117. Itnllta.
i mmm i mi a. Mi m.
.Ml
^^^^^^^B^l^l         m^^BI^B                      ^^^^^^^^.          ^HH^^HIH^HI^H^M    ^^^^^^^^^^^^^-^—                                         ■                  *^^^^m~^^^^^        ^^^^^H^^fe^H^^^^^M       ^^^^^^^^^»                                ^^^^^^^k       ^^^^^^^^k               ^^^^^^^               ^^^^^^^^^^^^^^                         ^^^                ^^^^^^^^^^^^
Iifc*|a mk *a» iveoer, livimil m4*1|# Ih pranlke. Ina arati t Prostor 1 m/m X 54 m/m za navadne  In male oglase 40 vln., u uradnc razglase 60  vln.,   za   poslano  in  reklame 1 K.   —   Pri naročita
nad 10 objav popust
VpraSanjem  glede inseratov naj  se  priloži znamka za odgovor.
UprtvnUtvo  „Blov. Naroda«  In  „Narodna  Tiskana«  Knaflova ulica At 99 prlttlćao. — Teleloa it 90.
„liafMtii  Narod'1  valja   v  Lioblfaol to po podu i v Jmf«ala*t|l s                                V laoisjMilfo i
celoletno napiej plačan     .   K 84*—     celoletno......K 95'—
polletno   ........   42*—      poli etno.......H 50*—
3 mesečno......„  21*—      3 mesečno......m 26*—
Novi naročniki naj   posijejo v prvič  naročnino   vredno   g^F" po nakaznid. Na samo pismena naročila brez poslatve denarje se ne moremo oziratL
Vrodmtttv* »lUf. Naroda1' Kaaflova aUea ftt i, L aaistropit,
Toltloa ilov. 34.
*
DopU«  soroloma  lo  podpfaaaa  In  aadoateo  trankovano. 0^~   Rekepiaov m vrata,   ~VB
Posameina itevilka velia 40 vinartev«
liko brodovie pologljn.
London« 22. junija. R e u t e r. »Vse oklopnjače in vse oklopne križarke nemškega brodovja, internirane v Sca-paflow, so potopljene, izvzemši oklop-njača »Baden«. Razven tega je potopljeno 5 lahkih križark. tri druge so nasukane. Nasukanih je tuđi 18 torpednih lovcev, trlje od njih so ostali rj# površini, drugi so potopljeni. Nemški kon-treadmiral in večina nemške posadke je v zaporu na anjdeških ladiah. Neka-tere nemške šaJupe so se oddajjile od ladij in nišo poslusale povelja, da se morajo ustaviti, vsled česar so Ansdeži otvorili nanje ogenj in ubili ter ranili izvestno  število   Nemcev.
V smislu premirja je varstvo nem-ških ladij bilo izročeno jedva dovolj-nemu številu nemških mornarjev. ne da bi jim bile dodane antdeške straže. V slučaju podpisa miru bi bile nemške ladje avtomatično prešle v last za^ez-nikov. Izdane so že bile dispozicije, da bi se jutri prevzelo nemško brodovie v popolno posest, toda nemški mornar-jl so se temu izojoiili s tem, da so ladje potopili.«
London, 22. junija. Tik pred pod-pisom miru so nemške posadke potopile svoje brodovje. Opoldne se je ne-pričakovano oklopna križarka nagnila in potopila. Nekaj minut potem §o se potapljale druge ladje druga za drugo. Ob pol 5. popoldne ie izginil zadnji dreadnought. Posadke torpedovk so priplavale na suho, posadke velikih ladij so se resile v Čolnih. Nekatere tor-pedovke še plavajo napol potopljene In mole iz površine. Nepoškodovana je ostala oklopnjača »Baden«, na kateri vihra britanska zastava nad nemško. Ostale ladje leže v globini 60 metrov. Skupno štejejo okrog 400,000 ton in so stale okrog 2 milijardi mark mirovne valute. Potopljenih ie 6 težkih križark, 10 takozvanih eskaderskih križark. 8 lahkih križark, 50 torpednih lovcev in neznano število Dodmornic. ter oklop-njače: »Friedrich der Grosse«\ »Konig Albert«, »Kaiserin«, »Prinzregent Luit-pold«, »Kaiser<r, »Bavern«, ^Grosser Kurfiirst«, »Markgraf«, »Kronprinz Wilhehn« ter težke križarke: »Sevd-litz«, »Derfflinger«. »Hindenburg«, »Moltke«, »Von der Tann«.
London, 22. junija. Angleško. ob-Člnstvo je razburjeno radi zadnjega nemškega udarca in zlasti napada ad-miraliteto, da je preslabo zastrašila brodovje in tako dala Nemcem prilož-nost, da potope svoie Jadie. Nemški admiral Reuter je ćelo dobil dopust iz zdravstvenih razlogov, s katerega se je sele pred kratkim vrnil. Na tem dopustu se je najbrže doccovoril z nemško vlado, da izvrši ta udarec, predno iz-roči ladjevje anglešKim posađkam.
Nemčija je prosila za 48umo po-daljšanje roka in Clemenceau je odklo-nll. V Weimarju je zbornica sprejela podpis mirovne pogodbe ob velikem razburjenju in v solzah. Nova nemška
delegacija podpiše te dni. V Parizu grme topovi, bulvari so polni vesele valujoče množice. Zastave vihrajo. — Trenotki obupa in trzajočetca veselja, občutki najglobjega ponlžanja in naj-višjega triumfa. Obenem si oddiha ves svet. Skoro pred petimi leti je vojna izbruhnila. Med tem časom smo pre-trpeli in preživeli toliko In tako ogromnih dogodkov, kakor se nam ni nikdar moglo sanjati.
V stilu drugih vojnih dcgodkov je zadnje nemško presenečenje, potoplje-nje celega ogromnega brodovja, po vo-jaški moči drugega na svetu. Razbur-jenje angleskega občinstva ie razum-! ljivo. Zakaj ni bilo dovolj straž, ki bi bile preprečile enega največiih činov sabotaže  v  svetovni  zgodovini?
Če pa premislimo dogodek, se ne moremo ubraniti misli, da Angleži nišo imeli interesa, stražiti preostro. Sami so svoječasno predlagali na konferen-ci, naj se brodovje potopi, dočim so druge države zahtevale, naj se razdeli. S takšno razdelitviio bi se pa razna vojna brodovja. na Dr. francosko in la-ško, preveč ojačila in zlasti bi se iz-premenilo relativno razmerfe vsakega posameznega vojnega brodovja na-sproti angleškemu in razmerje ćelo-kupne svetovne tonaže vojnih brodovij nasproti angleškemu, kl mora biti po stari formuli tako močno, kakor vsa druga brodovja skupaj. Ce sodimo po vprašaniu: »dri prodest?«, se nam vsiliuje misel, da se Angleži sicer pro forma hudujejo, da pa v srcu pozdrnv-l.iajo izvršitev svoieea predloga in da straža na nemškem brodovju ni Ie slučajno bila tako slaba. — Sicer ie pa brodovie v globim 60 metrov in ni rjo-škodovano, ker ni potopljeno z dinamitom, marveč sr»mo z od^franitviio nekaterih delov v ladiiskem dnu. Mo-goČe bo ponosno nemško brcdovje pri-hodnie leto zovet vstalo in na Doveli-niškem drr>gii se bo naibrže vi! rdečr Unirm Jack. Tako smotreno politiko vodiio velike sile. Učimo se od niih.
KhosiovaV !n mf.
Pariz,  dne   18. junija   1919. I.
Pred nekaj tedni smo fzveđeli od merodajnih faktorjev na mirovni k^n-ferencj, da bo vsa državna las;tn;na bivše Avstrije. ki se nahaja na naših ti eh, sicer prešla v last naše države, ali da jo bodemo morali plaćati v skur;-nj zaveznišk? sklad za vojno odškod-nino po ceni, ki jo bo dolnčila medna-rodna odškodninska komisija.
Jako merodajni in odgovorni ter dobro informirani iugoslovanski pnlit;k je ob tei priliki takoj iz^avil, »da ie to gotovo češko maslo.« Za to svojo tr-o'itev ni imel nobenega drugega vzro-ka necro de^tvo da se nabnjn na našem teritoriju mnogo, na Češkrm pa primeroma r>rav malo državnega pre-moženia. ki bi se moralo po nacrtu ve-
k-sil plaćati v imenovani sklad, in  pa svoje — nezaupanje napram  Cehom.
In vendar so Cehoslovaki najlojal-neje sodelovaii s Poljsko, Romunsko in našo delegacijo v vseh finančnih vprašanjih in to tuđi v takih, ki so oči-vidno na našo korist in ne na korist Cehov. To velja zlasti za vprašanje razdelitve prcdvojnih dolgov; tu smo mi zavzeli za nas najugodneje stali-sce, da se dolgovi razdele predvsem po jnvesticiiah: vsaka država prevza-me one dol?;ove. ki so služili za investicije  na  nienem ozemlju.
Velesile nišo popolnoma adoptirale tega kljuca, ampak drugega, ki je za nas še ugodneji in za Cehoslovake mnogo neujcodneji nego gorajšnji: državni dolgovi se razdelijo predvsem po zastavljenem predmetu, to je država, na koje ozemlju se nahaja zastav-fjeni predmet, prevzame dolg. Ker se nnhaja pri nas Ie malo zastavljenih predmetov (glavna Rudolfova železni-ca), na Ćehoslovaškem pa jako mnogo, je ta ključ jako ugode« za nas in ncucroden za Cehoslovake.
Interesantno za naš predmet je pri tem, da se določba o predvojnih dol-govih nahaja v nacrtu za mirovno pogodbo v istem po^lavju kakor določba o odkupu državne lastnine in da sta bili zgoraj imenovanemu politiku gotovo znani obe določbi, od katerih je ta ugodneja za Ćehoslovake, ona za nas. In vendar je bila prva »Češko maslo.«! Vsaj z isto, po mojem mnenju z mnogo večjo opravičenostjo bi trdili Cehoslovaki, da je druga odtočba >;' z^slo-vansko maslo«.
•            •
PredvčeTašnjim sem se udeiežil malega sestanka zastopnikov več slo-vanskih narodov. Gospod Tresić - Pa-vičić je na tem sestankoi oštro napadel navzoče Čehe in jim več nego jasno povedal, da tim mi nikdar več ne moremo ničesar verjeti. Lansko leto je izjavi 1 dr. Kramar v Pragi: »Veru za veru, krev za krcv!« Ko pa je letos Or-lando zapusti! mirovno konferenco in se šel radi iadranskega vpraŠanja »po-svetovat s svojim narodom«, ga je ob prihodu v P;m ro^dravil čehoslovaški mini^ter g. Stefnnik in to kot edini za-stopnik tuijh držav.
Eden izmed navzočih Cehov je za-crovarial čehoslovaško vlado, češ da je NI g. štefanik velik prijatelj Italije in Italijanov in da je vsled tega storil več-krat korake, za katere je bil Ie on oseb-no rdgovoren, tako tuđi za in-c--' ani pozdrav.
Iz teh dveh in še mnogo drugih Mučaiev ^e ja^no videti. kako lepo cve-te na zelenih vejah na^ih primeroma dobro inform''ran:h polit'kov nezaupanje nanram Cehom. Iz tega pa se da domisMtf. kai ?e mora goditi šele na onih suhih vejs^h. če o čehosiovaški po-l"ti!;i :n Tiienih trrievih potih ne vejo nič drusrega. necro da so nas Čehi v našem boju za naše kraie ob Soči in Adri-ji 5-rnmotno izdali.
Ker smatram, da je v življenskem interesu tako nas Jugoslovanov kakor i Cehoslovakov, da si medsebojno razmerje čim preje razjasnimo in ga uredimo čim bolj prijateljsko, hočem v na-slednjem po svojih skromnih močeh pojasniti, kako je prišlo do imenovane-ga izdajstva.
Mislim, da mi bo to tem lažje mogoče, ker sem imel v kritičnem momentu bolj nego kdo drugi priliko, opazovati peripetije češkoslovaško - itaHjanskega prijateljstva.
Splošno znano dejstvo je, da so bili češkoslovaški voditelji v inozemstvu med vojno in pozneje Italijanom mnogo prijazneji, nego pa oni, ki so de-lovali v domači avstrijski politiki. To je čisto logična posledica dejstva, da so bili Cehi doma navezani na Jugo-slovane. y inozemstvu pa na entento in po njej zlasti na Italijo, kjer se je nahajalo — izvzemši — Rusijo največje število čeških ujetnikov. Ako so Cehi hoteli dobiti od zaveznikov priznanje, so rabili čimvečjo armado, ako so hoteli armado, so rabili ujetnike v Italiji in so vsled tega morali voditi Italiji prijazno politiko.
Mislim, da jim tega ne moremo posebno zameriti, ker ta politika ni bila nikdar in nikjer namerjena proti Jugo-slovanom. Saj so morali delati Italiji navideznp prijazno politiko ćelo Srbi in »Jugoslovanski odbor« iz enostav-nega vzroka. ker bi bili sicer v nekaterih zavezniških deželah nemogoči Ako to zamerimo Cehom, kaj moremo potem reci o Rusiji, Franciji, Angliji, ki so podpisale londonski dogovor? In vendar sta Francija in Anglija naSi prijateljici še danes, in carska Rusija je bila tuđi!? —
Ker so koncem lanskega leta prišli češki politiki v Svico, je bilo to za mednarodno žurnalistiko — In tuđi politiko — velik dogodek in zastopniki vseh časopisov in dopisovalnih uradov so se trudili, da pridejo ž niimi v raz-jrovor. Imel sem ob tej priliki priloŽ-nost, govoriti o tržaškem vprašanju s poslancem Stanekom. ki mi je rekel: »Tam so tuđi naši interesi, in Vaš poraz je naš poraz.« To ni nič tako posebno važnega, ker tako so se izražali takrat tuđi drugi češki vodilni politiki na Dunaju in v Pragi napram našim za-stopnikom.
Mnogo važnejše in usodepolnejše je bilo drugo dejstvo. ki sem ga izve-del iz popolnoma zanesljivega — ne Češkega — vira. Zastopniki oficijelne-ga itaHjanskega dopisovalnega urada v Bernu so si 'zposlovali pogovor s Kra-marem, ki jim je stališče Cehoslo\ra-Vov nanram Italiji razložil sledeče: »Mi želimo živeti tako z Ttalijo kakor z vse-mi drugimi zavezniškimi državljani v najožjem prijateljsku in upamo, da se bo Ttalija srorazumela z Jugoslovani v vseh spornih vprašanjih. Ako bi se pa to ne zgodilo, bi morali tuđi Cehi svojo politiko dru-gače orijentirati.« Iz teh besed sicer ni popolnoma jasno, napram komu bi morali Cehi svojo politiko »dru-
gače orijentirati,« ali Italijani niti tre-notek nišo dvomili o tem, da napram njim in so v tem smislu poročali tuđi v Rim.
Kmalu na to se je pričelo pisati In , govoriti o tem, da se je prijateljstvo med Cehoslovaki in Italijani ohladilo, tako da so inozemski češki politiki smatrali za potrebno, da so zagovar-jali Italijane, da jim je češko prijateljstvo prej kakor si ej zasigurano. Da ta zagotavljanja ostanejo brez uspeha, zato je zopet poskrbel dr. Kramaf, ki je ▼ svojem otvoritvenem govorn v CeŠko-slovaškem parlamentu prijateljstvu napram Jugoslovanom zapel ćelo himno, dočim se je o Italiji kratko izrazfl: »Zahvaljujem Italijo!« Nobena zavezniška velesila ni bila odpravljena kraje in hladneje nego Italija. Ta govor bi bil morda ostal v Italiji neopažen, da ni opozoril Italijanov nanj preveč gorečl češki funkcijonar v Zenevi, ki je po-. vzročil s svojo gorečnostjo malo zakulisno afero, ki je Italijanom zopet pokazala, da se praška politika orijentira drugače, nego je njim ljubo.
V italijanskih krogih samih sem čul koncem leta 1918. vest. da so se neka-teri češki legijonarji v Italiji jzrazlB, da se bodo proti ItaBjanom še vse dru-gače bili, nego so se žanje, bi da ttaH-janska vlada dela Cehoslovakom teža-ve zaradi vrnitve ČehoslovaSkih legij iz Italije v domovino. I talijanski časopisi, zlasti tuđi oficijelni laSkl bntetin r Bernu, so posvečali vedno vičfo pazOl-vost Nemcem na Ceškem in Morav-skem in vedno se je ponavljala misg, da bi bilo za Cehoslovake jako nevBD-no, ako bi prišlo v njihovo ČrŠaifO pr«-več tujega, — nemškegm, madžar^moL poljskega in rtrsinskega etemanta. CeW so imeli takrat od zaveznikov na papinu sicer jako lepo zacrtane mete, atfi v resnici se je njihova oblast raztezala Ie na češki dcl Češke fn Moravske. Sifr vaška je bila ceia v rokah Madjarov, Jn majhni Češki oddelki, ki so 9i npoĐ hjL Slovaško, so se moratf opetovana ti makni tj pred madjarskfmi bandami n so pustošile in ropale no đeiefi kakor. svojedobno po Srbiji m PotjakL Na Ce-skem fn Moravskem so imeli v nenv škem delu vso moč edlno Ie Nemd v rokah. ki so dobivali s Dtmalo, z Đan varskega in iz SaŠkeffa orodfle |a municijo in se bripravijali na oboroCeo od-por proti Cehom. Nlč bolje ajf 9e slani še je bilo v Šlesiji. Pološaf Cihodov«-ške je bil tem težii, ker tuđi v čeikem delu sam em razmere Se ntK> btie koo» sol i dirane m se ie zlasti med vojaŠtvom — bivšim avstirijftlđm •— vcknttđ ponovno boljševički duh, samovotja. ne> disdph'nrranosti in pohotnosti po MSe«. nju in podiranju. V tem polotafn S6, imeli Cehoslovaki na fzbfro dvojac &YL se zavzamejo za naše zahteve napranr Italiji, ali pa nas prrstijo na oedtn in 1*-^ ssajo Italiji. V prvem slučaju to tabk^ prepričani, da jtra bodo Itzd. delaft vae mogoče težave pri ddočttvi mej in, kar bi utegnilo biti še nsodneje, sadrMi bi jim njihovo vojaltvo — legije In vfet-nike — v Italiji, mestb da fih posijelo
LISTEK.
° Hotel Bemi-Site.*)
V Parizu pričetkom junija 1919-
Z bliskovo naglioo te vozi električni vlak železnice ^iciropolitaine, zgrajene v treh podzemskih etažan, skozi osrčje Pariza, oziroma bolje rečeno pod njim- Za 20 centimov se pe-lješ po teh, z drzno ženijalnostjo izpe-ljanih i*vih od poljubnega konca Pariza do drugega! Postaja Etoile- Izsto-piš na podzemsko visoko obokani peron, ob čigar svitlosivih emajlovih plošeah se lomijo žarki mogočnih električnih obločnic- Slediš množici po na-Tideznem labirintu stopnišč in koridor-jev, dokler no zagledaš vrh zadnjega stopnisca — beli solčni dan. Place de F Etoile! Na svetovnoznanem ogrom-nem trgu stojiš, v katerega se radijalno izliva osem velikih, deloma do 50 metrov širokih pariških avenij. Sredi trga pa se dviga orjažki Napoleonov Are de Triumphe, visok 45 metrov in
* Sedež jugoslovanake mirovne delegacije v Pariza*
okrašen na vse štiri strani z velicast-nimi alegorijami odhoda in povratka revolucijonarnih in Napoleonovih ar-mad- Depart et retour des arm^es fran-caises, kakor pravi nap*« nad pročeljem- Danes pa je ta porta triumphalis. kakor je imenitneje ne pozna svet, ob-dana na vse strani od mogornih nemških topov in možnarjev največjih ka-librov čijih votla zrela žaloetno ze-vajo v jasno pariško nebo- Sic transit furor teutonirus. ki je v zadnjih letih prinesel toliko neizmernega gorja nad junaško Francijo in nad ćeli svet« Se-daj pa s prahom in pepelom posut ponizno in v strahu in trepetu stoji pred neizprosno sodbo v sosednem Ver-saillu, prav tam, kjer se je pred 48* leti rodil • • •
Ko kreneš nehote proti najsijaj-nejši cesti, aveniji Champs de Ely-sees, kateri ne vidiš konca, ti skoro sapo zapre neverjetni avtomobilni promet, proti kateremu je bil dunajski Ring ob najsijajnejših čarih ponizna provincijalna cesta. Tovariš, ki nikdar ne pozabi svoje ljube statistike, je iz-račnnil, da ob najzivahnejSih dnevnih orah drvi mimo teb«s pribitega v sve-tem provincijalnom strahu nepremično na isti točki, v eni sami ori nad 3000 oaebnih avtonobilov,   ne vitevft sioer
precej redke konjske vprege vseh vrst. Bež iva torej v prvo prečno ulico — Rue de Pressbourg — in že nama nnda v oči n^ša ponosna jugoslovanska trobojnica vihrrjoča na pročelju ele-cantne palr»ee. čije vrtna fasada odpira pogled na Plnce de V Etoile- Ne nosi nropravideno svojega imena lepe lege-Ob vhodu te vljudno pozdravi dostojanstveni franeoski >concierge<, vrh proti cesti odprtega stopnišča pa strnmno ponovi pozdrav marcijaličeu srbski podčaatnik, očividno vesel do-mačih zvokov, dokler se ne zravna v nozor liki kip pred junaško prikazni-jo šo mlađega arbskega generala, ki je ravno kar stopit z avtomobila* General Pešič, načelnik naše vojaške misije hiti s prijaznim ođzdravom v prvo nad-stropje, kjer zboruje naš >conseil su-premec, naša oficijelna delegacija* Mi pa želimo pred vsem pozdraviti naše najožj« rojake in komaj prestopimo prag levega pritličnega koridorja, nam zađoni nasproti prvi slovenski pozdrav v Parizu- Doma ono!- Prijazni slovenski sluga nas . spremlja pred vtem v tajniako sobo, kj«r kraljuje Zolgerjev adlatuf dr- Brano Stare in kjer je sha-jalUče vse pariške Slovenije- Prihajati in odhajaU vidiš najrasUčnejfie eksperte % dovršenim   delom in po novo,
kurir, ki ima zvečer odpotovati v domovino, zbira pošto in druga naročila, vmes pa švigajo gracijozne pariške strojepiske. Tu pozdravljamo po dol-gih petih letih v prostovoljnem muče-niškem prognanstvu in smrtno nevar-nem delu za osvobojenje domovine osi-velega dr. Gregorina in njegovoga eo-trpina dr- Bogomila Vošnjaka, sedaj generalnoga tainika naše državne delegacije- Preodlične zasluge jugoslo-vansklh emigrantov, ki so med vojsko morali francosko in angleško javnost takorekoč stoprav poučiti o naši eksi-stenci, ki so brez zadostne podpore in skoro v neprestanem boju za vsakdanji kruh organizovali onstran oceana križarske bataljone jugoslovan-skih prostovoljcev, te zasluge bo moral veeten zgodovinar stoprav primerno oceniti- Sedanjost jih. vse premalo uva-žuje • • • Začuđeno zagledamo v tej družbi in v živahnem razgovoru z asketično prikaznijo neumornega koro-škega eksperta dr- Ehrlicha, visoko vsraslega pristnega jenkija v dežnem plafiča najnovejšega ameriškega kroja in iirokokrajnem nujorškem klobnku, v nstah velikansko đahtečo crno ha-vanko, ki vzbuja našo zavist in spomin na one lepe čaše, ko bukovo listje še ni bilo tako važna   prvina ljubljanske
tobacne tovarne, kakor je to od sadnjUi let- Ze se pripravljamo, đa spofttljivo. pozdravimo odličnega ođpoelanoa is hotela Grillon *, ko spoenamo v njem našega gorenjskega dr- Shwegla! Naj mu bo tuđi še s tega meeta sporooeoa naša iskrena zahvala ne Ie kot doIb-crpnemu liferantu tistih imenitnifl pristnih havank, ampak v prvi vrsti za neutrudljivo spremstvo, poeredovanje in tohnačenje- Smelo trdim, đa M bres njega ne bili prišli do vseh ođločilniti ameriških ekspertov in zastopnikov-Prepričali smo se, da uživa v teh kro-gih ugled, od katerega bo naša friava imela lahko še obilo hask»
Tođa že nas kliče sloga v dojavnico prvega slovenskaga delegate dr* 2ol-gerja* Eleganten parUki salon; njegov« visoka okna sačudeDO bo na mniiTin vide tuje dežela, nesnanega nArodio^ ki pozdravijajo s vseh sten- Poleg jjp« Zolgerja, čigar učenjašfca fisljuiMJinlJa ni ostala bree aledov neclo«reeiega napora zadnjih meseoev, nam pođaja pru> jateljsko roko tuđi dragi ski^Buaai delegat, naš temperamentni in Teftdnr pesimistični prijatelj dr- Byba& Tođt njemu je sasekala m lioa tfobofo IBam*
•   Sedeš   amerikanske   wf#*   m\ Parizu.
do neizprosna usođa onega njegovega ljubljenega Trsta, čigar osvobojenje si je bil stavil za svojo življenjsko nalogo pred dolgimi tridesetimi leti • • • Pogum, prijatelj Otokaf, še davno ni vseh dni konec! Oni Georges Clemenceau, ki te 'danes še neče razumeti, je napisal ne-koč krilate besede:   >Tant que je puis parler, ecrire, si j' ai raison, je me 3ens •invicible-c In ti si jih dobro naučil govoriti in pisati, svoje Tržačane in Kra-■sevce! —  Po kratki  informativni kon-ferenci o hipnem    stanju    naše    Mvari •kliče nas dr- Vošnjak v plenarno* se^o fnašega >conseil snpreme^. kjer se imajmo seznaniti  s  srbohrvatskimi  delegati jter doloeiti smernice naSe pomožne intervencije-
Nikola Pasić! Zunanjost velikih mož si človek predstavlja vedno drugačno. kakršno je v resnici. Za velik duh iščemo nehote tuđi mogočen okvir in zaradi tega nas prvo spozna-nje navadno nekoliko razočara- Tako tuđi to pot- Mesto impozantne telesne prikazni stoji pred nami nevelik, nekoliko eokat mož z dolgo čestitljivo belo brado, kateremu sieer tuđi sedem kri-žev ni moglo unieiti mladostne telesne elastieitete, ki pa prav lahko pasiral za kakega provincijalnoga dobričino — da bi energično čelo in nad vse bistro oko ne pričalo o izvanrednem dubu, toda tuđi o neizproaTii volp, da ne rečem trmi.    ki bivt> v tej glavi-    Nikola
Xew-Yorku personifikacija Srbstva in skoro legendarna je njegova popularnost v — inozemstvu- Doma pa se mu očita veliko ve<* grehov, nego se mu priznava zaslug in morda ni pretirana trditev. da je danes od Soče pa do Var-darja najbolj obsovražen politik Nikola Pasi<> Na eni strani se mu očita vele-srbstvo in enostransko zanimanje zgolj za bolgarsko mejo, na drugi strani pa malodane koruptno popustljivost glede specijalno serbijanskih interesov • • • Tuđi tega moža bo pravično ocenila stoprav zgodovina in danes je gotovo le toliko, da je in bo nezdrtižljivo zve-zano z osvobojenjem, s tragedijo in z vstajanjem srbskega naroda ime Nikola Pasića. — Sedli smo okrog posvetoval-ne miže in sedaj je bila prilika opazo-vati tuđi ostale delegate- Poleg pred-sednika Pasića si zzrzrl simpatično će-taško lice njegovega >velesrbskegac to-variša Boskovića, tik njega pa se je ležerno zibal v svojem fotelju naš pariški poslanik Milčenko Vesnle", čigar Izred-na eleganca in kratko pristriSena fran-coska brada spominjata prvi hip na pa-rlškega bonvivana. Toda Mm prične govoriti, si osvedočen, da imaš pred eeboj globoko mislečega diplomata, katerega ne bo tako hitro spravila ▼ zađrego, »li pa ćelo v kozji rog italijanska gosto-besednost- Poleg tega pa tuđi vnetega zagovornika naših specijalnih stoven* ftikh revinđikacij-    In  potem    splitska
gov vreden eodrug učeni dr- Smodlaka! Dve elegantni vitki postavi, polni temperamenta, energije in plamtečih oči, čim pade v pogovoru ime Dalmacije, Istre, Trsta, Reke ali pa — Koroške-Ne, kdor trdi, da je vpraianje naših slovenskih me ja v slabih rokah v tej pariški posvetovalnici, ta i© slepec, ali pa slepar- Naša slovenska delegata nam ništa mogla prehvaliti brezpogoj-ne in najkrepkejše pomoći, katere sta bila in sta vedno deležna v boju za sleherno kraško ali koroško selo od strani vseh delegatov in vsakega iz-med njih; naša deputacija pa je* tuđi sama imela priliko črpati na podlagi obširnih referatov sbranih delegatov in na podlagi temeljitih konferene a po-samezniki izmed njih to laži Ino zavest, da je naša stvar tam daleč gori ob Sei-ni v najboljslh rokah.
Skosi Are de Triomf e, ftigar mogoo-ne konture se srealijo t oknih poeve-tovalnioe jugoslovanskega hotela Beeu-Site, sicer Žal in brez lastne krivde ne bo mogla odhajati naša mirovna delegacija* Toda s polno pravico bo smela uzidati v spomin Jnnaikega boja, ki ga je s nadčloreškim naporom borila ▼ teh prostorih sa osvobofenje eelotnega ju- I goelovanskega naroda, nađ pročelje palače St- 4 ▼ Rue de Pressbourg spomin- 1 sko    plosco    s    beseđami    oerkvenega 1 oteta: In memoriam 1919" Bonum certa- j men rcrtavi — et fidem aervrvi!            I
Stran %
„SLOVENSKI NAROD" dne «5  janija 191».
147. stev.
domov. Kaj H bila daljša posledlca, «o takrat morda videli samo nekateri, danes po madjarskih uspehih lahko to vidi vsakdo. Cehoslovaika bi obstojala samo na papirju in ob znani popustljivosti zaveznikov napram Avstriii in Madjarski bi postajala manja in manja in bi nazadnje morda ćelo popolnoma fzginila v kaki konfederaciji ali kakem drugem j>opolnoma nemo^očem stvoru. Kaj bi pa mojrli koristiti nam tuđi v naj-boljšem slučaju, če bi njihova država obstojala tako, kakor obstoja danes, to sedaj lahko vidimo iz tega, kaj nam te pomagalo v sporu z Itaiijani Wjlsonovo Drijateljstvo, ko ima Wilson na razpo-lago vendar vsa dru^a sredstva nego pa Cehoslovaki V drusrem slučaju pa si-cer riskirajo, da jfm borno mi očitali nainehvaležneie izdajstvo, ali rešijo sebe in svojo državo.
Ćebi so se odlofflli za drugo. To se je pokazalo že ob priljki. ko je potoval predsednik Masarvk preko ltal;je v svojo domovino.
Ne maram danes raznravliatl o tem. kai smo mi sami storili za Ceho-slovake in katero naše dejanje nas opraviČHJe. da govorimo o češkem iz-dajstvu. čeprav bi se tuđi o tem dalo napisati prav zanimivo ooglavje, ki gotovo ne bi govorilo samo nam v prilog.
Navesti sem hotel le eno, kar se mi zdi bistveno za presojo čehoslova-škesra razmeria napram nam in Italija-nom. Dodati bi bilo moraa se samo to, da so se Cehoslovaki italijanskih oficir-jev otresli, knkor hitro jim je bilo mo-* goče in da im^io že danes mnogo svo-bodneje roke nes:o so jih imeli pred pol letom.
Vsled tega tuđi mislim, da Je prišel čas. da svoje mnenje o Čehoslovakih revidiramo in svojo ooHtiko prilagodimo svoiim in njihovim interesom. Smatram namreč, da je nafož'e prijateljstvo s Cehi predvsem ^* našem in-teresn.______________Dr. Janko f!ac!n.
Dr. Vladimir Ravnihar:
Male države, ki jim *                           pripadamo,   ne   smejo
biti denar, ki naj služi za noravnavo računov med velesilami. Nikita,  knez   Crne  gore (Balkanska   carica.).
Besede, ki sem iih napisal na čelo temu sestavkn. si je izbral za geslo svoji kniigi »Le Balkan Slave« nas prija- i telj Charles Loiseau. Dober poznavalec ■ naših razmer, ki je sam prepotoval ves ? Balkan, je prepoznal veliki pomen slo- ! vanske družine. prebiva:oČe komoaktno j na ozemlin od Beljaka do Crnega mor- ! ja. Vnanji svet, ki nas. ražen njegove : diplomacije in ražen nekaterih prosvit- j ljenih mož, ni niti od daleč spoznati po- j izkusil, seznania v svojem delu z veli- j ko in mlado silo jugoslovanskega- naroda. Kaže na važno vlogo, ki naj io igra ta sila v družini narodov za ohra-nitev evropskega ravnovesja« in traj-nega miru. Prvi pogoj temu ie, da ot-inemo ta narod jerobstva velesil. osobito da ga resimo gospodstva Avstro-Ogrske, Turciie in Nemčiie.
Knjiga je pisana v letu 1898. pod ytisom avstrijskih križ, povzročenih več ali manj vrsled naraščaiočega odpora avstro - ogrskega Si^vanstva proti vla-dajočemu režimu. Pisatelj prorokuje osvoboditev tega Slovanstva. ako bodo ostale velesile, ražen »prizadetih«. spoznale politični pomen započete emancipacije. Oštro se obraća proti berolin-skemu kongresu, izvivšemu Rusiji iz rok -sadove njenega zmarrovitega pohoda proti Carigradu in dovolivšemu do-navskt monarhiji okupacijo Erceg-Bos-ne. Razceplieni južni Slovani smo bili tedaj »sitni novac«, ki so velesile ž njim plačevale svoje račune med seboj.
In danes, več ko polstoletia po be-rolinskem kongresu? Stojimo na isti mrtvi točki. Osvobojeni smo. V svobod-nem razmahu ponujamo vso svojo mlado energijo, da se vpotrebi za vresniče-nje idealov človešh/a. V Parizu Z nami ne vedo kaj početi. Postali smo jim otrok zadrege. Med vojno
so proglašali eoakopravnost vfHMi i« malih narodov; ozemlje narođovo na] se krije s teritorijem države. Danes so narodi stopili »opet v ocađje,    drtave,
med njimi »velesile«, obvladojejo vse javno življenje. One naj dajemo snier vodeči politikL Interesi veleaO »orajo predvsem dobiti svoje sadoščenje, potem stoprav, ako še kaj ostane« pridejo na vrsto mali narodi, prav: državice. Docela a la Meternich.
Ne čudimo se temo. Prav tete gi-balne sile so povzročile svetovno vojno, pa naj jih iščemo na strani Nemčije ali na strani njenih rivalinj — izvzem§i Ameriko. Prezidem Wilsoa stoprav je dal svetovni revoluciii etnično podlago, Človećanstvo — samoodločba narodov — zveza narodov — trajen mir. Ta gesla si je osvojila Antanta. Kdo bi danes trdfl. da se je to zgodilo z iskrenostjo! Bila so jim politična sredstva, da ž njimi trdneje nave/eio naše Ameriko, da ž njimi izolirajo tsTemčiio in z njo Avstro - Ogrsko, da pridobe za se ves civiHzovanj svet. zlasti tuđi — mate narode. V Parizu so t,a gesla dogradili na puhliće, več ali manj s o jim 1 e § e b a 1 a s t. \Vils^n s?m občuti to. r»a obrazu mu je bilo čitati mučno razočaranje, ko smo bili pri njem v avt'ijenci. Vendar ne obupava. Trdro veruie v zmagovitost svoMh na-čzL Danes hoče resiti, kar se resiti da. Ve, da bo v Parizu komai na pol storje-no delo opravijeno, bodoči razvoi mora Drinesti  še drugo polovico.  Do sve-
tovr.e vojne se je vse človeštvo gibalo v smeri stare nolitikc. Tisoč!etja. Pre-nagel je bil preokret, ako nai bi trenut-koma, če tuđi s silno revolucija svetov-ne vojne, Dostnlo drugače in boljke. Dobra stvar potrebuje gotove ,-dobe, da se razvije in prodre. Ta doba bo mno-cfo kra^'ša ne^ro en:i do svetovr.t* vo;ne. Nesmrtne ideje so bile vržene med narode, v človeštvo. Ugiušiti jih nihče več ne more. Ne sama, da se razprav-Ija o njih v resnih kresih, velike sile v narodih so si jih osvojile, delujejo v njih im?nu. In to vže ie velika prido-bitev. Vladajoči državniki se ne bodo več dolgo mogli upirati volji svojih narodov.
Kaj sledi iz tega? Da smemo mirno zreti v bodočnost. Ta bodočnost je naša,, ker smo nalčistejši, najvnetejši i n najnesebičnejši nositelji onih i d e j. Razočarani smo danes, ker smo bili naivneži, ker smo druge smatrali za ravno tako poštene in iskrene. Pravilno nas o?n?.čuie znani hrvatski politik Franko Potočnjak v svojem delu »Iz emigracije*, ko nravi: »Mi smo otroci svojih očetov. Pošteni, lah-komiselni. naivni, za druge vse, za sebe nič. K°kor nelzkuseni otroci se damo varati na vse strani. Cim nam se Kdo oribliža smehljajočega obraza, ga že   ?*"atramo  za prijatelja«.
Nesmisei bi bil. zapustiti Pariz ali ne podpi^ati one?a instrumenta, ki bo v zgodovfm nosil blesteči naztv »Pariški mir«. Boriti se moramo do zadnjega, da svodim demokratičnim načelom, zlasti narodnostnemn načelu priborimo čim več usuehov. Cim več dosežemo danes. tem laiše bo delo naše v bližnji bodočiostf. Ako nrepustimo teren po-polfoma svojemu nasprotniku. bo zo-petna osvojitev tem težja. Naš podpis ne bo imel drueega nomena. kakor da konstatuje. da smo bili navzoči in da se je ob našem najresnejšem protestu »mir« sklenil tako, kakor so hoteli — drugi. Danes ie menda pač za vse ude-leŽcrce pariške konference jasno, da je ona le epizoda v zeodovini narndov. Podnišemo z mentalno reser-vacijo ali pa z glasnim izrekom, daslnrjborimo svoja prava v bližnii dobi po — sklenjenem miru. Ne želimo, da bi ?e to zgodilo z vojno, z moritvijo in požigom, ker unamo to doseči v sporazumu s d em okraći,i a mi narodov. Iste-ga mišljeni?* bo T>o<!"tsal \Vilson. prav tako na tuđi — Nemci.
NenreraČunliiva zmota je, ako mi-slijo državniki. da bodo s svojim vetom mo<r!i nrenrečiti skmnrrst nem?ke ga naroda, da bi utegnili zabraniti sno-jjtev   avstiiiskesra   nemštva    z  materjo
HimčU% K^Jior Ttak dm« wrod, doseže tuđi nemfki svojo sdrnfitev na svojem ozemlju. In nemSki Se prej, kakor Ornai. Kdor posna cjefovo tOavotl in njtfovo diidpUnlrmnoit t^ va. da to nišo prazne basede. Zakaj b| toraj njegovi mandatarfl ne podpisall od ea-tente prtdložene listine? Kar pa mor« človeštvo, recimo da Jo idruženo v lifi narodov, preprečiti, lc. da se nova Nemčija sopet ne poizkusi udati ttnpe-nialistifinim težnjam. ki bi jo hotele fna-ti za gospodstvom preko njenih nar ravnih meja. V tem pogledu se moramo zavarovati.
Ententa je" za trenotek bila mnenja, da bi bilo eno izmed sredstev proti morebitnemu erermanskemu navalu p o-donavska konfederacija. Stara mise! je to. Francija n. pr. Andr6 Cheradame v svoji izdani knjigi »L* Europe et la question d' Autriche au seuil du XX e siecle « ki je pijana v našo korist, s tesa vidika zunovarja cb-s'toj federativne avstro - ogrske monarhije. Mise! je danes postala obso-!etna. Toda, čemu »okoli ži\ ota v žep«. Med vojno je stalo na programu, d a bo krepka jugoslovanska država najzanesljivejši z a-pah, da ubrani nemškemu lm-pis'iolizmu zmagoviti pohod na iz tok. Danes so gospodie pozabili na to v s^adi, da bodo nemštvo na dru^, na pariški način uklonili k tlom. Naj se ne udajaio iluzifam. Nemčija bo šla takoj po podpisu na delo. In iskala bo zaveznikov. Rusija! Kdo bo njen za-veznik? To je vprašaive neizmerne politične važnosti; vsekakor večje, kakor pa, je li more impcrijalisdčni londonski pakt  dines  imeti  še  veljavo.
Naravnost čuditi se ie. kako pod-pira ententa — nehote tuđi Amerika — Italijo v nienih tro^nodarskih težnjah. Pa kaj bi se čudili, ko pa obrcmenjaio slični Kreni Anglljo in Francijo. Italija je v naisrečnejšem rolitičnem položaju, ki p:a seveda izrabl.ia do neverjenega apetita. Italija v svoii mesaloman'ji uoče nič več in nič manj, kakor da je na Jadranu in na Ba*k?.nu ter v Mali Aziji smejoča se dedinja Avstro - Offrske in Nemčije. Ti dve velesili ste bili samo v ta namen izrin'eni iz navedenih oze-melj, da se na niih mesto postavi — Italija. Mi Jugoslovani pa, ki smo bili v preteklosti obiekt nemške eksploatacije, smo le poklicani, da men.iamo svo-jegra jrospodarja. Za Pariz smo zopet drobiž, s katerim plača ententa Italiji njeno herci^no udeležbo na svetovnem metem
Tada napram Italiji moramo še prav posebe povedati, tako da ne bo najmanjšee:a dvoma, da Pariz za nas ne ustvari niče?ar dokončnesra. Ćelo o kakem provizoriju govoriti nočemo. Gorico, Trst. dalmatinske otoke, Reko al? pa reski etat tamnon in vse dru^o, kar ie danes pod blagohotno upravo laških karabinerjev, smatramo kratko-rnalo za svoje. Le vpraš?nje časa !e, kdai namoči arenotek revindikrciie. Svojih rojakov onkraj »demarkacijske« crte ne pust'mo niti minute v dvomih, je li v nas nn?trdr»eiše volje, izvole vati njih osvoboditev. Nič več nočemo ierrati ne-hvaležne zeodovinske viose »drobiža«. Samosvnii in s?mopra\rni smo. Smatramo se enakovredne velikim narodom. Ćutimo se silne in jake, tem močnejše, ker imamo ob svofi strani zvesta zaveznika — pravico in res-nico.
Dr. Ivan Marija Čok:
Mi piti ii]a ii m't
(Dalje.)
•            Pariz. 19. junija.
Italija se izsrovarja danes s tem. da ie rimski pakt dogovor, ki ni bil skle-nien z italn'ansko državo, da torei za njo ne velia. Ojrlejmo si, kako je prišlo do rimskeara pakta?
Ko je stala Italija na višku svoje moči\ to je neposredno pred vstopom v vojno, je  sklopila  »londonski pakt«,    v
katerem se zrcali ves italijanski imperl-
(alizem. Dokler ji Je šio relativno dobro da v enajstih so§kffl ofenzivan vsa] ni šla nasaj), |# trdno vsdrievala svoj tm-Ptrtlaitstignl prosram, kj tajoda ¥ tari in meso Jugoslavije; zato ie mrlUo te tedaj do napetosti "napram Jugotlova-notn. Po »kobariJki nesreći« so te pa Italiiani čntill tako same, In tako potlačene, da so iskali prijateljev. Zlasti so občntili, da s svojo imperijalističko politiko proti Ju kos lova nom ne bodo daleč prišli. Zato Je gosp. Orlando v seji ita-lijanske zbornice 12. februarja 1918. go-voril takole:
»Naš vojni cilj je najsveteiSU ker vsebuje za Italiio le dilema: biti ali ne biti. Zato nas ne more nič bolj žaliti, kakor sumničenje, ki je ravno tako nepravično, kakor škodljivo za nas in za drucre, češ da so naši vojni cilji odločenl ne le po neodvrntnih razlogih naše lastne eksistence, ampak tuđi po volji im-perjalističnccra gospodstva in tlačenja drugih narodov. Ravno nasprotnol Jaz iziavli^m tu nred ital'ianskim parlamentom, da n'hce na ^vetu r.ezo mi ne ttiq-^e z večio simpatijo uvaževati aspiracije raznih narodnosti, ki sedaj ječijo nod pritiskom osvoievalnih narodov. te njihova stvar najde erloboko priznavanje in zasluženi interes pri javnem mneniti vseh civiliziranih dežel, dobiva v Italiji, vs'ed na?jh historičnih skupno-sti v boli in upu, nič mani p;oreča in solidarna srca, v tišti Italiji, kjer se ob-čutek objektivne krivice druži z vedno
žtfoeimi snominj na boli, ki smo jih ml ?ami pretrpeli, in ki jih naši bratje še trpe.
Zato se tuđi ne more trditi, da bi se mi omejevali jednostavno na to, da sledimo z beseđami sjmpatij in s pla-toničnim občudovanjem naponi tlačenih narodov za osvobojenjem, kajti ml vodimo že skoro 3 leta z nezaslišani-mi žrtvami in s krvjo tisočev naših bratov in sinov vojno, katera, čeprav je bila odločena in je sedaj vodena za obrambo pravic naše rase in našega obstoja, je istočasno vojna proti skup-nemu sovrasru. Ravno tako je skupen in morda odloćilen interes, ki pričenja razprŠ'ti nepojmljivo in žalostno nespo-razumljenje (r inesnlicabile e dolomso equivoco) ^lede naših vojnih ciljev. Ti cilji, kojih snrsel smo tu — za se in za ćeli svet — še enkrat povdarili jasno in pošteno, imajo izkliučni namen zago-toviti narodno integriteto in obrambo proti stoletni in nevtolažni grrožnji jedne sovražne države (Avstriie)«.
V seji italijanskega senata 4. marca 1918., v kateri je ital. znanstvenik in državnik, senator Ruffin! v vzvišenem govoru povdarjal potrebo ital. jugosl. zbližanja, je ff. Orlando izjavil:
»Italija zasleduje v tej vojni bistve-ni cilj, da doseže obrambene meje in zasotovi nev^asno pravo italijanskega prebjvalstva. Vpliv, ki ga lahko izvr-Šuje na ta dvojni cilj dejstvo, da imamo na svoji meji za soseda narod, ki bi bil odkritosrčno združen z Italijo, da skupno z nami stopa po poti napredka in civilizacije, je jasen. Tradicijcnalna av-strijska zvitost je znala vzbujati srd raznih ras, katere ' ie zarirala, druge ♦ proti drugi, da jih je lažje obvladala. Nasprotna politika, koje cilj naj bi bil, da nasprotstva in srd nad omesti s soll-darnostio, katera naj uniči skupno trpljenje se nam zdi naravna in potrebna. To moramo Dovdarlti, tudl ne oziraje se na vpliv, ki £a bo tako postopanie moglo imeti na vojne cilje. Vojna ima je en sam cij- o^sfoi. Sredstvo k doseli te.ora cilja obstojhv tem, da se-združijo vsi napori, da se oslabi sovraž-nika. Od druge strani je namera že samo po sebi dobra, poštena in koristna, da se odpravj žalostni nesporazum (il doloroso equivoco), ki se je stvoril med italijanskimi aspiracijami in čustvi južnih Slovanov.
Kar pa je še bol! interesantno, je, da je tedaj tuđi g. minister zunanjih za-dev Sonnino dal svoji govorici po-polno drugačen ton. V seji 23. febr. 1918 je izjavil:
»Naše rivendjkacije proti Avstro-Ogrski odgovarjajo dvojni koncepciji: na eni strani etnični, na drugi strani pa koncepciji legitimne varnosti na kopnem in na morju. Etnični razlogi so jasni sami po sebi in posvećeni po nevdušljivl italijanski duši neodrešenih provinc; ravnotako so pa razvidni razlogi legitimne varnosti na kopnem in na morju. Tam, kjer se gre za meSano prebival-stvo, se pravičnih mej ne da doseči nego po medsebojnih koncesi-jah in žrtvah. ker bi se sicer vstvarilo tako stanje, ki bi bilo samo predhodnik bodo-čih konfliktov. Rivendikacija Italije so inspirirane po tej koncepciji in po našem prepričanju so take, da omo-gočuiejo za bodočnost zaupno sodelo-vanje na političriem in go§podarskem polju, sodeiovanje, ki mora v smislu življenskih Interesov Italije in jugoslo-vanskih narodnosti stati na neomajnl podlagi«.
Potreba približanja Jugoslovanom je bila tako velika, da se je v to svrho sestavil poseben parlamentarni odbor najodličnejših ital. politikov, »Comitato italiano per V aceordo tra i popoli sog-getti ali* Austria - Ungheria«. V odboru so bfli: senatoria in bivša ministra Ruffini in Scialoia, poslanci: socijalist reformist Arca, bivSI minister Đarzilal In Torre, redaktor lista »Corrlere della Serac Amedola in redaktor lista »Idea Nazionale« Maraviglia. Ta komite je poslal poslanca Andreja Torre, gotovo kompetentnoga v zađe vab zunanje politike, vf London z nalogom, da se prl-bliža predsedniku Jug. Odbora dr Trumbiću. Toda dr. Trumbić je bil trd, in *. Torre bi znal povedati, kako Je moral najvplivnejše Angleie klicati pa pomoč in koliko truda ga Je stalo.
da se mu je posrećilo prtti z dr. Trum-bićem do sporazuma, ki figurira pod 4.-7. točko rimskega pakta,
(Konec prthodnUČ.)____________
Polltiine vesti.
SPORAZUM MED HRVATI 8TAR-ČUBVICAKCI   IN   SRBI RADIKALCI
V   sarajevski    »Srpski RijeMc    je priob^il    dr- Gjuro fturmin   članek,    v katerem  napoveduje  popoln  sporazum med Hrvati in arbskimi radikalci- Zna-ki sa to se Že kažejo ▼ Narodnem predstavništvu* A rudi sioer ]e opažati«, da se slasti ▼ Slavoniji pribliiujejo Star-čevifianci, ki so se v sadnjem easn krstili za hrvatske radikaloe/srbskim ra-dikalcem-    Kakor    poroća novosadska >Zastavacv nameravajo v kratkem prirediti v Novi Gradiški hrvatski in srb-ski radikslci skupno    iborovanje,    na katerem boda manifestirali za bratsko slogo Srbov in Hrvatov- Napredek! Ne srbski, ne hrvatski radikalci nišo dose-   » daj ničesar hoteli vedeti o bratski slogi med Hrvati in  Srbi, sele nastop demokratske zajednice jih je prisiliL, da so se i v tem oziru odločili za novo orien-tacijo svoj© politike.
RADIKALNI HRVATI PROTI SLOVENCEM-
>Hrvat< z dne 17 t- m. je v Slankti >Iz parlamenta« napisal med drugim tuđi to-le: >Del Hrvatov v parlamentu je prevzel popolnoma vlogo jugoslovan-skih Egersdorferjev (Madjaronov) 1b štipendijainih časov v Pešti, drugi del pa kročnjari po Hrvatski, dočim mi tu nastopamo v ohrambo Hrvatske, sa slavo in moč dr- KoroSca, ki tako umno in uspešno vodi krSftansko katoliško kon-servativno politiko, da bođo v kratkem v vsi državi SHS, ne samo na Hrvat-skem. vsa vplivna mesta zasedli fra-masonl, v kolikor ne bodo ta mesta okupirana po liberalnih in klerikalnih Slovencih. V delitvi >dela> so oni složni !c — Goapodje iz Narodnega kluba, ki se sedaj. radi nazivalo radikalne Hr-vat% bi pač mesto Slovencev radi imeli na vseh službenih mestih same takSne uradnike, kakršni se nahajajo na želea-niski progi Sisek-Zemun* Ali ne?
NOVOSADSKI  RADIKALCI   IN   NARODNO JEDINSTVO-
V   44-  številki   novosadske  > Zastave« je napisal Jaša Tomić tele stavke; >V    trenutku    lahkomiselnega    zanosa smo  prezrli  marsikatero  stvar,  marsi-katere  prirodne  in   zgodovinske  razlike.    Proglasili smo,    da je popolnoma -jedno ono, kar n i jedno- la treh narodov smo napravili jednega, a pri prvih poskusih ee Je že pokazalo, da sprico takšnega pojmovanja nobeden narod ne bo ničesar pridobil, marveč da bođo vsi po vrsti izgubili«    Narodno    jedinstvo nas torej   ne bo zbližalo,   nego   samo razdeliloc —    Na pozdravnom večeru na čast prof- dr« Mihailu Pupinu v No-vem Sadu   dne 17* t« m- pa Je isti Jafia Tomić govoril takole: >0d srca se radujem, da vidim v naši sredini rudi Hrvate. Radujem se, da je iz&Ia naša skupna stvar iz dosedanje megle* Sedaj smo jeli delovati za ono, o čemer smo doge-daj sanjali.    In prepričali smo se,    da vkjjub svoji sorodnosti,    vkljub    vsein iskrenim željam, da živimo v zajednici in skupnosti,    vendar   hoče Srb ostati Srb, Hrvat Hrvat, Slovenec pa Slovenec-To je prirodna   stvar,   v tem ne more nihče najti ničesar zlega*< — Tako go* vori eden izmed   voditeljev radikalne stranke v Banatu, in zdi se, da sasto-pajo isto mišljenje tuđi takozvani radikalni    Hrvati,   kakor   je   razvidno is članka, ki ga je nedavno napisal za radikalna sarajevsko >Srpsko Rijeć< za-grebdki    poslanec    dr- Gjttro    Surmin« Ekstremi ee pač stikajo-    de ne davno tega so si bili srbski in hrvatski radi' kalcl trado v laseh, ker so jedni ozna-njevali evangelij,    da na svetu ni Hrvatov, drugi pa, da ni na svetu Srbov, sedaj pa so oboji v objema in morda ni daleč čas, ko se vsi zđrnžijo v odporu proti   narodnenm   jedinstvu,     katerega zakleti  sovražniki so očividno vsi«
Kraljevina
Srbov, Hrvatov in Slovencev.
V    Sarajevu se je osnoval   odbor za si ovan sko vzajemnost — »Olas Slobode«, glasilo levih  socijalistov - ko-munistov, je zopet ie4 izhajati, Takisto so   vzpostavljene   tuđi  vse   delavsk* strokovne organizacije, ki so bile dno 1. maja razrmščene,
V   Beograd  je prisuel znani ruski politik Fedor   IzmailoviC    Radičev, eden najajdlneJSIh borcev za vzposta-vitev Velike   Rusije    Rodičcv   je   Že leta 1905. osebno onozoril čari a Nikola] a II. na veliko nevarnost    ki grozi Rusiji, ako se čim preje radikalno  ne resi vprašanje agrarne reforme.   Njegova   intervencija   ni   imela   uspeha. Ostalo je vse pri starem.    Med vojno so se raztnere tako poslabšale, da je prišlo do socijalne revolucije, ki ni napravila same konec carskemu Kpsuod-stvu, marveč ie tuđi razbila prele mo-KOČno rusko dr*:»yo.    Ro^i?cv    ooseti tuđi Zagreb in Ljubljano. V Liubliano priđe najbrže v sDremstvu. srrofa Bo-brinske^a.   S svoio rodbino se name-rava začasno    nastaniti v JuKOSlavlil. Najbrže se nastani v Đeogrjidu, ni pa
itcv. 147«
»SLOVENSKI NAROD*, dne 25. jttnija 1919.
Stran 3.
zključeno, da bi se ne naselit ▼ Zagriju ali v Ljubljani. Rodičev je na Klasu cot eden najboliših ruskih srovornikov. -eta 1876. se je boril kot dobrovoljce tjL srbskistrani^ Droti Turkom.
MeođreJena domovina^
Tržaški socijalni demokratje ia furlanski koloni- Ko je bila odšla laska vojska tja za Piavo, so bili začeli trža-fcki socijalni demokratje pridno zahajati med furlanske kolone, katere so hoteli organizirati- Seđaj pa ne smejo vec med nje. Furlanski eonteji slikajo pri vojaški in politični oblasti soe- demokrate za >austriacante<: in boljševike in laska oblast res ne pusti več soc« demokratom nastopati med furlanskimi koloni. Tuntarja so pred kratkim ustavili in mu prepovedali shod- Furlanski poljedelski delavci se zadnje čaše obračajo na industrijska podjetja, iščoČ tam dela- Agrarna reforma Jugoslavije močno vpliva na furlanske  poljedelee-
I>ržavni uradnlki na Goriškem laske narodnosti so si ustvarili svojo organizacijo- Pred kratkim so imeli izredni občni zbor, na katerem so raz-pravljali o ustanavljaioči se >Camera del Lavoroc in event- potrebi izpre-memb v pravilih svoje organizacije« Predsednik uradniške organizacije je državni pravdnik dr. Marinaz, ki je po-ročal, da se je uradniska zveza potego-vala pri novi vladi za definitivno ure-ditev službe in prejemkov pa da rezultat se ni popoln ali zadovoljiv za dose-danje pogajanje- Sklenili so pridruzhev h >Ca-mera del Lavoroo V novem odboru uradniške organizacije so sami Lahi razven inženirja Ramira Fasana. Za častnega člana 80 izvolili vladnega komi?anR. Gottardija v Gorici-
Odlikovanja- Laska oblast deli odlikovanja svojim zvestim sotrudni-kom- Tako je odlikovan conte Valenti-nis, sindaco v Tržiču, z vitežkim križem, dr- Giorgio Pitacco v Trstu pa z vitežkim redom la^ke krone-
Draea vožnja na parnikih družbe »Istria-Trieste«. Včasih se je plačalo 1 krono za drugi in 2 kroni za prvi razred na luksusnih parnikih, sedaj pa je družba od junija dalje povišala cene tako, da stane prvi razred 9, drugi pa 6 lir pa ne na takih parnikih, katere je družba označila za >piroscafi di Iussck-
Cene govejega mesa v Trstu- Maksimalne cene so: za sprednjje dele z do-klado lir 720 za kg, za zadnje đele z doklađo lir 8'60. ledvični deli po 10 lir kilo-
Velik morski pes, dolg nad 3 metre, se je pojavil v tržaškem zalivu-Videli so ga pri Barkovijah-
Most čez Sočo pri Pierisu je zopet vzposfavl.TPn- Doli je okoli 200 m.
SIounnsK! ml
Ruski list za Jugosfavijo. Pišeio nam: Znanje niskega jezika se 1e tako razširilo, da bi bilo umestno, misliti na to, da bi se osnoval za Ju^aslavijo po-seben ruski lj£t. Na tlsoce ie naših ljudi, ki so se v ruskem vjetništvu Dri-nčlli ruskemu jeziku. Naj bi se jim dala prilika ne samo da ne pozabijo rašči-ne, marveč da po možnosti še izrjopol-nijo svoje znan i e. Tuđi bivši ruski vjetniki, ki so ostali pri nas, ali se se-daf zopet vračajo k nam. notjchiu^p nujno primernejra Čtiva. Nai bi seo stvari razmišljalo. Menimo, da bi iz-daia tednika ne povzročala prevelikih težkoČ, ustreženo pa bi bilo s tem tako ruskim nribeznikom, kakor mnogobrojnim našim liudem. k! so se naučili ruščine in ki ne dobe sedai nobe-nega mskecra čtiva.
Ruski Hst v Praši. V Pragi ie Je! fzhajati ruski list »R u s s k o i e Djelo«. Tzdrnnteli fn urednik lista ie dr. Stieernle (Konal). tiska pa se v tiskarni »Politike«. List izh^Ja vsako sredo in soboto. Posamna števiHca stane 20 vin. Vsem onim, ki so vešči rnskesra je7*kn. prinoročamo, da s! ta list naroče. Na-rnčnlna se nai noSitja "a nacV>v: ? »R u s s k o i e Djelo«. Praha, Kle- • mentfnnm.  Čeho -  slovna  republika. ;
Mirovnu:Swftrwčir~
SEDEŽ   ZVF7F   NA RODO V V LONDON.
LDU. Pariz, 24. iunija. (PBA). Svet ' četvorice je dolocil London kot sedež . /veze narodov in gospodarskecra sveta, j VESEU PAPT7. — MTR SE PODPTSE.
LDU. Dima?, 23. umna. (C^V). \ •Neue Freie Presse« poroča iz Ver- j s^UIesa: Topovi pariških trdnjav ozna-njajo od devetih s svoicm grmen'cm mir. Prvih sto zmacros'avnih strclov z Mont Valerjen Je izvabilo vse prebi-r«Tc.fVO Y,n |iT?^e. Ofroci tekaio sem in t;a z zastavami. Vojaki so jako sreč-•-*. Na bou\evzrd;h se poslušajo govori. Pn*ncn mrmT^i se n-omika po Parizu. Pcy1 mVim nebom svjraio godbe.
NOVA NEM^K.4 DELEGACIJA, KI POPPT£E
LDU.  Berlin,  23. junija.   (ĆTU).  Iz Parza   poročajo:    Nova   delegacija   z ; r>r"crs:epcm  se  prjčakuje  v  torek   v j Parizu.    Pcdpis   mirovnih    pogojev   se pričakuje v  sredo.
Nobenega  pndnfjj^anjja  premirja Nemeem!
LDU-  Lyon,  24- juni ja-    (Brezžio-, po-)    Prediednik miroTue  kootefooi
}• pw|©1 ponoći od 2f- ba 28. t- ». novo nemžko noto, kjer pro«i Ncmćij* ma 4Surno podaljšanje roka, ki ji je bil odmerjen sa podpis&nje mirovne pogodbe- Potem, ko se je svet oetvorioe posveioval o tem predmetu, je poeUl Clemenceau načelnika nemške delegacije nastopno pismo: Gospod predsednik ! Aliirane in aeociirane vlade ima-jo 6ast, potrditi sprejem Vašega dopisa z dne 25- t- m- Potem ko so temeljito proučile Vašo prošnjo, obžalujejo, da jim ni mogoče podaljdati roka, ki je bil odmerjen Vaši ekscelenci za obve-ščenje aliiranih in asociiranih vlad o tem, ka^o ste se odložili glede brezpo-gojnega podpisanja mirovne pogodbe* Sprejmite, gospod predsednik, zagoto-vilo mojega visokega spoštovanja* Cle-menceau-
jrr.OSLAVENSKO  SOKOLSTVO-
Na Vidovdan ove godine sastaće se u Novom Sadu svi sokoli Srbi, Hrvati i Slovenci- Doći će sve što sokolski misli i bratski oseća sa svih -trana i iz svih krajeva slobodne i ujedinjene naše otadžbine- Doći će da proglasi za svu budućnost i večna vremena svetinju narodnog i državnog jedinstva, pa da ga čuva, brani i jača-Jedan narod u jednoj državi hoće da ima i jedno sokolstvo- Ujedinjeno so-kolstvo Srba, Hrvata i Slovenaca, hoće da bude samo narodno a sa bracom po krvi i jeziku ujedinjeno — nerazdvojni del Slavenstva.
Sokolska misao je sloboda, nezavisnost i ujedinjenje celokupnog naroda Srba, Hrvata i Slovenaca, oplemenjivanje srca i njegovanje zdravlja celokupnog naroda-
Sokolstvo obuhvata sva plemena, sve vere, sve staleže, sve spolove i sva doba-
Xaša težnja — sokolski ideali, je poći kao i dosad putem velikog istinskog idealizma, pa da prelijemo našu široku ljubav i osećaj pravde u Evropu, u svet u narode, koji su je izgubili, obmanuti veličinom i silom. Mi koji smo podneli stradanja i muke bezimenih mučenika i nečuvenih raspeća, mi se zavetujmo, da ne ćemo počiniti ni na kome taj zločin i greh*
Sokolski Sabor u Novom Sadu zamišljen je da traje 3 dana od 28- do 30-juna uključivo; sastojaće se iz dve sednice. iz rada u 8 odbora i jedne komisije, te u prirjedjenju jedne velike uzorne javne vežbe; najposlije izletima u okolicu-
Kancelariji Sokolskog Saveza Srba, Hrvata i Slovenaca stižu svaki dan izvešća, u kojima se javlja iz ćele Kraljevine pa i iz okupiranih krajeva dolazak braće sokolova, izaslanika i saborskih odbornika i vežbaca- Broj njihov dostigo je (hiljadu) 1000. premda su pripreme započele tek u mesecu maju- Već ie Izrađjcn nacrt novog sokolskog zakonika i ustava, koji ima pred sabor da dodje- — Tzradjem je i nacrt rada odbora i koir.i-ije saborske sa zadacima za rešavanje. te je u glavnom ustanovljen broj i imenik odbornika i na svako«? je od njih upućen poziv sa odnosnim nacrtom« Upućen je svečan poziv češkoj općini sokolskoj i Poljskom sokolskom Povezu, da noša-Ijn svoje izaslanike na Sabor. Braća Česi šalju na Sa*)or Dra Čajnera fScheinera) i Cr- Kalinu, poslanika če-hoslovacke kođ  naše  vlade-
Na Sabor dolaze i zastupnici naše Kraljevske vlade: ministar prosvete Davidović, ministar za konstituantu Kramer i ministar gradjevina Kapeta-nović a u ime vojske vrhosni zapoved-nik vojvoda Mišić. Tz Kancelarije Sokolsko«: Savez«   Srba,
Slovenska Sokolska Zveza. SoVoT-stvo se udeleži s pranori proslave Vi-dovega dne 27. junija ured Mestpim domom ob 7. zvečer. Zbirališče v krnjih ob 6. zvečer Dred Narodnim domom. — Pi-edsedstvo Slov. Sokolske    Zveze.
Lju&!f?nsfci of»čif??3ffl mt
Ljubljana,  24-  junija  1919-
Župan dr- Ivan Tavčar otvori ob 5- uri popoldne sejo. konstatira sklenonost in nnvzornost kvnlififir.nne većine, ki je potrebna za nekatere točke dnevnega reda ter imenuje za ove-rovatelja zapisnika občin=ka svetnika Trnkoczvja in Mlinarja- — Nato poroča župan o dopisu oddelka za notranje zr.deve naše pokrajinske vlade, s Čemer Fe ne dovoli pobiranie tlakari-ne za 1. 1919 iz ifltih razloi^ov. ki jih ,^e preje navajal bivši deželni odbor- (Klici: Čujte!) Župan poroča nato o dveta dopisih odbora koroških beguncev. v katerih se zahvaljuje ta za gostoljub-nost mesta Ljubljane in za podarjenih 10-000 K- Nato prečita g- župan li«to daril. kl so došla mestnemu magistrata od raznih strani ter izreče svojo zahvalo darovalcem- — Zapisnik zadnje seje se brez ugovora odobri*
Na dnevni red se postavijo nato točke, za katere je potrebna kvalificirana večina* Podžupan g* dr- Tril-1 e r poda sledeča poročil* r interni U-
glede dovoUt^ ptorataiikeca prori-■orija sa m**» Jnlij in predlagA, 4a m pobirajo t mesecu Juliju davsćine, kakor koncem leta 1918- (Sprejeto-) Nato poroča o ponudbi Trboveljeke preme-gokopne družbe sa nakup dveh stavb-nih paroel na zemljiaeu bivšega Toja-ikega oskrbovališča. Gro tu sa parceli it 136/11 in 136/12, ki ste se ponudili vladi v nakup za 120 K kvadratni me-ter» Ker pa je vlada odgovorila, da ▼ slučaju, da se zanima za ti dve parceli Trboveljaka premogokopna družba, na-nje ne reflektira, predlaga odsek, da se prodasta ti dve parceli družbi pod običajnimi pogoji- (Sprejeto-) Končno poroča g. podžupan še o prošnji Ljub-Ijanskega športnega društva za nakup nekaj mestnega sveta ob obrežju Ljub-ljanice na Trnovskem pristanu- Je to svet ob LJubljanici in izlivu Malega grabna, približno 2800 kvadratnih me-trov, ki pripada že od 1- 1846- mestni občini in je športni klub preskrbel pre-pis te parcele na mestno občino ljubljansko- Športni klub prosi za dovolje-nje nakupa tega zemljišča že od 1- 1917-, vendar se je zadeva vsled zavlačeva-nja nemških občinskih svetnikov za-vlekla do sedaj. FinanČni odsek predlaga, da se svet, ki ni primeren za za-zidavo, proda športnetnu društvu za svoto 1500 K in sioer že okupirani del za 1300 K takoj, 200 K pa takrat, ko bo vlada tej prodaji pritrdila- Do tega časa pa naj se da svet športnemu društvu v najem za priznavalno pri6tojbino 8 K letno- — Občinski svetnik Stebi predlaga, naj se svet ne proda, ampak da športnemu društvu Ie v najem, občinski svetnik Bahovc pa povdarja precej sebično, da bi svet kupil za svoto 3000 K, pa naj bi ga potem pora-bil v katerekoli svrhe- Razvije se oštra debata, v kateri trdi obč- svetnik Bahovc, da kljub svoji ponudbi, da sam kupi dotični svet, varuje interese obči-ne in to popolnoma nesebično (!). Na ta izvajanja odgovarja g- podžupan, na kar se izvrši glasovanje, pri čemur je bil sprejetz veliko večino odsekov pred-log, kar g- žur>an izrecno konstatira-Izbris   generala   Boroeviča   iz    vrste
Častnfh občanov ljubljanskih« V imenu personalno-pravnega od-seka poroča občinski svetnik g- Pu-stoslemšek o izbrišu generala Bo-roeviča iz vrste častnih mesčanov ljubljanskih- Poročevalec izvaja:
Občinski svet je izvolil v svoji seji dne 5. avgusta 1915- takratnega povelj-j nika soske armade, generala Svetozara Boroevi^a za častnega meščana- Pri tem so *bili pac. v prvi vrsti merodajni oportimitetni razloeri- V dobi, ko ni bil nobeden narodno-zaveden Slovenec va-f ren pred ovaduhi, birici in rablji, se je ' hotelo pridobiti naklonjenost moža, o . katerem se je vedelo, da ima glavno . besedo kot poveljnik vojske na našem ozemliu- V kolikor se je ta namen z onim ukrepom dose^el. se da objektivno težko do?rnnti. Motivi, ki so svoječasno napotili občinski svet, da je izbral, si-prurno s težkim srcem, Boroeviča za častnega roeščana, so "bili gotovo plemeniti, soj jih je narekovala skrb za ugroženo bođočnost Ljubljane, skrb za številne one elercente ▼ nažem mestu, ki fo bili na sunui protidržavnega mišljenja in čuPtvovanja in nad katerimi je neprestano visel Damoklejev meč progona in obsodbe- Ti motivi so odpadli, čim se je razručil kavdinski jarem: pod katerega stjo. često škripaje z zobmi, morali uklamati pvoj tilnik- Zasijala nnm ie svoboda. Avpfrije, ki nas je z Mrem, z visl'onim in svinčenkami silila, da smo ji proti svojemu boljšemn prer*ričanju služili in robovali, ni več in z njo go izerinili s povrsia tuđi njeni • ^enrrali. ki po preje s krvavim meceni krotili zarobljene nirode in jim z ra-beljsko vrviro vcepljali poslušnost in pokr.^oino- Moč Av.?trije in njenih aje-nerflov spada sedpjj v nreteklost- Treba je ?edpj izbrisati tuđi zadnje spomi-ne nrtnje-
Zato predlnjram v imenu pcreonal-no-pravneara odjeka: SI?vni občinpki svr»* pkleni. da se bivšega pentrala av-stro-o^r^ke vojske Svetozara Boroevi-on, crta iz im^nikn častnih mesčanov Ijub1-*-Tic-lrih-   (Of'oi ravanje-)
Pr^dlog je bil pprejet. vondar je Tnačilrio. da pooij^lnodemokratični ob-činski svetniki ni^o glasovali zanj, marv^o ?:O c.~ vzdržali crlasovanja. Porr»"ila fin^nčnetra ođseka-Podžupan *• dr- T r i 11 e r poroča o porocilu knjigovodstva glede kapita-lizirania anuitet mestnih dolgov pri Mes^ni hranitnici in ?e poročilo odobri. Občinski svetnik Likozar poroča o računskim sklenu Me^tne hrani 1-nice za leto 1918, ki je bil predložen vsem občinskim svetnikom ter se sklep odobri- Poroča nato o računskem sklepu . Kreditnepa društva Mestne brani Ini ce za leto 1918, ki je bil istotako predložen občinskim svetnikom ter se odobri-Nadalje poroča isti poročevalee o poroci lu knjigovodstva glede stroškov za zđravljenje meetnih ubogih tekom leta 1918 ter predlaspa sprejetje in zahvalo lekarnarju ff- TrnVoczvju ter zasebnim zdravnikoro za njihov brezplftden trud Končno - poroda ittl poročevalec o po-roćilu i^oepodarekegs .orada fflede Uh ločitre. nekaterih    pare«] na Gradu Is ,
javna la«t* (Ta gro predvsem sa rasna nota-) Poročilo je bilo sprejeto-
Podžupan g. dr- Triller poda nato poročilo magistrata glede dolo-čitve najemdčine sa uradne prostore poitnega ravnateljstva v Kresiji, soli na Vrtači in pehotni vojašnici ter po-vdarja^da se je oenila najemščina za vse te^rostore na nad 21-000 K, poštno ravnateljstvo pa ponuja okrog 10-000 K, kar znači diferenco okrog 11.000 K- Na pred log g* župana naj se skuša doseći poravnava na ta način, da se mesto 21-000 K zahteva Ie 16-000 K najemšči-ne, sicer, 6e bi poštno ra\rnateljstvo ne hotelo sprejeti tega predloga, bi morala nastopiti mestna občina pravno pot- Ta predlog odseka je bil sprejet- G- podžupan poda nato poročilo magistrata glede določitve najemščine za uradne prostore južne železnice v mestni pehotni vojašnici ter se predlog odobri- Nato poda isti poročevalec poročilo odseka o dopisu upravnega odbora Mestne hranilnice glede odplačila dolga Na-rodnega doma ter povdarja, da znaša dolg društva Narodni dom pri Meetni hranilnici še 274.614 K 66 v, k čemur bi prišle triletne zamudne obresti, kar bi bilo društvo pripravljeno naenkrat plaćati- Občinski svetnik g- Kocmur govori proti predlogu, končno pa se po daljši debati sprejme z večino glasov odsekov predlog, da je tako odplačilo v interesu Mestne hranilnice, kakor društva samega-
Občinski svetnik g. Smole poda nato poročilo gospodarskega urada glede dobave službenih oblek mestnim slugam ter se po daljši debati sprejme predlog odseka in dovoli kredit 98-295 K, kateri znesek se izplača uslužbencem v gotovini, največ 3935 K, t- j* za ćelo opremo za osebo* Obenem se podaljša tuđi trpežnostna doba po-sameznih delov obleke*
Podžupan g- dr- Triller poroča nato o prošnji zakupnika mestnega ko-pališča v Ko lezi ji za nakup vrtnega salona ter se dovoli nakup, obenem pa rudi zviša najemnina za kopalisče od 1500 na 2000 K.
Poročilo stavbnega odseka*
Občinski svetnik g- Ružička poda poročilo stavbnega odseka o prizivu J- Augšutina proti odloku magistrata glede zgradbe neke lope ob Jer-nejevi cesti št. 231 v Šiški ter predlaga, da se priziv odkloni- (Sprejeto-) Poročilo   šolskejera  odseka-
Občinski svetnik g- Dimnik poda poročilo o dopisu poverjeništva za uk in bogočastje glede prispevka mestne obeine za trgovsko solo, ki se podr-žavi, ter predlaga, da se podpora 1000 kron Še nadalje plačuje letno- Obč-svetnik inž- Štebi predlaga dodatno, da se naj ta Šola razsiri tako, da bo do-stopna vsem slojem, brez izjeme. Predloga se sprejmeta-
Poroeilo obrtnega odseka-
Občin»ki svetnik g- Franchetti poda poročilo o dopisu poštnega ravnateljstva glede premestitve poštnega urada Št. 6 z Miklosičeve ceste na kri-žišče Tržaške in Rimske ceste ter to premestitev iz raznih razlogov kar naj-topleje priporoča- Poročilo se sprejme*
Poročilo olepsevalnega odseka-
Občinski svetnik g- P e t r i 6 poda poročilo državnesra gozdnega ravnateljstva glede oskrbovanja mestnih gozdnih parcel Pod turnom, na Gradu in v Klecah- Poročilo se odobri- Isti poročevalec poroča nato o prošnji na-jemnika mestnega kopališča Kolezije za zatvoritev Hribarjevega gaja za javni promet, kateri prošnji se ugodi-Končno poroča o ponudbi kiparja Aloj-zija Dolinarja za nakup umetniškega vodni'aka. Ta vodnjak bi stal okrog 30-000 K in ker so mnenja o umetniški izpeljavi različni ter pod Tivolijem sedrj ne kaže vodnjaka renovirati, «e vnamc dalj?a debata, v katero posezata posebno obČinjka svetnika g- Štebi in g- Kocmur ter se končno predlog: vrne ođseku in stavi eventuelno na dnevni rod kake nrihodnje seje. Pororilo ravnateljstva mestne klavnice.
Občinpki svetnik g- Kavčič poda porobilo ravnateljstva mestne klavnice «:lede razširjenja klavnice za konje ter predlaga, da se naknadno odobri že porabljeni izdatek 3365 K, ki se je po-rabil v te svrhe-
Poročilo upravnega odbora mestne elektrarne. vodovoda in plinarne o nrosnji prevoTnika Josipa Turka za zvišanie pristojbine za vožnje odstavi radi raznih nomislekov g- župan z dnevnega reda-
Nujni predlog-
Podžupan g- dr. Triller prevzame nato predsrsdstvo, nakar stavi g- župan nujni predlog glede izpeljave kanala pred konjušnico, kjer se nahajata1 sedaj dva odprta kanala, ki sta zdrav ju tamošnjega prebi valstva škodljiva ter predlaga. da se izvede provizorni kanal, ki bi stal 16-635 K pod pogojem, da da vojažtvo za ta dela potrebne de-lavce in eventuelni materijal na razpo-lgo, posestnik Soklič pa prispeva k stroškom zgradbe tega kanala, ki je tuđi v njegovem interesu, z zneskom 2000 K- Predlogu g. župana je bila pri-. mana nujnost ter se je predlog sprejel-
Končno poroča še g- župan o dopi-0Q glede proslave Vidovega dne, nakar
vpraSanja in nasvete, tako glede aprtv vizacije, odkladanja smeti v Holcapflo-vi ulici, glede prenosa mostu električne cestne železnice na Opekarsko ceeto, glede razširjenja Kolizejskega kopališča, glede zatvoritve Ljubljanice, razširjenja Mestne kopeli, glede klopi pred cerkvijo Jez- Srca itd- Gospod župan poda na razna vpradanja pojasnila in obljubi v nekaterih slučaj ih od-pomoč« ki je nujna potreba-
2upan dr. Tavčar je nato zaključil javno sejo, nal^ar je sledila tajna seja*
Izprelsott
Izpred mariborske porote.
Trikratni roparsld morilec
Maribor, 24. junija. I.
Danes se je pričela razptava proti trikratnemu roparskemu morilcu, Fran-cetu Kropcu in njegovim tovarišem, bratoma Francu in Alojziju Kodrič ter Jožefu Babšku iz Štatenberga, oziroma Pečk pri Slov. Bistrici.
241etni Kropec je obtožen takrat-nega z ropom dovršenega umora, po-sebej še drugah ropov, vlomov in tat-vin; brata Kodrič pa soudeležbe na enem teli treh roparskih umorov, potera soudeležbe Kropčevih ropov,vlomov In tatvin; teh slednjih ie kot soudeleže-nec obtožen tuđi Babšek.
Koise je Čitala samih teh sk>zo-dejstev1 prepojena obsežna obtožnica^ smo imeli utis, da je pri starosti teh mladićev, o katerih Kropec s svojimi komaj 24. leti najstarejSi, naravnost nemoj2roče, da obtoznica obstoji na neutemeljeni podlaci nezadostne preiska-yet kot je bila na pr. v slučaju umor-jenega poroenika Widmayerja. Toda takoj začetkom izpraševanja Kropca kot glavnega krivca, smo dobili utis, da se ie v okolici Slov. Bistrice in na bližnjem Pohorju lani še marsikaj zgodilo, kar imajo vsaj Kropec in brata Kodriča na vesti in kar Še ni prišlo na dan, kaj ti dva roparska umora na vo-jakih in en rop na sodnem slujfi iz Slov. Bistrice ter razne tatvine, so že za to razpravo prišli slučajno na dan.
Kropec in brata Kodrič so obtože-ni, da so dne 10. novembra 1918 pri mostu nad potokom pri PečkUi umorili Jakoba Motolna ter ga kot mrtvega oropali, nato pa vrgli v potok. Oba druga umora in ostala hudodelstva, izvršena že pred prvo omenjenim slučajem, so se sele tekom preiskave ugo-tovila.
Razpravo vodi sodni nadsvetnik dr. Ravnikar, obtožbo zastopa namest-nik državnoga pravdnika dr. Jenčič. Obtožence zagovarjata dr. Haas in dr. Schuman. ZasliŠevanie glavnega krivca, Kropca, traja ćelo dopoldne. Mali fant, Šibak, s £££drznim, lokavim obrazom — pravi tip popolnoma izprijene-ga zločinca. Bil je vojak, večinoma ubežnik, pred vojno je bil rudar. Ko se je izvršil državni prevrat, se je prikla-til domov z boljševiško idejo, č*eš\ Jugoslavija je zđaj republika, kjer vlada — kakor je sam trdil — popolnoma »F r e i h e i t«, kjer vsak lahko dela, kar se mu zljuM, kjer se lahko ropa in kolje Iiudi brez vsakega sodnika, brez vsake kazni. Da je Kropec s takimi idejami prepojen, uganjal svoje zločine, to potrjuleio ne Ie razne priče, tuđi on sam se še danes dela uverjenega, da ie bil tišti čas določen za tako brezmejno svobodo. (Dalje prihodnjiČ.)
Umor poročnlka Widmayerja — brez zadoščenja. Kakor znano, je umor vobče znanega topničarskega poročni-ka Widmayeria vzbudil širom Slovenije ogorčenje in sožalje. Prva tozadev-na poročila so nam to tragedijo sloven-skega častnika na korošl^i froaJi đi:'"i-ta tako. kakor da bi storilec Strukelj svoje dejanje storil iz narodnega so-vraštva in z že vnaprej določenim na-menom, poroenika Widmay_eria ob ugodni priliki spraviti ob živlienje — torei da se je šio za umor v popolnem pravnoveljavnem smislu te grozne be-sede. Zato je v narodno £yteč"lh kroKih zavladalo nekakšno ogorčenje, da je Štrukljev zagovor prevzel mariborski slovenski zagovornik. Toda, Že začetek porotne razprave pa Je pokazaL da to-zadevna prva poročila, kakor tuđi javna obtoznica nišo bila povsem utemeljena, zlasti ne ravno v glavnih toč-kah, ki so obremenile obtožbo na umor. Edina priča, ki naj bi bila slišala, da je Strukelj že pred dejanjem izustil gro-žnjo, da bo poročnika zaklal, je pod prisego svojo trditev umaknila. Pa tuđi potek dejanja je bil tak, da ie bi! nameravan umor izključen, kajti po-ročnikov kočijaž, kot edina zanesjjiva priča, je sam potrdil, da je poročnik na Štrukli a preje dvakrat streljal in da je bil VVidmaver bržkone med drugim in tretjim strelom zaboden. Tuđi Strukelj je obležal nekaj časa ranjen na cesti. Pri glavni razpravi se fe zajro-var jal z amnezijo, to je, duševno ne-zavestjo od frenotka, ko je Widmayer pričel nanj streUati. Njegov zagovornik dr. Rapoc je na podlagi tega nagovora stavil predlog na preložite^ JJ&h ravnave v svrho preiskave obtoženče-vega duševnega stanja po zdravnikih-izvedendh. Temu predlogu je oorotno sodišče v Maribora ugodilo. Kakor iz zanesljivega vira izvemo, so zdravni-ški izvedenci potrdjfi obtoženčev zagovor na amnezijo in umora obtoženi Strukelj je bil te dni brez nadaljne iav-ne sodnijske obravnave izpuščen Iz preiskovalncga zapora. Kot kurijoz-nost prve vrste bodi Se omeffjffla da
* h aiaM VfUumm mMmnmk
Sina 4.
»SLOVENSKI NAROD*, đat 25  jmiijm 1919.
147 ttcv.
tfovensko poroto y Maribora. — V jdobi, ko 90 zlasti na obraejnlh krajih jfesnlčni, zvertnski umori kar na dner-nem redu, se nam zćl pač nounestno, fce se Število dejanskih uiaorov pomno-žuje še — m justičniini umori — z ne-zadostno a temelj enimi javnimi obtož-bami. Žalostni konec poročnika Wid-mayeija bi Ini dosege! vsaj delno za-doščenje, da^Strukeii ni bil obtožen, kakor je ML ajnpak da bi obtožnica bila femernejša in pravilnejsa.
Izpred ljubljanske porote.
Cerfcniškf roparil pred poroto.
Obtožnica jih je dolžila ropau priprost kmet na deželi bi bil kvaliticiral njih dejanje z boljševizmom,    mogoce kdo  drugi  z  lahkomiselnostjo    neraz-sodne mladine — eno je gotovo: deja-nje, ki ga je izvršila    šestorica včeraj Iia zatožni   klopi sedeče    mladine,    je jena tzmed žalostnih posledic vojne, ne prvi in  ne  zanji  odmev  svetovne  ža-loigre. Šest mladeničev iz Cerknice v starosti od 18 do 24 let, se je ob prevratu vrnilo na svoj dom. So to: Anton Bavdek,    Jožef Mramor,    Franc Kebe, Uožef Braniselj, LeoDold Kos  U) Jožef Kranjc. V Rusiji, v Italiji in na drugih bojiŠČih so imeli priliko, opazovati pravo pesti in  način, kako se lahko priđe poceni do tujega blaga,    do    denarja. Isto so videll sedaj zopet doma:    dan na dan so hodili skozi Cerknico razni elementi,  ki  so  prenašali  laško blaso na Kranjsko in na lahek način »služili« v malo dneh vsote, za katere se je pe-hal človek v miru leta in leta, ćelo življenje. Kaj čuda,  če je pod vplivom teli jazmer lepega dne zmagala skušnjava. Ana Kebe"  rojena Turk, ki dela današnjim    obtožencem    družbo na zatožni klopi, je stopila nekega dne, ravnotaleo pod  vplivom  razmer,  kot soobtoženci, do enega in do drugega, češ: pojdite in storite tako in tako. Srne se. Tako £e  delaio tukaj  in  tukaj, tuđi  »Slove-uec«  pravi,  da je treba tihotapce prijeti  in jim  pobrati  blago.   (Obtoženka je menila notico v »Slovencu« od dne 3. aprila t. 1. »Neupravičeno trgovanje in veriženie«, ki jo je po svoje razla-gala.) In dne 4. aprila ob 9. ali 10. ponoći  se  je  zbrala  ćela  družba,    odšla proti Javomifcu,   oborožena s puškami in  bajoneti,  enim  ali  dvema  revolver-jerna in kolikor mogoče seveda oblečp-na v vojaške uniforme. V jutro naslecl-njega  dni  so prišle  žrtve:    vpokoieni linančni nadstražnik France   Mervic s svojo sestro Terezijo Mervic iz Sesijama pri Devinu, Martin Komove in Fran-Čiška Ivančič iz Postojne.    Imeli so se-"bcj   različno manufakturno blago,    na-jkupljeno v Trstu za več tisoč kron. Ob-Joženci so jih ustavili, vprašali po le-gitimacijah, laskih in  tuđi jugoslovan-;skih, jim dopovedovali, da imajo nalog, jpdvzeti jim blaga jih pustili že, da so nadalievali svojo pot,  a jih  zopet po-klicali nazaj, češ, da je poročnik zapo-ivedal, da moraio na vsak način blago joddati. Kakor so napadeni pozneje iz-!povedali, nastavil ie eden izmed šesto-Tice revolv, drugi namerili puske.Vsled {tega  pritiska   so  se   napadenci  morali vdati in izročiti svoje nahrbtnike. Triie jizmed »orožniške patrulje«, kakor so se ©btoženci izdajaJi, so Dotem  gnali na-padence proti demarkacijski Crti in iih itam pustili, ko so imeli priti do laskih Straž. Nato so se vrnili k svojim tova-jišem,    da si bodo    pozneje    razdelili plen, kakor pravi obtožnica, dočim tr-dijo obtoženci, da bi si vzeli zase samo, kar neobhodno potrebujejo, ostalo pa izročili občini. Vrnili pa so se tuđi napadenci,    in   sicer v Cerknico,   ker prvič nišo marali priti Lahom v  pest. drugič pa tuđi, ker nišo marali prepu-Stiti kar tako brez vsega    svoje    robe j tujim rokam. V Cerknici so ovadili za- j devo orožnikom, dokazali škodo s fak- 1 turami in dokazovali tuđi škodo na ođ- j išlem dobičku:    Mervic je trdil,  da bi ; bil prodal svoje blago v Ljubljani   nai- \ mani  za dvakratno nakupno  ceno. — | Orožništvo je storilce takoj izsledilo in jih aretiralo; sodnija v Cerknici je bla- ; go vrnilo  Mervicu in drugovom. Poz- i neje je bila aretirana tuđi Ana Kebeto- | va.   Bavdek je tožen tuđi še. da si je i prisvojil  razno blago,    ki  s^ je vrgla ! proč svoj čas    umikajoča sAtavstrijska \ armada na Rakeku    (telefonske stvari, sedlo,     vprežno     jermenje,     dvokolo, daljnomer itd.) v skupni vrednosti 175-4 kron in da si je na nepošten način pri-dobil takrat tuđi par volov, od katerih Je   enega  takoj   zakjal  in  m&so  potem po 4 krone  kilogram  razprodal,    dru-gega vola pa so mu oblasti zaj)lenile, on pa ga je pozneje šel poiskat in ga samovoljno zopet odvedeL, sklicujoč se pa to, da je kupil vole od nekega   narednika  za 500  kron.    Tuđi tega vola je ubil, meso deloma prodal,    deloma posušil.
Po zaslišanju navzočih prič in pre-čitanju izjav napadencev, ki so bili v Cerknici zaslišani, je stavil sodni dvor pod predsedstvom podpredsednika de-želnega sodišča gosp. dr. Fr. Regally-ja in prisednikov gg. svetniKov 2ebre-ita in Levičnika, porotnikom 9 glavnih In dve eventualni vprašanjl. Prvih šest vprašanj se je tikalo krivde posamez-nih obdolzencev na ropu, sedmo Ane Kebetove glede napelievanja k ropu; osmo in deveto je zadevalo Bavdeka radi hudodelstva ogoljufovanla države za demobilizaciisko blajjo, oziroma tat-vine volov; deseto eventualno glavno vprašanje glede daJežnosti tatvine Je bUo stavljeno, ako bi porotniki deveto vprašanje (tatvina ydIov) zanikali. Na Bavdeka se je nanasalo tuđi zadnje, eventualno vprašanie, ali ie Bavdek kupil sumliivo blago.
Državni pravdnik gosp. drf Modlc je vzdržaval obtožnjgo: da sp obto-ffuA od pertskovatoooi mritibi d»
i sano priznali dejanje, đanes pa se iz-govarjajo na »šalo«. Stvar je bila res-flo premišljena. Najprvo so se dogovorili« da si razdele plen med seboj, od« dajo blaga so izsilili od napadencev s orožjem v roki. K deianju jih je Kebe-
i tovka napeljaLa in iih ćelo učila, kako naj podprejo svojo zahtevo z brožjem. Narodna vlada je zahtevala oddajo vsega demobitizacijskega blaga#
Popoldne okoli pol 6. so pričeli za-govornikl svoje zagovarjanje, ki ie trajalo Čez dve uri. Dr. Pegan je poudar-jal, da so dejanje povzročili vefižnikl sami, ker je bilo ljudstvo nanje jezno. Obtoženci da si nišo bil svesti kakega kaznjivega dejanja. Omenja, da ie ćelo neki notar jaDlejii] nekemu ^roni kočijo in konje in oboje izročU nazaj Sele, ko je vlada v Ljubljani to zahtevala. Zakaj naj bi si torej priprost kmečki fant ne razlagal po svoje opra-vičenosti do enakega dejanja. Vse sku-paj imenuje Kopenickiado. Njegovim izvajanjem se pridružujeio tuđi ostali zagovorniki: dr. LavrenČič. dr. Tomin-šek, dr. Furlan in dr. Smole. Porotniki so vsa stavljena vprašanja zanikalt na-kar ie sodni dvor ob pol 10. zvečer iz-rekel oprostilno razsodbo nad vsemi obtoženci, ki so bili tako! izpuščenL
Spomnijajte se
Đruž&e sv. Ciriln m Metoda. Dnevne vesti.
—   Gosp. dr. Janko   Brcjc,   pred-sedn;k deželne vlade, se je včeraj vrnil iz Pariza.
—  Iz magisiratne službe. Ma?, svt. Evgen  Lah  je  bil   s  1.  aprilom   1919 pcmaknjen v \'I   činovni razred in mu podeljen naslov nadsvetnika. Mag. nad-svetnik Ivan Lavter je bil s 1. juni-jem 1919 pomaknjen v VI. činovni razred II. Dlač ston. Komisarju Fr. Š v i g -1 j u ie bil podeljen naslov ma?, nadko-misarja.   Vrt.   nadzornik   Vavlav   H e j-n i c je bil s 1. junijem 1919 pomaknjen v   VIII.   čin.  razr.  Gozdar  Vinko  Meti ikovi č je bil uvrščen s 1. junijem 1919 v XI. činovni razred. Pom. urad-nik pri rnesrni elektrarni Josip Kosi-ček je bil z dnem 1. juniiem 1919 imenovan   za   rač.   praktikanta.     Oficijant Ivan  Rakovec  ie bil uvrščen v  11. plač.   stopnjo  majr.   oficiiantov.    Upok. živjnozdravniku    Hugonu   T u r k u   je bi!o  začasno  poverjeno  tržno  nadzor-stvo proti primerni dnevnini in vsako-časni cxipovedi. Rač. re\*id. Raiku Bolta v z e r j u   se  je   dovclil   prostovoljni izstop iz službe s pravico do zopetne-ga vstopa do 31. dec. 1920. Pri mestni zp.stavl'alnici:   za   stalneza   likvidatorja Fran  P o j 1 š a k  v   X.   čin.   razredu   I. plac ston., za stalnega kladiščnika Ru-dols.  Juvan v XI.  čin.  razr.  I.  plač. stop., za stalnega cenilca Alojzij Vav-P o t i č.   za   stalnega   slugo   pa   Josip Jontes, plač stopnja obeh  teh  dveh se nakladno določi. Imenovani so bili: """•T.   M.iniir   .T^.nko   Runnik   in   Fran J a n č i g a j za m?cnsrratna svetnika v VII.   čin.   razredu,   komisar   dr.   Janko Vrančić za mag. tajnika v VIII. čin. razredu, stavbeni nadkomisar ingr. Župa n c  za ?tavb. svetnika v VIII. čin. razr..   c-?*'bri  ko^i.-ar  ATbert  Pože-n e I za stavb. nadkomisarja v VIII. čin. razr..   stavb.   pristav  Matko  M i k 1 i č 7r stavb. l-omisar;a v IX. čin  razredu, stavb.   asistent    Anton    Senčar    za stavb.  nadoficijala  v  IX.  Čin.  razredu, stavb.   asistent   Ferdo    Accetto   za stavb. ofic'iala v X. čin.razr., računski revident  Avjrust  Speil   za  računske-ga  nadrevidenta  v  VIII.   Čin.  razredu nisarnišM  nadoficijali  Josip  H a f n e r, Drajrotin  §eb e n \k   in   Janko  Kess-1 e r v VIII. čin. razr.. naslov se rm kas-reje doioč?. pis. oficiiali Alb^rt S e ž u n, A. Vrbovec in V.  Ci uh a   za   pis. nadoficiialc v IX. čin. razr. Pisarniškim asistentom   MuTačlcu,    Pupn:ku   in  Mo-horču  se   ie  prjdrž^lo  v  činovni   vrsti mesto   predoficljali   P.  Tavčarjem.   Dr-jcancem   in   Kolcšo.  Asistent!!   Mu;Pxku so se prizn?!! s 1. aprilom 1919 pre;em-ki X. čin. razr, s 1. oktobrom  1919 pa prejemki II. plač. stopnje teza razreda. Asistentu   Pupniku   sr>  se   priznali  s   1. aprilom   1919  preiemki   I.   plač  storsnje s 1. dec. pa prejemkj druge plač. stop. X. čin. razr. Asistentu  Mohorču so se priznali s  1. arribm  1919 preiemki  II. stonnie XI.. š 1. nov. 1919 r>a prejerrki I. stnonje X. čin. razr. Ofidial Mestne Iiranilnfce liub;\nrcke  Matiia Rode  ie bil imenovan za n^doficijala v V.  čin. razredu.   Preiemnik   pri   ravnatelj.stvu vžTtninskesca  zakupa  Ivan   Župan  ie bil   imenovan   za  provizoriČnega   nadzornika.
Nasadi in šetališča- Včerajšnji >Slovenec< priobčil je pod tem naslovom ćelo vrsto pritožb, katerim se vidi, da so napisane v namenu delati hrup ter na tem polju kosati se z >Napre-jemc. ki je imel do seđaj rekord v ta-kem pisanju! Gospod nezadovoljnež posega dalje nazaj, ter priče uja z >laj-nanjenK, hvali estetski čut policije, ki je to lajnanje odpravila- Nam sicer ni znano, ta bi bila policija to delo iirr-šila, vendar pa je lajnanje odpravlje-no- >Slovenčcv< dopisnik meeto, da bi e tega velikanskega nspefaa veselil, pa zabavlja na >izbrane< mestne %*■ btopnike, ki nišo imeli občutka »• zdravo počutje razdrapanih živoer, km-kor jih ima brezdvomno >Sk>venčev« dopisnik, # gospod Lj- Tem živcem Je morda v 'prvi vrsti pripisovati, če w*-hteva, da naj se Ljubljana kar čes noć vsa izpremeni; zatorej zabavlja na uli*
plinoT Smrad, kratkofcabavlja sploh na | vse, kar mu pod prate priđe.   Naloga t labavljanje je sicer najlažja, niti veliko premidljevanja  ne zahteva;    ali v dolgi vrsti teh   zabavljan] ne najdemo niti  enega praktičnega predloga*    Ca-sopisje  SLS  in  JSDS  zabavlja,   to  je res    V nestnem   sveta inajo pa obilo sa«topn ikov in če župan in zaatopniki JDS nidesar ne znajo, pa    naj   stavijo za8topiiiki prej omenjenih dveh strank svoje predlože in gotovo bodo prodrli, Če je položaj v resnici tak, da se miže* rija na cestah, pri plinarni, pri prahu in pri neznosnem smradu v resnici dajo  tako  hitro  odpraviti,    kakor    misli gospod >Slovenčev* Lj. Tuđi temu gospodu, mesto da kriči, bi mirno  sveto-vali, da naj nam pove sredstva, 8 ka-terimi se da plin zgolj ie z trboveljske-ga premoga tako fabricirati^ da  ne  bo. povzročal   nekoliko   smradu-   —   Odloč-na nevednost pa je, če se    gospod    Lj-spravlja  sedaj   tuđi   nad   mestnega   go-zdarja,  ki  je  gozdno  gospodarstvo  po-stavii  na načela,  ki  jih  mora    poznati vsako   gozdno   gospodarstvo-   V   gozdu pod Tivoli se ni ničesar posekalo, pač pa  se  je  na  nekaterih  mestih     trebilo, kar bi  se  moralo  že davno   zgoditi,   če hoćemo, da bode gozd    uspeval-    Taki napadi  ne  delijo  časti   ^Slovencu«,  ki se lahko informira prej kot  tiska take napade proti mestnemu gozdarju, kate-remu se mora priznati, da se pošteno, a ne samo pošteno, ternvee rudi pametno briga za gozdove, ki so mu izročeni v oskrbo- Če pri tem pade  to ali ono zdravo drevesee, se to nevednemu laji-ku mogoče čudno vidi, v resnici pa je Mio  potrebno!  —  Napad  na mestnega vrtnarja je istotako krivičen- Morda se temu gospodu da kaj očitati, ali očitati mu,   da   zanemarja     clolžnosti    svojega vrtnarstva, to je pa brezdvojbe popol-noma neutemeljeno- Park pred Jakopi-čevo lopo bo pač še lahko počakal, ker ima  mesto  dosti   važne^ših   nalog  nego je  ta park!  —  Proračun  za  leto  1920-izkasuje nepokritega primanjkljaja čez 2 milijona kron, in siceV čez 2 milijona kron pravega in čistega primanjkljaja, ki  se izkaže po  odbitku vseh mestnih naklad in vseh mestnih  dohodkov.    V ta proračun pa se še nišo postavila izvanredna  popravila  pri  ulicah  in   drugih napravah.. katera je povzročila vojska in se bođo morala vsaj deloma izvršiti-   Za to bo mestna uprava potrebo-vala še L500000 K, tako da danes skoro lahko trdimo, da   stoji    ta    uprava pred deficitom  4 milijenov kron.    Pri takih razmerah bi človek vendarle mi-slil,  da je naloga naših  javnih  listov, da ne  stavljajo  pretiranih   zahtev,     da ne vlivajo olja v ogenj, in da naj vendar  že  enkrat  pridejo  do  prepričanja, da je  glavna naloga  takih  glasil  opo-minjati   prebi val stvo   k  potrpežljivosti, ne  pa zapeljevati  tega prebivalstva  k zahtevam, ki bi jih    Ie Bog mogel    iz-polniti, če bi bil danes  načelnik drago plačanega magistrata-  Ali  apel na pamet je danes glas vpijjocega v puščavi. zatorej  bodo tuđi v  prihodnje    gotovi gospodie iskali  svoje slave  na močno doneeih,   do   neba   segajočih   zahtevah. dasi so v svojem srcu vsi najbolj prepričani,    da    zahtevajo nekaj nemogo-cega.                                                _r.
— Iz obrtttfške stroke. Občinski svet ie v svoji včera'šnj? ta^ni sej? skle-nil priperočati: prošnjo Viktorfa Sedeia za nrenos srostiln^^e k^rtcesfie iz hise št. 28 v hi?o §t 277 v Mnurerjevi ulici v Sp. Siški. Droljo Antona Težaka za r)°^elitev Tosfilivške koncesije, 'prošnjo Franje Rastoharjeve za podelitev |o^,^iln'?ke koncesiic po umrlem očetu Šarcu, prrjšnio Josipa Carl;ja zn pode-ItJev kavarn?H=ke koncesiie v Horjan-sik ulici št. 17, prošnjo Emila Moreia za podelitev koncesije za izdelovanje sodavice na Martinovi cesti 11 in proš-!no UČ^te^^ke tiskarne za poHe'itev kni'srotržnfske koncesiie. Odklonil je: prošnjo Karla PoIIaka m!. za podelitev dvrT' ""^ct^ni^tfih knncesfi, prošnjo An-tonn'e S?>rčeve za podelitev oz. prenos ^ostilnjške koncesiie. in prošnio Jakoba Boleta za prenos gostilniške koncesije v Nnvo ulico Št. 5.
UbegH deček. Pri liubljanskem mestnem masristratu se nabaia v varst-vu nekj neznan deček ki je bil dne 22. t m. no policiji prijet na Olavnem kolodvoru. Le sem se je. pod klopjo skrit, brezp-ačno rrinei'al. Dečko pravi, da je rojen 21. itinija  ln(Vi v Pilštajnu ter tja
r!<-+oion. da se piše Aloizii PobT: :n -dosedaj bival nri svoji materi Julilf. ro-jeni Ferlič v Pilštajnu. Oče Fran da je zaposlen kot čevljar v Dojenjem Mihol-cu. Ker je mati minuli teden baje ne-kam odšla. *o je šel deček iskat v Ljub-Ijano. Deček je za svojo starost pri-merne rasti, okrojfličen in ima kosta-njeve lase. Kot posebno znamenje mu je, da ima na pričetku levefca kazalca v polkrogu I1 A cm dolj^o brazs^tfno. Ker taki-le abežniki običajno ne govore res. niče, n| izklhičeno. da je tuđi Polakova izpoved iz trte zvita. Kdor bi vedcl o dečko kake podatke o istovetnosti. naj jih ćimpreje pismeno ali ustmeno na-znani mestnemu magistratu Uubljan-skemu.
Koaia splafibi sta se predvčeraj-Snjem proti večeru v PreSernovi ulici usluJbeticu aprovizacfjske pekariie ter đlriahi proti jdavni poSti. Tam sta bnt-nfla v Masrdičevo izložbo s tako silo, da sta razbila veliko izložbeno Sipo ter poškodovala Izložbeno bl%?o. Pri tem se ie en konj teko obrezal* da je, ko so
Ker ni bilo nič upanja, da ozdravi, so fa, ko le bil. piipcljan na določeno mesto, da ga rešijo muk, ustrelili.
Slovensko   planinsko   dmitvo   na-
znanja, da se Kamniška koča na Kam-niškem sedlu v nedeljo 29. iunija otvori. Oskrbovana bode s pijaco in jedili.
— Odlikovanje. Njegovo kraljevsko Visočanstvo regent Aleksander je odlikoval člana narodnega gledališča v Ljubljani Antona Danila povodom njegovega igralskega jubileja z redom sv. Save V. razreda.
Koroški begunci so se večinoma vrnili na svoje domove- Srbski vojvoda si je osvojil vojvodino KoroŠko ter nam rešil bit in stan- Venec Gospo-sveškl bodi mu v ponos- — S hvalež-nim srcem se spominjamo vseh onih, ki so segli globoko v denarnico ter s polno roko delili nam pomoč v dneh bede- Čutili smo, da imate KoroSce rea radi- Darovi so prihajali v obilni meri-Hvala in čast darilcem in bodrilcera-Naša hvala priđe iz rahločutnega srca vsem Vam, ki ste videli v nas svoje trpeče brate- Zahvaljujemo se javnim potom škofiistvu v Ljubij ni in Mariboru, mestni občini ljubljanski, denarnim zavodom in banknm župnim uradom in šolskim vodstvom, ljubeznjivemu zflruženemu ženst^Ti v Ljubljani, agilni Sokolski zvezi, vsem društvom za prireditve v nrid koroškim beguncem, sodiščem. glavp.rstvom, posebno voja-škim Vrogom. ki so ob vsaki dani pri-ložnosti poisiljnli nam darove svo^e bratske ljubezni- Vsem nabiralcem in darovaJocm bodi izrečena srčna zahvala. Društvu >Dobrodelnost< in g- Jan-K.ilanu, ki so nam dali na razpolago pišamo in pisarniske moči. bodi Bog obilen placnik- — A prav posebno rodoljubno hvaležnost izrekamo uredništvom ljubljanskih dnemikov. ki so vsak dan bili na razpolago našim težnjom in skrbem- Da se je javnost v toliki meri zavzemala za nas in našo domovino, zato gre Vam naša najprisrč-nejša zahvala. — Vrnili smo se, a ne vsi; bratfe naši iz Beljaške okolice in Ziljske doline bodo še naprej uživali begunski kruh- Prosimo Vas, nudite jim še nadalje svojo bratsko pomoč, do-kler ne bodo tuđi oni poinomočni državljani Jugoslovani- — Odbor koro-ških beguncev-
K vprašanju znižanja železniških tarif. Trditev nekaterih listov. da se po stari pogodbi ravna tuje podjetje južne železnice avtomatično po državni železnici, je po popolnoma neosnovana- Taka pogodba ne obstoji- LTpra-va južne železnice ima po dosedaj ve-ljavnem zakonu pravico določati tarifne cene in vrhovni državni oblasti pri-stoja omejiti njih visino, ako bi bila ta pretirana- Pri odmeri tarif s strani južne železniee bi prišli z ozirom na državne  železnice edino le tarifno po-
Ilitični   in   konkurenčni   momenti   v   po-j štev- Pri  zadnjem  zvišanju tarifov pa
I niti to ni bilo mogoče, ker je južna že-leznica zvišanje tarifov razglasila že 14- aprila, dočim so bili poviški na državni železnici objavljeni sele 2. maja« Jasno je tedaj. da je zvišanje tarifov na južni železnici bilo popolnoma neodvisno od zvišanja na državni železnici- — Ravnateljstvo državne železnice v Ljubljani-
Proga Trebnje - St Janž. S 1- juli-jem  t.  1-  izostane    na progi    Trebnje-
l Št- Janž na Dolenjskem dosedanji ve-černi vlak štev- 2657a. ter vozi mesto njega dnevno redno mešani vlak štev« 2G55a in to radi ugodnejše zveze na porold^nski Ljubljanski vlak Štev* 2215- Odhod iz Trebnjega ob 17*30, iz Mirne ob 177,2, iz Št- Huperta - Rakov-nika ob 17*59, iz Mokronoga - Bistrice
i ob 1807. iz Pijavice ob 1S*16, prihod v St. Janž na Dolenjsko ob 18*28- Ve-černi vlak štev. 2218 iz Karlovca nhna zveze na novo vpeljani vlak štev« 2G55a-
Proga Ljubljana - Kamnik. S 1-julijem t- 1- izostanejo na progi Ljubljana drž- kolodvor Kamnik popoldan-ski mešani vlaki štev- 2173, 2158 in 2157 ter se mesto njih vpeljejo dnevno redno vlaki štev- 2153a (odhod iz Ljubljane 14*10, iz Ježiće 14'23, iz Črnuč 14*27. iz Trzina 14'48, iz Domžal 14*56, iz Jarše - Mengša 15*06, iz Holmeca pri Kamniloi 1512, prihod v Kamnik 15*25), dalje štev 2158 (odhod iz Kamnik a 16*10, iz Holmeca pri Kamniku 16*23 ,iz Jarš - Mengša 1630, iz Domžal 16*40. iz Trzina 16*48, iz Crnuč 17*08, iz Ježiće 17*13, prihod v Ljub-ljano drž- kol- 17*25) *in štev. 2157a (odhod iz Ljubljane drž- kol- 1810, iz Ježiće 18*23, iz Crnuč 1827, iz Trzina 18*48, iz Domžal 1856, iz Jarš - Mengša, 19*05, iz Holmeca pri Kamniku 19*11), prihod v Kamnik 19*24-
Opročfen TAJenee - invalid- Na ljubljanski državni obrtni soli je bil te dni oproičen Karpl Cotič, doma s Krasa, ki je bil težko ranjen v Galiciji, pozneje pa sprejet v invalidno solo, kjer se je z vso vnemo lotil eev-ljarstva. To j« ie drugi vajenec, ki se je tekom zadnjega časa izuči 1 tega obrta pri čevljarskem mojstru Ivanu Ermanu, ki je šel svojima vajence-
• ma - invalidoma vedno radevolje na roko in jima tako pripomogel do last-nega boljšega zaslužka«     .   -
Bivii    sloveatki UgiJenar-^Tastiiik,
obrambo domovine ter bil nato na last- -no prošnjo vsled bolezni odpuficen, prosi sedaj za kako primorao službo bodisi kot uradnlk pri kakem denar-nem zavodu ali podjetju- Zmožen je v govoru in pisavi slovenskega, nem-škega, srbohrvatskega jezika, sna deloma laftko in čeiko- Omenjeni je seda} brez kruha in se le s težavo prežlvlja-Sato prosi slovensko javnost, naj mu kdo dobrohotno poskrbi primerno me* sto, da bo mogel ▼ prvi vrsti preživ-ljati sebe, potem pa skrbeti za priletno in bolehno mater, ki je brez premoie-nja- — Cenjene ponudbe sprejema is prijaznosti  uprava  lista.
Nov izum« Beograjski listi poroca-jo: Dušan Kukrik in Anton Marega sta iznašla nov način konstrukcije loko-motiv in stro je v za ladje, ki se bodo kretale brez porabe premoga- Svoj izum sta ponudila naši državi na od-kup za tri milijone dinarjev-
Mlad junak- Dne 7- junija zjutraj je padel na koroški fronti, zadet od granatnega drobea prostovoljec Evgen Koštial, bivši četrtošolec novomeške gimnazije- Rojen je bil v Kopru leta 1903, bil je torej po letih Še otrok, a po postavi, moči in glasu že moŽ« Od« kar mu je lani umrla mati, ki jo je nad vse ljubi I, je imel samo en ideal: »nabiti laske burice in proklete Svabe<, kakor se je izražal- Kako je bil žalo-eten, ko so ga določili za strazno službo, ne pa za boj! In vendar — ravno ko je stal na straži, ga je dohitela smrt- Kako si je želei biti vojak in se boriti za čast Jugoslavije, se vidi Iz tega, da j© rekel na okr- glavarstvu, da je rojen 1- 1901  (da ga ne bi zavrnili!)
Trlje mladi inteligentni Rasi, ki so bili primorani pobegniti pred bolj-ševiki, iščejo primerne službe, da bi se mogli preživeti. Jeden Izmed njih je po pokliču geometer, drugi agranom i ti tretji akad- slikar, ki je usposobljen učiti risanje na srednjih solah. Spre-jeli bi pouk ruščine v rodbinah, sploh vsako primerno službo, ki bi jim omo* gočala skromno življenje- Blagohotne ponudb© naj se pošiljajo na naslov gospe Terezine dr- Jenkove ▼ Ljubljani, Jurčicev trg 3, II-
Begnnec, odpuš5en vojak, Želi vstopiti kot krojaški pomočnik v kako krojaško delavnico- Ponudbe naj se pošiljajo na posredovalni urad za be-gunce v Ljubljani,  Dunajgka cesta 88-
—Darfla za naše vojake: Ljubljanske pehote v Gorotan v obliki perila, berila. smodk.tobaka, ali tuđi kronc za priboljšek na Vidov dan je prišel prosit in iskat polkovni župnik Škerjanec. Ker je pošta še precei negotova in počasna, spreime tuđi pošiljatve na gotove po-samezne naslove (ime in stotnija). Ta darila naj se prinesejo ali pošljejo do četrtka zvečer v pisarno slov. rud. križa Poljanska cesta 4, ali v hotel Slon sobn^i št. 77 oziroma k vraterju.
Begimec, krepak, neoženjen, po pokliču tesar, prosi za službo gozdarja, paznika ali kaj sliČnega. Natančnosti se poizvedo pri  posredovalnem  uradu za
Lkegunce v Liublian*. —Umri ie v deželni bolnici 18. t. ra. gosp.  iKnac   SimerŠek.   orožnik  v p. Blae r.v\\ spomm.
Iz Hrastnlka. Obe podružnici Ciril-Metodove družbe imata v nedeljo pri Rosu občni zbor, na kar se vrši isto-tam veselica s plesom in srečolovom. —. Je to prva večia prireditev po vojni v tem narodno malo zavednem kraju. Prosimo za to tudi.okoličane, zlasti Trboveljce in Dolane. da se veselice udeleže, da nam prinesejo novih stl v narodnostnem delu. Oostje se v Hrastniku menda §e nišo nikdar dolgo-časili. zato. kdor se hoče v nedeljo za-bavati, pridi v Hrastnik! — Občni zbor in veselica se vršita ob vsakem vremenu.
Kino Ideal predvaja te dneve Izbran spored, obsegajoč dva prvovrsrna filma. Prvi je trodejanska burka »Pa-vel In Tedy«, kjer mora igrati nerodni in raztreseni profesor, da re§i brata-dvoička preteče kazni, uIoko Živahnejra in galantaega ooročnika. Seveda se mu vsak nastop temeljito ponesreči, kar vzbuja v gledalcu najveselejše razpo-loženje, zlasti ker ij?ra to dvojno ulosro najboljši in najpril'ubljenejši filmski komik Pavel Heidemann. — »Apostol revežev«. ievnaslov lepemu In canliivemu igrokazu v treh delih z Valdemarjem Psilandrom v naslovni uloid. Na zaleđu lastne ne-srečne usode privede iunak zapeljanca nazai na pravo pot \n v naročfe po-5teneg:a dekleta. — Spored ni za mladina. Zadnja predstava ob vsakem vremenu na vrtu. Svira izvrsten dejla-liš*ki orkester. — Kino'Ideal._________
Vremensko poroSlo.
TUIm tad mtiem M*t             Srtiafi mM tok 7* mm.
— I   Čm*     StiiIC    i&
»oj«.   ?mm   |2S__________
24  2. pop   733«    108     brezvet.     oblačno .   9. zv.  7314    108    sr. svz.          đež
25    7. zj. 732 4     10*3     si jgz.      oblačno
Padivina v 24  urah 26 5 mm — Sredni^  včera'^na t^mnsratu^a ITV, normalna 187°. — Vremenska napoved za Jutri; Večinoma ieo toplo in mirno vreme.
Darnlte sa našo
Mak« drattol
147. *tev.
,s»jUVCM»KI ******* «nt M. Jaoifa t»*&
Str u O>
Kulturo.
Iz SfedalBke pisane. Vodstro dramskega glcdalisča prosi vsa dramatična društva, čitalnice m privatne osc-be, ki imajo izposojene igrokaze, libre-te, vioge, knjiaf itd. od Dramatičnega društva v Ljubljani, da jih ntmudoma vrnejo in pošljejo v Dramsko gleda-iišče.
Dva zanimiva operna večera.   Po
daljši pavzi so uprizorili v nedeljo Čai-kovskega  »Jevgenija     Onjegi-na«. In zopet se je pokazala njegova izredna    priljubljenost    Ob&nstvo    je hitelo v gledališče trumoma,  kakor bi šio  za  operno  premijero,   hiša je  bila mahoma   razprodana,    postavili  so  še stole, a mnofco oseb ie moralo oditi, ker ni dobilo več prostora. Uprav čudovita popularnost,    ki ga uživa ta na našem odru Smetanova »Prodana nevesta« in Cajkovskesa »Onjejdn«, naj bodo vodstvu v bodoČe migliaj, kako sestavlja-ti repertoar. Ćajkovskega  »Pikova dama«   Smetanova   »Tajemstvi«  in  Dvo-rakova »Rusalka« bodo v prihodnji sezoni brez dvoma istotako središče interesa pri naši publiki, ki ljubi   predvsem    slovansko    glasbo.      iNedeljska predstava je bila zanimiva tuđi z ozi-rem   na  pevca    naslovne   vloge,   gosp. Levarja: kolik napredek od premijere, kako lepo se mu je razvil glas v solidni ljubljanski atmosferi!    Bili  smo  ga veseli. Dojiljo je pela prvic nanovo angažirana mezzosoDranistka, ga. Ožego-vićeva: zdrav glas, zadostna igra, lepa pojava, a na odru še začetnica,   ki pa obeta več, kot je mogla tu nuditi. Balet je bil nanovo aranžiran ter se je pre-zentiral   z   dvema   !«aroma   Dredolesal-cev izdatno ugodneie.    Tuđi  balet bo treba pomnožiti za bodočo sezono, angažirati več rutinirank ter gojiti halet-ne in pantomimske večere v dosti več-jem obsegu ko  doslej. Letošnji poskus se je obnesel prav    dobro.    Seveda je treba še  najresnejšega  Šolanja. — Si-nočnja  »Madama    Butterfly«   je  imela v gosp. Stepniowskem novega Pinker-tona. Izkazal se je vsestransko: mož je muzikalen, prinaša vse vestno. nepotla-čeno,  izgovarja vzomo razločno,    na-glaša besede pravilno, po.ie ritmično in vedno okusno ter igra simpatično. Po-f>olnoma   obvladati   tako ulogo   z   eno samo skušnjo, je umetnost. Gosp. Step-riowski zasluži torej vse priznanje. — Se 14 dni je do konca naše prve operne  sezone.    Publika  hvaležno vztraja. Kakor    čujemo,    se pripravlia še   ena operna novi teta: Adamov klasični, veseli   »Postilion  iz  Lonžimoa«.   Žačetek s »Prodano« je bil izvrsten; pričakuje-mo, da bo konec vreden začetka. Gosđ. Drvota    je    dosegel v Pragi s svojim postiljonom  višek  svoje    umetnesti  in priznanja.    Zato se nadejamo naibolj-sega.                                          —a—
»Glasbena     Matica«   v   Ljubljani.
Spored II. produkcije v sredo, dne 25. jimiia 1919: 1. Bayr - Halevv: Fantazija na motive iz opere »Židinia«. Na klavir igra gdč. Vera Gogala. Sola gdč. K. Praprotnikove. V. razr. 2. f!ubay: a) Molitev, b) Bolero. Na gosli svira %. Janko Pompe. Šola g. J. Vedrala. V. r. 3. F. S. Vilhar: a) »Kam?«, b) »Ukazi«. Pesmj. Poje g. Ivan Repovš. Šola gosp. M. H ubada, I. razr. 4. MendeJssohn: Pe-sem brez besed v G - molu. Na klavir igra gdč. Verena Josin. Sola gdč. Dane Koblerjeve, VII. razr. 5. J. Pavčič: a) > Padale so cvetne sanje«, b) »Pastari-ca«. Pesmi po.ie gdč. Helena Mlinar. Šola g. M. Hubada, ITT. razr. 6. Mos-zkowski: Bolero. Na gosli svira gosp. Aloizij Sonc. Sola g. J. Vedrala, V. razr.
7.  J.  Offenbach:  Arija iz  opere  »floff-mannove pripovedke*. Poje ga. Marija Golobič. Sola g. M. Hubada, V. razred.
8.  a) Mos^kowski: Melodija, op. 54. b) Godard: Sćrćnade Florenttne, op.  126. Na klavir  ijrra cd-?. Zor?. Z^rnik.  Sola g. ivi. Dole'ševe, VII. razred. 9 a) J. Pro-chazka:  »Tak si  lepa«, b)  E. Adarnič: v-Jezdec«. Pesmi poie gdč. Helena Mlinar. Sola gosp. M. Hubađa. III. razred. 10. a) L. van Beethoven: Romanca, op. 50:   b)   Schtibert:   »Čebelica«.   Na   gosli svira  gdč.   Emilija  Poženel.   Sola  gdč. Hajekove. VI.  razred.      1L  J. PavčiČ: »Mehtirčkf«. (Iz 2upančicevega »Ciciba-na«.) Pesem Doje gospa Marija GolobiČ. Sola g. M. Hubada, V. razred.
Knjige i Časopisi: Prvi broj novo izlažećeg >UniYerznma<: — biblioteke za filozofiju i prirodne znanosti — počinje sa raspravljanjem teme >O temelju izradnje naše jugoslavenske kul-turec- Rasprava se u tom broju proteže specijalno na promatranje >kauza}-nog procesa kao- vrhovnog prirodnog zakona«- Nakon kratkog pregleda o 6tanju današnjeg naziranja na svijet — naše današnje kulturne zgrade, prelazi se na prikaz metode; kako imamo da gledamo prirodu i dogadjaje u njoj-Oslobadjajući se od dotadanjega kon-vencijonalnog načina gledanja prirodnih pojava >onako kako nam se ukazuje«:, prelazi so poglavito na promatranje kauzalnog procesa, koji sve pojave prouzročuje i biće im sačinjava* Kretnja se spoznaje kao rezultanta kauzalnog procesa, koji je u sužtinu proces utjecaja materijalnili pojava jedne na dragu; sve materijalno ili supstancija Ino upoznaje se pak kao objektivacija tog procesa- Nakon ove metafizične osnove novog naziranja na svijet pokušava se prebroditi jaz ifc-mećju filozofije i prirodnih znanosti. U tu svrhu razglaba se s jedne strano Newtonov zakon* gravitacije I treći Keplerov zakon, to dobivaju novu interpretaciju, dok &e e druge strane postavlja nova kozmološka hipoteza koja * mol* osloniti a* om g»Jron» Na !*■
melju spoznaje biti materija, kretnje i sile, a oslanjaju« b6 na postavljenu M-potezu o postanka našega sunčanoga sustava, dobiva hipoteza značaj teorije; iz iste se izvodi novi prirodni zakon — zakon objekti vadje — koji upoznajemo kao zakon eksistencije, razvitka i svrsishođnosti ujedno Ovim se nalazi most koji je napokon kadar spojiti do danas dubokim jazom razstavljenu filozofiju sa specijalnim znanostima- Kao nastavak započete teme slijedeće u 2- svesku: Kauzalni proces kao temelj biologije: ova će rasprava imati pridonijeti dokaz jedinstvenosti anorganske i organske prirode, te pokazati zakon koji je obima zajednički- Fasprava je napisana po g-I>ušanu Grabić, a može se naručiti u komisionalnoj nakladi sveu?ilištne knijžare Stj- Kn^li, Zan-eb; cijena S K-
Gospodarstvo.
Merkur:
Promet v nai! drž&*!.
Ko sem čital članek v Tribuni dne 8. t. m., kjer je izražena trditev, da ćele lopovske bande v zvezi z lopovskim uradništvom nemške in madžarske narodnosti ovirajo vspostavjjan^e varnosti in reda, da je uretfiiev tepa vprašanja živlienskega pomena, da treba na;strožiih korakov proti zlikovcem, sem zadovoljen vzkliknil: vendar enkrat se je oblasti po<?umen mož! In če tuđi bode v Članku navedeni rok 14 dni za ureditev prometa brez-dvomno prepičel — jasno je, da bo sposoben mož z železno metlo očistil prometne ceste prav kmalu — le pra-vega, neustrašenega je treba najti!
Po poteku polletnega nereda in korupcije na železnicah zavračam to-lažilne besede sanjave^a idealista „tuđi to se bo uredilo" — bič v roke in „ven iz tempelna"—to je edino, kar je se more zgoditi. Le par slučajev naj navedem, ko sem potoval iz Slovenije v našo prestolico. V Bosanskem Brodu sem po nalogu domaćega podjetia kupil vagon plinskega olja. Pri plačilu mi v trgovskem pismu dostavi tvornica, da šaljem „pratioca1*. Na moje vprašanje zakaj to, prejmem odgovor, da brez spremljevalca pošiljatev v 2—3 mese-cih ne bodemo prejeli! Ne zadostuje, da je bilo dovelj praznih vagonov, koje se vsak hip lahko natovori na kolodvoru, denarnica „beglajtara", s kojo naj se lopovske železniške urad-nike med potjo nasiti, naj bo edino sredstvo, da dobimo blago ! Brzovozna pošiljatev iz Slovenije v Osijek je rabila n. pr. 50 dni! Čitali smo, da je 1400 vagonov sladkome repe zginilo, vsled pomanjkanja premoga. Pri raz-pravi o dobavi premoga se pa prito-žuje slovenski poslanec, da na stotine vagonov ne priđe pravočasno praznih iz Hrvatske. Pošil-atve v Zemun gredo več, tednov. Pisma in brzojavi v Beograd, Bosno in ćelo sosedno Hrvatsko — vsakdo ve — kako je!
Naj povedo naši trgovci in pod-jetniki, koliko se je pokradlo blaga, (tuđi lesa), v krajih, kjer je živeža v največji obilici! Kaka Skoda se dela osobito pri blagu podvrženemu pokvari, Če se ne zamasi madžarskim železničarjem, tem jastrebom, zrela z bankovci — izkusila so tuđi naša in-dustrijalna in aprovizaciiska podjetja! Stotine milijonov to so številke izgube v računu državne izgube! Ne pomanjkanje, ampak brezvestnost in tolovaj-stvo so vzroki teh« zločinov. Vkljub lakoti v Nemški Avstriji so tamkaj pošiljatve veliko boli varne, gredo hi-treje in kadar naša vlada blagovni, poštni in brzojavni promet s to sosedo dovoli, vedno opažam — kako blizu je Dunaj in kako daleč naš Beograd, kjer bi naša obrt in trgovina lahko tekmovala in našla zaslužka pri obnovi prestolice in ćele Srbije!
Kaj čuda, če se pri nas zahteva nebroj izvoznic za Nemško Avstrijo! Naš narod hoče defati in išče vire do-hodkov I Hrvatski kolegi trgovci naj mi ne vzamejo v zlo, če sem se po-smihal notici, da se tamkaj studira projekt posebnih trgovskih vlakov v Pešto in na Dunaj. Brez zamere — urediti je treba poprej doma navadne vlake — potem gremo v svet.
Prve gospodarske posledice ureje-nega prometa bodo: pomnožena produkcija vsega blaga in izdelkov, vse-stranski zaslužek, oživljenje veselja do dela in podjetnosti. Enakomernejša in cenejša preskrba državijanov z vserai potrebščinami, ki jih pridelujemo, vsled tega tnanjša odvisnost od naših vele-sil pokroviteljic — Čim manj njihove moke in masti prejmemo, tem manjše bodejo naše obveznosti — branimo se torej neproduktivnega. kredita 1
Kako napraviti red?
Smotreno vodstvo železnic na podlagi zares dobro zasnovane organizacije! Knergičnemn organizatorju krmilo v roke! Ali je potem Srb, Hrvat ali Sfovenec — to ne vprašamo, kateri izmed njegovih pomagačev priđe v Beograd, Zagreb, Sarajevo — nara vse eno.
Ukaze vodstva je brezpogojno iz-
Clnjcvati in izvriitev nadzonije stroga ntrolal   V rezervi dote« aott —
imamo jih ml kontrolora <te panika — aa potejn — lopovom brco — kras pardona in tit jih je treba tuđi JOOaa-poditi v enem dnevu!
To je ▼ enakem Interesa vseh slojev in prebfvatov vaeh traje* naše države. Nadatjne take ogromne Urode ne moreno otrpeti — anstime na jesen, ko bo blagovni promet naresel, na sklep miru, ki mm odpre daty*e pm-metne ceste in slednjiC — pomislimo todi na ogled pri lraltnrno višjih na-rodih, koji išCejo stika z nara in — precenjujejo naše rarroere.
Strojne tovarne tn livarne.
V posvetovalnici Jadranske banke se je vršil v nedeljo, dne 22. jtmij« do-poldne ustanovni cbčni zbor nov« <lei-uižke družbe »Strojne tovarne ia livarne d. d.« Ustanovilo sejo je otvoril ve-leindustrijec gospod Vinko M a j d i c, ki je predvsem konStatiral, da ie na-vzoč ves delniški kapital, zastopan z vsemi delničarii nove delni^ke družbe. Omenil je predvsem. da znaša delniški kapital za enkrat 6,000.000 kron, da pa ima družba pravico, s sklepom občnesra zbora zvišati kapital na 10,000.000 K. Gospod dr. J. Ažman je nato podal kratko zs:odr\Tino ustanovitve nove delniške družbe. Predložil ie od vlade potrjena pravila delniške družbe, ki so bila od delrdčarjev soglasno spr^jeta, V smislu dnevneeca reda se ie vršila nato po pravilih družbe volitev upravnoga sveta in nadzorstva. Ta volitev se je vršila na predio* £osp. profesori a ravnatelja R e m c a per acclamatio-nem. Za predsednika trpravneea sveta je bil izvoljen predsednik zveze indu-strijcev, veleindustrijalec s:osp. Vinko M a } d i č. Za podpredsednika je bil določen tovarnar fcosp. Avjmst 2 a b-k a r. Nadaljni Člani upravnega sveta so: ravnatelj Jadranske banke eosp. A. Praprotnik, ravnatelj Ljnblian.ske kreditne banke rosp. V K r o f t a, od-vetnik dr. J. Ažman, mestni žunnik srosp. Barle, tovarnar roso. Alojzij Vodnik, veletr^ovec jrosp. A. Š a -rabon in kost*,  dr. Mohorič.
Za predsednika nadzorstva ie bil izvoljen veleindustrualec jroso. Peter Kozina. Nadalina člana nadzorsh'a sta: ravnatelj Jadranske banke kosd. Avjjtist Tosti in veletrgovec jrosp. Meden.
Po končani volitvi ie pređlasral sr. dr. Ažman, da se t>o končanem usta-novnem občnem zboru vrši takoi izvanredni občni zbor. kateresra naloga nai bo. da sklene nskun tvrdk G. Ton-nies, strojni oddelek, Maksa Samassa in Kastelic & Žabkar v Ljubliani z vsemi industriiskimi in oomažntr^i napra-vami po poeoiih, kakor jih je s prej-šnjimi lastnild doeovorila Jadranska barik^ kot ustanovnica.
Ti izvanredni občni zbor, ki se ie vršil neposredno po ustanovnem občnem zboru, je soerlasno spreiel predlagani nakup. Nato ie pođal ravnatelj »Strojnih tovam in lfvam« inŽ. uostj. Josip Boncelj poroČilo o obratova-nju in onranizaciii noveira Đodietja. Omenil je, da podjetje sestoii iz Štirih obratov: iz stroine«ra, iz kovinskeea, iz elektrotehničneza in iz zvoname, F^red-ložil je program fabrikacije, ki obse^a vodne turbine stroie za obdelavanle lesa. transmisije, Železne kotiStrukcile, ventilatorje, centrifugalne sesalke, armature, osmjesrasne briz^alke, ČrDalke, cerkvena oprava in na vsemosoče od-litke. železne, iz medi in brona, za že-leznice. rudokone itd. Posebno ie opi-sal tndi ob^o^tev obrata slavnoznane zvnn^rne »Samassa^, kateri se je pridružila domača zadružna zvonarna.
Po poročilu a:osn. ravnatclia zapo-sluje podietje »Strojnih to\ram in li-varn« ta čas 40 uradnikov In 410 de-lavnih moči. Vodstvo podjetja imata ravnatelia rosp. inž. Boncelj in te. dr. Milan V 1 d m a r. Komercijelno vodstvo ima gospod prokurist K. Go-v e k a r. Svoie poročifo je konca! ravnatelj ? navedenjem dejstva, da so vsi oddcitf podietja v polnem razvoju, dobro f)rc skrbi jeni z na ročili in da obe-tajo podjetju lep uspeh.
Predsednik upravnejca sveta ^osp. Vinko M a j d i č je v zakliučnem jro-voru izrecno opozoril §e enkrat na veliki pomen noveea podjetia za narodno gospodarstvo države jn se zahvalil Jadranski banki za inicijativo, predvsem pa nienemu neumornemu gospodu rav-nateliu.
Zastopanje sapa^in in zavarova-nja v Am«riki- Kraljevemu poslanst\*u v VaMngtonu je mini^trstvo za vnanje zadeve naročilo. da v vseh stvareh, ii se tičejo sapuš^in in zavarovania v Aroeriki, zastopa koristi državljanov celokupnega kraljestva SHS- Obraćati se je v vseh teh zadevah do ministrstva za manje zadeve in sioer preko pra-vosodnega ministrstv* ter predložiti ▼sa potrebna dokazna sredstva-
O čekovmem prometa. NajmanJ znani izmed vseh vrst čekov so trajni čeki. Dunajska poštna hrmnilnica jih je vpeljala sele par let pred vojno. Vendar so se v bivSi Avstriji kmalu vdomafili, ker so v vsakdanjem protnetn zelo vpo* rabljivi. Upati smerno, da se jih bo tudl naše občirrstvo ▼ čekovnem prometu z fiaSim čekovnim oradom rado poslaže-valo. Lastnik čekovne«« račtma, k! mora teplačati istemu preiemnffcn v ređ-njb obfokih (mesečno. na dva meseca, četrtletno itd.) in vsakokrat v fstem mesku in istega dne meseca, lahko na» roči čekovnemu vnda ta izplačfla z en-kratn^m čekom. Ta ček se imenuje trajni ček. Izpofn! se trajni ček ravno tako kakor imenskl prfpfSc m mmo ie sle-deCa prtpomba: »ML vsakega ma m * ** pffiUpa mtoš* » womM A.
ĐL v C«- ali pa: »1. febmaria, 1. mala. L avgusta in 1. novembra vsakega leta nai se do prekfica pripiše čekovnemu računu 3t... A. B. v C« Na pođiasi ta-ke^a trafnega Celca fzplačnje, oziroma Piipistilci Čekovni wad v doloCenih ro-kfli tofiko Časa, đdđer lastnik račtma ne frekHće trajfiefm čeka. Ako pade za iz-piačito dotočeni dan na nedelto, se \z-pUča octroma pripiie znesek naslednje-ga dne. Vsak traim ček mora ime ti pri-pombo »do rreklica«. V pripombi, kdaj da naj se Izplačuje v gotovini, naj se navede, katere^a dne nai Čekovni urad nakane Irnlačilo in ne, katerega dne na| §ek v resnici izplača. Lastnik računa je dolžan paziti na to, da se trajni ček prmvočnsno rrekiiče. Preklic se mora izvršiti pismeno in čekovni urad tuđi pis-meao potrdi, da je prejel preklic traj-nesra čeka Za ever+nelno ?Vodo, ki nastane vsled tega, ker ni bil trajni ček pravočasno prektican. ali pa v prekllcu natančno   czn^čen. ne iarfči    čekovni
urad. V katerfh slikaj f pa naj te poshn
zimo trajnega čeka? /aki slučaji so ze-i lo pogosti! Plačevat- moram stanovanje vsak mesec ali : ftrtletno. Ce sem lastnik Čekovnesra ra: ina, napfšem trajni ček, s katerim nar u\m čekovnema uradu, da nai izplačr" i prvesra vsakeam meseca hišnemu posr etniku najemnino. S tem sem si prihrar jl, da mi ni treba hoditi vsak mesec k hišnemu ffospodar-ju plačevat najemnino in s tem tratitf «jas. V službi imam deklo. Vsak mesec ji moram iznlačevati plačo. Napravim trajni ček in s tem je vse odpravljeno. V pisarni imam tri strojepiske. Napravim tri trajne čeke jn čekovni urad jim bo na moj račun izplatieval mesečno plačo. Isto napravim za 4 pomočnike v: proda jalni, glede mesečnih prispevkov za športno društvo, KleJ zavarovalnine itd. Iz tes:a se razvidi na kako mnogo načinov lahko vporabliamo trajne čeke i i: da ic le želeti, da se obČinstvo sezna-* ni ž njimi in se jih poslužuje.

(Naša izvirna porodila,)
JUGOSLOVANSKA    FINANCNA KOMISUA   V   LONDONU.
London, 23. junija. Jugoslovanska finančna komisija na mirovni konfe-rend v Parizu prispe te dni v London, da nakupi razne potrebščine za industrijo in poljedelstvo v opustošenih krajih Srbije in drugih pokraiin kralje-stva SHŠ. Misijo SDiemlja dr. Stajano-vić in tajnik trsrovinskega ministrstva v Beogradu. Angrlija bo sprejela misijo z  najveČjimi simpatijami.
MINISTRSKA   KRIZA   V   ROMUNIJI. — FIASKO   IMPERIJALISTICNE POLITIKE.
Pariz, 23. junija- Vaš korespondent je dobil te - le informacije o krizi v Ro-muniji: Romunska ministrska kriza je nastala vsled intransigentnesca stališča ministrskega predsednika Bratianu y vprašanju Banata in Transilvanije. Bratianu je pod vplivom Italije odbil prijateljski sporazum z Jugoslavijo, ter nasvetoval kralju Ferdinandu, naj odkloni podpis mirovne pogodbe. Vče-raj se je vršil v BukareSti kronski svet, ki bi naj končno odločil o tem vprašanju. Pričakuje se, da bo Bratianu svojo demisijo. Njeaoy naslednik bo Take Jonescu, ki ie pristaš balkanske konfederacije, ki bi nai temeljila na fiajintimnejšlh odnošaiib med Antanto, Romunsko, JusoslavUo Poljsko ia Će-ho - SJovaško,
VILJEM   UTEČE   IZ  HOLANDSKE.
London, 23. juni ja. Pariški korespondent »Daily Telegrapha«, Perceval Landon, pripominja k sklepu narodne skupščine v Weimaru, da podpiše mirovne pogoje, da znači sprejem mirovnih pogojev za Nemčijo popolno odpo-ved staremu imperijalisticnemu duhu, Zato moraj o vse zavezpiške države biti pripravljene na neDričakovan zadnji poskus reakcijonarnih sil. ki so v Nemčiji še vedno dovolj močne. Bivšemu cesarju se nudi sedai zadnja prilika, da zbere številne tajne pristaSe monarhistične ideje in iih porabi v svoje svrhe. Landon nato nadaljuje dobesedno: »Iz absolutno zanesliivega vira sem izvedel. da se ie bivši cesar v zadnjem času boli kakor kdaj preje bavil z mčrtom, da bi se vrnil v Nemčijo. Nihče ne pozna t>olj mišljenje in Čustvovanje nemškecra ljudstva, kakor Vili em sam. Vest. da se namerava vr-niti v Nemčijo, je torej v sedanjem momentu največje važnosti. Vse priprave za odnotovanje so že izvršene, JTolandska vlada ne bo delala noberrth zaprek, ker bi bila vesela, da bi se bivšega cesarfa lzneb?!a. ZavezniŠke države moralo računati s to mož-nostjo.
»TIMES« NAPADAJO TAKTIKO PARIŠKE KONFERENCE.
London, 23. junija. »Times« priob-čujejo pod naslovom »Pariz in Budimpešta« inspiriraj! uvodnik, v katerem naglašalo med drugim: »Ako se nišo boljševiki na Dunaju polastili vlade, se to ni zgodilo zaradi tega, ker nišo dobili dovoii podpore iz Pariza. Dokler ie šio za to. da se pobija cesarja. so bili v Parizu dunaiski mešetarji možje krepkega duha in silne odločitve. Se-daj se zdi, da je enostavna spremem-ba imena za tiranstvo iz »kaizerizma« v* boljševizem tako vplivala nanie. da so docela nesposobni za vsako delo. Ko je Bela Kun jel revoltirati proti mirovni konferenci, se je zdelo kot popolnoma samool?seb; razumljivo, da bo znala mirovna konferenca uveljaviti svojo avto-riteto. Toda Pariz je bil dru gega mne-nja. Najprvo je bil poslan general Smuts v BudimpeSto, da se pogaja z Belo Kunom in se ž njim poravna mirnim potem. Iz Pariza so takrat ozna-njali svetu: Ako kakšna sovraŽna dr-iava želi, da prideio k uji zavezniške države, mesto da bi se sama potrudila, da se nanoti v Pariz in tam sprejme raz-sodbo, ni potreba nlčesar dnigega sto-ritf. kakor da se proglasi republika sov-jetov. Ko ie bila viada Bela Kuna že v zadnjih zd'hljauh in ko so se čehoslova-ške in romanske arntade že biitale Bu-dimrešti, je nenadoma izšlo povelje, da se naj erodiranje ustavi. V čigavem interesu? Gotovo ne v interesu naših za-veznikov! Ko je bilo prodiranje romun-ske arrnade na Tisi nn tajinstven način ustavi teno, so se madžarski boljSeviki ojunačiit *«r z v$o si'o udarili na Ceho-Slovake, katerim so na to sadaH težak adarec. Tretja ton nastala* ko *>
li madžarski vladi noto, v kateri so ]& prosili, naj ustavi napade na čeho-SIo-r vake. in io rovabib* na pokajanja v Pariz. Nehote se sedai vsiljuje vprašanje, kdo ie izvojeval zmago. konferenčne sile sli bnl'šcviki? Kćn nai n?reku|e mirovne pokoje, Antanta ali Bela Kun?; Dunajčanom zairjujejo, da ie madjar-ska vlada sovjetov premagala kapitali-j stično Antanto, znto se i'"m svetuje, ako liočcjo uteči po.crinu. naj tuđi proglase vlado sovjetov. Ni se torej Čuditi, aktf se sedaj položaj n» Dunaju tolmači v! tem zmislu. Neodločnost in kolebanje' velesil v Parizu lahko spravi ob vs«( sadove nanečjo zmapro, ki se je kdai iz-vojevala. Edina sila, ki ima lahko do-^ biček iz doccodkov na Madjarskem, Joi Nemčiia. Na zapadu popolnoma pora-, žena. ima Nemčjja edin izhod na iztok^ ako hoče uteči Dolitični kazni za njen« zločine. Ako se Madjarska lahko norču*1 je iz pariške konference s tem. da pro-; jrlasi bolj^eviško vlado, zakaj'bi ne slev dila nienemu vzerledu tuđi Nemška Av^ strija? Ako se lahko Nemška AvstrijaJ mašCuje nad Cehi in Romuni, zakaj bf Tie mo^la te^a rtoriti tuđi Nemoija S' Polisko in si s tem ustvariti zvezo S svojimi starimi zavezniki boliševiki v: Rusiji? Zakaj bi se morala v tem slu-. čaju Nemčiia požuriti, da bi podpisala mirovno pogodbo? To in ničesar dru-j?e?a Je nravzaprav glavni problem, za( katere^ra ?re. Napake naše strategiji med vojno se ponavljajo sedaj v momentu naše zmase in groze, da nas spravijo ob plodove trajnega miru, kf so ga nam obljubljali. Kakor smo vojnoj podaijšali s tem, da smo zapostavlja« in zanemarjali svoje zaveznike vs Vzhodni Evropi, prav tako postopamoj tuđi sedaj, kakor da bi bile zapadno Ml V2hodno evropske pokrajine brez vsa^ ke ožje in intimne zveze med sabo in kakor da bi bilo mosroče delati na eneni koncu Evrope to politiko in na drugemj koncu docela drug&Čna. Mosroč ie samof eden mir, k^kor je bila tuđi samo etl* vojna. Enotna mirovna fronta Je prav! tako potrebna, kakor je bila potrebn* jednotna fronta v volni.
VESELJE V PARIZU.
Pariz, 24. junija. NavduSenje v, mestu je nepopisno. Po ulicah množicat poje in pleše, Pariz se hoče odškodo-i vest o zaldjučenju miru z delirijem vati za tako dolgo željno pričakovano razposajene radosti, ki prav niC ne ra-čuna z možnostio bodočih zapletljajev. Ceremonija podpisa mirovne poffodbei se izvrši najbrže sele v petek ali soboi to. Novo nemško cislssracrjo, katere po«« oblastila se bodo še pozorno Biegle-dala, pričakujejo v Versaillesu v sredo zjutraj. Vso pogodbo bodo nanovo na-tisnili, v svrho, da vstavijo v njo nova: imena nemskih delesratov. Za Italija bodo podpisali pogodbo start delegati, ker prispo v Pariz novi sele v petek. Za potootietiie nemškega brodovia bo odbor Četvorice zahteval od Nemčiji posebno odškodnino, kl bo obstojakl najbrže v tem, da bodo zavezniki ffl določen čas zasedli Kielski kanal.
LAŠKO   MINISTRSTVO.
Rim, 23. junija. (Uradno.) Laško ministrstvo je sestavljeno. kakor srm poročali v svoji brzojavki dne 23. Juni« ja, z izjemo, ki jo posnamemo v lašfcl uradni brzojavki: bogoslužje In kulfefit ter i!is';co ima Lodovico Mortara (v-pokvarj enem tekstu naše brzojavke Marccra); državno blagajno (tesoro, kl obstoji pole* flnančneira ministrstval ima Carlo Schanzer; to Imenovanje |fl| v naši prvi brzojavki izostalo; javna dela ima Eduardo Pantano. Mornariškl minister admiral Sechi je začasno tuđi vojni minister, dokler ne dospe v Rimi neki general, ki se sedaj nahaja v za-« sedenem ozemlju in ki bo imenovan zM vojnega ministra.
(Naša porodila iz Beograda in Zagreba.} VESELJE V FRANCOSKI ARMADL
Beograd, 25. fnafla. Komanda franeosko . ogrske vojske Je 23. t. wti ob 23. uri orzojavfla vrhovni komandi: »Nerad so podplsall mirovne pogoje. Jutri, 24. fnniJa odmor za vse trup* franeosk* vojske v Madžarski. V tabo-H^ćifi se prirede radi tega svečanome
FRANCOZI    PROŠLA VLJAJO    UHU
Zagreo, 35- junija Včeraj je taka|4 šnja frangoska posadka na svečan naf čia proslavila pristanj« Nemcev na mi« rovn© pogoje* V taboriščih francoakUi čet je priredilo moštvo posebne sveeM noeti, sa veeer pa 00 bUl odpoaUnd 1»
Stran 6.
„SLOVENSKI  NAKUD" One 25. j unija 1919.
U7. fcu%
RESKI   LAHI   PROTI   PRIKLOPLJE-NJU  ITALIJL
Reka, 25. jun. Reska avtonoma5fca laska stranka, ki se bori proti Cort-Slglio Nazionale, ie predložila predstavnikom Amerike, Anslije in Franci-Je na Reki memorandum, v katerem se protivijo pripojenju Reke Italiji, ker bi to mesto ekonomsko uničilo in za-htevafo, da se osnuje samostojna država Reka. V memorandu se protestira proti rekrutirauju in izjavi ja, da je 80 odstotkov članstva mesta Reke odloč-no proti pripojenju Reke Italiji.
SENZACIJONALNA   ARETACIJA.
Zagreb, 25. junij^ V Vukovarju Je tofi aretiran tamkajšnji urednik lista »Nova Doba«, znani Ivan Molinar, ter fe Isteka dne popoldne odveden v Klima Razloirf are taci je nišo znani.
SHOD   JDS   V   SRBU.
Zagreb, 25 .junija. Zastopniki JDS fco Imeli v Srbu, dosedanjem volilnem okraju dr. Dimovića, ljudsko skupšči-no. Sprejeta je bila resoluciia, ki odobrava strankin program in sklepa izvedbo strankarske organizacije. Za eno se    izfarviia     za     čirrmreišnio    izvedbo
ferarne reforme, kakor rudi za reformo obCfnskesra zakona in protestira profl lasTcemu imperijalizmu.
POLLETNICA   MINISTRSTVA.
Beograd, 25. junija. PredvčeraJ-Sntfm so priredili Člani ministrskega sveto obed na brdu A valu da Drosla-Yiio pollernico svoiesra ministrstva.
DEMISIJA   MINISTRA ZA AGRARNO REFORMO?
Zagreb, 25. juniia. »Narodna Poli-ttka« javlja iz Beograda, da se zooet girfjo govorice o Dredstoiečem odsto-pu ministra za agrarno reformo, In si-cer vsled tega, ker nišo ž njim zadovoljni srbski radikalci. Vest nf res-nlčna.
PODRAŽENJE   LUCI   IN   VODE   V ZAGREBU.
Zagreb, 25. junija. Luč in voda v Zagrebu se podražita s 1. julijem radi deficita pliname in vodovoda.
SEJA   NARODNE GA    PREDSTAVNIŠTVA-
Beograd, 25- junija. VCerajšnjo sejo Narodnega predstavništva je otvoril dr. Draža Pavlovi ć  ob  16-  uri-    Odbor  za
pređlaganje sakou«, o univenali i« predložil svoje porodilo- Nato je pred-ložil porocilo tuđi odbor za poslovnik Narodnega Predstavništva ter odbor za spremembo In dopolnjenje moratorija- — Dr- Angjelinović je stavil na vojnoga ministra vpraSanje o uredbi odnošajev podčaetnikov nade vojake, ki so prej služili v avetro - ogrski vojski, in o naših vojakih in Sastnikih, ki se še vedno nahajajo na Angleškem in v Franciji« Vojni minister je odgovoril, da se napravi vse, da se podČastniki iz bivše avstro - ogrske vojske izenačijo s podčastniki bivše srbske vojske. — Dr- Živko Bertić je stavil na vojnega ministra vprašanje glede oficirjev ln vojakov naše vojske, ki so v služhenem *tiku 9 Hrvati in so bile večkrat podane nepravilne politične izjave, ki so bile za Hrvate žaljive- Minister je odgovoril, da mu dosedaj taki elučaji nišo znani, ali da je izdana naredba, da se mora sličnim slučajem izogniti in da se mora z državljani vseh ver in jezi-kovne pripadnosti lepo postopati. — Nato se je prešlo na dnevni red- Raz-pravljalo se je o zakonskom predlogu srledo advokature in javnih beležni-kov- Vsi zastopniki so glasovali za to zakonsko osnovo- V specijalni debati so se zahtevali nekateri stilistični popra vki- — Zatem se je prešlo na poro-čilo imunitetnega odbora o zahtevi, da se izroč« nekateri Zcostopniki- Zahte-vala se je izročitev zastopniku Nedelj-kovića, Petejana in drja* Miladinovi-ća radi žaljenja časti- Predstavništvo je sklenilo proti predlogru odbora, da se zastopniki ne izroee, ker da žaljenje ni bilo tako, da bi bila izročitev sodni-ji potrebna-
KOROŠKA   DEPFTACIJA   V   BEOGRADU.
Beograd, 25- junija- V Beograd je došla deputacija Slovencev s Roroške-ga, da se v imenu celega naroda zahvali kraljevski vladi za osvobojenje de-žele izpod Nemcev.
ODHOD   AWERT5KE   MISIJE  IZ
BEOGRADA-
Beograd. 25- junija- Včeraj je za-pustil vecji del ameriške misije Beograd-  Američani so odšli na svoj  dom-
Beogradski listi se simpatično in m sa-hvalo spominjajo dela misije, ki ga je vršila osom meseoev v defteli*
KONFERENCA 8 PRIMORJA.
Beogni, 25- junija. V nedeljo predpoldne se je vršila na poziv pred-sednlka parlamenta konferenca o našem Primorju- Sastalo se je do 80 odličnih oseb- O gospodarski vrednoati morja in Dalmacije govoril je dr. Pav-lovid, Grlsogono in ini* Putnik, kakor tuđi univerzitetna profesorja dr-Gjorgjević in Sima Lozanić-
BANATSKA DEPUTACIJA V BEOGRADU.
Beograd, 25- junija- Te dni je došla v Beograd ljudska deputacija iz Banata- Ker je ni mogel sprejeti ministrski predsednlk, sporočili je svoje želje in memorandum finančnemu ministru. V memorandumu zahtevajo pripojenje Jugoslaviji vseh krajev, ki so obljude-ni s srbskim in češkim prebivalstvom Del te deputacije odide te dni v Pariz, da predloži osebno svoje zahteve mirovni konferend-
NARODNA BANKA-
Beograd, 25. junija- Zakonski projekt o osnovanju nade narodne banke je že izdelan in se te dni predloži Na-rodnemu   Predstavništvu v  razpravo-
Društvene vesti in prireditev.
Društvo inženerjev v Ljubljani vabi svoje člane na prijateljski večer v Narodni dom v četrtek. dne 26. t. m. — Razgovor o izletu v Trbovlje in o dragih društvenih  zadevah.______________
Razne stvori
* O bivšem nemSkem eesarja* Sedaj se mnogo pi&e o bivSem nem&kem ce-sarju Viljemu* Maksimilijan Harden podaja v listu >Zukunft< po raznih po-datkih sliko Viljema Hohenzollerngke-ga* Ceear Viljem je hotel biti peenik, likar, kipar, skladatelj, graditelj ladij, admiral, veelar, govornik, jahač, lovec, športnik, gledali §k i režiser, državnik, socijalni politik, teolog, asvriolog, pre-iskovaleo eanskrita. Viljem je vse v vsem. na vsakem polju daleč pred naj-
večjimi veičaki- Za sliko značaja tega moža je važno to, da je bil pohablje-nec. Njegova leva roka je bila skoro brez življenja, nerabljiva- On se ni mogel sam slačiti in oblačiti in je moral pri jedi rabiti instrument, ki je združe-val nož in vilice- Ali on ni hotel biti pohabljenec ter je radi tega toliko krep-kejše rabil svojo desnico- Na vpražanje, kako to, da je nemško meščanstvo tr-pelo vlado takega človeka, odgovarja Harden tako-le: Iz dimnika se kadi, blaga se razpeča vedno več, blagostanje raste do neverjetnosti- Zato pa se pripuŠČa veličanstvu vse- Par epizod: V nekem norve^kem pristanu prisopi-ha veličanstvo Viljem Hohenzollernski precej natrkan b kopnecra na ladjo- Ker se je veličanstvo opotekalo, so se ofi-cirji nekaj muzali, na kar jih je Viijem nahrulil: Preklete duše, ali ne boste spoštovali svojega gospodarja- Jaz vam bom že pokazal. V Kielu je inšpiriral neko ladjo, ki ee je vrnila iz Azije-Njegov pobočni adjutant admiral se je bil obrnil, tako da mu je kazal hrbet. Viljem pa ga udari i močno svojo dos-nico, da se je revež kar z vi jal- Ko so na neki križarki streljali za vajo, je bil cesar posebno vesel in same^a veselja je tište, katere je posebno rad imel, su-val in pehal 8 svojo desnico* NajgrSa je ta-le: Telesni zdravnik Viljemov, že starejsi gospod, je stal na oni ladji na mostiču poveljstva in naslonjen gledal na morje- Cesar prihiti do njega, reče nekaj ter ga sune od zadej med noge, da je ubogi zdravnik skoro omedlel-Cesar se je surovo zasmejal in odšel na drugo stran« Okoli tega na pol zno-relega človeka so se vrtell 30 let velikaši in meščani, vse okoli njega ga je gledalo kot pol boga, komedijantje okoli komedijanta,- Klečali so pred njim in ćelo roko so mu poljubljali* Dolge vojske je bilo treba, da se je končno streznil in zgrozi 1 nemški narod pred blaznikom Viljemom Hohenzollern-skimt
# EstetičnI migljai za ženske, kako naj hodijo ln sedijo. Nekf danski list za dame daje svojim čitateljicam estetič-ne rnigljaje. kako naj hodijo in kako naj sedijo. V članku se navaja na primer: predstavimo si milo, okroglo gospodič-
no nlzke postave kakfli 18 let, ki se vidi v filmu, kako koraca po cesti s krilom, kom a i Čez koJena se^ajočim. svoje mesene nojjre pa ima stisnjene v visoko tvetle čevlje, kakor je sedaj »moderno«. Ali ni verjetno, da bi takoj tekla domov, zdaljSala svojo, obleko in po-temnjla svetle čevlje. Ako bi se potem videla, bi menila, da se je zgodil čudež, ker vsled daljšega krila bi bila vicletl veČIa in bolj sloka. Po lastni kontroli v filmu bi izginile suhe, debele, krive no-s:e lepeza spola in odstranjene bi bile vse nejrraciiozne kretnje. Največ dam scdi t^ko, da vrže jedno nojfo čez dru-j!To, tako, da se vidijo pedali do kolena. Del spodnje no?e ie obrnjen notri. Korpulentne dame sedijo z nojraml ven obrnjenim?, tako. da stoje noge približno en meter narazen. Le poredkoma se vidi dve noefi mirno in dostojno neposredno na zemlji. Višek nelepote doseže dama, ako se jjiblje na robu stola, pod-prta na lakti na mizi, ter ovija nogi okoli stolovih nojr, da zijajo v svet velike opetntce visokih čevljev. Ako bi se videla v filmu ...
* Silna vročitta In suša le zavladala na ^ngleškem, kakor poročajo iz Londona. V Londonu ie temperatura na solncu okoli 50 stopinj.___________
Poizvedbe.
Zlata  ovratna  verizica  s  obeskom
se je našla- Dobi se pri H- Deisingerju, skladišne Milhleisen, Dunajska cesta«
Izgubll se ie na srlavnem kolodvoru porni list za v Italijo (Passaporto per interno del Rejsmo) z Imenom Caterina Ursich. Pošten najditeli se pros!, da sra odda v upravništvu »SIov. Naroda«,
Kdo ka! ve? Frančlšek Kosir s Pristave pri Borovnici, se potresa že od oktobra leta 1914. Bil Je takrat v Galiciji nri 27. polku, 14. stotniji, vojna po-^ta 65, Kdor kaj več v6 o njem, nai to sporoči Frančiški Kosir, posestnici na Pristavi pri Borovnici, ki poravna vse eventualne stroške.
Izgubila se je lovska psića fermač-ka- Psića je rjave barve z belo Iiso na prsih in sliši na ime Priba- Odda naj se proti dobri nagradi pri hlšniku, Co-pova ulica št* 19«
Izdajatel] ln odgovorni urednik:
Valentin Kopitar. Lasrnfna In tlsk »Narodne tiskam««.
|XjEA «q večja družina za veliko goz-Ulc M! dno posestvo, redi se lahko VeČja množina živine. Posestvo je blizu Maribora. Ponudbe na upravni5stvo Ilov. Naroda.                                6177
!d PUMU znadPerveamh°Žseenir nite na Gospodarsko pisarno Dr. Ivan černe, Ljubljana, NikioiiČeTa cesta 9 (nav proti Hotela Union) telefon 37.             4911
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom* prijateljem in znancem, da je naš iskrenoljubijeni sin* brat in svak, gospod                                                    j
MAKS TOME
včeraj, 24. junija, nenadoma umri.
Pogreb ljubljenega se vrši v četrtek 26. junija jdopoldne.
Zagorje ob Savi, 25. junija 1919.
Fric in Franftttka Tom«, starši:  — v*llj«m Tom«f brat       |
Ana Tome STakinja.
Zahvala.
Za vso tolažbo,  sožalje in zadnje spremstvo povodom smrti naše predrage marne, gospe
Serafine iotr rol. Deiak
izrekamo vsem naSo najiskrenejšo zahvalo. LJUBUANA, dne 23. junija 1919.
Zalnjočl ostalL
Zahvala.
Za vse dokaze globokega sočustva povodom brjdke izgube naše iskreno ljubljene soproge, sestre, tete in svakinje, gospe
Ine Roselka ni. Prezeli
se tem potom najtopleje zahvaljujemo. Posebej se Se zahvaljujemo preč. duhovščini, gg. pevcem im ganlji-ve žalostinke, slavni Mengeški godbi in sploh vsem, ki 8O drago pokojnico spremili na njeni zadpnji poti, vsem Se enkrat: Bog platit
Wm§li„ 35. junija 1919.
talajoM oatalL
ffll fine ctaminaste bluze a 50 K llBC, so naorodai Kiet pove vprav. SloveBSk«galUro4m.________«»
TW71 ta do^rm kuharica kao i soba-llfltl IC rica veSta u svim poslovima kučevnim. Naslov pove uprav. Slov. Naroda._________________________6180
KjivprBtiiik.i le^rtoi "nX np;
Anonćno 0ksp«dlcl«o Al. Mat«ll« Limblfana Konfresnl trg 3.      «348
Proda sa
Dopolnsma boi tcinseirnder danu intoi (cista ralia). s^z^
NsrodaV                                           6^97
Kdor mtrelije lokal i Bnaradi,
je takoj oddati. Ponudbe na uprav Slovenskega Naroda pod , B6«frad/1000iC.                   6318
Drnita ta bPnc'novr motor, 10 k.  $ii
riUllu 16 .Resaner*. komaj dva mese-ca rtblien, zavoljo vpeljave elektrike odstavhen; zraven dva feiezna rezer-varja za vodo, 2 m visoka, 1 m pro-mer, okrog a. VeC pove poštni predal 53 Celje.                                          6321
PrMiia inpoflilaa vebofišoLhi§olJke?
bi se radu pnvadila v kuhanju in v prostem času pomigala v piša mi ali pri drugih hiSnih opravilih. Vstop 15. uli ja alt 1. avgusta. Kdo, pove uprav. Slov. Naroda.                                   6326
DMfogfiran gonioilita). izirsl,"
nemšKe stenografi ie in £e mogoče dvoinega knjigovodstva, iSće distingvi-rana ćavrn* kot taintco Ponudbe pod „A B C/8257** na upravniStvo »Sloven-skega Naroda«.                                6257
Vratna aatattia z mllnoni in prvo-
nllMira PClDIfl vrstnim zemljiSCem, vodna moč, električna razsvetMavat v blizini Celja, se vsled izselitve za nizko ceno proda. Pojasnila se dobi-lo iz prijaznosti v Kolodvorski ulici 5tev. 31,                                           6344
Gospodinja,
dobro izurjena, feli na stopi ti službo pri kakem vdoven z otroki, ker se dobro razume tuđi na vzgoio otrok. Cenj. ponudbe na Hi I« Optrkit na uor .Slovcnskega Naroda*.                 6329
7 JAJCA«
jajca za čaj (temno rumena) 95 v. la jajca (Cei 50 g tefka) 80 v. Ila jajca 70 v. Plavci (Schwlmmer) in umazana 60 v. en komad, m pp^tf ai|«|« v originalnih zabojih ori U. SOf f IMIU ? Bigatcai Sivtaatt sla|ana#.       A919
- >>(uK)c -
NaJzmbavMjlt tari lo trn —mak* ta po-
roteal Cm* • potttiio Kmh-
roCa at v
•f vij^Hajaji^^A
fTDAR ti BMBia     dobavlia tvrdka Zalec pri Celju.                                6096
Dat folhafaf ^aket), star 2 raeseca, rl* JIZRlOl se proda. Već se izve v trgovini Fr. Kham, MikloSiČeva cesta St 8 Od 11 — 12, 2 — 3.              6305
Za tauaii peMan Irilcr.ot
I reda. Naslov uprav. Slovenskega Naroda.                                                 6349
4 «fl a 711 litr. a 101! ^S
li ter so na prodaj. VpraSania na Anon-čno Ekspedicijo Al Matelič Llubljana, Kongresni trg 3                              6350
Klavir (Flliel),   ~Wi
samo dobro obranjen, se kupi. Ponudbe z navedbo firme, starosti instrumenta ln cene na Schlick, Gornia Radgona.                                          6342
Krotiti sarekif les.!ffchJ^a
si okrogel ali rezan. Cene zt les nalo-žen v vaflron se naj naznanijo na V. SCAGNETT1, parna žaga za drž. ko-odvorom, Ljubljana.                         2048
Gorske čevlje,
dobro obranjene, Stev, 42 ali 43 kopiai. Ponudbe pod „Gorski £e?IJi" na upravniStvo »Slovenskega Naroda*.      632'
hitni ftkte n itt! Zaatu)°skencsoo-
be. Znati mora  Šivati   in  i meti   nekaj kavcije, ker pozneje tuđi lahko nasto pi kot natakarica. Naslov   pod   uprav-Slov. Naroda.                                  6336
RhM resneffa ln treznega strtjeroojo IhCBI z izp tom, kl zna popravi ta on parostroju samostalno izvaiati, nastop takoj. Plač« po dogovoru. Ponude na Pfttmća - Creinjcvacal agljeiici đ. d. ■ PitoaMd. Hrratska.                               «291
Priporočam svojo veliko zalogo
viigalnikov
na bencin. Trgovci dobijo znaten po-rust.   F. ■> Kalatr, Mtmk«rgowa
■llM it, ••                              6283
laitirirtiib z veC!etno pf»ksof sa-
Mllfllilllja mostoina moč, bilance zmožna, Izurjena v stenograf i ji tn stro-tepisiu, 2eli premeniti mesto. Prijatne ponudbe prosi pod „Sestteieiski a4pt-veiai rak44 na npravniStvo »Sloven-skeg« Naroda*.                               6124
Gospodična
z enoletno prakso, popolnoma zmožna slovenStine in nemScine, ISte sluZbe. Ponudbe pod JSk&*WTT* na uprav-oHttvo »Slovcnaketa Naroda«.      6317
UAt m-M pi!
Slavnessa obdnstvu «e vljudno na-snaaia, da to t—rjšike itflJc« - MJraJ gaj popolaoma na novo preurejene ter se nojtopltje priporocajo vsem, ki se hoCeto UMMtl Mto ali pa rcfatUtaa. Vs«k, kdor feli Cex poletje uživati av€fl svak na rntratm Krajn, dobi okrepaio hi, Ce ft bolehem,tndi zdrav-te. DoSsMrjtikih toplic - Mfrai gaj jt od.Novesa ntsta po okrajni cesti ta Seat Petar z vozom komaj 3/4 trt. Poltt ste Smatieta alt pa  Bela
i*MHMf §m Qai§j§tisiBBsa.                   aiaa
Ditafl ftmi najboljeg sesUva, sasma rlULI tllBI, nov ili malo rabljen želimo kuniti. Ponude tvrtci Scawarez1 drag, Zagreb, PreradorićeTi 1.          3347
Iltti ti fhlish •  0reh0VI1   JedkoviBa nBpl U iKOElC. (bajc)suhafšelak,DO litura.   Natančne   ponudbe  na  tovara« stolof, Oasitijae ntđ Ljabljaao.         6191
Jifilia m oEeDto za talo!
ali pozneje. Izve se: Kolodvorska ui 35, II. Fany Resch.                         6335
Lasne mr.eie,
enostavne in dvojno pletene priporoča M. Podkrajick. friier, Lfabljma.       6275
ISn Za TSKiJ. kohimlo, blagajzO-terko sa toollnloo (Schankkassienn), đomasalea ledit, saalllea orodfa, hlape« sa siavadita dela in dva ačenca sa go«tll«o. Poizve se v nosredovalnici ».NOVOTHT* Dimjska cesta it 14.                                  6193
SPDRVA^S
meterska, Žagana in cepljena se dobijo v Kolodvorski 31.        5587
Mutim ah a Irisi 35
išče mlada dobro situirana urad-nica. Plača dobro. Razpolaga z lastnim posteljnim perilom. Reflektira le na boljše družine. Ponudbe pod „Solidno" na uprav-Slov. Naroda.                       6341
Cm- long i dano bakra. ^S
rakinske kazane i cijevi kupuje uz najvišu cijenu tvrdka Ednard Bicr i si-aofi Vokovar.                                     6322
Pisarniška miza
in nekaj sto'ov ter obešalnik se kupi ćetudi 2e rabljeno. Ponudbe na upr. »Slovenskega Naroda« pod „Piunfska ■izaM.                                            6333
Raal9l. flBtlt Uvršten cement za liMI ICBC1I vsako vrsto stavbe-nega dela posebno pa za izdelovanje umetnega Skriljca, kateri je kupce ve-
Žno v svoji ceni in dobroti zadovoljil e svojedobno je imel Laški Roman
—  cement svoj dobri glas. Vsem interesent em naznanimo, da se na dobavo večje množine pusti jo br^dbiljeSiti. T>f araa u c—eat Utte ari Celja, «88
Hiab lin ^n^inska uprava Du-nHBj|i IM brova pošta Pregrada Hrvatsko, zadnja železniSka postaja Rogatec,   lokalne   železnice   Rogatec
—  Urobelno nudi svoja vina lastnega pridetka in sicer okoli 20 bekto letni-ka 1917, okoli  1C0 kekto   pa  letnika 1918.   Vina   so   svetlozelene   baive Cista,  vsebinsko   po Ina,   brezbibnega okusa tn se zaradi likvidacije poses-tva   oddaio   naicenaje    Natančnejša pojasnila daje sforailnja   graičinska ttfKava,       ^                              m\
Pozor, trgovci!
250 kg kavne primesi
fine, odprte, po 5 kg v zavltkih se ali ćela množina skupaj. ali tud! mani pocenj odda. Pismena vpraSanja pod »fkavaa primas'* na upravniitvo ,Slov. Naroda".                 .              6316
e?a\    p^
Komad 28*— fn 34*65 K. lantevaftt
veliki conlk s voe nego 1OOO all-
kaml brosplsidno.           349
E. Ina, Maribor  M. 74.
Mlad sospod
išče v sredini mesta za takoj ali pozneje elegantno meblliano sobo s posebnim vhođom (po možnosti z električno razsvetliavo in vporabo kopal-nice). Cenjene ponudbe naj se blago-volijo poslati na naslov: Bojko Peček, član nar. glaaaliiCa, opera,                6347
35 vagonov
švedskega laMIozioa
paplrja   §
pa 4K15 v kilogram
v svalkih, za zavijanje, od hrvatske starije, na prodaj.
Vzorci papirja so pri Branik ln drag, Golje, Dolgopol|e i.
Fina inozemska
kolesna
iDcvnatika
MaVHaaVaVaaVaVMHaVBB
(koatplotao    faraltnro)
J. GOREC
trgoYUa s kolotl
LjUljiuUrillTraljILU.
147. Stcv._________________________________________                             .SLOVENSKI NAROD«, dne 25, junija   1919.____________^______________•       _________________    Slran 7.
Podružnica Ljubljana. IA nP A NQK ARA 1W A Podružnica Ljubljana.
Delnilka glavnica: K 30.000.000. •*«■/ I\/lllLJI\n    U/llUvn ue.erva: okrog K 10,000,000.-.
SFBEJBlAi VI«m ■» fc«mi..                                                       I            e«atnlai           I  BlđBTBAi Memce, devize, vrednostie paplrje Itd.
Vion« .. t.JnAi i. um -i« -  «     .     j   •>                           Tr**"                  IMAIA: Čeke. nakaznice in akreditive na ?sa to- in imzemska mesti.
KUPUJE Dl PRODAJA: Devize, valute, vrerfnostne papine itd.    '                   iVtto-i*          *•*•-           M—™™-    »        ttllđl^IB*.    ,„.,*,       .,  ,   .   i
papine .tu._____________    e »pottta^-*yaw             PBBvTSMft: Borzna naročila in lih izvršuje najkulantncje.
Brzojavni naslovi JADRANSKA.                                                            r                                                          Telefon ftt. 297.
^P^       II                %2>    'nta   ne'    .   v^^onov ■■ ^%||fl%M            zdrave     kort?ze    na AAUfHl%fil j       prodaj,     Oddaga    se
f f B^^^II^^<»H I____Ie ćele vagone.
250.000*. z d e oje~e
.    ima na razpo!ago
Valentin Urbancič, Ljubljana, 31eiwels3va c. 13,
Veleobrat poh'itve»?ga in stavjnsga mizjrsiva
ter p~djetje za obdelovanje   lesa na Štajerskem   i?če zveze s  st^enimi
družbami dežele, oblastvi itd. za obno itev  in prosi za   vprašnnja   gl^Je
dobave za to potrebnih sestavin (lesenih k^nsfrukcij vseh vrst n. pr  sta-
|    novanjskih poslopii, barak, lop za strojnice, shranib za  b!a^o, okca,   vrat,
i    pohištva po polj ibnih  vzorcih in rlsbati, gradi'e voz: \\d.) ker je potrebni
les in drugi obratni m.^erijit v zalomi, bo mogoče naroćih i'vr^. 1 t-> no
Vpraianja pod:   t Wie<5era«I^a«  e5o.iJ mi   Had «*Ii Mis«9,   9nnst
(WieaV i,   ScT3rsiStto 2.
^/Wolfova ulica 3y^<
Izvozna i uvozna tvrtka
Središnica: SPUT, Daimaci;a.
Podružnice; Rijeka, Makarska, Beč (Wien) I. Rotenturm-strasse 11.
Bavi se samo nft~velifeo -
izvozom I kupovani em s svih domaćih zemaljskih pro izvoda/južnog voća, žitarica, ljekovitih bilja, eteričnih i jestvinih ulja itd.
uvozdns i proda!om! inozemnih proizvoda, svakovrsne prekomorske robe itd.
3533           Brzojavni bbsJov: Pt!jabdrn-i-
Prosfovoljna sifii
osesvo, ob>toječciz h<    , njiv, trav-
nkav.   g >zai in viiv-grada, vse v do
"fem    st^nu    in   ob^elan-«.    -e prodri.
^ra'ba     a   Ici   me-t     29. t m.#O
1.   nr    pio'^ne.  Datoo  Oradice
itev.   6   pri  Topile   t,   Oolaa *ko.
■-f'h-%0   se    t id    Zimenia  s    Oit*si*/on'
v Soodnji Si "kl     P(tnujbe   P'< upravo
*Slov.nsKega Nar.d • psjd ..Vinograd*.
6 34
Fina Iriaeos40
pnevmatiko
rlašče in cevi priporoča
IGM. VOK
speoUina   trgovlo«   šiva?nih
stra dv la Uo*9t.  l^uMlam,
So4"a ulica At. 7.    6276
1*1 «r> trebo?
?i^!i?ce, lukopo^*, zebi (ovsa), ^ežma, kaže (Otpali),
3* feaa   ećma,   i'flk   \>\n>*    ^   u<»rku  Ktieipa i otvoreno  i 3^C vrftf Temja! »k*h nrolztr^đs,   iek« «e obrati na tvrtku
jgitaiwk;c i Tjr^ie, BssraoviCA (Sbem), 5534
Sfl¥O¥k^tllliilltliriiii©W@S
oije fino jedilno, vžipalice, svece   stearinske v zavitkih,  poper itd. nudiva od tukaišnjega najinejra skladišča. Samo na debelo.
ili Šsrssor« & ^fsriič, 9.5 "bt'ana US
Cesta na R»idolfovo železnico JtL 7.
62r.er2Insrepr.za kraljcsfvo SjCS
Jsnko Pogačar
L30b!j^na5 Mestnl trg 25
11     '    "^   sprejme   ebssbebs& filSBfBlSki ■!
(g» 8 odični) vešči stenografije, ?jtn)ie!jis'a in knjigovodstva, kakor tuđi aknenskega in nemškega jezika v   govora   in    piša vi    (drugi    jeziki
potr« bnt p\\ ne pokojni). Predstaviti &e je v privatni plssral od 10. do ::::           12. ure dopoldne          ::::
Ilirska islica ESjI.
Ivan Volčanšek          *
Kamila Volčanšek roj. Stumberger i       j p oročen a |       n-n
Kolodvor Brezice ob Savi, dne 33. junija 1919.
Vedno veliko zalogo hrastovih
parketnih deščic
dobavljam na debelo in drobno. Prevzemam tuđi poktadanjt.  Cem nntrne.
JOS!P PUH, Ljubljana, Gadeška ulica Stev. 22.
mr MODNI SALON *w
STUCHLV - MASCHKE
LJUBLJANA - ŽIDOVSKA UL. 3 — DVORSKI TRO I.
??riporo?3 naivedo izbiro
finih stamnikov, svilenih kl obu kov in čepić za dame In dekllce.
Popravila se sprejemajo in tofno Izvrše.
3&r Naiveija slovenska hranilnica! II
istu inilniH lliiaista
UUBUANA, Prekrnova ulica St 3
ie Smela koncem leta 1913 vloif .   .   .   .   K SOfiOG+OPfi— rezervne ga zaklada     .........   n     2,500'Mfe*
—————— Sprclema rloge vsak delavnik. -^———
HranUnlca ie punilarno varna.              im
Za vnr&en'e Ima vpetjane lična domaje hranllnMi%.
jJcvoliuie posojila Da zemli:š6a in poslopja proti nlstoam obr«sto7an'n In ebllgatornemn odpl a čekanju dolfa«
V pcdnir?n{e trgovcev In obrtnibov Ima nstaao¥l|9S9
•■-^^ čCredžtiio društvo«
hh lim
nadje primanje kod Alex. Rottevit)ucheray
OrotdtarsL? trgovina, Oslieh — dolnii grad.            6274
: Barve za sukno :
paketirano, antenske barve originalne apneno zelenilo, aoneno modrilo, oker, vse prstene    barve    nudi    tvrdka
Maiafa & Co. Praha —
Sr. Viaoiis-aily, Suranni 2^
Čoclioilovačlsa.
:   Ljubljana   :
Kara tgana „    snro¥a Bavnl prldatok Priitni vteskl hl« Sardine najboljše vrsto Traplstovakl sir a K 18, Kotsl
Marmelada Paradlina konzerva Bit
Koadeaslraao   m 1 e k o   a sladkorjeam«
Razpošilja po celem kralj estvu   od 5   kg   naprej franko.
i
m
ŽIVNOSTENSKA BANKA -- PRAGA.
na 200.000 novih delnic po K 200— ncm. v skupnem
znesku česk" K 40,000.000*—
Na podlagi sklepa izrednega občne^a zbora Živnostenske banke v Pragi z dne 28. maja t. 1. bode zvišana delniška glavnica od 120 na 250 milijonov kron. Za enkrat se daje na subskripcijo Ie delni znesek K 40,000.000-     in sicer po sledečih pogojih:
a)  Posestniki starih delnic  imajo   pravico,  prevzeti   za   vsake 3 stare   delnice 1  novo po kurzu č. si. K 325 — za delnico, več 5 % obresti od 30. junija 1.1. do dneva plačila.
b)  Novi delničarji zamorejo dobiti delnice nove emisije Ie na podlagi dobavnih pravic.
c)  Subskribcija konca s 7. julijem t. 1. Protivrednost'podpisanih delnic se more vplačati na enkrat.
d)  Nove delnice so deležne na dobičku  leta 1919 in sicer za pol leta (od 1. julija 1919 do 31. decembra 1919).
c) Subskriprija se vr§i pri centrali Živnostenske banke v Pragi m njenih podražntcah. Vsa potrebna pojasnila daje tuđi Linbtjaaelui kreditna tanka In alene poiratnlee, kjer se sprejemajo tuđi priglasi na pove delnice.
f) Pri podpisu novih delnic na podlagi ttarih delnic se morajo predložiti plaičl starih delnic
'        V PRAGI, dne 20. junija 1919.                                                                        (
Živnostenska banka v Pragi.
WST Većje itevlle fM
delavcev
za   vzdržavanje  čest   in ullc ilče meatna   oMIna  l|nbl|anska.
Zglasiti  se je pri mestnem nad-
zorstvu na magistratu med 11.—1.
uro dopoldne.         6261
Toiarna stolov i Z|. GanitjuA
1*6« sa takoj
\ delane ilaije.
Osebno    vprašati   v   tovarni
stolov, vZg. Gameljnali aad L|nbl)ano.                       6319
Mirodilnica in zaloga
fotografskih aparatov ter
potrebščin.
Ljnaijana, \Mym iL i
Barvlla za obleke .JEKLA". Fnlai praški. Čistila za slamnike „STRO* BIN". Nadomestilo tobaka. liašam^ stilo toaletnega mila. „ROZNI PM« SEK4i najboljse sredstvo za ntgtn« nje polti. Preizkošeno dobra sredstva proti aiolje«. — Partiad ni rflsave, Sredstva aa fuaimirasjt Jaje —•
— fUatttUsaJnaa taloga statfif,
— ——*
■f Stnm 8.                                                                                                »ULOVENSKj NAKOU», a— ». jmij« l»it__________-                                                                                       147. stcv.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
tm- D^Ulto *m**Hm 18.00 CtO^ toJZ                    *ggp**    Strit*M*j61Mi   lllICol   ittV«   2*    *^H                     "^* *»——* ****** «.«00^00^ Uro«. TW
Podružnice   v   Splitu,   Celovcu,   Trstu*   Sarajevu,   Gorici,   Celju   in   Mariboru.
WW Spr*j«ma "M                                 I Kupuj« in prodaj« vse vrste vrednostnih papirjev, valut
vloge na knjižice in tekoii ralun     -                  ,     ln I0"011"];---.,-            -
proti ugodnemu obrestovanju                     B   e^P^        VSaKOVrStDO  KRcOlTC       ^^m
Zaloga pohištva ln tapet
Z- ERNST ZELENKA ^
oblastrtno zapiiseienl lifeitaec
Solska «lic« 5           MABIB0B       Oofposka alloa 19
priporoća svojo bogato zalogo najraznovrstnejšega pohištva: spalnih. jedilnih sob ldubnih garnitur, divanov, otoman, zime za madrace itd.         2236
■a|voč]a Iiblra.    Zmeme cene.    Solidna postreiba
Javna dražba
toplokrvnih žrebcev in konil, ter huculov in oslov
Od strani državne žrebčarne na Selu pri Ljubljani se bo vršila v torek dne, 1. Julii« 1919 ob 10. uri đopolđne Javna dražba dveh žrebcev arabske pasme, osam hnculskih ireb-devf surih oslov in pet toplokrvnih 5 — 6 let starih lioMlf na jahalnem prostoru poleg plemenilne postaje na Selu jfm Ljubljani. Kupci morajo prinesti povodce s seboj.
Državna žreBčarnn na Selu pri UuMltini.
■I l^i
oblastveno poverjeni stavbni inženir.
Sparino stavh. podjetje za ftttoRto, leleioletonske in vodne zerađbe
v Ljubljani, Hilšerjeva ulica št. 7.
|eT  Izvriuie strokovno:
Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in
Jelezobeton. jezove,   mostove,   železobetonska  tovarniska poslopja,
tkladiŠča,  betonske  rezervarje,   železobetonsko   oporno   zidovje  in
vse druge betonske in železobetonske konstrukcije.
(Rima f strokovĐO izvršite? vse nam« stavtrcao inžioinke dreke.
■Mmltaa mnenja. zastopstvo atiank v tehnisklh zaderah.
Komisija Balkan
pietaia,   dehler trala satova, vrvevrstae 6nie elstlle  sa ftevlla M K 21*50 sa inoat.   Froia|a se san« v vecjih
mnettaah.
KORESPONDENTIN10
vcSčo slovenskega in nemškegi jezika, stenografije in strojepisjt, licem.
Ponudbe prosim pod »Dobra moč" na uprav ništvo   »Slovenskega Naroda«.
Cirri#leL#i   lf9ii%lli>*A «v«>tiran« tekuiaae Meko.
bavnih ergasa 1 svlai betoettma lelvdee. Uslied mihov-djelatnosti i ugodnogi nagoikog teka jesu već vl5e od stotine godma najobljubljenjc djetičko domače sredstvo. Podražuje tek, lačuju želudac, pospešnu dobavu, obiažuje grčeve, razre-djuju sokove i uredjuje stolicu. Odstranjuju ućiiIb«. po^ra-
laj na »ovraćaatt, ftiaravlea i ostale telaia6ai teteee. Frav« •«, mmmtm sa »Salvatar*' markeam«
s. Mirmun, „samur mana i mm im. JeiHKet m i
BLED
ob
jezeru
Sezona otvorjena!
Izvrstna oskrba.  —   Ceu« primern«. Uvestj. daje:    TetTitt~Dffte~UBI
UinsKo klet pri „Muliću"
L|nkl)ana9 ielenbnrgora ni. 7, pod Jadransko banko«
T očijo se pristna, stara in nova, bela, rdeča in crna vina. Sprejmejo se stalni go^te na kosilo in večerjo rod ugodnlmi pogoji. Slavnemu občlaitvu iz mesta
in z dežele se pnporoča
Stanko Jesenko.          w
Banatska moka
Komisija „BALKAN"
•           prodala dekler tra|a zaloga
lepo   belo  moko
W*F*    sa knhe In krah. Oddaja samo oele vreće.     *W|
Oglas.
Policijska direkcija u Sarajevu treba oko stotinu policista. Uvjeti su za primanje u policijsku službu: da je molitelj 1. državljanin Kraljestva Srba, Hrvata i Slovenaca; 2. potpuno zdrav; 3. neporočan; 4. svršio najmanje potpunu osnovnu školu i da zna dobro čitati i pisati latinicom i ćirilicom; 5. služio u vojsci i postigao makar čast kaplara; 6. dovršio 24 godine, a ne prekoračio 36 godina. Dohoci su za neoženjene osim stana, odjela i obuće 5012 K godišnje, a za oženjene 5.576 K godišnje osim odijela i obuče. Oženjeni dobivaju osim toga za svako dijete po 300 K godišnje više.
Reflektanti neka pošalju molbu za primanje policijskoj direkciji u Sarajevo putem svoje nadležne političke vlasti, a molbi neka dodaju: 1. svjedočbu ponašanja; 2. krštenicu odnosno izvadak iz registra rodjenih; 3. domovnicu; 4. posljednju školsku svjedočbu; 5. vojničku knjižicu ili otpustnicu; 6. vjenčani list, eventualno krštenicu (ili izvatke iz registra rodjenih) djece.
Policijska direkcija n Sarajenu
Broj 18134/19.                              ^8«
NARODNA BANKA D.D. U ZAGREBU.
Zagreb, mjeseca juna 1919.
POZIV NA SUBSKRIPCIJU
BJM lati lila. (Hi u Hm u IM- rtu iMU i Mu Um i I UMT-
v   P. n.
Na temelju svojedobnog ovlaštenja izvanredne glavne skupštine, odlučilo je ravnateljstvo Narodne banke d. d. provesti povišenje dioničke glavnice i emisiju novih dionica pod slijedećim uvjetima
1.  Dionička glavnica od K   10,000.000*— povišu je  se  izdanjem novih 25.000 dionica po K 400-— nom..   dakle za K 10.0OO.0O0-— na K 20,000.000*    .
2.  Posjednicima starih dionica pridržaje se 18.750 komada novih dionica, i to tako da svakome dioničaru pripada pravo na 4 stare dionice opti-rati 3 nove uz cijenu od K 440*— po komadu nove dionice,   zajedno sa 5% kamatama od 1. siječnja   1919. do dana uplate.
3.  Nedioničarima  (novim potpisateljima)  i starim dioničarima za dionice, koje  žele  podpisati   preko   broja,   koji   im   pripada  u  razmj.eru   od   4 stare na 3 nove,  nudi se 6.250 komada  dionica po tečaju od 475 K za dionicu od 400 K nominalnih  sa 5% kamata od 1   januara 1919.
4.  Subskripcija počinje 15. jaca, a svršava 31. jula 1919.                                    :
5.  Nove dionice imadu kupon za godinu 1919.,  te im pripada pravo na      • dividendu za istu.
6.  Protuvrijednost  potpisanih  dionica  valja  uplaliti odmah,   a najk     »ije      : do 31. jula 1919. t. g.
Uplate" za nedodeljene nove dionice povratit će se skupa sa 3 Vi V« kamata od dana uplate do povratka novca.
7.  Subskripcija se obavlja odnosno primaju prijave:
U ZAGREBU: Narodna banka d. d.                                                           :
• BRODU n/S.: Banka i mjenjačnica Brdarić i drag, kao afilijacija
Narodne banke.
„ DUBROVNIKU: Srpska centralna banka za Primorje,
Dubrovačka trgovačka banka i
Pučka štedionica d. s. o. j. , LJUBLJANI: Ljubljanska kreditna banka d. d.
Kranjska deželna banka. » OSIJEKU: Srpska štedionica. na RIJECI: Hrvatska centralna banka d. d. u RUMI: Zadružna banka d. d. w SARAJEVU: Hrvatska centralna banka. , SPLJETU: Zadružni savez. # VARAŽDINU: Varaždinska štedionica , VIROVITICI: Virovitička štedionica. , ZEMUNU: Zemunska štedionica
dok uplate moga uslijediti takodjer kod svih zagrebačkih zavoda te njenih filijala.
8.  Posjednici starih dionica, koji žele u smislu  točke 2. optiratl nove dionice, valja, da predlože kod gore označenih mjesta subskripcije: točno  ispunjenu  i   potpisanu   prijavnicu  uz naznaku popisa brojeva starih dionica (u koliko nisu kod zavoda u pologu) ili medjutomniču
*    starih dionica.
9.  Reparticiju   dionica   subskribiranih   n .smisla točke 3.  pridržaje sebi ravnateljstvo.
10.  Tečajni (azijski) dobitak, koji se poluči kod izdanja novih dionica, ide u korist redovite pričuvne zaklade odbivši troškove emisije i pristojbe.
11.  Za provedbu ove misije stvoren je sindikat, koji zajamčuje uspjeh povišenja dioničke glavnice.
RAVNATELJSTVO NARODNE BANKE D. D. U ZAGREBU.