MUZEJSKI RAVNATELJ LJUBLJANA JOGOSI.AVI J St. 212 |iat icfaftia mU ^ mesece L L 6.50 ved. širokosti zahv; cice. (o. a sla leto L 75.—, ▼ « 30 slat — 0#MBiu« 1 ms c« in obrtne oflasa L 1-—» 1.50, oglase daoarnih zarod prn »tram L v Ttotu. a tore*, C, saptambra 1927. EDINOS Letnik Lil UrednStvo to a|aa »■Mliii Trat A dka SL Fraacesoo d*AmI 30. Ta-kfoo 11-97 Dopisi aaf se potikajo fakljateo aradailtva. oglasi, rskln-- jjj «j®oar pa opATuMm Rokopisi aa ne vrače jo. NeArankir^aa se ne sprejemaio. — Last. založba in tisk Tiskarne .Edinoste. t Gorici : aBca G4oso4 Cardncci It 1. L n. — Telet it 321 Glavni in oagovorni aredmk: prof. Filip Perle. . Mo orsanlzacHfl dela Včeraj se je na svečan način otvoril v Rimu tretji mednarodni kongres za znanstveno organizacijo dela, na katerega je i-r^lalo svoje zastopnike sUride-držav iz vseh delov svexa. Ze to dejstvo nam kaže, da povsod pripisujejo veliko važnost vprašanjem, ki jih ravnava! te dni. In to paznjo kongres pač tudi zasipa v polm tineri, zakaj znanstvena organi-^acija dela je eno najvažnejših vur^nj, od katerega. je v veliki mici odvisno blagostanje najtrših plasti ljudstva. Z znanstveno organizacijo dela hočemo doseči smotreno izrabljanje dela in gospodarskih dobrin. Na polju gospodarstva 'in proizvodnje sku&amo doseči s čim manjšimi sredstvi čim večje uspehe. Ker se na mednarodnih kongresih za znanstveno organizacijo dela posveča največja pažnja praktičnemu reševanju tega vprašanja in ne 1 teoretiziranju raznih znanstvenikov, baš zato so ti kongresi velikega pomena. Boj med proizvodnimi in go-sWku-skimi silami na narodnih in mednarodnih tržiščih se je posebna v povojni dobi zelo poostril. Bolj kot kdaj velja prav v sedanjem času za vsa industrijska in trgovska podjetja zakon selekcije. Kar je zdravega in življenja zmožnega ostane, drugo izgine. Kljub umetnim obzidjem, s katerimi so se pašamame države skušale v zadnjih osmih letih zavarovati pred tu Mini HL wMm kongresa za znanstveno organizacijo dela v Rimu RIM, 5. (Izv.) Danes, ob 10. uri se je v dvorani senatorske palače na Kapitalu svečano otvoril III. me d n ar. kongres za znanstveno organizacijo dela. Posebno pozornost med udeleženci vzbuja žena in duševna sotrud-nica ustanovitelja znanstvene šole za organizacijo dela gospa Taylor. Prvi je * povzel besedo generalni tajnik rimske gn-vernije comm Delli Santi, ki je izročil udeležencem pozdrave v imenu rimskega mesta. Za njim je govoril predsednik kongresa senator Luiggi, ki je podčrtal V svojem govoru pomen kongresa in raz pravnega predmeta, znanstvene organizacije dela v raznih področjih, v industriji in trgovini, v javnih službah, poljedelstvu in domačem gospodarstvu odnosno gospodinjstvu. Predsednik mednarodnega odbora poslanec on. Franc M auro je povdarjal italijanske zasluge za znanstveno organizacijo dela in uspehe, ki jih je v tem pogledu dosegla Italija. Po kratkem pregledu uspehov, ki so bili doseženi drugod, je govornik podčrtal potrebo in korist mednarodnega sodelovanja, ki bo pospešilo dosego ciljev, katere si je postavilo to gibanje. Ob za-ključku svojega govora je pozdravil poslanec on. M auro navzočo vdovo Taylor. «Mi vsi smo», je zaključil govornik, «borci za idejo, za katero se je toliko tru- jim blagom, se konkurenca zmerom bolj čuti. ( Naravno je, da morajo v boju za obstanek zmagati ona podjetja, ki so močnejša, ker producirajo z manjšimi proizvodnimi stro-ški, izrabljajo vse nove pridobitve na tehničnem in gospodarskem polju in ki radi tega proizvajajo najboljše stvari ter jih lahko vržejo na trg po najbolj nizkih cenah, tako da postanejo proizvodi dostopni tudi onim najširšim plastem konsumen-tov, ki radi posledic vojne živč v stiskah in pomanjkanju. Zmagati morajo torej ona podjetja, v katerih je delo znanstveno organizirano. Izkoristiti čim bolj obstoječe materialne dobrine in zmanjšati ob enem napor Človeka, to stremljenje, ki je poglavitna težnja narodnega gospodarstva, se je z uvedbo stroja zelo pri-bldžsilo svoji udejstvitvi. Velik korak naprej na tej poti pa predstavlja delitev dela. Amerika je v povojni dobi postala dežela pravih gospodarskih čudežev. Njena industrija stoji v svetu na prvem mestu. Kljub temu, da so plače, ki jih prejemajo delavci v Ameriki, tri- do štiri krat večje nego pla-če evropskih delavcev, se je A-merikancem posrečilo vzdržati konkurenco evropskih proizvajalcev, ker se jim je posrečilo znižati proizvodne stroške. Kako so to dosegli? Strokovnjaki pravijo, da je treba te uspehe pripisovati skrajni delitvi dela, ki so jo Amerikanci izvedli, ker so s specializacijo delavcev obvladali čas. Ugotovljeno je, da rabijo za določen tip avtomobila ameriške tovarne v primeru z evropskimi tovarnami tri- do petkrat manj delovnih ur! V času, ko izdela evropska tovarna en avtomobil, jih ameriška tovarna izdela pet! In isto velja še za nešteto drugih proizvodov. S smotreno, znanstvena organizacijo dela so v Združenih državah Severne Amerike dosegli blagostanje, kakršnega ni v drugih državah sveta. Že iz tega razvidimo, kako velikega pomena za človeštvo je proučevanje* novih metod prfr org-anizaoiji dela v tvornicah, v poljedelstvu in drugod. In sodelovanje strokovnjakov iz vseh delov sveta v tem važnem vprašanju zamore pač obraditi mnogo dobrega za vse narode. Kongres, ki se sedaj vrši v Rimu, se bo pečal s celo vrsto tohničnih vprašanj. Razpravljal bo pred vsem o znanstveni organizaciji dela v industriji, v pc.ljedelstvu, v javnih obratih in v domačem gospodarstvu ter o znanstveni organizaciji trgovanja z industrijskimi in poljedelskimi proizvodi. mednarodna ! dil vaš slavni mož, za idejo: napraviti potom družnega sodelovanja in vseh onih, ki se trudijo z duhom in telesom za napredek, dati svetu plemenitejše in srečnejše ljudi.* predsednikom mednarod-odbora je povzel med Za nega splošno pokornostjo navzočih besedo minister za gospodarstvo on. Belluzzo, ki je predal kongresu najprej pozdrave vlade in posebej še pozdrave njenega načelnika. Minister, inženir in strokovnjak, je podal predvsem kratek zgodovinski pregled organizacije dela, nato je prešel na znanstveno organizacijo dela in na njen pomen za gospodarsko in socialno življenje. Posebno pozornost je posvečal v svojem govoru znan-stveni organizaciji dela v domačem gospodarstvu ail gospodinjstvu, ki mu posveča veliko pažnjo tudi fašistovska vlada, ker s tem bi prihranile gospodinje mnogo truda in časa ter bi lahko posvečale vzgoji svojih otrok. Ako naj žanje ideja znanstvene organizacije dela ka) u-spehov, jo je treba zanesti in razširiti med široke delavske množice, ki se ji ne bodo več upirale, ko bodo natančno spoznale njene človekoljubne in socialne koristi. «S tem vošči-lom», je zaključil minister, «o-tvarjam v imenu Nj. V. kralja Italije, visokega patrona kongresa, III. mednarodni kongres za znanstveno organizacijo dela«. Po preči tanj u poedravnih brzojavk, ki jih je kongres poslal kralju in predsedniku vlade. Nato je predsednik zaključil otvoritveno sejo. Ob 15. uri so se sestali udeleženci v mednarodnem zavodu za poljedelstvo, kjer so bili izvoljeni načelniki in poročevalci štirih sekcij, v katere se je razdelil kongres. Ob 16. uri je priredilo rimsko mesto na čast u-deležencem kongresa na Kapi-tolju svečan sprejem, po katerem so si gostje ogledali rimsko mesto. Zactnla nedelja pred volitvami v narodno skupščino . BEOGRAD, 5. (I*v.) Včeraj, (zadnjo nedeljo pred volitvami (je bila izredno živahna. Volilni /boj je dosegel svoj vrhunec. Vsi bivši poslanci in drugi kan- Novc poplave T Bukortol ta Besarabi)! BUKAREŠT, 5. Po kratkem prestanku so se nalivi v Bukovini spet nadaljevali. Reke so prestopile bregove. Človeške žrtve se sproti večajo. Samo v vasi Gura Putilei so našli 40 mr- didati so imeli nešteto shodov v tvecev, moških, ženskih in otrok. mM o iSmM preaM na kosfinacifo obsojenih zlo-čtncefv RIM, 5. (Izv.) Ministrstvo za notranje zadeve je ponovno u-go to vilo, da so bili večkrat kon-finirani iz navadnih, to je nepolitičnih razlogov tudi taki ljudje, ki so se v kraju kocifmaci-je izkazali za boine, vsled česar so morali biti izpuščeni na svobodo. Slični slučaji dokazujejo, da se izvajajo zdravniški pregledi v konfrnacijo obsojenih pred njihovo odpošiljam jo zelo površno. Zato je ministrstvo za notranje zadeve odredilo, kakor doznava agencija «L'Infor-matore deli a Stampa», da morajo biti zdravniški pregledi, ki se vršijo pred odpošiljatvijo konfiniranih, bolj temeljiti, nego so bili do sedaj, posebno ker se s podobnimi slučaji erarju nakopavajo nepotrehni stroški. Zasedanje ministrskega sneta se bo vršilo takom meseca? RIM, 4. Rimski listi pravijo, da se vršijo po vseh ministrstvih velike priprave za prihodnje zasedanje ministrskega sveta, ki se bo vršilo bržkone že tekom tega meseca. Posebno velike priprave so v teku v ministrstvih za gospodarstvo in korporacije. Pripravlja se mnogo važnih ukazov. V zvezo s tem se stavi tudi razgovor načelnika vlade s predsednikom poslanske zbornice on. Casertanom, ki se ima vršiti po povratku poslednjega iz Milana v Rim. Ministar on- Bellnzzo pil načelnika vlada RIM, 5. Včeraj je posetil minister za gospodarstvo on. Bel-luzzo načelnika vlade on. Mus-solinija. Razgo var jala sta se gospodarskem položaju v Italiji. Tozadevno je on. Belluzzo podal predsedniku vlade daljše poročilo s posebnim o žirom na položaj poljedelstva. Obrazložil je on. Mussoliniju tudi svoje stališče glede francosko-nemške trgovinske pogodbe ter o njenih posledicah na produkcijo v Italiji ter njen izvoz. aPride of Detroit* prispel ▼ raki v Indiji KARAKI, 4. Letalo «Pride of Detroit» je zapustilo včeraj zjutraj ob 3. Bender Abbas ter je prispelo včeraj ob 15.53 v Kara-ki. , Danes je nadaljevalo svo; polet proti Kalkuti. Oirtni z&ar Dmžfie narodov ŽENEVA, 5. Danes je otvoril >redsednik sveta Družbe narodov Villegrass občni zbor Družbe narodov. Otvoritvi so sledile volitve predsednika. Prvi krat zgodovini Družbe narodov se je zgodilo, da se je vnela pred volitvami predsednika živahna volilna borba med delegatom Uruguajra Guanijem in delegatom Avstrije Mensdorfa. Da bi se ta borba prekinila, se je nameravalo kandidirati za predsednika japonskega delegata Adacija, ki pa kandidature ni hotel sprejeti. Prešlo se je k volitvam predsednika občnega zbora Družbe narodov. Izvoljen je bil s 24 glasovi delegat Uru-j^uaya Guani proti delegatu Avstrije Mensdorfu, za katerega je bilo oddanih 21 glasov. Ta dogodek je vzbudil mnogo komentarjev. Sestonsk Hale antante T Ženevi svojih volilnih okrožjih- Ministrski predsednik Vučićevič je imel shod v Banj al u ki, kjer je ostro nastopil proti glavnemu odboru radikalske stranke. Boža Maksimovič pa je imel velik shod v Beogradu. Ljuba Davidovih je govoril na zborih demokratske stranke v južni Srbi-jL Štjepan Radič je po Dalmaciji napovedoval poraz radikalov in bodočo vlado demokratske zajednice in HSS. Vsa zborovanja so potekla mirno in brez incidentov. Največ zanimanja pa vlada za jutrišnji shod Ljube Davidavića v Beogradu. Shadf dr. Korešca LJUBLJANA, 5. (Izv.) Dr. Korošec je imel včeraj svoje shode v Moravčah, Kamniku in Škof ji Loki. Na vseh shodih je dr. Korošec zagovarjal blejski pakt, ki je zasigural SLS vstop v vlado. Ko je govoril o zunanji politiki, je naglasil, da se stališče SLS v zunanje-političnih vprašanjih strinja s službeno državno politiko. Govoreč o volitvah, je dejal, da volilnega nasilja ni in da bo vlada, če ne bi dobila pri teh volitvah potrebno večino razpisala nove volitve. Občinske etra« v ZnSW&a Zmaga Tmakićeve skupine ZAGREB, 5. Včeraj so se vršile v Zagrebu občinske volitve, katerih izid je postal senzacionalen za jugoslovensko politično javnost in obenem zelo slab za Hrvatsko seljaško stranko. Večino glasov si je pridobila Trumbičeva skupina. Zaključek je ta, da so trumbićevci dobili 25 mandatov v občinskem svetu, radičevci, ki so jih imeli v prejšnjem svetu 18, so jih dobili sedaj komaj 6. Istotako so jih dobih sedem socialisti, štiri so dobili samostojni demokra- 2AVOO D^BOMOMA-riMtTn TMTVU P.FILU-aS TtU»»Me<»5 V tej vasi so se vode že v toliko znižale, da so že mogoča rešilna dela, kolikor jih je sploh še treba. Glasom uradnih poročil, j« vse razdejano in porušeno. Vojaškim četam je njihovo delo za pomoč in reševanje liudi in premičnin zelo otežkočeno. Nekaj oddelkov se je komaj rešilo na drevesa pred navalom vodovja. V pretekli noči je silen vihar razdejal mnogo vasi v severni Besarabiji. Pri tem je preko 50 ljudi izgubilo življenje. Vse njive so opustošene, pridelki uničeni. Reka Dnjestr je silno narastla ter so njene vode valile s seboj mnogo Človeških trupel in mrhovine. Na več krajih pretijo vodovja prestopiti bregove. Atentat na tajnika ameriškega konzulata t Dresdenn PARIZ, 5. Listu «Petit Jour-nalu» poročajo iz Dresdena, da je včeraj neki neznanec sprožil več strelov proti tajniku ameriškega konzulata v Dresdenu Stergerju. 'Atentator je Jzbežal. Sterger pa je obležal težko ranjen. Prenesli so ga v bolnico in je bil v takem položaju, da ni mogel biti niti zaslišan. Temu dogodku se pa zaenkrat ne pripisuje političen značaj. Nanad na ekspresni vlak in brezuspešno zasledovanje zločincev PARIZ, 5. (Izv.) Iz Tousa poročajo, da preiskovalni sodnik Meinnie z veliko vnemo nadaljuje preiskavo glede napada, ki je bil zvršen pred dnevi na pirenejski ekspresni vlak. U-redniku lista «Paris Midi* je izjavil preiskovalni sodnik: «Nav-zlic našim naporom nismo mogli najti še nikakih sledov, ki bi nas spravili na sled zločin-Eno je gotovo, in sicer da ' Otoa&Vt je N JC-ZAJAMĆEMO v T«HI O«®* - tLtoj-ttm »HM nc*swtt«Jt »-12,»«. liUnHMtMKMIHIHmi"« «••«•■« Velika tramvajska nesreča na Dunaja DUNAJ, 5. Včeraj zvečer se je pripetila na Dunaju velika tramvajska nesreča. Neki tramvaj je drvel z veliko hitrostjo, skočil pri tem s tira ter se trčil z drugim tramvajem, ki mu je prihajal nasproti. Prednja dela obeh vozov sta se popolnoma razdejala. En tramvaj se je prevrnil. Nesreča sicer ni zahtevala človeških žrtev, ranjenih pa je bilo 40 oseb. cem ŽENEVA, 5. (Izv.) Včeraj je vršil že prej napovedani sestanek zunanjih ministrov Male antante. Na tem sestanku so razpravljali o vseh vprašanjih, ki so se pojavila po zadnjem sestanku v Jahimovu in k! so aktuelna ravno sedaj pred zasedanjem Družbe narodov. Zunanji minister dr. Marin-ković je ob tej priliki obrazložil odnošaje med Jugoslavijo in Italijo s posebnim o žirom na albanski problem. Češki zunanji minister dr. BeneS je podal dolgo pcročilo o znani akcij! lorda Rothermereja. Romunski zunanji minister Titulescu pa je v svojem referatu povdaril, da nadaljuje Romunska politiko Male antante, ki je odločilen faktor miru v srednji in jugovzhodni Evropi. Romunija si prizadeva da si ustvari z vsemi sosednimi državami do kar naj-bol j šihodnošaj e v Sestanek je znova utrdil tradicionalno soglasje Male antante. . • t. t-. Volitve t Carigrad« PARIZ, 4. Neka brzojavka fs Carigrada pravi, da so pri včerajšnjih volitvah v Carigradu na vsej črti zmagali kandidati Kemalove ljudske stranke. Ko4 je bilo pričakovati so vsi voiil-ci, ki so se volitev sploh udeležili, oddali svoje glasove za kandidate pristašev Kemal pade. ski najemniki lilo je 65 od sto upravičenih volil cev. Izgleda, da bo izid teh volitev in poraz radtćevcev kvarno uplival tudi na njihove postojanke za volitve v narodno skupščino, ki se bodo vršile prihodnjo nedeljo. ZAGREB, 5. (Izv.) Današnje «Novosti« objavljajo izjavo arhitekta Heinzla, bivšega zagrebškega župana, o bodoči večini v novo izvoljenem občinskem svetu. Ker Hrvatski blok ni dobil zadostne večine, namerava Heinzl osnovati takoevani meščanski blok ter priključiti k sodelovanju predvspm obe demokratski stranki in Žide. Danes so se razširile po mestu vesti, da namerava vlada v zmi-slu zakona o zaščiti države razveljaviti komunistične mandate. Kakor se domava, so davidovi-čevei pripravljeni sodelovati z večino v občinskem svetu samo pod pogojem, da frankovci, ki imajo v Hrvatskem bloku 10 mandatov, opustijo svojo proti-državno politiko. Tozadevna pogajanja se bodo pričela v prihodnjih dneh. BaoM atentat na ameriško najvišja sodišča BROOKLYN, 5. (Izv.) Pred poslopjem najvišjega sodišča in pred državnim arhivom za kazenske zadeve je eksplodirala bomba, ki je prizadela poslopju na srečo le manjše poškodbe. nja. Dan pred napadom so bili opaženi mnogi tujci, ki so s kolesi dirjali mimo kraja, kjer se je dejanje dogodilo. Vsled tega se trudi policija, da bi došla na sled dotičnim tujcem, jih ulovila in predala sodišču. 14. med parlamentarna konferenca za trgovino v Riju de Janeirn RIO DE JANEIRO, 5. (Izv.) Danes se je otvorila 13. mednarodna parlamentarna konferenca za trgovino, na kateri je zastopanih 40 držav. To je prva medparl amen tarna trgovinska konferenca, ki se vrši izven Evrope. Konferenca bo imela 5 plenarnih sej. Otvoril jo je predsednik Washington Louis. Bra-zilijanska vlada pripravlja udeležencem konference velike svečanosti. Po konferenci - si bodo udeleženci ogledali razna indu 3trijska in poljedelska središča države. Predvidevan je tudi izlet v državo San Paulo, kjer si bodo udeleženci ogledali kavne nasade. Zleiin pobesnelega družinskega c četa JOUGSTOWN (Ohio), 5. (Izv.) Anton De Capo, ki je postal ves besen, ker je njegova žena napravila po raznih trgovinah za 95 dolarjev dolga, je ustreli svojo ženo s kroglo iz revolverja, Morilec je streljal še nadalje, ko so pritekli sosedi ter so ga poskušali razorožiti, pri če Eksplozija se je pripetila ob 2. mur je zadel 7 drugih oseb, po zjutraj. Pod njenim pritiskom I večini žene in otroke. Med temi so se razble vse šipe poslopja. poslednjimi se nahajajo tudi njegovi sinovi, ki so zaman po-tnpas fs Tirana na Sašakn I skušali pomiriti svojega očeta. SU5AK, 5. (Izv.) Danes je do- Redarjem se je posrečilo šele po iz Tirane | hudem boju aretirati zločmca, spel semkaj župan Mahum beg Softan z dvema hčerkama in dvema vnukoma. Jutri odpotuje v Beograd, kjer ostane nekaj dni, nato pa odpotuje na Dunaj, kjer biva že dalj časa njegova rodbina. ki je postopal kakor blazen. E den izmed redarjev je bil tekom borbe težko ranjen. in naliv v Rftmn RIM, 5. (Izv.) Danes okrog 11. ure se je dvignila nad mestom nevihta, ki ji je sledil hud naliv. PO raslih mestnih ulicah je došlo do poplave. Ognjegasci so morali intervenirati v 30 slučajih. Velesejm na Danajn DUNAJ, 5. Včeraj se ie sveča no otvoril jesenski velesejm. I talijanske tvrdke so razstavile predvsem poljedelske stroje, pa tudi druge izdelke. Kifiarka »Trento* LIVORNO, 5. Včeraj je kraljevi par prisostvoval splovitv: kri žarke «Trento* v livornski ladjedelnici. Politične beležke Spor med stalinovd in trockl-jevci Stalinovci, pravi gospodarji sovjetske Rusije in pristaši o-poeicije — trockijevci si nasprotujejo v glavnem radi — ruskega sela, nasprotujejo v stališču glede notranje politike in glede taktike v komunistični stranki v ZSSR. Stalinovo glasilo, moskovska «Izvestja» priznava v eni izmed svojih poslednjih številk, da so «največje težave problema, ki se ga je namenil rešiti ruski proletariat, v tem, da mora pro-etariat voditi tudi drugI razred ruskega prebivalstva, to je razred manjših kmetov, ki tvori veliko večina prebivalstva v Rusiji.» Stalinovci povdarjajo, da je njihova glavna naloga ista, kot si jo je nadel Trocki, namreč socializacija podeželskega prebivalstva in iztrebljenje kapita-ističnih nastojanj iz njega. Taktika stalinovcev je, da se program izvede postopoma, a natančno. Trockijevci pa so tudi za postopno izvajanje socializacije sela, pri tem pa so zelo skeptični glede možnosti vresni-čenja socializacije vse Rusije, ne da bi se obenem izvedla svetovna komunistična revolucija. Trockijevci) trdijo, da stalinovci ne delajo prav, ko podpirajo srednje bogate poljedelce, nasprotno, podpirati bi bilo treba najbolj siromašne kmete. Poljedelci bi se morali razdeliti v tri skupine: na težake, grun-tarje in kmete, toda glede prvih dveh skupin se bo borba med obema komunističnima taboroma bržkone spet poostrila. S stališča opozicije bi se moralo število industrializiranih sovjetskih gospodarstev povečati, na teh posestvih bi se morali zaposliti podeželski siromaki. Tako bi se povečalo tudi število kmetskega proletariata. Kočarjem in srednjim kmetom bi trockijevci naložili velike davke, poljedelske zadruge bi podredili državnemu kapitalu itd. Stalinovci zame tuje jo vse načrte opozicije, ker se po pravici bojijo, da bi ž njimi izzvali nova nezadovoljstva po ruskih selih. Po njihovem mišljenju mora komunistična stranka nadaljevati delo izboljšanja in racionalizacije ruskega poljedelstva Naravnost nevarno bi bilo spet razburjati kmete, nevarno celo za nadaljnji obstoj. Vprašanje podpiranja podeželskih sirot nameravajo rešiti stalinovci po svojih načrtih in v kolikor bo to stvarno mogoče. Sploh se boji sedanja vlada v ZSSR razcepa med njo in kmetom bolj, nego kapitalizacije poljedelstva Nasprotno pa vidi Trocki v kapitalizaciji poljedelstva propast vseh načrtov o u-stvaritvi socialistične države v Rusiji, ki so zanjo komunistični voditelji leta 1927. izvedli revolucijo. Trgovinska ladje Wranglove vojske in stališče ruske sovjetske vlade. Skoro vsi evropski časopisi so se te dni več ali manj obširno bavilo s slučajem egiptovskega parnika-«Costi», ki so ga zaplenile sovjetske oblasti v Odesi. Kakor znano, je parnik, ki je svojčas nosil ime «Zvezda» in je bil last generala Wrangla, ki ga je prodal na neki javni dražbi v Marseilleu za nizko ceno egiptovskemu brodolastniku «Xidie», prevažal les iz Braile in Galaca v Romuniji v razna pristanišča v Sredozemskem morju. Ob priliki zadnjega takšnega potovanja je posadka, ki je bila očividno podkupljena od nekdanjih ruskih lastnikov ladje, prisili'a kapitana, da je obrnil parnik namesto proti TL cEĐOfOSTi V Trstu, dne 6. septembra 1927. Carigradu, kakor M bil moral proti Odesi, kjer »o ga tamošnje sovjetske pristaniške oblasti takoj zapl&r nile. Oblasti so utemeljile zaplembo z motivacijo, da so bile vse ladje, ki jih je odvlekla s seboj Wran-glova vojska, prodane nezakonitim potom, ker oblasti pristanišč, kjer so bile ladje vpisane, niso izdale ni-kakega tozadevnega dovoljenja. Zato da je prodaja neveljavna in sovjetska vlada se je postavila na stališče da je ona edina upravičena lastnica vseh nekdanjih Wranglo-vih ladij, ki jih bo kot taka skušala pridobiti nazaj z vsemi sredstvi, pa čeprav so medtem te ladje prešle v last inozemcev. Kakor priča slučaj parnika «rCo* sti», rešujejo boljševiki pravno vprašanje glede lastništva nekdanjih \Vrar.glovih ladij na zelo radikalen način. Če bi se jim posrečilo, da na takšen način ali potom odkupa pridobijo nazaj vse ruske ladje, ki so sedaj v rokah inozemcev, potem bi bil resno ogrožen ves ro- manski pomorski izvoz. Več ladij Wranglove vojske je bilo sicer prodanih v francoskih pristaniščih, a vendar jih je mnogo več ostalo v romunskih vodah. Tako n. pr. par-niki «Noč», (sedaj «Ottoka»), »Kijev* (sedaj Ismail») «Krist» (sedaj «Speranta»), in mnogo drugih. Dva •bivša ruska parnika ploveta sedaj pod francosko zastavo («Marechal Foch» in «Fran^on!a»). dva pod holandsko zastavo («Hendi Helena® in Kristin:;?), dva potniška parnika — »Veliki knjaz» in »Aleksander Mihajlovič— pa pod turško zastavo. Razen tega imajo Turki tri bivše ruske ledolomce, Romuni pa štiri vlačilce in 19 velikih tovornih čolnov. Da bi se podobni slučaji kot je bil slučaj parnika «Costi» v bodoče ne dogajali več, bodo romunske pristaniške oblasti pdslej vršile strogo kontrolo nad bivšimi ruskimi ladjami in ne bodo dovolile, da bi na teh ladjah tvorili posadko ruski pomorščaki. DNEVNE VESTI Gibanle cen v Italiji in drugod Će primerjamo zadnje podatke o gibanju cen v Italiji in. drugod s podatki iz prejšnjih mesecev, razvidimo, da se je v Italiji nižanje cen v poslednjih tednih zaustavilo, dočim sa v drugih državah cene večinoma poskočile. Splošna indeksna številka za cene v Italiji se je od meseca julija dalje tako-le gibala: prvi teden v juliju — 494,8; drugi teden v avgustu je padla na 848,3, v zadnjem tednu avgusta pa je znašala 485,5. V istem Času se je indeksna številka dvignila v Angliji za 1,6, v Nemčiji za 1,5, v Združenih državah pa za 3, V vseh teh državah so se od začetka julija do konca avgusta cene stalno dvigale, v Italiji pa so precej padle, kar je pač, radi revalutacije lire, razumljivo. Dejstvo pa, da so se cene blagu razmeroma hitro znižale, je treba pred vsem pripisati energični akciji vlade, kajti znano je, da se cene bolj počasi nižajo, nego se vrednost denarja viša. On. Tnraii Iprišel v Trst Iz Rima poročajo, da bo generalni tajnik fašistovske stranke on. Turati prišel 15. oktobra t. I. v naše mesto in bo tu imel velik govor o nalogah fašizma v obmejnih pokrajinah. Agencija «Radio Nazionale», ki prinaša to vest, pripisuje temu posetu veliko važnost, ker se baš v zadnjih mesecih po smercniah on. Turati j a vrši normalizacija fn-šistovskih organizacij v Julijski Krajini. Razpuš&m« društvo Oblast je razpustila Pevsko društvo «Zastava» v Lonjeru z motivacijo, da delovanje društva ni bilo v skladu z nacionalnimi interesi in z nacionalnim redom. Drnlh izoifo? na fržaSkl univerzi Izpiti na tukajšnji trgovinski univerzi se bodo vršili v jesenskem roku po sledečem umiku (med oklepaji je datum za II. poziv): Trgovinska tehnika (pismeni izpit) 17. okt.; bančna tehnika (pismeni) 25. okt.; trgovinske institucije 21. X. (31. X.); blago-znanstvo 21. X. (31. X.); metodološka in gospodarska statistika 23. X. (3. XI.); civilno pravo 22. X. (2. XI.); javno pravo 23. X. (3. XI.); finančna matematika 22. X. (2. XI.); knjigovodstvo 23. X. (5. XI.); trgovinsko pravo 24. X. (5. XI.); pomorsko pravo 26. X. (6. XI.); mednarodno pravo 27. X. (7. XI.); politična ekonomija 26. X. (6. XI.); finančne vede 27. X. (7. XI.); gospodarska politika 30. X. (7. XI.); go-spodarska geografija 29. X. (8. XI.); trgovinska tehnika (ust-meno) 24. X. (8. XI.); bančna tehnika (ustm) 29. X. (8. XI.); nemščina, pismeno: 18. X., ust-meno: 25. X. (6. XI.); italijanščina, pismeno: 17. X., ustmeno: 29. X. (5. XI.); angleščina, pismeno: 19. X., ustmeno: 26. X. (3. XI.); ruščina, pismeno: 18. X., iistmeno: 30. X. (7. XI.); francoščina, pismeno: 20. X., ustmeno: 27. X. (8. XI.); srbohrvaščina, pdsmeno: 19. X., ustmeno: 30. X. (2. XI.); češčina, pismeno 20. X., iistmeno 30. X. (7. XI.). Doktorski izpiti se bodo vršili od 9. do 12. novembra 1927. Prošnje za pripustitev k izpitom treba predložiti tajništvu univerz« do 5. oktobra, prošnje za doktorske izpite pa do 19. okt. t. I. Naročajte „Edinost" Nalezljive bolezni ▼ našem mesto. V času od 27. avgusta do 3. septembra so bili v naž«m mestu sledeči slučaji nalezljivih bolezni: Davica 5, škrlatica 3, trebušni le-gar 19, paratifus Od obolelih oseb ni nobena umrla. Iz tržaškega življenja Slabo končan izlet z motornim kolesom. 24-letni trgovec Ivan Cuccagna, stanujoč v ulici Piccardi št. 26, se je predvčerajšnjim odpravil s svojo 22-i etno sestro Lidijo na izlet z motornim kolesom v Postojno, da bi obiskal tamošnjo jamo. Toda človek obrača — motecikelj obrne. Ko sta bila izletnika že blizu cilja, je na nekem ovinku nenadoma počila prevmatika pri zadnjem kolesu, radi česar se je motccikelj, Id je drvel z veliko brzino, prevrnil v jarek kraj ceste. Pri tem se je Cuc-cagna precej hudo ranil na levem kolenu in na levi roki, dočim jo je njegova sestra izkupila z neznatnimi praskami na levem kolenu. Ne^ srečna izletnika sta dobila prvo pomoč od nekaterih avtomobilistov, nato sta nadaljevala pot peš do Postojne, kjer je Cuccagna dal pepra-viti motocikelj. Pozneje ko sta se vrnila v Trst, sta se izletnika podala v mestno bolnišnico, kjer jima je zdravnik temeljito izlečil poškodbe. Nato sta bila na lastno željo prepušCena domači negi. Nevarnosti prvih korakov. Zgodaj je okusil bridkosti življenja 2-letni Silvano Temeroli, stanujoč v ulici S. Cilino št. -45. Pred-sinočnjim se je ves radosten igral z žogo pred svojim stanovanjem, ko sta se zdajci zaletela vanj d^ dečka, ki sta se igrala v njegovi bližini. Radi sunka je mali Silvano padel tako nesrečno, da se je hudo pobil po glavi; najbrž mu jo tudi počila lobanja. Mati je prenesla siromaka v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Njegovo stanje je resno. — Svojim mladim nogam je preveč zaupal tudi 3-letni Bruno Boller, stanujoč v zagati S. Eufe-mia št. 7. Ko se je včeraj popoldne tekal sem ter tja pred hišo, kjer stanuje, so se mu zdajci noge taJto nesrečno zapletle, da je telebnil po tleh. Pri tem je butnil z glavo s tako silo ob kameniti tlak, da se je hudo ranil na sencu in ai pretresel možgane. Kočijaž Alojzij Bernetič, ki se je tedaj mudil tam blizu, je prenesel nesrečnega o-troka v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Ce ne nastopijo kake komplikacije, kar se prav lahko zgodi, bo mali Bruno ozdravil v kakih 10 dneh. Avto podzi otroke. Ko je 26-letni šofer Marijan Vat-tovaz, stanujoč na Vrdeli - Timi-gnano št. 1636, včeraj popoldne okoli 16. ure vozil s svojim avtomobilom po trgu Unitš., mu je pred mestno palačo nenadoma prestri-gel pot približno 8-leten deček, ki se je igral tam v družbi nekaterih svojih sovrstnikov in je med igro stekel čez cesto. Vattovaz je sic« naglo stisnil zavore in obenem zavil v stran, da bi se izognil dečku, a kljub temu je avto podrl malega neprevidnega, ki je obležal težko poškodovan. Šofer je takoj priskočil na pomoč siromaku, ga položil v avto ter ga prepeljal v mestno bolnišnico. Tam je zdravnik dognal, da ima deček, ki je bil medtem spoznan za 8-letnega Al da 2o-garja, stanujočega v ulici Punta del F orno št. 4, poleg hude rane na desnem sencu tudi močno pretresene možgane. Ubožec je bil sprejet v kirurgični oddelek. Njegovo stanje je nevarno. Šofer je bil zaslišan na policijskem komis ari jatu v ulici Sanit&, nato so ga izpustili na svobodo, ker se je menda izkazalo, da nima mladenič pri nesreči nobene krivde. Z nogo pod kole. V spremstvu svojega deda je včeraj popoldne prišla iskat ponoči v mestno bolnišnico 5-letna Marjeta Todeschini, stanujoča v Rocolu Settefontane it. 288. Dekletce je v ulici Kandler, kjer se je za trenutek odtegnilo ded ove-mu nadzorstvu, prišlo z desno nogo pod polo nekega tovornega voza in pri tem zadobila 10 cm dolgo in precej globoko rano, ozdravljivo v tednih. Po prvi pomoči je bila mala Marjetica na željo deda prepuščena domači negi. Pri delu v tovarni olja v Zavijah je 53-Ietni težak Makso Rustja, stanujoč v Žavljah, v nedeljo zjutraj padel tako nesrečno, da si je zlomil deeno roko. Ponesrečeenc je prišel iskat pomoči v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti najmanj dva tedna. — Ko je v nedeljo zjutraj popravljal neki žrjav v prosti loki V. E. IIII., je 56-letni mehanik Gualtiero Elsner, stanujoč v ulici Nicold de Rin št. 11, prišel z desno nogo med zobasta kolesa vretena, ki so mu jo hudo razmesarila. Siromak jo dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki so ga telefonično poklicali na lice mesta, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Ozdravil bo — če ne nastopijo kake komplikacije — v 14 dneh. Tržaško kazensko sodBče Odmevi tatvine v delavskih zadrugah Šesta sekcija tržaškega kazenskega sodišča se je včeraj bavila z obravnavo proti Rudolfu Ceglar, pok. Josipa in Francu Mersniku iz Trsta. Obtoženca sta, da sta v noči 29. marca t. 1. odnesla delavskim zadrugam jestvin v vrednosti 2760 L. Izdala sta se sama. V noči 4. a-prila t. 1. je namreč marešjalo Ok-tavijan Cugulli v družbi z brigadirjem Vincencom Saulig vršil svojo službo pri Sv. Jakobu. Pred hišto št. 512 pri Sv. M. M. zgornji kjer stanuje Ceglar, sta se funkci-jonarja vstavila del j časa pri vratih. Slučajno se je v veži nahajal takrat Ceglar s tovarišem. Oba ptička sta govorila ravno o tatvini v delavski zadrugi. Ceglar jo baje dejal tovarKu: «Si H videl, kako sem lepo posnel obliko ključavnice pri zadrugi v ulici Paruginoji Seveda sta bila oba takoj areti-ina. Pri aretaciji sta tajila odločno vsako tatvino. Preiskava prf C oglarju ni dovedla nič k stvari, dočim so agenti pri Mersniku našli mortadelo, sir, čokolado in maslo. Tudi na obravnavi tajita oba. Usodnega večera aretacije nista spregovorila besed, katere pravijo, da so slišali agenti. Toda marešjalo Cugulli in brigadir Saulig vztrajata pri svojih trditvah. Rriča Roman Dibin ne more v zaplenjenih stvareh spoznati last zadruge in priča Pavla Ražem pravi, da sta tisti večer govorila obtoženca o nakupu brezzičnega aparata in ne o tatvini. Branil je obtoženca odvetnic Zennaro. Obtoženca sta bila oproščena radi pomanjkanja dokazov. Kogar zanima kakovost platna V šesti sekciji trž. kazenskega senata se je včeraj vršila obravnava proti Petru Flegotu, že večkrat predkaznovanemu, ki je obt »žen, da je dne 9. aprila t. 1. skušal u-krasti pečo platna »Madapo'am^, last Renata Sesiicha, ki ima svojo zalogo manufakture v ulici Enio Tarebocchia št. 8. Omenjenega dne je namreč Ses-sich videl, kako se zvrnila sklad niča platna, ki je bilo pred vrati na ogled. Tekel je ven in našel obtoženca z eno pečo v rokah. Kiqra-biner Fiorin Bel lan je radi tega Flegota aretiral. Obtoženec pravi, da je imel namen kupiti nekaj platna in potipal tupatam, da se prepriča o njegovi kakovosti Nakrat se je skladnica zvrnila in njemu je ostala v rokah peča. Predsednik: Toda zapisnik pravi, da niste imeli pri sebi denarja, razen ene lire in nekaj stotink. F lego: Ni res, imel sem nad šestnajst liri Predsednik: Pri vas jih niso našli. Karabiner potrdi zapisnik. Flego je bil obsojen na 6 mesecev ječe Vesti Goriftke mestne vesti FOZtR TRGOVCI! Sindikalni prispevki trfovskih uslužbencev Ministrstvo korporacij je določilo višino prispevkov, ki jih morajo trgovski uslužbenci plačati glasom kr ukaza z dne 24. februarja 1927. št. 241. L razred: L 15 letnih plačajo oni, ki prejmejo do 40 L mesečne plače. II. razred: L 30 letnih plačajo oni, ki prejemajo mesečno plačo od L 400-800 L. III. razred: L 60 letnih plačajo o nosti obsodilo na eno leto ječe. Dve ženi je Imel Zelo zanimiva je bila sodnijska' obravnava proti neki Viktoriji Slo-koviS, trgovki z galanterijami iz Trsta, ki je bila obtožena, da je privolila v zakon nekega Višnjeviča, istotako trgovca, vedoč, da je bil on poročen z neko Argijo Tresin. Višnjevič se je bil namreč v resnici jjoročil z omenjeno Tresin in sicer po obredu anglikanske cerkve. Pozneje pa se je radi nesoglasja v zakonskem življenju, ločil od nje in je poročil v Gorici Viktorijo Slokovič. Ta druga poroka pa je izvršila po katoliškem obredu I v cerkvi sv. Ignacija in sicer leta 1919. 3 leta pozneje, ko je za to zvedela prva žena, je napravila ovadba. Pravda se je zavlekla in to tembolj, ker je leta 1922 Višnjevič u-mrl. Sedaj je pa Tresin tožila Viktorijo Slokovič, da je vetloma stopila v zakon z njenim možem. V pondeljek se je vrčila obravnava. Gospa Slokovič, ki je bila na zatožni klopi, je trdila, da je mislila, ko je poročila ranjkega, da je bila prva poroka neveljavna, ker se je izvršila po anglikanskem verskem obredu, kar ji je tudi njen mož trdil. Priča duhovnik Vatovac, kanonik pri sv. Antonu v Trstu, ki ju je poročil 1 1919 v Gorici, je isto tako trdil, da on ni vedel za prvo poroko* če bi pa tudi vedel, bi jo po zakonih katoliške cerkve smatral za neveljavno, in bi kljub lemu Višnjeviča in Slokovičevo poročil. Državni pravnik, ki je, ugotavljajoč veljavnost prvega zakona iz dejstva, da je sodnik Višnjeviča in Tresinovo razporočil, je predlagal, naj so Viktorija Slokovič kaznuje z 10 meseci zapora, dočim je odvetnik, ki je branil obtoženko, skuhal dokazati njeno nedolžnost s tem, da je trdil, da je bila ona upravičena verjeti svojemu možu glede neveljavnosti prvo poroke, ker po avstrijskem zakoniku angličanska vera ni bila državno priznana in se po tem takem poroka, izvršena na podlagi anglikanskih obredov, ni mogla smatrati za veljavno. Sodni dvor ni izrekel končne razsodbe, pač pa določil, naj obto-ženka tekom 6 mesecev potoni civilne pravde dožene, ali je bil prvi zakon veljaven aii no. Nepoboljšljiv žepni- Eno leto in 15 dni zapora j6 dobil Peter Gaspari iz Gorice radi tega, ker je neki ženi na sejmu iztrgal listnico in ji pobral majhno vsoto denarja, vrh tega ni ubogal oblasti, ki ga je izgnala iz Vidma v Gorico. Radi tatvine je bil večkrat kaznovan in ni še dolgo, kar se je povrnil iz ječe. Razžalila jc dvoje miličnikov in ininisirskegc predsednika Sodiščo je obsodilo Terezijo Bogataj, iz Logatca na i mesece in 25 dni zapora ter na 300 lir kazni, ker jo vlačugarila ter v pijanosti z nečastnimi besedami žalila dvoje miličnikov, ki sta jo službenim polom zasačila pri popivanju in razgrajanju v gostilni. Vrh tega se jim je s silo upirala in Žalila ministrskega predsednika. KOBARID Oblas-va so razpustila «Pevsko društvo Kobarid»> z navedbo, da je delovalo v nasprotju z nacijonal-nim redom. PEČINE Oblast je razpustila prosvetno društvo Pečine z motivacijo, da ni delovalo v skladu z nacijonalnim redom. RABELJ Nesreča v radniku - Pogreb žrtve Kabelj je industrijsko gnezdeče v bovškem kotu, v katerem žive zraven delavcev, ki sta jih usoda in skrb za kruh prignala z raznih krajev, večinoma sami Nemci. V tem gnezdu se nahaja rudnik svinca in cinka, ki ga ima v najemu neka angleška družba. — Koncem preteklega tedna se je v tem rudniku ponesrečil Jožef Zornik iz Cezsoče. Birje v najlepši dobi svoje starosti, v 49. letu. Zapustil je na tem svetu ženo in kopico nepreskrbljenih otrok. Pri premikanju neke skale se je namreč podrl podstavek, na katerem je nesrečnež v rudniku stal, in Zornik, kateremu je zmanjkalo tal, je padel v 25 metrov globoko brezno in si razbil glavo. Obležal jo na mestu mrtev. V nedeljo, 4. septembra se jo vršil pogreb. Takega pogreba Rabelj menda še ni videl.Neizmerna množica rudarjev in domačinov jo sledila črni krsti. V velikem Številu so ae udeležili pogreba tudi Loža-ni. Ganljivo je zapelo pokojnemu rudarju bovško pevsko društvo «Rombon»č Trikrat so se dvignili otožno ubrani glasovi in so trikrat zavalovale tri žalostinke po pokopališču. Ravno tako so Nemci zapeli nemško nagrobnico. Sprevod je spremljala rabeljska godba. — Pogreba se je udeležilo — lahko rečemo — nad 1000 ljudi. Tako so rudarji dostojno pokopali svojega ponesrečenega tovariša. DAROVI Nekatere deklice in par dečkov iz Lonjerja so priredili preteklo nedeljo domačo veselico. Dobili so nekaj prostovoljnih prispevkov, od katerih odstopajo L 10 podružr niči »Šolskega društva* v Lonjer-ju. Zavedni mladini srčna hvala! V Trstu, dne S. septembra 1927, te iz zsomgs ogiejsbiii patriarhov Kakor sem to že zadnjič povedal, je bilo oglejsko mesto po svoji zemljepisni legi, po svojih, utrdbah in po trgovskih zvezah najvažnejša postojanka v severnem delu Italije in je imelo važno vlogo v zgodovini vsega rimskega imperija. Ta svoj politični pomen je Oglej v stoletnih bojih izgubil: prvenstvo v trgovini je prešlo v Benetke, pri čemer so dobila svoj del mesta Čedad, Videm in Geraona; politično vodstvo pa je prešlo v Videm. Ali zgodovina Cerkve ne pozabi nikoli, da je luč Kristovoga nauka, ki je zasijala v Rimu, zasvetila obmejnim narodom, zlasti Slovanom in še posebej Slovencem baš iz Ogleja. Od apostola Petra poslan je prišel v Oglej sv. evangelist Marko. Tu je skozi štiri leta širil sv. vero in je krstil na tisoče nevernih poganov. Za svojega naslednika in predstojnika krščanske občine je po želji naroda izbral sv. Mchcija. Ta je sv. Marka spremljal nazaj v Rim. kjer ga je sam sv. Peter pesvetil v prvega oglejskega škoia, ki je dobil cerkveno oblast nad vso Benečijo, Istro in drugimi pokrajinami gornje Italije. To je tedaj za Rimom prva škofija rimske cerkve; obenem so. oglejski škofje dobili pri cerkvenih slav-n-ostih in zborovanjih za papežem prvo mesto in pri giasova-nju prvi glas. Sv. Mohor in njegov arhidiakon sv. Fortunat sta leta 69. prelila svojo kri za sv. vero v Ogleju, nekoliko let prej pa sta umrli mučeničke smrti sv. Evfemija. in sv. Doroteja. Naslednjih 200 let se vrsta o-glejskih škofov ne da točno u-gotoviti, znano pa je, da je mesto doživelo izredno Čast, ko je bil Oglejčan sv. Pij I. (132—157) izvoljen za rimskega papeža. Cesar Dioklecijan (284—305) je bil za Neronom deseti rimski cesar, ki je preganjal Kristove učence, a v krvoželjnosti in krutosti ga ni nihče dosegel. Največ je trpel Oglej, tu je dal Dio-klocjan največ kristjanov pomoriti. Krščanski svet se je oddahnil, ko je prišel na rimski cesarski prestol Konstantin Veliki. On se je dal krstiti in je iz naklonjenosti do Oglejčanov, pa tudi radi tega slavil baš v O-gleju svojo poroko s Flavijo, ker je bilo tu največ zai>avišč in največ proistora za tujce, ki so od blizu in daleč prihajali v Oglej. Konstantin je dal popraviti in pozidati mnogo cerkva, podelil je oglejskim škofom naslov metropolitov, vrhtega pa še mnogo posvetnih pravic. L. 337. je sklical papež Julij I. cerkveno zborovanje (koncil) v Rim, da bi zbrani Škofje izrekli obsodbo nad razke^niškimi Ari-janci, ki niso verjeli v nekatere dogme katoliška cerkve. Na koncilu je bilo zbranih 121 ško-fov in ti so enoglasno priznali oglejskemu metropolitu Benediktu prvo mesto za papežem. Valerijan (369—389) je bil prvi škof oglejski, ki je izvrševal sodni jsko oblast nad škofi severne Italije. Bil je obenem jako po--božen m strog, pa je duhovščina živela po njegovem zgledu-kar je sam sv. Hieronim, ki je bival mnogo let v Ogleju, priznal z besedami: »Oglejski duhovniki so liki zbor angelov.« Ko so Huni (452) oblegali O-glej, je moral tedanji nadškof Seeiindus z duhovščino vred bežati v bližnji Gradež, kamor je odnesel dragocenosti in sv. relikvije. Tako je to mesto začasno postalo sedež oglejskih metropolitov. — Poleg prepirov z Arijanci so nastali še drugi, ki so hudo zadeli rimsko cerkev: vzhodna cerkev, ki ni priznavala rimskega papeža, se je odcepila od zapadne. Ti verski boji so trajali poldrugo stoletje ki so škodljivo vplivali na oglejsko nadškofijo, ki se je razcepila v dve samostojni: ena je imela sedež v Ogleju, dinga v Gradežu. Ta verski spor imenujemo «šizma», po naše razkol. Leta 357. je postal nadškof o-glejski Pavlin (557—569). Pri napadu Longobardov, ki so bili vneti pristaši Arijancev, je bežal v Gradež. On je dal to mesto olepšati s krasnimi cerkvenimi m drugimi stavbami in ga je imenoval «Novi Oglej». Pavlin se je prvi imenoval patriarha. Ker pa je bil šizmatik (kakor tudi njegovi nasledniki Pro-bin, Elija in Sever) mu papež ni hotel potrditi tega naslova. Šele papež Hadrijan in cesar Karoi Veliki sta dovolila, da smejo o-glejski metropoliti nositi ta naslov. Po smrti Severov* (60«) so Gradežani in duhovščina izvolili za patriarha Kandžijana; i vnetega katoličana- Sizmatiki pa so se obrnili za pomoč do , Longobardov, ki so imeli v svoji oblasti Oglej in druga mesta na kopnem, rekoč, da je nevarno, ako biva metropoli! v Gradežu, ki je bil s Trstom, Istro in drugimi kraji v oblasti Grkov. Agi-lutf, kralj Longobardov, in Gi-sulf, vojvoda Furlanije, sta dovolila raz kol nikom, da so si izbirali svojega patriarha s sedežem v Ogleju. Tako je pestal patriarh Ivan, zagrizen šizmatik. Od tedaj j mamo dva patriarha: razkoiniški je imel svoj sedež v Ogleju, rimski pa v Gradežu. Ta dualizem je bil povod mnogoletnim bojem med obema patriarhoma, med Grki in Lon-gobardi, pa tudi med papeži in posvetnimi vladarji. Gralenil je mnogo cerkvenih dragocenosti m relikvij, zakrivil pa je še mnogo drugih grdobi j, ki jih naštevajo zgodovinar] L Papež Benedikt IX. je leta 1040. znova potrdil prvenstvo oglejskega patriarha nad gra-deškim. Paponu je zopet zraetel greben in je na podel Gradeč (1044) ter je odnesel, kar so Gradežani zopet nabrali in pridobili, slednjič je zažgal mesto in jo je lepo popihal med lagunami domov. To početje j«5 beneški dožd naznanil sv. stolici, in papež Leon IX. je 1. 1053 preklical defevate svojih prednikov in je prisodil prvenstvo Gradežu. Ti prepfc-i med Oglejem in Gradežem m trajali do 1.1080., ko je papež Aleksander III. posredoval med obema, ki sta se slednjič i 11 Mt ili 11 v t&m saaislu, da je Gradež ostal metropola zase in za ofcake, Oglej pa za škofije na kopnem v gornji Italiji in Istri. —1— (Dalje). Znaatst jnjuntnost HsSčev roBun „Ljupče" Mi južaoslavansko literaturo poznamo premalo. Še med Hrvate pogledamo redkokdaj. Skoro sramotno je, da se celo nekateri Italijani živeje zanimajo zanjo kot mi. Tako smo se iz knjige «Scrit-tori jugoslavi», ki jo je priredil Urkanaz-Urbani naučili marsikaj, česar prej nismo poznali. Tudi znana revija «Le letterature slave*), ki jo izdaja Ettore Gatto, se živo zanima za jugoslovensko literaturo, da ne omenjamo ostalih revij. Med znamenite j šimi srbskimi romani, ki so izšli zadaja leta, je brez dvoma roman n—filri MaŠi-ča pod naslovom «Ljupče». Pisar teij je bil rojen 1. 1887. v Ogulina in je preživel svojo mladost kot uradnišk,« dote v Srbiji. Pozneje se je posvetil časnikarstvu, ▼ tej dobi je tadi prepotoval Balkan in bil na vseh koncih in kraj*h> Pričel se je baviti s pisateljevanjem zelo zgodaj in je izdal že več knjig. Že v svoji povesti «Deia Joksim^ je razgrnil pred nagimi očmi ka-rakterizactio srbskega parveniz-ma. Iz malih razmer, pogosto brez vsako osebne zasluga, z nezadostno kvalifikacijo, se povzpne človek na mesto, ki nanj ne spada. Kadar se taki ljudje razmnožijo, in v gotovih razmerah se plodijo zolo naglo, nastane celo par-venično ozračje. Tak svet nam slika Mačić v «Dedu Joksimu», poleg toga pa tudi v svojem najboljšem romanu »Ljupče«. Roman je izšel tudi v Zagrebu; v predgovoru v zagrebški izdaji je napisal literarni kritik Barac sledeče besede: «Branko MaŠič, ki ima globoko spoštovanje do Idealistične Srbije, je razkril z neusmiljenostjo kirurga ono Srbijo, ki hlepi zgolj po denarju in oblasti, ki se z ogromno vztrajnostjo in trdovratnostjo, spretnostjo in delavnostjo vsiljuje na vsa mesta, kjerkoli bi mogla kaj izbiti za se. Z izredno umetniško intuicijo in plastično je očr-tal tip človeka oderuha — ne glede nato, ali je trgovec ali politik, ali uradnik — ki je izprijen do mozga, ker ga ni sredstva, ki ga ne M uporabil v lastno korist; hkrati pa je naiven ko otrok, ker je v njem docela konserviran življenjski nagon, ki ga nista pokvarila altruizem ali skropUloznost. To je tip, ki nas ob istem Času odbija s svojo moralo in nam imponira po svoji življenjski sili.» Med take tipe spada «Deda Jok-sim», sem gre tudi glavni junak romana »Ljupče«, neki Draža Fo-Iimac, ki ga pa imenujejo Ljupče. V tem plastično zgrajenem romanu je sila veliko Življenjske psihologije arivizina. Morda bodo trdili nekateri, da pisatelj pretirava, da poleg senc ne pokaže tudi svetlobe, ali vse zaman, roman spada med najboljša-dela, v katerem je brez strahu vedel povedati tudi slabosti in Matica lahko štejemo med najboljše zastopnike povojne proze. Ljupče je sin propadlega kotlar-ja Gavre, ki najde nazadnje zavetišče v kavarni gazdo Mladje v nekem trgu blizu Beograda. V teh nesnažnih, večno zadimljenih prostorih, kjer se shajajo ob večerih in po noči krokarji, babjeki in — kajpada — spodobni gospodarji, kjer do jutra cvilijo gosli ciganske družine, minevajo deška leta razposajenega paglavca — Gavrinega sinu, ki se vse božje dni klati po ciganski »mahali®, krade gospodarju Mladji in se uči med ciganskim drobižem vseh slabosti, ki morajo mikati mlado človeško bitje. Izredno živo, a brez prisiljene literarne umetnosti nam pisec riše življenje v tej kavarni, da nam ne izgine zlahka iz spomina. Nekega dne se pojavi v kavarni čuden svat iz prestolice: Nina Sto-jačka, »mlada još Žena očito pre-Čanka, temeljitih kukova, jakih prsiju, a obraza okruglih i opuštenih s dve «slatke» rupice, kad bi se nasmejala« Prečanka Nina je ujna našega LjupČeta, žena brez vsakih skrupolov, kar se tiče moških, ki osrečuje s svojimi obilnimi čari goste, ki se zatekajo v »boljšo« prestolidko kavarno. Nina ima za sabo burno življenje; prav posebno ji je ostal v srpaminu mladi zobozdravnik doktor Tića Janjić, poznejši ministrov zet in eden izmed glavnih junakov našega romana. Nini Stojački, ki je v letih, ko ženske že rade skrbe za kak naraščaj, se Ljupče prikupi in ga vzame s sabo v Beograd. Tukaj se začne njegovo dijaško življenje, ki nudi že po dosedanji vzgoji malo verjetnosti, da bi bilo dolgotrajno; zares ga vržejo po raznih pustolovščinah in hudobijah iz druge gimnazije. Postane natakarski piccolo, pa «prestoniČki», seveda; že le na eno socialno stopnjo više nad potepuhom palančke ciganske četrti. Nina Stojačka, ki oslepari nekega prijatelja za dobršne sto-Uke iz državne blagajne, zaide slednjič med jetnike v Požarevcu. Ljupče pa preživlja vso pisano življenje ponočnega Beograda, daleč s tovariši usodo natakarja, ki v srbski prestolnici ni bil ravno zavidljiva. Ko se Nina Stojačka vrne iz Požarevca primemo spo-korjena, še vedno zapeljiva za o-kus predmestnih ženskarjev, se zaplete znova z doktorjem Tico Jantičem, srečnim možem ministrove hčere in tedaj že ugledno prestolnico osebnostjo, vendar pa v docela novi obliki. Janjići imajo str ca konjeniškega majorja v pokoju, ki jo lastnik lepega premoženja, pa ni srečen nas tara leta; prijeta ga je paraliza Izžeti sifi-htk vzhrepeni še enkrat po ženski, pa mu mora rodbina iskati feoo. Tića Janjić se odloči za Nino Stojačko in jo z lahkoto preveri, da bo to najlepša rešitev za njo, ki ji nudi hkratu priliko, da se s požrtvovalnostjo očisti svojih grehov. Nina privoli in vstopi v krog ugledno «popodice», kjer se seznanimo tudi z osebo takratnega notranjega ministra Žarka Koštica Cičulja, prečana, zapeljiv ca, pi- janca in nadloge svoje sremsko rodbine, ki pa ga biv^a dvorna dama Juca Medenjarka iz dopada-nja ob njegovem krepkem stasu in nečuveni drznosti, izkoplje iz blata beograjske žurnalistike, ki je vanj zašel po svojem študeniov-skem brodolomstvu in ga dvigne v zračne višine politične karijere. Tu se kmalu postavi pokoncu, postane kot je "treba in nazadnje brez posebnih zaslug in sposobnosti zasede toplo ministrsko stolico. Pa še dvakrat tako. V tretje je notranji minister in je pravkar v hudem boju z opozicijonalnim novinarjem, prejšnjim svojim tovarišem Arso Maksimovićem Špar-taljem. Špartalj nazadnje uide pred ministrovo maščevalno roko v Zemun. Ker je tudi odtod nevaren, se domisli doktor Janjić, da je treba držati besedo, ki jo je dal Nini Stojački in poskrbeti za Dra-žo Polimea-Ljupčeta. Minister privoli in sprejme zastavnega fanta, ki že z nozdrvi vsrkava koruptni zrak beograjske porodice, v državno službo. Pošlje ga v Zemun s tajno misijo, da pregovori Špar-talja za vrnitev v Beograd. Preden se mu je misija posrečila, je Arse obupal nad sabo in storil samomor. Ali Draža je bil že na konju. Sedaj se ni več bal za se. Spoznal je. Česa je treba za karijero in ni imel strahu, da ne bi bil sposoben, ker ni bil dovolj izobražen^ «Naučil si se zadosti za m. EA5ILIO MCLLER, urama. Najzramenl-sjža in najstarejša v Trstu. Via Dante Uitfiieri 4_ 108< GADY -t- Erilaaiina — Saby — dobite jo izključno v dišavarnici Izidora Kat^. Trst, Ponte della Fabbra. 1098 M ASSIMJLI AN O TENZE, Trst, Via S. Lazzaro 19. Zaloga papirja, line lepenke, pcrijamene in ovojnega papirja. ti 153 PLISSE vseh modernih vzorcev, a-jour, vezenine na stroj in ročno delo. Trgovina Belihar Carlo, Trst, via Batisti 13. 1182 MOIHSTKA se priporoča. Gorica,, Via Stretta 18. ID. 1219 (Dalje na IV. strani) ZAHVALA Štejemo si v dolžnost, najpri&rčneje se zahvaliti vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje o priliki prebridke izgube našega ljubljenega Njihovo sočustvovanje nam je bilo v veliko tolažbo. Vo'ščica, dne 3. septembra 1927. Žalujoča družina (973) Josipa Pirca. sli amu KBLiTZ-SClftSL vodi v v*eh jezikih. Via Fabio Fiizi 23. pouk m pre-1157 PRILIKA! Prodam dve ledenici, ena velika meri 105 - 170 - 270 visoka, druga 140-60-150 visoka. Izgotavljajo se tudi nove ledenice, po naročilu. Via Donna-tello 529, Anesi.___123? PLISSE, a-jour, krojačnica za gospe. Največja točnost. Trst, via Conimerciale 3, prodajalna. 1198 INDUSTRIJSKO, elektro-mehanično podjetje Guido De Santi, Trst, via Tesa 33. Popravila električnih in mehaničnih strojev. Splošna napeljava. 1240 SPREJMEM dijake na stanovanje in hrano. Gorica, Via Corno 23._ MICLAVETZ Giorgio, zobotehnik, Trst, Via Zavenzoni 6/L, ordinira od 10—13 in od 15—19. _ 1160 OBUVALO, moško, žensko, otroško po zmernih cenah. Marsi<_h Mario, Riborgo 28. _ 116) DIŠAVARNICA Romano, Trst, Passo S. Giovanni 2. Bogata izbera. Konkurenčne cene. Pošiljatve na deželo. 1029 IIR «1 >11 13 B3NC9 01 CiftBlO Cs Trst, Capo di Piazza št 1 tel. 13-70 kupuje: Consolidato 5°/0 Likiorsko posojilo 5°/0 Beneške obveznice 3 50% bo mMi đnevalh cesiiiu?? PENZUGNAT za deklice iz boljših dru-iia, k*, žalijo izpopolniti svojo izobrazbo. Nadaljevalni tečaj. Tečaji za jezike, glasbo, ten*s L t. d. Krasna lega, d*bra preskrba. Pi aspekti in pojasnila pri ravnateljici gosp. M. Chr. Auer, Merane, Maia-Aita, Vili a imperiale._1249 KUHINJE z marmorjem 700Tspaine sobe od 1320 naprej, Trst, Via Tesa 18 1167 SOBE popolne po 1850, druge 15C0, kuhinje popolne 750. Postelje z vzmetmi in žimnicami 520. Tarabocchia 6, ex Tin-tare _1114 LDCALNICA - pralnica obiek in perila. Delo točno. Via Xydias 4, Cirillo. 1027 ČEVLJARNICA «Buon operaio», Trst, fciborgo 31. Velika izbera čevljev. Nizke cene. 1022 ZALOGA papirja. Uvoz in izvoz na vse kraje. Cene ugodne. Tvrdka G. Dollinar, Via Ugo Polonio 5, Trst. 1035 *i01H od 100 do 1000 litrov se prodajo. Skladišče sena. Via Pier Luigi da Pale-strina št. 1. 1251 MARIO CANEVA, avtorizirana mehanična delavnica in napeljava vode in )Uaa. Trst. Via Felice Venezian št. 20. 1071 zlatar in urar Trst, Via ££attec H. Imfcrlani Št. 13. Kupuje, prodaja, zamenjuje vred-nostue pradmete (969) Sprejema naročila in popravila. F^ BROK & C^ Via Idvalolo 5 - TR9T - Tt;. 5607 ŠIPE, KRISTALI, ZRCALA Na đotoelo Na drobao Sprejeseeje se *sefce»rs!na stottčrska tzia ra domu. CENE ZMERNE CENE ZMERNE (931) Govori sa slovensko. Veliki frizerni Salon za gospe in gospode „GIUSEPPE" Trst, Vi« XXX otte&K? št. 14 (vogal Via Milano 31) Tel. 256. Specialiteta Ondulacjje - Striženje lasi, sistem Pariz - Vsakovrstne dišave - Popolnoma nizke cene. (935) Priporečata se: JERMAN in SILLIPP. i m i s y Modrin e CBmmercio Ml e artkoli tecnici dražba z o. j. Lastnik ANTONIO QUINTAVALLE Zastopstvo in zaloga za Julijsko Krajino tvrdke ELLI ZERBONI & Co., TORINO, italijanske tovarne za mehanično in pomorsko obrtnijo. Zaloga kolesc S. K. F. — KARBURATOR JI ZE NITH — AHmentatorji WEIMANN, Indikatorji NIVEX. Kilometerski števci in ure jAGER. Menjalni kosi za tu- in inozemske stroje. 919 Naboji acetilena MAGONDEAUX. Telefon 31-60 — TRIESTE — Via Battisti St. 4 IBU SS 1 PODLISTEK ADOLF pl. REYA: MII udiM Mati Na stopnicah sedi človek srednje postave, topo gleda pred se in se prijemlje za glavo. Nervozno tišči z roko obedve nogi, včasih pa zakrili z ok-ma rokama, kakor da lovi muhe. «Kaj je z njim?» «Da! Ta človek je zelo zanimiv. Pomislite, ves čas si predstavlja, da ga ščipljejo. Vidite, kako '-rr :e spreletelo? — Nekaj časa je bil v norišnici, pa so tam ugotovili, da simulira duševno bolezen. Sedaj misli, da bo tudi tukaj nekaj dosegel, a ga že vsi poznamo...« , na njegovo mesto prihaja nova generacija, ki bo morebiti prinesla — pravico. Mi moramo Hi dalje. Mi moramo zavoje vati in ne smemo čakati v ponižnem molčanju. Valjar moramo biti in ne majhen kamenček, vržen na pot. Mi moramo znati živeti, zakaj v nasprotnem slučaju ne pomenimo nič. Slamnati sfra-hovi preteklosti in tradicije morajo hiti požiram, da svetijo sedanjosti. — To so ideje, ki vodijo osnovo romana«. Kdaj bo roman izšel, pisatelj sam ne ve, ker se vselej prestraši, kadar zagleda kakeg*a založnika. Roman «Burek» je dal natisniti sarmo pod pritiskom nekega prijatelja. Napisano In natisnjeno delo ga ne zanima nič več. Niti ene svojih knjig ni več bral. Videl bi pogreške in to bi ga bolelo. Poleg velikega romana je dokončal tudi zbirko novel «Z .podworza». Končan je tudi mar li roman »Sentimentalni zajec*. .V načrtu pa ima roman «Novi Mesijam. Ta roman bo obdeloval problem Kristusa v sedanjosti, kako bi ga človeštvo danes spre- jelo, če bi znova prišel na svet. Izdal bo tudi zvezek legend. Kako Danci skrbe za svoj« pesnike. Na Danskem imajo lepo navado, da pesnike in pisa^ tel je, ki kažejo talent, in so že nekaj storili za svoj narod, napišejo na posebno listo ter jim izplačujejo vsote denarja, da se laJiko preživijo, dobro vedoč, da se od poltenega literarnega dela pri tako majhnem narodu kot je Danski, ne bi mogli preživeti Zdaj pa niso začeli dajati te podpore samo že «priznanim« pisateljem, ampak tudi nekaterim mladim ljudem, ki mnogo obetajo s sv*fimi prvenci. Tako je prav. Malo Dansko državo bi lahko v marsičem posnemale tudi druge države. To, kar dela Danska, je vsekakor bolj hvale vredno kot No-blova nagrada. Kaj pomaga, če dobi priznani pisatelj, ki je po navadi že bogat, lepe tisočake por let pred »vo^o smrtjo, mnogo izmed njih pa v svojih najlepših letih nimajo sredstev, da bi se razvili. Mladina pogosto bolj potrebuje podpore kot pa starci zapoznelega priznanja. Teorija romana. V Rusiji je izšla v državni založbi knjiga «Teorija romana», ki jo je napisal Grifcov, Član akademije za literarno raziskovanje. Pisatelj podaja verno nazore nemških in francoskih razi s kova vce v o teoriji romana, poleg tegra je podana vsebina najznamenitejših romanov svetovnega slovstva;, ki jih analizira. Kot ruski znanstvenik pa se je Grifcov premalo oziral na ruski roman, česar bi kdo ne pričakoval; omenil je samo par ruskih romanov, med temi tudi Puškinovega «Jevgenija Onjegina», mimogrede Dostojevskega, in Bely-ja, sicer pa se je držal le srednjeevropskih vzgledov. Nepopolni so tudi njegovi teoretični zaključki, ki jih je poizkusil izvajati. Romanticizem. Ob priliki stoletnice romanticizma je prinesel Mere ure de France študijo, ki jo je spisal Landry o roman-ticizmu in njegovih definicijah z znanstvenega vidika. Upira se naziranju Stendhala, ki pravi, da je vsak talentiran pisatelj romantik v trenutku, v katerem postane znan, in klasičen v hipu, ko postane slaven. Najboljša definicija je ta :«V zgodovini se vselej nahajajo romantiki in klasiki, pa naj nosijo katerokoli ime, zakaj od nekdaj nahajamo dva temeljna načina, mišljenja in samo dva načina izražanj a.» Landry ima še eno krajšo definicijo: «Ti, ki stremijo po enoti, so klasiki, ti, ki stremijo po različnosti, so romantiki.» Ljubljanska drama ima na repertoirju za prihodnje leto med drugimi tudi slovenska dela: Cankar, «Hlapec Jernej in njegova pravica*. — Leskovec, «Ne čez most». — Cerkvenisk, «V vrtincu*. — Tone Seli&kar, «Kamnolom»> in še eno pravljično igro od Pavleta Golie. Izmed hrvatskih dram bodo igrali Ka-lundžičevo «Polnoč». Med slovanskimi avtorji bodo zastopani Tolstojev «Živi mrtvec«, dramatizacija njegovega «Vstajenja^, Žeromskega «Povest greha«, dramatizacija «Razkol-nikova* od Dostojevskega in Kvapilov «QblaJt». Samomor France Bevk. Ni dolgo od tega, ko sem bral v nekom listu o človeku, ki se je obesil radi smešnega vzroka. Gnal je Živino na sejem in iskupil tri sto lir manj kot mu je bilo naročeno, radi tega sta ga kregali mati in hči. Zadevo si je gnal k srcu, da si je zadrgnil vrat... Malo je ljudi, ki so ostali brec smeha na ustnicah, ko so brali notico. In če se vest ni zdela smdh na, se je zdela malenkostna« da je misel nehote z globokim pomilovanjem obletavala spomin obe-Šenca. Ali pa se je zdela izmišljotina. Jaz jo verjamem. Ali je treba samo velikih manjih dram, ki priženejo človeka do praga življenja? Da preprost človek, družinski oče pogleda skozi zanjko na oni svet, je treba tehtnega vzroka. Le živč- no bolna, histerttn* ženske se rijo zgolj radi hipnega napada, radi malenkostnih ali celo nitovih vzrokov. Jaz sem videl v pogostih slučajih vlogo, ki jo igrajo nekateri moški v svoji družinL^ Vlogo človeka, ki ima hišo in posestvo, dobro srce in pridno roko. Le eno napako ima, narava ae Je kruto poigrala i nJim, med široka pleča je polotila značaj, ki je neodporen in mevžast. Dobil je ženo, ki je zgodaj spoznala njegovo slabost in se je usidrala nanjo, in ko je dorastla hči, se je zvezala z materjo, on pa topoti pred njima kot nema žival. Vidim ga, kako gre po klancu in se ustavi pred soeedom; glava se mu dvigne, zdaj se zopet čuti človeka. Ko pa zasliši glas svoje žene, se naenkrat zdrzne, glava mu zleze med ramena. Brez njene besede ne sme ničesar, ne more ničesar, zakaj v teku dvajsetih let je popolnoma uničil samega sebe, v njem se javlja le njegova žena, ki je vpregla svojo voljo v njegovo energijo. Nekega dne mu reče žena: -crPoj-di in prodaj volel Ne smeš prejeti nič več kot toliko in tolikol» Mož molči, odveže vole in jih žene po klancu z mislijo, da ne sme prejeti zanje nič manj, kot mu je naročeno. In ko je bil že na kotocu klanca, je prihitela za njim hči in mu za-vpila: «Nazaj jih ne smete pri-gnati; davke moramo plačati, obleke nimamo ne jaz ne matiji Novejši vtisi se jačje vtisnejo v dušo. Zato je kmet bolj intenzivno mislil na to, da volov ne sme pri-gnati nazaj, kot da mora prejeti zanje toliko in toliko. Ali je cena živini padla, ali je bilo malo kupcev, nihče mu ni hotel našteti, kar je zahtevat Izbral je med dvema: ali prižene vole domov, ali dobi zanje tri sto lir manj. V njegovem spominu je naročilo, da volov ne sme prignati domov, vpilo glasneje, zato je izbral zlo, ki je bilo po njegovem mnenju manjše. Prodal je vola in dobil tri sto lir manj. Bog ve, s kakšnimi mislimi in s kakšnim srcem je šel domov. Žena ga je vprašala: «AH si prodal?» On pa je molče položil ves denar na mizo in dejal: «Tu je U «Koliko si prejel?» Ni odgovoril, žena je preštela denar in se začudila: «Kje pa je tristo lir?» «Več ni nihče hotel dati.» «Tako?... Tebi gotovo ne! 11 ne znaš kupčevati... Ti nisi za niči Ali pa si denar požrl!» In vendar je žena vedela, da ne pije, da ne zapravlja. Sedel je in ni dejal besede. Žena in hči sta sa zavezali proti njemu. Kakor da dajata duška dolgo zadržanemu sovraštvu proti bitju, ki ob rojstvu ni prejelo poleg moškega spola tudi moškega značaja. Izvedel je, da je dejstvo, da je delal petinštirideset let na posestvu, nič, kakor da on ni izbiral med nevestami in ni on dal življenja hčeri. Kakor da je on pri tepe« ec in ne oče. Radi treh sto lir je uničil posestvo. Ne dobi večerje, naj gre in gaj ae ne prikaže več v hišo I Tedaj se je dvignil. Moš je vedel, da bi bilo vseeno, če bi obsedel, da bi dobil zagrenjeno večerjo in Se posteljo po viharju besed, toda dvignil se je vseeno. Po dolgih letih se je prvič granko dvignilo v njem. Njegova duša se je prebudila. In hudo in čudno je, če so v človeku naenkrat prebudi duša in zahteva svoje. Stopil je pod zvezda in se razgledal in je videl, da nima ltam iti, da bi brez hudih besed in sramote prejel večerjo in prenočišče. Spoznal je, da njega več ni, da je vse v njem le njegova žena in njena volja in da je vse, kar je ostalo od njega le brleča lučka v vetru in da svoji prebujeni duši ne more nič več nuditi. V tistem težkem trenutku Je sklenil, da bo ugasnil še tisto mrvico samega sebe... Sel je in se je obesil. Podobne ljudi sem videl in jih tako razumem. Ce bi hotel, bi lahko napisal roman. In zdi sa mi, da ta hip notica o samomoru ni nič več smešna, ampak tragična. Tedenski gospodarski pregled Zunanje lice žitnega trga se v preteklem tednu ni spremenilo: pri nas v Italiji vladajo Še no na trgih, prejšnja tišina in nizke cene, ki so posledica posebnih razmer pri nas. V inozemstva se prikazujejo žitni trgi Jako nervozni, vedno menjajoča se poročila, katera razširja špekulacija, povzročajo stalne oscilacija, iz katerih se pa ne da razbrati kakšna odločna ten-demca. Sedanje velike povodnji v Galiciji bodo napravile goto? vo veliko škode tamkajšnjemu žitu, katero ni še vse popolnoma pod streho. Letošnjo letino so cenili pred poplavami aa nekaj manjšo od lanske in sicer v milijonih stotov: pšenice 1&8, rži 50.8, ječmena 17 in ovsa 11.1. Sedanje cene na Poljskem so izvanredno visoke, ker je Poljska prodala lansko leto jeseni preveč žita v inozemstvo, tako da ni ostalo orati koncu sezone, 1 torej v sedanjih mesecih, nobenih domačih zalog več in je bilo treba nakupovati v inozemstvu žito po visokih cenah Sedaj Je v veljavi visoka uvozna carina, posebno na rž, pa se kljub temu izplača uvažati drago nemško blago. — Iz Rusije poročajo, da bo letošnji pridelek za malenkost nižji od lanskega, to pa večinoma radi manjše površine, posejane z žitom. Ruski kmet je namreč pre računal, da se mu pri sedanjih nizkih cenah žita izplača bolj sejati konoplje, sladkorno peso in druge industrijske rastline radi ugodnejših cen. Vendar pa upa sovjetska vlada, da ji bo mogoče letos kljub vsemu povečati izvoz žita za 10%. V Severni Ameriki popuščajo cene še vedno polagoma — med neprestanimi oscilacijami: Pšenica v Chicagu je padla od 137'/« (25. avg.) na 133l/. (3. sept.); v Wimipegu od 144y2 na 1401/*. Tendenca je torej precej šibka. Zanimivo je ,kako silno rastejo cene drugim farmerskim pridelkom, tako posebno bombažu, kavčuku, tobaku in celo sladkorju. Radi tega je zadnje uradno poročilo o konjunkturi v Ze din j enih državah izrardlo mnenje, da so edino žitne cene danes razmeroma nizke, medtem ko so cene drugih farmer-kih produktov tako visoke, da se mora pričakovati v kratkem reakcija. Pri nas, v Italiji, je tudi pro-Sli teden prevladovalo mrtvilo v trgovini z žitom, vendar so cene dosegle že prej tako nizko točko, da se niso mogle še naprej nižati. Ob koncu tedna se je pšenica celo podražala za par lir. Se vedno pa obstoja ona velika razlika v cenah domače in inozemske pšenice: domaČa pšenica iste kvalitete stane 20—25 lir manj kot inozemska; zato se tudi sedaj uvaža jako mađo inozemskega blaga in se konsumJU ra skoro izključno samo naša domača. Manitoba I. za izdelovanje testenin se trguje po 155 do 158 lir franko železnica, inozemska pšenica srednje trda za kruh po 137—139 lir, medtem ko se dobi domači pridelek iste vrste po 110—120 lir. Otrobi nespremenjeno po 70 lir franko postaja mlina. Krušna moka v Trstu še vedno v nazadovanju: 160—170 lir za 100 kg, franko trgovina. Koruza: malo trgovine, Fozani 158—160 sh. Plat a rde« 158—160 sh, rumen 157-158 sh. Oves, srednja cena franko Trst nacijonaliziran 100—102 Kri, ogrski dol. 4.10 tranzit, češki 140 Kč tranzit Trst. Zanimivo je, da še vedno raste tudi cena bombažu, sedaj sicer le v velikih oscilacijah. Po-(liafiauje bombaža vpliva tudi na cene volni in umetni svil L Te dni se je otvoril letni trg volne v Avstraliji, kjer se je pokazalo veliko povpraševanje od strani Evrope, a čeravno je letos dobra letina volne v Avstraliji, so se cene zvišale za 10% v primeri z onimi meseca junija. Tekstilne tovarne, posebno češke, 90 te dni radi tega zvišale cene svojim proizvodom. RAZNE ZANIMVOSTI it zmagovalec v avtomobil-rid dirki za Grand Pri* Evrope V nedeljo se je v Monzi vršila avtomobilska dirka za trofejo Grand Prir Evrope, v kateri je zmagal Benoist na «Delage», ki je prevozil progo v poprečni brzini 14L928 km na uro. Borđino si npliTl «Gran Premio dl THUanoe Istega dne je v Monzi na