Uto »MI. MRO 173.
g llnMjnni, v nedeljo Z. augusta 1925.
Cena Din r
■na Ja vsak dan popoldne, UvzemAl nedelje la praznike. — Inseratl: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 o, večji inserati petit vrata 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru, — lasera ni davek posebej. — nSloven?';i Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
Upravništvo: Knallova ulica stev. 5, pritličje. — Telefon stav. 304. Uredništvo: Knallova nllea at. 5,1, nadstropje. — Telefon stav. 34.
laT      Poitffilfia platana v gotovini.
Porast dinarja
Dinar, o katerem se je govorilo, da se bo stabiliziral na vrednosti 9 švicarskih frankov, je začel zadnje dni zopet rasti ... Z neko notranjo, magično silo se vrstijo številke in stotinke nad 9 švicarskimi franki. V zraknu leži tendenca, da doseže dinar v kratkem 10 švicarskih frankov.
Na ta način se zopet postavlja vprašanje stabilizacije dinarja. Baš te dni se stanovitno govori, da jo hoče izpeljati sedanji finančni minister in da je pri tem že računal na bazo 9 švicarskih frankov. V tem oziru je bilo opaziti, da se dinar več tednov konstantno jnblje ob tej znamki in da ne more naprej, dasi so bili pogoji za nadaljnji njegov porast povsem na dlani. Dr. Stojadinovič je interveniral potom Narodne banke in zadrževal porast . . .
Pravijo, da so politični dogodki pritisnili na tečaj dinarja in ga začeli dvigati. Mogoče je že, da vplivajo tudi taki politični dogodki na valuto. Marsikateremu trgovcu, ki se hoče vnaprej založiti z dinarjem, morejo taki dogodki vliti zaupanje do dinarja.
Vsekakor je razveseljivo dejstvo, da vlada glede dinarja v inozemstvu splošni optimizem, da veruje inozemsko tr-govstvo v njegov stalni porast. Ta vera bo menda moment, ki povzroča stalni porast našega dinarja.
S tem prihajamo do činitelja, ki leži izven naše volje in našega dosega. Mi smo lahko zavračali valutni defetizem, ki so ga razširjali naši nasprotniki v inozemstvu, toda vere v našo denarno edinico ne smemo odklanjati ali pobijati.
Z vero in zaupanjem v našo valuto Je torej treba računati. Predvsem naj to upošteva naš finančni minister, ki se ob takem razpoloženju v inozemstvu ne sme zapičiti v fiksno misel, da je treba dinar stabilizirati ob današnji slučajni njegovi vrednosti. Zahteva finančne oportunosti je, da se zaupanje izrabi v korist naše valute, ki se naj po našem mnenju stabilizira šele tedai, ko se v notranjosti države stabilizirajo cene in doseže nekaka pariteta odnošaiev med plačami uradnikov, cenami živil in potrebščin, med delavskimi mezdami, davki, materijalnim! stroški itd. s tozadevnimi odnošaji, ki vladajo v državah s stabilizirano valuto. Dokler pa ni podana pariteta v teh odnošajih, ne moremo in ne smemo govoriti o stabilizaciji dinarja, ker bi taka stabilizacija pomenila stabilizacijo na pr. socijalne kri-vičnosti, ki vlada med plačami našega državnega uradnisrva in med cenami živil in drugih potrebščin. To razmerje danes še ni normalno, zdravo in socijalno pravično Zato je treba opustiti misel stabilizacije dinarja dotlej, dokler se to razmerje z novimi tržnimi cenami, ki bodo sledile porastu našega dinarja, ne doseže po vzgledu držav z zdravo valuto.
Razmerje med valuto in notranjim tržiščem predstavlja barometer prvega reda. V tej zvezi je jasno, da zagovarjamo učvršćenje dinarske valute, ker nam ograničeno učvrščenje jamči, da doseže notranje tržišče nivo. ki omogoči zdravejše socijalne razmere. Socijalne razmere pa so drugi izraz za splošno dobre razmere, za zadovoLinost, za splošno blagostanje uradnika, delavca, konzumenta in tudi producenta.
Kajti z blagostanjem raste kupna moč konzumenta in s tem prodajni posel producenta in trgovca.
Danes smo v razvoju svoje valute prišli do točke, na kateri ne moremo govoriti, da jo izrablja kakršnakoli špekulacija, da more na njeno faktično stanje vplivati domača ali mednarodna špekulacija. Če se mednarodno trgov-stvo zalaga z dinarjem, je to njegova pravica in bo tem zalogam vsekakor odgovarjala gotova količina jugoslo-venskih proizvodov, ki jih bo treba ob svojem času izvoziti, če pa dinar raste, dobimo tuje proizvode za nižje cene, kar je le pozdraviti.
Priznamo, da ima trgovina in industrija Dri takih razmerah posebno težko stališče. Kalkulacije so negotove. Vendar se dvig dinarja vrši v zadnjih letih postopno in skoro organično, da moremo tak dvig pozdraviti, ako mu bo sledil primeren padec cen.
Smo. proti umetnim Intervencijam tako glede določanja cen kakor glede valute. Vse naj gre naravno, organično pot. Če se naše tržišče stabilizira na gotovem nivoju, naj se tudi naš dinar stabilizira na primerni vrednosti. To bo sledilo že samo od sebe! Če pa kaže naše gospodarstvo pot navzgor k še močnejše uvaževani mednarodni vrednosti naše valute, pustimo mu prosto
pot »°  *ts»im*»  mu a£AV^rQtiQ cstphojjL*
Borbo % tiskovni joKon
Opozicija grozi z obstrukcijo v zakonodajnem odboru. — Vlada
zahteva sprejem zakona.
sti toliko kleveta, toda zakon je šel žal
— Beograd, 1. avgusta. (Izv. Ob 12.) Zakonodajni odbor danes ves dan nadaljuje podrobno razpravo o tiskovnem zakonu. — Razvnela se je ljuta im ostra borba za Vin. poglavje, ki govoril o kazni radi prestopkov proti varnosti časti Opozicija je odločena voditi razpravo z vsemi parlamen-tarnotehnicnfmfl sredstvi in je celo gro. žila z obstrukcijo, ker vlada ne upošteva njene zahteve, da se zakon predloži na je. sensko sesijo narodne skupščine. Vlada na drugi strani vstraja pri tem, da Ima zakonodajni odbor še danes sprejeti tiskovni zakon v celoti, če tudi trajajo razprave do jutri zjutraj odnosno do ponedeljka.
Edino važen političen dogodek   je da nes razprava o tiskovnem zakonu. Plenum odbora je razpravljal vse dopođdne o drugem oddelku VITI. poglavja,   ki   govori O klevetah.
Prvi je govoril posl. Juraj TJemetrovitf (sam. dem.) k členu 54., naglašujoč, da je ta člen nepopoln tn ni dovolj jasen glede vsebine o žalitvah tujih vladarjev in narodne skupščine. Govornik je zahteval pojasnila od poročevalca posl. Velje Popovi-ca, ld je izjavil, da da pojasnila koncem današnje popoldanske seje.
Posl. dr. Josip Hohnjec (SLS) je kritiziral zakon glede določitev kazni. Poudarjal je, da oni, ki so sestavljali načrt tiskovnega zakona, niso bili dobri Juristi. Ironično je pripomnil, da zakon sam ščiti korupcijo, ker ima določila tn kazni proti onim, ki napadajo korupcijo. Zakon nima v tem poglavju jasnih točk.
Za njim so Se govorili poslanci dr. Za. nič, Fran Smodej, minister Snsk*č, Moskov-Ijevič, posl. Gosar.
Posl. Juraz DemetrovJc* Je še enkrat obširno pojasnjeval pojem klevete. Stvarno jc sicer žalosten poiav, da se v javno-
mnogo predaleč nego ie bilo potreba. Mi smo res temperamenten narod. Reči pa moramo, da pri nas p omenja koga opsovati toliko, kakor mu voščiti »dober dan«. Treba pa nam ie, da dvignemo naš narod na višjo stopnjo kulture in v tem oziru bi moral biti zakon štrokogruden. Analizira in kritizira člen 54., ki določa kazen za žalitve vladarja odnosno tujih vladarjev In članov narodne skupščine. Ne more razumeti, kako naj zakon ščiti radi žaljivk člane narodne skupščine, zakaj bi se obtoževalo javno kritiko radi članov narodne skupščine, ko se sami poslanci med seboj ne spoštujejo, ko se sam? dnevno psujejo In celo Še pretepajo. Glede kazni za žaljenje vladarja ne bi smel iti zakon tako daleč. Govornik z zadovoljstvom konstatira, da se je v naši državi IzvrSfl m končal razvoj tako, da danes nimamo nobenega republikanca. Govornik naglasa, da bi moral biti tiskovni zakon v tem oziru prežet oportunizma, navaja prav drastično dogod-bico. Nekoč je šel po ulici neki Človek ter strahovito psoval kralja. Na to opozorjeni orožnik je dejal mimoidočim: »Ali je pijan ali je neumen!« Ta orožnik Je Imel pravilen čut za presojo žaljenja vladarja.
Govora2k dalje kritizira določilo člena 56., Id govori o žaljenju oficirskega zbora in vojske. Zaključujoč svoj govor, je posl. Demetrovič opozarjal na nebroj procesov, ki bi nastali, če bi vsak tekal v sodntjo radi tiskovnih pregreškov. (KBc posl. Smode-ja: »Pašlča vsak dan klevetamo! Pa on nikdar nobenega ne toži!«)
Za njim sta govorila še posL Velja Po. povič in minister S rakič. Zakonodajni od. bor danes zboruje ves dan, dokler ne sprejme tiskovnega nakorva v vseh podrobnostih.
JprememUo režimo no Bolgarskem
Kralj Boris zahteva odstop vlade Cankova* — Vodstvo državnih poslov prevzamejo ooozicijonalne stranke brez komunistov« Težak finančni položaj Bolgarske
— Beograd, 1. avgusta. (Izv.) Današ- | tični situaciji. Na tej avdijencl so bili dalje
prisotni: zemljoradnik in bivši minister To* m o v, vodja širokih, socijalistov Krsta Por« t u ho v, vodja demokratov (legalna opozi*
nje »Vreme« objavlja Iz Caribroda daljši dopis svojega posebnega dopisnika o političnem položaju na Bolgarskem. Poročilo med drugim naglasa:
Po Informacijah Vašega sofijskega dopisnika je pričakovati na Bolgarskem zelo važne in usodepolne politične spremembe. Sedanja vlada g. Cankova je končno sprevidela, da je njen nadaljni obstanek v državni upravi absolutno nemogoč, to radi težke finančne krize In radi splošnega mednarodnega položaja Bolgarske, kl Je n*3 zunaj zelo kompromitirana. Govore, da se kralj Boris z vsemi močmi trudi odstraniti sedanjo kronično krizo. Kralj Boris sam osebno proučava vse one pojave, radi katerih je zadnji čas Bolgarska na zunaj mnogo trpela. Posvetoval se je zadnji čas s politiki vseh strank, ki podpirajo sedanjo vlado. Kralj Boris je končno pozval ministrskega predsednlka Cankova na daljše posvetovanje na dvor. Razgovor je bil zelo dolgotrajen In po Informacijah, kt jih je dobil dopisnik »Vremena«, Iz najboljšega vira. je bil rezultat teg3 posvetovanja ta: Ministrski predsednik g. Cankov je po daljšem obotavljanju priznal, da je sedanje stanje na Bolgarskem nevzdržljlvo. Izrazil je svojo pripravljenost, da se umakne, toda pod pogojem, da se mu zajamči njegovo življenje.
Po tej izjavi ministrskega predsednika Cankova je kralj Boris še isti dan pozval k sebi voditelja zemljoradniške stranke, bivšega ministra v Stambulijskega kabinetu Marka Turlakova, da se izjavi o poli«
cija), M a 1 i n o v in vodja radikalov K o* s t d r k o v. Zastopani so bili demokratie, radikali, široki socijalisti in preganjani zemljoradnik* po najvplivnejših svojih voditeljih. Značilno je, da niso biti prisotni no* beni voditelji takozvanega »demokratskega zgovora«, ki tvori hrbtenico sedanjemu ve* zimu g. Cankova. Ta avdijenca je bila zelo dolga. Končno je kralj Boris pozval vodi* telja zemljoradnikov Marka Turlakova, da naj sestavi novo vlado. Kralj Boris je tudi kratko preciziral pogoje za sestavo vlade. Kralj Je zahteval med drugim:
1. nova vlada ima jamčiti za življenje članov sedanje vlade Cankova in tovarišev;
2. vsi dosedanji dogodki se imajo po* zabiti in izročiti prošlosti. Nikakih represa* lil proti političnim nasprotnikom;
3. Nova vlada hrta skrbeti za Izboljšanje sedanjega položaja Bolgarske v finančnem in gospodarskem oziru. Vlada ne sme nadaljevati poHtacnSh preganjanj.
Vodja zemljoradmkov Turlakov n? sprejel mandata, marveč je kralju Borisu izjavil, da njegove pogoje predloži narodu v odobrenje, ker je ves bolgarski narod samo za homogeno, samostojno In neodvisno zemftoradnrško državno upravo. V kratkem času kralja obvesti o rezultatih referenduma, ki ga namerava odrediti. Ko prejme ta rezukat, more nadaljevati razgovore s kraljem, za sedaj pa ni v njegovih rokah v tem oziru kaj pozitivnega ukreniti.
Nevarnost rudarske stavbe
odstranjeno
začasno
Skrajna napetost med radarji i n industrijcL — Posredovanje
vla de«
— London, 31. julija. (Izv.) Ministrski predsednik Baldwin je podrobno pojasnil zastopnikom rudarske zveze stališče vlade v rudarskem mezdnem sporu ter obenem podal informativno poročilo, kako namera, va vlada podpreti ona premogovne industrijska podjetja, ki delajo z izgubo oziroma kako namerava vlada   organizirati Izvoz
angleškega premoga. Tajnik Rudarske zveze Cook je izjavil:    Poročilo ministrskega predsednika smatramo za vojno napoved! Kongres strokovnih organizacij v Lon-
donu je danes objavil resolucijo o pozivu ▼sem organizacijam delavcev, kt so pri delu oziroma transportu m razdelitvi premoga udeleženi, da v slučaja rudarske stavke odklonijo vsak transport premoga, čeprav vlada med rudarji in podjetniki skrajna napetost, je opažati, da so lastniki rudni, kov začeli popuščati.
— London, 31. julija. (Uradno) Lastniki rudnikov so na podlagi včerajšnjega posredovalnega predloga ministrskega predsednik« Baldwlna umaknili odpoved dose-
danjo mezdne pogodbe za dobo 14 dni, da se v tem času izvrše potrebna posvetovanja o uporabi začasne finančne podpore od strani vlade.
PAŠIĆ OKREVAL
— Beograd, 1. avgusta. (Izv.) Po poro* čilih, ki jih je dobila vlada, se je stanje mi* nistrskega predsednika Pašića tako ^bolj* šalo, da je pričakovati, da v najkrajšem ča# su popolnoma okreva.
VAŽNE SPREMEMBE V FRANCOSKI DIPLOMACIJI
Pariz, 31. julija a. »Soirec poroča, da se rr.aršal Lvautev, ki se je pred kratkim vrnil v Francko, za dalj časa ustavil v Vi-chyju, ker je precej nevarno obolel. V zvezi s tem se govori o različnih spremembah ra višjih poveljniških in poslaniških mestih. Bivši minister za kolonije Albert Sarraut bo najbrže zapustil mesto francoskega zastopnika v Angori, da pride na mesto maršala Lvautevja kot guverner v Maroko. V tem slučaju bo predsednik zbornične komisije za zunanje zadeve Franknn-Bouillon sprejel mesto poslanika v Angori, doc:m bo senator Berenger sprejel predsedništvo francoske dolegadje v Washingtonu, ki bo vodila pogajanja o francoskih dolgovih v Ameriki.
PROTIKOMUNISTICNA AKCIJA V FRANCIJI
Pariz, 31. JuMja s. Preiskovalni sodnik je zaslišal komunističnega poslanca Marcela Cachfcna v navzočnosti odvetnika in komunističnega poslanca Berthona Cachin je izjavil, da prevzame kot član odbora proti vojni v Maroku popolno odgovornost za objavo lfetin v Jfetu »Humanite«. Preiskovalni sodnik je dvignil proti Cachinu obtožbo radi podžiganja vojaštva k nepokorščini. Kakor poroča Journal, je preiskovalni sodnik odkril izredno važen materijal, na podlagi katerih so bili razni komunistični voditelji obtoženi kaznjlvih dejanj.
Pariz, 31. JuHja s. Sodišče v Lvonu je obsodilo včeraj dva komunista radi podžiganja vojaških oseb k nepokorščini na tri oz. dva meseca zapora.
PODRAŽENJE KRUHA V ITALIJI
— Rim, 31. julija Užltndnaka komisija je v svoji današnji seji sklenila, da se poviša cena kruhu od 2.40 Ure na 2.70 in te. stenine od 3.25 na 3.60 Ure za kfflo. Tudi v Genovi se je izvršilo tako povišanje. Izgovarjajo se s carinami in davščinami na žito. Obeta se dobra letina napovedujejo se obzirne odredbe, med tem pa raste cena kruhu, kar prebivalstvo silno razburja.
AVIJATICNA NESREČA V PRAGI
— Praga, 1. avgusta- (Izv.) Danes zjutraj Je na letališču prf Gbelu v bližini Prage strmoglavil z višine 200 m vojaikl avi. on. Vnei se je bencin in avion je popolnoma zgorel. Avijatik štabni kapetan In nad-poročnik pilot sta zgorela.
VOJNA NAPOVED SLOVAKA HLINKE ČEŠKOSLOVAŠKI REPUBLIKI
— Praga, 1. avgusta, (Izv.) Voditelj avtomomietične slovaške ljudske e+ranke Hlinka je izjavil z ozirom na prihodnje volitve: SlovaSka ljudska stranka nastopi pri prihodnjih   voTitvah   z   volilnim geslom:
Avtonomija SlovaSke! Proti češkoslovaški republiki! Proti prezidentu Masarykul — Slovaki zahtevajo izpolnitev pogodbe, sklenjene v Pittsburgu frn ki jamči Stevaški av. tonomijo Ameriški Slovaiki bodo za slučaj, da se ne prizna avtonomija Slovakov, zahtevali povrnitev Čehom med vojno dano posojilo, če češkoslovaška ne plača tega slovaškega posojila bodo ameriški Slovaki prezid enta Masarvka in zunanjega mmi. str dr. Beneša tožili na plačilo.
RAZSTAVA ŽITA V RIMU
— Rim, 31. julija. Včeraj je bila otvor-jena druga razstava žita iz rimsko pokrajine. Otvoritvi so prisostvovali zastopniki vseh oblasti in poljedelskih krogov.
ODSTOP JAPONSKE VLADE
— London, 31. julija. (Izv.) Japonska vlada je odstopila. Predsednik Cato motivira svoj odstop s tem, da kralj ni upošteval njegove zahteve glede demisije treh ministrov.
DEMONSTRACIJE PROTI ŽIDOM
— Dunaj, 31. julija. — Včeraj so bile tu velike demonstracije proti 2idom, katere so organizirali nacijonalni socijaftistl, ki protestirajo proti temu, da je sklican židovski kongres na Dunaj. Židje so bili rapa-dtnJ s palicami in mnogo :e ranjenih. Aretiranih ie 30 napadalcev.
HEINL KAVA
mešanice za poznavalce
109 L
NOV VELEIZDAJNIŠKI PROCES V NEMČIJI
BerHn, 31. juHja. z. Državno pravdnRtvo. v Hajmo ve m je obtožilo veleizdaje glavnega tajnika nemške pacifistične organteajcije Oerharta Segerja v Berlinu. Obtoženec J« imel namreč spomladi na javnem zborovanju nemških pacifistov govor, v katerem se je skliceval na znano pctoctIo angleškega generala Morgana. Se gor je rudi ostro kritiziral politiko zunanjega ministra glede vste* pa NemčJje v Zvezo narodov.
NEVIHTA NA TIROLSKEM
Rim, 31. julija k. Nad Tridentom in okov lico se je včeraj popoldne zlila velika ne* vihta s točo. Razbila je mnogo šip in po&ko* dovala mnogo streh. Škoda še ni ugotovljena. Ceni se, da sta tudi dve tretjini žetve uničeni. Nevihta se je razvlekla po Val Su* gani Tudi iz Man tove poročajo o silnih na* livih,
SPREMEMBE V ITALIJANSKI VLADI
Rim, 31. julija, a Državni podtajnik ta trgovino in industrijo poslanec Larusa* Jo odstopil. Na njegovo mesto ne bo imeno* van nihče, ker bo to državno pod tajništvo odpravljeno. V ministrstvu narodnega go* spodarstva ostaneta Še dve državni pod ta J* ništvi, in sicer bo Beglion fungiral za po* Ijedelstvo in trgovino, tržaški poslanec Pa*, nelli pa za javna dela in industrijo.
STAVKA BANČNIH URAD. NJKOV V FRANCIJI
— Pariz, 1. avgusta. (Izv.) Stav1cW( bančnih uradnikov napreduje in Srna sedaj velikanski obseg. V samem Parizu znaša število stavknjočih bančnih uradiilkov ]ty
tisoč. 7
KOMUNISTIČNA' AGITACIJA1 V PRIMORJU ZA IZSELJEVANJE V RUSIJO
Rim, 31. julija a. Z ozirom na vesti, d* odide več italijanskih podanikov iz Julijske Krajine v Rusijo, kjer bodo baje dobili vec* ja zemljišča za obdelovanje brezplačno na razpolago, se zagotavlja, da oblastem o ka* kern izseljevanju ni nič znanega in da do* sedaj niso izdala nikakih takih dovoljenj. Resnica pa je, da je državno pravdništvo v Gorici uvedlo kazensko postopanje proti komunističnemu poslancu Srebrniču iz Sok kana in Še nekaterim drugim iz Trnovega nad Gorico, ker so vabili prebivalstvo, naj se seli v Rusijo.
VOJNA V MAROKU
Fez, 31. juHja s. Kabili so davi zavzel! francosko stražarnico v Eln-Eisha, Pred zavzetjem se je vršila bitka z ročnimi gra-na tamt Francozi so pred odstopom raztreliH stražamico. Računajo s tem, da je prišel del francoske posadke v ujetništvo.
Pariz, 31. julija, s. Maršal Petam Je opo\ dne prispel v MaTseiHe. Zastopnikom Časo* pisfa je odrekel izjave. Maršal se vrne Juti/ v Pariz.
ANGLEŠKI FAŠISTI
London, 31. julija, a Sinoči je prišlo \ Hvdeparku zopet do spopoda med angleški* mi fašisti in neko skupino ljudi, med kate* rimi so bili tudi komunisti. Pozneje se jo zbralo 600 do 700 oseb, ki so hotelo demon* strirati pred glavnim stanom fašistov, tod* policija jih je razgnala.
Borzna poročila.
LjublJnska borza danes ni poslovala. Zagrebška borza danes ni poslovala,
V prostem prometu so notirali: Curtt^ 10.77, Pariz 2.63, Praga 164.25, Milan 2.03< London 2.69, Newyork 55.40, Dunaj 0.0787. INOZEMSKE BORZE.
— Curih, 31. juMja. Pred borza: Becv grad 9.30—9.32, Pariz 24.40, London 26.01 Milan 18.90, Berlin 1.226, Newyorfc 515.126, Praga 15.28, Punaj 0.00725.
— Trst, 31. juHja. Pred borza: Beograd 49.40—19.60, Pariz 129—129.50, Lcndo* 132.50—132.75, Newyork 27.25—27,22. Ewfd pa 80.5O/-JU* Curih 528—532;
POLET NEMŠKEGA AEP.OPLANA iz Elbstadta v Magdeburg.
Triurni nove
Borba xza mesto naslednika Ljenina, ki se Je več let vodila v vrstah ruske komunistične stranke, se lahko smatra, da je zaključena. Kot zmagovalec je izšel iz te večletne, težke borbe Georg Staljin. Sedaj je 'definitivno triumfiral nad tremi svojimi pro-tivniki, nad Trockim, Kamenjevim in Zi-novjevim. Moskovski boljševiki so na ta način dobili novega šefa železne roke, ki Čvrsto diktira Rusijo. Mesto »očeta komunizma«, položaj vsemogočnega diktatorja Rusije Je torej zavzel Georg Staljin, ki pa se skrbno varuje, da se pokaže v pravi luči. Staljinu je treba priznati mojstrsko umetnost, s katero je znal nastopati'v notranjih sporih komunistične stranke, da je Izšel iz boja za Ljeninovo nasledništvo kot zmagovalec.
Od vseH nasprotnikov mu je bil najnevarnejši Trocki. V celi boljševiški stranki ni bilo človeka, ki bi se bil upal nastopiti odkrito in javno proti Trockemu. Da premaga Trockega, se je Staljin združil s Kamenjevim in Zinovj'evim. Skupnim naporom te trojice je uspelo, da so strmoglavili vodjo rdeče armade in da so ga osovražili pri »stari gardi« boljševiške revolucije, to 5e pri starih" in vplivnih agitatorjih komunistične stranke. Ko je zrušil Staljin Trockega, mu je bilo lahko premagati ostala dva člana triumvirata.
Niti Kamenjev, niti Zinovjev se ni hotel upirati Staljinu. Prvi je mož neodločnega značaja, ki vedno okleva, kadar gre za usodne stvari, tako da je sam Ljenin enkrat izjavil, da manjka Kamenievu hrabrost Kar se tiče Zinovjeva, gubi z vsakim
dnem na svoji popularnosti, odkar živi sila razkošno in ker tudi njegova prošlost ni čista. To dvoje mu v vseh komunističnih krogih zelo zamerjajo. Razen tega so vodilni krogi ruskega boljševizma nezadovoljni z njegovim vodstvom komunistične in-ternacijonale. Pravijo, da je nesposoben in da  ne izbira pravih sodelavcev.
V vsakem slučaju je gotovo, <ia igra danes Kamenjev vlogo tretjega reda in da bledi tudi Zinovjeva zvezda od dne do dne. Njih pristaši se čedalje bolj oklepajo Staljina. Po porazu, ki ga je zadal Trockemu, je začel premaganega voditelja zopet ščititi in dvigati. In sicer proti svojim bivšim zaveznikom, proti Kamenjevu In Zinovje-vu. Staljinova osebna zasluga je, da se Je Trocki vrnil s Kavkaza. Staljin mu je pre-skrbel novo mesto in on je odredil, da se bivšega Ljeninovega pomočnika ne sme več napadati, niti v stranki, niti v časopisju. Proti svojemu boljšemu prepričanju govori tudi Trocki, da je pristaš Staljina.
Položaj novega diktatorja se učvrščuje z vsakim dnem. Ves svet ga v Rusiji proglaša za edino pravega naslednika In pravega Ljeninovega učenca. Najdejo se tudi taki, ki trde, da je Staljin nadkrilil svojega učitelja samega Ljenina v bistrosti duha in v vernosti do komunistične revolucije. Ni dvoma, da doživi Staljin to jesen ra kongresu boljševiške stranke vrhunec osebnega triumfa. S tem trinmfom se vsekakor konča notranja borba v boljševiški stranki, ki se je dve leti bila za Ljeninovo nasledstvo.
Politične vesti
= Proti priključitvi Avstrije Nemčiji. Neki Oskar Schmitz je rav* nokar izdal knjigo »Der oesterreichi* sche Mensch«. Schmitz odločno nasto* pa proti agitaciji za združitev Avstrije z Nemčijo ter navaja za to razne mo« ralno* intelektualne argumente. Avtor pravi, da Avstrija danes pomeni nekaj v kulturnem pogledu, a z Nemčijo spo* jena bi bila bleda provincija brez ela* na, samo vejica prusovane Nemčije. Avstrijsko civilizacijo smatra Schmitz za superiorno napram nemški. Dunaj je na meji slovanske, germanske in las tinske rase, zato mora vršiti specialno funkcijo. Ne sme se dopustiti, da bi izgubil Dunaj na korist Berlinu in Mo? nakovu svojo originalno fiziognomijo, kar bi se zgodilo, ako bi se Avstrija priključila Nemčiji. Avtor svetuje Av* striji, naj se približa Mali antanti ter jo pridobi za to, da se osnuje federa* tivna država, v kateri bi Avstrija igra* la veliko vlogo. Jasno je torej, da je Schmitz prikrit pangermanski agitator.
= Predlog za izpremembo skup* ščinskega poslovnika. Skupina poslan* cev vladne večine je izdelala in stavila Narodni skupščini predlog o izpre* membi skupščinskega poslovnika. Predlog se glasi: Predlagamo, da se člen 110. poslovnika Narodne skupšči* ne izpopolni nastopno: Vsak poslanec je dolžan, sodelovati v Narodni skup* ščini. O poslancu, o katerem se s pozi* vom ugotovi, da ne vrši svoje dolžno* sti in da je neupravičeno po tem členu odsoten, se smatra, da je njegovo me* sto izpraznjeno. Ako bi se lista dotič* nega poslanca izčrpala, se razpišejo nove volitve za njegovo mesto. S tem predlogom se hoče prisiliti poslance, da prisostvujejo sejam Narodne skup* Šfcine. Poslancem, ki ne bi vršili svoje dolžnosti, pa bi se odvzeli mandati. — A\pa ne tiči za tem grmom zajec: da se omogoči Radiču dostop v Narodno skupščino?
= Monarhistična zarota v CarU gradu. Policija je odkrila veliko m o* narhistično zaroto v Carigradu. Na čeiu zarote je stal Čekez Edhem. Poli* cija je večino zarotnikov prijela.
= Pavle Radič o federaciji z Bob garsko. Dobro informirana sofijska »Zora« prinaša razgovor z ministrom socijalne reforme Pavle Radičem, ki je glede federacije z Bolgarsko izjavil: Jugoslovenska zunanja politika mora pripraviti zvezo in omogočiti močno balkansko silo, ki bo mogla na Balka* nu vršiti kulturno misijo. Federacija z Bolgarsko ne sme biti nasilna. Najprej se moramo porazgovoriti s Sofijo na temelju zdrave politike. Potem bo mo* rgoča federacija z Bolgarsko, pozne i e 4**d> AiaAoŠFi* K^kanska zvezf~
= Splitska slavja in abstinenca splitskih Hrvatov. Slavja, s katerim se je otvorila liška železnica, otvorila Ja* dranska razstava v Splitu in odkril spo* menik splitskemu pesniku Maniliču, so imela povsem jugoslovensko obe* ležje. Proti temu obeležju so vstali splitski samohrvati ter bojkotirali slav* ja. S tem seve ta slavja niso izgubila na veljavi in na doseženem blesku. V ospredju so pač ostali nacijonalisti, ka* terim so se pridružili tisoči dalmatin? skih, poštenih seljakov. Proti abstinen* ci piše sedaj post festum v *Obzoru» Hrvat iz Splita med drugim: «Po nasve* tu iz Splita so zastopniki mesta Zagres ba, belega Zagreba odstopili od tega, da položijo srebrni venec na Maruličev spomenik, na spomenik očeta hrvatske knzige! Rekli so nam, da store to Hr* vati pri drugi priliki, da bomo po pro* slavah tisočletnice hrvatskega kralje* stva slavili to slavje še enkrat in od* krili še enkrat že odkriti Maruličev spo* menik. Pri drugi priliki bomo pripeljali iz Zagreba prvi voz in ž njim otvorili Jadransko razstavo (v prvem so se namreč vozili gostje in ministri iz Beo* grada!). Ali bomo post festum prazno* vali... Ti Hrvati so res od zlomka!
Ttaufcnn in lavna tlela v UuMlani
Poglejmo malo okoli po mestu in štej-mo: Tam ob Tržaški cesti gradi stavbna zadruga »Stan in dom« 2 stanovanjski hiši, enonadstropni seveda, potem slede druge. Ostale tri zadruge prično baje tudi še letos z zgradbami malih stanovanjskih hiš: ob Dunajski cesti, na Ljubljanskem polju, na Kodeljevem in še kje. To bodo dvostano-vanjske hiše z vrtovi. V mestu in predmestjih je zaprosilo za stavbno dovoljenje do sedaj šest strank, za adaptacijo podstrešnih prostorov v stanovanja pet hišnih gospodarjev. Zadnje dni pa so vložili prošnje še: Bnbšek Cecilija za zgradbo stanovanjske hišice, Cerne Fran Čeme v Kladezni ulici za adaptacijo v hiši; Hucl Vaclav na Poljanski cesti 6 za renoviranje fasade; Krulc P. v Rebri št. 15 za adaptacijska dela v podstrešju za stanovanja; Koman Lovro na Opekarski cesti št. 12 za prenovitev fasade.
Kakor se vidi, se je porodil zadnji čas čisto nov pojav: adaptacija podstrešij v stanovnja, to so — praktični gospodarji, prostor se izrabi, ljudje pridejo pa do stanovanj in to je glavno! Ce bo novi stanovanjski zakon Še dolgo v veljavi, se bodo ljudje za »podstrešna« stanovanja še tepli! Tistih' 5—600 ljudi, ki stanujejo po vagonih in barakah, pa ne boste spravili izlepa iz njih, ker bi jih najemščina v starih* hišah pa v novi valuti slekla do kože, kakor slači že tudi nekatere  »bolje situirane!« . . .
Stavbne in socijalne mizerije v Ljubljani še ne bo konec, stanovanjske pa Še manU za te skrbi že država. w v UuhUani
nič ne zida, pač pa kupuje za orožnike privatne hiše, za svoje urade pa jemlje privatne hiše v najem!
Ker se nič prida ne zida, je polno zidarjev in težakov brez dela, ki bi pa radi tudi po »znižani tarifi« delali! Ko bodo začele padati na ljubljanskem polju letošnjo jesen stare steničaste smodnišnice, bodo začele tudi zadruge s svojim kapitalom in drugi praktični ljudje na severovzhodu, tam po Ljubljanskem polju, kjer je kvadraten meter po ceni, suh svet, zdrav zrak in od vseh strani svetloba, zidati! In danes ali jutri bo stekel proti Jezici tudi tramvaj, ki bo oživel promet med mestom in periferijo. Tako bo nastala tam v dceh, treh letih nova kolonija . . .
Javna dela: V mestu se izvršujejo ta Čas: na Sv. Petra cesti (polaganje novih kamenitih plošč po desnem hodniku), Pred škofijo in na Vodnikovem trgu polaganje asfaltnega tlaka, na Miklošičevi cesti polaganje električnega kablja in vodovodnih cevi, zato sta ta in Dalmatinova cesta ter Sodna ulica za vozni promet zaprte; v Knailjevi ulici je asfaltni tlak po obeh hodnikih napravljen, tačas se utriuje še na novo posuta cesta; v Florijanski ulici so hodniki asfaltirani. Z zgradbo palače »Poštne hranilnice še niso pričeli, ker se prenarejajo (!) načrti. Pri sokolskem domu na Taboru se zidarska dela v notranjih prostorih še sedaj niso pričela, dasi smo že pred avgustom. V Škofji ulici št 9. namerava zgraditi mesar Zaje na svojem dvorišču in dokupljenem svetu hlev in sušilnico; zgradba cerkve v Sp. Šiški ie dograjena v višni 8 m na temeljnim zidov jem. Ob Zrlnjskega cesti je poslopje »Dom duhovnih vaj« dograjeno in uporabno.
Sokol
Sokolska straža ob našem morju*
ENGELBERT GANGL, starosta Jugoslovenskog Sokolskog Savez*
1.
Sokoli smo organizacija strogo nacionalnih ljudi, ki nam je blaginja, moč in slava domovine najvišja zapoved. Sokolu je sveto, kar je sveto narodu; Sokolu je sovražno, kar je sovražno narodu. Sokoli smo služabniki svoje zemlje v zmislu popolnega im absolutnega Žrtvovsnja vseh svojih moralnih im fizi-Čnih sil v blagor uje-dimjenega naroda in skupne, nedeljive in redeljene domovine. V Sokolu ni dr-igega hrepenenja razen želje do podviga vseh na-Mh nravnih in materialnih kapitalov do bleska in višine, ki naj sije v kroni naše kraljevine m vznasa njeno visoko ceno. Naj-drageenejši dragulj vseh v^kov in vsegi sveta nima takega bleska in take cene. V tem dragulju so zlite naše duše, ta dragulj je prožarjen z ognjem naše srčne krvi!
2.
Vsak naš brat in vsaka naša sestra je trdnjava zase. Temelj — sokolska načela bratstva, enakosti in svobode; okopi in zidine — sokolske kreposti in vrline; orožje — borbenost, moč, značaj in volja. Tako trdnjavo more zrušiti samo fizična smrt. Dokler je zain;a sokolska rdeča košulja v rmši zemlji, toliko časa ne bo izčrpan vrelec nesebične, resnične za vsako žrtev vedno pripravljene domovinske ljubezni. »In kamor stopiš — stoj, četudi sam!« Ta ukaz popolnega izživljanja vsakega od nas za srečo in svobodo bratov in sestcT zida naše trdnjave m jih razpostavlja širom domovine. Pest do pesti, duša do duše — to je neprekinjena veriga sokolske straže...
3.
Sokoli nismo prijatelji besed, hrupa in vika. Naš poziv je delo, naše sredstvo je vzgoja, naš smoter je svoboda! Naši bratje načelniki, predniaki in prosvetmki — enako naše sestre istih delavnih kategorij — segajo s svojo tvornostjo v korenine življenja in udarjajo vsaki individualnosti žag novega tipa našega človeka — jugoslovenskega človeka: ena duša, v tisočih, v ted eni duši ena misel — domovina! To je stara sokolska zapoved še izza Tvrševih časov, ki danes odmeva po vsem slovanskem svetu, koder režejo daljine prostorov in časov smeia sokolska krila, da pod njimi zamirajo sence smrti v valovih svežega, burnega, viharnega življenja, ki pozna le en cilj in konec — zmago!
4.
Ustvarjeni za žilvjenje, hočemo Sokoli, da bodi življenje vsakega naših bratov in vsake naših sester vredno življenja. Naša pot drži iz rodnega sela, iz rodnega mesta, iz rodnega tesnega kroga v široko, skoroda brezmejno Slovanstvo, a od tod v človeško, da tamkaj kot kulturni ljudje preizkusimo svoje moči, kjerkoli in kadarkoli je treba meriti moč duha in telesa s komerkoli, ki nam stopi nas nasproti oko v oko! In zob za zob! Plahost je delež slabičev. Sokol pozna le borbo! V Sokolu je mobilizirana dobrovoljna naša vojska, ki nevzdržno koraka naprej, puščajoč za seboj vse, ki se iz bedne svoje duševnosti in iz ogabne domišljavosti ne morejo in lenobo nečejo pope-njati po poti truda in samozatajevanja k višinam svobodnega, samozavestnega, ponosnega državljana! Državljani in Sokol — to je za vsakega od nas najvišja odlika!
o.
Državljan in Sokol — tako znam, kaj sem, kdo sem in čemu sem! Moje bogastvo leži v meni, to je v pridobitvah, ki mi jih je dala trda in težka sokolska vzgoja: v mon" ffciond in v moji morami kakovosti, ki je moja last, pridobljena z lastnimi napori, a ki je obenem last naroda, ker sem tudi jaz njegov del in član. In kaT je narodovo, to je moje z-ato, da dvigam? fn po m nožu jem z dobrinami in vrednotami, ki jHi zajemam tz svojega notranjega sveta; ki pa ni moje zato, da bi razmetal skupno svojino m okoriščal sebe na škodo drugih. In kar je naše, to naše ostane, čeprav brutama sila in osle-Tv-n.rAo hjjEpfa« 'drrr*1^^ .aovarita
in določata. Zate, domovina, živim, ker potrebuješ mene in mojega dela; a zate tudi rad umrjem, če je treba smrti, da ti ostaneš! Taka je sokolska straža ob našem morju...
A kadar se vname blisk in vihar, vsak hoče ti biti veren stražar, ob naših grudiih naj zlomi se črt. da z lastno krvjo podpišem dokaz, kako ti daruje vsakteri od nas življenje in smrt! —
* To prelepo veroizpoved o našem moTju, ki jo je r.epSsal naš idealni sokolski starosta Engelbcrt GangI, ponatbkujemo iz avgustove številke zagrebške revije »Bankarstvo«, ki je posvečena našemu Jadranu.
— Sokol I. Pozivam vse brate, kateri posedujejo slavnostne kroje, da se obvtzno udeleže nedeljske župne prireditve v kroju. Zbirališče na Taboru do 10. dopoldne. Pričakuje vse brez izjeme! Načelnik.
Dopisi
— Z Iga. V petek 31. julira se ie od nas pcslovil naš priljubljeni šolski vodja gosp. Robert Cigler. Svojo prvo službo je nastopil v Št. Lampertu pri Liliji. Rodom Ljubljančan se ni mogel privaditi teh krajev, di si so mu ostali v najlepšem spominu: r;egova vesela narav* je hrepenela pc družbi, po krajih v bližini mesta. Z veseljem je nastopil novo službo v št. Jakobu cb Savi, kjer je ostal osem let. Dalje je še Mužboval v Retečah pri Škofji Loki, na Vrhniki, Višnji Gori, leta 1913. pa je nastopil službo na Igu. LansJvo leto je obhaja! svojo 60 letnico, letos pa 40 letnico mature. ?.q v jeseni je bil na lastno prošnjo upokojen, vendar je preteklo šolsko lero še po-i^eval, ker je manjkalo moči, ter tako dosegel tepo število let v svoji slu/bi. Robert Cigler je oni zavedni sin slovenskega naroda, na katerega je ta lahko ponosen. Kot uivdušen narodnjak, kot zavt-den Jugoslo-ven, zraven pa odličen kulturen delavec m* bil nikjer zadnji v naprednih vrstah, zlasti i>a ne v iranskem okolišu, kjer si je stekel n*broj zaslug za izobrazbo med nn?'n 'jud-stvom. Rok ni držal križem nfkoli, življenje mu je bilo delaven dan, zato ga bomo občutno pegrešali, zlasti pa še sokolsko društvo, v katerem je delal z vso vnemo rn požrtvovalnostjo. Proti nasprotnikom ni gojil sovraštva, dasi so se t! enkrat spozabili ter delali blagemu možu krivico, no, pa jih je prav zlepa ukrotil. Sicer pa je bil vzvišen nad nizkotne boie, njegova protiutež je bila Oho delo. Tudi pri mladini je zatiral kali sovraštva, svoje najke pa je podprl z lastnim vzgledom. Kot zasebnik je bil prijazen napram vsakomur. V njegovi družb na manjkalo veselega razpoloženja nikoli. S Svojo prijaznostjo si je nakloni"1 srca vseh, zato smo ga ljubili vsi, ki smo rožnati rcjegovo blago srce. Za v^e dobrote, ki nam jih je rzkazoval, mu bomo skušali ix)vmiti s tem. da bomo vtelesfli cilje, ki nam jih je on začrtal. Hvala mu! Ohranili ga bomo v najlepšem spominu! Zdravo!
ženslti svet
Beogradski* feministke na razpotju
Jugoslovenski feminizem je razmeroma mlad. Pravzaprav ne moremo govoriti o jugoslovenskega feminizmu, nego samo o srbskem ali b.-ogi^dskem feminizmu. V Sloveniji in na Hrvatskem poznamo sicer od davnega Itttskfl delovanje v javnem življenju, vendar je bilo to delovanje predvsem domačega značaja in večinoma ne-feministične prirode. Slovenska in hrvatska narodna dama je živela v navdušenju patrijotizma in za nacijonalne ideale in \e videla v ogroženi domači narodnosti rano, ki jo mora zaceliti tudi žena kot taka ob boku moža. Feminizem pa pomeni nekaj drugega, kakor domorodno delovanje in manjšinsko akcijo. Gre za splošna Ženska prava, za odpravo podrejenega značaja, ki ga moderna družba in sodoben človek vsiljuje ženi kot taki. Običajno mislimo, da treba ženo omejiti na domače ognjišče, da ii je treba zapreti javno življenje in delovanje ter zaslužek po javnih uradih. Časi pa se temeljito izpreminjajo. Starega patri-jarhalnega življenja in neverjetno enostranskih običajev ni več. Gospodarske razmere silijo sodobno ženo, da ob boku in z enako prostostjo kakor mož skrbi za svojo ekzistenco in se temu primerno tudi pripravlja na življenje, računajoč na to, da bo delala in iz lastnega zaslužka živela z možem v zakonu ali pa tudi brez zakona.
Gre torej za splošno ravnopravnost ženskega spola z moškim. Najprvo v pridobitnem življenju. Ženi naj bo dostopna vsaka družba, ki je danes odprta možu. Koliko je še poklicev, ki se smatrajo, da so za ženo neprimerni! Neprimernost pa je samo stari še nepremagani predsodek, ker bodi žena v vsakem oziru ravnopravna z moškim!
Ta splošna načela feminizma hočejo beogradske feministke uveljaviti tudi v naši državi. Najprvo streme za tem, da se vzpostavi popolna enakopravnost šolanja moške in ženske dece, moških in ženskih učencev in učenk in da se v pripravi na poklicno in pridobitno življenje predvsem od strani državnih učilišč ne dela nobena1 razlika ali pa zagrešijo zapostavljanja ženskega spola.
Naloga le vsekakor lepa in velika. Mi želimo, da propagirajo žene ta svol feministični cilj z veliko vero In Žilavo energijo, ker bo to dobro za naše celokupno Ženstvo, za naš celokupni ženski pomladek in tudi za narod V vse šole enakopravnost žene In moža! Za vse enaka možnost živ-Ijenske priprave in notranjega bogastva!
Beogradske feministke gredo še dalje. Osnovale so »oseben odbor strokovnjakov«
pravzaprav strokovnjakinj, kojih namen je zasledovati zakonodavno delo naših vlad in narodnih skupščin ter pri vseh zakonskih načrtih paziti na to, ali se v teh zakonih ne najdejo členi, ki nasprotujejo osnovnim načelom sodobnega feminizma, to je načelom absolutne enakopravnosti v življenju In v javnosti žene in moža. Ta odbor pridno deluje. Žal, do danes še nismo slišali, da bi bil nastopil v javnosti in kritiziral naše zakonske načrte s svojega načelnega feminističnega stališča. Morda ni imel povoda, ker je težko najti pri finančnem zakonu na pr., stvari, ki bi nasprotovale enakopravnosti žene in moža. Kvečjemu pri vojaških dajatvah in pri vojaški obveznosti, radi česar bodo tudi možje enkrat pritisnili na nemalo pristranost sodobnega feminizma tei zahtevali enakopravnost v vojaški dolžnosti....
Pač pa je sedaj ta odbor zapazil, da se da pri občinskem zakonu, ki se pripravlja, profitirati za feminizem, če bi zahteval od Narodne skupščine, da izpremeni načrte občinskega zakona v tem smislu, da smejo sodelovati na občinski upravi naših mest in vasi tudi žene. Brez dvoma, da bi mogla jugoslovenska žena sodelovati pri občinski upravi! Drugo vprašanje pa je, kako naj se omogoči dostop in izvolitev v občinske odbore. Mnogo je socijalnih nalog moderne občine, za katere je žena kakor ustvar jena.
Poizkus beogradskih feministk v tert oziru doseči pri vladi in v Narodni skupščini od gg. narodnih poslancev koncesije feminizmu v naši državi, je vsekakor zelc zanimiv. Radovedni smo, kako bodo nastopile v obrambo tega poizkusa in teh občinskih pravic in ali se jim poizkus posreči ...
Čeprav se rožice cuefo
France je že pozabil na svojo zakonsko srečo. Očarala ga je na*a Dora in preselil se je enostavno k nji. Zapustil je svojo nekdaj tako »drago muco«. Z Doro delita že štiri leta žalost in veselje im zato nj Čudno, če je včeraj Dora prepustila Francetu enkrat samo žalost in mu jo je hotela Še temeljito zagreniti. Ona namreč ni skuhala večerje. Morda je imel France Že nekaj časa sem gotove pomisleke napram Doni in je hotel zvečer ohladMi svojo vročo dušo v prijateljski družbi. Ko je potrkal doma na vrata, se je spomnila Dora samo veselja, ki ga je užival France ves ta čas v gostilni. Zato je zrastla in dejala popolnoma mirno, da bo šel France spat brez večerje. Francetu pa zadeva nrkakor ni bila všeč, spomnil se je tudi marsičesa, zato je ostal tudi nekako miren, čeprav je pograbil Dorco za težko kito in jo naivljudneje opozoril na njene dolžnosti. Dorca pa ne bodi lena je dejala: »Raca na vodi! Ti boš mene?!« Zgrabila je par starih čevljev, ki jih ljubček ni hotel poslati k čevljarju in jih zavihtela nad Francetovo glavo. Nnstal Je vik in krik, ki je privabil skupaj preje mirne in pokojne sostanovalce in nekaj ljudstva pa še iz okolice. Ti ljudje so bili priča največjim ljubeznivostim. Posledica je bila, da je Francetu skoro ugasnila luč enega očesa, s katerim je večkrat iskal resnice v Dorčia* duši, ki jo je pa našel šele nekoliko pozno in sicer samo z desnim očesom.
Druga posledica je bila pa ta, da je prišel mož postave, ki je spravil bojeviti parček vsaksebi, da so se smejali ljudje z ulice in da bo morda ljubezni konec, čeprav še rožice cveto.^.
400.000 divjih konj v Ameriki pobitih
Ameriški Heti poročajo, da 6o v držav. Montani severaLh ameriških držav pobili okoJi 400.000 divjih konj. Ti konji so div. j ali v prosti nara.vi okrog, pasli so ae po poljih, včasih so uničili na daloč razne set. ve in farme in so eeflo domače konje zva-MJi. da so jim sledili v divjo svobodno naravo. Vsi dosedanji ukrepi, da se poljedelci države Montans iznebe divjih konj, so ostali brez uspeha in končno so v dobi avtomobilskega prometa, ko konj postaja za promet nepotrebna stvar, segli po radi. kalnem sredstvu. Sklenil! so, da obkolijo okoli 400.000 divjih konj in J4b kratkoinaic pobijejo.
Praktični AmerBcanel so izračunali, da so ti konji letno požrli hrane za 2 milijona ovac odnosno za 800.000 glav goveje živine. Amerikancem Je bila ocividno velika izguba v praktienem poljedelstvu, ker bi j*5in ovce veliko več donašale, kakor pa divji konji. Ti drvji konji pa niso kake ekaze, marveč so potomci čistokrvnih arabeev, ki jih Je španski raziskovalec Amerike Cortfi pred 370 leti pripeljal iz Evrope v Mehiko. Te divje konje imenujajo ameriški poljedelci »cow-ponie6«. Med njimi Je dobiti Se ved.no pravega čistokrvnega arabca, kar priča, kako je v tem plemenu mečna kri prednikov. Ti divji konji se plode zelo hI-tro. Amerikanci so vse poskušali, da bi jih ukrotili. Toda zaman! Tuđi lov nanje Je zelo težak. Ti konji so gibčni in urni kakor pri naa divje koze na planinah. Plezajo v gorah po skalovju, skačejo čez strmine in bregove, in v ravnini so v teku urni kakor antilope. Divji konji pa so farmarjem delali tudi mnogo preglavic, ker so se pri-tepli k stajam domačih konj ter Jih s svojim razgetanjem izvabljali v svobodo.
Ujeti divji konj se je sploh po pripovedovanju izkušenih, konjerejcev obnašal t hlevu keukor divji bengalični tiger. Avto mobil pa je končno zapečatil usodo teh div. jih konj. Amerikanci so na a\-tomobdlih pričeli zasledovati in preganjati tolp« divjih konj ter jih neusmiljeno streljati. Računajo, da so jih doslej pobili nad 400.000.
— Prepovedano je uvažati in Širita v n&ša dTžavi učno knjigo dr. Oeisbert-An
Geisbert: Geograohie fiir hohere Lehran-str-Iten III. Teil, Verlag Oldenburg. ker se v Jin .neto&u oodatiJ
šrev. 173
•SLOVENSKI   NAR O O* dne 2. avgusta 1925.
o. stran
NAPREDEK V ZRAKOPLOVSTVU. Najnovejši tip aeroplana, ki združuje v sebi več
sistemov in vozi z veliko brzino.
Pr os ve ta
program želimo v bodočih dveh sezonah ljubljanske opere
Predvsem ne tak program, kakor smo ga morali prežvekovati prošli dve sezoni. To Je program, s katerim so mogle nastopati razne zvezde, ki pa nikakor ni ustrezal umetniški tendenci ljubljanskega opernega zavoda, še manj pa okusu in željam ljubljanskega občinstva.
Naše občinstvo je sito starikavih italijanskih oper. Vsa čast Rigolettu. Je nebeški in v sijajnih zasedbah bo vedno vži-gal. Toda ponavliati tri, štiri sezone vedno isto opero In to ob vsaki priliki, ne gre! Je akustični zakon, ki pravi, da se občinstvo, pa tudi uho domišljavo-ekstremnega umetnika, nujno naveliča.
Nadalje ne želimo, da se Gorenjski slav-ček ponavlja ad infinitum. Je delce, dobro za razmere pred 20 leti in tudi iz pijetete ga bomo vprizorili v bodočih 20 letih, ko bomo rekapitulirali postojanke našega glasbenega napredka. Toda postavljati opero na aktualen program in celo tako opero razkazovati tujcem kot slovensko fenomenalno glasbeno dogodivščino, pomeni briti norce iz javnost In izpostavljati slovensko kulturo zasmehu . . . Enkrat je bilo treba, da se tudi to Javno pove, ker drugače ne gre.
2elimo, in tu prihajamo k pozitivnim nasvetom, želimo, da čujemo reprezentativna dela Iz ruske sodobne in polpretekle glasbe. Ne maramo vsake ruske opere, ker vsaka ni reprezentativna. To ie treba povedati glede Carskih nevest in sličnega dolgočasja, s katerim je operna uprava zapravljal denar ter praznila operno hišo. Pač pa prava reprezentativna dela! Seve se taka dela ne daio vprizoriti z današnjim orkestrom. Tu bo treba tudi temeljite remedure.
Nadalje si želimo Waguerjeve opere. Tudi R. Straussova opera bi mogla najti pot v Ljubljano. Pa pri tem ni treba, prosimo, zamenjati Wagnerja z beračem Kien-zlom ...
Puccinšjeve opere, pa ne vedno Tosco, Bohemo In Butterfiv, bi ustregle I umetnosti i blagajni, kar je tudi treba upoštevati. La fanciula bi vsakekor spadala na program bodoče sezone.
Tudi moderni francoski komponisti lahko pridejo na vrsto. Vendar ne tisti stari.
Moderno glasbo, najmodernejšo glasbo, pa staro učinkovito opero, to rabi ljubljanska opera.
Seve je treba s programom izpopolniti orkester m pevsko osobje. Brez tega ne bo Jela. In če bomo imeli dober, velik, zadovoljiv orkester, pridobi tudi koncertno življenje, ki lani komaj da ni popolnoma zaspalo . . .
In na koncu še tale opazka. Kakor je odveč, da forsiramo italijanske opere, tako Je tudi odveč, da a out prix vprizarjamo vsako še tako neuspelo Smetanovo opero. Zlasti smatramo v interesu njegove največje umetnine, njegove nebeške Prodane ne-
veste, da se ne vprizarja ad infinitum in s tem bagatelizira nesmrtna češka skladba .. .
Rusija na pariški razstavi
Sovjetska Rusija je bila pozvana na raztsavo nekaj dni po priznanju njene vlade in se je radevolje odzvala. Na razstavišču je brlo torej že vse pripravljeno in Rusi so se opravičili, da njihov paviljon ne bo tak, kakor bi sami želeli, ker imajo premalo časa, da bi se dobro pripravili. Komaj pa so začeli postavljati svoj oficijelni paviljon, so mimoidoči že vihali nosove. Nmče namreč ni vedel, kaj na pomeni ta čuden sistema vpičnih in vodoravnih tramov. Emigranti so pozneje celo pogruntali, da predstavlja sovjetski pavilion navaden ešafo* in da se komunistična Rusija nesramno norčuje iz kapitalistične Evrope. Nekateri ruski emigrantski listi, kakor n. pr. beogradsko »Novoje Vremja«, so prinesli ceio s.iko tega »ešaiota« s potrebnim komentarima Parižani so takrat razumeli samo to, da postavlja Meluikov nekaj povsem drugega, nego so si izmislili arhitekti ostalih narr-dov. V nasprotju z bleskom in sijajem drugih paviljonov se je poznaio ruskemu nekaj zelo priprortega, malone siromašna.a, vendar pa nenavadnega. Danes se star > in mlado strinja v tem, da je ruski paviljon, pred katerim se sicer niso zMrale ogromne množice zijal, kakoi na pr. pred pize-Ktičnim italijanskim paviljonom, najbolj zanimiv razstavni ubjjkt Ta paviljon je na :i-reč edina zgradba ux raz stavi, ta ten se pozna, da je zgrajen ?'imo za itratkj dobo, t j. da je zelo provizoričen.
Tudi na esplanadi takoj poleg češkoslovaške restavrao-ie, je postu«'! Menik .v sistem kolib, kjer se prodajajo ruski domači izdelki. Te Ko'ibe, postavljene v k- i^u Ln poslikane v K'id's .v'em dahu, so zelo podobne pletenim kabinam v morskih kopališčih, ki jih lahKo ietoviščarji po .ubno prenašajo po obali. Vhod imajo cd strani. V veliki palači unijo Rusi .»ddelek za umetniško industrijo, šolstvo in gledališče, v galeriji pa Je klub kmetov m delavcev Vse to napravi vtis nervozne impiov.zacije. Vidi se ogromna energija *n veselje do dela, z druge strani pa ve iko pomanjkauje s-ed-stev, ki silijo to mlado energijo, da mora držati proti svoji volji roke aavsK»iž. Ruskemu paviljonu in vsem razstavljenim predmetom se pozna tudi kaos v iniJigentilh slojih, ki so nekol.kj po\Lhaii zapadno kulturo. Zdaj pa hočejo pokazati temu osovraženemu zapadu hrbe* in kombnuajc evropske konstruktivne maksime s svojo puntarsko, razuzadno fv.'azijo NavzHc vsemu prizadevanju ruskega ali oo.ie r^"e^c sovjetskega izobraženca da se p>pVnoma emancipira od zapad.i-.ga buizuja. pa se pozna sovjetski dekori i/ui umetnosti, Ja li šla mimo metod zar>iidie civiliza-.i?, ampak da si jih ie dobru »gledala. Cim zapustimo arhitekturo in deloau šs. ti*k, pridem j lakoj do zelo skro.n i h il ponižni tendenc. Od domače kmetske *.meuiosti ae moremo zahtevati, da se ;t2:oJi v duhu revolucije kar čez noč. Sodeč po ruski • .<o:>ziciji. je
tamošnja arhitekua večinoma dekorativna s posebnim oziram na gledališče. Je Čudno se zdi posetniku sovjetske razstav* ko vidi, da zavzema višja moskovska umetniška Šola več prost J-a. nego keramika in diuge umetniške obi ti. S *tT ?a to m :pec:f*čio ruski pojav. Cest. ta bi lahko v tem pogledu tudi Češkoslovaška.
— Siegfried, Turandot in <T Annunzio na milanski Scali. Dne 14. novembra se začne zimska sezona na milanski Scali. — Umetniško vodstvo prevzame tudi letos sloviti italijanski dirigent Toscanini. Kot italijanski premijeri vprizori Richard Wag* nerjevega Siegfrieda in Gotterd- ~merung. Sledi VVebrov Carostrelec. Clou ne bo vprizoritev nedokončane Puccinjc.^ opere Turandot. S posebnim sijajem vprizori Sca» Ia nato d* Annunzijevo dramo Sveti Seba* stijan z Debussvijevo pantomimi eno glasbo. Inscenacija se bo naslanjala na pariško vpri* zoritev. V glavni vlegi nastopi slavna fran» coska igralka Ida Rubinstein. Avgusta Beb* la. :namenite;_;a voditelja soci jalističnega pokreta v Nemčiji pred vojno, vzporabi neka berlinska Rimska d   žba za film
— CeSka filharmonija otvori jesensko :n z>msko sezono s l. septembrom. Redni sezonski koncerti začno z 11 oktobrom Te : o dirigiral Tahch, medtem ko bodo dvakrat tedensko izredne koncerte dirigirali inozemski dnrigenti.
— Ročni zemljevid: Kamniške planine. Gorenjska ravnina, Ljubljansko polje. V založbi društva Učiteliskega konvikta v Ljubljani je izšel I. ročni zemljevid Ljubljanskega okrožja Kamniške planine, Gorenjska ravnina. Ljubljansko polje, risal Slavoj Dimnik, litografija in tisk Mariborske tiskarne d. d. v Mariboru, merilo 1:150.000, izvršen v devetbarvnem tisku z barvno lestvico, nižjih plasti vsakih 100 m, srednjih vsakih 200 m in v višinah nad 120 m vsakih 400 m s plastično sivkasto osenjavo v severoza-padni osvetljavi. Kakor relief so vkine po-samne gorske skupine, doline, kotline in prehodi. Zemljevid, ki obsega od ene strani od Polhovega gradca, Škofje Loke, Tržiča in Boroveli proti vzhodu ozemlje do Preval j, Vranskega in Save, na severu do Pod-june na jugu od Ljubljanskega barja Ima označena vsa mesta, trge, vasi, vse količkaj važne kraje, gradove, industrrjske naprave, cerkve, planinske koče, razvaline, vse pošte, državne, okrajne ceste, razna kolovozna pota in najvažnejše planinske steze. Razvidne so vse Šole, župnije, kakor tudi vse meje po najnovejši razmejitvi. Pri izvrševanju tega zemljevida so avtorju pomagale razne osebe, zlasti učiteljstvo in profesorji, ki poznajo teren ta krajevne posebnosti v svolih okoliših, ter se je vneslo v ta zemljevid marsikaj, kar do sedaj še nf označeno v nobenem zemljevidu. Ta zemljevid bo zelo dobrodošel tako domačinu kakor tujcu, služil bo uradom, zlasti pa šolam kot nadzorno učilo pri domoznanskem pouku. Tehnično je ta zemljevid izvršen popolnoma v domačem podjetju in kaže lep napredek naše litografske industrije. Dobiti ga je v vseh knjigamih m stane v podrobni prodaji komad 10 Din.
Julijsko krajina
—/ Gida je pregajal kmet Ivan Kova* čič iz Slavine na svojem polju. Pri tem pa je v naglici stopil na koso in se nevarno ranil na nogi. Prenesli so ga postojnsko bol* oico.
—/ V Puh se otvori mala tvornica za cement. Velika je brezposelnost v pulskem mestu, prebivalstvo trni lakoto in ne ve, ka* ko si pomagati. Poklicani činitelji prosijo Rim za pomoč, toda dobivajo navadno Ie prazne obljube. Sedaj pa je sporočil sam Mussolini istrskemu prefektu, da je dovo* ljena otvoritev tovarne cementa, v kateri bo zaposlenih najmanj 500 delavcev. Faši* stovske organizacije proslavljajo to nazna= nilo kot dogodek ogromnega pomena, dasi je v resnici le malenkostna podpora v groz* ni bedi, ki uničuje Pulo.
—j V Prvačini bo v nedeljo koncert učiteljskega zbora. Program je zanimiv in pokaže tri mojstre naše zborove pesmi: Adamiča, Lajovica in Mokranjca. Vodstvo zbora je v rokah g. Srečko Kumerja.
—j Novo izobraževalno društvo se je ustanovilo v Gabrovcu pri Prošeku in si je nadelo ime «Venček»
—j Gad je pičV 10 letnega Ivana Serga blizu Pazina, ko se je deček s tovariši igral na polju. Dana mu je bila sicer hitra po* moč, toda deček je zastrupljenju podlegel.
V. M. Doroševič.
Na onem cvetu
(Bakinska legenda).
Nekega večera so prišli Bakinci* v svoj društveni klub. Da niso našli dveh stalnih igralcev preferansa,
Arutjuma ter liačaturova in Zeinala šah-Kerbalajeva. Vprašali so po telefonu.
Po telefonu so jim odgovorili:
— Danes zaklana.
In Bakinci so vzeli druga dva igralca preferansa.
Zeinal šah-Kerbalajev ie najel za deset rubljev ambala Abdina, da ie zaklal Arutjuna ter-Hačaturova.
Abdulin ga je zaklal.
Ko so Arutjun ter Hačaturovi sorodniki izvedeli za to. so poklicali kinto Karapeta:
— Ali si poštenjak?
— Sem.
— Evo ti vnaprej pet rubljev. Ali hočeš biti srečen?
* Baku je znano mesto na Kavkazu, kjer so veliki vrelci nafte. Prebivalstvo tega mesta in okolice je zelo vročekrvno. Umori zaradi malenkostnih prepirov ali pa iz maščevanja so na dnevnem redu. Doroševičeva satira je zelo Posrečena karakteristika tamošnjih razmer in ljud?
— Hočem.
— Zakolji Zeinala šah-Kerbalajeva. Dobiš še deset rubliev.
Kara^ct se ie zahvalil, rekoč:
— če vzamem pet rubljev, pa ne zakoljem Zeinala — me zakoljete vi. Če zakoljem. Da mi ne olačate. zakol iem še vas. V Baku mora biti človek pošten. Nič nikar ne skrbite.
Sel ie in zaklal.
Tako sta prišli duš? Arutjuna ter-Hačaturova in Zeinala šah-Kerbalajeva istega dne ored Allahov prestol.
Ko ie Zeinal zagledal Arutjuna. je dejal arhangelu:
— Zakai stoji Arutjun pred menoj? Pošlji ga nazaj!
Arutjun pa je vprašal arhangela:
— Ali bi se ne dalo kakto skozi stranska vrata pred AHaha?
Začel je celo brskati no žecjn. Toda arhangel je zapovedal, naj stojita po vrsti.
Spredaj Arutjun, za njim Zeinal. Kakor sta umrla
Tisti dan je bil dan velike milosti.
Tisti dan je zapovedal perzijski šah natakniti na kol enega svoiih ministrov in Allah je spregovoril:
— Če je Pravičnost danes na zemlji, naj kraljuje pri nas v nebesih Usmiljenje.
In je razglasil, da usliši vsako prošnjo, s kakršnokoli stopi kdo ored m>-gov prestol
Duše so letele k Allahu po vrsti in prosile vse v en glas raja. Ene zase — druge tudi za vse svoje sorodnike. Tretje celo za prijatelje.
Allah. — to je bil dan milor+-vsem •odgovarjal:
— Nai bo po tvojem.
— Tako tudi bo.
Sam ie Da s težkim srcem misli]
— In nihče ne prosi za svojega sovražnika!
V tem se ie približala duša Arutjuna ter-Hačaturova.
— Yi\ bi rada? — je vprašal Allah.
— Imam sovražnTka. Zeinah šah-Kerbalajeva... — je dejal Arutjun.
— Kaj? Prositi hočeš za svojega sovražnika? — je vzkliknil Allah veselo.
— Zanj! — je odgovoril Arutjun. — Vtakni ga v pekel. Stori im* to veliko uslugo!
— Čuden človek si! — je dejal Allah. Vsi prosijo, da jih pustim v raj« ti bi pa rad spravil sovražnika v pekel.
— Kakšen pa bo moj raj, če Zeinal ne bo sedel v peklu!
Zamislil si ie Allah in dejal tiho svojemu angelu:
— Kaj mi je zdaj početi če bo Zeinal prosil, naj pustim njega. Zeinala, v raj. Kako naj izpolnim želje obeh?
Toda angel, ki je bil po opravkih večkrat v Raku. ie odgovoril:
—/ Razkropljeni po vsem svetu. Sedaj se oglašajo goriški slovenski zidarji iz dalj« nega Luksenburga, pošiljajoč pozdrave svo* jim rojakom in naznanjajoč, da se jim godi še precej dobro. Včasih so imeli goriški zi* darji dosti dela mnogo bližje svoji ožji do* movini.
—j V Postojni je razpisano mesto ob* črnskega tajnika. Nihče ne ve, kdaj bo to važno mesto končno zasedeno. To službo mora dobiti sposoben in slovenskega jezika popolnoma vešč človek. Začasni občinski tajnik g. Lovretič je odšel na dopust, oziro* ma je izstopil iz občinske službe.
—j K izseljevanju v Rusijo, Oficijozna «Agenzia Italiana» javlja, da se vest glede izseljevanja nekaterih skupin kmetovalcev iz Julijske Benečije, katerim bi bile prepu* ščene večje cone zemljišča v Rusiji, ne potrjuje. Nič ni znanega o ponudbah in po* gojih glede kmetovanja in tudi ne, da bi bile kompetentne oblasti privolile to izse* ljevanje. Res je le, da je državno pravdtlt* štvo v Gorici pričelo kazensko postopanje proti komunističnim poslancem in proti ne* katerim osebam iz Trnovega, ker so organi« zirali izseljevanje brez potrebne avtoriza* cije.
—j Gorica ima zopet komisarja. Stari Giorgio Bombig, podesta m sindaco v Gorici, je sedaj zopet enkrat komisar. Mestni svet so tvorili gospodje, ki se niso mogli sporazumeti med seboj Tako je mesto sedaj brez svojega zastopa v občinski hiši in Giorgio kemisari. Bombig sedi na županskem jedežu že dolgo vrsto let, ker so se že prerf vojno goriški Italijani izogibali županske Časti in je dr. Marani komaj čakal, da je zvalil župansko breme na Bombiga. Senator Bombig Je potrpežljiv in ostaja na svojem mestu. Meščanstvo želi novih volitev in reda v občini Volitev pa najbrže ne bo tako kmalu. Razmere so zapletene in politični ter osebni boji pa razne spletke so v Gorici v polnem razvoju. Ti goriški Italijani so zelo mogočni v prerekanju, za pravo dobro delo pa niso sposobni. In ti ljudje naj bi Imeli nalogo, gospodovati nad goriškimi Slovenci! Vmarsikaki mali slovenski vasi Je več smisla za dobro običnsko gospodarstvo kakor pa v »sveti« italijanski Gorici I
Ob 48 letnici tvrdke Chrobath v Kranju
V Kranju, prestolici naše divne Gorenjske, je več starih trgovskih tvrdk, ki jih ni i klonil ne vojni in tudi ne povojni vihar, ki je zrušil marsikaterega starega trgovca in nebroj mlajših Še neizkušenih tovarišev. Med najstarejše spada tudi tvrdka Chrobat, ki proslavlja te dni svojo 40-letnico.
Dolga je ta doba im težko je bilo delo v njej, posebno ako se še pomisli, da je bilo vodstvo tvrdke, ki je zaslovela po svoji so-Kdnosti ne samo po Gorenjskem, marveč daleč naokoli, vedno v rokah le ene in iste osebe, to ie g. Frana Chrobata.
Rodil se je g. Fran Chrobat L 1853. v Stražišču pri Kranju in sicer, kakor največ naših najboljših mož v priprosti kmečki hiši. Sredstev za šolanje ni bilo, v mladem dečku pa je rastla volja po osamosvojitvi in pred očmi, se mu je porajala dobra trgovska bodočnost. Vstopil je v Kranju v Pečnikovo manufakturno trgovino, kjer se je izučil m ostal še nekaj časa tudi kot pomočnik. Odšel je v Maribor, potem pa je
prišel v edino največjih ljubljanskih tvrdk, k Souvanu. V Ljubljani je ostal do leta 1885, Nato se je vrnil v Kranj in pričel rastno tr« govino v hiši, ki jo je kupil deloma iz svojih prihrankov, deloma s pomočjo sorodnikov. Le z veliko pridnostjo in vztrajno štedljl-vostjo je bilo mlademu trgovcu mogoče, da se je otresel dolgov in dvignil svoje podjetje. Oženil se je z Mariro Pollakovo iz kgledne kranjske trgovske rodbine. Zakon je bil srečen in blagoslovljen. Rodilo st mr je 11 otrok.
Vojna je pač marsikateremu prinesla, gremkosti in bridkosti, tako tudi našemu jubilantu. Zgubil je v vojni najstarejša sinova, ki sta si priborila že lepo socijalno stališče Prvi je padel Stanko kot letalski poročnik, malo pred koncem vojne je umrl prvorojenec Fran na posledicah v vojni dobljene bolezni. Osamelega očeta so morale pri trgovskih poslih podpirati hčerke in 1« tako je bilo mogoče obvarovati tvrdko preV škodo.
G. Chrobat pozna velik pomen m dale-kosežnost trgovstva. ki potrebuje v današnjih časih široka znanja m velike spretnosti. Svojega sina Mirka je bil poslal na visoko trgovsko šolo v Nemčijo, katero Je absolviral lansko leto in je danes skrbnemu očetu desna roka pri vodstvu moderno ure* jene trgovine.
Ob svoji 40 letnici g. Chrobat lahko i ponosom gleda na svojo preteklost, polno skrbi in dela, kateremu pa ni Izostal uspeh. Ztl-frno mu še mnogo let, da bi sre>5?n ln zadovoljen vžival v krogu svojih d *gih in da bi od ijega pričeto trgovsko poletje krepko rastlo m se razvijalo v čast aa&e&a slovenskega t:govstva.
Zobni atelle F.Ogritavlioveni mestu
je zopet otvorjen! 3572
Zima 1926 bo izredno huda
Nove Iznajdbe na polju meteoroloških na povedi.
Francoski abbe Gabriel je vposlal pa< rfiški akademiji znanosti veliko Študijo o meteoroloških prerokovanjih. Francoskemu učenjaku je uspelo, da reši vprašanje na zadovoljiv način. Po mnenju tega učenjaka bo prihodnja zima leta 1926 posebno ostra, Doslej so učenjaki poznali le enodnevna me* teorološka prerokovanja. Prof. Oabrielu pa je uspela znanstvena iznajdba, ki bo omo<< gočila meteorološka prerokovanja za več mesecev in celo za leta napTeJ. Meteorologi so doslej opirali vremenske napovedi na razne znake. Tako so menili, da so lunine i-zpremembe v odnosaju z vremenskimi iz-premembami. Te kombinacije so se Izkazale za varljive in lažne. Prof. Gabriel Je poizkusil z drugo metodo. Začel Je študirati astronomične perijodične pojave. Prof. Gabriel je ugotovil, da obstojajo perijodič-ni pojavi med sonlcem in luno in sicer pojavi, ki se vračajo vsakih 744 let. Cim Je prof. Gabriel to ugotovil, je začel pregledovati zgodovino ter zabeleževati ostre zime, kakor Jih imamo zapisane v zgodovinskih knjigah. Našel je, da je bila zima leta 1917 posebno ostra. Tudi 1. 1544, 1359, 988 in 881 so nastopile zelo mrzle in ostre zime. Prof. Gabriel pravi, da se lahko perijodlČno leto 344 deli na polovico, kar da 372 let, ln to zopet na polovico, kar da 186 let. V razdaljah teh treh obletnic se približno ponavljajo zelo ostre zime. Taka zima Je bila le^ ta 1740. Če dodamo tej letnici 186 let, najdemo, da bo prihodnja zima leta 1926 zelo ostra. Prof. Gabriel je ta svoja opazovanja napisal v dolgi razpravi in jih predložil francoski akademiji. Na vsak način morajo ta opazovanja precej tehtati, sicer bi Jih francoska akademija na sprejela. Radovedni smo, ali se napoved glede prihodnje zime obistini. Sgurno je, da v prirodi vladajo gotove skrivnosti In da se tudi vremena ravnajo po gotovih perijodičnlh smernicah'. Vprašanje je le, ali so se te perijodične smernice res našle v številkah, ki Jih sporoča svetu prof. GabrieL V vsakem slučaju pa je dobro in pametno, da se gospodje žc sedaj založijo s premogom. Store dobro kupčijo, če se obistini ali pa ponesreči vremenska napoved prof. Gabriela,
Proti odebaleloitl đeIU,;,',kh~,no
- VILFANOV   CAJ _,
kar priznavajo vsi strokovnjaki   — Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah   — Proizvaja:
Kem. pharm laboratorij Mr. D. VILFAN,
ZAGREB,  ILICA 204 11
— Menda ne-
V tem se ie približala Allahu duša Zeinal šah-Kerbalajeva.
— Prosi zase, karkoli bočeŠ! — ji je dejal Allah.
— Bodi tako dober in vtakni Arutjuna v pekel. To ie vse, kar bi rad zase.
— Kaj bi ne prosil rajši česarkoli zase? — ie dejal Allah. — Pomisli!
— Kai bi tu razmišljal! Allah ie zamahnil z roko. Ansreli so vrgli oba iz raja. Hudiči so pograbili Arutjuna in Zeinala ter ju vlekli v pekel.
Allah ni več sprejemal duš in postal je otožen.
— Danes so vsi, celo največji greš-nBki, v raju! — je dejal svojim angelom. — Samo ta dva nesrečna Bakinca sem moral poslati v pekel. Smilita se mi.
ln poslal je angela, da pogleda, kako in kaj je z njima:
— Ali bi se ne dalo kaj soriti za ta dva nesrečneža?
— Angel je poletel v pekel, vrnil se je z obžganimi penitnicami in izjavil:
— Blažena sta!
— Kako to, blažena? —i j)e vzkliknil Allah presenečeno.
— Angel je povedal:
— »Ko so vtaknili Arutjuna v vrelo vodo, je zacvilil, toda takoj je vprašal:
— »Kje ie pa Zeinal?
— »Ko je pa opazil, da cvro Zeinala v ponvi, je poskočil od radosti in zakričal.
— Tako. tako. le dajte ga!
— »Zeinal se je v tem zvijal v raz« beljeni ponvi vendar je pa vprašal:
— »Kje je pa Arutjun?
— »In ko je opazil, da se kuha Arutjun v kutlu, se je razveselil:
—r- »Le podkurite mu! Pošteno m« podkurite!
— »Tisti hip sta postala oba blažena.
— »Arutjun se veseli, kako cvra Zeinala.
— »Zeinal je ves navdušen, kake kuhajo Arutjuna.
— »In ničesar več ne potrebujeta.
— Tako se je zgodilo to, česar ni mogla slutiti niti Tvoja Premodrostl ljudje so blaženi v peklu.
Allah se je nasmehnil, rekoč:
— To sta Čisto posebna moža.
In je zapovedal prirediti v peklt posebni oddelek z napisom:
— Za Bakince.
— In je dejal: Naj bodo blaženi!
Ko so izvedeli o tem v Baku,* sq Bakinci samo vzdihnili:
— Če hoče biti Allah zeto usmilje* z nami naj bi zapovedal, da bi kurili v peklu odslej z nafto. Nafta bi se podražila za groš pri pudu*
UNDBRWOOD^ pri LUD.BARAGA, LJubljana, Selenburgova ulica 6\I. DNDERWOOD
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne
— Konferenca v Rogaški Slatini. Sestanek Češkoslov. jugoslovenskih Lig v Rogaški Slatini je revija vseh onih, Id jim je ideal slovanska vzajemnost. Za to vabimo vse, ki verujejo, da se da ustvariti velika slovanska bodočnost le na temelju slovanske vzajemnosti, da se tega sestanka udeleže. Slovansko vzajemnost hočemo zgraditi v etapah. Ptva. etapa bodi vzajemnost med Ju-gosloveni in Čehoslovaki, druga bodi Vzajemnost s Poljaki, tretja z Rusi in Bolgari. Temelj temu sistematičnemu (delovanju hočemo položiti jutri v Rogaški Slatini. Naj se torej udeleže tega fcestanka vsi, ki jim je pri srcu slovanska stvar. Vozne cene v Rogaško Slatino so polovične. Vsakdo si naj kupi pri odhodu cel vozni listek v Rogaško Slatino. Tu dobi legitimacijo, da se je Jvdeležil sestanka, na kar se s to legitimacijo v zvezi z voznim listkom v Rogaško Slatino lahko vrne, ne da bi ttiu bilo treba kupovati karte. Kakor čujemo, bodo za udeležence sestanka preskrbljeni iz Ljubljane direktni vozo-M da torej ne bo treba prestopati v Orobelnem. Odhod iz Ljubljane z jutranjim osebnim vlakom ob V* na 6. Vsakogar, ki je naših idej, vabimo, da se udeleži tega sestanka!
— Potovanje kraljevske dvojice po Bosni In Dalmaciji. Kakor poročajo i« Beograda, nameravata kralj Aleksander in kraljica Marija v drugi polovici meseca avgusta prejpotovata Bosno. Hercegovino in Dalmacijo. Kraljevska dvojica potuje v »premstvu več ministrov In Bi ogleda pred vsem najvažnejše kraje od Sušaka do Boke Kotorske ob jadranski naši obali. V Dalmaciji se vrše že priprave za nasveča. nejšl sprejem.
— Razmejitev končana. Razmejitev od Triglava do Snežnika je končana. Italijani so zahtevali velike koncesije za vsak nam od provizorične meje odstopljeni koe zemlje. Pod Snežnikom v Loški dolini Je meja identična s prejšnjo provizorično, definitivno so tu izgubljeni veKki gozdni kompleksi z ljeskovo dolino vred. Ob javorniku ob Cerkniškem Jezeru so Italijani odstopili nekaj metrov, za kar so zahtevali drugod ge večje koncesije. Javornik sam Je v Italijanska posesti Tudi pri HotedrŠici so odstopili Italijani nekaj parcel prebivalstvu, za kar Je morala naša država odstopiti Windisch-gratzov grad pri Planini Italiji. Ravno tu Je meja začrtana na najbolj nenaraven na-
ito.
— Imenovanja in napredovanja v sodni službi. Imenovana sta za okrajna sodnika sodnika In sodna predstojnika dr. Janko K o š a n iz Ormoža ?n Mi jo Č e r n o š iz Tr-HBa, V viSjo skupino so pomakni ml: svetnika višjega deželnega sodišča v Ljubljani 'dr. Pavel Skaberne in Fran Peter-!fn, dalj* de'žekiosodni svetnik v Ljubljani josId Janša, okrajni sodnik v Novem mestu Alojz Hočevar, okrajni sodnik v MaTerrbergu Julij K u d e r, predstojnik okrajnega sodršča v Velikih Laščah dr. Fran Kalan, okrajni sodnik v Višnji gori dr. Ivan Močnik, okrajni sodnik in predstojnik okrajnega sodišča v Črnomlju dr. Fri-derik F a b i a n i, ckra}ni sodnik in predstojnik okra;n?g% sc\2i?ča v Gornji Radgoni dr. Tomo Tur a to in sodnik okrajnega sodišča v Sv. Lenartu dr. Franc T a v ž e 1 j.
— Pojasnilo k pozdravu nove vlade s strani ljubljanske univerze. Reiktorat ljubljanske univerze objavlja nastopno pojasnijo: Nekateri ljubljanski listi so poročali o pozdravu, ki ga je poslala ljubljanska univerza ob nastopu nove vlade gospodu ministrskemu predsedniku in gospodu ministru prosvete. Temu poročilu je bil dodan komentar, da je bil ta pozdrav nekak političen izraz naše univerzitetne uprave. V Interesu resnice ter v interesu naše univerzitetne institucije moram odločno izjaviti, da se je izvršil predmetni akt kurtua-ztje v zmislu sklepa univerzitetne uprave s dne 1. avgusta 1924, glasom katerega pozdravlja uprava vsakokratnega novona-stopivšega predsednika vlade in svojega resortnega šefa. Izvršujoč ta sklep, je sedanja univerzitetna uprava v tekočem Btudijskem letu pozdravila v novembru leta 1924 tudi gospoda predsedniška Pašiča In gospoda ministra Pribičeviča, brez Ikakšnihkoli komentarjev v javnosti. Jasno [je, da bi se nasprotno moralo tolmačiti kot politična manifestacija, ako M ravno pri nastopu sedanje vlade uzuelnl pozdrav ljubljanske univerze izostal. — Za rektorja: dekan tehnične fakultete: KraJ.
— Pomagajte našim v ruskem ujetništvu 1 Kmalu bo sedem let minulo, kar je konec grozne svetovne vojne in vendar na. Si ljudje še sedaj stradajo in umirajo v ruskem ujetništvu, že ponovno smo opozorili Javnost na neznosne razmere, ki vladajo med našimi ujetniki, zlasti onimi, ki se nahajajo v Harbtnu. Mnogo jih. Je poročenih in imajo deco. Iščejo dela, pa ga ne najdejo, kajti konkurence s kitajskimi delavci n« morejo vzdržati in ne dobijo zaslužka niti toliko, da bi preživljali sebe in svojo rodbino. Dejansko stradajo ter vsled pomanjkanja umirajo. Vsi koraki, ki Jih je pod vzel Oblastni odbor Rdečega križa v Ljubljani, so ostali brezuspešni. Vse intervencije pri vseh mogočih oblastih so bile šaman. Edini način rešitve Je Se ta* da sami zberemo potrebne vsote, s katerimi se »pomore ubogim ujetnikom, da se vrnejo v (domovino. Njihova pisma so pretresljiva in polna obupa. Ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa šotna prispevke, ki se naj -pošiljajo bodisi po posti ali po poštni hra-nilnAcd nm račun ftt. 11.862 aH pa se plačujejo v pisarni predsednika, WoJfova ulica, št. 5. čim se nabere zadostna vsota. Jo odpošljemo flpsopdtt francoskemu itoputoi x
1. avgusta 1925,
Harbin, da oskrbi ekspedicijo naših ljudi v domovino. Vsi oni, ki ste sami prebili grozote ujetništva, pomagajte im delajte propagando za to zbirko. Vsi oni, ki ste izgubili svojce v ujetništvu, spomnite se muk Vaših otrok in bratov in pomagajte onim, kojim se še pomagati da!
— Spominska plošča dr. Jugu. Turi-
stovski klub »Skala« je sklenil, da proslavi spomin smrti svojega člana dr. Juga. Ob obletnici smrti mu postavi skromno spominsko ploščo, kj se odkrije 9. avgusta t. 1. na mestu nesreče pod severno triglavsko steno, dober streljaj od Aljaževega doma v Vratih. Spominski govor bo imel predsednik kluba prof, Janko Ravnik. Za Skalaše je prisostvovale pri odkritju spominske plošče obvezno.
— Porni vizumi se odpravijo med Nemčijo in Avstrijo z 12. avgustom t. 1. Za prehod pr-ko meje bo zadostoval potni list s s.iko brez konzularnega vizuma.
— šifrirane brzojavke med Jugoslavijo in Bolgarsko. Med Dašo in bolgarsko vlado se je dosegel sporazum, glasom katerega je dovoljeno s 1. avgustom t. L šifrirano brzojavu en je tako iz Jugoslavije v Bolgarsko kakor iz Bolgarske v Jugoslavijo.
— Analfabetski tečaj. Analfabetski tečaj vojnikov 16. art. polka v vojašnici NI. Vel. kralja Aleksandra se zaključi v soboto dne S. avgusta t. L ob 15. uri z javnim izpitom. Vojnike sta poučevala gg. učitelja: Matija Lavrcnčič in Ulrik Pavlica, ki sta tekom več let izučila po trudapolnem delu že na stotine vojnikov v splošno zadovoljnost
oblasti in vojnikov.
— italijanski aeroplani polete preko
Ljubljane v Moskvo. Italijanski listi javljajo, da nameravajo trije italilanski aeroplani med 5. in 10. avgustom prelete ti zračno ftrto iz Turma v Moskvo. Aeroplani vzamejo smer Rim — Ljubljana — Zagreb — Beograd — Bukarešta — Odesa. Zračna proga, ki jo prelete italijanski aeroplani, znaša od Tur ina do Moskve okoli 1500 km.
— Za člane UJU. ki se r deleže glavne skupščine U JU v Subotici, je ukrenila centralna uprava vse potrebno, da dobe četr-trnsko vožnjo in potreben dopust. Večja skupina, ki še ni videla Beograda, namerava ob povratku posetiti tudi Beograd. Pričakuje se tudi večje udeležbe s strani slovenskega uči-teljstva, ker se nudi seda) ugodna prilika na najcenejši način si ogledati Vojvodino Zastopniki Pov. UJU Ljubljana posetijo ob tej priliki tudi pokraj?«.sko skupščino Pov. UJU Zagreb, ki se vrši tik pred državno skupščino v Osijeku.
— Vpis v poštno šolo. S 1. avgustom se bodo sprejemali novi gojenci za postno. telegrafsko šolo v Beogradn. Pouk se začne s 15. avgustom.
— Američan/ v Boki Kotorski. Pred nekaj dnevi je priplul pred Kotor veliki an* gleški parobrod «Oronsay» z amerškimi iz« letniki. To so bogati ljudje, ki so napravili izlet v Evropo in potujejo iz Kotora v Ate* ne in nato v Aleksandrijo. V Sredozemskem morju so posetili Neapol, kjer so se čudili velki nečistosti, ki vlada v tem mestu. Bili so v Benetkah in v Dubrovniku. Divili so se redu in čistoti, ki vlada v dalmatinskih pristaniščih, o krasoti Boke Kotorske pa so izjavili, da še niso videli kaj sličnega na svetu.
— Proslava   gasilcev   v Dravogradu.
Udruženje gaslicev v Dravogradu priredi 15. avgusta veliko proslavo 60-letnIce svojega obstoja. Za to proslavo Je ministrstvo saobraćaja dovolilo olajšavo polovične vozne cene.
— 80.G00 oseb utone vsako leto glasom statistike pruskega ministra za narodno zdravje.
— Taboren je slovenskih gozdovnlkov,
je bilo te dni vrlo uspešno zaključeno. Preje šibki, čmerikavi in bledi fantje so se po 14-dnevnem bivanju v prosti naravi vrnili na svoje domove povsem prerojeni, utrujeni, veseli m temno zagoreli. Svoje šotore in totem so si postavili v dolini Kamniške Bistrice, od koder so napravili več izletov v divne Savinjske Alpe. Obiskali so tudi tabor mariborskih IzvMnikov (skautov). Ker je prvi tabor naših mladih gozdovnikov tako lepo uspel, upajmo, da se pokret gozdov-ništva čim boli razširi.
— Osleparjeni Švabi Vsled podrobne pangermanske agitacije vidijo banatski Švabi v vsaksm potepuhu, ki nemško govori, polbogcva. To lahkovernost izrabljajo razni nemški sleparji. Tako so nedavno obiskal: vse večje naselbine trije Prusi, ki so praviM, da so pruski častniki, ld prepotujejo svet za visoko stavo. Povsod so švabi svoje brate gostoljubno sprejemali in ol-darovali. Kor.ino pa »o bratci v Zemunu nekega gostito:ič i* ja oslepartli. Ko je tri tiče policija prijela, se ;e izkazalo, da so navadni sleparji brez potnih dokumentov. Več do-bjodušnin S^aoov :e bilo občutno kaznovanih, ker so Vri-se gostoljubno prenočeval:, n? da bi gfc WK policijsko prijavili.
— Rekord v posetu Triglava ima gotovo vsem slovenskim planincem dobro znani inšpektor drž. žel. v p. g. Alojzij K n a-f e 1 c. Pretekli četrtek se je namreč te 65tič vzpel na teme sivega očaka Triglava. O. Knafelc izpolni letos 66. leto svojega življenja. Da »pravi število svojih let v sklad s Številom svojih vzponov na Tri-glav, se v kratkem napoti 66tl6 na Triglav. Simpatičnemu in neumorno deS&vnemu planincu, ki *te ga videli včeraj, da popravlja streho na koči ob Sedmin Jezerih, dan«« pa ga srečate na Kredarici aH pod Begun. Bldni vrhom, ko nakopava pot ali popravlja žleb pri studencu. Jutri na naletite nanj na Stolu, ko prireja napis na Valvasorjevi kodi, želimo, da bi doživel se jubilej svojega lOOtega poseta na Triglavu.
— »Der Tag« zopet dovoljen. Notranje rnii/istrstvo je razveljavilo sklep o prepovedi dunajskega lista »Dex Tag«-
— Državno   zdravilišče   na Golniku
sprejme več privatnih bolnikov s pljučno tuberkulozo v L in II. stadiju v lečenje. Neozdravljivi bolniki se ne sprejemajo. Dnevna oskrbnina od 100 do 140 Din. Drugih izdatkov ni nikakSh. Zdravilišče leži 500 m nad morjem ob Južnem vznožju Storžiča, 5 km od železniške postajice Križe (proga Kranj-Tržič), ima miio, subarpmsko podnebje brez megle, čist zrak, obsežne gozdove. Nova zgradba. Higijenske sobe z največ 6 posteljami, lasten vodovod, lastni vozovi za prevoz s kolodvora. Zdravljenje po modernih načelih (pneumathorae, tuberkolin itd.) Ležalne kure. Hrana obilna In prvovrstna, petkrat na dan. Informacie in prospekte daje uprava zdravilišča. Prošnje za sprejem, pravilno kolkovane, opremljene s predpisanim zdravniškim izpričevalom, je vlagati na velikega župana ljubljanske oblasti v Ljubljani.
— Slavnostna otvoritev novega osebnega postajališča v Mednem. V nedeljo 2. avg. se otvori ob 15.30 pop. novo osebno postajališče v Mednem med postajama št. Vid in Medvode. Prvi slavnostni okrašeni vlak odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 14.50. Takoj po prihodu v Medno sprejem zastopnikov vlade, drž. direkcije in gostov. Ob slavnostni otvoritvi tik novega postajališča imajo slavnostne govore zastopniki vlade in železnice. Takoj po otvoritvi velika ljudska veselica s plesom v vseh prostorih In na prostem Janko Cirmana tam. Vstop prost. Pri otvoritvi In veselici svira domžalska godba. To novo postajališče je velikanskega narodno-gospodarskega in turistovskega pomena, kakor tudi za Izletnike in lovce. Pozneje se otvori prevoz preko Save, kakor tudi kopališče ob Savi. Vse znance in prijatelje se tem potom vabi in kličemo na svidenje! Gradbeni odbor novega železniškega postajaKšča Medno pri št. Vidu nad Ljubljano.
— Vam vsem, ki radi pojeste kaj do-brega« a še ne poznate »Pekatet«, bodi povedano, da Je to izborna jed. Izbirajte po vašem okusu. Dobe se ne le makaroni, nu-delni fn špageti, ampak obilo vrst za juho In prikuho.
— Kongres šumara. Jugcslovensko Šumarsko Udruženje bo imelo svoj IV. redni letni kongres v Dubrovniku dne 14. in naslednje dni septembra 1925. Na kongresu se bo razpravljalo o raznih splošno strokovnih in stanovskih predmetih, a posebno o organizaciji dela za pošumlienje Krasa in golicav. Po kongresu bodo obiskali udelež-niki razna mesta našega divnega Primorja. 1458/n
Iz IfoMiaiie.
— Kraljevič Peter v slovenski na* rodni noši. K tej naši notici nam še po* ročajo: Kraljevič Peter dobi h gorenj* skemu narodnemu kroju seveda tudi pravo gorenjsko srebrno veržico z uro. To verižico in ostale srebrne predmete, ki spadajo h kroju, je poklonila znana ljubljanska veletvrdka H. Suttner. V kratkem bodo izšle razglednice, na ka* terih bo fotografiran mali kraljevič kot fejst gorenjski fant.
— Ribji trg v Ljubljani in cene ribam. Poleg drugih izprememb na živilskem trgu skuša urediti mestno tržno nadzorstvo tudi ribji trg v Ljubljani. Doslej so se prodajale ribe na vago, pa tudi po kosu ter se je zahtevalo včasih za posamezen kos previsoke vsote. Da se temu nedostatku od po more, je mestno tržno nadzorstvo odločilo, da se smejo odslej naprej prodajati
ic na vago. Da r,e ne bo zaračunavalo za posamne vrste rib previsoko, se Je sestavil za ribe prehodni cenik, m sicer: Ribe I. vrste: postrv 55 do 60 Din za 1 kg; suTec 45 do 51 za 1 kg, Ifoan 45 do 50, somovina 35 do 40, smudja (Scrrlle) 40 do 45, kečiga 40 do 45 Din za 1 kg. — II. vrsta: menek 35 do 40, krap 26 do 32.50, šlajn 25 do 30, ščuka 25 do 30, oi-stri!ž 25 do 30. — III. vrsta mrena 17.50 do
20, kKn 12.50 do 15, cmoka 12 50 do 15, male ribe 15 do 20. — IV. vrst a: podlest 8 do 12.50, platnica 8. do 12.50, pečenka 8 do 12.50, osta.le bele ribe 8 do 12.50. Očiščene ribe 10 do 15 odstotkov dražje. Raki po velikosti od 2 do 6 Dki za komad. Žabji kraki po velikosti od —25 do L— Din za kemard. Morske ribe nimajo dnevne cene, ker cene zavise od količine in vremena. — Mestno tržno nadzorstvo.
— Oiepšawa mesta in nekateri gospodaril V teku zadnjega leta je mestna uprava izdala za olepšavo svojih poslopij, za ureditev cest in naprav, šolskih poslopij in preskrbo njih potrebščin uprav ogromne svote, temu nasproti pa ne store nekateri hišni posestniki glede olepšave svojih poslopij, ograj in dr. niti koraka, kamo-li, da bj občino posnemali! To se vidi pri nekaterih še vedno zamazanih hišah in — praznih strehah, ko ne vidiš ob slavnostnih dneh niti prhnitivne zastavice na njih. Taka za-
nikrnost se človeku gabi.
— Vreme v Ljubljani dne 31. julija ob
21. : temperatura 21« C, zračni tlak 754.9. — Dne 1. avgusta ob 6. zjutraj: 18.5© C, sračni tlak 761 (738), vlažnost 100 odst., opoldne: 22« C, srečni tlak 761 (733), vlažnost 94.
— Sokolska župa LJubljana priTedi jutri svoj prvi župni zlet na Taboru. Do letošnje pomladi sta petnajst let imeli v Ljubljani sedež dve sokolski župi, letos marca sta se spojili v eno z 42 društvi in odseki. Skrajne župne točke so društva Rakek, Kočevje, Kamnik. Sestalo se bo Jutri v našem mestu članstvo te najobširnejše Jugo-slovenske sokolske župe v pozdrav m manifestacijo, v obračun celoletnega dela v telovadnici. Izmed vseh narodnih vzgojnih organizacij zavzema prvo mesto gotovo Sokol. Njegov duh preveva visoke sloje In najde pet pod bomo streho, kjer bije narodno čuteče srce. Vse objema v bratsko usmerjenem demokratonu kot eno ljubečo ofcfceti. ki šrrt svoje neuka Ju vodi na-
rod v krepost in srečo. LJubljana« zibelka Jugoslovenskega sokolstva, ki se v Jugoslaviji ponaša z najboljšimi sokolskimJ telovadci, naj pokaže ta dan svojo običajno simpatijo do so kol s k eg a pokreta. Razobesimo zastave, spremljajo naj brate in sestre naši iskreni pozdravni klici, posetimo njihovo skrbno pripravljeno prireditev. Kdor misli sokolsko, bo ta dan posvetil župnemu zletu! Naša pot na Tabor! 1470/n
— Juniorske tekrr. 9 pokal SK Ilirije. Juniorske pokalne te.me se nadaljujejo danes in jutri na igrišču SK Ilirije. Prireditve so prinesle doslej lep mladinski sport in zaslužijo, da jim posvetijo udeleženi športni krogi vso pažnjo in zanimanje*. Posebne važnosti je jutrišnje srečanje izvrstnih juniorjev Ilirije s SSK Mariborom. Razvrstitev tekem je sledeča: danes, v so. boto. ob 18. Hermes : Panonija, Jutri ob 9.30 Jadran : Mars, ob 15.30 Ilirija : Maribor, ob 17. Olimp : Krakovo. 1473-n
— Zanimiva bo orientalska kavarna na vrtni veselici Orjune Vič-Glince. V tej kavarni se bo nahajal opojni kaljan. Pridite vsi dne 15. avgusta in si oglejte ta kaljan, ki bo zeio zanimiv: kadilci pa še bolj. 1372-n
— OrjunašI! Družabni Izlet na Šmarno soro priredi v nedeljo dne 2. avgusta mestna četniška sekcija Ljubljana za svoje člane, na katerega vabi članstvo vseh ljubljanskih organizacij ter prijatelje našega pokreta. Člani v kroju ali civilu. Odhod ob 6. uri zjutraj Izpred Narodnega doma. Vrnemo se ob 18. uri čez Jezico. Rodbine z otroci imajo tudi železniško zvezo, in sicer odhod iz Ljubljane ob 6.43 in prihod v Ljubljano ob 18.55 ur L — M. Č. O. 145S/n
— »Vse dobro pride od zgoraj.« Na tozadevno našo policijsk-) vest smo dobili zatrdilo, da ga, Dacarjeva pri dogodku ni bfla prizadeta.
— Kazniva nagajivost. Dne 17. t. m. ie prišel k stražniku na glavnem kolodvoru hl?.pec Franc Mam iz Zadobrove ter na-BMD0| da mu je bilo ukradeno 2200 Din vredno kok>, ki mu ga ie posodil njegov gospodar. Mam je bil tako pijan, da ni mogel kolesa popisati. Naknadno pa sa h dognalo, da Marn m njegov gospodar sploh ntikcll kolesa nista imela, ter se je hlapec v Ljubljano pripeljal ta gospodarjevem vozu.
— Velika poneverba. Policija je aretirala Jožeta Špacapana, ki je poneveril Ne-skudlu 8385 Drn.
— Razpis elektrifikacije postaje in kurilnice Ljubljana glavni kolodvor. Razpisana je lavna pismena lidtacijeka razprava za elektrifikacijo postaje in kurilnice Ljubljana glavni kolodvor. Razprava se bo vršila 9. septembra t. I.   ob 10. dopoldne.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: OTON CHR1STOF
iv. ime 8 Et
pleakaii a in M čari a
Ljubljana, Karel Kotnikova ulica
(baraka za Ledino)
se priporočata cen j. ebčinstvu. — Cene zmerne, postrežba točna.
Triletna garancija.    121 L eeeeej^eeseeeeeseeeeeeeeeseese
Ravnatelj Kludskv v tigrinlh krempljih
Ljubljančanom znani cirkus KIudsky .4: sedaj v Novem Sadu. Tudi tam je velikanski naval občinstva. Prihsjajo ljudje k predstavam iz vseh vasi Srema in Banata na dateč okrog. V eni mar.čži običajno kakor v Ljubljani mladi sin Kludskv izva,a nevarne vaje s sedmimi tigri.
Pri večerni predstavi dre 30. julija v Novem Sadu so -doživeli gledalci grozo v .t prizor. Ko je nastopil ravr.att.lj Kludskv kot krotilec sedmih tigrov ter se priklonil cb-člr.stvu, je planila v tem trenutku nadenj največja tigrinja ter mu zasadila svoje kremplje v obraz in hrbet in ga podrla na tla. Ravnateljev pomočnik ie z največjo ur-1 ostjo naskočil tigra z velikimi liksuS Ji vilami in ga odstranil od žrtve. Ravnatelj je skoč;! ves okrvavljen pokonci t»r nato sam pomagal ugnati razjarjene ti^re, k: so jih nato pognali iz omrežene manežo skozi vratca in hodnik v določene jim kletke.
Občinstvo >e bilo strahovito razburjeno, Nastala ie velikanska panika. Neka-ljudje so začel! jokati, drugi kričati na pomoč, zopet nekateri so v strahu umih krc? bežali iz cirkusa.
Ranjenega ravnatelja so prepeljali v bolmeo, kjer so mu rane zašili, a že prihodnje jutro so ravnatelja oddal! d-omačl n?sf. Zdravniki so upanja, da bo ravnatelj lahko že v najkrajšem iasu nr.stopal pri predstavah v cirkusu.
Zanimivo je, da je pobesnela Ogrinja isto noč vrgla štiri lepe mladiče. Njena pobesnelost je najbrže bila vsekakor v tesrJ zvezi z dogodkom v maneži.
Iz
—c Premestitev uradov. Vsled odred-be ministrstva trgovine in industrije In velikega župana mariborske oblasti se premesti Obrtno-zadružno nadzorništvo $ 1. avgustom k velikemu županu v Mariboru. Obenem je premeščen tudi Urad za pospeševanje obrti. Urada sta v Celju prenehala poslovati 30. julija. Oba urada je leta 1920 organiziral in ves čas tudi osebno vodil zadružni nadzornik g. Založnik, ki z uradoma zapusti Celje.
—c Mestno gledališče v Celju. Reper toar za prihodnjo sezono je v glavnem že sestavljen in obsega okrog 30 odrskih del, med temi polovica slovanskih. Sezona se otvori v začetku meseca oktobra z Jurčičevo dramo »Tugomer«.
—c Podporno društvo za revne otrukt v Gaberju priredi Jutri v nedeljo 2. avgusta dopoldne cvetlični dan v Gaberju, na Sp. Hudinji in na Bregu.
—c Mesečni živinski sejem se vrši \ Celju v ponedeljek dne 3. avgusta.
—-c Prodaja otave. Mestna občina celj. ska bo v četrtek dne 6. avgusta ob 10. dopoldne potom javne dražbe prodala pri mestnem pokopališču stoječo otavo. Reflek-tanti se naj zbeTejo ob določeni url pri mestnem pokopališču.
—c Nočno lekarniško službo opravlja t?, teden lekarna »Pri Orlu« na Glavnem tr^u.
Inssrirslfe v ..Slov. N?.r#»"J
Zahvala.
"1
Ob svoji sedemdesetletnici sem prejel c svojih prijateljev in znancev toliko pismenih te« stltk, da se ne morem zahvaliti vsakemu posebej, Izrekam tem potom vsem, ki so se me spominjali,, svojo prisrčno zahvalo.
V Ljubljani, dne I. avgusta 1925.
Ignacij Verbajs
2602
J
Špago, dreto
in vse vrste vrvarskil izdelkov ter v to stroke spadajoče blago dobite 1 skladišču «Konopjuta» Ljubljana, Gosposvetski cesta 2. 103/r
Solnčne pege,
mozolje, bradavice, kur ja očesa — odpra^• pr. vorstni recepti — Pismu priložiti 10.— Din pod značko Preizkušeni/137L ter poslati na uprfl: ~SL Naroda«.
Zahvala.
Ob nenadni in prebridki izgubi nepozabnega soprog*, g   , Ja
Rudolfa Ziherl
trgovca In posestnika
izrekamo tem potom iskreno zahvalo vsem onim, ki so na ta ali oni način izrazili svoje sočutje in sožalje, pokojnemu pa izkazali zadnjo čast s tem, da so ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti.
Posebej se toplo zahvaljujem velečastitemu gospodu dr. Ar-nejcu in ostali častiti duhovščini, dalje gospodu inženerju Kranjcu, predsedniku Orjune, gospodu županu Hafnerju, Sokolu Hrovatu, gospodu Debeljaku za v srce segajoče poslovilne govore.
Prisrčna hvala pevskemu zboru Sokola v Skofji Loki za ganljive žalostinke ter vsem Sokolom in Orjunašem za častno spremstvo. Istotako srčna hvala vsem darovalcem vencev in cvetja.
Tudi se tem potom zahvaljujem vsem, ki so pismeno ali ustmeno izrazili svoje sožalje, ker mi je nemogoče se vsem pismeno zahvaliti. — Stotera hvala vsem!
Škofja Loka, dne 30. julija 1925.
2605 Angela Ziherl vdova, roj. Soklič.
Stev. 173.
»SLOVENSKI  N A ROD« dne 2. avgusta 1925.
Stran 5.
Gospodarstvo
Sladkorni trg
Delno zboljšanje položaja na newyor-škem sladkornem trgu nI trajajo dolgo. Najvišji tečaji so bili 17. t. m., ko so plačevali kubanski sladkor za julij 2.49, za okto, bor 2.59. za december 2.75, za januar 2.76 fci za februar 2.82. Tečaji so šli polagoma navzgor, dokler niso cene v četrtek padle zopet na 4.24 za julij, 2.53 oktober. 2.68 december, 2.70 januar in 2.75 februar. V petek je bil položaj na sladkornem trgu tako labilen, da večina term Laškega blaga sploh ni notirala, samo za december in januar ao ponujali po 2.69. Pod vplivom newyorškega se je razvijalo tudi londonsko sladkorno tržišče, kjer je bil promet radi dobrega, stanja letošnje sladkorne kampanje v Evropi se slabši. Tudi na praški borzi so začele cene sladkorja padati.
Konzum sladkorja je sicer na vsem arvetu dober, toda produkcija je večja, kar je edini vzrok labilnosti In nizkih cen na sladkornem trgu. V tem pogledu je vplivala povoljno zlasti statistika Zedlnjenlh držav, ki so porabile letos v prvem polletju 3.089.000 ton proti 2.681.000 tonam lani. Zato se pri nizkih, tečajih takoj pojavi povpraševanje, čim pa cene malo poskočijo, je zopet za6toj v prometu. Tudi češkoslovaški konzum sladkorja se je zviSal v prvem polletju let. leta od 274.000 na 285 tisoč ton, v Nemčiji v prvih 5 mesecih od 629.000 na 968.000, v Franciji od 620.000 na 703.000. v Angliji v prvem polletju od 1 mil. 249.000 na 1,302.000 ton in vendar so za3o-ge sladkorja letos še večje nego so bile lani češkoslovaška je Imela končen junija 235.000 ton sladkorja (lani 114.000), Nem-Sija koncem maja 431.000 tom (1. 548.000), Francija 217.000 (lani 97.000), Belgija 83 tisoč (lani 39.000), Anglija končen junija 359.000 (lani 322.000). Nove vesti iz produktivnih držav ne povedo sicer nič novega, vendar je pa sigurno, da doseže letošnji pridelek sladkorja povsod rekord. Kubanska sladkorna kampanja da letos nad 5100 milijonov met. stotov, kar Je doslej največji pridelek. Na Javi so cenili pridelek sladkorja 1. junija na 2,115.440 ton (lani 2,011.161 ton). Na tamošnje tržišče vpli. va čedalje bolj evropska produkcija.
Stanje sladkorne pese je povsod izvrstno. Zadnji deževni in vroči dnevi so mnogo pripomogli tudi pozni setvi tako, da bo letošnji pridelek še večji nego je bil lanski rekordni. Fo božjih in človeških postavah bi se moral torej sladkor tudi pri nas fe davno poceniti, kar pa seveda ne diši kartelu, kl dela s konsumenti, kar hoče. Tu bi bila umestna pametna politika državne oblasti.
Trgovska akademija v Skopiju
Po večletnem posredovanju narodnih poslancev iz Južne Srbije ter po daljših akcijah južnosrbskih gospodarskih krogov in ustanov je minister financ pristal na to, ia se v najnovejši zakon o dvanajstinah postavi potrebna svota za otvoritev Trg. akademije v Skopiju. Na ta način je rešeno vprašanje, ki bo za gospodarski napredek Južne Srbije izredno velikega pomena. Po otvoritvi Trgovske akademije v Skopiju se ukine sedanja Trgovska šola, ki se je osnovala leta 1919.
Novoimenovani direktor Trgovske akademije prof. Panta Jovanovič Je že predložil trgovinskemu ministrsivu podroben načrt organizacije akademije ter predlog o predmetih pouka in o delu v akademiji Najbolj pereče Je vprašanje prostorov akademije. Letos orvorljo prvi razred, radi tega se vprašanje prostorov reši provizorno. Prihodnje leto pa postane z drugim razredom akademije akutno. Rad: tega predlagajo, naj proračun za akademijo obsega tudi izdatke za zgradbo, za kar hočejo uporabiti dohodke legata po pok. trgovcu Va-rol Tomi, ki je zapustil »Opero« v Skopiju. Po tem legatu se 80 % čistega prihoda iz »Opere« v Skopiju uporabi za pripravo mladine iz Stare Srbije in Makedonije za trgovske, obrtne in industrijske poklice.
Za učitelje akademije se postavijo samo strokovno popolnoma izšolane in univerzitetsko kvaliiicirane moči.
*   ★ ★
—g Brezposelnost v nemški štajerski narašča od tedna do tedna. Nad 10.000 brezposelnih mora zdrževatl država z rednimi podporami.
—g Nove odredbe o trošarini Z zakonom o dvanajstmah so se odredbe o trošarinah nekoliko spremenile. In sicer: Tro-šarinska postavka iz št. 14. in 15. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah se določi na 25 Din. Količine, ki so že v prometu, plačajo razliko tr^arme. Za to razliko jih je treba priglas va, ko je stopil ta zal- . eljavo. Neprijavljene količine se srna, za tihotapstvo. Od vsakih 250 hI absolutnega alkohola, ki Je v prometu po omenjeni postavki, Imajo producenti alkohola pravico, da od 100 hI alkohola plačajo državno trošarino po 20 dinarjev od hI, Če so predhodno izvozili toliko količino v inozemstvo. Od predmetov rz št. 8 tarifa v čl. 6 zakona o državnih trošarinah se bo plačevala državna trošarina samo od sladkorja in alkohola, iz katerega se ti predmeti Izdelujejo.
—g Olajšave pri žganjekuhl. Generalna direkcija posrednih davkov opozarja prebivalstvo na olajšave pri žganjekuhi, ki Je prosta državne trošarine, če se kuha žganje samo za domačo potrebo in če dotični najkasneje do 15. avgusta prijavi pristojnemu okrajnemu glavarstvu, koliko ima namočenega sadja, Iz katerega hoče kuhati žganje. Obenem se pozivajo vsi lastniki vinogradov, da prijavijo najkasneje do 1. septembra pristojnemu glavarstvu pričakovanj pridelek vina v svrho oprostitve od državne tršarine onega vina, ki je za domačo potrebo.
—g Naš uvoz mineralnega olja. L 1924
smo uvozili: 28.000 ton petrolej* v vrednosti 101,000.000 Din, 7000 ton bencina za 47 milijonov, 10.000 ton olja za stroje za 49 mil. 500 000 ton in 18.000 sirove nafte za 38 milijonov dinarjev.
—g Premovanja konj. Letošnja premo-vanja konj v ljubljanski oblasti se vrše v sledečem redu: Lesce 10. avgusta ob 9. dopoldne; Kranj 11 .avgusta ob 9. dop.; St Vid nad Ljubljano 12. avgusta ob 8. dop.; Mengeš 12. avgusta ob 2. pop.; Ig 13. avgusta ob 9. dop.; Velika Loka 18. avgusta ob 9. dop.; Mokronog, 18. avgusta cb 3 pop.; št. Jernej, 19. avgusta ob 8. dop. Za okraj Brežice pa se vrši premovanje konj, dogovorno s krajevnimi zastopniki o priliki živinske razstave v Krškem dne 23. avgusta ob 9. dopoldne. V Lescah, Kranju in Mengšu so pripuščeni k premovanju le konji mrzlekrvnih pasem. V veliki Loki, Mokronogu. St. Jerneju In Brežicah (odnosno v Krškem) le konji toplokrvnih, v St Vidu nad Ljubljano in na Igu pa konji toplokrvnih in mrzlokrvnih pasem. Na premovanjih se sprejemajo tudi prijave konj za razstavo ki se bo vršila ob priliki Ljubljanskega ve-leseima dne 6. septembra v Ljubljani Premovanja se bodo vršila po doslej običajnem načinu. Konjerejski odsek kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani.
—g Naš Izvoz v nevarnosti. Beogradska trgovska zbornica sklicuje sestanek svojih članov, ker je naš izvoz v nevarnosti. Zbornica je namreč prejela poročilo, da povišuje italijansko fin ministrstvo carino na uvoz cerealij na 7.55 Ur na 100 kg in da omejuje uvoz na 10 milijonov centov. Doslej je Italija uvažala iz naše države nad milijon centov blaga
—g Semenj v Solunu. Pod protektoratom grške vlade se vrši dne 18. do 31. oktobra 1925 v Solunu mednarodni semenj za industrijske in poljedelske produkte. Prospekti in pravilnik sejma so interesentom v pisarni zbornice za trgovino, obrt in indu-strjo v LJubljani na vpogled.
—g Madžarska nova moka. Te dni pride na trg v Budimpešti nova moka. Sodi se, da bodo cene povprečno za 15 odstot. nižje kakor so pri moki iz stare pšenice.
—g Letošnl žitni pridelek v Italiji ?e
ceni na 62 milijonov kvintalov napram 46 milijonom lanskega leta. Baje bo letina zopet tako dobra kakor 1923.
— Dobava premoga za pošto. Poštna direkclia v Ljubljani razpisuje na dan 30. julija t. I. pismeno dražbo 7» dobavo premoga in večjo količino trdih m mehkih drv. Dražbe se more udeležiti le kdor vpogleda ali prevzame pismene pogoje v ekonomnem odseku te direkcije.
—g Prodaja sodov od mineralnih olj (1.500 komadov) se bo vršila dne 22. avgusta t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu. Predmetni oglas je v pisarni trgovske ta obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—g Dobava usnja tih gaoai za fin. kontrola Dne 11. avgusta ob 11. uri se bo vršila pri generalni direkciji posrednih davkov v Beogradu ponovna ofertalna licitacija za nabavo 8250 parov usni arih gamal za fin. kontrolo. Pismeni pogoji in vzore! se lahko vpogledajo vsak dan med uradnimi urami pri generalni direkciji posrednih poreza soba št. 46, pismeni pogoji pa razen tega med uradnimi urami pri oblastnih Ln-nrc. t** vj i**- spektoratih v LJubljani, Zagrebu, Splitu, s dneh od dne- | Novem Sadu. Podgorici, Skopiju in Sarajevu. Interesenti lahko dobijo, odnosno naročijo pismene pogoje proti ceni 30 Din pri generalni direkciji posrednih poreza v Beogradu.
—g Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 12 avgusta t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 6.000 kg lanenega firneža. Dne 17 avgusta t 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave raznega Železa. Dne 18. avgusta t. 1. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave blaga za povezovanje tobaka; pri direkciji drž. železnic v Zagrebu glede dobave tiskovin; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave osel Iz korborunduma ter glede dobave svedrov, pil Itd Dne 20. avgusta t. 1. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave vrvic Tn špage; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave orodja In strojev; pri direkcij! državnih Železnic v Sarajevu glede dobave mehkega svinca; v pisarni vojnega okruga v Celju glede dobave mesa za garnlzijo Celje, pri komandi mesta v Ptujn za gar-nizijo Ptuj in pri komandi mesta v Dravogradu za garnlzijo Dolnji Dravograd, dne 21. avgusta t. 1. v pisarni vojnega okruga v Mariboru za garnlzijo Maribor In pri komandi mesta v Slovenski Bistrici za gar-niziio Slovenska Bistrica; dne 22. avgusta t. I. pri intendanturi Dravske diviziiske oblasti v LJubljani za garnizfjo Ljubljana. — Predmetni oglas! so v pisarni zbornice za trgovino, obrti in Industrijo v Ljubljani Interesentom na vpogled
—g Prodaja škartpaplrja (60 000 kg) se bo vršila dne 20. avgusta t. 1. pri ekonomskem odelenju direkcije državnih železnic v Ljubljani. Tozadevni specijalni In splošni pogoj! se dobe pr! tem odelenju proti plačilu Din 30.
—g Dostava vozov za prevoz drv. Zbornica za trgovino, obrt In Industrijo v LJubljani opozarja vse Interesente na potrebo, da se izvrši prevoz drv za kurjavo v toku mesecev avgusta in septembra t. 1., ker Je v Izvozni sezoni računati s velikim pomanjkanjem vagonov In se bo ves vozni park uporabljal v prvi vrsti za prevoz kvarlff-vih poljskih pridelkov itd Da se Izognejo poznejšim neprilikom In pritožbam. Je v interesu trgovcev s kurjavo, da pravočasno disponlrajo na svoja oddajna skladišča za 7vmn potrebne količine kurjave.
Sport
15 letnica sarajevskega Saška
L. 1910—1925.
V soboto in nedeljo, 1. In 2. avgusta slavi prvak Sarajevskega nogometnega pod-saveza 15-!etnico svojega obstoja in dedovanja. Malo je klubov v Jugoslaviji, ki bi mogli v 15. letih svojega obstoja pokazati na tako veliko vrsto sprvrtnih uspehov, kakor SaŠk. Skoro nepretrgoma Je iz/ojeva) prvenstvo Sarajevskega nogometnega pod-saveza. Po svetovni vojni se je dvignii do zadivi j ive višine ter stopil v krog prvih Ju-goslovenskih klubov. Tekme z zagrebškimi vodilnimi klubi so bile vedno napete In Sašk je resno konkuriral Zagrebu. Pred enim letom ie v njegovih vrstah nastopila mala kriza in klub Je moral pomladiti svoje nogometaše. To je povzročilo malo nazadovanje, ki pa se v kratkem preboli, tako da postane Sašk zopet opasen konkurent naših prvih klubov v državi Razen nogometa je gojil tudi planinarstvo in lahko atletika. Vendar v poslednji športni stroki ni dosegel posebnih uspehov. Pri proslavi 15-.et-nice nastopijo poleg Jubilarja In sarajevske Slavije, s katero Je dolgo vrsto let križal meče v neprijateljskih odnošajih in s katero se Je na velikonočne praznike pobotal, Še mostarski Zrinski In Gradjanski Iz Zagreba. Sašk Je vzgojil precejšnje število dobrih sodnikov in Je vodil po svoiih članih dolgo vrsto let tako upravo sarajevskega podsaveza kakor sarajevsko sekcijo nogometnih sodnikov.
Finance zagrebških klubov
LjubljLinske športnike bodo zanimale finance zagrebških klubov, da razvidijo, s kakimi sredstvi razpolagajo v Zagrebu in s kakšnim! drobtinami životarimo v Ljubljani Evo nekaj podatkov o dohodkih in izJaikih Oradjanskega: Mednarodne tkme so vrs»e temu klubu i. 1924 čistih 152 758 Din, leta 1925 pa 93.933.42 Din. Prvenstvene t^kme so prinesle leta 1924 5.166, 1. 1925 pa 27 tisoč 195.95 Din. L. 1924 se je za najemilr.o igrišča doseglo 11.324.70 Din, I 1925 pa je najemnina vrgla 71.263.05 Din. Reklama na igrišču Je prinesla 11.000 Din. Članarina znaša 1. 1925 16.230 Din. Nogometni sekcija je Izdala 1. 1924 40.910.50 Din, 1. 1925 pa 33 tisoč 576.85. Upravni stroški, tajništvo, trener, maser, sluge itd., so znašali L 1921 63.18080 Din, 1. 1925 pa 129.318.35 Din (toliko samo za polovico 1. 1925!) »Zagrebški sportski listi, klubovo glasilo, ima trenemo 14967.51 dinarjev aktive.
— Kolesarski podsavez Slovenije v Ljubljani prrredi v nedeljo dne 9. avgusta
M V0M\ BArtt
lahko nese po pranju svojega že tako velikega sinčka domov, saj pere s terpentt-novim .GAZELA'- milom, katero ji prihrani ves trud-Poizkusite tudi Vi z r - milom.
t. !. zvezdno dirko, združeno z velikim kolesarskim izletom v Celje. Prireditve se udeleže prvi klubi Jugoslavije. Dirka je tako urejena, da š:artajo vsi klubi rz svojega kraia ter dospejo v Celje ob določenem Času. Za kolesarske klube iz Ljubljane, Jezice, Domžal in Tržiča je prirejen skupni cilj na Ljubljanski cesti pri »Kroni«, za mariborske klube v »Gaber jih* pri Sokolske m domu hi za zagrebške klube na Bregu pri Celju. Prihod dirkačev v Celje je tako razvrščen, da zamore občinstvo prisostvovati na v sen treh ciljih. Ker je s to dirko združen tudi kolesarski zlet, je Imenovana prireditev gotovo največjega pomena za slovensko kolesarstvo ter Je vsako leto ta dirka zdru.*S!a v Celju vse ko'.esarske klube iz cele države. Vsekakor je ta prircJitL propagandnega značaja, vsled česar je upati od strani posameznih klubov kakoi tudi od strani kolesarskemu sportu naklonjenega občinstva, da se iste Številno udeleže. — Za izletnike iz Ljubljane, ki odhajajo z z jutranjim vlakom ob 5. uri 27 it::::., je prvi cilj v Gaberjih tako urejen, da more vsak Izletnik dospeti tja pravočasno.
— Klub kolesarjev in motociklistov 1K-rija v Ljubljani priredi svojo letošnjo klubovo prvenstveno dirko na progi Ljubljana—Celje ob priliki Zvezdne dirke. Prijave sprejema S. Franc Ogrin, Gosposvetska cesta 14 do 6. avgusta ob 8. uri zvečer.
— Klub kolesarjev in motociklistov »Perun« v Mariboru razpisuje o priliki Zvezdne dirke v Ccl)e klubovo prvfstve« no drtko za skupino jtmiorjev in senior je v. Zajedno priredi ta dan klubov zlet v Celje.
— Kolesarsko tn motociklisdčno društvn »Sava« v Ljubljani vabi gg. člane In članice, da se udeležijo v nedeljo dne 9. avgusta Izleta v Domžale. Zbirališče popoldne ob pol 2. na Sv. Jakoba trgu. Obenem .-.e naznanja, da se vrši cestna dirka dne 20. septembra na progi ŠiŠka-Kranj in obratna ter loterija s 3 lepimi dobitki. Dirkači sa naprošajo, da se priglasijo v društveni pisarni za zvezno cestno dirko v Celje dn<? 9. avgusta. 1467
— No* a pojačanja dunajskega Wackra Prvorazredni dunajski Waekcr si >e poiskal na Češkem in v Budimpešti celo kopica novih igračev. Trener Huber je v Prag! pridobil Beibla in BuTCŠa (Vršovič) m Kalib4 (Union Žažkov) Sekcijski načelnik kluba pa je »nabavil« v Budimpešti dva igrača: Em-merlinga in SUclossija (bivši Bhie Star v Brnu).
— Vvkoupil je tekel na mitingu v Brnu 300 m v 3c.h sek m postavil tako nov češki
rekord.
nogavic z žigom in znamk* (rdečo, modro ali zlato)
„ključ" j
da se prepričate, kako en pai traja kakor Štirje pari drugih; Dobivajo se v prodajalnah^ Nogavice brez žigi .ključ soj ponarejene.     s*.a v
— Concordlja v Opatiji. Hazena družina Concordije Je gostovala v Opatiji in zmagala nad Olimpijo s 5:1. Igrali so na betonskem terenu.
— Postava zagrebške reprezentance proti Splitu: Mlhelčič, Benkovič-Kunst. Hit-rec-Premerl-Križ, Jeren-Plazzeriano - Per-ška-Vinek-Pavleković »Jutarnji list« kritizira postavo, češ da ZNP lahko postavi mnogo boljše moštvo proti Splitu.
— Osijek: UTE (Budimpešta) : Gradjanski (Osijek) 8:0,
Novosadski NAK na turneji po Jugoslaviji. 2. avgusta igra v Subotici proti Bački, 9. avg. v Osijeku proti Slavni in Gradjanskemu, 19. avg. odhod v Dalmacijo, kjer nastopi proti Hajduku, m Borcu v Spri-tu. Nato igra v Metkoviću in v Boki Kotorski. Iz Senja se pripelje v Ljubljano, kjer nastopi menda proti IKriji.
— Bolgarska lahka atletika. Te dni s*.
se vršila lahkoatletična tekmovanja, za prvenstvo Bolgarske. Postavili so se sledeli bolgarski rekordi: 100 m v 11.6. 400 v 56, 1500 m v 5, 15.000 v 18.40. Štafeta 4400 v 4.5. Troskok 12.98.
V L Krlžanovska:
13
U Kraljestvu nesmrtnih
Roman.
Torej je bilo to čudno bitje tudi nesmrtno? Naj bo na videz še tako mlada s to nežno kožo in deviškim stasom, njen pogled je izdajal skrivnost njenega življenja. Premalo je bilo v njem sveže in radostne mladostne brezbrižnosti, v nJem se je skrivalo nekaj, kar je opazil tudi v Narajaninih očeh.
Ona — njegova žena. Zakaj ie pa Narajana zapustil to prekrasno žensko? Gotovo Jo ie ljubil, ker ji je dal to dragoceno tekočino, da bi jo obdržal Pri sebi. In vendar ni bilo videti v mirnem m hlad nem Narinem pogledu niti najmanjše Žalosti, nobenega znaka, da žaluje za spremljevalcem na dolgi življenjski poti — za možem, čigar smrt so ji naznanili Šele ta hip.
Nobena solza ni omračila njenih črnih oči, ki so zrle zdaj na zdravnika. Nasprotno. Z malone cinično brezbrižnostjo je govorila Nara o svoji novi poroki z drugim. AU se nista dobro razumela? Narajana mu je pravil, da je ljubil neko žensko, ki je umrla prej, predno JI je dal življenjske tekočine. Ali pa je morebiti čas srce v teh krasnih belih prsih tako obrabil, da sploh ni bilo več sposobno za ljubezen, za bolest in gorje, ki ga povzroča navadno smrt dragega bitja
Narajana ji je moral biti vendar drag in mil. Kaj njuno dolgo zakonsko življenje ni zapustilo trdnih vezi, ki jih spleto nešteti spomini, intimni dogodki In sladki ljubavni trenotki? Kaj je res mogoče, da je vse to izginilo kot bi trenil z oč som, da v ženskem srcu od vsega tega ni ostalo duha ne sluha?
Kljub ljubezni, ki >o je zbudila v njegovem srcu ta krasna ženska, je spreletela Morgana ledena zona in globok vzdih se je izvil iz njegovih prs.
Nara ga je opazovala z ognjevitim pogledom. Njene črne oči so se zdaj zatemnile, zdaj zopet zasvetile. Kar se je nagnila k mlademu možu to se dotaknila z roko njegovega čela.
— Nikar si več ne belite glave s takimi maicn. kostmi, moj bedni prijatelj, — je dejala z bolestno-ironičnim glasom. — Cas — naš veliki vladar in gospodar — vas nauči soditi o vsem drugače, nego sodite ta hip. Zdaj ste namreč še pod vplivom čustev, spominov in misli U navadnega kratkega bi namišljenega bivanja na zemlji, kakor je življenje preprostega zemljana. Morebiti vam povem nekoč o Narajani, toda ne danes. Zdaj je Pa že čas, da greva. Pojdite in počakajte me v Ttktadnlcl, Preoblečeni se In pridem takoj za vami
Ralph se Je molče poklonil in odšel v določeno sobo. Tam ie sedel za mizo, na kateri je ležal njegov plašč in zabojček. Z rokami je podprl glavo ter se globoko zamislil v množico čudovitih dogodkov.
ki jih je doživel zadnje dni in v katerih se je Čutil zapletenega kakor v pajčevini.
Lahen šum ga je zdramil iz teh misli. Obrnil se je in zagledal na pragu Naro, ki je zapenjala rokavice. Mlada ženska je imela na sebi navadno, črno sužneno krilo, jopo in črn klobuk. V rokah je držala usnjen ročni kovčeg in turistovsko palico. Okrog vratu je visel na tenki zlati verižici lornet.
V tej obleki se ni prav nič razlikovala od vsake druge dame iz aristokratske družbe, ki se mudi v planinah. Črna obleka je še bolj odražala lepoto njenega čudovito belega obraza in pepelasto zlatih kodrov.
—* Niste le pozabili, po kateri ^poti ste prišli sem, Ralph Morgan? Sicer pa poznam sama prav dobro te pot in vam lahko pokažem bližnjico, — je dejala mlada dama in se poredno nasmehnila, ko so srečale njene oči zaljubljeni zdravnikov pogled.
— Za pot še vem, Toda odkod vam je znano mode taic? Kolikor se pominjam, doslej sploh še ni-sem izgovoril svojec a imena — ie vprašal Ralph začudeno.
Nara se je ironično na ves glas zasmejala.
— Saj moram vendar vedeti, s kom sem se zaročila? Sicer pa, odslej ste princ Narajana Su-pramati, a ime »Morgan« lahko prihranite za slučaj, če bo treba nastopati incognlto. Zdaj pa — na pot!
Ne da bi črhnil besedico, ji je Ralph sledil. Čutil je že. kako ga obhaja praznoverni strah pred tem
prekrasnim bitjem, ki je menda slišalo njegove misli in čitalo njegove želje.
Spuščala sta se neprimerno hitreje, nego z Na-rajano vzpenjala, in ko je nastopila noč, sta prispela v gostilno, kjer se je zdravnik ustavil tudi z Nara-jano. Mlada dama je imela Že naročeno sobo in cei? svojo prtljago je pustila tu.
Drugo jutro je prišla Nara iz gostilne v žabi obleki. S kočijo sta se odpeljala na bližnjo postajo, da nadaljujeta Po železnici pot v Benetke.
Ralphu se je zdelo to potovanje kot sanje. Videl in slišal je samo svojo zapeljivo sopotnico. Vsa njegova čustva so bila do skrajnosti razvneta. Sedel je v kupeju pred mlado damo In požiral z očmi njeno lepoto. Vse drugo mu je bilo deveta brioa.
Iz te sladke omamljenosti ga je zdramila šele Nara, ki se je smeje" dotaknila njegove roke, rekoč:
— Poglejte, Benetke so tu!
Ralph se je vedno zanimal za to originalno me. sto in si želel tja. Toda niti sanjalo se mu ni nikoli, da stopi kdaj v to mesto kot nesmrtni indijski princ. Zopet ga je mesto zanimalo kakor nekoč in zato se je radovedno oziral skozi okno. Tisti hip je vlak Pridrdral na ogromni most, ki veže Benetke s celino, ter se ustavil na kolodvoru.
Cim je sprevodnik odprl vagon, Je Nara naglo skočila na peron. Zagledala je dva lakaja v livre-jah, ki sta v množici nekoga ukala. nakar so Je obrnila k Morsanu, rekoč:
Moda
— K našim slikam. V vsaki, tudi najlepši sezoni se pripeti, da dežuje, kakor na pr. letos, ko iz dežja sploh ne pridemo, in zato je treba spregovoriti o nepremočljivem blagu, ki je zlasti dobrodošlo na potovanju aH izletih. Moda je dame v toliko raz vadila, da irrrpregnira tudi najlepše tkanine. Posledica je, da so celo dežni plašči lepi in elegantni. Najboljši primer vadimo na sliki (Št. 3), ki kaže modro-zeleno-beH karirani dežni plašč. Povsem enostaven s kapuco in pasom nudi prav dobro obrambno sredstvo proti dežju in vetru. Odgovarjajoči klobuček je tudi nepremočljiv in ga je treba potegniti precej nizko na čelo. Dežni plašči so pogosto tudi iz barvancga usnša, vendar pa imajo prednost impregnirane vrste blaga, ker so lažje. Pri potovanju je treba misliti tudi na komplet, ki ga lahko nosimo vedno in povsod. Na sliki (št 2) vidimo tak komplet iz temnomodrega gabardina. Dolgi ka-zak je iz modro-belega vzorkovamega mus-selina, enako tudi podloga, ovratnik in na-šivi na rokavih. Ni treba posebej naglašati, da se lahko naredi ta kazak z odgovarjajočo podlogo tudi rz elegantnega blaga, kakoT je svila, krepdešin ali krepmaroken, toda Če nd denarja, je učinek tudi v pisanem musselinu povsem zadovoljiv. Karirani, črno, rjavo ali belo vzorkovani plašč (št. l) je zelo praktičen. Sprednji del, ki je od vrha do tal zaprt, je iz črnega blaga, enako tudi ovratnik, našivi na rokavih ki robovi pri žepih. Za potovanje so ta trije vzorci zelo primerni, ker zadržujejo v sebi to, kar hoče doseči vsaka dama v modi, namreč lepoto, enostavnost in udobnost.
•3SS>
Življenje in moda v Ameriki
Mnoge čitatelje bo zanimalo, kako žive r ileželi dolarjev, o kateri vemo samo to, da ima dobro valuto in mnogo pametnih državnikov. Čitateljice bo pa zanimalo, kako se oblačijo dolarske princeze, ki sicer ne priznavajo pariški modi pravice do svetovne hegemonije, pa so vendar prav fletne in kar je glavno, bogate!
Torej najprej splošno. Cene so v Ameriki tele: 1 jajce 5 centov, pomaranča 10 centov, 11 dkg masla 20 c, 45 dkg sladkorja 20 c, 1 liter mleka 10 c, pomidor 5 c, 1 jabolko 10—15 c, limona 5 c, hlebec kruha 8., 45 dkg kave 55 c. Kosilo: juha, meso tn dve prikuhi od 80 c. do 1.20 dolarjev. Delavci zaslužijo na teden 18—40 dolarjev. Povprečni tedenski zaslužek znaša 25 dolarjev ali po uradnem tečaju v naši valuti 1418.75 Din. Lep zaslužek, kajne? Pri nas se bodo marsikomu cedile sline po srednji delavski plači v znesku 5675 Din toda kaj hočemo, ko je pa nebo tako visoko in Amerika tako pametna, da se je zavarovala pred nami s kvoto. Uradniki in učitelji zaslužijo mesečno 100—200 dolarjev ali 5675— 11.350 Din. Tudi bi ne bilo napačno za nase uradnike, ki se jim bode o sv. nikoli izračunalo, koliko znašajo zaostale razlike. Stanovanja so razmeroma zelo draga, vendar pa se stanuje v Ameriki neprimerno lepše in boljše nego pri nas. V Pitsburgu plačujejo delavci v najslabšem okraju za mesečno sobo 18—35 dolarjev, uradnik pa, ki mora stanovati v boljših hišah in okrajih, plačuje 50—90 dolarjev mesečno. Seveda so v mestu tudi plače večje, nego v drugih manjših krajih, vendar pa gledajo vsi, da pridejo čim prej pod lastno streho. Večina delavcev in uradnikov ima svoje hišice ali »house«, kakor pravijo Amerikanci.
Sedaj pa še nekaj o modi. Če bi se sprehajale naše Čitateljice po Newyorku, Chicagu ali kakem drugem večjem mestu, bi se gotovo čudile, kako malo okusno oblečenih dam je v Ameriki. Ameriškemu okusu se pozna vedno smisel za praktičnost in skromnost Vsa dekleta hodijo v pisarne v tenkih svilenih oblekah brez rokavov. Prav tako tudi starejše dame, samo s to razliko, da so njihove obleke okrašene s koraldami. Pri nas se nosijo take obleke pri večernih posetibl V Istih oblekah at vozijo Amr&**«
ke na Izlete, izvzemši nekatere, ki delajo izlete v hlačah (knichers) m posebnih srajci podobnih bluzah (midiblouse). Starejše Američanke trdijo, da so to dekleta »druge generacije«, ki imajo pokvarjen okus. Baje so to izključno samo hčerke priseljencev. Naj bo že kakorkoli, okus so si pokvarile v Ameriki. Sploh hodi v Ameriki staro in mlado v svili. Ni čuda, saj je spravila nespametna Evropa med vojno vse svoje zlato tja. Svilene so obleke, nogavice in zadnje čase celo čevlji, ki niso Špičasti, temveč zaokroženi. Usnjeni čevlji imajo gladke špice.
Kako je s perilom? Zelo kratke svilene, triko ali etaminove srajce, zelo kratke, toda široke hlače iz težjega blaga, nego srajce, oboje navadno roža, zelene ali rmene barve, zelo pogosto srečamo tudi steznik in pa takozvani »slipon*, t j. naš kombine, kije svilen ali triko. Pri muhastih dekletih gleda navadno zadaj košček te reči po božjem svetu, toda to ni moda. Žepni robec je tako majhen, da ga pravzaprav sploh nL Skrčil se je od naših častitljivih »šnajctih-Iov« na par centimetrov. Nogavice so vedno svilene. Stanejo par dolarjev, zato pa so zelo močne. Kostimov nosijo v Ameriki zelo malo. Vse nosi čez svileno obleko še dolg svileni plašč različnih barv. Temno vijoličasto barvo, ki so jo tako cenili naše prababice, srečate v Ameriki na vsakem koraku, dasi malokomu pristoja. Toda ker Je moda taka, se pač nosi. Bržkone je kaka tovarna prebarvala staro ne moderno svilo in >napravila« modo, da bi razpečala svojo zalogo.
Teža ženske in moške obleke
V Berlinu je preiskala posebna jurvja razliko v teži med žensko in moško obleko in pokazale so se pri dami nastopne številke: gornja obleka 170 gr, perilo 56 gr, nogavice 28 in pol gr in podveze 14 in pol grama, skupno 269 gramov. To je bilo vse. Nosila je — klobuk in čevlji niso uračunani — težo malo več kot pol funta na slo-kem telesu, dočim se je ugotovila najlažja obleke gospoda za poleti na 2230 gramov. Tako torej se oblačijo praktični možje.
Pa se dobe tuintam čudaki, ki nasve-tujejo za poletni čas volnena oblačila. Tako je po severnih listih nekdo z vso silo priporočal za poletio, svojo volneno blago. Ne*
Id praški nemški list se spominja pri lem gimnazijskega ravnatelja Hackspiela, ki Je svoj čas hodil po šoli od sobe do sobe, zapiral okna In odpiral vrata, posebej še vratca pri pečeh' In pričakoval tako ugodnega učinka za sobno temperaturo. Mož se je prikazal ob 10. dopoldne, ko je bilo že tako vroče, da "bi bil moral odrediti počitnice radi vročine — v zimski suknji ter je moško korakal v njej po poslopju in okoli poslopja.
Pri tem se spominjamo na semeniške-ga profesorja Jakoba Zupana v Ljubljani ^a časa škofa VVolfa, ki je bil pravi čudak m je tudi hodil v mesecih juniju, juliju in avgustu po Ljubljani neženirano v zimski obleki in ko so ga začudeni vprašali, kako to, da je tako toplo odet, jim je pfkro odgovoril, da ga zinska suknja poleti brani pred toploto kakor pozimi pred mrazom. Moža takega mišljenja od takrat dalje Ljubljana ni več imela.
To in ono
Pri duševnem zdravniku dr. Cone
Zdravljenje s pomočjo domišljije. Seance doktorja Coue. Skrivnosti bolezni In zdravja
V francoskem mestecu Nancy, v prijazni hišici Jeanne d1 Arcove ulice prebiva skromni francoski učenjak, duševni zdravnik čudotvorec dr, Coue. Vsak dan posetl tega čudotvornega duševnega zdravnika 80—100 bolnikov iz vseh krajev sveta. Slava nancvskega učenjaka je že prestopila oceane. V predsobi tega tolaži tel j a tn odreši telj a od mučnih telesnih in duševnih bolezni se zbirajo pacijenti velemest m podeželja, histerične žene, duševno propadli bogataši, nečimurnikl, obupanci in slični pacijenti, ki so jih valovi življenja pripeljali do roba telesnega in duševnega razpada. Dr. Coue zdravi vse pacijente brezplačno iz ljubezni do bližnjega! Za vsakega ima blago besedo in prijazen pozdrav.
Zdravljenje ne vrši poedinsko, marveč v skupnih sejah, čim vstopi mojster Coue ob 10. dopoldne (točnost spada bistveno k njegovemu načinu zdravljenja) v dvorano, se pacijenti vzdignejo raz sedežev ter pozdravijo mojstra. S prijaznim nasmeškom na obrazu koraka nato že skoro 70-ietni starček od pacijenta do pacijenta in bodri vsakega z zaupljivo besedo. VeČina pacijentov so žene, petina pripada moškemu spolu. Ko pristopi k prvi dami, jo prijazno pozdravi in vpraša:
»Kako je z vašim zdravjem, gospa?«
»Ne bolje, ne slabše!«
»Se bo že naredilo. Pri tako malenkostni bolezni ne bodite nestrpna. Potrpljenje! Če ne opustite vaših dnevnih sugest in sa-moprepričevanj, bo. znatno bolje.«
»In vam »gospodična? Veselje na vašem obrazu mi priča, da vam gre bo)je — ali nimam prav?«
Tako koraka s cigareto v ustih od pacijenta do pacijenta* za vsakega ima pripravljeno prijazno besedo. tSarejši mu poročajo o uspehih zdravljenja, mlajši opisujejo bolezen. Običajno odvrne:
»če je možno, da ozdravite, potem ozdravite zanesljivo. Ne vem ali je mogoče, verujem pa trdno!«
Kar govori k poedincu, slišijo vsi ostali in vsak se lahko okoristi z nauki, ki jih čuje pri sosedu. K čudotvorcu iz Nancvja prihajajo vsi, ki količkaj verujejo v ozdravljenje. Tu najdemo tuberkulozne pacijente, nevrastenike, bolnike, ki ne morejo spati, mrtvoudne, dame, ki škilijo, pacijente, ki bolujejo na želodcu ali na kožnih boleznih. To so pacijenti, katerim ni mogla pomagati medicina.
Ko dokonča dr. Coue obhod mimo pacijentov, se ustavi v sredini, pacijenti ga obkrožijo, nakar izpregovori približno tele besede:
Gospoda! Ne govorim vam kot hip-notizer ali čudotvorec, tudi ne kot zdravnik, nego kot človek, kot učitelj, kl vam pokazuje in pojasnjuje metodo avtosugestije in njeno praktično korist S svojo metodo samo prepričevanja nočem izpodriniti zdravniške vede, nego hočem z avtosugestijo le izpopolniti medicinsko zdravljenje. Temeljna misel mojega nauka je sledeča: Vsaka misel v nas stremi za tem, da postane resnica. Vsaka misel Je že živa resnica. Najmočnejša sila v človeku je njegova domišljija odnosno njegova fantazija. Sila verovanja Je jačja od sile volje. Pri vsakem spopadu med voljo in fantazijo, med hotenjem in željo, zmaga želja in fantazija. Najlepši primer za to trditev vidite pri bolnikih, ki ne norejo spati. Ta obolelost obstoja v tem, da si tak bolnik vedno domišljal da »ne more spati«, da »noče spati«, če bi si pa tak bolnik vsak večer, predno leže v posteljo in hoče zaspati dopovedoval, da ni človeka na svetu, ki tako blaženo spi kot on, bi takoj zaspal. Bolnik, ki boluje na astmi, pravi, da »hoče« pri meglenem vremenu lahko dihati, meni pa, da tega »ne more!« itd. Volja pravi »hočem«, fantazija in slaba domišljija pa »ne morem«.
Takoj podkrepi dr. Coue svoj nauk s primerom. Pristopi k pacijentu in pravi:
»Stisnite, prosim, vašo pest! še več! stisnite jo tako močno, da se stresete. Sedaj si mislite: »Hočem odpreti svojo pest, pa ne morem. Ne morem! Ne morem!« Poizkusite z vso silo odpreti pest! Pri tem si mislite: »Jaz morem!«
Skoro v vseh slučajih uspe poizkus. Dokler misli pacijent »Ne morem«, ni v starin odpreti pesti tudi z največjim naporom volje. Šele ko si pravi: »Jaz to lahko storim«, se pest počasi odpre. Na ta način prihajajo pacijenti do prepričanja, da svoje misli in hotenja lahko uresničijo. Če tarejo pacijenta muke, tedaj pogladi dr. Coue par-krat rano in pozove pacijenta, da ž njim trikrat ponovi: »2e mine. Me ne boli več, itd.!« Trenotno je trpljenje olajšano in pacijent spozna, da je bila bol samo izrodek domišljije m njegove jokavosti.
Ko mojster Coue konča s takimi poizkusi, pozove pričujoče, da zaprejo oči in da jih ne odprejo, dokler jim sam ne ukaže. Nato govori precej hitro nekaj splošnih sugestij. Pripoveduje o prenavljanju, o jedi in pijači, o spanju, o duževnih stanjih In o samozaupanj u. Ko pravi, da bo v bodoče vse bolje »prodre v srca pričujočih žarek zaupanja in s čustvom notranje olajšave odprete oactiestj oči
Nato svetuje dr. Coue, kako In kaj je storiti, da ostanemo zdravi. »Zaprite vsako jutro predno vstanete in vsak večer, ko ležete, oči in govorite na glas: »Vsak dan mi je bolje. V kratkem ozdravim.« To sugestijo ponavljajte, gospoda moja, vsak dan do konca življenja. Sugestije zdravijo in preprečr bolezni. Če vas kje zaboli, recite si, ' ste bol potlačili. Z drugo mislijo pa ste bol še povečali Bolje je, da stopit mirno sobo in da si, če duševno bolujete, pogladite čelo, pri telesni boli pa, da si pogladite dotično mesto in da si sugerirate: Gre že na bolje! V 20 do 25 sekundah vas mine vsaka bol!
Na ta način se vrše pri dr. Coue seance. Vsakdanji obisk traja približno dve uri. Seance so vse enake. Vsak dan se ponavljajo po istem receptu. Doktor Coue gre na delo z največjim veseljem in zaupanjem v samega sebe. V tem zaupanju tiči morda tudi skrivnost njegovega čudotvornega zdravljenja.
Bodite torej pridni!
Denarja Vam žal ne zapuščam, ker ga nimam. Polagam Vam pa toplo na srce, ako hočete dobro živeti, kupujte vse svoje oblačilne potrebščine pri tvrdki
Drago Schwab - Ljubljana
kakor sem to storil vedno jaz. (Tako je govoril umirajoči stric tvojim nečakom.)
Kakršno pohištvo, tak zakon
Neki angleški zdravnik piše v medicin* ski reviji o odvisnosti med opremo stano* vanja in zakonskimi razmerami. On trdi, da pri posetih bolnikov takoj spozna, kakšno je njihovo rodbinsko življenje. Če gre za zakon, v katerem vlada ljubezen in sloga, se pozna to tudi na stanovanju, odnosno opremi. Isto velja tudi za nessečne zakone. Zdravnik pravi, da je zelo zanimivo opa* zovati stanovanje bolnikov s psihološkega vidika. V tem pogledu je ugotovil zelo z i* nimive podrobnosti o zvezi med stanova* njem in rodbinskim življenjem. Zene, ki sovražijo krasno pohištvo in ki sploh ne drže mnogo na lepo stanovanje, so tudi na« p ram možem zelo osorne in neprijazne. Sli* ko zakona brez ljubezni opazite takoj — pravi ta zdravnik — čim stopite v tako sta* novanje. Pohištvo je slabo in brez vsakih okraskov. Stoli so v sobi samo za to, da se na njih sedi, mize samo zato, da stoje na njih slede in druga posoda. Zstori ne krase, neg osamo pokrivajo okna. Preproge so temne, često zapraSene in umazane tako, da Človek z veseljem hodi po njih tudi v blat* nih čevljih. Vsa oprema je dolgočasna, brez zmisla za veselje in umetnost. 2ena, ki go* spodinji v takem stanovanju, smatra sobe za ječe.
Vs drugače pa je tam, kjer je stano* vanje bogato in okusno opremljeno. V ta* kem stanovanju bi težko našli nesrečne za* konce. Zlasti od žene je mnogo odvisno, kako je stanovanje opremljeno. Ni treba pretiranega bogastva, vendar bi pa zakonci ne smeli pozabiti, da je denar, izdan z leno pohištvo, zelo dobro in varno naložen. Ne daje sicer obresti v obliki gotovine, zato pa skrbi za zakonsko srečo in pogosto prepreči domače prepire. V lepo, okusno opremi j c* ne mstanovanju si mož in žena od dnevne* ga dela lahko odpočijeta, v takem stanova* nju lahko sprejemata po se te in imata pri tem vedno občutek, da vidijo tudi drugi, kao okuso sta si uredila domaČe ognjišče Nasprotno sta pa zakonca z redkimi izje* mami slabe volje, nervozna in razdražena, če ju slučajno kdo obišče, pa vidi zanemar« jeno in neokusno opremljeno stanovanje. Izgovor, da je pomanjkanje denarja, v tem slučaju ne drži. Za pohištvo se lahko pTi* hrani pri drugih, pogosto nepotrebnih iz* datkih.
Hipnoza na 10.000 milj
Ameriški listi priobčujejo neko filmsko storijo o dozdevni hipnozi, ki ji je podlegel neki mladenič na razdalji najmanj 10.000 mflj. Neka mlada dama v avstralski kolo. niji Viktoriji se Je peč&la z okultizmom, hipnozo in drugimi takimi rečmi. Dejstvo, da povzročijo svetli predmeti pri dolgem gledanju stanje, podobno hiipnozi, jo je pri. pravilo do tega, da je rabila namesto svetlih predmetov svoje oči, ki so velike, krasne in ognjevite.
O načinu teh krasnih očd pišejo zdaj ameriški Usti na dolgo in široko. Mise W.f prebrisano dekle, je kmalu opazila, da vplivajo njene oči na dotičnega, ki se Ji preveč približa, hipnotično. Premagala jo je izkuš-njava, da poizkusi satansko moč svojih oči tudi s pomočjo evoje fotografije. Ko se jo šla nekoč zopet fotografirat. Je nalašč tako gledala ▼ objektiv, da bo se njene oči le. sketale v onem strastnem ognju, ki ji je vedno pomagal pri hipnoziranju zal j ubije, nih kavalir je v. Pri tem je izgovorila te-le besede: »Hočem, da bi tisti, ki zagleda mojo sliko tn ugane zagonetko moje duše iz mojih oči, prišel k meni, pa naj bo še tako daleč in ima na potu ne vem kakšne zapreke«. To misel je skušala dekle spraviti v teras svojih oči in fotografija se je posrečila. Dasi Je nries W. dala fotografijo samo nekateri svoji prijateljici, je imel izraz njenih oci prav žalosten učinek. Nek mladi AnaM, Lonel O, je opazil fotografijo pri 0*0*1 stali Mul, ki se je <wwBa te Avstralije,
tn slika J« vplivala naj tako, da je bil ve* iz sebe. Obsul je gospodično s ploho vprašanj o neznanki in si Izprosil od nje foto grafijo. Nekega dne je nepričakovano izja vil, da mora odpotovati, ker doma ne more najti miru. — Ali odpotuješ v Avstralijo? so ga vprašali prijatelji. NI jim odgovoril, pač pa je odpotoval. Ko je prispel v Avstralijo, je takoj o lak al mlss W. Zagledal j« njene velike oči. ostrmel je In zrl vanje molče tako, da je dekle prvi hip mislila, da stoji pred njo blaznež. Ko je pa spregovoril In povedal, zakaj gre, sta se kmalu sprijaznila, zaljubila in zaročila.
Torej, dekleta, pozor! če ima kater*, velike .krasne in ognjevite oči. naj poskusi svojo srečo s hipnozo in fotografijo. Moških je čedalje manj. ženinov še manj fr» tako si bo treba ree na kak načm pomagati iz deviškega stanu. Pri naa stvar ni Se tako tragična, ker nimamo tako velikih razdalj. Morebiti se pa le kaj ujame.
za gospe neobhodno potreben.
Avto brez šoferja
Zanimivi poskusi v Newyorku.
Ko bi naši predniki vstali iz grobov tei si ogledali na pr. pridobitve moderne tehnike, se ne bi mogli načudiU vsem čudežem modernega človeškega življenja. Kamor so n. pr. naši predniki potovali cele mesece, tja drdramo danes z lahkoto v 10 do 20 urah. Niti sto let ni od tega, ko so morali n. pr. naši dijaki potovati na dunajsko vseučilišče v poštnih vozovih, za kar so rabili do 10 dni. Danes prevozijo isto progo v 10 urah. In Če bi se poslužili najmodernejšega prevoznega sredstva, aeroplana, bi razdaljo prevozili v dveh ali treh urah. Prekooceanske vožnje so trajale na jadrnicah po cele mesece Sedaj vozijo razkošno opremljeni parniki, ki razpolagajo s konfortom in udobnostjo pravih velehotelov, iz Angleške v Združene države komaj 7 dni. In zadnjič je Zeppelin obvladal širino oceana v eni sami vožnji brez prestanka in v 36 urah. Ko bi naši predniki videli, kako leti sodoben človek po zraku, kako se prevrača z letalom, kako vozari skozi meglo in nevihto In da se že upa s poletom na severni tečaj, bi obstrmel, da nikoli tega. Kaj bi rekli naši predniki k telefoniji in še posebej k brezžični telefonij1* ne na kratke, marveč na tisoče in tisoče km razdalje!
Moderna tehnika pa drvi dalje. Ne zadovoljuje se z doseženimi uspehL Hoče vedno novih uspehov, drznih Iznajdb, ki naj za-divijo človeka. O taki Iznajdbi poročajo sedaj iz Newyorka. Inženjerju Houndisu j€ uspelo prenašati potom radiožarkov energijo. Na ta način bo mogoče potom radio« žarkov napolniti prazne baterije z električnimi energijami. Posebnod obrodošle bodo te energije letalom, ki si morajo motorne silo, s katero se dvigajo v zrak, spotoma proizvajati s težkimi, večinoma jeklenimi motorji, kar znatno otežuje polet Peresno lahka letala se bodo v bodoče sproti zalagala z električnimi energijami, ki se jim bodo dobavljale potom radiožarkov.
Inženjer Houndis je šel še dalje. Ra-diažarke hoče uporabiti za umetno vodstvo letal In avtomobilov Iz daljave! V tem ozi-ru je storil te dni naravnost senzacijonalen poskus po newyorških ulicah. V času, ko je bila po glavni ulici v Newyorku največja gneča, je vozil njegov avto, prazen in bre2 šoferja po ulici ne da bi trčil v drugo vozilo. Od zadaj v prilični daljavi je namreč inž. Houndis sledil svojemu prvemu avtu v drugem avtu in odtod krmaril in vodil prvega potom radiožarkov. Poskus Je popolnoma uspel. Zanimanje za poskus je bile po newyorških ulicah velikansko. Za izum so se začele takoj zanimati amerikanske vojne oblasti, ki bi rade izum izrabile v vojaške namene.
Tatvina v brzoviaku Beograd Zagreb
Že dlje časa opaža naša železniška policija, da se vrše na brzovlaklh med Zagrebom in Beogradom velike tatvine. Dosedanji trudi te polierje, kakor tudi zagrebških in beogradskih detektivov so ostal brez uspeha. Tatovi nastopajo sila previd no, obenem premeteno. Svoj tatinski pose izpeljejo ponavadi v nočnem času. Vs' rrski vežejo, da se potepa po teh brzovla kih dobro organizirana tatinska družba, ki se pridružuje bogatim trgovcem in finančnikom v kupejih prvega ali drugega razTe-da in jih ponoči v spanju temeljito »olajša« m okrade. Tako je taka tatinska družba te dni okradla inšpektorja v prosvetnem ministrstvu, Dragomirja Obradovića, in mu odnesla celih 10.000 dinarjev. Med Siskom in Vinkovci je mirno zaspal v kupeju prvega razreda. Odložil je jopič in zaspal sam v kupeju. V Vinkovcih se je prebudil in na svoje veliko začudenje zapazil, da mu j« iz jopiča zmanjkala denarnica z 10.000 dinarji. Poklical je sprevodnika, toda ta j* izjavil, da ni videl nobene sumljive osebe. Inšpektor se je v kupeju temeljito zaprl, predno je zaspal. Na isti način je bil pred tedni okraden dunajski trgovec, ki so mu neznani zlikovci odnesli pol mflijoua dinarjev v tujih valutah.
Naša železniška policija sumi, da je tatinska družba, ki nastopa na teh brzovla-kih, sestavljena iz mednarodnih tatov, ki so popustih" Nemčijo m druge zapadne države in ki sedaj nastopajo po naših železnicah, kjer naravno roma naša policija se tolikih izkušenj, kakor po zapadnoevropskih železnicah. Neki znaki kažejo, da gre. za prebrisane tatove, ki nastopajo sila elegantno, da tako že na zunaj oe vabudiio ooaorsosti ali su*r/
<
štev   \ 73
►SLOVENSKI  NA R O D«   dne 2. avgusta 1325
Stran 7.
Javna dražba.
16 3
Dne 14. avgusta t. I. ob 10. uri dopoldne se vrši pri okrajnem sodišču v Ljubljani, soba št. 15, javna dražba
dozidane enonadstropne stavbe v Medvodah,
namenjene za DRUŠTVENI DOM, in pripadajoče vrtne parcele v obsegu 1393 m*. Stavba je prvovrstno delo, leži ob glavni cesti ter je prikladna tudi za preureditev v tovarno, delavnice, stanovanjsko hišo itd. Cena ugodna.
Potrebna pojasnila daje odvetniška pisarna dr. V. Kreča v Ljubljani, Tavčarjeva ul. 1.
Moderni in delazmožni ^
stroji in oblike za izdslovonie cementein:
stroji za zidak, votle bloke, plohe, cementno strešno opeko
hjfdraviihiG io mebanitns stiskalne naprave,
stroji za izpiranje peska, brusilni stroji, ob' ke za cevi, stopnice, stebre itd. itd.
drobilniki, azbestne omGtrjoškrll aste naprave,
Tvornica strojev
Dr. GASPAFIY & CO.. ffiarKarnstadt - Lelpzlo. A
^EfS^V Prosimo za obisk.
^3ss»«'- Katalog št. 303 brezpiačno.
J. Stiepniln
-Sisak —
pripona najboiit tambura, žke partiture, škole i ostale potreb ŠtiM za sta glazbala Otfil kovan na pariškoj Izložbi. — CJonld franko
Občil! zbor
2571
!yan Jax in sin,
11 L
Ljubljana
Gosposvetska cesta št. 2.
Najboljši šivalni stroji in pletilni stroj. Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena 1867.        Ustanovljena 1867.
Vezenje poučuje brezplačno. Posamezni deli koles in šival, strojev.
10-letna garancija.
Pisalne stroje ADLER in URANIJA. Kolesa iz prvih tovarn .Durkcpp", .Styria\ .vVaffenrad*4 „Kayser".
Šišenske hranilnice in pcsoitlnfce v S9. Sl*bi
se vrši v sredo, 12. avg t. I. zvečer ob 20. v urad. rih prostorih at nasled niim dnevnim redom i
1. Poročilo načel-tva in nadzor stva. — 2. Čitame revizijskega poročila. — 3. Odobritev račun *kega zaključka za leto 1923 ir 1924. — S'učajnosti. — K obtln udeležbi vabi naeelstvo
S3
B
E
6 n o
E 2 e a Ž ■o .3 .3
o
s«
O
= "S « a ii
O
cm
RS CA
i e * eb — •*
0)
^ *o
O
c
■ 5J _ O
a C a  cm ■!
S "S
O W
_ C3
O
•8 »N
O !
N
IS        S r-i «8 C C
O
•151 i
gol
O « «o
•o — -ae
IS
iS 55
H
cs
25    znižane cene I
3
Bi h
cd o
T3 «3
o 5
Q . O
C3    C —
« = «
5 « u
6x iN
cc hfl —-> c5
o
« I
GRAŠKI SEDEM OD 29. AVGUSTA DO 6. SEPTEMBRA
Za 25-3 znižana voznlna
CS
M
ca
r, e o
o « «s e
e c
c— e 1 1
^3 t>
B
&£ o T3
CM
_ _ r= g    - C
Lft JS o
- =s ^
.5 -2 c
a " =
te ~->
•a x: ^* S o o
C »ti «e  C* "2
a> cs se > o
■n ^ o. ~Z
rs
si
<
>V1
C
(6
PREVZETJE RESTAVRACIJE.
Čast mi je naznanjati vsem domačinom in potujočemu občinstvu, da sem —   dne 1. avgusta t. I. prevzel ==
Kolodvorsko restavracijo v ČAKOVCU.
Oprt na dolgoletne skušnje v s stroki vodil bom restavracijo po principu poštenosti in solidnosti. Kuhinja bo prvovrstna. Vina — domača in tuja — v veliki izbiri pristna in naravna. Cene povsem umerjene. Postrežba točna in prijazna. Priporočam se kar najbolje cenjeni naklonjenosti in zaupanju.
Z odličnim spoštovanjem
MIRBO  ŠTRUKELJ, restavrater.
25S9
3 E
3 ED
IS ►
Lil
Zslivola in siooo.
Ob dolgoletnem delovanju kot kolodvorski restavrater v St Petru in v Ljubljani na glavnem kolodvoru sem užil toliko vsestranskega zaupanja in naklonjenosti, da smatram za svojo dolžnost — ob odhodu na svoje posestvo v Smartnera ob Savi — izreči vsem ljubeznivim gostom, prijateljem in znancem iskreno hvalo na pose tu.
Posebno srčna hvala in slovo bod: mojim dragim Notranjcem in Primorcem ter Ljubljančanom in potujočemu občinstvu, ki so posečali mojo restavracijo.
Zdravo vsem I Ljubljana, 1. avgusta 1925.
Matija Dolničar.
Obvestilo in zevata.
E
3IŠ1E
Častiva se obveščati cenjeno prebivalstvo Ljubljane in potujoče občinstvo, da sva
W" z današnjim dnem prevzela "W
restavracijo
oa glavnem kolodvoru v Ljubljani
katero bodeva vodila po dolgoletnih skušnjah v kolodvorski restavraciji v Celju ter tudi na svojem novem mestu skrbela zadovoljiti cenjene goste s priznano prvovrstno kuhinjo, pristnimi domačimi in tujimi vini po zmernih cenah ter s prijazno, pošteno in točno postrežbo skušala pridobiti si zaupanje.
Ob tej priliki se iskreno zahvaljujeva vsem dragim gostom v Celju in okolici za ljubezniv poset.
Priporočava se prijazni naklonjenosti z vsem spoštovanjem
Josip in Marija Majdič« =3E11- vS
■oN o»!••». ki » potrotfovalao Io aoolal. ne namooe •b*l»«tva, vuki besede 5J P«f. ltfajmanj*l znesek Din 5.
mmi oglhsi
Zenitve, dopitovanjo ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka
beseda Din 1*—. KaJmaFTJ&i znesek Din tO
Maturant
išče službo v pisarni za popoldanske ure. — Po« nudbe    pod «Maturant
2559» na upravo «Slov. Naroda».
Dijakinjo
sprejme dobra rodbina na stanovanje in hrano; klavir na razpolago. — Ponudbe pod »Septem* ber/2559^ na upravo «SL Naroda«
Strojepiska,
zmožna tudi drugih pis sarniških del — išče sluz* bo na deželi. — Ponrdbe pod nrStrojepiska 2553» na upravo
Trazim
jednu samostalnu radnicu za predci tanje (Vor-irucken). Ista mora znati na mašini ažurirati. — Pismene ponude molim slati na: Hedviga Adlcr Zagreb, Velika kavar.a.
2551
Kn m
Žensko kolo
s- kupi. — Ponudbe pod «'<olo/2579» na upravo «Slov. Naroda*.
Skladiščnik,
starejša moč — išče stal* no mesto pri večjem podjetju v mestu ali na deželi. — Ponudbe pod <rSkladiščnik/2541» na upravo «Slov. Naroda».
Trg- pomočnik,
dobra moč, z večletno prakso, izurjen v mešani stroki — išče službo za takoj. — Ponudbe pod <rUporabna moč/2542» na upravo «Slov. Naroda*.
Hotelski natakar
išče službo v prvovrst* nem hotelu na letovišču. — Ponudbe pod «Nata« kar/2555» na upravo «S1. Naroda*.
Prodajalka
dobra moč, z dolgoletno prakso — išče službo v mestu ali na deželi Po« nudbe pod «Porabna moč'2557» na upravo «S1. Naroda*.
Računskega natakarja,
spretnega, čigar žena zna dobro kuhati, išče kolo* dvor Jesenice. — Pogoj: strokovnjak in Slovenec. — Ponudbe na: F. Paar, Jesenice. 2594
Trgovskega
v železni stroki, vojašči* ne orostega, zanesli ivo, dobro moč, sprejme tvd* ka — Marko Rosenberg. Ljutomer. — Reflektira se le na prvovrstno moč z večletno prakso. 2595
Pohištvo,
kompletno (spalnica iz trdega lesa), dobro ohra* njeno, mizo, 6 stolov kredenca i. dr — se ta* koj ceno proda. — Po« nudbe pod Pohištvo 2540 na upravo «Slov. Nar.».
Klavir,
dobro ohranjen, se radi selitve takoj proda — Ponudbe pod «Klavir 2552» na upravo «Slov. Naroda*.
Oprava
za trgovino z mešanim blagom, dobro ohranjena — naprodaj. — Naslov pove uprava »Slovenske« ga Naroda». 2466
Otroški voziček,
lep. visok, za ležanje in sedenje — naprodaj. —
Ljubljana, Gosnosvet«;ka
cesta 4/1 d.     . 2596
JedOnica
iz trdega lesa, salonsko ogledalo ter lestenec — ugodno naprodaj. — Po* nrdbe pod »Ugoden na« kup '25*5» na upravo «S1. Naroda*.
Trgovski lokali,
izredno prikladni, na vo* galu Dunajske ceste in Sodne ulice št. 1 — se z novemberskim terminom oddajo v naiem najviš* jemu ponudniku. Pro* stori se prevzamejo lah* ko skupno ali posamez* no Ponudbe poslati na — Kmetijsko družbo v Ljubljani, Turjaški trg 3
postila
25.000 dinarjev
posojila išče privatni uradnik proti mesečne« mu odplačilu Din 3000 in obrestim — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda» pod «Posojilo/2546».
Kovaški ^omočnTs
vojaščine prost, išče služ« bo Gre tudi na deželo. — Ponudbe pod »Kovač* niča 2581» na upravo «S1. Naroda*.
Blailajničarka,
:zučena tudi trgovine z mešanim blagom, išče pri* merne službe. — Ponuds be pod »Zvesta'2590» na niavo <rSlov. Na.-da».
Stenotimst?nja,
oerfektna, sposobna za slovensko in nemško — naj se predstavi pri inž. ■'ersehke, R->žna ulica 21/1, v soboto od 11. do 12. in v ponedeljek od 2 do 3. popoldne. Prosilka, vešča srbohrvaščine ima orednost. 2604
Vino
prvovrstno, belo in rde* če*črno, 20—30 hI belega in 60—SO hI rdečega — nudi Anton Kogoj, S a* ruobcr. 25S3
Večje skladišče.
suho, v mestu — se išče. — Ponudbe pod »Skladišče /25S2» na upravo «S1. Naroda*. 2582
200.000 D:n
posojila išče dobro vpe* ljana tvrdka — Obresti plačam dobro. — Jam* stvo zasigurano. — Po* nudbe pod «Takoj/2584» na upravo *Slov. Nar.*.
Stanovanja
Drž. uradnik
išče stanovanje, obstoje* če iz dveh sob in kuhinje — Ponudbe pod »Avgust 2536* na upravo aSlov. Naroda».
Prazno sobo,
lepo, zračno, s posebnim vhodom išče gospodična. — Ponudbe pod «Zr3Čna soba'2545» na upravo «Slov. Naroda*.
Velika soba,
meblovana, v sredini me* sta, z električno razsvet* havo in posebnim vho* dom — se takoj odda; tudi z dvema posteljama. — Naslov pove uprava <rSlov. Naroda*. 2598
Delavnico
za čevljarsko obrt iščem za takoj. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda» pod «Čevljarstvo/2564».
Trgovina
v večjem prometnem kraju se vzame v najem — Ponudbe pod »Dežela 2549» na upravo »Slov. Naroda*.
Trgovski lokali
moderno urejeni, v novi zgradbi v Ljubljani, na prometni cesti blizu glav* nega kolodvora — se od* dajo v najem. — Naslov v upravi «Slov. Naroda»
Zakonski par
brez otrok išče večjo prazno  sobo  z uporabo
kuhinje. — Dopisi pod «15 avgust'2578* na upr. «.Siov. Naroda*.
Starovanje,
obstoječe iz 3—4 sob in kuhinje — iščem v stari ali novi hiši. Plačam do* bro. — Ponudbe pod «Dobro plačilo/25S7» na upravo crSlov. Naroda».
I Dopisovani" j
senilna ponudba*
Trgovec in posestnik s tremi hišami v prekras* nem trgovišču in letovi* šču, 33 let star, z dvema otrokoma, radi nesrečne* ga braka ločen, iščem si ženo dobrega, poštenega srca, pridno in naobraže* no. od 20—30 let staro, s premoženjem, za kate* ro če biti zavarovana. — Vdove brez otrok niso izključene. — Cenj. po* nrdbe je poslati s sliko na   upravo *Slov. Naro*
da ped »Srečna bodoč* nost in mirno življenje 25S6». — Diskrecija taj* nosti zajamčena: slika ae vrne.
Varanec
želi znanja a priprosto mlado gospodično; izklju* čene niso vdove. — Ponudbe pod «Novo živlie* nje,'2593» na upravo «51. Naroda*.
Mednarodno ženitovanjsko posredovanje
— Številne predznambe imovitih  dam   in gospo*
do v. — Pojasnila daje:
— «Heiratsbote», Graz, Murplatz 9. — Povračilo poštnine. 25S0
Dvignite pisma
v upravi «Slov. Naroda»:
•Bodočnost 2462»;
»Francoščina 2346»;
Klavir 2552»;
«Liubim naravo*:
«Mir in sreča 2367»;
•cSrečna bodočnost 2045*;
« Ve sel je*
Nova vila,
visokopritlična, z vrtom v šentpeterskem okraju, solena lega — sc ugodno proda. — Ponudbe pod «Mir/2597» na upravo rSlov. Naroda*. 2597
Kupi se vila
v lepem kraju Slovenije (Bled). — Ponudbe z na* tančnim opisom (vel?« kost hiše in vrta, lega, stanje) in ceno na upra* vo «SIov. Naroda« pod «Takojšnje pl&cilo/25-*3*.
Večje posestvo
novo zidana hiša, pri* pravna za vsako obrt, vei..- vrt, gozd ter vino gradi v večjem kraju na štajerskem blizu železni* ške postaje — se radi družinskih razmer takoj proda. — Ponudbe pod «Posestvo/2591» na upr. «Slov. Naroda»
Posestvo z °"o?dom
cd 50 do 200 ha, arondi* rano, cvent. z inventar* jem. blizu železnice — kupim. — Pisane ponud* be s ceno pod «Agrar 2600» na upravo «Slov. Naroda*
Sadne mline
z. lahkim pogonom, pre* iskušene — izdeluje Ru* dolf Ravnikar, Radeče pri Zidanem mostu. 22S1
«Veza!ka»,
mehanična pletilnica tra* kov, družba z o. z. v Kamniku — poroča, da je prevzela vso opravo od tvrdke I Oster & dr, ter se priporoča odjemal* ctm. —Točna postrežba.
2232
Pristni, naravni
malinovec
z najboljšim sladkorjem
vkuhan — ? steklenicah in sodčkih —- na drobno in veliko — nudi Lekar« na <' G. Picccli, L\hb* ljana._ 108/L
nji „!! *\\, !| ,M J\ wl\ P
Suhe gobe
M. GERSAK, Ljubljana Kongresni t-g 10     129 L
Fižol za kuho
mešane vrste, kilogram Din 1.75. čiste vrste ki* log ram Dia 2.25 — prodaja Sever & Komp., Ljubljana. 149/1
Kot družabnik
s kapitalom Din 25.000 pristopim v kako trgovk no z mešanim blagom alt oa samo v špecerijsko. — Dopisi pod «Dobro i*« vežban'2592* na upravo «Slov. Naroda*.
Bukovo oglje
najceneje in najboljše — na vagone in na posa* mezne vreče — H. Skab. Ljubljana, Mirje štev. 4.
146, L
Paviljone
v dekoracije na velesei» mu sprejema — Rud. Sc* ver, Ljubljana, Gospo« svetska 6. 150X
Zahtevajte poka« lice (Kracher!)
z zajamčeno pristnim slfdkorjem, katere izde luje — Emil Mor 0, so* davičar. Kett^ » Murnova cesta 11 (Martinova ce* sta). 2449
Otomane
v blagu, prvovrstno izde. lane Din 900. Pa ter. t-fotelje, garniture, flmnice. žične uložke ter vse ta« pitniške izdelke in vsa popravil* izvršuje najec* neje in solidno — /?;-./ Sever, tapetnik. Ljublja* na,  Gosposvetska c. 6.
2 -
Gramofonske plošče
z moderniTii plesi odd^u jam. dokler traja zalog \ T>o znatno znižanih cena1-. Prcskrbite se sedaj a plo* ščami za sezijo! — A. Rasberger. Ljfbliana Tavčarjeva ulica 5. Zalo> ga gramofonov, plošč itd.
2476
eaeaaeee
Dvokolesa,
motorji, otroški vozički, pneumatike — najceneje nrodaja na obroke, ceniki franko — «Tribuna» F. B. ... tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljub* ljana, Karlovska cesta 4.
132 L
se Wi
hitro in bogato
poročiti.
ne pozabi inserirati v
„Slov, Narodu"!
Dr. Tone Jamar
nc ordinira do nodolinega obvestila
2599
OBOSOIOIOHOBODOIOIOIOIOSOPO
Mehanično umetno vezenje
perila, zastorov, monogramov, oblek  bluz itd. v [le*
ščatem in ver žnem vbodu,   madein, richelie z belim in najrazličnejšim materijalom. — Entlonje, predtiskanje.
M A TEK, Ljubljana.
poteg hotela „Stmkeij".
18-L
■ OIOIOIOIO B CD ■ cr> p      «Z C>
S
Cenjeno občinstvo v mestu in ne deželi vljudno obveščam, da sem (z poznane
mm ■__aa ■ _
tovarne lfVesna" ▼ Kamniku
prevzel trgovinski oddelek perila
na dantOf goapodo Io otroke, posteljno perilo, opreme nevest in dojenčkov
v Lfnblianl. Dnoajska cesta št 20 (nasproti kavarne Evropa).
Kot bivši dolgoletni, preizkušeni poslovodja tvrđke lanana in vpeljan veščak v perilni stroki, se priporočam cenjenim damam m gospodom s svojim trpežnim in solir1-blagom po nizkih cenah ter zagotavljam, da bodem s svojo znano vljudno in solidno
solidnim po-
blagom po nizkih cenah ter zagota . strežbo naročnike vsestransko zadovoljil.
Proseč cenjeno naklonjenosti beležim z najodličnejšim spoštovanjem
2001 Jos. Lenaril.
—
Stran 8.
>SLOVgWS1C1  N A P OD«   dne 2. avgusta 1925.
*tev 173.
©© OB PRILIKI ŠTIRIDESET LETNICE m
1885 - OBSTOJA. JSA&B TVKI>KJB - 1925
se zahvaljujemo vsem našim gg. nameščencem v teku cele dobe, kot tudi dobavateljem in denarnim zavodom ter sploh vsem našim trg. zvezam za njihovo naklonjenost v procvit naše tvrdke. Nadalje se lepo zahvaljujemo našim cenjenim odjemalcem za poverjeno nam zaupanje ter vse vljudno naprošamo, da ga še nadalje goji in se vsem toplo priporočamo.
FRANC   CBOBATH   d. z  o. z. V KRANJU-
MANUFAKTURA NA I>EBJELO IN I>MOBNO. — UST ANO VJLJT1NO 1885
2573
15 1(111 illllll
najpopolnejši STOEWER šivalni stroji s pogrezljlvlm transporterjem (grabeljc) J x enostavnim premikom je pripravljen la stopanje, ve« zenje ali šivanje
LUD. BARAGA
LJUBLJANA
Seleburgova ulica 6/1.   116 T Telefon at. 980
Ekscentrske stiskalnice 2o75 Frikcijske stiskalnice ~
Ročne stiskalnice na vreteno
na vlek in pritisk z nogo ■ ■ ■
Tablaste, krožne, kolesne In prožarste škarje, vseh vrst stroj« asa obdelovanje pločevine nrez konkurence v cenah In kakovosti.
TVORNICA STROJEV
ING. H. BURGMULLER,
WIEN VI., STUMPERGASSE Nr. 39.
Dežni plašč
44 L
moški Iz trpežne angleške gumovine tkanine, fina dunajska konfekcija Din 270—, damski Din 280 — soecialiteta .Covercot* moški Din 910*—. damski Din 880*— razpošilja veletrgovina R. STERNECKl, Celje št 21. Ilustrovani cenik s tez 1000 slikami se pošlje vsakemu zastonj, vzorci od sukna, kamgama in razne manufakturne robe pa samo Z dni na ogled. Kdor pride z vlakom osebno kupovat, dobi nakugu primerno povrnitev vožnje. Naročila laz Din 500"— poštnine prosto. — Trgovci engros cene.
Dante m spiski Tabor!
Tovorno pohištvo
FRANJO VEHOVAR,
CELJE, Kersnikova ulica
priporoča svojo bogato zalogo izgotovljenega raznega pohištva iz najboljšega materijala po konkurenčnih cenah, ki je boljše od ==   inozemskih tovarn. =
Izdelujem po naročilu:
spalne sobe, jedilnice, salonske oprave, biljardne mize v vsestransko zadovoljnost.
Za kavarnarje, hotelirje in gostilničarje imam v zalogi  najnovejše IGRALNE MIZE
ter se priporočam za obilna naročila.
Z odličnim spoštovanjem F. VEHOVAR.
Parketne deščice JVMS? toa Trsije za strope
Bakula (leseno pletivo) za strope in stene
Strešno lepenko *> lesni cement
dobavlja takoj in v vsaki množini najceneje
1tL**m\os. R. Puh ™ ^ ro
Ljubljana, Gradaška ulica štev. 22
2570
Sonatom dr.K.SzegD ?5£u
Zdravljenje z utrjevanjem in učvrščevanjem,
NajpriietnejŠe bivanje za rodbine. Otroci od 7. let naprej tudi brez spremstva. Nudi otrokom vso naslado obrežne kopeli, staršem popolno pomirjenje,
69 t
Prostovoljna javna dražba
pohištva, perila In obleke se bo vršila 3. avgusta t. L ob 9. dopoldne v Intendantskom skladištu v Mostah v prvem nadstropju. 2574
iz stroke kovin« skih izdelkov
Trgovskega uradnika
z daljšo prakso, spretnega ak vizi te rja z dobrimi zvezami, s tuzemsko industrijo in trgovino, koncepta zmožnega v slovenščini, hrvaščini in nemščini, za potovanje in pisarno išče tovarna v Sloveniji. — Javijo naj se samo zelo zmožni, izkušeni gospodje. — Ponudbe z navedbo plačilnih zahtevkov in referenc nasloviti je na OGLASNI IN REKLAMNI ZAVOD VINKO KOVAČIČ, MARIBOR, Slomškov trg. 16. 2576
Jng. Jiavčlč Janko
univerzitetni asistent
Srnica oHavčlč roj. Orehek poročena
V Bjubtjanl * Sp. Slika, dne 1. avgusta 1925.
2569
J
I
86/1
ROVAL MAIL LINE
Kr. angleška poštna narobrodna linija — Generalno zastopstvo za kraljevino S. H. S. Zagreb. Trg. L štev. 17.
Redovit! potniški prometi
Hamburg-Cherbourg-Southampton v
New York in Kanado
Cherbourg-LIverpool-Southampton v
Južno Ameriko.
--RIo de Janeiro. Santos, Montevideo. Buenos Air««, Sanpaolo. — —
Odprava potnikov v prvem, drugem in tretjem razreda. Kabina tretjega razreda z dvema In štirimi posteljami.
Podzaatopstvai
Beojrrad, Karagjorgjeva ulica 91. — Ljubljana, Kolodvorska ulica 26. — Veliki Bečkerek, Kralja Aleksandra u.4. — Bitolj, Bulevard Aleksandra 163, Brzojavni naslov za gori navedena podzastopstva „Rovrnellpeo".
Za Bosno. Hercegovino, Dalmacijo In Craogoroi
Srpska Prometna banka v Sarajevu la G ružu. Brzojavni naslov: „Prometne banka".
SPLIT, Dioklecijanova obala 8   —   METKOVIĆ, Ivo Veraja.
I Popolnoma varno naložite denar v
Ljubljansko posojilnico
v Ljubljani. Mestni trg štev. S
ker ima Že nad 11,000.000 Din   jamstvena glavnice.
Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje
najugodneje.
Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in eesije terjatev. Posojila daje. le proti polni varnosti na vknjižbo in proti poroštvu.
Telefon štev. 9.
23 l
Telefon štev. 9
9.
(Jesenski semeni)
— €•—12. septembra 1925 —-
(Tehnični semenj dan dlje)
7000 raiatavlialcev ta 10 tria* nosi s*e|e nai-zanimivejše novosti po brezkonknrencnlh cenah I
125.000 obiskovalcev ta vseh evropskih la prekomorskih držav!
— — Velika izbira dunajskih specialitet — — Precejšnje znižanje voznih cen na vseh jugosL in avstr.
železnicah in na Dunavu. Prestop meje, ako kupite vizumsko znamko za potni list
za avstr. S 1 50 (dolarja 0-25) Pojasnila, semanja izkazila In znamke za vizum potnega lista se dobe pri:
Wlener Messe A.-B., Wien TO
In pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Aeetr. konzulat, Turjaški trg 4, Zvest za taijefcl presnet v Sloveniji, Aleksandrova cesta 8, in pri g. Jeelpu Zidarja, Dunajska cesta 31.
■njetarojeaa elovt
Ilotanka in Ha
delavnica
Ivan Brisal), Damsfsza o. 10.
se priporoča, Izvrfftev točna, cene zmerne. 179.0
Teod. Korn, Liubljana
Fel|anaka cesta it. 3.
loven, stavbni, galanterijski In okrasni klepar Instalacije vodovodov.
Savan strstvejor. Itatifti ii klosttni uprave
Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) 105 L     za konserve.
! Najnovejša iznajdba!
Brez kvanenja blaga kemično
sneženje In vsakovrstno barvanje eblek.
ANTON BOG    56 L
Ljubljana, Selenburgova nlica 6 I. nadstr. Glince-Vič 46
LMikuš
Unljtn. lista in IS
»..poroti nsjv alon deZnkot n solatni-kov ter sprohajalajk palic
st Inriojtli rofno ii »line
Kupujte edltio-le pri
Josip Petelincu
na i boljše *3s-l
Šivalne stroje in kolesa
znamke Gritzner, — Ph6nix,
pneumatiko, potrebščine za kolesa, stroje in Lamerz-igle
LJubljana (Min Preientmega spomenika ab nfi) Na malo! Na veliko!
I Zahtevajte cenika I
Zobozdravnik mi udi Hr J V A10BLAK
Miklošičeva cesta (palača Vzajemne posojilnice) ne ordinira do 16. avgusta t« L
L*--_*2L*±
Specifalna veletrgovina manufakturna stroke v Ljubljani pofrebufe za takojšnji vstop
== vafenca =====
s primerno šolsko naobrazbo (štiri meščanske ali dovršeno nižjo sredio šolo). Ponudbe pad .SPECIJALNO^SGS' na upravo Slov. Naroda.
^ Naiboliša
„PIICH" kolesa
po selo   ugodnih  cenah dobite le pri
Ign. Vok, Ljubljana, Sodna ul. 7
]E]HHHE]IDI3IEHQE3IE1IE3EIIEIHHHI3I3
Prometni zavod za premog d. d.
v Ljubljani
predaja 22 L
:: premog ::
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za   industrijska   podjetja   in   razpečava   na debelo
inozemski  premog  in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoskovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
Matlftlf • Prometni zavod za premog d. d\
ndjIUVa    v Ljubljani, Miklošičeve cesta 15/1.
amm
S551
Traži se Jedan vrsni samostalni
poslovodja za Ijevaonu
(Giessermeisier)
Natjecatelji moraju biti državljani S. H. S. i neka svoje ponude sa prepisima svjedodžaba te zahtjeva plaće, uprave na PUBLICITAS D. D., oglasni zavod, Zagreb, Gundulideva 11, pod šifrom »LJEVAONA*.
L ii ni valar i idil i sni ni 22. a 31 hpia 1925.
Na Suboti Čkom Velikom Vašaru i Izložbi če učestvovati oeim Vojvod jonske po* ljoprivrede, zanatstva i industrije, i poljoprivreda, zanatstvo ! industrija ix cele naše zemlje. Ućestvovaće i inozemstvo sa produktima, koje mi ne izradjujemo, ili ih no izradjujemo u dovoljnoj količini. U poljoprivrednem delu «'i naročito biti lepo zastupljeno tuzemstvo, a i inozemstvo sa prvoklasnom stokom za priplod, kao i svim naj no« vijim i najmodernijim traktorima, plugovima za oranje. — Za vreme izložbe će biti priredjene utakmice u oranju, konjske trke, razni kongresi itd.
Za ovaj vašar i izložbu je veliko interesovanje, kako u tuzemstvu, tako isto ! u inozemstvu, i to ne samo medju izlagačima, nego i med ju protročačima^poectiocima.
Tražite prospekt!
Za industrijsku izložbu primaju se prijave do 15., a za poljoprivrednu do 31. jula.
Legitimacije za ovaj vašar>izložbu, kod svih Trgovačko*Industrijskih komora u zemlji, kao i kod Trgovačkih Udruženja i Banaka. U inozemstvu pak kod svih Pred* Stavništva i Konzulata Kralj. S  H. S., Trgovačkih Komora, Agencija i Banaka.
Legitimacije za posetioce iz tuzemstva staju Din 30.—, a za posetioce iz inozem« stva Din 60.—.
Na željeznicama kako za posetioce, tako i za izloženo robu važi popust od 50 od sto. —
Vašanlzložba ćese održati na Paličkom putu, na prostoru od 36.000 m'.
Svaki poljoprivrednik, industrijalac, zanatlija i trgovac, treba da iskoristi ovu priliku i učestvuje na ovom vašaru, jer će ovo biti prvi vašar * izložba ove vrste u našoj zemlji. Stanovi osigurani.
Nedaleko od samoga mesta izložbe, nalazi se čuvena klimatična banja Palić.
Prijave se šalju:
Upravi L opitog velikog vašara 1 izloibe n Sob o ti cl.
136/L Telegram-adreaa: IZLOŽBA. — Telefon 302.
IZVRitlJf TISKARSKA OBI A V M VO/ls
miN $iCFR.URAD*te TISKOVtKB CEKIKE KUVtRtt RAČU\£ HRAMLSE IKlAJ>RUJt HE HSJIŽiCEPOROĆMA NAlNAKŠUkVABh LACiRKULAStJEV»fOP\/Ct tm!7f MA: TVAlKAK\l*t2k*UA>l\virKe alČASOPffJE iS VJAV THKARiKO * TROKO »P40006I DfiVOKUINO l\ C t \0 a i N\M>ĆIL\
PREiFRVOVA UUC\ §TEVILKA 7 T F L aT F O * -JTEV-JO*
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«
WU
64