P»5tnii.a platuna t gutorifii
ŠTEV. 291.
Posamezna številka Din L Leto IV
V LJUBLJANI. «aW«. 94. ,1 prom lira 1927
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti:
' Din 20'—j inozemstvo Din 30—,
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UPRAVNISTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2832.
Rokopisi se ne vračajo, — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Božične misli.
.Spada že skoraj v ton žurnalizma, da je uvodnik božične številke slavospev na božične praznike in na vse one misli, ki so e temi prazniki skoraj neločljivo združene. Baš vsled tega pa, ker leže vse te misli že tako na dlani, so postale po večini že navadne fraze, ki jih sicer ljudje radi slišijo, ker se tako spodobi, ki pa nimajo več nobene prave veljave.
Tako se rado govori, da je božič praznik miru. Da, moral bi biti tak praznik, ali že davno se človeštvo za tak praznik miru ne meni in vojne hujskarije ter vse druge propagande k nestrpnosti ostanejo po božičnih praznikih prav tako žive, ko pred njimi. In čeprav slavi človeštvo že stoletja in stoletja božične praznike in čeprav ta dan vsi listi ponavljajo večno lepe besede o miru ljudem ki so dobre volje, vendar ostanejo te lepe besede neizpolnjene, ker so ljudje z dobro voljo vedno le v neznatni manjšini.
Ne več praznik miru, temveč samo še rodbinski praznik je Božič in še kot tak je mnogim nedosegljiv. Milijone .in milijone ljudi bo moglo jutri samo gledati druge, kako praznujejo božični praznik, dočim sami ne bodo morda imeli niti najpotrebnejše za življenje. Žalostna je pesem revežev in na božični dan dvakrat žalostna in zato bi jo naj ta dan smeli uslišati oni, ki morajo praznovati božične dni z vsem onim sijajem, ki ga daje materielna brezskrbnost.
Dolžnost teh ljudi je, da postane Božič, če že ne dan miru, pa vsaj dan dobrodelnosti. Ta dan bi moral vsakdo žrtvovati nekaj za svojega bližnjega in ta dan bi poplemenitil njegove misli in bližje bi bil tudi dnevu miru. Božič bi moral s povdarkom ljubezni do bližnjega obnoviti tudi zavest o človeški skupnosti in potem bi postala jasnejša tudi nehumanost vojn.
Pa tudi za nas Slovence bi mogel biti Božič lep opomin, da smo na vsezadnje vendarle vsi Slovenci in da nima pravega smisla, če si vedno le nasprotujemo. Tudi mi Slovenci potrebujemo svoj dan miru, svoj dan solidarnosti, da se usposobimo za skupno delo vsaj v onih rečeh, kjer je skupnost interesov na dlani.
Saj smo tako maloštevilni, da moramo spoznati, da smo vsi le ena sama velika družina. Naj bi bil božični dan slovenski družinski dan, ki bi vsaj enkrat v letu zbral vse Slovence v misli skupnosti in v čutu skupne ljubezni.
Mnogo lepih besedi bo povedanih za božič, toda le malo bo takih, da bodo segle globoko v srce in pognale take korenine, da bo svet prerojen v novi ljubezni do bližnjega, da bo uresničena skrivnost Božiča. Le na površju bodo ostale vse te lepe besede in tako se bo ponavljala stara pesem, da praznujemo vsako leto dan miru, a da ne poravnamo ni« enega spora. Samo odmor, da potem tem lažje obnovimo sovraštva, nam je Božič in to je mnogo mnogo premalo.
Straa je resnica, da navada poplitvuje šege in misli in temu se niso mogli ogniti niti lepi'božični prazniki. In zato ponavljamo besede in se njih globine ne zavedamo in zato ostane vedno vse pri starem.
Zato pa bi bil tudi že čas, da bi ljudje dobre volje spoznali, da velja njim božični klic in da prično delati, da izgine plitvost in da se pokaže jedro misli v vsej svoji krasoti.
Ko pade frazerstvo oficielnih proslav, tedaj smo tudi na peti k k pravemu dnevu miru in k pravemu dnevu človeške solidarnosti.
Zaenkrat je ta pot do tega dne še daleč j in daleč tudi še ostane.
Odiiošaji s sosedi se zboljšujejo.
Beograd, 24. dec. Zaradi bolezni dr. Voje Marinkoviča niso mogle biti včeraj še podpisane neke konvencije, ki sta jih dovršili naša in madjarska delegacija. Delo teh delegacij se je pričelo 21. novembra. Po božiču bo dokončanih še nekaj konvencij, potem pa pride do zaključka trgovinske pogodbe med našo državo in Madjarsko. Hkrati s sklenitvijo te pogodbe, ki bo temeljila na načelu največjih ugodnosti tako kakor trgovinska pogodba med Avstrijo in Madjarsko, bo sklenila naša država še konvencijo o obmejnem prometu, veterinarsko konvencijo in konvencijo o tihotapstvu.
Sklenitev teh pogodb med nami in Madjarsko spada v vrsto nesporno važnih problemov, ki se ne omejujejo samo na svojo gospodarsko - finančno naravo, temveč segajo globlje v ves kompleks odnošajev med državami centralne in jugovzhodne Evrope. Sklenitev trgovinske pogodbe med Avstrijo in Madjarsko na eni strani ter med Jugoslavijo in Madjarsko na drugi strani so naravni koraki k normaliziranju razmer.
Zaradi tega je tudi Mala antanta na zadnji konferenci v Jakimovu morala ukreniti potrebno za ojačemje gospodarskih odnošajev med državami Male antante in med drugimi državami centralne in jugovzhodne Evrope.
Predno bo podpisana trgovinska pogodba, bodo morale biti ratificirane mnogoštevilne konvencije, kakor konvencija o železniškem prometu, konvencija o uporabljanju obmejnih postaj itd. cah preko našega in madjarskega ozemlja na vse strani razen na Reko, konvencija o vzdrževanju mostov, konvencija o porabljanju obmejnih postaj itd. Med pogajanji naše in madjarske delegacije so Madjari zahtevali, da se sklene tudi konvencija o prometu na Reko. Naši delegati pa so zahtevali, da naj ta konvencija ne pride na dnevni red prej predno se ne sklene trgovinska pogodba med obema državama. S to konvencijo naj bi se olajšal tranzit madjarske-ga blaga z Reko, da bi se tako v smislu nekih določb mirovne pogodbe nudila Madjarski možnost, dobiti prost izhod na morje.
Maniu grozi z republikansko propagando.
Pariš, 24. dec. Dopisnik »Petit Parisi-ena« je v Bukarešti intervjuval vodjo nacionalistične kmečke stpanke dr. Ma-r.iu-a. Dr. Maniu je izjavil, da njegova stranka želi sodelovati v vladi, toda le, če bodo razne ustanove v redu izvrševale svoje dolžnosti. V prvi vrsti mora stati kraljevo namestništvo izven strank, ne pa da podpira liberalce. Dr. Maniu
je dodal, da je nacionalistična kmečka stranica odločena, z vsemi sredstvi se borili proti Bratianovemu kabinetu če namestništvo ne bo uvaževalo opominov nacionalistične kmečke stranke, se bo ta smatrala popolnoma svobodno in bo razmišljala o tem, če je sploh koristno, klicati nazaj v Rumunijo princa Karla ali pa ni boljše, delati za republiko.
VATIKAN PRIZNAL JUGOSLOVENSKI NACIONALNI ZNAČAJ ZAVODA SV.
HIERONIMA.
Beograd, 24. dec. Glede zavoda sv. Jeronima v Rimu je baje Vatikan sprejel stališče naše države, da se mora temu zavodu priznati nacionalni značaj in da se zajamči pravica naše države, da mora biti rektor tega zavoda naš državljan. Pri imenovanju rektorja bi imela naša vlada pravico veta. Tega svojega pristanka Vatikan še ni službeno naznanil naši vladi, pač pa ga je sporočil jugoslovenskemu episkopatu, ki je v tej stvari stopil v stik z našimi merodajnimi faktorji. Kakor se doznava, je jugo-slovenski episkopat pristal že na kandidaturo treh naših cerkvenih dostojanstvenikov. To bi bili dr. Čuk, prepozit v Splitu, dr. Gecan, vikar beograjskega nadškofa in dr. Madjarac, katehet srednjih šol v Beogradu.
KRALJ NA LOVU.
Beograd, 24. dec. Kralj ostane na lovu kakih deset dni. Včeraj ni bilo lova, temveč je kralj ostal v svojem dvorcu. Dosedaj je bilo ubite že mnogo divjačine.
JMO ZMAGALA PRI VAKUFSKIH VOLITVAH.
Sarajevo, 24. dec. Včeraj so se v vsej Bosni in Hercegovini -sestale okrožne volilne konference, ki so izvolile člane vakufsko - inearivskega zbora. V torek bo v Sarajevu vakufsko-saborski odbor objavil skrutiuj. Tako se bo ta zbor po presledku dveh let zopet lahko sestal. Po vesteh, ki so dospele od vseh okrožnih volilnih konferenc, so dobili večino kandidatje JMO. V Sarajevu je izvoljen dr. Spaho. Izid teh volitev se pričakuje z velikim zanimanjem, ker široki sloji bosenskih muslimanov kažejo re.akcijo na nedavne svobodoumne izjave Beis el ulema Čovševiča. Starejši
ljudje so se izrekli proti njegovim reformatorskim nameram, medtem ko jih je vsa mladina posebno med inteligenco z navdušenjem sprejela.
POPOLNO POLITIČNO ZATIŠJE V BEOGRADU.
Beograd, 24. dec. Včeraj je bilo v Beogradu že popolno zatišje. Predsednik vlade je odšel zopet na lov, ne ve pa se, kam. Najbrže v Belje. V narodni skupščini ni bilo skoro nobenega poslanca, ker so odšli vsi dbmov. Zunanji minister dr. Marinkovič je lahko obolel in včeraj sploh ni prišel v svoj kabinet.
PRED KONČNO REDAKCIJO OBČINSKEGA ZAKONA.
Beograd, 24. dec. Na včerajšnji seji . ministrskega odbora za zakon o občinah se je ta zakon redigiral.
Končno je bil izdelan oddelek o sel-skih in mestnih občinah. Prihodnji teden bo predsednik vlade sklical ministrski svet, ki naj ta zakonski načrt končno sprejme in ga potem kot nujen predlog izroči narodni skupščini. Ker spada ta zakonski predlog med tiste, ki se nanašajo na izenačenje zakonodaj-; stva, bo prišel v zakonodajni odbor ter ! se bo tam obravnaval po skrajšanem postopku. — Sistem volitev po novem zakonu bo za mestne in za kmečke občine enak. Volili se bodo občinski odbori, iz katerih se bo izbrala občinska uprava.
GRŠKA NE BO SLUŽILA ITALIJI PROTI JUGOSLAVIJI.
Atene, 24. dec. Ženevski dopisnik poroča službenim grškim krogom o sklenitvi pogodbe med Grčijo in Italijo in pravi, da se Grčija in Italija res zbližujeta. To pa ne pomeni, da bi Grčija dovolila, da jo Italija vpreže v svoj voz ki bi ga porabljala v odnošajih z Jugoslavijo.
Vlada trdna.
Beograd, 24. dec. Novinarji so opozorili Veljo Vukičeviča, da se posebno v krogih seljaško - demokratske koalicije mnogo govori o bližnji spremembi vlade. Nato je Vukičevič odvrnil: >Kaj še! Vsak govori kar hoče. Vlada se za sedaj ne Ik> menjala. Seveda za vedno pa ni nihče stalen. Na vsak način pa mora ta vlada še nekaj dovršiti.«
»Kaj mislite, g. predsednik, da je najvažnejše vprašanje, ki ga mora ta vlada še končati?« so vprašali novinarji.
»^Sprejeti moramo še zakon o neposrednih davkih. Na tem zakonu bomo delali in ga moramo tudi dovršiti.«
NEMŠKI POSLANEC ZA PRAVICE KOROŠKIH SLOVENCEV.
Dunaj, 24. dec. Na včerajšnji seji finančnega odbora se "je socialno - demokratski poslanec Lagger zavzel za pra-i vice Slovencev v Avstriji. Očital je vladi, j da Slovenci kljub raznim obetanjem še i vedno niso dosegli enakopravnost z Nem-| ci. Tudi se ne vpoštevajo njih kulturne potrebe. Zahteval je, da se dajo Slovencem knjige v njihovem jeziku in da se dobe učitelji, ki bodo govorili njih jezik.
MUSSOLINI PONUJAL L. 1923 NEMČIJI ZVEZO PROTI FRANCIJI.
Berlin, 24. dec. V »Vorw3rtsu« piše dr. Breitscheid, eden prvakov nemške socialno demokratične stranke, glede na Mussolinijeve ponudbe v > Tribuni« za zvezo s Francijo proti Nemčiji, da je leta 1923 Mussolini ponujal Nemčiji zvezo proti Franciji. Hkrati je Italija ponujala Nemčiji na prodaj veliko množino orožja in vojnega materiala. Nemčija pa te ponudbe ni sprejela.
RATIFIKACIJA VOJAŠKE ZVEZNE POGODBE MED ALBANIJO IN ITALIJO.
Rim, 24. dec. Včeraj je albanski zunanji minister Vrioni v palači Chiggi izročil listine o ratifikaciji defenzivne pogodbe med Italijo in Albanijo.
POLJSKO-LITOVSKA MEJA - ODPRTA
Berlin, 24. dec. Iz Kovna javljajo, da
je poljsko - litavska meja zopet odprta in da je na ta način prenehalo vojno stanje, ki je dozdaj obstajalo mod obema državama.
TEMPERATURA POVSOD1 NARASLA.
Beograd, 24. dec. Po poročilih obsei' vatorija se je temperatura naglo spremenila v vsej državi razen v južnih krajih. Okrog Skoplja in Kosovske Mitroviče je še vedno huda zima (—8° mraza).. V vseh drugih krajih se je temperatura zvišala. Povsod je začelo deževati. V Beogradu je temperatura porasla od —15* na +5°. Po vesteh z Dunaja se je tudi tam temperatura zvišala na -j-2°. Cez nekaj dni pa se more pričakovati, da se mraz zopet povrne. —• V Berlinu se je termometer dvignil za 30" in je včeraj, kazal 4-6°.
POLETI BO POROKA ITALIJANSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA.
Rim, 24. dec. »Gazzetfa del Popolo« piše, da Se bo poroka italijanskega prestolonaslednika z belgijsko princezinjo Marijo Josč, hčerko belgijskega kralja,, vršila poleti, ko se princezinja vrne s svojega potovanja po kolonijah.
IBSENOVA STOLETNICA
Oslo, 24. dec. Tu se delajo velike priprave za proslavo stoletnice rojstva Henrika Ibsena, ki se bo praznovala 20. marca 1928. Sestavljen je bil za ta namen poseben odbor. Glavna proslava bo v Skienu, rojstnem mestu Ibsenovem.
Podpirajte stanovanjsko obligacijsko posojilo
Stanovanjska kriza še ni odstranjena, kar jasno dokazujejo nad vse resne tcžbe časopisja in mestni »okraski na i rulah itd., ki še vedno niso odstranjeni. Ali odstranjeni morajo biti in to je naš trden namen. Brezpogojno in v doglednem času se mora to zgoditi!
V	povojnem času so nastale razne stanovanjske akcije; le deloma pa so dozorele. Kot najglavnejša in popolnoma dozorela je akcija po programu k c.niša ja g. Mencingerja, ki je dosegel lepe, velikopotezne rezultate brez občutnih bremen za občino in prebivalstvo.
Ker se je pa s strani občinstva in gotovih faktorjev to dejstvo skoraj prezrlo, čutim potrebo, da pokličem vsem v spomin smisel razglasa o subskripciji. Obžalujem, ako ne morem opustiti očitka, da je večina prebivalstva površno prečitala oklic in ga radi {ega tudi ni zadosti upoštevala, niti prav razumela. Akciji so morda nasprotovali iz sličnih vzrokov, deloma pa tudi iz strankarske zagrizenosti ali druge sebičnosti, oni, ki bi bili naravnost poklicani, da sodelujejo. Celo časopisi — običa ni propagatorji, čuvarji ljudskega blagra — so molčali in molče kot... grob.
Kljub temu se pa je projekt dejansko uresničil in najbolj nujno potrebno, se je izvršilo brez tuje pomoči. Stavbe pa tudi, čeprav ne vse, stoje in sicer brez ljudskih bremen.
Ob tej prvi etapi stanovanjske akcije komisarja Mencingerja naj nam bo dovoljeno nekoliko pojasnil.
Treba je poznati stališče posameznikov do akcije. Najemniki si gotovo vsi brez izjeme žele čim lažje dobivanje stanovanj. Hišni posestniki enako ne morejo biti protivni temu, ker to pospešuje iu omogočuje svobodne razpolaganje s stanovanji v njih lastnih hiša1'. S tem se automatično odstrani stanovanjska zaščita. Brezdvomno se pa s tem doseže tudi povzdig Ljubljane in njene davčen moči, ker čim več prebivalstva, tem manj-6e so dajatve posameznika. S to akcijo se za posameznika tudi pridobninske dajatve Odstranjujejo odn. zmanjšujejo, ki bi bile v nasprotnem slučaju za iste občutne.
Stanovanjska akcije je torej že v prid vsemu orebivalstvu, ni partizansko, še manj pa a&bično delo.
l)a ne bo nobenih pomislekov, pa še sledeča pojasnila:
Pri oddaji del se je strogo pazilo na boniteto in oeno materijala ter tudi na to, da se je zaposlilo čim več obrtnikov posameznih strok. Marsikoga, ki se je vsled gospodarske krize v gmotni zagati potapljal.
'e rešila akcija. L blažila se je izd stno brezposelnost. Tudi pri dobaviteljih se ni postopalo en stransko.
i redvidena glavnica znaša 30 milijonov din-rjev. Enake akcije se običajno amortizirajo v 50 le; ih. Da ne obremenimo n:>Se potomce, se je sklenil !e lč-leten rok. Po tej dobi bedo stavbe proste vsakega bremena, vredne temeljn glavnico; n ih donos do brez pasivnih p--stavk.
V	kritje anuitet se je brez ozira na uspeh subskribcije obremenil konsum vina za 50 par od litra, i osameznik prenese to "breme« zlahka. K tem dajatvam pa prispeva :o tudi vsi zunanji posestniki Ljubljane, kar ni ravno brezpomembno. A to bo dalo letno
1,600.000	Din
Vodarina in gistaščina, ki jo najemniki po starejših komunalnih sklepih plačujejo, služi kot vir do odkov zri to akcijo. Od celokupnih vplačil, se vporabi — in to brez povišanja istih — 10 odstotkov ali letno 450X00 dinarjev.
Anuitetna aktiva znaša torej 2,050.00^ Din. za katere ni treba niti enega uradnika zaposliti, toraj brez obremenitve mestne blaga ne.
Nepretrgane so trume upravičenih in neupravičenih prosilcev za stanovanja. Vsak hoče čim udobneje stanovati. Akcija — namenjena sosebno srednjim in nižjim slojem
—	je gotovo nesebično dovršena. In zakaj vseeno ni opaziti pravega zanimanja javnosti?
Bodite vsaj odkritosrčni in priznajte, kje tiči malomarnost. Ne zahtevamo, da nam kai darujete.
Posojilo — ne darilo se vendar obrestuje po 6 odstotkov, torej enako k t v vseh denarnih zavodih.
Ali Vam ni Ljubljana dovolj varna za Vaš naložek? Saj Vam nudimo nadvse ugodne protipostavke, dajamo Vam mej drugim udobna stanovanja, vsako tudi onesobno stanovanje ima v dovod, elektriko, plin in kopalnico). Skrbeli smo da stanujete v sredini mesta, ne na oddaljeni periferiji, kakor so se glasili drugi predlogi.
Pogrešamo primerno subskribero večjih podjetij, pogrešano dobro voljo onih, ki nas vsak dan molestirajo za stanovanja. Pogrešamo moralno dolžnost tujcev, ki zahtevajo stanovanja in žive ob našem kruhu.
Vsem, ki jim je za dobrobit mesta celokupnosti kličemo:	podpišite stanovanjske
obligacije in propagirajte stanovanjsko posojilo 1
Ivan Gagel, član gerentskega sosveta.
Načela italijanske zunanje politik
Pismo is Italije.
Italijanska zunanja politika, to se pravi, /.tinanja politika sedanjega fašistovskega režima ima poleg svoje tipično italijansko posebnosti vendarle tudi svojo za ostale narode dobro stran, da je namreč precej prozorna, kar jo ravno znatno razlikuje od zunanjo politike prejšnjih, liberalno-demokratskih Milanskih režimov. Izvor tega svojstva fašistov-t)ke zunanje politike tiči vsekakor v oni objestnosti, v oni, rekel bi, buršikoznosti, ki navdaja ve6 fašistovski režim po srečno uspeli fašistovski revoluciji, po posrečenem pohodu na Rim.
Riziko te revolucije sicer ni bil velik: vsa oblast v državi jim je padla v roke brez vsakih žrtev, a ko so imeli vso oblast v svojih rokah, jim je bila in jim je izvedba vsakega njihovega načrta lahka, in čim dalje, še tem lažja, ko se njihova moč z vsakim dnevom le Se bolj krepi in utrjuje. Da se je ta trdno v nemožnost neuspeha zaupajoča buršikoznoet prenesla iz notranje tudi na zunanjo politiko, je popolnoma naravno, in da se marsikatera, Že ne že naravnost vsaka, nova poteza faSi-stovske zunanje politike, ki naj bi bila kar najbolj tajna, že vnaprej odkriva zunanjemu
sv o tu, jo pač treba pripisati temu slepemu zaupanju v lastno moč. Tako se v italijanskem režimskem tisku objavljajo stvari, ki se drugje ne objavPajo, ker more zunanji svet po njih prav točno sklepati o namenih in načrtih vladajočih krogov, a če se stvar ne pove tako jasno, da bi jo mogel razumeti že prav vsak, pa se pove tako, da gleda izmed vrst tisto, kar se namerava ukreniti.
Letošnja peta obletnica fašistovskega režima jo dala marsikateremu fašistovskemu prvaku priliko, da je povedal javnosti svoje mnenje o namenih in uspehih fašizma in njegove politike. Takih spisov je bil poln ves fašistovski tisk in ena številka Mussolinijeve f>olitične revije >La Gerarcliia« je bila posvečena cola takim razpravam. Tako je v njej tudi ravnatelj polslužbenega glasila italijanskega zunanjega urada, rimskega »Giornala d’ Italia« Virginio G&yda. objavil svoja raz-motrivanja o zunanji politiki fašistovskega rožima, v katerih je začrtal vodilna načela te politiko. Pisec je bil v teh razmotrivanjih tako objestno odkritosrčen, da njegova izvajanja pen’odo veliko več, kakor bi se moglo pričakovati od vsekakor precej službenega
del »valca tnko k'čl ivega gradiva, in treba : jpv *a izvajanja citati le z razumevanjem ko-iičk j rednega zasledovalca zunanjepolitičnih ; dog >dkov. da si človek ustvari jasno sliko na-nvnuv in načrtov fašistovske zunanje politike.
' irginio Gayda opredeljuje vodilna načela italijanske zunanje politike tako-le:
jViih.ioi e:ementi italijanske zunanje poli-tike
so: afirmaci a prava naroda in države, ki mu ni bilo zadoščen..- z načinom, kakor so se rešila vprašanja, ki sta jih stvorili vojska in zmaga; težnja za revizijo mednarodnih poli žajev in pravic v svrlio dosege boljšega mesta za l.alijo; obramba miru, toda s preudarkom, d s.ojanstvenostjo in zaščito nacijonal-luh iiueres v; sivarjanje splošnih in posebni s • -razumov, da se postavijo nekatere trdne p.is.cjanke v gibljivi evropski mednarodni politični igri; uveljavljanje italijanskih fiias v inozemstvu; gospodarska in kulturna ekspanzija s posebno težnjo za ozemljem, sposobnim za kolonizacijo.
V	Evr opi se italijanska politika naslanja na splošen sporazum z Anglijo in špansko, ki se izražuje predvsem v medsebojno izraženi volji, da se skupno razpravljajo in rešujejo velika_ vprašanja, ki jih evropska zgodovina ' ustvarja in dozoreva, in pa na sistem drugih posebnih sporazumov na nekaterih točkah, ki se tičejo političnih področij, katera so neposrednega interesa za Italijo: prvi med vsemi z Maiija sko, da se, najde središče jasno-s.i in stabilnosti v toliki gibljivosti in ne-izvestnosti podonavsko - balkanske Evrope, in potem z Albanijo, da se izkristalizirajo jadranski položaji, ki so že ogroženi po načinu, kakor se e rešilo dalmatinsko vprašanje, in po trdovratni napadalni politiki Jugoslavije. Obe prijateljski in varnostni pogodbi, tiranska, sklenjena 27. novembra 1928. z Al-banijo, in rimska, sklenjena letos z Madjar-sko (ta razprava je bila pač spisana pred podpisom francosko - jugoslovenske in druge italijansko - albanske pogodbe) kažeta, da si Italija ustvarja svoj lastni političen sistem v oni evropskih področjih, ki najbolj zadevajo njene interese. Ta sistem noče biti nasproten drugim državam in niti ne formaciji sku-p ne Ma!e antante, tod» je posledica politike, ki so jo te države posamezno in udružene v antanti, vodile predvsem v zadnjih letih na-pram Italiji.
Govori se tu predvsem o politiki Italije do Jugoslavije.
Njena politika, ki jo ustvarja silen, pohlepen nacijonalizem in jo opogumljajo visoka tuja pokroviteljstva, je postala odkrito sovražna in napadalna proti Italiji. Italijanska politika, ki ji stoji nasproti, ni ofenzivna, pač pa umirjevalna: je oprezna in mirna, toda previdna. Francija tudi nič drugače ne dela in sklepa še bolj obvezujoče sporazume, ne samo političnih, temveč tudi vojaških, da razjasnjuje položaje in jih utrjuje v svojem interesu na mejah držav, za katere ima povod, da se jih boji.
Politika Italije do Francije.
Isto politiko oprezne čuječnosti vodi Italija napram Franciji. Francoska politika napram Italiji sloni na treh načelih: na strahu pred italijansko ekspanzijo na direktni akciji, da bi Italijo zadržala, na poizkusih indirektnih akcij, da bi se ustvarjale na ostalih mejah Italije težave, ki bi uničile ali zmanjšale njeno akcijsko svobodo. Verjetno je, da Francija ne bo nikdar napadla Italije; toda verjetno je tudi, da Francija že danes favorizira vse težnje drugih držav, ki bi mogle ogrožati ali napasti Italijo. Italija je skušala položiti temelj za sporazum s Francijo. Takoj po pohodu na Rim ga je Mussolini jasno napovedal. Notranje politične izpremembe v Franciji, porast bojazen vzbujajoče italijanske moči, ki jo je ustvaril fašizem, porast francoskih političnih moči, ki so nasprotne fašizmu, onemogočajo danes ta sporazum, čas bo mogel izravnati nasprotje, ki je nastalo med Italijo in Francijo zato, ker se je Francija odtegnila od Italije. Italija čaka. Njena politika na-
MARŠAL PILSUDSK1 V CIVILNI 031 UK!.
Maršal Pilsudski se pokaže zelo redkokdaj v civilni obleki. Na naši sliki ga vidimo v diužbi načelnika njegove pisarne.
pram Franciji je, kakor bi se moglo redi, politika redne uprave in opazovanja.
Napram Nemčiji «e je mnogo položajev že razjasnilo, mnogo pa jih je še treba razjasniti. Toda spravna in arbitražna pogodba, sklenjena v Rimu določa točko za sporazum med obema državama, ki se more s časom razviti. Posebni položaj Nemčije v Evropi, ki deloma določa italijansko pričakovalno politiko napram njej, se more jasno opredeliti. Nemčija ne sprejema definitivno dovršenih činov vojne, toda ni še pripravljena za poizkus revizije. Potrebuje na evropskem kontinentu političnih prijateljev in teži napram Italiji, toda potrebu; je tudi gospodarskih sporazumov, ki naj bi odprli razsežne trge njeni obnovljeni industriji, ter se zato zaradi njih nagiba napram Franciji in Balkanu. Te dve različni potrebi stvarjata dve različni orientaciji Nemčije: Italija čaka, da se opredelita.
Dopolnilno vprašanje k evropskemu, ki se tiče italijansko - nemških odnošajev je vprašanje mandatov in kolonij. Med obema državama ni konkurence, če se prizna za vsako eventualnost pravna prednost Italije, ki še dane3 uživa manj pogodnosti v svojih gospodarskih potrebah kot pa Nemčija. Ostala vprašanja, ki se nanašajo na italijansko • nemške odnošaje, nimajo značaja aktualnosti. Vprašanje Gorenjega Poadižja onega dela nemške Tirolske, ki je pod Italijo, ki je izven mednarodne diskusije, pač ne more tvoriti bistvenega dejstva za Nemčijo v raz-sežnem krogu življenjskih vprašanj, s katerimi se mora baviti. »Anschluss«, pokret uedinjenja Avstrije z Nemčijo, je stvar, ki posega v splošni politični sistem, kakor so ga stvorile mirovne pogodbe, in se ne more dogoditi brez revizije tega sistema. Zdi se, da čas pač še ni dozorel za tako razsežno vprašanje.
Čudno je, da se Virginio Gayda ni nikakor ni doteknil odnošajev med Italijo in Rusijo, katere v svojem spisu sploh niti ne omenja, temveč se po očrtanju odnošajev med Italijo in Nemčijo bavi z italijansko prekomorsko politiko v Sredozemskem in Rdečem morju ter zlasti z odnošaji napram Južni Ameriki.
Kakor že rečeno, je bil ta spis spisan pred
podpisom francosko - jugoslovenske in druge tiranske pogodbe, toda ima tudi sedaj podno svojo vrednost in pojasnjuje marsikaj, kar se je dogodilo z italijanske strani prav v *ad-njem času.
Angleška špijonaža.
Major Opp... je potrdil, da ni Billy-a nikdar sprejel v svojem uradu. PaČ pa je noč po tej, ko je Billy zapustil Bruselj, zajela nem-ika varnostna straža ne daleč Diesta 26 tajnih agentov, ki so se pripravljali prekoračiti holandsko meio. Teh 26 nesrečnežev je bilo pripeljanih v Charleroi in v treh dneh so bili po fingiranem procesu ustreljeni. — Billyjev prijatelj, agent Intelligence Service-a, Van B., jih je predal Laubenthalu. Med imeni, navedenimi v protokolu prekega soda onih 26 aesrečnežov, ki so jih Nemci ustrelili, ni bilo Billyjevega imena. Tudi vse listine ubitih, ki Jih je izdala nemška vlada, niso obsegale njegovih papirjev; potrebni popisi oseb se niso ujemali niti na manj s tem tako skrivnostno izginilim razrešiteljem ključa nemških šifer.
Toda Billy je bil vendar-le v Holandiji. To je potrdil v dnevnem zapisniku kapitan D., poveljnik Intelligence Service-a v Rotterdamu, ki je sprejel Billyja v svoji pisarni v prisotnosti kapitana Williama Fl., osebnega prijatelja majorja Opp .., ki mi je glasom uradne vesti oddal omenjeni ključ. Ta je bil a primernim pojasnilom izročen 24. avgusta zvečer osebno siru Reginaldu Hallu, generalnemu poveljniku angleškega Intelligence Servico-a. V te>j smeri prepričuje tudi proglas sira Reginalda, objavljen v Daily Mail.
Intelligenca Service je torej imela Billyjev kdoeks, ker je z njegovo pomočjo zmagala Anglija v bitki pri Jutlandiji. Žal ni bil Billy fiikdar poplačan in nikdar izvedel, kakšno uslugo je e svojo hrabrostjo in pogumom izkazal svoji nehvaležni zemlji. Ni bil zajet na Uolandski meji in ni bil ustreljen v Charleroi, kakor je bilo javljeno njegovim staršem. Izginil je šele v Londonu, ko se je vrnil z uradnega pota po Holandskem. Bil je neva-
ren, ker 'e preveč vedel in ker je bil preveč neizkušen in nevaren zaradi svoje poštenosti. Izginiti je moral hitro in tajno, brez hrupa. Charleroi je bil dober izgovor.
Razjasnitve te uganke in vzrokov je treba iskati drugod, v knjigi »Unarmed Forcesc, ki je izšla jeseni leta 1925 v Londonu. Na dan slavne bitke pri Jutlandiji so oznanila angleška in nemška radia celemu svetu neresničen rezultat nemškega brodovja. To je bila lažnjiva vest, toda dosegla je svoj namen. Na borzi v I ewyorku je nastala panika, angleški papir'i so rapidno padli. Neki finančni konzorcij jih je hitro pokupil po nizki ceni. Tretji dan je svet izvedel o angleški zmagi. Angleški papirji so poskočili. Konzorcij jih je prodal z dobičkom 150 milijonov liber šterlingov... Viceadmiral Consett, poveljnik zapadnega angleškega brodovja, je razkril to spretno finančno potezo ... Major Opp... jo je realiziral v korist Intellignce Service-a. In nesrečni Billy je bil tisti, ki jo je z odkritjem kodeksa omogočil... Zaraditega je moral izginiti. Z nemške strani je bil Laubent1 al tisti, ki je bil z Opp. v zvezi in bil za justi-fikacijo v Charleroi dobro plačan. Že takrat ni bil samo v nemški službi, ampak tudi pri Intelligence.
MINOTAUROVA GOSTIJA. — BOJ ZLATA IN KRVI.
Angleška politika je dvojna. Ena, oficielna, politika Foreign Office-a, razorožitve, Dru-1 štva narodov in Locarna, kar ne stane nič več, kot par lepih besed in diplomatske note
—	in druga, oficielna politika Intelligence Service-a, politika mednarodnih intrig in l podzemeljske vojne, ki ne požira le celih gora zlata, ampak tucM potoke krvi.
Dne BI maja 1916. je ob zori srečalo veliko angleško brodovje admirala Jellicoe-a na Širini pred Jutlandijo nemško brodovje von Scheera. Vnela se je
divja pomorska bitka. Vse je kazalo, da bo angleško brodovje na mah in na strašen način zmagdo nad nemškim, kajti — kakor sta lord Balfour in sir Reginald Hall priznala — je admiraliteta poznala ključ nemških radio-brzojavk.
Ob 10. uri dopoldne. Admiraliteta, ki je bila do te ure dvakrat v radijevi zvezi z admiralom Jellicoe, mu ni niti enkrat javila vsebine radio-brzojavk von Scheera.
Ob 10. uri 30. So izstreljeni z obeh strani zadnji topovski streli. Boj ostaja neodločen.
Ob 10 uri 41 minut telegrafira admiraliteta svojemu admiralu, da se bodo Nemci umikali | >v smeri JJV % V. Z brzino: 16 vozlov.« No, i ta vest je bila lažnjiva 1 Jellicoe prične za-i slodovati nemško brodovje, ki sploh ne beži i v to smer.
Ob 1 uri. Admiral Jellicoe sluti zmoto. Zapove eskadri torpednih rušilcev v Hanvichu, naj takoj poizkusi dohiteti nemško brodovje.
Ob 11. uri 20 minut ukazuje potom radia angleška admiraliteta, naj eskadra torpednih rušilcev ne zapušča svoje baze.
Von Seheer je bil torej rešen.
Na večer tega pomembnega dneva
je imel član angleškega kabineta, Winston Churchill, dolgo konferenco s sirom Ernestom Casselom, angleškim finančnim magnatom. Ko je odhajal s te konference, se je takoj odpeljal v avtomobilu v Foreign Office. Tam ga je že pričakoval sir Graham Greene, državni sekretar admiralitete. Oba moža sta pričela sostavljati uradni komunike o dopoldanski bitki pri Jutlandiji. Da bi bil komunike ofi-cijelen, bi ga moral podpirati ministrski predsednik lord Balfour. Ta je sedel doma pri kaminu in bral časopise, ko je razmeroma pozno zvečer prišel k njemu sir Greene, noseč mu uradni dokument. Lord Balfour ga je površno prebral in podpisal, ker je bil že kontrasigniraa od W tast ona Churchilla In
Greena. Čemu bi dvomil o resničnosti njegove vsebine!
Četrt ure pozneje je pričel delati sir Ernest Cassel, državna banka in Intelligence Service. Bil je to strahotno zaigran koncert. Častnik, ki je bil poklican, da priča, podpolkovnik generalnega štaba W. P. Durry, je pod prisego izjavil:
»V noči 31 maja sem imel službo kot poročevalski častnik generalnega štaba v Ply-mouthu. Prišla je dolga brzojavka admirali-iite. Obvestil sem takoj uradno poveljnika pomorske zakladnice. Oba sva imela jasen vtis, da jo Anglija doživela ta dan katastrofalen poraz. Ta brzojavka je morala vzbuditi isti vtis po celem svetu.«
Toda ta brzojavka je sijajno rešila *vojo nalogo drugo jutro v Stock-Exc’’ange v New-yorku. Ta neresnična in očividno mistificira-joča brzojavka, kakršne so bile one, M 80 bile sporočene admiralu Jellicoe-u, j® Povzročila katastrofalni padec angleških papirjev in odgovarjajoče ogromni porast nemških papirjev. Borza je bila vsa iz	Pozno
popoldne, ko so neprestano prihajala poročila le potrjujoča angleški poraz pri Jutlandiji, so padli angleški papirji na minimum, kakršnega so sploh mogli doseči. Neznani konzorcij je en masse i»kupil padajoče angleške papirje. In posamezniki, na čuden način poučeni, so se ravnali po teh smernicah. Sicer so se pa vsi bankirji na debelo otresali angleških papirjev in kupovali drage nemške. Ta dvojna morala je vrgla nečednim podjetnikom glasom priznanja lorda Alfreda Pouglnsa dobiček štiriinpetdesetih milijonov dolarjev.
To je bil zlati vojni zaklad Intelligence Service-a, ki je pomagal kupiti tudi naj-dražje nemške špijone in izvojevati pot angleškemu vplivu v mestih, ki so se nadalje upirala, pa bilo v Evropi, Mali Aziji ali Da v kolonijah.	(Dalje	prih.)
Inž. SL Kiodič, p-c-m&žnik direktorja Ijublj. žel. direkcije:
Železniška zveza Slovpnsj« je morfem.
Vprašanje železniške zveze Slovenije z morjem je končno rešeno. Železniško ministrstvo je namreč na predlog »Uprave za gra-djenjo novih željeznica« odobrilo traso Kočevje — Stari trg — Vrbovško torej zvezo v smislu zakona o Blairovem posojilu iz 1. 1922.
Sv r a tega mojega današnjega malega predavanja je, da pojasnim, kako in zakaj je prišlo do te rešitve, da dokažem, da je dozorela odločitev čisto naravno in logično, brez postranskih vplivov od privatne strani.
Dovolite, da posežem malo nazaj. V času mod prevratom in rapallskim dnevom mislili smo samo na zboljšanje zveze z Dalmacijo • potom trase Črnomelj — Vinica — Ogulin, ki jo je zasnoval g. ing. Kavčič. Šele po Rapallu je bila odrezana Slovenija od morja in smo morali misliti na zvezo z morjem, ker je ovinek čez Karlovac predolg. Toliko čisto na kratko o historijatu te zveze.
Pri osnovi kake železnice moramo imeti pred očmi svrho, vodilno misel. V našem slučaju jo ta vodilna misel:
»tcza CELE Slovenije z morjem.
Ta »vrha vsebuje te 4 važne ali manj važne točke:
1. Zve*« Ljubljane s Sušakom.
2. Zvezo Maribora s Sušakom.
Ljubljana in Maribor sta naša glavna centra, reprezentanta naših glavnih pokrajin.
3. Lokalni interesi. Ti prihajajo šele na tretjem mestu v upošlev, ker ne gradimo ka-k&no lokaike, ampak glavno progo v interesu vse Slovenije. Naj kar tukaj nekaj omenim glede velikih gozdov v bližini državne moje. Najnovejša varijanta Ribnica — Ped-preska — Delnice bi omogogočila izvoz (pri racijoneJnem gc«podarstvu) kakih 40 vagonov lesa dnevno. To bi izdalo okroglo 2 in en četrt milijona Din dohodka letno, ker so naši tarifi za izvoz lesa zelo nizki. Proga bi stala 810 milijonov Din; ta dohodek bi bil brespomemben, ako pomislimo, da bi stalo samo vzdrževanje in strojna služba že kakih 4 milij. Din letno. Moramo torej biti t izreki: »Proga v teh krajih bi se sama renti rala < itd. zelo previdni, ker tako mnenje, ako se ga natančno ogleda, ne drži. Če pa znižam gradbeni kapital znatno, recino z grad-bo ozkotirnice, ima ta dohodek vse drugačen pomen. Toda v vse lo se tukaj dalje ne spuščam.
4. Zveza Ljubljane in Maribora z Dalmacijo. Ta zveza je postranskega značaja. Tovora ne bomo bogve koliko .vozili iz Slovenije v dalmatinske luke, četudi so tarifi izjedna-čeni. Izguba časa je velika, na drugi strani pa vagoni slabo izkoriščajo, ker hodijo 200 km na sprehode. Pač pa bo imela ta zveza pomen za turistiko, našo in internacionalno.
Vodilne misli, ki jih tukaj razlagam, se človeku vsiljujejo ko gleda pregleden zemljevid Slovenije. Kar se Ljubljane tiče, more začeti nova zveza sama v Kočevju. Glede Ma-rflbora manjkata jiar.i je zveza Sevnica — Št. Janž in zveza črnomaljske veje d-olenjskih železnic s kočevsko ali s sušaško progo. Le veliko območje, ki mora biti cela Slove-nija in inozemski tranzit moreta dati toliko dohodka, da se veliki gradbeni kapital za nove zveze vsaj neznatno rentira.
Jasno je, da moremo doseči našo svrho potom različnih sistemov prog. Ali dolžnost nam je, to naglašam, odločiti se za tisti, ki pri enakem privlačilnem območju zahteva najmanjši investicijski kapital. Zakaj — leži na dlani.
Šele ko emo si tako daleč na čistem, gremo v detajlne karte in polagamo trase. In ko smo se tudi tukaj odločili, potem šele gremo v teren, da pogledamo aJi leži trasa dobro. To je normalen ,potek osnove nove železnice, in ne narobe.
V ČEM JE PROBLEM V NAŠEM SLUČAJU?
1. 2 ali bog naletimo južno Kočevja na velikansko zapreko, na 3 do 400 metrov glo-bofco vdrto dolino Kolpe oziroma Čabranke. Ta vdrtina začenja pri Čabru in ponehava pri Severinu. Začetkoma zeva široko z raztrganimi i>obočji polnih jarkov; bolj enostavna postaja, konfiguracija doline šele v velikem kolenu Kolpe. Jasno je, da te okolnosti zelo komplicirajo in podražujejo gradbo. Ves problem vrti se okrog vprašanja: aJi naj premostimo dolino kar z velikim mostom, ali pa naj se spustimo s traso nizko doli po dolinskih pobočjih do vode, kjer je potem izgraditi le navaden nizek most? Upoštevali še stroške obrata na daljši progi, je le stvar računa, katera rešitev je najboljša. S tem problemom se je bavil posebno dr. Musil, ki je končno v svojem predprojektu priporočal 124 m visoki most pri Goršetih, dočim je seveda »amerikanskk most, visok ca 230 metrov, odklanjal. Jaz sem na trasi Kočevje —Vrbovško našel, da bi most visok 80 -90 m fkomomsko in prometno najbolj odgovarjal.
Ali še druga okolnost nam otežkočuje prehod v smeri sušaške proge, namreč slab in plazovit teren, obstoječ iz karbonskih fekri-Ijevcev mod Dabrom in Vrbovškem. Uradno mnenje geoloških ekspertov v komisiji za definitivno odločitev pravca za gradnjo železniške zveze Kočevja s sušaško progo gg. Koch-a in Lukovič-a karakterizira te 6klade takole:
»Predjel, kojim prolaze razne projektirane ili predložene trase, izgradjen je od sedi-mentnog kamenja razne geološke starosti. Po »vojoj geološkoj starosti najstarije je ovdje kamenje karbonske formacije zatini je 6ve • mladje kamenje triasa, jure i krede.
Karbon, kamenje ove formacije pripada I mladjem karbonu i nalazimo tu filite, pješ-čane škriljce, pješčare i gromače (konglomerate).
Filiti (argilošisti, Tonschiefer) su črni gli- ! nenasti škriljci, koji se cijepaju sami po sebi
(Predavanje održano dne 9. decembra 1927 v ljubljanski sekciji Udruženja jugoslov. in-fonerjev in arhitektov.)
ili upotrebom neznatne sile u tanke pločice i listne te se lako raspadaju u drobljiv sit-niš. Voda ih lako razmoči in pretvara ih u crnu mazav u i klisku n asu. Oni čine ponaij-više donje partije karbonskih desknenata, no ima ih i poaniješane na izmjence sa ostalim karbonskim kamenjem u gornjim partijama. Ovi su iiiiti glavni povod puzavosti terena s>uda tamo gdje ih in ade.
U gornjim dijelovima karbona prevladaju pješčani laporasti škriljci. Oni se sestoje od kvarcnih pješčanih zrnaca, trunja filita i bi-jelog liskuna (tinjca) i glinenog veziva (cementa). Lako se cijepaju u tanke piočice i raspadaju u nepravilne komade tako, da voda nesmetano u nje prodire i čini da se ra«pa-daju u sitniš izn:ješan sa žutom, rdjastom ilovačom.
Pješčari i konglomerati sastoje od sitnijeg ili krupuijeg kvarcncg zrnja, kojem je takod-jer redovno primješano truraje od filita i liskuna. Jedriji konglcmeriii su čvrsti i inogu se upotrebiti (i upotrebljavaju se) za izradbu mlinskih žrvnjeva. Pješčari su tu i tamo u pojedinim partijama čvrsti i mogu se upotrebiti za gradnju tamo gdie uisu izvrgnuti pre-vclikom opterečenju, prekapanju vode i smr-zavici, jor sc u toni s!utajil srazmjerno brzo raspadaju. U cijeloj svojoj masi su ti pješčari i konglomerati raspucani, pa čine zajedno sa i pještanim škriijcima i fiiitima nestabilan ma-terijal, koji stvara strme padine, po kojima se lako kida niz brdo. Ovo plazenje ne nasta-je cvdjc samo u snijeru kojim slojevi padaju te se kližu po nakraScnoj nepropusnoj iiiit-noj podloži, nego i u obrainom smislu, to jest, karbonsko se raspadnuto kamenje kida okomito na padanje siojeva u velikim masama, jer su jaki tektonski pokreti u ovom kraju svn tu ma-u raskinuli i preturili tako, da i inanji naravni odroni ili v j c g ta/ki radovi prokidaju ravnotežu ovib labilnih masa i •davi ja ju ih u gibanje (plazenje). Zanimljivi
je pezneje vendar spustil v detajlni projekt ; trase Kočevje Brod n. Kupi—Brod Mc-ravi-< ce. On, kakor večina traser ev zapadnih prog, : se ni dosti brigal za slab teren in njegovo ; konfiguracijo. Š tem so se obsodile nekatere
■ trase same po sebi, kot za n iše razmere pre-j drage in deloma nemogoče. 1 riključek na . ogibališču Brod Moravice, ki leži na uspenu i 16“on je tudi zolo draga in komplicirana zadeva.
V drugi skupini se je zanimal g. V. švaj-par posebno za zvezo Kočevei -Srpske Mora-' vice v dveh trasah. Ali drž. in eres preoo-S veduje most priko Kolpe visok 120 m, tudi bi | se 7 km dolgega predora ne odobrilo.
| Prvotna zveza Kočevje—Stari trg—Vrbov-' sko je imela v vidu posebno bodoči lahki | priključek na Črnomelj. Most čez Kolpo je bil nizek, predor med dolinama Kolpe in
■ Dobre dolg 5 km. To zvezo sva izdelala g. inž. Hrovat in moja malenkost ter sva lo
■ vedno tudi skupno zastopala. Naši osnovi se je priključil tudi g. inž. Kavčič.
Borba za posamezne trase je postajala ostra. V tem stanju zadeve je posegla »Upra-| va za gradnje novih železnice vmes. Trasirala ! je v terenu proge Kočevje—Br d na Kupi, Straža—Kočevje in Kočevje—Vrbovško, to zadnje s spremembo, da se je projektiral ipak visoki most čez Kolpo od 85 m višine pri Radencih, s čemur se je skrajšala trasa od E6 na 45 km, in končno progo Črnomelj— Ogulin. Iva karti 1 : 25.COO je uprava študirala tudi še trase Kočevie—Pcdstenie—Brod Moravice in trase Kočevje—Osilnica—Delnica ter Kočevje—Brod na Kupi —Delnice. Do odločitve ni prišlo.
Koncem lanskega leta smo imeli široko konferenco za novo železniško mrežo. Sprejeta je bila resolucija: »Veže naj se Kočevje s u šaš k o progo s priključkom med Brod Moravicami in Vrbovškem«. Kdor je holel razumeti, mogel je razumeti, kam pes taco
Od desne na levo. Anton Lušin, predsednik odbora za železniško zvezo Slovenije z morjem, prof. inz. Alojz Ilrovat, pomočnik ravnatelja inž. M. Kiodič, inž. R. Kavčič.
primjori ovakovog naravnog i vještačkim ra-
dovima izazvanog plazenja karbonskih masa mo-tu se videti u ovom kraju ra pretek, a osobito petični so takovi slučajevi uz posto-ječu glavnu prugu izmediu Srpskih Moravica i Delnica.«
Jasno je, da nočemo kot vestni inženirji prevzeti odgovornosti za gradbo težke gorske proge v takem terenu. Imamo bridko izkustvo pri nas v 8 km dolgem karavanskem predoru; 2 km ležita v talcih škriljevcih, in zaradi nezaslišanega pritiska ki je večkrat zapiral rov v teku 24 ur kljub močnemu .podpornemu lesovju, bili so stroški v tem poteku predora Za 100% večji, kakor v ostalem delu! A ko kdo misli, da se to dogaja samo v sredini velikega gorovja, ne pa v krajših predori’! v bližini gorske površine, se moti. Prodor Bukovo, dolg 9<)0 'm, na progi Podbrdo—Gorica, ki samo skrajšuje preostri ovinek potoka Bače je pokazal ista skrajno neprijetna svojstva v takem terenu. Tretji primer je vgrezanje obstoječe proge Brod— Moravice-Delnice, kar je splošno znano.
Ali še tretjo zapreko moramo žalibog vpo-stcvati, a to je bližina italijanske meje. Kar se tega tiče je popolnoma brezpomembno, kaj misli o teni g. X. ali Y, kaiti v Beogradu imamo faktorja, ki je edini poklican presojati to zadevo in podati končno odločitev. Meni so službeno usta zamašena, zato odklanjam vsako pojasnilo in vsako debato v tem pogledu. Usoda obmejnih pokrajin je, da morajo pretrpeti žrtve, ki jih drugi kraji normalno no trebajo utrpeti, ali pomagati so žalibog ne da. Toliko o tej tretji oleškujoči okolnosti.
BOJ ZA POSAMEZNE TRASE.
Vos problem je bil v teku 7 let temeljito študiran in bi vsako nadaljno proučevanje pomenjalo le zavlačevanje, ne pa kake potrebe.
Varijante i* Kočevja na sušaško progo delimo lahko v tri skupine. Prva je skupina Koiovje—Brod Moravice, druga Kočevje—Vrbovško oziroma Srpske Moravice, a tretja je Kočevje ali Ribnica—Delnice.
S študijami je začel najprej dr. Musil. On je priporočal prvotno traso Kočevje—Goršeti —Brod Moravice, dočam je progo čez Brod na Kupi in svojo traso z >amerikanflkim; most<m pri Lobiču odklanja). Po nalogu *>e
moli. Sprejete so bile v drugi kategoriti tudi zvezi Starža—Kočevje in Črnomelj—sušaška proga. Istočasno ie začel g. Župnek priporočati traso Kočevje—čabar—Delnice, ni se pa vspel do zadnje konsekvence, da bi šel zarodno čabra po zdravem terenu izven dolino, temveč je osta.l še vedno na pobočju do-line in deloma v slabem terenu.
V finančnem zakonu od maja t. 1. je usvojena večina konferenčnih prog, in tudi naša zveza s tem, da se ima izgraditi iz Blairovega posojila ali novega posojila.
^ l;>.i je bilo treba vendar enkrat tozadev-n° odločiti. Železniško ministrstvo je poslalo misijo v toren. Mnenje geologov komisije sem že podal. Večina te'i inženjerjev komi-S1.ie se ni izrekla za nobeno progo, ampak priporočala je nadaljni študij, a profesor tehnike v Zagrebu ing. Alačcvič, se je odločno izjavil za traso na Vrbovško.
. ' a.ko se je morala j-Uprava za gradbo no-vih železnic« pobrigati za rešitev zadeve. Di-loktor ing. Kuzmanovič je osebno in skupno z ekspertom pri min. saobračaja g. ing. Kiri-Jo Savičem, profesorjem tehniko v Beogradu pre. odil in prevozil vse variante in prišel zaključka, da sizmedju čabra i Severina nema pruge radi visokih troškova zbog du-o&n-ih dolina Kupe i čabrauket, a »izmedju
Čabra i Vrbovskog nema pruge radi opasnog terena, što bi imalo kao posledicu još veče ia štanje i skupo uzdržavanje.«
Uprava sama je potegnila zadnjo konsekvenco in je zapustila skoraj popolnoma dolino ter ostala na visokem platou izpod Snežnika, vseskozi na zdravem terenu. Kar se tiče bližine meje, to ni bila stvar uprave, ampak je bila dolžna preštudirati vse mogočnosti. Za izhodišče si je izbrala Ribnico v svrho skrajšanja poti; priključuje se ta trasa pa v Delnicah.
Uprava je prišla končno do prepričati|a. da preostaja le izbira med trasami Ribnica— Delnice in Kočevje—Vrbovško. V državnem interesu eliminiralo se je zopet visoki mosl pri Radencih in radi skrajšanja gradbene dobe in prihranka 30 milijonov dinarjev zmanjšalo se je 5 km dolgi predor pod Lovnikom na 2'A km. S tem se je ta trasa zopet podaljšala od 45 km na 58 km. Priključek je 3 km severno postaje Vrbovško. Obenem se je študirala varianta s priključkom na sami postaji Vrbovško in naravnost na postaji Srpske Moravice v 3 variantah, od katerih pn nobena ne odgovarja.
V zelo temeljitem, vsestranskem in nepristranskem poročilu je predložil ing. Kuzma-novič celo zadevo železniškemu ministrstvu. Končna odločitev je padila za traso Kočevje— Stari trg—Jadrč—Ramensko—^Vrbovško sever.
Mislim, da je iz vsega tega razvidno, da je zadeva na podlagi 15 varijant, ki sem jih tukaj omenil, ki pa niso vse, ampak le glavne, temeljito študirana in razčiščena in do bi bilo nadaljno proučevanje samo zavlačevanje. Po mojem mnenju ne najdemo zlepa slučaja,, niti doma, niti zunaj, da bi bil kak železniški projekt tako dobro pripravljen.
ZVEZA MARIBORA.
Še nekaij o zvezi v smeri Maribor. Proga Sevnica — št. Janž ni bUa nikdar sporna-Gradba se prične prihodnje loto. Kar se tiče voze črnomaljske veje dolenjskih železnic z kočevsko ali sušaško progo, je predložil inž. Vaskovič namesto projekta Črnomelj— Vrbovško, traso Straža—Kočevje. Ker se za padne trase vez iz Kočevja ne ozirajo na smer v Dalmacijo, kakor je to slučaj pri trasi Kočevje—Vrbovško, je obnovil Vaskovič še staro idejo veze Črnomelj—Ogulin. Tako smo imeli dva konkurenčna sistema prog, vsebujoča vezo cele Slovenije z morjem, namreč 1. progo Kočevje—JadrČ—Vrbovško sever, Črnomelj—Vinica Jadrč ln Sevnica—št. Janž, skupaj dolge 90 km z gradbenimi stroški 372 milijonov dinarjev
2. Proge Ribnica—Delnice, Straža—Kočevje, Črnomelj—Ogulin in Sevnica—6t. Janž; skupaj dolge 171 km z gradbenimi stroški 632 milijonov dinarjev.
Pri sistemu čez Vrbovško je pot Ljubljana—Sušak daljša, Maribor Sušak pa krajša, pot Ljubljana—Dalmacija enaka, Maribor —Dalmacija pa daljša. Ali območje pri obeh sistemih je enako, gradbeni stroški pri sistemu na Delnice na malodane še enkrat večji. Meni je torej jasno, da se more zagovarjati le sistem čez Vrbovško. Ni torej'»a celo Slovenijo kot tako in državo nobena škoda, da je propadla veza Ribnica—Delnice!
Ako vzamemo pa pri oben sistemih odobreno progo Kočevje—Vrbovško kot temeljno progo, vidimo, da veza Straža—Kočevje še manj odgovarja v primeri z vezo Črnomelj—Jadrč, kakor prej. To zadnjo vezo si bomo gotovo izvojevali, medtem ko se ne more tega reči o progi Straža—Kočevje, ki je za 70 milijonov dinarjev dražja in slabše odgovarja splošnim interesom.
PODROBNOSTI 0 NAŠI PROGI.
Le še nekaj podatkov o odobreni trasi. Dolga je točno 57.3 km, usponi proti morju znašajo 13—8.75°/oo povprečno (Grosuplje— Kočevje 20 °/»o, sušaška proga 17 promile). Najmanjši radius je 250 m (na kočevski progi 200 m, na sušaški 275 m). Nova železnica ima značaj glavne proge II. roda z osovinskim pristankom 14 ton in dovoljono brzino 00 km na uro. Predor pri Knežji tipi je dolg 1260 metrov, pod Lovnikom pa 2 in pol km. Mo-Btov iz železa ne bo, vsi tudi 20 m visoki most čez Kolpo, bodo zgrajeni iz kamna. Postaje so: Mozelj, Rajndol, Knežja lipa, Čop-Ije, Stari trg, Radence, Severin, ogibalHSčt' v bližini Jadrča in Vrbovško gornje. Priključek je v Vrbovško—sever, na enaki način urejen, kakor se priključuje sušaška proga k beograjski pri savskem mostu pri Zagrebu. — Prometni priključek bo v veliki postaji Srpske Moravice. Danes vozimo iz Ljubljane na Sušak 11 'A ure, po novi zvezi bomo rabili z brzovlakom lo 6 nr.
Končno apeliram na vse kroge v Sloveniji, da skupno dalje delamo. Borbe je dovolj; gotovo je, da je vsakdo v tem boju delal le pe svojem najboljšem prepričanju za dobro stvar; ali zedinimo se vsaj sedaj, da sc gradba kmalu tudi »arcB lačne!
PROGE
Kočevje Sturi tr/-.Jarč-Vrliov-sko sever.........................
Cri'Omn'j-V nica-Jhdrc .	.	.	.
Sevnicn-Št. Janž..................
Skupno
Ribn ca-De'n ce Sevn Janž
Straža-Kočevj» . Čnonielj-Ognlin
Skupno
Gradben-.
dolžina
km
Gradbeni siroški mil. D n » lirnl-eamS vred
58
2«
12
ilfi
74
U
41
44
171
250
80
42
"72
310
42
IM)
130
632
Daljav, km
Ljublj na
Maribor
Suš:) k
224
190
Spl t II Sušak
477
477
319
354
Split
357
655
Ivan Podlesnik
H. 8. S. in S. L. 8.
(Konec.)
Reklo bi se morda, da nima versko vprašanje s HSS ni? opravit. To bi bilo napačno. Prvič hoče bili IISS stranka hrvatskega ljudstva, ki je po večini katoliško in mora zato tudi upoštevati versko čutenje in razpoloženje ljudstva. Drugič pa ji daje sam voditelj Radič to noto, ker je vse svoje shode pričenjal in zaključeval z Jezusom, molil in se križal, kot se na shodih SLS nikdar ne godi. Tudi je pripadal velik del l rvatske duhovščine tej stranki. Zato je potreba, da si jo tudi od te strani ogledamo.
Hrvatsko ljudstvo je verno, katoliško. V tem oziru bi se, dalo primerjati z našimi Štajerci. Se bolj 'koi verno, pa je praznoverno, kar je razumljivo vsled manjše stopnje, izobrazbe, na kateri se nahaja ped našim slovenskim Ijmitsvom. V našem narodu je v tem oziru več solidnosti, resnosti in globočine. Tu pride v poštev tudi moralna in splo-Sno intelektualna stopnja hrvatske duhovščine, ki stoji v tem oziru za našo.
V zadn ih letih se poizkuša vzbuditi v življenje nekaj takega kol je SLS s Hrvatsko pučko stranko, ki pa ima tele težkoče: 1. liivatska duhovščina, kar je starejše, nima posebnega zaupanja do nje. Ta duhovščina je konservativno narodna in komodna, 2. laiki v nji so needini, rivalizirajo med seboj,
3.	manjka ji zadostne arganizatorične podlage. Pri vsem milijonskem bogastvu hrvatskih škofij in škofa ter viš:e duhovščine ne morejo spraviti skupaj toliko, da bi izdajali svoj dnevnik. Vsled vsega tega so bili uspehi to stranke pri zadnjih volitvah pod pričakovanje minimalni. Vendar se giblje in dela in zna podati v doglednem času najresnejši konkurent HSS.
K a Hrvatskem so vse stranke počenši od Ilircev, nosile na svojih zastavah vero v Boga. Jedni od najliberalnejih, obzorašem, je bil šef škof Strossmajer in njegov pomočnik kanonik Rački Tudi drugi, ki .ie začela v. liberalizmom, sta bila od početka šefa bivša bogoslovca Starčevič in Kvaternik. Potem je ta stranka padla povsem pod duhovniški vpliv ia ravno Radiču je bila najbolj nevarna. Vsled tega je razumljivo, da najdemo v vseh hrvatskih meščanskih strankah duhovnike kot pristaše in večkrat tudi na vodilnih mestih. Tudi Radič jih je imel.
V	zadnjem času so ga začeli vplivnejši zapuščati.
Radič sam zr/to pogosto povdarja in povzdiguje ljudska katoličanstvo. Naravno bi
bilo, da bi bil tudi on sam prepričan katolik, ker drugače zgloda vse njegovo hvalisanje Jezusa in prekriževanje, kot zelo neokusna sejmska reklama. Kako je torej v tem oziru z Radičem, da bomo na čistem?
Paradoksalno v tem je to, da Radič sam ni katolik. Po krstnem listu in po spričevalu svoje politične zrelosti je sicer, ni pa po svojem intimnem prepričanju. Pri njemu je možno, da se s seljaki križa in hodi v cerkev in da vzame papeža za patrona hr-vatski republiki, toda ono, kar je katoliku bistveno, v sebi samemu priznavati krst in j dogme, to on intimno ne priznava. »To mo- j rete svobodno in jasno napisatk — je rekel enkrat nekemu bivšemu voditelju hrvatske narodne cerkve — »jaz ne hodim v cerkev meni je posredovanje med menoj in Bogom nepotrebno, jaz se raje sam ž njim raz-govarjam in se mu sam zaupam.« Radič je , torej intimno protestant, še več, nazaren. To znači, da je Radič katolik pred narodom iz politike. Še nekaj zelo karakterističnega za Radiča se je pokazalo v sledečem. Neki znani reformator je prišel k Radiču in ga prosil, da naj pomaga in podpira hrvatsko narodno cerkev. Radič je to odbil. Prvič, ker je ta cerkev nevarna, da razcepi hrvatske narodne vrste, drugič pa, ker še ni ta cerkev vprašala naroda, če jo hoče. Tretjič pa, da jo narod noče, ker je zadovoljen s svojo j rimsko katoliško cerkvijo. »Prej nego da j vam pomagamo, bi bilo treba, da vas pobijamo.« To je bil konec razgovora. Tako se je zgodila zopet morda zelo politična, toda za nacionalista zelo nedosledna stvar:	v
imenu nacionalizma je odbil nacionalno cerkev*
Zelo precizno izjavo je dal Radič nekemu beogradskemu novinarju v sledečem: »Narod veruje v Boga. Ako narod vani veruje, zakaj naj mu jaz pripovedujem, da ni Boga? Ako pa narod ne veruje, ali naj ga jaz pre-pričavam, ko je vendar narod izvor moči in znanja?« Radič je pozabil dodati samo to, da sam veruje v Boga zato, ker veruje vanj narod. To pa je zanj samega ta posledica, da on sam niti v Boga intimno ne veru;e*
Tako je z narodovo vero voditelja HSS.
—	Mi smo katolici, bračo, hvaljen Isus! —
* Književna Republika G. II., Br. 3, str.
* 93. 94.
* Književna Republika G. II., Br. 3, str.
! 93, 94.
Proračun mariborske oblasti sprejet.
V	sredo popoldne je nadaljevala mariborska oblastna skupščina 6vojo proračunsko razpravo.
Predsednik dr. Leskovar je naznanil, da
je država od kazala oblasti dosedaj v vsem 172 km cest in obenem dohodke, ki so bili v proračunu določeni za vzdrževan'e teh cest. Nato je sporočil program oblastnega odbora glode vzdrževanja in dograditve cest. Tako bodo še leta 1928 dovršene ceste: Lesično— Prevorje—Sv. Urban, Radgona—Sv. Benedikt, Radmožanci—Turmiče, Dravisoska in Kozjanska cesta. Cesta Gornja Radgona—Ščavnica— Sv.Benedikt bo gotova v treh letih. Pričele se bodo graditi tudi nekater nove ceste, tako: Sv. Jurij—Marija Dobje—Planina, dalje Zibika—Pristava in Zibika—Stranje. Nato je podal dr. Leskovar še ostale načrte glede izpopolnitve in izboljšanja cestnega omrežja v mariborski oblasti. Nato je bil proračun za javna dela sprejet.
O	proračunu ea kmetijstvo je referiral Zupanič, ki je podal obširen pregled vsega proračuna. Nad 0,000.000 je proračunjenih za kmetijstvo. Po kratki debati je bil tudi ta proračun z večino glasov sprejet. Ko je predsednik prečital še vse važne predloge, od katerih je bil zlasti važen predlog proti čl. G9.
v	finančnem zakonu je zaključil predsednik sejo.
Proračunska debata se je nato v Četrtek nadaljevala.
Kot prvi je poročal dr. Veble o proračunu za zdravstvo. Ker je bila znižana taksa na elektriko so se zmanjšali dohodki za 2 milijona dinarjev. Vsled tega je oblastni odbor opustil misel da že letos zgradi umobolnico in si je tako prihranil 1,GOO.COO Din za obresti posojila in njegovo amortizacijo. Ostalih
400.000	Din pa je dobil oblastni odbor, da je znižal proračunsko rezervo za to vsoto. Ves proračun za zdravstvo znaša 9,950.570 Din in je bil ta proračun soglasno sprejet.
O	socialnem skrbstvu je referiral dr. Veb-
le Za zaščito zanemarjene dece se dovoli 300 tisoč dinarjev, za stare in onemogle pa ICO tisoi. Treba pa je tudi podpirati viničarje. Za stanovanjsko akejo je določenih pol milijona dinarjev. MOderndorfer izreče nato priznanje oblastnemu odboru, ker skrbi za socialno skrbstvo. Po kratki debati, v kateri so zlasti dosti govorili soc. govorniki, je bil tudi ta proračun sprejet.
Nato sta bila sprejeta še proračuna za trgovino, obrt in industrijo ter za šolstvo. Referiral je za oba posl. Kugovnik.
Skupščina je nato sprejeta te nove davke:
200-odstotna doklada na tuja vina je bila črtana, sprejeta pa 100-odstotna doklada na državno trošarino na pivo, žganje, rum in likerje ter 50-odstotna na vino.
Davek na nočni obisk kavarn, po katerem bo plačal vsak obiskovalec kavarn po polnoči 2 Din, barov pa 10 Din, za igranje na karte pa'2 Din
Sprejeta je bila tudi veselična taksa, ki znaša 30% na državne takse, uvedena je bila dalje posebna plesna taksa. Te takse naj bi dale 1 milijon dinarjev.
Glede takse na motorna vozila ni prišlo do sporazuma in je bil predlog vrnjen finančnemu odboru.
Brez ugovora je bila sprejeta taksa na lovske karte in zakup lovišč. Enako je bila sprejeta 20% doklada na pridobnino.
Davek na električni tok je bil sprejet v novi stilizaciji, vsled česar se je njegov finančni efekt zmanjšal za 2 milijona.
Nato je poročal še finančni odbor o taksi na motorna vozila in je bila tudi ta sprejeta. Mariborski mestni avtobusi bodo tudi plačevali takso.
Proračun je bil nato sprejet še v celoti. Ko so bili podani še razni predlogi, je predsednik zaključil zasedanje in izjavil, da bo skupščina zopet sklicana februarja meseca, ko bo proračun že od ministrsvta odobren in jzvršen prenos poslov.
Politične vesti.
—	Čehoslovaška in Vatikan. Kakor smo že na kratko javili, je bil dosežen med Vatikanom in Čehoslovaško modus vivendi. Glavna težkoča za vpostavitev dobrih odnošajev je bila Husova proslava. Dočim je čehoslovaška vlada videla v Rusovi proslavi le proslavo narodnega delavca, je videl Vatikan v tej proslavi proslavo heretika in vsled tega je tudi papežev nuncij Marmaggi zapustil Prago. Sedaj je tudi v tej stvari premagano glavno nasprotje. Ko bo rešeno vprašanie Huso-ve proslave, bo treba rešiti med Vatikanom in Češkoslovaško še ta vprašanja: 1. Vprašani imenovanja škofov in drugih cerkvenih visokih dostojanstvenikov. Čehoslovaška, ko vse nasledstvene države, je mnenja, da je podedovala od avstrijske vlade, odnosno av-strijskoga cesarja pravico imenovanja škofov. Vatikan pa pravi, da je bila ta pravica čisto oseben privilegij avstrijskega cesarja in da je 8 polomom monarhije ugasla. Dosledno temu stališču je tudi papež imenoval ‘brez ozira na madjarsko vlado za ostrogon-akoga nadškofa dr. Seredija. Sploh se kaže tendenca, da hoče Vatikan konsekventno iz-vevsti novo k mi (»nično pravo. 2. Vprašanje razmejitve škofij v skladu s novimi državni-
mi mejami. To vprašanje ne dela nobenih težkoč in bo sigurno ugodno rešeno. 3. Tudi vprašanje novih škofij ne dela nobenih načelnih težkoč, temveč gre samo za materielno vprašanje, kdo bo vzdrževal nove škofije. 4. Desekvestracija cerkiivenih posestev v Slovaški je četrto vprašanje in bo po vsej priliki ugodno rešeno. Priprave so že izvršene in sedaj upravlja ta posestva neki cerkvi blizu stoječi kuratorij, ne pa prosvetno ministrstvo. Odnošaji med Češkoslovaško in Vatikanom bodo torej v kratkem popolnoma urejeni in sicer na temelju propozicij, ki jih je predložila češkoslovaška vlada 1. 1925. Ne bo pa sklenjen noben konkordat, ker tega čehoslovaška vlada odklanja.
= Litva ne sme misliti več na Vilno. V uvodniku piše »Matin« o stališču litovske vlade in zlasti ministrskega predsednika Volde-marasa, ko da vprašanje Vilne še ni definitivno rešeno. »Matin« pravi, da je to stališče litovske vlade čisto napačno. Popolnoma nedopustno je tolmačiti rezultat ženevskih posvetovanj, kakor da bi bilo vprašanje Vilne zopet odprto. Sklep veleposlaniške konference je v veljavi in ni v skladu z mednarodnim pravnim tolmačenjem litovske vlade, če ie
hoče Voldemaras napačno razlagati sklep Sveta zveze narodov, mora pa respektirali sklep veleposlaniške konference, ki je enkrat za vselej določila meje Litve in dodelila Vilno Poljski. Veleposlaniška konferenca pač ne bo dopustila, da bi litovska vlada menjala njene sklepe.
—Prestoiiii govor angleškega kralja o Zvezi narouov. Ob zaključku parlamentarnega zasedanja je imel angleški kralj prestolni go-vur, v katerem je najprej govoril o neuspehu ženevske razorožitvene konference ter o prijatelji zvezi s Francijo, ki je bila znova utrjena z obiskom Doumergue-a v Londonu. Nato je govorit o Zvezi narodov in dejal: »Z globoko simpatijo in zadoščenjem sem opazoval, kako stalno raste upliv Zveze narodov in kako postilja njena uloga vedno pomembnejša za ureditev mednarodnih nesoglasij in uirditev miru. Zadnje zasedanje Sveta Zveze narodov je bil nadaljni korak na tej poti. Moja vlada bo tudi nadal,e sodelovala pri lojalni gradilni politiki Zveze narodov. Z zastopniki Združenih dižsav in Japonske se je vršila v Ženevi Konferenca, na kateri so delegati moje vlade predložili predloge za bodočo omejitev oooroževanja. če bi bili ti predlogi sprejeti, bi povzročili bistveno znižanje niurnariŠKih sil in stroškov. Obžalujem, da ni bilo mogoče doseči splošen dogovor, čeprav so se pokazali mnogi skupni nazori. Nima pa moja vlada namena vsled tega hipnega neuspeha povečati svoj mornariški načrt, ki sloni na defenzivnih potrebah mojega daleč razširjenega imperija.«
= ltanjauski listi za latinsko zvezo. Vsi listi posvečajo dolgo komentarje francosko-italijanskim odnošajem. Posebno »Tribuna« opisuje, kakšen je položaj Italije glede na Tanger, glede na politiko na Jadrana, Dona-
vi	in na Balkanu in glede na politiko italijanske ekspanzije. Ekspanzija Italije ne pomeni, da bi Italija zahtevala od drugih držav kolonije. Italija je pripravljena priznati pre-dominantni puložaij Francije v zapadnem delu Sredozemskega morja, če se priznajo Italiji predpravice v vzhodnem delu Jadranskega morja. Francija in Italija bi morali skupno stremeti za tem, da se ohrani latinska civilizacija.
Prosveta.
BOŽIČNI REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama.
Začetek ob 20. uri zvečer.
Sobota, 24. decembra: Zaprto.
Nedelja, 25. decembra ob 15. uri popoldne: »Petcrčkove poslednje sanje«, mladinska predstava. — Izven. — Znižane cene. Nedelja, 26. decembra ob 20. uri zvečer: »Večni mladenič.« — Ljudska predstava. Pondeljek, 26. decembra ob,Jo. uri popoldne: »Snegulčica in škratje«, mladinska predstava pri znižanih cenah.
Pondeljek, 26. decembra ob 20. uri zvečer: »Boljši gospode, znižane cene. .
Torek, 27. decembra: Zaprto.
Opera.
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
Sobota, 24. decembra: Zaprto.
Nedelja, 25. decembra ob 20. uri zvečer: »Čarobna piščal«. — Izven.
Pondeljek, 26. decembra ob 15. uri popoldne: »Zaljubljen v tri oranže«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. Pondeljek, 26. decembra ob 20. uri zvečer: »Orlov«, opereta. Gostuje režiser Trbuho-vič iz Beograda. Ljudska predstava pri znižanih conah.
Zimska oblačila
usnjate suknjiče, raglane itd vseh velikosti z . moške, fante in dečke
nudi Vam naicemje samo konfekci a „FttANDE"
Ljurtii na, Gradišče nasproti Drams ega gledališča.
Ljubljanska drama vprizori v božičnih praznikih in sicer na Sveti dan popoldne ob 15. uri Golievo mladinsko igro »Peterčkove poslednje sanje«, zvečer ob 20. uri pa »Večni mladenič«. Za >Peterčkove poslednje sanje« veljajo znižane cene. Pri predstavi sodeluje tudi balet in pa muzika dravske divizijske oblasti. V pondeljek na Štefanovo pa sta v drami »Snegulčica in škratje«, zvečer pa efektna komedija »Boljši gospod«. V torek ostaneta obe gledališči zaprti.
»NOVA MUZIKA«.
Z novim letom 1928 začne Glasbena Malica v Ljubljani izdajati dvomesečnik >N o v o Muziko«. »Nova Muzika« bo imela glasbeno književni in glsaboni del s prilogo >Ma-lo Nova Muzika«. V glasbeno književnem delu, ki bo za sedaj obsegal 4 6trani, so bodo strokovno in v poljubili besedi obravnavala vsa vprašanja sodobne domače in svetovne glasbene umetnosti. Glasbeni del bo na 12 straneh prinašal v najmodernejšem notnem tisku vokalne in instrumentalne skladbo slovenskih, hrvatskih in srbskih skladateljev sodobnih smeri. Priloga »Mala Nova Muzika« bo objavljala sodobna glasbena dela najrazličnejše vsebine tudi za manj spretne izvajalce tor bo odprta zlasti našemu skladateljskemu naraščaju. Izhajala bo na 4 straneh iste oblike, ko »Nova Muzika«. Prvi zvezek »Nove Muzike« bo prinesel kratke, informativne članke o sodobni glasbi, dalje skladbe Matije Bravničarja, Marija Kogoja, Mihovila Ibarja. Slavka Ostro«, L. M. Škerjanca- »Mala No-
va Muzika« bo objavila krajše, interesantne skladbe Janka Ravnika, Slavka Oslerca, Stanka Premrla, Saše Šantla itd. >Novo Muziko« bo urejeval Emil Adamič, izdajala pa Glasbena Matica.
Dvomesečnik ; Nova Muzika bo imel obliko >Novih Akordov«. Imel bo po risbi akad. slikarja Justina umetniško izdelan ovojni list v treh barvah.
Da bo Glasbena Matica mogla določiti vsaj približno število izvodov »I ove Muzike«, se vsi interesenti naprošajo, da ji prijavijo po dopisnici svoje naročilo do 1. januarja 1928.
Celoletna naročnina, t. j. 6 zvezkov Din 100.
NAJVEČJE IZDAJSTVO V SVETOVNI ZGOGOVINI.
Začetkom prihodnjega leta se prične v Londonu proces, kakršnega zgodovina še ne pozna. Skupina Angležev toži japonsko vlado na plačilo 80 milijonov mark. Ozad;e procesa je rusko-japonska vojska, oziroma zmaga Japonske nad Rusijo, ki pa so jo Japonci kupili.
—	Historično dejstvo je, da se je svoječasno Port-Artur Japoncem udal, ne da bi bil pravzaprav premagan. Utrdbe, ki so veljale kot absolutno nezavzemljive so bile takorekoč nedotaknjene. Sahalin se je udal skoraj brez bo;a. Japonska vojna mornarica je prišla nepoškodovana skozi ruske mine in tako so Japonci zmagali.
Takrat je stal svet takorekoč pred uganko, ki naj jo pa predstoječi proces pojasni. Baje so Japoncem zmago prodale tri ruske izdaji-ce. Po bitki pri Mukdenu je ponudila japonska špijonaža trem ruskim oficirjem ogromno podkupnino. Kmalu nato so zavzeli Japonci Port Artur. Za to izdajstvo je prejel vsak od oficirjev menico, glasečo se na 46 milijonov yonov, to je-okoli 90 milijonov zlatih mark, plačljivih koncem meseoa marca 1915, pod pogojem, da se Japonska takrat ne bo nahajala v vojni. Kaj se je zgodilo s prvo menico, ni znano. Trdi se, da jo je Japonska izplačala. Dokazali se stvar ne da. Imejitelj druge menice je izginil. Pravtako imejitelj tretje. Trije oficirji-lopovi so bili pravzaprav zastopniki dveh velikih špijonažnih skupin. Sedaj se trdi, da ti ljudje niso hoteli izdati svojo domovino, temveč, da so hoteli vreči samo carja. Vsekako se imena teh treh ljudi, ki so skušali pozneje svoje menice vnovčiti, znana. To so bili: grof Ivor Tillinski, Aleksander Tecdorov in Wladimir Worsky. V zvezi z njimi se imenuje lepa demimondka Sonja, ljubica visokega špionažnega uradnika.
Glavna figura na Japonski strani je bil princ Vamagafa, »Japonski Bismarck«. Ko je bilo izdajstvo izvršeno, se je podal Worsky v družbi Sonje in Tillinskega v Nagasaki, da bi menice vnovčil. Japonci so izjavili, da menic ne morejo takoj izplačati, ker z mirovno pogodbo niso dobili velike vojne odškodnine, ki so jo pričakovali. Rusi so dobili tri nove menice, plačljive prinesitelju. Te menice pa so bile izplačljive le v slučaju, če se prezen-terajo v zvezi s posebno pogodbo. Ta pogodba s podpisom princa Yamagate se nahaja baje frenotno v nekem londonskem safe-it. Že pred nekoliko časa so baje skušale inleresirane osebe ugotoviti pristnost dokumenta ter so stopile v to svrho v zvezo z japonskim poslaništvom in Yokahamsko banko. Poslaništvo, kot banka sta baje pristnost podpisa priznala. V pogodbi se zavezuje japonska vlada, da plača premijo po trikrat 46 milijonov yenov prinesitelju menice in pogodbe.
Med tem je bil Vladimir Worsky, imejitelj ene od menic, umorjen, Aleksander Teodorov je izginil, Sonja je pravtako izginila. Samo grof Tillinski še živi in on je prinesel drugo menico v London. To je bilo leta 1913. Tilin-ski je iskal v Londonu uplivne osebe, ki naj bi mu pomagale menico, ki je zapadla leta 1915, vnovčiti. Med tem je skušal dobiti na menico tudi posojilo, vendar pa so vstrajali Angleži na tem, da pribavi tudi pogodbo. V največji življenski nevarnosti se je peljal Ti-
1	inski v Odeso in posrečilo se mu je, da je dobil pogodbo res v svoje roke. S kakšnimi sredstvi, ni znano. Od tedaj se je skušalo pripraviti japonsko vlado do tega, da bi plačala. Ker so se vsi poizkusi izjalovili, je prišlo do tožbo. Stvar je vsekako zanimiva.
.fei.
JkkoiJ
Pletenin«; s t« ■namko >o najboljl«!
Telovniki ia dom« lat gospode. — Zemperjl, puloverji« kostumi.
Kratke vesti.
Preiskavo o umoru ruskih konzularnih uradnikov v Kantonu bo izvedla Japonska.
Gorje promaganccin. Bivši sovjetski poštni minister Smirnov je po izključitvi iz stranke vstopil zopet v tovarno m prejema plačo navadnega delavca.
Japonska ie izkrcala oddelek vojske v Tsingt&vu v varstvo svojih državljanov, kakor se to tako lepo reče.
Italija bo dobila od Amerike 125 milijonov dotarjev kredita za osiguranje stabilizacije lire.
Madjarska magnatska zbornica je zavrnila zakonski načrt o osemletni šolski obveznosti vaških otrok. Madjarski magnati pač vedo, da bodo tem lažje izkoriščali kmečki narod, čim manj bo ta naobražen.
Dnevne, vesti.
j Vnem prijateljem in naročnikom j j želi vesele bošič)ie praznike | uredništvo in nprava. j
RODOLJUBI!
Z žrtvami naših živih in mrtvih junakov in z Božjo pomočjo in njegovo pravdo smo dosegli 1. decembra 1918. leta osvoboditev in združitev Srbov, Hrvatov in Slovencev, in tako je bila izpolnjena stoletna srčna želja njihovih najboljših sinov.
Naš narod je prestal velike preskušnje in .nadčloveško trpljenje na potu stvarjanja na--še današnje države.
Ogromno je število onih, ki so žrtvovali svojo življenje za to, da mi lahko živimo. Ali smemo pozabiti na svoje velike mrtrc? Nikdar!
Bliža se 1. december 1928.
Tega dne se moramo predvsem oddolžiti spominu naših umrlih junakov. Izvršimo to, česar še ni storil noben narod: postavimo jim živ spomenik!
Resno in možko, kot se spodobi za naš narod, zamislimo se v našo davno in nedavno prošlost. Premislimo, kaj smo vse dosedaj že izvršili, kaj smo opustili izvršiti, kaj šele moramo izvršiti! Na čvrstem, nepomičnem temelju zgradimo bodočnost!
Kako naj to izvršimo, nam bo objasnila »Matica živih in mrtvih SHS«, katero je osrednji odbor Narodne Odbrane sprejel za . svojo kolektivno članico in vneto sotrudnico. Naloga, ki jo je ona sebi postavila, zasluži, >da se vsi z vsemi silami založimo za njeno •ostvarenje. Vsak lahko sodeluje, in nobena ■pomoč ne bo odveč.
Rodoljubi, izpolnite svojo mirnodobno dolžnost. da Vam bo vsem
1. december 1928 praznik mirne vesti, čistega veselja in velikega upanja v bodočnost vseh Srbov, Hrva-*ov in Slovencev!
17. decembra 1927 Beograd — Zagreb — Ljubljana. sTEP. STEPANOVIČ', vojvoda
dosmrtni predsednik »Narodne Obrane«.
ŽUPANSKA ZVEZA« V LJUBLJANI ZA SLOVENSKO UNIVERZO.
Odbor ^Županske zveze* v Ljubljani kot ■čuvarice interesov ne le občine, ampak tudi koristi in pravic slovenskega naroda je sklenili v svoji seji dne 22. decembra t. 1. soglasno nastopno
resolucijo:
Vsakemu narodu je univerza najdraž.je in svetišče prosvete in izobrazbe. — Mi Slovenci smo dobili 1. 1919 v novi državi univerzo in gledamo z največjim ponosom na njo kot na poroštvo narodne svobode, zlasti ker se je ta univerza že tekom kratke -dobe osmih let razvila do visoke znanstvene popolnosti in do pravega vzgojnega semenišča akademske mladeži.
Ukinitev univerze ali tudi le okrnitev kateregakoli njenega dela bi mi Slovenci občutili kot najhujšo žalitev od strani naših bratov.
Kaj naj šele pravijo naši zatirani bratje on ost ran meja?
Ljubezen do Slovencev bo pokazala država posebno s tem, da nam našo univerzo še izpopolni in primerno dotira. To pričakujemo in zahtevamo od vlade.
(Enako resolucijo naj sklenejo vse občine. -Županska zveza« jim bo poslala že prirejene vzorce.)
— Udružcnje univerzitetnih nastarnikor r Ljubljani hvaležno ugotavlja, da je javnost z ogorčenjem sprejela vest o nevarnosti okrnitve univerze v Ljubljani in to izrazila -v vznešenih besedah na številnih protestnih shodih in v številnih protestnih izjavah. Udruzenje ve, da je hotenje Slovencev po obstoju celokupne univerze neomajno, ker temelječe na dejanski potrebi, izvira iz željo, ki živi v narodu od 18. stoletja in je bila večkrat vresničena in večkrat zopet razočarana po sovražnih elementih v tuji nam državi. LJdruženje roti in prosi javnost, da ga sedaj v narodni državi podpira še naprej v boju za univerzo v Ljubljani. Za vedno naj prenehajo trzavice, ki motijo smotreno delo na univerzi.
—Ob smrti svojega predsednika dr. Babnika se je sestalo dno 22. t. m. opoludne •osobje tukajšnjega ljubij, deželnega sodišča in višjega državnega pradvništva na žalno
sejo. Podpredsednik višjega deželnega sodišča g. dr. Rogina se je v žalnem govoru poklonil spominu ranjcega predsednika kot velikega stvaritelja na polju pravosodne uprave in pravne vede kakor slovenske tako splošne, kažoč nanj tudi kot velikega prvega naslednika nepozabnega prvega predsednika višjega dež. sodišča — slovenskega Ivana Kavčnika. V imenu osobja pri vseh državnih pravdništvih v Sloveniji izrekel je nato g. višji državni pravdnik dr. Grasselli višjemu sodišču sožalje, Z vzklikom »Slava mu« na čast pokojnega predsednika dr. Babnika so se zbrani razšli.
— V počašeenjo spomina pok. g. predsednika višjega deželnega sodišča dr. J. Babnika jo izročila ga. soproga velikega župana Asta dr. Vodopivčeva upravi našega lista za Podporno društvo slepih v Ljubljani znesek 2C0 Din.
— Kontraktuaini učitelji! Vest, ki jo je priobčil pred kratkim naš list o postavitvi kon-traktualnih učiteljev ne odgovarja popolnoma resnici in jo s tem popravljamo, ker smo bili napačno obveščeni.
— Davki na piače privatnih nameščencev. V finančnem zakonu za leto 1928-1929 je zopet predviden davek na plače privatnih nameščencev. Po navodilih generalne direkcije neposrednih davkov se bo v bodoče izterja-val od vseh »oseb s stalno plačo, ki opravljajo dela, za katera je potrebna poleg fizične sposobnosti še posebna usposobljenost-''. Davek na plače privatnih nameščencev ne razlikuje med oženjenimi in neoženjenimi nameščenci, med takimi z deco, ter oženjene in družinske očete najtežje in najbolj krivično obremenjuje. Poleg tega pa pa težko obremenjuje tudi one nameščence z nizkimi plačami, ki morajo plačati sorazmerno mnogo previsok odstotek davka. Vlada je te dni stavila na dnevni red finančnemu odboru vprašanje davka na plače priv. nam. Sedaj je še čas, da zahtevamo, da se ta davek pravičnejše odmeri in da se določi našim življenjskim razmeram primeren eksistenčni minimum. Zato so udeležimo vsi protestnega shoda, ki se vrši v sredo dne 28. t. m. v desni dvorani hotela »Union« ob 8. uri zvečer. Dvignimo svoj glas sedaj v ugodnem trenotku in protestirajmo proti krivičnemu obdačenju naših že itak mizemih dohodkov. — Privatni nameščenec.
— Za avtomobiliste in motocikliste. Veliki župan ljubljanske oblasti objavlja: Posestniki avtomobilov in motociklov se opozarjajo na novo naredbo ministrstva notranjih del o registriranju in oznamenovanju motornih vozil, ki je objavljena v Uradnem listu z dne 6. decembra 1927 pod štev. 479-121 in na izvršilno naredbo velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti, ki bo te dni objavljena v Uradnem listu. Po § 2. izvršilne nared-be morajo vsi lastniki prijaviti svoja motorna vozila najkesneje do 1. februarja 1928 pri-stajnemu sreske-mu glavarju, v Ijubljnai policijskemu ravnatelju, v Mariboru policijskemu komisarijatu, za okoliš sreske izpostave v Škofji Loki pa temu uradu. Pristojnost se ravna po stajališču motornega vozila. Tiskovine za prijavo se bodo dobile od 1. januarja 1928 naprej pri naštetih uradih. Prijava naj bo točna, da bo mogoče izvršiti naredbo do 1. marca 1928, ker se po tem dnevu motorna vozila s starimi označbami no bodo več pripustila v promet.
— Razpisano mesto. Ljubljanski oblastni odbor razpisuje za zdravilišče na Golniku inesto elektromonterja, ki naj bo obenem vešč instalacijskemu in vobčo mehaniSkemu odnosno ključavničarskemu obrtu, poleg tega pa izprašan in zanesljiv avtomobilski šofer. Službo bo treba nastopiti začetkom meseca januarja 1928. Prošnje je vložiti pri ljubljanskem oblastnem odboru. — Podrobnosti glej v »Uradnem listu« štev. 127 z dne 22. decembra t. 1.
— Ii državne službe. Finančni tajnik pri davčnem okrajnem oblastvu v Mariboru Anton Leskovec je imenovan za šefa davčnega okrajnega oblastva v Radovljici.
~~ V spanju se je užgala. Kmetica Jela Meljašin v Vodostaju pri Karlovcu je primaknila te dni radi hudega mraza posteljo preblizu peči. Okoli polnoči so vzbudili sosedo bolestni kriki. Ko so prihiteli v sobo kmetice, se jim je nudil grozen prizor. Postelja, v kateri je ležala kmetica, je bila v plamenih. Še predno -se je posrečilo sosedom ■(■gcilj pogasiti, je kmetica groznim opeklinam podlegla.
— »Razgledova« božična številka je pravkar izšla. Poleg lepih, zelo uspelih zanimivih ilustracij prinaša leposlovne članke, dalje članke o radiofomiji, filmu, modi, športu, itd. »Razgled« je brezdvomno vsakemu dobrodošla družabna revija, ki ne sme manjkati v nobenem domu. Naroča se v upravi »Razgle-
’ Ljubljana, Šelenburgova ul. 7-II.
~ Našim ženam v opozorilo. Jugoslovenska Matica je izdala letos že svoj VIII. letnik
Izuolite brati:
Cenjene gospodinje, potskusite, da je „KOLINSKA“ res izorsten pridatek za kaoo, ki kot dobri domači izdelek zasluži, da se uporablja o oseh rodbinah.
Ob koncu leta se našim spoštovanim odjemalcem za naklonjenost najtopleje zahoaljujemo in želimo osem vesele božične praznike in srečno Novo leto!
KOLINSKA.
Zyi	t0U	Da,matin9ka	klet’	D“najska	cesta	štev.	9,	in	gostilna
»ZLATOROG«, Gosposka ulica štev. 3, prvovrstna viška vina >Opolo in belo, stare trte, Vugova n sušenega grozdja, črnino iz lastnih vinogradov. - Za
»Čei ulico« — cene znižane.
Garnitura	Din	560'—,	350—,	290*—
Odeja klot	Din	280’—,	220—,	lSS*—
Zastori	Din	240—	180’ ,	96 —
Preproge, linolef. namizno perilo, pos'eljno oerilo obrisače. Blago najboljše kakovosti, cene niže kokor por»od.
j »Gospodinjskega koledarja« in sicer za leto } 1928. Iz gospodinjskih krogov prejema po-< hvalna pisma in priznanja, ker je s tem kole-j darom storila našim gospodinjam v resnici I veliko uslugo. Koledar prinaša namreč vsako leto nove kuhinjske recepte ter razne ipraktične in podučne nasvete in navodila za hišo in dom. Najvažnejši del koledarja je troškovnik z dovolj obširnimi rubrikami, kamor vpisuje gosopdinja dnevno vse svoje izdatke, ter z mesečnimi in letnimi proračunskimi in sklepnimi razpredelnicami. V celoti obsega koledar brez inseratnega dela 150 strani in ima obliko šolske knjige. Cena Din 20, za člane Jugoslovenske Matice Din 16. Naprodaj je pri vseh podružnicah Jugoslo-venske Matice v Slovenji, po vseh knjigarnah in pri Jugoslovenski Matici v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7-II.
— Pri naduhi in boleznih srca, pri bolečinah v pljučih in prsih, skrofulozi in rahitisu, povečanju ščitnih žlez in tvoritvi golše je odvod v črevo z rabo prirodne grenčice »Franz-Josef« bistveno domače zdravilo. Kliniki svetovnega slovesa, so videli, da so se pri jetičnih prvi čas se pojavljajoča zagatenja umaknila z rabo vode »Franz-Josef«, ne da bi se pojavila neprijetna driska. Dobi se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
— Trgovke! Od soprogov zahtevajte za novoletno darilo, da Vas zavarujejo pri »Trgovskem dobrodelnem društvu »Pomoč« v Ljubljani, Beethovnova 10.
— Za Božič in Novo Jeto ima Oblačilnica za Slovenijo, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7, v svoji veliki zalogi različnega manufaktur-nega blaga najprimernejša darila. Državni nameščenci dobijo blago na obroke po naj-nižih cenah in brez vsakih stroškov le proti predložitvi legitimacije.
— Olajšajte bedo najbednejših slepih in položite dar slepim na altar. — Podporno društvo slepih Ljubljana Wolfova 12. Na željo pošljemo položnico pod tek. račun 14.066. — Podporno društvo slepih, Ljubljana.
Ljubljana.
1— »Ljubljanski Sokol« opozarja na svoj tradicijonelni »Silvestrov večer«, ki se vrši v društveni telovadnici v Narodnem domu.
1— Za »Trgovski ples«, ki se bo vršil v soboto dne 14. januarja 1928 ob pol 9. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union, vlada vsesplošno zanimanje in obeta biti v resnici ena najsijajnejših plesnih prireditev letošnje plesne sezije. Prireditveni odbor je s predpripravami neumorno na delu, tako, da bodo udeleženci prav prijetno presenečeni. Opozarjamo na to elitno prireditev že danes.
— Članom Sadjarskega in vrtnarskega društva, podružnica v Ljubljani. Člani podružnice se opozarjajo, da se vrši v četrtek, 29. decembra 1927 točno ob dvajseti uri podružnični občni zbor in sicer v gostilniških prostorih »pri Mraku«, Rimska cesta 4, z običajnim dnevnim redom. Vabijo se obenem tudi vsi prijatelji vrtnarstva, da se tega občnega zbora udeleže. Tajnik.
1— Nesreče in nezgode vslcd oledenelosti ulic. Kot smo poročali, so tekom včerajšnje uoči vsled nenadnega dežja vse ljubljanske ulice oledenele. Posledica so bile številne nesreče in nezgode. Več oseb si je polomilo ude, oziroma se tako potolklo, da so morale iskati poanoči v bolnici. Tako n. pr. je padel pekovski vajenec Dolinar s Poljan, vračajoč se z Gradu na glavo ter se tako pobil, da so ga na rešilni postaji za silo obvezali, nakar so ga poslali v bolnico. Isto se je pripetilo prostovoljnemu gasilcu Francu. Wolfu pred Mestnim domom. V Rožni ulici je padla kuharica Amalija Pangerc ter si zlomila nogo. Pred škofijo je padel profesor Pregel, ki je dobil precej občutne poškodbe po vsem telesu. Na Trnovskem nasipu je padla 80 letna Marija Selan ter se tako pretresla, da se je onesvestila. To so samo nekateri slučaji, do-čim je padlo in se eventuelno tudi lažje pobilo bogve koliko ljudi. V jutranjih urah jo bil vozni promet zelo otežkočen.
ZDRAVILNO OBSEVANJE Z RENT-(iENOVIMI ŽARKI.
Na ambulatoriju Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta 20, je bil te dni dogotovljen zadnji oddelek in sicer oni za rentgenološko terapijo. Opremljen je z aparatom najnovejšega tipa Stabilivoltom, ki ima cevno napetost 250 kv (kv 1000 voltov) in je idealni aparat za intenzivno globinsko obsevanje. Izpopolnjuje ga naprava po prof. Wintz-u, ki ščiti zdrave telesne dele bolnika ter rentgenologa in njegovo pomožno osobje pred zelo pronicavimi močnimi re-ntgenovimi žarki, ki se zlasti uporabljajo pri globinskem obsevanju. S to ureditvijo je dal Okrožni urad svojim članom na razpolago najmodernejšo napravo za zdravilno rentgenološko obsevanje, ki je danes mogoča. Ker je pa Stabilivolt edini aparat te jakosti v Sloveniji, bo oddelek na razpolago tudi privatnim bolnikom in sicer po zmerni tarifi, ki se ravna po porabi električne energije, to je po miliamperskih minutah do 100 ali preko 100 kv napetosti. Odr delek stoji pod vodstvom rentgenologa primarija dr. A Kunsta.
Rentgenološko zdravilno obsevanje se danes uporablja malodane v vseh panogah medicine. Ne omejuje se več kakor začetkoma na obsevanje telesne površine, ampak si je s pomočjo zelo pronicavih trdih rentgenovih žarkov osvojilo tudi notranjost telesa, kjer zlasti z uspehom obseva razne zle tvorbe. Da podamo le prat ek pregled, naj iz površinskega obsevanja omenjamo razne kožne bolezni, kako kronične ekceme, trdovratni luskinasti lišaj, znojenje rok in nog, favus (zelo trdovratno nalezljivo bolezen lasišča) in lupus, pri katerih dosega rentgenološko obsevanje lepe uspehe in je često edino v stanu, da trajno odpravi obolenje. Iz globinskega obsevanja bi bilo pred vsem omeniti razne vrste golš, tuberkulozne zabrekline žlez, raka na prsih, tuberkulozo trebušne mrene, tuberkulozo kosti, obsevanje pljuč in jabolka, ki je zlasti pri bolj stacionarnih ci-rotičnih tuberkuloznih obolenjih važen pripomoček zdravljenja, obsevanje vranice pri krvnih boleznih, zle tvorbe {rak, sarkom) vseh vrst, bodisi na udih, bodisi na notranjih organih, zlasti na želodcu, maternici in danki ter kastracijo z obsevanjem jajčnikov. Žene, ki se morajo iz strogih zdravstvenih indikacij podvreči kastraciji, se bodo gotovo raje dale obsevati, kakor da bi se ]>odvrgle operativni odstranitvi jajčnikov.
Tako je ustanovitev oddelka za rentgenološko terapijo važna izpopolnitev bogatih zdravilnih naprav, ki jih nudi ambulatorij Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani.
BORZE.
Devize in valute.
Ljubljana. Berlin 13.545 — 13. 575 (13.56), Curih 1094 - 1097 (1095.5), Dunaj 7.985 do 8.015 (8), London 276.5—277.3 (276.9), New-york 56.55 56.7o (56.65), Praga 167.95 do 168.75 (108.35), Trst 299 - 301 (300).
Zagreb. Amsterdam 22.92 — 22.98 Dunaj 7.985 - 8.015, Berlin 13.545 - 13.575, Milan 299 — 301, London 276.5 — 277.3, Newyork 56.534 — 56.734, Newyork ček 56.555 do 56.75, Pariz 222.75 — 224.75, Praga 167.95 do 168.75, Curih 1094 — 1097; dolar 56.1 do 56.3.
Curih. Beograd 9.125, Berlin 123.625, New-york 517.10, London 25.25375, Pariz 20.365, Milan 27.28, Praga 15.325, Budimpešta 90.50, Bukarešta 3.19, Sofija 3.735, Varšava 58.05, Dunaj 73.05.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 410 — 0, Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna-134 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 135 — 0 Ruše 26o — 280, Stavbna 56 — 0, šešir 125 — 0.
Ljubljanska blagovna borza (23 t. m.) Zaključenih je bilo o vagonov in sicer 3 vagoni testonov po vag. Sušak po 520 in 2 vagona suhih bukovih drv, po vag. meja po 22.
Veletrgovina R. Stermecki, Celfe
Prodaja na debnlo in drobno.
«	1 •PH e
•	>
0)	CJ
•m*	Q
u* •PN	•«aH
	e
1	-d o
1	u
	(0 Z K
&
vinskega kisa, c3. i o. Ljubljana
nudi
naifineJSi in najokusnejši namizni kis iz vinskesa kisa.
Kafctavajta ponudbo. «-» Tntefon Itav. »H.
TahniCno In higiJanlCno najntodarnaja uralaita klsarna v Jugoslaviji.
o Murna t l|nM|nnn, Dww|1a M«ta M. ta, M. mMh r
Felix Tinuuermanns:
Božic.
{Iz knjige: »Dete Jezus v Flandriji«.)
Ko je vse spalo in se je ves svet kopal v nočni tišini, ko so le zvezde cule, visoko in svetlo nad zasneženo zemljo, so sedeli verni pastirji ob prasketajočem ognju na griču in pasli svoje črede.
Številne ovce so mirno in toplo zvite ležale pod udrto slamnato streho, Id je bila na vse strani odprta in je skozi vse luknjice propuščala svetlobo noči.
Pastirje so uživali mir med mastnimi volnenimi ovčjemi telesi; Štirje so pa sedeli kraj ognja in metali karte.
Naslonjen na steber ostrešja je stal stari, [»konci Bienus, do ušes zavit v svoj trojni plašč iz kozjih kož in je pletel kakor ženska z lesenimi iglami volneno nogavico. Na podstrešju je v temi sedel nekdo in sanjal na svcjiii goslih. Sicer pa je bilo domače in tiho nied temi priprostimi ljudmi, ki so dišali po gnoju in zemlji, ki &o iz dneva v dan živeli s svojimi živalmi in bili z dušo in telesom vraščeni v (pokojno tišino polj in v brezkončnost neba.
Ogenj, ki je skrbel zanj kakor trska suh dečko (otrok, ki so ga na svojih potovanjih našli za kupom lesa), je razlil toplo, prijazno svetlobo preko kosmatih, nevstriženih kmečkih obrazov, na sneg pa je metal pošastne sence.
»Glejte. bliskavica!« je zaklical mali topo-liosi grbec in pokazal s predolgo roko v smeri proti Betlehemu.
Bienus je dejal, ne da bi koga pogledal, proroške besede:
»Ni mogoče, da bi se bliskalo; nebo je polno zvezd.« »Mislim da sem vendarle videl,« se je grbavec drznil ugovarjati Bienusu, ki je poenal tek zvezda. Ostali so se zopet posvetili kartam. Tedaj je črnooki fant zavpil: >Mati, mati, nebo se ruši!«
Vsi so gledali navzgor; vse na nebu se ji* gibalo, milijoni zvezd so padli z zraka in razsvetljevali zemljo, kakor bi bil jasen dan; kakor dogovorjeno pa je vse naenkrat prenehalo; Veliki voz, Rimska cesta, Orjak — vso je bilo zopet na svojem mestu, toda v vsej svoji veličastni gloriji je stal tam doli ■ogromen komet.
»Repatica! Repatica!< so se čuti začudeni klici. Te priproste ljudi je pretresalo, strah jim je padel na srca, karte so jim zdrsnile, iz rok in tisti, ki so &i>ali, so planili iz sanj, dvigali glave iznad ovčjih hrbtov in polni bojazni bežali k drugim.
V	kratkem času je bilo zdaj drugič, da se je zvezda prikazala ljudem: glavo iz krožečega, sijočega, mavričastega ognja in rep ponosno zravnan, poln migljajočih isker in široko lijoč z nežnimi pavjimi očesi, v najvišjih zračnih višinah. Drugič je stala tu kakor sijoč oznanjevalec nesreče in smrti, in vsi ti ljudje, priprosti v misliti, so videli drug drugemu strah v očeh. Plašni in polni ponižnosti so se zbrali okrog Bienusa, ki je bil njihov vodnik in svetovalec. Bil je učen, ker je znal brati knjige in je bil izkušen v vseh skrivnostih ovac in čebel; poznal je pota zvezd in umel je iz stanja vode, solnca in meseca prerokovati vreme za celo leto.
Mirno, z zaprtimi ustnicami je stal zraven in nepremično opazoval s svojimi sivimi, rdeče obrobljenimi očmi nočno prikazen. S suho, rumeno roko je prešel redko stmišee svoje brade in važno spregovoril: »Zvezda se pojavlja drugič; prihaja, da nam nekaj pove; vse zvezde repatice nam prihajajo kaj povedat. Mislim, da bomo še nocoj izvedeli.«
lzprva je bilo po teh jasnih besedah vse tiho, potem pa je vprašal grbec, ki je znal tudi zdraviti ovce, ni pa sicer poznal nobenih skrivnosti: »Bo vojna?«
»Bo morda konec sveta?«, je menil najdenček in škepetal z zobmi.
.Starejši so molčali in prepustili besedo Bienusu, ki je po dolgem premišljevanju odločil: »Drugič že stoji na vzhodu, drugič nad Betlehemom. To je ista zvezda ...«
»In?«, je vprašal bledi dečko.
^Mislim, da se bo v Betlehemu dogodilo nekaj velikega.«
.-Nekaj strašnega,« je jecljal grbec.
»Toda pusti vendar, da Bienus dalje razmisli!« je nahrulil gora od dedca malega mo-žička.
In dcjSim je poizkušal Bienus z vso ostrostjo svojega duha doumeti, zakaj stoji zvezda na oni strani, so se ostali razburjeni pogovarjali.
»Nikdar več ne prostopim praga tega hudičevega gnezda,« je zatrjeval mali debelu-har.
»Najboljše bi bilo, če odidemo proti zahodu, k morju,« je predlagal neki črnobradec.
»Kaj bi vam nekaj povedal?«, je menil majhen, rumenobradi možicelj, star kakor zemlja. »Betlehem je slabo mesto; mesto, kj je zrelo ta vesoljni potop; tam kar mrgoli zloglasnih žensk, pijancev, lopovov in banditov. Komaj še stoji kamen na kamenu in leto za letom raste manj listja na drevju; čarovnice in ...«
»Glejte, zvezda postaja svetlejša!« so se čuti glasovi.
»Glejte, senco za menoj!« je vpil gnbec.
»In«, je nadaljeval rumenobradi možic, »da-jo Betlehem zavrženo mesto, je pisano že v starih knjigah. Pripraviti se moramo na najhujše.«
»Cujte, kaj se je tam baš danes zgodilo,« je dejal orjak ves iz sebe. »Ludvik iz Gente, ki se je peljal 6 svojim vozom tod mimo, je na svoje lastne oči videl, kako so neki ženi, ki je bila tik pred tem, da dobi otroka, pokesali vrata. Nihče je ni hotel sprejeti, in * njo je bil neki star mož z oslom. Kaj ni to sramota? Ni to živinsko? Ludvik jih je pote« 8e iz usmiljenja iskal, pa jih v preveliki gruči ni mogel več najti.«
»Toda Ludvik se je sam pošteno naveee-JU,« se je smejal grbec.
»Pa je vendar dobra duša,« je dejal ve-Itkan.
In (govorili so o onih dw.b, ki po snegu in t«»4 iščeta pomoči.
»Petelin .poje!, je zaklical nekdo.
»Čujte, povsod pojo petelinil«, so se vmešali drugi.
»Otroci, otroci! Kaj se bo še vse zgodilo!« je stokal grbec in vtaknil prste v lase. »Poglejte ovce, vse so vstale in gledajo proti vzhodu!«
»Pojdimo odtod!« je prosil mladič, bled kakor smrt. »Mene je strah!«
Nato je zavladala Široka tišina, le gosli so tožile o njej in zvezda je sijala svetle, še.
»Godbo slišim!« je šepnil debeluhar.
Vsi so prisluhnili nežni godbi, ki je kakor rosa kapljala preko gričev; kratki in dolgi zvoki, tu, potem tam, in na oni strani, kakor počasne deževne kaplje, katerih vsaka je sprožila sladak zvok, čim se je dotaknila dreves na zemlji.
»Recite slepcu, naj neha!«, se je oglasil velikan.
»Kaj ve, da je zvezda tu?« je vprašal modrooki fant.
»Kako bi vedel,« se je norčeval grbec. »Saj ne vidi! Cujte, utihnil je!... Zdaj leze po lestvi navzdol!« Velike noge so iskale klinov in potem se je pojavil nereden, dolg človek z debelimi ustnicami in zaprtimi vekami. Pod pazduho je imel gosli.
»Kdo igra tako lepo?«, je vprašal.
»Zvezda repatica se je zopet pokazala,« je dejal grbec.
»Kje?« je vprašal slepec
»Tam na oni strani,« je odvrnil grbec in ves prestrašen je pokazal na sijočo zvezdo.
»Kako moreš slepcu sploh kaj pokazati!« je godrnjal črni velikan. »Nad Betlehemom stoji Jodocus in nam sveti kakor mesečina.«
»Kaj zvezda tako lepo igra? se je čudil slepec.
In tedaj je Bienus s tresočim glasom, kar se ni še nikdar zgodilo, dejal: »Prijatelji, nekaj velikega se pripravlja; ne vem kaj bo, lahko pa pomeni konec sveta. Toda ne bodimo preplašeni. Trdno vero imamo, in vse, kar se nam lahko zgodi, se bo zgodilo zaradi nečesa boljšega. Zdaj pa pokleknimo in molimo, kajti moje besede ne zmorejo nič in so izgubile svojo moč!«
Vsi so pokleknili v sneg, toda od strahu ni mogel niti eden moliti; izpremenjeni v nič, zvijajoči se, in vsi majhni so pričakovali ono najsilnejše. Toda Bienus je imel še toliko poguma, da je ob svitu ugašajočega ognja bral iž pomaščene knjige:
Pogani morajo obupati in kraljestva propasti; zemlja naj preide, če se on oglasi.
Gospod Jabaoth je z nami; Bog Jakob je naše varstvo.
Molčite in spoznajte, da sem Bog ...«
Iz vseli ust krik in naenkrat visoko pred njimi bi išče č angelj, oblit od krožečih svetlobnih vencev v tisočerin barvah.
Ko jim je dejal z globokim, sladkim glasom ki je še bolj zvenel v njihovih srcih, kakor pa iz angeljevih ust: »Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki ga bodo deležni vsi narodi,« so ga vsi pogledali v globoki udanosti. Živali so se umirile in priprosti ljudje so tresoč se in z utripajočim jrcem culi silne vesti, da je bil sedaj rojen odrešenik v podobi majhnega, nebogljenega otroka, ki ga bodo našli globoko v polju, pri Betlehemu, v plenice povitega.
Stebri luči so šli preko sveta, zvezde so se zasukale v velikih krogih, vsul se je dež trvetlic in ptičjega petja, zrak jo dišal po maju in paradižu.
Ko je prikazen izginila, so stale zvezde zopet v svoji sveti nepremičnosti na nebu, •uieg in mraz je ležal na zemlji in komet je stal kakor steber nad Betlehemom.
Pastirji, prevzeti od ginjenja in strmenja, so brali Bienusu besede z ust.
Njegova s strniščem poraščena brada je drhtela, radost je trepetaje sedela v njegovih rokah in ves iz sebe od sreče, je vriskal: »Možje! Možje! Kakšna milost! Pojdimo takoj v Betlehem, poiskat otroka ... da vzame vsak kaj a seboj za otroka ... Nič ni preveč... To je tista žena, ki so ji pokazali vrata. O, prijatelji, kaj pomeni to, da so odprli celo nebo za nas in da so angelji ubogim pastirjem prepevali visoko novico! Igrajte, vzemite svoje dude. Klarinete in gosli, kajti zdaj pričenja praznik na zemlji. Glejte, repatica razpenja svoje slavnostno perje po zraku!«
Vsak j« stikal po svoji vreči, da poišče kaj primernega in drug drugemu so vzklikali:
»Jaz dam dve ovčji koži!« —
»Jaz vrečo krompirja.«
»Jaz vola!« je vpil Bienius. »Za jed!«
»Jaz posvečeno svečo, da odvrne nesrečo in dva funta malega kruhka.«
»Jaz ovčico, za igračo,« je dejal najdenček in tako dalje.
»Kaj no bi poklicali še druge pastirje z gričev?« je vprašal grbec, ki je nosil pod pazduho prekajeno kračo.
»Da,« je dejal Bienius.
Tedaj je pričel črni velikan trobiti na svoj kravji rog in skozi nočno tišino je romal glas preko gora in vračal slaboten odjek. S sosednjih gričev so doneli enaki odgovori in vsa brda so govorila...
In le od mile kometove luči obsijani, so šli po griču navzdol, ob godrnanju dud in zvokih gosli in klarinetov, veseli in razposajeni, kakor čreda otrok.
Iz samotnih hiš, kjer so šli mimo, so so prikazovale glave in klicale pastirjem: »Kaj se je zgodilo, da ste tal«) veseli?«
Ti so jim zmedeno odgovarjali: »Odrešenik se je rodil, angelj nam je povedal, zaradi tega sveti zvezda z repom.« In pevajoč in BvirajoS so hiteli dalje.
»Gremo z vami, gremo z vami!«
In glej! po tihem snegu so šle trumice ljudi, žensk, mož in otrok, vse v isto smer, za repatico, ki je visoko in prelestno sijala v brezmejnih globinah zvezdnate noči.
In ob isti uri, »ko je nebo pričelo točiti med in sladkosti«, je pritekel Jožef iz ilnate kočice, v eni roki leščerbo, v drugi pločevinast lonček. Sel je iskal vode, kajti Marija se Jo ravnokar prebudila in s potezo zatajevane
bolečine je boječe šepetala: »Jožef, Jožef!«
Nato je prestrašen odgovoril: »Počakaj trenutek! Kar lezi v mrvo, a jaz skočim po vodo«; in petem je stekel iz hiše.
Zdaj ga je jezilo, da ni šel že prej, toda Marija mu je tako sladko in mirno spala na kolenih, da se je ni upal potožiti na stran.
Na srečo je šel zdaj iskat vode, ko sta sneg in led nad njo zaprla in skrila vse vodne poti.
Toda na njegovem obrazu je seval smehljaj, kajti zdaj se je končno približala dolgo pričakovana ura, ko se bo rodilo dete; in brižno, poln skrbi, toda z ljubeznijo in radostjo pri tem poslu, je iskal po okolici. Njegova leščerba mu je svetila, toda vsepovsod sam sneg, tri čevlje debel. Cul je v tišini škripati sneg pod svojimi negami in bal se je, da ne najde vode.
Ko je zablodit že daleč in je njegova leščerba vrgla luč na vrsto vrb, je pod okovanimi čevlji votlo zadonelo.
Stal je na ledu. Obesil je leščerbo na vejo, z rokami odstrani! sneg in ko je začutil hladim gladino ledu, je pričel cepetati s svojimi težkimi červlji, da bi napravil luknjo. Led je pokal, toda luknja se ni naredila. Znoj mu je kapal od brade; ozrl se je naokrog, če bi mu kaj lahko pomagalo. Toda vse stvari so bile mračne in sneg edina luč v neči.
Kakšen trd napor je lonček navadne vode!
Toda tam je ležala njegova žena v porodnih bolečinah, tam se je morda že rodilo dete, ki ga bo treba umiti; znova je pričel suvati in razbijati. Toda v onih časih so bile zime iz železa in jekla.
Navsezadnje je pograbil svoj nož in pričel tidovratno sekati v led, da so frčale iveri vsenaokrog. Toda led je bil debelejši od njegovega noža.
Vzdihnil je, ko jo uvidel, da je vse zaman, tn postal je žalosten. Toda, kaj ni ležala tam vlomljena vrba poreko jarka? Ta mu bo 'pomagala in koristila! Z obema rokama je a težavo dvignil deblo na rame; skoro sesedel se je pod njim. Pihal ie in sopihal, rdeča megla mu je padla na oči, toda ljubezen do žene in otroka mu je dala moči in vztrajnosti. Nesel je deblo do počenega ledu in ga z vso težo treščil na tla. Tresk! Kratek pok in lom in črna voda je zalila luknjo, v njej so se zrcalile nočne zvezde.
Hitro je vtaknil lonček v pasje mrzlo vodo in ko se je grgraje napolnil, je hitel nazaj po sledeh, ki jih je sam napravil v sneg...
Ko je odprl vrata, je čul peti čebele v panjih. Kako se je pa prestrašil, ko je luč le-ščerbe posvetila baš na Marijo, ki je klečala, imela razpuščene lase in modro obleko in je jokala nad rdečim, rožnato golim kričačem, ki ga je nežno stiskala k prsim.
Jožem so se tresla kolena in triumfirajoč smehljaj mu je visel <v bradi. Ko ga je Marija zagledala, mu je v navalu prvega materinskega veselja pokazala malo, cepetajoče bitje in je rajala v blaženosti svoje velike milosti, ki je je bila deležna:
»O, Jožef, Jožef, moja duša se topi cwl sreče, kajti tu je moje meso in moja kri, ki je Bog svojo luč vanjo položil. Jaz sem vrata, ki pride skozi njih Bog na zemljo in sem tako majhna in ničeva in lega nevredna. Ah, blaženost se topi okrog mene, z mojih prstov curlja milost.«
In sklonila se je k otroku, ki je bil le njen, čigar mati je bila: del njenega telesa, kos njene duše.
Sama ni bila sedaj nič več, njen lastni Jaz se je razblinil, vsa njena sreča in trpljenje, njeno življenje, njena bodočnost — bilo je vse v otroku. Devica od včeraj je postala mati.
Jožef je stal pred njo in ihtel v svoj rdeči žepni robec. Toda otroče je pričelo krčevito jokati. Odložil je svoje ginjenje, kajti malemu bitju je bilo najbrže mraz in treba mu je bilo pomagati. Zakuril je ogenj in pristavil pločevinasti lonček h kadečim se plamenom. Ko se je veda grela, je potegnil jasli iz kota, potožil vanje slamo in mrvo in čez je pogrnil nekaj perila in plenic, ki jih je vzel iz zaboja. Pod krajšo nogo jasli je podložil par kamnov.
»Daj, da ga umijeva; voda se že kadi.«
Hitro je pričela Marija cepetajoče dete umivati in Jožef, ki je grel prt pri ognju, jo je z dopadajenjem ogledoval, ponosen in vesel, da je res tako materinsko ravnala.
Topla odeja je malemu d ('-la dobro. »Glej, smehlja se,« je vriskal Jožef, »smehlja se tobi in meni! Kako ljubko dete! Lepe, modre oči bo dobil! Ah, ah...« Jožef ni mogel svojega veselja z besedami izraziti; smejal se je le, jecljal in užival.
Marija je dala potem otroku deviške prsi in mlačni vir njenega mleka se je tako bogato izlil v njegova usta, da se mu je v curku pocedil preko njegovih ličec. Ko je bil sit, je izpustil prsi, mencal z ročicami po očeh ir, zaspal. Tedaj sta se Marija in Jožef spogledala.
»Marija,« je vzdihnil Jožef, ker je čutil, da sta postala sveta.
»Ljubi Jožef,« je zašepetala Marija. Jožef jo je prijel za roke iu pritisnil hiter poljub na njeno bledo četo ...
»Daj, moliva!«
Pokleknila sta v mrvo.
Rjava leščerba je svetila tiho, kakor bi bila tudi vsa polna velike, udane pobožnosti.
*	* *
Rahlo je nekdo potrkal na vrata.
Brez besede in z utripajočim srcem je Jožef previdno odprl vrata in zagledal grobe, dobre glave pastirjev, žena in radovednih otrok.
Nekdo ■/, rdečeobrobljenimi očmi je vprašal: »Srno prav prišli, Je bito tu rojeno dete? Angel z neba nam je ukazal, da ga poiščemo.«
»Da,« je dejal Jožef ponosno. »Prav ste prišli, toda otrok spi.«
Odprl je vrata, potožil prst na usla in pokazal kraj, kjer se je v mili luči leščerbo sklanjala bleda, dolgolasa deklic« nad .otroka.
Po prstih so se splazili drug xa drugim v hlev. Kljub toliki množici je bilo tu tiho in domače; občudujoče, polni spoštovanja ia
pobožnosti so obračali svoje ©Si od otroka do matere in od matere do otroka.
Bienus je pokleknil in vsi so sledili njegovemu vzgledu. Tišina molitve je vladala v l.levu.
Stara ženica je bita prva, ki je odvila funt masla in ga položila v dar.
»Tukaj-le, ljudje božji,« je dejala, »da si namažete na kruh.«
In vsak je hitel, da daruje svoje. Jožef je imel polne roke dela, ko je sprejemal jajca, mast, krače, perilo, jabolka, vola, mleko in druge koristne stvari.
Marija se je zares prestrašila vsega tega; ko ji je pa neki zlatolašček izročil lonček z rdečimi, cvetočimi geranijami, ji je ginjenje stisnilo grlo in solze so so zalesketale v njenih očeh.
Potem je pričeto pripovedovanje o velikem nebesnem čudežu, o lepih angelih, o otroku, ki je določen za velike stvari na zemlji. Ženske so pomalem tudi prišle v svoj element in se pričele čuditi nad dobrim čudežnim rto-rodom, dajale so Mariji nasvete, ji povedale recepte in domača sredstva, polna čarovnije in praznoverja. Marija je pazljivo poslušala to čebrnan e in se je bala, da ne bo mogla vsega obdržali v glavi.
Ob vsem tem šumu se je pa prebudilo iftalo bitje, in z velikimi očmi, modrimi, kakor spominčice, je gledalo nekaj časa vse te ljudi, potem pa pričelo na vse grlo kričati.
»Nikar se ne bojte!« je tolažila Marijo neka cvetoča žena. »S kričanjem 6e razvijejo, od tega rastejo.«
Tedaj je pritegnilo pozornost vseh pritajeno ihtenje.
»Ah, slepec je žalosten, ker ne more videti otroka!« je dejal Mariji neki pastir.
»Ne, ne vsled tega,« je ihtel slepi Jodocus. »Toda, vsi ste otroku kaj darovali, slepci pa nimajo ničesar. Kaj ni to žalostno...? Toda, bi smel zasvirati lepo pesmico? To je vse, kar lahko dam. Slepci so na svetu zato, ds prejemajo.«
»Gotovo, dobri mož,« je dejala Marija in glas ji je drhtel od usmiljen:a.
Bilo je tiho, čisto tiho. Sl e oec je pobožai strune in iz gosli je zadonel spev, podoben spevu angelov. Cel hlev ga je bil poln; otrok je utihnil in nad grobimi neostriženimi gla-vami pastirjev in kmetov je sijal kraljevski blesk njihove duše; slepcu so ipa lile solze po bredi.
Ko je končal, se jo smehljal nečemu v zraku.
^>Videl sem dete,« je ihtel, »videl sem ga: Kako krasno, o kako lepo!«
*	* «
Daleč se je še razlegala vesela godba in trušč pastirjev.
V	hlevu je bjlo zopet tiho; poln hvaležnosti je hotel Jožef takoj uživati darove. Prižgal je posvečene sveče in postavil lonček s cvetlicami k otrokovim nogam.
»Bova kaj jedla?« je vprašal Jožef.
Toda Marija se je smehljala svojemu otroku, ga poljubljala na lica iu pozabila na glad in mraz, vsa izgubljena v svoiega otroka.
In Jožef je — kakor bi nekaj slutil za to
srečo — tiho molil zase: »Usmili se je, o Gospod ! Usmili se je!«
j	KO SMO BILI OTROCI ONKRAJ MEJE,
i	Božičnih dreves nismo poznali in jaslice
smo poznali to od oo. kapucinov na Moatuzzi Radi smo jih hodili gledat; strmeli smo vanje z razširjenimi očmi in odprtimi usti. Pastirčki so se pomikali okoli hlevčka prav posebno je bil nam otrokom všeč mož s čutaro na rami in s širokokrajnim klobukom na glavi. Pastirji so pasli, zelenje je bito okoli hlevčka, mi pa smo se vpraševali: Kako, da se pase živina v cerkvi pa pojo »vse od mraza poka, izreči ne morem brez joka.«
Pa dasi nismo poznali božičnih dreves, prihajal je Božič tudi k nam leto za letom iu smo se ga veselili kakor se vesele sedanji otroci razsvetljenega in z darovi in slaščicami obtoženega božičnega drevesa.
Pod ognjiščem na toplem je bila že dolgo shranjena za božični večer »glovnja«, to je debel čok, ki se je postavil na ogenj na odprtem c-gnjišču že popoldne in je gorel pozno v božično noč. Okoli ognja smo sedeli vsi razen matere, ki je imela polne roke dela z božično večerjo. Otroci smo se igrali s školjkami, iz katerih je mati pobrala živalice »capparozzole* za risotto. školjke smo imeli za skledice in smo vanje devali kruh, vodo ali pa tudi le pejiel. Za risottom smo jedli jiclenovko z ohrovtom, potem še kakšne cvrte ribe, pri bogatih ljudeh so bile velike in drage, pri ubogih pa drobne in ceneje, a ribo so morale biti. Ko smo povečerjali, so nas otroko opozarjali starejši, naj gledamo v dimnik — široko odprtino nad ognjiščem — ker ima kmalu od tam priti Božič. Dolgo smo včasih zijali v dimnik zaman, a starejši so nas takoj opozorili, da moramo gledati kvišku, čim smo obrnili oči drugam. Naenkrat se je vsulo iz dimnika: orehi, kostanj, jabolka in pomaranče. Kosali smo se, kdo pobere več in nič nismo marali, če so nam božični darovi padali po hrbtih in po glavah-Ko smo ]wzneje slišali v šoli od součencev, da mečejo sadje stariši skozi dimnik, nismo še dolgo verjeli, ker kako naj zleze ali mati na streho naše dvonadstropne hiše? In bila sta ves čas z nami na ognjiču, sedela poleg ognja kakor mi. šele mnogo kasneje smo doznali, da sta metala sadje v vis, ko smo mi zrli kvišku v dimnik. To je bilo one čase, ko smo še nii bdi otroci, ko so nam po odhodu Božiča do polnočne maše pri-jiovedovali »resnične zgodbe* o coprnicah, vedomcu in duhovih, da so so nam ježili lasje Sedaij je kajpada vse drugače, tudi v tržaški okolici so vpeljali navado uožičnih dreves, stare naše šege Žive še samo v našem spominu._______________ Marica	Bartolova.
Pevsko društvo Ljubljanski Zvon priredi dne 31. d«>c»mbra 1*>27
Silvestrov večer
v	gornjih prostorih Narudn. do«
DOMA' E IX TUJE ŽIVALI V PODOBAH,
I.	det: Scsavri.
Cona trgo vezani knjigi 30 Din. Za nprav malenkostni znesek 30 Din nudi ta zanimiva zbirka na 59 tabelah, izvršenih v naravnih ‘barvali, 156 vrst četveronožnih živali, t. j. samih sesavcev. Seveda ne obsega zbirka samo četveronožnih živali naših krajev, temveč tudi ud unačene in divje živali vsega tujega Sveta. Tu se seznanimo z vsemi važnejšimi fiotveronožnimi živalmi gorkega juga in trofičnih dežel. Spoznamo pa tudi živalstvo ledenega severa in juga in pogeldamo v morske globočine, kjer najdemo med večnim snegom in ledom r: zne sesavce čudne vnanjcsti in posebnih manir. Med njimi razne morske velikane, podobne deloma ribani, ki jih pa moram > prištevati med četveronožne živali ali sestnvce, ker ima o toplo rdečo kri, pljuča za dihanje in ker žive v svoji mladosti od materinega mleka. To zbirko si morajo omisliti vse naše šole, ker jim bo služila pri naravoslovnem pouku. Tudi ni za našo učečo se mladino lepšega in koristnejšega Miklavževega ali božičnega darila, kakor ta nazorna zbirka, če bo našla zbirka med našim občinstvom zanimanje in priznanje, kakršno zasluži, bo izdalo založništvo tudi nadaljne pri-rodopisne zbirke v isti obliki in opremi, n.
Ilj* Erenburg:	|	[j
Mu bežen Jeanne-e Ney.
Ii ruščine 't-evedel S L
Pri zadnjih besedah se je zdrznil. Ali ni šel v svoji ulogi predaleč? Kaj pa, če ga Jeanne na ta način samo lovi, če se z njim samo igra? Ce Jeanne ve, zakaj je on sploh prišel v hotel in bo ona poklicala zdaj policijo, ne pa on?
Takoj pa je videl, da se mu črnolasko sploh ni treba bati. In Halibjev je doživel največje zmagoslavje v svojem ne ravno skromnem glede avantur življenju. Črnolaska je namreč pokleknila predenj
Jeanne je najmanj pričakovala, da ji bo Halibjev odrekel pomoč. Tukaj v kopalnici je pa videla pred seboj zlo, ne človeka, ampak abstraktno zlo, pred katerim je začutila vso svojo brezsilnost. Ogromna napetost njene ljubezni jo je prisilila, da je premagala svoj obup. Vrgla se je na kolena, da bi le mogoče kako preprosila to strašno, živo zlo. Pripravljena je bila, da tukaj, na teh mokrih tleh odda evoje življenje, samo da reši Andreja, samo da Halibjeva pregovori, da odide v Pariz. Kleče mu je pripovedovala, ga prosila, rotila in mu jokala ko po-gibajoča. Halibjev je stal pa pred njo vzravnan, visok, ponosen in — zmagovit.
Zmagoslavje je pa kmalu prešlo v strast, ki je zagomazela v njegovem srcu in mu vzpiala kri. Nekaj Ji mora odgovoriti in sicer takoj, ker lahko vsak hip sem zaide
Modno pismo.
Volna, krzno, vse to vidimo na modernih zimskih kostumih. Kostumi morajo biti v pr-
vi	vrsti praktični in elegantni. Posebno ie treba paziti, da so sveater, naprsnik, čepica in rokavice žive barve, kar vsakemu od zimskega mraza zardelemu obrazu lepo pristoja. Pantaloni, kakor tudi dolgi norveški pantaloni v obliki krila imajo mnogo pri-
pr. prtiče, ribe, golazen, hrošče, metulje itd. Knjigo je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
ZAPRAVLJIVEC.
Igra v 8 shkah. Priredil in predelal Adolf Robida. Ljudski c-der XI. zvezek. Založila Jugoslovanska kn igarna v Ljubljani 1927. Cena 18 dinarjev. — Podeželski odri upri-zarj ‘jo najraje narodne in ljudske igre. »Za-pr-.vljivec«, ki živi po odrih že 100 let, je imel v Raimundu očeta, ki ni samo gledališča do dna poznal, ampak bil tudi pesnik po volji blažji. Zato je »Zapravljivec« igra, ki vleče in ki ima povsod, kjerkoli se uprizori občinstvo na svoji strani.
Igra je prire ena za slovenske odre in prikrojena za naše razmere. Zahteva 19 vlog, 14 moških in 5 ženskih. Vendar je prirejena tako, da se lahko brez škode igra z 9 moškimi in 4 ženskimi vlogami. Kulisni aparat ne stavlja nikjer večjih zahtev, kot jih zmorejo naši slovenski podeželski odri.
Igra obravnava v realističnih, poljudnih in umetniško zaokroženih slikah problem, da je nehvaležnost plačilo sveta.
Igra nudi tudi precej komičnih prizorov, tako da bo tudi oni, ki je rad vesel, prišel pri kupletih na svoj račun.
Prepričani smo, da je »Jugoslovanska knji-
gospa Lopke, njemu pa ni brez pomena lasten ugled. Ali naj vrže črnolasko iz hiše? Ali naj spremeni potni list? Ali naj vztraja na tem, da on nič ne ve, da v nobenem hotelu ni bil? Ali mu črnolaska sploh lahko dokaže, da je on ukradel zapisek? Neumnost, saj ne more! Kaj pa, če vendar-le dokaže? Strah mu je šepetal: bodi previden, poženi črnolasko, preštej denar in izgini iz Berlina! Strahu se je pa upirala strast. Vedel je, da mu kleči pred nogami tista črnolaska, po kateri je toliko koprnel. Halibjev ni bil zastonj romantik in poet. Pogledal je Jeanne-o in nje vznemirjen obraz je bil še bolj zapeljiv; saj je on že od nekdaj najbolj ljubil ženske v njihovih tragičnih minutah. Jeanne-o ima zdaj v oblasti, pa da bi jo izpustil! Ne, zdaj je čas, da se je polasti, da jo zgrabi, odnese in vrže na divan. To je pa spet nevarno. V srcu Halibjeva, zmagovalca, je divjal boj med strahom in strastjo.
Jeanne je pa venomer prosila. Halibjev se je odločil. To je bila ravnotako dramatična minuta ko takrat, ko je pri telefonu zaslišal glas mistra Jakša. Igralec je vse vrgel na eno številko. S kolikor mogoče mirnim glasom je rekel:
—	Zastonj se nič na svetu ne napravi, ljuba moja. Jaz pojdem z vami v Pariz in vam bom rešil vašega ljubimca, če me boste za to malo ljubili. Ostanite čez noč pri menil Saj me razumete, krasotica?
Jeanne je ljubila Andreja. Ljubila ga je,
slašic — izberite si one, ki vam najbolj ugajajo.
V	to svrho vam prinašamo par modelov:
1. Zelenobel sveater, pantaloni v obliki krila iz temnozelenega gabadena, čepica in šal harmonirajo s sveatrom.
2. Pantaloni v obliki krila iz sivomodrega covercoata, debel volnen topič, izdelan iz žolte in oranžne volne; čepica, rokavice in debele nogavice so pravtako iz volne.
gerna« z : Zapravljivcem« prav zelo ustregla vsem odrom, ker bodo našli v tej igri vse, kar želi podeželska publika in ki je kljub temu pesniško delo in ima zlato jedro.
»MLADI KEMIK«.
Spisal profesor Maks Prezelj, je v prvi vršit namenjen srednješolskemu dijaku. Brez dolgotrajne razlage ga v vsakem poglavju takoj popelje in medias res ter mu daje čim več prilike, da sam dela, opazuje ter iz rezultatov poskusa sam sklepa. Kdo bi mogel danes, v času vsestranskegu kulturnega razmaha vseh prirodopisnih in tehničnih ved, dvomiti o eminentni važnosti kemije za malodane vse druge vede, zlasti za tehnične in pi irodopisne? Prav nič pretirana ni trditev: znanje kemijskih osnovnih naukov je funda-ment za pravilno razumevanje vseh tehničnih prirodopisnih ved, med temi zlasti medicine in malodane vseh tehničnih ved. Po novem učnem programu vseh šol je tudi pri nas odmerjeno pouku v kemiji več pažnje nego dosedaj, in to po vsej pravici. Poznanje raznih kemičnih dejstev mora postati bitni del ljudskošolske izobrazbe, ki podaja bodočemu poljedelcu, rokodelcu, obrtniku glavne smernice za ustvaritev čim boljše eksistence. Po pravici se torej lahko pričakuje, da bo »Mladi kemik« koristil nele srednješolcu,
ko je v kabinetu zagledala truplo očeta, ko je zvedela o Aglaji in ko je bila z njim v hotelu na ulici Odesa. Ljubila ga je kakor more ljubiti človek človeka, brez borbe za srečo, brez igre in brez heroizma. Njeno čuvstvo je bila zgolj ljubezen, to je najbolj neosnovano, najbolj neumno in najbolj globoko čustvo v človeku. Čemu je na svetu toliko stikov, čemu naj se lepotičijo lica, čemu naj bi hodili ljudje v zatohle cerkve, čemu naj se ponavlja toliko fraz o junaštvu, o dobrem, o resnici, če je na svetu ta kopalnica v stanovanju gospe Lopke, kjer leži mala, slaba ženska, ki strumno gleda v Halibjeva, v sinjo belino njegovih oči, na njegove grabežljive roke in mirno odgovarja:
—	Dobro. Jutri pa odideva s prvim vlakom.
Jeanneo je spreletela edina misel: to bo dvanajst ur kasneje. Vedela je, da ji Halibjev drugače ne bo utsregel. Pred vlakom mora torej še odpraviti brzojavko. Nase ni pomislila. Pokorno je vstala in šla za Ha-libjevim v sobo, kjer je sedla na divan.
Zato so najognjevitejša in najbolj nestrpna čuvstva obšla Halibjeva. Rad bi že zdaj takoj, na licu mesta črnolasko poljubljal, grizel, davil, dušil in jo mikastil, da bi ji pokazal, kaj se pravi halibjevska manija. Vendar pa se je vzdrževal. Ta strahopetni, histerični hazardist se je včasih lahko čudovito obvladal. Kar spomnimo se njegove čednostne večerje v restavraciji »Lavčnne«.
3. Klasični ski-kostum — norveški pantaloni iz temnomodrega gabaraena, telovnik iz usnja ali iz iste materije kot pantaloni.
4. Modem ski-kostum, kashy-barve. Rokavice so bele z breige, kostanjevi in rdečimi kvadrati.
5. Suknjiča v obliki zvona se mnogo raje nosi kot plisirana. — Siv volnen kostum, okrašen z živim krznom.
Modeli čepic:
ampak nudil marsikaj koristnega, čene ravno
tudi učencem višjih ljudskih razredov, prav gotovo pa gojencu meščanskih ter raznih gospodarskih in strokovnih šol. Cena za elegantno vezano knjigo Din 42.—
~Tn-i ' nnri "nunrmiimn—i r **•• •»
Akviziterji
vešči nabiranja oglasov po hotelih pen-sionih, industrijah in trgovskih podjetjih v Ljubljani in okolici, dobro upeljani so iščejo za nabiranje oglasov za neko službeno jugoslovansko izdanje. Visoka provizija. Marljivim zastopnikom se nudi lep postranski zaslužek. Ponudbe v slovenskem ali nemškem jeziku je nasloviti z navedbo prvovrstnih referenc na »Agen-zia Annunci »Interreclam«, Trst, Via Carducci No 12.
Kanadske dolarje je razmetaval, žal mu je pa bilo holandskih goldinarjev. Mirgot, Eme in tudi Viola — vse te so bile poceni kupljeno blago in jih ni bilo treba čuvati. Ta črnolaska ga je pa stala preveč grenkih minut, da bi se zdaj za vse ne nagradil. Ljubezen z njo ne sme biti običajno pognana noč. Napraviti si mora raj z iluzijo, prave, lepe sanje!
Halibjev je švigal od razburjenja po sobi, kadil cigatero za cigareto in motovilil z rokami. Jeanne je čakala na te roke, kakor čaka bolnik na operaterjev nož, ali pa kakor je Andrej čakal v vagonu na nekaj pošastnega, nerazumljivega takrat, ko ga je v vagonu bolel vrat.
Halibjev je stopil k Jeanne-i in ji rekel z neko mehkobo v glasu:
—	Veste kaj, Jeannette ... Saj mi dovolite, da vas tako imenujem. Jeanne, to je tako nekako poceni, kakor pri nas Ivan. Jeannette je pa čisto nekaj drugega, še neki parfum se tako imenuje. Prvovrstni parfum. Torej, Jeannette, čaj bova pila po domače, z domačim pecivom. Potem bova pa mirno legla spat, kakor po svatbi.
Jeanne je spoznala, da bo vsa stvar Se veliko bolj strašna, kakor so ji pa to obljubljale njegove roke. Če bi jo Halibjev psoval, če bi bil z njo surov, nasilen, bi ji bilo bolj razumljivo in lažje. Zdaj pa Se povrhu zahteva od nje težko, neznosno komedijo.
(Dalje prihodnjič.)
Čepica iz sukna, okrašenega s progami od krzna.
Čepica iz prog od kože, ki se pod vraloro
zapira .
Čepica iz jelenove kože, modre barve z inkrustacijami iz svitlega usnja.
Norveška čepica — rokavice in ovrainik sveaterja so isie barve.
zb popravilo vseh sistemov pisalnih, računsk* ’ razmnoževalnih, kopirnih strojev ter blagajen. Popravil« se Izvršujejo na|vestne|e in po konku* renčni reni.
>iwiwiiiii"ni mn« ii iniiiirurmrriniri »mi i i	'
Najvarneje in najugodneje se nalaga dener pri papilarnem zavodu, ki obstoji že 64 let
CELJSKA MESTNA HRANILNICA
V CELJU, KREKOV TRG (v lastni palači pri kolodvoru)
Za hranilne vloge jamči poleg premoženja hranilnice
ŠE MESTO CELJE
z vsem premoženjem in vso davčno močjo.
Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedo* lasnih, ki ga vlagajo sodišča, ter naložbam cer-kvenesja in občinskega denarja, posveča posebno pažnjo.
Hranilnica daje posojila na zemljišča, po najnižji obrestni
meri. Vse prošnje rešuje brezplačno.
&BHI
Telefon številka 2573
Kdor hoče točiti zajamčeno pristna vina, jih kupi pri
Največjo izbiro zajamčeno pristnega vina dobiš pri
Ako hočeš piti v gostilni zajamčeno pristno \ino, tedaj zahtevaj, da ga g »stilničar kupi pri-----------------
Na izbiro so: Dolenjski cviček, dolenjska črnina, holožan (stari in novi), rizling (stari in novi), mali rizling, renski rizling, lju-tomerčan, burgundec, mozler, mešavina, bizeijec, kakor tudi zajamčeno pristna hrvatska, banaška bela in črna (Otelo), dalmatinska bela in črna vina.
Cene zmerne
Ljubljana«Sp. Siska
Frankopanska ulica
i i ?! 8j
N £
l :
V s
l 1 N i A s
R : N i
l S
d. :
D. S
Trajno in koristoo darilo a Bo?ič in Novo leto je
šivalni stroj
znamke Grilzner in Adler v
raznih opremah. — Do Božiče srnalno sr. ni Žane cene
Edino le pri
Josip Petelincu, Ljubljan8
blitu Prešernovega spomenik*1
• b vodi. — Tudi na obroke-
Oglejte si razstavo brez obveznosti __________nakupa.____________
V**lilco izbirovoln,!mh '°p,c’
puloverjev vsakovrstnih blu£, perila, kravat, vezenin in nogavic, rokavic ter zimskega perila priporoča po izredno
nizkih cenah
IGNACI] ŽARGI, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta.
O	V	•	T*	V	•	V	|
brecm Božic!
želita vsem svojim cenjenim goslom, prijateljem in znancem
Pavla in |an Fiala
Kavarna in bar „EMONA“ Ljubljana
MALI OGLASI.
Za vsako besedo se plača 50 par. Za debelo tiskane pa Din 1.—.
Išče se
stanovanje, obstoječe iz 'kuhinje ter dveh sob v centrumu mest«. Plača se dobro. Ponudbe na upravo lista pod Stanovanje.
Pozor!
Vsakovrstne ure in zlatnino dobite ceno popravljeno z jamstvom ter v najkrajšem času. — D-Marinko, urar, Ljubljana, Flori janska ul. 81.
Koks - Čebin
\Volfova 1/11. - Telet. 2056
TvsRK:cnicsp<.i»on.B*iwuucv,n»Ht!AiMsn»cj<Us»
DHU*BA Z-0Z L3UBL3ANA
ORIENT^
rn£Z
I ERPENtin
L 	'/
PRODAJALNA
DUNADSKA C.14 tJUBUANA
POLEG TRSOV IN A SCHNEIDER lVEROVŠEK
BBsgaBBBHEflBBBHBgaRrssisos
PRVOVRSTNI MATER3AL-NIZK E CENE it
“D1SKOBOLOS"
Specfjaina trgovina športnih potrebščin
LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica 1 Tovarna: Sv. Petra cesta 75
Smuči, sanke, stremena, krpljice, palce, vseh vrst, rokavice, smučarski čevlji in pribor, montaža stremen. Najboljša maža „SKlMAXrt.
Širite ,Narodni Dnevnik4.
lasšiai i<e
Biasnikova
m pii
za prestopno leto 1928,
ki ima 366 dni.
>VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pradedov najbolj vpo-števan in je še danes najbolj obrajtan. Letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini in slikah.
»VELIKA PRATIKA« je najboljši in najcenejši družinski koledar.
Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
J. Bini
11
tiskarna in litografični zavod
LJUBLJANA, BREG ŠTEV. 12.
hbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb
E0S
G^0lG^lG^c)IG^3lG^ai6^9IG^9lG^)!G^c)
r^QlGV\9ieTOlG^)le^)le^)le^)lG^c)lG^c)iG^o>lC^91G^c)lG^01G^IQ^5>[g^9
MESTNA HRANILNICA UUBUANSKA
Ustanovljena leta 1889. Telefon It. 2010.
Stanje vloženega denarja nad 2S0 milijonov dinarjev
(GRADSKA STEOIONICA)
LJUBLJANA, Prešernova ulica
PoSt. iek 10.533. Ustanovljena leta 1889.
Stanje vloženega denarja nad 1000 milijonov kron
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tek.račun, in sicer prot« n^uS®^.. šemu obrestovaniu. « Hranilnica piačuie slasti za vlose proti dogovorjeni odpoveas v tekočem računu najviije mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker iam** lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno "J® J J*
tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletniti, župnijski uradi cerkveni in občine obcinsiu aenar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.
Majate«: Aleksander Zelemlkar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani