PRIMORSKI DNEVNIK
t -_______________  GLASILO
6t0 Vl - štev. 38 (1726)
OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO
TRST, četrtek 15. februarja 1951
^SjflUČEK ITAtI|ANSKO»FRAWCOSgff!
Poštnina plačana v gotovini Spedizipne in abbon. post. 1. gr.
OZEMLJE
Cena 15
Ur
KONFERENCE
Enostranska akcija ni mogoča
'javil Schuman glede revizije mirovne pogodbe z Italijo - Uradno poročilo poudarja tesno solidarnost obeh držav spričo sedanjega položaj
tenci
M,ARGHERITA, 14 »nsko-fran ^T811® seja itali-{«■ dan^tke konference je
‘s- US'™'lrel>r*-
^mn°d,.f°r^110 pravi med ug°tovi'li, n so štirje ministri svetu teri sedanji položaj v in še n* Qd zahodnih držav !?■ °d držav članic ohranil Možitev, da hNa konferen!-1Sn0 solidarnost-
^ ^ bnHr» So obveza-
vPrašani;, , • skupuo reševali
dtviru ati I , bodo nastala v
^zaciio ^ega pakta za skunn J U skupne obrambe
^nadalit, ^?rožltve> ki jo bo-»ostjo ]evah 2 največjo odloč
tt^ark€nAVr?-I?ske vojske po-htenje £ rocilo «znatno zani-»ettca k; uga ^zadevna koiife-*», in n£° V Par«u, predstavil smotroyi’-da 36 <<eden S*av' h obet, iv ln smernic politi-
^i boV ,taka Evropa, v o e^a demokratična i? >ainisf!VOie.meEto))- Dalje so
Sp Italiia -P3ali v želp'
“■ ;wuia cimprej ‘ ‘
o konfe-v svetu
L°2n‘
ter
so si
sprejela
izmenjali
V * yprašanjih, ki bodo
^ftci štirih na bod°či konfe-
. zavfi,z-’i1Ilariiih ministrov.
*Wošnih ,i, ku proučitve teh
5vičeli n'5,fa,sanj so ministri
?* ostanitrebo za obe vladi,
^djave air,y stlku na podlagi
r?‘h PosvM°rrnacij 111 perio-, Glede »vetovanj.
foških razito. italijanskih in gotovih avpfašanj so ministri
eeDra”166 t tali jo in Fran-v*® odoh X ga Parlamenta še »*voj v *	• ((prinesel znat
0Ke g°vinski izmenjavi 3njn J?a državama«. Po t^elaVa£irus*-r°v se mora to iy rijun; , obeh držav izražajte arrnonizaciji gospo-proizvodnje za bC^Ov .oboroževalnih proti!^ zviša^be proti inflaciji in
m ah]U cen na enj stj-,.
attai posvetovanji o Vprašanjih na
H-. -
tei^ja vf°- proučili tudi »ki „ Ki jih postavlja bo-
T*a. n°dpis
aučili so tudi določe-
•bm’- l*r^-“- Schumanovega
gterinji° drugih vprašanj, med
(,.°t>mejnoa- ki se nanažai°
Hi|-“urtiei»ba- ki
So ( ? Prebivalstvo. Orne-
tei«- hsehA vprašanje itali jan-y**0lSt». dencev	n	—	rvclr	i
o^str; sn . .	.1.	.
vlieni V2iavili, da
‘S £r^rm merHU'
8s veni e	aa so pri-
V 4naanja °e°Čiti reŠit6V te'
uh ltk
»aniSa
v mejah možnosti
‘hju poročila so »aru 'uja n« L odgovarjali na
PoerLskde nar;iev. Na vpra--	2	T,	reviZije	mirovne
; , lijo je minister
Zjavd, da <cni ’ Ud
£>’S"
na tem
,,l«>i^a>C80Ča n°bena
čatij • da i T!ai1- ,‘n ie pri-re^i.da Sp 1 anc*ja Prepri-
^rSjjhia da°ra ta ra?v°i u
na nekaterih
^ri£.0'nej?t0evŽeo-Pr-ek°>> ne'
lin dUrovna t ki jih nare-*l a. voraš«X po2°dba. javiava o M1 ,ie tristran-
Trstu
še vedno v
V6lj
'illi ^ besede ,Scbuman sklice-L-iaiist’ Pravi Jradnem poro-
Hf^Vf^ncoski <'preišnji ita-
*d i. vso o • dogovori oh-v sLPripoe,aV,°JO. veljavnost«.
'fiSmo Prišli
e kar sm	da	poru-
Ostis. m° napravili v pre-
je Schuman
‘ihft 10	<UNlsmo
%kar skrito, da
Sif Nemčije   ___________
6ti \ enakoa francija že pri. !>š«HQgaja£uuavnost Nemčije
la»i Lin lutri boZdzateCthevman°V
-
^et°vnem
H _
*W jTJčati
ten v Avstriji
Naraščanje ■ trgu je po-Qa so začele
•°v.
50
v Avstrl-Cene za industrij-. po podatkih mstituta za
od
av-gospo-
i» 'sa riee prve Polovice
S klošni^ do prve pa-
‘a
5icet
Za
cene za
usnje
t* ,<a 12oT o070’ pri premogu tiyX tebrual• mneniu institu-
haSčaPriČaku3ejo '«■
Vtikanja 36 cen 2aradi tu« Podieti uSUrovirj-
so oa Za tekstilno in-Vij. Jkatija Pustil; zaradi po-deUvee. °vin večje šte-udl pomanjka-ie vplivalo na
»ie 7l#vcev.
5^‘evm°8a
PLEVEN, DE GASPERI SCHUMAN IN SFORZA
zal, kako se bo to načelo izvedlo. «Seveda so tudi strani mednarodnega značaja«, je pripomnil, «pri katerih je treba upoštevati dejstvo, da je tudi četrti podpisnik okupacijskega statuta v Nemčiji«. «Vendar», je poudaril Schuman, »nismo mnenja, da smo vezani v vsakem posameznem primeru na dogovor s sovjetsko vlado, ki je dala tako številne slabe zgle-
de«. Nato je De Gasperi izjavil, da je tudi o vseh teh vprašanjih sporazum med Italijo in Francijo popoln, ip sicer se o-be državi strinjata; 1. o potrebi ohranitve atlantske fronte; 2. o potrebi, da se v tej fronti razvije vojaški organ za evropsko obrambo; 3. o prepričanju, da mora v tem organizmu sodelovati Nemčija.
Pleven je za De Gasperijem
izjavil; «Smo dve vladi, ki predstavljata 80 milijonov Evropejcev, ki se strinjajo o bistvenih smotrih svoje politike in o načinu, kako naj se postopa v korist miru za izboljšanje življenjske ravni narodov«.
Francoska delegacija je zvečer odpotovala domov.
Popoldne je De Gasperi govoril v prostorih krščanske demokracije v Santj Margheriti o splošnih smernicah italijansko politike. Pozneje je dopisniku Anse govoril o pravkar zaključeni konferenci, in o njenih sklepih. Glede popoldanske tiskovne konference je De Gasperi izjavil, da je bilo najprej govora o preteklosti in o potrditvi sklepov prejšnjih konferenc v Turir.u _ in Cannesu. Drugi del pa se je nanašal na prihodnjost, na način dela, na sodelovanje med Italijo in Francijo.
V Uondonu izjavljajo, da je še prezgodaj, da bi podrobneje komentira]; dogovore med Italijo in Francijo. Vendar Pa že zdaj izjavljajo, da bo Velika Britanija podprla vsako spodbudo za sprejem Italije v OZN-Glede vojaških določb mirovne pogodbe, katerih revizijo nameravajo italijanski diplomati zahtevati, izjavljajo, da se ta ne more izvršiti na enostranski način.
[ Srdjan Priča novi poslanik FLRJ v Parizu
PARIZ 14. — Prezid-ij Ljudske skupščine FLRJ je imenoval pomočnika zunanjega ministra Srdjana Pričo za novega jugoslovanskega poslanika v Franciji. Predsednik francoske republike Auriol ie včeraj priredil kosilo na čast dosedanjega jugoslovanskega poslanika Rističa, ki bo v kratkem odpotoval: iz Pariza. Odlikoval ga je z redom Velikega križa častne legije.
V rimskem parlamentu
razprava o oborožitvi
BEOGRAD. 14 — Prvj tajnik britanskega poslaništva v Beogradu je izjavil na tiskovni konferenci, da sta se britanska in jugoslovanska vlada sporazumeli o uporabi 5 milijonov funtov šterlir.gov. dovolje. nih za pomoč Jugoslaviji. Jugoslavija bo z omenjenim posojilom lahko kupila na področju funta šterlinga za 1 mili ion šterlingov semen, za 1 mili ion sladkorja. za 1 milijon maščob, kakaa in blaga široke potrošnje.
Ostanefc kredita bodo uporabili za nakup surove volne, volnenih odpadkov, kavčuka, surove jute in farmacevtskih proizvodov.
BEOGRAD. 14. _ Jutri se -00 zopet začel železniški blagovni promet med! Jugoslavijo in Grčijo Potniki pa bodo morali na ol> mejni postaji Djevdjelija prestopati.
ISTAMBUL, l<5. — Danes se je v Istamtoulu začela konferenca a-meriških diplomatskih predstavnikov Bližnjega in- Srednjega vzhoda.
NOVI NAPORI ARABSKO-AZIJSKIH DRŽAV za rešilen spornih vprašani na Daljnem vzhodu
Optimistične izjave Trygve Liea in ameriškega poslanika v Londonu
LAKE SUCCESS, 14. — V skupni izjavi, ki so jo objavili danes, so predstavniki dvanajstih arabsko-aziiskih držav, ki so pred kratkim predložili političnemu odboru OZN resolucijo z zahtevo neposrednih pogajanj z LR Kitajsko o Koreji in o vprašanju Daljnega vzhoda, javili, da bodo nadaljevali napori za mirno rešitev vseh spornih vprašanj glede ureditve na Daljnem vzhodu.
Ameriški poslanik v Londonu Gifford je danes na tiskovni konferenci izjavil, da morajo Združeni narodi odločiti, ali naj se prekorači 38. vzporednik. Pripomnil je, da so po njegovem mnenju možnosti za morebitna pogajanja za mir na Koreji v tem trenutku boljše kakor tedaj, ko so bile sile OZN v nevarnosti, da jih vržejo v morje.
V Lake Success se je danes prvikrat sestala komisija dvanajstih članov, da razpravlja o predlogu predsednika Trumana, naj bi se združili komisiji OZN za atomsko energijo in za razorožitev v eno samo komisijo za razorožitev.
Seji je predsedoval tajnik Trigve Lie, ki je poudaril važnost dela novega organa OZN. Dejal je, da bi se morda v sedanjih razmerah zdelo odveč razpravljati o načrtu za razorožitev. Pripomnil je, da se on strinja s lem stališčem in dejal: «Eden od najvažnejših dni v zgodovini človeštva bo or.i dan, ko bodo Združeni narodi uspeli odvzeti narodom bremena oboroževanja v okvi-splošnega sistema skupne varnosti proti vojni. Trdno u-pam, da bo ta dan prišel in da bodo Združeni narodi to dosegli«.
nju v Jugoslaviji in Perkins je izjavil, da je bilo «zelio zanimivo«. Dodal je: «Zeio občudujem hrabrost in napore jugoslovanskega ljudstva.«
o stališču ZDA
ko , dustrijsuj, e Sl)e v dru-Atevi? 2našalo ‘ Panot!ah- Ta-
V " ° brezo-.- 'i januarja ie rtVstrlii v^OS!lmh delavcev Vojn?lv»čje šwkot 2190p0. To
število
Začetek » **r°Psko'
Po končana
*a nV,n^?n^erence
14 „ vojsko
o na*rt» ^oužili bodo
i^hhmatv" i na1 bi po'
tWrV1,al no^ m očrtom
Ž^^oSi ^ak do  konfet
Perhinsova
tisluvna Konferenca
BEOGRAD. 14. (ANSA) — «Ni nobene takojšnje neverno^ sti in ril mogoče misliti, da bi prišlo spomladi v Evropi do vojne«, je izjavil danes na tiskovni konferenci podtajnik ameriškega zunanjega ministrstva in strokovnjak za evropske zadeve George W. Perkins. Dodal je, da je prišel d& tega optimističnega prepričanja med svojim razgovorom z ameriškimi poslanika v Evropi in je izrazil prepričanje, p*> katerem so priprave ZSSR in njenih satelitov na evropskem področju v zaostanku s postavljenimi načrti.
Perkina je dejal, da je pri
razgovorih z jugoslovanskimi voditelji dobil vtis optimizma velikega poguma in moči «Kljub temu pa Jugoslavija potrebuje dosti večjo gospodarsko pomoč, kak»r le to v načrtu in kot jo idn dobila«, je izjavil Per.
Na vprašanje, ie je govoril 7. maršalom Titom o oborožitvi Jugoslavije, je Pertkin« izjavil. da ne. Prav tako jp negativno odgovoril na vprašanje če je razpravljal s Kardeljem’ o odnosih z Italijo. Grčijo in drugimi državam«, ki mejijo na Jugoslavijo.
Danes zgodaj popoldne je prispel z letalom v Rim. Izjavljajo. da je tudi obisk v Rimu strogo privaten. Novinarji so ga vprašali o njegovem biva.
WASHINGTON, 14. — Na
svoji tedenski tiskovni konferenci je ameriški zunanji minister Dean Acheson izjavil, da bi morebitna zunanja grožnja proti, neodvisnosti Jugoslavije prisilila ZDA, da b; zavzele do napadalca enako stališče, kakršno so zavzele pri napadu severnih Korejcev na Južno Korejo.
julija, po katerih bi vsak nov primer napada pomenil zelo težek udarec za mir.
Glede različnih načrtov v zahodnih državah o nevtralizaciji Nemčije je Acheton omenil, da je zvedel za te načrte, vendar ni dobil nobenih poročil o tozadevnih uradnih korakih. Za te vesti je mnenja, da ne slonijo na stvarnih dejstvih. Ameriška politika do nemške oborožitve se ne bo oddaljila od stališč, začrtanih v Bruslju. Nemci bodo lahko svobodno izbirali glede oborožitve in vlada ZDA še nadalje pregleduje možnost, po kateri bi predlagala kongresu resolucijo za ukinitev vojnega stanja med ZDA ir/ Nemčijo Med zavezniškimi visokimi komisijami in bonsko vlado - je omenil Acheson . so
Acheson je potem spomnili bila razpravljanja o načinu, na Trumanove besede od 17. obsegu in sredstvih, s katerimi
Danes glasovanje
o zaupnici angleški i/ladi
Razprava o oborožitvenem programa v spodnji zbornici • Anglija bo predlagala, naj bi na konferenci štirih razpravljali tudi o oboroževanju Bolgarije, Madžarske in Romunije
LONDON, 14. — V spodnji zbornici se je danes začelo razpravljanje o angleškem o-boroževalnem načrtu. Razpravljanje se bo nadaljevalo tudi jutri popoldne in bo prišlo do glasovanja glede zaupnice angleške vlade v tem vprašanju šele jutri zvečer. Resolucijo proti vladi so pred predložili predstavniki opozicije Winston Churchill, Antor.y Eden in še nekateri drugi znani konservativni voditelji. Resolucija ima sedanje vladne ukrepe glede obrambe za nezadostne. Ob taki resoluciji se bodo najbrže predstavniki levega krila laburistične stranke in tako imenovani «pacifisti» verjetno pridružili vladi kljub njihovim prejšnjim grožnjam. Ce pa bi se pri glasovanju vzdržali, bo prišel Attlee v precej težak položaj.
Glavno besedo je imel danes minister za obrambo Shinwell. Dejal je, da bo Anglija povečala svoje divizije v Nemčiji na štiri da bo imela do 1. aprila 1951 vsega skupaj 10 popolnih divizij, kar je doslej največje število v mirni dobi.
Ob novih ukrepih bo mogla Anglija v dosti krajšem času postaviti na noge rezervne divizije kakor doslej. Shimvell je dodal, da danes gradijo v Angliji dve novi tovarni tankov in pripravljajo vse potrebno za serijsko proizvodnjo najmodernejših reakcijskih letal. Pohiteli bodo z izdelavo tanka tipa ((Centurion«, katerega ima Shinweli kot najboljšega na svetu.
Izdatki za letalstvo bodo skoraj podvojeni in letos bodo izdelali nova lovska letala tipa »Venom«. Izdelovali bodo tudi druga najmodernejša letala in v Angliji razpravljajo o možnosti, da bi nabavili ameriška letala tipa «F-68». Shimvell je povedal, da so podvojili izdelovanje dnevnih lovcev in sedaj pripravljajo r-ova nočna lovska letala. Letalske sile bodo povečale in bodo predstav-Ijale važno dejstvo pri obram-Di Zahodne Evrope.
Glede mornarice misli angleška vlada povečati število la-
dij za borbo proti podmornicam in minam.
Angleži so povečali — po besedah vojnega ministra — tudi svoje letalske sile v Nemčiji in na Daljnem vzhodu.
Ob koncu je Shinwell najavil za prihodnji teden izjavo o korejski vojni.
Med današnjo razpravo v< spodnji zbornici je državni minister Kenneth Younger izjavil, da misli Anglija na predlagani štiričlanski konferenci, naj bi razpravljali tudi o vprašanju o-borožitve Bolgarije, Madžarske in Romunije. Izrazil je upanje, da bo mogoče na tej konferenci razpravljati o številnih vzrokih sedanje mednarodne napetosti in je dejal, da bi bilo zaenkrat še prezgodaj predložiti Varnostnemu svetu vprašanje oborožitve sovjetskih satelitov.
bi dosegli prispevek Nemčije pri evropski obrambi.
Glede Koreje je Acheson omenil, da se jamkajšn-je operacije razvijaj pod pokrovi-
tdj&ŠVCtift	lt>	i.oifrj r..^
pravljati q vprašanju prehoda 38. vzporednika po četah OZN. Dejal je, da bi tako razpravljanje spravilo v zadrego tamkajš. uje vojaške poveljstvo in bi bilo edino v prid napadalcu. Dejal je, da se predstavniki držav, ki so poslale svoje čete na I-orejo, dvakrat tedensko sestanejo na ameriškem zuna njem ministrstvu in da je mogoče, da se je, ali se bo na teh sestankih razpravljalo o vprašanju prehoda 38 vzporednika.
Acheson je tudi govoril o sedanjih nasprotjih v italijanski klomunistični partiji, na koncu pa je_ izjavil, da ne misli, da bo prišlo do sestanka štirih namestnikov zunanjih ministrov v Parizu pred 15. marcem.
HANOb 14 — Včeraj je prišlo v Hanci 16 hudo ranjenih pripadnikov francoskih in Bao Dajevih vietnamskih čet. ki so jih zamenjali za 16 ujetnikov. Ho Si Minhovih sil. Vprašanje o izmenjavi še 40 ujetnikov po določbah medsebojnega sporazuma bo rešeno kasneje zaradi nesporazuma v zvezi s pripombo Ho Si Minhovih oblastev, da pripadajo vrnjeni vietnamski ujetniki nerednim enotam, ne pa rednim četam.
Ostavka izraelske vlade
JERUZALEM, 14. — Izraelski ministrski predsednik Ben Gurion je danes podal ostavko celotna vlade.
Predsednik Weizmanin se bo te dni raizgovarjaj z voditelji političnih strank. Ce pa ne bo mogoče sestavite nove vlade, namerava Ben Gurion zahtevati od predsednika razpustitev parlamenta in razpis novih volitev.
RIM. 14. — Danes se je v
parlamentu začela razprava o dveh načrtih zakona, kli zahtevata 250 milijard izrednih izdatkov za oborožitev.
Prvi je govoril socialistični poslanec Lombardi, ki je izjavil, da so v Italiji sedat prišli iz mirnodobskega gospodarstva v vojn0 gospodarstvo, zaradi česar bo proizvodna dejavnost usmerjena v proizvodnjo mepo-trošnih dobrin. Dejal je tudi, da se razpravlja o teh ukrepih v trenutku, ko niti ni zadostnih podatkov gledie pogojev, na podlagi katerih se bodo ti ukrepi izvedli. Zato da ni mogoče razpravljati o njih s tehnične in upravne strani, pač pa samo o političnem vprašanju, ki tem nastaja. Pri tem je poudaril. da za italijansko vlado ni možnosti, da bi vodila samostojno zunanjo politiko, ter je nato dejal, da bi Italija v primeru vojne zaradi svojega zemljepisnega in predvsem socialnega položaja lahko ostala nevtralna. Za to da govori tudi dejstvo, da ima Italija »težko breme, da daje gostoljubnost papeškemu siedežu«. Na koncu je govornik poudaril, da bo oborožitvena politika delovala negativno ,na ves italijanski gospodarski in socialni ustroj Nato je govori] demokristjan Medi, ki je na široko govoril o ekspanzicntstični politiki Sovjetske zveze y Aziji i-n dejal, da ima sovjetska politika iste cilje v Evropi. ,
Na popoldanski sej« je govoril lcomi-nformist Lu n go, ki je dejal, da zadnji mednarodni dogodki ne opravičujejo politike oboroževanja, in je pripomnil, dia je namen vladnih ukrepov postaviti Italijo v vrsto držav, ki so podrejene napadalni politiki ZDA. Nato je Lon-go na dolgo govoril o Koreji in o »ameriški napadalni politiki« ter o »miroljubni poli-tiki Sovjetske zveze«. Na koncu je Lon-go dejal, da bodo izdatki za oboroževanje veliko breme za italijansko gospodarstvo ter bodo povečali brezposelnost, omejili javna dela, dvignili cene ter omogočili obnovitev črne borze i-n špekulacije.
Govorili so še demokristjan Spaatzzi, socialist Guadalupi in demokristjan Marconi, nakar bila seja odgodena na jutri poipolmte.
V senaitu pa so danes nadaljevali razpravljanje o načrtu zakona za volitve občinskih svetov, M ga je parlament že odbbrii.
Komisija za zunanje zadeve v parlamentu Se je danes sestala in. predsednik je sporočil, da je Sforza pristal na to, da ho komisiji poročal o italijan-sko-framcoskih razgovorih.
Nov Grolevvohlov
propagandni predlog
BONN, 14. — V svojem trimesečnem poročilu je ameriški visoki komisar v Nemčiji, Mac Cloy dejal, da je sedaj ye-
mečnih nemških vojaških oddelkov bj zahtevala nekaj let. Najboljši način za obrambo Zahodne Nemčije je, zahtevati politično in vojaško enakopravnost in postaviti jeklen okop obrambnih sil. Schumacher je zaključil, da hoče ZSSR, kot je to njena navada, tudi to pot pred konferenco štirih prepričati Nemce, da se samo ona bori za njih enotnost.
Prerekanje m seji
zavgaliSKBsa svsia za Japonsko
TQKIO. 14. — Zavezniški svet za Japonsko je imel včeraj precej razgibano sejo. Sovjetski delegat general Kislenko je dejal, da hoče Mac Arthur oborožiti Japonsko in s tem ((izpopolniti svoje napadalne načrte proti Aziji in predvsem proti Koreji«. Izjavil je, da ZDA obnavljajo japonski vojaški stroj s tem, da vzpostavljajo pomorska in letalska oporišča, povečujejo vojaško organizirano policijo in obnavljajo tovarne za vojaški material. Mac Arthurjevo novoletno poslanico, v kateri je svetoval o-menjeno oborožitev Japonske, je general Kislenko označil kot »veliko kršitev potsdamske izjave ki pravi, da ne sme Japonska nikoli več postati napadalna država«
Aineriški zastopnik Sebald. ki je predsedoval temu zasedanju, je večkrat opomnil Kislenka, zlasti ko je ta omenil uporabo Okinave kot ameriške letalske in pomorske baze proti Koreji. Sebald je s svoje strani obtožil Z.SSR, da hoče ta zasedanja izkoristiti v svoje namene. Nato je zastopnik Commonwealtha Chodcson zahteval, naj preverijo obtožbe ZSSR. «Piav nič ne kaže, da bi imele resnično podlago«, je dejal in zahteval zaključek zasedanja.
Danes je v japonskem parlamentu izjavil ministrski predsednik Jošida, da je obvestil Dullesa, da se Japonska ne more takoj oborožiti. To ji preprečujejo gospodarske težave. Jošida je še dejal, da so sedan je policijske sile dovolj močne za vzdrževanje javnega reda. Glede zunanje obrambe Pa mora Japonska računati na sistem skupne varnosti. Jošida jP še omenil, da ni njegov namen spremeniti ustavo, ki kakor znano, prepoveduje, da bi imela država svoje lastne vojaške sile. Ministrski predsednik ni hotel objasniti podrobnosti, v katerih je razpravljal z Dullesom, in je izjavil, da morajo te ostati tajne.
Kakor poroča avstralski radio, je danes Foster Dulles prispel v pristanišče Darvvin. Odpotoval je takoj v Camberro, kjer se bo razgovarjal z avstralskim in novozelandskim zunanjim ministrom glede japonske mirovne pogodbe.
Nedostojna podtikanja
čina bivše nemške vojne industrije na ozemlju Zahodne Nemčije, kar bo lahko dobro služilo obrambi Zahodne Evrope. Prav tako je izjavil, da ni opaziti v Zahodni Nemčiji nobene želje po vzpostavitvi novega totalitarnega režima.
V Dresdenu je sinoči govoril predsednik vzhodno - nemške vlade Grotewohl. Predlagal je znova razgovore za združitev Nemčije, «brez dnevnega reda, nobenih posebnih določil in pogojev«. Pri tem razpravljanju bj samo govorili v jasnih besedah o vseh vprašanjih, ki jih je omenil Adenauer. Grotewohl je zaključil, da sta potrebni za sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo dve stvari: štiri sile na eni strani in vlada, ki bi predstavljala vso Nemčijo. Med svojim govorom je Grotewohl tudi omenil, da j® pripravljen boriti se za cilje ZSSR.
Ta del govora najbolj komentirajo v Zahodni Nemčiji in pravijo, da je to najboljši do-baz, koliko je Vzhodna Nemčija pod sovjetskimi vplivom.
Sinoči je govoril tudi socialdemokrat Kurt Schumacher.
BEOGRAD, 14. — Tretje redno zasedanje Ljudske skupščine FLRJ je bilo sklicano za 25. februarja.
Naš dnevnik je podrobno in vestno obveščal svoje čitate-Ije o razvoju reševanja tržaškega vprašanja. Poleg stališča Osvobodilne fronte, ki ga je s tem v zvezi vsakodnevno tolmačil in ga tolmači, smo zabeležili takoj vsako, pa tudi včasih mogoče manj važno vest v zvezi s tržaškim vprašanjem. Zato lahko upravičeno rečemo, da so naši čitatelji povsem dobro in objektivno obveščeni o tem, u kakšni fazi je njegovo reševanje danes.
Ne mislimo torej ponavljati izjav odgovornih predstavnikov vlad obeh sosednih republik, ki sta si edini v tem, naj bi se tržaško vprašanje rešilo med zainteresiranimi narodi sporazumno in brez vmešavanja tretjih, katerim je Trst predmet političnega mešetarjenja in špekuliranja. Zal so trenutno pogajanja za takšen sporazum prekinjena ob obo-jestmnski ugotovit i, da so stališča preveč oddaljena in da za nadaljevanje pogajanj za sedaj čas še ni dozorel. Pri tem pa seveda nikakor niso in ne sme biti zanemarjeno vse tisto politično delovanje, ki naj bi s svoje strani pripomoglo, da do sporazuma pride, zlasti zaradi tega, ker je to edina rešitev katera lahko zadovolji interese predvsem tržaškega prebivalstva, kakor tudi interese obeh sosednih držav, v kar mora biti to delovanje tudi usmerjeno.
Zato je povsem naravno, da je centralni komate Komunistične partije smatral za potrebno konkretneje in določneje označiti svoje politične naloge v tej fazi razvoja tržaškega vprašanja.
Tozadevno poročilo smo v naši nedeljski številki objavili pod naslovom »ZA SAMOSTOJNOST TRSTA*. Čeprav ni bilo v tem poročilu povedano nič novega, predvsem nič takega, za kar se borimo od tistega dne, ko je postalo jasno, da bi imenovanje guvernerja pomenilo zgolj sredstvo Za enostransko rešitev tržaškega vprašanja, je omenjeno poročilo povzročilo v zadnjih treh dneh precej komentarjev. Med njimi je docela svojevrsten in hkrati najdaljši komentar v včerajšnji številki demokrščanskega	p opoldnev-
nika, o katerem vredno napisati nekaj pripomb.
Cilj demokrščanskega članka «Branko Babič parla chia-ro» je povedan v njegovih zadnjih stavkih, s katerimi se na podlagi samovoljnega in deloma izkrivljajočega tolmačenja sedanjih in prejšnjih iz-ja-o vodstva Osvobodilne fronte člankar na vse pretege trudi, da bi dokazal, kako smo začeli uganjati neki slovenski in jugoslovansko aneksioni-stični šovinizem. Namen tega dokazovanja pa je hujskati z njim svoje lastne demokrščan-ske šovinistične pristaše, ki naj bi jim bil povod za poostritev njihove italijanske šovinistične politične akcije zlasti v perspektivi jesenskih volitev.
Kdor je prečital v našem dnevniku omenjene glavne misli jz poročila tov. Babiča je res lahko ugotovil, da je govoril jasno. Se bolj* jasno pa izhaja iz njegovih besed dejstvo, da ni v njih niti sence nekakšnega šovinizma ali a-neksionizma in le nepoprav-
ljivi akrobati v najslabši veri lahko iz gesla o samostojnosti Trsta izvedejo zaključek o slovenskem šovinizmu.
Priznanje narodnostne enakopravnosti Slovencem, voliv-nast upravno političnih organov. in s tem demokratizacije tržaške javne uprave, borba proti gospodarski podrejenosti Trsta Italiji, ki duši njegov gospodarski razvoj in mu prizadeva gospodarsko škodo, borba za svobodno gospodarsko povezavo predvsem s širokim tržaškim zaledjem, lastna plačilna bilanca in klirinški račun z vsemi državami, povračilo tržaškega trgovskega brodovja s strani Italije, 'nacionalizacija velikih industrijskih podjetij in finančnih družb ter sodelovanje delavstva pri njihovem upravljanju. sodelovanje tržaškega prebivalstva pri uporabi ekonomske pomoči Združenih narodov. povečanje donosnosti kmetijstva in pravična odškodnina za vso dosedanjo in bodočo škodo, ki mu je bila povzročena — vse to so glavne zahteve, na katerih 'naj sloni samostojnost našega mesta. In te zahteve niso in ne morejo biti nikakršen šovinizem ali aneksionizem, temveč so bile in so zahteve, za katere se mora ne samo v zadnji fazi razvoja tržaškega vprašanja, temveč vedno in nenehno boriti vsako politično gibanje ali stranka, kateri je resnično do interesov tržaškega prebivalstva.
Hkrati pa so te zahteve povsem konkretne in njihovo -j,-resničenje tudi možno in izvedljivo tudi v sedanjem političnem položaju, t. j. v sedanji fazi razvoja tržaškega vprašanja ne glede na občinske volitve in predvolivrvo kampanjo.
Ko poudarjamo doslednost naše borbe'za samostojnost našega mesta pa moramo označiti kot navadno izmišljotino člankarjevo trditev o naši pripravljenosti na pogajanje o vrnitvi Trsta Italiji», potem ko smo se odrekli ideji guvernerja*. Tudi ni res, kar trdi člankar, da je bilo rečeno «t> Beogradu kar koli o tako imenovanih «ritocchi» ali elievi rettifiche» na mejah. Te neresnične trditve očitno služijo člankarju za ručinkovitejši* zaključek njegovega dejansko hujskaškega komentiranja poročila tovariša Babiča. To pa vsekakor ne služi niti novinar, ski časti, še manj pa doprinosu dobrobiti tržaškega prebivalstva in doprinosu k ustvarjanju tistih pogojev, k% bodo prej ali slej omogočili sporazumno rešitev tržaškega vprašanja, na kateri sta zainteresirani tudi obe sosedni državi, predvsem pa tržaško prebivalstvo, ki ga prav samostojnost Trsta danes lahko zadovolji.
In kb pravkar čitamo poudarjanje francoskega zunanjega ministra ln prvih komentarjev o italijansko francoski konf- renči, da v pogledu revizije mirovne pogodbe z i-talijo v smislu izvajanja tristranske izjave glede Trsta, postajajo naloge za dosego samostojnosti našega mesta še bolj aktualne in pereče. Tem nalogam pa se jgrav gotovo ne bo mogoče izogniti z nedostojnimi šovinističnimi podžiganji, še manj pa bo mogoče na ta način dosego samostojnosti Trsta preprečiti.
Britanski tisk o včerajšnjih Mac Arthurjevih izjavah
Vlada je dobila nezaupnico Dejal je, da bi Zahodna Nem-pri glasovanju o njenem načr- čija zelo ošibela svoj položaj, tu za pouk v vaseh prise-1 če bi se oborožila pred konfe-
ljencev.
1 renco štirih velikih. Postavitev
TOKIO, 14, — Na srednjem bojišču se nadaljuje pritisk kitajskih in severnokorejskih čet.
Po dveh dneh napeda so se morale sile OZN umakniti pri-bližrjo za 30 km. Nekateri kitajski oddelki so se pribbžali mestu Wcmju že na 5 km. Napad se razvija v glavnem v dveh smerih. Namen prvega je zabiti z boka klin med Seul in Inchom v smeri Suvana. Namen drugega pa je porušiti za. vezniško obrambo pri Wonju-ju. Fronta gre na tem področju od Jongdongpoja preko Kjor.gana, Chipionga in Wonju-ja. Danes zvečer so Kitajci zelo ostro napadli pri Wonjuju. Sile OZN sq napravile protinapad in prizadele sovražniku močne izgube Opolnoči po krajevnem času so se boji še nadaljevali. Prav tako so danes ponoči napadli sovražniki pri
Chipior/gu. Ob 0,30 so se mora. le francoske čete od tam u-makniti. Z druge strani pa so sile OZN danes zasedle Pion-gan, kraj. ki leži 30 km jugovzhodno od Seula. Na odseku pri Hoongsongu sta dva zavezniška oddelka naletela na velik odpor ob svojem umiku Na zahodnem bojišču so danes sile OZN v glavnem obdržale svoje včerajšnje položaje, vendar so Kitajci het li na več krajih preiti zavezniške položaje in jim udariti za hrbet. Tako je 5 km sevemozahodno od letališča Kimpo nek močan sovražni oddelek prekoračil re. ko Han in predstavlja sedaj v zaledju sil OZN veliko nevarnost. Prav tako so ponoči kitajske izvidnice prišle v mesto Jor.gdongpo.
Južnokorejski mornariški strelci so se danes izkrcali v kraju Wonsan po predhodnem
Ne bi bilo slabo...
Odkar so se tržaški italia-nissimi v ponedeljek ziutraj zbudili in izvedeli iz uGiorna-le del hunedi*, da sta tržaški župan in rektor pogruntala, da so postali še bolj italianis-simi, kajti od ponedeljka dalje se mora angloameriška vojaška uprava ravnati po znanstvenih dognanjih rektorjevih ’n na njihovi podlagi — hočeš, nočeš, moraš — vsak zakon republike Italije takoj izvajati tudi v coni A. To je sedaj tako rekoč znanstveno mednarodno pravna matematična nujnost in zastonj je vsako obstavljanjel
In ko so v vodstvu tržaške sekcije italijanske republikanske stranke izvedeli, da so postati tudi juridičn 6 Italijani — kot ie omenjeno reletorjevo znanstveno dognanje estante '.ede* raztolmačil župan Bar-oli — so takoj sprejeli protestno resolucijo protj obotavljanju ZVV alede raztegnitve italijanskih zakonov na cono A ter pri tem zapretili:
«... in ne izključuje se tudi možnost odklanjanja udeležbe na upravnih volitvah v prihodnji jeseni, če se bodo te
Skozi sito in rešeto
volitve vršile po določbah, ki bodo različne od tistih, ki urejajo analogne volitve v vsaki občini Italije«,
za kar italijanska republikanska stranka predvideva sporazum z ostalimi
»sekcijami italijanskih demokratičnih strank za konkretno politično akcijo«.
Pričakujemo torej, da bo prihodnja protestna resolucija, ki jo bo izdal že kar znameniti COMITATO Dl COOR-DINAMENTO POLIT1CO vsebovala grožnjo, da bodo vse »sekcije italijanskih demokratičnih strank* korporativno z vsem svojim članstvom odkorakale mimo Barkovelj Mira-mara. Grljana, Sesljana, Devina in Stivana naravnost v madrepatrijo, če ne bodo angleški in ameriški oficirji in vojaki tako) začeli nositi takšnih uniform, kakršne so predpisane za analogne vojaške čine v Italiji.
In to prav zares ne bi bilo
slabo. Posebno še, če bi na čelu povorke korakala župan in rektor. Pasja hišica pa se da urediti kar pri štivanskem bloku.
FTT - BUSZ
Tržaška železniška direkcija ie 'naročila v neki italijanski tvormci vagonov dva tovorna vagona, ki sta razburila italijanskim šovinistom njihovo 'kri. Na vagonih nam/reč ni napisano FF SS, temveč FTT — BUSZ. To pomeni, da dva vagona nista last italijanskih državnih železnic (FF SS — Fer-rovie dello Stato). temveč last železnic Tržaškega ozemlja — angloameriška cona (FTT — Free Teritorv of Trieste; BUSZ — British United States ZOne).
Tudj te črke smatrajo šovinisti za slab znak in pravijo, da se skriva izza njih nekaj,
((kur je v zvezj z ostalimi številnimi znaki, ki govorijo, da je postalo tržaško vpraša-
nje težje... Po Lihij«, po Eritreji, grozi Italiji še tretji «cappatto». Mogoče sp ta vpra. sanja alarm, ki je odveč. Toda bolje se alarmirati prehitro kot pa prepozno. Upamo da je napravil to pot BUSZ .busc nell’acqua’.»
Duhovita tolažba — ampak vedno... le tolažim. ln če pomislimo. da 'se vse to dogaja hkrati z znanstvenimi dognanj i pasjega sicilijanskega čuvarja tržaškega itali jamstva, moramo šoviniste občudovati, da ntso še skočil,- iz kože.
Slab znak
Pa ne samo zaradi votivnega zakona. temveč tudi zaradi določbe, da bo mandat to jesen izvoljenih občinskih svetovalcev trajal namesto dve leti — štiri leta. se jezijo pri sekcijah vitalijanskih demokratičnih s/trank*. «li Messaggero Veneto* tolmači podaljšanje roka za zelo slab znak in pravi;
»Rok dveh let na zadnjih volitvah je bilo hkrati tolmačiti z možnostjo, da se bo v dveh letih uresničila tristranska obljuba od 20. marca 1948 in da bo torej Tržaško ozemlje vrnjeno Italiji pred potekam 'dveh let. Sedaj pa iz dveh let nastajajo štiri. Oddaljuje se torej predvideni rok za vrnitev Trata Italiji.«
Ne moremo si kaj, da ne bi tudi ob tej priliki vsem sekcijam «italijanskih demokratičnih strank* izrazili svoje sožalje.
Kako si to zamišljajo ?
V eKdtoliškem glasu* pišejo ljudje, ki se ponujajo, da bodo o raznih stvareh »po svojih močeh opozarjali ameriške ustanove v Trstu*, torej ljudje, ki že morajo biti v dobrih stekih z ameriškimi predstavniki, da se szlasti Amerika ni odpovedala končno svojemu bilju in vzoru. Ta odj m vzor je osvoboditev vsega sveta, tudi trpeče Slovenije, izpod slehernega. tudi titovskega totalitarizma*.
Kako si to zamišljajo? S kakšnimi sredstvi, naj bi A-merika ta cilj dosegla? Ali izražajo samo svoje mnenje
bombardiranju zavezniških voj. nih ladij. Kako izjavljajo, niso naleteli mornariški strelci na poseben odpor. To akcijo smatrajo bolj kot nsihološko m r.jen namen je odvrniti pozornost s srednjega in zahodnega bojišča, kjer se silam OZN, v bližnji bodočnosti, ne obetajo preveč rožnati dnevi.
Zavezniške letalske sile so včeraj ponoči in danes kljub snežnim metež=m napadale v glavnem sovražnikove sile na oodročju pri Wonjuju Letala So podvzela 935 vo nih pob tov. Veletrdnjave so bombardirale Todchong v severni Koreij
Včerajšnje izjave Mac Arthurja, po katerih je malo re. alistična misel, da bi postevili trdno obrambno linijo preko vse Koreje, londonski časopisi najrazličnejše komentirajo. «Ti. mes pravi«, da bodo mnogi odo. brili to vojaško polit čno stališče. Osma armade ime pred seboj močnejšega sovražnika in napadalna obramba pomeni manjše tveganje, kot pasivna obramba. Povsem drugačnega mr.en ja pa ie !a'urbb<;ni «Dai. ly Herald«, ki ostro napada Mac Arthurja in zahteva, da bi mu prepovedali govoriti Piše, da bi se moral že enkrat zavedati, kakšne posledice povzročajo njegove javne izjave v državah. ki so poslale svoje čete na Korejo in katerim on zapoveduje. «Daily Telegraph« pa podčrtuje, da je »Anglija opom. nila ZDA, da bj novo napredovanje na Koreji do reke Jalu imelo za posledico vmešarrje 9ovjetskega letalstva v ta por na podlagi kitrjsko-sovjetske prijateljske pogodi*«
Sikata delegacija FLRJ
v Izraelu
BEOGRAD I — Na vabilo izraelske sindikalne organizacije »Histadruth« bo v krat. kem ocfctotovala v lame] štiri-članska delegacija Jugoslovan, steih sindikatov, ki jo bo vodil glavni tajnik Milan Slan«. Kakor je znano, je v decembru posebna delegacija »Htatadku. th»» obiskala Jugoslavijo,
PRIMORSKI DNEVNIK
Sklep o likvidaciji
«0dbora za zgraditev novih zidov na slovanskem kulturnem pogorišču^
Dne 12. februarja t. 1. ob 28,30 se je ODBOR ZA ZGRADITEV NOVIH ZIDOV NA SLOVANSKEM KULTURNEM POGORIŠČU sestal na svojo izredno sejo.
Po tajnikovem poročilu, iz katerega izhaja, da — predvsem zaradi politične krize, ki je nastala v demokratičnem gibanju po resoluciji In-formbiroja — dosedanji uspeh akcije ne opravičuje upanja, da bi se sedanje stanje kakor koli zboljšalo; ter Po blagajniškem poročilu, iz katerega Izhaja, da je preteklost pokazala nemožnost izpolnitve namena, zaradi katerega se je Odbor sestavil, je gornji Odbor sklenil stopiti z današnjim dnem v likvidacijo in, skladno s tozadevnim sklepom ob u-stanovitvi, odločil vrniti denar darovalcem na način, o katerem bo vsak posameznik pismeno obveščen.
Trst, 12 februarja 1951.
ODBOR ZA ZGRADITEV NOVIH ZIDOV NA SLOVANSKEM KULTURNEM POGORIŠČU
Zelo majhen naraven prirastek prebivalstva na našem podeželju
Tudi letos smo nabrali na uradih naših podeželskih občin statistične podatke o rojstvih, smrtih in porokah v letu 1950.
Skupno se je rodilo v lanskem letu v podeželskih občinah con® A 245 ljudi, umrlo jih je 228. porok pa je bilo 183.
V vseh občinah, razen v re-pen-taborski, je bilo lani več rojstev kut primerov smrti. V repen/taborski občini se je namreč lani rodil le en otrok (diva pa sta se rodila v Trstu), a umrlo jih je kar 7. medtem ko leta 1949 ni v repentaborski občini umrl nobeden.
Ce primerjamo statistiko leta 1950 s statistiko leta 1949 pridemo do dokaj žalostnih ugotovitev.
Letos ima naše podeželje zelo skromen prirastek, namreč 17 ljudi, če upoštevamo tudi dva nova repen taborska občana. ki sta se rodila v Trstu. Leta 1949. je bil prirastek 40 ljudi. Leta 1950. je umrlo 14 ljudi manj kot leta 1949. Tudi porok je bilo lani manj kat leta 1949. in sicer kar 27. Temu je prav gotovo vzrok poslabšanje ekonomskega stanja tudi
na podeželju ter vojna psihoza.
V naslednjem podajamo razpredelnico za posamezne ob. čine:
Občina rojstva smrti poroke Milje	140	142	84
Nabrežina	52	45	38
Dolina	31	22	44
Zgonik	19	12	7
Rapentabor	1	7	10
<2 v Trstu)
Tudi lani kakor leta 1949 je bilo v miljski občini več primerov smrti kot rojstev. Največja razlika med lanskim letom in 1949 se opaža zlasti v miljski in dolinski občini
Razlika med lieserfanii in dejanji
pri rediciievskiii sindikalisti!)
Radichevi sindikalisti se tako radi ob vsaki priliki hvalijo, da so oni edini resnični «borci» za interese delavskega razreda. V njihovih časopisih lahko naletimo tudi na članke, ki obravnavajo mnogokrat tudi problem delavske mladine, za katero trdijo, da bi morala imeti vso pravico do strokovne usposobitve. Kako «dosledni»
Lepo pr
Včeraj popoldne so odprli v Ulici Apollinare prenovljeno ljudsko kopališče (Bagno roma-no), ki bo lahko tako po letu in pol pavze ponovno sprejelo številne Tržačane, ki so bili navajeni zahajati v to. za Trst prepotrebno institucijo.
Solastnika Bait in Ressel pri prenovitvi •ista opravila polovičarskega dela, marveč sta, okoriščajoč se z izkušnjami podobnih podjetij v Avstriji in Danski, kjer imajo že stoletno tradicijo, dala v uporabo občinstvu kopališče, ki se po svoji ureditvi in kapaciteti lahko meri z najboljšimi ustanovami te vrste.
Novo kopališče bo lahko istočasno uporabljalo dvestopetde-set ljudi, ki bodo moglj izbirati med prhami, kopalnicami, parnimi kopelmi ter kabino s suhim zrakom. Dobro bo poskrbljenem tudi za zdravstveno službo, obiskovalcem nežnega spola pa bodo na razpolago tudi frizerji in drugi obrtniki, ki se bavijo z lepoto. Po končanih kopelih bo imel vsak
klient svoje ležišče, kjer bo lahko počival, dokler se mu telo ne bo shladilo na normalno temperaturo in se bo s tem izognil morebitnim prehladom zaradi nenadne menjave temperature. V prijetno opremljenih prostorih bo tudi bar, tako da bo kopalcem vedno pri rokah primeren prigrizek.
S hvalevredno iniciativo o-beh podjetnikov je bilo Trstu končno povrnjeno kopališče, zaprto v poletju 1949 zaradi neprimernih higienskih razmer, kj pa si je od leta 1910, ko je bilo ustanovljeno, ustvarilo v našem mestu trdne korenine.
Po končanem ogledu so lastniki priredili gostom prijetno zakusko.
Zakaj.
ZAKAJ ni bilo še jesenskega zasedanja občinskega sveta zgoniške občine, na katerem bi morali razpravljati o občinskem proračunu za tekoče leto?
* * Hi
ZAKAJ niso naše podeželske občinske uprave postavile še nobenega napisa po naših vaseh z njihovimi pristnimi imeni?
# * *
ZAKAJ nabrežvnski občinski svet še vedno nadaljuje z nesmotrnim prodajanjem občinskih in jusarskih zemljišč prekupčevalcem, zlasti pa vsiljivim tujcem, tet hočejo raznarodovati predvsem naše obmorske kraje?
• * *
ZAKAJ ni bilo že dolgo v Dolim seje občinskega sveta?
* * *
ZAKAJ puščajo vsako noč rta trgu Skorkola prikolico openskega tramvaja prav blizu nevarnega ovinka?
Influenca in konjak...
Se pr*4 časmn smo s s'ri-hom sledili vestem o epidemij’ influence, ki je v Angliji, nato pt tudi v Italiji zahtevala precej žrtev; danes io imamo ža’ že pri vas K sreči ni pHHa k nam v tako hudobliki, kot so jo imeli v Angliji, vendar se ii d-olgo ne more upirati skor-j. da nihče. Kamor se človk obrne, povsod bolniki; c"lo nekatere prireditve so mora1 e skrči-ti svoj pronr-m, ker j? bilo ve-izvajalcev bolnih. V nekaterih družinah so imeli že vs< člani zaoovrstjn influenco: kdor -e ji pa še upira, prav g t vo tož o bolečinah v kr!žu in r'n kosteh ter šemo čaka, kdaj a- bo boli močno (('•anrabd-n Da s-vsi «ohoroženjy> s tabletami in rrraški proti influenci, nam ni treba še posebej poudarjati
Ko je zadnjič nel’do tožil, da ima prav gotovo influenco, mu je nekdo iz družbo nasvetoval tolp zdra vilo: uleže na j se v posteljo ter si vzame s seboj steklenico konjaka Toliko časa naj pije, dokler bo vdel nred s “boj dve steklenici; potem naj lepo za-pi: drugo hitro bo prav gotovo *e zdrav. Mi sicer ne vemo, če s° *e možakar nasveta drža1, vemo pa, da si marsikateri Tržač-n preganja influenco s kozarčki žganui ali konjaka, k• bate pomagata prav v «vseh» bol°znih
Nočemo seveda, s tem svetovati, nai se tudi naši čitatelj1 «zdravijo« Po tem va-lnu; ven dar pa si obenem z njimi želimo, da bi že b’la ta eoid-m'ja za nami ter da bi pohabil' na boleč'ne po kosteh in v glavi.
50 let od ustanovitve
Prosvetnega društva »France Prešeren" v Boljuncu
Pred 50 leti 11. februarja je bilo o dvorani pri Zovaninu v Boljuncu ustanovljeno bralno pevsko društvo «Franče Pre. šerenn. Pobudo za to je dal takratni šhident-domatin, sedaj še vedno aktivni kulturni delavec in zaslužni komponist Franc Venturini.
Pevski zbor «F Prešeren» se je pod vodstvom mladega Venturinija lepo razvil in dosegel krasne uspehe. Krepak in discipliniran zbor 80 pevcev in pevk je bil znan daleč na oko li ter je spadal med najboljše v naši okolici. Starejša generacija se gotovo še dobro spominja številnih koncertov in drugih uspelih nastopov Leta 1907. je društvo razvilo svoj prnprr. Da bi dragocena zastava in krasna slika velikega Prešerna ne padli fašistom, v roke je bilo oboje shranjeno na varno mesto.
Razni kraji kakor Dolina, Bazovica, Podrite in drugi so že častno proslavili jubileje svojih društev, le Boljunec gre tiho mimo 50 obletnice svojega prosvetnega društva. In zakaj? Zato, ker je žal po zloglasni re. soluciji padlo prosvetno društvo v roke kom* nfornVstom in od tedaj hira. Po naročVu svoje centrale v Rimu in navodilih kominformovskega federala v Trstu pa Slovenci na Tržaškem ozemlju ne smejo proslavljati teh ob etnic, ker bi bilo to nasprotno njihovi politiki priključitve Trsta k Italiji in bi zbodlo šovinistično občutljivost italijanskih komin formistm)
pa so v vsakdanji borbi za «ir.'_ terese» delavske mladine, nam pokaže sledeč primer:
V enem izmed kamnolomov v Colu - Repentaboru opravlja službo delovodje delavcev vsem dobro poznan kominformistični sindikalist, ki je pred časom, kot trdijo delavci, popolnoma brez posebnih vzrokov, premestil mladega vajenca z dela v samem kamnolomu na težaško delo izven njega, na njegovo mesto pa je namestil svojega sina. Nj nam treba še posebej poudariti, da je s tem svojim dejanjem odvzel mlademu vajencu možnost usposobiti se v strokovnem delu, kar pomeni za vsakega delavca ogromno.
Tako postopanje Radicheve. ga sindikalista je zelo ogorčilo vse tamkaj zaposlene delavce, ki so imeli priliko ponovno v praksi videti razliko med besedami teh «sindikalistov» in njihovimi dejanji.
Pogreb Ivana Hopla
Danes je bil ob 4. uri popoldne pogreb Ivana Rupla. Partizanskega borca je na njegovi zadnji poti spremljala velikanska množica ljudi * Proseka. Kontovela in vseh oko Ivških vasi. Delavci iz zadruge so zapustili; delo in prišli vsi skupno na pogreb; prav tako so se prišli poslovit od pokoj-neaa tovariša skoro vsi pevci.
Pred krsto pokojnika so nosili 16 vencev, ki so jih poleg družine in sorodnikov dale krajevna organizacija OF, sekcija paiUzanov, dalje zadruga, v kateri je Rupel delal, delavci zadruge in sindikat, glavni odbor Zveze partizanov, okrajni odbor OF itd.
Domača godba je pokojniku na Poslednji poti igrala žalo-stinke, mešani in moški zbor Prosvetnega društva «Ivan Vojko» pa je na grobu zapel v slorx>. Od pokojnega tovariša in prijatelja pa se je poslovil tov. Spanger.
Izredno velika udeležba na pogrebu dokazuje, kako priljubljen je bil pokojni Rupel med tovariši, kako so ga od blizu in daleč vsi spoštovali zaradi njegovega doslednega in poštenega značaja.
Naj mu bo lahko domača zemlja.
SINDIKALNE BELEŽKE
Danes bo dokončno znan
rezultat referenduma
Uslužbenci I NAD EL še vedno v stavkovnem gibanju - Protest delavcev, ki so iigu&ili svojo zaposlitev zaradi obolenja na pljučih * Tvrdka Trpcovich namerava odpustiti z dela 21 svoj h uslužbencev
Mislili smo, da bodo že včeraj znani rezultati referenduma uslužbencev Splošnih javnih skladišč; toda kot vse. kaže, se je glasovanje s pcmoe-jo referenduma tudi včeraj nadaljevalo ter bodo rezultati verjetno znani šele danes. S pomočjo tega referenduma se bodo uslužbenci Splošnih javnih skladišč izjavili za ali proti stavki, ki naj reši vprašanje, od katerega je odvisno izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev vseh tamkaj zaposlenih delavcev in uradnikov.
Nobenega uradnega sporočila ni bilo do sedaj o poteku pogajanj glede rešitve vprašanja uslužbencev INADEL (Zavod za socialno skrbstvo uslužbencev javnih ustanov). Včeraj so, kot je bilo sklenjeno, vsi usluž.. benci v redu nadaljeval; svoje delo; prav tako so delovale redno tudi vse amfoulsnce. Vendar uslužbenci INADEL še niso prekinili s stavkovnim gibanjem, ki ga bodo nadaljevali vse dotlej, dokler ne bo znan rezultat pogajanj, ki Se nadalju jejo v Rimu.
Na Uradu za delo je bilo v ponedeljek sklenjenp, da se uveljavi na našem ozemlju nor. mativna delovna pogodba za kategorijo zidarskih delavcev, vključenih v federacijo «Mu-tue» Omenjeno normativno pogodbo bodo podpisali v prvih dneh prihodnjega tedna.
Kar se tiče tiskarskih delavcev, je bilo vprašanje le delno rešeno; rešeno je bilo namreč edino le za tiskarske delavce komercialnih tiskarn, medtem ko ostaja še vedno nerešeno za tiskarske delavce, ki so zaposleni pri dnevnikih. V pričakovanju, da se vprašanje dokončno reši, je bila v interesu delavcev sklenjeno, da se nakaže vsem nekak predujem, katerega višina pa še r.-i znana. Kot smo izvedeli, naj b; s- v t»h dneh vršila v Rimu ali Neaniju seja, na kateri bi razpravljali o vprašanju tiskarskih delavcev.
» * *
Delavci, ki sA izgubili svojo zaposlitev zar;1; obolenja na pljučih, so? posili)L pred dnevi'
Tatinska zadruga pod ključem
Seja izvršilnega odbora OF
za dolinsko - miljski okraj
V ponedeljek je bila seja Izvršilnega odbora za dolinsko, miljski okraj. Seje so se udeležili tudi predstavniki drugih množičnih organizacij. Po političnem pregledu in ugotovitvi stanja v dolinsko-miljskem o-kraju so prisotni določili smer* nice za nadaljnje delo ter skle. r.dli, da morajo pospešiti priprave za proslavo desetletnice OF, pospešiti tekmovanje, voditi agitacijo za širjenje demokratičnega tiska itd.
Lani se je potrošnja zvišala in s tem tudi občinski dohodki
Kako bo pa lotos ob neprimerno višjih cenah?
Te dni je vodstvo občinskega faošarinskega urada končalo svoje poročilo o izvršenem delu v lotu 1950.
Uspeh je vsekakor pozitiven, ako se računa, da so se dohodki zvišali z3 98,611.717 lir. V letu 1950 ni bila niti zvišana nit; uvedena trošarina na kake druge artikle, kar pomeni, da se je dvignila potrošnja artiklov, ki so podvrženi 'troša-
rini, izboljšalo Pa se je tudi nadzorstvo.
Ako računamo povprečnost davka na prebivalca ter ga primerjamo s številom prebivalcev leta 1938 (tedaj 275.129, sedaj 276.157) vidimo, da je leta 1938 bilo dohodkov 30 milijonov 168.277 lir, leta 1950 pa 1.274.740.240 lir, kar predstavlja 39kratno povišanje na posameznika in ne kakor se za zvišanje življenjskih stroškov
navadno računa v razmerju 1 proti 50.
Na splošno sP je povečala potrošnja vseh artiklov, ki so podvrženi trošarini, na primer vino: leta 1949 povprečna potrošnja 77.91 litrov, leta 1950 pa 83.24 litrov na osebo, meso 35.23 kg leta 1949 in 36.17 kg na osebo leta 1950.
Znižala se je potrošnja le za slanino, rr.aat, sveže ribe in suho ter preparirano meso.
m
Agenti civilne policije iz Ul. Caprin so vrgli na sledi neznancem, ki so v noči na 6. t. m. oplenili neko stanovanje v Ul. Manuzio št- 10, čigar lastnik je Colautti Arturo, ki je utrpel skupno za pol milijona škode.
In res sto še isti dan izvedeli za nekega «Lelia», loi naj bi bil domnevno zapleten v tatvino. Našli so ga v javni ogrevalnici v Ul. Vidali ter ugotovili, da se imenuje Lelio Clarot, da ima 19 let in da stanuje v Ul. Lorenzetti 2. Po dolgotrajnem zasliševanju pa so le izvlekli iz njega nekaj podrobnosti. Predvsem je priznal, da je bil pri kraji soudeležen kot «stražar» in da so mu drugovali še trije neznanci, ci, z izmišljenimi priimki Bruffolo, Uccio in Bosco. Zagotavljal je nadalje, da jih pozn-a le na vidlez in da so se pred tatinskim podvigom sestali na posvet 5. t. m. na Ba-rieri.
Pozno zvečer istega dne, t. j. 6. februarja, so agenti izvohali še «Bruffola», ki se v resnici imenuje Umberto Liquassi, ima 24 let in stanuje na Istrski cesti 34. Ta je pa zvalil vso krivdo nase, češ da je sam oplenil stanovanje, spravil ukradene stvari čez noč v podrti stavbi in naslednje jutro odnesel vse v zastavljalnico.
Ker pa ljudem takega kova r.e gtre vse verjeti, so policijski agenti brskali naprej ter iztaknili še tri sokrivce: 26-let-nega Vincenca Di Lorenza iz Ul. Calvola 4, pri katerem je bil malone v celoti skrit plen, nato njegovo 20-letno znanko, ker je vedela za kirajo in jo prikrivala, ter končn0 že imenovanega Boscola Orazia, ki tudi še nima 20 let in stanuje v Ul. Lorenzetti 2. Ostal je torej le še «Uccio», čigar pravo ime je Luciano Dougan in stanuje v Ul. Ponzianino 19.
Levji delež pri vlomu imata Liquassi in Boscolo. Ta dva sta splezala čez zid na dvorišče ir. od tu dosegla straniščno ckno Colauttijevega stanovanja. Dougan in Clarot pa sta ves ta čas stražila na cesti.
Pokradene stvari so bile sko. roda v celoti najden^ ter vrnjene lastniku. •
V LETOŠNJEM LETU PA KAZE 2E ZAČETEK CISTO DRUGAČNO SLIKO ZALOGE v tržaških skladiščih in trgovinah so precejšnje, cene vsem predmetom pa so tako narasle, da JE MALO VERJETNO, Da bo tudi letošnja
POTROŠNJA DOSEGLA LANSKO.
Vrsta nesreč na delu
Štiridesetletni Delak Ivan od S.M.M. zgornje 796, ki je zaposlen Pri Lloydu, si j® včeraj popoldne natri desno stopalo, j zaradi česar se bo moral zdravit; 30 do 40 dni.
Z visoke lestve je padel 30-letni Pavel Berne iz Ul. Aqui-linia 15. Berne, ki je zaposlen v rafineriji Acjuila, je bil od
tam takoj prepeljan v splošno bolnico in se bo moral zaradi številnih poškodb zdraviti najmanj 7 do 10 dni.
Kocjančič Valentin iz Doline pa si je med delom strl prst desne roke, medtem ko je popravljal podzemeljske cevi v Ul. Foscolo. Ozdravel bo v 7 dneh.
Poskušen samomor
Včeraj popoldne ob 17.40 so pripeljali v splošno bolnico 52-letno Martinoli Avgusto stanujočo v Ulici Commerciale 115. Martinolijevo so našli nekaj prej nezavestno v šoli v Ulici Lazzaretto Vecchio, kjer opravlja službo šolske sluginje. Kakor je ugotovila preiskava, je nesrečna ženska najbrž pila solno kislino s samomorilnim namenom. Ker pa doslej še ni prišla k zavesti, ni mogoče ugotoviti kaj jo je privedlo do obupnega koraka.
odgovornim činiteljem pri Zavezniški vojaški upravi pismo, v katerem so opisali svoj t žak položaj, ki se glede na poslabšanje gospodarskega položaja na našem ozemlju še vedno bolj zaostruje. Obrnili so se že na vse strani, da bi dobili primerno delo, a vsepovsod so naleteli na gluha ušesa. Tako stojijo danes pred vprašanjem: kako preživljati sebe in svojo družino z majhno >x>dporo, ki jo kot brezposelni prejemajo. Vsi prizadeti delavci zahtevajo od merodajnih čir.iteljev, da v najkrajšem času proučijo to vprašanje ter najdejo mirno rešitev.
9 9 9
Včeraj je bila v Rimu seja upravnega sveta INAM, na kateri so razpravljali o možnosti, da bi bile uveljavljene tudi na našem ozemlju določbe zakona št. 130. ki predvidevajo nekatera izboljšanja v korist uslužbencev Bolniške blagajne Izid omenjene seje še nj znan.
V nasprotju z obljubo, ki jo je dalo pred časom na Uradu za delo, je vodstvo tvrdke Trip-covich javilo, da namerava odpustiti z dela 21 svojih delavcev. Ukrep vodstva stopi takoj v veljavo.
Na Uradu za delo e isto vodstvo še pred nedavn;m obljubilo, da bo v primeru, če bi bilo prisiljeno odpustiti nekaj svojih uslužbencev, o tem obvestilo tovarniški odbor; s pomočjo te^a naj bi potem vodstvo tudi pregledalo, da bi po možnosti ne odpustilo takih delavcev, ki so poglavarji veččlanske družine in ki so v službi več kot deset let.
Kot že rečeno, se vodstvo tvrdke Tripcovich te svoje obljube ni držalo ter je izdalo ukrep o odpustu 21 svojih uslužbencev z dela Uslužbenci so z ogorčenjem sprejeli ta ukrep ter so sklenili, da Se mu bodo z vso odločnostjo uprl:
KOLEDAR
QhdaJttiče -
15. februarja MB
Četrtek 15. februarja
Faustin. Vesela
Sonce vzide ob 7.10, zatone 17.30. Dolžina dneva 10.20. Luna vzide ob 11.01, zatone ob 2.5/.
Jutri, petek 16. februarja
Julijana, Dobrana
Mladi vojaki
Mi smo vojaki, korenjaki, kako nas gledajo ljudje, pa pravijo: «To so junaki, ki se nikogar ne boje«.
Ko mi vihtimo bridke meče, ni smrti, ne krvavih ran, če teče kri, iz nosa teče, kako je lep vojaški stan.
Velike delamo korake, pred nami boben ropota, papirnate so naše čake, in puške naše iz lesa.
Ko bomo pa kedaj dorasli, železo bo, kar zdaj je les, ko bodo drugi krave pasli, vojaki bomo mi zares.
JOSIP STRITAR
SPOMINSKI DNEVI
1573. Kronanje Matije Gubca.
Nesiguren vozač
Včeraj takoj popolnoči je vojaška policija v Ul. Lavatoio ustavila vozača	avto taksi ja
Busica Angela, stanujočega v UL Molino a vento 44. Njegovo vozilo sel je namreč nekam preveč sumljivo in nevarno opletalo po omenjeni ulici, zato so poklicali civilne stražnike, kj so ugotovili, da je možak pregloboko pogledal v kozarec. Pridržali so ga in se bo moral zaradi nevarne nepremišljenosti zagovarjati.
Avtomobilski voluharji
Ameriški državljan 25-letni Skramko Stephen, ki stanuje začasno v hotelu «Vanoli», je predvčerajšnjim javil policiji, da so mu neznanci ukradlj iz avtomobila usnjen kovček, poln ženskega in moškega perila. Dogodilo se je to na Trgu Upiti, kjer je pustil svoje vozilo nekaj {asa brez varstva. Skremko je oškodovan za okrog 36.000 lir.
Nekaj podobnega se je pripeti ktGiusčp pe ju Caflabriji ki je doma v bližin; Padove in se jg mudil v našem mestu le po opravkih. Medtem ko je pustil avtomobil nezavarovan v Ul. Torrebianca, so mu iz njega odnesli usnjeno torbo, v kateri je imel nekaj žigov ter razne dokumente, kar vse je bilo vredno okrog 10.000 lir. Dokumente okradenca so pozneje našli v neki veži v Ul. Monte-cucco, torba pa je seveda izginila s tatovi. V obeh prjmerih je policija uvedla preiskavo.
OF
Danes:
Sestanek OF v Devinu ob
19.30 v običajnih prostorih;
V petek 16. t. m.:
v Saanotorici ob 19. uri sestanek v običajnih prostorih; v Sempolaju ob 20. uri sestanek v običajnih prostorih; Greta-Rojan-Vemielis ob 20. uri masovni sestanek v Ul. R. Manna št. 29. ob 20. uri bo imel sektorski odbor OF za Kolonkovec svojo sejo v običajnih prostorih;
IV., V. in VI. terenski odbor OF bo imel ob 20. uri na sedežu v Skednju svojo sejo.
Komisija za zbiranje gradiva iz narodnoosvobodilne borbe
ob 17. uri bo imela okrajna komisija za zbiranje gradiva iz narodnoosvobodilne borbe v Skednju svojo sejo, ki bo na sedežu.
V nedeljo 18. t. m.:
bo sestanek članov OF za sektor Sv. Ane; sestanek se bo vršil na običajnem mestu.
Roditeljski svet
Jutri ob 20. uri bo na sedežu v Skednju seja roditeljskega sveta.
ZVEZA PARTIZANOV
V soboto 17. t. m.
ob 20. uri bo imela okrajna sekcija Zveze partizanov svojo sejo, ki bo na sedežu.
SKEDENJ Mladinski sestanek
Danes ob 20. uri bo seja Zveze antifašistične mladine na sedežu OF v Skednju. Vsi mladinci in mladinke so vabljeni, da se seje udeleže!
Sestanek ribičev
Danes bo na sedežu OF v Sv. Križu sestanek ribičev.
DAROVI IN PRISPEVKI
ZA DIJAŠKO MATICO SO DAROVALI:	Pregare Marij,
Ricmanje 500 lir; Tul Lucija, Milje Plasso 464; Rupel Marija, Prosek 150; Maniago Felice, Milje Kolomban 1.000; Sette Mihaela, Vižovlje 1.000; Bogateč Emilija, Briščki 700; Balbi Marija, Trst 136; Cuk Viktorija, Trebče 50; Cuk Alojzij, Prosek 500; Balbi Elizabeta, Trst 100.; Cuk Emilija, Trebče 500; Doljak Ivan, Samotorea 500; De Zan Pietro, Trst 72; Grgič Miroslav, Bazovica 1.000; Čibej zbral od raznih 568 lir; v počastitev spomina pokojnega Mirka Brus N. N. 150 lir.
LJUDSKA FRONTA
Danes sestanek Ljudske fronte v Dolini ob 19.30 v običajnih prostorih.
PROSVETNA DRUŠTVA
Prosvetno društvo »Ivan Cankar« ima danes vajo za moški pevski zbor. Naj nihče ne manjka!
Prosvetno društvo »Skedenj« obvešča dramsko družir.o, da b0 imela svojo bralno vajo v petek 16. t. m. ob 20.15 v Ske-denjski dvorani.	Odbor
Wo!f-Ferrari „11 campiello“ premiera v gledališču „Uerdi“
Wolf-Ferrari zavzema v novejši italijanski operni ustvarjalnosti svojevrstno mesto in njegova dela izkazujejo stil, ki ga nikakor ne moremo zamenjati, pa bodisi da so to njegovi znani »Štirje grabljami)) bodisi «11 campiello» <«Mali trg»), katerega premiero je tržaško gledališče pripravilo pretekli torek. Za W olf-F errarija j.e značilno, da hoče v svojih delih oživiti staro buffo-apero, pri čemer dosega zanimive efekte s spojitvijo elementov, ki spominjajo m Mozarta in Rossinija, s pridobitvijo modeme orkestralne tehnike [n Pri tem posveča posebno pažnjo obdelavi detajlen>.
V operi «11 campiello)) (po Goldonijevi komedAji) je okus-no prikazan mali trg na periferiji Benetk, na katerem se odigrava tipično življenje preprostih ljudi. Ne samo dejanje, ampak tudi glasba diha prano goldonijansko vzdušje, kar podčrtava še posebej benečanski dialekt, katerega, razen dveh, uporablja^, v$i 'pevci. Instru-mentacija je barvita, lahkotna in hudomušna ter poudarja glasbeni humor, ki gg je polna ta opera, posebno pa finale 2. dejanja s tipičnim skandiranjem sol, sol, sol in klarine tom, ki prav ’ po vaško disto-nira.
Opero je pripravil dirigent Umberto Berrettoni. Stilno primerno je bilo poudarjeno vzdušje 18. stoletja in tipičnega benečanskega okolja. Orkester je verno sledil dirigentovi tak-
tirki ter se uveljavil zlasti pri preludiju k 1. dejanju in baletni glasbi 2. dejanja. Solistične vloge, ki v tej operi niso pisarne zato, da bi pevci uveljavili odlike svojega glasu, so bile primemo zasedene, ne da bi posamezniki posebno izstopili s svojo kvaliteto. Tipični malomeščanski, sentimentalni in naivni dekleti sta prikazali Elena Ruzzien kot Lucietta in Rina Pellegrini kot Gnese, do-čim se je Dolores Ottani uveljavila kot aristokratična Bene-čanka Gasparina, ki na komičen način uporablja v svoji govorici z namesto s. Groteskno sta vplivala glasovno indisponi-rana Vladimir Lozzi jn Sante Messina v ženskih vlogah; Dona Cate Panciana in Dona Pa-squa Polegana. Wolf-Ferrari je s tema benečanskima «šjora-tna« lepo poudaril komični in ljudski značaj opere. Običajnim ženskim prepirom na malem trgu je po svoje pripomogla prodajalka «fritol» Vit-tona Palombind. kateri Se taka vloga prav dobro prilega. Zaljubljena pa karakterno precej različna značaja mladeničev Zorzeta in AnzbLetg sta ustvarjala v svojih vlogah trio Gior-gi in Eraldo Coda. Ne samo igralsko, arnp&k tudi pevsko je izstopil Leo Picoioli kot kavalir Astolfi. Zborovske vložke je pripravil Adolfo Fanfani; plese, od katerih je lepo učinkoval zlasti balet kuharjev iz 2. dejanja, je uvežbala Anita Bron-2t. Okusng, tipično benečansko sceno je poudarila režija Do-menica Messine.
KMEČKA ZVEZA
Danes:
v Cerovljah sestanek ob 19.30 v običajnih prostorih, v Gabrovcu sestanek ob 20. uri v običajnih prostorih.
V petek 16. t. m.: v Prečniku sestanek ob 19. uri v običajnih prostorih: v Mačkovljah sestanek ob 19.30 v običajnih prostorih; v Ricmanjih sestanek ob 19.30 v običajnih prostorih.
Smučarski tečaj
na Komni
Kakor lansko leto priredi PDT tudi letos šest, oziroma osemdnevni smučarski tečaj, In sicer od 18. oziroma od 20. do 25. marca v Domu pod Bogatinom na Komni. Absolutno prednost ima mladina, Vpisovanje v uradu ZDTV, Ul. Machiavelli 13-11 med 17. in 19. uro.
Izleti PDT
V nedeljo 25. februarja bo smučarski izlet v Crni vrh nad Idrijo ali pa na Lokve, kjer bodo pač snežne razmere ugodnejše. Vpisovanje do četrtka 15. februarja pri ZDTV, Ul. Machiavelli 13-11, tel. 29-936 med 17. in 19. uro.
Udeleženci, ki niso še poravnali voznine za izlet, ki bo 18. t. m. na Lokve, naj to storijo do četrtka prav tam.
SLO 1/EIVIS KO NARODNO  GLEDALIŠČ
za Tržaško ozcmljg
V soboto 17. t. m. ob	1*!
gostovanje na KONTOVEU z Božičevo dramo
t* II m ih »
Vlogo Mire Novakove Zlata Rodoškov*
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 14. februarja 1951 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 8 oseb, poroke pa so bile 3.
Civilne poroke: vrtnar Vasila Molcoveanu in gospodinja An-na Chujan.
Cerkvene poroke; strugar Otello Agostini in šivilja Jolanda Lacota, vratar Ervino Demarchi in gospodinja Gisel-ta Bologna.
Umrli so; 82-Ietna Ar.'na Ro-della, 71-letna Letizia Maria Tossani, 54-letni Ludvik Mislej, 78-letpa Regina Gaier vd. Bres-san, 93-letna Francesra St ek vd. Gregor^ tti, 27-letni Lanfber-to Russiani. 70-Ietna Ida G'a-nolia vd. Salamon, 77-letni Car. lo Silleri.
URADNE OBJAVE
TRŽAŠKA BORZA
Zlati šterling 9100-9200, papirnati šterling 1750-1780, dolar 718-722, telegrafski dolar 720-722, švicarski frank 169-170, francoski frank 180-185, avstrijski šiling 23:50-24.
KINO
Rossetti. 21.00: «Black and Whl-te» revija v dveh dejanjih.
Ezcelsior.	16.00:	«Džungla	na
asfaltu«,	Šterling Hayden	in
Louis Calhern.
Nazionale.	16.00:	((Lepotice	ri-
valinje«.
Arcobaleno. 15.30: ((Dvoboj v Berlinu«. Barvni film.
Fenice. 16.30:	«Jetnica št. 27»,
June Havol, John Russeb
Filodrammatičo. 16.00: ((Močnejši kot sovraštvo«, E. Flynn. Barvni film.	»
Alabarda. 16.00: »Sem kriminalec« Sally Gray.
Armonia. 15.30: «Kako sem postal oče«, B. Hope, L. Bali.
Garibaldi. 15.00:	«Generalni in-
špektor«, Danny Kaye. Barvni film.
Ideale, 15.30: «Skrivnost Mayer-linga« Jean Marais.
Impero. 16.00: «Beg v Francijo«.
Kino ob morju. Zaprto.
Italia. 16.00: «Sanjal sem paradiž«.	„	...
Savoua. 15.00: «Bikoborka», Esther VVilliams. Barvni film.
Viale. 16.00: «Nočni prekupčevalci«.	„	_	,
Vittorio Veneto. 16.00: Dramsko gledališče.
Azzurro. 16.00: «Zaklad v Vera Cruz«, R. Mitchun.
Belvedere. 16.00:	«Prva	noč v
troje« R. Shelton, C. Veidt.
Marconi. 15.30:	«Zakon	časti«,
Alan Ladd.
Massimo. 16.00: ((Francis, govoreča mula«.
Novo Cine. 16.00: «Klic gozda« Clark Gable, Loretta Young.
Odeon. 16.00: «Usodna strast« jole Paoli.
Radio. 15.30: ((Grad klobučarja« po roman Cronina.
Vittoria. 16.00 v Havani«.
V*Robert S?™
SVGardner l5’3°: *Slneaow,)> Ar*
»Dogodivščina v
Podaljšanje trgovskih
dovolilnic
Tržaška občina poziva vse one, ki se bavijo s trgovino na drobno in r.a debelo in ki imajo svojo obrt v tržaški občini ter imajo obrtno dovoljenje po zakonu od 16.XII.1926 št. 2174, da predložijo obrtno dovoljenje za vidimiranje za tekoče leto 1951 do 31. marca t. 1., sicer se jim trgovina zapre ter zapadejo ostalim posledicam zakona.
Predložitev pooblastil izvršijo lastniki ali njihova trgovska zastopstva na občini v uradu za obrtna dovoljenja (Ufficio Licenze Commerciali) Ul. Ret-tori 2t II. nadstropje, soba št. 247.
Prijave dohodkov
Do 30. aprila t. 1. se brez globe sprejemajo prijave delodajalcev glede dohodkov kategorije C-2 za izravnavo obdavčevanja.
Prijava mora vsebovati poimenski seznam vseh nameščencev. Ce ima isto podjetje več sedežev v raznih krajih okrožja davčnega u-rada. mora predložiti vsak sedež seznam zase. Za delavce je treba navesti samo globalni dohodek za vsak sedež ali obrat.
Pojasnila v zvezi z izjavami za leto 195), ki jih bo treba predložiti v letu 1952. dobijo zainteresirani direktno na davčnem uradu v poslopju finančnega ravnateljstva v Trstu.
JAVNA DRAŽBA ZA DOBAVE OBČINI
Tržaška občina obvešča, da bosta v dneh 22. in 24. februarja javni dražbi, in sicer ena za dobavo 2.000 vreč iz nepremočljivega platna ((olone« za mestno podjetja za pobiranje smeti, dlruga pa za zakup čišče. n ja dimnikov občinskih zgradb v letu 1951.
Pojasnila v sobi št. 203 urada za pogodbe (Ufficio Con-tratti).
SPREMEMBA DOLOČIL ZA ZADRUGE
7VU^J‘ l\,(PI<XAMG> ~ Ukaz ZVU štev. 31 spreminja neka do-
v	za<tn,ee.	ki	j>h vsebuje
mA« ^7' 298 z dne 15. oktobra
. 4 Celotno besedilo tega ukaza bo objavljeno v prihodnji števil-ki^Cradnega usta dne 21. februarja
Gledališče
Danes ob 20.30 zadnja stava opere «Boris Godi®0 istimi pevci kakor prejšnji rigira Antonino Votto. l nenti reda «C» za parter )", že, reda «A» pa za Sa Lij
V nedeljo ob 16. Ufi . predstava opere «11 C810!* Ermana Wolf-Ferrarija.
Pripravlja se zadnja sezone:	«Nuernberški	1110
pevci«.
NOČNA SLUŽBA LE50^
Crevato, UL Roma j:. Lloyd, Ul. DelForologio ^ gnori, Trg Ospedale 8;	$
Verde, Ul. Settefonhme Gmeiner, Ul. Giulia 14,	»	<
glia v Barkovljah in Skednju imajo stalno služba
■ I RADIO I*
JUG0SL.C0NE TBSjJ
(Oddaja na srednji11 ** 212.4 m ali 1412
ČETRTEK 15. FEBKUARjA
6.30: Jutranja glasba, ročila v italijanščini. ven časa - poročila v slove«
7.15: Jutranja glasba. .
11.00: Pionirska ura (>“"• illf Lahka orkestralna gla5”'7nujie*’ Samospeve poje Janez 12.45:	Poročila v	1
13.00: Napoved časa - P01,- cff-slovenščini. 13.15: Filmska -jj retna glasba. 13.45: N asm1 ji (ital.). 14.00:	Komorna “giant
Konjoviča: sodelujejo Zia» JjjF jenac, Pavel Sivio m kvartet Slovenske ttlhsn 14.30: Pregled tiska v itaW»» 14.45: Pregled tiska	v	sja«,^
17.30:	Politične	a®u.r
(ital.). 17.40: Igra telby. 18.00: Zdravniška	.
valnica (ital.). 18.15:
Koncert za violino m irvaSC-29.	18.45: Poročila V mV P«
19.00: Glasbena medigra. 1; jjjp« ročila v italijanščini. ved časa - poročila v S‘"v /jtad-h 19.45: Glasba po željan W.» 20.10: Pogovori o jeziku 7/K: 20.30: Poje Tržaški 21.00: Nova obzorja (sl2 nar°llt Zivljenje jugoslovanskih it, «r (ital.). 22.15:	Revija	P1	sur#
kestrov. 22.45:	Johann
Simfonija op. 4 št. 6 v .uIjj£ 23.00: Zadnja poročila v ščini. 23.05: Zadnja P°r°c‘‘ venščini. 23.10: Objava “nv # sporeda na naslednji dan in slov. 23.15: Nočni pp01 23.30: Zaključek oddaje.
RADIO TRST . llJi ČETRTEK 15. FEBRUA«J ^
7.15: Napoved časa 7.30: Jutranja glasba. 8.«u-	-
ček jutranje oddaje. , \1 ,
11.30: Za vsakogar nek»J'|rf» Novi svet. 12.10:	Lahka
12.45: . Napoved časa m jJL j 13.00: Glasbena me"
ij.uu. uidoucuo  -------
Pevski duet. 13.30: PoP“* v čitek. 14.00: Poročjla^lt-l^nik
I  .............. delili
ni pregled tiska. 14.30: Z . ,
opoldanske oddaje.	u
^■iHPleSna glasba. 1°' pA Amerike. 18.15:	Glasbene	ji-
17.30: Plesna glasba, /imerike. 18.15:	Glasb- ,.„
vanje. 18.45: Lahka glasW « Slovenščina za Slovenc^' Operni odmevi	I$*
časa in poročila, glasba. 20.30! Okno v Romantična glasba. 21.00-«% oder: Daphne du Maurier- ijSL ka, prva žena. nato Pestira pA 23.00: Uspavanke. 23.15- hL časa in poročila. 23.30: glasba. 24.00: Zaključek oddaje.
RADIO TRST 1 . I1*1 ČETRTEK 15. FEBRUAHJ
7.15: Koledar, vremenar# čila. 7.18: Telovadba.	J°
la, vremenska poročila- /;Lk. .m. nja glasba, 8.30: Z**11
12.46:	Priredbi	in
13.00: Poročila. 13.25: M8'! Kg lodij. 14.00: Tretja	^
Razna glasba. 14.30: SP°* j. 15.00: Borzna poročila. ^ »L.
17.30: Glas Amerike. 1 •„ Ai stan« tednik literature nosti G. B. Angiolettlja	0.	Oh,
in tržaški pisatelji«, ‘t, ster pesmi pod vodstvo®,, linija. 18.50: Plesna gloS	gof j
«Trst včeraj in Silvija Rutterija z	t'7
19.40: Jazz. 20.00: Poročn,' večernih sporedov. 2im	n
Karla Maria von ((Rdeče in črno« revij • fji£j t orkester p. v. Ernesta	.	f-j
Orkester ritmov in P
22.40:	«Odmevi	Br RaZ^
Hoolywooda», 23.20.
23.30: Plesna glasba.
PREKLIC zakona z dne 22. JANUARJA 1934
TRST. 14. (PIO-AMG) — Ukaz ZVU štev. 32. ki po stopil v veljavo na dan obja-ve v Uradnem listu dne 21. februarja 1951, spreminja določila, ki urejajo odpravnino, plačljivo po poteku pogodbe o zasebni zaposlitvi. Ukaz štev. 32 Se glasi: »Preklicuje se zakon z dne 22. januarja 1934 štev. 401, s katerim se spreminja člen 10 kraljevega odloka zakona z dne 13. novembra 1924 štev. 1825, ki zadeva pogodbe o zasebni zaposlitvi.
Izlet v
II. MARCA. Skoki^ metrski skakalnic ■ p z avtobusom in t8 V £ avtobus odide iz . tr8j; % boto 10. marca z) ^et v vratek 11. marca
vratek —	Lr.
Trst. Drugi avtobus ^
nedeljo 11,
d«
povratek istega je^cl Vpisovanje do -	,
«Adria-ExP*r
ja pri Fabig Severo 60
ADEX -1*1*
4. MABCA y; bodo « * 1 e
moiovun P»3 Ljubljano m f“"
* * 17•	1
Vpisovanje <1° til* pri «Adria-E*Pre -. Severo 5 b, tel.
PRIMORSKI DNEVNIK
15. februarja 1951'
Podri
uznwa	uredništva	m	uprave	Primorskega	dnevnika	v UL -
■ivi za delo v inozenislvu ne najdejo odziva
precej časa je, odkar je
za del° izdai p°-iaviin delavcem. naj se pri-j/ 2a delo v inozemstvo. ^VSem Pridejo v poštev m detavci, ki bi lahko dali*/aPOSUtev v Franciji, Bike Sf’ 2a nngleške rud-io a a 6 delavke prav ta. Anglijo in delavci me-
fenih
Vse
strok za Belgijo.
ti J2?a ka2e’ da so doslej vsi
šesf^a Daleteli na §luha
ai«	gledajo	delavci
Sv? s precejšnjim
Razlije tudi število
To
javljencev, "ki
^ri radi oblasti
za
liri a-
nezaupanjem.
pri-
je enaka ničli, verjamemo, da z zbiranjem de-inozemstvo precej
lovcev
jo^oSežS?0' Vemo pa tudi’ da
so au ocaio nepravilnosti, ki ko so -°	same zakrivile,
slale r,Še Pred nekaj leti po-cev V R ?CjŠnje števil° delavca zahodu 1ti rt ,drUge drŽaVe
reč •. delavci so nam-tujcfPrŠli ,v riste države kot n niti oblasti niti sin-
°r§ani2acije
se niso
Bred izk0Zan!e in jih zaščitile terertii- anjem. Zato se je leli in° po->avlialo, da so oboril. T, ?e 2anie nihče ni zme-nižii	!. prejemniki so bili
žili	!stih> ki	so jih zaslu-
“omacini.
■
*ikateriJa?€ lahko potrdi mar-se je . beneški	Slovenec, ki
dal rte!Pravit v tujino ter pro. aciio z namenom, da
nacijo
nekje
«12 V FranciJi ali Bet' žalost 1 sv°i novi dom. Na da Pa
*e ra?!??eS?rl3^eno in da so bi' so jih govorili na uradih
nj Je kmalu ugotovil, Za njegove potrebe r.lti
tlahn?11?. besede, ki
le delo in našel zapor
ritnie^asortl je policija iz Ri-
v njegov rojstne i, p etQega Esposita Sander j„ , ^astellamare (Stobia), ?°da p : Rimini nezaželen. Žel d0n, posito namesto, da bi ttco, fj °v. ip je popihal v Go-M rnfisi že dobro niti ogle-rilcah a> ko je bil že spet v ^ v Clje’ ki ga je spravi-6>Z°f:.VčeraJ se je moral Ižnjo sodnijo zago. ■Zaradi kršitve določil
'°dske,
, ,u lista. Povedal je, |riel . aral domov, ker ne bi raje \ k3! početi in da se Bariju Umaknil na sever v riitev ’r^a bo tu našel zapo-S6c in 5 rfSodiii so ga na 1 me-y 5 dm zapora.
L ie spravilo v nezavest
decembra se ga je %te sB_rescia Jožef iz Ul.
^ sT jf"11« 37 tako [rilci „ °nesvestil, g°stiini
nalezel, Pil je v . ‘todvor’ *”1 v Nižini južnega da bi3-l? ko je hotel na ko-k k«1 tlaSeidomov. se je zgru-k sebi	,er le ni hotel priti
ežtlni’	Je moral na pomoč
T’3 ^ SDra?. klenega križa, ki . U So .. . X1 v mestno holaioo
‘n ga
gjj i	_	__ rr ■ - ■ - -	-
Okr5" nab?3 ®“®lu pozdravili n stem “° Prijavili sodnim Prs-> m zarart;
°d*°dn0
pijančevanja.
>al 0ril^‘KOm je Brescia vče-
i
s‘abost. Na
9**? da
So
irdil, dg ni bil |>i-§a je le prijela ne-U ®a oprostil'- Na tej podlagi a d°kazov 2arad* pomanj-
'Prostit,
P
K^Z0v.
er6."ev partizanov
S1«	sta se mo-
Ur-
5
st 08 Aloi, sa in 36-letni l!Ucbila oht 'Z Starancana. Oba
t rita°b‘tn?' da sta maia
-- V;;ela osebno svo-
^	. ,J5eDno	svo-
tt>._ 'erisa	?p	| Muratto	Nelli
Ki	je baje v	času
osv riris, t „?>dilne
°kunaV‘,e. borbe • »ba
sodelovala urdik in Pelos
pripadala pa^zanskim
5. k°t S;š4,u,ju je pr»a'
^ haerke.
za delo, nič drugega kot obljube, ki jih v pogojih tamkajšnjega režima ni bilo mogoče uresničiti. Zato so se razočarani jn izmučeni brez denarja, vrnili na domačo grudo, ki je sicer skopa, ki pa daje kljub vsemu več možnosti za preživljanje kot države na zahodu.
Zato je goriški Urad za delo sklenil objaviti vsaj za gradbene delavce višino prejemkov, ki jih lahko zaslužijo v Franciji. Na osr.ovi podatkov, ki jih je goriški Urad za delo objavil v dnevnem časopisju, posnemamo nekatere najvažnejše postavke, ki določajo višino prejemkov: za prvih 40 delovnih tedenskih ur bodo delavci zaslužili od 90 do 110 frankov na uro, kar je enako 162 oziroma 198 liram r.a uro. Za delo nad 40 tedenskih ur je predvideno 25% poviška. Za italijanske delavce, ki bodo glede pravic izenačeni s francoskimi, bo. do preskrbljene razne nagrade, zvišana osnovna plača ter družinske doklade. Izračunali so, da lahko delavec s srednjo plačo po 100 frankov na uro pri 48 urah na teden ter z družinsko doklado za tri otroke, zasluži mesečno okoli 52.000 lir. Ta. številka je bila izračunana na osnovi podatkov, ki jih je preskrbel Urad za delo. Za njeno točnost ne moremo odgovarjati.
Danes seja
občinskega odbora
Med drugim bodo obravnavali tudi vprašanje položnine za števce
Danes ob 18 se bo ponovno sestal občinski upravni odbor. Obravnavali bodo nekatera vprašanja, ki so še ostala na dnevnem redu. Zdi se, da bodo občinski odborniki pri slučajnostih obravnavali vprašanje položnine za števce, ki jo je upravni odbor občinskih podjetij samovoljno naložil v breme potrošnikom. V diskusiji bodo sodelovali tudi predstavniki uprave občinskih podjetij.
Ob j a ra
Vsi lastniki konj, ki so jih dobili za časa pretekle vojne in ki so že poravnali vsoto, ki je za to določena z vojaško upravo ali z inšpektoratom za poljedelstvo, morajo odposlati potrdilo o plačilu vojaški teritorialni upravi v Padovi (Di-rezione Ippica e Veterinaria).
Vsi, ki nimajo potrdila o plačilu, bodo morali na pristojni sodniji napraviti overov. ljenje. Kdor pa še ni p-oakrbel za to plačilo, bo lahko pri izplačevanju dobil kake olajšave po odloku, odrejenem za gori-ško pokrajino.
Iz sodnih dvoran
Ugrabiia sta dekle in jo popihala čez mejo
Kot običajno so imeli tudi včeraj na kazenski sodniji opravka s številnimi nezakonitimi prestopniki državne meje med katerimi jih bilo tokrat največ takih, ki so pobegnili čez mejo, da bj se izognili zaporu in ki so jih jugoslovanske obmejne oblasti čim so stopili na jugoslovanska tla, vrnile v domovino.
Lanskega decembra sta iz Vittorie pri RagUsi pobegnila 20-letni Monello Ivan in 21-let-r.*j Latino Vincenc. Policija je bila obema za petami, ker sta nekaj časa prej doma ugrabila neko dekle. Pred sodnikom dr. Balarinom sta se včeraj oba izgovarjala, da nista imela namena izogniti se kazni temveč, da sta hotela v Jugoslavijo samo na delo. Toda njun izgovor ni držal in upoštevajoč, a sta kila oba zaradi različnih prestopkov že kaznovana, so ju obsodil; vsakega na 4 mesece zapora in plačilo 21.333 lir globe. Skupno bosta morala poravnati sodne stroške.
Med pobegle, ki so jih jugoslovanske obmejne oblasti vrnile italijanskim spada tudi 28. letni Savorgnan Remo doma iz Castellamare. Tudi fa je skrivno prestopil mejo v upanju, da se izogr.e zaporu. Kot ostala dva se je pred sodnikom izgovoril, da je šel v sosednjo državo samo iskat dela Upošte-
vajoč vse obremenilne okolno-sti sq ga obsodili na 4 mesece zapera in plačilo 21.333 lir globe,
Sovorgnanu so sledili na zatožni klopi zaradi istega prestopka še 19-letni Šanson Gian. frareco iz Vidma, 25-letni San-tucci Alojz iz Corrigliana Ca-labra in 29-letni Cataldj Jožef iz Parabita. Prva dva sta nezakonito prestopila državno me-
n
Plače upokojencev so še vedno tako skromne, da ne zadostujejo niti za preživljanje ene osebe
Kot vsako leto je tudi v lanskem letu Državni zayod za socialno skrbstvo izdal po raznih svojih podružnicah v gori-škj pokrajini okoli 1 milijardo in pol lir. V vsej Italiji pa je omenjena ustanova po dosedanjih podatkih nabrala okoli 300
jugoslovanskih oblasti vrniti v Italijo. Oba sta bila že večkrat kaznovana zaradi različnih prestopkov ir.' bosta morala zaradi zadnje kršitve zakona presedeti v goriških zaporih 4 mesece in plačati vsak po 21.333 lir globe.
Edina :zjema med skrivnimi prestopniki meje, ki so bili včeraj obsojeni, je Cataldi Jožef, k; je šel v Jugoslavijo že pred leti na delo in se je pred” kratkim vrnil z rednim potnim listom, ki mu ga je {zdal italijanski konzulat v Zagrebu, samo na obisk k svojcem. Poleg nezakonitega prestopa meje mu je obtožnica očitala, da se je Po njegovem povratku iz tujine, izognil določilom izgonske-ga lista, s katerim so ga gori-ške policijske oblasti poslale v njegov rojstni kraj. Zaradi prvega prestopka so ga obsodili na 3 mesece zapora in 16.000 lir globe, zaradi drugega pa na mesec zapora. Prvo kazen so mu odpustili na podlagi amnestije z dne 23.12.1949.
Na gradnjo nove mladinske proge Doboj-Banjaluka
^t
bo odšla naša prva brigada meseca aprila
jo lanskega decembra in sta mil!j'ard lir Prispevkov. Od te se kmalu nato morala na ukaz 6 so porablh 14 miIiiard za
poslovanje, podružnic, preostalo vsoto pa so namenili svojim zavarovancem.
Vsoto denarja, ki so jo dodelili Gorici, so porazdelili na sledeč način: 4600 upokojencem so izplačali 260 milijonov; 1400 bolnikom in ljudem, ki imajo dispozicije za tuberkulozo 250 milijonov; brezposelnim za redne in izredne podpore 136 milijonov; industrijskim delavcem v dopolnitev plače 34 milijonov; za družinske doklade zavarovancev 746 milijonov.
Med 3Q tisoč zavarovanci v našem mestu, se je razširila vest, da bi Državni zavod za socialno skrbstvo glede na prejemke lahko izplačeval večje družinske doklade, pokojnine, podpore itd. kot pa je to bilo doslej v navadi.
Vsaj kar se Gorice tiče lahko rečemo, da sg prejemki in izdatki v glavnem krijejo, potrošnja za upravljanje pa v glavnem ne obremenjuje dohodka, kajti le ta znaša 4.65 odstotkov na dohodek. Vendar ne smemo prezreti drugega dej-
stva, in sicer tega, da ima Zavod za socialno skrhstvo za celo državo skupno blagajno, ki je v celoti aktivna.
Glede upokojencev je svoje izplačevanje nekoliko popravil Predvsem je do neke mere dvignil pokojnine, ki pa kljub vsemu nitj zdaleč ne ustrezajo potrebam sedanjega časa. u_ pokojenci še danes prejemajo plače, ki ne zadostujejo niti za preživljanje ene osebe, kaj šele da bi se z njo preživljala celotna upokojenčeva družina V tej smeri bo moral Zavod napraviti še marsikateri korak dalje, preden bo vsaj do neke mere zadostil, potrebam številnih upokojencev, ki živijo neznosno in nečloveško življenje.
Nekoliko boljše je njegovo ravnanje z jetičnimi in onimi, kj nosijo v sebi dispozicije za to hudo bolezen. O tem smo v našem listu že nekajkrat pisali. Kljub temu je potrebno, da se ustanova y tej smeri še nadalje briga in da pri svojem delovanju gleda na potrebe podeželja z isto pažnjo kot na potrebe meščanstva.
Najdeni kolesi
Pred dnevi so organi javne varnosti našlj v mestu dve kolesi, ki sta bilj očividnp zapuščeni. Spravili so jih na policijo, kjer jih pozabljivi lastniki lahko dvignejo.
i) peta siauha uslužne« mn?
Če ne bo prišlo do poravnave med obema strankama, bodo na ta dan zaprti uradi bolniške blagajne in ambulante
Ze leta 1949 je bilo določeno, da bodo uslužbencem Državne bolniške blagajne (INAM) na osnovi zakona zvišali njihove mesečne prejemke Kljub vsem obljubam pa je ostalo le pri besedah. Zato so uslužbenci takoj stopili v mezdno gibanje, ki neprenehoma traja do danes in ki $e od časa do časa bolj zaostri. Vse kaže, da bodo uslužbenci bolniške blagajne te dni svoje gibanje ponovno pojačili in stopili 16. t. m., to je v petek, v enodnevno stavko.
Za pravilno in čimprešnjo rešitev spora so te dni pričeli v Rimu s pogajanji, ki jim prisostvujejo predstavniki glavnega ravnateljstva bolniške blagajne in predstavniki njenih uslužbencev. Interese tukajšnjih uslužbencev zastopa poseben odposlanec.
Sindikalne organizacije, ki se borijo za obrambo interesov prizadetih uslužbencev, so že sklenile, da bo stavka 16. t m. Ker bo stavka popolna, bodo na ta dan zaprti uradi kakor tudi ambulante. V primeru, da bi pred omenjenim dnem prišlo med obema strankama do poravn.ave, bo stavka odpovedana.
VesH za trgovce
Jutri zadnji dan za prijavo nekaterih vrst blaga
Zveza trgovcev za goriško pokrajino opozarja lastnike trgovinskih podjetij na zakonski odlok z dne 8. januarja 1951 št. 1, ki predvideva prijavo, nekaterih vrst blaga, da jutri 16. t. m. zapade zadnji rok za
vložitev omenjenih prijav na Zvezo trgovcev.
Prijaviti je preostanke blaga, ki s0 ga imeli v skladišču dne 8. januarja t. 1., jn sicer železa, jekla, bakra, nikla, cinka, aluminija, svinca, žvepla, bombaža, volne, sintetičnega prediva, gumija, zmesi za papir, celuloze za predivo, smolnatega gradbenega lesa, kože za podplate in pasove. Omenjeno prijavo morajo zlasti napraviti nabiralci starih cunj.
Prijave je vložiti na posel*1 nih obrazcih, ki jih interesenti lahko dvignejo na Zvezi trgovcev, kjer bodo dobili tudi vsa navodila.
* * *
Zveza trgovcev za gorišKoi pokrajino sporoča vsem svojina članom, da si na njenem sedežu v Ul. IX. avgusta 11 lahko ogledajo sledeče okrožnice!
Navodila za plačila z Norveško; trgovinski sporazum med Italijo in Ogrsko z dne 16. decembra 1948; izvoz v Anglijo po sistemu LIEGI; vestniki Marschallovega plana št. 98; razne vesti o zunanji trgovini; trgovinska pogajanja med Italijo in Finsko.
KINO
VERDI, 17: «Zločin pod mikroskopom)), V. Heflin.
VITTORIA, 17: «Pariški vah ček», J. Rilden.
CENTRALE, 17: «Pošast v Rid Escor.didoi), M. Felix.
MODERNO, 17: «Alahov vrtaj M. Dietrich in C. Boyer.
EDEN, 17: «Dva seržanta«, Oi Cervi.
Naša mladina že nestrpno pričakuje, da bo odšla tudi letos na veliko delovno akcijo.
SodnikT mati Murattijeve. K^kazai pa sta oba vče-U riti I? ..da nlsta Muratti V^riia ala in niti izda-'Umu23. njeno are‘8cijo. risu , agi. s<> iu oprostili, jjj- zaknvila dejanja.
liij mjn n M.mm. |,,
To je tudi razumljivo, kajti navdušenje nad življenjem v brigadi in uspehi, ki So jih lan-skp leto dosegli naši mladinci pri izgradnji Novega Beograda so nepozabni, in prepričani smo, da se bo mladina letos v še večjem številu odzvala vabilu za vstop v . brigado in tako potrdila lanski sloves.
Ljudska mladina Jugoslavije si je letos izbrala nov objekt, ki r,'e bo po veličini dela prav nič zaostajal za vsemi dosedanjimi deli junaške jugoslovanske mladine. Letos bo gradila važno železniško Progo Doboj . Banjaluka, ki je zaradi svoje povezanosti med industrijskim centrom. Bosne in glavno magistralo izredno važr.-a za jugoslovansko gospodarstvo Bodoča proga Doboj - Banjaluka bo skrajšala in pocenila prevoz potnikov in blaga ter seveda razbremenila glavno progo, ober.em pa pomenila nov del druge proge, ki bo povezala skrajni jug in vzhod s severo-zapadno Bosno in Hrvaško. Proga bo dolga okoli 92 km, vendar bo na njej treba zgraditi več objektov, od katerih so največji: predorLjeskove Vode, ki bo dolg 1785m, predor Tromedža (1411 m), most preko reke Bosne pri Rudanki, most preko Vrbasa pri Banjaluki, mostove preko Vrbar/je, Snjegotine, Velike Ukrine in Male Ukrine ter dva večja viadukta.
Pripravljalna dela so že začela. Na banjaluški postaji so raztovorili večje število barak ki jih bodo pripravili za bivanje mladih graditeljev in za skladišča materiala. Predvidevajo, da bo vsak mesec deblo na prog; okoli 15.000 mladincev in mladink skupno s 3000 strokovnimi delavci. V poletnih mesecih bo š evilo mladine več. je in računajo, da se bo zvišalo na povprečno 25 000 mladincev s 5000 strokovnih delavcev-Frontovci pripravljajo seda-j 20 km dolgo dovozno cesto za prevoz materiala. Ce bo vreme ugodno, bo že v mesecu marcu delalo na pripravljalnih delih okoli 2000 mladincev
Začetek množičnega dela bo 1. aprila Naša mladina je pre vzela nalogo, da bp do takrat organizirala brigado, ki b0 že od vsega začetka pomagala jugoslovanski mladini in na ta način dokazala svojo neločljivo povezanost z matičnim narodom. Prepričani smo, da bo mladinska organizacija izpolnila svojo obvezo, kakor tudi mladina, ki bo s svojim delom prispevala k izvršitvi nove mladinske proge.
Seminarji učiteljev
Od 12. do 15, t. m. imajo v Kopru slovensiki in italijanski učitelji zanimiva predavanja. Na sporedu so teme «Država v prehodni dobi«, 0 čemer predava tov. dir. Furlana, dalje predavanje tov. Žive Beltramove «Dvoje svetov ali en sam», ekspoze tov. Kardelja, katerega tolmači tov. Srečko Vilhar. »O pomenu psihologije za učno in vzgojno dobo« predava tov. dr. Šegula, tov. Kolar Vinko «0 novem načinu vodstva in upravljanju y naših šolah«, tov. Vilhar «0 nekaterih aktualnih problemih na polju znanosti in kulture«. Za zaključek bo tov. Vidmar podal ((Statistične podatke.« in govoril «0 novih smereh za delo v drugem polletju«.
Po predavanjih učitelji zberejo v krožkih, kjer razpravljajo q teh predavanjih in si težje razumljiva vprašanja zabeležijo, da jih nato razjas-hijo in rešijo v skupnih diskusijah. Večina učiteljev prenočuje v Kopru,
Italijanski tovariši imajo ista predavanja v gledališču «Risto-ri», medtem ko jih imajo Slovenci v dvorani »Loggia«.
Po zaključnih predavanjih bodo vsi skupaj imeli zabavni večer pri Sv. Nikolaju.
Kalan L.
IZGUBLJENA OSEBNA IZKAZNICA
Jakomin Kazimira od Sv. Antona št. 71 je med S’kofija-mi in Sv. Antonom izgubila svojo osebno izkaznico in jo razglaša za neveljavno.
Podružnica	uredništva
TBMKIIIIŠKI 111)1.KHTIH PRIPBMLJŠJO LEME SKUPŠČIHE
V „Arrigoni“ in „AmpeIea“
bodo izvolili delavsko sveto
Kopru - Ul. Cesare Battisti 2 - Telefon 70
It!lll!ll!l'>iiiinMjliiiiimiiiilHinin(iiiiiiniinunuiinnnn»iininiiiinninininniiinnnnnnii
HAtfli}
V Izoli, cenim industrije Istrskega okrožja se delavci dveh največjih tovarn pripravljajo na svoji letni skupščini. Tudi lansko leto so imeli tam skupščini, toda letos bo dan sklicanja imel še poseben pomen: po odločbi znanega ukaza sprejetega na zadnjem zasedanju okrožnega ljudskega odbora, bodo delavci izvolili delavske svete in -na ta način prevzeli vodstvo in upravo tovarn v svoje roke. S tem dejanjem, ki pomeni do sedaj največjo zmago delavskega razreda nad kapitalističnim izkoriščanjem, bomo pristopili korak bliže k splošni demokratizaciji ljudske oblasti našega okrožja. To dejanje bo pomenilo zmago vseh delovnih ljudi, ki iz dneva v dan prevzemajo vodilne položaje na vseh sektorjih dela naše družbene ureditve.
Delavci tovarne Ampelea volijo v teh dnevih odbore posameznih oddelkov, ki bodo imeli velik pomen v dobi do sklicanja letne skupščine. 19. L m. bo velik množični sestanek vseh delavcev tovarne, ki bo zaključil pripravljalno in agitacijsko dobo, pet dni pozneje, v nedeljo, bo pa zasedala skupščina, na kateri bodo izvolili delavski svet.
Da bi dostojno proslavili zgodovinski dogodek, so delavci Ampelee sprejeli več obvez, med katerimi navajamo primer ko so delavci sklenili, da bp-do zmanjšali neopravičene izostanke za štiri odstotke, opravičene pa za šest odstotkov.
Tudi v tovarni Arrigonj volijo odbore posameznih oddelkov ter pripravljajo material za letno skupščino. Isto je v tovarni Nardone in po vseh delovnih kolektivih okrožja. Delavci, delovni ljudje sploh, razumejo pomen letnih skupščin in se nanje pripravljajo,
PlrtaT tlSU< ^ b°d0 v I suša 1)3 bo zemiJa tezka
Kratkem vodili m upravljali I in bodo ostajale na površju ve-
svoje delo sami.
SINDIKALNE VESTI
Včeraj so začele po delovnih objektih sindikalne podružnice gradbenega podjetja «Edilit» volitve poverjenikov sindikalnih skupin. Volitve so bile pri «Turist-hotelu» in se bodo danes nadaljevale na gradbišču vinske kleti v Sko-cijanu in mehanični delavnici podjetja samega. D« konca februarja bodo volitve povsod zaključene.
Po vseh gradbiščih so dobili delavci gradivo za študij o delavskih svetih. Z zanimanjem ga prebirajo, da bodo spoznali velik pomen gesla: tovame delavcem, zemljo kmetom!
Babiči
Pomlad v Istri
Letos se vprašujemo kako bo, ko vidimo, da so mandeljna drevesa že tako zgodaj v polnem cvetju. Ali bo toliko časa milo vreme, da bo cvetje ušlo mrazu, ki bi lahko nenadoma pritisnil? Poznamo pregovor, ki pravi, da volk ne poje nobene zime. Letošnja pa, kakor kaže, je vendar izjema; videti je da je volk imel dovolj časa, da jo je ne samo pojedel, ampak tudi prebavil.
Zelo se bojimo, da se bo narava vse prezgodaj prebudila. Sadna drevesa bodo zgodaj začela cvesti in lahko se zgodi, da bo dovolj ena sama mrzla noč, pa bomo ob ves sadni pridelek. Ta nevarnost obstaja predvsem za češnje in mlada dcteljišča.
Ce bi nam zemlja, ki smo jo lepo preorali še malo premrz-nila, bi postala drobljiva in bi veliko bolje prenašala poletno
like grebe. Te nikakor ne zadržujejo vlage v zemlji, ker lahko prepiha veter v globino ob razpokah in izvleče iz rije še tisto vlago, ki je shranjena nižjih plasteh. Zemlja je dobra in rodovitna le takrat, kadar je drobna, <ot bi bila presejana i:a situ.
Videl sem kmeta, ki je od peljeval vodo, kj j silila v vinograd. Vprašal sem ga, če ne bodo trte občutile suše. Seveda še prej kot druge, ker se zemlja zaradi vode ne more - raz-cvesti.
Marsikomu se bo to čudno zdelo, pa je vendar resnica. Spomladi vidimo ob lepih sončnih dneh, kako se kadi iz zem lje. Tedaj zemlja cvete in je pričakovati dobre letine.
Mandeljni in trobentice že cvetejo. Da bi nam tudi zemlja že zacvetela in bi veseli in zadovoljni šli v svate med kadeče brazde ter vanjo posejali dobrega semena. Tega že komaj čakamo.
BABIC F.
Letne skupščine
sindikalnih podružnic
Člani sindikalnih podružnic koprskega okraja se marljivo pripravljajo na svoje letne skupščine. Včeraj so imeli svojo letno skupščino člani sindikalne podružnice okrajnega ljudskega sodišča, 17. t. m. jo bodo imeli uslužbenci «STIL», dan pozneje sindikalna podružnica ZSZ ter podružnici ((Goriva« in «Bora». 24. t. m. bo letna skupščina podružnice vodovoda, medtem ko bodo člani «Adrije» imeli svojo skupščino v nedeljo 25. t. m. združeno s prostovoljnim delom v počastitev obletnice OF.
RAZ«LA§
^	—*...  r	mu
v u=
7^^	MVikadWffet
Na osnovi člena 42 odloka o davku od dohodka za področje Istrskega okrožnega ljudskega odbora z dhe 30. junija 1950 (Uradni list št. 9-1950) poziva, mo vse davčne obveznike, ki imajo kakršen koli dohodek razen dohodkov ad kmečkih gospodarstev odnosno dohodke od katerih plačajo davek ob izplačilu ali po določenih postavkah, da predložijo
DO 28. FEBRUARJA 1951 letno prijavo o doseženem let. nem prometu, kosmatem zaslužku, režijskih stroških in do. seženem čistem dohodku prejšnjega poslovnega leta za ugotavljanje davčne osnove, m sicer:
1. Zadruge.
Kmečke delovne zadruge, kmečke proizvajalne in prede, lovalne zadruge (živinorejske, vinogradniške, ribiške in pod.), kmečke nabavno-prodajne. de-lavako-uslužbenske, konzumne in vse ostale zadruge, so dolžne prijaviti vse dohodke. od gospodarske delavnosti in imovi-ne, ki so jih dosegle v enem koledarskem ali poslovnem letu.
Vse zadruge so dolžne priložiti davčni prijavi Po en izvod zadnjega odobrenega letnega računa (bilanca) in en izvod zadnjega odobrenega računa zgube in dobička.
2. Družbene organizacije.
Vse družbene organizacije so
dolžne prijaviti dohodke, ki so jih dosegle od gospodarskega poslovanja in imovine. Dohodki od izdajateljske, prosvetne in umetniške delavnosti kakor tudi dohodki, kj jih pobirajo organizacije od svojih članov v obliki vpisnine in članarine, se ne prijavijo.
3. Lastniki zasebnih obraitov in podjetij, delniške in ostale družbe ter Vsi oni, ki imajo kakršne koli dohodke iz svobodnih poklicev ali imovine.
Vsi davčni obvezniki, ki imajo kakršen koli dohodek od zasebnih delavnic, poklicev m
• imovine so dtallžni predložiti davčno prijavo za vse dohod* ke dosežene v teiku enega koledarskega leta.
Pravne in fizične osebe, ki so dolžne voditi poslovne knjige moraj0 priložiti davčni prijavi Po en izvod bilance za leto 1950 z računom zgube in dobička.
Atoo bilanca še ni potrjena se mora predložiti začasna bilanca, a 15 dni po skupščini potrjena bilanca in račun zgube in dobička.
V davčni prijavi je treba navesti tudi doseženj celokupni promet. za celokupni promet se smatra skupna prodajna vrednost blaga ali izdelkov, bodisi v gotovini ali pa na kredit, kakor tudi odškodnina za izvršene storitve, provizije, prejete obresti itd. Za izvršene storitve je treba navesti skupno vrednost odškodnine, ki jo je davčni obveznik prejel v dobi enega koledarskega ali poslovnega leta, n. pr.: za popravila, prevoze, žaganje drv, pečenje kruha, izdelavo obleke, provizije itd.
Vsi zgoraj navedeni davčni obvezniki, ki so tudi lastniki zgradb, morajo navesti tud-i dohodke od teh, ne glede na to, da so zgradbe dane v najem proti stvarni najemni vrednosti ali brezplačno, o dnom o izpod stvarne najemne vrednosti za sebe.
Ak0 zgradbo uporablja lastnik sam ali jo daje v najem tretjim osebam, bodisi brezplačno bodisi izpod njihove stvarn« najemne vrednosti, katero bi lastnik prejel, če bi to zgradbo, ali del te, dal v najem.
Zneske navedene najemnine morajo najemniki potrditi s podpisom, ki tako postanejo kazensko jn materialno odgovorni za morebitne nepravilnosti.
Prijavo za dohodke zgradb predložijo po istih predpisih tudi oni davčni obvezniki, ki
razen dohodkov od zgradb nimajo drugih dohodkov.
Davčna prijava se predlaga za dohodke, ki so bili doseženi v enem koledarskem letu.
Delavci in nameščenci niso dolžni predložiti prijave za dohodke, ki jih prejemajo od svojih mesečnih, petnajstdnevnih, tedenskih alj dnevnih prejemkov kot odškodnino za izvršeno delo in za katere,je delodajalec, po členu 14 zgoraj omenjenega odloka, dolžan redno odtegovati davek na dohodek.
Kmečka go^odarstm niso dolžna predložili davčne prijave po predpisih tega poziva. Za kmečko gospodarstvo se smatra vsaka skupnost dela in sožitja, katere člani se ukvarjajo izključno ali pretežno s kmetijstvom.
Obrazci davčnih prijav se dobijo pri poverjeništvih za finance krajevnih in mestnih ljudskih odborov po 3 din za glavno prijavo ter din 2 za priloge.
Izpolnjene prijave morajo davčni obvezniki predložiti na predpisanih obrazcih v zgoraj navedenem roku pristojnemu krajevnemu ali mestnemu ljudskemu odboru.
Davčni obvezniki, ki ne bi v določenem roku predložili prijave, bodo po določilih čl. 52 odloka 0 davku na dohodek kaznovani s 3 odst. odnosno 6odst kaznijo od odmerjenega davka.
Istrski okrožni L O. Koper, Poverjeništvo Za finance
Objava
Poverjen išlvo za notranje zadeve IOLO opozarja vse lastnike in imetnike motornih vozil, da zapade rok Za prijavo motornih vozi] vseh vrst pri prometnih referentih poverje. ništev za notranje zadeve pristojnega okrajnega ljudskega odbora dne 17. februarja 195L Pole za prijavo motornih vozi) so na razpolago v navedenih uradih.
ll!!UlHUflIl1.lf1!;».»aM»niimimj»j^iMiiiiiiiii.iiiiiiii(lii(iiiulnniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiliiil|i,ini„,liii„iil„„n
EVedki
tfRO*'. D H, FKAN BBADAČ
^hieib,
Prlš^esetnik	fve^k	in	nadaUevala	sta	težavno	pot.
r-00trt ,n'ko -
t>ikan.res je
n. ,	„	-	Po	hudem	trpljenju
«Zdat J? k orožniškemu poveljstvu, je rekel naju t aka nekaj groznega. Ne moreva
StraŽm0jSter Poslal pove«-‘Cen?J razumS,b?e6C!f(3? bila: «Dihnlta vame»
°rehov0m V°hot« nedvomno!	,Je * SV°Jlm ostrim-
«GoViSnlevo in vari«? Ug0t0vU p0l0ŽaJ’ <:rum' kontušovka. nUkai °d stražm!- !aniljevo žganje.«
DtesSLv.l(Ute, kak^l ' se Je obrnil 11
°Pek
en ne
na svojega podrejenega.
deiihk? katerem h« „bitl oro*nlk- Takole uganjati Je ^igos nt<Mh! Prtti L	vojaško	sodišče.	Vkleniti	se
•*	mi	P^an. total besoffenl’ Snemite jima
Po»olaoma piian
k
«Kaj je?« se je obrnil na desetnika, ki je s prosto roko narobe salutiral
»Pokorno javljam, gospod stotnik, da sem prinesel poročilo.«
«0 vas pojde poročilo k sodišču«, je na kratko rekel stotnik; «gospod stražmojster, zaprite oba moža, zjutraj ju privedite k zaslišanju; tole poročilo iz Putima preštudirajte in mi ga pošljite na stanovanje!«
Stotnik je bil, zelo uraden, dosleden v preganjanju podrejenih, odličen v birokratskih zadevah.
Na orožniških postajah njegovega okraja niso mogli nikoli reči, da je nevihta minila. Pri vsakem dopisu, ki ga je podpisal stotnik, se je zopet vrnila.
Odkar se je vnela vojna, so viseli nad orožniškimi postajami težki oblaki. Za vsako neumnost je nastala disciplinarna preiskava.
«Ce hočemo v vojni zmagati«, je pravil na svojih inšpekcijah po orožniških postajah, «mora ,a’ biti ,a’, ,b’ — ,b’-povsod mora biti pika na ,i\«
Čutil se je obdanega od izdajstva in si je resno domišljal da ima vsak orožnik v okraju grehe, da ima vsak za seboj kak prestopek v službi.
In od zgoraj so ga bombardirali z dopisi, v katerih je mi nistrstvo deželne brambe namigovalo, da po poročilih vojnega ministrstva prehajajo ljudje iz piseskega okraja k sovražniku.
In gonili so ga poizvedovat, kakšna je lojalnost v okraju. In videl ni nič razveseljivega. Zene iz okolice so spremljale svoje može, ki so šli na vojsko, in on je vedel, da ti možje gotovo svojim ženam obljubljajo, da se ne bodo dali ubiti za gospoda cesarja.
Crnorumeno obzorje so začeli zatemnevati oblaki revolucije. V Srbiji, v Karpatih so začeli prehajati bataljoni k sovražnikom. Osemindvajseti polk, enajsti polk, v katerem so bili vojaki iz Piska in okolice. Vzlic temu so prihajali iz orožniških postaj tisti znani odgovori, da je vse v najlepšem redu, da se nikjer ne apti-a proti vojni in da je mišljenje prebivalstva odlično.
Stotnik je bil trdno prepričan, da stoji tukaj na straži da nekaj rešuje in da so vsi drugi orožniki, ki so pod njim, iena sodrga, sebičneži, sleparji, ki ne poznajo nič drugega kakor žganje, pivo in vino. In ker imajo premajhne dohodke, da bi mogli piti, se dajo podkupovati ter razbijajo Avstrijo počasi toda zanesljivo. Edini človek, kateremu je zaupal, je bil njegov' stražmojster na okrajnem poveljsvtu, ki pa je zmerom v krčmi govoril: »Danes sem imel spet za norca našega starega godr-njavsa....*
* * * *
Stotnik je študiral poročilo orožniškega sbražmojstra iz Putima o Svejku. Pred njim je stal njegov stražmojster Ma-tjejka m si mislil, naj se gre stotnik solit z vsemi poročili vred kajti doli pri Otavi čakajo nanj s partijo «šnopsa«.
«Zadnjie sem vam rekel. Matjejka«, se je oglasil stotnik «da je največji tepec, kar sem jih poznal, orožniški stražmojster iz Frotivina, toda s temle poročilom ga je posekal stražmojster iz Putima. Vojak, katerega je pripeljal tisti lopov, desetnik-žganjar, s katerim sta bila zvezana kakor dva psa, vendar ni špijon. Je prav navaden dezerter. Tu piše takšne oslarije da bi otrok na prvi pogled spoznal, da je bil ta nepridiprav niian kakor papeški prelat.«
(Nadaljevanje sledi.)
DNEVNIK
— 4 -i
15. februarja 1951
O POMOČI JUGOSLOVANSKIM NARODOM
m PMmnM nitraj
Račun brez krčmarja kominformističnih voditeljev, ki so hoteli g gospodarsko blokado in propagandno vojno uničiti Jugoslavijo
V •posledicah suše, ki je lani prizadela FLRJ, kakor tudi v zaostrenem mednarodnem položaju, so si obetali sovražniki socialistične Jugoslavije novega zaveznika. Nemarnost pred vojno in lakota naj bi pomagali torej opraviti tisto, tesar 400 milijonov dolarjev povzročene škode zaradi ekonomske blokade in propagandna vojna nista mogli opraviti — odvzeti jugoslovanskim narodom neodvisnost in jim tako preprečiti nadaljnjo graditev socializma. Tak je bil račun voditeljev kominfor-ma, njim enaka pa so bila tudi upanja nekaterih skrajno reakcionarnih vrhov v kapitalističnih državah■ Toda le račun, krčmarja zopet nikjer.
Jugoslavija je za premagovanje težav, povzročenih s sušo, uspela dobiti brez političnih koncesij do sedaj naslednje: 69,4 milijona do. larjev brezplačne pomoči od ZDA, dvoje posojil v skupnem znesku 5 milijonov funtov šterlingov od Anglije, posojilo pod izredno u-godnimi pogoji od Norveške in zagotovilo Francije, da jim bo po svojih močeh tudi ona priskočila na pomoč.
Razen tega zavzema v številnih državah vse širši obseg samoiniciativna akcija za zbiranje pomoči narodom Jugoslavije po kulturnih, socialnih, verskih in drugih organizacij. V vrsti teh so: «Zadruga za ameriške pošiljke v Evropo» — CARE, «Hrvatska bratska skupnost» kot največja dobrodelna organizacija Ame-rikancev jugoslovanskega porekla, mnoge protestantske organizacije v ZDA («Lutheran World Relief», eLutheran World Federativna, «The methodist church» i. dr.), društvo «Pri-jateljev Jugoslavija — Francija«, «Ameriško-jugoslovan-ski odbor za pomoč v hrani« v Chicagu, švedsko društvo rRešite otroke», ameriška organizacija «Mladina vseh narodov», norveško društvo «Pomoč Evropi» i. dr. Po zadnjih vesteh se je CARE obvezala, da bo poleg uslug, ki jih nudi z organizacijo transporta, tudi sama zbrala pol milijona dolarjev ter nam tako prihranila del izdatkov za prevoz-
ne stroške. Vrednost do sedaj sprejete in najavljene pomoči različnih organizacij je ceniti na preko 250 milijonov dinarjev.
Pomoči in posojil pod sprejemljivimi pogoji m o-mogočila Jugoslaviji le ena okolnost .temveč vrsta okol-nosti. Le-te so predvsem rezultat ugleda in gospodarskih uspehov, rezultat stremljenja progresivnega človeštva za ohranitvijo miru in končno tudi rezultat sodobne drulbeno-ekonom-ske stvarnosti v industrijsko razvitih kapitalističnih državah.
Pravilni oceni jugoslovanskega vodstva, da obstajajo v svetu navkljub sovjetskemu revizionizmu močne sile miru in socializma in da i-ma državno kapitalistični sistem v buržoaznih državah tudi svojo progresivno stran, sta bistvenega pomena za pravilno razumevanje sodobnih gospodarskih odnosov med industrijsko razvitimi in zaostalimi državami. Tako silijo članes visoko razvita proizvajalna sredstva v nekaterih kapitalističnih državah k različnim oblikam pomoči gospodarsko zaostalim deželam, ki brez podpore niso v stanju kupovati proizvodov njihove težke industrije-Kakšen obseg je poleg posojil zavzela brezplačna pomoč, je vsaj delno razvidno iz primera Združenih držav. Le-te so v času od 1. julija 1945 do 31. marca 1949 po darile v najrazličnejše svrhe 11.823.201.371 dolarjev. Brezplačna pomoč Jugoslaviji v znesku 69.4 milijonov dolarjev znaša torej 170-ti del ali 0,62 odst. navedene vsote. Značilno za povojno obdobje je tudi to, da so na primer posojila ZDA znašala v istem času 9.994.565 398 dolarjev, torej manj kakor brezplačna pomoč.
Da posojila in pomoči vsebujejo možnost izsiljevanja različnih — tudi političnih koncesij v prid upniku, se zavedajo jugoslovanski narodi iz prakse v bivši Jugoslaviji, a po osvoboditvi iz odnosov s Sovjetsko zvezo. Vendar s tein ni rečeno, da so sleherni pomoči in posojilu pogoji politične koncesije in odpoved neodvisnosti, kakor želi to prikazati
sovjetska propaganda. Praksa potrjuje, da so pogoji za posojilo ali pomoč odvisni predvsem od konkretnega zunanje in notranjepolitičnega položaja države, ki posojilo ali pomoč sprejema. Zunanje in notranje politični položaj socialistične Jugoslavije pa je zaradi enotnosti ljudstva in ugleda, ki ga uživa v svetu prav tak, da jim omogoča enakopravno sodelovanje z velikimi si. lami. In še več. Poleg ugleda in simpatij, ki jih uživajo jugoslovanski narodi in vodstvo v očeh naprednega človeštva, raste tudi pomen socialistične Jugoslavije v svetu. V borbi proti revizionizmu sovjetskih voditeljev odpira KP Jugoslavije tudi naprednim gibanjem v kapitalističnih državah pot iz zmede, v katero jih je pognala povojno revizionistična praksa sovjetskih voditeljev. Kakor pomen, tako ima tudi ugled socialistične Jugoslavije v svetu viden odraz v množičnih akcijah za pomoč jugoslovanskim narodom.
Da je razen navedenega med pomembne faktorje v zvezi z uspešno nabavo posojil in pomoči uvrstiti tudi dosedanje jugoslovanske u-spehe pri gradnji gospodarstva, je očitno. Saj sta od trajno naraščajoče ekonom, ske moči Jugoslavije odvisna tudi obseg in kvaliteta izvoza, ki predstavlja materialno bazo za vrnitev posojil. Ker so v Jugoslaviji uspeli izpolniti ključne postavke plana, jim že danes razširjene možnosti izkoriščanja prirodnih bogastev omgočajo poleg kritja domačih potreb tudi pospešen izvoz nekaterih asortimentov (predvsem — petkrat povečana proizvodnja svinca od 11.000 ton v letu 1939 na 57.000 ton v letu t949; cinka od 1776 ton v letu 1939 na 8800 ton v letu 1949; nadalje živega srebra, železne rude, cementa, hmelja in drugih na svetovnem trgu iskanih proizvodov). Le vrsta takih gospodarskih uspehov, doseženih kljub o-gromni škodi zaradi ekonomske blokade, je lahko prispevala k temu, da sta Anglija in sorazmerno mala Norveška ponudili FLRJ posojilo iz lastnih pobud.
-
Mladinski
pevski
z
Dirigent Šuligoj
Solistka
Zbor je nastopil v soboto in nedeljo v Avditoriju, Tržaški otroci so pevcem podariti cvetje, Glasbena Matica pa je dirigentu poklonila venec
GOSFODIIKS T ¥ O
f TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE~\
Blokiranje cen in plač v ZDA
Inflacijski strah je zadel tudi I sledeče podatke d podražitvi ZDA. Največja newyor-ška te- nekaterih živilskih potrebščin lefonska družba je objavila | v 45 letih:
J kvant (1,136 litra mleka 1 funt (°>45 kg) mesa 1 kruh
5 funtov krompirja 1 funt masla
Newyoršiei lliiat «Daily Mi-ror» je pisal, da predstavlja sedanja vrednost dolarja V odnosu s 1939 letom komaj 27 cent. Po službenemi ameriškem indeksu cen so cene zrasle od začetka 1950 do začetka 1951 leta za 17 odlst. Dve tretjini tega skoka padle na drugo polovico leta po ■začetku korejske vojne.
Ti pojavi so toliko bolj važni, ker se je proizvajalni potencial ZDA drugi svetovni vojni znatno povečal. Amerika je dosegla 106 milijonov ton proizvodnje jekla na leto, kar pomeni 20 odstotno pove-i čarjjie V letih. 1939. leta je   ;
1906. 7 cent 1960/51. 23	cent
15 cent	96	cent
5 cent	15	cent
8 cenit	19	cent
29 cent	74	cent
Amerika proizvajala 3000 ton umetnega kovčuka, danes pa 900.000 ton. Kapaciteta proizvodnje aluminija s® je v dvanajstih letih štirikrat povečala.
Od1 1945 do 1948. so se ameriške cene dvigale. T0 je bilo obdobje, ko se ie proizvodnja preorientiraia na mirnodobske izdelke. Sredi 1948. lefta so se pojavili prvi znaki prenapolnjenosti tržišča, cene so padale, govorilo se je že o hi-perprodukciji. Ponovno so cene pričele rasti P°d vplivom mednarodnih težav: oborožitev pričenja izzivati novo inflacijo.
Ameriška vlada je hotela vplivati na tržišče sprva z
Indiji grozi lakota
Letno 5 milijonski prirastek prebivalstva - Suše, poplave, kobilice in potresi stalno uničujejo pridelke - Namesto žitnih polj - gojenje industrijskih rastlin, ki prinašajo gospodarjem masten zaslužek
Indijska vlada se krčevito bori, da bi odvrnila od svoje dežele lakoto, ki jo ogroža in ki bi znala imeti tudi občutne politične posledice. Sicer je Indijec znan kot skromno bitje, ki mu dnevno zadošča prgišče riža, košček suhega kruha in skledica leče. Večina prebivalstva je močno podhranjena in se komaj drži pri življenju. Navzlic temu le red-koma obišče deželo lakota, ki pobere milijone prebivalstva. Minulo je komaj nekaj let, odkar je med zadnjo svetovno vojno zahtevala lakota samo v Bengaliji nad 3 milijone človeških žrtev. Zavedajoč se nevarnega prehrambenega položaja so tudi voditelji Indije, čim so prišli na oblast, pod-vzeli najodločnejše ukrepe za dvig kmetijske proizvodnje. Preko vse Indije je šlo geslo «proiizvajajte ved živežas, ki
ŠPORTNI DNEVNIK
Tehtanje nasprotnikov
CHICAGO, 14. — Jack La Motta ter Ray «Sugar» Robinson, fci sta se srečala danes po. noči, sta se včeraj javno tehtala. La Motti je tehtnica pokazala 72,574 kg, kar je skoraj skrajna meja srednje kategorije, Robinson Pa je tehtal samo 70,520 kg.
Spored zimske olimpiade ki bo 1.1952 v Holmenkollenu
Francozi na Norveškem
EARIZ, 14. - Erancoska smučarska federacija sporoča, da bodo zastopali državne barve na mednarodnem tednu v Hol. menkollenu Henri Oreiller, Ja. mes Couttet ir.1 Benoit Carrara. * # #
BEOGRAD, 14. — Na tekmah v skokih, ki bodo 18. t. m. v Celovcu, bodo nastopili tudi ju. goslovanski skakalci Polda, Zalokar, Langus ter Avsenek.
TENIS
Francosko prvenstvo
na pokritih igriščih
LION, 14. — Današnji izidi mednarodnega prvenstva Francije na pokritih igriščih: Marcel Bernard (Francija) je Premagal Del Bella (Italija) z 8:4, 6:2, 6:2. Dvojice: Borotra - Du-luc (Francija) sta premagala Garriga - Noghes z 6:3, 6:3, 6:3; Drobr,y - Gamero (Egipt-Fran. cija) proti Atuelsson . Bolelli (Švedska •> Francija) 6:1, 3:6. 7:5, 6:3.
Svetovni rekord v metu kroole
v zaprtem prostoru
NEW YORK, 1*.	— Jim
Fuchs je včeraj zvečer v Ma-dison Square Garden dosegel nov svetovni rekord v metu krogle z rezultatom 17,75. Prav tako je bil njegov tudi prejšnji najboljši svetovni rezultat 17,54, ki ga je postavil lansko leto.
Ameriški duhovnik Bob Rt-chards iz Kalifornije je na atletskem tekmovanju v New Yorku skočil s palico 4,597 m, pri čemer je do odskoka napravil samo 15 korakov. To je doslej drugi rekord v zgodovini atletike, medtem ko je bivši tekmovalec Comelius War-merdarn leta 1943. z enakim šte-
OSLO. 14. — Objavili so načrt olimpijskih zimskih iger, ki bodo v Oslu v prihodnjem letu. Spored je tak:
Četrtek 14. februarja Ob 13.00: veleslalom, ob 17.00: hokej, ob 21.00: hokej.
Sobota 16. februarja Ob 9.00:	umetno drsanje,
ob 11.00: moški ali ženski smuk. ob 13.00: ženski ali moški smuk. ob 15.00: hitrostno drsanje, ob 17.00: hokej, ob 21.00: hokej.
Nedelja 17. februarja Ob 12.30: skoki za kombinacijo. ob 16.00: drsanje na 5000 metrov, ob 17.00:	hokej, ob
21.00: hokej.
Ponedeljek 18. februarja Ob 9.00: umetno drsanje, ob 11.00: tek na 17 km, ob 17.00: hitrostno drsanje na 1500 m. ob 17.00: hokej, ob 21.00 hokej.
Torek 19. februarja
Ob 10.00: drsanje na 10.000 metrov, ob 13.00: moški slalom, ob 17.00: hokej, ob 21.00: hokej.
Sreda 20. februarja Ob 21.00: hokej.
Petek 22. februarja Ob 17.00: hokej, ob 19.00: umetno drsanje, ob 21.00: hokej.
Sobota 23. februarja
Ob 10.00: tek za ženske na 10 km. ob 12.00 štafeta 4x100 m, ob 14.00: bandy, ob 17.00: hokej, ob 21.00: hokei.
Nedelja 24. februarja Ob 13.30: skoki, ob 17.00: hokej, ob 21.00: hokei. Ponedeljek 25. februarja Ob 19.00: drsalna revija ob bengaličnih ognjih.
Odbor za namestitev obiskovalcev olimpiade je že zahteval od prebivalcev Osla, naj narede vse. da bi lahko spravili pod streho okoli 20.000 tujcev, ki bodo po predvidevanjih obiskali prireditve. Na igrah bo sodelovalo približno 900 tekmovalcev, od katerih bo
Domu slepcev v bližini Hol-menkollena, kjer bo prizorišče olimpijskih iger.
Rokoborci Spartaka
v Italiji
BEOGRAD, I t — Rokoborci Spartaka iz Subotice bodo odpotovali 25. februarja v Italijo, kjer se bodo srečali s štirimi italijanskimi društvi. Na pot se je odpravilo 10 atletov, med katerimi Vukov. Bajer in drugi.
Platense-Milan 3-2 (1-1)
Bodo Argentinci igrali
tudi v Beogradu?
MILAN, 14. — Pred desetti-soč gledalci je danes argentinsko nogometno moštvo Platen-se, ki trenutno potuje po Italiji, premagalo Milan z rezultatom 3:2 (1:1), Milan je že vodil v drugem polčasu z 2:1, nato pa se je pustil dohiteti in celo prehiteti od danes dobrih gostov, ki so se tako rehabilitirali za dva poraza, ki so jih doživeli na italijanski turneji. Igralci ostanejo v Milanu do 20. februarja in imajo namen odigrati tudi nekaj tekem, od katerih naj bi bila ena celo v Beogradu?
ii! ni
Povprečno dve mednarodni tekmi letno
LONDON, 13 — Na sestanku Footbali Association je bil izdelan provizoričen program mednarodnih tekem, ki jih bo odigrala angleška državna reprezentanca do koncia leta 1954. Seznam iger je videti takšen:	septembra 1951 ali
marca 1952: Anglija-Francija; 28. novembra 1951: Anglija-Spanija; maja 1952; turneja v Švico in . Italijo; septembra 1952 ali marca 1953: Anglija-Avstrija; 26. novembra 1952: Anglija-Belgija; maja 1953: turneja v Južno Ameriko (Argentina, Urugvaj, Brazilija, Cile; oktobra 1953:	Anglija
proti reprezentanci FIFE, ob priliki devetdesetletnice ustanovitve Footbali Association; poleti 1954:	svetovno prven-
stvo v Švici,
Na sestanku je zveza nadalje izrazila svoje obžalovanje, da ne more sprejeti v letu 1951 dvojnega srečanja z ZDA, vzrok odklonitve je ((prenatrpan# koledar mednarodnih prireditev.
Koledar, kot vidilno, močno stanovalo sedem sto v nekem' šepa na obsežnosti, saj verjet-dijaškem domu v predmestju I no ni dežele v Evropi, ki bi
vilom korakov skočil 4,787 m. | Osla, ostale pa bodo naselili v | se tako redko spoprijela z dru
gimi državami. Anglija še vedno hoče igrati vlogo stare težko pristopne gospodične, ki nakloni tekmo le kot veliko
milosit. Cim manj je nekoga na spregled, tem bolj je dragocen in zanimiv, tem laže se tudi udiušijo in utajijo razne hibe. V primeru poraza pa upajo Angleži, da se bo v času do naslednje tekme že polegel prah in, da bo znova stara slava, od katere živijo zadnja leta, prerasla poraiz. In imajo prav. Tako bodo privlekli do leta 1953., ko se bodo pomerili na zelenem polju z »reprezentanco kontinenta#, ki jo bodo seveda z lahkoto premagali. Er.ajstorica, sestavljena iz še tako dobrih posameznikov, bo vedno za razred slabša od homogene ekipe povprečnih igralcev. Naivni publiki to noče v ušesa, in tako bodo Angleži lahko živeli zopet nekaj časa od kredita te tekme. 2al bodo morali na svetovno pr venstvo v Švico, ki bo, vsaj za Anglijo, zadnja prilika, da pokaže, koliko resnično, velja brez raznih bolj ali manj poceni «trikov».
je imelo tak uspeh, da je še pred letom Nehru dejali, da v Indiji ne Ibo nikdar več lakote in da od. leta 1952 dalje Indiji sploh ne bo več treba uvažati živil.
Vendar so že tedaj poznavalci indijskih razmer menili, da gleda ministrski predsednik preveč rožnato v prihodnost pričo akelnostd, da ima Indija letno 4 do 5 milijonski prirastek v prebivalstvu, da je njena žetev vsako leto podvržena poplavam na severu, suši na jugu, kobilicam in drugim nadlogam, da je način obdelovanja zemlje zaostal in da vladajo tam nemogoči družbeni odnosi na deželi, kjer malo fevdalno plemstvo tako imenovani «zamindari», neverjetno izrablja kmečko ljudstvo, ki živi v neke vrste kolonatu. Sicer je indijska vlada izvedla neke vrste agrarne reforme, ki naj bi naredila konec prevelikemu izkoriščanju kmeta, vendar je ta ostala le na papirju ir» tudi kaže, da bi se spričo slabe uprave, nesposobnosti in korupcdjie nižj.iih upravnih organov mogla v doglednem času izvesti. Nemalo je na tem stanju krivo tudi to, da izrabljajo velike površine zemlje, ki so se doslej porabljale za pridelovanje žiita, za gojenje in dusirijskih rastlin, ker se pač s tem več ((zasluži#. Tako je v teh letih samo v Bengaliji, ki je najbolj gosto naseljena indijska pokrajina in kjer se lakota najprej in najbolj občuti, izgubilo letno 75.000 ton rižniega pridielka, ker so zasadili bombaž. Tako tudi ni bilo letos nič s planiranim 15 odstotnim poviškom poljskih pridelkov in vlada je naročila januarja običajno količino 1 milijona in pol ton žita, kolikor je doslej znašal reden uvoz riža iz Burme, misleč da bo s tem krila svoje potrebe.
Toda lanske vremenske ne-prilike in posledice hudega potresa, ki je avgusta meseca capustošil Assam, so povzročile, da Inidija s tem nakupom še zdaleč ne bo rešila svojega prehrambenega vprašanja, ker izkazuje primanjkljaj najmanj 6 milijonov ton žita V primeri s 55 milijona, kolikor se ga tam vsako leto porabi. Da bi krila primanjkljaj je najprej posegla po drakandčnem sredstvu in znižala dlnevnd obrok žita, oziroma riža na 250 g, kar pa ne predstavlja nobene rešitve, marveč le nevarnost, da se
zdravstven položaj hudo poslabša. Pričakujejo sicer, da bi mogla diati pokrajina Pundja.b že aprila ali maja vsaj pod mi. lijona ton žitnega viška, kar je pa le kaplja v vodi spričo milijonskega primanjkljaja. Zato je vladla naročila zadnji mesec v sosedinih državah Siamu, Indldidni in celo Kitajski žita in riža v skupni množini 3 in pod milijona ton, za katere se pa ne ve, če in kdaj bodo prišle.
Ostane torej v vsakem primeru primaoijikljaj &e vedno 2 milijona ton, ki jih ne more dati nihče razen Amerike, katera razpolaga z viškom lanskega leta približno 10 milijonov ton žita. Tako je bila indijska vladla prisiljena, da se je obrnila za pomoč na Ameriko v času, ko žal odlnošaji med obema niso posebno prisrčni. Odkar se je začela vojna na Koreji so se razmere medi obema državama še posebno poslabšale. V Ameriki se pritožujejo nad Indijo, češ da nudi pomoč kitajskemu napadalcu in dia se je udinjala sovjetskim interesom, dočim, očita Indija svoje strani ZDA. da je s svojo nepopustljivostjo pripomogla k svetovni krizi, ker je preprečila sprejem LR Kitajske v OZN. Zato je tudi zunanjepolitični odbor ameriškega senata, kii se je bavil z indijsko prošnjo, to zelo hladno pretresel in jo slednjič izročil nekemu pododboru na prouče. vanje, kar je splošno naredilo vtis, dla je stvar zašila za vedlno v miznico.
Pri tem pa senait očividho ni računal z ameriškim jav-rim mnenjem. Kmalu, so se tam dvignili protesti pri raznih člo-
vekoljubnih ustanovah, da se ne bi smelo delati pt&litičnih kupčij, kadar gre za ogrožanje obstoja milijonov človeških živ Ijenj.. V zunanjem uraidiu v Washir.-gtonu so se pa očividno ustrašili tudi neljubih posledic, kd bi jih tako stališče moglo izzvati v Indiji sami. 2e sedlaj ne šteje tam Amerika posebno velikega števila prijateljev, a upari v Hajdierabatu, Assamd in drugih pokrajinah,
Stara indijska žena
s katerima ge te bavila sredli januarja vseimdijsfca konferenca v Delhiju, so pdkazali, dla bi znala lakota dovesti <fo hudih nemirov, ki bi jfih bilo težke zadušiti, (slasti afco sle upošteva, dla je hladna vojna, odkar se je Kitajska polastila Tibeta tudi že na vratih Indije. Za indijsko lakoto se je pokazal Ameriki grozeč obraz sovjetskega tekmeca. Zaradi tega se je Po odklonilnem stališču senata za zadevo znova pozanimal predsednik Truman, ki je sedaj poslal kongresu priporočilo, naj se Indiji da pomoč v živilih, bodisi brezplačno, ali pa vsaj na dolg rok, ker ima Indija ravno tako malo dolarjev kot žita, dla bi ga* z njimi plačala, Tako ima sedaj ta izglede, da se bo rešila preteče nevarnosti, ne da bi ji bilo treba zato dati politične koncesije, ki jih v mednarodnem položaju, v katerem se Indija danes nahaja, ne more dati,
e- *j -i
i,č;' ■'
■ -
' ■
iSif "VK
Pandit Nehru — predsednik indijske vlade
raznimi finančnimi ukrepi: * povečevanjem davkov ih on'e" jdtvdijo kreditov. Vsi njeni sito-bemi apeli za ((prostovoljno blokiranje cein» niso imeli ni" kakih uspehov. Cene s° pričelo se te čutiti pomabji1®' nje važnih surovin. Zato jeJ* la država prisiljlema nastopi« raznimi ukrepi na crviM® tržišču.
Sredj decembra pretekle? leta. je predsednik Truman ff0, glasil «stanje narodne ■pril***’ ljenosti« in objavil ukaz o®i novitvi novega državnčg3 gana — Urada za oforaO#** mobilizacijo.
Cen,e pa so še vedno nOŠ in javnost je zahtevala trolo. dia se zmanjša inllaCJ* Zato so pričeli na hitro nizirati državni aparat z3 trolo proizvodnje. 3. janu®^ sta bila z odredbo piredsednira Trumana osnovana ^Va na: Svet za obrambnohd^ zaci-jo in Uprava za obran*®0 proizvodnjo.
Uprava za obrambno F*”? vodn jo se mora baviti P* vsem s planiranjem, ko®1^’ kcmtingenitiranjem, Prian.j, transportom, delovno silo, vom. rudami in energetiko-sedaj so se s terni posli k® posamezni državni org3®-
Uprava za ekonomsko sj3®* lizacijo utrjuje cene i*1 P ^
sta-
sta-
Ona deluje preko urada z® bilizacijo cen in Sveta 33 bilizacijo plač.
To so samo vodeči 2e po njihovem kompl sestavu se lahko sodi, kak men bo imela državna ^otl ^ la nad proizvodnjo y ZDA. arga/ni sedaj še ne razp°i“® s potrebnim osebjem. Ta° ^ na pr. pred mesecem <*na uprava za ekonomsko 0ta? zaeijo okoli 300 medtem ko jih je slična orgtoV-zacija jjmela medi drugo no vojno 20.000. To ie tudi ^ izmed razlogov borbe, ki vodila okoli kontrole c®0 posameznimi resorji.
Težkoče, blokiranje c®3 ^ mezd nam postanejo j3®^ ^ upoštevamo, da Je v^ ^ krog 4 milijone različnih Pu jetij in 240.000 tovarn. ^ ^ tega moramo upoštevati, zajposlemih 61 milijonov «
Vse te povzroča ogrc®*16 „ nične težkoče prti blokh® cen. Zato tudi niso bile o ^ ljene posebne maiksintel0« ^ ne, temveč je bilo samo javljeno, dla ne me dajati dražje kot le	jo
času od 19. decembru R’s' " ^ 25. januarja 1951. Prav dovoljeno nikakršno PoVfC^ui
plač nad raven, ki so 1°
25. januarja.
Seveda so te odredbe P j,
zat°
9»
(Nadaljevanje in konec)
1937. leta je bilo v Vrhovnem sovjetu še vedno 45 odst. delavskih predstavnikov, 1950 jih je samo 35 odst. Procent delavcev pada, rastejo pa tako imenovani «intelektualci», 31 odst 1937. leta prišli na 47 odst. 1950. leta. To so predvsem visoki funkcionarji ali predstavniki onih služb, ki jih tako ali tako moramo računati med državne uradnike. Tudi delavci so u glavnem že zdavnaj postali funkcionarji ali sindikatov ali partije. 1920. leta je bilo v vrhovnem predstavništvu nad 90 odst. pristnih delavcev.
Ta ogromni birokratski aparat se je popolnoma odtujil od mas. Ne računa več s težnjami mas, temveč samo, kako bi povečal eksploatacijo. Birokratizem duši narodne težnje in terorizira delavski razred. Vodi k centralizmu, ki je logična posledica sistema in temelj krute discipline. Ni razlike med državo in partijo, ker partija ni nič drugega kot organ državnega kapitalizma, je zaslomba m izvršitelj teženj birokratske kaste. Ni svobode in mišljenje širokih slojev ne more priti do javnega Izražanja zato, ker se državni kapitalizem boji odpora mas zato tudi tako raste birokratski aparat.
Zrasla birokratska kasta teži k vojni iz več razlogov. Glavni izmed njih je v tem, ker se hoče še bolj okrepiti, ker hoče dobiti nove proizva-
Podatki o birokratizmu in birokratski kasli v SZ
jalne vire in na ta način odst raniti ekonomske težave in socialne nevarnosti. Marksizem uči, da mora kapitalizem v monopolistični fazi priti do tega.
Sovjetska zveza je po 1945. letu v dežele (djudske demokracije« razposlala tisoče predstavnikov svoje birokratske kaste. Te dežele so postale prekrasen izvor za krepitev sovjetskega državnega kapitalizma.
Govorili smo, da so v sovjetskem državnem aparatu tudi med uradništvom ljudje, ki žive v istih pogojih kot izkoriščani delavski razred. Iz tega ne smemo delati zaključkov, da birokracija od spodaj ni sodelavec sistema in agresivnega imperializma. Tudi ona postaja važna ih ima več koristi, če «sovjetski» državni kapitalizem raste P° čeprav s pomočjo osvajanja tujih dežel.
Birokracija Sovjetske zveze bi imela ogromno prilik, da pride do boljšega parazitskega življenja, če bi osvojila in izkoriščala Nemčijo, Francijo, Italijo itd. Ni važno, če poe-dinci niso formalno lastniki vsega tega, kar se osvoji, če
niso privatni kapitalisti. Prav tako, kakor v nacističnem sistemu so tudi v asovjetskem« osvajanja težnja vsakega posameznega birokrata.
Ce vse to razumemo, tedaj nam postane jasno, zakaj se Sovjetska zveza proglaša za vodečo deželo socializma, zakaj proglaša Stalina za voditelja in genija celega sveta, zakaj se partije povezujejo v Kominform in podrejajo železni disciplini in zakaj se ne more ustvariti socializma brez direktne intervencije Sovjetske zveze. Postane nam jasno, zakaj Moskva ne dovoli, da bi kdo zgradil socializem sam brez njenega protektorata in vmešavanja. Moskva vodi tako politiko zato, ker ni socialistična in ker ne želi socializma. Sovjetska armada, ki bi prišla v Nemčijo, Francijo, I-talijo ali Jugoslavijo bi prišla tja ne da ustvari socializem temveč, da okupira teritorij, na katerem bi se, po najhujših kolonialnih metodah, eksploati-mio v korist «sovjetskega» državnega kapitalizma in birokratske kaste.
Zato je pravičen odpor vseh tistih, ki se dvigajo v obrambo proti tem agresivnim težnjam.
čile mnogo nesmislov, tudi od govorni državni -	^
takoj objasnili, da irrrZš^ pravka samo z začasno in da bodo kasneje nepravilnosti.	v
Nova odredba je tozva ^ gorčene proteste delavsk^ ganizacij. Tri delavski stavniki v Svetu za s*3 .sati cijo plač niso hoteli te odredbe. Bilo je d ' stavk, izmed kaiterih je ^ železničarska.
To, kar Sovjetska zveZ<lJLf
naša svetu s svojim il0sV°l, s>
njem« in s svojim «mir°^ „
progres, m svoboda	”
mtčresu proletariata. (J.
eni deželi bi prolztarl<ft s~
kim osvobojenjem postal
hoden. On bi samo erte^t^fU-
sploatatorja zamenjal 2 ^
gim še hujšim. Vedno
di je v svetu, kj praV^n^5'
zumejo »sovjetski«	i*
zem, njegove metode, c
sredstva. Vedno več f f0t)9
ki se mu postavljajo P6 ^
Naš v teh zadnjih
Priča izstopa vrste	kou
mističnih poslancev	<0
janske partije prav	&	.
l°90v.	sovietj
Nevarnost pred	e
agresijo deluje tako,
obrambna fronta svetavl0Č^
bolj krepi. Kolikor ^	^
ša ta fronta in to 1* ^
vprašanjih, od psihoio^js* či orožja, toliko ie -ftffl' verjetnost sovjetske , str Prav zato se bodo vjetski nameni kon ^ vojne. Sovjetski drža talizem bo ostal bre in birokratska kasta . V> v svoje prostore. čaš ko bodio 1tar *e(joV< mogli
hoteli in
svojo besedo. Do tega
Pril'0	, voPe '-j
Ce bo pa prišlo do ^ r bo končala prav tak° voT se končale vse	1
ne po vrsti: z u1tl bilo .
ot
padalcal Tokrat	pr-	■	j
uničenje strašnejše nejše za krivce °d je zadelo Hitlerjevo
okf
UREDNIŠTVO-	ULICA MONTECUH1, St. 5, III. nad - Telefon	Mev »3-S0( id M-63* - Poitnl predal JU. - UPRAVA: ULICA SV.	KKANC1SKA	I
UHEDNISI vu:	uuo- R 73.38 OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18 Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v šlrml 1 stolpca: trgovski	60. finančno-
upravni 100, osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ:	Za vsak mm širine 1 stolpe# za vse vrste oglasov po 10 din.	i
Odg urednik STANISLAV^ENKO. - Tiska Triaškl tiskarski aavoa. - Podru*.: Gorica. Ul S. Pelltco 1-11., Tel. 11-32 • Koper. Ul. Battlsti 301a-I, TeL 70.	|	Ljubljana,	Tyrševa	34	.	tel.	20-09,	tekoči	račun	prt	Komunalut	banki	v	Ljubljani	6-1-90332-7.	-	Izdaja	Založništvo	tržaškega	tiska
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, me»—^ Poštni tekoči račun za STO-ZVU Založnišl-o tržaškega tiska. Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega
esečn0
Inozemske*3