4. številka.
Ljubljana, v četrtek 5. januvarja.
XXI leto, 1888.
Izhaja vsak dan avefer. izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto lfj gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta B gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več,  kakor poStnina Tinta Za oznanila plačuje se od četiristopne p<>tit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr.. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Rudolfa KirbiSa hifii, ,,Gledališka stolba". Upravn iStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
sa se
Zaradi jutrsnje.ga praznika izide prihodnji list v soboto 7. januvarja 1888.
Imena naših katasterskih občin pa zemljiške knjige kranjske.
{Dopis It pravnifikih krogov.)
Tistim, ki zasledujejo trnjevo pot, po kateri se mora viti slovensko uradovanje pri naših sodiščih, znan je gotovo še glasoviti odlok, s katerim je odbilo neko dolenjsko sodišče zemljeknjižno (NB. v nemškem jeziku upoloženo) prošnjo. Le-ta opirala se je na slovensko listino in sodišče je reklo: uradni jezik je nemški, torej se mora slovenski listini, na podlagi katere se prosi uknjiženja kake pravice, dodati poverjeni prevod na uradni nemški jezik. Jednak, dasi ne tako gorostasen odlok izdalo je bojda vlani drugo kranjsko sodišče. Prosilo se je za uknjiženje neke pravice pri fzemljišči, ležečem v katasterski občini Sv. Križ. Tu se je dejalo, da te katasterske občine ni in da sodišče pozna le ka-tastersko občino Kreutz.
Komur notranja uredba naših zemljiških knjig ni znana, zmajeval bode z glavo, a razložiti si tega ne bode mogel, da si je stvar na videz tako jasna. Pri reševanji zemljeknjižnih prošenj mora sodnik biti prenatančen. Merodavne so njemu le javne listine, — poverjene i velikim pečatom, in pa to, kar je iz javne knjige razvidno. No, v javni knjigi pa ne nahaja občine Sv. Križ, ne občine Račje Selo, tamo stoji le Kreutz, Kap pelgschiess, torej prošnji ugoditi ne more. — „\Viirt ihr nicht bo veiflucht geseheidt!" — —
Predvčerajnim razpravljalo se jo v kranjskem deželnem zboru to vprašanje, ko se je obravnavalo o predlogu poslanca Kersnika, kateri meri na to, da se ima v imovinskem listu ime katasterske občine zapisati v obeh deželnih jezikih, da se tako popolnem ustreže zahtevam javnosti zemljiških knjig.
Da naravnost rečemo, nam predlog poslanca Kersnika iz formalnih ozirov ni ugajal! Gospod predlagatelj hotel je namreč svoj namen doseči potom
novele k deželnemu zakonu o napravi novih zemljiških knjig /.a Kranjsko. Res, da spada v področje deželnih zastopov sklepati zakone o napravi in notranji uredbi zemljiških knjig, a določitve jezika, v katerem se naj upisuje vanje, ne moremo prištevati notranji uredbi. Vsekako je znamenito, da izmej štirinajstero zakonov, katere so sklenili razni avstrijski deželni zastopi o tej reči, nobeden niti besedice ne črhne o tej zadevi. To je tudi pravo, kajti jezikov, v katerih se naj upisuje, ne morejo in ne smejo določevati deželni zastopi, kakor tudi ne morejo govoriti zadnje besede o uradnem jeziku uradov sploh. To vprašanje reševati je le po členu XIX. državnih osnovnih postav o občih pravicah državljanov ter po specijalnih državnih, nikakor pa d ež e 1 n i b zakonih. Ker pa posta vne jednako-pravnosti deželnih jezikov tesen človek itak zani-kovati ne more, pripada v našem slučaji v področje eksekutive, da naroči sodnim uradom izvesti tudi dejansko jednakopravnost. Ko bi bi I kranjski deželni zbor pritrdil nasvetu poslanca K<rsnika v tej obliki, da bi v ta namen sklenil poseben zakon, ustvaril bi — da govorimo s poslancem Dežmauom — nevaren piejudic. Ali smo že pozabili besede, katere so se govorile nekaj dnij pred prazniki v deželnem zboru Tržaškem o znanem Tražakovem ukazu glede" jezika upisov v zemljiške knjige, in hočemo li dati gospodom v Gradci in v Celovd, ki bodo nemara v par dnevih zugromeli nad istim ukazom, orožje v roke? Dokazovanje teh gospodov suče se v kolo-baru: notranja uredba zemljiških knjig spada v področje deželnih zastopov, jezik upisov spada v notranjo uredbo, torej je minister s tem, da je on ukazoma naročil upisavati v knjige tudi slovenski, ukratil pravico deželnega zbora, temu pa se je treba po robu postaviti
Veselilo nas je vsled tega, da se je v deželnem zboru kranjskem le sklenilo, naročiti vladi, naj odpravi anomalijo, da se v zemljiški knjigi upisu-jejo imena katasterskih občin samo v blaženi nemščini, kajti zemljiška knjiga opira se na kataster, kateri je na Kranjskem le slovensk, — da tako zemljiška knjiga postane umljiva tudi ubogemu slo-
venskemu kmetu, ki hoče pogledati v zemljiško knjigo, pa ne more, ker ou govori o katasterski občini Račje Selo, — v knjigi pa se ona zove Rappelgsch iess.
Predlogu v tej obliki tudi nemška manjšina deželnega zbora z utemeljenimi ugovori ni nasprotovala. Culi smo le dva gospoda. Oglasil se je bivši referent deželnega zbora pri posvetovanji zakona, o čegar prenaredbi je bil govor, namreč baron Ap-faltrern in naš stari prijatelj Karel De ž man: vsak po svoje, vsak na drug način.
Čudili smo se tu res poslancu baronu, da je on zakon, kateri je o svojem času v zboru zastopal, tako hitro pozabil. Recimo, da je bil zgolj „lapsus linguae", ko je gospod baron dosledno govoril — v svojem predlogu tudi zapisal — o „be-sitzstandblatt'1, da-si tega v zemljiški knjigi ni, ampak ta le govori o „gutsbestandsblatt", — — recimo, daje to prav; čudno pa je vsekako, če referent o zakonu glede naprave novih zemljiških knjig trdi, da se po določilih tega zakona ima iz starih zemljiških knjig prenesti v nove na — no, pa naj bo — „besitzstandsblatt" tudi ime katasterske občine, kakor je bilo v starih zemljiških kujigah. Gospod baron, dajte, pokažite nam stare zemljiške knjige, v katerih je zaznamovano tudi ime katasterske občine! — Če je baronu poslancu to izpodletelo, ni čuditi se, da nadalje po njegovem izumetji imata dva v teku oO. let izdana ukaza deželne vlade v Ljubljani o imenih krajev itd. postavno veljavo ter da so sodišča dolžna, pripisovati jima moč postave. S takimi argumenti je res težava bojevati se !
Kaj pa naj porečemo k opazkam poslanca Dežmana o našem katastru? Ali mu naj kažemo na državne zakone, ki določujejo, kako se ima vzdržati soglasje mej zemljiško knjigo in katastrom, ali mu naj dokažemo, da se dajo njegovi argumenti z ozi-rom na te zakone uporabljati tako, da morajo, ker je kataster na Kranjskem le slovensk, iz zemljiških knjig izginiti vsa nemška imena ter vanjo priti ka-tasterska, to je zgolj slovenska imena? Ne, ae maramo za sotistiko, akoravno se pri pravdanji z Dra-gotinom Dežmanom človeka nehote nekoliko prime,
LISTEK.
$ ceste.
Božični prazniki prinesli so nam obilo snega, obilo mraza in pa — Madjare. Kakor meseca sep tembra lahkokrile lastovke, tako ustavila je pred Božičem brezozirna kražka burja v bunde in kožuhe zavite, v večno mesto namenjene Arpadove potomce v Logatci. Silni zameti zastavili so želez-nični tir od Postojine naprej in vlaki, namenjeni v Trst, vračali so se z Rakeka [in iz Postojine nazaj mimo nevoljno čakajočih madjarskih romarjev, ki nikakor neso mogli umeti te prikazni, češ: „Wann kommt Zug heriiber, warum nicht geht hinuber?"
Kljubu njihovej volji se tir vender ni hotel odpreti, kajti kraška burja je gluha in slepa za še tako krepke „teremtete". Ker se jim je začelo dozdevati, da je Logatec spomladi in poleti najbrže jako krasno bivališče, po zimi pa ne posebno mikajoče, sklenili so, vrniti se v Ljubljano ter ondu počakati, da se tir odpre. Temu sklepu se imamo zahvaliti, da smo dobili v svoje ozidje razne „Paprika Jan csi" in „Fekete GyuIaM.
Prvi čin po tem sklepu bil je ta, da so brzo-
javili restavraterju Kbnigu,  naj jim priredi _ bil
je dotični dan post — 200 močnatih jedij: Drugi
čin pa to, da so se odpeljali v Ljubljano nazaj, kamor so tudi srečno dospeli ter použili naročene močnate jedi. Z gospoda Koniga postrežbo bili so povsem zadovoljni, obžalovali pa jedino to, da Konig ne zna madjarski. V njih očeh je to njegov jedini „Schonbeitsfehler."
S kolodvora razkropili so se po mestu in videti jih je bilo po raznih kavarnah in gostilnah. Kazali se povsod svojo uprav madjarsko naivnost, ki je tako pristno označena v brezštevilnih smeš-nicah, glede katerih je zlasti humor Dunajski brezmejno plodovit. Čudili so se, da se v Ljubljani ne govori madjarski, jezili se nad markerji in natakaricami, da ne umejo madjarskih njih naročil, a ko so se preverili, da bela Ljubljana še ne spada pod madjarski globus in da nam njih jezik niti toliko ni znan, kakor „volaptik", usmilila se jib je usoda in železnica odpeljala jih je skozi prodrte kraške zamete na solnčni jug.
Kakor po odhodu teh gostov, ki mi v prsih vsekdar vzbujajo neljube počutke, isto tako mi je odleglo, ko je mestni zbor ukrenil, da bode mestna naklada na pivo znašala samo 1 gld. 70 kr. Jaz sicer piva ne pijem, ne bil b: torej po tej nakladi prizadet, toda, dasi nesem še pristopil društvu proti obožanju pivovarjev in dasi mi ne more v glavo, zakaj se   Ljubljansko  pivo v Celovci ceneje toči,
nego li v Ljubljani, sem bil vender vesel, čuvši, da se je napela milejša struna. Jedva se je raznesel glas, da se bode vsak hektoliter piva obdačil s 3 gld., že sem čutil posledice. V gostilni, kamor zahajam, podražila se je vsled naklade na pivo — goršica. Nihče ne ve, kako sta si pivo in goršica v sorodu, a gospica, ki v kuhinji vihti svoje žezlo, je tako odredila in tako je ostalo in mi ubogi kou-sumentje, ki se ne smučemo in se tudi nečemo smu-kati okolu ognjišča, moramo goršico plačevati dražje samo radi tega, ker je mestni zbor nameraval zvišati naklado na pivo.
To Vam je pa mož, ki z moko trži tamkaj gori na Dunajski strani, vse drugače milosrđem Za naklado na pivo se niti ne zmeni. Dobro vedoč, kako trda je za denar, prodajal je dlje časa moko za dva sol d a ceneje, uego jo je sam kupoval. Morebiti bi bil blagosrčni močni trgovec pri tej ceni ostal do današnjega dne, da ni njegovo človekoljubno podjetje našlo svojih mej. Trdka, od katere je moko jemal, mu je ni hotela prodajati več, češ, da jej ceno kvari. Mogoče, da je to bil pravi nagib, a hudobni svet vse drugače pripoveduje. Rečena tvrdka si je nekda mislila, da se s takim prodajanjem moke, nasprotujočim vsem trgovinskim načelom, nikdar ne bode napolnila v dotični prodajalnici stoječa Wertheimerica,  ki se je doslej odlikovala
in saj tudi od Dragotina Dežmana kot nejurista ne moremo zahtevati, da nam na to polje sledi, — rečemo mu torej le z njemu ljubim jezikom: ,Wag man nicht kann, das gftfit man mcht an!a
Kriza na Srbskem.
: Ko nam je vlani prinesel brzojav neuadno vest iz Belega grada, da je padlo ministerstvo Ga-rašaninovo in da je kralj poklical Jovana Ristića na čelo novemu kabinetu, vedel nam je poročati tudi o silnem veselji, katero je vsled tega zavladalo po vsej kraljevini srbskej. Beligrad slavil je usto-lenji_* novega ministerstva ko največji narodni praznik ; z dežele pa so od v*eh strani j prihajala odposlanstva, da se kralju zahvalijo za njegovo odločitev in da se poklonijo novemu ministerskemu predsedniku.
Jovan Ristič je tudi res z vso lastno mu državniško previdnostjo, znanostjo in eneržijo lotil se teškega dela, ki ga je čakalo. Javna uprava bila je zanemarjena, sodnije korumpovane, financije kljubu velikim novim davkom, kateri so se uveli za Gara-šaninove vladavine, derutne. Njega vse to vender ni oplašilo. Veščemu zdravniku jednako zastavil je ostri nož, da odstrani vse bolne dele z državnegt. telesa Srbije. Vsakdo, ki želi mirnega in naravnega razvoja te male a imenitne slovanske države, moral se je veseliti, videč, kako se notranje razmere kon-solidujejo; veseliti se pa je imel uzroka največ srbski narod sam, katerega je krepka roka Ristieeva potegnila od roba brezdna, ob katerem je bil.
In vender ni Kistić danes več ministerski pred seduik ! Jako žalostno je to, uko se pomisli, da fo okoliščine tega jedinega pravega državnika, katerega ima Srbija, ravno o današnjem času, ko se črni oblaki zbirajo na evropskem političnem obnebji, primorale, da je položil iz veščih rok krmilo državne Indije. Še žalostneje pa, ako se pomisli, kateri so bili uzroki tej njegovoj odločitvi, ki jo je mož, čegar srce plamti [iskrene, nesebične ljubezni za srbski naroii, gotovo storil jako nerad. Govor kraljev do poklanjajoče se inu deputacije radikalu • stranke po-jasnuje nam to jasno in razločno.
Kes, da je bilo mej liberalno in radikalno stranko nekoliko nasprotstev, katera so se bila poostrila vsled lekriminacij radikalcev zaradi ravnanja ministra notranjih zadev o poslednjih skupščinskih volitvah. Ta nasprotstva pa, kljubu temu, da Kistić ni dopustil odstopa Milojkovieevega, neso bila taka, da bi se ne bila dala poravnati. Povod krizi moramo tedaj iskati drugje in po omenjenem govoru kraljevem ne bode nam ga težko najti.
Našim čitateljem bode še v spominu, da je kralj Milan, ko je vsprejemal od združenih strank skupščinsko adreso, v katerej je lastnoročno prečrtal ono mesto, kjer se je govorilo o udanosti do kraljice Natalije in kraljeviča Aleksandra, posebno na-glašal, da ne bode trpel v Srbiji slovanske politike, temveč jedino le srbsko. To je bil avis au llistič. Ris tir, katOri z državniško sposobuostjo in pogledom v bodočnost sijajno nadkriljuje svojega suverena, ve dobro, da se srbska politika ne da odcepiti od slovanske politike, ako neče ostati Srbija čisto osam ljena na širokem svetu. On \e, da bi to imelo tak
pomen, kakor kadar se veja odseka od velikega, mogočnega in sočnega debla. Zato je vnanjo politiko tvojega kabineta uravnal tako , da je sicer lojalna bil:, proti vsem državam in da jej celo v Budimpešti neso mogli očitati ničesar, da je pa poglavitno vodilo bila jej vender slovanska solidarnost.
Dasi ni dvojbe, da tako unanjo politiko pod-piia ves srbski narod, v katerem se ni še poleglo ogorčenje zaradi poslednje bratomorilne vojske, nas proten jej je vender kralj Milan, ki zmatra ustavno t le za pripraven plašč, s katerim se da spretno zagrniti absolutna vladavina. Njemu je bil Ristić dobro došel kot rešitelj iz silne zadrege, iz nevarne državu- krize; a celega, tacega kakor je, Milan ni hotel. Gotovo je skušal ttplivati še pred tem svojim famoznim govorom nanj, da se uda njegovim željam glede unauje politike; a Ristič ni mogel drugače, ko odkloniti vsako tako zahtevo, ako ni hotel (ponižati svoje veljave in zatajiti svojih načel. Ko je koračno kralj izpregovoril tako brezozirno, ni mu preostalo druzega, ko odstopiti.
Da je kralj mogel vsprejeti Ristićev odstop, to nam pojasuuje najbolje žalostne politične razmere v Srbiji. Ko bi se združeni stranki ue bili udali njegovim zahtevam glede unanje politike, vender bi ministerstvo Garašaninovo, pa tudi Hristicevo ne bilo mogoče. Moral bi se bil zopet pozvati Ristić, da sestavi novi kabinet in Milan bi bil moral v marsičem odstopiti od načel, katera je hotel imeti vodilna v unaujej politiki. Da je Sava Gruie pozvan bil sestaviti novo ministerstvo iz jedine radikalne stranke, to nam je dokaz, da se je ta stranka morala udati kralju. In res kraljevi pohvalni govor in pa imenovanje polkovnika Franasovića za ministra unanjih zadev potrjuje nam to domnevanje.
Pač res, da utegne ta ustop biti le taktičen manever, izveden zato, da radikalci obdrže v rokah uzde vlade v notranjih zadevah in da nameravajo v odločilnem času tudi v unanjej politiki zavzeti odločno stališče v protikraljevein zmislu; a že to, da so zatajili sedaj svoje najpoglavitnejše načelo in da so vsprejeli Franasovića — privrženca dogospodarivše Garašauiuove stranke — v svoj kabinet, more nas napolnjevati z opravičeno bojaznijo za bodočnost. Bog daj, da bi se ta bojazen ne izpolnila in da bi Srbija srečno izognila se uev'rnosti, katera jej preti iz nazorov, izraženih v besedah: no slovanska, temveč samo srbska.
jedino po svoji elegični praznoti in po tem, da je bila že predmet razuovrstnim izvršbam.
Predno koučam, ne morem si kaj, da bi ne omenil jako čutnega nedostatka, ki je na starega leta dan zadel vse narodno občinstvo.   Doslej imeli smo vsako leto Silvestrovo veselico, letos pa je iz ostala.   Ne vem sicer pravili nagibov, a močno se mi dozdeva, da gospodje v tej zadevi neso prave pogodili. Občinstvo je te veselice zelo pogrešalo iu iskalo po raznih javnih prostorih, „kjer Bog roko vun moli' družbe in zabave, in mnogi, zamau je iskajoč, bili so nevoljni in menili so, da je to slabo znamenje za novo leto.  Jaz, ki sem  prost predsodkov, jim neseni pritegoval ,   kakor  tudi ne  tistim,   ki so trdili, da mala bitka, vršeča se na Silvestrov večer v gostilni nekega tukajšnjega hotela prve vrste, pomenju svetovno vojno, da bode novo leto vojevito, da bode kri curkoma tekla, kakor rečeni večer pred bitko iu po  bitki šamjianjec, da se bodo drobile človeške lobanje, kakor vitka šampanjska čašiča, ki je bila povod  sporu iu bitki mej dvema mizuma. Jaz vsega tega ne \eiujem, temveč mislim, da bode letos vse povprek piskalo   na jiiačalko miru, kakor klerikalni moj kolega, ki nam je za „cluvvna" semkaj nazaj podai „Avgusta" iu s tem pokazal, kako prijetja iznajdba je takozvana „Retourkutsche."  —.
Iz deželnih zborov.
IDeželni zHoor Isratnjslci.
(XI. seja dne 5. januvarja leta 1888 ) Poslanec Pakiž in tovariši interpelujejo dež. glavarja, je li zakon o deželnih cestah izdelal dež. odbor, kakor mu je bilo naročeno v poslednji sesiji. Deželni glavar odgovori, da bode dotični zakon predložen v jedni prihodnjih sej.
Dramatično društvo uloži prošnjo za podporo. Kranjska kmetijska družba prosi, da bi se prena-redil zakon o živinoreji. Občina Radeče na Dolenjskem prosi za najnavo mostu čez Savo.
Imenom finančnega odseka poroča dr. Poki u k a r o zgradbi mostu čez Beli potok na meji mej kranjsko in koroško deželo in glede s to zgradbo v zvezi stoječe poprave Belega in Črnega potoka.
O škodi, katero je napravila povodenj jeseni I. 1885. na Gorenjskem zlasti v Kranjskogorskem okraji, poročal je deželni |odbor deželnemu zboru v svojem letnem poročilu za 1884.—1885. leto. Žrtva te povodnji bil je tudi na cestni progi Belapeč-Trbiž ležeči, čez Beli Potok držeči mejni most.
Da se je omogočilo občenje s sosednjo Koroško, postavil se je most za silo, kateri pa je pri vsaki povedmi v nevarnosti in sploh ne more dolgo obstati; po tem takem je neobhodno jiotrebno, da se zgradi trden most. Ker bode morala koroška dežela k tioškom poprave mejne vode „Beli Potok* pripomoči z jednakimi doneski, kakor kranjska dežela, stopil je deželni odbor z onim koroške dežele o tej zadevi v dogovor. V dotičnem stroškovnem preudarku pro-računjena je potrebščina, in sicer:
za zgradbo mostu na...... 3400 gld.
za obestranski dovozni cesti tega mostu     850 „
za popravo Belega Potoka..... 6600 „
za popravo Črnega Potoka..... 3400 „
torej skupaj na   14250 gld. Zarad doneskov so bile obširne razprave s koroškim deželnim odborom. Konečno ;e bilo dognano, da bode plačal izboljševalni zaklad 5000, Kranjsko 5300, Koroško 3950 gld.
Finančni odsek nasvetuje : Slavni deželni zbor naj dovoli donesek iz deželnega zaklada iu sicer: za zgradbo mejnega mostu
čez Beli Potok........ 1700 gld.
za zgradbo dovozne ceste .... 250 „ za popravo Belega Potoka .... 1650 „ za poj»ravo Črnega Potoka   ....     1700 „
torej skupaj   .     5300 gld. in naj pritrdi sledečemu načrtu zakoua.
Poprave Belega Potoka in Črnega Potoka pri Beli Peči proglase se za podjetje, katero je izvesti iz deželnih sredstev, s pridržkom, da pripomore vlada iz izboljševalnega zaklada v zmislu § 6.. štev. 1. državnega zakona z dne :>0. junija 1884. (drž. zak. Štev. 116) z doneskom 3300 gld. za popravo Belega Potoka na 6600 gld. proračuujene potrebščine in z doneskom 1700 glđ. za popravo Črnega Potoka na 3400 gld. jiroračunjene potr.hščine, dalje da pripomore Koroška dežela z doneskom 1650 gld. k potrebščini za jmpravo Belega Potoka § 2.
Natančnejša določila o tem, kako je zvršiti podjetje, o času in vodstvu gradnje, o nakazu v izplačilo doneskov iz državnega izboljševalnega zaklada ter iz sredstev dežele Koroške in dežele Kranjske, kakor ob uplivanji vlade na tek podjetja so pridržana posebnemu dogovoru, katerega vlada sklene z deželnim odborom koroškim in deželuim odborom kranjskim.
§ 3.
Ako bi troški popravnih del ne d osegli za Beli Potok na 6600 gld. in za Črni Potok na 3400 gld. proračunjenega zueska, tedaj je doneske državnega izboljševalnega zaklada kakor tudi one dežele Kranjske, oziroma dežele Korošce, primerno nastopivši prihranitvi, jednakomerno omejiti eventualno k*>žoči se že uplačani prebitek povrniti.
Za uzdrževanje popravnih stavb je po zvršeni gradnji iz posestnikov tistih posestev in naprav, katere varuje stavba, po upravnem poti osnovati vodne zadruge ter uravnati prispevno dolžnost v zmislu dotičnih postavnih določil.
Zakon je bil brez debate potrjen od deželnega
zbora.
Prošnji županstva Budan je za podporo za po-jiravo cesta in mostov na občinskih cestah Budanje-Podvelb in Budanje-Dolge poljane izroča se deželn. odboru, da juiizveduje koliko bode stroškov za to stavbo ter da potem dovoli primerno podporo iz deželnega zaklada do 300 gld.
Poslanec Lavrenčič pojasnuje, da so Buda -nje res podpore potrebne in vredne. Plazi ob cestah zabranjujejo vsaki promet iu stroški bodo še večji, nego so navedeni v prošnji. Prebivalci so revni in hodijo kupce vat s sadjem v Ljubljano, kjer pa morajo plačati za patent. Deželni odbor naj bi naročal kakemu zvedencu, da bi izdelal načrt.
Predlog je bil vsprejet.
Prošnja muzejskega praeparatorja Ferdinanda Schulz-a, da se mu dovoli naslov in značaj muzejskega adjuiikta. odkloni se po nasvetu upravnega odseka. (1 >alju prih.)
Govor poslanca Hrena v deželnem zboru kranjskem.
(Konec.)
Ta 3 vrstna razločitev dedičev po rodovinski razmeri z zapustnikom je torej prva novost, po kateri se razlikuje po meni nasvetovani načrt zakona od sedaj veljavnega zakona z dne 18. decembra 1884.
V drugi vrsti meri moj predlog na to, da se tarifa, po kateri gre šolske doneske odmerjati, pro-naredi oziroma zviša. Brez zvišanja tarife se o po-množitvi šolskega zaklada iz zapuščinskih doneskov niti govoriti ne da, to je jedina pot, jedino sredstvo, zato je jaz predlagam. Ali zdelo se je meni, naj bi to zvišanje veljalo le za večje dedščine, ker manjša zapuščine, ki posebno na kmetih večinoma iz nepremičnega premoženja, iz zemljiških posestij ob« stoje, bo že zdaj primeroma tako — obložene, da se njim nikakih pristojbin zvišati ne more, kajti od nepremičnin je prenosnine poleg drugih pristojbin, kakor znano, še posebej plačati po 31j2°l0 k temu pa se še morajo računiti troški za prepis, torej pustimo za manjše zapuščine sedanji šol. donesek.
Jaz na8vetujem, naj se povišanje obda ■ čenja za šolske namene, to je za normalno-Šolski zaklad prične šele pri zapuščinah nad 10.000 gold. in pa tudi pri teh naj se šolski doneHek le za čisto mali znesek poviša, namreč do 15.000 gld. le za bornih 5 kr. od 100 gld. mimo sedanjega — pri zapuščinah nad 15—20.000 gld. za 15 kr. od 100 gl., pri zapuščinah nad 20—30.000 za 20 kr. od 100 gld. in tako dalje po 30, 40 in 60 krajcarjev od vsakih 100 gld. več, ko sedaj. Če pa znaša čista zapuščina nad 100.000 gld., kar se pri nas le redko kedaj prigodi, naj se izdatnejše poseže dediču v žep, ter predlagam pri tako znamenitih dedščinah zvišanje šolskega doneska na 1 gld. 50 kr. torej za 80 kr. od vsakih 100 gld. več, ko se plačuje sedaj.
Ugovarjati bi se mi utegnilo, in posebno od strani onih, ki je zadeva, da je nasvetovana tarifna mera i>revisoka in da posebno hudo pritiska večje zapuščine, to je tiste dediče, ki veliko premoženje podedujejo. — To je pač res, ali, častita gospoda!
Dalje v prilogi.
Priloga „Sl°veTlskeni11 Naroda" št. 4. 5. jannvarja 1888.
ako nam je mar pomnožiti dohodke normaloo Šolskega zaklada po zapuščinah in sicer izdatno pomnožiti, treba je, da posežemo tja, kjer je kaj dobiti; pa saj ie to načelo obdačenja tudi Že do sedaj pri nas veljalo, ker tudi sedajni zakon ustanovlja rastečo tarifo po velikosti zapuščinskega premoženja. Čeravno pa moj predlog primerno težje zadeva večje dedščine, broječe po mnogo tisočakov gld. vrednosti, se vender ne da ugovarjati, da bode tisti, ki je podedoval 80 ali sto tisoč gld. in še več, venderle tudi primeroma višji šolski donesek ložje plačal in da ga bode ta plača manj težila, kot borega kmetica ali prostega rokodelca, ki je podedoval le nekaj sto goldinarjev vrednosti, — pa se od njega poleg vseh drugih troškov za obravnavo zapuščine, za državno prenosnino, za prepis itd. še jeden goldinar šolskega doneska terja.
Da moj predlog, oziroma po meni predlagana tarifa ni pretirana, prevideli boste, če se, velečastita gospoda, spominjate na obravnave v tukajšnji dež. zbornici, ko je šlo prvikrat za upeljavo zapuščinskih doneskov za normalno-šolski zaklad, in če primerjate tedajnji zborniški sklep s sedanjim mojim predlogom ; razvideli boste namreč, da se je takrat splošno in posebno pri zapuščiuah do 60.000 gold višji šolski donesek zahteval, kakor ga jaz zdaj predlagam, kajti po Bklepu deželnega zbora iz seje 4. oktobra 1871 imel je znašati šolski donesek od vseh zapuščin poprečno po 1%, to je 1 gld. od 100 gld. ; po mojem predlogu pa je dotični donesek mnogo manjši, in šele pri zapuščinskem znesku nad 60 do 80.000 gld. nasvetujem jaz po 1%, torej tisto mero, katero je deželni zbor leta 1871 pri vseh torej tudi manjših zapuščinah za primerno spoznal in vsprejel.
Da vlada takrat sklenjenega zakona ni vspre-jela, je bil poleg drugih tehniških pomislikov uzrok, da se jej je zdelo bolj umestno in pravično uravnati doneske po neki progresivni skali in da bi se razloček   delal  posebno   mej   zarodnimi  ali nujnimi
— in drugimi dediči, — ter je napotila deželni za-stop na to, da je sklenil oni načrt zakona, ki je še dandanašnji veljaven, to je namreč zakon z dne 18. decembra 1874, kateri predlagam, da se v nekaterih določilih prenaredi.
Ker sem torej dokazal, da je naš deželni zbor že iz začetka mislil na višje doneske kot jih ustanovlja ravno omenjeni zakon, — ■ in oziroma tudi ko je jaz zdaj predlagam, naj mi bo dovoljeno, slavno gospodo opozarjati, da se tudi po drugih deželah za šolske in druge dobrodejne namene od zapuščin pobirajo višji doneski kot pri nas I Tako je plačevati v Dalmaciji in pa na Gor. Avstrijskem od vseh zapuščin, ki znašajo nad 300 gld. po l/4°/0, to je po 25 kr. od 100 gld. — pri nas pa se plačuje do zneska 1000 gld. le po 20 krajcarjev; — na Salc-burškein je plačevati šolskega doneska po •/■ °/0, to je po Va gold. od 100 gld., katera pristojbina se pri nas jemlje šele pri zapuščini za 40—50.000 gl. na Štajerskem tudi po l/«?/oi poleg tega pa v Gradci še posebe za deželni ubožni zaklad po Va°/oi torej znaša deželna pristojbina v Gradci jeden cel odstotek
— na Dunaji je poleg tarifnih doneskov za norm. šolski zaklad še posebej od vsake zapuščine plačati neko pristojbino za občo preskrbovalnico, (allg. Ver-sorgungshaus) in za javno bolnico (allg. Kranken-haus); — ravno tako v Pragi donesek k bolniškemu zakladu; — v Brnu za razne mestne bolniške zavode in v Lvovu za občo bolnico.
Izvolite torej iz teh podatkov povzeti — da se pri nas od podedovanega premoženja zdaj manj plačuje, ko v mnogih drugih deželah in da torej, če tudi tarifuo lestvico za nekoliko naprej pomaknemo in šolske doneske zvišamo, ne obremenimo dedičev v večji meri, ko se to drugod že sedaj godi. — Če pa to storimo, je storjeno v občo korist, namreč na povišek leto za letom težje obloženega normalno-šol-skega zaklada; — imamo v tem oziru tudi spodbujen vzgled, ki ga nam je dal sosedni koroški deželni zbor, ki je tudi tekom lanskega zasedanja šolske doneske od zapuščin povišal in sicer do l°/0, oni deželnozborski sklep je bil tudi ua Najvišjem mestu potrjen ter je postal zakon; nahaja se dotični zakon pod št. XVII let. dež. zak.
Moj predlog sega pač dalje kot ravno omenjeno določilo na Koroškem, ki gre do 1, jaz pa do l1/a%» al' kakor je razvideti iz dotičnih obravnav v koroškem dež. zboru, predlagal je bil tamošnji dež. odbor iz začetka zvišanje tarife od največjih zapuščin celo na 3% za nujne dediče, in ua 5Vj% za druge dediče, katera tarifa se pač tudi meni previsoka zdi. in katere dež. zbor ni vsprejel; ali ka-
kor sem jaz privatno informiran, je poročevalec obžaloval, da je zbornica odborov nasvet na toliko skrčila, kakor se je s prejetim zakonom godilo, in da je s tem mnogo pričakovanih dohodkov šolskemu zakla lu odtegnila.
Vprašali boste po finančnih uspehih, ki jih je po predlagani prenaredbi pristojhinske tarife pričakovati. — Obžalujem, da s številkami služiti ne morem, ker mi ni bilo mogoče dobiti potrebnih po datkov. Poizvedoval sem pri dež. odboru, oziroma pri dež. računovodstvu, ali nahajajo se tam shranjeni dotični izkazi, ki jih periodično pošiljajo vsa sodišča na Kranjskem, le od zadnjih treh let, pa tudi za to :Metno dobo ni dobiti vseh potrebnih podatkov. Toliko mi je bilo možno pozvediti, da je bilo tekom zadnjih 3 let mej razpravljanimi zapuščinami 136 tacih, pri katerih je znašala čista zapuščina nad 5—10.000; 43 mej 10—20.000; 17 mej 30—40.000 in 13 nad  100.000 gld. vrednosti Čiste zapuščine.
— Akoravno pa ti podatki za proračun ne zadostujejo, sme vender biti povprečno računanje v zvezi z izkušnjami in proračuni na Koroškem neko merilo tudi za nas, ki imamo približno jednake premožen-ske razmere. — Tam pa so proračunili zvišek šolskih dohodkov najmanje na 8000 gld., ki bi bil pa po dež. odbora predlogu narastel do 39000 gld. da siravno je tarifa dokaj nižja kot ona, ki jo jaz predlagam. Če pa pomislimo, da imamo na Kranjskem blizu 150.000 glav več prebivalstva, tako se sme pri nas brez optimističnih in prenapetih nad jemati v poštev letni zvišek nor. šol. zakladu za kacih 20 000 gld., ta dobiček pa je gotovo vreden, da se zanj pobrinemo.
Še jeden pomislek se zna sprožiti, namreč ta, bode li vlada prenaredbo, kakor jo moj predlog nasvet nje, odobrila in potrdila. Nadejati se smemo da nas bode, ako slavna zbornica moj predlog, kakor je, ali morda po kacih spremembah vsprejme, velečastiti naš vladni namestnik, gospod dež. predsednik v to dobrohotno svrho podpiral, ter da bode dobil naš sklep tudi Najvišje potrdilo.
Ker sem dokazal — da nam je nujno treba novih pripomočkov za vedno rastoče šolske potrebe, da se taki pomočki dajo pridobiti po zvišanji zapuščinskih  doneskov k normalno-šolskemu zakladu
— da po meni nasvetovano zvišanje tarife za od merjenje Šol. doneskov ni nikakor prenapeto, ker se drugod od podedovanega premoženja na korist deloma  uormalno-Šolskega   zavoda,   deloma drugih deželnih ali lokalnih zavodov več plačuje kot pri nas
— da moj predlog namerava le bol] primerno in bolj pravično razdelitev šolske pristojbine s primerno večjim obdačenjem bogatejših zapuščin — da je pričakovati lepega gmotnega uspeha ; priporočam svoj predlog dobrohotnemu uvaževanju čast. deželnega zbora t
Politični razgled,
Notranje dežele.
V Ljubljani 5. januarja.
V kratkem se baje snidejo v Pragi vsi nem -ški poslanci češkega deželnega zbora, da se posvetujejo x as t ran daljšega postopanja. StaroČeški vodje si še vedno prizadevajo, da bi Nemce spravili v /bor, toda najbrž bode vse prizadevanje brez uspeha. Nemci se nadejajo, da se bode vlada nazadnje potegnila zauje, ali pa da bodo s svojim terjanjem vrgli sedanjo vlado in sami prišli na krmilo.
S|mmIus< rij Niti deželni zbor je sklenil vladno predlogo sanitetnega zakona izročiti deželnemu odboru, da bode v tem oziru še marsikaj po-zvedoval Proti vladni predlogi so se izrekli odločno vsi zastopniki kmetskih občin, ker bi nov zakon naložil nova bremena občinam. Samo mestui zastopniki so se izrekli za nov sanitetni zakon. Sklenil je pa zbor povišati nekoliko plače zdravnikov na kmetih.
Včeraj smo omenili, da se je iz PoŠte bil na Dunaj napačuo poročil odgovor ogerskega mini-sterskega predseduika na novoletno častitko in je zategadel bilo veliko vznemirjenje na borzi; danes nam je dostaviti, da je borzni odbor sklenil pritožiti se pri finančnem mimsterstvu proti korespun-denčnemu bureau-u zaradi te zadeve. Korespoudeučni bureau je poslal namreč popravek še le čez 12 ur, ko je že na borzi bilo mnogo  milijonov zgubljenih.
Vnaiije držav4*.
Če je verjeti oiicijozom, se položaj polagoma boljša, Dunajski „Freindenblatt" piše, da ni nikacih avtentičnih poročil, da bi bila Rusija poslednji čas kaj pomnožila vojaščino v zapadnih pokrajinah. Samo na meji so se premestili nekateri vojni oddelki. Kakor so da iz nemških in .uskih olicijozmh listov posneti, se nekoliko boljšajo razmere mej Ru-
sijo in Nemčijo. Odnošaji mej Avstrijo in Rusijo bo pa zadnji čas prej slabši nego boljši postali, če tudi se morda ni bati vojne. Ruski listi, ki ao se nedavno laskali Avstriji, jo sedaj napadajo. Sicer pa misli oncijozuo „Novoje Vrernja", da tudi sedaj Rusiji še ne kaže začenjati boja, če tudi bi se morda res Avstrija sama postavila proti Rusiji. Kadar bi se sklepal mir, bi hotele vmes govoriti vse evropske velevlasti in bi že skrbele, da bi Rusi ne imeli od vojne nikacega dobička. „Novosti" pa mislijo, da bi Rusiji se uprla vsa Evropa, ko bi začela vojno ter je zategadel sedanji pičkavi mir boljši nego bi pa bila vojna, katere izid je negotov. Nemški oficijozi se pa laskajo Avstriji in Rusiji „Reichsanzeiger" bi se rad prikupil Rusiji in graja, da se v Gottajskem koledarji princ Ferdinand imenuje kraljeva visokost in knez bolgarski, ko ga vender neso priznale velevlasti, „ Kolnische Zeitung * pa preti Rusiji, da bode imela tudi z Nemčijo opraviti, če napade AvBtrijo. Nek Dunajski list trdi, da bode Rusija pomladi vsekako zasela Bolgarsko, naj poreko vlasti kar hočejo „Czas" je pa izvedel, z Dunaja, da sta Nemčija in Avstrija pripravljeni Rusiji dovoliti, da pojde za nekaj časa v Bolgarsko, ako dovolijo tudi druge velevlasti. Sodi se pa, da bi temu Italija in Anglija ugovarjali. Od ruske vladne strani se vedno zagotavlja, da Rusija ne želi vojne, toda razne priprave pa kažejo baš nasprotno. Tako je ruska vojna uprava si omislila mnogo zdravil in vate za ovezovanje ranjencev. Dokler bode toliko vojakov ob meji, se ni dosti nadejati trajnega mi.u.
Nemiki listi so poslednji čas poročali, da je Itn ni j u v raznih krajih iskala denarja na pcsodo, pa ga ni dobila. „Bir. Vjedomosti" pa to odločno oporekajo, kajti državna blagajnica ima toliko milijonov na razpolaganje, kakor že dolgo ne.
Francoski list „Smele" je zvedel, da je Rusija predlagala Angliji neko sporazumljeuja za-stran srednje Azije, ako ne pristopi k tripelali'anci. Salisbury je pa odgovoril, da Anglija bode vedno podpirala iste vlasti, ki si bodo prizadevale ohraniti mir.
Ob papeževi petdesetletnici svečeništva bile so po raznih italijanskih mestih protiklerikalne demonstracije. V Rimu so v vseh gledališčih peli kraljevo himno. Pred stanovanjem ministerakega predsednika se je bilo nabralo mnogo naroda, ki je naudušeno klical: „evviva". Neredov pa ni bilo.
Angleška vlada je sklenila zagreti narodno ligo v grofijah Dubltn in Meath in centralni odbor lige v Dub 1 inu.
Dopisi.
Iz Mengša 2. jannvarja. [Izv. dop.] Po raznih časopisih berem, kako se na teh in onih krajih napravljajo v dobrodelne namene veselice; le iz našega trga ni bilo do lanskih počitnic nič slišati. Takrat so sklenili doma bivajoči dijaki prirediti kako lahko igro. Ker se je za prva za njih blagajnice dobro obnesla, napravili so kmalu zopet drugo v tako zvani „hmeljarnici" pri g. L. Vedno so pa tržani pokazali, da so vneti za narodne stvari ter je hočejo podpirati. Nastala je splošna volja, da bi se ustanovilo „bralno društvo", katero bi nam preskrbovalo poučnega berila ter nam prirejalo poštene zabave. Čast. g. A. Koblar-ju se je sedaj posrečilo osnovati „bralno društvo", od katerega smemo pričakovati dobrega sadu. Začetek je dober, imamo že 82 udov. Prvo društveno veselico smo imeli 1. dan jannvarja in ta je bila: „Slavnost v spomin zlati maši sv. Očeta Leva XIII.
Dobro sestavljene točke in radovednost privabile so veliko občinstva iz trga in okolice v nekdanjo drvarnico, a sedaj v lepo okrašeno dvorano gosp. D.
SlavnoBt pričela se je s papeževo himno, zložil Krek, uglasbil Foerster, katero je pel Mengeški zbor se spremljevanjem harmonija. Zatem nastopi učenka P. ter skrepkim glasom deklamuje pesen na čast sv. Očetu, zložil Fr. Krek. V slavnostnem govoru nam č. g. Ant. Koblar slika z živimi besedami življenje in delavnost sv. očeta. Po dokončanem govoru, ki ga je občinstvo z odobravanjem poslušalo, nastopi g. Funtek ter deklamuje pesen „Triglav Balkanu". Tudi ta gospod je svojo nalogo dobro izvršil. Na novo ustanovljeni pevski zbor zapel nam je več lepih pesnij kakor „Mladini", „Slovan", „Zvouovi", „ŽeljaSlovana", „Slavjanska" in k sklepu Cesarsko himno. Čudili smo se, da je g. pevovodja A. J. v tako kratkem času zbor tako dobro izuril, posebno nam je ugajal močni 2. bas. Po petji bila je tombola, čisti dohodek bil je namenjen dijaški kuhinji. Ljudstvo se je potem veselo razšlo z željo, da bi bralno društvo kmalu napravilo novo veselico.
Iz ltorovaico 3. prosinca. [Izv. dop.] (Za cesto). Kakor je čitati, gredo dnevi našega deželnega zborovanja h koncu, a da sedaj še nisem bil toli sročen, da bi bil čital v poročilih deželnega zbo-
rovanja kaj o cesti, katera se že toliko let dela. Ta cesta bi imela našemu okraju skrajšati pot v glavno mesto Kranjske za već font, cesta, katera se je Že pred 20 leti pripravljala, umerila! Saj je stara istina, da ravna kratka pota pospešujejo kmetijski blagostan. Ze pred 20 leti zavezal se je Ljubljanske okolice cestni odbor, da izvrši to cestno progo, ki ni daljša od 1950 m, in ki bi zvezala cesto Črno Vas-Lip« t Podpeč — danes so gospodje tacim delom na čelu vseh druzih misli j.
Kolike koristi bila bi ta cesta samo za posestnike travnikov na močvirji! Nekateri neroajo dru-zega pota z njih kot — Ljubljanico. Misli si, dragi bralec, koliko se seno podraži, ko se mora na voj nakladati, v čoln ižkladati — i potem zopet iz čolna na voz itd., oBobito če je vreme deževno ! Z mirno vestjo se lahko reče, da malo potreb je pri nas tako silnih, kot ta naprava. In opraviti bi se dalo celo z neznatnimi stroški! Dokazala se je potreba te ceste že pred več leti, i dokazovala se potem večkrat, leta 1879 je tedanji deželni zastop privolil podpore za to cesto 1000 gld. ter se izrekel, da vzame cesto, kadar bode dovršena, v svojo oskrbstvo. Po pravici navstane vprašanje, kdo tO tako nujno delo zadržuje? Skoro bi dejal, da tudi tu stara ovira, da osebuo sovraštvo in lastna dobičkarija nekaterih. Da pa kdo ne poreče, čemu o tem po časnikih poročati, zakaj se ne rajši na dotična oblast v a obrniti — naj kratko povem, da že pred 8—4 leti napravili smo neko pospešnico z mnogimi podpisi, a dobili ničesa za odgovor. Tudi preteklo leto se je v novic stvar podrezala — a menda zopet brez uspeha! Priskočil ter svoje dolžnost spolnil je tudi g. Kotnik, načelnik cestnemu odboru za okraj Vrhniški, i radoveden sem, bodo li imeli njegovi koraki zaželjenega uspeha.
Zato naj k sklepu,priporočam našim gospodom zastopnikom, ako jim vender pride v tem zasedanji vprašanje te ceste na vrsto, naj jo brez ovinkov spoznajo za nujno potrebo ter delujejo na to, da se v blagor kmetijstva že to spomlad delo prične.
Boro vničan.
h Pivke 2. januvarja. [Izv. dop.] (N a delo!) Prostrana je naša Pivka, ali nimamo stvari v narodnem oziru, na katero bi morali ponosni biti. Po g'ejmo v druzih manjših krajih, kako vrlo napredujejo s svojimi društvi! A o nas ni slišati ničesar, dasiravno nas je dosta, da bi mogli kaj narodu slovenskemu v korist storiti. Samo v jedni vasi precej dobro napredujejo in druge vasi naj bi jo posnemale, ali obžalujem, da se nobeden nič ne briga. Ptujec, potujoč skozi take vasi, povprašuje : „Kje je čitalnica", ali odgovor je zanika ven.
Torej tudi mi Pivčani moramo letos kaj storiti. Tako ustanovimo si skupno „Pivsko pevsko društvo", o čemer se je govorilo. S tem boderoo potem že nekoliko zavednosti pokazali, saj se na naši Pivki nahaja precej izvrstnih pevcev. Ali ne samo začeti, nego tudi nadaljevati je treba. Prete-čeno spomlad smo imeli zborovanje, da bodemo pri-redili veselico v korist družbi „sv. Cirila in Metoda" ali vse so nam gospodje pri zborovanji obetali, ali vse je splavalo po vodi. Sedaj imamo priliko poravnati, kar smo prej zaostali, osobito v predpustu . Ne pozabimo tudi letos Ljubljanskega „Narodnega Doma", napravimo tudi njemu vsaj jeden „plesni venček" v korist Obračam se tu do Pivških trgovcev, da bi oni svoj lanski venček ponoviti.
Na delo torej, Pivčanje! —a—
Domače stvari.
— (Deželni zbor kranjski) je v današnji seji potrdil zakon o prispevkih za zgradbo mostu čez Beli potok. Budanjski občini na Vipavskem je dovoljena podpora za popravo cest in mostov v znesku do 300 gld. Prošnja muzejskega preparatorja Fr. Schulca za naslov muzejskega adjunkta se odkloni. Pri zakonu, s katerim se spreminjajo nekatera določila zakona o odkupu posestev se držečih novčnih in prirodninskih davščin za cerkve, župnije in njih organe, unela seje živahna debata. Deželni predsednik navaja v imenu notranjega ministerstva nekatere pomislike. Apfaltrern se izreka proti zakonu, ravno tako Deschmann. Zakon so s tehtnimi razlogi branili K lun, dr. Po-klukar, Šuklje in poročevalec Višnikar, ter je bil sprejet v 2. in 3. čitanji. Prihodnja seja v torek   10. januvarja.
— (Odbor „Glasbene M a t i ce") sklenil je v svoji zadnji seji zopet v glasbeni soli pričeti pouk v igri na raznih orkestralnih inštrumentih. Vežbanje
v tej stroki izročilo se je društvenemu učitelju g. Stiaralu, kateri bode tudi učence vsprejemal. Kdor želi v to šolo ustopiti, oglasi naj se takoj pri omenjenem učitelji, ali pa pri glasbene šole vodji g. Franu Gerbiči. Odbor.
— (Gosp. Vekoslav Spinčič,) c. kr. profesor na učiteljišči v Kopru in okraj ni nadzornik za koperski in voloski okraj, premeščen je na žensko učiteljišče v Gorico.
— (Prijateljem drsanja) naznanjamo, da je tu celo jezero varno zamerznjeno in bi nas zelo veselilo, ko bi nam bila prilika dana umetne drsalce iz glavnega mesta občudovati. Na sv. 3 kraljev dan je tak pripraven čas obiskati i v snegu krasni Bled. Prostora imamo vsi dovolj.
Bleski drsalec.
— (Osepnice) posebno hudo razsajajo na Dobrovi. Tamošnji posestnik pripovedoval je včeraj, da je bilo dva dni zaporedoma po 5 mrtvih otrok v mrtvašnici.
— (Na Vratniku pri S e n j i) je več vr a-čajočih se delavcev v hudem viharji in zametih poginilo. Doslej našli so 5 mrtvih. Ostalih še iščejo.
— (Vabilo k veselici), katero priredi prostovoljna požarna bramba na Viči (Glince) v nedeljo dne 15. prosinca t. 1. v prostorih gostilne pri „Bobenčku" na Glincah. Začetek ob 6, uri zvečer. Ustopnina za gospode 50 kr. čisti dohodek je namenjen za napravo gasilnega orodja. K tej veselici nai uljudne je vabi odbor.
— (Čitalnica Kamniška) ima na sv. treh kraljev dan zvečer ob 7. uri svoj občni zbor z naslednjim spo.edom: 1. Komičen prizor: „Beli lasje mlado srce.   2, Poročilo tajnikovo in blagajnikovo.
3. Volitev predsednika, blagajnika in 7 odbornikov.
4. Nasveti, predlogi.
— (Grahovska čitalnica) vabi nove in stare ude k rednemu občnemu zboru 8. dne t. m. ob 4. uri popoludne, ki se bode vršil v prostorih g. Andreja Muravca.
— (Hrvatska Čitaonica u Kastvu) pri-redjuje u nedelju, dne 8. jenara u vlastitih prosto-rijah „Narodnoga Doma" plesnu zabavu.
— (Savinjska posojilnica v Žalci) imela je leta 1887 dohodkov 80534 gld. 43 kr. stroškov 80534 gld. 43 kr., torej prometa 161008 gld. 86 kr.
Telegrami »Slovenskemu Narodu':
Pariz 4. januvarja. Pomorski minister dal je svojo ostavko. Zagotavlja se, da bode contreadmiral Gervais njegov naslednik. Vest, da je odstopil vojni minister, se zanikava.
TJtrecht 4. januvarja. Na postaji Mep-pelu na nižnozemski državni železnici trčila sta v noči 3. januvarja dva brzovlaka. Oba vlaka popolnem zdrobljena. Dozdaj našli so 26 mrtvili. Oba strojevodji takoj mrtva. Nesreča nastala vsled napačnega znamenja.
<><l|3r-to pismo g. Franu Gabršek-u, predsedniku nPedag. društva",
na Krškem.
Ljubi prijatelj!
Ne zameri mi, da Ti „imenika primernih knjig za šolarske knjižnice" ne morem poslati, kakor sera Ti v pismu dne 3. septembra m. 1. za „Pedagogični letnik II." obljubil, kajti brez mojega dovoljenja, brez mojega vedenja in brez imenovanja mojega avtorstva priobčil je ta Tebi obljubljeni moj spis „Popotnikov Koledar" za 1. 1888.
Srčno Te pozdravlja Tvoj
zvesti prijatelj Tone Krezovnik,
učitelj.
Vojnik pri Celji, dne 3. januvarja 1888.
i11af»NttKe-z«lruvl{eii|e. Kot izvrstno nraancanje fmassage) pri vseh revmatičnih holeznih, protinu, trganji po udih, kakor tudi pri izpahnenji, pokvečenji in bolečih oteklinah se toplo priporoča Moli-o v o „Francosko žganje in sol". V steklenicah po 80 kr. Po poštnem povzetji razpošilja vedno A. Moli, lekarnar iu c. kr. dvorni založnik na Duniiji, Tuchlauhen 9. V lekarnah In špecerijskih prodajaluicuh na deželi zahtevaj izrecno Moli ov izdelek z njegovo varstveno znamko iu podpisom.     8 (19 — 9)1
Mtoji (192—199)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gid. 1.15.
Tufci:
3. jauuvarja i
v isuiTt1 £*H*i: Lob' Armatein z Dunaja. - Kuller iz Velikih Lnš<*.
Pri Slona: Ziegler, Branner, Jelacič z Dunaja.
Umrli so v Ljubljani:
3. januvarja: Jovana Banovec, livarje va hči, 8 ur, Cesta v uaertoi log 4, za jetiko - Jan« Jamo*, krošujar, b5 let, Kravja dolina 11. za starostjo.
4. januvarja: Katra Kicilister, nradnka vdova, 94 let, Kravja dolina 11, /.a oslaMjetiiem. — Friderika Perk-rowsky, pivuvarja hfii, l leto, Seleuburgove U'ico S za vnetjem sapioka. '
5. .januvarja: Fran Škerl, kočijaža »iu, 15 meseoev, Streliške ulice 3, za koprni.
iMeteorologično poročilo.
Čas opazovanja
Stanje barometra v mm.
d i 7. zjutraj |744-50 ,„,„. •2» 2. po pol. 1744-8« mm. 9. zvečer 745 34 m.n.
Temperatura
Vetrovi
90° C i si. zah. 1-8» C si. vzh. 3-2° C \§k v-ai
Nebo
o bi. obl. ohl.
Mo-krina v mm.
000 mm.
Srednja temperatura — 47', za 1-9° pod normalomi
VM'i---T.M
ZO-a-nagsisa, "borza,
dne 5. januvarja t. 1.
(Izvirno telcgrafično poročilo.)
včeraj —
Papirn- renta.....gld.  7740 — gld.
Srebrra renta.....„    80 35 —
Zlata rentr.......jj   109-20 — "
6 „ mam 1 renta  ....     „91-5 —-
Akcije narodno banke.   .   .     „   862-— — _
Kreditne akcije.....                       „   27050 — "
London........                                  „   12u80 — "„
Srebro........_     —•— _
Naool.........                                    „     1004 — J
C kr. cekini.......                                   6-— —
Nemške marke.....„     62221/, — "
4 /  državne srečke iz 1. 1854    250 gld. 131 gld,
Državne srečke iz 1. 1864         100   „ lb2 „
Ogerska zlata ronta 4°/0...... 97 „
Ogerska papirna renta 5°/o..... M „
5'/o štajerske zemljišč, odvez, oblig.   .   . 105 „
Dunava reg. s.ečke 5°/0   .   .     100 gld. 113 „
Zemlj. obe. avatr. 4l/?0/0 zlati zast. listi . 125 „
Prio \ oblig. Elizabetine zapad, železnice — „
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 99 „
Ki-edltne srečke.....100 gld. 175 „
Rudo) "ove srečke.....10   „ 19 „
Akcije anglo-av8tr. banke .   .   120   „ 100 ,,
Trammway-dmst. velj. 170 gld. a v.   . 203
danes
78ir>
80-95 109-20
92 90 871-— 271-50 12K-70
10 03 5-97 62-20 — kr.
22 »
«5 „ n
50 „ 25 „
40 „ 25 „
o
75 „
50
Zahvala.
G i njenega srca izrekam viem udeležencem sprevoda moje nepozabljive Boproge, oziro-jia matere, gospe
Helene Bayr, roj. Podkrajšek,
kakor tudi darovateljem prekrasnih vencev, pre-srčno zahvalo.
V Ljubljani, 5. januvarja 1888.
(12) Alojzij Bayr.
V Ljubljani, na cesarja Josipa trgu.
Jutri v petek O. i 11 n 11 v u rja 1888 popoludne ob 4. uri:
vela izredna ekstra predstava
Vsak obiskovalec cirkusa ima pravico na vseh prostorih po jfdncga otroka brezplačno uvesti.
Ob 7. url zveder:
velika monslre-predstava.
IC Nastop novo angažovanih specijalitet, clownov bratov WILLIAM.
Nastop vseh umetnikov in umetnic.
K sklepu predstave prvikrat:
ni a s k a i* a d a ,
komični govorilni prizor.   Izvaja 9 gospodov in 3 dame, V soboto T j u im \ ar ju zvečer ol» 7. uri :
Velika parforce-predstava.
Vso natančneje po lisčkih. Za mnogobrojni obisk so priporoča udano
(13) M. Sclllegel, ravnatelj.
V nedeljo 8. Jauuvarja 1888:
2 veliki praznični predstavi.
Prva popoludne ob 4. uri, druga ob 7. uri zvečer.
95
5
zmozet nem&oine in. tlovanlćina, s potrebno iolflko izobraženostjo, VMprejme »e takoj * prtMlaJalnlcft <«-ri|*kcga liln^n tn deželnih pri <l «■ I ko \ v -'jem mestu na Mtu|erMkein. (7—2)
1'onudho pod J. T. na npravniStvo „Slov. Nanula".
IHepreiiiočUIve
pl -lite za vos ve
v railionlh velikostih in raznih bazah,  dobe se vedno po nizkih cenah pri
R. RANZINGKR-JI,
špediterji o. kr. pri v. južno žoloznloe, v Ljubljani, Dunajska oesta it. 15. (401 — 3(\,
N i j ve i.'j i
Z v V prodajalnicah koloni- -
ranja u koUjue. . Jt
I
prihranje
■i? iy   jalriega blatja in delika-Da.,      tes ter aroguerijah
M,i*;,,r;knit Bcmilfon-Zztract djiavazaied
:e da bi se   *WttiWUU j,e^|jif| -
kilJ zaradi
pridejalo,   £ J tftGCtiŠ   Unn Am
izvrstno ^^^V^^Of mesno jUhO. jš^^^^    nizke cene.
Marke: Krtractum Purum, Au.r Kines llerbes uttd TnifTel-H'iirze.
Fine moke za juho iz sočivja.
Napravi june pod varstvom c. kr    vsrrijskega obrtnega nadzorstva in Švicarske občni koristne družbe.
• Osrednja /ah -.i: Wien, I., Jasomirgottstrasse 6.
Prodajajo: Peter Lossnik, II. L. "\Vetizel, S<diussni^ & Weber. — V Zacorji: R. K. Mu belk-, Ivan Miil-ler.   Rudniška   Iiratovska   sklndnicn. — V Litiji: Ivan Wa;rgonik. (i*02—4
Št. 889.
(911 —
Razpis službe
občinskega paznika.
Tri mostni ■ občim Kamnik: izpraznjena je služba »l»eiiiHke^:t p.tiuika (policaja) z letno ptafto 420 pld.
L'iDsilci slovenskega in nemškega jezika zmožni, nnj svoje prošnje s prilogami vred, in sicer tisti, kateri s • v javni službi, potom svojega predstoj-nega urada najdalje
tlo •-»."». janlivarja I sss
podpisanemu urada it pošljejo.
Ako možno, nuj se prosilec osobno predstavi, Opontni se,  da bo ta paznik imel tudi nalog,
sveder mestne svetilnic prižigati.
Mestno županstvo v Kamniku,
dne 24. decembra 1887.
Župan : Fischer s. r.
Štev. 9475.
Deželni odbor s tem objavlja, da se bode pobiranje nastopne deželne naklade:
a) od porabljenih likerjev in vseh oslajenih opojnih tekočin, brez razločka na stopinje alkoho-lovine od hektolitra po 6 gld. av. v. ;
h) od vseh ostalih porabljenih žganih opojnih tekočin po stopinjah 100 delnega alkoholometra za vsako hektolitersko stopinjo po 18 kr. av. v.,
v vseh davčnih okrajih Kranjske za đdbo od 1. februarija 1888 do 31. decembra 1888 in odnosno za leti 1889 in 1890 potom javne dražbe pod spodaj navedenimi pogoji v najem dalo.
Dražbena cena, ki se bode sklicala za 11 mesecev leta 1888 postavljena je za davčni okraj:
Postojina............ 22O0 gld.
Bistrica............. 1467 „
Senožeče............ 11O0 „
"Vipava............. 367 „
Kočevje............. 11O0 „
Velike Lašiče .......... 11O0 „
Ribnica............. 27 50 „
Krško ............. 550 „
Kostanjevica........... 307 „
Mokronog............ 1467 „
Radeče............. 275 „
Kranj ............. 12834 „
Skofja Loka........... 47 G7 „
Tržič.............. 3007 „
Ljubljanska okolica........ 12834 „
Vrhnika............. 1834 „
Litija.............. 5500 J
Zatičina............. 1467
Idrija.............. 1467 "
Lož .............. 2750 „
Logatec............. 1834 „
Kranjska gora.......... 2567 „
Radovljica............ 9167 „
Novo mesto........... 1467 „
Zužemperk     .  .   .   . „...... 550 „
Trebnje............. 3G7 „
Brdo.............. 2200 „
Kamnik............. 11O0O „
Metlika............. 367 „
Črnomelj............ 367 „
Ljubljana mesto......... 12834 „
Dražbena cena, ki se bode izklicala za leto 1889
in 1890, postavljena je za vsako leto, in sicer za davčni okraj :
Postojina............ 2400 gld.
Bistrica............. 1600 „
Senožeče............ 120O „
Vipava............. 40o „
Kočevje............. 120O „
Velike Lašiče .......... 120O
Ribnica............. 3O0O l
Krško ............. 60O „
Kostanjevica........... 400 „
Mokronog............ 160O „
Radeče............. 30O „
Kranj.............. 14O0O „
Loka.............. 520O „
Tržič.............. 4000 „
Ljubljanska okolica.....•  . . 14O0O „
Vrhnika............. 200O
Litija.............. 600O "
Zatičina............. 1C0O „
ld«ja.............. 160O „
Lož .............. 300O „
Logatec............. 2000 „
Kranjska gora.......... 2800 „
Radovljica............ 1000O "
Novo mesto........... 160O „
Zužemperk ........... 00O „
Trebnje............. 40O \
Brdo.............. 240O „
Kamnik............. 12000 gld.
Metlika............. 400 „
Črnomelj............ 400 „
Ljubljana mesto......... 14000 „
Dražbena obravnava vršila se bode dne 23. januarija 1888 ob II. uri dopoldne pri deželnem odboru kranjskem v Ljubljani, in se bode pri tej vsak navedenih davčnih okrajev v namen zakupa izklical posebej, pri čemur se ojtomni, da se na j»o-nudbe bode oziralo le tedaj, ako se bodo ponudbe storile ali od različnih ponudnikov, ali pa tudi le od jednega za vsak navedenih davčnih okrajev tako, da se bode pobiranje naklade v najem dalo ali za vso deželo jednemu najemniku ali pa po davčnih okrajih več najemnikom.
Tega zakupa se sme udeležiti vsak avstrijski državljan, kateremu tega ne zabranjuje noben postaven zadržek. Na vsak način pa zakupniki, ki so bili zaradi kakega zločinstva kaznovani, ne morejo prevzeti zakupa. Osobe, katere so bile zaradi zločinstva, storjenega iz dobičkarije ali zaradi kakega pre stopka obsojene ali katere so bile po kazenski postavi o dohodninskih prestopkih zaradi tihotapstva ali zaradi hudega dohodninskega prestopki kaznovane ali ki so bile vsled pomanjkanja pravnih dokazov oproščene kazenske obravnave, so od tistega časa, ko se je ta prestopek zgodil ali ko je prišel na dan, skozi šest let izključene od zakupovanja. 0 osobni zmožnosti za sklenitev zakupne pogodbe se ima zakupnik pred začetkom zakupne obravnave na zahtevanje deželnega odbora kranjskega izkazati z verjetnimi dokazili.
Kdor se hoče udeležiti zakupa, mora pred začetkom obravnave uložiti deseti del izklicane zakupne cene kot varščino v gotovem denarji ali v avstrijskih državnih obligacijah ali v druzih za varščino pripravnih papirjih.
Ta varščina se more nadomestiti tudi s pu-pilarnovarnim posestvom ter je o tem treba predložiti zastavno pismo, kateremu je pridejati potrdilo O dovršeni uknižbi, potem zemljiščno-knjižni izpisek in potrjeni prepis zapisnika o tem, da je bilo dotično posestvo k večemu tri leta pred dnevom dražbe po sodniji cenjeno.
Vrednost obligacij in druzih varščinskih papirjev zračunila se bode po zadnjem borznem kurzu, vendar pa ne nad nominalno vrednostjo. Žrebanju podvrženim papirjem treba je potrdila, da še niso izžrebani.
Varščino presodila bode dražbinska komisija ter bode konečno odloČila, se li vsprejme ali ne.
Po dokončani dražbi obdržala se bode zakupnikova varščina kot začasna kavcija, drugim ponudnikom pa se bodo njihove varščine precej nazaj dale.
Ponudnikom je na svoje lastne stroške skrbeti za to, da se izbrišejo dotične hipotečne kavcije.
Pri dražbeni obravnavi vsprejeraajo se tudi pismene ponudbe ; iste morajo biti pisane na kolek za 50 kr., priložiti jim je varščino ter mora za vsak davčni okraj posebej določena zakupnina zapisana biti s številkami in s črkami ter se ne sme nahajati nobena opazka, ki bi ne bila v soglasji z določbami tega razglasa ali z drugimi zakupnin-skimi pogoji.
Pismene ponudbe napraviti je po sledečem obrazci:
„Jaz podpisani ponujam za pobiranje deželne naklade:
a) po 6 gld. av. v. od vsakega hektolitra porabljenih likerjev in vseh oslajenih opojnih tekočin ;
h) po 18 kr. av. v. od hektoliterske stopinje 100 delnega alkoholometra vseh ostalih porabljenih žganih opojnih tekočin
za dobo od 1. februarija 1888 do 31. decembra 1888 v davčnem okraji.....letno zakupnino .....gld. . . . kr. rt»ci.....goldinarjev . . . krajcarjev av. v., in odnosno za vsako
leto 1889 in 1H90 v davčnem okraji.....letno
zakupnino.....gld. . . . kr. reci.....goldinarjev . . . krajcarjev itd. ter izrekam, da so mi dražbeni in zakupni pogoji, katerim se podvrženi brezpogojno, natanko znani, in da zastavim za prt'dstoječo ponudbo priloženo varščino .... gld. . . . kr. za toliko časa, dokler mi deželni odbor kranjski ne naznani, da mojo ponudbo vsprejme ali zavrže."
»Dan......
Ime......
Značaj......
Stanovanje......
ponudnika."
Pismene ponudbe se morajo pred začetkom obravnave, to je ; red 23. jauuarijem 1888 do II. ure dapoldne zapečatene uložiti pri deželnem odboru kranjskem v Ljubljani in se bodo precej po končani nstmeni   dražbi razpečatile in objavile.
Kadar se začne, odpečatenje pismenih ponudeb, pri kateri priliki smejo ponudniki navzoči biti, se ne vsprejnio noben<: ponudbe več, ne pismene in ne ustmene.
Ako se jedna pismena in jedna ustmena ponudba glasita na jednak znesek, dala se bode prednost prvi; pri jednakih pismenih ponudbah odloči žreb, ter bo dražbena komisija takoj izvršila žrebanje.
Kdor se v imenu koga druzega te dražbe udeleži, mora imeti j>overjeno pooblastilo v to posebno svrho in je izročiti komisiji.
Ako se več osob skupno udeleži dražbe, so vsi zadružno jeden za vse in vsi za jednega porok za spolnovanje prevzetih pogojev.
Če uloži več osob skupaj jedno pismeno ponudbo, se morajo v tej izrecno izjaviti, da se zadružno zavežejo pogoje izpolnnvati.
Dražba se vrši s pridržkom odobrenja deželnega odbora ter zakupovanje veže ponudnika precej po njegovi ponudbi, deželni odbor pa še le potem, ko je ponudniku uročil potrjenje njegove ponudbe.
Zakupnika upelje začetkom zakupne dčbe deželni odbor v zakupninsko poslovanje. Dotični zakupnik mora v zavarovanje zakupnine v osmih dneh po uročitvi potrdila ponudbe oskrbeti varščino v znesku četrtega dela za jedno leto pogojene zakupnine po jednetn zgoraj navedenih načinov i pri tem se sme uračuniti pri uložitvi ponudbe ali pri dražbi, kot varščina uplačani znesek
Zakupnino mora zakupnik plačevati v jednacih zapadlih mesečnih obrokih zadnji dan vsacega meseca in ako poslednji dan pade na nedeljo ali praznik, na prejšnji delavnik pri deželni blagajnici kranjski v Ljubljani.
Drugi zakupninski pogoji naznanili- se bodo ponudnikom pri dražbeni obravnavi in se lahko izvedo tudi pri deželnem odboru kranjskem v Ljubljani ob navadnih uradnih urah.
Vsprejmo se tudi skupne ponudbe, to je za več davčnih okrajev skupaj, ter je ponudniku dano na prosto voljo, izbrati si katere koli davčne okraje v jedno skupino.
Pa tudi v tem slučaji se morajo ponudbe za vsak davčni okraj posebej navesti. Deželni odbor kranjski si pridrži pravico, da glede na uspeh zakupne obravnave potrdi izid dražbe po svoji raz-bornosti in prosti volji, bodi-si za posamezne davčne okraje, bodi-si vsacega za-se ali pa skupno za cele skupine, kakor so navedene v ponudbah.
Pri tej dražbi smejo se uložiti tudi ponudbe pod izklicanim zneskom.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, 2. januarija 1888
ČEBELNO-VOŠČENE SVEČE ■
(885—5»
PRIPOROČA
V LJUBLJANI.
<
■ <
■ <
Prevzetne vrtnarije.
('ilann podpisani naznanja častitenm občinstvu, da je dolgo let obstoječo
vrtnarijo g. J. ERMACORE v Ljubljani
prevzel od lastnice gospe Erinacorc in se priporoča bkratu za na jukun-nejfte Izdelovanji'
nevestnih, plesnih, kotilijonskih in gratulacijskih buketov, zalostinskih vencev s trakovi ali brez njih. Prevzomije tudi dekoracije vsake vrste ter prodaja rastline. Postne pošiljatve izvrše se točno.
Zagotovljajoč realno postrežbo in zmerne cene, prosi udano za mnogobrojna naročila
FRAN HERZMANSKY,
(11—D J. Ermacore vrtnarija v Ljubljani.
i
I J. Berner-ja in sinov |
jjj deželna ftj^
t naslaflna, suharna in ztarpiiia pekarija |
v Slatini pri Rogat ci na Štajerskem
posebni* priporoča
k!J  kateri veduo izdeluje v       r>l u«-j lm/,i. ki ga prodaja v HJ itl>l j it 11 i gospod [}J
t
rs< ne j lm/,i
RUDOLF KIRBISCH, sladčičar na Kongresnem trgu
(Naročila na zunaj se točno izvrše.)
1QJ
Vsem, kateri zidajo       popravljajo kako poslopje,  ali spbdi potrebujejo /clr/iijiio. naj bode priporočena zaloga
železja in vseh v to stroko spadajočih stvarij
ANDR. DRUŠKOVIČ-a,
poprej .i A KOB NKKKE1*, V X^jiil>ljri,iii9       os-stni trg" Št. IO,
kjer se dobivajo v velikem izboru in prav nizki cent
okova za okna iu vrata, štorje za štokoiloranje, drat in cveki, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, Portlaiid in Roman cement, sklejni papir (I)uchpupne) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in njih posamezni deli.
Zaloga pečij za leseno in premogovo kurjavo.
Posebno po nizki ceni dobivajo ae
stroji in orodja za poljedeljstvo,
kakor mlatilnice, same ali z vlačilnikom (Gbpel), slamoreznice, čistilnice za žito (Trieur), brane in lepo in močno narejena drevesa za oranje. (528—28)
m,
j     IVAN STEFANČIC,
♦ izdelovalec decimalnih in centimalnih tehtnic v Sent Vidu nad Ljubljano*
£ priporoča svojo zalogo
I decimalnih tehtnic
* po ixaon.i:žjii3. cenah..
f Prevzame tudi vsa popravljanju *ti.l»ilnlli  ccutiuialnili iiioNtuih
o  telitaic in preskrbi citnentiranjc »turih «l«>cliualnih tehtnic in ute*.
4'eniluik na *ahtevanje franko. 9 — 1)
4
RAZPRODAJA.
Ker se v kratkem selim, prodajal bodem spodaj navedeno blago
mr od 2. do 31. januvarja 1888 ~w
po nenavadno nizki ceni, nekaj še ceneje, kakor mene samega stane, in sicer:
Perilo ar gospode, dame in otroke. Normalno perilo, sistema dr. Gustava Jagra.
Pletenine Ctrikotage) rm gospode, dame in otroke.
Platneno in damastno blago za hotele in žen it ninske hale.
Prti, barvani, za restavracije.
Sifon, kreton, oksford in drugo hlago.
Barhanti, kitčasti, atlasasti in piketni.
Žepni robci iz pavoie, platna in svile.
Nedreci in poravnevalni nedreci.
Predpasniki ar dame in devojke.
Ovratniki, manšete in predsrajce.
Perilo iz kavču Ra.
Nabornice (Jvrausen), riše in passe-poils.
Hlačniki za gospode in dečke. Gumbi z.a ovratnike, ar na prsi in za
manšete. Kravatne igle in držci. Kravate in Lavalliers v ogromnem številu itd. itd.
Za mnogobrojna naročila priporoča se
z velespoštovanjem (5—2)
J. C. HAMANN v Ljubljani.
I
f f
W
VožDi listi za vožnjo po železnici in po morjii
pri c. kr. konc. Anchor Line,
DnnaJt I., Kolowr»>triiiK 4.
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBUANI
so izšle in Be dobivajo sledeče knjigo:
Selski župnik«
Koman. Spisal L. llalh.-y, posloveuil Vinko. — Ml. 8J, 203 m muh j. Cena 25 fer,, po pošti 30 kr,
Za ilra^oc?eniBii korenom.
Povest iz življenja kitajskih pogozdnikov.   Spina!  A. J. Maksimov.   Poslovenil  J. P.   Ml. 8°,   141   stranij. Stane 20 kr,f po pošti 25 kr.
Diilirovski.
Povest.   Bplsnl  A. S. Pu.škin,  poslovonil J. P. — Ml. 8°, 139 stranij. Cena 86 kv., po pošti 30 kr.
•Junak nalepi časa.
Roman.   Spisal M. Lei'tnontov, poslovenil J, P. -2H4 stranij.   Cetia 40 kr., po pošti 45 kr.
Ml. 8°,
>
CD
M
cd
rti
Ep« 5
c c s
.1 «9 i -š,
1*1! a
._ 5b 5 M
0> c 1 M Bm
> a V -z,
° j*
a js " S
B "S o =
.2 2 .2
c o-._ tt.£ S?
» g -s eis I 3
Ženske srajce
šilona i. ve/.anjeni,  3 komadi k1«1. 2.50.
Ženske srajce
iz  močnega  platna,   z robci, *i komadov gld. S1.25.
Ponoćni korzeti
bogato okrašeni, 3 kouiadi, Ia. Klal. I.—, Ha. ^Id. l.»0.
Spodnjice iz klobucine,
bogato vezane, rodeče, rujave, temnoriijave, H kom. gl. 8.—•
Angora-ogrinjalo
za  zimo,   iolA veliko,
Ženski jopič iz ovčje volne
(Jersev), v vaeh barvab, lepo priležen, gld. IZ.—.
Ženske nogovice
zimo, bele ali barvaste, H parov !.."»■'.
Naglavni robci iz flanele
za ženske, jako topli, 3 kom. Ia. uld. 'i.—, Ha. 75 kr.
Ženski predpasniki
iz oxforda, erettonu, snr. platna in sifona, ti kom. 1.B0.
Zimski Nigger-loden
za ženske obleke, najboljše baze,  10 metrov gld. 5.50.
CACIIEMIH,
ali barvast,   tudi v barvah
].lc-i', dvojno iirokosti, 10 metrov gld. 4.50.
Volneni atlas
v modnib in plesnih burvab, dvoj. Sir., 10 met. gld. «.50.
Valerie-flanela,
najnovejši uzorec,  lO metrov Kld. 4. — .
najnovejši nzorec, 10 metrov gl«l. »---
Barhant za obleko,
najnovejši nioreo, prist. barve, 10 metrov gld. :t.oo.
Triuiliiik,
težke baze, — 10 metrov la. Kld. B.SO, Ha. gld. ti.ho.
Blago za ponočne suknje,
najnovejši nzorec, križasto, 10 metrov gld. 2.50.
Blago za moško obleko,
modno, za zimo, 9*10 metra, Ia. k1<1.     r»o. 11 a gl<l. ».75.
Hla^o za zimske suknje,
line bazo,  modne barve, 2-10 metra gld. 10«—•
Blago za ogrtače,
line baze,  modne barve, 'J-10 metra gld. 6.—.
Normalno perilo
po JiigorjGvi siitcmi, iz čisto volue,
za ^'uHpc i.h- Iu damo, 1 srajca -i. :t.:.o. 1 lihvčo ul. »•—•
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Josip Vošnjak.
Lastnina in tisk -Narodne TiBkarne".