Leto LXVI^ št. m Ljubljana, ponedeljek )L julija 1933 Cena Dtn L- lena)« vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje ln praznike. — Inseratl do 30 petit 4 Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO LJUBLJANA, KnaCUeva ulica it. 5 Telefon št. 3122, 3128, 3124, 3125 in 8126 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta telefon št. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon iC <_ podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 10L Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. MACDONALDOVA VLADA V KRIZI Zaradi neuspeha svetovne gospodarske konference Je položaj Macdo- naldove vlade zelo omajan London, 31. julija. Po vesteh iz političnih krogov, kažejo vsi znaki, da je neuspeh svetovne gospodarske konference zelo omajal položaj Macdonaldove vlade, v kateri naj bi po njihovih trditvah prišlo v kratkem do znatnih izprememb. Čim dalje več se govori, da je odstop Macdonalda neizogiben, kot njegov naslednik pa se največ imenuje bivši zunanji minister Austen Chamberlain. V primeru, da bi prišel Chamberlain na čelo vlade, je po trditvah londonskih merodajnih krogov več kot gotovo, da bi v novo vlado vstopila tudi Llovd Geor-ge in Chuchill. Llovd George bi prevzel v Chamberlainovi vladi kmetijski resor. Brez dvoma je, da bo Macdonald energično branil položaj svoje vlade, ni pa mnogo upanja, da bi pri tem uspel. V Londonu že govore, da bo sedanji ministrski predsednik imenovan ob svojem odstopu za markiza Lousiemouthskega. Tudi zunanji minister John Simon, ki mu zlasti očitajo slabotnost v vodstvu angleške zunanje politike na Daljnem vzhodu, misli na umik iz vlade. Z izgovorom, da je slabega zdravja, se je John Simon že pred nekaj tedni umaknil od vodstva svojih poslov. Kakor znano, se nahaja sedaj na potovanju po južnem delu Atlantskega oceana in se bo po povratku v Anglijo končno umaknil iz Foreigen officea. Italijansko-grski spor v Dodekanezu Pogajanja med grško in italijansko vlado zaradi okupacije ikmUljuđenih otokov v Dodekanezu Bolgarija na razpotju Pričetek diplomatske akcije za balkanski in crnomorski pakt Berlin, 31. julija. »Berliner Tageblatt« je objavil naslednjo vest iz Budimpešte: Diplomatska stremljenja, ki so s« pojavila v zvezi s potovanji turškega zunanjega ministra Rudži beja, da bi se omogočila nova politična opredelitev na Balkanu in v bližnjem vzhodu, se zgoščujejo sedaj v osredotočen napad proti Bolgariji. Kakor se zdi, trenutno tudi oficijelno Bolgariji še ni povsem jasno, kam so v podrobnostih usmerjena in kakšnim interesom naj služijo, gotovo je samo, da s2 bo ▼ pričetku septembra pričela v bližnjem vzhodu živahna kampanja diplomatskih posetov, kakršne po vojni še nismo doživeli. Za mesec september je naprej napovedan oficijelni poset turškega ministrskega predsednika Izmet paše in zunanjega ministra Rudži beja v bolgarski prestolici, ki bi mu sledil poset rumunskega zunanjega ministra Titulesca, splošno prvi poset rumunskega državnika v Bolgariji. Titu-lescu je napovedal za oktober 6voj poset tudi v Angori, kjer naj bi došlo, kakor napovedujejo, do podpisa turškorumunske pogodbe o nenapadanju. V domnevi, da se bo obema turškima državnikoma posrečilo ugodno vplivati na poravnavo spornih gr-ško-bolgarskih vprašanj, ki so v glavnem finančnega značaja, je nameravan nepo- sredno nato prvi poset bolgarskih državnikov v grški prestolnici. Kakor poročajo, je grški ministrski predsednik Tsaldaris že oficielno povabil bolgarskega ministrskega predsednika Mušanova v Sofijo. Pri tem je treba poudariti, da se mora računati, ako bo došlo do poravnave spornih bol-garsko-grških vprašanj, z ustvaritvijo novega položaja na Balkanu. Toda tudi v bolgarskih oficioznih krogih morajo priznavati, da si še niso na jasnem, ali gre pri teh stremljenjih za ustvaritevjsalkan-skega Locarna ali Črnomorskega bloka, o čemer se v zadnjih tednih mnogo govori. V svojih izjavah govore le o stališču Bolgarije glede na morebitno zaključitev balkanskega Locarna, pri čemer izražajo isto zahtevo, ki jo je označil že Gombos kot pogoj za sodelovanje z Malo antanto, namreč priznanje enakopravnosti, revizijo mirovnih pogodb in zaščito manjšin. Kar se tiče stališča Bolgarije glede osnovanja Črnomorskega bloka, obstojajo samo domneve. Ker v Sofiji v zvezi s tem močno poudarjajo prijateljstvo Bolgarije in Turčije in upajo na drugi strani v Mussolinijev pakt štirih, je bolgarska zunanja politika bržkone osredotočena okoli politične smeri med Rimom in Angoro. Nova belgijska kolonijalna politika Senzacionalen govor prestolonaslednika Leopolda v belgijskem senatu o potrebi zaščite črncev v Kongu pred izkoriščanjem bank in drugih zasebnih družb Bruselj, 31. J4_ja. V beligijskih političnih krogih je ztnidrii mnogo pozornosti govor belgijskega prestolonaslednika Leopolda v senatu. Prestolonaslednik je upo-nU prilako, da se k> kot Član senata v .razpra/vj o proračunu za kolonijo oglasil k besedi, pri čemer je v ostrih besedah ikretikovail dosedanjo kotontijaino politika izkoriščanj* domačinov. Belgijskega prestolonaslednika smatrajo kot strokovnjaka v koioorjsfcan zadevah, ker j« že imnogo potoval zaradi študij po raznih kolonijah sveta. Ob pritoki je tudii že nastopi v kolonialnem svetu. Njegov nastop v senatu je zbodM zrasti zato senzacijo, ker se je odkrito izrekel proti rzko-■riSčanijai ko&onij po privatnem kaptolu ter se zavzel za avtoriteto države v ko-Jotiijalni poMkš. Na ta način je nasitopil proti najmočnejši sfli v Beflgift, ki jo predstavna >Sod eto Generale de Belgi-que« kot prevladujoča velebanka, pod katere nadzorstvom ie 85 odstotkov belgijskega kapitaia v Kongu. Doslej se še nihče ni upal ožigosati na tako ositer in nedvomen način tekoriščevalno politiko te banke*. Zato je pomen prestolonasleclniko-vega govora v senatu izredne politične dalek osebnosti. Povsem gotovo je. da je govoril prestolonaslednik v sporazumu s kraljem Albertom In da predstavlja njegov nastop v resnici poizkus belgijskega dvora, omejiti prevladujoči vpliv bank na kolonije. Prestolonaslednik je nastopil kot zagovornik poMedetske politike v Kongu ter je grajal zlasti dejstvo«, da obstoja v sedanjem času glavni izvoz te belgijske kolonije v industritjsfcih proizvodnji. Pri tem ie mišljen izvoz bakra, ki ga vrši »Union Miniere du Haut Katanga« pod nadzorstvom »Sodete Generale de BeJ-gique«. Prestolonaslednik j« med drugim izjava, da dobičkanosna akcija evropskih podjetij ne more biti končni ortj kolonizacije, ker se moralno in gmotno stan'e domačinov ni zadostno zfbolijišak). Na- sprotno so narasli upravna stroški in proračunski primanjkljaj je zavzel vznemiril j iv obseg. Odgovornost za te razmere nosijo torej ona, ki sodelujejo pri koloni-zaoijskem poslu, kajta vsi so več ali manj verjeli, da je bodočnost Konga odvisna ie od prospeha zasebnih družb. Prestolonaslednik je zahteval od vi ade pospese vanje poljedelstva med domačini in sicer na najbolj učinkovit način. Izrazil je tudi željo po zagotovitvi lastninske pravice in gospodarske svobode črncev. Delavnost belih kolonistov naj bi se omeji'la samo na nakiup proizvodov, njihovo predelavo in prevoz. Vsekakor naj bi vlada v bodoče odrekala belim kolonistom nove koncesije. Prestolonaslednik je zahteval od vlade, naj napravi konec izkorišoevahni politiki v Kongu in prične uvajata metodično kolonizacijo pod vodstvom države, ker so doslej smatrali črnce iztojučno kot orodje pro-dukcije. V zvezi s tem se je že pogosto tudi razpravljalo o legitimnosti prisilnega dela. Tako presojanje problema domačinov temelji na nerazumevanju socialnih razmer. Kakor hitro bi se črnci plačevali za svoje delo primerno, bi bil delavski problem v Kongu resen. Govor prestolonaslednika Leopolda smatrajo v belgijskem tisku po pravici kot važen dogodek v belgijski kolonizacijski politiki. Ce se bo v resnici posrečilo uveljaviti predlagane smernice kfcjub pričakovanemu odporu bank, bo srednjeveško izkoriščevakio metodo v Kongu nadomestila moderna koiornizacijska politika. •Pričetek za izvedbo tega programa je bH pod vplivom belgijskega dvora že napravljen. Kralj AJbert je kljub hudi opoziciji zopet imenoval za generalnega guvernerja v Kongu generala Tildensa, ki se trudi, da bi odtegnil upravne uradnike vplivu raznih zasebnih družb ter povsod vzpostavil avtoriteto države. Vpad bolgarskih razbojnikov v Grčijo Solun, 31. julija. Blizu bolgarske meje pri širnovu v okrožju Drame je osem razbojnikov napadlo dva avtomobila, v katerih so se vozili šef glavnega štaba 4. ar-madnega zbora, državni tožilec in drugi višji uradniki. Razbojniki so popolnoma oropali potnike ter izginili brez sledu. Vojaštvo, ki je bilo takoj poslano na zasledovanje, napadalcev ni izsledilo. Domnevajo, da gre za napad bolgarskih komitašev, ki so prešli na grško ozemlje. Predsednik vlade Tsaldaris je odredil strogo preiskavo ter je izjavil, da bo grška vlada energično protestirala v Sofiji, če se ugotovi, da so napad izvršili komitaM. De Valera proti irski nacionalni gardi Dublin, 31. julija. Včeraj je pričela vlada De Valere izvajati pričakovane ukrepe proti nacionalni gardi ali takozvanim »modrim srajcam«. Izvršene so bile mnogoštevilne hišne preiskave, pri katerih so zaplenili mnogo revolverjev. Proti fašizmu London, 31. julija. V Hvdeparku se je včeraj vršilo veliko protestno zborovanje proti vojni in fašizmu, ki se ga je udeležilo okoli 30.000 ljudi. V Manchestru je prišlo do spopada na nekem fašističnem zborovanju. Množica je fašističnega govornika vrgla s tribune in ga pretepla. Govorniško tribuno so razbili ter njene posamezne kose uporabljali kot orožje v pretepu. Antwrepen, 31. julija. Sindikalisti in socialisti so priredili včeraj veliko demonstracijo proti vojni in fašizmu, ki se je je udeležilo nad 60.000 ljudi. Za zaščito avstrijske suverenosti Pariz, 31. julija. Vsi listi se strinjajo z vsebino včerajšnjega uvodnika lista »Times«, ki govori o ponovni kršitvi avstrijske suverenosti in neodvisnosti po nemških narodnih socialistih, zlasti pa s ponovnimi poleti nemških letal nad avstrijsko ozemlje. Francoski listi beležijo tudi izvajanje dunajske »Reichspost« in izražajo pričakovanje, da bo avstrijski vlada v primeru, če ae bodo nadaljevale kršitve avstrijske suverenosti po nemških narodnih socialistih, obrnila za posredovanje na Društvo narodov. Prepozno spoznanje Pariz, 31. julija. AA. Iz Newyorka poročajo, da je bivši nemški prestolonaslednik izjavil poročevalcu velikega ameriškega lista, da bo v kratkem posetil Zedinjene države severne Amerike. Na vprašanje poročevalca, kaj je po njegovem mnenju odločilo v svetovni vojni, je bivši prestolonaslednik odgovoril: »Vstop Zedinjenih držav severne Amerike in nič drugega. Nemčija je napravila veliko napako, ker je pustila, da je prišlo do tega vstopa. Bethman Hollweg bi bilo moral storiti vse, da prepreči združitev Zedinjenih držav z državami velike antante. Tiste čase sem predlagal državnemu kancelarju, naj najame v Zedinjenih državah veliko dolarsko posojilo. To bi gotovo preprečilo vstop Američanov v vojno, tedanji državni kancelar pa je ta moj predlog odbil.« Nesreča pri motorni dirki Berlin, 31. julija. Pri dirki motornih koles na stadionu je dirkač, ki je vozil z brzino 100 km, skušal z roko zadržati svojega tekmeca v enaki višini. Oba sta treščila na zemljo. Eden izmed dirkačev se je z motornim kolesom zaletel preko ograje med gledalce, pri čemer so bile ubite tri osebe, do-čim jih je bilo 18 hudo ranjenih. Mnogi izmed ranjencev ae bore s smrtjo. Atene, 31. julija. Predsednik vlade je prejel nove informacije o zasedbi štirih malih otokov v grških vodah po italijanski mornarici. Na podlagi teh informacij bo grška vlada pričela diplomatske razgovore z italijanskim poslanikom zaradi poravnave spora. Tsaldaris je izjavil zastopnikom, tiska, da ta incident ni velikega političnega pomena in da se bo vsekakor dosegel sporazum z italijansko vlado. Atene, 31. julija. Sei generalnega slaba mornarice, podadmiral Dimulis je obrazložil položaj po Italijanih okupiranih otokov takole: Otoki Kina ros, Glakos in Makri se nahajajo med itaHjanskim otokom Kalvm-nosom ter grškim otokom Amorgosom. Samo na Kinarosu je nekoliko paše, ki jo •izkoriščajo grški kmetje z otoka Amor-■gosa in ki prihajajo na Kinaros že dolgo vrsto let. Otoka Glakos in Makri sta nenaseljena ter ni še nikdar pristala nobena jadrnica ob njeni obali. Kar se tiče suverenosti ten otokov ,je brez dvoma, da so od odstopitve Dodekaneza Italiji spadali vsi trije administrativno h Kalvsn-nosu, čegar poda | sanje p»redistavljajo, 'vendar jih pa Italijani nikdar niso oku-piraH. Na Kinarosu, kjer prebiva nekaj ■grških ljudi, niso Italijani nikdar izvrševali •p.ravice suverenosti. To je bilo tudri vzrok, da so brle grške oblasti na Amorgosu, ki «o bi-le v mnenju, da spadajo otoki v njihovo pristojnost, presenečene zaradi izkrcanja italijanskih mornarjev. Razen tega sta bi'la izvršena od leta 1°20 do leta 1928 dva podpisa prebivalstva in prebivalci na Kinarosu so se vedino všteli med •grško prebivalstvo. Ce bi se Italija zanimala za te otoke, bi že tedaj protestirala. 'Končno je tudi geološki sestav teh otokov tak, da more vsakdo neprizadet na prvi pogiled spoznati, da so podalu&anje otoka Kaivnmosa. Usoda imovine Andreja Malija Kaj bo s hišo, ki jo je zidal na Golniku. - Sodna dražba njegovih premičnin pri Sv, Roku št. Vid pri Stični, 30. julija. Pri okrožnem sodišču v Novem mestu se kopiči obsežen materijal za obtožbo proti morilcema Anareju in Antonu Maliju ter Micki Golmajerjevi, ki — kakor kaže dosedanja preizkava — tudi ne bo igrala v procesu preveč postranske vloge. Glede na čudno vedenje Andreja Malija v Lombar-jevem procesu je ljubljansko okrožno sodišče poslalo v l^ovo mesto še nekatere akte, ki se tičejo Malija in Lom barja. Ko bo ves dokazni materijal o Malijevih grozodejstvih zbran in sestavljena obtožnica, se prične pred novomeškim okrožnim sodiščem proces, kakršnega še ni zabeležila naša kriminal is tika. Mali jeva hiša na Golniku, pred hišo Andrej Mali Medtem ko sedi Andrej Mali za zamreženimi okni in Čaka zaslužene kazni, se urejujejo tudi njegove civilnopravne zadeve. Kakor znano, je zidal Andrej na Golniku veliko, lepo enonadstropno hišo z več stanovanji (Glej sliko!) Toda denar za zidanje ni šel iz njegovega žepa, saj je prišel k Anžlovarjevi M_ kot zet praznih rok. Vsa denarna sredstva so dali na razpolago Anžlovarjevi, največ seveda pokojna Malka. Dasi ji ni bilo zidanje hiše na Gorenjskem nič kaj po volji, je vseeno molče izročala hranilne knjižice šentviške in mestne hranilnice svojemu možu Andreju, ki je dvigal denar, z njim zidal, zidal in koval načrte... Kaj se je vse tedaj snovalo v njegovi glavi, bo mogoče razkril šele proces. Iz hranilnice in posojilnice v St. Vidu pri Stični je dvignil 11.000 Din, iz Mestne hranilnice ljubljanske pa je vzel 25.000 Din, ki jih je naložila Malka po svojem povratku iz Amerike. Verjetno je, da je imela Malka še v drugih denarnih zavodih precej denarja, ki se je tudi porabil za hišo. Koliko je branila denarja doma, se ne da točno ugotoviti. Andreju je izročala tudi dolarje, ki jih je prejemala iz Amerike kot dividende za delnice raznih ameriških podjetij. Po trditvi Anžlovarjevih, je porabil Andrej blizu 100.000 Din njihovega, oziroma Malkinega denarja, saj jim je izvil vse, tako da se danes pri prej bogati hiši oglasi tudi že marsikak upnik ... Po umoru svoje hčere se je Anžlovar potegnil za pravico. Pooblastil je svojega zeta g. Ivana Hrovata, posestnika in župana iz Zagradca, da iztirja ves denar, ki je šel za zidanje na Golniku iz Anžlovar-jeve hiše. G. Hrovat je vzel za svojega zastopnika odvetnika dr. Rezka iz Novega mesta. Odvetniku je Mali priznal in podpisal, da je res prejel 60.000 Din, ki jih je porabil za stavbo. Da se isogne pravdanja in stroškom, se je g. Hrovat a priznanjem zneska 60.000 Din zadovoljil. Sodišče je prepovedalo vsako razpolaganje s hišo na Golniku in za rubilo M ali je ve premičnine pri Sv. Roku. Ker zemljišče, na katerem stoji hiša na Golniku, ni last Andreja Malija, marveč baje last vseh rodbinskih članov, bodo morali le-ti izplačati Hrovatu 60.000 Din. Ako tega ne bodo zmogli, bo vse skupaj prodano na dražbi. Za stavbo, ki je sicer še v surovem stanju, se fteio interesira uprava zdravilišča na Gorniku tn jo namerava kupiti. V petek, 28. t. m., ob 9. uri dopo&đne se je vršila pri Sv. Roku v Anžlovarjevi hiši sodna prodaja zarubljenih MaUjevfh premičnin, v seznamu zarubljenih predmetov je bila oprava spalnice, sestoječa iz dveh postelj, umivalnika z ogledalom, dveh visokih omar za obleko, dveh nočnih omaric, ene mize ter štirih stolov, dalje 2 posteljni blazini, 3 obleke, škornjT, 17 srajc, kravate, rokavice in dr. Na dražbo je prišlo precej ljudi, ki so marljivo licitiralL Skupni znesek vseh prodanih predmetov je znašal 4000 Din. škoda, da se nI taka dražba vršila kje drugje, n. pr. v Parizu. Gotovo bi lahko pripisali še dve ničli. Morda bi se še v Ljubljani dobilo kaj več kot pri Sv. Roku... Enotnost zbornice za T0I zagotovljena Ljubljana, 31. julija. AA. Kr. banska uprava dravske banovine je prejela od ministrstva za trgovino in industrijo naslednji odlok: Na podlagi poročil Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani z dne 17. marca oziroma 20. maja t. m. pod št. 4470 o izidu glasovanja obrtniških organizacij proti delitvi zbornice, kakor tudi na podlagi sklepa obrtnega odseka navedene zbornice, naj se zbornica ne deli, odrejam na podlagi § 393 st. 2. t. b., naj Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ostane enotna, ker niso dani pogoji zakona za ločitev obrtnega odseka lz navedene zbornice. O tem naj se obvesti banska uprava, da po časopisju ln s posebno okrožnico obvesti prizadete. — Minister trgovine in industrije dr. I. Šumenkovič, 1. r. Iz gozdarske službe Beograd, 31. julija, n. »SlmdBbene novd-ne« obsavlijajo več ukazov o napredovanju v gozdarski stroki. Med drugimi so napredovali: za gozdarskega svetnika 5. polo-•žajne skupine pri banski upravi v Ljubiia-ni inž. Viktor Novak, za viSjega gozdarskega pristava inž, Fran Munih hi za Sefa šumske uprave v Dolnji Lenda/vi inž. ■Fran J urna j, doslej gozdarski prrstov. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 231X61_2382.67, Berlin 1362.91_1373.71, Bruselj T99.13 do 803.07, Curih 1108.36—1113.86, London 190.19—191.79, Newyork ček 4178.06 do 4214.31, Pariz 224.29—226.41, Praga 1«$>.79 do 170.66, Trst 30l.6S_3O4.08 (premija 28.5%). AvBtrijsfri šiling v privatnem kM-Tingn 8.85. INOZEMSKE BORZE. Curih: Pariz 20.2376, Lodon 1T_9, Newyork 380, Bruselj 72.10, Milan 27.2«, Madrid 43.20, Amsterdam 208.66, Berlin 123.15, Dunaj 58, Praga 15.92, Varšava 57.80, Bukarešta 3.08. Keior oglasni ?e, ta nanred^i Stran I. »SLOVENSKI N A R O Dct dne 31. juOija 1933 >tev 172 Naloga strokovnih organizacij v rudarski krizi Za ustanovitev enotnega akcijskega odbora v radarskih revirjih Trbovlje, 30. julija, Vedno pogosteje se čuje iz rudarskih revirjev zahteva po ustanovitvi enotnega akcijskega odbora, ki bi vodil v teh težkih časih vse akcije za zboljšanje obupnega položaja trpečega delovnega ljudstva Delajo se sicer poskusi v posameznih revirjih, vendar do ustanovitve enotnih akcijskih od borov za odpomoč bedi v rudarskih revirjih še ni prišlo. Če premotrimo obupno stanje delovnih množic in neizvestno bodočnost v rudarskih revirjih, pridemo do zaključka, da bi se današnja beda in naraščajoča revščina mogla edino uspešno omiliti potom akcijskega odbora, v katerem bi bili zastopani vsi sloji, stanovi in korporacije, ki so zainteresirani na tem perečem socijalnem problemu. S tem akcijskim odborom združenih organizacij, društev in korporacij bi se pa obenem ustvarila v današnjih dneh toliko zaželjena enotna fronta vsega delovnega ljudstva v rudarskih revirjih, ki bi si potom akcijskega odbora napravila točen program, po katerem bi sistematično in energično lajšala bedo v rudarskih revirjih. Obenem pa bi bilo ustvarjeno med posameznimi sloji prepotrebno soglasje, odpravljeni bi bili vsi predsodki glede možnosti solidarnega nastopa delovnega ljudstva v rudarskih revirjih za omiljenje bede, postavljen pa bi bil tudi temelj za bodoče združene socijalne akcije med rudarskim delavstvom samim, ki razdvojeno v načelno raznolike strokovne frakcije, v resnejših socijalnih akcijah ne more ničesar doseči, kar je preteklost tako živo pokazala. Ce hoče zlasti v teh težkih časih delavstvo kaj doseči, mora v prvi vrsti iskati močne opore v Širokih množicah naroda, ker le tako moralno podprto bo lahko doseglo uspehe, ki mu bodo sčasoma prinesli boljšo bodočnost. V revirjih TPD čakajo proletarijat še težki časi. če se kmalu ne bo zedinil v enotno fronto. Kakor bi našo močno Jugoslavije danes gotovo že trgali in prodajali njeni številni notranji in zunanji sovražniki, če bi naš modri vladar ne prokla-miral z zgodovinskim manifestom edinstva in sloge jugoslovenskega naroda in države, tako mora tudi rudarsko delavstvo ob dvanajsti uri vendar Že enkrat spoznati, da mu je obstanek mogoč le v edinstvu in »logi ln da je nujno potrebno, da se rudarski proletarijat že enkrat za vselej otrese razkrajajoče preteklosti in se ujedini v združeni enotni fronti v borbi za zboljšanje svojega položaja. Delavstvo v teh težkih dneh ne sme gledati na načelne razlike, kajti delovno ljudstvo ima danes lačne želodce, zato naj bo v teh težkih dneh vsaj miselnost vsega delavstva enotna vsaj dotlej .dokler si ne pribori združeno v enotni falangi boljše usode. Kdor bo zdaj našemu težko preizkušenemu proletarijatu nudil čim uspešnejšo pomoč, tega bo naše delovno ljudstvo v bodoče tudi politično upoštevalo. Priznati se mora, da so naša nacijonama in humana društva stori-ga v zadnjem času mnogo za lajšanje bede, zlasti med našo mladino, zato smo ■overjeni, da hvaležna mladina vseh teh činov človekoljubja v bodoče ne bo prezrla. Prav posebno važno vlogo pri uspešnem reševanju krize v rudarskih revirjih bi lahko igrale naše strokovne organizacije. ž.e davno bi bila dolžnost voditeljev strokovnih organizacij, da bi sedli skupaj k eni irny5 ter se posvetovali, kako bi združeno našli pot, po kateri bi čim prej dosegli skupni cilj — omiljenje težkega stanja v rudarskih revirjih. Toda med strokovnimi voditelji se tak poskus v dolgotrajni krizi Še ni bil storjen, dasiravno si ga delovno ljudstvo tako zelo želi, saj pomeni še edini poskus rešitve iz neznosnega položaja. Zato ni čuda. da tudi nase strokovne organizacije \idno hirajo, ker vedno bolj narašča nezaupanje delavskih množic, ki se zavedajo, da bi združene strokovne organizacije prav lahko dosegle uspehe, če bi nastopile v skupnih akcijah kot ena močna stro- kovna delavska edini ca, ki bi bila nedvomno povsod bolj upoštevana, kakor pa ločeno nastopajoče slabotne frakcije, kajti strokovno združeni akcijski odbor vseh del. strokovnih organizacij bi lahko povsod nastopal v imenu vsega rudarskega proletarijata Sčasoma pa bi se iz tega združenega akcijskega odbora lahko osnoval nekak centralni odbor združenih rudarskih delavskih sindikatov Jugoslavije, ki bi bil vrhovni strokovni delavski forum vsega rudarskega delavstva Jugoslavije, kajti rudarski revirji TPD so največji revirji naše države, zato ima rudarsko delavstvo v revirjih TPD tudi pravico, da zavzema vodilno vlogo v rudarstvu naše države. Xaloga centralnega rudarskega sindikalnega odbora bi bila, da se predvsem bori za enotno rudarsko zakonodajo. Voditi bi moral evidenco produkcije in potrošnje premoga v Jugoslaviji in z vsemi silami preprečevati uvoz tujega premoga. Prizadevati bi si moral, da bi dosegel na podlagi produkcije in potrošnje regulacijo enotnih prodajnih cen vseh vrst premoga za vse dele naše države. Za oddaljenejše producente naj bi se dovolile primerne tarifne olajšave, istotako za izvoz našega premoga carinske olajšave. Za vsa rudarska podjetja v državi naj bi se določile enotne mezde in plače delavcem in nameščencem, ki pa bi se morale prilagoditi najvišjim mezdam in plačam, ki jih nudi katerokoli podjetje v naši državi svojemu delavstvu in nameščenstvu. Vsekakor bi bilo treba določiti eksistenčni minimum. Istotako bi si moral centralni sindikalni odbor prizadevati, da bi dosegel ureditev enotnega tedenskega delovnega časa za vso rudarsko industrijo v državi. Tuđi socijalno zavarovanje in socijalne dajatve delavstvu bi se morale enotno za vsa podjetja regulirati, kar bi se dalo vse urediti potom zakonito predpisanih kolektivnih pogodb med delavskimi strokovnimi organizacijami in rudarskimi podjetji, ki naj bi jih z zakonom uredila in forsirala država. Za rudar-darska podjetja bi ta ureditev ne bila posebno težka, ker so že vsa strok, organizirana v Udruženju rudarskih podjetnikov Jugoslavije, d očim bi se za rudarsko delavstvo šele vrhovni forum moral ustvariti v centralnem odboru rudarskih delavskih sindikatov Jugoslavije. Ce bi centralni rudarski sindikalni odbor Jugoslaviie, ki naj bi se čimpreje ustanovil — s sedežem v Trbovljah — za vse rudarske revirje Jugoslavije, v tej svoji nalogi uspel, smo uverjeni. da bi bila naša rudarska industrija, pa tudi naše težko preizkušeno delovno ljudstvo v rudarskih revirjih v veliki meri rešeno težke krize, ki grozi upropastiti tako naše gospodarstvo, kakor tudi naše bedno delovno ljudstvo. Uspeh, ki bi se nedvomno dosegel z opisano organizirano ureditvijo produkcijskih, konzumnih. mezdnih in delovnih odnosajev med rudarskim delavstvom in delodajalci kakor tudi ostalimi činitelji države in našega narodnega gospodarstva, bi nedvomno ugodno odjeknil tudi v ostalih panogah našega narodnega gospodarstva, ki enako težko kot rudarstvo ječi pod težo neurejenih produkcijskih, konzumentskih in delovnih odnošajev, ki se morajo enotno urediti za posamezne panoge narodneera gospodarstva za vso državo, ker le tako bomo mogli najprej doseči tudi gospodarsko edinstvo države, ki je močna podlaga tudi političnemu. Zato je nujno potrebno, da se v vseh panogah našega narodnega gospodarstva in v vseh predelih naše prostrane države enako izvajajo gospodarski in socijalni zakoni, ki bodo omogočili vsemu našemu narodu enak gospodarski in socijalni razvoj in napredek, kajti socijalna pravičnost in gospodarska enakost v vseh pokrajinah naše države pomenita najjačjo garancijo za zadovoljstvo in slogo širokih slojev delovnega ljudstva. Skisana, deževna nedelja Dež je včeraj mnogim prekrižal račune, posebno onim, ki so se pripravi jali na žegnanje Ljubljana, 31. julija. Nedeljski kronist ima vedno hvaležno nalogo, naravnost srečnega se pa mora po-- čutiti v ponedeljek po tako krasni nedelji, kakršna je bila včerajšnja. Včerajšnja nedelja je bila namreč takšna, da bi lahko njeno kroniko napisal že v soboto. Vse je slo po programu, kot namazano. Menda smo prišli vsi na svoj račun, ne le kronist. Vendar pa dovolite, da ima on zadnjo besedo. Ce mislite, da bo vam kronist natvezil kakšen zgodovinski dogodek, se bridko motite. Menda ni nič zgodovinskega, da je zjutraj sijalo solnce, tisto blaženo sobice, ki ne daje kruha samo »navadnim« ljudem, temveč tudi ponedeljkovskim jezikoslovcem. Blagrovali smo ga v posteljah, izletnišrvo včeraj ni bilo moderno. Zadnja nedelja v mesecu je vedno najlepša doma. Radi pa priznamo, da so rudi mnogi odrinili iz Ljubljane odkrivat večno neodkrite naravne lepote Gorenjske in Dolenjske. Toliko krasot in znamenitosti imamo, da nas vsako nedeljo vabijo drugam. Tujski promet gojimo na vseh koncih in krajih naše mile domovine, da bomo kmalu prekosili celo Švico. Včeraj so bili mnogi meščani na tujskoprometnem potovanju po Dolenjski in Gorenjski. Vreme seveda ni nič oviralo tujskega prometa. Pri tem prometu so glavno gostoljubne postojanke, kjer se »tujci« še posebno navdušujejo za tujski promet ter mu nazdravljajo. Kljub temu pa obžalujemo tiste, ki niso ostali v Ljubljani. Tudi v mestu se je raz-cvetal tujski promet na vsej črti. Samo pomislite, koliko ljudi so privabile v Ljubljano samo plavalne tekme!II Toda ne smete misliti, da smo plavali samo po ulicah. Baje so bile prave plavalne in skakalne tekme tudi v kopališču Ilirije. Tam se niso izživljali v tekočem elementu le tekmovalci, temveč tudi gledalci. Blagoslavljal jih je sam mogočni svetec Elija. Baje so bili tudi potrebni hladila, da bi se ne razgreli tako, kot so se lani pri takšnih tekmah v Karlovcu. GHevnd dogodek je bil namreč dež. Nebo se je odrezalo tako, da se ne more nihče pritoževati. Bilo je naravnost sijajno, vsaj blato, če ne kaj drugega. Toda moramo vam lepo razložiti kot se spodobi, kako imenitno nas je včeraj pralo. Marsikdo, kdor ne pozna dobro LJubljane, omalovažuje naš dež, s katerim se pa lahko tako postavljamo. Včerajšnji dež je bil poseben dogodek že zaradi tega, ker že teden dni ni deževalo. Zato smo bili presrečni, čim se je začelo ob 10. kisati, jevdjelije do Podkorena, obenem pa tu«:i vseh drugih prog s kilometrskimi razdaljami med posameznimi kraji ob cestah in tudi z vsotami kilometrov od Podkorena do vsakega kraja tja do Djevdjelije ali v nasprotni smeri. Bnako imamo tudi vse razdalje od Planine do šent lija, od Skadra do Novega me. sta itd. za vse glavne ceste in zveze. V drugem seznamu so navedeni boljši hoteli in njih komfort v večjih kraćih, a tudi razrne takse za prenočevanje ter odstotke za postrežbo in število različnih sob in drugo. Na kratko, a učinkovito vabi tujca dravska banovina, podobno pa tiudi Jadranska in Dubrovačka plovidba, zlasti •pa razni hoteli in letovišča ter seveda tudi glavne firme z avtomobilskimi potrebščinami. Na izredno preglednem zemljevidu v večih barvah so po številkah zarisane vse državne in banovinske ter druge važnejše ceste, kjer je povsod odkritosrčno in natančno označeno tudi stanje teh cest, razen tega pa razdalje med posameznimi kraji, carinsiKi uradi ter sedeži sekcij in ekspozitur Avtokluba. J"S-no vidimo na karti tudi hribovja in ravnine, reke in velikost raznih krajev in letovišč, torej vse, kar avtomobilist r~bi na potovanju po naši državi, a mah: karta Evrope nas pouči v vseh razdaljah med večjimi centri ~"\; upe. Ker stane praktična karta le 20 D:*i in je torej mnogo cenejša od nezanesljivih tujih zemljevidov, se bo gotovo naglo razširila doma in na tujem ter pripeljala prav mnogo gostov v našo lepo Jugoslavijo. A ne samo avtomobilisti, tudi drugi popotniki bodo radi segli po preglednem zemljevidu, ki tako nazorno predoča našo državo v tujskoiprcmetnem pogledu. Slovenci v Ameriki V Hobokenu je dovršil inženjerske študije na tehnični visoki šoli Ferdinand Si-košek, sin znane slovenske družine iz Coit-tesville. V Chicagu je umrl 69 letni Ivan Stonik, doma iz Otovca pri Črnomlju. V West Nevv-tonu je vlak do smrti povozil 25 letnega Freda Povirka. V Milvvaukee je umrla Štefanija Martinčič, rojena Koren. V Madisonu je postal žrtev avtomobilske nesreče Franc Colarič, zaposlen pri farmarju Zakrajšku. V Greanevi sta umrla Franc Globočnik iz Novega mesta in žena farmarja Martina Novaka. Žrtev prometne nesreče je postal v Milvvaukee 48 letni Robert Dum in. Nesrečo je zakrivil baje Ivan Urbas, ki je v Du-mina zavozil z avtomobilom, tako da je padel Dumin pod tramvaj, ki ga je razme-saril. V Račine si je končal življenje 53 letni farmar Franc Smrček. Splezal je na visok drog, kjer se je oprijel električne žice in bil takoj mrtev. V Clevelandu je umrla po j dolgi bolezni Marija Godec, rojena Kaste- i lic, stara 46 let, doma iz Stične. V bolnici j v Clevelandu je umrl 52 letni Franc Hro- j vat, doma lz vasi Tramon vrh, fara Am- i brus. V Clevelandu je umrla tudi 60 letna Frančiška Zupan, rojena Valjavec, doma iz Sv. Lucija, fara Begunje in Mihael Zevnik, j star 46 let, doma iz Dobove, od koder je i prišel v Ameriko pred 20 leti. Slepa pokorščina je čednost, premišljen upor pa zločin. Zakaj ni nasprotno?. Uspehi tujsko-prometne propagande Ljubljana, 31. juliji V soboto je bila v Zagrebu skupščina hrvatske Zveze za tujski promet, kjer je bilo ugotovljeno več tudi za nas važnih dejstev. Statistika tujskega prometa je že lani pokazala velik vpliv gospodarske krize, ko •koraj vsakdo mora varčevati in štedi ti do skrajnih meja Tako je statistika prometa na zagrebškem glavnem kolodvoru leta 1932 pokazala, da je število potnikov v oddaljene kraje padlo, v bližnje kraje pa naraslo, prav tako je pa število potnikov naraslo v nižjih razredih, v višjih pa padlo. Skupno število potnikov je padlo prav znatno povsod, razen na lokalni železnici v Samobor, ki odgovarja nekako našemu Kamničanu, ker meščani pač nimajo več toliko denarja, da bi delali izlete v oddaljene kraje, temveč se vozijo le v okolico, ker je poceni. Do enakih rezultatov je prišla tudi hrvatska Zveza za tujski promet, kakor se vidi iz poročila predsednika DTagomanovi-ća. Leta 1932 je bilo prodanih več domačih železniških kart nego leta 1931, vendar je bila pa vsota dohodkov za te karte manjša od lanske. Leta 1931 je bilo prodanih blizu 90 tisoč kart, lani pa skoraj 95 tisoč kart, vendar smo pa za te karte leta 1931 dobili 9,462.110 Din, lani pa samo 9.254.083 Din. Za 5572 kart več smo torej dobili nad 20S tisoč Din manj. kar dokazuje zgornja ugotovitev o krajših vožnjah in nižjih razredih. Leta 1931 je veljala posamezna karta povprečno 106.06 Din, lani pa le 97.72 dinarjev. Čeprav je prodaja domačih kart vendar narasla, je pa število prodanih inozemskih kart prav znatno padlo, namreč za 7786 komadov ali za kosmatih pol milijona dinarjev. Vzrok so devizni predpisi in drugi gospodarski razlogi. Poročilo govori tudi o avtobusnem zavarovanju ter pravi, da ukinjenje prisilnega zavarovanja blaga in prtljage v avtobusih še ni definitivno rešeno. Vprašanje Plitvičkih jezer je prišlo v odločilno fazo s tem, da je banovina kupila hotel »Plitvice«. 5 tem je savska banska uprava zvezala usodo Plitvičkh jezer s svojo, kar pomeni, da se bodo odslej prilike na Plitvičkih jezerih razvijale normalno. Da bi se tako moralo zgoditi tudi z Bledom, je sodba vse naše javnosti. Zakon o turizmu je že tako daleč, da bc menda v kratkem predložen narodni skupščini. Zveza je imela okrog 18 milij muv prometa in je lani izdala dva ozna redu. ki je zanje plačala nad 31 tisoč Din, vendar ju je pa razdelila brezplačno. Zaradi pomanjkanja sredstev za obsežno propagando v inozemstvu so se naši tujskopro-metni faktorji pogajali z inozemskimi zaradi uvedbe cenenih mednarodnih izletniških vlakov. Pozimi je odpeljal en tak vlak iz Zagreba na Dunaj nekoliko sto potnikov, v kratkem nato so pa pripeljali iz Avstrije trije izletniški vlaki skoraj 2000 potnikov, ki so obiskali Slovenijo, Hrvatsko Primorje in Zagreb. Ker so se pojavile neke težave, na žalost ni bilo mogoče več prirejati teh izletniških vlakov. Za razvoj notranjega tujskega prometa so bili važni tudi izleti, ki jih je prirejal »Putnik« v zvezi z listoma »Novosti« in »-Kulisa«. Vsi taki izleti so popolnoma zadovoljili publiko, obiskane kraje in prireditelje. Kikor vidimo. Zveza za tujski promet tudi na Hrvatskem prav živahno deluje in se je tudi že mnogo naučila od nas, vendar bi jo pa morali tudi mi v marsičem posnemati. Iz policijske kronike Ljubljana, 31. julija. Hitra sprememba vremena je menda vse prej kot blagodejno vplivala na nekatere. Bolnica je danes sprejela v oskrbo dve žrtvi pretepa. Najprej so pripeljali v doI-nico pečarskega vajenca Rudolfa Hlebca, stanujočega v Rožni dolini cesta m. Fant je včeraj z večjo družbo popival v neki gostilni v Mostah in je bil močno okajen. Ko pa je bilo treba plačati, se družba ni mogla sporazumeti. Nastal je prepir in nato pretep. Gostilniški uslužbenec je z nožem navalil na Hlebca in ga od zadaj sunil med rebra, nato pa Se v glavo. Hlebec je izgubil precej krvi, k sreči pa rane niso preveč nevarne. Navzlic slabemu vremenu, je odalo vendar precej vnetih kopalcev na Savo. Zaradi dežja seveda s kopanjem ni bilo nič in je večina vedrila v gostilnah. Med temi je bil tudi 251etni strugar Martin Toplak, stanujoč v Vilharjevi ulici 3. Nekaj časa se je kopal pri Tomačevem, nato pa je odšel v gostilno Kovač. Tu je z družbo ves popoldan popival m se ga je pošteno nale-zel. Ker so videli, da mu bo postalo slabo, ga je eden peljal iz gostilniške sobe na zrak, da bi se malo ohladil, ker je malo prej v vinskem razpoloženju treščil kozarec ob tla. Zunaj pa je na Toplaka nenadoma navalil neki S. s Fužin in ga vrgel ob tla ter premikastil. Toplakov! prijatelji so prihiteli na pomoč in so Fužin Ar j a pošteno pretepli. Toplaka so s precej razbito glavo pripeljali v bolnico. Bolnica je med drugim sprejela več žrtev nesreč, ki so si zlomili ude. 23setni Anton Zavoznik, sin posestnice v Zagrad-cu na Dolenjskem, je doma padel s češnje in si zlomil desno nogo. Lojze Polajnar, uslužben pri baronu Bornu, je pri Sv. Ani obiral lipo, je pa padel z drevesa in si zlomil desno nogo. 351etni dninar Matija Papež iz Ilovice 63, je doma tako nesTečno padel, da se mu je zlomila desna noga. Upokojenega delavca tobačne tovarne Miho Papeža, stanujočega na Cesti v Mestni log št. 41, je pri konjedercu Jorasu popa-del pes in ga močno ugriznil v desno roko. Čevljarski mojster Matija Kotnik, stanujoč v Kotnikov! ulici 3, je že 23. t. m. doma prav nesrečno padel, ker pa je domneval, da poškodba ni huda, je ostal v domači oskrbi. Njegovo stanje pa se je slabšalo in so ga danes ponoči prepeljali v bolnico, kjer so ugotovili, da ima v kolku zlomljeno nogo. V noči od sobote na nedeljo so neznani vlomilci vlomili v železno blagajno glav- ne zaloge prodaje tobaka na Bregu št. 20. Vlomilci, katerim so morale biti razmere dobro znane, so blagajno navrtali s svinjsko nogo, k sreči pa so odnesli le majhen plen. v blagajni je bilo le okoli 900 Din. Kakor ob vsakem večjem dogodku, kjer se zbere mnogo ljudi, so priromali tudi včeraj v Ljubljano žeparji iz južnih krajev. te v vlaku proti Ljubljani so našli več žrtev. Tako je nekemu romarju med vožnjo med Zidanim mostom ln Ljubljano izginila ura z verižico, ne da bi oškodovani vedel kdaj in kako. Dober plen so imeli žepni tatovi tudi med svečanostjo na stadionu. V gneči so Imel! lahek posel in je policija prejela več ovadb tatvine zlatih ur in verižic. Kakor ob priliki sokolskega zle-ta, tako bo tudi sedaj dolgoprstneže težko izslediti, ker manjka vsaka sled in so z množicami odšli tudi oni iz LJubljane. Koledar. Dane«: Ponedeljek, 31. julija katoličani: Ignacij BoJeelav, pravoslavni 18 julija. Današnje prireditve. Kino Matica: >Pirinoesa in tenorist«. Kino Šiška: >V dvoje Je lense.< Viktoria (SuŠak) : Ilirija ob 31. na kopališču Ilirije. Dežurne lekarne. Dane«: Ramor, Miklošičeva ceeta 20 in Tmkocizy, Meetni trg 4. G&i»€>d sita in rešeta V Londonu so si visoki gospodje tako dolgo belili glave z banketi in krizo, dokler niso prišli do spoznanja, da si moramo pomagati sami, ker nam bo potlej tudi bog pomagal. No, in tako smo hvala bogu zopet tam, kjer smo bili in kjer ostanemo do prihodnje enako uspešne svetovne gospodarske konference. Torej sami si moramo pomagati, druge pomoči ni A kako? Dela nam primanjkuje, jela tudi, denar nam bo pa itak kmalu živel samo ie v prijetnem spominu. Brez pametnih glav ta reč ne pojde. Tu so potrebni dobri nasveti. Evo enega: Za blagor očetnjave smo zaslužni vsi, vsak na svojem polju in po svojih močeh. Kdor dvomi o tem, ni državotvoren. Eni so literati drugi javni delavci, tretji narodni borci, četrti tihi družabniki, peti akrobati kremenitega značaja in tako dalja po vrsti tja do nedogledne&a konca. Kdor je pa zaslužen za domovino, mu pritiče po zakonu narodno priznanje z dosmrtno pokojnino. Vidite, takole pridemo najhitreje iz vode. Državo izpremenimo s poseb nim pravilnikom v splošen pokojninski zavod, mi vsi vzorni njeni državljani pa postanemo zaslužni upokojenci in bomo do smrti preskrbljeni. Tako bo krize konec. Predlog je v debati. Kdo se oglasi k besedi? Dvoje trupel v Ljubljanici LJubljana, 31. KiUia. fe Ljubkad*06 so včeraj potesrnitt kar dve trupli, ki jiti pa do zdaj Je niso mogli irudenitlticirati. Zjutraj ob 6. so naft!: ob bresti l^-ubijanoce v Mostah, v bldžin znane gostilne pri »Sadmici«, ženske trupso, o katerem domnevajo, da je moralo biti v vodi najmanrj ie 10 dni. Kakor se ie dado presoditi, Je ženska stara okoli 50 ie,t in n* UUjučeno, da ie iz zavetišča. 2andarmerifs.lca postaja v §*epamtl0*binčku€ Din 210 ter denar izročilo Celjski posojilnici. 404-n — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblančo in hladnejše vreme. Včeraj je pri nas, v Zagrebu in v Beogradu deževalo, drugod pa niso imeli dežja. Najhujše nalive so imeli v Mariboru, kjer so znašale padavine davi 59.8 mm. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 34, v Zagrebu 38, v Ljubljani 27.6, v Mariboru 24.9, iz drugih krajev pa ni poročil o temperaturi. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765-7, temperatura je znašala 10.7. _ S koie-sa je padel. 36. t. m> se je popoMne vračal g. Ivan Hrovat, posestnik in župan v Zagradcu, s kolesom domov iz Žužemberka. Ko j« z zmerno brzino vozil po cesti, ga je nenadoma poklicaJ od za-dej znanec. Hrovat se je ozrl nazaj, medtem pa s prvim kolesom zadel v obcestno škarpo tako, da ga je vrgdo 6 kolesa. Pa-oel je tako nesrečno, da si je zaomil ključnico. Zdravnik dr. Fedrau mu je nudil prvo pomoč. Poškodba ni posebno težka Ln bo g. Hrovat ostal v domači oskrbi. _ Ogenj v tovarni parketov. Včeraj okroc pol 9. ure de nastal v Koščakovi tovarni parketov v Ivančai gorici nenadoma požar. Sreča je bila, da so ogenj kmalu opazili. Na pomoč poklicani gasilci iz Sent Vida in Stične 6o takoj stopili v akcijo ter preprečili katastrofo, ki je grozila tovarni. Zgorelo je le precej friz, ki so bile ravno suhe in pripravljene za izdelavo parketov. Ožgana so tudi vrata ob katerih so bile firize zložene. Skoda znaša le nekaj tisoč dinarjev, pa je menda krita z zavarovalnino. — Objeti sestri na dnu reke. V Trebinju se je pripetila v petek težka nesreča. V reki Trebinjici sta se kopali 9 letna Gjura in 11 letna Zorka Pravica. MlajSa sestra je zašla v tolmun in začela klicati na pomoč starejšo, ki je znala plavati. Starejša ji je prihitela na pomoč, a mlajša se je je krčevito oklenila in jo potegnila s seboj na dno reke. Kmalu so prihiteli v bližini zaposleni delavci, ki so potegnli iz vode krčevito objeti sestri, ki sta bili že mrtvi. — V molitveniku napisana izpoved samomorilke. Pri inženjerju Radivojeviču v Beogradu je služila mlada Medjimurka Magica Ružič, skromno, marljivo dekle. Zadnje dni sploh ni zapustila hiše, postala ie naenkrat zamišljena in potrta. V petek popoldne je odšla v klet od koder so se kmalu začuli pretresljivi kriki. Domači so našli Magico zvijajočo se v silnih bolečinah. Zastrupila se je z lizolom; prepeljali so jo v bolnico, toda zdravniki nimajo mnogo upanja, da bi ji rešili življenje. Policija je našla v njeni sobici star molitvenik, kjer je Magica napisala svojo izpoved. Dekle pravi, da se je bila seznanila s nekim moškim, ki ji je obljubil, da jo bo vse življenje vzdrževal, pa ni obljube držal. To jo je tako potrlo, da je sklenila umreti. — Glavo ji je odrekal. V vasi Srok i .izu Sušaka se je spri Ernest Jardae s svojo materjo in ji začel groziti z nožem. Mati Je začela klicati na pomoč in prihitela je soseda Marija Srok, ki jo Je zače 'a braniti. Iztrgala je J ar d asu not iz roke, toda mož se je še bolj razkačil, stekel Je pred hišo, pograbil sekiro in odsekal Sro_ kovi giavo. Po zločinu je pa »bežal v Italijo, kjer so ga karabin jer j i baje že aretirali. — 161.000 Din globe zaradi napačne carinske deklaracije. V Koprivnico je prispelo te dni iz češkoslovaške dva vagona porcelanaste posode za zagrebško tvrdko Kristalu m. Carinski uradniki so točno pregledali blago in ugotovili, da carinska deklaracija ni v redu. 5000 kg porcelanaste posode Je hotel carinski posrednik utajiti in zato bo moral plačati 161.000 Din globe. — Samomor zločinca v zaporu. V zaporu okrajnega sodišča v Zemunu se je obesil včeraj mehanik železniške kurilnice v Zemunu Ljubomir Jovanovič, ki so ga bili zaprli, ker je oskrunil pet deklic. Jovanovič je bil svoj zločin priznal, zagovarjal se je pa, da se ni zavedal, kaj počenja. Iz strahu pred zasluženo kaznijo si je končal življenje. Pri zapeki, krvnem prenapolnjen ju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesn in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josefovo« vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, dro prerij ah in špecerijskih trgovinah. vw9WL.m tCSUl t. MIKUI MUV9U1C Tip T« V C edi in pijače. Geslo za 6. avgusta naj veja: celodnevni piknik na prostem zraku ▼ Tomačevem gozdu. 407-n. Iz Ljubljane —lj Malovrhov brat umrl. Danes je na svojem stanovanju v Dalmatinovi ulici 7 nenadoma umrl brat bivšega glavnega urednika »Slovenskega Naroda« g. Emerik Malovrh, višji nadzornik državnih železnic v pokoju. —Ij Avtomati za tehtanje so razpostavljeni po vsej Ljubljani, da za dinar povedo zdravim in mladim njih težo Največ se tehta nežnega spola, ki mu -"iSčo_ ba napoveduje bridko izgubo moderne linije, zato so pa najbrž tudi avtomati postali kavalirji, Ki kaj radi tolažijo ^rčue bolečine debelečih se dam. Mnogo je tudi takih, ki na milo vprašanje sploh ne marajo odgovoriti, pač pa obdrže dinarček kot odkupnino za diskreten molk. Včasih je pa vendar potrebno, da tudi kdo drug veza težo svojega veJespoštovanega telesa in ga molčanoe avtomata hudo raztogoti, zlast^ mu pa zagreni življenče izguba v avtomat vrženega dinamja. Debeli in suhci, zabavljajo na avtomatu za tehtanje ter zahte vajo, da bi na vsakem takem avtomatu visela pritožna knjiga. Ker pa ti avtomati s večino niso last dotičnih podjetij, kjer stoje in se z zabavljanjem godi krivica tem podjetjem, bi bilo prav, če bi podjetja sama nadzorovala fukcijoniranje aparatov ter v lastnem interesu od lastnikov zahtevala, naj svoje avtomate popravijo ali pa odstranijo. —IJ Veliko trinadstropno hišo so začeli graditi na vogalu Resi je ve ceste in Slomškove ulice za Fr. Žagarja (lesna industrija Hmelak) z Rakeka. Hiša bo Izpopolnila veliko vogalno vrzel ter bo ob Slomškovi ulici dolga 30 m, ob Resljevi pa 27 m V pritličju bodo samo trgovski lokali, 4 manjši in en večji. V nadstropjih so projektirana velika modema stanovanja. V vsakem nadstropju bodo 3 dvosobna in eno stirisobno. Opaža se, da so začeli pri gradnji stanovanjskih hiš mislit: tudi na manjša stanovanja, kakršna še vedno pogrešamo v Ljubljani. 9 dvosobnih stanovanj že nekaj zaleže Gradnja nove hiše pa ne pomeni Ie omiljenje stanovanjske krize, temveč tudi brezposelnosti, k? Je letos pri nas še posebno občutna zaradi zastoda v gradbeni delavnosti. Zdaj kopljejo temelje za novo hišo. Gradi podjetje M. Zupan, mestni stavbenik. —Ij Kot hiša strahov je stala na Me. stnecn trgu zapuščena več let trgovska hiša, kjer je bila včasi Suttaenjeva trgovina. Hiša je bila last inozemca, ki se ni brigal za njo. Menda bi vseeno ne bilo tako težko najti najemnika, čeprav imamo leto za letom več modernih lokalov. Zastori lokala so ob cesti pošteno zarjavel] in rja je načela tudi že železno obodno konstrukcijo. Hiša je namreč zgrajena v aanerlšlkem sistemu, a seveda nI v skladu 6 starinskimi, baročnimi hišami okolice. V pritličju so pa hiše na tem trgu podobne druga drugi, ker so povsod trgovski lokali, zato bi ne motila okolice tudi ta hiša, Če bi bil lokal odprt. Toda spuščene zastore je pokrivala več let debela plast prahu. Nedavno so pleskanji jKrejrieekali železno ogrodje ob pročelju. Baje bo v hlBi manufakturna trgovina, M jo nameravajo kmalu otvoriti. —Ij Sezona za adaptacije in oimavfcja. nče hišnih fasad je zdaj. Poleti je še najbolj zanesljivo vreme za gradbena dela na prostem in meščani naročajo zidarje ob počitnicah, ko jih ni doma, da jih ne motijo v stanovanjih. 25dađ tudi marsikje čistijo stanovanja, sobni slikarji in pleskarji imajo precej dela, da se bodo meščani vrnili s počitnic v preslikana in očiščena stanovanja. Hišnih fasad pa letos ne obnavljajo toliko, kot so jih pSluge* skupne 8 pevskim društvom >Savec. Navaoča so bila vsa tuk. planinska društva po svojih deputacljah in drugi. Mestao občino Je zastopal obč. svetovalec g. dr. Kogoj. Odgovornost. Učiteljica: Pojasnila sem vam, kaj je odgovornost in kako se prenaša na po-edinca. Zdaj mi pa navedite 3arni primer. Mihec: Moje hlače imajo več gumbov. Ce jih odrežem in pustim samo enega, ostane na njem odgovornost, da hlač ne izgubim. Ljubljana, 31. julija. Kakor na akord je sveti Elija namakal žejno zemljo, ko so se dirkači začeli zbirati k startu cestnih dirk, ki jih je priredila včeraj popoldne kolesarska sekcija ASK »Primorja«. Funkcijonarji so letali sem in tja, ne da bi se mogli odločiti ali bi dirkače ob takem nalivu izpustili ali preložili dirko na poznejši čas. Polne roke dela je v prvi vrsti imel načelnik sekcije g. Stanko, ki se je izkazal vprav agilnega vodjo prireditve. Videč tako vreme, se je marsikateri dirkač skesal in se niti ni javil k startu. Tako so na pr. manjkali Valant, Rozman in še nekateri pomembnejši. Zato so pa bili tem vnetejši mlajši. Ker dež nikakor ni hotel nehati, so prisotni tekmovalci bili zs to, da se kljub temu starta, saj da so fantje, ki preneso vse. Medtem se je k startu pripeljal z avtom tudi nad vse požrtvovalni g. F. Batjel, ki ne zamudi nobene prilike, da podpre športne prireditve, posebno pa kolesarske. Z njim je prispel tudi g. Bergant s soprogo. Takoj so se ti funkcijonarji odločili ne glede na skrajno neugodno vreme spremljati dirkače na vsej progi, obenem pa vzeti v svoj avto še dva člana prireditvene komisije, potrebne na krajšem in daljšem obratu. Ob nalivu so se uvrstile glavne skupine, sestoječ iz devetih konkurentov, med katerimi je bila osrednja točka K. Kesič. Fant je bodel marsikoga v oči Komaj smo prevozili od starta dobrega pol kilometra, že je bil na tleh Ilirijan Medvešček s strtim zadnjim kolesom. Fant se je vrnil in se pridružil juniorski skupini, startajoči kmalu potem. Dvesto metrov dalje, smo videli na tleh malega Brajnika, ki je pritrjaval odpuščene kolesne matice in sesalko. Se čez pol kilometra je bil na tleh Kesič, kateremu je s kolesa padla sesatka, prav tako odpuščena, in kričal je. da mu je tudi krmilo odpuščeno. (Zopet zlobna roka, ki je na ta način hotela ta dva dirkača zadržati!) Pri iskanju ključa in pobiranju se-salke je Karel zaostal za poldrug kilometer. Ker pa ni medtem našel pripravnega matičnega ključa za prikrepitev, je začel zasledovati ubegle z odpuščenim krmilom, s čemer je tudi dokaj tvegal in se tako podajal v nevarnost Sprednja skupina, ko si je dodobra ogledala precejšnjo razdaljo nesrečnega Karla, je začela udirati v 40 ki-lometerskem tempu proti Domžalam. Zaradi preostre brzine zaostane Bertoncelj, žilavi Kesič pa se ne da ugnati in jo prav mojstersko ubira za njimi.. Dež lije in lije neprestano v nasprotni smeri, iz skupine se vidijo gosti curki vode in blata, ki ga brez strešna kolesa mečejo visoko nad glave dirkačem, ker izgleda kakor pet umetnih vodometov, katere so fantje grenko občutili na svojih obrazih, čeprav jim je dež sproti izpiral nasedlo blato. V samih Domžalah je energični Hermežan dosegel svoj uspeh zasledovanja in se znova znašel v skupini, ki so jo tvorili Gartner, Kos-mina, celjski Zupane in 2erjal. Četvorica, videč svoj neuspeh, zmanjša brzino in vozi tako dalje. Kesičevo krmilo nagaja neprestano in fant ga mora na vsej poti po-gostoma uravnavati z udarci roke. Na 30 km smo izstavili za obrat junior-jev enega člana komisije ter nadaljevali pot na vrh Trojan k 39 in pol km, kjer Klasifikacija za plavalno prvenstvo UuMoana, 31. julija. Včeraj se je zaključilo državno prvenstvo v skokih in s tem se ie pričela borba za Petrinovbčev pokal. Ne samo med športnimi kro^i, tudi v ostali Javnosti je veliko zanimanje za državno prvenstvo v odavanju, večina pa ne ve, kakšna je klasifikacija pri tekmovanju za naslov najboljšega rlavahiega kluba v Jugoslaviji, ki prejme Petrinovičev pokal. Plavalno prvenstvo je razdeljeno na tri panoge, na plavanje, waterpok> in skoke. V vseh treh disciplinah tekmu.je»jo ločeno senzorji in iuniorji ln je torej skupno 6 prvenstev. V vsaki teh panog se klasificira samo rrvih lest mest in sicer šteje I. mesto 13 točk .drugo 8, tretje 5. četrto 3, peto 2 ln šesto 1 točko. Klub, ki doseže v enem izmed prvenstev največ točk, je prvak v dotičnem tekmovanju. KLasifikaoifja za Petrinovičev pokal je malo drugačna. Posamezne panoge niso enako ocenjene. Najvišje je ocenjeno plavanje »nato waterpok>, najslabše pa skoka. Te panoge so si v razmerju 3:2:1. Potem takem prejme skaar-oi zmagovalec v plavalnem prvenstvu juniorjev 39 točk, kiub, ki je dosegel drugo mesto 24 točk itd., prvak v waterpolu 36 točk, drugi 16 točk rtoL, dočim dobi kiuib, ki si je osveta prvenstvo v skokih, Ie 13 točk. drugi 8 točk itd. Vzemimo primer. Hi rij a je dosegla v skokih prvenstvo juniorjev in prvenstvo secioriev in dobi glasom klasifikacije za Petrinovičev pokal 2 krat po 13 točk, to je skupno 36 točk. lirida doseže dalje I. mesto plavalnega prvenstva iuniorjeiv, kar da 39 točk, dalje 3. mesto plavatocga prvenstva seni-orjev ,kar da 15 tođe, dalje 3. mesto wa-terpola junrevi ob 21. bo prestala plavalna garda Ilirije glavno preizkušnjo za državno prvenstvo. V gostih ima odlično plavalno ekipo sušaške Viktorije, ki je prispela v Ljubljano z vsemi svojimi rekorderji m rekorderkami. Med njimi je odlični 400 metrač Mrini, državni prvak v prsnem plavanju Grkinić, sprinter Golob, hrbtni plavac in državni reprezentant Marce ta, od dam pa nastopi sijajni trio Viktorije: VVtmmer, naša najboljša prsna in hrbtna plavalka, Medanič, poleg Lampretove najboljša sprinterka v Jugoslaviji in odlična prsna plavalka Bier. V dvomatehu sicer damske točke niso na sporedu, Viktorija-šice pa so prispele v Ljubljano, da v predpisanem bazenu poskušajo izboljšati nekatere državne rekorde, tako v mešani Štafeti 3X100 m, na 200 prsno in na 100 m hrbtno. Tudi llirijanke bodo nastopile v teh točkaa in je pričakovati zboljšanja rekordov. V moških disciplinah nastopita oba kluba v najmočnejših postavah. Zanimiva bo borba med rekorderjem Žirovnikom in Marčeto, ki hočeta postaviti na 200 m hrbtno nov rekord. Ilirija se bo skušala revan-žirati za svoj nedavni poraz na Suiaku v waterpolu, kjer je k porazu mnogo pripomogel sodnik. Spored tekmovanja je tale: 100 m prosto, 400 m prosto, 200 m prsno, 200 m hrbtno, 5X50 m prosto in waterpolo. Vmesne točke bodo izpolnile dame in je med drugim napovedala Ilirija rušenje damskega rekorda na 4X100 m prosto, ki ga ima Jadran s 6:07.2. Glede na odlično formo fli-rijank je pričakovati, da bodo dosegle čas znatno izpod 6 minut. Na sosedovi čresnji. — TI paglavec ti, kdo ti je pa dovolil zobati moje črešnje? Le čakaj, tvojemu očetu povem! — Ne bo vam treba daleč boddti, saj je tudi on na vaši čresnji. Dobro zdravilo. — Ali je tvoja žena še vedno tako zJo nervozna? — Ne, dobila je dobrega zdravnika. Zdravnik ji je namreč dejal, da se nervozni ljudie hitro starajo. V soli. Učitelj: Ne razumem, da je zdravnikov sin v Šoli tako len. Tvojega očeta pokličem in mu povem, da se nočeš učiti. — Prosim, gospod učitelj, toda moj oče računa s& poset 100 Din. »SLOVENSKI NAROD«, dne SI. julija 1933 mm 172 A. DEnoeryj 133 £>*e siroti Hotel ije nadalijevati svoj sla vnosi ni govor, pa je stopil Ruonignac smeje naprej, rekoč: — Vse to so neumnosti in bajke, ki jih piše tu v trdnjavi peščica pisunov in obrekljivcev. Segel je Ficardu v roke m priporn- nil: — Zdaj moram domov pogledat, kaj počno žena in otroci; službo namreč nastopim šele ponoči... — A jaz sem vas baš hotel pova-bifti na polič dobre kapljice ... — Na kraljevo zdravje? — je vprašal Rumignac. — No, če je tako. toda ne v krčmi, to se ne spodobi... — Seveda ne za vaše dostojanstvo ... vladnega uslužbenca, — je pripomnil Picard. — Pa tudi za vaše dostojanstvo... kornornika ne. — Prvega komomika in zaupnika mogočnega policijskega ravnatelja, — je pretiraval Picard, naglašujoč vsako besedo. — In tako vas hočeon prositi, gospod Picard, da sprejmete gostoljub-nost siromašnega, toda poštenega moža. — Z veseljem, dragi Rumignac. Ln odšla sta po cesti okrog Bastille ter prispela na koncu ulice Saint-An-toine do hišice, kjer je ječar odprl nizka vrata, rekoč: — He ... he ... aii slišite tam doli vreščati poinčko... To je v podpritličju, pazite, desno. Ruimi'gnacova žena se je pojavila na pragu in odvedla je Picarda v zakajeno sobo, ki je bila obenem jedilnica in zavetišče kopice otrok. Očeta je obed že čakal in na mizi ie stala tudi trebušasta steklenica. — Sedite tu nasproti mene, — je dejal ječar veselo in porinil od sebe kopico razposajenih otrok, — a ti, že-oa, prkiesi polič za tega vrlega gospoda, ki je glavna... kako bi dejal... desna roka gospoda policijskega ravnatelja. Rumignacova žena je zelo spoštljivo pozdravila Picarda. — Potem, — je nadaldeval ječar, — naju pa lahko pustiš sama, ker bi rad malo rx>kramijail s prijateljem Picar-dom, Cim sta bida poliča napolnjena, sta ju oba izpraznila do dna. Picard je pil navadno malo, to pot je pa napravil izjemo, da bi počasti] gostitelja. Rumignac je postavil polič na mizo, rekoč: — Prosili ste me, dragi moj, naj vam povem, kako sem bil to napravil... — Da ste mogli uiti iz jetnišnice in končno, kaj bi storili, da bi ušli iz Ba-stilile, če bi bili v nji zaprti. — Jaz?... Storil bi isto, kar sem storil takrat, ko sem ušel iz trdnjave, kamor so me bili zaprli Angleži... Oddahnil si je za hip, potem je pa nadaljeval: — Pobegnil sem pri belem dnevu in skozi glavna vrata---- — Zares? — To pot Picard ni lil-kn.il presenečenja, ki se rr#u je poziralo že na obrazu. Mož, ki mu je pravrt o pobegu a ječe, je bil pač pokircan govoriti o takih rečeh, m njegov prepričevalni glas je mogel vzbuditi le živo zanimanje tistega, ki je rmsttl na pobeg svojega gospoda. — Kaj se »tete bafc, da bi vas opazili? — Da bi me opazrli? ... Saj so me videli, dragi moj, videii so me, kakor so le mogli. — In vas niso spoznala? — To je druga stvar; znal ser urediti vse tako, da me niso spoznali. — In vas niso... zadržali? —Ne. znal sem se splaziti iz trdnjave tako spretno, da nikomur niti na misel ni prišlo, da nameravam pobegniti. — Vi ste pa res fant od fare, dragi Rumignac; to, kar ste mi zdajle povedali, me izredno zanima in morda je sreča, da sem se seznanil z vami. — Sreča?... Za koga?... — V prvi vrsti zame. — Kako to mislite? — Cisto enostavno; ker mi dajete navodila za pobeg, ki mi utegnejo biti zelo dobrodošla. — Ah, da, — je dejal ječar smeje. — kadar pridejo na vrsto drugi, da bodo nosili tale sveženj ključev za pasom... K sreči pa še nismo tako da-leč... — Ho... ho... — Vsekakor jih pričakujem... Pripravljen sem. — Jaz pa ne. Pri teh besedah je bil Picard na videz zelo razburjen. V resnici pa ni odvrnil pogleda od svežnja ključev, visečih za ječarjevim pasom. — Ah, če bi mogel dobiti iz tega svežnja ključ, ki odpira celigo mojega gospoda, bi poskusil osvoboditi ubogega viteza, — je razmišljal Picard sam pri sebi. — Kaj ste rekli? — je vprašal ječar. — Da nisem pripravljen... In če bi me zaprli jutri, bi moral pač umreti od lakote, kakor ta trmasti vitez de Vaudrey ... Kvečjemu če bi mi pokazali sredstvo, ki ste si pomagali z njim, ko ste jo zagodli tem preklicanim Angležem. — To je zelo enostavno. —Kakor vsi genijalni načrti, dragi moj Rumignac. Ječar je ponosno dvignil glavo. Picardu, ki ga je skrivaj neprestano opazoval, se je zdelo, da se mu bo zdaj razvezal jezik. — No, čujte, kako je bilo, — je dejal Rumignac. — Povedal sem vam že, da sem bil ujet na bojišču in da so me zaprli. — Da, v ječo, podobno BastillL — Še v hujšo trdnjavo! — Gromska strela! — Stražili so me zelo strogo znotraj in zunaj. — Potem je pa res pravi čudež, da ste mogli pobegniti. — Da. pravi čudež!... Bil sem torej zaprt... In takoj drugi dan mi je začelo tu notri vreti. Prijel se je za čelo. — To je bil genij, dragi Rumignac Ječar se je še bolj napihnil. — Da, — je nadaljeval, — razmišljal sem . . . — Mislili ste na pobeg? — Tako ie! — Kako ste pa zasnovali načrt? — je vprašal Picard. — Saj so vas gotovo strogo stražili. — Strožje nego . . ga nisem hotel reči . . mogel stražili bolje, oni. — No, ko je bi vaš načrt zasnovan ... je silil vanj Picard ves nestrpen. — Sem šel po njem na delo ... in evo, kako. Opazil sem bil, da ječai vsako nedeljo hitro odide, čim mi prinese večerjo. — Ah! — Da. Tam doli je šlo vse tako, kakor v Bastiili. Zdaj se dobro spominjam. — Kako? jaz . . . Ne, te-Samo jaz bi se nego so me Otok brez carin in davkov Prebivalce otoka Ada-Kaleh v Dunavu je romunski kralj oprostil vseh carin in davkov Neverjetno se sliši, da je na svetu otok, kjer ne poznajo ne carin, ne davkov. Ce se vozimo po Dunavu t>roti otoku, zagledamo naenkrat ozek pas zemlje z živo vegetavijo. To je otok Ada-Kaleh. Od brega ni posebno daleč in vožnja do otoka ni nevarna. Pri otoku ni motornih čolnov, temveč le navadne ladjice, ki prepeljejo prebivalce do mesteca Orsova v poldrugi uri, nazaj po otoku pa traja vožnja samo dobrih 10 minut. Na otoku Ada^Kaileh prebiva okrog 700 •mohamedancev. ki žive svoje patrijar-•hamo življenje in so tu na severu pozabili na zgodovino. Otočani so mnogo bolj nosilci muslimanske tradicilje in ohranili so mnogo bolj čiste običaje, nego Turki v moderni Turčiji. Tam je prepovedan fes, tu je pa še vedno edino moško pokrivalo. V Stambulu po ulicah kar mrgoli nale-potičenih Turkinj v evropskih oblekah, na tem otoku pa zapusti žena svoj dom le redko in če že odide z doma, mora imeti gosto zastrt obraz. ■Doba avtomobila in elektrike se ni dotaknila tega otoka, kjer še sedaj ni •nobene avtomobilske ceste, zato tudi nobenega vozila. Vodovod in električno luč poznajo samo oni otočani. ki so bili kdaj na bregu Dunava. Tudi kina na otoku nimajo, pač so pa otočani zelo ponosni, da jih je med njimi osem, ki imajo že radio. Sključeni stari Turki in množica otrok spremlja tujca po senčnatem parku do edinega dostopa v notranjost otoka, kjer še zdaj stoji nedotaknjen, skoraj 200 let star zid bivše krščanske trdmiave proti Turkom. Ob tej ozki in edini, seveda zelo slabi cesti stoje na obeh straneh pritlične hišice. V vsaki je še zdaj bodisi orientalska tikali ca preprog ali pa skladišče tvornice priljublienih orijental-skih slaščic Tu je tudi nešteto majh- nih skladišč tobaka. Vzorci leže na lesenih mizicah pred vhodom in stari Turki za njimi potrpežljivo čakajo na kupce. Nekdaj rdečkasti turban na njihovih glavah je že davno potem-nel. Stoje tiho in oči jim zažare le, ce se kdo bliža. Ta pogled govori o marsičem, priča o krizi, ki je zajela tudi ta edinstveni kotiček na zemlji tako, da zdaj ni skoraj nikogar, ki bi kupoval njihove slaščice, njihov rum in cigarete iz najfinejšega turškega tobaka. Otok je bil že zapisan smrti in otočani so zrfe s strahom v bodočnost, ker niso mogli več plačevati davkov. Ko je prikipela sila do vrhunca, je pa prišla rešitev. Lani je posetil otok rumunski kralj Karol in očarala ga je njegova sldko-vioost. Otočani so pa kralju potožili, da je zapisan otok smrti. Kako bi vam mogel pomagati? — je vprašal kralj. Osvobodite nas davkov, kakor je bilo prej, so odgovorili otočani. Kralj se je nasmehnil. Ce je obdavčenih 700 državljanov več ali manj, je v splošni gospodarski krizi pač vseeno. Premeteni Turki pa kralju niso povedali, da svoj čas niso plačevali samo neposrednih davkov, temveč tudi davek na poslovni promet. Zdaj so pa oproščeni vseh davkov in carin. Kar čez noč se je razvilo cvetoče tihotapstvo, toda finančni minister je moral izpolniti kraljevo obljubo. Ni mu preostajalo drugega, nego ustanoviti na otoku carinsko stanico, ki kontrolira zdaj izvoz z otoka. Na otoku se lahko za mal denar preskrbiš s slaščicami in alkoholom, toda gorje onemu, ki bi vzel z otoka več kot eno steklenico alkohola in en zavojček slaščic. Zdaj ima otok zopet svoje dohodke in bradati Turki pojejo hvalo kralju Karlu, kadar se zbero v svoji edini mošeji. kjer so tla pogrnjena z največjo ročno tkano preprogo sveta. Več piva, manj Odlkar so v Ameriki zopet dovolili točiti pivo, je zločinstvo v večini velikih ameriških mest znatno nazadovalo. To je potrdila anketa »United Pressa«. T Newyorku je padllo število umorov in ubojev v prvih petih mesecih tekočega leta na 154 proti 205 v enakem razdobju lanskega leta. V maju je bilo 24 napadav, 25 vlomov in 250 zločinov manj nego lani v maju. Ljudje pijo namestu težkih alkoholnih pijač pivo in zato so manj pi-'jani, je izjavil newyorški policijski komisar Bolan. Odkar je dovoljeno točiti pivo, je nazadovalo povpraševanje po žganju in tihotapci alkoholnih pijač so prišli ob zaslužek. Policijski ravnatelj v Clevelandu George Matowitz je izjavil: Ljudje, ki sprejemajo vsako novost z nezaupanjem, so govorili, da bo zločinstvo napredovalo, ko bo dovoljeno točiti ph vo. Vidimo pa, da se je zgodilo baš nasprotno. Po tajnih točilnicah so se pijanci prej pogosto pretepali, zdaj je pa krvavih spopadov vedno manj. Gle-velandska kriminalna statistika je zabeležila v prvi polovici tekočega leta z 837 ropov (lani 949), 27 umorov (lani 37, 56 roparskih napadov (lani 84). V St. Louisu je padlo število zaradi pijanosti aretiranih za 16.5 odstotka. Od 5. aprila do 20. junija so bile 1604 aretacije, lani v istem razdobju 2045. Umorov >e bilo letos 19, lani 23, vlo- mov letos 207, lani 240. Tudi v New Orleansu je zločinstvo znatno padlo. Od aprila do julija je bilo v mestu 6 umorov, 29 roparskih napadov in 146 vlomov. Policija je aretirala samo 28 pijanih avtomobilov. Po vseh večjih mestih opuščajo tihotapci alkohola svoj posel in se oprijemljejo poštenega dela. Arcibaševa vdova živi v bedi Ko je izbruhnila ruska revolucija, ie pobegnil med drugimi veljaki carske Rusije v inozemstvo tudi slavni ruski pisatelj Mihael Arcibašev. Dolgo je avtor »Sanina« taval po svetu, končno se je pa ustaviti v Varšavi, kjer je dobil službo v uredništvu ruskega lista »Za svobodo«. Komaj se ie nekoliko pomiril, je začel spet pisateljevati in v Varšavi je izdal med drugim svoje zanimive spomine »Pisateljevi zapiski«. Po Arcibaševi smrti se je izselila njegova žena iz Poljske, kjer je živela v zelo težkih razmerah. Napotila se je v Rumunijo v nadi, da bo tam •lažje živela. Toda vse njene nade so splavale po vodi in žena slavnega ruskega pisatelja živi zdaj v bedi, ki jo je deloma zakrivila težka kriza na književnem trgu. Arcibašev je bil prodal izključno pravico do izdaje svojih del nekaterim inozemskim založnikom, ki pa zdaj zaradi zastoja na književne?* trgu Aroibaševih del ne izdajajo tako, da je ostala posatejjeva vdova brez denarja.. 2ivi, kot rečeno, v bedi, in sicer v rumunskem mestu Galacu. Premetena sleparka V Pragi je dvignila mnogo prahu sleparija bivše postrežnice Marije Bie-nove, ki se je več let izdajala za hčerko Lichtensteina. Bienova je hči kamnoseka. V Pragi je našla pred leti dobro ženo in z njeno pomočjo se je seznanila s praško družbo. Najbrž se ji je zahotelo igrati v mestu važno vlogo, pa ni imela denarja. Seznanila se je z višjim faktorjem ve Like tiskarne nekega praškega lista. Mož je bil star takrat 39 let in v Pragi je imel 700.000 Kč vredno stanovanjsko hišo. Post rež-niča Bienova se mu je predstavila kot kneginja Marija Antoineta, edina hči kneza Lichtensteina iz Telča na Mo-ravskem. Ni še točno dognano, kako je mogla solidnega gospoda prepričati, da je res knežjega rodu. Bienova je često dobivala pisma od svojega dozdnevnega očeta kneza Lichtensteina. Kmalu se je Bienova preselila k faktorju in faktorjeva žena ni protestirala, čeprav je imel dovolj povoda domnevati, da ima njen mož ljubavno razmerje z lažno kneginjo. V pismih, ki jih je dobivala premetena pustolovka, je bilo rečeno, da namerava njen oče zidati palače in da potrebuje denar. Da bi še bolj prepričala ljudi, da je knežjega rodu, je Bienova jemala na doig razna darila, zlasti krzno, zlatnino in srebrnino ter nosila vse to faktorju in njegovi ženi Tako ju je preslepila, da sta ji z veseljem posodila nekaj tisočakov, ki je z njimi plačala darila. NajtveziJa je lahkovernima zakoncema, da ji bo zapustil oče več veleposestev. Na ta račun je faktor sklenil prodati svojo hišo, denar pa izročiti dozdevni lieginji Tako se je tudi zgodilo in sleparka je dobila 750.000 Kič. Kozaki v Mandžuriji Na mandžurskem ozemlju, na zapadni meji, je tako zvano Trjotorječje, kjer so naseljeni ruski kozaki. To je zelo rodoviten kraj, kjer žive skoraj izključno kozaki, ki so odšli iz Rusije z atama-nom Semjonovim in kamor še vedno prihajajo poedini begunci iz sovjetske Rusije. Kozakov je v Mandžuriji okrog 6000; življenje jim teče po starih kozaških tradicijah in običajih. Vsaka naselbina ima svojega atamana, ves kraj pa svojega oblastnega atamana v osebi zelo popularnega polkovnika Mungalo-va. Oblastni ataman ima vso sodno in upravno oblast nad krajem, proti njegovim razsodbam ni priziva. To je ustava, kakršno so imeli zabajkalski kozaki. Tudi varnostna policija je izključno ^ kozaških rokah. Leta 1929 so izrabile sovjetske čete spor s Kitajsko, da so pomorile vse prebivalce nekaterih kozaških naselbin, V bodoče se kozakom take nevarnosti ni bati, vendar so pa vedno na traži. Kozaki so zelo dobro oboroženi, a man-džurska in japonska vlada temu ne nasprotujeta, temveč nasprotno, jih še podpirata ter skrbita, da njihova kolonizacija čim bolj napreduje. Največja krutost. Učenci dobe v šoli za nalogo vprašanje, kaj je največja krutost. In eden odgovori: »Će kdo povozi učitelja, ki trna ženo, tri otroke, dober tek in 1000 Din plače.« Vse v redu. — Gospod šef, našega blagajnika je povozil avto in sedaj leži v bolnici. — Hvala bogu, jaz sem pa že mislil, da ni prišel v pisarno, ker je pobegnil z blagajno. PLINSKO PEČICO (Bratrohre), v najboljšem stanju za Din 130. Ogled od 11 do 12. na glavnem kolodvoru, L, desno. 3134 JABOLKA debela, kg Din 3.50, stolne hruške kg Din 3.25, košare 35 kg, franko brzim vozom razpošilja G. Dreohsler, Tuzla. 3133 DEESKL-MOTOR Junkersov, od 25 HP, z generatorjem, skoro nov, v brezhibnem stanju, prodam poceni, pogledati in vprašati: Tvornica >Lacet«, Zagreb, Savska cesta št. 86. 3129 ŠOTOR skoraj nov, do 5 oseb prostora, takoj ugodno naprodaj. Ogleda se v Rožni dolini c. XIII., št. 3. 3130 DRUŽINSKO HIŠO z vrtom in malo njivo, ugodno za upokojenca, prodam. Vprašati v gostilni Marin, Tezno pri Mariboru. 3135 STAVBNA PARCELA okroglo pol orala njive, naprodaj, 2 minuti od železniške postaje in tovarne Sv. Peter v Savinjski dolini, za Din 12.000 gotovine. Cepin Antonija, Žalec 3126 PEKARNO oddam v najem ali vzamem peka, ki dobi ali ima obrt. — Ambroš, Dravograd. 3128 KRASNO HIŠO prodam takoj v trgu Vojnik pri Celju z gostilno, mesarijo, gospodarskim poslopjem ter nekaj zemljišča, v hiši je električna razsvetljava ter dvojno stanovanje, za jako nizko ceno ter zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Dopise na Ivan Ferlež, valjčni mlin, Sv. Jurij ob južni žel. 3127 ODDAM LOKAL na Sv. Petra cesti št. 13. — Poizve se v trgovini od 5. do 7. ure popoldne. 3089 ŽENITVE POROKE posreduje solidno in najdiskret-neje ter razpošilja prospekte in daje informacije proti odškodnini Din 10.- v poštnih znamkah — >REZOR«, zavod za sklepanje zakonov, Zagreb, pošta 3. 52/L POROKE VSEH STANOV posreduje najdiskretneje in zelo vestno ter razpošilja prospekte in daje informacije proti nakazilu 10.— Din v poštnih znamkah: »Rezor«, zavod za sklepanje zakonov, Zagreb, pošta 3. 3119 NAZNANILO VLJUDNO NAZNANJAM CBNJ. DAMAM IN GOSPODOM, da odprem s 1. avgustom v LJUBLJANI V GAJEVI ULICI (PALACA ZALAZNIK) konfortno in higijensko urejeni damski in moški frizerski salon, v katerem bom izvrševala vsa pod to stroko spadajoča dela, MODERNO ONDULACIJO, BARVANJE LAS, MANICURO IN LEPOTNO MASAŽO. Da ustrežem cen j. početnikom vsestransko, bom zaposlila samo prvovrstno osebje. Skrbela bom za splošno higijeno in hitro postrežbo. Se priporoča in prosi za obilni poset SALON „E L L Tu Elly Marin«« SLIZOE TRGOVSKI SOTRUDNIK mlad, verziran v vseh panogah mešane trgovine, kakor špece-rije, manufakture, usnja, že-leznine ter ostale drobnarije, želi zamenjati mesto. Cenjene dopise poslati poštno ležeče pod > Dober prodajalec«, Sv. Peter v Savinjski dolini. 3132 ZASTOPNIKA ZA SLOVENIJO sprejmem za takoj. »Zagorka«, proizvod športnih čepic, Mati-Šič, Zagreb, Vlaška ul. 135. 3131 STANOVAL 250.— DIN MESEČNO stanovanje 2 sob, kuhinje m p riti k lin — oddam takoj. — Naslov v upravi > Slovenskega Naroda«. 3093 STANOVANJE štirisobno in komfortno se odda od avgusta do konca oktobra mirni in solidni stranki. -Naslov v upravi >S1. Naroda«. 3114 TRISOBNO STANOVANJE v n. nadstropju, Slomškova ulica in dvosobno brez kuhinje za samca ali pisarno — se takoj odda. — Več pri kamnoseku g. A. Vodniku pri Glavnem kolodvoru v Ljubljani. 53/L PAZNO Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 11/1 DOMAČE SALAME prvovrstne, samo pri I. Buzzo-lini, Ljubljana, Lingarjeva ulica (za škofijo). 3097 TELEFON 2059 P R £ K CVC1 SHJHA D« V A Pogačnik, Bobortcava 6, v Ljubljani, Prešernova ulica št. 3 s podružnico na Miklošičevi cesti H. 13 je največja regula ti vna hranilnica v Jugoslaviji. Ima vlog nad 430,000.000.— Din, rezervnih zakladov pa nad 10 milijonov dinarjev. Za pupilarne naložbe pa sodni depozitni oddelek, za varčevanje mladine Izdaja domače hranilnike, za pošiljanje po pošti pa svoje položnice. — Za vse vloge jamči mestna občina z vsem svojim premoženjem ln davčno močjo. Hranilnica kupuje ln prodaja tudi devize to valute lajkulantneje. Ta posel opravlja v svoji podružnic) oa Miklošičevi cesti. Telefon centrale štev. 2016 ln 2616, podružnice s t- 2367. — Poštni čekovni račun centrale št. 10.533, podružnice št. 16.158. — Uradne ure za stranke so od 8. do 12. ure. Vsi v Ljubljani.