GLAS NARODA Ust slovenskih delavce? T Ameriki. \o. hm — si t* v. hk volume lil — letnik lil. _ NEW VORK. rl*l 11* KNDA V, MA V 4. VM4 — <" KTIiTKK. 4 MAJA. lf)44 VPADA NI MOGOČE ODVRNITI Nemške radfco postaje napovedujejo nove zavezniške ofenzive v Sredozemlju in vpad na zapadu. Skupno z vpadom na za padu pričakujejo Nemci tudi zavezniški vp«d na Balkan in zato naglo gradijo močne utrdbe po Dalmaciji. Po Iwrlmskenn rati i o je nek nemški vojaki komentator rekel, tla jt- v južni Italiji videti veliko prevajanje vojaštvo in vojnih potrti* i it, kar jtomeni, tla /U»sta zavezniški jH*ta in o-Mim armada pričeli znova napadati. Nemci pričakujejo, da se I mm lo ti napadi pritVli ol> t"a m», ko tU* general Ihvight D. Ki-enhouer vpath-1 v zapadno I *v roj hi, Kiim pa <1nkIo pričeli Veliko ofenzivo na vzhodu. General Velesil, član vojaške misije maršalu Tita je rekel, tla nt* Nemci l»oje zavezniškega \pa«La iz llalijf in so zaradi tega o«l »vojilh 14 divizij v .Jugoslaviji poslali na dao nemški komentatorji po radio izražajo svoja mnenja in dajejo U]^:ti|je nemškemu najt H i U. Nemški vojaški komentator gi*utsvarila svoje zaveznike, tla je izginilo vsako upanje za kompromisni mir; švedska poročila pa pravijo, da je nemško vrhovno jjo ved j s t vo, v obupnem naporu, da izvojuje zrnato na zapadli, premestilo 50 divizij z ruske fronte v za patino Kvro-po. Nemška agentura Trans-oeean" pravi, da ni nol>eiiega upanja več, da bi prišlo do'kakega preloma nuni Ameriko, Anglijo in Rusijo in tla se bo moraita Nemeija'boriti na vzho-d u in zapadu. Iz Jugoslavije PARTIZANI ZAVZELI DVE MESTI Jugoslovanski partizani so zavzeli dve mesti severno in severovzhodno cd Zagreba, toda nemški napad za-padno od Zagreba je part/zane prisilil, da so se na več krajih umaknili. Rusi obnovili napade Sinoči je Berlin naznanil, da je rdeč,, armada po tritedenskem počivanju na Rumun-skem pričela novo ofenzivo ob Seretu, toda ruska poročila pravijo, da na fronti ni no benih izprememb in do so v torek in v sredo ruski letalci uničili 114 nem. aeroplanov. Nemško naznanilo in pozne- ~~ —------- koncentraeije nemških čet Poročila |*> radio pravijo, tla ft a kraja Bednja, 44) milj severovzhodno otl Zagreba in Koluinbovac, '2~> milj severno od hrvatske prestoliee, katero so iietlavno bombardirali zavez niški bombniki. Poročilo tlalje naznanja, da so se sovražne čete. ki so pogo-do skušale zavzeti Ivaiiee blizu Zagreilia, u-mak uide. Na drugih krajih so partizani zavzeli Sanjak, 40 milj se-verozapatlno t*l albanske meje, kjer je bilo ubitih L' Neko drugo jw>ročilo se nemška ofenziva ven i ji nadaljuje. tla pravi, v Slo V NEMČIJO — pravi Državni urad Državni department v Washingtonu je včeraj n<>zna ni', da je s Špansko pfrišlo do sporazuma glede pošiljanja wolframa v Nemčijo. Ameriška v "da je ta do govor sprejela na nasvet Anglije, ki ie še vedno od- J«' radio jjoročata. da so Rusi pričeli ofenzivo zapadno od .Ja-sija in tla so že o\H pravi, tla so Rusi napadli z velikim številom i nit a uteri je hi s 'A'iO tanki. Moskva je /c 12. zapor«-tini dan sjjoročila, da na fronti ni nikakiili izpremetfib, pravi p,a da so sovjetski aeroplaui v torek napadli Ijvov in Sainihor in tla so ob Ibelern dnevu hom-bartlirali tri ntMiiška letališča in uniči«!i !M> a«MO]»laii<>v. Ilolnf>čn(» poroi'ilo ruskega vrhovneira jiovel^stva pravi, da so ruski aeropl.*ini druyre u- SC1ZL Tot-ke sporazuma so: 1. V maju in juniju Španska ne iIki izvozila v Nemčijo več tuugstenove rude kot po -O ton na mesee. ostailem delu letošnjega leta ne 'Ik» poslala več kot 40 ton na mesee. :>. Naeijs»ki ziistopniki bodo izgnani iz Španske, iz španskega Maroka i n Tangi rja, 4. Nemški konzulat in vsi drugi naeijski uradi v Tangir-ju tbodo zjijirti. a. < >tl sedmih italijanskih parniikov, ki so internirani v španskih pristaniščih, ji'li bo |K't takoj izpuščenih; o ostalih o Španska dobivala 48,000 ton iz Karail>-ske pokra.jiiiie za pravo Špansko, 13,000 ton za kolonije in 1500 ton petrolejskih produktov iz l^družen^h Nemeija dobivala iz Španske wolfram «e dva ali tri meseee, tlo tenia j j)a bo tudi ta dmoz vstavljen vsHed zavezniških vojaških operaeij. Poleg tega pa vzame še šest mesecev, preti no se su-"Vpatl in 'končni boji na'rova ruda predela v Izstrelke, vzhodu se bodo pričeli v krat-Jlki prebijejo oklopne plošče, kem," pravi Tranoeean, Poro- visna od Španske glede nekaterih vojaških potreb-krajinske armadt-Lmi-banlh-ali KONFERENC ]A MEDNARODNIH DELA V-SKIH ORGANIZACIJ V PHILADELPHIJI V Philadelphiji, Pa., se vrši -^svetovanje "Mednarodnih Delavskih organizacij, katerem so zastopane vse tozadevne organizacije zavezniških narodov. Avstra!>ki delegat, d. A. Easlev, je tem povotlom tekom minulega tedna predlagal ustanovitev takozva.nega Mednarodnega Delavskega <>d-i bora, eegar končne določlve naj hi bile potem medna rodno-ve-1 'n<' , - I druge koristne rude eega r Ija-vue v [»ovojni tlobi. Jedro njegovih tozadevnih predlogov so skoraj vsi delegate otloHnili; p osebno Še taj-niea Delavskega oddelka naše vlade, Frances Perkins, in Geo. Tomlinson, tajnik delavskega ministrstva angleške vlade. — Ameriški delavski delegat, K. •1. Watt, ki je zastopal opoziW jo, je pa izjavil, tla si prisvaja lil skladišča, da so v zračnih Inijih izstrelili 'J4 nemških aeroplanov ter razbili tanke in motorna kolesa in municijska skladišča. Ruska ofenziva se je obrnila oh Seretu navzdol ob vznožju Karpatov in v smeri proti (ia-lat i ju, ki hrani p«»t tlo Ploesti-ja in llnkarešte. Kraj, ki ga i-meunjejo (Jaltijeva vratjii. se piiučenja pri izlivu Donave v Cmo morje, teče čez močvirja in .jO milj do Karpatov. Poročila iz Stoekliolina naz-nanjajt*, da st1 Neniei zeh» boje Odkritje tungstena v North Carolini Do seda j je morala naša republika uvažati v« s potrebni tungsten, katero riulnino >e rabi za utrditev jekla, iz inozemstva. (ilasotu poroeil, ki prihajajo iz countyja VaiK*e v North t'aroliui, so pa nedavno tamkaj odkrili velike plasti te izredno jH)trebne rinle. Te plasti so že pričeli kopati. Poleg tega so v North Carolini tudi našli velike plasti takozva.nega moli-bdcnuina. iz katere rude se tu-tli nsdeluje takozvane jeklene a 'oje. Ona pt>krajina v eounty-ju Vanee, št» ni popolnoma preiskana, in glasom poročil izve-ev, se bo tam našlo še nove ruske ofenzive, ki se je pričeto olb easai, ko IkhIo zavezniki vpadli v zapadno Kvropo. Nemci st» na ruski fronti že pred več tetini pričeli z veliko naglico graditi močne utrdbe v namenu, da bi zadržali Ruse, ko bi se bojevali z Amerikan-«-i iti Angleži na zapadu. Moskovsko poročilo naznanja. da ruska artilerija obstre ljuje Sevastopol, ki ga je rdeča armada pričela oblegati IS. aprila, in da razbija nemške u-trdbe okoli močne trdnjave. Raci joni ran je mesa deloma odpravijeno OPA urad je sinoči naznanil, da je bilo optilnoei odprav ljeno raei joni radije v>ei»a m<-sa, razun steaka in za govejo pečenko. OUn-nem pa je bil «>d merek rdečih znamk znižan od (iO na .'KI na mesec, kar pa vin pi v veljavo v nedeljo. To nepričakovano naznanilo je sporočil ravnatelj urada za določevanje cen C. Bowles, ki je lekel, tla bo ta odredba listala v veljavi najmanj tri mesece ali pa še tlalje. (»ospo diiije bodo sedaj mogle brez znamk kupovati govedino, .ia-gnjetino in svinjino. Znamke se pa zahtevajo samo za steake in govedino, ki j«- namenjena za pečenko. V zapadni Franciji, Belgiji in Holandski^od Biskajskega zaliva pa do Kolina so od atlantskega obrežja in 100 milj v notranjost dežele zavezniški aeroplani razbili vsako železnico. Cilj amer ških in angleških zračnih poveljstev je, d^ so ze'.eznica v tem pasu v največji zmedi. ja preveč vpliva z ozirom na jKiložaj delavstva v kolikor pridejo met l na roti ne delavske razmere v poštev. Danes se lahko reče, da ni nobenega kraja, ki bi bil sposo-S ve t ovil a Delavska Organizaci-. ben za kak večji vojaški promet. Vlaki sicer še vozijo, toda v tem pasu Nemci ne morejo zbrati velikih rezerv, da bi jih mogli po železnicah naglo prepeljati kani drugam. Vsled tega se morejo Nemci posluževati samo cest, katere je mnogo lažje napasti iz zraka, ali pa morajo imeti svoje vlake daleč za fronto. Kako zavezniški letalci bombardirajo nemške vlake, je čevalec londonskega lista "Daily Telegraph" poroča iz Stock-liolma, da so Nemci svoje armade raszcepili na dvoje, ker so mnogo vojaštva poslali z ru-^ke fronte v zapadno Evropo, tako da bo zavezniški vpad branilo 1,500,000 vojakov, proti rdeei armadi pa se jih bo bori-Jo 1,750,000. Vojaštvo je bilo z ruske fronte prepeljano v zarfiadno Evropo na TMUivet feklmarxala Erwlna 'RonMneJa, vrhovnega poveljnika nemfikib armad v zmpadni Evropi. Berlinski radio naznanja, da je feltlmaršal Rommel opozoril poveljnike o8j atlantski obali, da naj bodo pripravljeni, da bodo zavezniki lahko vsak dan ali vsako uro svoje čete poslali na zapadno Evropo s padali. Vojaški komentator polkovnik SertorLus pa pravi, da vpad ni več daleč. Najmanj sedem nemških komentatorjev je v zadnjih 24 lirah opozorilo nemške zaveznice ,da bodo priišli zavezniki napadi oto istem času od vzhoda, zapada in juga. Z ozirom na zgoraj imenovano zborovanje Mednarodnih delavskih organizacij v Philadelphiji, Pa., je moskovski list "Izve-stja" objavil ne« lav no članek, v katerem izjavlja, da uvaževaje dejstvo, da imenovana mednarodna delavska organizacija ] jo s hi je na podlagi pravil proslule Lige narodov, katera je že davno v miru zasipala, — bilo bi povsem pravilno in tudi naravno, ako omenjena organizacija postane nekako oddelenje Združenih narodov, v katerem slučaju bi potem tudi Sovjetske republike za/mogle sodelovati. Ako bi organizacija poslovala pod vodstvom (Združenih narodov, potem bi bile vse zapreke mahoma odstranjene, in Rusija fbi takoj pričela s sodelovanjem. — P cleg tega je organizacija tudi napravila na-J pako, ker je povabila h konfe-* renei v Philadelpbiji deleigate iz dveh fašističnih dežel. sporočil izvedenec angleškega ministrstva z a gospodarsko vojno. Se nedavno se je v Vai-res, predmestju Pariza, dogodil naslednji slučaj. Zavezniški liombniki so napadli tlva vlaka, ki sta stala na postaji. Eden je bil poln vojaštva, drugi pa je bil naložen z muiiicijo.Eksplozija je bila tako strahovita, tla zavezniški letalci ni zaposleni pri J<>-tili jugoiztočnih železnicah v Zeti. državah, je minule stjbote v Wnshinglonu glasovalo 4'za" in "proti" nameravanem št raj-ku. Unija zaSiteva, tla se njenim članom odmeri ista plača, kakoršnjo do4>ivajo te vrste u-sliržfoenci pri železnicah na zapadu, kar zna šil od 8—10 centov vet*« na dan. Tozadcv. glasovanje se je vršilo minule sobote, toda o izidu Še ni poročil. * Dva uslužbenca A mer. Telegraph & Telephone Co., ki sta tudi člana neke delavske organizacije, sta skušala potom volitev dtjbiti sedeže v upravi i-mcnovanc največje delniške druzt>e v Zedinjenih državah. Toda pri volitvah sta propadla, kajti 11 milijonov delničarjev je glasovalo proti njima. Kljub temu pa sta dobila lo,000 glasov svojih pristašev. — Kandidata sta bila Chas. H. Parsons in stenografinja, Miss Elizabeth Walsh, oba sta sta pride-Ijena družbenemu oddelku v mestnem delu Bronx, New Yorkt, ★ Iz Toleda, O., se javlja, da je tamkaj 1500 delavcev, ki so zaposleni v toleds.ki Chevrolet tovarni za transmisije, glasovalo, da se vrnejo na delo, katero so nedavno ostavili radi nekaterih nesoglasij med dru«fl>o in tlelavci, ki so Slani lokalne unije št. 14 vsled od slov it ve sedmih ženskOb nsllužbencev. ka-tore niso hotele delati sikupno z štirimi zamorkami, katere so dobile v tovarni delo ]>otom posredovanja vladine tlelavske posredovalnice. ★ Glasom poročil iz Washing-fona, D. C., so raznovrstni -lastniki železne in jeklene industrije mase republike nedavno izjavili. da v nadalje ne bodo za-mogli ugoditi delavskim zahtevam glede povišanja plač. Predsednik U. iS. Steel korpo-raeije je izjavil, da v slučaju, ako se ugodi zahtevam raznih unij, bode naše splošno prebivalstvo moralo plačati tozadevne izdatke, kar bode veljalo pet sto milijonov dolarjev samo za proizvode :»1 glavnih družb, ki Izdelujejo železne in jeklene iz-delke. cnije zahtevajo, tla se njihovim č fan oni poveča plača za 17 centov na uro. Zivc-na vojna det*', Stjepko Perica. Isti brzojav tudi poroča, da je omenjeno ministrstvo začasno prevzel, Mladen Lorkovič, ki je bil dosedaj "minister" notranjih zadev. Stockholm, l'.'j. aprila. ONA. — I*o mnenju vojaških krt»gt»v Švedske imajo nemške odredbe, ki so oči vidno namer j^ne proti ujej in so th-1 nemške živčne vojne, namen strahovati dežele, da ne bi ta imela v razgovorov z zavezniki. Zasebni viri iz Oslo poročajo, tla je nemška ladja prišJa v Oslo z velikimi množinami nemških zemljevidov Švedske. Približno dvajset tisoč nemških zemljevidov osrednje Švedske je bilo prestreženih pred kratkim na poti čez meje na Norveško. Poročali so tudi, da so Nemci res preiskušali zavzeti Aa-Jandsko otoke, ki so samo de set minut jjo zračni črti od fštockholma. To dejstvo bi razložilo brzojavke poslane pred iratkim na Aalandske t>tt»-ke. Iz zanesljivega iSvedsko-Fin takega vira nam je bih> spor«» čeno. da so Finci zahtevali, da naj se Nemci odstranijo in da sedaj tam ni več nemških čet. ■Medtem ko poučeni krogi v Švedski čutijo, da so vsi ti gibi tlel nemške živčne vojne naperjene v glavnem proti Švedski, da bi ta odklonila, zavezniške -zahteve za ustanovitev prevoza krogličnih tečajev v Nemčijo, oni tudi vidijo možnost, da more ta grožnja tudi postati uresničene, pod gotovi mi pogoji. Oni poudarjajo, da se lahko položaj spremeni, če bi na primer "Rusi ipoiskusili vreči nemške divizije na Finsko ter jim »rediti v severno Norveško. Ali pa če bi zavezniški vdor Skandinavije imel za posledice Nordijske in Danske upore. V teh slučajih ni popolnoma izključeno, da bi Nemčija pod vzel a korake iz obupa, to je vštevši napad na Švedsko iz obrambnih razlogov, kot bi se Nemci izrazili. *GLAS NARODA "—NEW YORK THURSDAY, MAY 4, IO44 -GfcAS NARODA »» 51st Year every amy weapt Htnrteii, ud Holidays. loarty ft. IA OBLO LMTU VKUA 1-1MT CA tUUDiSNB DldUVl LN AAMAUO) ff.— i KA fOL LJDTA »3.60; Z.A OlCTKT LOTA . "Uiae Naruda" veekl dan sobot. mMJ 1b malfcoT, '1H1I NAHODA". «1« WW llltfc HTRBT, Nl«r IOU 1L N. V it CUdM l-IMI NA RAZPOTJU Sedaj, ko si* pri!rimska agitacija za ]»reds€*d-ni^kf volitve, |*ojavlja v javnosti »iatizmljiem številu razrnih iiist i ill iia-s|»rotiii4juo ne morejo zeiliniti svelovne^a |H»lo/.aja, (lo<" 1111 morajo prnsnati, (la je ves svet razdeljen v nska in r*»la vrsta "kvizlnigov", • katere morajo plesati, kakor jim ovirajo v NVim'iji in jia .)aj»on>kem, tvorijo Hrut-o skupino narodov, ki je znana |>od imenom "fašistifno « ." Jn med temi državami, oziroma med anti-fa>istieiiimi m fašistirnimi čni demagogi in Hitler no sedaj razdvojeni, toda s" svojo propagando proti Rusiji, Zedinjemm državam in Angliji, nastopajo v javnosti še vedno vzajom.no. Proti Hitlerju, so 1i pro fašisti pa-- i vili, toda proti vladam naiSe repufbHJke, Rusije in Velike Britanije, nastopajo v očividnem sovraštvu, — kajti njih zadnja nadtt je ustvariti nezaupno-t med zavezniki in lako I h »mahati o* niču. Trtico je naša pro fašisti«"na javnost oziroma časopisje piišlo do tf^ra, da |mj možoosti pomaga Hirohitu in S<-hi««kel-^rirtM'iju v njihovi ofenzivi, za svetovni mir. Hrišol je toraj »ak Američan samega povpraša, kakšno je nje- i'ovo nmeiije in staHidee iglede teh uepatrijotičnih ftitrig;. < "hauktttjrlamovi jKxskiksi pomiriti osi»če so fce izjuUiVih in mostovi med zavez trnki in Monatkovom so za vedno porui neui. Kakega 4'Petama" pri nas ne moremo viditi predsed nikoiu. hi radi argumentov, ki so pa v realističnem smislu neutogoči in povt**m izključeni — recimo, da !l»» naša repdblika pozvala v*e naše vojaštvo iz inostranih dežel domov, in da "bi Uako princi sedaj v položaj Turčije, Švedske, Sviee in Irske. Vse le di*ža\ice se drže pravil naših isolacijonistov. Naxiji •imenujejo sedaj vso Kvropo "svojo" trdnjavo, in ako zrna fcajo, ibo neodvisnost omenjenih državic, ki so "nevtralne", trajala toliko časa, kakor kepa snega v ptsklu. 8vojedol>uo je Hitler strašil Francijo in tudi Anglijo z 44nevarnostjo tnjljše-v iauia", in v dolbi ChanA>erlaina sta mu šli Francija in An-*iija ma lian. kajti Rusija je ostala osamljena, za kar sta Anglija in Frmtajija drago plavali. T a koz vaj 11 "appeasement" in izolacija sta tudi v sedanjem ča*u najtanjša fašistična propaganda, kj sloni na sta-ien» '"zroloii 4'divide et impera", — kajti le v slučaju, da pride do rw^ivoja med »tedanjimi zavezniki, more octidče «lofl»iti mir, )>otem ko t>o poraženo, mi raj- >6uva>mo *e -aaiti-riJiskiJi, anti-aagiečkiii in anti-R*>o«eveltovHi odo nikdar vrnili domov z tiojnih poljan, niso na teh jK»lja.naili umrli v^led preolbilega zavžrvanja ameri«kmrli so vsleivalstva ni isoJacija in anti-to ter anti-ono, temveč po-polno iiarotkio edinatvo na domači front^ kakor tudi v vojni proti f*Hiamu in i>art»ariz4u«i. VSTANOVLJEN L. 1893 IZ PARTIZANSKEGA TISKA Narodno outvbodihii pok ret gosiavije begunski vladii v Kai je pričel izdajati 1 marca 1944 ru ki <■' zabraui vrnitve kralju i . kT T - ■ • • . ■ k . _ . . časopis "Kova Jugoslavijav cirilici Slede«ii članek je iz Petru v domovino — dokler se ljudstvo o tein ne oe je razvijai z ii»zvtj«-in na:»h uspe hov, vojnih ediuie ia s« o'«od-nega teritorija. Pričeli miio v. malimi šapi rografi ranimi lisi i in brošurami in nadaljevali šega tiska, da predoči ^potmemi) ni značaj in pume n odločb in da gleda -na vsa vprašanja na še borl»e, njenih pogojev, nje 1 lega j»oteka in nalog c šča teh odhx'b- Presoja odločilnih dogodkm-\ razvoju lx»rl»e menja tudi problentetiko tiska, karteremai je ta lM>rba osnova, cilj in kn lerij.. To vpliva tudi na sam ton, slog itd., z eno U-sedo na tipkanimi časopisi in njignmUfUI,aT,jo *Ul"1 Tisk' ki Tisk «e j. M,oval vzdrževal; ° rf>a#ira Življenjske \y. m završeval v voj.i. kd, oddel- * l^»ve- k !i ali pa jHxl ncpor,re«lno za j7'",11 z Ti>k. ki ne ščit o našo vojske. Ijnd- c«r»aa *pren#m|h. njihovih stvo in nail možje, ki delajo'kvj,",,Jatlvn h zvisan-i »pri tisku, so živeli skupaj V,W;h kvalitativnih skokov vaseh in selih skupa j so .o1-1" pra«no in šablon- -ki.ivai: v množicah, skrivalil«n«ljauje občih fraz, tnrt-svo/h' tiskarno in stm.ie v pod-'vrh fonnu,:u>1l 1,4 "rbrik, 'kn-zemjTie jan«e. Oni znajo med sebo., katerimi se je podaja! 11» raz vi^a' naš tisk in rezultat« ti-ka POZIV SLOVENSKIM DRU6TV0M Združena Slovenska Društva v New Yorku obdržujejo seje vsak prvi petek v mesecu v Slovenskem Domu v Brooklynu. Če vase društvo še ni pridruženo, pridružite se! Odbor. AMERIŠKO-RUSKO PRIJATELJSTVO JE POTREBNO ZA ZMAGO M l.ini-k |HH| k^orujšnjiiit J,- ^|hmmI |.i.-itt «'r knjige -ll.i^ia au,| n„. Krilila „r (.ll^rsi!i.ii' ri,„..k .. t'.« ubjiivlj«. , liK«.. Ariii* t ;,,.ril«i UMI A>K„,„ i^ajan,', J- t.H-aj -viualruil u .^.n.iii , hM,, kii I'.iijiif Miiiiiiiriir » 11 stroje v pod-,vr" 'Ormulacij 111 rubrik, -kani ««> do:»u> po-|kor hi razvijalo po : Pn.ro" pod -1011 ura«lniškem ! _ • " 1'__načrtu. Ivako 1o >t varno iv- 7!:!.ni nam v.-nm '"i zato tr-ua inka; ne Jjomo ponavljali. 'sem nam "<• /nanr. tudi d«-j-h r, «la v>e. kar smo tiskar iu kar ti^ks-jiio t. »»ai alfio o l»orbi, in za to borbo — l^sini, književno prozo, r«'p«n'-tažo, — zaostaja tako po svo jeni! obsegu kakor po svoji kakovosti daleč za potrebami na načrtu. Ivako to >tvarno iz črleda in kako ne sine izgledati, bfniito pokazali s poinočj<» n<-koliko primerov. Po odločbah <1 in^oi^a ziise-e pravi: Juiroslavija se jx>raja kot delo Ihii'Ih/ \ s«4h jugoslovanskih nannlov -in vsakega naroda posebej. Ona je ostvar Vojna d«'1 no k racija proti t'a šizmu se nadaljnje skoraj tako j p<»voljno, kakor je bilo pričako stoji v tem, tla SO lahko pre V!4tl' 1,1 ako Ik"1" Veliki zavez delki polni člankov o izdaji in . ija in \ e iadajideii, kakor bi borba in Irka Britanija - tiuli v nada iKuei, o>vobodilna \ ojska in ti,ko »^»oriio in vzajemno njeni votli tel ji ne bili ponuk« "«'laljevali z vojno, kakor za našo hodočuost. vsaj toliko. to od d.« »*mlira 1!H1 na kakor uničenje izdaje iu izda 4':,U«*» p«»tem j«, njim zma^a za aleev. Kadar preneha ene ^»tovljena. Kajti »losedaj t * i J* straiio-t, dobi tisk vsebinsko in zunanjo iwarnoveseno-t. U ravnove.-enost oiuMiio^oeuje >a hlohizirniie očitke, zbadljivke nervoznosti. emiličnost slo^ra in jezika niti najmanjega dvomu, da Z. dinjene države in Velika Britanija iskreno sodelujejo, in da tudi Jiusija in Velika Britanija nada«]jujet i vojno v točnem sjh» razumu. Toda te^a ne moremo !'baš trditi z ozimni dru-e^a zjisedanja int5e-:">a^ m,-n % »u« me.Ue- rXD.JA je Jugosliivija 'M,J,,° dHoyanje Zed. držav in J rža v a v nastaianiu Kol ^"fJti preveč je razlo seira osvobodilnega pokreta in'^1"^ P01'"^ naporov in želja za veličino in heroizmom naše in
    tvo med nih Slovanov, domovina vsa- s'ed»'jiiiie pravi:' Kajti: izredno npljivue j»o Jugoslavija je celota, ki ne '«*"«*. ekonomične in tudi ver-liKore olrstojati brez svojih de- s'b* v »Iižavali >0 m> lov: M1 v alvka, Srbija, Sloveni- pre>tano na delil in delujejo ja, t'liia gonuj Macedonijn, b»ni, da dovedo A'meričaiu>, Bosna in Hercegovina, Vojvo ne zaupajo, da >•• boje in ki ne morejo, deloma tiuli sovražijo Itnsijo; |"MH-||, llll-j^KM 111 /.('1 |il ' najboljših sinov na?ili narodov siio, h svojim herojskim na ^ "stva>njnnje potreb, na- ^ ^ V ^vljenju in.teni, da R-nsi ,,e zanpajo Z,-d. mir—■ >« jUw ...... tisku to Domeni: vprasanje|°fov hl ^.il^lJSih sinov iistu ne romantiko heroizima, lhaslh narodovn p:itozri in usivarjanja n.vp sedanjosti. ■v prowl <>s t i in Pri »izgraditvi 110 borbe. Moramo se za* Hati te-1 'Iržavne enote Jnž- .^a dejstva, ako se noč«no li 'Slovanov je potrebno, d;-kvldi.ati >11 nepomirljrva |z' 'isiino vse. kar nam je na vTe>t o tem dejstvu je etlen po-1 .ti ]>ri jrraditvi in kar hi nam glavitnih poeojev, da je to stavl>o. T«m1j dpjsKo likvidirano. Toda ve- zaprek ni gradi ino tudi, da izvira ta mnlosia t«k iz velikega «lela, iz stvar nih pogojev našega «lanašnje-ga knllurnega dela in pa i* splošne kulturne zaostalosti ki nani jo .je zapustila bivša dr-, z-ava. TI pogoji se ne morejo -premi'eniti mahoma, »preminili pa se bodo polagoma z daljnim -nazvojem naše boribe. Za tev. THivavna enota Južnih Slovanov se mora graditi i7 pozitivnega materi jala Pro šlost in sedanjost nam daje ta-k materija? Ako tisk zares razume ta dej t«> jxHiveui: p! ikIopljen.ja Istre Hrvatski ' stvo pripozna. tem boflje. j«- postalo vprašanje zmage kajti to je velike važnosti za ilemokracijo Ln sodelovanje t<-i Ixi«hw*no>tj, «hfbivnostj VNjik« iga naiiMla |xr-ebej: Hrvatov, Slovencev, Crimgorcev. Srbov Macedoneev. ("'e ji* Hrvatska jugoslovanska, tedaj j<- bivat sika Istra jugoslovanska. (V adaljevauje prihodnjič.) WFA POROČA O STANJU RIB IN MESA Za rad i | h »veča nega povpra problem, teda'j mu mora l»itij^'Vanja pMnvalstva za _ jasen tudi problem naše skup .t^imsakr. hranila, ter /aradi voj ne državnosti, kakor tudi pro < 1 ne bo dobava rib v blem vsakega našega narmla lHl1 ^adostovala tako to ne lam 10 govorili več o tem1 po>ebej Tisk bo vedel, kam'PoltH"1 ^fi«-*4* iiimhm in prostora os\obodi 1 nem tisku, kakršnega ' naj videli >ktivne-| jajo iz damušnje borl»e ali s< tia značjli:i. ki «p murain »/ Hp. ------ri— tor if Fisheries. « TI lahko začenjata kupovati Vojne Hranilne Bonde # tem, 4a kupujete iiwke sa le 10 centov. ga značaja, ki se morajo z de podedovani iz prošlosti.. lom in vztrajnostjo Lzzpremeni- pomeni konkretno na prime ti /e sedaj. i rih: hrvatski narodno osvobo Izraz na'ega tiska, katkn>^ii ililni tisk pravilno precenjuje in kaknšen je trnba, da bi hil ali v -sedanjem trenutku ško najlažje pregledati, ako d nje ostvar jan ju močne demo ga razporedimo z oz'notn na kretske Jugoslavije b<»l j vsta-tri njegove glavne naloge: na štvo ali bivša Jugoslavija. Po logji razplatmrtenja iu or ga ni-'poln on ta natančno ocenjuje ko-ziranje nagega ivirrdno o.sfvo- liikv» mtoči je treba, uporabiti za budil nega gibanja nalog« pra-| uničenje negjitivnili in koliko vilnega razttmeva'ija, }>oglob- za razvijanje pozitivnih efte- Ijenja in uvrščen ja zvez z na širni zavezniki in naloga za go na in njegove celotne notranje {politične, kulturnei in dm-žtvene) vsebine naše narodne osvobodilne borbe, (iovor je o razumevanju in o razlagi na-log ' ' Postaviti tisk pned nalogo ra35j»lamtenja in organiziranja narodno osvobodilnega gibanja, to/ pomeni, pojaviti ga pred nalogo, da odkrije odločilni dnevni dogodek, da ga pravilno in izčrpno oceni in da gleda in rešuje vse ostale dogodke in vprašanja t zvezi z glavnim dogodkom. Aiko ne postopa tako, ne postopa pravilno, tedaj kazi svoj l:*nk -in vlogo. c \rov odločilni dogodek v raz "v o ju nase borbe je bilo drugo zasedanje AVNOJA, na katerem so bile sklenjene odločbe glede ureditve Jugoslavije no federativni osnovi, o preosnovi AVNDJA v -vrtiovno in izvršno ke gospodinje lahko nadomestijo morske rilie p slad kovotlnimi, da zadostijo doma Čiiu |M>tlebailL. To je vštev ši "earp, bt»vvfin, buffalo fi-li fillets of shark," ali pa .školj ke, katerih sezona se ravno za od<> I«, mir iz»oblje.n, temveč prišlo |M»de tmli do tretje sveto/ne Vojm*, ki ho še strašne ja od sedanje, pio 1 IsIimIoImio na zamoreuio trditi, da mi (Amerika), ne moremo iziiobiti sedanje vojne tudi ako naih eelo nevarno. Sedaj je ča> za t o/a d« vno akcijo, in vsi domol jubi, katerim je demokracija pri >1 «11, morajo delovati /. vso vnemo na tem. da tvn je treba tn di nei»rer«faiio }M»\darjali dej--tvo. da raziui fašizma, nn^i de-mokraciji preti največja nevarnost od tega. ako bi keda j prišlo do vojne med Zed. državami in Ru-ijo. Kajti, povseni naravno je, da negleile. kaj ho «lenio mi ali pa Rusi v bodoče jMjčeli v Kvro*|»i in Aziji, mora mo obojestranski -krbeti za to. da med n-nmi ne prid«* do položaja. v>le«I katere.ua bi nepri-jatelji Rusije zamouli zahtevati, da se pošlje od na^e strani ultimat um Rn>iji. to je mno-U«» razlogov, in na-lednji trije so najvažnejši : 1.) Tak ultima-luni bi ne po v z r« »čil kaj dobrega. pač pa velikansko škodo Vsemu človeštvu : 2.) Ru-ija, ali bolje Sovjetska 1'ni.ja. je unija navadnih ljndiT\ oziroma /.veza rep i flil i k, katere -e bore za v::ii.) Ru-ija je ravno tako varna pred porazom na i/točni po'u-ti, kakor so varne Zed. države na zapadni polliti. V>led tega uepohitueua in splošno jnipo-zmuiega dejstva, je zma<*a združenih narodov zagittovlje-na stvar, ako s,, t n« I i v nadalje vzdržuje prijateljstvo me«l Zed. državami in Rn-ijo. (Zlmi ra j navedena razniotrivauja -o zasebni nazori pisatelja, tet jih vsh*d teua ni smatrati uradnim oddelka stale bolj ipriljubljena jed j>: i Aflnerikaneih. Tsti urad poroča «la je zalo ga lososa za leto P)44 konzervirane iJil»e, ki je najbolj priljubljena pri Amerikaneih, nr •bo nič večja, i n mogoče 11 i t: tako velika kot leta 19-t.T AVFA pričakuje, da bo niK*so nabavljeno v m/nogo večjih količinah kot leta 194o. f'iv'ili ?*ti bodo dobili nekoliko več me «-a letos, nogo lani, ko je znašalo 1.11 funt za posameznika. A v uradu zn vojno prehrane *o dejali, «la bo najbrže večina fe povečane proizvodnje, uporabljana za vojsko. škiiu delova-njem. delovanjem, naziranjem našega . na katero je trejm opozoriti vsi- vojne mornnri«'c.) SPISANA V ANo ze s>koi* pomlad, zelena pomlad ? ; Potikali žie prišla )>o, ko T^he na >*vet ne 1k> — ko te bodo djalli v črno zemljo! Kes, ta naša otožno mila in žalo-tna pesmica je d<*kaj pi i-nvoina za Metanje žalostne esi-s<- Da, pomlad je tu. in ne katerega pa med nami več ni. Na j jim ta otožna pesem doni, t M mi našim hrabrim junakom sinovom naših slovenskih »tart-Šev. ki >o padli v boju in jtoložili 'ži\ljenje za n.-iMi no-/vo domovino kot tudi za našo rodno irrndo — za pravico, ob-sta-nek za teln> in mene. Ravno tako velja to tudi na d rti g i strani velike vode, kjer v» jKjimlndne že meto in j>t ičlci /alostTio pojo padlim sinovom slo\ en -tu omenil, je pri murinili. On je za inženirja na i m »znan ih motornih čolnih. Sedaj se nahaja v Miami, Fla. 'IV slavne I*. T. I km 11 s jako dohro •( »ubijajo .Japonce. Ta uutla ladjica, ki je t>0 čevljev dolga in 24 čevljev ši-ioka, ima i litiJ^t mož popadke in s*ieer L? oficirja. .'{ inženirji', 2 rmlio <. I a-rotorja, .'i strelce in seveda enega kuharja. (Jon i 1 na sila oledoj! iz treh Packard motorjev. Ijet'i z brzino (»0 oy: ne dal -Teče. Piilo/eno varn pošiljam« nm \ . ider za $7,00 kot celol U' n:i'4»čnino za li-t flla* Xi» uda. Ker ravno v današnji dobi. ko je tako zelo zanimiv ie ooiieben za našo dušev h'ano, zraven pa med o yuvrn-bimo i.a sedanje križe in teža \« . (Moram še omenili, da zad njih par let je vsebina tega li «1li jako napredovala. Y< lik* hpše in zanimive so novice in povesti. V sfilošnem rečeno je **Olais Niaroda" »ednfj mnogo boljši, kot pa jc bil »prej. Sedaj pa prav \op pozdrav vseinn našemu slovenskemu oh činslvu, uredništvu pa iimogo vee napredka. Joseph Mnmick, Bw.to, 111. j vesti 12 cleveland, o. Po 14 mesecev trajajoči bo-j pri Velikih Lagali. Tukaj je lezni ju umrla Terezija Kenik,'bival nad 4U let. Svoje čase je rojena K us, po domače Štetae bil zelo aktiven na društvenem kova, stara 54 let. Pokojna je bila doma iz vasi Brezov dol. t'ara Aminos- .Semkaj je prišla pred .'31 leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga Rudolfa, in sinove: Joseplia, Rudolfa, Franka, Johna ill Kdwarda ter h "-ere Thereto Papesli in Mary, 1:1 vnuke, eno vnukinjo pa brata in štiri ter iirairanea ti doino\:ui .*'e-t l e. — Po dolgi b-.'ezni jc umrl na -vejem donni Fr. Robert-v starosti ."»0 let. Doma je bil iz Ljubljane, od k ode i je prišel v A iuui • ko »pred .'! ; i< I ščji žalujočo sopwgo : o j I^evnr. -ina Frank«! t i na, h "' ! i Margaict •: Iv n. - P.mrl'l si »X'eiis'vi SREBRNA POROKA. Ker je redkokdaj kakšen dopis V/, te naselbine, je menda vzrok, da se vsakdo težko pripravi pisati, po-ebno v teh časih. ker vsak premišljuje, kdaj bo te strašne vojne konec. Iz te naselbine ima vsaka druž napo enega sina v armadi. Bog daj, «la se vsi srečno povrnejo .ker se zna, kako se sta i-i | h »čutijo. Posebno na farmah srno precej prizadeti ker ni poni cm" i za obdelovanje polja. Naj tudi onwnim, da smo -e 1"». aprila lepo zahaxali ker so naju tako lepo prijatelji počastili za 2.Vletnico zakon-kegat ;n n:l* društveni življenja. Na tem mestu se le- ton Šknlj.. l»o»e-i po zahvaliva vsem pirjateljemlVelike Lašče t<-»-••/ji\ v-o požrtvovalnost, kakorlpi^ eiandu 47 h i. tudi za lep dar. Posebna hvalallet je bil vdove, irre Mr. in Mr-. Prank Oherstn pn-ča -ina Ai thonv za ives trmi in žen-kaniv, ki so mum tako pridno st-iegle. Hva la tudi zetu Frank1 Debelaku in Robert l.u-tiku. ker -ta tako lepo igrala. Torej hipa hvala vsem -kupaj za vse! Ta dan bo nama vedno ostal v spornimi "umrla Pauline Brat« I in oh priliki bova skušala po riivec. stara r»0 b i. I vrnit i. (Pozdrav tvsem čitateljem |'K«bt-a Xaroda." Mr. in Mrs. Frank Prac.nik Trenarv, Mich. Joe Rusa. v sta- pciju. . /apu-Louise. iii Mar i K Ve- masa zadusnioa .Piihotlnjo uetteljo 7. maja ho ob fS. zjutraj v slo\en-ki eei k\ 1 na ti2 St. Marks Plaee Xew York, darovana peta sveta (maša za pokojnim Antonom Svetom, ki je umrl Iti. maten 1JH4. Smodniki, kakor tudi pokojnikovi prijatelji in ziianei -o naprošeni. da se te sv. mašo udeleže v kolikor mogoč«- večjem številu. Torej --v. maša b<» ob oslini uri ne .. postal Tnkai zapu-'ron" tjerhan ter poro<-il je iienl>ki **ba-I von Koschem-t»i bar. zaeiio - svojo ženo-'* ha roll če re: Franc« llu-s. Ro-,- Križ nieo" in njunimi man 'n blo (»rd na. oe kov irf vnukinj, b ate F^ranka j ropublike. in sieer koie-em a-(Miarle-a in Josepha m ^ ,f , pt ila. Njegova žena, -tara ."»2 Angelo SS blaj. ^ ^ l«-t. j.- bi'a tudi pred -vojo p«»- V Si. Ale vi- liolnišni« i je »-baronica" in njeno celo (U\VI) — <>d nekje iz Nove livineje je morimriški 'kaplan Frederik P. (Jehring |M».-,lal pismo, ki ni samo izvaureVlen dokaz juuašt\a ameriških voja kov, amipak.tudi popis o važni vlogi, ki jo ima krvna plazma v toj vojni. i Xewvoi'ski othlelek Rdečega križa je objavil pismo kaplana (Jeh: inga. Zgodaj leto- je kaplan dobil dopi-nico Xewyor^kega od>e-ka službe za daro\alee krvi, \ kateri so ion sptnočili. da j» Trving CU*gel. u-bižls n pri ka 'Janovem sorodniku, daroval njenim v čast ]»ajnto 'krvi. kc ie slišal o njegovem delu v nem Pacifiku. Pismo kaplana (lehringa <>< 14 februarja 1044 >e glas:: "Ena najlk»lj|Ših -Kari >-e mi ji» doiiodila danes. Dobil -oni d«)pisnioo. v kateri mi j^poročajo^'da je nekdo daroval VO(ii;, v trgo> i/. let so nekateri ameriški po morščaki, ki zavzemajo prosto re na trgovskih ladjah ler vo zijo pot reli-či ne zavezniškim borileein okoli sveta. Med njimi je Andrew .1 W'il -on. i/. Viet or a hotel, * liieago III., k? >e je pri Sl» letih prijavil k "War Sh'ip})ing Admi nistration" \ New Yor-keni pristanišču k t »t glavni stroje ov-ki mornarici je šel delat na 1 d jo pred (14 leti in je bil v no ro i .M-- rouo ime D j;ir. .p ragrafov zvalo: bila iz vasi :».-sniea na (io.: r.j-slcem ,odko l lil da. Preiin von S.-dlitz mul Neukireli (phi-l von Kosehem-bar"\ N.VfKM -NINA ZA. DVE LKTI vini na brata Franka. V mestni bolnišniei ,ie (imnl I »u.s Jerman, -tar 47 let. i;oslen in -en. tudi pričakoval. poUojni j4. Wi, r.-aMM,(.j 4,onia j.. da s«, za-topnik Frank M«sle(f.|re , XoV(.||( ^ oglas,. pa .,e gotovo tud, on za-|o<|ko4|(M. j(4 ,>ri;tll Jo|a p^j v poslen. Tu f J'/J. ? Braildoek, Pa., pozneja v Cleveland. Zami-<"-a brata Jo- (>pro-tite. ker sem zaostal z nauw'nino. Sem vedno zelo za naši zastopniki "'Ve poznam gospoda Riege ko ju. ko je Združenim drža .a fn ne verjaimem, da on vam začelo nrinianjkovati mož ti iiiaj-tinu zn;J „u.n,. XjfT no verjamom '/<*> trgovsko mornarico. <>dlo oi-knsu lanske- - ben ^id. daroval pajnto svoje krvi \ east katoliškemu du iio\ nikii. ga blagoslovi ' "Želim, da bi sporočili go --po nann'-nina za dve leti na Vsi roda Z rojaškim pozdravom o-ta-jam vaš naročnik Frank Bost ne r. Little Falls. V. V V,AI> to LET N AINM N1K. Va ročni na n«i ie jnitckla aprila zato Vam pošljem ček na $7,• M» za obnovitev naročnine. "filas Naroda** čitaim že o0.°» i»a do danes in kot star naročnik vaui John Hribar \ »f-frlHi :i|»ril.t. ItHl. I'mrl }«• r U.lni^tii.-i St. Vlx*«l v Xen* V <»rku *••« H J lt««j«Mi I »I I r iMhiHili In jt* k wfjimi ml sirili \ m 1 ti j i i*i In < <•>-( i » \hh V«M-k, kj«>r j«- tivrl «l«t -v<»j*» |»r«'r:oit» Hinrii. Klar j«' Ml 43 l«-t. I'i4i>i«i» je Nil v |«.ri v -1<»t<>ti-ki »•»•rkvt kv. 4'iriln n;i (wtuHuUiVf >-v. Tmjii*. 1'ruv i-kr#i»<> *> rjihviiljiijeiiio fW, ki wi |M»kojmtnu |M»sl:ili «Wf, in<> nrfirrMf IOMI m i-lili na TH*» in i:il«>r»li /n 'IV-Im>J. Naj TI Ih> litlika miM-i-i-ka m*tnlja. ANOKI.A HRIBAR. Mipro^a; IMIROTHV, bti; KANNY HRIBAR, mali; AIJtINA 1'OTO^'NIK. MARV JI R.VN. JENNY IIASI 1.1 S, IHiNCKK I.AZAKK.NKO in JOKIK PAWKIJiO. Mtilrf in Miradiiiki. Xmt V.irk, N. V., 1. nuij«. i!M4. sipa, v :'g**iit:ni brata Joi.n.-. v star domovini pa ii.M"i\ enegra biata in tri -estre. Po dolgoletni in muči!« bolezni je na >\oieiu domu n nurl Jernej Lah. v staro.-!i * ' let. l>oma ie bil iz \ e. k;h Blok pri Novi vasi. oduader je prišel v Cleveland pred -11 leti Zapušča soprogo Kadili* no. roj. 1 ntiliar. tri -move ter več drugih soroilnikov. -— Nedavno je umrl v v:. Luke- bolnišnici r>o ti i te»»en ki bole-rsi rojak .losrpli Har!» • slaio.-t. :>:» let- Iw'tna b»i iz Ciornjeca Kanina, fara l o-Li ii č. od]:o4 leti. Tukaj za)»ušn"a soproga Ani n t ter sina Antona, hčeri Molly Kekič in Mary Lund »r tri e-iP-ga viii;>-i. — Pri'ar dnevi je nn.rl zad.*4. od mrtvonda. stiin-ri-i 1 znan- Fraik Somiak. star PiT let. Zapušča soprogo Maty in sina Stnnlova, ki se nahaja v Berkeley, Cal. Rojen je bil t vasi f.ipljane, fara Skočijan San Krati«-«-Colorado: I*ii«-l>|i>. ivter < "iili*-: Wal-iMiliili-u. M. .1 Kajak« Indiana: Indiana|M)ii-. Kr. MarLi
  • nc Not Hi rnioHuo In Wmikeiran. Maid War-ek MicMgaa: Itelroit, 1.. I'laiifeai • Miontwa: ChlHUoim, J. Lukattlrli Kly. Jim. J. P^abel John Teran, Ely, Minn. Eveielb, Louis Oonte lilUiert, I inula vi*Mtfl oktobra, ga je zadela 'kap. P peljali so <_«a »lomov v Chicair«* kjer ga jo n.ieirova žena .b-ne negovala, »lokler ni oztlrav«-l Potem pa so -pft rado-tii" odpravil. n sem nrextar za delo** je dejal, "mispl si-m. da !»• v a žrtev tako velikodušno d aro- lahko nadomestil mlajšega m -vojo kri., kaj pomeni ta ža ki bi se bolje podal v 1». • ■ a pa Angleški Molit ven iki ifllllllllllllllllllllHIlllllllllllllll V krasni vezavi, najfinejšega izdelka. "KKY OF HKAVKN" v fii^ ni usnju $1.50 "KKV OF IIKAVKX" v imit.iraiiein usnju $1.- Naročite pr>: SLOVENIC PUBL. CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y. na si.m ja- da da 111 jejo pajnto krvi. ]»o., Po računih TVSA rabiio daljšajo našim dečkom y.ivije- jines«*c več kot 1 SnO bi\š'h t«. Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, ako je vam le priročne da ae poslužujejo — UNITED STATES o siroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, liouiMtap. M M 1'iulau Nrbrxaka: Omana, P. Hro*lerfc-fc New Varit: <>owauda. Kari Mtrnlaba* L4ttle Falls. Frank Maule* Worcester,' Peler H<»d«f* Ohio: Barberton. Frank Troba* Cleveland. Anton Koliek, i:narl*9i Karlintfer*, Ja< i>li K«*ablk Glrard. Anton Na sode Loraio, Luuia Balaut, Jobo KuntAe Yi»uaisato«rii. Anton K i kal j Oregon: Oregon City, J KoMar Pennsylvania: Ht^fiemer, Jobs .IfTiilki r Conemaugb, J. Brezo vee* Coverdale in okolica. Joa. Paternel Eijtort, Louia Supau^i^* Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin*. Frank Blodnikar Greeiisburg, Frank Novak Homer City, Joseph Kerln Imjierlal. Vent-e Palcieh Johnstown, John Polant«* Krayn. Ant. Tan£elj Luzerne. Frank B&lloch Midway, John 2u«t* Pittsburgh in okolic«. Philip Progar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Seblfrer* West Newton. Joaeph Jovan Wiseoosin: Milwaukee. West Allia. Frank Skok* Sheboygan, Anton Kolar Wyoming: Rook Spring*. Lonis Tauehar* Diamondrllle. Joe Kolleh (•Zastopniki, ki Imajo poleg Imena •, so upravičeni obiskati tudi druge naselbine ▼ njih okraju, kjer Je kaj naSlh rojakov naseljenih.) Vsak vastopnlk Ivfla potrdil« srn n» to, katwo nje. dr» vodijo bitko rlo zjii.-iire *4Trne] sem p:e<•-; ilrmri lijilnnn. Videl sem nmn uo <11.rti. .Tnnn^ki plemeniti dečki, ki so d.ili svoja življenja. da hi \ : in ja/. lahko živeli V naroejn -e mdržal razmesarjena trupla mladih po-irroi šiiakov. in ko sem poslušal njihove molitve, protestantske. kfttrJUke, židovske. in v.seh druiri-a izpovedi — sem dvomil da bi lahko živeli. A ko so bili preneseni v zasilno bolnico na bojiščih, >0 vse to nekako preživeli, vse zaradi endodel nili t ran>*fii7.ij krvne plazme. "Tisoče naših mož umira na svetovnih vojn Mi bojiščih. A na -lo tisoče jih ne bo imwlo I11 imioni dolsmjejo svoje življe nje ljndem, kot je Irving Sie 1. ki velilcodir^no dajejo ne «a 11 Ki denar, temveč tudi svojo Delavske vesti lz Detroita, .Mi«*h., <»• javlja, da so v ChrVslerjevi tovarni zavladale zopet normalne razmere z ozirom na delo. in sicei v kolikor pride izdelovanje voj liih tankov v poštev. Ker pa je nastalo o»l>eiitno pomanjkanji raznih manjših delov za tanke, katere izdeluje glavna l>odi»e~ jeva tovarna, kjer je ostavilo delo kakih tiso«" d«*'av«-t-v. delo ne more iti tako hitro izpod rok, kakor običajno. morseakov v te» kritični < 1«>" Navadni pomor-čak:. inženiri" in telesno >nosobnI morti,-ki im-'jo dokumente, af iih nekoč imeli, naj no-lie Ji fe]e*rram nn: ATerehant Afr-Wa-hiii2rton. P. C. ter naj da 'o ime. naslov, stopnjo, in na.i na ved« jo čas. kda j -o na l a »lolairo. — (<>AVT) Ne pozabite krvavečega na roda v domovini! — Pošljite Vas dar še danes Sloven skemu Pomožnemu cJdboru 1840 W. 22nd Place, Chicago, 111. z i v i IZVIRI Spisal IVAN MATIČIČ Knjiira je svojevrsten ]>o jav v slovenski književno sti. kajti v nji je v ilol u:ih poglavjih opisanih l.'I rodov slovenskega naroda f>d davnih počet kov v sta rem tvn do dana-njeira dre. 13 poglavij — 413 strani Lično v platnu vezana. Cena $2 KNJIGARNA SLOVENIC PUBL. COMPANY 216 W. 13th Street New York 11 Potniki, ki prihajajo v Ha-vano in dru^a cnbanska mesta, opažajo, da imajo štrajkarji pri Cuban Aviation Co., čedalje večje (brade, kajti sklenili so. da se ne !bodo ohrili, dokler se jim plača ne po v < s-a. Tinli ženske, ki so zaposlene j»ri družbi, tekom štrajka ne raiiijo kozmetik in si ne fl»ai"vajo u-j Je prejel. Za.tap.ik. taplal - Pn omenjeni družbi ■riMNtaM__TTpravB "fliu Nnrafe" 'je nastaven lil < »M( uslužbeiieev. TO JE KNJIGA, KI JO lil ISTE KADI IZROČILI SOSEDI I. DA JO PREČITA THE INCREDIBLE TITO Man of the Hour v angleščini izpod peresa slovitega pisatelja Howard Fast-a Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o če. , mer ni bilo pisano še nikdar poprej. *« Najbolj razburljiva povesi v 27 letih!" Stane 25c v uradu — 30c po pošti. Kit Jo zaloga teh knji7.ii* 7.*»lo omejena, je pri|>oro^ljivo. «1« pošljite naročilo proj ko mogoče. K nnropihi priložite v dobrem zavllkn gotovino ost. znamke (Združenih ilr?.av». •— Naročite lahko pri: knjigarni slovenic publishing COMPANY Weat 181 h Street New York 11. N. V. Obiščite Slovenske Prireditve! vasa navzočnost pripomore ne samo k finančnemu, pac pa tudi k dru zabnemu uspehu. društva potrebujejo sodelovanja ne samo svojih članov, temveč splošne slovenske javnosti. Mkol>.\"—NEW YORK THTBSDAV, MAT 4, 1?>44 PROKLETfl :: Spisal EMILE RICHEBOURG Iz francoščine prestavil J. L. (-7) Ronvenat jo nkl -pal t« iz tejarn, ker je ostal volčji ubija-Uc pri trdnem molčanju, dat? i bi liil lahko le z eno besedo dokazni svojo nedolžna-1. S 1o mislijo v glavi se ustavi sredi pot)i. "Meni se »1 i, da jreem," reee sam pri sebi. In v resnici je .jokal — jok j1! je bridko! O, Jean Renand! — j>mvi sam pri >x'be— kaiko brhek mož si ti! Kako blago >ro<' -i t:! In toho imenujejo zdaj ljudje v Fremieouvtu zlorinea — nf unmeži! Jaz pa te poznam. In da te tirajo na imorišet', ničesar ne l>ode^ izdal! Ko je PeiiTe Ronvennt prišel na pristavo nazaj, njegov gospodar ni voe spal "Jacones," mu t« m" p Ronvenat "bil sem Fremjeourtu; s(M]nijski uradni in žandaiii so odšli. Lahko ležeš v posteljo \živaš uir katerega s" toliko potreben. Ti so nimaš bati ničesar več, rešen si! * 44Kaj hoč+š s tem ro*-' ".Tean Renand jo spornan krivim. Jutri so bode nahajal že v jotniŠTiici v Vesonlu". PoAstnik 7Jii(H|i-no pogleda Roirvonata. J *'Pi' '-a j to je nemotroT«'?" za kriči "Temu no more bitC tako!" " Tn \ondar je t.rko — Joan Renand pride prod porotnike i'i lw>do oliso^n!'' "O, lmdiča !*" vzklikne MVllior razdražen. "Kdo je zno-!el ti. rdi jaz!'' "Ti imaš popolno sv«\io pamet, kakor jaz svojo. A ti ^ zmerom ne um«--.' \"o, tedaj poslušaj n*e! I.e št-Vi ose-lh* vedo o skrivnosti dana-nj*« nori: ti. tvoja hči, ki to ne oh toži. faz. ki sem ntotčeč kakor grob. in Jean Renaud." "In Jean Renaud — -lean Renatul — praviš ve vse? — Jtouvenat. kaj naj !•» pomeni? Pofasni mi!" "Včeraj jo prišel Je;«n Renaud na pristavo s- svojo puško Ker je v Terrors ju n» rabii, jo je pustil tukaj. Tn ponoči si v naylk*; pri.iel njegovo puško nar.iestn svoje." "A se*laj!" "W. danos zjutraj j.» Joan Reaand =vojo pnsko aopot v -el s seboj n žandi.rja sta jo našla ipri njem. Ena cev je bila "T'-lro'jona. k:og!a v truplu umorjončovom so ujema." "O -oda j rnzunueni!'* zakriči Mellier in se strese. "\'c, in Joan Renaud je seveda ugatiil, da si ti krivoe!" "Zakaj ni tega povedal/" "Ker ni hotel!"' "Ah. tedaj ni hotel:'" ponavlja MjelK'er počasi, kakor lil govoril -am pri -ebi.. Potem jriano k omari tor \zame oe-lo obleko iz nje. "Kaj hočeš storiti*" povpraša Ronvenat začudeno "ProobtaVm so." odgovori posevtnik žalostno. "Sedi j? In k«.m misliš it.;?" Jaopios Mellier stopi z bliskajočimi očani k onm slugi. "Ti mo tr.roj in a- za takega strahopeten. za tako malo-vtediiena, da IkkI.mu pus-tii nedolžnega človeka mesto i>ebe obsojati? Jaz sem uH\ rojiarja svoje časti! Imenujejo to zbtčin, umor — dohro* 1 a da »bi drug za me prenašal kazen? V-kdar! Nikoli' Vprašaš, kam grem? Grem v St- Irun. Tam ho'em kričati v -wt, da ji' Jean Renaud nedolžen, in y>o-trm — se 1'smitini!" Rouvorat si prekiiža roki na prsih. <4T..*«ra no stonlš,** reče jezno. "Tn k Jo bi bil toliko dizen, da me odvrača od tega!" "Jaz!" "ln zakaj ** Ker nočr-m, da bi ti -toril tako!" Ja «*,pies Mellier udari v krčevit smeh. ".Ve, jaz tega norem," nadaljuje Ronvenat, vzravnavši s- prod s\ojim gospo«larj«'in. poln ponosne energije.. "Jaz ti"/a no»'»en», kor -amomor jo mehikokužnost in tudi zločin! Včeraj ti n.sein mogel zadižat. moril no roke, pa danos hočem tvojo namene nropreTiti. to ti prisoganir! • Ti si ul)ogoga, mlado-gi, naorbudnoira človeka, ki ni zakrivil drugega, nogo da jo ljubil tvojo hčer. Čakal n.« deželni cesti in "neusmiljeno si ga unij! To je b'lo mohkuvno. to jo bilo nesramno! Pa no dovolj na toni. Brez v šego srca in neizprosno si zavrgel svojo h Vr. NVsroČniea ]<• obupna odšla, in nikdar je morda no homo več videli.. F p fpo tem, ko si storil to vso, hočeš sedaj i-kati pozabljen ja v nirti? To hi bilo seveda pniležao. Jacques odgovori nri: če hi *zno\« zneel, ali K. usmrtil mladega moža ?" "\e, ne'" odgnvori posestnik z grozo. "Tn če ibi m ixnova zapodil svojo hčer?" "Njo? — Pa, gotovo*" "Xo. hočeš H vedeti, kaj spoznam iz tvojih odgovorov? Evo: majsi že -pričenja; obžalovati svojo strašno dejanje, vendar se V nič no jrcne v tvojem očetovskem srteu. Tri d ar si ljubil svojega otroke! Pojdi, zaman poizkušaš, da bi «e sam varal; ti jo :o zmerom ljubiš! Da, lažjo jo, mahoma v?eti si življenje, 'kakor v.biti si »ne** ?amo! Xe hodi \ St. Trun. pravim ti! Pusti, da so .Toau Renand žrtvuio sam. Kar tebe tiče, živi in pokori »se črvu svoje vesti. Trv na tvoji vesti, čujeS. Jaoanes? f^v na tvoji vesti bodi ti kazen! JnV te iMxlom šo glodal upogn;eneepa pod težo to kazni, in slišal bom, kako bodeš v divji žalosti klical po svojem; otroku!" "Molči. Ronvenat, to medeii ne sledi lia ukom svojih prerokov. Kris-t its je učiil. da bogastvo je zlo (Gorje vam, bogatinom, ki ku-pičite bogastva — kajti lažje bo priti kameli »kozi uho ši-vanke kot pa bogatinu v nebeško kraljestvo)! Tako je učil Kristus pred dva tisoč leti.j in v zadnjem stoletju je pa Marks učil, tla v,se, kar ne služi v korist človeštvu, naj se vniči in denar naj se sežge, kajti brez njega človeška družžba lahko živi, samo biez dela ne bi mogla al »statik Jn talko je rekel Kristu.-: Kdor ne dela, naj ne je! In tako \idite, da Marks* in Kristus >H nista bila e je izmuznil v sveto stolieo še lili tier. Prav i.jo, da je svečano obljubil, da l*» čuval papeža. Tovton,. ki krivo verski Bog, je zda j za varuha Kristusov emu namestniku. Ali verjamete, da je šel čuvat, papeža* Kaj še! V Rimu je velika zakladnica zlatnine. Jn to je šel Hitler čuvat, da ne bi izginilo! Veste, N -o dobro razumejo na struno, kako jili je treba ugladiti. Vlada in narod poje eno ;in isto melodijo. Kar vlada /at» ji narod sledi, in vlada slt^li narodu. Videli >to, da jo ruska vlada ]Kxlelila svojim na-rodoiK narodne vlade. Tn to se je zgodilo nitoo sedaj -eni, zagovarjal Stalina in Tita, pa ne bom jih voh", kajti izneverila sta so principu: nič bolj-a nista, kot ipapež. — Papež v Rimu. Badoglijo in kralj ter Mussolini je v Rimu in TT:t lcrje\ a banda. No zdaj pravijo naši- župniki, da se jim jo pridružil še Stalin. Wi veste, d;i so zavezniki sklenili premirje z Badoglijem Kake pogodlu* imajo, nam ni fronta ne bo dobila niti centa. Rekli smo že v starem kraju da naj se ne bi župnikj lueša. li v politiko, kajiti politika je JUGOSL. OSVOBODILNA VOJSKA RASTE Po poročilu, ki ga je prejel sJavijo: "Virovitu-a Kt.tar sta ^^ 1 Washington!!. j»> radio dala l'-M> bojevnikov v samo S nesramen poklic, ^laba je in!Svobodne Jugoslavijo 1. maja dneh, Pokupijo .'IIHI in Pla-ki nič tlobrega se ne more človek| naznanil, da dobivajo partiza- .'XH). V Istri so j<- zadnje iz ]M>litike naučiti, kajti ta sloni na potllagi laži in ikxloi se hoče .-* politiko baviti, ta st mora najprej naučiti lagati Kdor tega ne zna, čisto zago to\ o h«*de v politiki propadel. Pa ua-im duhovnikom to ne gre v glavo. Nikakor se jim ne more dopovedati, da jioliti-ka in njih poklic so ne ujemata z verskim?, niti - Kristusovimi nauki; kajti Kristus je oil resnice, politikaš pa more lagati. Tega ip,-i naši svečenik« ne znajo, začnejo lagati, pa sijih takoj na laži ujame. Vera in politika sta dva različna poklica. Verski poklic je vzgoja morale, dočinii je politi ka vzgoja intrig. Zato duhovnik kot Kristusov namestnik se no more posvetiti obenem dvema različnima poklicoma ni vedno novih vojakov. Tako pridružilo Jugoslovanski o^vo pravi oddaja Svrtbodne -Jugo- bodilni vojski ua " t NOČEM PUČATI VEČ KOT NAJVIŠJE URADNE CENE! NE SPREJMEM RACIONIRANIH ŽIVIL AKO NE ODOAM ZNAMK! znano in ni potrebno, da bi ve-jN>a en i -trani naj bi predstav- deli, ampak glavno kar jo. sta Amierika in Anglija priznali Badoglija. In zdaj kako to izghnla.* Ali ni to zagonetka? Tn kdo naj jo razreši? In zdaj pa še komedija y ljubljanskim škofom. Adamjč -e j«> nekje izjavil, da je SO i bil škof holjševik. koliko },<' vredna bolj3e% iška glava pri Hitlerju? Zato ljubljanskemu škofu nr rurcemn zameriti, ako piše p Ameriki; kadar bodo partizani zavzeli Ljubljano, čisto gotovo je, da so bo škof pro mi-Iil. In še nekaj r Naši župn iki naj bi imeli pamet, da no bi po-šiljali denarja škofu; vsaj tako dolgo no. dokler so tam gesta-povei in k\ izlingi. Kakor pi-še.jo, ^e škof na jtoplejše zahvaljuje za poslane darove Ali ni nevarno pošiljati domu škofu v Ljubljano, ako ni škof za partizane? Komu ga potoni daje? Ali ni la'hko mogočo, da ljubljanski kvizling Rupnik in gostapovci kadijo cigare, ali pijejo vino pni viz ti-stega fon da, ki so zbira y»od vodstvom žuip.nikov- za Škofa? To vse lahko mogočo. Tam, kjer Hitler, povsod jo cenzura in či -to za gotovo, da osvobodilna izvršf val obenem dva poklica Dopoldne bi |>o ilimnikih z metlo bri-al. popoldne bi pa \ sarni -kribal.. Tn ravno tako jo z duhovniki, ako se mešajo v politiko. Lagati začnejo, pa lažejo tako Črno, d,-i njihov -laži niti za v dimnik niso primerno. /Politika ni od Boga. Ta je eni vraga. Zato bi bilo najbolje da so na-j svečeniki no poglabljajo v to vražje delo. Molili bi. pa bi dobro drlo naredili. Tako so ipomešajo z vragi in kdo se z vragi pajdaši "■isto gotovo lw» pogubljen. < Nadaljevanje prihodnjič.) DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Id daje poljudna navadila, kak« ameriški državi i an. Poleg TpralanJ, ki Jih navadno wdntkl atavljo prt lapltu ma dr-favljanstvo. vapbuje knjižica le t II. delu nekaj važnih letnic la agodorlne Zedlnjenlh držav, v III. deln pod naslovom Rasno, pa Proglas neodvisnosti. Ustava Zedlnjenlh držav, Llnoolnov govor v Gettyaburgu. Predsedniki Zed I njenih d rta v ln Poedlne država. ' Cera knjffld Je umo 50 centoT. In as dobi pri: SLOVEN1C PUBLISHING CO. tU Wm4 Ifttfc 81.. New York II. N. Y. ^MERIŠKA BRATSKA zveza AMRRICAN FRATERNAL UNION ely, minnesota KI IMA 25,000 ČLANOV IN TRI MILJONE DOLARJEV PREMOŽENJA Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica Zavarujte «ebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti Ako je društvo A.B.Z. v vasi naselbini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, če ne, pišite na glavni ara«!, Ely, Minnesota ^fcmKIilliaBKiaMMffiBtii!:!;^!.......—M............................-milili! 'IIMJILUI—B»wr!— h*.iwiiimi .......n^n^^ ~ -Trmirnimrn iii—lam mniinmi nMiiiiiiiiiii»iMi»iiniMiniiiiiMiiiiiiiniiii« iirawiMrriiwiirii mmm ft Mali Oglasi imajo velik uspeh SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI pisatelja Louis Adamič-a $2.50 ZA CENO ZA ZVEZEK ii Two Way Passage" V tej knjigi, ki je zbudila pozornost vsega ameriškega naroda, daje pisatelj nasvet, kako bi bilo uiogote po sedanji vojni pomagati evropskim narodom. Iz vseh evropskih držav, tudi iz Jugoslavije, ao prišli naseljenci v Ameriko lil pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo državo na svetu. Sedaj Je prišel fas, da Združene države pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njihovega sijaja in m