Poštnina pfafena v gotovM. Leto XXII., št. 119 Ljubljana, torek 20. maja I94I Upravništvo: LJubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 34-92 in 33-92. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749. (ZKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubblicita Italiana S.A., Milano Cena Din 1 - cent, 60 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30.— Din, Za inozemstvo 50.— Din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26. Rokopisi se ne vračajo. UNICA RAPPRESENTANTE per le inserzioni dal Regno dTtalia e dairestero č l'Unione Pubblicita Italiana S.A., Milano Vojvoda Spoletski hrvatski kralj Podpis pogodb o mejah in jamstvih za Hrvatsko, o vojaškem, političnem in gospodarskem sodelovanju ter o manjšinah . Ljubljana, 19. maja. V nedeljo je ves svet poslušal dogodke, ki so se odigravali v Rimu in ki so jih daleč po svetu razširile italijanske radijske postaje: Delegacija nove Hrvatske z njenim poglavnikom na čelu je ponudila krono kralja Zvonimira princu iz slavne Savojske dinastije. Nje najvišji predstavnik, Kralj in Cesar Italijanskega Imperija, je imenoval za hrvatskega kralja vojvodo Spoletskega. Tako je dobila nova Hrvatska začetnika svoje dinastije, ki bo po prekinitvi prejšnje državne zveze, na podlagi odnosov, kakor so nastopili z zmago italijanskega in nemškega orožja na Balkanu, vodile hrvatski narod na poteh njegove nove zgodovine. Ustanovitev samostojne hrvatske države je v jasni vzročni zvezi s celotno politiko Osi na tem važnem sektorju svoje moči in vpliva. Veliki evropski tokovi so se seveda dotaknili tudi življenja hrvatskega naroda, ga razgibali in ojačili njegova notranja nasprotja, kar je dajalo značilno obeležje vsej hrvatski politiki v prejšnji državL Razpad te državne skupnosti je nujno postavil na krmilo hrvatske narodne usode tisto politično organizacijo, ki je najbolj odločno in bre2?pogojno zastopala idejo hrvatske neodvisnosti in nsitesnejše zveze Hrvatov z narodi in državami Osi. Tako je mogel dr. Ante Paveiič s svojo ustaško organizacijo takoj po zlomu Jugoslavije prevzeti v svoie roke vodstvo Hrvatov in ustanoviti ob sodelovanju obeh velesil Osi samostojno hrvatsko državo z naslovom Nezavisna Hrvatska Država. Ta država se je že s samo ustanovitvijo in s svojim avtoritarnim vodstvom vključila v novi evropski red, ki ga organizirata Mussolini in Hitler. Njen položaj pa je bil vse do včeraj nejasen, kakorkoli ni bilo dvoma, da ji bo določena posebna vloga na tem prehodu Srednje Evrope v balkanski prostor. Jasno je namreč, da imajo male države v novi Evropi, kakor jo organizira Os, čisto določeno funkcijo in da se mora njih samostojnost nujno prilagoditi zakonu življenjskega prostora imperijev, ki so si pridržali vodstvo kontinentov. Z razširjenjem moči in vpliva Italijanskega Imperija na Balkanu je bilo jasno. da se nova hrvatska država geopolitično, gospodarsko in prometno nagib-Ije h gravitacijskemu območju Italije in da spada v njen življenjski prostor. Tako je bil sklep zagrebške vlade, da obnovi krono starega hrvatskega kralja Zvonimira in da jo ponudi visoki Sa-vojski dinastiji, samo člen v logičnem razpletu novega političnega stanja. Hrvati so nasproti ostalemu Balkanu vedno poudarjali svojo pripadnost Zapadu in svojo tesno povezanost s tisto kulturo, ki jo že skozi vekove predstavlja Rim s svojo Cerkvijo in v zadnjem času zopet s svojim Imperijem. Naslonitev Hrvatske na fašistični Imperij in izročitev njene vrhovne reprezentance vladarju iz največje in najslavnejše dinastije v Evropi je ukrep, ki odgovarja ne le interesom Osi na tem prostoru, marveč tudi političnemu položaju sedanje Hrvatske in ideologiji njenega poglav-nika drja Paveliča. Vsa Italija je z velikim navdušenjem sprejela odločitev hrvatske vlade in pozdravila sklep, s katerim je Nj. Vel. Kralj in Cesar postavil Hrvatski vladarja in začetnika njene nove dinastije. Kakor je kralj Zvonimir, ki predstavlja v očeh hrvatskega naroda srednjeveško Hrvatsko, sprejel iz Večnega mesta simbolno potrdilo svoje veljave in moči, tako sprejema nova Hrvatska zopet iz Rima vidno in obvezno priznanje svojega obstoja in razvoja v okviru novega reda, jamstvo svoje politične svobode in teritorialne nedotakljivosti. Tako se je z vključitvijo Hrvatske ▼ življenjski prostor Italije in z določitvijo njenega vladarja začela nova zgodovina hrvatskega naroda, obenem pa se je bleščeče izpričala velika moč Italije na Balkanu. Hrvatskemu narodu želimo tudi Slovenci, da bi v novih razmerah našel tisto zadovoljstvo, ki ga ni mogel najti v skupnosti, ki jo je malo več ko dvajset let delil z nami. ★ Kakor je poročalo že včerajšnje »Jutro«, se je v Rimu poklonilo Vel. Kralju in Cesarju Viktorju Emanuelu III. zastopstvo hrvatske države s poglavnikom dr. Ante Paveličem na čelu, ki je ponudilo krono kralja Zvonimirja enemu izmed Savojskih princev. Vel. Kralj in Cesar, ki se je vrnil pred dvema dnevoma s potovanja po Albaniji, je sprejel hrvatsko odposlanstvo v slav- , Dtsca dl Spoleto — Spoletski vojvoda fondatore della nuova dinastia croata — ustanovitelj nove hrvatske dinastije nostni avdijenci v prestolni dvorani na Kvirinalu. Avdijenci so prisostvovali najvišji zastopniki držajih oblasti in poslaniki držav, ki so pristopile k trojnemu paktu. Ko se je poglavnik dr. Ante Paveiič poklonil Vel. Kralju in Cesarju, je izrazil željo hrvatskega odposlanstva, da bi postal eden izmed Savojskih princev hrvatski kralj, In vero, da bo Kraljeva vladavina srečna, v blagor hrvatskega naroda in v prilog zavezništva ter sodelovanja, kakor ju je Duce ustv aril med Italijo In Hrvatsko. Vel. Kralj in Cesar je ponudbo sprejel in izjavil, da je Italija pripravljena podpreti z vsemi silami prijateljski in zavezniki narod. Nato je Kralj m Cesar določil svojega nečaka, Kr. Vis. Aimona di Savoia Aosta, Vojvodo Spoletskega za bodočega vladarja hrvatske kraljevine. Obenem je izrazil željo, da bi hrvatskemu narodu napočila doba procvita in velikega napredka. Poglavnik je nato Vladarju predstavil člane delegacije. Sam pa se je predstavil novemu hrvatskemu vladarju. Njun razgovor je trajal nekaj minut. Hrvatska delegacija se je za tem podala v dvorano bitk. kjer jo je sprejela nova hrvatska kraljica Vojvodinja Spoletska. Malo pred poldnem je delegacija takoj za Ducejem zapustila dvor. in se je podala v Pantheon, kjer je z veliko pieteto položila dva velika venca na grobove pokojnega Viktorja Emanuela II. in staršev Vladarja. Spremljani od navdušenih vzklikov množice so se hrvatski zastopniki od tam odpeljali na Beneški trg, kjer so v delovni sobi Duceja pristopili k podpisu sporazumov med Italijo in Hrvatsko. Podpisane so bile naslednje pogodbe: Pogodba o mejah Italijanska in hrvatska vlada sta se v želji, da bi dovršili razmejitev med Kraljevino Italijo in kraljevino Hrvatsko in tako dosegli teritorialno ureditev, ki bi postala trdna osnova za intimno sodelovanje med obema državama, sporazumeli: Člen 1: Priznajo se kot del Italijanske Kraljevine: okraji Kastav, Sušak, Cabar, del okraja Delnice do črte, ki gre s kote 710 pri Delvinu po vrhovih Starčev vrh, vrh Tomac, Ostrac, Rogožno ter Borlož, kjer doseže upravna meja sušaškega okraja na vrhu Jelenci (kota 1106) in steče proti morju pri Bakarcu, in od tam po višinah Gorice ter po kotah 623, 424 in 252 tako da ostanejo na hrvatskem ozemlju občine Hrljen, Dol-Bakarac in Bakar. Dalje pripadajo Italiji Kraljevica-Smrika z njeno luko in cestami, ki so proti njej speljane, otok Sv. Marka, Krk, Rab in vsi manjši otoki do višine Jablanca, vse otočje pred Zadrom, ozemlje, ki meji na črto, izhajajoč od rta Prevlačkega do Morla-čkega kanala in po njem do Novogradske-ga mora, od koder se povzpne na njegovo severno obalo in zajame Bukovico, doseže tok Krke pod vasjo Pod j eno, teče ob reki in se loči od nje tako, da zaobjame ozemlje Šibenika, Trogira in mesta Splita skupno s predmestji, pri čemer ostaneta izločena otoka Brač in Hvar. Dalje otoki Sče-dro, Sulet, Vis, Biševo in ostali manjši bližnji otoki, otoka Korčula in Mljet. Področje, ki obsega vso Boko Kotorsko in meji na črto, ki gre od obale sredi med krajema Cavtat in Vitaljino proti severovzhodu, tako da zajame vas Grudo in ves Orjemski masiv ter gre dalje do črnogorske meje. Zaradi jasnosti je tej pogodbi dodana karta, ki predstavlja njen bistveni del in je sestavljena v razmerju 1 :750.000, na kateri je začrtana meja zgoraj omenje- nih področij. Sklenjena bo posebna konvencija, ki se bo nanašala na upravno ureditev mesta Splita s predmestji in Ka-šteli, kakor tudi otoka Korčule. Člen 2. Posebna komisija, sestavljena do polovice od delegatov italijanske in hrvatske vlade, bo čimprej na terenu določila meje med Kraljevino Italijo, vključno Ljubljansko pokrajino. Definitivno bodo določene meje v duhu pravičnosti, pri čemer se bodo upoštevali zemljepisni položaj, gospodarske potrebe in prometne zveze. Člen 3. Pogodba se uveljavi s svojim podpisom. Pogodba o jamstvih Italijanska in hrvatska vlada sta ugotovili, da se je s pogodbo o skupnih mejah med Italijo in Hrvatsko ustvaril trden temelj za intimno medsebojno sodelovanje. Glede na to, da se je kraljevina Hrvatska vključila v novi evropski red in da ima Italija namen z vsemi sredstvi podpirati njen politični razvoj in napredek, kakor tudi glede na željo, da se ustvarijo vezi tesnega prijateljstva in sodelovanja ter pospeši blaginja obeh narodov, sta sklenili: Člen 1. Italija prevzame jamstvo za politično neodvisnost Hrvatske kraljevine in za njeno teritorialno nedotakljivost v mejah, ki bodo določene sporazumno z drugimi prizadetimi državami. Člen 2. Hrvatska vlada ne bo sprejela nikakih mednarodnih obveznosti, ki bi ne bile v skladu s smernicami, ki jih določa prejšnji člen in z duhom te pogodbe. člen 3. Hrvatska vlada se bo poslužila sodelovanja italijanskih vojnih Sil. kolikor se tiče organizacije in tehničnega izvežba-nja njenih vojnih sil. priprave vojaških naprav na njenem ozemlju, kjerkoli se bo to smatralo za potrebno, a to v svrho trajnega sodelovanja. Člen 4. Italijanska in hrvatska vlada se obvezujeta, da bosta, čim bo gospodarstvo hrvatske države konsolidirano. ustvarili čim širše medsebojne odnošaje carinskega in valutnega značaja. V ta namen bcsta ustanovili posebno stalno komisijo, ki bo izvedla gornjo določbo. Člen 5. Italijanska in hrvatska vlada se obvezujeta, da bosta čimprej sklenili posebne sporazume glede železniškega in pomorskega prometa, glede postopanja z državljani ene države na področju druge, glede kulturnih in pravnih ter drugih vprašani, ki zadevajo obe državi. Člen 6. Ta pogodba se uveljavi s podpisom in bo trajala 25 let. Pogodba o vojaškem sodelovanju Italijanska in hrvatska vlada sta sklenili naslednje: Člen 1. Hrvatska vlada se obvezuje, da ne bo ustanavljala ne vzdrževala na otokih in na področju med morjem in črto, ki je začrtana na priloženi karti, ki sestavlja bistveni del tega sporazuma, nikakega objekta ali vojaške naprave za vojsko, mornarico ali letalstvo, nobenega operacijskega oporišča, nobene naprave, ki bi se lahko uporabila v vojne svrhe, nobene tovarne ali skladišča za strelivo in obče za vojne potrebščine. Člen 2. Hrvatska vlada izjavlja, da nima namena ustvariti si svojo vojno mornarico razen specializiranih edinic, ki so potrebne za policijsko in carinsko službo. Člen 3. Obe vladi bosta s posebnim sporazumom določili modalitete, po katerih bo italijanski vladi pripadla pravica, da prevaža svoje oborožene sile na Hrvatskem ozemlju in sicer po obalni cesti od Reke do Kotora ter po železnici Reka-Ogulin-Split in v primeru njenega podaljšanja do Kotora. Člen 4. Pogodba stopi takoj v veljavo. Zaključni protokol določa, da bodo do sklenitve novih pogodb ostale v veljavi za Italijo in Hrvatsko, v kolikor jih je mogoče izvajati, pogodbe, konvencije in sporazumi, ki so bili sklenjeni med Itabjo in bivšo Jugoslavijo. Nazadnje sta bili objavljeni še dve pismi, ki sta jih izmenjala Duce in poglavnik. V prvi se je Italija obvezala, da bo pripravila konvencijo za upravno ureditev splitske občine in otoka Korčule. Analogno z določbami rapallske pogodbe in naslednjih sporazumov glede italijanskih manjšin v Dalmaciji, pričakuje italijanska vlada, da bo hrvatska vlada zagotovila obstoj italijanski manjšini na obalnem področju, ki ostane hrvatsko in še posebej glede na rabo italijanskega jezika za šole, vzgojne učne zavode ter dobrodelne in podporne ustanove. Poglavnik pa je v svojem pismu sprejel na znanje Ducejevo pismo. V prisotnosti grofa Ciana in drugih osebnosti se je Duce še nekaj časa razgovarjal s Paveličem in z ostalimi hrvatskimi delegati. Mussolini in Paveiič sta se ponovno pojavila tudi na balkonu palače, da bi se zahvalila neprestanim manifestacijam množice na trgu. s katerimi je gledala na napore hrvatskih patriotov in posebej ustašev. Z enakimi čustvi bo Italija tudi ob strani poglavniku pri njegovem delu za obnovo Hrvatske kraljevine. Poglavnik pa je izrazil Duceju, ki do kraja pozna preganjanje hrvatskega naro- da in njegovih eksponentov, ki so ga prenašali zadnjih 20 let, njihovo zgodovino in njihove aspiracije, najglobljo zahvalo in ga je proglasil tudi za Duceja in prijatelja hrvatskega naroda. Popoldne je bil Paveiič v palači Chigi, kjer se je sestal z grofom Cianom in imel z njim dolg razgovor. Slavnostna večerja Zvečer je Nj. Vel. Kralj in Cesar priredil večerjo v čast hrvatskemu odposlanstvu. Med drugimi so se je udeležili Hrvatski Kralj Vojvoda Spoletski, Prestolonaslednik in ostali Savojski princi, Duce, diplomatski zastopniki trojnega pakta, člani italijanske vlade in druge ugledne osebnosti. Po večerji se je hrvatsko odposlanstvo odpeljalo na postajo Ostiense, od koder je odpotovalo nazaj na Hrvatsko. Na postaji so odposlanstvo pozdravili Duce, grof Ciano in mnogo uglednih osebnosti. Posebni vlak s hrvatskim odposlanstvom je zapustil Rim kmalu po 22. uri. Vojvoda Spoletski v avdijenci pri papežu Rim, 19. maja rs. Papež je sprejel v svečani avdijenci vojvodo Spoletskega, ki je prišel v Vatikan v spremstvu italijanskega poslanika Attolica, poslaniškega svetnika Rizza in vatikanskih dostojanstvenikov. Razgovor s papežem je trajal 45 minut. Po skupnem fotografiranju je visoki gosrt zapusti] papeško palačo in Vatikansko mesto. Ducejeva odredba Rim, 19. maja. (Štefani) Iz generalnega stana Oboroženih Sil, 19. maja 1941, XIX leto: Duce je izdal naslednje dnevno povelje za drugo armijo: »Glede na politične pogodbe, sklenjene v Rimu med Italijo in med samostojno državo Hrvatsko odrejam: 1. Od jutri 20. maja prehaja vsa civilna oblast na ozemlju, prisojenem neodvisni hrvatski državi, podrejena do danes italijanski vojaški zasedbi na hrvatske oblasti. 2. Oborožene italijanske sile. ki so sedaj na ozemlju neodvisne države Hrvatske, prenehajo od jutri 20. maja dalje imeti značaj in prednosti okupacijskih sil ter prevzemajo značaj čet, razmeščenih na ozemlju prijateljske in zavezniške neodvisne države Hrvatske. 3. General Viktor Ambrosio bo izvršil potrebne domenke s hrvatskimi oblastmi za izvršitev omenjenega dnevnega povelja. — Mussolini.« Ducejeva čestitka generalu Ambrosiju Rim, 19. maja. (Štefani.) Duce je poslal generalu Viktorju Ambrosiju. poveljniku II. armi je v Karlovcu, naslednjo brzojavko- »Danes, ko dobiva zmagoviti napor, izvršen po vaši armadi, svečano posvetitev, želim, da dobite tudi moje čestitke. Z vami čestitam tudi vašim četam za njih pogum, žilavost proti naporom ter smisel za dolžnost. — Mussolini.« Predsednik komisije za gospodarsko sodelovanje Rim, 19. maja. (Štefani). Stalna komisija za gospodarsko sodelovanje med Italijo in Hrvatsko, ki jo določa čl. 4 včeraj podpisane pgodbe, bo imela za predsednika grofa Volpija di Mizurata. Izjava dr. Paveliča Rim, 19. maja. s. Ante Paveiič, poglavnik hrvatske države, je dal ravnatelju agencije Štefani nekaj izjav o včerajšnjem dogodku in o svojem obisku v Rimu. Na vprašanje o pomenu in vsebini političnih* dogovorov, ki so bili podpisani v palači Venezia, je rekel, da so ti dogovori naravna posledica semljepisne lege obeh dežel ir. davnih odnosov med obema narodoma. Na tej podlagi se bodo v bodoče razvijali kulturni, politični in gospodarski stiki med Hrvatsko in Italijo. Začrtane meje, ki jih. bosta komisiji še natančneje določili, niso in ne bodo pregrada, ki naj bi ločila oba naroda, marveč stična točka za prijateljsko in konstruktivno sožitje. »V krajih vzdolž obale, ki so bili dodeljeni Italiji, živi mnogo naših rojakov in prepričan sem, da bodo uživali vse možnosti nacionalnega, kulturnega in jezikovnega razvoja, kakor logično tudi vsi državljani italijanske narodnosti, ki so bili priključeni novi Hrvatski kraljevini.« Na vprašanje o vtisih, ki jih je dobil pri svojem srečanju z Ducejem, je poglavnik izjavil, da so nepozabni. »V našem primeru, spričo tega, kar je Duce storil za nas, bi bili vsi superlativi prerev-ni. Prepričani smo, da bomo imeli v Njem zmerom več nego samo prijatelja. Tako jaz kakor moji prijatelji in spremljevalci odnašamo s seboj živ spomin na velikega moža in genialnega vodjo, ki se je pokazal tako velikodušnega prijatelja našega naroda.« Zastran monarhične ustave Hrvatske je poglavnik podčrtal, da je Zvonimiro-va krona znamenje suverenosti neodvisne Hrvatske države in da gre torej za ob-novljenje tisočletnega izročila. Hrvatski narod bo imel kmalu priliko, da proglasi to suverenost na širši osnovi, v skladu s svojo tradicijo, svojo zgodovino in svojo pravico, zakoreninjeno v zavesti vseh. Dr. Ante Paveiič je nadalje izjavil, da je Hrvatska dokončno vključena v novi evropski red. Njen namen je, ohraniti in še naprej razvijati kar najboljše odnose z Italijo. Poudaril je, da ima v tem pogledu tisk posebno važno nalogo. Končal je s prošnjo, naj bi agencija Štefani sporočila italijanskemu narodu njegovo in vsega odposlanstva zahvalo za prisrčne slavnostne sprejeme na potovanju in v večnem mestu samem. Poglavnik dr. Paveiič na povratku v Trstu Trst, 19. maja. s. Na svojem povratku iz Rima je poglavnik dr. Ante Paveiič prispel davi s svojim odposlanstvom v Trst. Na kolodvoru so ga sprejeli tržaški prefekt, Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine in mnogi drugi krajevni hijerarhi. Poglavnik je pregledal častno četo ter bil nato deležen navdušenih pozdravljanj množice. Manifestacije ljudstva so se ponovile pred hotelom, kjer je dr. Paveiič vidno vzradoščen izjavil svojemu spremstvu: »Zaključili smo pogodbe v ozračju največje prisrčnosti in največjega razumevanja z uprav fašistično brzino. Hrvatski poglavnik se je mudil v Trstu do 14. ter si je kot zasebnik ogledal mesto. Vojvoda Spoletski Aimone, vojvoda Spoletski se je rodil v Turinu dne 9. marca 190U kot sm Emanuela Filibcrta Savojsko-Acstsikega, vojvode d'A-osita, pokojnega bratranca Nj. Vel. Kralja in Cesarja, ter princese Helene Francoske. Še deček je stopil v Kr. Pomorsko akademijo in se na šoiisiki ladji »Flavio Gio:a« udeležili italijansko-turške vojne i 1911-12. Ko je s 16 leti konča, akademijo, se je vkrcal na Kr. ladjo »Dante Alighieri« in pozneje na «Andrea Doria«. Leto dni pozneje si jo na rušilcu »Orsini« kot podporočnik bojnega broda v močnem boju s svojo hrabrostjo in prisotnostjo duha zaslužil bronasto svetinjo. Potem je napravil pilotski tečaj pri mornariškem letalstvu ter dobil marca meseca d. 1918 diplomo vojaškega pilota. Kot poveljnik eskadrilje pri beneški hid.ro-planski postaji se je odlikoval pri mnogih bombnih napadih na sovražne cilje ter dobil za svojo zgledno vnemo v najhujšem sovražnem ognju, ki je večkrat pogodil njegovo letalo, prvo srebrno svetinjo. Sijajno vodstvo eskadrilje pri napadu na avstrijsko hidToplansko postajo v Pulju dne 17 julija 1918 mu je prineslo vojni križec. Novembra 1. 1918 je bil povišan v poročnika bojnega broda ter plul na raznih edinicah in podmornicah; nekaj časta je bul dodeljen postajni ladji »Caboto« na Kitajskem, nato pa je prevzel poveljstvo Kr. torpedovke »Cas-siopea«. Leta 1919 je dobil za pogumno in hladnokrvno vedenje na hidroplanu. ki ga je bil zajeli vihar, novo bronasto svetinjo. Po svetovni, vojni je ostal princ še nekaj časa. morju zvest, kasneje pa ga je želja po gibanju in drznih podjetjih zvabila na zemljepisno-znanstveni odpravi v Karako nim 1 1928 in 1929, ki sta obrodili velevaž-ne uspehe ter zasloveli po vsem svetu. No-ve pomembne naloge so ga naslednja leta vodile v Španijo, Severno Ameriko in Perzijo. Poleg vsega tega je bil princ od nekdaj drzen :n neobičajno spreten športnik. Na dirki z brzimi motornimi čolni je L 1930 dobil hudo> rano, ki jo je vedro in pogumno prebolel. Odlikoval se je tudi v drugih atletskih in športnih panogah, tako zlasti v avtomobilizmu. L. 1934 je bil povišan v kapitana bojnega broda. Med abesinsko vojno je najprej poveljeval Kr. ladji »Pan-tera«, nato skupini brzih enot na Rdečem morju, toda gnailo ga je v prve vrste. Izprosil si je dovoljenje, se spomladi 1. 1936 v vrstah divizije »'Oran Sasso« udeležil bitke pri Širu in si z zgledno odločnostjo v najnevarnejšem trenutku zaslužil srebrno svetinjo. Povišan v kontreadimrala je leta 1936 prevzel poveljstvo četrte pomorske divizije; i 1937 je postal admiral, 1. 1939 pa vrhovni poveljnik na gornjem Tiren-skem morju. Kranj in Cesar ga je odlikoval z velikim traikom kolonialnega reda Italijanske Zvezde; razen tega je imetnik še mnogih drugih visokih italijanskih in tujih odlikovanj. Vojvoda Spoletski je fašist :z-za prvih dni in kot član kraljevske rodbino hkratu član senata .Tudi v civilnem življenju je bil princ s svojim sportni&kim znanjem, svojim bistrim razumom in svojo or-ganizatorsko zmožnostjo zmerom opora režimu. V tem odličnem članu Savojske hiše so poosebljene najboljše čednosti njegovega rodu. Dne 10. julija 1939 se je vojvoda SooSet-ski v Plorenci porcč'1 z Ireno, princeso Grško in Dansko, četrto hčerjo pokojnega kralja Konstantina in princese Zofije Ho-henzollemske, rojeno dne 31. januarja 1. 1904. Še čisto mlada je prišla v Italijo, kjer je bivala največ v Florenck Vojvodinja Spoletska je dobra poznavalka umetnosti, in književnosti ter govori več jezikov. Z odličnim uspehom je napravila izpit za bolničarko Rdečega križa in se kot takšna zmerom vneto udejstvovala v človekoljubnem delu za ljudski ^j>lagor. Odmev v tisku Berlin, 19. maja. d. Nemški listi priob-čujejo z velikim poudarkom o slavnostni ceremoniji, ki je bila včeraj v Rimu o priliki proglasitve Spoletskega vojvode za hrvatskega kralja. Ves tisk poudarja velike vojaške sposobnosti novega kralja ter prisrčnost s katero je bilo hrvatsko odposlanstvo sprejeto v Rimu. Zlasti izraža iskreno zadoščenje, da je bil prav Spoletski vojvoda določen za poglavarja nove države, ki se je tako v miru kakor v vojni pokazal vrednega sijajnih izročil svoje hiše. Duce za povzdigo Ljubljanske pokrajine Ljubljana, 19. maja Razveseljiva novica o ukrepih, ki jih je storil Duce za gospodarsko in kulturno povzdigo Ljubljanske Pokrajine, je vzbudila v vseh krogih našega prebivalstva veliko in iskreno zadoščenje. Ti ukrepi pomenijo nov korak ne samo k normalizaciji našega javnega življenja, marveč tudi k našemu napredku v območju Imperija, ki je prevzel skrb za našo usodo. Obenem so ti ukrepi jasno pokazali, da se bo ustava, ki je zagotovila Slovencem v Ljubljanski Pokrajini kulturno avtonomijo, izvajala s tisto doslednostjo in odločnostjo, ki povsod označuje premočrtno in energično politiko Rima. Ducejevi prvi ukrepi za sanacijc kulturnih in gospodarskih razmer \ Ljubljanski Pokrajini so bili izvršeni na podlagi poročila, ki ga je podal voditelju Fašizma in Imperija Visoki Komisar Eksc. Grazioli. Tudi naši širši javnosti ni neznano, s kolikšno vnemo proučuje najvišji funkcionar v naši pokrajini vse njene probleme od najnujnejših in največjih do tistih podrobnih vprašanj, ki trenutno niti ne bi bila važna, katerih obravnavanje pa že s svojim psihološkim učinkom pomaga prebivalstvu pri njegovi prilagoditvi novim razmeram. Številne de-putacije so imele priliko spoznati to v širino in globino naše gospodarske, socialne in kulturne problematike sega-jočo razgledanost predstavitelja nove Države na slovenskem ozemlju. Simpatije, ki si jih je pridobila osebnost g. Visokega Komisarja, so že same po sebi pomemben moralni činitelj, vendar je poglavitna vez med novimi Oblastmi in ljudstvom delo, ki ga načrtno in v kar moči naglem tempu opravlja sedanja Civilna uprava na vseh področjih našega javnega življenja. Ta pozornost in skrb obvezuje naše ljudstvo k tem večji hvaležnosti, čim težji so časi, ki jih preživljamo in ki so prinesli našemu narodu toliko zgodovinskih sprememb. Na področju našega kulturnega življenja pomenijo ukrepi glede dograditve poslopij in končne opreme nekaterih vscučiliščnih institutov jasno voljo, da se Ljubljani ohrani njen najvišji uCai zavod in da se njegovo delovanje celo olajša in pospeši. Obstoj slovenske univerze ni samo vprašanje našega šolskega sistema, ki se je z ustavo Ljubljanske Krajine polnopravno vključil v naš novi politični položaj, marveč je tudi atribut in vnanji znak slovenske narodne enakovrednosti, priznanje naših tradicij in naše volje do narodnega življenja. Zato smo po prvih odločitvah Duceja na tem področju trdno prepričani, da bo v obsegu materialnih možnosti in .s pomočjo nove Države zagotovljen obstoj in funkcija tudi drugim slovenskim kulturnim zavodom. Ukrepi socialnega in gospodarskega značaja se tičejo zdravstvenih ustanov ter razširjenja in izboljšanja cest v naši pokrajini. Razmere v ljubljanski javni bolnici, ki je bila v vseh svojih oddelkih čez mero prenatrpana z bolniki, so že dolgo klicale po remeduri. Ukrep, da se opremi in izroči uporabi kirurški paviljon in da se poskrbi za izgradnjo v seučiliščnih klinik, ki smo jih doslej imeli samo v načrtih, pomeni velik korak naprej v našem zdravstvenem skrbstvu. Ne čudimo se, da je stanje naših cest vzbudilo kar enodušno obsodbo Italijanov, saj je znano, da je Italija dežela vzornih cest, kakor le redko katera na svetu. Skrb aa ceste je že za časa Rimskega imperija zapustila v naših krajih trdne sledove, ki jih ponekod niso mogla zabrisati niti dolga stoletja srednjeveške prometne zanemarjenosti. Razširjenje cestne mreže in izboljšanje že obstoječih cest pomeni predvsem poživitev dela in zaposlitev odvečnih delavskih moči s cestnimi deli. Pomeni za mnoge zaslužek in za vso Pokrajino napredek v trgovinskem in ostalem gospodarskem obtoku. Nova prometna politika bo nedvomno tudi v cestnem vprašanju upoštevala potrebo preusmeritve naše pokrajine proti Julijski Benečiji in Trstu kot poglavitnemu gravitacijskemu centru in našemu gospodarskemu izhodišču v svet. Naposled nam je blagodejna vest iz Rima sporočila bližajoče se imenovanje Pokrajinskega sveta. Z njim bo vzpostavljena nova in, kakor upamo, obojestransko koristna vez med oblastmi in ljudstvom — vez, ki naj v znamenju sodelovanja in medsebojnega zaupanja pospeši delo splošne konsolidacije razmer v naši pokrajini, kolikor io le dopušča prehodna doba vojnega gospodarstva. I Romunski poslanik v Zagrebu imenovan Bukarešta, 19. maja. d. Danes je bil tu objavljen odlok predsednika rumunske vlade, generala Antonesca, s katerim se z veljavnostjo od 15. maja imenuje za ru-munskega poslanika pri hrvatski vladi v Zagrebu Dimitrije Gs. Buzdugan. Obnova prometa z Rosno in Hercegovino Zagreb, 19. maja. s. Z Bosno in Hercegovino je bil v omejenem obsegu obnovljen tovorni promet; prav tako z Nemčijo. Cestna dela na Hrvatskem Zagreb, 19. maja. s. Službeni list je objavil odlok o novem cestnem omrežju, za katerega je določen izdatek 4 milijonov dinarjev. Nekatere ceste bodo vezale Zagreb p Splitom, Dubrovnikom jn Sarajevom. Sovražni napadi pri Tobruku odbiti Odpor v pokrajini Džimi in Gondar se nadaljuje Glavni stan Oboroženih Sil je objavil 19. maja naslednje 348. službeno vojno poročilo: V Severni Afriki je bilo nekaj napadalnih poskusov sovražnika na fronti pri Tobruku onemogočenih že v samem začetku. Na Egejskem morju so sovražna letala v prvi*' jutrnjih urah včerajšnjega dne preletela otok Rhodos ter odvrgla nekoliko bomb, k] pa niso napravile nikakršne škode. V Vzhodni Afriki so čete na Amba Ala- giju dobile ukaz, da prenehajo borbo, potem ko so se upirale, kolikor se je le dalo, ter so bile že brez hrane in brez vode in niso imele nikakršne možnosti skrbeti za svoje ranjence. V bitki pri Amba Alagiju so se posebno odlikovali: skupina Kr. karabinjerov »Amba Alogi«, četa arditov »Toseli«, četa mož-narjev divizije Savojskih grenadirjev, mi-traljeski bataljon 10. polka Savojskih grenadirjev, druga in tretja skupina 60. topniškega polka Savojskih grenadirjev, 43. skupina kolonijskega topništva in 24. skupina topništva. Sovražnik je priznal junaštvo naših vojakov ter jim dovolil čast, da ohranijo orožje. Oficirjem je pustil pištole in je odločil, da naša posadka pri izhodu iz utrdb Amba Alagija z orožjem defilira pred angleškimi četami, ki so italijanskim izkazale vojaške časti. Vojvoda d'Aosta deli usodo svojih čet. Odpor se nadaljuje v pokrajini Džima in Gondar. Nemško vojno poročilo Berlin, 19. maja. Vrhovno vojno povelj-ništvo je izdalo danes naslednje poročilo: Nemško letalstvo je včeraj in zadnjo noč izvedlo hude udarce proti angleškim pomorskim silam in trgovskim ladjam na morju okrog Anglije in na Sredozemskem morju. Bojna letala so uničila v Kanalu sv. Jurija dve trgovski ladji s skupno 12.000 tonami, zažgala zapadno od zaliva Donegala v močno zavarovanem konvoju trgovsko ladjo in hudo poškodovala tri velike transportne parnike. Na Severnem Atlantiku je neko bojno letalo uničilo 10.000-tonski prevozni parnik. Nemška bojna in strmoglavna letala so poškodovala v zalivu Sudi na Kreti križar-ko Yorkovega razreda ter dva rušilca z bombnimi zadetki v polno in potopila dve manjši trgovski ladji. Razen tega je bilo 6 velikih trgovskih ladij, med njimi ena *a prevoz goriva, tako hudo poškodovanih, da se mora računati z nadaljnjo izgubo lad- jevja. Nemška bojna letala so razdejala na letališčih na otoku Kreti 7 angleških letal na tleh in sestrelila v boju angleško lovsko letalo tipa Huriccane. V Severni Afriki so zajeli izvidniški oddelki nemškega afriškega zbora na bojišču okrog Tobruka s krajevno akcijo več ujetnikov. Sovražnik je zadnjo noč s slabimi silami odvrgel majhno število razdiralnih in zaži-galnih bomb na kraje severozapadne nemške obale. Povzročena škoda je neznatna. Letalski napadi Stockholm, 19. maja. d. Kakor poročajo listi, je bila aktivnost nemškega letalstva nad angleškim otočjem v noči na ponedeljek le manjšega obsega. Nemška letala so napadla samo nekaj objektov na dveh točkah v jugozapadni Angliji. Bombe, ki so bile vržene, po angleških trditvah niso povzročile škode in tudi niso zahtevale človeških žrtev. Francija bo Sirijo branila Izjava visokega komisarja generala Dentza Bejrut, 19. maja. d. Kakor poroča službena francoska poročevalska agencija, je imel včeraj francoski visoki komisar za Sirijo general Dentz govor, v katerem je ostro nastopil proti Angliji, ki namerava povzeti proti Siriji nekakšne tako imenovane represalije zaradi odločnosti Francije po sodelovanju z Nemčijo. General Dentz je v svojem govoru naglasil, da novi razvoj vojaškega položaja v Siriji nikakor ne vodi do kake tuje okupacije te dežele ter da prav tako niso v navzkrižju z interesi sirske pokrajine. Vojaški dogodki zadnjih dni se morajo bolj smatrati kot nujen razvoj, ki ga narekujejo določbe pogodbe o premirju med Francijo in državama osi. General Dentz je nato naglasil, da so po napadu na francosko mornarico pred Mers el Kebiru ter po znani ekspediciji na Dakar Angleži sedaj ponovno prelili francosko kri. Čeprav Francija navzlic temu nima nika-kega namena napasti Velike Britanije, je vendar odločena, da se brani proti slehernemu napadu z nasprotne strani. Sirija in Libanon sta z najtrdnejšimi vezmi poveza- na s Francijo, ki čuti dolžnost, da te vezi tudi nadalje ohrani in ojači. Ob zaključku svojega govora je general Dentz sporočil, da je prejel iz Vichyja povelje, naj ohrani francoska posestva v Levanti za vsako ceno ter jih brani pred vsakim tujim napadom. Dentz je naglasil, da bo to povelje izpolnil brez obotavljanja. Francoska vojska v Levanti je pripravljena, da bo lahko na poziv svojega šefa, maršala Petaina, postavila silo proti sili, ako bo potrebno. Berlin, 19. maja. (DNB). K pritožbam generala Dentza zaradi kršenja nedotakljivosti ozemlja francoske Sirije, ki so ga britanski letalci obmetavali z bombami, pravi angleški radio, da je britansko letalstvo v Siriji obmetavalo z bombami samo nemška letala na tleh, nikakor pa da niso napadala onih nemških letal, ki so letela preko Sirije v obratni smeri. Iz tega je jasno razvidno, pravi londonski radio, da britanski imperij učinkoviteje brani nedotakljivost Sirije, nego to lahko stori vichyj-ska vlada. Irak v borbi za neodvisnost Bejrut, 19. maja. d. Včerajšnje vojno poročilo generalnega štaba iraške vojske pravi, da so iraški udarni oddelki na zapadni fronti izvršili napad proti sovražnikovim tankom in jih prisilili k umiku, pri čemer so imeli Angleži precejšnje izgube. Na južni fronti so iraške sile v noči na 17. maja napadle sovražnikova taborišča pri Maakuilu in Alehuaibi. Britanske čete so pri tem utrpele znatne izgube. Oddelki sovražnih tankov so se morali umakniti nazaj v izhodna taborišča. Iraški bombniki so prav tako večkrat napadli britanska oklopna vozila v puščavi. Več oklopnih vozil je bilo uničenih. Iraško letalstvo je nadalje izvršilo več izvidniških poletov, s katerih so se vsa iraška letala srečno vrni-nila. Sovražno letalstvo je preletelo Bagdad in vrglo nekaj bomb na Rašidovo taborišče. Transj ordanski ubežniki v Iraku Bejrut, 19. maja. s. Četa vojakov, ki so pripadali transjordanski vojski, se je javila iraškim vojnim oblastem. Pobegnili so iz nekega britskega taborišča ob iraškem petrolejskem vodu. Britski bombniki so ponoči napadli neko sirijsko letališče. Med francoskimi četami in civilnim prebivalstvom so številne žrtve. Pobeg poglavarja palestinskih upornikov Bejrut, 19. maja. rs. Iz Palestine je dospela vest, da se je poglavarju palestinskih upornikov Fauzi Kaukiju posrečilo uiti skozi angleške postojanke v puščavi in da je prišel na višavje pri Nablasu. število njegovih privržencev se z vsakim dnevom veča. Salomonove kleti zaklonišče Bejrut, 19. maja. rs. Angleško vojaško oblastvo v Jeruzalemu je odredilo, da se morajo starinske Salomonove kleti, ki so bile pred tri tisoč leti zgrajene za shrambo slovitega vina iz Jordanske doline, spremeniti v zaklonišča pred letalskimi napadi. V kleteh je prostora za 8000 ljudi. Verske oblasti v Jeruzalemu, ki so prvotno nasprotovale tej zamisli, so sedaj privolile, da se smejo kleti uporabiti za zaklonišče, ker so dobile zagotovilo, da se jih bodo poleg angleških vojakov' smeli posluževati tudi židje. Položaj Se nejasen Stockholm, 19. maja. rs. Iz Sidneya poročajo, da je začasni ministrski predsednik Fadden izjavil, da se položaj v Iraku še ne bo kmalu razjasnil. Manifestacije v Maroku Tanger, 19. maja. rs. O priliki otvoritve ^deža reformirane arabske narodne stranke ae je vršila velika manifestacija musli- manske solidarnosti za Irak. Manifestacije so se udeležile ogromne množice muslimanov iz španskega Maroka. Manifestanti so vzklikali Italiji in Nemčiji. Razgovori v Ankari New York, 19. maja. d. Ameriški listi in ameriške poročevalske agencije poročajo iz Carigrada, da je imel nemški poslanik Papen te dni dolgotrajne razgovore z ruskim poslanikom v Ankari, Vlnogr&dovoin. Po zaključku teh razgovorov je Papen izjavil predstavnikom tuje poročevalske slu. žbe, da se bo morda Sovjetska Unija ne-oficielno priključila nemško-italijanekim vojaškim operacijam na Bližnjem vzhodu. Hkratu se je tudi zvedelo, da sta imela tako nemški poslanik Papen kakor tudi sovjetski poslanik Vinogradov razgovore z iraškim vojnim ministrom Šavkatom za njegovega obiska v turški prestolnici. Sav-kat je pred odhodom v Bagdad izjavil, da bo Irak lahko nudil zadosten odpor proti angleški akciji, ako bo deležen dovolj izdatne pomoči od držav osi Ameriški listi objavljajo nadalje tudi informacije, ki trdijo, da je v petek in v soboto več vlakov vojnega materiala, vozečih iz Sirije proti Iraku, pasiralo turško ozemlje. Nova nemško-turska trgovinska pogodba Carigrad, 19. maja. u. Kakor poroča službena poročevalska agencija, je treba v kratkem pričakovati podpisa nove nemško-turške trgovinske pogodbe, obsegajoče izmenjavo blaga v višini 45 milijonov turških funtov. Turčija bo Nemčiji v zameno za nemške industrijske proizvodnje dobavljala v prvi vrsti žito, industrijske surovine in suho sadje. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 19. uri Ponedeljek, 19.: Zaprto. Torek, 20.: Učenjak. Red A. Sreda 21.: Učenjak. Red Sreda, četrtek, 22.: ob 15. uri: Mali lord. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. — Ob 19. uri: Kovarstvo in ljubezen. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Delo domačega pisatelja Detela, »UČENJAK« je vesela in duhovita satira. Vsebinsko obravnava mehanično pojmovanje in uporabljanje frenologije, ki je znanost, s pomočjo katere je mogoče po obliki človeške lobanje določevati človekovo abnormalnost ali normalnost. Psihiater dr Blažič, ki zastopa to teorijo je osrednja figura te zabavne »igre, v kateri povzročijo različni zapletljaji mnogo komičnih prizorov. OPERA Začetek ob 19. url. Ponedeljek, 19.: zaprto. Torek, 20.: Ples v maskah. Red Torek. Sreda, 21.: Baletni večer. Bed Premierski. j četrtek 22.: ob 15. uri: Princeska in zmaj. Mladinska opereta. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. — Ob 19. uri: Seviljski brivec. Red četrtek. ★ Abonenti reda Torek bodo imeli drevi ob 19. uri za svoj red predstavo Verdijeve opere »Ples v maskah«. Učinkoviti libreto, v katerem je orisana zarota zoper grofa Riccarda in tragedija ljubosumja, je podlaga za glasbo, ki vsebuje pevne, močno dojemljive arije in lepe zbore. Peli bodo glavne partije: Franci, Janko, Laboševa, žpanova, Ivančičeva, Dolničar, Zupaa, Lupša i. dr, Dirigent; A. Neffat. Režiser: D. Zupan. Red Premierski bo imel v sredo prvo uprizoritev baletnega večera, ki obsega zelo zanimiv spored. Ta obsega: Griegovo lirično suito, Novakov balet: Signorina Gioventu, Gluckov dramatični balet Don Juan, Ravelov Bolero (slika iz španskega življenja) in Lisztovo madžarsko rapsodijo št. 2. Sodeloval bo celokupni balet in zbor z vsemi solisti in selistinjami. Koreografije so delo inž. Golovina in B. Pilata. Deloma novi kostumi so izdelani po osnutkih Pilata. Večer bo spremljal deloma orkester, deloma klavir. Orkester bo vodil dirigent A. Neffat. Pri klavirju pa bosta: dr. švara in D. žebre. P. n. gledališke obiskovalce opozarjamo, da bo od torka 20. t. m. dalje poslovala dnevna blagajna v Operi (predprodaja vstopnic za dramske in operne predstave) vsak dan dopoldne ob pol 11. do pol 13. ure, popoldne pa od 17. do 19. ure. V Drami je odprta blagajna vedno samo pol ure pred predstavo. V Operi se dobijo vstopnice za vse operne in dramske predstave že en dan poprej v gori navede m h poslovnih urah in p. n. občinstvu priporočamo, da si nabavlja vstopnice že v pred-prodaji, da se tako izogne čakanju in navalu pri blagajni pred pričetkom predstave. Italijanska industrija umetnih tekstilnih vlaken . Iz letnega poročila znane italijanske družbe »Snia Viscosa«, ki spada med največja podjetja te stroke na svetu, je razvidno da se je italijanska produkcija umetnih tekstilnih vlaken v zadnjih letih nadalje povečala, pri čemer se kaže predvsem naraščanje produkcije celulozne volne, ki ie tudi v drugih državah že nadkrilila produkcijo umetne svile. Prav tako je na svetovnem trgu povpraševanje po celulozni volni že večje kakor povpraševanje po umetni svili. V prvih petih mesecih lanskega leta (do vstopa Italije v vojno) je znašal italijanski delež v svetovnem izvozu umetnih tekstilnih vlaken 45 odstotkov. Celotni rezultat lanskega leta kaže pri umetni svili majhno nazadovanje, medtem ko se je izvoz celulozne volne držal na višini prejšnjega leta. Po vrednosti pa se je celotni izvoz umetnih tekstilnih vlaken povečal zaradi ugodnejših cen. Ze pred vstopom Italije v vojno je italijanska industrija umetnih vlaken krila 50 do 60 odstotkov celotne potrošnje tekstilnih vlaken na domačem trgu. V drugi polovici leta pa se je nadalje dvignila potrošnja celulozne volne, pa tudi potrošnja umetne svile, pri čemer je bilo podjetjem dovoljeno zvišati ceno za 10 do 15 odstotkov. V sodelovanju z Nemčijo oskrbuje Italija v znatnem obsegu evropske države z umetnimi tekstilnimi vlakni. Od celotne italijanske proizvodnje umetnih tekstilnih vlaken odpade največji del na družbo »Snia Viscosa«, ki obratuje z glavnico 700 milijonov lir. Ta družba je imela lani 83.1 milijona lir čistega dobička (prejšnje leto 75.2) in bo na vsako delnico v nominalni vrednosti 250 lir izplačala 24 lir dividende (prejšnje leto 25). Znižanje dividende bi bilo določeno v skladu z zakonskimi predpisi, ki so bili izdani lani v decembru. Družba »Snia viscosa« ima v 12 obratih dnevno produkcijo 238.000 kg umetnih tekstilnih vlaken; od tega odpade 150.000 kg na celulozno volno, 80.000 kg na umetno svilo in 8000 kg na umetno volno iz kazelina takozvani »Lani-tal«. Družba je lani od svojih investicij odpisala nadaljnjih 60 milijonov lir, navzlic temu se je knjižna vrednost investicij zaradi novih naprav povečala za 15 na 529 milijonov. Z lanskim odpisom so celotni odpisi narasli na 391 milijonov. Vrednost zalog in blaga znaša 156 milijonov, likvidna sredstva pa so Izkazana z zneskom 160 milijonov lir. Med ostalimi podjetji družbinega kon- cema, ki so v bilanci vnesena z vrednostjo 334 milijonov, je omeniti družbo »Tor-viseosa«, ki je dosegla produkcijo 60 do 65 milijonov kilogramov specialne celuloze. Družba »Cisa Viscosa«, ki ima glavnico 151 milijonov lir, obratuje z dnevno produkcijo 110.000 kg umetnih tekstilnih vlaken. Od ostalih podjetij milanskega centra industrije umetnih tekstilnih vlaken je omeniti družbo »Chatillon« z dnevno produkcijo 55.000 kg umetnih tekstilnih vlaken (40.000 kg umetne svile in 15.000 kg celulozne volne). Ta družba obratuje z glavnico 107.5 milijona lir. Nadalje je omeniti družbo »Rhodiaceta Italiana« (dnevna produkcija 4500 kg. glavnica 55 milijonov lir), »Orsi Mangelii — SAOM — Rayon — Forli« (dnevna produkcija 6000 kg, glavnica 20 milijonov lir), »Gerli Indu-stria Rayon« (dnevna produkcija 22 000 kg umetne svile, glavnica 13 milijonov lir), »Bemberg« — Mileno (dnevna produkcija 2500 kg. glavnica 600 milijonov lir) ln končno »Fibre Tessili ArtificialI«, Milano (dnevna produkcija 2500 kg, glavnica 4 milijone lir). Celotna italijanska proizvodnja umetne svile in celulozne volne je bila za leto 1939 označena s količino 145 milijonov kg, t. j. dvakrat toliko, kakor leta 1935. Za lansko leto zadevne številke niso bile objavljene, vendar je računati s tem, cla se je produkcija od leta 1939 še nadalje povečala za okrog 30 odstotkov. Obnavllafte ns&ročmgso Gruppo Assicura- tivo Italiano d' lmportanza primarla. esercitante tutti i rami. cerca per la provincia di LUBIANA Agente Generale fornito di vaste relazio-ni. esperienza assicurati-va, referenze. Inviare offerta con curriculum vitae a Cassetta 664 Z. Unione Pubblicita Italiana. Trieste. Velika Italijanska zavaroval, skupina Iti izvršuje vse panoge zavarovanja, išče za ljubljansko pokrajino generalnega zastopnika ki ima obširne zveze, zavarovalno prakso fn priporočila. Ponudbe s curriculum vitae je poslati na naslov: Cassetta 664 Z. Unione Pubblicita Italiana, Trieste. Mestni pogrebni ca vod Občina Ljublian* f Po dolgem mukepolnem trpljenju nas je naš predobri oče, stari oče, stric in tast, gospod Martin Kocljan v starosti 76 let za vedno zapustil. Pogreb dragega pokojnika bo v torek 20. t. m. ob %5. uri popoldne z žal — kapele sv. Antona k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 18. maja 1941. Žalujoče rodbine: Kočij an, Kosem Kipar, profesor v p. ALOJZIJ REPIČ Do poslednjega domovanja ga pospremimo v torek, 20. t. m. ob 16. uri, iz žalske kapelice sv. Andreja. Tihega sožalja prosijo v globoki žalosti preostali. Ljubljana, 19. maja 1941. vdova Terezija, otroci in sorodstvo T—9,0 V 1C41 ==■ ^ JUTRO št. 110 — - ----3 Na mostovih in cestah Balltana Prvi pregled uspešnih nemških vojevanj na Balkanu prinaša nemški vodilni dnevnik izpod peresa vojnega poročevalca Wernerja Storža. Pri nemškem prodoru, po katerem je v treh tednih za plapolala nemška zastava na Akropoli, opisuje v glavnem takole delo tistih, ki so pohodu nemške vojske u gladili pot: Poznavalci Balkana ljubijo pokrajino, ki je v Grčiji s svojimi skalnatimi gorovji podobna prirodnemu kamnitnemu vrhu, da bi ga umetno ne mogli lepše urediti. Toda vsakdo se boji balkanskih »cest«. To so ckorne prašne poti, ki zdaj tu zdaj tam enostavno izginejo ali pa so prekrižane od potokov in hudournikov, da jim je kos le pieizkušena roka. Taka pokrajina je bila že sama na sebi močno branilčevo orožje. Toda za nemško vodstvo najhujše razmere niso bile ovira, ki ie ne bi bilo zmoglo v kratkem času. Treba je na prvem mestu imenovati pionirje, ki doslej še niso imeli tako vsestranskih in docela novih nalog. Ko je nemška vojska vkorakala v Rumu-nijo, je bila prva naloga nemških pionirjev, da sredi hude zime pripravijo ceste bližajočim se četam. Ceste so mogli spoznati samo po brzojavnih drogovih, štrlečih iz debelega snega. Z vrtalnimi kladivi so rušili led po cestah. Potem so morali na novo zgraditi mostove ali pa jih učvrstiti, da so lahko prenesli težo nemških vozil. En sani bataljon je tako v 16 dneh zgradil 25 mostov v dolžini 344 m. Komaj so bile ceste za pohod v redu, so nastali novi močni snežni zameti. In spet je bilo treba precej ti uda za očiščenje. Potem pa je spet začel sneg kopneti in so nastopile nove nevar- Množica vtisov iz vojne proti Jugoslaviji je človeka kar zmedla, pravi nemški vojni poročevalec dr. Pavel Neumair. Posebno zanimivo je pogosto vprašanje. zakaj je prišlo do vojne, ko smo to vpiašunje prvič staviii, sta stala pred nami Uva predstavnika neke posebno ugledne jugoslovanske divizije, ki sta se prišla pogajat za premirje. Mlajši izmed njiju je goioril zelo odkritosrčno. Bil je častihlepen aktivni oficir in je brez pridržku priznal: »Da, hoteli smo vojno, ker nismo marali biti kakor druge dižave, ki se dajo razdediniti z enim samim zamahom!« Vtis teh besed je bil dovolj nena\'aden in zdaj za nas ni bilo nobenega dvoma več, da so nekateri krogi zastopali usodne nazore, da se pristop k trojnemu paktu ni skladal z narodno častjo, j Bili smo presenečeni, ko smo pod docela drugimi okoliščinami kakih 8 dni pozneje še enkrat trčili na to vprašanje: o trojnem paktu in o vojni. V nekem mestu srbskega Banata, kjer je moralo nemško vojaštvo po svarilih končno za ostrašenje strašno obsoditi strelce in upornike, so ondotni .\~emci izpovedali, da se je na vojno huj-skalo z besedami: »Bolje rat nego pakt!« Oba ta dva vtisa, pravi poročevalec, sta nem izdala smer propagande. Častniški zbor je osvajal z vabljivo besedo o narodni časti, preprosti ljudje pa so bili vneti v svoji bojevitosti. Ostane samo vprašanje, koga vse je to zajelo. Majhen del častnikov je menda verjel, da je vojna nujno potrebna, kakor je na drugi strani geslo »Bolje rat nego pakt«- dvignil grobijane pokonci. Toda med tema dvema skupinama, ki — Ureditev študija na Zagreb, 19. maja Z zakonsko odredbo je poglavnik samostojne Hrvatske dr. Ante Pavelič na predlog ministra za bogoslovje ln prosveto dr. Mileta Budaka uredil bodoči študij na zagrebški univerzi za domačine in pripadnike prijateljskih narodov. v zvezi z ureditvijo študija na hrvatskih visokih šolah, med katere spadajo poleg univerze z vsemi fakultetami še Visoka ekonomsko-komercialna šola. Akademija za glasbo in gledališka umetnost. Višja pedagoška šola in Akademija likovnih umetnosti, je minister dr. Budak imenoval posebno poverjeništvo, sestoječe iz profesorjev na omenjenih šolah, katerega naloga je. da v čim krajšem roku sestavi načrte in predloge za temeljito preosnovo in obnovo hrvatskega vseučilišča tako v personalnem kot v učnem pogledu. Poverjeništvo bo moralo poskrbeti za čim tesnejše in vsestransko sodelovanje hrvatske univerze in njenih visokih šol z ostalimi evropskimi univerzami, zlasti z nemškimi in italijanskimi. Zakon, ki ga je poglavnik dr. Ante Pa- 1 velič izdal glede vpisa na zagrebško um- . verzo, dovoljuje do vključno 31. maja 1911 | Iz italijanske zgodovine Končne borbe za: Vojevanje savojskega kralja Karla Alberta proti Avstriji je bilo izprva srečno, kmalu pa se je izprevrglo v nesrečo, ker so ostali trije vladarji odpovedali pomoč. Kljub vsemu so Italijani ponovno pokazali, da se znajo boriti. V Kurtafonu in Mon-tanari so mladi krščanski študentje s svojim pogumom javno izpričali, da je italijansko vprašanje dozorelo in da poraz sicer lahko zavleče rešitev, ne more je pa več preprečiti. Poraz piemontske vojske ie začasno zavrl liberalno monarhistični poizkus in je odprl svobodno pot demokratičnim silam italijanskega naroda. Med avgustom 1848 in marcem 1849 se je narod polastil oblasti v Benetkah, Firenci, Rimu in Piemontu. Ko se je obnovila vojna med Piemontom in Avstrijo tei se je usodno zaključila 23. marca s črnim dnem bitke pri Novari, so sledili še naoaljnji poizkusi, lu pa so se prav tako trpko končali: Brescia se je uprla 23. marca in je bila po 10 dneh obupnega odpora prisiljena na kolena. Rimska republika, ki je štela v svoj krog branilcev 'Garibaldija in cvet domoljubov iz vse Italije, je morala šele po 4 mesečin obupne borbe podleči premoči francoskih sil. Slavno se je nadalje zapisala v zgodovino junaška obramba Benetk, ki sta jim načelovala Daniele Manin in Guglielmo Pepe. Poizkus zedinjenja Italije se je torej tokrat izjalovil. Navidezno se je Italija vrnila v stanje, kakršno je bilo pred velikim nosti. Cela jezera blata je bilo treba zasuti s kamenjem. Kopičenje ledu je ogražalo mostove in je bilo treba led razstreljevati. Ko je Bolgarija pristopila k trojnemu paktu, so morali pionirji opraviti največjo nalogo: most čez Donavo, široka, naglo tekoča reka je bila premagana s štirimi mostovi in s posebnim brodom. Za to nalogo je bilo potrebnih več pionirskih bataljonov. Po poročilih in fotografijah je postal najbolj znan oni most, ki ga bo zgodovina zabeležila kot največji vojni most v vseh časih. V dvojni vozni širini je doig 1066 m in zgrajen s pomočjo donavskih vlačilcev. Tako so lahko tudi težki oklop-nik in največji tovorni avtomobili zdrčali čez Donavo. Pohod čez Donavo se je torej lahko pričel. Pionirji so s prvimi oddelki nemške vojske preizkusili nosilnost mostov, okrepili so jih in poiskali tudi plitva mesta, kjer ni bilo treba zgraditi mostov. Označili so ceste in namestili table z nemškimi napisi, kajti bolgarska cirilica je nemškim vozačem bila seveda španska vas. Marsikateri vozač je bil zatorej prav hvaležen, če je na primer pred prelazom Sipko ugledal napis, da je tam blizu poslednji studenec, kjer lahko pred vzponom napoji hladilnik. Ko je nato bilo izven dvoma, da bo Grčija žrtvovana za angleško pohodno področje proti Nemčiji, se je pričelo novo delo nemških pionirjev. Spet so morali učvrstiti ceste proti grški meji. Mostove so razširili, ceste na novo trasirali, razstrelili previsne skale, ovinke so ublažili in so s prometnimi bataljoni zagotovili tudi nemoten železniški promet. Potem se je pričela borba. Iznenaden pohod proti Jugoslaviji je ustvaril nov polo- 1 notranje politično gledano — nimata nobenih stikov, je bila velika množica tistih, ki so z nezaupanjem zrli v bodoče dni. V bližini Beograda piše dalje dr. Neu-mair, sem govoril z nekim ujetim general-štabnim polkovnikom. Po rodu je južno od Celovca, bil je gojenec v avstrijski vojaški akademiji, potem je bil pri artileriji v svetovni vojni, nakar je bil leta 1919 uvrščen v jugoslovansko vojsko. Rekel mi je, da poučeni krogi med Srbi napravijajo samo družbo kakih 40 ljudi odgovorno za vojno. Ožji krog oseb je bil pod angleškim vplivom in je lahkomiselno postavil državo na kocko. Geslo: »Bolje rat nego pakt« ni bilo popularno. Vžgalo je samo pri nekaterih častihlepnih ali manj vrednih i ljudeh, medtem ko so uvidevni ljudje smatrali pakt za olajšanje in za dobro jamstvo bodočnosti. Začasni zaključek zloma je kapitulacija. K temu pomembnemu dejanju ni bil poslan noben drug mož kakor tisti, ki je nedavno prej podpisal pristop Jugoslavije k trojnemu paktu. To je bilo politično veliko presenečenje in za kratkotrajno vojno vlado velik poraz. Tisti, ki so prej rekali: »Bolje rat nego pakt«, niso prišli s pooblastilom umirajoče države, marveč je prišel premirje podpisat dr. Cincar Markovič, ki se je še enkrat postavil na prag nove bodočnosti. In ta bodočnost zaenkrat ne bo svetla ne vesela. Toda pretresljivi primer ponosa in propada jugošlovenske države je pokazal svetu, kolikšna odgovornost pred zgodovino pritiče državnikom, katerim je narod zaupan v napredek ali pogubo. zagrebški univerzi prehod in vpis na univerzo in visoke šole Neodvisne države Hrvatske v Zagrebu vsem slušateljem Hrvatom in pripadnikom prijateljskih narodov, ki so bili vpisani v letnem semestru na vseučiliščih in visokih šolah v Beogradu in Ljubljani, na filozofski fakulteti v Skoplju in na pravni fakulteti v Subotici. Prošnje in dokumente za vpis je treba izročiti dekanatom do 25. maja. Fakultetni svet bo odločil o sprejemu ali odklonitvi slušatelja ln o tem, aU bo prijavljencu priznan prejšnji študij, bodisi v celoti, bodisi le nekateri semestri ali izpiti. S to zakonsko odredbo, ki stopi v veljavo z dnem objave v »Narodnih novinah«, prenehajo veljati vsi predpisi, ki s to uredbo ne soglašajo. Prav tako je poglavnik odredil z uredbo, da se more aktivna učna služba rednih in izrednih univerzitetnih profesorjev in profesorjev visokih šol podaljšati tudi preko dosedanjih 70 let, če zahteva službena potreba in prizadeti redni ali izredni profesor na to podaljšanje izrecno pristane. Prizadeti pa more vsak čas zahtevati upokoji-1 tev. »Hrvatski Narod« prinaSa tudi že poro-| čila s slikami o vpisovanju akademske zedinjenje Italije letom 1848. V resnici pa Je nesrečna usoda v letih 1848-49 razdrla poslednje federalistične iluzije. Ves narod je bil prepričan, da se revolucijske sile ne dajo več brzdati in da se da vprašanje Italije rešiti samo na ta način, da prevzame vodstvo en sam vladar, vse sile naroda pa naj se strnejo pod enotno vlado, ki bo načrtno pripravila italijanski narod na vojno proti Avstriji. Za to veliko in častno nalogo je bil namenjen Savojec Viktor Emanuel, kateremu je kralj Karel Albert izročil odgovornost za prestol in za obračun z Avstrijo prav tisti dan, ko je sprevidel, da se je njegov sen razblinil in ko je moral iti umirat na tuje, v pregnanstvo. Viktor Emanuel II. je bil dostojen dedič znamenitih mož, ki smo jih že podrobneje spoznali: Emanuela Filiberta. Viktorja Ame-deja II. in Karla Emanuela III. Držai se je liberalnega reda in je brž sprevidel, da Piemont nikakor ne mara opustiti poti k drznemu vzponu, katero je že nastopil. Srečen pomočnik v tej težavni nalogi je postal grof Cavour s svojim bistrim političnim razumom. Ena, toda velika skrb grofa Cavourja je bila: učvrstiti Piemont vnanje in notranje za nevarno tveganje. Na znotraj je bilo treba na vsak način gospodarsko dvigniti deželo ir« to na temelju onih načel, ki jih je angleški liberalizem po letu 1846 zmagoslavno uveljavil. V vnanji politiki pa je grof Cavour previdno stremel za tem, da izbavi Piemont iz žaj. Srbi so zažgali, kar je bilo lesenega, in nemški pionirji so morali pogasiti več manjših in večjih zažganih mostov. Preden mostovi niso bili obnovljeni, so morali pionirji poiskati vozačem prehode čez plitvine. Noč in dan nI bilo miru, ure so minevale med delom in napredovanjem, pa naj je želodec še tako krulil. Na ozkih cestah so pionirji vlekli naprej svoje težke pon-tonske vozove in privesek z orožjem. Zasledovanje sovražnika je vodilo tja do meje brezcestne Albanije, čez ozke zasnežene prelaze. Sicer je sovražnik razstrelil vse mostove čez Vardar, ostal je samo železniški most. Nemški pionirji so ga okrepili in že je bil omogočen pohod na drugi breg. Sovražnik je z vsemi sredstvi oviral obnavljanje mostov in cest. Posebno v Grčiji so morali pionirji zgraditi most čez Aliatmon sredi najhujšega topniškega ognja in marsikateri nemški pionir je tu za vedno obležal. Zdajci se je vreme spremenilo. Medtem ko so doslej ogromni oblaki prahu za-grinjali kolone vozil in njihovo posadko ter jih oblagali s celo skorjo umazanije, je postala borba s pokrajino še težavnejša, ko je več dni trajajoče deževje spremenilo ceste v močvirje. Do osi so tonila vozila v blato. Vsaka ovira pa je pomenila zastoj, kajti s ceste ni bilo mogoče kreniti čez travnike ne na levo ne na desno, ker bi se vozilo neusmiljeno potopilo. S tramovjem in kamenjem je bilo treba napraviti ceste spet kolikor toliko sposobne za nadaljevanje vožnje. Marsikod pa so bili Angleži spretno položili mine, ki so jih morali pionirji iskati in razstreljevati. človek pa naglo vse pozabi. Napori so bili za devetimi gorami, ko se je nemška vojska popeljala po lepih asfaltiranih cestah Atike. niladeži v delovne tabore in predvojaško izobrazbo. Ustaška omladina, ki šteje zdaj že tisoče, se vežba na Stadionu v Maksi-miru. Tu sprejemajo tudi tujce Srbe, Slovence in Črnogorce, pri posebni mizi pa tudi Žide. Zgodaj zjutraj se začenja delo. Med akademiki so tudi odposlanci z dežele, ki so prišli po navodila in bodo nekaj dni delali v posebnem tečaju, da bodo znali doma organizirati delovne sile. Omla-dinci, ki so se prijavili, bodo v kratkem nastanjeni v taboriščih. Vsakdo mora sodelovati v delovnih taborih, pravico do predvojne izobrazbe pa bodo imeli le Hrvati in pripadniki prijateljskih zavezniških narodov, študentje, ki bodo uniformirani, bodo zaposleni pri projektiranih javnih delih. Služba bo trajala 4 mesece. Delati bodo morali tudi Srbi in Slovenci, enako tudi židje, toda ločeni od Hrvatov. Predvojna izobrazba bo začela takoj, z javnimi deli pa bodo začeli v najkrajšem času. Hrvatski turizem doslej in v bodoče Zagreb, 19. maja Hrvatska glasila iznašajo zdaj mnogo pritožb zoper upravo v bivši Jugoslaviji. Zlasti je žgoče vprašanje denarja. Poglejmo naslednje poglavje! Od tujskega prometa, pravi zagrebški »Narodni list«, je imela Jugoslavija letno povprečno po 1 milijardo dohodkov. Od tega je priteklo samo s področja sedanje hrvatske države okrog 700 milijonov dinarjev. Več ko 70% od skupnega števila turistov v Jugoslaviji je prišlo na področje sedanje hrvatske države, izmed tujcev iz drugih krajev sveta pa nad 80%. Toda od celotnega dohodka, ki ga je prinašal tujski promet na področju sedanje Hrvatske, ni ostalo v rokah naroda niti polovica, več kakor polovica pa je šla v obliki davščin in taks ln dohodkov od prometnih sredstev v beograjske blagajne. Iz državne blagajne je potem šel denar v obilni meri za urejanje asfaltiranih cest po Srbiji, za razkošne zgradbe v Vrnjački in Niški Banji in v vrste drugih kopališč, Hrvatski tujsko-prometni kraji žal niso dobili iz beograjske blagajne od svojega denarja toliko, da bi se bil zgradil kak zdraviliški dom v katerem koli važnem tujsko- VSAKDANJE LAŽI Brivec: Gospod, takoj pridete na vrsto! Trgovec: Tole srajco vam lahko priporočim. Tudi sam nosim takšno! Zobozdravnik: še malo ne boste čutili, da je zob že zunaj! Radijski napovedovalec: In zdaj boste čuli zelo zanimiv glasbeni spored. Mladenič: Nikdar nikoli nisem ljubil kakega bitja tako, kakor ljubim tebe! Mati (v tramvaju ali na železnici): Oh, moja punčka pa res še nima niti treh let. Kazenski zagovornik: Ali je kdo v tej dvorani, prosim, gospodje sodniki, ki ne bi bil prepričan o popolni nedolžnosti mojega klienta? moreče politične izolacije. Medtem ko je avstrijska policija z brezobzirno strogostjo drobila vsakršne revolucionarne poizkuse in so italijanski mučeniki iz najrazličnejših stanov in slojev v Belfioru izpričali, da je zedinjenje Italije postalo srčna zadeva vsega italijanskega naroda, v teh usodnih časih se je grof Cavour pridružil Franciji in Angliji v takratni krimski vojni. Pri tem je imel svoj račun. Ko je vojni sledil pariški kongres, Je želel grof Cavour prvič v zgodovini spraviti italijansko vprašanje pred mednarodni forum, in sicer pod pokroviteljstvom Piemonta. Navdušujoča piemontska politika je Vzbudila toplo soglasje liberalnih in nacionalnih struj v posameznih italijanskih državah. Savojska dinastija je postala splošno priljubljena. že se je bližal dan, ko bodo kronani uspehi njenih prizadevanj. Na sestanku v Flombieresu je grof Cavour odstopil Nico in Savojsko zato, da je dosegel pomoč Napoleona m. v vojni leta 1859, ki je položila temelj ustvaritvi enotne Italije. Vojna je potekla zmagovito, revolucije v Toscani, Parmi, Modeni in Romanji pa so odpihnile stare vlade. Revolucionarji so ponudili vodstvo kralju Viktorju Emanue-lu II. Zdaj ni bilo več sile na svetu, ki bi še mogla obrzdati italijansko navdušenje. Naooleon III. je tedaj iznenada podpisal premirje v Villafranci in že je spet vse bilo na kocki, ker francoski cesar ni držal besede. To je tako ogorčilo grofa Cavourja, da se je odpovedal svojim velikim nalogam. Ali že januarja 1860 je ponovno vzel vodstvo piemontske politike v roke in s tem vred tudi skrb za italijansko usodo. prometnem kraju. »Novi list« se zgraža, j da je bila namesto »Kur-salona« v Crikve-nici zgrajena »gradbena spaka na najvidnejšem mestu — Sokolskl dom ... « Dalje pravi »Novi list«, da so Hrvati pred dvema desetletjema ustanovili komercialno in propagandno tujsko-prometno ustanovo, ki pa je kmaiu postala torišče beograjske »čaršije«. Od vseh dohodkov je prišlo le nekaj miloščine v hrvatsko kraje, ostalo pa so si delili razni kumi .n ostali člani beograjske »čaršije«, ko so odhajali iz visokih služb v pokoj. Leto 1931-32 je bilo zaradi gospodarske krize posebno usodno za tujski promet Hrvatsko hotelirstvo je zašlo v težave in nI moglo odplačevati visokih letnih obrokov. Zvrstile so se številne konference, toda pomoči ni Di-lo in je vprašanje sanacije še danes odprto. Vložene so bile številne prošnje ^a zgradbo modernih avtomobilskih cest, izdelani so bili številni predlogi, toda zaman. Kredita ni bilo. V Hrvatskem Pri- Cudno prav za prav, kako hitro se ljudje, in mladina še posebej, privadijo vsega novega Dober mesec ali nekaj več je poteklo od tedaj, ko smo sestavljali račune in delali načrte, kako bomo letos dobili novega državnega prvaka v nogometu, pa se je nato dvignil om strašni vihar in zdaj smo ostali sami med seboj tudi na športnem polju. 13 nogometnih klubov je še v članstvu Slovenske nogometne zveze s sedežem v Ljubljani, ostali dve tretjini in več sta pa ostali onstran novih meja. Zdaj imamo pač starega prvaka z nogometnih igrišč, kje in kako se bomo na zelenem polju odslej merili v sposobnostih z drugimi, bo šele pokazala bodočnost. Kakor smo dejali, se je mladina najprej znašla tudi v sedanjih novih razmerah in tako so se med prvimi vrnili na svoje terene tudi nogometaši. Pri tem jim je daia nekaj pobude tudi nogometna zveza, ki je takoj po obnovitvi dela razpisala posebno »uradno« tekmovanje za oni pokal, za katerega bi se bila morala letos po prvotni zamisli boriti vsa slovenska nogometna moštva. Zdaj bo v tej konkurenci nastopilo samo vseh 11 ljubljanskih enajstoric; pari in srečanja so razdeljena tako, da bo za prvo silo nogometnih tekem dovolj za cela dva meseca. Za to novo pokalno tekmovanje je bil v nedeljo otvoritveni dan. žreb je določil prvih šest enajstoric, od katerih bodo tri odpadle — po dvojnem pokalnem sistemu, ostale tri pa bodo šle nato v boj z ostalimi petimi. Teh preostalih 8 moštev bo nato igralo dalje po istem sistemu — do dvojnega finala. Namesto treh nedeljskih tekem pa smo videli samo dve, ker tretja — med Herme-sora in Vičem — iz neznanih razlogov ni bila odigrana. Kakor kaže, bo Hermes verjetno kar par forfait prišel v naslednje kolo, kot ostala favorita pa veljata — vsaj po nedeljskih prvih zmagah — še Ljubljana in Svoboda. Nekaj o tekmah Prizorišče vsega nedeljskega sporeda je bilo igrišče SK Ljubljane, kjer se je posebno popoldne kljub neprijaznemu vremenu zbralo nekaj sto prijateljev nogometne igre. Med navzočimi smo opazili skoraj polnoštevilno zbrane zastopnike raznih" odborov v nogometni organizaciji, za športno misel pa so prišli priložit svoj oboi tudi številni zastopniki italijanske Oborožene Sile. Dogodki na igrišču niso presegali okvira običajnih prijateljskih tekem med domačimi moštvi, pokazali pa so, da so si igralci vendarle že nekoliko razmajali ude in bomo slej ko prej — če dobimo resno konkurenco — le lahko videli nekaj te tako udomačene igre z žogo. Dopoldanski spored sta izpolnili moštvi Svobode in Jadrana. Dvoboj se je končal s 4:2 (0:2) v korist Svobode. Zmagovalci v prvem delu igre niso obetali posebnega, so pa po odmoru zbrali vse sile in želi nepričakovan uspeh. Borba je bila skoraj ogorčena, zato pa je precej trpela njena vnanja oblika. Popoldanska nasprotnika sta bili enaj-storici Ljubljane in Mladike. Belo-zeleni so poslali v to tekmo deloma kombinirano enajstorico — iz rezerve in juniorjev — in zasluženo spravili zmago. Reči pa je treba samo dobro tudi o Mladiki, ki se je ves čas držala prav dobro in pripeljala na teren tudi nekatere zelo marljive moči. Končni izid je bil 4 : Z (2 :0) za Ljubljano. Za nameček je bila po končani pokalni tekmi še tretja tekma v popoldanskih urah — v predtekmi je mladina Ljubljane zmagala nad mladino Marsa s 3:1 —, in sicer samo prijateljska med Ljubljano in Marsom. Ker si je bil z odstopom Niče in Savojskega zagotovil tihi pristanek Napoleona III., je odredil ljudsko glasovanje v Emiliji in Toscani, ki sta se navdušeno priključili k Piemontu. Ker je Napoleon III. že v Villafranci odstopil Piemontu Lombardijo, ki jo je bila njemu prepustila Avstrija, je bil storjen s tem že prav velik korak k enotni rešitvi italijanskega vprašanja. Seveda, koliko je še manjkalo, koliko dežela in naroda. Toda trenutki so bili pripravni, treba jih je bilo samo izkoristiti. Znamenita odprava tisočerih bojevnikov, za katero je bil Mazzini dal pobudo, medtem ko jo je Crispi oborožil, Garibaldi pa pove-del k slavnemu uspehu, je v šestih mesecih treščila staro neapeljsko kraljevino ob tla. Dne 26. oktobra 1860 je Garibaldi v Teanu položil njeno oblast v roke kralja Viktorja Emanuela II. Kralj je bil prišel od severa, ko je osvobodil Umbrljo in nekatere druge pokrajine izpod papeške oblasti po zmagi svojih generalov Fantija in Cialdi-nija v borbah pri Castelliardu. Dne 18. februarja 1861 je prva italijanska narodna skupščina, ki se je sestala v Turinu, razglasila kraljevino Italijo. Velik smoter je bil dosežen. Toda ne še v celoti. Še niso bile dosežene tiste meje, ki so šle Italiji po prirodi in pravici. Na severu je še bilo pod tujo oblastjo beneško področje, sredi Italije pa Rim, po prirodi in zgodovini dana prestolnica, že t. 1861, tik preden ga je smrt ugrabila Italiji, je Cavour razmišljal o protiavstrijski zvezi s Prusi, da bi izvojeval Benetke. Pri- | ložnost se je nudila leta 18i bilo s prevejanimi pripomočki mogoče obiti naravo in njene zakone. Prijave na patentnih uradih vsega sveta m sodne razprave nam to vedno znova dokazujejo. Koliko načinov si je že izmislil človek, da bi obšel naravo! Sredi 13. stol. je francoski arhitekt Viiars po pobudah, ki so jih križarji prinesli iz vzhodnih dežel, zgradil kolo na vodoravni osi, ki je imelo na svojem obodu sedem gibljivih betov, štiri na eni strani, tri na drugi, /ečje število betov na eni strani naj bi s svojo večjo težo dvigalo manjše število na drugi in tako b\ sc moralo kolo večno vrteti Na žalost pa se je ustavilo še prej nego vsako druso kolo, obstalo je na točki, ko je na vsaki strani viselo tri in pol beta. Italijan Ma-riano iz Siene je sto let pozneje s podobno konstrukcijo postal žrtev istega napačnega računa. Okrog 1. 1570. je inženir Jakob Strada imel domislico, da bi vodo uporabil kot dobaviteljico sile. Voda bi tekla iz posode na lopatasto kolo, ki bi se od njene teže vrtelo ter poganjalo sesalko, sesalka pa bi vodo spet dvigala v posodo. To gibanje je hotel zgraditelj prenašati tudi na druge, delovne stroje. Toda izkazalo se je, da je sila, ki bi naj vodo dvigala spet v posodo, že preslabotna za to delo in seveda še sla-botnejša, da bi poganjala še druge stroje. Isti neuspeh je doživel četrt stoletja pozneje podoben vodni stroj, ki si ga je izmislil neki Zonca. Tedanji čas je s tem izčrpal dinamične sile, ki jih je poznal, Vonstrukcije z vsakovrstnimi različicami so bile že v naprej obsojene na neuspeh, vsaj v kolikor so prihajale iz rok resnih mož. Ko so se pa lotili stvari šarlatani, se je zgodil »čudež«. Neki Johann Ernst Elias Bessler. ki si je pritaknil zveneče ime Orfireus«, je nastopil 173 2. s pripravo, ki rnu je malo pozneje naklonila zanimanje kronanih glav in njihove denarne podpore, da bi mogel svoj stroj »izboljšati« Izdal je celo spis »Zmagoslavni Perpetuum mohile Orffreanum vsem jvotentatom, visokim glavam, vladarjf-m in stanovom sveta«, iz katerega lahko posnemamo nekoliko podrobnosti o tem čudežnem stroju, ki ga je neznana sila stalno gibala. Skrivnost te sile je bila varno zaprta v nekakšnem ploskem, velikem bobnu, šele po Besslerjevi smrti so jo dognali. Kakšna je bila, pa si lahko mislimo, kajti deželni grof Hessen-Kassel-bki, največji Besslerjev podpornik, je sma- Ritnto ed armonia - sono gli elementi essenziali delle danze ginnastiche moderne — sta poglavitni sestavini modernega gimnastičnega plesa Koristna pleša Da je utrditev učinkovit pripomoček zo-! per prehladna obolenja, nam kaže že ugotovitev neke zdravniške komisije. Ta je dognala, da so ljudje s plešo, čeprav so torej bolj izpostavljeni prepihu nego drugi ljudje, v dosti manjši meri žrtev prehlada nego ljudje v normalnim lasovjem. čudno je tudi, da so plavolasi manj občutljivi za prehlad nego rjavolasi. Znano je končno, da so ženske, od kar se pod silo mode laž ie oblačijo, dosti manj dovzetne za obolenja v nosu, grlu in vratu ncyo v prejšnjih časih. ma i potenti riflettori delTosservatorio astronomico e meteorologico solla Jungfrau in gjtezza di 3475 m — temveč mogočni reflektorji zvezdarne in vremenske opazovalnice na Jungfrau v višini 3475 m ANEKDOTA Voltaire je bil besen na obiskovalce, ki so prihajali samo zato. da bi ga občudovali kot znamenitost Ko se nekoč neki Anglež na noben način ni dal ;e zavpil Voltaire svojemu služabniku: »Reci mu, da sem umrl.« Služabnik je naročilo izvršil in se je vrnil s sporočilom: Anglež bi velikega filozofa rad videl na smrtni postelji. Nato je Voltaire zarjovel: »Potem mu reci, da me je tudi že hudič vzel.« VSAK DAN ENA tral za pametnejše, da prepove objavo trika, ki je bil postal njegova žrtev. Kritika tega stroja, ki se je oglašala za časa, ko je Bessler še živel, ni našla nobenega odmeva, šarlatan sam je bil toliko drzen in prepričan o lahkovernosti svojih sodobnikov, da je v svojem spisu objavil celo karikaturo, ki ga kaže, kako s skritimi vrvicami poganja svojo napravo. To je bil čas, ko ni samo Francoska akademija razpisala nagrado pol milijona frankov za odkritje perpetuuma mobile, temveč je bil tudi ostali, učeni in neučeni svet prepričan, da je mogoče pridobivati silo iz niča. Omenjene nagrade pa ni mogla akademija nikoli Izplačati, čeprav se je javilo nešteto tekmovalcev. L. 1775. je sklenila, da ne Do sprejemala nobene prijave več. Ko so v 19. stol. začeli elektriko izkoriščati kot tehnično uporabno silo, se je po- javilo seveda neskončno Število perpetu-umov na električni osnovi. Njih uspeh pa je bil prav tako malenkosten, kakor uspah »trajno delujočega« stroja na magnetski podlagi, ki ga je dal neki dr. Ackermann patentirati 1. 1878., da bi se obvaroval po-snemalcev. Odtlej je perpetuum mobile prišel prilično iz mode, le tu pa tam se se kakšen nosrečni nevernik ali slepar ž .ljiin blamira. Perpetuum mobile je pač nemogoč, ker noben stroj ne more dajati več sile, nego je dobiva, a v svojem obratovanju mu gre velik del te sile itak v izgubo zavoljo neizogibnega trenja. To trenje lahko na ta ali oni način zmanjšamo, popolnoma odpraviti pa ga nikoli ne moremo. Zato se mora vsak stroj prej ali slej ustaviti. Kdor se tega zaveda, ve, da je stara sanja človeškega rodu samo sanja in nič več. Načrt dr. Gislena Pred nekoliko meseci se je porodila misel, da bi s povečanim pritokom voda iz Atlantskega oceana v Vzhodno morje popolnoma spremenili geofizične pogoje v tem delu zemlje. Kakor je znano, vsebujejo hladne vode Baltika zelo malo soli, tako da se morska favna v njem ne more prav razviti. Dejstvo je, da ima to morje zelo malo rib, a še tiste, kar jih ima, so le malo užitne in redilne, tako da ribolov tu ni donosen. Nasprotno pa je Atlantski ocean s svojim Zalivskim tokom, ki se dotika zapadnih norveških in danskih obal ter južnih bregov švedske, tako bogat z najbolj okusnimi ribami, da se preživljajo z njihovim lovom sto tisoči družin. To gotovo ni eden izmed zadnjih vzrokov, da dežele ob Atlantskem oceanu tako prospevajo. 2e dolgo so strokovnjaki premišljevali o tem, kako bi nekaj tega bogastva spravili v kraje ob Vzhodnem morju. Zdi se, da se je sedaj pojavila prava domislica. Na nekem sestanku danskih in švedskih učenjakov, ki je bil pred kratkim v Lundu, so razpravljali o načrtu inženirja in fizika dr. Gislena, po katerem bi se povečala globina preliva oresunda med Dragorjem na danski in Malmojem na švedski stranL če bi se to zgodilo, bi se povečal pritok toplejših in bolj slanih voda iz Atlantika v Vzhodno morje za nekoliko milijonov kubnih metrov in življenjski pogoji Baltika bi se do dna spremenili. Dr. Gislen je v obsežnem poročilu, ki ga je podprl s točnimi številkami in razlogi, dokazal, da bi se dal ta načrt tehnično brez težave izvesti in da bi tudi stroški za to bili dosti manjši, kakor jih je zahteval na primer Panamski ali Sueški prekop. Uspeh bi bil ta, da bi se vodovje Baltika med 50. in 67. stopinjo severne širine ogrelo za nekoliko stopinj in to bi do temeljev predrugačilo življenjske pogoje ljudstev, ki žive ob njem. Povečalo bi se ribje bogastvo Vzhodnega morja, ribolov bi postal nad vse izdaten vir dohodkov, razen tega pa bi se tudi podnebne prilike ob Vzhodnem morju znatno izboljšale, njegovi zalivi in pristanišča pozimi bi ne bili tako zadelani z ledom, kakor so danes. To bi bilo spet v korist plovbi. O načrtu dr. Gislena razpravlja sedaj tisk nordijskih držav z živim zanimanjem in odločujoči činitelji premišljujejo, kako bi se zbral potrebni denar za njegovo izvedbo. Raztreseni profesor Drobne zanimivosti Prve konje je pripeljal v Ameriko Kolumb. Indijanci so smatrali žival in jezdeca za eno bitje, padali so pred njim na kolena in ga molili. Neki urar je z ročnim delom dosegel to, da je izvrtal v buciko luknjo. Rabil je za to dve leti. V luknjo gre človeški las. Na zemlji je okrog 28.000 raznih vrst ptic. Rib je kakšnih 20.000 vrst, sesalci pa so zastopani samo s 13.000 vrstami. Prstni odtisi niso izum nove dobe. že v najstarejših časih so bili Kitajcem znani kot zanesljiv pripomoček za identifikacijo. Tudi v stari Asiriji so poznali prstne odtise. Kadar sta dva posestnika zamenjala svoji posestvi, sta pritisnila svoja palca na , dve tablici iz mehke krede in si ju iz- j menjala. Te tablice so nad ognjem otrje- | vali in so bile neoporečen dokaz lastninskih pravic. Cofttrollo di granate — Pregled granat »Krokodilove solze« če pretaka nekdo solze, ki jih ni resno vzeti, govorimo radi o »krokodilovih solzah«. Ta primerjava izvira od tega, da imajo krokodili, ko žrejo druga bitja, baje navado pretakati solze iz sočutja do svojih žrtev. O kakšnem sočutju seveda ni govora, kar se pa tiče pojava, ga razlagajo tako, da se pri jedi poleg normalnega izločevanja slin avtomatske vključuje tudi izločevalno delo solznic. Tako je pri krokodilih, dejansko pa je ta pojav kot abnormalnost opazovati tudi pri človeku. Zdravniški spisi navajajo v vsem sicer le deset takšnih primerov. V dveh primerih, ki so jih pred kratkim opazovali v Ameriki je šlo za pacienta s poškodbami na glavi. Vse je kazalo, da so bili poškodovani tudi določeni živci. Beli medvedi — vprežne živali ? Učenjaki, ki so proučevali polarne kraje, so prišli na idejo, da bi zamenjali pse., ki jih uporabljaja za prevoz s sanmi, z belimi medvedi. Moč belega medveda je ogromna in se da meriti edino le z močjo slona. Beli medved je dolg od gobca do repa 3 do 5 metrov in se igra z največjem tjulenjem kakor mačka z mišjo. Njegove šape, ki so zavite v debelo kožuhovino, so skoraj neranljive in ker lahko poje veliko množine hrane, kadar jo Ima, lahko tudi dalje časa vzdrži lačen. En sam medved lahko nadomesti 30 do 40 psov. Morda se bo ljudem, ki žive v polarnih krajih, kdaj posrečilo ukrotiti belega medveda in ga vpreči v sani... in un deposito delTarmata tedesca — v ne kem skladišču nemške vojske Njuhalni tobak se vrača Associated Press pravi v nekem poročilu, da je na Angleškem zavoljo pomanjkanja cigaret opaziti močno povraševanje po njuhalnem tobaku. Posebno ženske se navdušujejo zanj. Zahtevajo pa, naj bi se ta tobak parfumiral. Harvey Alson, študent Kolumbijskega vseučilišča, je zbral nekoliko tisoč izrekov razstresenih profesorjev, ki jih je sam slišal ali pa so mu jih povedali njegovi tovariši. Nekatere hočemo navesti: »2e Tacit je dejal, da so bili stari Germani tako veliki kakor sedanji grenadirji.« »Poznal sem moža, ki je imel palico iz ebenovine in na tej palici je bila zgoraj privita vboklina.« »V vaši knjigi to ni samo popolnoma nepojasnjeno, temveč celo prav slabo pojasnjeno.« »V svojem sestavku imate vendar toliko napak kakor vaš sosed in ta jih ima celo še več.« Ritem in harmonija »Povejte mi, kako se imenuje kralj Ata-lus.« »Vselej, kadar vstopim, tulite. Zdite se mi kakor čreda volov, kadar se pojavi bik!« S sekiro proti igralski strasti V Fortu Madisonu v Indiani sta ga Brow-ningova in njena hči Marv Do\vnsova s sekiro in kladivom vdrli v dve tajni igralnici in sta razbil' vso njuno opremo, ljudi pa prepodili. Scdnik Johnson, pred katerim sta se morali zagovarjati, je izjavil, da je bilo njuno postopanje popolnoma za-koniito. dokler sta un;čeva'li samo pohištvo in lastnino nedovoljenih igralskih beznic, ne bi pa smeli pri tem odražati ljudi. Ka- j zen, ki srta jo dobili zavoljo tega, je malenkostna 4n je dala ge Bro\vningoe igralce iz mesta. Igro je tako' besno zasovražila zavoljo1 tega. ker sta brla oba moža njene hčere zapadla igralski strasti in se ie morala mlada žena cd njiju ločriti. Za svojo vzornico proglaša energična mati neko Carrie Kationov**, ki je pred kakšnimi štirideseti-mi leti vdirala s sek:ro v rest orane in razbijala v njih vse na drobne kos«. Pomanjkanje gume v Zedmjemh državah »Dagens Nyheter« poroča iz New Yorka, da bodo sedanje zaloge gume v Zedinjenih državah zadostovale baie samo še za 14 tednov. Da ima Amerika tako malo gume, je vzrok v pomanjkanju ladjevja v Tihem oceanu. Majhna pomota (»Politiken«) Kulturni pregled Kipar Alojzij Repič f V Ljubljani je umrl tiho in skromno, kakor je živel vse življenje, 751etni kipar, upokojeni profesor Alojzij Repič. O zaslužnem vzgojitelju mnogih naših umetnikov je naš list priobčil daljši članek ob njegovi nedavni petinsedemdesetletnici dne 11. marca t L Takrat smo zapisali besede: >2ivljenjepi3 tega slovenskega umetnika nudi značilni primer, kako se siromašen, a nadarjen človek pretolče preko vseh ovir k vitemu življenjskemu cilju. Takih zgle- dov vztrajnosti in vere vase je treba prav današnjemu mlademu rodu.« Alojzij Repič se je rodil 11. marca 1866 v Vrhpolju pri Vipavi. 2e kot deček je kazal izredno oblikovalno nadarjenost. Prvi učitelj v slikarstvu mu je bil domači župnik. Ko je bil Alojzij Repič star osemnajst let, je šel v Ljubljano, da bi se izučil mizarstva, a ker mu ta obrt nI prijala, se jc rajši odpravil v Polhov Gradec in se pri ondotnem kiparju izučil rezbarstva. 2elel si je višje izobrazbe, pa je vstopil v ljubljansko Umetno strokovno šolo, kjer je imel med učitelji Vesela, Mlsa in Franketa. Pozneje je študiral na kiparskem oddelku dunajske Umetnostne akademije in ga dovršil z lepim uspehom. Nekaj časa je živel na Dunaju, nato pa v svojem rodnem kraju, kjer je med drugimi deli izvršil spomenik pesnika Miroslava Vilharja. L. 1905 je postal profesor tedanje Umetno-obrtne šole v Ljubljani, pozneje pa je dolga leta vodil kiparski oddelek na Srednji tehnični šoli. S svojim znanjem je postavil šolo na zavidanja vredno stopnjo, saj so izšli iz nje mnogi naši umetniki, med njimi pokojni slikar Sterle, kipar Dolinar, Kralj, Rajko šubic, Košir, oba Kalina, Ma-leš, Justin in tudi pokojnikov sin France. Alojzij Repič je izdelal poprsje mnogih slovenskih pesnikov in pisateljev: Slomška, Prešerna, Gregorčiča, Aškerca, A. Medveda, Jenka, Cankarja, Tavčarja in drugih. Ustvaril je nadalje dolgo vrsto manjših plastik in reliefov. Njegovo največje delo je bil nagrobnik v nadnaravni velikosti goriškemu nadškofu in kardinalu Missiju na Sv. Gori pri Gorici. Ta umetnina je postala žrtev svetovne vojne, številni njegovi kipi so po raznih cerkvah, zlasti še v Vipavski dolini. Kot kipar je bil Alojzij Repič učenec stare šole in je skušal kar moči verno posnemati naravo, ki mu je bila največja učiteljica in najvišji vzor. Zato je njegova umetnost obstajala bolj v tehnični popolnosti, kakor pa v umetniškem navdihu. L. 1932 je stopil v pokoj in se še bolj umaknil v tišino zasebnega življenja. Ostal bo v blagem spominu vsem, ki so poznali njegovo osebnost in njegovo prizadevno in resno delo za napredek slovenske umetnostne kulture. Dve slovenski premieri V soboto smo imeli v Drami premiero veseloigre dr. Frana Detele »Učenjak«. L. 1902. nastalo delo ni imelo nikdar večjega uspeha na odru in tudi sedanja režija, ki je bila zaupana drju. Bratku Kreftu, mu nc more dati več, kakor ima v svoji krhki stavbi in neprepričljivi vsebini. Režiser jo v svojih opombah v »Gledališkem listu« šteje med naše najboljše starejše veseloigre in misli, da je vredna, »da se tako režiser kakor igralec večkrat vračata k njej.« Kdor jo je kdaj čital v knjigi, mu je v spominu že zdavnaj obledela, zakaj so dela — in teh je premnogo — ki niso niti tako dobra niti tako slaba, da bi nam ostala trdneje v spominu. Menim, da velja to tudi za predstave, ki jim še tako spretni režiserjevi posegi ne morejo dati zanesljivejšega in trajnega učinka. Njihova notranja praznota je preveč očitna, da bi jih režija in igranje rešila vsaj v toliko. kolikor je treba za prijeten in trajnejši spomin na tako delo. V tesni bližini iger te vrste je Detelov »Učenjak«. Vsekako ostane sporno vprašanje, ali bo odrsko obnavljanje domače dramatike, ki je v načelu potrebno in prikupno, koristilo svojemu namenu, če se giblje na liniji Funtko-ve »Tekme« in Detelovega »Učenjaka«? P:sebej še v sedanjem času. ko ne potre-buiemo lahkih in idiličnih iger, marveč mečna in kvalitetna dela. ki obnavljajo v pozamezniku vero v človeške in zlasti še v kulturne vrednote. »Učenjak« je satira na frenologijo, Id je bila takrat, ko je Detela spisal to veseloigro, že zdavnaj »demode«. Ker v naši sredini ni bila nikdar v ospredju javnega zanimanja in tudi ni znano, da bi bila imela kakšnega znanega predstavnika, je verjetno, da se je dal Detela navdahniti po kakšnem francoskem vzorcu. Frenologija je bila skrajna konsekvenca materializma Biichnerjeve vrste. Kakor Bourget v romanu »Le Disciple«. tako bi mogel Detela v »Učenjaku« osmešiti nemogoče in še vedno aktualne pretiranosti tistega materializma. ki je na pr sicer učenemu H. Tainu narekoval besede: »V človeku lahko vidimo žival najvišje vrste, ki proizvaja filozofije in pesnitve nekako tako. kakor sviloprejke svoje zapredke ali čebele svoje satovje.« Današnji čas nam kaže v vsej brutalnosti praktične posledice takega materialističnega gledanja in če bi mogli zastarelo frenologijo v Detelovi veseloigri nadomestiti s te vrste materializmom, bi lahko imeli tudi v idejnem smislu aktualno predstavo. V resnici Detela. ki je nedvomno imel nekaj dramat9kih sposobnosti, ni šel globlje ne v tipizaciji učenjakarstva sploh in rie v tipizaciji učenjaka-materialista. ki meni, da se da stisniti v nekaj formul vsa skrivnost in vsa duševna zamotanost človeškega bitja. Ni mogoče zanikati, da- je režiser dr. Kreft izžel iz veseloigre ves teatrski soli, kar ga je imela v sebi in ustvaril predstavo, ki v glavnem ne more biti boljša. Mogli bi si želeti to in ono samo glede podrobnosti; tako bi se dal v prvem dejanju, ki je močno razvlečeno, nekoliko pospešiti tempo in izpustiti tisto »učeno« dociranje o frenologiji. Saj jo je bil že frenologov sluga označil tako. da občinstvo ve, zakaj gre v tej zgodbi o zdravniku, ki mora priti v blaznico. pre-der. spozna, kako prazna in varljiva so njegova frenološka pretiravanja Najboljše je nedvomno tretje dejanje, čeprav je končni razplet z obveznim happy-cndom kar otipljivo šablonski. Zasedba je v glavnem taka, da je poleg režije bistveno pripomogla k vsaj de'ni »rešitvi« igre pred polomom G. Jan. ki smo aa vajeni videti v ljubimskih in junaških vlogah, se je tokrat z zdravo ambicijo lotil tako problematične kar^k+eme vloge, kakor je frenolog dr Blažič Izvedel jo je od začetka do konca z neprisiljeno naturnestjo. ki je dala temu fanatiku ene izmed znanstvenih »hipotenuz«, kakor bi deial njegov petični častilec in bodoči tast Marin, vsaj nekoliko človeške verjetnosti. Prav tako so igralsko stran iere krepko podpirali etg Cesar (Marin). Nablocka (Marta). Simčičeva (Selma) in Daneš (Jakob). Tudi Pečkov dr Grm in dr. Blažič, in posebej še V. Juvanova kot Lojzka so doprinesli znatne deleže k zadovoljivemu igralskemu poteku vprizoritve. Plut in Presetnik sta nekoliko pretiravala in delala preveč hrupa. Sploh bi utegnilo igri samo koristiti, če bi dobila kot veseloigra nekoliko resnejši in umerjeni nadih, tako da bi se poleg smešnosti zapietljajev Kronika * Novi grobovi. V Ljubljani je umrla v častitljivi starosti 83 let gospa Marija Vrančičeva, po rodu Lušimova, vdova višjega uradnika bivše južne železnice. Blaga mati je uživala globoko ljubezen in hvaležnost svojih otrok, ki so dosegli v življenju lepe položaje. K večnemu počitku jo bodo spremili danes, v torek ob 17. iz kapelice sv. Jakoba na Žalah k Sv. Križu. — Včeraj ob 17. je pri Sv. Križu legel k pokoju g. Alojzij Kune, znani ljubljanski trgovec in posestnik. — Na viškom pokopališču je bil včeraj po;x>ldne pokopan g. Andrej ReSnik. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Letni popusti na italijanskih železnicah. S 1. junijem se uveljavijo za dobo do 31. avgusta 50odstotni popusti za vožnjo po železnici v letoviške in kopališke kraje, za katere ni dopuščena nobena kumulativna vožnja na avtomobilskih progah, še nadalje pa ostane v veljavi odredba, po kateri morajo potniki ostati v dotičnih krajih najmanj po 6 dni, tako da na primer vozovnice, izdane za potovanje za Rim, ki spada med kraje, za katere so popusti dovoljeni, ne bodo veljavne za povratek, če se pri že-Ipzniški blagajni ne bodo predložile izjave, ki bi dokazovale, da so potniki vsaj 6 dni prebili na ostijskem Lidu. — Družine, ki potujejo v skupinah po najmanj 2 osebi, lahko dobe, kakor je znano, vozovnice za kateri koli razred, ki jim dajejo pravico, di od kraja svojega potovanja, kakor je obeležen na kolektivnem voznem listku in za čas njegove veljave, lahko opravijo še 10 nadaljnjih individualnih voženj v obe smeri, ne da bi bile prisiljene kjerkoli ustaviti se za daljši čas. Te olajšave se bodo lahko posluževali predvsem družinski poglavarji, ki so prisiljeni v poletnem času iz f lužbenih razlogov ostati večinoma v krajih svojega službovanja. * Pet bivših jugoslovanskih ladij zaplenjenih. Kakor poročajo iz New Yorka so ameriška oblastva zasegi a pet bivših jugoslovanskih trgovskih parnikov in jih dala v uporabo Angliji. Ladje so sreinje velike in sposobne za pt ekooceansko plovbo. Največji parnik je 5100-tonski »Jurko Topiči, ki mu slede 4943-tonski »Ivan Topič«, 4375-tonski »Olga Topič« ter »Rosita Topič« in »Serafin Topič«, ki Imata vsak po 4299 ton. Parniki so bili last znanega podjetnika Anta Topiča s Sušaka. Nov tečaj italijanščine se prične v sredo 21. t. m. ROBIDA — Trnovska 15 Poučuje profesor, ki je diplomiral v Rimu. * Diplomiran je bil na rudarskem oddelku ljubljanske tehnične fakultete za inženjerja rudarstva g. Ladislav Tkačik iz Kreke. Iskreno čestitamo! * Uprava Penzijskega fonda Advokatske in Notarske ^omore poziva člane ter invalidske in starostne rentnike na sestanek v sredo dne 21. t. m. ob 15. uri popoldne v razpravni dvorani št. 79 okrožnega sodišča. Dnevni red: poročila o sedanjem stanju in razgovor o nadaljnjem delovanju. (—). * Vrsta nesreč. 141etni posestnikov sin Ciril Jelovšek z Vrhnike je padel s hleva in si zlomil levo ključnico. Neznan avto-mobilist je podrl na cesti pri Litiji 201et-nega posestnikovega sina Antona Vajsa. Ponesrečenec je dobil hude poškodbe na glavi. 341etnemu posestniku Ivanu Oblaku iz Sp. Zadobrove je padel pri delu težak hlod na nogo in mu jo zmečkal. S koleaa je padel 381etni posestnik Mirko Košir iz Drage na Notranjskem in se močno potolkel na glavi. 2-letni sinček hišnika Avgust Cerar iz Nunske ulice se je z vrelo kavo polil po životu in dobil hude opekline. Vse ponesrečence so pripeljali v ljubljansko bolnišnico. * Naslove 80 konj, ki so na Dolenjskem pri raznih kmetih, njihovi lastniki pa še niso znani, dobe zainteresirani brezplačno na razpolago pri g. Juliju Zupanu, — Ljubljana, Daj-Dam. GRENCIGA REG 5. 8* 22365 od 13"1« ^O G Ljubljanska tHelja Prejšnje čase je imela Lj^.jdna živahne nedeljske dopoldneve s promenado in dopoldanskim koncertom v Zvezdi. Pgpoldne pa smo ubirali stopinje kamorkoli na izlet Zdaj je nekoliko drugače. Seveda so nedeljski dopoldnevi še prav tako živahni kakor prejšnje čase. toda življenje je razgibano tudi ob nedeljskih popoldnevih. Vrla grenadirska godba namreč prireja ob nedeljskih popoldnevih koncerte v »Zvezdi«, ki privablja množico Ljubljančanov. Tako je bilo tudi preteklo nedeljo. Deževno vreme je močno skalilo dobro voljo in potrpežljivost Ljubljančanov, ki so v teku tedna morali pokazati dosti potrpežljivosti spričo vremenskih sprememb in so pričakovali lepe nedelje. Toda ni jim bilo dano, zdaj pa zdaj je rosilo. Nu, zato pa so se popoldne napolnile kavarne, gledališča in kinematografi so imeli prav zadovoljiv obisk. Proti večeru pa so se množice stekale proti Zvezdi, kjer ]e grenadirska godba pod preizkušenim vodstvom podporočnika cav. Adolfa D' Zenza z izbranimi koncertnimi komadi ln koračnicami vzbujala zasluženo pohvalo množice, med katero je bilo tudi lepo število italijanskih častnikov, podčastnikov in vojakov. Prav pestra množica. Podobne slike so vsako nedeljo običajne po italijanskih mestih, kjer je prebivalstvo bolj kakor Ljubljančani navezano na svoje mesto m na popoldanski vrvež po glavnem trgu. Se preden je bil uspeli koncert vojaške godbe končan, je grozila huda nevihta. Na zapadu so se kopičili črni oblaki in že so začele kaplje razganjati ljudstvo v varno zavetje. Večkrat se je tudi močno zabli-skalo in zagrmelo. Toda šele ponoči so se sprostili hudi nalivi. Narastla Ljubljanica in potoki v ljubljanski okolici pričajo, da je nevihta pokazala svojo glavno silo v zapadnih pokrajinah nad Ljubljano. Proti jutru se je nebo uneslo. Se je bilo močno oblačno ali vendar je že tudi spet posijalo solnce in ozračje je spet znosno toplo. * u— Poroka. V ljubljanski cerkvi sv. Jakoba sta se v nedeljo 18. t. m. poročila g. Ivan Zorman, sin znanega ljubljanskega trgovca z moko na Starem trgu. in gdč. Francka Osolinova. hči domžalskega posestnika in lastnika valjčnega mlina v Jaršah Mihe Osolina. Cerkveni obred je opravil msgr. Stesika. za priči sta bila nevestin ujec trgovec z deželnimi pridelki g. Anton Pauli in ženinov brat ing. France Zorman. Novoporočencema želmo vso srečo' u— Maksimalne cene zelenjave je mestni tržni urad spet davi določil v soglasju z zastopnicami gospodinj in prodajalcev za ta teden takole: očiščena berivka do 14 din, neočiščena berivka do 12 din, njivski radič do 6 din, vrtni radič do 12 din, špl-nača s stebli do 8 din. špinača brez stebelc do 10 din, grah do 16 din, uvožena solata do 18 din in krompir do 2.50 kilogram. Hkrati pa opozarjamo gospodinje, da je otipavanje živil in zelenjave strogo prepovedano. Posebno pa opominjamo gospodinje, naj same ne draže blaga in ga nikakor ne kupujejo po višjih cenah. u— Mnogo je še neobdelane zemlje v Ljubljani, dasi je bilo že mnogo pozivov mestne občine v naših listih, naj se obdela vsak košček razpoložljive zemlje v mestu. Tako so na primer še neobdelani veliki kompleksi ob Masarykovi cesti, zlasti pa leži še popolnoma neobdelan velik travnik med Resljevo in Masarykovo cesto. Ali ni škoda, da bi ostal sredi mesta neizrabljen ta travnik, ki bi obdelan lahko nudil najmanj desetim družinam potrebno sočiv-je, ki ga že sedaj primanjkuje in ga bo v prihodnjih mesecih še bolj. Toda za obdelavo je sedaj že zadnji čas. Mestno poglavarstvo naj poskrbi, da ne bodo ti kompleksi ostali v času, ko grozi Ljubljani splošno pomanjkanje živil, neizrabljeni. u— Razstava mladih slikarjev v palači Bate je bila že v prvih dneh deležna izredno dobrega obiska. Zlasti v nedeljskih dopoldanskih urah je hodila nepretrgana procesija obiskovalcev v prvo nadstropje palače kjer se nahaja razstavljalna dvorana, in se je preko dva tisoč ljudi zvrstilo pred celi naših najmlajših, ki stopajo zdaj prvič pred slovensko javnost. V nečem se je to občinstvo razlikovalo od navadnega občinstva, ki smo ga bili vajeni v Jakopičevem paviljonu: v njem so bih zastopani prav vsi sloji ljubljanskega prebivalstva inteligenca, dijaštvo, delavci, pa tudi lepo število italijanskih oficirjev si je prišlo ogledat dela mladih slovenskih umetnikov, o katerih je bil ob otvoritvi razstave izrekel tako laskave besede tudi ljubljanski slavist profesor Umberto Urbani. Proti pričakovanju se je že prve dni oglasilo tudi nekaj kupcev ki so se pozanimali za dela Lojzeta Perka, ki je — razen mojstra Pr. Kralja — tako po številu razstavljenih del kakor po kvaliteti najmočnejše zastopan. Razstava mladih, ki je stalno zelo dobro obiskana, je lep dogodek, ki ga beleži naše mesto v novih razmerah, izpričuje pa tudi, da se Ljubljančani dobro zavedajo svojih kulturnih dolžnosti. u_Opozarjamo, da so od danes dalje v prodaji v Knjigarni Glasbene Matice vstopnice naše odlične pevke ge. Franje Golobove, ki bo pela v ponedeljek, dne 26. t m. ob 20. uri v veliki Filharmonični dvorani večer pesmi in arij. Na klavirju jo bo spremljal pianist Marjan Lipovšek. Natančni spored bomo objavili jutri. u— Rdečemu križu so darovale za njegove socialne namene 300 din družine Ke-še, Lukič in dr. Kambič namesto venca na grob pokojnega gospoda prof. Alojzija Re-piča. Iskrena hvala. u— Za Rdeči križ. Ravnatelj Emanuel Josin je izročil namesto cvetk na krsto pok. gospe Marije Vrančič Rdečemu križu din 100. . u— Namesto venca na grob stricu gosp. Francu Miklaviču sta darovali rodbini Dor-čič-Mašera Društvu slepih 200 din, za kar se jima društvo najtopleje zahvaljuje. ★ Pogrešane! se javljajo Iz Beograda so na Rdeči križ došla obvestila o pogrešancih. Svojce prosimo, da dvignejo v pisarni na Miklošičevi cesti 22b II. nadstr., sporočila. Sporočamo, da so naši kurirji stalno na delu in da bomo v kratkem lahko postregli še z nadaljnjimi informacijami. Gen. Abram Dragomirov, Adamič Jože' in Ana, Afizovič Slava, Andoljšek Slavica, Antonovič Nikola, Aršič Pavlina; Batisto Vidosava, Benčina Lea, Bernik Paula, Bo-gič Mira roj. Cibej, Boriš Iva roj. Zupane, Božič Franc, Breilovsky z ženo Marico in sinom Igorjem, Brnobič Josip, Brošanac Peter, Brovcina Sofija; Cicak Milan, Cesar Odon, Darovec Anica, Dakulovič Ivanka, Dolžan Nežka; Feketa Adam in Neži-ka; Godifi Velimir, Gaj Slava, Grozdamč Todor, dr. Gal Ela, Gerlica Mia, Glušič Andrej, Gregor Mici, dr. Hauer F., Ilaš Milko, Jovanovič Milica, Jakše Ljubica, Je-lenik Ana, Jermakov Leonid, Jurca, roj. Steindl Silva Jerančič Pavla, Jurčič Štefka, Janko Anica, Krstič Mihajlo Kuralt Mara, Kriznič Alojzij, dr. Kiru Milan, Kožuh Miha, Keše Zvonimir, dr. Kaučič Ivan, Korošec Justina, Kostič Košara, Kalons Marija z otrokoma in možem, Kreso-Hamid Lea Kos-Milosavljevič Ivanka, Kostrevc družina, Korošec Mihelo, Kalar Frančiška, Kuralt Mara, Kunter Dragotin, Kopač Terezija, Kurtič Husein, Krstonošič Jožefa, Ko-sovič Ivanka, Likar Ivan, Ličar Ciril, Li-sac Ivanka z otroci, Lorant Rihard Nely in sin, Lapajne Marija, Logar Ignac, Mast-njak Rozi, Macej Milan, Mandič I., Mohar Marica Malnar Mara, Nedič Desa, Nena-dovič Anita roj. Korene, Omejec Marja, Okorn Josip, Obersne Ludovik, Ponikvar Stanko, Prah Nanika in Vladimir, Petrovič Vladimir, Polič Branko, Vera, Neda, Potočnik Ivka, Prislan Alojz, Pretnar Franc, Podboj Justi, inž. Podboj Jože in žena, Pevec Marija, Perne Fani in Kristina, Popovič Božidar, Pečnik Ivan, Proseniic Mila in Milan, Praunseis Alcrjz, Podlesnik Mimi, por- Korošec, Rekef Ciril, Tončka, Dušan, Branko, Nada, Radežič Franc, Rogelj Nimija bolniška sestra, Radenkovič Paula, Rotdeutsch Anica, Rodojčič Anka, Starek Anton, Štefan čič Anton, Stankovič Pepca, roj. Medvešček, štifter Tončka, šega Frančiška, šepa Milica, roj. Stražnicky. šešek Francka, Smičar Ivanka, Skodiar Ljubica z dvema otrokoma, Semec Mara, Szabo Berta, Sjenicki Alda in Dragan, Se-šek Frančiška, Tomin Slavko Tinkič Lepo-sava, Tič Franjo, Tašner Joža, Tratar Ju-lijana, Turk z rodbino, Teletinovič Marija, Urbas Amalija, Viter Milan in družina, Vizjak Milko, Vodopivec Antonija, Vidie August in Olga, Vrhovec Marica, Višnjič Angela, Vošlajer Henrika in soprog, Witti-na Sepp, Zalar Kristina, Zabukovec Boris, Zorič Svetozar in Darinka, Zelenšek Alojzija. Svojce pogrešancev, ki so prejeli obvestila iz katerega koli kraja bivše Jugoslavije, obveščamo, da lahko na formularjih Rdečega križa poročajo (do 25 besed) svojcem samo o nujnih družinskih in drugih domačih zadevah. ZADOVOLJSTVO ima naslednjo prednost pred bogastvom: prijatelji ne zahtevajo od vas, da jim ga posodite! DVA HOLANDSKA PREGOVORA pravita: Kar nič ne stane, ni nič vredno! Kjer se dva prepirata, najbrž nobeden nima prav! Italijanski tečaj XVIII. bolj pokazala človeška tragika m~ža, ki doživi zaradi pregoreče vere v znanost (prav za prav v znanstveno modo) tako trpka razočaranja. Občinstvo se je na premierski predstavi zmerno zabavalo, ne moremo pa reče. da bi mu predstava dala kaj več kakor dobri dve uri povprečnega gledališkega kratko- časja. ★ V nedeljo popoldne ie dramatski krožek »Jelka« vprizoril v Frančiškanski dvorani delo Toneta Glavana »Ubili so človeka«. Mladi pisec je začetnik in ta »fragment »i življenja v štirih slikah« je njegov dramatski prvenec. Načelno ni mOgcče ugovarjati poskusom delitantsicih odrov, da vprizarjajo izvirna dela, ki so za naš reprezentativni oder. za ljubljansko Dramo, še premalo zrela. Želeti bi bilo, da bi pri tem skrbno izbirali, zak3i tudi delo di'e-tantskih odrov je za občinstvo gledališko-vzgojno in ni ne zanje in ne za splošne kulturno koristi brez pomena večii ali manjši učinek na publiko. Čeprav poizkus Toneta Glavana verjetno ni med najslabšimi rokopisi dramatskih del. ki čakajo odrskega krsta v raznih predalih, ie vendar gotovo, da bi marsikatero drugo delo še bolj poplačalo trud prizadevnih ljubiteljev odrskega udejstvovanja. že ponovno smo opazili, da se naši mladi dramatski pisci kaj radi ogibajo trdnim normam forme, logike in dramat-ske učinkovitosti podvrženi dramatski konstrukciji ki jo zahteva prava drama. Udobnejše se jim zdi pisanje takih!e »fragmentov«, »dramatskih slik« in kako .se že imenujejo podobni poizkusi, pri katerih pogrešamo predvsem trdno in jasno dramatsko zgodbo ali tehniko igre, ki ob- stoji v smiselnem zapletu in razpletu dejanja. Tone Glavan nikakor ni brez vsakršnega čuta za dramatsko dogajanje in bo nemara, če se bo hotel temeljiteje ba-viti z dramatskimi problemi, ustvaril delo večje dramatske vrednosti. Za sedaj je v prvencu »Ubili so človeka« zaostal na ravni povsem ilustrativnega in pripovednega prikazovanja dejanja, ni Pa ga izgradil v resnično dramo. Delo prikazuje usodo človeka. ki je po krivem obsojen na dvajset let ječe zaradi umora. Ta že mnogokrat obdelani motiv je pisec razdelil v štiri slike: prva traja komaj nekaj minut in kaže, kako se je zgodil umor; je v jedru filmska slika, dramatsko pa ni ne nujna in ne do-gnana. Druga slika prikazuje obtoženčevo obsodbo, tretja njegove duševne muke v ječi, vendar po petnajstih letih, ko po navadi obsojenčeva duševnost že otopi, in začetek duševnega zloma; četrta slika se zopet degaja pred sodiščem ki je dognalo pravega morilca in oprostilo po nedolžnem obsojenega. Ob koncu se le-ta popolnoma zruši in pade mrtev pred sodnike, ki so mu odprli vrata tolikanj zaželene svobode. V teh slikah, ki imajo dramatske momente. niso pa strnjene v dramo, je marši kak učinkovit domislek in utrinek, vendar je poleg njega tudi marsikakšna naivnost in — zlasti v dialogu — primitivna nedognanost. Igro je zrežiral Vinko Podgoršek, sceno pa opremil Otmar Drelse. Izmed sodelujočih igralcev je bil najzanimivejša figura V. Podgoršek kot Štefan Primožič; v njegovi vlogi je bilo težišče igre in samo on ji je dal nekoliko dra-matskega učinka. Vsekako bi smeli tudi pri ljubiteljih zahtevati, da pridejo na oder dobro pripravljeni in da se ne zapletajo v govoru, kakor zlasti predsednik sodišča pri prvi razpravi. — Predstava je bila srednje dobro obiskana. Nemško gledališče v Mariboru. 14. t. m. je začelo v Mariboru delovati nemško gledališče. Za otvoritev je gostovala giaška opera z Webrovim »Carostrelcem«. Glavno moško vlogo je pel Josef Janko. Pred predstavo so zaigrali z Olimpijade znano »Deutschland-Fanfare«, politični komisar mariborskega mesta Knaus pa je imel kratek govor. »Volkischer Beobachter« je v zvezi z otvoritvijo mariborskega nemškega gledališča objavil pregled zgodovine nemškega gledališkega dela v Mariboru in omenil, da je v mariborskem gledališču dosegel prve odrske uspehe sloveči avstrijski dramatik Anzengruber in da je na njegovih deskah začel svojo igralsko kariero »najpomembnejši nemški igralec 19. stoletja« Josef Kainz. Knjižnice v Zagrebu. Kot prvo obsežnejšo knjigo, ki je izšla v novi hrvatski državi, beležijo zagrebški listi publikacijo »Knjižnice v gradu Zagrebu«, ki sta jo sestavila Eva Verona in Jelka Mišič-Jam-brišak. Na več ko 200 straneh je opisano stanje vseh knjižnic, ki jih je v Zagrebu 394 in v katerih je zbranih skupno pol-drug milijon zvezkov. Ze sam seznam 3532 časopiivv, ki so shranjeni v teh knjižnicah, predstavlja posebno bibliografsko vrednost. Alda Noni, bivša članica ljubljansKe opere, je dosegla te dni v Zagrebu velik uspeh kot Violetta v Verdijevi »Traviati*. Koncert sodobnih dunajskih skladateljev je priredilo minile dni združenje »San-gerkreis Wien im Gau Donauland«. Na njem je nastopilo hkrati 600 pevcev in zbor trobentačev. Večerja. Cena. Questo pasto si fa di sera, non avan-ti le sei e raramente piu tardi delle ot-to. Qualvolta si comincia coi principi (per stuzzicare 1'appetito): acciughe, sardine sott'olio, ostriche, caviale, gamberi. Vičn dopo un piatto di carne e di legumi come al pranzo, un risotto alla milanese, cioe collo zafferano (dz) un po' di pešce ecc. Ala non tutti man-giano cosi bene. Le famiglie piu mode-ste si contentano spesso d'una fritta-ta con qualche insalata ovvero di roba fredda, d'un affettato (lingua sala-ta, mortadella, prosciutto erudo) o di qualche avanzo del pranzo. Alcune famiglie povere mangiano polenta ed er-baggi. Per finire, molti prendono aneora un po' di cacio (pecorino, parmigiano, gorgonzola (dz), stracchino). Vocaboli. La sera večer, di sera zvečer, avan-ti le sei pred šesto (uro), raramente redko, tardi pozno, piu ta~di kasneje, delle otto (di + le otto ore) od osme (ure), qualvolta včasih, il principio začetek, coi=conti, prva jed, hors d'oeu-vre, stuzzicare dražiti, l'acciuga sarde-la, ančuga, una sardina sott'olio sardina v olju, 1'ostrica ostriga, il caviale kaviar, il gambero rak, cioe to se pravi, namreč, lo zafferano (dz) žafran, un po' — un poco nekoliko tutti vsi, cosi bene tako dobro, modesto skromen, piu modesto skromnejši, la frit-tata cvrtje, jajčnik, la roba blago, reči, jedila, l"affettato narezek, lingua salata (affumicata) prekajen jezik, la mortadella mortadela (neke vrste debela mehka klobasa s koščki slanine) erudo surov, nekuhan. l'avanzo ostanek, povero reven, erbaggio trava, ali erbaggi zeleniava, cacio pecorino ovčji sir, stracchino poseben italijanski sir, strakino. Verbi riflessivi. Povratni glagoli. Povratni glagoli imajo v slovenščini pri sebi povratni zaimek se ali si, n. pr. umivati se, umiti si roke, kesam se čudimo se itd. V italijanščini je treba paziti, ker ima vsaka oseba drugačen zaimek pred seboj: 1. (io) mi contento zadovoljim se 2. (tu) ti contenti zadovoljiš se 3. (egli) si contenta zadovolji se 1. (rvoi) ci contentiamo zadovoljimo se 2. (voi) vi contentate zadovoljite se 3. (essi) si contentano zadovoljijo se Prav tako se sprega: umivam si roke — (io) mi lavo le mani itd. Nedoločnik se glasi: contentarsi, lavarsi. Mi, ti, ci, vi so osebni zaimki in pomenijo: me, mi, te, ti, nam, nas, vam, vas. Voi vi lavate le mani se torej glasi dobesedno prevedeno: vi vam umivate roke. Nikalna oblika: io non mi contento, vprašalna: mi contento (io)? Nikalno-vprašalna: non mi contento io? Mi, ti, si pred naslednjim samoglasnikom lahko odpahnejo svoj i: annoiarsi dolgočasiti se — io m'annoio. tu t'annoi aH pa: io mi annoio, tu ti annoi. Zapomnimo si nekaj takih glagolov, ki se večkrat rabijo: ricordarsi spominjati se. abbonarsi naročiti (časnik), meravigliarsi čuditi se, lagnarsi pritoževati se, arrabbiarsi jeziti se. chiamar-si zvati se, spaventarsi ustrašiti se, av-vicinarsi približati se, vantarsi bahati se, rallegrarsi veseliti se, innamorarsi zaliubiti se. Da se v 3. os. edn. vsak glagol lahko rabi na ta način, smo opozorili že pri prejšnji lekciji: si pranza, si mangia itd Pregovori. Chi si loda. s'imbroda. Non si puo servire a due padroni. Lo-darsi hvaliti se, imbrodarsi umazati se, z juho (brodo^ se noliti. servire služiti. puo more. il padrone gospodar. Vaja. Che legumi preferite? Quanti (koliko) pasti fate al eiorno? Come si chiamano i tre pasti' Che pasto si fa poco dopo alzati? Che cosa si beve in-vece di caffe alla colazione? Prevedite: Zakaj se čudite? Ne spominjam se tega dne. Radi česa (di che cosa) se pritožujejo vaši bratje? Kako se imenuje artičoka po slovensko (in sloveno z!)? Ali se ne dolgočasiš? Ta človek se nikdar ne ustraši (nikdar —mai. postavi na konec stavka!) Dogodki na Spodnjem štajerskem Pred 70 leti je umrl na Dunaju admiral iViljem Tegetthoff, o katerem pravi »Ta-gespost«, da je bil največji mož, kar jih je kdaj rodil Maribor. Rodil se je leta 1827 in je bil že leta 1848 pomorski častnik 1859 je spremljal kot pribočnik nadvojvodo Ferdnanda Maksa v Brazilijo. Tri leta pozneje je postal poveljnik avstrijske mornarice v levantskem vodovju. Dne 9. maja 1864. je zmagal pri Helgolandu, leta 1866. pri Visu in pozneje Je prepeljal umorjenega cesarja Maksimiljana iz Mehike. Dne 7. aprila 1871. Je po kratki bolezni umrl na Dunaju, osamljen in precej pozabljen kot šef mornarske sekcije v vojnem ministrstvu. Njegova politična bistro-vidnost je bila v Avstriji prezrta. Tudi cesar ga ni maral poslušati. Zaman se je trudil, da bi Avstriji pridobil kolonije ali pa dosegel trgovske pogodbe z Kitajci, Japonci in Perzijci. Kljub velikim pomorskim uspehom je po raznih spletkah padel v nemilost. V Mariboru bodo obnovili njegov spomenik. Začasna ureditev socialnega zavarovanja na Spodnjem štajerskem. Gauleiter (okrožni vodja) dr. uberreither je odredil, da se mariborska podružnica OUZD spremeni v »uberleitungsstelle fiir Sozialver-sicherung in Marburg, ki bo služila iz ved ni bolniškega in nezgodnega zavarovanja delavcev, invalidskega zavarovanja delavcev, rentnega, pokojninskega zavarovanja nameščencev in zavarovanja rudarjev. Osebe, ki so prišle po 6. aprilu 1941 iz rajha na Spodnje štajersko, so podvržene zadevnim v rajhu veljavnim določbam. Za vse ostale zavarovanju obvezne osebe se pobirajo do nadaljnjega za posamezne panoge social-i>ega zavarovanja principielno isti prispevki kakor doslej. Otvoritev prve nemške ljudske šole na Spodnjem štajerskem. Te dni je bila v Mariboru slavnostno otvorjena prva nemška ljudska šola na Spodnjem štajerskem, šolski mladini obojega spola je spregovoril ob tej priliki kot zastopnik Gauleiterja dr. {jberreitherja vodja organizacije Stei-riseher Heimatbund Franc Steindl. Reorganizacija mariborskega gasilstva. Prostovoljna gasilska četa v Mariboru ie po 70-letnem delovanju prenehala kot društvo s svojim delovanjem. V smislu posebne odredbe političnega komisarja dr. Knausa, se bo mariborsko gasilstvo reorganiziralo na osnovi voditeljskega načela kot državno enotno preoblikovana pomožna policijska edinica. Zaradi tega je odrejeno prijavljanje vseh onih, ki so voljni sodelovati v duhu požrtvovalne službe za nemško skupnost, kakor razglaša politični komisar dr. Knaus. Bančne vesti. Dunajska Kreditanstalt je ustanovila svoje podružnice v Mariboru, Celju in Kranju. Slednji je podrejena poslovalnica na Bledu. Landei bank se je vselila v prostore Prve hrvatske štedionice v Gosposki ulici. Hrana iz enega lonca v Mežiški dolini in na Gorenjskem. Kakor poroča »Volkischer Beobachter« iz Dravograda, so nemške čete začele v Dravogradu, Črni, Meži- ci, Prevaljah in Guštanju deliti hrano, in sicer dnevno povprečno 5 do 6 tisoč obru-kov. Od srede aprila do srede maja so v Mežiški dolini in Dravogradu razdelili 160.000 obrokov ter razne zavojčke. Na Jesenicah in na Javorniku so začeli deliti enotno hrano delavstvu KID. Na Jesenicah je največja poljska kuhinja, ki lahko skuha 6000 obrokov. List pravi, da velja nemški kruh za poslastico, češ, da je prejšnji koruzni kruh vzbujal spomine na svetovno vojno. V ostalem pa, pravi list, je na Kranjskem, kjer je dosti mesa ln rib, dovolj hrane, samo ljudem manjka denarja za nakup. V Kranju, Kamniku, v škofjeloškem in litijskem okraju ljudstvo s'cer ne bo prejemalo hrane iz enotnega lonca, bo vprašanje prehrane rešeno s strogim gospodarstvom. V vseh zasedenih kraiih zbirajo nemška oblastva prostore, da v njih namestijo posvetovalnice za matere m otroke in pa otroške vrtce. Iz Hrvatske Izredno narodno sodišče v Zagrebu. Minister za pravosodje dr. Mirko Puk je podpisal odredbo o izrednem narodnem sodišču v Zagrebu, s katero je v senat imenoval za predsednika sodnika sodnega stola v Zagrebu Ivana Vojvodiča, za sodnike pa sodnika kotarskega sodišča v Križevcih dr. Bana Miletiča in pekovskega obrtnika Fer-da Ivankoviča iz Zagreba. Za njihove namestnike je minister imenoval sodnika kotarskega sodišča v Slavon. Brodu Branka šimuniča in dr. Mirka Jereca iz Zagreba. Za državnega tožilca je bil imenovan namestnik državnega odvetnika v Zagrebu dr. Nikola Smaič, za njegovega namestnika pa namestnik zagrebškega državnega odvetnika Josip šnidaršič. To izredno sodišče bo sodilo obtožence po zakonski odredbi za zaščito naroda in države, ki je bila izdana 17. aprila 1941. Poziv Slovencem, ki so prišli v Zagreb po 10. aprilu 1941. Policijsko ravnateljstvo v Zagrebu je pozvalo vse Slovence, ki so prišli na področje mesta Zagreba po 10. aprilu 1941., naj se ponovno prijavijo na rednih prijavnicah pri policijskem ravnateljstvu v Gjordjačevoj ulici št. 4 v sobah 12, 14, 15 in 16 in to med 15.—19. uro. Kdor se ne bi odzval pozivu za prijavo, ki je morala biti izvršena do 14. maja, bo kaznovan. Zabranjeno je odtujevanje in izvoz starinskih umetniških, kulturnozgodovinskih in naravnih spomenikov s področja Neodvisne države Hrvatske. Poglavnik dr. Ante Pavelič je prodajo in izvoz takih spomenikov strogo prepovedal s posebno zakonsko uredbo, veljavno ne le za državne, samoupravne in verske ustanove, temveč tudi za privatnike. Za slednje velja tudi, da ne smejo odtujiti niti spomenikov, ki imajo izrazit rodbinski ali osebni značaj. Tako ustanove kot privatniki, ki sami ne bi mogli skrbno čuvati takšne spomenike, jih morajo oddati kakemu narodnemu muzeju Neodvisne države Hrvatske, ki jim bo izdal pismeno potrdilo o prejemu, Vse oglase za naslednjo steuilko .Jutra" sprejema oglasni oddelek lutra nepretrgoma dnevno do 14. ure NALI OGLASI OGLASOM CENE MALIM Po M por B beaedo, Din 3.— davka aa vsak oglas & enkratno pn-Dtn &— hi Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki ttčejo službo. NajmanjBl znesek za enkratno objavo oglasa Din 16.—. Dopisi ln tonit ve se zaračunajo po Dtn 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka sa vsak oglas ta enkratno pristojbino Din 0.— za fiifro ali dajanje naslovov. Najmanj« znesek aa enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vrt ostali oglaatse zaračunajo po Din L— za besedo. Din 3.— davka za. nsk ogjnn ln enkratno pristojbino Din 5.— sa ftttro aH dajanje =Tovov ra enkratno ohmvc Ulr ni — Službo dobi Tekstilna tvornica išče tkalskega mojstra, absolventa tekstilne šole z dolgo prakso, dODro verziranega v vseh vrstah bombažnega blaga (šaft in modno blago), kakor tudi v vseh vezavah, ki zna popolnoma vsa pripravljalna dela, katera obenem vodi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo plače pod »Tkalski mojster«. 9584-1 Šivilje na dom za obleke, dobro, samostojno, — iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9791-1 Črkoslikarskega pomočnika sprejme takoj Kruljc, Breg 6, Ljubljana. 9800-1 Krojaškega pomočnika as velike komade sprejmem takoj. Maček Franc Celovška c. 79. 9825-1 Krojaškega pomočnika za velike kose, sprejmem takoj. Naslov v trafiki Tyraeva 37 b Ljubljana. 9826-1 Krojača sprejmem takoj. I. Tiva-dar, TyrSeva 84. 9811-1 Čevljarskega pomočnika takoj sprejmem Josip Drmaž, Večna pot št. 29 9805-1 Sluibe išče Bivši trgov. pomočnik 2 znanjem Italijanskega in nemškega jezika, išče kakršno koli zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. pod »Sprejmem vsako delo«. 9794-2 Vojni uradnik 3. razreda z 20 leti aktivne službe v blagajniškem poslu, z znanjem nemščine, išče službo. Star je 40 let in ože-njen. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Ekonom«. 9814-2 Trgovski pomočnik ln šofer, perfektno italijanski - slovenski. — sprejme vsako službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ..Dober vozač« 9804-2 Svincolato ogni impegno extrapro-fessionale: ariano, 32en-ne, ex-giornalista; studi esperienza amministrati-va commerciale, tecnico pubblicitario; attavissi-mo spirito inizlativa, spiccate attitudini orga-nizzative; competenza forniture edill, arreda-menti, illuminotecnica, esportazlone; conoscenza lingue, vasta eoltura; disposto trasferirsi viag-giare estero; migllore-rebbe (»Svlluppo vendi-te«, »Agenzia«, »Segre-tario«, »Turismo«) Refe-renze professionall, morali. — Cassetta 655 Z. Unione Pubblicita, Trieste«. 9802-2 Hladilno omaro malo, na elektriko, kupim. Ponudbe na šelovin poštni predal 270. 9821-7 Razrešen vsak izvenpolitične dolžnosti: arijec, 321eten, bivši novinar: študij, praksa upravno-trgovski, publicistični tehnik; zelo aktivne inicljatlvno-sti, odlične organizato-rične zmožnosti; kompe-tenten v stavbinsklh dobavah, notranji opremi, svetlini tehniki, ekspor-tu, znanje Jezikov, široka izobrazba, pripravljen preseliti se, potovati v tujino; želi zboljšatl (»Prodajni razvoj«, — »Agencija«, »Tajnik«, — »Turizem«), — Poslovne moralne reference. Cassetta 655 Z. Unione Pubblicita, Trieste«. 9802-2 Vajenci (ke) Vajenca za kleparstvo in vodovodno instalacijo sprejme takoj Dinko Cotič, Hrenova ul. 7. 9793-44 Pouk Italijanski tečaj prične v sredo 21. t. m. ob 19. uri na osnovni šoli na Viču. Informacije: Porelič Viktor, — brivnica, Vič 9766-4 Prodam Športni voziček dobro ohranjen prodam Cesta XIX. št. 3 Rožna dolina. 9781-6 Otroški voziček skoraj nov, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9779-6 Kupim Klubsko garnituro (usnje) kupim. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Garnitura«. 9801-7 l Zahtevajte povsod britvico A L C O S O Kupujemo vse »Juhan« steklenice po najvišji ceni. »Ali-menta«. Vodnikova 65. od 10. do 12. ure 9539-7 Stare kovčke dobro ohranjene, kupim, vsako množino. Zdravič. trgovec, LJubljana, Stari trg. 9784-7 Dragocenosti Vsakovrstno zlato Kupuje po najvišjih cenah CERNE — juvelir. Ljubljana, Wolfova ulica 8-34 Hrastove hlode v vsaki množini kupuje parketna tovarna Pran Kotnik. Verd, p Vrhnika. 9586-15 Kupimo vsako količino bukovih drv, oglja, tramov ln desk. Ponudbe na »Exportles«. Ljubljana. Tyrševa 15. 9535-15 Izgubljeno Našla se je damska zapestna ura. — Lastnica jo dobi lahko vsak dan od 13. do 14. v Levstikovi ul. 15, H.. desno. 9810-28 Pisarniške prostore dve sobi, eventuel. tudi delno opremljeni, ugodno oddamo 1. junija Sobi sta primerni tudi za stanovanje. Pojasnila daje »Servis biro«, LJubljana, Sv„ Petra c. 27-1., telefon 21-09. 9820-19 Posest •BiAIITCTA« P**«staa posrcdovalniea v Ljubljani j« s&ao » PREŠERNOVI ULICI 5* Nasproti glavne polt« Telefon 44 - 20 Hišo z gostilno trgovino in parcelo v Ljubljani, prodam. Po-nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Radi bolezni«. 9822-20 Hišo z vrtom in veliko zemljišče radi izselitve prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Severna«. 9823-20 Parcelo ob Tyrševl cesti oddam v najem za obdelovanje proti dogovorjeni odškodnini. Pojasnila realitetna pisarna Adamič, Ljubljana, Gosposvetska cesta 7. 9817-20 Stanovanje Dvosob. stanovanje s prltlkllnaml takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9824-21 Stanovanje parketlrano, z uporabo kopalnice oddam za 1. Junij stranki brez otrok v Mostah. Pokopališka 14 pri Lasanu. 9809-21 Stanovanja Dvosob. stanovanje lepo, v Šiški, blizu postaje cestne železnice — iščem za takoj ali prvi junij. CenJ. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro, »Stalnost, točnost«. 9809-21a Razpis Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje za leto 1941. 25 ustanovnih mest »Robert Kollmanove ustanove za slepce« po Din 1780.— na leto ln 13 ustanovnih mest »Robert Kollmanove ustanove za podpiranje ubožnih ljubljanskih trgovskih uslužbencev« po Din 3420 na leto. Pravico do ustanove za ubožne slepce imajo ubožni slepci, ki imajo domovinsko pravico na ozemlju, ki pripada ljubljanski provinci, zasedeni po italijanskih zasedbenih oblastih. Pravico do ustanove za podpiranje trgovskih uslužbencev imajo obubožani trgovski uslužbenci, ki so služili pri kakem trgovskem podjetju in ki niso svojega uboštva sami zakrivili. Pravico do obeh ustanov imajo brez ozira na spol po splošnih predpisih, ki veljajo za ustanove, med drugimi prosilci predvsem: a) sorodniki ustanovnika, b) v drugi vrsti uslužbenci ustanovnika, ki so bili na dan njegove smrti še v njegovi službi. Podpore se bodo izplačevale polletno. Prošnje je treba vložiti do 15. VI. 1941. pri socialno-političnem oddelku mestnega poglavarstva v Ljubljani. Prošnji je priložiti: 1. rojstni in krstni list, 2. domovinski list, 3. dokazilo uboštva. Prosilci za ustanovo za podpiranje ubožnih ljubljanskih trgovskih uslužbencev morajo poleg tega priložiti prošnji še dokazilo, da so bili zaposleni kot trgovski uslužbenci pri kakem trgovskem podjetju v Ljubljani. Prosilci, ki so prošnje že vložili pred tem razpisom, naj prošnje obnove v smislu pogojev tega razpisa. Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 19. maja 1941. župan dr. Juro Adlešič L r. CREDIT0 ITALIANO Banca di interesse nazionale - Zavod obče nar. znsčaa Sede della Societa: Direzione centrale: Milano Capitale e riserva : Lit 623.394*040 Sede a Trieste: Piazza C. Ciano Tutte le operazioni di banca cambio e bor s a. Servizio speciale per le relazioni commerciali colFestero. Succursali in tutta ritalia Istituti associati ed affiliati: Banca Dalmata di Sconto: Zara, Spalato, Sebenico. Banca ItaloFrancese di Credito: Parigi, Nizza, Tunis. Banco Italo Egiziano: Alessan-dria, Cairo, Port Said ecc. Banca Italiana per la Cina: Sciangai. Banca Italo Belga: Antwerpio. San Paolo, Rio de Janeiro. Buenos Aires ecc. Sedež dražbe: Genova Centralna direkcija: Milano Glavnica in rezerva: Lit 623*394»040 Sedež v Trieste: Piazza C. Ciano Vsi bančni, tečajni in borzni posli. Specijalna služba za trgovske zveze z inozemstvom. Podružnice po vsej Italiji Združeni in afiliirani zavodi : Banca Dalmata di Sconto: Split, Zader. šibenik. Banca ItaloFrancese di Credito: Pariš, Niča. Tunis. Banco Italo Egiziano: Alaksan-drija. Kairo, Port Said itd. Banca Italiana per la Cina: Šangaj. Banca Italo Belga: Antwerpen, San Paulo, Rio de Janeiro, Buenos Aires itd. Dvosob. stanovanje centru ali bližini centra, išče mirna, točna stranka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tri odrasle osebe«. 9796-21a Enosob. stanovanje suho ln sončno, išče za 1. Junija zakonski par brez otrok. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod šifro »Točna plačnika«. 9797-21a Sobo odda Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam solidnemu in stalnemu gospodu 1. Junija. Naslov v vseh posloval-n.cab Jutra. 9795-23 Sobo lepo opremljeno, veliko, čisto, mirno, s kopalnico za 2 osebi, oddam takoj. Vprašati: Ceplak, Bežigrad 7-1. 9799-23 Sobo lepo, sončno, svetlo, s posebnim vhodom, oddam mirni in stalni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9786-23 Veliko sobo primerno tudi za obrt ali društvene prostore, s plinom ln elektriko, odda M. Ravtar, Stari trg 19. 9813-23 Opremljeno sobo strogo separlrano, s tekočo vodo oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9815-23 Sobe išče 2 opremljeni sobi souporabo kopalnice ev. kuhinje iščem na Mirju ali v bližini. Plačam več mesecev v naprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra stranka«. 9812-23a talijanska zakonca iščeta lepo, svetlo, veliko sobo z divanom v centru. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mirna 16«. 9808-23a Opremljeno sobo ali garsonjero iščem za junij v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Junij«. 9807-23a Pisalni stroj Continental veliki, v zelo dobrem stanju, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9816-29 INSERIRAJ V „JUTRU"! Razno PREMOG DRVA — nudi L Pogačnik BOHORIČEVA 6 Telefon 20-59 Postrežba Drezhibmt Mlad akademik katerega je usoda zadržala v njegovih stremljenjih, poziva človeka, ki razpolaga z denarjem, pa vendar ni suženjsko zaljubljen vanj. da mu omogoči nadaljevanje študija dramatike. Iskrenost in čast zagotavljata povračilo enake ali drugačne oblike v bodočnosti. — Resne pismene predloge z eventualno navedbo pogojev na ogl. odd. Jutra pod »Plemenitost — ne atrakcija«. 9818-31 Kdor kaj ve o Ivanu Prežlju, ki je odpotoval 8. aprila proti Zagrebu, naj Javi njegovi ženi: Preželj Mariji, — LJubljana, Rožna dolina Cesta VII. 24. 9803-31 Kdor kaj ve o pogrešanem aktivnem letalskem kapetanu 1. r. pilotu Janku Šalamunu, ki Je služboval v Sme-derevski Palankl. naj blagovoli proti povračilu stroškov sporočiti na naslov Ivan Šalamun, Ulica na Grad 4. Ljubljana. 9827-31 Inserati v .JUTRU imajo velik uspeh Državni uradnik upokojenec. Je izgubil denarnico od trgovine »Golob« do trgovine »šmalc« v vrednosti čez 1000 din. Pošten najditelj i se naproša, da Jo odda na policiji proti nagradi. 9819-31 | Enega ali dva močna konja prevzamem v dobro oskrbo, dokler ne najdem svojega. Ponudbe na tv. čebin, Ljubljana, Wol-fova 3. 9577-31 Konja fuksa 11 iščem z belo liso na glavi, leva zadnja noga debelejša, ima žig 3814. — I Kdor ga izsledi dobi din 1000 nagrade. Imam ko- 1 bilo št. 125. Lastnik naj se zglasi. Hočevar Fr., 11 Struge na Dolenjskem. 9332-31 ENO- iN VEČBARVNE JUGOGRAFIKA JtetfitVL naM/i 25 Umrla nam je danes, ob 5. uri popoldne, v 83. letu starosti, naša predobra mama, babica, prababica, sestra, teta itd., gospa MARIJA VRANČIČEVA roj. Lušinova vdova višjega uradnika bivše južne železnice K večnemu počitku jo bomo spremili v torek, dne 20. t. m. ob 5. uri popoldne, izpred kapelice sv. Jakoba na Žalah v Ljubljani. Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo 21. t. m ob pol 8. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja pri oltarju Marije Pomagaj. Ljubljana, dne 18. maja 1941. žalujoči otroci: Dr. JANKO, CIRIL, METODA por. dr. LIKAR-jeva, VLADO in STANKO z rodbinami in ostali sorodniki. Brez posebnega obvestila. vip^t™ noerebnl zavod Občina LJubljana Umrl je naš dobri oče Matija Zamida višji ravnatelj dež. uradov v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 20. maja 1941 ob '/z 4. uri popoldne z Žal — kapele sv. Nikolaja — k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica bo v sredo, dne 21. maja 1941 ob 8. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja. LJUBLJANA, dne 19. maja 1941. Rodbine s Zamida* Babnik, Bulatovič B. S&lgari : 11 BOJ ZA M0MPRACEM Pustolovski roman »Nisem yankee.« »A ravnate takisto, kakor da bi bili.« »Da, kadar gre za to, da rešim svojim ljudem življenje.« »In kaj ste zdaj storili, razbojnik?« »Ne bogvekaj,« je Yanez odvrnil. »Potopil sem topničarko, ki mi je bila v nadlego.« »In kaj naj delam na Borneu?« »Saj je vaša država zmerom rada goltala tuja ozemlja. Razvijte tam angleško zastavo, pa boste videli, kako se bodo domačini trumoma zbirali okrog vas, da vas poljubijo. Pripravite se. Kaj niste razumeli?« »Razumel pač, ali...« »Prav, ako nočete drugače ... Mati!« Mati je s četvorico krepkih Malajcev stopil v kabino. Zgrabili so Angleža, ki se je na vse krip-lje upiral. »Zanesite ga na praho,« je ukazal Yanez. »Par-dar že ve, kaj mu je storiti.« Angleža so zvezali in v gugalni mreži odnesli na praho. »Sodrga!« je kričal. »Anglija me bo maščevala!« »Pardar!« je rekel Yanez. »Sam veš, kako in kaj. Pričakujem te v Varauniju.« Praho je razvil jadra in hitro odplul, jahta pa se je vrnila v sultanovo prestolnico. 5. poglavje Nevaren trenutek Temnilo se je že, ko je jahta zaplula v pristan. Komaj so jo privezali k boji, je Mati opazil čoln, s katerim je sultanov tajnik pred štirimi dnevi prišel na ladjo. Hitro je stopil v kajuto, kjer je Yanez jemal iz železne skrinjice dragulje, in rekel: »Sultanov tajnik prihaja, gospodar.« »To naj te ne skrbi. Dovolj imam, da lahko podkupim vse sultanove milostnike. Sicer smo pa na hitri ladji. Kdo bi nas mogel ujeti?« »Sultanu ni zaupati.« »Ta je kakor majhen otrok.« Yanez je spravil pest rubinov, demantov in smaragdov v žep. »Poglejmo zdaj, kaj ta opica hoče,« je rekel in odšel na palubo. Čoln je bil že ob ladijskih stopnicah. Tajnik se je vzpel na ladjo in se Yanezu samo na pol priklonil v pozdrav. »Kaj bo dobrega, prijatelj?« je vprašal Portugalec. Tajnik je široko odprl oči, skremžil obraz in rekel, kakor da mu gre beseda nerada z jezika: »Sultan vas pričakuje na veierjo.« »Takoj pridem. Vožnja mi je zdramila tek. Upam, da je dobre volje. Mati! Daj zanesti v čoln dvanajst steklenk bri-njevca in šampanjca.« »Kaj mislite iti sami?« »Dvanajst mož si vzamem za spremstvo.« Stopil je k tajniku, vzel iz žepa krasen rubin in rekel: »Vzemite to darilo, prijatelj, v spomin na angleškega poslanika.« V Portugalčevo veliko začudenje je tajnj,k umaknil roko, ne pa da bi jo bil iztegnil. »Ne marate darila?« je vprašal Yanez. »Ne vem še, kdo ste.« »Kako?... Mar nisem predal vašemu gospodarju poverilnic?« »So ljudje, ki vas obtožujejo.« »Kaj pravijo o meni? Da sem malopridnež?« »Ne vem, milord. »Za koga me neki imajo?« je Yanez odvrnil. »Za opico? Nu, saj bomo videli. Kar mirno sprejmite dar. S tem kamnom lahko osrečite k^asotico iz svojega harema.« Zdai je tajnik sprejel darilo. »Bo imel sultan drevi goste?« je vprašal Yanez. »Rad imam veliko družbo.« »Bojim se, da vam bo to pot prevelika.« »Še bolje. Tedaj lahko priredimo ples. Pojdiva gospod tajnik.« S temi besedami je vtaknil svoji indijski pištoli za pas in se s spremstvom vred spustil v čoln V resnici pa nikakor ni bil tako miren, kakor se je delal. Domneval je, da ga bo sultan soočil z brodolomci in vprašal po topničarki, ker so bili s kopnega gotovo slišali grmenje topov. Vendar se je zanašal na svojo drznost in hladnokrvnost ter upal, da dobi igro, čeprav drži neugodne karte v rokah. Čoln je kmalu pristal ob bregu, kjer je voz že čcikčil. »Tecite za vozom,« je rekel Yanez spremstvu, ko sta zebuja potegnila. Dvanajstorica Malajcev, ki so bili vajeni dirjanja, ju je kar dobro dohajala. V pičlih desetih minutah so dospeli do sultanove palače. Pol stotnije vojakov je bilo razpostavljenih obakraj vrat. Yanez je krenil za tajnikom po širokih stopnicah, ki jih je osvetljevalo veliko število svetilk. Na vsakem ovinku so stali oboroženi telesni stražniki. Nazadnje so prišli v široko galerijo, s katere je bil dober razgled na zaliv. Sultan, njegova dva ministra in pol tucata dvorjanov so sedeli za pogrnjeno mizo. »Vendar že prihajate, milord,« je vzkliknil, ko je zagledal Yaneza na pragu. »Dolgo sem vas moral čakati.« »Pozno sem se vrnil, visokost.« »Kje ste pa bili?« »Lovil sem na morju?« »In kaj ste ujeli?« o-Š Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Aloji Novak. — Vsi v Ljubljani.