Cena izvodu Din 150 Leto II izhaja vsak četrtek Naročnina letno Din 40-— polletno Din 20'— Uredništvo in uprava: Kolodvorska ulica št. 8 v Ljubljani Telefon št. 3770 Pošt. ček. račun št. S 0 499 Preizkušnja Prijatelj, ki si še nedavno v svoji duši, morda pa tudi očitno zatajil svoj »Boj«, ali te ni danes že sram? In se že kesaš? Rdečica sramu obliva tvoj obraz, ko vidiš, kaj se godi zadnje tedne, in ko zveš, kako se vedejo tisti, katerim v prid si hotel zavreči svoj »Boj«. Kajneda? Tam, kjer si pričakoval čudežev, ki jih »Boj« ni mogel kar tako-le — in seveda brez tvoje pomoči — pričarati, kaj vidiš danes, komaj po nekaj tednih, odkar si se zopet vdal strankarski sladkobi in pljunil na eno lepo, pošteno leto »Boja«? Ali si kaj navdušen pri pogledu na svoje nove in stare malike? Ali si že videl kdaj kaj tako sramotnega? Taki-Ie »stanovitni« značaji! Kakor nihalo pri uri... Planes tukaj, jutri tam ... Kdo se jih bo nsmilil in vzel na svojo listo?! Ponujajo Se na vseh koncih in krajih, da bi se kako pririnili do teh ljubih korit. Pri najboljši volji pa sami ne vedo povedati, Po kateri poti jo bodo mahnili, da dospe-jo v obljubljeno deželo... Poklicni poli-hki vseh barv so sklenili, da se to pot ne (Jajo odriniti, pa naji velja, kar hoče. Načela?! Ta so za otroke! Ali pa kvečjemu za bojevnike! Glavno je, da se pride »noter«. Kako in skozi katero luknjo, to je stranska stvar! Kako so ti, prijatelj, kaj všeč tvoji strankarji, tvoji »demokratični« »parlamentarci«? Na kakšen prizor te spominja 'njihovo početje? Ali nisi še nikoli bil zraven, ko so z metlo preganjali in stregli po življenju domači živalic!, ki je obupno vreščeč švigala iz kota v kot in iskala kakršnegakoli izhoda na piano, da reši svoj kožušček? Ali danes še veruješ, prijatelj odpadek, kakor si veroval pred par tedni, da e bo natančno ta in ta čarovnik rešil in ' a bo rešitev prišla natančno ta in ta an. Jn da tebi za tvojo rešitev ne bo leba niti s prstom migniti... kvečjemu 08 izgovoril tisto čudodelno ime, pa se 0 mizica pri tej priči pogrnila ...? Ljubi odpadnik, če se ti izdaja nad lojeni« še ni zastudila, pa ti povem, da trdno pričakujem, da se bo to zgodilo ^hodnje tedne. Najkasneje pa kmalu Rstem čudodelnem pomladanskem tl v katerega staviš vse svoje upa- je kajneda, predragi bivši borec, »Boj« I0 eznik, pod kctlonc^ci si. sto-v ) v° ie Ria ploha? Sem ti pogledal prav nj Je-li da?! Pa so ti oznanili, da je n 1 Raž cvati in da greš lahko zopet ki P .no 'n ne porečeš niti hvala tistemu, fgan'/?6 vzel pod dežnik. Ali sem te st0^aj Pa že začenjaš dvomiti, če si prav Žej 1 : • • Kaj pa če ne bo obljubljene de-Zop ’ Ce ne bo večno lepo vreme, če se bo misf « uLl° in bo zopet treskalo? Kam se tv0;1S laRaj skriti? Tam, kjer poznajo bf^jPj.^tanovitnost«, se te bodo morda p se ieraV.^e’ Rfl J® Prišla preizkušnja, da Izb Pokazalo, kje je vera in kje nevera, »bnj al° se vas je res nekaj nepristnih je] st lC°v«, L’ vas je v enem hipu obje oJ^karski požar. Ogromna večina pa na ala zvesta in gleda s pomilovanjem ki 2 ?s’ slabiče. In novi pristopajo, taki, tu. jt| ® ttiso hoteli zraven, ker ste vi bili in Se ,^e n°vi bodo prišli, ko se podirajo Se b0n °C | Podrle strankarske stavbe in taruj, ° R0t|oRra razkrinkali »parlamen-p < m ^demokratični« maliki. VKklilne*Z^U*I1^a L° minila. V sladki čaši In teda^ • ^>0 ostalo mnogo pelina... Jiove f|,!i '>ric e P° hudem razočaranju do Robe v pohodu »Boja«. —č. Kmečka zaščita in zadruge Od naših naročnikov prejemamo vznemirjene dopise, ki izražajo skrb, kaj bo z našimi kmečkimi dolžniki, ki so zadolženi pri nas v največji meri pri zadrugah. Zato hočemo o tem napisati nekaj besedi. Dne 5. t. m. je bila razglašena uredba o iz-premembah in dopolnitvah uredbe o zaščiti kmetov z dne 3. avgusta 1934. Najvažnejša sprememba je gotovo ta, da se je členu 10. uredbe, ki se je dosedaj glasil: »Predpisi te uredbe se ne uporabljajo na terjatve Narodne banke kraljevine Jugoslavije, Državno hipotekarno banko« doda: »To velja tudi za terjatve Poštne hranilnice, kmetijskih zadrug in njihovih zvez.« Po teh spremembah kmet napram kmetijskim zadrugam ni več zaščiten. Omejena je le najvišja obrestna mera na 10 %. Uverjeni pa smo, da nobena naših zadrug ne bo povišala obresti za kmečka posojila nad: 6 %, kot so bile sedaj v veljavi, ker so svojo obrestno mero za vloge in svoje gospodarstvo že temu prilagodile. Katera zadruga bo delala izjemo, se jo upravičeno označi kot nekmetsko. Minister za kmetijstvo bo izdal pravilnik k tem izpremembam, ki boi podrobneje označil, katere zadruge spadajo pod pojem kmetijskih zadrug. Ni dvoma, da bodo to gotovo vse naše rajfajznovke in ostale ugodnostne kreditne in ostale kmetijske zadruge1, ki članom ne delijo dividend, dobička in rezerv ter uprava ni udeležena na čistem dobičku. Ni' izključeno, da bO' ta pravilnik na zadruge predpisal gotov okvir za izterjevanje kmečkih terjatev, da ne pride do zlorab. Na prvi pogled je ukinitev zaščite kmetov napram zadrugam velik udarec za slovenskega kmeta. Če pa se zamislimo v to, da je naše kreditno zadružništvo1 organizacija samopomoči kmeta, ki jo je gradil od leta 1873 naprej in je v njej zbral do sedaj nad poldrugo milijardo dinarjev ljudskih prihrankov po zmerni obrestni meri, da je mogel uživati poceni kredit, ko je drugod cvetelo obrestno oderuštvo, mora tudi v tej stiski gledati na zadrugo z razumnimi očmi. Naše zadružništvo je našemu kmetu trdna ladja, s katero se vozi po razburkanem morju gospodarske krize. Rešil se bo, če reši barko, na kateri plove1, potopil se bo1, če dopusti, da vdere voda v njegovo ladjo rešitve. Zato ni brez podlage utemeljevanje ukinitve zaščite napram zadrugam s tem, da so- v zadrugah dolžniki kmetje sami: člani in gospodarji zadruge ter da jim ne kaže z zakoni vezati rok, da svoje odnošaje pametno po načelu vzajemnosti in medsebojne pomoči samoupravno po zadrugah uredijo: Sami naj odločajo, kateri dolžnik je kot Pogorelec, ki je po starem običaju deležen pomoči vseh sosedov, kateri dolžnik je pa zlorabil zadružno blagajno, da je preveč posegel v njo za špekulacijo, za »hohštap-lersko« dviganje svojega gospodarstva in svojega življenjskega načina nad svojo delavno kmečko okolico na žuljih viagateljev-varčeval-cev. Brez pridržka trdim, da je bila zdravju kmečkega gospodarstva in koristim kmečkega stanu kot celote veliko bolj škodljiva prejšnja uredba, ki je izravnavala napram zadrugam vse dolžnike, take, ki ne morejo in take, ki nočejo plačati. S tem je zadrugam odrezala vsak pritok sredstev. Vlagatelji so postali nevoljni; njih zvestoba do zadrug je ginevala, ker je ginevala zvestoba dolžnikov napram_nji. Prejšnja uredba je nosila vse znake sovražnosti in izpodkopavanja zadrug ne iz ljubezni do kmeta dolžnika, temveč iz slabo prikritega namena, da razbije njegovo zadružno organizacijo, ki ga kot stan dela neodvisnega in odpornega. Sedanje spremembe nosijo ne le poi tem, da jih je izpeljal predsednik najmočnejše zadružne organizacije v državi, Saveza srbskih zemljoradničkih zadrug, verodostojnost, da so* odkrito mišljene v korist zadružništva, temveč upam, da bodo tudi po svojih posledicah pripomogle k iztreznjenju zadružne armade, ki se je razbežala in skrivala pred prijatelji in postajala pijana obupa in zmot plen sovražnikov kmeta in njegovega zadružništva. Vse naše delo je šlo za dramljenjem, za vzpodbujanjem k dejavnosti, k samozavesti, k poseganju povsod in ob vsaki priliki s polnim zaletom, ki ga ie kdo zmožen, v kolo usode samega sebe,in nas vseh z vidika koristi celote. Zato tudi v tem slučaju, ob ukinitvi zaščite kmečkih dolžnikov napram zadrugam nismo za načelo udanosti usodi, nismo za, toi, da držimo križem roke. Smatramo celo, da je ta okolnost ugodna prilika, da zdramimo zaspano armado 165,000 zadružnikov slovenskih kreditnih zadrug, da se zave, da je to njih lastna organizacija, v kateri so gospodarji. Znano je, da se po vseh zadrugah komaj 5000 članov udeleži vsakoletnih občnih zborov, 160.000 jih stoji popolnoma ob strank Znano je, da je veliko dolžnikov, ki jih niti grožnje niti prošnje niso pripravile do. tega, da bi se zglasili v zadrugi, v kateri so. bili zadolženi, da se porazgovorijo z vodstvom, ki ga imajo pravico sami voliti, porazgovorijo o svojem gospodarstvu in morebitni možnost plačevanja obresti. Sedaj, ko bodo ta vodstva imela več ali manj neomejeno priliko, da tem dolžnikom, članom, svojim gospodarjem potegnejo kožo z glave, se jim bo le morda vzbudila vest, da so člani neke zadružne skupnosti, da imajo svoje dolžnosti in svoje pravice. Ugodna prilika je, da v to zaspano zadružno armado pride duh prebujenja. Ce bo članstvo videlo, da njih gospodarski obstoj visi na niti v rokah zadružnega načelstva, ne bo morda le toliko gnilo, da ne bi, prišlo na vsakoletni občni zbor, prepričati; se, kako se v zadrugi gospodari, voliti in biti sam voljen v vodstvo. Zadružniki se bodo začeli zanimati, kakšne so obresti vlagateljev, kakšni upravni stroški. Začeli se bodo zanimati, če so jim zajamčene vse pravice, ki jim jih omogoča zakon, v dejanskem ustroju zadrug. Spoznali1 bodo, da je najtrdnejša podlaga njih medsebojne pomoči, obdržati visoko ščit neomejene zaveze napram vlagateljem, da bodo tudi v bodoče imeli sami v rokah upravo podeželskih prihrankov in možnost najemanja poceni posojil. Prišli bodo na razne zlorabe in izkoriščanje zadrug. Sami bodo določili, katerega dolžnika je po vsej pravici izterjati, kateremu dati olajšave odloga, odpisa in pomoči. Zavedli se bodo: kakšna moč je pritajena in skrita v ogromni številki 165.000 članov, če vsak član oživi kot svesten in zaveden član te armade. Ogromna moč je v zbranih prihrankih poldruge milijarde v lastnih rokah. Velikanski so bili že dosedanji prihranki na obrestih, ki jih je zbilo zadružništvo na znosno višino. Ni zametavati tekom let nakopičenih rezerv, organizacijskega aparata zadružništva, ni zametavati moralnega kapitala, ki ga vse zlorabe in vsi nezdravi pojavi ne morejo niti umazati, kaj šele spraviti s sveta. Ako gledamo zadevo s te strani, nam bo odleglo, pogumno nam bo zaplala kri po žilah, dražeč nas na delo, da poprimemo za veslo in za krmilo, da plovemo pravilno in varno v pristan. Tudi za bojevnike dolžnike velja: »Rešujte Vaše zadruge! S tem rešujete sami sebe, nele sebe, tudi vaš naraščaj.« Vse drugo je samoprevara, kratkovidnost. Da bomo mogli rešiti naše zadruge in naša gospodarstva, ostanemo slej ko prej pri naši zahtevi po zvišanju cen kmetijskih pridelkov, za zmanjšanje razpetosti med kmečkimi in industrijskimi cenami ter za tako davčno, finančno, carinsko: tarifno in trgovsko politiko, da bo to omogočila. Šifrar Andrej. Politični obzornik Doma Pravosodni minister dr. Dragutin Kojić je pretekle dni sprejel časnikarje in jim razvil program in načrte vlade glede reform in obnove v sodni stroki. Med drugim je g. minister izrekel naslednje: »Pravica se deli in ne plača. Sodnike je treba osvoboditi vplivov politike in protekcije.« — Pozdravljamo te besede g. pravosodnega ministra, ker smo tudi mi mnenja, da je neodvisnost sodišč prvi pogoj za nemoteno poslovanje pravosodja v državi. Predsednik vlade g. Jevtič bo nosilec vsedržavne vladne liste. Tako je pretekli teden sam izjavil deputaciji beograjskih gospodarskih krogov, ki ga je prišla prosit, naj prevzame nosilstvo državne liste. Skupina »Zbor« postavi svojo listo. Nosilec bo* g. Dimitrije Ljotič, bivši pravosodni minister. »Veliko je poklicanih, toda malo izvoljenih.« Volilna kampanja je v polnem teku. Vsepovsod se od ure do ure pojavljajo novi kandidatje in prosjačijo za sprejem na vladno listo g. Jevtiča. V Beogradu štejejo te kandidate in so jih doslej našteli nad 5000! JNS v smrtnih krčih. Jug. nacionalna stranka, ki je prizadejala našemu ljudstvu toliko gorja, je, hvala Bogu, v zadnjih zdihljajih. Pretekli petek je imelo njeno vodstvo, — ki je že precej deci-mirano, odkar vsi poštenomisleči zapuščajo stranko, — sejo, na kateri je sklenilo, da stranka JNS ne postavi svoje kandidatne liste pri volitvah v narodno skupščino dne 5. maja, pač pa priporoča svojim strankarskim prijateljem, naj poskušajo kandidirati na tisti listi, ki daje največ jamstva, da se bo vodila politika brezkompromisnega državnega in narodnega edinstva, ter da kot pristaši stranke lahko za takšno listo glasujejo. — V smislu tega sklepa je tudi še isti dan prenehal izhajati glavni organ stranke »Glasnik JNS« in je bila že odpovedana služba vsemu osebju pri listu. — Sklep vodstva JNS je zbudil po vsej državi svojevrstno odobravanje, saj je tako rekoč labudji spev tiste klike, ki je vsa štiri leta, ko je imela neomejeno oblast v državi, strahovala pošteno delovno ljudstvo in ga gospodarsko in moralno pritiskala k tlom. Sedaj je tega konec, paziti je treba le, da kdo drugi ne prevzame njene žalostne vloge. Sklep vodstva JNS ni všeč bivšim narodnim poslancem, kar je povsem razumljivo. Nekateri se naravnost zgražajo nad njim. V več mestih so se zbrali bivši JNS-arski poslanci in se strnili v zahtevi, da mora vodstvo stranke svoj sklep preklicati ter ali postaviti lastno listo ali pa se priključiti vladni listi g. Jevtiča. S takih sestankov kar dežujejo pozdravne brzojavke g. Jevtiču. — Kakor piše beograjsko »Vreme«, dr. Albert Kramer in njegovi prijatelji ne bodo kandidirali. To jim tudi mi iskreno odsvetujemo. Zagrebški nadškof dr. Ante Bauer je izdal okrožnico, v kateri sporoča svojemu kleru, da ne bo dovolil nobenemu aktivnemu duhovniku kandidirati na katerikoli listi. Po svetu Italijansko-abesinski spor stoji v ospredju mednarodne politike. Spor se od dne do dne bolj zaostruje in danes so celo največji optimisti v vrstah diplomatov mnenja, da se bo spor zelo težko poravnal mirnim potom. Dejstvo je, da Italija računa na oborožen konflikt, kajti v Somaliji (italijanska kolonija v Afriki, ki meji na Abesinijo) je pripravljenih okrog 100.000 mož njene vojske. Doslej je izvršena mobilizacija že treh letnikov (1909, 1910, 1911). Poleg tega pa zbirajo po vsej Italiji dobrovoljce iz vrst fašističnih črnih srajc in so jih nabrali že več bataljonov. Ves italijanski narod je v bojnem razpoloženju, tako pišejo fašistični časopisi, in zahteva obračuna z Abesinijo. — Vzroki, da se naš imperijalistični sosed pripravlja na bojni pohod nad Abesinijo, je povsem kolonijalnega značaja. Od vseh kolonij, ki jih ima Italija v Afriki, ni nobena vredna bogvekaj. Drugega nimajo kakor nekaj kilometrov puščavskega peska in zato je razumljivo, da Italijanom že od nekdaj diši bogata Abesinija s svojimi rudniki zlata, platine, bakra, z nasadi tobaka, kave in bombaža. Toda zadeva ne bo šla tako gladko, kakor si Italijani predstavljajo. Abesinska država je sicer edino ozemlje v ogromni Afriki, ki je prosto nadvlade zemljelačnih evropskih velesil, vendar so Abe-sinci trdno1 odločeni braniti svojo zemljo in svobodo. En milijon vojakov lahko postavijo na noge v skrajnem slučaju, in sicer dobro oboroženih, vrh tega pa jih branijo naravne Uradniško Dosedaj še nobena vlada pri nas ni vzela uradniškega vprašanja resno v pretres. Pa tudi v to kislo jabolko bo treba enkrat ugrizniti. Kajti uradništvo je v življenju države brez dvoma najvažnejši element. Tudi to vprašanje, kakor vsa druga, je treba presojati popolnoma objektivno. Ko uradnik stopi v državno ali sploh v kako javno službo, mora imeti pred seboj prvič dolžnosti, ki ga vežejo v službi, in drugič, kar se tako pogostokrat pozablja, tudi pravice. Pa si oglejmo najprvo njegove dolžnosti. Uradnik postane s svojim vstopom v državno službo član državne uprave. Ker pa državna uprava ne služi samemu sebi, ampak državi, to je skupu vseh državljanov, zato služi uradnik pred vsem državljanom, ljudstvu. S tega vidika je presojati vse njegove dolžnosti. Da mora biti uradnik kot predstavnik državne avtoritete vljuden, uslužen itd. napram državljanom, to mislimo, ni potrebno posebej poudarjati. Poudariti moramo le to, da je včasih resnica nasprotna, da so nekateri uradniki nevljudni, nasprotujoči itd., tako, da na ta način ne samo da postanejo nepriljubljeni pri državljanih, a m p a ki kar je še važnejše, da radi tega postane nepriljubljena tudi državna uprava. Seveda v ogromni večini temu niso sami krivi, temveč uprava ali sistem, ki jih je tako vzgojil. Zato bi morala državna uprava pri izbiranju svojega uslužben-stva. to je izvrševateljev državne avtoritete. biti bolj izbirčna, morala bi izbirati najboljše, take, ki imajo primerno izobrazbo, vljudnost in dovolj socialnega čuvstva. Po sprejemu v državno službo naj uprava tega začetnika ne prepusti samemu sebi, temveč naj skrbi, da; bo pridobil zgoraj omenjene lastnosti — to je, naj ga vzgoji, da bo vreden izvrševatelj njene avtoritete. Seveda je zato potreben primeren sistem. Uradništvo naj se sprejema ie pod strogo določenimi pogoji in javnimi razpisi. Nisi še kvalificiran za javnega uslužbenca, če je slučajno tvoj stric narodni poslanec, senator ali pa celo minister. Pri današnji veliki izbiri inteligence to pač ne bo težko, težje bo, biti objektiven pri sprejemanju. Zato pa se mora uvesti v vseh strokah državne uprave enoten sistem. Če bo uprava tako sprejemala svoje uslužbenstvo in ga tudi pravilno vzgajala, šele tedaj bomo dosegli tako upravo, ki jo bo vsakdo spoštoval, ne pa nasprotno! Ozrimo se v državo, ki naj nam bo v tem pogledu vzor, to je Anglija. Vsak najnižji stražnik in financar je tam spoštovan in ugleden, ker služi narodu, ne pa posameznikom. Pa niso samo dolžnosti ono, kar daje uradniku ugled, marveč tudi pravice. Kakor ima vsak človek, vsak državljan svoje pravice, tako, se razume, jih mora imeti tudi uradnik, državni uslužbenec. Njegova glavna pravica mora biti ta, da mu uprava zasigura življenje. Življenje, tako, da mu ne bo treba sprejemati podkupnino, da se bo temu ubranil sam, ne pa iz strahu pred kaznijo. Uradnik, ki spolnjuje svoje dolžnosti, kakor smo jih navedli zgoraj, naj ne bo tarča različnih režimov, naj ne bo tisti, ki bo pri izpreme.mbi režimov prvi letel, ampak naj bo stalen, nepolitičen, objektiven izpolnjevalec državne avtoritete. Pri napredovanjih naj se ne upošteva poleg predpisanih kvalifikacij politična pripadnost, ampak predvsem sposobnost. Prejemki uredništva naj ne bodo vedno prvi znižani pri balansiranju drž. proračuna, kajti to je najlažji način uravnovešen je drž. proračuna, zato pa ni treba biti zelo brihten fin. minister. Uradništvo ima poleg tega tudi pravico imeti svoj letni odmor itd. Potrebna je sorazmerna razdelitev uradniških moči, ne tako, da naprimer, v prestolici kar mrgoli uredništva, sorodnikov, tet in stricev, posledica različnih zvez, medtem ko na deželi v neki primorski šoli poučuje 300 učen- postojanke: visoke gore. Da se znajo bojevati, so1 pa dokazali: leta 1896., ko so tako temeljito porazili Italijane, da jim: je za nekaj časa izginil apetit po abesinskem1 ozemlju. Pa še nekaj: za Abesinijo stoji velesila Japonska, ki prav gotovo ne bo mirno; gledala, če pride do oboroženega konflikta. Vložila je v Abesinijo ogromno kapitala, za katerega hoče, da se ji rentira. — Za vse pa, ki zasledujejo' razplet mednarodne politike, je pa iitalijansko-abesinski spor že v sedanji fazi vzgledi, kakšna je med-nairodna politika izven, diplomatskih in raz-orožitvenih konferenc v — praksi/ vprašanje cev en sam učitelj! Sprejemanje naj se vrši v državno službo lepo postopoma, po gotovem ključu, ne pa tako, da so je sprejemalo pred leti na tisoče, sedaj pa toliko let nič. Državna uprava mora imeti čut tudi napram mladini, ki je, kakor se vedno povdarja pri starejših, up države, ampak če ji je treba kaj dati, kako hitro je pozabljen ta up. In mladina si to vse zapomni. Kako krivico na primer je storila prejšnja vlada g. Uzunoviča mladim državnim uslužbencem, ko jim je reducirala njihove prejemke včasih skoraj na pol. Ali si lahko predstavljate tega človeka, ki mogoče podpira svojo mater ali očeta s 150 Din pokojnine, kako mu je pri srcu, ko ga tako ponižajo pred tovariši? Ali je ta mladi uradnik, up in bodočnost države, kriv, če sedi v Beogradu toliko in toliko sinov milijonarjev v državni službi. Zakaj pa jih je državna uprava sprejela v službo? Zaključujemo s konstatacijo, da bo državna uprava odlično funkcijonirala in uživala ugled le tedaj, če si bo vzgojila uradništvo, ki bo izpolnjevalo svoje dolžnosti in bo imelo svoje zagotovljene pravice. Sedanji kader uradništva pa naj le malo prerešeta, smeti proč, brez skrbi, kajti odobravanje naroda stoji za vlado, proti jezi nekaterih stricev in tet. »Hvaležnost« in »zvestoba« LOG PRI BREZOVICI. Tudi pri nas se je vršil izredni občni zbor zaradi sprejema novih pravil. Pogledal sem na uro in je že šla čez tri. Z največjo; težavo sem vstal in s tresočim glasom otvoril občni zbor, ker sem opazil veliko grozečih tigrov, ki nam pretijo že od ustanovitve naše organizacije. Pozdravil sem vse navzoče in tovariša od OIO Šturma, in Rodiča. Opisal sem nato- res tep napredek naše organizacije, ko smo iz nič razvili res močno armado, bojevnikov. Nato sem dal besedo tovarišu Šturmu, takoj se je pa razvil boj in to* na žalost iz naših vrst, češ da to smo' že vse slišali, kar tovariš govori, pa da naj pove, kaj so naredili, pa kaj sploh mislijo narediti v korist narodu. Žalostno, tovariši, kdor ne vidi bojevniškega dela v preteklem letu! Spomnimo' se, kje smo bili pred letom in kdo nas je osvobodil iz težkega jarma ali ne naši prvi borci? Oni so vzdignili pesti proti ovaduhom, laž nikom, da stojte, da je dovolj tega početja. In danes smo jih na žalost že potopili! In zdaj vidimo, tovariši borci, da so nas res potegnili iz prepada zopet na svobodni dan. Zato pa, tovariši borci, spomnimo se nazaj na bojevniške tabore in občne zbore. Koi sem bil na prvem; sestanku na Brezovici, kjer sta korajžno udrihala tovariša Škrbec in Marinko, kakšno odobravanje in ploskanje je bilo, da bi se kmalu dvorana podrla, češ to so res vojaki, ki tako korajžno govore, pa se nikogar ne boje, se je slišalo med navdušeno množico. Takoj po končanem shodu smo ustanovili organizacijo' in dobili takoj 79 borcev ter smo izvolili odbor z predsednikom Kušarjem'. Iz naše občine smo bili samo trije v tej družbi. Danes pa imamo že sami res močno organizacijo. Tovariši borci, poglejmo na tabore pri Sveti Trojici na Žalostni gori, ko; smo res po vojaško marširali iz Notranjih goric proti Žalostni gori. Vodil nas je tovariš Marinko, z zastavo na čelu, za njo konjenica, čez tisoč kolesarjev, odzadaj pa vozovi in pešci. Iz Borovnice proti: Žalostni gori pa druga armada tudi poštenih borcev. Več tisoč mož in fantov smo tri ure stali kljub veliki vročini pred oznanjevalci nove dobe na Žalostni gori. Tovariši, poglejmo' nazaj, spomnite se, kakšno- ploskanje je bilo in živijo klici, da je bilo vse hripavo in stokalo, kako ga roke pečejo od samega ploskanja. Vračali smo se z veselim srcem domov in hvalili tovariše, češ to so pa res borci, ko tate govore, ker nihče drug ne sme ali pa se ne upa. Tovariši, dali smo jim res vse zadnje zaupanje, ker je bilo vsak dlan več svobode in vsak dan več borcev. Zato pa, tovariši, z žalostnim in potrtim srcem sem se vračal z občnega zbor domov, ko ste čisto drugega duha, kot ste bili takat, ko smo korakali v boj.. Nisem pričakoval iz svojih vrst takih očitkov tovarišem OIO. To je bilo gotovo za pohvalo in požrtvovalnost za preteklo leto-, ko so žrtvovali vse nedelje in praznike in še delavne večere in vse za Boj. Že star pregovor pravi, da dobrota je sirota, in res je to. Tovariši, opozarjam vas, da se bo treba z večjo vnemo oprijeti naše organizacije in pokazati zvestobo do »Boja«, sicer bomo prišli nazaj v1 staro blato, ki smo ga že dovolj bredli. Franc Jarc. MOŠKA OBLAČILA PO MERI in IZGOTOVLJENA, v veliki izbiri, — n a j c e n e j š e pri Jos. Rojiraa» L} ubijana. Gospodarske novice Omejitev uvoza v Italijo. Italija se je odločila, da omeji uvoz raznih tujih proizvodov, poleg tega tudi lesa, z motivacijo, da bo napravila z vsemi sosednjimi državami kompenzacijske: pogodbe. Ta svoj korak utemeljuje s tem, da se pasivnost italijanske trgovinske bilance zmanjša in da bo pustila toliko uvoziti v Italijo, kolikor bodo njeni sosedi od nje kupili. S tem bodo močno prizadeti poleg naših tr-govcev-eksporterjev lesa tudi lastniki gozdov, ter poljedelci in živinorejci. Trgovske zveze med Finsko in Jugoslavijo. Finska se zadnje čase zelo zanima, da bi uvažala iz Jugoslavije koruzo, vinoi, tobak in sadje, nasprotno bi pa Finska nam prodajala papir, boljše vrste kož in razne železne izdelke, ki so mnogo cenejši kakor v drugih državah z ozirom na to, da je finska marka cenejša nego dinar. Hmeljsk! trg v Žatcu na Češkem. V zadnjem tednu se je trgovanje s hmeljem precej umirilo. Cene se niso znižale, ker radi manjšega povpraševanja tudi ni ponudb. Cene so' stalne približno 2400—2475 čehoslovaških kron ali 4416—4554 dinarjev za 50 kg vključno 1 % prometnega davka Iranko produkcijsko področje.* * Kljub miru na trgu je položaj stabilen glede na minimalne zaloge. Zato ni pričakovati, da bi cene padle, ker je prvovrsten hmelj skoro razprodan, kar se še ni dogodilo ob tem času in ker se zaloge hmelja ne nahajajo; več v prvi roki. Zalog je pribl. 39.248 bal to je 93.809 centov po 50 kg brutto'. RAJHENBURG. V nedeljo, dne 24. februarja bo redni Oibeni zbor skupine bojevnikov po prvi sv. maši v dvorani »Slomškovega doma«. Vsi člani naj se občnega zbora gotovo udeleže. Članom, ki še izkaznic niso dvignili, sporočamo, da jih dobijo pred pričetkom občnega zbora istotam. Usoda staro-upokojencev V sedanjih časih kriza res pritiska na vse delavne sloje,, posebno pa na nas staro-upokojence. Mi smo pričakovali takoj po vojni res odrešenje v nam obljubljeni Jugoslaviji, za katero so se borili vsi zavedni Jugoslovani; takoj po vojni in še danes pa vživajo boljšo usodo tudi marsikateri pristni Germani ali Romani prejšnje Avstrije, ki so kot »Slovani« kar čez noč preoblekli svoje prepričanje, da so si s tem obdržali svoje funkcije, čeravno so bili nekdaj vojni dobičkarji. Kot novi bogataši so dobili v naši blaženi Jugoslaviji zopet svoje zavetišče. Staro-upokojenci so se borili načelno in pošteno; vsak v svojih službenih dolžnostih, da bi na dočakana stara leta lahko vživali mir, pa so ostali izčrpani na cedilu, kakor da bi jim bila Domovina le mačeha; oni niso priznani sredi svoje rojstne grude kot enakopravni, temveč so prezrti od svojih sotovarišev» ki so po novem upokojeni in ki imajo tudi večjo pokojnino, akoravno tudi ne preveliko za današnje hude čase. Tudi mi staro-upokojenci smo kakor bratje ramo ob rami delali v istih službah, smo pa ostali kakor Kajnovi otroci potisnjeni ob stran. To je v nebo vpijoči greh naših poslednjih ostankov, ki so še pri življenju, akoravno smo že itak vsi oslabljeni, kar se nas še ni usmilila bela žena; zato kličemo in vzdihujemo, prosimo pri vseh merodajnih mestih: uničite nas, zakaj nas še trpinčite!? Ali pa naredite že vendar službeno pragmatiko, katera bi res odgovarjala enotni Jugoslaviji! Vsi staro-upokojenci, kateri dokažejo,, da so vsled bolezni, starosti ali onemoglosti prizadeti, naj se po novi pragmatiki (ali službeni dolžnosti) prevedejo in res priznajo kot enakopravni vsak po svoji zadnji službi. Da ne bomo v svoji domovini Jugoslaviji kot pravi domačini, ne pa kot tujci, čakali prezrti samo še na smrtno rešitev! Prizadeti staro-upokojenci. GOSPODU IVU PERŠUHU, uradniku Vzajemne zavarovalnice, Ljubljana. 1. Prišli ste po svoji poti v »Boj«, iz njega ste odšli svojo pot. Zanj nimate več govoriti. Ko pa bi še vendar rovarili zoper našo lepo slogo z okrožnicami ali v listih, podamo javnosti Vašo sliko, ki je ostala v Celju. Morda se po njej spomnijo Vas tudi drugje, da se popolnoma spoznamo. 2. Da pa izključitev iz »Boja« Vašemu ugledu, kakor trdite v zadnji okrožnici, ne bo škodovala, smo prepričani. Celjski bojevniki. POMENKI ORGANIZACIJA »JOB« se nam obeta; čujemo, da namerava bivši član in obenem nasprotnik »Boja« g. Ivo Peršuh, ustanoviti narobe organizacijo. Nekateri trdijo, da je nje ime posneto po svetopisemskem siromačku Jobu, drugi p« pravijo, da poteka nje naziv od angleškega izraza »job«, ki pomeni — kšeft. Mislimo, da je to vse le prazno ugibanje. DVOJNA MERA. Neki vrlo fini, sloki gospod aristokratskih manir, strankarski velmož, skoro 2 metra dolg, se je pripeljal iz stolnega mesta v našo banovino ter stopil k svojemu dolgoletnemu krojaču: »No, mojster, tu sem vam prinesel fino angleško blago za obleko, ki sem ga kupil v Beogradu. Ker me čaka velika bodočnost, potrebujem novo, elegantno obleko. Kar vzemite mero.« »Pa, gospod ekscelenca, blaga je samo dva metra — to bo pa premalo.« »Kako to? Trgovec v Beogradu je vendar dejal, da zame toliko blaga zadostuje.« »Seveda, gospod ekscelenca — za Beograd bi ga menda bilo že dovolj — ker tam ste vledno' bolj majčkeni...« KONEC LOHNEŠKE POŠASTI. V Donavi so nedavno ujeli lobneško pošast, ki je imela na glavi čudne znake, podobne črkam: JNS. V njenem trebuhu so našli vse mogoče politike svetovnega formata. Pošast bodo dali v muzej, čim dobijo zadostno množino špirita. Iz trebuha vzete politike bodo upodobili iz voska v nadnaravni velikosti in pridejo tudi v muzej. Pravijo, da bodo ta dela do 5. maja končana in da bodo preparati hvaležnemu ljudstvu brezplačno na ogled na ljubljanskem velesejmu. IZGUBLJENO Izgubili smo kompas in ravnotežje. Pošteni najditelj naj nam vrne oboje proti visoki nagradi. S spoštovanjem JNS. ŠKANDAL! Neki kandidat za bodoče volitve je potožil svojemu tovarišu: »Veš Jaka, čeprav sem tako trdno prepričan, da bom dobil pri volitvah najmanj 8000 glasov, kljub temu mi ne dajo niti pare akontacije na poslanske dnevnice! To je škandal!« VOLILNI GOVOR. Cvetke iz govora kandidata: »Državljani! Volilci! Mi smo tisti, ki smo se tri leta trudili, da bi v znamenju nacionalizma sterilizirali ljudsko silo!!! Bratje Slovenci, braco Serbi, braća Hrvača!! Vi ste junaci — i ja sam junac!...« MASKE. Pravijo, da bo pri volitvah vsak voli-lec dobil črno masko na obraz, to pa zato, da bodo zadovoljni tudi tisti prenapeteži, ki sanjajo o tajnih volitvah. Tisti, ki jim strankarska politika smrdi, bodo dobili plinske maske. VSE ZA LJUDSTVO! Pravijo, da je število kandidatov, ki bi radi zlezli na glavno listo, naraslo že na 5000. Iz Beograda poročajo, da oblega tam: »svaka vrata po sto kandidata«..* Pripovedujejo, da so jim «lati številke in jih postavili v »kačo« (kot med vojno za kruh), ki se vije po ulicah Beograda in že ovira promet. Baje so se nekateri kandidati ponudili za polovične, celo za če-trtinske dnevnice — takorekoč za vsako ceno — ker hočejo nesebično delati z* ljudski blagor... MALI OGLAS. Prodam poceni in iz prve roke lep0 vezan, zelo dobro ohranjen program JNS' Cenjene ponudbe pod šifro: »Kdo da večna upravo lista »Polarna noč ...« RAZPRODAJA! Prodajamo iz proste roke ves inventar ene cele stranke, kakor mehke fotelje, časopise, tiskarne, kinematograf6» koncesije, korita, politične uspehe in pr6' pričanje — za vsako ceno! Resne pon" be pod značko: »Ausverkauf«, Ljubljano» poštnoležeče. HITRI RAČUNAR. . . Učitelj: »Poslušajte otroci! Doslej J bilo v Narodni skupščini 308 poslane® » odslej jih bo 368. No povej ti, Pero, likšna je razlika?« . v Pero: »Razlika je: 540.000 dinar J mesečno in 4 vagoni prvega razreda/ (»Ošišani Jezl:iliiiiiiiiiiimiiil!ilili![li!l!!!hllll!i!im.......... Franklin Delan Roosevelt (Nadaljevanje.) Pravilno izkoriščanje zemlje je tudi v Zedi-njenih Državah problem, ki ga je Roosevelt kot guverner države New York v svojem delokrogu e Poprej smotreno reševal. Agrarna reforma je m?! Potrebna z ozirom na prebivalce onih zem-c’ ki bodisi radi sestave zemlje kot take, bodisi ,ac^ Prometnih ali drugih pogojev niso konkuren-1 in ne morejo postati konkurenčni. Taka zem-Ca> ki zavzemajo velike površine in se nahajajo tlavadno ob ustju večjih rek, je treba iz javnih edstev poboljševati, prebivalstvo pa, ki je tamkaj ClPoma redko naseljeno, je treba zaposliti v pri-industrijah, ki imajo v takih krajih pogoje stanka. Sicer je za pomoč farmerju država New napravila marsikaj: znižala mu je davke, iž-mda je šolstvo in ga finančno podprla, raz-obeme"ila ga je z ozirom na cestne doklade in Qbernenila meščane, cestno mrežo je pa razširila. cijo116111 P0<^vzela dalekosežno elektrifika- k' je nudila posameznemu farmerju cenen ^"ertno gospodarstvo je za farmerja prav n° Potrebno, in tukaj je Roosevelt že v svo-:,l prejšnjem delokrogu preizkusil pravilnost svo-J h Hernie. T Ir rner alt° dalekosežne reforme zahtevajo tudi pri-jfj aparat navdušenih in zmožnih sodelavcev, lot;j . stane preveč in ki lahko svojo nalogo v ce-re]a 12Vrsi- Ameriška uprava je v tem oziru zasta-mnö ^asc' v nižjih edinicah. Stane nesorazmerno Zat0^° 'n mkakor ne odgovarja svojemu namenu. refor Se ^'oose’''elt izjavlja za dalekosežno upravno ^ra^lv aParat ni sam sebi namen, temveč Post» i '1* C'm cenejši in mora čim boljše služiti ^jenemu idealu. število e^e ^‘nan^ne Politike povdarja, da je veliko računal da se stvar vkljub pažnji adevanju ni posrečila. Pol OgrSlke 1 t9l6 se je začelo vodstvo avstro-tu Pos] Cl!made in vojno ministrstvo na Duna-bilo l!zevati zadnjega sredstva, da bi še do-p0p d°brega materijala. Dočim so gali-Vili sv0J:i j in. Ukrajinci bili že prej ustano-'ali Sv f egije, s katerimi so si sami uniče-^einci, s 0^°’ ^er 80 vlekli z Avstrijci in !* * * * v°ie ro° ,Se pomagali... Ne glejte ne na levo, ne na desno, hodite hrabro svojo pot — vse ljudstvo gre za vami! Živijo »Boj«! Vaš zvesti tovariš Š. F.« NE RAZBIJAJTE! Nekateri' hujskajo’ proti »Boju« in nas hočejo deliti v borce in bojevnike. Prosimo', pustite pri miru, kar so zgradili naši vrli voditelji. Ne damo ne prejšnjih temeljev, ne zgradbe, ki se zida še vedno in naši delavci pri zidavi pogledajo vsako opeko, ki jo dajo mojstrom, če je dobro žgana. Zato le brez skrbi na delo' za »Boj«. Mislim, da večina Slovencev ljubi brate Hrvate in Srbe, ker nas tudi. oni ljubijo. Bojevniki naše majke Jugoslavije smo in hočemo biti složni! Ne strašimo1 se boja; ne strašimo' se znoja-, saj moško dejanje krepčuje moža, a po--ko'j nam je skoraj že zdravje končal. Otresimo se egoizma starih strank, bodimo' samo nepolitični tovariši. Čuvajmo' zastavo z napisom: »V slogi je moč«. Borci v zbor! Bojevnik iz Preske. Dopisi TRBOVLJE. Volitve obratnih zaupnikov cementne tovarne v Trbovljah so se vršile dne 13. jan. 1935. Postavljeni sta bili dve listi, ena nadstrankarska nevtralna lista, na kateri je kandidiralo nekaj bojevnikov. To listo je podpisalo zadostno število upravičenih volilcev, vendar je predsednik volilne komisije listo odklonil, ne da bi navedel tehtni vzrok, četudi je bila po vseh pravilih izpolnjena, in vložena. Na pristojno1 oblast smo vložili pritožbo, podpisano od d!veh članov volilne komisije im večjega števila prizadetih članov delavcev. Do danes pa na pritožbo še ni prišel odgovor, pač pa so bili podpisani pozvani, naj priložijo še kolek za pet dinarjev. Od naše strani zahtevamo, da se ne krši zakon in krati pravica, ki gre po zakonu upravičencem. Ni treba še posebej povdarjati, da se sliši to precej čudno' in nerazumljivo za vse, ki mislijo pošteno in odkrito-. RAJHENBURG. Že dalje časa se naši člani, brezposelni rudarji pritožujejo zaradi raznih nepravilnosti1, kil se vršijo- v pogledu zaposlovanja in podeljevanja podpor. Vsem tem tovarišem sporočamo na tem mestu, da. bomo budno pazili na vse krivice, ki se našim članom godijo, in bomo s krivci na primeren način obračunali'. Tovariši iz vrst brezposelnih! Zbirajte stvarne podatke o krivicah, ki se vam godijo, in jih izročite, podprte z dokazi, vodilnim funkcionarjem organizacije »Boj« v Rajhenburgu, kateri bodo ukrenili vse potrebno. Mi bojevniki se ne oziramo ne na levo, ne na desno. Mi, se ho- čemo- boriti in priboriti pravico vsem ponižanim, trpečim in razžaljenim. Ob tej priliki pa apeliramo na vse merodajne činitelje, da se tudi za naš kraj zavzamejo in ustvarijo pogoje, da ne bo treba družinskim očetom z dva do pet otrok, z bridko skrbjo gledati v bodočnost, kako se bodo prehranili in kako bodo-' oblekli svo-je šoloobvezne otroke. Bojevniki hočemo, da bodi naša domovina mati vsem, ne pa nekaterim dobra mamica, drugimi pa mačeha. Mi bojevniki ne bomo nikdar dopustili, da bi se še kdaj tako godilo, kakor se je dosedaj. Naše žrtve so- prevelike. To naj si zapomnijo vsi, vsi, ki so do sedaj našo domovino izkoriščali, pa tudi tisti, ki bi jo kako-rkoli nameravali izkoriščati v škodo- malega človeka. Vsi taki naj računajo s trdo pestjo bojevnikov. _č. Naštel bi še lahko celo dolgo vrsto raznih zdravilnih rastlin, ki rastejo v Sloveniji. Vendar to ni namen teh vrstic. Pisec želi, da bi to skromno poglavje o zdravilnih rastlinah našlo odziva pri naših gospodarskih krogih, da bi se zavzeli za organizacijo zbiranja zdravilnih rastlin. Mi imamo mnogo zadrug in gospodarskih ustanov, ki bi tako rekoč mimogrede mogle organizirati zbiranje zdravilnih rastlin. S tem bi marsikdo našel vsaj skromen zaslužek. (Mimogrede povedano: i kg kamilčnega cvetja stane v drogeriji jo Din.) Seveda je nujno potrebno, da se zbiralci zdravilnih rastlin za to delo temeljito pripravijo. Povpraševanje po zdravilnih rastlinah na svetovnem trgu bo vedno večje in skrbeti bomo morali, da nas v lastni hiši ne prehitijo izkoriščevalci in do-bičkaželjni tujci. ZDRAVSTVO Zdravilne rastiine Vsakdo gotovo pozna te-le zdravilne rastline: Arnika (Arniča montana). Uporablja se kot tinktura (tinktura je alkoholni izvleček drog, navadno v razmerju io:i ali 5:1). S to tinkturo se dvigne koža, da pordeči, s čimer se na obolelem delu telesa poboljša krvotok, n. pr. pri revmatičnih bolečinah. Nadalje se uporablja razstopina ar-nične tinkture (v razmerju i:i) v obliki obkladkov, ki se devajo na rane in zmečkanine (kontuzije). Bezgov in lipov cvet (Flores Sambuci et Tilke). Narod ju uporablja kot čaj pri raznih vnetjih dihal (katarjih), ki so posledica prehlada v zvezi z infekcijo (okuženjem). Namen tega čaja je gnojenje, ki ga povzroči pri obolelem človeku, da se na ta način iz telesa »splavi« vse polno strupenih snovi. Bezgov in lipov cvet vsebujeta razna eterska olja, ki pa sama na sebi nimajo zdravilnega učinka. Ta eterska olja dajejo čaju aromatičen okus (prijeten, začinjen okus), kar omogoča, da ga bolnik lahko zavžije (pije) v obilni meri, da nastopi potem znojenje v izdatni meri. (Ako bi pili mesto lipovega (bezgovega) čaja samo toplo vodo, bi ravnotako nastopilo znojenje, vendar tople vode radi zopernega okusa ne moremo piti v velikih količinah.) Kamilica, prava (Matricarea Chamomillae) vsebuje neko modrikasto etersko olje, ki deluje zdravilno. Vsaka mati pozna kamilično cvetje, ker se uporablja kot čaj pri dojenčkih, ako trpijo na prebavi (vetrovi, driske). Poleg tega delujejo kamilice proti vnetljivim procesom (pojavom), kar je tudi znanstveno dokazano. Zato devamo skuhano kamilčno cvetje v majhne vrečice, ki jih polagamo na vneto mesto na površini telesa (tvori, podkožna gnojenja = flegmone itd.). Vnetje polagoma po teh obkladkih poneha ali pa gnojenje »dozori«, tako da zdravnik z majhno operacijo lažje odstrani gnoj, ki se je nabral na enem samem mestu. Poprova meta (Mentha piperita) vsebuje neko olje, katerega glavni sestavni del je mentolova kafra. Meta se dandanes umetno goji v ogromnih količinah, ker se v kemični industriji predeluje v razne namene (zdravila, kozmetična = lepotilna sredstva itd.). Narod kuha iz listja poprove mete čaj, ki pomaga pri prebavnih motnjah (vetrovi), zlasti pri dojenčkih. Umetno gojenje poprove mete bi tudi nam prinašalo velik dobiček, ker je na svetovnem trgu veliko povpraševanje po njej. Tavžentroža (Erythrea Centaurium) in grenka detelja (Menyanthes trifoliata) se uporabljata večinoma kot sestavna dela tako zvane bridke tinkture (tinctura amara). Narod ju uporablja kot čaj za popravljanje apetita (slabokrvnost, bledost, mršavost). Žajbelj (Salria officinalio) vsebuje etersko olje in nekaj taninske (tanin = čreslovina) kiseline. Ima to lastnost, da na vnetih področjih skrči razširjenje žile in tako zmanjšuje ozir. zaustavlja vnetje. Zato ga narod uporablja kot vodo za izpiranje ust in žrela pri vnetjih v ustih in žrelu. Drobni oglasi Sveže najfinejše norveško rjhip nltP iz lekarne dr. G. Piccolija 11UJC v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam. Prodam stroje za pletenje posteljnih žičnih vlog, kakor tudi za pletenje žičnih ograj z vsem orodjem in stroje za izdelavo okvirjev, ki se rabijo pri posteljnih žičnih vlogah. Poizve se: Lampetova 4, Jesenice-Fužina. Doma in na tulem Petrov grad se bo odslej imenovalo mesto Veliki Bečkerek v Vojvodini. Pol milijarde dinarjev je podedoval Ljubljančan ing. Emil Franz po svoji teti, ki je umrla v Južni Ameriki. Srečni dedič se je takoj, ko je prejel obvestilo o ogromni dedščini, z letalom odpeljal v Ameriko. — Kaj bo neki napravil s temi milijoni? Obesili bodo znana zločinca Laknerja in Pančurja, ki sta lansko leto pri poskusu bega iz mariborske kaznilnice ubila paznika Peterina. Pravosodno ministrstvo je potrdilo obsodbo. Rabelj Hart je že obveščen. Strasna smrt je doletela 46 letno delavko Amalijo Brezovnik iz Žerjava pri Črni na Štajerskem. Tri dni je ni bilo na spregled, nakar so postali ljudje pozorni. Vdrli so v njeno preprosto sobico, kjer se jim je nudil strašen prizor. Na postelji je ležalo napol zoglenelo žensko truplo, po vsej sobi pa se je širil strahovit smrad in dim. Preiskava je dognala, da je nesrečna ženska zvečer postavila likalnik, napolnjen z žarečim ogljem pod posteljo, da bi jo grel. Iz likalnika pa so uhajali strupeni plini, ki so nesrečnico usmrtili, nakar se je od vročine vnela še postelja. Morilec Lindberghovega otroka, Hauptman, je bil z glasovi vseh sodnikov v Flemingtonu obsojen na smrt. Hauptman še zmerom prisega, da je popolnoma nedolžen. Objave PIŠECE. Dne 24. febr. 1935 priredi tukajšnja skupina bojevnikov v Slomškovem domu v Pišecah Vombergerjevo dratnoi »Vrnitev« ob 15. popoldne. Vabimo vse sosedne skupine bojevnikov k obilni udeležbi, ker je to' v spodnjem Posavju prva bojevniška prireditev. Veletrgovina z železnino PETER MRJDIČ „MERKUR“ Celje Kranj dobavlja vse v stroko spadajoče predmete najpovoljneje. Svoji k svojim! Zahtevajte ponudbel DEŽNIKE NOGAVICE na drobno in na debelo kupite najugodneje v tovarni JOSIP VIDMAR Ljubljana Pred Škofijo 19 podruž.: Prešernova ul. 20 Beograd Kralja Milana 13 Zagreb Jurišičeva ul. 8 Barve, lake, firnež in vse v slikarsko in pleskarsko stroko spadajoče predmete nudi najugodneje in v prvovrstni kvaliteti L ust ra«, V. Laznik, Ljubljana Gosposvetska cesta 8 (poleg Slamiča), telefon št. 27-Člani „Boja“ s člansko izkaznico, poseben p°Pu** Za konzorcij »Preloma« izdaja in urejuje Vladislav Fabjančič. — Tiska tiskarna »Slovenija«, predstavnik A. Kolman. — Vsi v Ljubljani.