrh iz Gormania, W. Va., v Dobravo; Fran Župec iz Rich wood. W. Va.. v Loko; Peter Pleše iz Gallup, N. Mex., v Delniee; Fran Merzlikar iz Helena, Mont., v Horjul; Anton Laknar iz Demopolis, Ala., na Ples-ce; Mat. Simlovčič iz East Palestine, Ohio, v Žiri; Anton Kirn iz I^ng Island City, N. Y-, v Matulje; Anion Debevc iz Franklin, Pa., v Cerknico; Fran Kočevar iz Dunlo, Pa., na Rakek; Fran Krašovec iz Brooklyn, N. v Ljabljano; Luka Znidar&ič
Hamburg-American Line.
Ekspresni in redni promet z parniki na dva vijaka med
NEW-Y0RK0M IN HAMBURGOM.
Veliki komodni parniki, opremljeni z vsemi ntodernimi napravami, kakor tudi z brezžičnim brzojavom ter podmorskimi signalnimi aparati, kar znači kombinacijo
VARNOSTI, HITROSTI
IN UDOBNOSTI. POSEBNA SKRB IN POD-
VORBA ZA SLOVENCE.
BATA\TA — odpluje 8. marca. HAMBURG — odpluje 29. marca.
Za vožnje listke in vožnji red, po vprašajte pri
Hamburg-American Lite,
ali pa pri lokalnih agentih.
iz Big Bay. Mich., v Lož: Ivan Russ i z Winter Quarters. Utah, v Višnjo <!oro; Peter Prestotnik iz Winter Quarters. Utah, v Kamnik: Fran Mataje z družino iz Raton. N. Meje., v Mrkopalj: Jakob Sumrada iz Rich-tvood. W. Va.. v Sv. Jurij; Jernej Skobec iz Richwood. W. Va., v Lož: Fran Ožbald in Izidor Zbašnik iz Pine Bluff, Ark., v Čabar; Fran Tavčar. Fran Košak in Andrej Gregorin I/. Baltic. Mich., v Trzin; Fran Jer-inančič iz Sheboygan, Wis., v Tržišče; Anton Stražar iz Neff. Ohio, v Studenc; Tomaž Plut in Fran Robida iz Cleveland, Ohio, v Žužemberk; Fran Donat iz Cleveland. Ohio, v Cerknico; Josip (a ni pa iz Cleveland, Ohio, v Ribnico; Josip Debelak. Fr. Fabjan z družino in Ivan Blatiiik iz Cleveland. Ohio, v Dobropolje; Anton Vid"rgar iz Fit z Henry. Pa, v Volek; Fran Urbanja iz Fitz Henry, Pa., v Sinje; Fran Šuštaršič iz Wau-kegau, 111., na Vrhniko; Fran Sušan iz Durango, Colo., v Jordane; Josip Kambik iz Chicago, 111,, v Semič; Peter Kratofil iz Switefcback, W.Va. v Ivanič grad.
Vsi ti potniki so kupiti parobrod-ne listke pri tvrdki Frank Sakser Co., 82 Cortiandt St., New York.
)	nm III 1 W pošiljajo naši rojaki
<	■■■■■■■■■■ radi STojim so rod-^^P I	H Bj m ^ nikom, prijateljem
)	^^^ ■	n H ^^H	znancem t staro
i	I ■■■■■III domorino in to se>
M 11IU M fi JU najraje t g0.
/	tovem denarju, kar pa najhitreje, najvestneje innajCBiije
)	preskrbi
; FRANK SAKSER GO.,
) 82 Cortiandt St,	New York, N. Y.
I	-Podružnica:-
,	6104 St. Clair Ave., N. E.,	Cleveland, O.
\	Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše ' postreže i Sedaj pošiljamo	I
I	100 kron avstrijske veljave za S20.50. |
I	s poštnino vred«	i
slovensko katoliško
podp. društvo	sveteBarba
Za 2jedinjene države Severne AmerSrv
Sedež: Forest Gty, Pa.	?
jBkorforlrtflo dne JI. jannarja 1902 w drUri Pettawtfaartft
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJ. ZAVERL, P. 0. Box 347, Foreit City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 51, Mineral, Kana. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OSTIR, 1134 E. 601 h Street, Cleveland, Ohio Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box* 537, Foreat Citj, Pa.
XADZOBJTLKI:
MARTIN GERCMAN, predsednik, Weir, Kana. KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City. Pa. JOS BUCENELI, starejSi, IL nadzornik, Forest City, Pa. FRANK ŠUNK, IU nadzornik, 60 Mili Street Luzerne, Pa
--o---*
POROTNI nr PRIZTVlfl ODBOS:
PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana. JOS PETERNEL, L porotnik, P. 0. Box 95, Willock, Pa IVAN TORN1Č, LL porotnik, P, O. Box 522, Foreat City, Pa,
Dopisi naj •• poiiljajo L tajnik«: ivan JELBAN, E. Forest City, Pa
Društveno jflaailo j« "OIiAS NARODA." ,
n^fjtitolsa! vi
Zdravilske kroglpce. j
(Humoreska.)
Jack Rafferty je bil uničen. In če ; bi ogledoval stvar od vseh strani, od j spredaj,'od zadaj, od desne ali pa leve: Jack Rafferty je bil uničen! Prvih štiriindvajset ur po katastrofi je imel Jack dvanajst različnih napadov
jeze. Potem se je pa pomiril in sam sebe imenoval nemarnega osla.
Kot dober računar se je potem vse- j del zji mizo in je začel preračnnjevati j svoje premoženje. Pronašel je, da mu je ostalo tristoosemnast dolarjev gotovine in neotresljivo privrženost sluge Jima. Jim je bil zamorec in tak lenuh ter tako nezanesljiv, da pač ni- ; kdar več ne bi dobil nobene službe.! Kadi tega je it udi bil tako vdan. "To je torej moje premoženje," je premiš- ! ljeval Jack Rafferty hladnokrvno. "Slaba bo! aKj pa stori faliten bor-j 7.ni špekulanti Živeti mora od dobrih misli. Torej bodem tudi jaz od dobrih misli živel!" Potem se je Jack vsedel in pokadil zadnjih sedem ha-vanskih import i ranih cigar, ki so bile v zabojčku. Nato je obiskal svojega dobrega prijatelja, ki je imel lekarno. [ Ta dober prijatelj sicer Jacku niti tudečega centa ne bi posodil. Tega i pa t udi treba ni bilo. Za tristosedem- j najst dolarjev se da narediti mnogoj
zdravilnih krogljic..
• » •
Na Broad way u se je promet ustavil. Radovedni, senzacije željni, mo-1 gočf tudi nekoliko sočutni, so se dre-njali ljudj" bližje. Oni, ki so stali zadaj. so razburjeno povpraševali, kaj j se je zgodilo. Oni, ki so bili v prvi vrsti, so se počutili, kakor bi sedeli na mehkih sedežih v gledališču in gledali bogve kako znamenitost na odru.. Na trdem tlaku je ležal zamorec. Jako elegantno oblečen zamorec, ahko se reče, boljše vrste zamorec. Že' to je bilo dovolj interesamtno. Ta za-; moreč se je krivil v krčili. Pene so mu : prihajale iz ust.
Okolu stoječi so radovedni gledali. Končno so se nekateri domislili človekoljubnosti in začeli so kričati:
"I bogi človek! Kje je policija! Kje je ambulanea?"
Policaj je prihitel. Ambulanea se je v diru pripeljala. Nekaj usmiljenih rok je hotelo pomagati nesti zamorca v ambulančni voz. Sedaj se je pa zdrenjal nek gospod v salonski suk-! nji in cilindrom skozi množico, se sklonil nad ubogim trpinom in ga prijel za roko, da hi štel udarce žile. "Želodčni krč" je rekel, zmajaje z glav«). "Težak slučaj dispepsije. Sre-( ča. da s;'m še o pravem času prišel.";
Po teh besedah je vzel iz telovni-kovega žepa majhno stekleničieo, iz katere je počasi stresel belo krogijieo in jo vtaknil zamorcu v usta. Uspeh j:- bi! takojšnji. Zamorec je zavrtel oči, nekoliko zastokal in globoko vz-dilinil. Potem je poskočil!
"Mišter — mišter!'' je začel kričati, "to je bilo prav močno zdravilo. Življenje ste mi rešili. Plemeniti dobrotnik, kako se imenuje to zdra-^ ilo t"
"To so Raffertyjeve zdravilske; krogi jice," je rekel dobrotnik ponižno.
*' Raffertyjeve krogi jice!" je za- j čel upiti zamorec kakor obseden.'
Raffertyjeve krog!jice so najboljše, i kar jih pozna zdravilstvo. Trikratni: hura za Raffertyjeve krogljice. Hura, j hura, hura...."*
OIh
•instvo se je razšlo smejaje in i zabavljaje. Sicer so bili vsi razjarjeni, da so bili tako potegnjeni. Toda besede "Raffertyjeve zdravilske krogljice'' so jim ostale neizbrisno v spo- ! minu. Drugega pa ubogi zamoree Jim , in plemeniti dobrotnik Jack Rafferty tudi zahtevala nista. *
Enak popoldan. Zopet na Broadwayu. Vse uposleno in vse živahno. Po sredi vozne ceste, ne da bi se brigal za vozove, ki švigajo krog njega, koraka nek zamoree. Črno obličje gleda
iz snežnobelega burnusa. Okrog in okrog kriči vse vprek, vse hooligane iz Bowery, Broadvvaya in sosedne lepe pokrajine je slišati. Ni čuda, v bel burnus oblečen zamorec sredi broad-vrayske živahnosti.
Tupatam se je zamorec ustavil, počasi obrnil in počasi ter svečano povedal:
"Raffertyjeve zdravilske krogljice!"
Če ga jp razposajena poulična mladina pocukala za njegov beli burnus, je rekel karajoče: i
"Raffertyjeve zdravilske krogljice!"
Ce se je komaj odrasel postopač zadel v njega, ga je brenil in zastonj podučil:
"Raffertyjeve zdravilske krog-
Ijice!"
Od vseh strani so začeli prihajati policaji. Ker radi zamorca je ves promet trpel. Polieijski poročnik je zamorca krepko stresel za ram? in zakričal nad njim: ''Takoj se izgubite domov 1" t
"Rjiiffesriyje»e zdravilske kroglji-iffi!" je wlgovprftawttnewec ^e jokavim /glasom*
Uircii^TU";
Štirje zastavni policaji so zamorec?,' zgrabili, ga suvali, nesli in porivali pred seboj. Črnec se je branil z rokami in nogami ter protestiral z vri-ščečim glasom:	.
"Raffertyjeve zdravilske krogljice! < Raffertyjeve zdravilske krogijicet!" j ]
In na policijski postaji je odgovarjal zamorec na vsa vprašanja s kli- i com: "Raffertyjeve zdravilske krog-Ijice!" In ko je bil obsojen na osenr, dni zapora (radi kalenja javnega mi- . ru) je zastokal milo: "Ra-affer-ty-• je-ve zdra-avil-ske kro-glji-ce. -. " j,
Zvečer. V Tammany Hali veliko;; žensko zborvanje. Nekdo je poročal J i
0	"moderni ženski". Bil je jako in-; teresanten večer in Vse je bilo zelo : i navdušeno. Seveda je sledil preda- j vanju živahen razgovor. V veliko ve- i1 selje predsedstva se je tudi nek go- j s spod javil. Kot velik prijatelj ženskega gibanja, kakor je rekel. Stopil je na govorniški oder.
i"Velecenjene zborovalke! Častite, gospe in gospodične! Prejšnja opom- j ha moje predgovornice. da mora biti idealen zakon pošteno tovarištvo in da si mož in žena radi malenkosti ne smeta greniti življenja, me je jako razveselila. Kakor da bi mi kdo iz duše govoril! In res, nič moža preje j ne razjezi, kakor pokvarjen želodec, j Radi tega, velecenjene gospe, vam iz ; vsega srca priporočam sredstvo pro- j ti pokvarjenemu želodcu: "Raffertyjeve zdravilske krogljice!" Ni je zakonske sreče brez Raffertyjevih zdravil ------j
Tukaj so Jack Raffertyja postavili j na svež zrak.
m m m ' ■•■v-^^ti I
Drugo jutro je stal Jack Rafferty; pred imejiteljem največjega reklamnega podjetja velikega mesta New York.
"Moje ime je Rafferty."
"Me jako veseli. Kaj pa hočete?"!
"Hm, Mr. Sampson, spravil sem! na trg nove zdravilske krogljice in j nameravam napraviti zanje prav ob- 1 širno reklamo — —"
"A, vi ste Rafferty, ki počenja take j neumnosti? Grom in strela, vsa čast vam. "Times" so se v današnjem članku v jutranji izdaji jako jezile proti nesramnosti cestne reklame. In pri tem "Times" ne opazijo, da de- ; lajo za vas zastonj reklamo. Vsa east, j mladi mož. Kaj želite?"
"Šest mesecev kredita."
"Top, velja!" je rekel Mr. Samp-! som ^	.. .
Vsi newyorski listi so bili polni re- j klame za "Raffertyjeve zdravilske I krogljice". Rafferty je pisal, da živijo bolgarski kraljf sultan in ruski 1 car samo radi tega še ker pred vsakim važnim vladinem opravku povži- 1 jejo po eno Raffertyjevih zdravilnih I krogljic. Newyoreani so se jezili in kupovali Raffertyjeve zdravilske: krogljice; ker newyorčan, ki ni dis-; peptičen, je redkost in spa*da v muzej. Jack Rafferty je postal bogat mož in j dosegel je veliko politično moč. Do- ] čakal je visoko starost in njegovo bo- i gastvo je tako naraščalo, da je sprejemal žurnaliste in jim z važnim j obrazom razkladal, da bogastvo samo človeka še ne osreči.
Njegova zadnja ura se je bližala. Poklical je svojega sina k sebi.
"Dragi sin," je ^-ekel smehljaje, "mirno lahko umrem. Tudi ti si našega rodu. Dragi sin, drži premoženje skupaj in množi ga. Množi ga na pošten način, če je mogoče, a množi ga na vsak način!"
"Da, dragi oče," je rekel sin. "In { recept zdravilskih krogljic? Ali mi! nočeš naznaniti skrivnosti slavnih zdravilskih krogljic?"
"Krogljice, moj sin," je šepetal Jack Rafferty tiho, "zdravilske krogljice — ali kaka ideja! Krogljice so iz sladkorja. Sam sladkor. Prav nič drugega, kakor sladkor. Jako fina ideja, moj dragi sin."
In Jack Rafferty je zaspal z blaže-|nim nasmehom.
-o-—
IZ AVSTRO-OGRSKE.
1
_^ .
Nemci nezadovoljni z naučnim ministrom.
Dunaj, 4. marca.* Vodje nemško-nacijonalne zveze, ktera se je pred par dnevi ustanovila iz raznih nemških strank, da tako nastopi proti
1	slovanski večini, so včeraj obiskali i ministerskega predsednika Bienertha i in so se pri njemu pritožili proti na-' učnemu ministru Sttirgkhu, kteri je j baje Čehom bolj naklonjen, kakor I nemškim pritepencem, dasiravno spada on sam tudi k pritepencem.
Oni trdijo, da bodo lahko pismeno j dokazali, da imenovani minister skr-jbi za to, da dobivajo Češki dijaki (ustanove, ktere so Nemci ustanovili za nemške dijake.
Ministerski predsednik je obljubil, 1 da bode zadevo preiskal, vendar pa
iNen&i od lega jae dnoiejo mnogd koristi pričakovati. (
Stari grof Završnik iz Zavrbo je bil zelo varčen.JLjudje eo to seveda drugače imenovali in ga obkladali s skopuhom. Sam se ni za tgtega smatral (v obraz se mu pa tega tudi nihče ni upal reči) ; Šil je mnenja, da je varčen, varčnost je pa lepa čednost, posebno pa še. ako povemo, da je bil grof par miljon krone vreden.
Za nekega dne je moral grof" iti k važnemu zborovanju v bližnje mesto, dobro uro oddaljeno od Zavrha. Konj je imel dovolj v hlevu, toda greh se mu je zdelo te lepe živali trpinčiti v vročini, grof pa, da si je imel že sedem križev na hrbtu, je bil kljub temu dober pešec. Dobre volje se je odpravil na pot. Ko je v mesto dospel pred hotel "pri zlatem puranu", ker tu je bilo zborovanje, ga je med vrati pozdravil hlapec; grofu pa je silil smeh v lice, spomnil se je, da je prihranil napivnino, katero bi moral dati hlapcu, ako bi se pripeljal s konji.
Star pregovor pa pravi: ne hvali dneva pred večerom. Zborovanje je dolgo trajalo, ker so bile važne točke 11a dnevnem redu. Po zborovanju pa je dober znanec še naročil košaro steklenic finega vina, kratko rečeno: grof se je bolj zakasnil, kakor je menil. Ko se je poslovil, je opazil, da je zunaj temna noč. Mesee je si-(er sijal, toda le v "Pratiki", drugače pa ni bilo pičiee od njega videti, zakrili so ga temni oblaki. To je neumno! Preneumno! V takej noči se ne more sam podati na pot; ni mu drugega preostajalo, nego da si je najel njegovega prijatelja l.dapea za spremljevalca. Hlapec pa bi veliko raje zlezel na slamnjačo, nego pol noči taval po cesti, ter je na tihem klel. Vse bi še bilo, ako bi bil za to delo tudi primerno plačan! Toda stari ne bode zatajil svoje stare navade... Zaslužek, za katerega sta se pogodila, je bil pa res zelo plemenit: jedna kronca! Toda kaj pomaga, ujeziti ne sme tega zelo izobraženega gospoda.
Podala sta se torej na pot. Stari je ta večer le počasi hodil in potrebovala sta debelo uro, da sta dospela do vasi Voglenk, to je bilo pol pota do Zavrha. Med tem se je pa nebo razvedrilo in ko sta prišla mimo vo-glenskega pokopališča, je mesec pri-kukal izza oblakov. Objednem se je pa tudi zjasnil obraz grofa, ker do-sedaj je bil mračen, ko je še vedno mislil na kroneo.
"Sedaj pa že sam lahko najdem domu," je rekel; ter napravil kisel obraz, ko je iz žepa izvlekel denarnico in iz nje vzel denar, ter se obrnil k spremljevalcu: "Sedaj se lahke domu vrneš! Za kroneo sva se pogodila. Voglenk je na pol pota, tako, tu imaš. Lahko noč!" in lilapee je dobil le pol krone e.
-o-
Arabska modrost.
Kralj je rekel enemu svojil.i modrijanov: "Kako lepo bi bilo, če bi bilo vladanje kraljev večno!"
"In kako bi ti potem zraven prišel?" je vprašal modrijan.
* ♦ *
Nekega revnega moža so vprašali: "Kaj pa delaš v tem velikem mrazu?"
"Mrazim!" je bil odgovor. # * *
Slaven modrijan je šel z nekim bogatašem po deželi, ko se naenkrat prikažejo roparji.
"Gorje mi!" je zaklical bogataš ves v strahu, "če me spoznajo!"
Modrijan pa je zaklical:
"Gorje mi, če me ne spoznajo!" * * *
Nekdo se je prepiral z modrijanom in mu je rekel: "Tebi človek ne more priti do konea! Medtem, ko izgovoriš eno besedo, jih jaz deset!"
"Se več", je odgovoril modrijan; "medtem, ko izgovoriš ti deset besed, ne slišiš od mene niti cue!" * * *
Velik modrijan je zbolel in zdravnik že ni imel nobenega upanja več da bi ga ozdravel. Modrijan je pa vendarle okreval in kmalu nato j« srečal zdravnika na cesti.
''Ali prihajaš iz onega sveta?" ga vpraša zdravnik.
"Da", odgovori učenjak, "bil sen: tam in videl sem zdravnike, kolike muk morajo pretrpeti v peklu, ker sc na tem svetu umorili toliko ljudi. T: se pa lahko veseliš, ker te ne pričakuje kaj takega. Sveto prisego sen tam položil, da o zdravniški umetno sti prav ničesar ne razumeš!"
Iščem sesiro HELENO POŽAR ii
NEŽO JAKIČ, rojeno Strahomer
Obedve bivate sedaj nekje v Min-
nesotL Prav rad bi znal za njil ji«flslp«ji*&t^r;pr0<wj, tiš ini i pišete
John Požar, Sweetwater,	i
(5-9—3)......
I 1	. r	- I
Sanje.
Solnee je vstalo izza gora; vsena-okrog je razlilo mlado jutro svojo Čisto luč; travniki so se lesketali, kot potrošeni s solzami... Zlati solnčni žarki, ki so razpredli svoje blesteče i nitke po rožnih vrtovih, po slemenih I :gora in vsepovsod... so se vsuli tropoma tudi v kamrico neveste Franice,: 1 ki je stala pri oknu in se čudila le-' poti tistega dneva...
Stala je pri oknu in naslanjala belo čelo na hladen podboj; bel venček ji, ;je drhtel v kroni črnih las in vsa je' bila svetla in jasna... Samo njeni j pogledi so romali pe rosnih travnikih in ustnice so se nasmihale, ker to je , bilo tisto jutro, ko se je imela pe-I ljati Franica pred oltar
<Na steni poleg postelje je visel majhen črnikast križ z razpetim Kri-stom in pod njim kropileek z blagoslovljeno vodo — tja je pokleknila Franica in sklenila roki k tihi molitvi. ..
I Ena izmed najlepših deklet je bila v vasi Franica, kakor zornica med zvezdami... in z nestrpnostjo so pričakovali fantje, za koga se odloči. Ni bilo malo snubcev in Franiein oče, kakor mati, sta bila na svojo Franico ponosna .Dvaindvajset let je imela in v tistem predpustu se je zgodilo, kar so vedeli že skoro vsi: Franieo so oklicali z Matijem, krepkim in brh-: kim, dasi ne baš bogatim fantom iz I sosedne vasi. Že dalj časa se je govo-
!rilo takointako____ pa ni še bilo nič
i gotovega in od Franiee same ni izvedel nikdo besede.
Matija in Franiea pa sta se na 1 tihem smejala vsem govoricam in domnevanjem, ker med njima je bilo dogovorjeno, Še predno je kdo kaj j slutit...
I11 tako je prišla nedelja, tisto ve-! liko, jasno jutro, ko je klečala Franica v svatovski obleki pred križcem ob postelji in goreče molila za srečno bodočnost.... Iz sosedne sobe se je slišalo glasno govorjenje, včasih tudi smeh: svat je so prihajali in na mizi ■ se je iskrilo v kozarcih cekinasto vi-! no. Bel kruh so prigrizovali in vsi so : bili čudovito židane volje. Franičin ' oče se je sukal med. njimi, govoril 1 zdaj z enim, zdaj z drugim, trkal s ' kozarcem in naročal starejšini toin-1 0110...	1
I Naposled je prišla družica, najbolj • i ša Franičina prijateljica in stopila v ' j kamrico.
Zunaj so zahrskali konji — med 1 vrati se je pojavil Matija, popolnoma v črno oblečen, z belim šopkom na 1 prsih in oči so se mu svetile velike in jasne... Franičina mati je stala na vratih in si venomer brisala rosne . oči...
s Potem so posedli na vozove — dol-I ga vrsta jih je bila. Pred cerkvijo so , bili zbrani skoro vsi vaščani, dekleta > in fantje, in vsem so radovednosti žarele oči.
Franica je gledala po njih in se nasmihala, ker izpolnila se ji je želja, ki jo je nosila že davno v srcu...
Nikdar, nikoli niTiilo v cerkvi tako praznično, ne na Sveti večer, ne v j Veliki noči — saj Franici se je tako ! zdelo, ko je stopala po sredi cerkve ob >j strani Matije proti velikemu oltarju, kjer so gorele sveče tako slovesno...
-	Čudovito lepo se je 'nosila pesem po božjem hramn, orgle so bučale mogočno in silno, še župnikov obraz se je
, zdel Franici bolj mil in bolj svečan, kakor drugače...
In potem, ko se je dovršilo, so zdr-drali vozovi skozi vas še hitreje 'kakor poprej; godci tam spredaj so igrali, da je brnelo skozi ušesa in fantje, ki 1 so stali ob strani, so mahali s klobuki v vesel ozdrav___ 1
Doma je bilo že vse pripravljeno. ' Dolga miza je stala sredi sobe, pogrnjena z rožnatim prtom in okinča-na z zelenjem in cvetkami.
Tako so pojedli in pričela se je gostija. Franičina mati si je venomci 1 brisala znoj raz čelo in oni, ki sc
-	stregli, so imeli opravka čez glavo.
Vse je bilo veselo, samo sosedov ' France, ki je že dalj časa pogledaval ; za Franico, je sedel med svati tam m
-	koncu mize in izgovoril le redko kake besedo. Pil je molče in gledal pred
se, kakor da nekaj premišljuje.....
Parkrat se je ozrla Franica vanj, i vedno je naglo umaknila pogled, kei
j njegovih temttil.i oči, ki so zrle nt ? njenega ženina Matija tako izpod na gubaneenih obrvi — ni mogla pre i nesti___
"Varuj se ga, Matija," je pošepe 1 tala-Franica na uho svojemu mlade ^ mu možu, ki pa se je nasmehnil in j ) odvrnil poltiho:
j ^'Zaradi njega bodi brez skrbi! Ta . kih se vendar ne bojim.. 1 In veselje je Slo med svate vedn<
-	burneje... kozarci so žvenketali ii naposled se je oglasila hreščeča har monika.
a Pari so se zasukali, tudi sosedo-France je zaplessal z družico, a š . predno se je dobro zasukal, mu je ne j kdo podstavil nogo, da je telebnil n<
isr 3fo54» morda tudi a«, a v peafci »nmjen
? zgrudil ženin Matija ves v krvi... i Franica je zakričala in se prebu- o ila.
I
Sanjala je predjutranje sanje, ker linulo je že pet let, ko je obhajala s rojim možem Matijem veselo ženito-an je---
c
Nasmehnila se je, pogledala skozi r k no, odkoder se je nekaj svetlika- ; s j... jutro ni bilo več daleč... in j ekla je Matiji, ki se je tudi ravno-ar vzbudil:	1
"Matija, dani se, treba bo vstati." s Mož se zlekne na postelji, se pre-riža in reče:
"Da, danes moramo v les po boje j a pogorelee... "	,
-n--m
"Daj pridijem . !
' j
Ravnatelj popularnega gledališča j Hnbigu v Parizu, Cbelly, je ne samo zboren ravnatelj, nego tudi odličen. ^ »ralec. Ima pa eno lastnost, zaradi f < :atere je pri svojem osebju skrajno lepriljubljen: skop je in še preduje- < ae je od njega težko dobiti. To se travi, tako je bilo še pred nekaj ted-' ii, kajti sedaj je Cbelly temeljito ku-iran in daje predujme takorekoč z eseljem.
\To kuriranje se je zgodilo na na- j lednji način:
Nekega dne se je igralee Lapa tie »glasil pri ravnatelju iu zahteval več-. ji predujem. Cbelly je po svoji na- j •adi odrekel predujem in je igralca z pisarne vrgel.
Zvečer sta Chelly in Lapatie na-! ►topila v igri, v kateri imata oba va- i :en prizor. Chelly" ima v igri Lepatiea ' istreliti. Slučaj je nanesel, da se samokres ni sprožil. Kot rutiniran I gralec si je Chelly seveda znal takoj ! jomagati. Potegnil je sabljo in vz-i diknil: "Ce samokres nI za nič, te lbijem z mečem."
Chelly je planil na Lapatiea s po-rzdignjenim mečem, a Lapatie se j? jkrenil in je Cliellyju — iztrgal meč z rok. Chelly je bil v strašni zadregi. 'Daj mi meč," je siknil jezno. "Daj ni predujem," je odgovoril Lapatie mirno in se umaknil za nekaj korakov. Chellv se je srdito zaletel v Lapatiea, da bi mu vzel meč, a Lapatie se ni dal premagati, nego je zgrabil Chellvja in ga položil ua tla.
Občinstvo je kar tulilo zadovolj-1 stva.
Ker Chellv ni hotel, da bi občinstvo 1 zapazilo, kako se je stvar zasukala.; predujema pa tudi ni hotel dati, je začel boj iznova, saj dokler ni La-; patie mrtev, se igra ni mogla nada- I Ijevati. Bojeval se je s pručieami, s i svetilniki in s stoli, a Lapatie se je vsakega napada ubranil. "Umri, hudič. drugače te še danes iz gledališča vržem," se je ljutil Chellv, a Lapatie mu je mirno odgovarjal: "Daj predujem." Naj je Chelly poskusil karkoli, na vse je Lapatie odgovoril: "Daj mi predujem." Ko je bil Lapatie vzel Cliellyju tudi zadnje orodje iz rok, ko je občinstvo že kar norelo — tedaj ni preostalo Chellyju nič drugega kakor da je kapituliral. Ob- 1 ljubil je na častno besedo, da izplača j Lapatiea zahtevani predujem in na to se je dal Lapatie ubiti z udarcem s pestjo na čelo.
Od tega dne ga ni v Parizu gledališkega ravnatelja, pri katerem bi bilo tako lahko dobiti predujem, kakor pri Chellyju.
W^^ipLoRoeiLS'
Rojakom v Cleveland«, Ohio, in ; okolici se naznanja, da je g
JOSIP KOŽEN,
VODJA NOTARSKE PISARNE, 6104 St. Clair Ave., N. E.,
Telephone Cuyahoga C. 4279 K.
ob enem naš zastopnik za "Glas Naroda" in pooblaščen sprejemati o-; glase, pobirati naročnino in prodajati naše knjige.
Rojaki v Collin wood u opravijo lahko vse zadeve vsaki torek in petek zvečer ▼ gostilni Jakoba Grdina, 513 Collamer St., in si tako prihranijo pot v Cleveland.
Rojakom ga najtopleje priporočamo.
Upravnižtvo "Glasa Naroda".
Rojakom v St. Louis, Mo., in okolici priporočamo našega zastopniki Mr. FRANK SKOK-A, 2838 Lyon St., St. Louis, Mo*
kteri je pooblaščen pobirati na ročni I no za Glas Naroda, knjige in oglase Upravnižtfo "Glasa Naroda".
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Braddoeku. Pa., in oko lici naznanjamo, da je nas rojak
JOHN A. GERM. 544 Braddock, Avenue,
.kupil prodajalno, kjer prodaja tud razne slovenske knjige in objednen pooblaščen pobirati tudi naroČni 11« za list "Glas Naroda". Roja _ kom ga toplo priporočamo.
Upravništvo "Glasa Naroda1'.
I a .	Pijte	<
} n MORI CHIANTI,
ki je najboljše izmed italijanskih namiznih vin
>	^HA	čisto	Izbornega	okusa. ^flJSft Ne pijte druiega Chianti, nego «*MORI*».
►	$6.00 zaboj z 12 kvarti 0HBPMA $6.50 zaboj z 12 pinti
I HHfBj&tjS Razpošilja se povsodi po sprejemu m. o. ali gotovine. Direktni nvozni agent'
I WJr FRANCESCO TOCCI
1 * m 530 Broadway,	New York.
^ ^^^^^	Naročite sedaj predno se uvozna carina pov&a.
10.5 4 8
to je bila številka bolnika, kauri je bil zadnji v lttu 1909 Se sprejet v zdravljenje slavnega 111 znamenitega Dr. J. E. THOMPSON-A, glavnega zdravnika in ravnateljaSlovenskega Zdravišča v New Yorku. Ta ogromni broj v zdravljenje sprejetih in tudi po kratkem času popolnoma ozdravljenih bolnikov nam zopet spričuje da je Dr. J. E. THOMPSONA iskušenost in zmožnost v zdravljenju vseh boleznij
W Najbolša Garancija
za vsakega, kateri potrebuje uspešno in hitro zdravniško pomoč, ter želi v kratkem svoje izgubljeno zdravje nazaj zadobiti.
ROJAKI IN ROJAKINJE: Ne zgubite nade, ako Vas drugi zdravniki niso mogli ali Vas ne morejo ozdraviti:—zato torej če se počutite slabi in nemočni ter bolehate na še tako teški in nevarni bolezni, kakor :
reum^ ^^^^^^^^^^^^^ na ž^lo^ ^
dr. j. e. thompson.
Kakor tudi tajnih moških In ženskih spolnih
boleznih:
triperju, čankerju, sifilisu, izcurenju moškega soka, nezmožnosti v spolnem občerrju;—nadalje na belem toku. nerednem mesečnem čiščenju, na vnetju maternice, rccplodovitcsti, —
tedaj se z zaupanjem obrnile za pomoč na slavnega in po vsem svetu radi njegove izkašt-nosti v zdravljenju dobro poznatega Dr. J. E. THOMPSONA ker ni je ni je.r.e
AKUTNE IN KRONIČNE BOLEZNI
katera bi ne bila njemu dobro in natanko spoznata in katere bi se on ne upal v kratkem popolnoma ozdraviti.
Zdravljenje vsih spolnih bolezni ostane strogo tajno.
<PXŽITB DOBRO KOMU poverite bolezen v zdravljenje. Vaša lastna korist jc da ne odlašajte teinuč takoj v materinem jeziku pišite za svet in zdravniško pomoč na SLOVENSKO ZDRAVI ŠČE kateremu na čelu stoji slavni zdravnik :
DR. J, E, THOMPSOH
342 W. 27th St.	New York, N. Y.
A IC O posiia*
——— «9» denarje v staro domovino, ♦
obrni se na zanesljivo tvrdko, ktera ti hitro in pošteno postreže
Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St.,	NEW YORK.
A, J^	potuješ v staro domovino, kupi
^ parobrodni listek y pri
Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St*	NEW YORK.
želiš svojega sorodnika, ženo ali kakega dragega iz starega kraja vzeti w	t to deželo, kupi
parobrodni in železniški listek pri Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St,	NEW YORK.
A	želiš svoje trdo prishoeae novce sigurno in obrestonosno
" ^ ^ naložiti v kako hranilnico z dobrimi obrestmi,
od dne vloge do dne dviga, obrni se na
Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St^	NEW YORK*
A K. O P* poslušaš yudi, lu drugače svetujejo in naletiš slabo, parni krivda
m -f lina filial	iu	CO«
Bflnoreske.
fr- yH n m ii
POVEST O BOB REM KALEM N DEČKU.
Nekdaj je bil dober majhen deček, j ki se je imenoval Jakob Blievens. j Vedno je svoje starise ubogal, dasi-ravno so bila časih njih povelja nesmiselna ; vedno je napravil sVoje na-; loge in nikdar ni prišel prepozno v nedeljsko šolo. Ni se iogal, tudi če mu je pamet dejala, da bi bilo to naj-f boljše, kar bi zamogvl storiti. Nobeden drugih dečkov ga ni mogel prekositi, tako priden je bi). Nikdar se ni i lagal, dasiravno bi se Tabko; rekel si je, da ni prav, če kdo laže in to mu je zadostovalo. Njegova pravieoljub-! nost je bila naravnost smešna. No- j beden drugih dečkov ni tako delal,.
B	7 .
kakor on. Nikdar se ni v nedeljo | igral, nikdar ni razdiral ptičjih £nezd in nikdar ni dal Iajnarjevi opici razbeljenega centa; spleb ga ni nič ta- j kega veselilo. Drugi dečki bi radi ve-| deli, kaj je temu vzrok, a niso mogli J priti do zadovoljivega sklepa. Mislili so, da je "otožen" in radi tega so ga i vedno vzeli pod svoje varstvo in so 1 skrbeli za to, da se m uni nikdar nič hudega pripetilo.	J
*Ta dobri deček je bral vse nedelj-;' skošolske knjige; bile so njegovo naj-;; večje veselje in tudi vsa skrivnost f njegovega žitja. Yerjel je le na dobre i' male dečke, kakoršne popisujejo tč V* šolske knjige in imel je do njih veli- j ko zaupanje. Jako si je želel, da bi'1 katerikrat srečal takega dečka, kar;1 se pa ni nikdar zgodilo. Mogoče so j1 vsi pred njegovim časom pomrli. Ka- ' tiar
je o kakem prav posebno dobrega bral, je brž pogledal na drugo stran, j da bi videl, kaj se je z njim zgodilo.! ' Tisoč milj daleč bi potoval, samo da 1 bi ga videl. Toda vse zaman; ta do- c bri mali deček je vedno v zadnjem poglavju umrl. V zadnjem poglavju 2 je bil naslikan njegov pogreb z vsemi * sorodniki; nedeljskošolski otroci so * stali okolu groba, v hlačah, ki so bile 1 prekratke, in suknjah, ki so bile pre- * dolge, vsak z objokanim obrazom in ■ | žepnim robeem v roki. Tako je bil ^ vedno razočaran. Nikdar ni mogel vi- ? deti takega malega, dobrega dečka, ^ ker so vsi vedno v zadnjem poglavju * umrli.
Največja Jakopova želja je bila, da 1 bi tudi njega kedaj popisavale nedelj- N skošols»ke knjige. In seveda bi morale 1 biti v knjigi tudi slike, kako joče nje- c gova mati veselja, ker je vedno tako 1 ^ odkritosrčen; slike, ki kažejo, ko sto- 7 ji na pragu in daje ubogi beračici s ' šestimi otroki -cent z opombo, naj ne 1 bode zapravljiva in naj ga po nemar- j nem ne potroši, ker zapravljivost je 5 greh. Tudi^«like, ki kažejo njegovo ^ velikodušnost, ko noče imenovati de- ; čka, ki ga vedno po šolskem pouku j * čaka za vogalom in ga nabije ter se;'' potem porogljivo reži, ko beži domov., ^ To je bila najiskrenejša želja mlade-,s ga Jukoba Blievens. Hotel je priti v nedeljskošolsko knjigo. Sicer ga je J res nekam čudno spreletelo, ko je po- j1 mislil, da vsi dobri mali dečki vedno s umrejo. Ljubil je namreč življenje. ! Vedel je, da je biti tako nečloveško i * dober, kakor so dečki v nedeljskošol- * skih knjigah, hujše, kakor jetika. Ve- 1 del je, da dosedaj od vseh teb dobrih 1 dečkov nikdo ni mogel dolgo živeti in : £ bolela ga je misel, da knjige ne bode 1 videl, ko bode on notri popisan. Vedel 1 je pa tudi, da knjiga ne bi bila pri- {£ ljubljena, če bi se še pred svojo šmft- f jo prikazal in da potemtakem v njej j* ne bi bil naslikati pogreb. Nedeljsko-} J šolska knjiga, ki nima dobrih nas ve- * tov umirajočega, ni nič vredna. Ko- jc nečno si je moral stvar tako prikro- ? jiti, kakor je bilo pod temi okolnost-!c mi najboljše — pravično živeti, koH- 1 kor dclgo pae gre, in imeti zadnje be-' aede pripravljene, kadar pride čas. x
Vendar se dobremu malemu dečku1 ni hotelo nič posrečiti in tako nare-j' diti, kakor se dogaja malim dobrim * dečkom v knjigah. Pri telr se je vsa- 1 ka stvar vedno na dobro obrnila in * hudobni dečki so si zlomili nogo; tu-
I
kaj pa nekaj ni moralo biti v redu, 1 ker se je vse v nasprotno spremenilo. ' Ko je videl Jim Blakeja krasti jabolka, je stopil k drevesu, da bi povedal malemu hudodelcu pripovedko o- bo- i dobnefft mladeniča, ki je padel s so- j fedovega drevesa in si zlomil roko. i'udi Jim je padel doli, toda padel je }, na njega in njegova roka je bila zlom-1 ljenaf ne da bi se Jim količkaj peško-, J dovaC 'Jakob tega nikakor ni mogel j ( za po pas t i. Kaj takega ni nikdar v knjigah bral.	• ■	j
Ko
so nekega dne hudobni dečki i Zapeljali revnega, slepca v močvirje iu mu je prihitel Jakob na. pomoč, da j bi bit
za to od njega blagoslovljen, ni dobil od rftepca blagofctova. Nasprotno, slepec ga je udaril s palico po frlavi iff menil, da bi ga'pobil, če bi , ga v fofce dobil. Nič temu podobnega i »i bilo t knjigah I	hh
Jakob *i j« jako želel, da bi naiel < kruljavega psa, ki nima nobenega Se-j,
^^ nfiirm ii^-1 thiitirfrj
Končno je enega našel in srečen je bi!; prinesel ga je domov, ga nahranil. ko ga je pa hotel pogladiti, je pes skoči? na njega m mir raztrgal ob- i leko. Zopet je pogledal v knjigo. Pes je bh iste pasme^ kakor pes v knjigi,1 a vendar ves drugačen. Karkoli je ta deček počel, ni bilo prav. Za vse ono, i, kar so želi dobri deeki v knjigah po- i hvalo, in kar je tudi on naredil, za njega ni bilo prav.
Ko je šel neko »e del jo v šolo, je videl nekaj hudobnih dečkov, ki so se ; pripravljali, da gredo a čolnom na • vodo. Strah se ga je polastil, ker ia,i knjig mu je bilo znano, da dečki, ki j se vozijo v nedeljah s čolnom po vodi. prav gotovo utonejo. Hitro je tekel k jj njim, da bi jih posvaril, a pri tem se i je zgodilo, da je sam padel v vodo.; i Nek mož ga je potegnil na suho. j sdravnik mu je spravil vodo iz ie- i odca in ga zopet oživel. Vendar je i lobil vročnico in devet tednov je mo- ] •al ležati v postelji. Pri vsem tem pa ji fe bilo najčudovitejše to, da se je hu- t lobnim dečkom v čolnu prav dobro < jodilo, da so se razveseljevali in pri- ^ ili zdravi in veseli domov. Popolnoma £ nttfšan je postal..	. £
Po ozdravljenju je postal nekoliko j e jobit, vendar je sklenil, da hoče še' p iaprej zdržati". Dobro je vedel, da k ijegove izkušnje niso za knjigo, a mi-; p lil si je, da še ni izpolnil vseh pogo-! ^ ev, ki so potrebni. Upal pa je, da se e vse na dobro obrne. Če pa ne, mu ^ istanejo vsaj še besede na smrtni po-j^ telji.	. # Jp
Zopet je pogledal v knjigo in pro- j jj lašel, da. je čas iti za mornarskega i j, ajenca ua morje. Poiskal je kapita-! jj ia, da bi se mu ponudil; ko ga je ka-ig lit an vprašal po njegovih priporoči- v ih, je izvlekel iz žepa knjižico in po- j p azal na prvo stran, kjer je bilo za-tisano: "Jakobu Blievens od njego- v ega učitelja." Toda kapitan je bil £ sorn, navaden mož, ki je menil: 'Ali, kaj to. Še vedno ni dokaz, da naš pomivati mize in tudi kaj dru- j ega delati. Ne rabim te." To je bilo ^ e najčudnejše, kar se je Jakobu v:p jegovem življenju primerilo. V knji- ^ ah je bilo vedno zapisano, da je vsak j-:apitan. ki je bral na knjigi ponuja-' y očega se dečka učiteljevo pohvalo,'n prejel dobrega dečka z odprtimi ro- n ami in velikimi častmi. In pri temu! (i mogel verjeti.
Dečku se je res hudo godilo. Nič se i hotelo zgoditi, da bi prišlo njego-! o dobro srce do veljave. Ko je hodil' ekega dne okoli, da bi opominjal hu-' obne dečke k dobremu, jih je mno- 1 \ o našel, v neki koči, ko so se s tem p abavali, da so zvezali šestnajst psov d io vrsti skupaj in jih mazali po re- p ih z nitroglicerinom, katerega so za- lj ?mali iz pločevinastih posod. Vsedel it e je na eno teh (da bi si pri tem ob- j k :'ko umazaT, ni mislil, ker je hotel iz- ' d ržiti svojo dolžnost), je prijel prve- ne a psa in strogo pogledal hudobnega 'ora Jonesa. V tem trenutku pa je " rTšel alderman McWalter, ves tresoč v e jeze. Hudobni dečki so pobegnili, i akob Blievens pa, zavedajoč se svo-1" & nedolžnosti, je vstal in začel z zna-im, v nedeljskošolskih knjigah opi-anem govorom, ki se vedno začnejo
"at.i, gospod." Toda gospod aider- p lan ni čakal nadaljevanja. Prijel je j« akoba Blievensa za ušesa, ga obrnil g| n ga začel krepko nabijali po zad- z ici. V tem trenutku je letel dobri rj eček skozi streho, proti solneu, zlu jim pa deli šestnajstih .psov, ki so g iseli na njem .kakor mačku rep. Od Š Idermana in koče ni ostalo niti sle- i e< ti; tudi Jakob Blievens ni imel časa, j k a bi govoril zadnji govor, dasiravno j §] t moral toliko pretrpeti če ga ni či ovoril ptičem. Ker. dasiravno je pa- J p k» truplo na vrt sosedne pokrajine, e je razdelil ostanek na štiri mestne I kraje in pet preiskav je bilo, ee je iv ali n? in kaj se je zgodilo. Tako ti 'raztresenega" dečka gotovo še niste o; idel4	1
'Na tak način je končal dobri de- d ek, ki je najboljše, kar je mogel, -n toril, toda po predpisih knjige ni p aogel ničesar doseči. Vsak deček, ki K >i tako delal, kakor on, bi imel vs-iehe, on jih pa ni imel. Ta slučaj je es čudovit in najbrže ga ne bode ni-dar mogoče razjasniti.
^ ^ "	•	s
n
Obaldia umrL
i*
Washington, 2. marca. Poslaništvo ] s. •epublike Paname je dobilo danes i a »rzojavno poročilo, da je predsednik d epublike Paname, Jose Domingo de d )baldia utorl. Predsednik imenovfc- £ ie republike postane vsled tega isto- v lobno izvoljeni drugi podpredsednik »1 epublike, dr. C. A. Men doza. Po- 5 tojnik j? bil izvoljen panamskim m >redsedtlikoin dne 12. julija 1906. j
Prerotni pamik ponesrečil. I
Philadelpti ia, Pa., 2. marca. Pri ! I znožju Market St. »ta vsled goste I uegle z a vozila dvaprevozna parnika j eden v druzega. Pri tem je bilo de- 1 ret Mob ranjenih; nektereteiko, {j la so ji^ morali odvesti'v bolnico. I f a jednam parni k o je bilo 600 potni- I ^inJej^ičadeS, 'Vti&L^ j
narja.
Nekemn staremu generalu, ki se je ' bojeval v španski vojski, so ponndili pred nedavno predsedstvo največje zavarovalne družbe z letno plače 50 tisoč dolarjev. To čast pa je stari j junak odklonil, češ. da mu zavaro-1 valno j »©slo van je ni znano.
"Saj tega znanja tudi treba ni". 2» je prekinil zastopnik družbe. "Vse, kar zahtevamo, je. da imjKno < . vaše pošteno ime pri svojem pod-jetju."	j j
"No, vidite", je odgovoril stari ;.vojščak nekoliko ironično, "če je moje pošteno ime toliko vredno, ga j
raje za-se obdržim.''
*.' j«
Bilo je v prohibieijonistični držari. Maine, v kteri se ne sme prodati niti j kapljice opojnih pijač. Vendar radi tega ni treba misliti, da bi bili vsi "na suhem". Dobra kapljica se prodaja pod vsemi mogočimi krinkami t in znamkami. Radi tega se ni no- r beden čudil, ko je nek deček letal od j enega voza železniee do drugega in ^ ponujal steklenice, napolnjene z ne-! ko
temno tekočino, ter s pomenljivim j pomežikanjem vedno klical: "Kdor1® knpi dober, ftn, mrzel čaj?"
Ta in 0111 je kupil, toda deček je pri prodaji stavil vsakokrat pogoj, ' ^ da se sme šele takrat piti, kadar za- k pusti vlak kolodvor, da ne bode imel i kakih sitnosti. Konečno je vso svo- ^ jo zalogo prodal in v!ak je odsopihal. Nek mož, ki je vse to gledal, je vprašal dečka, zakaj je vsakemu zabiee-val, naj odpre steklenico šele zunaj 1 postaje.
"Ker bi imel drugače sitnosti, ker v steklenicah je '— bil res mrzel čaj!" se je glasil dečkov odgovor.
V New Yorku so iskali damo, ki . je podedovala od neke tete iz zapada !11 premoženje milijon dolarjev. Že več tednov so jo iskali, toda zaman. Po-!® lieijski šef je poveril sedaj iskanje veščemu, mlademu detektivu. Čez' nekaj tednov je mož prišel in naznanil, da je damo našel.	°
"O, to je krasno; in kje je?" j
"Doma pri meni. Včeraj sem jo * poročil."
...*'* f
Ljudje iz srednjezapadnih držav 0 \ endar niso taki bebci, kakor mislijo i prebrisani bivalci ameriških iztočnih j držav. Pred kratkem je bil nek "za-: padnjak" v državi New York povab- | ljen k zlati poroki. Gost je odprl oči; in usta, ko je videl vladajoče razkošje. Konečno je vprašal nekega i drugega gosta, kaj naj slavnost po- j meni.	v
"Pomenja", je odvrnil vprašani, ; "da sta ta dva 50 let živela skupaj i! v sreči in ljubezni."
"Aha", ga j« prekinil drugi, ^
"razumem, — in sedaj se poročita." * • *
Ko se je memfiski škof nekega popoldneva kakor po navadi sprehajal, j ri je vitlel majhnega pobiča, ki se je za- | stonj trudil, da bi dosegel ročaj | zvonea pri neki hiši. Duhovni go-: spod je dečka milo vprašal, če naj za njega pozvoni in dobil je vesel odgovor: "Dia, prosim, etric škof." — Škof je krepko pozvonil, ko je pa deček slišal korake v veži, ga je pocu- d kal
za suknjo in mu rekel: . "Stric škof, sedaj morava pa bežati, druga- j $ če naju dobijo", in pobegnil je ter}" presenečenega pustil.	1
*	. •	J
Nek farmer je tožil svojemu prija- i j teljn, da ima strašno trmoglavega j j osla. Žival mu zagrenjuje življenje, j "Hm, zakaj pa potem živali ne pro-j ^ date?" "Ah, kaj, tudi jaz sem že L na to mislil, a ne gre. Če osla sedaj prodam, bi mislil, da me je premagal. * Ker že šest tednov se trudi, da bi i |
se me iznebil."
*	• #
Slaven londonski -odvetnik, ki je ; sprejel zastopstvo nekega revnega i moža, je pripovedoval svojim tovarišem, da je dobil za petdnevno delo samo tri dolarje. "Dovolite mi, gospod kolega", ga je prekinil nek go- I spod, "ali ne mislite, da je to proti dostojanstvu pokllea, 2a tako malo . denarja prevzeti tako delo?" "Kaj pt hočete?" ga je zavrnil, "saj sem vendar vse vzel, kar je revež imel. •To prav gotovo ni proti dostojan-ijtvu."	:
jmmt* - H«a >1 L0~ 1»r""' I —"
Sehenectadv, N. Y., 2. marca. Poslopje železniških vslužbencev v Rotterdam Junction, oziroma v imenovanem predinestju, ki je last Boston A.Maine aefeenice. je do tal agorelo. Pri tem so Fjroreli trije železničarji, ki so stanovali v imenovanem poslopja. Njihova trupla še niso našli, ker je nemogoče tako hitro razvaline odstraniti.
Požar v Hobartu.
V Hobartu.. Okla., je nastal požar v tovarni Traders Compress Co.. kj -r je zgorelo 2lb© zavojev bombaža.. Škoda znaša 1300,000.
HAŽI ZASTOPNIKI
kteri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda,T in knjige kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle. S an Francisco, Cal.: Ivan Stariha. Za Denver, Colo, in okolico: John Debevc, 4723 Vine St. Pueblo, Colo.: Petar Čulig. Indianapolis, Ind.: Alojzij Rud-man.
Depue, I1L: Dan. Badoviuac. La Salle, 111: Mat. Komp, Frank Cherne, 924—1st St. La Salle, 111.
South Chicago, 111.: Josip Kom-pare.
Waukegan, HL: Frank Petkovlek. Gary, Ihd.: Jovan Milie. Calumet, Mich, in okolica: Ivan Sutej.	i
Iron Mountain, Mich, in okolica: | Marko Badovinac. South Range, Mich.: John BahoriS.' Chisholm, Minn.: K. Zgonc. Ely, Minn.: Ivan Gouže. Ely, Minn, in okolica: J. Škerjanc. I Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Eveleth, Minn, in okolica: Nick' Miletic.
Hibbing, Minn.: Ivan Povše. Nashwauk, Minn: Geo Maurin. Tower, Minn.: John Majerle. Kansas City, Mo.: Ivan KovaČiČ n Ivan Rabija.
St. Louis, Mo. in okolico: Frank ?kok.
Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Češarek. Little Falls-, N. Y.: Frank Gre-jorka.
Bridgeport, O., in okolica: Andrej
ločevar.
Cleveland 0.: Frank Sakser Co., Villiam Sitar in Josip Kozen.
C. E. Proskdfwetz, Mingo Junction, i )hio. in ošredn^.Cokf Region. Oregon City, Ore.: M. Justin. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bulger, Pa. z, Geo. M. Schultz. | Conemaugb, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Forest City, Pa.: Karl Zalar, Heilwood, Pa. in okolieo: Alojzij, lake«.
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja.
Plttfeburg, PaL: Ignac Podvasnik \ n Jakob Zabukovec.
Steelton, Pa.: Marko Kofalt in Jo-1 fip A. Pibernik. Sutersville, Pa.: Louis Mrhar. Willock, Pa.: Fran Seme. West Jordan, Utah: Anton Palčič. iBlack Diamond, Wash.: Gr; Po-enta,
Ben-wood, W. Va.: R. Hoffman. Thomas, W. Va.: Josip Rus. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, i Rock Springs, Wy.: A. Justin.
fiock Spring, Wyo.: Val. Stalich. * * *
Vsi naši zastopniki so z nami že ialje čara v poslovni zvezi, vsled če-iar jih rojakom najtopleje priporo-tamo.	i
Brez vse sM
:.	: potem,
ko B*ro&& vožojo listke za svojo Irofino, prijatelja ali aoro<I&ika pri tvrdki
Franck Sakaer Go., 82 Cortiandt St., New York, N. Y., ktera za potnike skrbi da pridejo zanesljivo in y najkrajšem času do svojega cilja.
Pili za vožnje cene in pojasnila.
Kretanje parnikov.
North German Lloyd.
1	••;
Tz New Yorka y Bremen.
KLAISER. WILH£UVI DER GROSSE odpljuje 8. marca. ZIETEN ..•i odpljuje 10. marca. PRINZ F5MEDR1CH WILHELM odpljuje 17. marca. KRONPRINZESSIN CECHIE odpljuje 22. marca.
* odpljuje. 31. mar«šu
Fiaaeoaka črta.
L '
Iz New Torka v Havre.
i	LA LORRAINE ■
o^! j ti je 10. marea.
LA PROVjfJfCE	;
odpljnje 17. marea.
LA TOURAINE odpljuje 24. marea.
American črta.
Iz Kew Yorka v Cherbourg* in Southampton.
ST. LOUIS odpljuje 19. marca.
White Star črta.
iz New Torka v Cherbourg^ in Southampton.
ADRIATIC odpljuje 12. marca.	r
OCEANIC odpljuje 26. marca.
Anatro- Amerikanska črta.
Iz New Torka v Trst in Reko. OCEANIA odpljuje dne 16. marea.
ARGENTINA odpljuje dne 30. marea.
Hamburg American črta .
Iz New Torka v Hamburg BATA VIA odpljuje dne 8. marca. PRESIDENT LINCOLN odpljuje 12. marca. PRESIDENT GRANT odpljuje 19. marca.
AMERIKA , j j odpljuje 26. marca. ^
HAMBURG	j
odpljuje dne 29. marea. ^
Bed Star črta. \ "
Is New Torka v Antwerp.
FINLAND	>,
,, odpljuje 5. marca. , t • VADERLAND ^
odpljuje 12. marca. y	ZEELAND Y
odpljuje 19. marca. , / LAPLAND	1
j j odpljuje 26. marca. ^ i
T Holland American črta. \
Iz New Torka v Rotterdam.
NOORDAM odpljuje 8. marea. ^ N ^ f STATENDAM " odpljuje 15. marca.
RYNDAM odpljuje 22. marea.
POTSDAM \ odpljuje 29. marca.
f . QT VollkazBloga vina In žganja^ *ŠEI
I^H^^ Marija Grill I
E	Prodaja bela v^J po..............70c. gsllra W
K	črno vino po.............50c.	fi
r	Wfl^H^^V^	Drolcik 4 ga Ione za....................0106 Z
#	^jR^H^B	Briajevec 12 steklenic .................$12.00 M
2	JMHHr	ali 4 gaL (sodček) za..................ftt.00 V
I	Za obilno naročbo ae piipeeofa
8	-	MARIJA GRILL,
M 5303 St. Clair AveM N. E., Cleveland, O S
a^mmmmms^sammeasssal
■^■BIMnHBaaBHIHMlIMiHMMHV"
Spominjajte se stare domovine in dražbe I L^.© SV. CIRIU IN METODA cs —!
Zahtevajte in kupujte Ciril-Metodove smodke in vžigalice Ako sterife tako, spolnujete Vašo naredno dolžnost
' Po slovenskih naselbinah, kjer trgovci ne prodajajo narodnega blaga, se prosijo slavna slovenska društva, da si ga nabavijo v svrho nadaljne razprodaje. Na ta način ne bi podpirali samo družbe sv. Cirila in Metoda, ampak bi tudi lahko vsako leto napravili lep dobiček za svoja društva.
Ciril-Metodove smodke razpošiljamo tudi posameznikom Sirom Amerike in sicer 5U komadov za $2.00, ICO kom. za $3.60, fineha-vanske pa 50 komadov za $3.80,100 kom. za $7.00 poitnine prosto.
Pojasnila dajejo in naročila sprejemajo glavni zalagateJji za Ameriko:
A. AUSENIK & CO. 82 CORTIANDT ST., new YORK, N. Y. j
! Zvišanje obrestne mere.!
Hranilne vloge sklepom leta 1907
3,165.025*00 kron. Varnotni zakladi sklepom 1907.čez
114 tisoč kron. Letni denarni promet 2O milijonov kron.
- NAZNANILO.
I Glavna posojilnica t
o
g	registr. zadrugo as neom. zavezo	•
0	v I^JUBUJAINI,	Kongresni trg »L 15 "o obrestuje od 1. januarija 1908. hranilne vioge po
1	411 {
SI takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige brez odbitka rea- p nega davka, tako da dobi uložnik od 100 K. čistih K. 4-75. .T Po % naložen denar se za celo leto preje po Ivojl nego po % in za 3 leta preje nego naložen po 4%. Kojakil Kdoj- hoče svoj denar ugodno ui varno nalofitl naj ga pošlje v našo posojilnico.
Pošiljat ve za Zjed. države posreduje tvrdka PR. SAKSER CO., 82 Cortiandt St., Newlcrfe.
*	Upravni s/et.
1 Zvišanje obrestne mere. !
Avstro - Amerikanska črta
. [preje bratje Cosulich]
Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta 7.a Slovence in Hrvate.
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reka
Cene voznik listov iz New Yorka za IIL razred se fa
„ J , . . .	TRSTA....................................-.......135»;
Vsi spodaj naveden: novi parobrc-
di na dva vijaka hnajobres	LJUBLJANE...................................... 35 60
Šifrni brsojav: .	REBLB...............................................
ALIOft	LAURA,	ZAGREBA......................................... 36 20
MAKTHA WASHDTGTO»	KABLOVOA...................................... 36 25
arghntuta.	_
n. RAZRED do
OfPAHlA	'
• .	TRSTA all RBKE......................$55 00, 55.00 1 60€0
PHELPS BROS. & CO., Gen. Agents, 2 Washington St.f New-York
K Podružnice ;v	Ljttbl|aaska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2	- Podružnice ^
Spljet, Celovec	sprejeosa vioK« M knjižic« hx t9m L al	Celovec
I . "V	he»t- račun ttr obrsstula po dUtlh^fca |o	-
j » r In Y*^ "	Kupujje in ^rodi^a vse vrste vrednostnih vpkjcr po dnevnem kurzo.	-_In Trst »
S^^^v^^S^BP^^ » •	FRANK vork, '	a ^ 30°-00ex • -i
Jugoslovanska iS^ Katol, Jednota.
Morporiran* dne 24. januaija 1901 v državi Minnesota.
L ^	. Sedež v ELY, 'MINNESOTA.
f**-	w wkkoMoat
r P^a^K:	1483	»>■ HL
Podpredsednik:	P. O. Bo* Bradioefc Pa.
Glavni tajnik: JUHU L. j«0ZIČ, P. O. Bos 424, ®7f Minn. Pwnofai tajnik: HAE3r^KSEŽl6NlK1L. Box 88% Boek Spring,, Wyofflin|.	.
^ Bl»f»jnik: IVdlTCfOVfeB/ Box 115, By, Mi«.
ALOJZU yiEiNT, predsednik oad*>rae£* odbor«, 1700 1! 88tb St Lorain, Okio. ^ .. :	,. v ^
PBIMOM H. nadxornii, P. q. Box «41, Eveleth, Mb«" MIHAEL KLOBUČAfi, HL nadzornik, 116 — 7th Btr., Calmnet Miehifaa.
1	■ j* wkg-»j*	.
POtOTHI ODBOX:
IYAN KEKSiSNIK, predtednik porotaefa odbora, P. O Box 138 »nrdiae, Pa.,
IVAN MEBHAB, drugi porotnik, Bx 95, Ely, Minn. ŠTEFAN PAVLIŠie, tretji porotnik, Bx 261, Aurora, Minn.
V" " ....."	"
ioH^'aT1	MAETIN * IVEC' 711 Nortk Chicago St,
^^ruuBix-'tiXJ.v 'in^Tsyfc i -	-t
/	11 ■ ■ u ■ i ■
,, 4	glasilo le "GLAS NARODA."
Drofanosti.
kranjsže novice.
Umrli so v Ljubljani: Dne 11. ]
febr.: Terezija Palčič, kuharica, 77 let, Škofja ulica 9. — Dne 12. febr.: Emil Puc, fin. paznika sin, 21 dni. V j rebri 15. — Jožefa Anžlovar, delav- j eeva hči, 18 dni, Linhartova ulica 8.
Mizarskega mojstra Škerjanca dobili v Ljubljanici. Pri Slapah so našli v Ljubljanici truplo okolo CO let starega .moža, ki je skoro gotovo že 1 dalje rasa pogrešani mizarski mojster J. Škerjanc.
V vliku aretovan. Dne 14. feb. popoldne je dobila mestna policija iz 1 Trst
a brzojavno obvestilo, da je neki ; Art ur Braun, ki je židovskega poko-lenj a, tana nekemu ukradel srebrno uro z zlato verižico, srebrno tobačni-co, .zlato iglo z diamantom in listnico, v kateri je bila lastnikova izkaznica ter, da je namenjen v Gradec. Policija je nekega takega tujca v poštnem j vlaku pozvala, da se legitimuje, kar je tudi storil. LegitLmoval pa se je z okradenčevo izkaznico, za katero ime ' pa policija ni vedela. Tujec je sicer odločno trdil, da on ni pravi, ter, da je tu zmota, ker on potuje za svojega i. očeta, ki je tovarnar na Dunaju. Vedel pa se je tako plašno, da so ga var- i iiostni organi pozvali iz vlaka v;: stražnico. Le-tam je tudi pel prejšnjo pesem, a šele ko so se našli ukradeni, Čez 300 K vredni
predmeti, je pri- , znal, da je Braun, ter da je v Trstu . res okradel potnika Riharda L., to pa i zato, ker ga je tja izvabil v komo- j seksualne namene, vožnje nazaj, na Dunaj mu pa ni botel plačati. Nave- i denec je rojen 24. februarja 1894 leta v Stanislavi v Galiciji, pristojen v Cazza na Ogrskem, ter je po poklicu trgovski vajenec. Cela zadeva se je 1 oddala sodišču, ki bode končno do- < gnalo resnico.	, i
Šest ljubljanskih deekov odpeljano?'* Tržaški rlist "Piacolo" poroča, da 1 je 12. feb. izginil iz Ljubljane 121etni i Viiicene OostiriPar. ki je stanoval pri ■s svojem očehi na Karlovski cesti št. I 13. Stavec. Gostiničar je izvedel,'da sej J je dečko v zadnjih dneh mudil v druž- iž bi nekega človeka, ki je kakih 40 let I star* črnili las in obritega obraza. Ta ( nezliani človek je fantu daroval tudi s nekaj denarja. Gostinčar je stvar na-i i zhanii policiji, a omenjenega človekaj i ni bilo dobiti. Gostinčar se je na to ] peljal v Trst in je stvar tudi tam na- i znanil policiji ter dostavil, da je isti' 1 <lati izginilo Se pet drugih dečkov.iz < Ljubljane, ki jih je po njegovi sodbi : odpeljal omenjetii človek.	;;
Poneerečfl se je GOletni kijueavni-1 ] iav Josip Peterlin iz Podkraja. Bil ( je zaposlen v rudokopir v Kisovcu <
priZigorju. Ko je 12. t. m. od 10. i
• . » . i uri »veter pri strojih irekaj poprav- 11
lffll,
je fcirišel med kolesa, ki so muh spodnji del života popolnoma stria. 1 Bifr^fc takoj mrtev.	(
rridl
narodne kolke z napisom •'PWj'' je zaplenilo ljubljansko dr-' Ža
viio pravdnistvo. Nemških izzivalnih kolkov; ^seveda ne zaplenijo. To '. bi ne bslo "pij pravici!
J
PRIMORSKE NOVICE. jI
V pričo lllethega sina se je obesil1;
v Tržiču na Primorskem na polju 50- 1 letni kmet Jakob Scochet. Obesil se 1 je ua hlačni pas» Na otrokovo kriča- J nje » prihiteli ljudje, a je bilavsakn . pomo8 prepozna. - .	- -
Samo umor iz strahu pred sodnijo je izvrSil ▼ Poteču nek^ključaraičar j Benedikt Ivjb. Nedavno bi se . moral ■: zagovarjati. prfcd okrajnim sodiščem j J
a~i liiii-' • "i ~ it™'«-1'
I piki njegova hči v sobo, da bi mu j povedala, da je čas iti k razpravi, j našla ga je obešenega na vrvi, ki je i bila pritrjena na strop. Bil je že mrtev.
Radi bolezni matere izvršil — sa-momor. V neki zapuščeni sobici hi-št. 6 v ulici Prelasser v Trstu, šta v največji revščini stanovala in živela vdova Podlonek in njeni 301etni bo-[lelini sin Anton. — Nedavno je vdova zbolela, in ker je bila dO m a brez vsake postrežbe, so njene so-ede poskrbele. da je bila odvedena v bolni-nieo. Bolehni sin je bil sedaj zapuščen od vseh, kar ga je spravilo v tak obup, da je izrazil proti neki sosednji ženski, da njegovo življenje nima pomena, ako ni v materni bližini. — Drugi dan je šla soseda obiskat Pod-lonekovo v bolnico, katero je našla na smrt bolno in ki je izrazila željo, da bi predno umrje rada še enkrat videla svojega sina. Soseda se res ta. ko j poda v Podlonikovo stanovanje, trka in kliče, ali nobenega odgovora. Ker se ji je stvar zdela sumljiva, je šla na policijo, katera je prišla in vrata šiloma odprla ter našla na tleh Zamašil je bil namreč vse luknje v sobi s papirjem, potem pa zažgal vse oglje kolikor ga je premogel in se — zadušil. Prihiteli zdravnik je samo ležečega sina, ki je bil že mrtev. — Še mogel konstatirati, da je že pred več urami nastopila smrt.
Izpred sodišča. Pri obravnavi, ki se je vršila v Gorici radi Ajdovskega štrajka. ni bil obsojen 1 Tlet ni Avguštin Lulik na en mesec zapora, pač pa je bil obsojen 421etni Janez Lulik. Avguštin Lulik: je. bil oproščen.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Žalostno. V Gradcu je bil 221etni tehnik- A. L. iz Ljubljane obsojen v dva meseca težke ječe. ker je prejšnji mesec v tehnični visoki šoli ukra-tlel več dijakom risalne priprave in potrebščine, kakor tudi barve," knjige itd. v vrednosti 200 K. Pri obravnavi se je zagovarjal, da ga je k temu prisilila lakota, da si preskrbi jjorko jetL ker že več mesecev ni ničesar ?orkega jedel.
Nemškim hranilnicam na Spodnjem Štajerskem se menda ne godi najboljše. Nemška hranilnica v Gelju je popolnoma opustila objavljanje mesečnih izkazov o svojem poslovanju. Pa ne 'morda zato, ker se vsak nefeec več dvigne - nego vloži? Ker je v hranilnici naloženega mnogo sloven* skega denarja, bi bilo dobro, da . bi slovenski vlagatelji povprašali, kitko je s stanjem nemške hranilnice v Celju- —- Tudi nemška hranilnica v Gornji Radgoni , je menda v velikih stiskah. Dogodilo se je, da je zahtevala za -izplačilo male vloge trimeseči-no odpoved. Strankam je jako malo pomagano. ako imajo naložen denar, katerega ne morejo dobiti nazaj, ka^ dar ga rnbijo.r / - .. r
KOROŠKE NOVICE.
O nemškem "EdelvOtfcu". V nem-Ifeem kraju St: Marein na Koroškem je zalotil posestnik Mbser nekega Šolarja, ki je nabiral v njegovem ^o«du smolo. Ker se je deček bal pbvfediti ime, ga je Moser trpregel h konju pred plug ter ž njim oral. Kulturni N>mec je dobil en mesec^ječe.
HRVATSKE NOVICE.
Na Hrvaškem zopet dovoljeno 4roS: Je. Pr^d letdm je bih Raueh odtedjl z ozirom na vojno nevarnost, dŽ Š6-ra prebivalstvo izročiti vse orožje oblastem ter da se ne etne orožja vec
ČAjŠlHfe^ TRUST COMPANY,
115 Broadway, New York. Qkvatciin prcfirtelc. . .L..... $2^00JW0,00 . Depezkarni za drlavo in za mesto New York.
j. B. »SgSffi^Bddirt.
James Ross Cubran, Vice-President Robert L. Smith, Vice*President. Sratrrox C. Dicxinbon^ Treasurer. Robert B. Moqbbbao, Secretary. John . J. pickissoij. Jb. Asa'nt TrCas., Ai.bsrt E. Chandi.^ Ase't. Sec'y., ! Lawii»kce A. Ram age, Trust Officer, Chahles E; llAMlferr, Aas't., Tr., Lkvesteh^V,: Ball, Auditor, Ciias. M. Pcism, Ase't. Auditor, Philip J. Rl>sy, JrT, CSšhier.
I>Qloč«n*-depoiItarn* jA^few Tork Cotton Exe}>*nse.
New York Prodne« K*ch»B(ro in New York CofTee Kxchansr^.	i- ...
<drJt» vne blav^lne xa tlriavo Tcnnua«o. Ckrnczle Varnostno »hrmtnbice pod b*n{nimi prostori.
prodajati. . Ker je v celi deželi mir in je trgovina s to prepovedjo znatno t oškodovana, je trgovska zbornica pro- j ; sila vlado, naj zopet dovoli nošenje | in prodajo orožja.. Vlada je prošnji ,-trgovske zbornice ugodila.
Nemec-župan med Hrvati. V Ru-
| mi v Slavoniji, kjer je močna nemška naselbina, je izvoljen za župana nem-ški nacionalec Ferdinand Riester, ki je tudi poslanec na hrvaškem saboru.
Stoletna starka je umrla v bolnici na Reki. Pisala se je Frančiška Paj-kurič. Dosegla je red'ko starost 106 let. Ohranila si je do smrti popolno duševno svežošt.
RAZNOTEROSTI.
Bolnik — tat. V Bolnišnici Saint Louis v Parizu je bil operiran 271et- j ni Maurice Benedite na nosu. Da ; se mu bolezen ne razširi, so mu djali j na rano košček radija, vreden GOOO frankov. Bolnik je poznal vrednost ! radija, delal se. kakor da bi se radij izgubil, zapustil zdrav bolnišnico, toda neki tajni detektiv ga je vedno za-! sledoval in dobil slednjič radij na stanovanju tatu,, katerega so že za-prli.
Nuna vlomilka. — V Jekaterinosla-vu na Ruskem so dobili tatove, ki so svoj čas okradli cerkev v Čenstohovu ter odnesli vrednosti več milijonov. Xa čelu te tatinske družbe je bila nuna Verbova. To družbo je sama or- ' ganizirala. V njenem stanovanju so dobili vse polno predmetov iz čensto- i hovske cerkve.
V SolnogTadu so vdrli v Muellner i župno cerkev neznani tatovi, ki so ukradli kosti sv. Maksima in vse pol- ; no dragocenosti. Tatovi so se zmo- \ tili, ker ne prve, ne druge niso prist- j ne.
- \
Zastruplja vec obsojen. — Porota v ' Romuntu (Švica) je obsodila mesarja 1 Jules Maillarda na smrtno kazen. L.: j 1903. je obsojenec zastrupil svojo pr-i vo,-J. 1000, pa sv.ojo drugo ženo z ar- ! zenikom.	j
Kozak — molodec. Na maiiieešfti I kozaški postaji, ne daleč od Rostova na Donu, sta se začela pričkati dva |1 kozaka, kdo je močnejši. Moreš po-] klicati," reče Danilov, "tudi svoja dva sinova in jaz se vas ne bojim.* — "Če si tako 'močan, prav," odg')- ' vori njegvv nasprotnik, "jaz bouem ' izkopal jamo do pasa, ti boš šel v j a- 1 mo, primes se za vrv in ako te dva 1 para volov ne bodeta potegnila iz jame, bodo voli tvoji; če pa te bodo ^ voli van potegnili, bodeš mi dal celo tvoje premoženje." Danilov je sta- « vo sprejel. Jama se je izkopala in so se poklicale priče. Danilov je zlezel v jamo in dva para volov sta se vpregla, a Danilov je ostal" v jami. — Dobil je stavo. — Kozak Danilov je precej visok, močne postave. Več- ^ krat se sam vpreže v plug in -sam ž njim orje.
Koristna kača je gibola v Braziliji. Tu je namreč silno mnogo podgan, da ! ni nobena stvar varna pred njimi. I i Imenovana kača pa ima to "lepo" i lastnosti da z vso 'krvoločnostjo in I požrešnostjo lovi podgane. Ker je sicer popolnoma nenevarna in se po- s ptilnoma udomači v hiši, ;jo ljudje z pVav radi kupujejo. Stane 4—6 kron ena; dolga je 4 nielre in debela kakor d roka. Podnevi letio.feži.v kakem ko- S tu, ponoči pa oživi in neizprosno pfe- t ganja in davi podgane. .	i
Š&iatji — fiiMilci. V Braunau-uil na Zgornjem 4Avšthij4keto «o tri,je dečki umorili 78letno branj^vko Marijo a Bert I ter jo 'iropali. Starka je drugi 1 dan po napadu umrla vsled groznih | poškodb. Jiliaef.inorilce so kmalu j zasledili' in izročili okrajnemu ^odi- s šeul Pri zasliševanju niso pokazali niti najmanjša obžalovanja. Ko je \ sodnik vprašal starejšega 'brata: "Ali t veš, kaj si postal?", je odgovoril de- |€ čet cinično:* "No, da. ropar iii morilec!" Ko so zaslišali še nekatere!8 priče, je bil Jožef Grnber, ki je po- I" vzročil ves dogodek, obsojen ha šest j icfeseoev zapora, pooStfieh«g£ s jx>stom na 23. dan vsakega meseca. Ža šina | Hermana je prosil njegov oče, naj ( se' preišče hjegoro dašnb stanje. Sbd- B nik je ugodil prošnji. '.Devetletnega -'bggyoddtflf .V v kak poboljševihti--zavtkfc-
;.........r " r
___'	v - 4 *	* w l
čevljarski pomočnik, k]eri razume p svoj polil. VjjrŽIajte pri: A. Blasftč, i
,1 .rnsum) 1 I.inna,
Dolgo življenje glasbenikov.
Otto Keller v Monakovem se je bavil z vprašanjem, kak vpliv ima glasba . na življenje umetnikov, kte-rim je glasba poklic, ter je preiskal statistiko 670 skladateljev in glasbenikov po poklicu. Vspeh svojega raziskovanja je priobčil Keller v li- j slu "Allg. Musik-Zeitung". Keller je ugotovil, da je od 670 glasbenikov vseh Časov in narodov, s kterimi se je bavil, umrlo samo 6 pred tridesetim letom, samo 22 pred štiridesetim, samo 40 pred petdesetim l^tom. Se v šestdesetem letu jih malo pomre. Največ jih umre šele po sedemdesetem letu, toraj med 70. in 80. letom. V tej dobi so umrli med drugimi Hiindel. "Scarlatti, Gretrv. Haydn. Gluck, Clement i. Paesiello, Zelter. Spohr, Rossini. Mayerbeer. Gounod, Liszt, Jos. Strauss. Robert Franz, Klara Schumann, Anton Bruckner, Ferdinand Hitler, Karol Lowe, Josip Joachim. Nad 80 let so živeli: Henrik Schiitz, Hasse, Rameau, Cherubim. Anfbbroise. Thomas, Anber. Fr. in Vincenc Lacl.sier. Ed. Grell, Verdi. Veliko je število glasbenikov, ki so umrli v devetdesetih letih. Največjo starost je doživel Ista 1906 umrli pevec Manuel Garcia, ki je bil star 101 leto.
Zadnja priča turškega gospodstva na Srbskem.
Neka uboga ženica je te dni umrla v Nišu na Srbskem v starosti 111 let. Videla je junaški boj za osvoboditev srbskega naroda izpod turškega jarma, doživela je osvoboditev svoje domovine ter zrla pogin kraljevske dinastije Obrenovieev. Ženska je bila do zadnjega časa izredno krepka in čila ter je še par dni pred svojo smrtjo nakupovala živila na trgu.
Le še. 14 dni!
sprejemamo \
naraebo na Moharjeve knjiga.
Kakor običajno, sprejemamo tudi letos ndnino Mohorjeve družbe za 1. j
Lail.
Ista znala za 6 knjig $1.00, za 8 knjig pa $1.30 \b poštnino vred. Prcdrlačniki so naprošeni, da nam lopošljejo udnino najkasneje do 1. marca, ako želijo biti tiskani v ime-liku družbenega Koledarja. ~
Za prihodnje leto izdala bode dru-šba sledeče knjige:
1.	Molitvenik SV. SPOVED, velja r usnju vezan z zlato obrezo 30c več.
2.	Koledar za leto 1911,
3.	Slovenske Večernice, 64. zvezek.
4.	Legende.
5.	Zgodovina slovenskega naroda, [. snopič (velezanimiva knjiga).
6.	Drobne povesti
7.	Zgodbe sv. pisma, 16. snopič.
8.	Trije rodovi, povest.
Kakor že omenjeno, znala udnina ta prvih sest knjig $1.00 a poštnino rred; ea molitvenih v usnje vezan jridejati je 30c.
Kdor pa želi imeti vseh 8 knjig 'kupaj, naj nam dopošljs $1.30 in to laj izredno označi.
Udom se nudi tudi letos prilika, ia lahko dobijo v zameno knjigo št. i ' 'Trije rodovi" namesto molitve-Mkt,-jOi pa It. 7 "Zgodbe sv. pis-i na" sa vsako drugo redno družbeno cnjigo.
Cenjeni udje Mohorjani dobijo po la^sln posredovanju ali Iz New Tor-j ta. vsako leto .	naročene j
tnjige po poSti' ^i ekspresni družbi rBANKO POŠTNINE na svoj na-dov.
OPOMBA. Za Cleveland, Ohio, in | bližnjo okolico sprejema naročnino j iudi nala ondotna podružnica štev. 5104- St. Član: Avenue.	i
trpriVnist^o "Cl«a Naroda".
12 Cortlandt St. New York, N. Y.
PROŠNJA.	j
Moj brat Štefan Štimac, doma iz vupari, občina Gerovo, je že več kot i mesecev bolan na revmatizmu in 1 ni ga ni mtjgcff-e več sainepiu vzdr-iavati. Zato prosim Slovence in Hr- j ^ate, da bi mi ž malimi darovi pripo-nogli, da ga pošljem v stari kraj in zročim njegovi ženi in nedoraslim i >trokom. -Zahvaljujem se že v ,na- j >rej. . - Martin Štimae. -J
Darove pošljite„pa na:
F. Račič, '	g --i
1H
_____&0-32_L
GAR T Nekdaj ^e bivala na 1$30 Wilson Avenue, Cleveland, Ohio. Jaz bi ji rada poročala o smrti o-Zeiovi, zato prosim, da se mi javi. H[elen Deželan, 012 Linden Ave., Johnstown, Pa.	(3-7—3)
NAZNANILO. Slovenski notar
za Ameriko in stari kraj izdeluje vse zakonske papirje, prejema tožbe, tolmači in zagovarja na sodniji. Vsa pisma potrjuje konzul.
Matija Skeuder, notar, študent zakona, ,3451 Pelin Ave., "' Pittsburg, Pa.
(Gx 26-2 v 2 d) i —^ ■! ■
Kj^ je ALOJZIJ JANEŽIČ? Pred desetimi meseci je bival v Stockett, Mont., in od tedaj ni nič pisal domov. Njegova žena mu ima sporočiti važno zadevo in bi rada zvedela za njegov naslov, kteri naj se blagovoli poslati: Pavla Janežič, j Pšata štev. 25, pošta Dol (Lust-thal) pri Ljubljani, Krain, Austria, ali na "Glas Naroda", 82 Cortlandt St., New York, N. V.
for,_o „ a\
Ne pozabite, da edino jaz žgem BRINJEVEC iz importiranega brinja.
BRINJEVEC zaboj od 12 steklenic (5 steklenic 1 galona) $13.00. Manj kakor en zaboj ne razpošiljam.
DROŽNIK, galona $2.75. Razpošiljam v sodih od 4y2 do 10 ali 50 ga Ion.
TROPINJEVEC, galona $2.50. — Razpošiljam v sodih kakor drožnik.
CONCORD DOMAČE VINO, galona 50^; v sodih od 50 gal.
CATAWBA DOMAČE VINO, galona 75^; v sodih po 50 gal.
Priložite naročilu tudi denar.
JOHN KRACKER,
EUCLID, OHIO.
t Bojkot nomških tvrdk v Galiciji
V odgovor na zatiranja Poljakov na Pruskem se je pričela od strani poljskih visokošolcev akcija za boj-koti.ranje nemških trgoviu.
ŽA VSEBINO TUJIH OGLASOV SI ODGOVORNO NE UPRAVNI , 3TVO NE UREDNIŠTVO.
Iščem ANTONA BARJOL, po dS
mače Gregurevken, iz Loškega Potoka. Nahaja se nekje v New Mexico v gozdu. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, ali naj se pa sam javi prijatelju: Anthony Bar-tol, P. O. Box 24, Winters, Mich. ' (4-7—3)
Zdiravjui
najprimernejša pijača je
»»LBISY F> I VO»»
ktero je varjeno it najboljSega importiranega češkega hmela. Radt tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi * " - st svoje družine, svojih prijateljev in drugin-
Lelsy pivo jc najbolj [•■iljubljeno ter sc dobi r vs«. tn. )stA gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri a«o, Trarclkar-jn 6102 St Clalr # 6 kteri Vam drage volje vse pojasni.
THE ISAAC LE1SY BREWING C0MPAN*
CLEVELAND, O.
Gompagnle Seqerale Tiaiisallaotipe.
[Francoska parobrodna družba, j
Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta id LjuVijan^
Postnl parrtiki co:
Provence" na dva vijaka ....!.............K.-20-: ton, o^i koniskib mod
LaSavoic" «« » ♦« ..................12,f(»0 " 2ii 0-«
La Lorraine" " » «« ................ 12«Oil " 25 000
LaTonrain«" " « «	.............)(,u:) " UXt
•LaBretngne"................................8 ( Mi »
* La Gascognc ............................... 000 9 ^
Glavna agencija: »9 STATE ST., NEW YORK
corner Pearl Street, Chesebroujh Buiidic?.
Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtki c' xa. ar: dopoicsuie ii pristanišča štev. 42 North River, ob Mv^on St., N. Y.:
•LA LORRAINE 10. marca 1910. "LA SAVO IE	31. marca 1910.
*LA PROVENCE 17. marca 1910.*LA LORRAINE 7. aprila 1910. *LA TOURAINE 24. marea 1910.* L A PROVENCE 14. aprila 1910.
POSEBNA PLOVITBA
V HA VRE:
Lepi parnik "CHICAGO" odpluje dne 7. marca 1910 ob o. uri pojioludne.
Faroiki z nttxAc	.its:	gu f's »ijdu.
W• Kozminsjd, gecerak; a-er:? za zapai
71 2r>earLM>iT» Cl-i»crti-f*. Ji-
| _____—___________
I	i DOLGO ŽIVLJENJE.
I	-----
|	Naravna želja vsakega človeškega bitja je podaljšati življenje kolikor mogoče. Nara-
p	voznanci vseh vekov so na vso moč skuhali iznajti krepčilo življenja. Ker ne smemo
3	• misliti, da bomo vedno živeli, aživljemj« pa lahko podaljšamo—je resnica. Vsi ztlr^v
^	niki priznajo, da je temelj življenja v prebavnih organih vsakega živega bitja. To je v onih prostorih telesa v katerih se lirana pretvarja. Kakor hitro je kateri teh pre
3	bavnili organov v neredn, trpi celo telo. Ako ta bolni organ hitro ozdra\ino
jf	ohranimo si zdravje in moč. — Le eno zdravijo je, ki odstrani vse nadloge prebavnih,-
^	organov, in to je dobroznano 3
- JOSEPH TBINEB'a	y i«■■ #	#
Trmerjevo ^^flg^fcy zdravilno grenko
vino.
■unnuft
To ni tajno zdravilo, ker je narejeno iz finega rndefcga vina In importijanih grenkih želiSč^Nc vsebuje škodljivih tvarin, za to je absolutno varno za vsak, še tako nežen želodec. Še zdravim ga je priporočati, eno čašico ali dve o priliki, da se prebavni
organi ohranijo v dobrem stanju.
To je čudežno zdravilo
ojstri okus* krepča živce,
čisti kri, cedi obrazno barvo, pomnoži pozum,
odstrani neprebavnost,
donese mirno spanj ,
daljša življenje.
Ka je laliko cela drn i^ia, od najstarejega do otroka v zibelki. To se ne more trditi
o katerem drugem zdravil«. Čistočo tega zdravila jamči po vladi Združ. držav _
Ser. IjTo. 346. Tisoči zahvalnih pisem od ljudi potrjuje zdravilno vrednost tega leka.. Zdravniški nasvet pošljemo brezplačno. Pišite nam v materinem jeziku.
JOS. TRINE R
- i" f - - -	-fl.ir , • . .
1333-9 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL.
Ne pozabite poskusili Trtnerjeve Hrvaške Importirane sli tot ice in , -	Slorenskega BriaieTC»,yVse domačega Itdelka.
•{k .Iiloc.	r»l»' vf.;.i>' Jf-- .:.:■ • •:	«.. 1...-Š/L ;
VitaaovlJina doe 16. avgusta 1908. Inkorporl *anr» 32. aprila 1909 -v drtflvl P»rn«.
• sedežem v Conemaujh, Pa.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R. F. D. No 1, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: GEORGE KOS, 524 Broad St., Johnstown, Pa. Glavni tajnik: IVaN PA.JK. L. Box 328, Conemaugh, Pa. Pomožni lajnik: ANDY VIIXRICH, P. O. Box 523, Conemaugh, Pa. Blagajnik: FRANK ŠEGA, L. Box 238, Conemaugh, Pa. Pomožni blagajnik: IVAN BREZOVEC, P. O. Box G, Conemaugh, Pa.
NADZORNIKI:
JACOB KOCJAN, preds. nadz. odbora, Box 508, Conemaugh, Pa. FRANK PERKO, nadzornik, L. Box 101, Conemaugh, Pa. JOSIP DREMELJ, nadzornik, L. Box 275, Conemaugh, Pa.
POROTNIKI:
ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Dunlo, Pa. MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. IVAN GLAVIČ, porotnik, P. O. Box 323, Conemaugh, Pa.
as
VRHOVNI ZDRAVNIK: S. A. E. BRALLIER, Greevc St., Conemaugh, Pa.
Onjena društva, oziroma njih uradniki so uljudno prošeni pošiljati: iienar naravnost na blagajnika in nikomur drugem,,vse druge/dopise pa; 2oa glavnega tajnika.
V slučaju da opazijo drustvJfi tajniki pri mesečnih poročilih, ali t ploh kjersibodi v poročilih glavnega tajnika kake pomanjklivosti, naj se to nemudoma naznani na urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi.' DruStveno glasilo je "GLAS NARODA."
V padisahovej senciJ
Spisal Karl May; zifr. K. priredil B. P. L, .
SESTA IN ZADNJA KNJIGA.
ŽUT.
(Nadaljevanje.)
Ranjeni sC prime za on in prenehaj svojim tuljenjem. Izgubljen ie, .ker Omar hi ga sedaj lahko zadavil. Prizor, ki mora slediti, bi bil pre-grozi n; obrnem se in grem skozi traja jia prosto. Oslepcnjc in zadavljenje sovražnika se mi zdi r istini hudieevsko; toda. ali je mogoče imeti usmi-njr s človekom. kakor je Hanul e LAuurzat. ki je hujše delal kakor hudič? Ali ni nekje neka visoko civil izovana dežela, kjer zavzema ired športi ro-j •koooiba prvo mesto in pri kterih borile«, največ na to gledata, da bi drug -drugemu iztaknib m i. In k tem rokoborbam prihajajo lordi, gentlemeui f fin fine dame, ki morajo veliko plačati, da napadejo svoje oči. Zraven tega stavijo za stotkoče. kako se bode boj končal.
Notri v sobi jc postalo tiho. Rjovenje je ponehalo. .Ali je Hamd el Amazat sedaj mrtev? Vrata se odpro in Omar stopi pred mene.
"Ali je vse končano?" vprašam vzgrožen.	- • J
Nož in samokresi mi zopet tičijo za pasom. Boj je toraj končan.
Družine, ki imajo Severova Zdravila pri roki, Se čutijo varne.
KAŠELJ lipi
trdovratne vrste, bodisi nagel ali dolgotrajen, bodiai vsled ^Hč,	l
vnetja sapnikov ali vsled izpostavljenja prehlada, bodisi ^H	'
pri odrastlib ali otrocih, btfro prežene	^^B^
Severov
Balzam Br^J za pljuča. HygBs
Izbljnvnnje osvobeja, prekrvnata pljuča izredčnje, diba- 113	'
nje, olajšuje nadležni kašelj prepreča in zdravi.	IHj	■ ./.
Na prodaj v lekarnah.	Cena 25 in SOc.	1
4	"Hfatežen sem, da je na »Teta tako imenitno In dragoceno zdravilo	1
f c# , kakor je SeTcrov Balzam za pljuča", pite g. In d rej Lipanee, Solem, O.	1
♦	"Poskusil sem $a za ksSelj in uvldel, da uČinknje res izvrstno-	i
Kupuj ga od svojega lekarnarja ali trgovca. Vedno pazi na ime "SEVERA"
na zavitku. Odklanjaj nadomestila.
Nečista kri.	Ali ste zapazili?
Mnnire bolesti valed slabe krvi ee pojavljajo spo-	da vaša telesna moč. peša, vaša prebava pojema
mladi in malokoga izmed nas ne zadene nobena.	in užita hrana ne tekne. To vas opominja, da
morate uživati
Severov Kričistilec	Severov Zivljenski Balzam.
po vrača oilabeli krvi njeno naravno moč. Leči	Deluje kakor splošna tonika in prav sposebao
ture nljeaa, rane, zive rane, bule bezgavke, kožne	izdatno pri splošnioslabeloeti malokrvnosti, težki
p r išče in razne bolestni valed pokvarjene krvi.	prebavi, iolcnici, zapeki it, pogostnem glavobolu.
Cena $.1 0	Krepi ustroj proti bolezni.	Cena75c,
Po zanesljivi zdrarzrski avet pišite na naš zdravniški oddelek.
THE LACKAWANNA.||
NajpripravneiSa železnica ta potnike
namenjene v Evropo. V neposrednej bližini transatlantskih
parnikov. Prevoz potnikov in prtljage zelo po ceni.
THE ROAD OF ANTHRACITE
NajkrajSa pot v Buffalo.	!
_ Direktna pot v Scranton in premogove okraje. Med New Yorkom in Buffalo veti j vsaki dan v vsakej smeri po pet vlakov;
Med New Yorkom, Chicago m in zapadom vsaki dan Štirje vlaki;
Med New Yorkom, St. Louisom in jugozapadom, dnevni promet;
Med lokalnimi točkami priročen in pripraven promet. !	Na dalj ne informacije glede of-1'
njih cen, odhoda in prihoda vlakov ! itd., se dobe pri lokalnih agentih j ali pa pri
Bfieorgs A. Cullen,
f lavni patslikl agent
90 West Street,
; _-_N«w Yarfc.
1 ^HHBMmHHBWHHBaaHIV
j---—-------=1
Samo
centov
1
i
: velja vsak zvezek potnega romana j
V	PADISAHOVEJ SENCI.
■
»■ « —
V	BALKANSKIH !
S0TESkAH.|
j Dosedajni 4 zrezki sknpaj stanejo IU EN 3LAR.
j Ta krasni roman -bode obsegal Seat knjig in stanejo Vse skupaj samo I $1.50 s pošto vre.d.
V zalogi imamo ia S zvezka
"VINNETOU"
Rdeči Gentleman
r Vsi trije zvezki Veljajo 754 z poštnino
j vred.
Kdor misli nar&iti te zanimive H in izvanredno cenene knjige, naj piša H takoj*dokler se ša vse dobč. j| . Uptavniitvo " Olas Naroda'*
"Da," odgovori. "Maščeval sem se in duša mojega očeta bode za- \ dovoljno gledala name. Zopet si smem striči brado in iti molit v mošejo, ker zaobljuba, ktero sem storil na Šot Džeridit, je izpobijena."
"Potem odstranite mrliča! Ne maram ga videti."
"Mrliča ni treba odstraniti. Lahko gre. kamor se mu poljubi."
"Kako? Ali ni mrtev? Ali Še živi?"
"Da. sidi Mislil sem na tebe in tudi. da usmrtitev še tako velikega j lopova ne bi odobraval. Hamd el Amnzata sem samo oslepel. Ko je potem stal pred menoj brez moči, ga nisem mogel usmrtiti. Naj živi in se spominja svojih pregreh. Izgubil je vid in ne bode več' mogel človeštvu škodovati. Mogoče se še spokori, časa za to ima dovolj. Ali sem prav ravnal?"
Kaj naj bi odgovoril? Spomnil sem .-e. da so krščanski pravniki zahtevali, naj se hudodelce raje oslepi, in jih s tem stori za človečanstvo neškodljiv, kakor jih pa obesiti ali obglaviti, sploh ' usmrtiti. Tiho pokimam in sc vrnem v sobo.	'
Med vratrai me sreča gostilničar, ki polje s hlapeevo pomočjo Hamd el Ani« za ta iz hiše, da bi mu pi*i vodnjaku ohladil rane.
"Končano je. gospod!' mi zakliče Halef. "in zadovoljeni smo.'da s« desetkratnega morilea ne -usmrti. Življenje bode za njega hujše, kakor smrt. Kaj se pa naj zgodi z prebivalci Nevjera-kana? Bili so z Žutom v zvezi."
"Naj gredo, kamor hočejo! Nič me ne brigajo. Več. kakor dovolj s^ je zgodilo. Gnusi se mi ta dežela. Hitimo, da jo kmalu zapustimo! Noeem je več videti."
"Prav imaš. go »pod. Tudi mene ne veseli, da bi še dalj časa-tukaj ostal. Naši konji stojijo zunaj. Odjezdimo!"
Tako hitro to seveda ne gre. Galingre ne jezdi z natni naprej: ravno-
tako tudi ne Ranko, ki hoče spremljati voz do Rugove. Še mnogo se imamo ] razgovarjati. Potem pa tudi noče biti nikdo prvi, da bi govoril besede slovesa.
Zopet grem iz hiše k vodnjaku. Nečloveško bi bilo. če bi prepustil Hamd el Amazata neveščim gostilnicarjevim rokam. Toda komaj me spozna ranjeni po glasu, me začne preklinjati, da se takoj obrnem.
Ko stopim v sobo nazaj, se poslovimo od Galingrejevih in od Raukota. Temu zadnjemu damo tovornega konja seboj. Ne rabimo ga. Ko se začne voz naprej pomikati, gledamo tako dolgo za njim, dokler ne izgine na iztoku. Potem zajezdimo naše konje. Niti gostilničarja niti koga njegovih ljudij , ni videti. Veseli so, da odhajamo. Sicer pa tudi od njih ne zahtevamo, da bi se od nas poslovili, ker slovo prav gotovo ne bi bilo nič kaj pri-sr<~-n*>.
Tiho zapustimo prostor, kjer se je odigral zadnji dogodek našega dolgega potovanja. Čez četrt ure. se. ska lovit a planjava konča in zopet nas sprejme gozd s svojimi zelenimi rokami. Halef, Omar in Oško delajo prav zadovoljne obraze. Hadži me večkrat od strani pogleda, kakor bi mi imel kai prijetnega povedati. Oško ima svojo, s srebrnimi nitmi okrašeno sukujo spredaj odprto, kar drugače ni njegova navada. Kmalu opazim zakaj. Pokazati hoče široko, zlato verižico, ki visi na njegovem telovniku. Galingre mu je podaril uro.
Ko vidi. da pogledam verižico, mi naznani z veseljem, kako ga je Galingre obdaroval. To tudi malemu usta odpre.
"Da sidi," pravi, "FVancoz mora biti jako bogat, ker nas je obdaril -!s papirji, na kterih so naslikani grbi in številke." Seveda meni bankovce.
"Kakšni papirji so to?" vprašam. "Gotovo računi, ktere morate pla-, <:aii iz svojega žepa?"
"Kaj pa misliš o njem! Njegovih dolgov vendar ne bodemo mi p£a-:čevali! Tak mož, kakor je on, sploh ni nobenemu ničesar dolžan. Ne. kar j smo dobili, so denarni listki, kakoršnje imajo v večernih deželah mesto zlata •in srebra. Dobil sem več takih listkov, itere mi je dal za Hano. najlepšo lin najprijaznejšo vse žena in hčera." r'Ali jih. hočeš vzeti seboj?'' "Seveda!"
"Halef, to od tebe ne bi bilo pametno. V deželi Šamarjcv iu Hade-dinov jih ne moreš premenjati v zlato ali srebro. To moraš tukaj v Skadru storiti."	■
"Ali me ne bodo prevarili? Ne vem. koliko so li listki vredni." ;j "To t.I zamorem takoj povedati; tudi bodem šel s teboj k menjalcu denarja. Pokaži mi jih!"
Muzajoč se potegne inoŠnjiček iz žepa, ga odpre in mi da 'denarne listke'. Angleški bankovci so. Galingre ga je res jako bogato obdaril. "No?" vpraša Halef. "Ali je sto pijastrov?"
"Več, veiiko več, moj dragi! Svote ne moreš uganiti. Bankovci ; vivdnuiejo več. kakor dvanajstti«o? pijastrov. Dobil bi zanje tritisoč ; frankov, čc bi hotel francoski denar. Svetujem ti pa. da vzameš Marija j Terezije tolarje, če jih moreš dobiti, ker ti veljajo tam, kjer duhti Hana. j uajkrasnejši vseh rož."
Nemo me pogleda in zmaje z glavo. Visokost darila si ne more niti predstavljati. Tudi Omar hitro potegne svoj mošnji ček. V<v je dobil, kakor Halef. Kot Francoz je dal Galingre sicer angleški denar, a pro-najdem. da je računal po francoski vrednosti. Omar je dobil pettisoč frankov, za ta dva človeka velikanska svota! To so bila kueževska darila'. Toda Galingre je. vedel, da smo rešili življenje njem-u in njegovi rodbini. . j Sicer pa za moža, ki ima tako premoženje, osemtisoč frankov tudi ni j toliko.	_
Umevno jc, da sta Halef in Omar vsled tega bogatega darila jako ovtseljena. • ■ '
"Kako bogastvo!" zakliče hadži. "Hana, ljubica moje duše je od sedaj najbogatejša med vsemi ženami in vnukinjami Ateibov in Hadedinov. j Vprašati more, koliko stanejo črede vseh Jamarskih rodov in ohlači se j lahko v svilo iz Hindustina in svoje lepe'lase lahko okrasi z biseri in dragimi kamni.. lojeno telo bode plavalo v dišavah in njene nožice bodo tičalč I v na jlepših čevljičkih. Jaz .pa bodem kadil najboljši latakia iz lepe pipe 1 z cevjo iz rožnega lesa in ktere ustnik mora biti iz najboljšega jantarja in ; tako velik, da ga sploh v usta ne bodem mogel dati!"	„
Velika. domišljija o velikosti njegovega premoženja bi ga lahko pri-j veula do zapravljivosti. Povem mu, da ni tako premožen, kakor si misli, -i Omaijeve veselje je tišje. Srečno .se smehlja predse in Teče: j . "GalingTe mi je dal to, kar sem si že dolgo želel: domovino si'zamo-I j rem pridobiti. . S Halefom bodem žel k Hadedinom in si bodem kupil velj-! bloda. nekaj govede in čredo- ovac. Gotovo najdem potem tudi kako ljubo ) i hčer rodu, 'ki bi botela postati moja žena. Hamdulilah! Alahu bodi hvala! * Sedaj vem, da zsmo^em živeti."
'Lord je, dasiravno ne vse, a vsaj glavne stvari razumel. Nevoljno za-^ godrnja:	-t •
\ "Neumnost! Galingre! Trgovec! Jaz sem lord iz Stare Anglije in zamorem dajati darila. A ni treba, da bi bilo takoj! Kaj pravite k temu. da hočeta oba k Hadedinom? Kako pridejo tja? Po kteri poti? Ali ne bi bilo najboljše, če bi se peljala z ladijo v Jafo in jezdila od tam skozi Pa-| lestiuo v Boero in Džebel Hauranf Prišla bi potem na pot. kterega ste | rabili vi, ko ste prišli iz dežele Hadedinov."
"To bi bilo seveda najboljše. Jj^e pa dobijo ladijo za v Jafo? In i pomislite na denar, kterega bi morali plačati!"
"Pshaw! Ali ni moj.Fratacoz' v luki9 On jih popelje. Vse plačam! Tudi konje lahko 'vzamejo na la?oy! Midva greva do Jeruzalema."
M "Mjdyaf Kterega pa menil^eT" ;.J.....
"Vas in mene seveda!" , t
9 j "Oho!r Jaz moram domov.**
i	■ • •j
•j "Neumnost! Dovolj-sea/se že jezil; ker smo morali pri naši ježi iz
j Damaska proti morju Jerica lepa. izpustiti. To lahko ^ seda j ^popravimo. ^
Iščem mojega prijatelja VALENTINA KOS. Doma je nekje iz Šmart-na pri Litiji. Prosim cenjene rojake po širni Ameriki, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani. ali pa naj se sam javi; če ne, sem primoran javiti, zakaj ga .. išč?m. — Joseph Mencin, 1009
Jefferson Street, Pana, 111. (3-5—3)
Iščem mojega prijatelja LUKA KRAGELJ, doma iz Čeginja na Tolminskem. Pred osmimi leti je bival tu v Indianapolis, Ind., potem j? odšel nekam v Lorain, O. Prorim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga nazna-- ni. ali pa naj se mi sam javi, ker imam nekaj važnega za njega iz stare domovine. — Matthew Jug, 7i0 N. VVarman Ave., Indianapolis, Ind.	(3-5—3)
OGLAS.
Gospiea Fauica Krušič vabi vse svoje prijateljice-rojakinje, da si o-y leda jo veliko zalogo klobukov, rož in druge potrebščine. Cena manjša
' kot drugje in poleg vsakega naročila da se še darilo.
Branin & Krušič, 118 West 3rd St.. Pittsburg, Kana. _(4-:i—1-4 2x v t)_
NA ZNANJE.
Zadnji čas se trosijo v Oregon City. Ore., vsakovrstne laži o meni. Med drugim, da imam otroke v starem kraju. Vse one imenujem nesramne obrekovalce in tatove časti. Kterega pa bodem dobil, hočem mu pomagati, da pride tje. kjer je pripravljen prostor za tatove časti. Kalamo, Wash.
Andrej Strukel.
*_(4-3—3)_'
Kje je moj brat JOSIP FABJAN1 Doma je iz Toplic pri Novem mestu. Pred petimi leti bila sva skupaj v Hargrow, Ala. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se na-i l.flja, da mi naznani. — John Fab-
jau. Box 54, Sayreton, Ala. , (3-7—3)	__
' yMWMMWWHMWMMWWHMMMWMMIWMIMI
POZOR SLOVENKE!
Slovenec, star 28 let, se želi spoznati s Slovenko v starosti od 20 do !28 let, ktera je zmožna angleškega t in nemškega jezika. Pismu je priložiti sliko in na vsako pismo točno odgovorim ter obdržim tajno.
i. K., ^ m
c o Peerless Cheese Factory, R. 2,	Belleville, Wis.
(4-5—3)\ .
i'
pozor
liSSI
k—t rtotwkl ertL Gmm m ■ <1 »XT. T^k^/tm mHnpx Hi poiiljamo boiKnafa KMbMtol;
todjiAUiQT atari kmj fat	u Kmav
| PftttO OHM PO CMlk.
DERGANCE, WIDET1CH * CO, * I toss Arapahoa St, Puir, C«l<wdli
POZOR ROJAKI!
Novoiznajdeaa, jiwstifaaa, sejaw Alpen Tinktura sa yliilit* I® gol*&m4« j C9 od kterega v 6 tedalb lepi, |Md laal«, brki In brada popotoMka syataja. t-I amatizem la trganje v rokafc, Mpl ll krili, kakor potne toft, M}i •fiaan, ! hradoviee ia osebline, we t« Msflai m i popolnoma odstranijo. Dtktsnila, ! ie >m« 1500. PUit* takoj pa walk Iteregm Vam poCJ«m wM| V
jakob vilck,
ti,	. -	.c
ft. «o*«fi..s,ia^LAKB, •
»n ff^wHHnT'^
ar IB -I - „ ^^ HB^^^M IM M — _ ■—	M jn W r^^^Hšl-h
pWUstanovljen l897.p7M| Mi^i^gi M M ČL g IfcM^I^Pf
^^IjJ „ ■ 1A t '■ .liri 1. / ■ »T-1 ' - i Mg'- .r	■ - j.afc, |-Ti
¥ 1 I/Vfll POSLUŠAJTE KAJ VAM SI^AVNI PROFESOR
91/11 I AKI f U the COLLINS NEW YORK MEDICAL	EiSSSr _
jpjjmf - rmlai. • • • instituta svetuje.	r^byr
1 W^vfi PAZITE NA SVOJE ZDRAVJE IN ZDRAVJE SVOJCEV.	WJ-MW ESKmS^A
H^ftRifeM 1 Samo ako ste zdravi in čvrsti, samorete biti sre^tji in zadovoljni, svoje vsak-	K«f}7C|V WUfcm
Aav^f ■l^j^I dan je delo opravljati in avojoe preživeti. Nave^je bogastvo in sreča človeka jo	WbNgW ■■■■	WfLffim
M2& ^fl KRM' ZDRAVJE. Ravno sedaj je najnevarnejši čas ko človek najhitreje oboli. Radi	/TfcgBm f Tvj&p*
fcr'^f - ^TMj te^a se pa tudi ravno v tem času, raznovrstni zdravniški mazači po časopisih	Kgg&M :
M&č^rn ■yjBj^,-' y hvalijo in bolnikom ničvredna zdravila po nizki ceni ponujajo, katera vam pa	fcf^"-'-A tatf^^^V
ffV^-^ai ves Sbodnjejo kod koristijo. Menjava temperature je največji sovražnik zdravja.	R , jl JH^^HK	J&.'
t/S^I'l ^^^S^L iz najmanjšega prelilajenja nastanejo čestokrat jako t&ke bolezni in nevarne	1^.:/»» K'- VWO
XtR^&m nK&A Jt^BL 1 posledice. Ravno tako si pa tudi lahko težke in nevarne posledice nakopljete ako	K^t^UX "S^JSK1-'.	Wt /Wj]
MSwfcm ^KfflS^U setakimzdravniškim mazačempoverite, kateri VJ<5e boleani nemorejo spoznati,	^p?j£-' > ^"'?r MKll&zA
Mt^S še man je pa ozdraviti. Radi tega pazite koma da zaupate svode zdravje. Ne iBčite	WVA^^k V^- • I' - 7 mfiSZ^l
pomoči pri onih zdravnikih katere, nobeden ne poena in kateri Vas nemorejo	xJUm^WL. '/ Mrfc/g'i I
ozdraviti. Ako Vas je nesreča doletela in ste zboleli, ne iščite nikjer pro pre i po-	ti^^^^k V- j ^HH^T-1
moči, dokler niste slavnega profesorja in ravnatelji The Collins New York	■'^iJ^Ž^Š?	-t
fSab^f: I Medical Instituta za svet vpraSali, ker on vam daje osebno vse nasvete in navo-	^F
lM^l li^il dila povsem ZASTONJ-	Ij^JgA ^^ E- Vffft
^^^^^^^^^ WSCKxi* Zdravniki, vsem Slovencem in po celem svetu dobro, poznatega zdravniškega	Ejit^r M&%£tllJ
■anJraJ flK^J zavoda Tho Collins Now York Medical Institute so v toku sad njih 13 let svojega	jKZfeuJ id/zt/A
HWW^V' HaM obstanka ozdravili na tisoče in tisoče Slovencev katerim, drugi zdravniki niso	[n/]uBk
PlffiY Dr. E. C. COLLINS BraBjjr zamogli nič pomagati, radi tega se pa tudi v tem zavodu nahaja na tisoče zah-	\lmf!iA
svetovno znani medicin- M&lž&im valnih pisem, od po metodi The Collins New York Medical Instituta in pod vod-	Gospa Kislan	THy " :TL
Jut- " ' J ski ProfRsor Ustanovitelj stvom slavnega profesorja ozdravljenih Slovencev, kateri se že dandanes z naj-	^ katera je bila zelo bol- Bk ' CTk.
IflTOgSjg^ slavnega "Collins N.Y. IkjCTfc. prisrčnejimi besedami zahvaljujejo za dano jim pomoč, čvrsto in stalno zdravje.	^foTi M in Hial>otna žena ie ^P^ ^ImNJ
Medical Instituta' 'in pi- JHfS^f^A Ako ste toraj bolni, ne odlašajte niti dneva, ter si ne nakopajte še težkih posledic,	Jg^LJllJSt , g^i oonolnoma zdrava
satelj prekoristne zdra- temveč obrnite se takoj danes osebno ali pa pismeno na-	| ' ' in mati čvrstih in zdra-
MB jgil Cbe Collins IHw Vork medical Institute	[ffm vihotro" Wm
ry^'i U0 WEST 34ih STREET - - NEW YORK CITTf.	[ I r
I _____ , , C n>i «A<ifiL in AI ter smete biti sigurni, da Vam bode takoj pomagano.	j P&Sljifce Se danes za,16 centov poštnih znamk za |
I Uradne nre—^Vsaki dan od 10-5 pop. ObnedeL m#| R - "	I prekoristno knji«o "Človek, njegovo življenje in 1
I prazn. od 10 do 1. V torek in petek od 7-8 zvečer. | I>r. S. E. Hyndman, Vrhooni ravnatelj.	| zdravje" Vsaka idovenska družina^bi jo mogla imeti