Liha ja vsskdi ki prasnlkoT. Unotd »—a— »aaaaaaaaaai Uradaliki la apravalškl prostori: MST South LawndaU Ava. Off Im of Pablleatloai MIT South Lawndal« Ava. Ttlsphon«, RockwtU 4904 UTO^YBAE XXX Caaa lista jo 96.00 mtMmt January lt. 1»U. at Um »wt-offt* lar Ua Aat of Coa«raa> ot Marali t. ISIS. CHICAGO, ILL.. TOREK. 7. DECEMBRA (DEC. 7j> 1937. Subscription fd.OO Yoarly ftTKV.—NUMBER 238 Asooptana« for mailing at special raU of pottage provided for In ssctlon 110», Act of Oct. 8. 19IT, authorised on June 14. 1918. pridejo pod kontrolo delavskih unij Predsednik Cardenas ustanovil nov department, ki bo obratoval železnice, dokler ne bodo uveljavljeni načrti socializacije. Zunanji interesi, Id posedujejo delnice, udarjeni. Vlada hoče garancijo» da bo dobila tri milijone dolarjev dohodkov «A obratovanja železnic Letalec Lindbergh se vrnil v Ameriko Mexico City, 6. dec. — Mehd-jka vlada je podvaela zadnji korak, ki vodi v končno sociali-jicijo železniftkega aiatama. La-Bro Cardenaa, predaednik mehiške republike, je pravkar u-lUnovil nov department, ki bo tperiral železniški zlatem, dokler ne bo prišel pod kontrolo delavskih unij. Kakor hitro bodo načrti socializacije uveljavljeni, se bo umaknil in prevzel viogo nadzornika in pazil, da bodo unije izpolnjevale obveznosti na podlagi pogodbe, ki jo bodo sklenile z vlado. Cardenaz je imenoval Anto-nia Madraza, predsednika na-polprivatne kompanije, ki je «perirala mehiške železnice do 23. junija v imenu manjšine fclniftarjev, za načelnika novega vladnega departments Vlada poneduje 51 odstotkov delnic te kompanije, ki bo v bližnji bodočnosti likvidirana. Zunanji investorji posedujejo vrednostne papirje v vsoti $273,-123,211; neizterjane in nakopičene obresti predstavljajo sko-ro prav tako visoko vsoto. Okrog 20 odstotkov vrednostnih papirjev posedujejo Američani. Vprašanje odškodnine, ki jo bo-Jo dobili Investor jC bo odločilo ndiiče, toda finančni krogi pravijo, da bodo invaatorji dobili le eno tretjino vrednosti v kleznice vloženega kapitala, ne pi vsote, ki jo predstavljajo nakopičene obresti. Sindikat železniških unij, ki bo obratoval železnice na podla-|i vladnega načrta, bo moral garantirati vladi tri milijone tolarjev letnih dohodkov. Juan Gutierrez, tajnik alndikata, je v «vojem govoru pred Železničarji »Mexico City ju dejal, da ae mu idi ta vsota previsoka, toda zad-»jo besedo naj imajo člani. Od vsote 14,000,000 pezov ($3,890,000), katero ima dobiti »lada, bo šlo devet milijonov pe-*>v za nabavo nove železniške •Preme, tri milijone za davke in dva milijona za odplačila zuna-"jim in ves tor jem. Mehiške na «»dne železnice imajo zveze z ^riAkimi pri Brownavillu, La-redu. Eagle Paaau in El Pasu, T«x., ter Nogaleau, Ariz. Sploš-« dohodki mehiških železnic ao »«iali zadnje leto $»6,000,000 le J* pa bodo znašali okrog »1000,000. Dobiček lanako ««jebil msjhen, ker je morsls "Prava železnic naročiti nove lokomotive in drugo opremo v wuienih državah. Poleg na-[«ine železnice bodo prišle pod «°ntrolo vlade štiri druge pro-ki mo zdaj v procesu konaoli JJ^i«. Te apajajo oarednjo z južnimi provincami. Ostal 'mi od pravi je nif v V olivi ni fari *on CHy, I»., 6. dec. — Wii iiU-nn Voliva, glavar tukaj-V "("»stolske cerkve in duhov-Zelnik tega mesta, je zadnjo **"u> vodil ljudako glasovanje 2"Wo komercialnih kinogle-ki so po njegovem mne-"J" "hudičeva naprava". VoiikJ J* mu odzvali in odglaaovali " m za odpravo "movie-r>*,r"vM. Uočaano so pa gis-7**1' proti 560. da se taita-T* — cenzura za filme. Ta p11** je «ieer v konfliktu s pr-J>. vendar je naperjen proti kl-ki ga vodi sam Voliva ^j ne bo imel nobene kon-Kegljišls. ki so tod * iznajdba", so tudi od- bo tu le tednov nekaj New York, 6. dec. — Sloviti ameriški letalec Charles Lindbergh in njegova žena ata ae po dveh letih proatovoljnega izgnanstva včeraj vrnila iz Anglije v Združene države. Dospela sta v New York s parni-tom President Harding akoro neopažena, kajti časopiaje in avnoat sploh ni imelo informacij o povratku. Vaa atvar je >ila zavita v tajnost. Neki ča-aopiani fotograf na parniku ju e prvi opazil. Ob pomolu ju je čakal avtomobil, ki ata ga zaaedla in ae odpeljala proti Englewoodu, N. J., kjer je dom matere Lind-serghove žene. Tam boata prebivala nekaj tednom in potem ae vrnila v Anglijo, kjer ata pu-atila avoja dva otroka, petletnega Jona in šeat mesecev starega fltrflfca Lahda. ' ^ Povratek je bil prav taka tajnost kot odhod v Anglijo pred dvems letoma. Takrat sta bila že daleč na morju, ko je ameriška javnost šele izvedela, da sta odpotovala v Anglijo. Takrat so ae pričele širiti govorice, katerih ni Lindbergh nikdar potrdil in ne zanikal, da bo a svo-jo družino iakal zavetja v Angliji, ker je poatalo življenje družine v Ameriki neznoano zaradi atalnih groženj s strsni gangežev. Te grožnje so se ponavljale po ugrabi jen ju in u-moru njunega prvorojenca in obaodbi Hauptmanna, nemškega priaeijenca, ki je bil «poznan za krivega tega zločina in obsojen smrt na električnem stolu. "Obisk Linberghs in njegove žene bo kratek," je dejsl neki častnik psmiks čssopianim poročevalcem. "Po božičnih praznikih «e boata oba vrnila v Anglijo." Domače ?esti Vesti iz Clevelandu Po kratki bolezni je umrl John Perko, star 67 let, doma iz Dej-ca pri Zagradcu in po domače Jakov Janez. -Vodil je konfekcij-ako trgovino in tu zapušča ženo, tri ainove in dva brata. — Dalje je umrla v bolnišnici Karoli-na Magovec, stara dve leti in rojena tu. — Zadnje dni je obiskal clevelandsko n a a e 1 b i no Louia Krašna, ki ae je zadnji mesec vrnil iz Španije, kjer je bil več mesecev kot prostovoljec v mednarodni brigadi španske ljudske armade. Louie Krašna, ki je svak Ane P. Krasne, znane peanioe in pisateljice, je trdno prepričan, du bodo španski fašisti poraženi. Samomor starca v pogrebnikovi kapeli Chicago, 6. dec.—Arnold I^h-nert, star 75 let in z naslova 1924 Irving Park blvd., je 4. t. m. stopil v prostore pogreb n i ka v soseščini, kjer je pred tremi leti poslednji krat videl svojo mrtvo ženo. Rekel je pogrebniku, da mu je silno dolg čas po Ženi* nakar je stopil v kapelico. Cez nekaj hipov je počil strel in starec je ležal mrtev pri pogrebniku. V žepu je imel piemo, ki je naročalo pogrebniku, naj ga kar vzame in pripravi za pokop. Nestrankarska liga V lllinoisu zboruje Springfiel ti. III., 6. dec.—Ray Edmundeon, predsednik Delavske nestrankarske lige v Illinoisu, je sklical zborovanje lige za vso drŽavo v hotelu Irland v Sprtngfieldu za 11. in 12. decembra. Edmundson je tudi predsednik rudarske unije v 12. diatrik-tu. Delavska stranka v New tferseyju Ustanovile so jo unije CIO in ADF Newark, N. J- 6. dec.—Delegate delavskih unij CIO in A-meriške delavske federacije ao se včeraj aešli v tem mestu in uetanovili amriške d e i a v a k o atranko v državi New Jersey ju. Navzočih je bilo delegatov, ki so zastopali 164 krajevnih u-nij po vae j drŽavi z okrog 150,- 000 člani. Izvoljena je bila za-|časna ekaekutiva, ki tava 42 članov. 1 | Ustanovitvena resolucija pou-/ darja med drugim; "Caa je prišel, ko mora delovno ljudatvo dr-' žave New Jeraey vzeti politiko v 1 avoje roke . . | ... * i. Stojadinovič Mussolini je v gost Policija pazi na hrvaške teroriste v Jtali ji n Rim, 6. dec. — Dr. Milan Stojadinovič, predaednik jugoslovanske vlade, je ainoči dospel v Rim na konferenco z Mussolini-jem. Bil je pompozno sprejet. Med tem je Mussolnijeva vlada poskrbela, da so hrvaški politični beguni v fašistični Italiji, pred vsem dr. Ante Pavellč, vodja znane terorlštične organizacije Uataši, ki Je odgovorna za umor kralja Aleksandra, prišli pod strogo policijsko nadzorstvo. V- fašističnih usadalh krogih ako kriftarko NinghaJ, ki ja kal- la tam zasidrana. Bomba, ki «o Berlinski katoliški ikof kritizira nacije Berlin, «. dec. — V katoliških cerkvah Nemčije je bil včeraj prečitan pastirski list grofs von Preysinga, berlinskega škofa, ki ostro kritizira nacijsko vlado. CIO dobi lastno publikacijo, tednik Washington, D. C., 6. dec. — Odbor za Industrijski unionizem ali CIO, kateremu načeluje John L. Lewis, je danes začel izdsjsti svoj časopis, tednik ns štirih strsneh, ki bo izhsjai stalno kot glasilo industrijskih unij. List oo financiran a priapevkl član stvs unij CIO. Oče in $in sta §e obesila na istem tramu Redlands, CaJ., 6. dec. — Pred več meseci se je obesil v doma čem hlevu 13-letni Tetulian Bor ges, ko gs je njegov oče oštel zaradi neke deške rezpoesjeno-sti. Zadnjo soboto ao pa našli na istem tramu v hlevu viaečega očeta. Augusta Borgess k na. Vozniki takeijev zaetavkati v Texaeu Galveston. Te»,—Tukaj ao zastavicali vozniki taksijev, ki zahtevajo dva dolarja minimalne dnevne plače in S6% komišna od prejemkov. Do zdaj so Imeli $1.60 in 25'*. JMavks Je skora JAPONSKI LETAL-CIOBNOVDJ NAPADE NA NANKING Bombe ubile več civilistov in raade jale mnogo poslopij UTRJEVANJE JAPONSKE KONTROLE Nanktng. Kitajska. 6. dec. — Japonski letalci so včeraj ponovno napadli Nanking s bombami, ki ao ubile in ranile deset kitajskih nebojevnikov ln porušile okrog 40 poaloplj. Veliki atolp poleg palače dinaatija Ming, ki je vladala Kitajako od I. 1868 do I. 1644, je bil tarča japonskih bomb, ki ps ao zgrešile cilj. Stolp je bil nedavno pretvorjen v skladišče munl-clje. Po tem napadu ao letalci odleteli v ameri proti Tlentain-Pukow železnici. Vrgli ao več bomb na gasolinske postaja, ki so zanetile požare. Vzelo ja več ur predno je bil ogenj pogaštn. ftanghaj, 6. dec. — Poročilo U japonakega vira ae glaal, da so prve jaiK>nske čete komaj dvaj< aot milj oddaljene od Nanklnga, glavnega kitajakega mesta, is katerega ae je kltajaka vlada nedavno umaknila. Poročilo dostavlja, da se beg kltajakih čet in prebivalcev iz Nankinga nadaljuje. Japonaki mornarji so prekoračili reko Jangtse pri Klan gyinu, ki leži 00 milj vzhodno od Nankinga, in zassgli kitaj- prnvijo, da to pot ne bo nobene nove pogodbe med Italijo in Jugoslavijo, dasi so na dnevnem redu sestanka novi trgovinski dogovori. Veriine trgovine u $e podale uniji CIO Han Francieco. — Verižne trgovine Safeway Stores in Western States Grocery ao podplaa-le |K»godbo z Office & Profea-sional Workers Unijo CIO. Kler-ki so dobili zaprto delavnico, zvišanje plač od 12 do 43%, plačo in pol za nadurno delo, $100 minimalne mesečne plače, dva te. dna počitnic, dva tedns odalovit-vene plač« in bolezenski dopust. jo vrgli japonski letalci, js ds loma poškodovala to križarko. Odbor šanghajakih prebival cev je včeraj aprejel resolucijo, ki poziva japonske avtoritete, naj podvzamejo akcijo, da an gleški državljan E. T. Maitland dobi zasluženo kazen. Maitland je obdolžen, da je zlomil drog, na katerem je bila privezana japonska zastava. To se Je zgodilo zsdnji petek, ko se je vršils jsponska vojaška parada Sanghaju, Znamenje, da Japonci nameravajo razglasiti avtonomijo na podjarmljenem ozemlju okrog ftanghaja, Je izjava Su Hai- all« na M. »traaO ram .K ... I/A-** Butlegar ji so še vedno aktivni Alkoholne pijače prinesle ogromne dohodke vladi I Waahington. D. C„ 6. dec. — Včeraj je bila šttriletnica odprave prohibicije, ampak obrt, ki je med prohlblcijo tako mogočno cvetela, še danea životari. Tako pravi federalni davčni urad. Vendar je butlegaraki bualnesa vsako leto revnejši in pričakuje ae* da prihodnje leto, ko pride na trg zajamčeno žganje, pride tudi amrten udarec za butlegarje, ki še vedno kuhajo in prodajajo Žganje brez dovoljenja in brez davka. V zadnjih štirih letih ae Je kvaliteta žganih pijač aelo Izbolj-šala in cena teh pijač ae Je pre-oej znižala. V prihodnjem letu pride na trg 10 do 16 milijonov galon "bonded" žganja In to mora zelo vplivati na acenitev v splošnem. Federalna vlsda Ja v tem ča-au prejela okrog dva milijardi dolarjev v davkih na vae alkohol ne pijače, posamezne države so pa Ša posebej prejele mnogo milijonov dolarjev In prav tako občine vlečejo lep dohodek od li osne zs točenja. Od 48 držav jih je 46, ki prodajajo žgane pijače in nekatere tudi vino. Največ davka je prišlo od piva, kater» ga se tudi največ popije, tako da je pivo še vedno ameriška "narodna pijača". Amerika odbila Frankovo zahtevo «r Konzulat v Bilbaou ostal saprt Washington, D. C., 6, dec, — Državni department poroča, da Je general Francisco Franco, vo-djs upornikov v ftpsnIJJ, zahteval priznanje svojegs režima po Združenih državah kot pogoj, da bo ameriški komulat v Bilbaou Ishko posloval. Ta konzulat je zaprl vrata ob času okuplranja Blllwoa po fašiatičnlh četah ln konzul William E. Chapman Je odšel čez mejo v Francijo, Kaa-neje ae Je hotel konzul vrniti na svoje meato, toda fašiatlčna vojaška oblast v Bilbaou mu Je sporočila, da ss lahko vrne ie a (»ogojem, Če ameriška vlads pri-zna Frankov režim. Državni department zdaj poroča, ds priznsnj« še ns mora biti in ameriški konzulat v Bilbaou ostane zaprt. Konzul Chapmsn se vrača domov. Čiščenje v Ruši ji t špet 14 ustreljenih Moskvs, 6. d«f. — (Po A. P.) — H sovjetskega i>od«lelJa so prišle vesti zadnje dni o ekaeku-cijah nadaljnjih 14 dozdevnih aa-boterjev in špionov. Devet oseb Je bHo ustreljenih v vzhodni Sibiriji, trije nsmeščenci zsdruž-nih organizacij v Arhsngtrlsku In dvs uradnika žit nege sklsdiščs v DELAVSKA ŠOLA BR00KW00D | ZAPRU VRATA Sola ima sijajen rekord na polju delavske izobrazbe VZROK SOTFINANC-NE POTEZKOCE New York. — Slovite delavska šola Brookwood Labor College blizu Katonaha, N. Y. — 42 milj aeverno od meata New York — to jesen nI odprla vrat Kakor poroča direktorij, Ja bila prisiljena prenehati a avojim delom valed finančnih potežkoč, katerih letos ni mogls prema* gati. fiola je bila uatanovljena leta 1921 in poaiovala vas skozi do letošnje jeseni. Ustanovljena je bila t namenom, da tranira pouka šaljna delavce in delavk« za bolj efektivno delo v delavskem gibanju. Na aplošno je a tem tudi isborno uspela. Stotine njanlh graduantov ]• aktivnih v raznih delavaklh organizacijah, pred vaem v unijah. Mnogo izmed njih ima odgovorna meata kot organizatorji, uradniki ali delavaki žurnallatl. Zadnjih deaet 1st Je bila tudi aredlšče gibanja za delavsko vtgojo. Poleg rezidančnlh tečajev Je vodila tudi večerne šole «a razne ujplje v raznih mestih na vzhodu. Zadnja leta Je gojila tudi dtlavako dramatiko in ob koncu šolskega leta poslala Študente na dramsko turnejo, ki J« segala do arednjega zapada. Bili ji pionirka delavske vzgo-1 Je tudi na tem polju in produci-rala večja število originalnih delavaklh anodsjsuk ln akic. , Ta šola je bila vea čaa nestrankarska in ni bila pod vplivom nobene politična atranke a-li grupe. Bila Je atrikino de* iavektt tzgojtia Institucija in stoproceiiluo lojalna dolavske* mu gibanju. 1'rvs lita je imela dveletni tečaj, potom pa ga J« skrčila na osem mesecev, ds Je luhko, dala priliko do učenja (Mm večjemu sieviiU delavcev in delavk. Imela Je tudi poletne tečaje za rasne organizacije lu skupine. TrsJsli ao navadno psr tednov, Specializirala se j« ns poučevsnje in proučevsnj« delavske ln splošns zgodovine, ekonomije, delsvskih In social* nlh problemov In druge socialne ved«. Posebno njeni dvelet* nI Let aj i prva leta ao bili izbora! Smotreuo Je propaglrsls Indus* irijskl unionizem In bils neusml* ijm kritik kspitslizina. Izdsls ju ludi veliko število psmilutov u delavskih problemih. Njeno prenehanja v času, ko se smeriško delavsko gibanje razvija tako čvrsto v smeri njs-nih idej In vplivs, Ja v resnici velika ironija. Zadavila so jo finančne razmera. Aois je bila V škripcih več let, tods vssko Isto s« Ja prarinils skozi krizo. Prtjšnjz lets so Jo flnsncirsli rszni petičnl liberalci In ps Gsr-land«'-, fond, Iz kstsregs Js prt» j-naia redna subvencije, dokler ni bil izčrpan. Dolga gospodar* aka kriza jia j« uničila vir po* Zadnja U i'j La / L tmkfiUm jaetrtM pre#l>s as žrtve. (Nariaal Jerger ) Minsku. — V Moskvi as Js raz- ____ širila nepotrjena veat. da j« bila ^.Vnfh mscinov. ________ - 21. novembra arelirana Tslisns u bJU| ^ ¡Mtlj in ,M(|j ^ Mofiario, Ujnlca smeriško-ruske vUf|J| mke, Njen m«»ž In Ju|iuj( ||K z nekaj nad sto glasovi. (Dalja as t. ) . ZI.- v s" ' TOREK. 7. PEČEM HB i Glasovi iz THE BNLIGHTENMENT «UMMU* IX LASTNIMA SLOVBKSSB NABODKS POOeOBNB JBONOTB m m« iiimsii fcr um mihimi s* Brozga v radiu Pred nekaj dnevi so imeli v Chicagu konferenco o vprašanju, če radio kaj pomaka k vzgoji in izobrazbi ameriškega ljudstva. Ob,. tej priHki je neki Merrill Denison, ki pravi, da je avtor in kritik, izjavil na konferenci, da je 76 odstotkov vseh radioprogramov v Ameriki navadna brozga. Lastniki radiopostaj in predvajale! programov so se kajpada izgovarjali, da "programi so takšni, kakršne hode večina poslušalcev — In če ima ta večina moronsko ali otročjo pamet, morajo pač biti takšni tudi radioprogra-mi." Drugi udeleiencl konference so sicer rekli, da jim komercialhsem v radiu — to je tisto neprestano hvalissnje kakšne sobne paste ali čokolade zoper zapeko, z drugimi besedami trgovska reklama — ne ugaja, toda "komercializem je bolj i kakor pa of iciel na propaganda v evropskem radiu, ki je v posesti in pod kontrolo vlade v vsaki driavi." Ti udeleženci so dramatično svarili proti kontroli in cenzuri radia po vladi. Ameriški radio je — kakor vse drugo, kar se izplača — v privatnih rokah. Vse večje radiopostaje obratujejo veliki dnevniki, banke, komercialni baroni, industrijske druibe itd.; vse zveze teh postaj so v rokah privatnih kor-poracij. Razumljivo je torej, da radio v prvi vrsti sluil interesom njegovih lastnikov. Odtod komercialna reklama. Ta je prva. Kolikor pa radio sluti vzgoji in izobrazbi, je ta na tretjem mestu — kolikor je to sploh Izobrazbe. Večji del vsebine ameriških radioprogramov je poleg reklame takozvana zabava: ropotajoča godba, kruljenje, ki mu pravijo petje in razne komedije. Ce Je imel Merrill Denison to v mislih — poleg komercialne reklame — ko je rekel, da je 75 e ves ta "trash." O, dobro razumemo burbonsko pamet! Vse, kar ae ne ujema z njihovimi starimi ozkoarč-nimi idejsmi ln okostenelimi trsdicijami, je zanje "škodljiva propaganda" i če kdo v radiu (predava o resnih socialnih problemih, predvaja dobre socialne drame ali utemeljuje znanstvene resnice, ali če celo hvali novi deal. Je to sanje "propaganda", ki bi morala biti isklju-čena iz radia Njihova totalitarna pamet, ka-tera vodi le v eno «mer In ta smer drfti nazaj. Je seveds vsa histerična, če sliši kaj proti v-nega. Radio Je še vedno v eksperimentalnem stadiju. Dokler ne bo docela razvit in izpopolnjen s televizionom. ne bo pravilno slutil na-logsm,Jti so mu namenjene. Ali ie zdaj Je pokazal, da je silno vaino sredstvo za brso razširjanje besede. Kljub temu Je vrednost radia dane« in bo v bodoče le tolika kolikor je In bo vredna kontrola nad njim. Za ljudske maae bo radio neprecenljivo vzgojno, izobraševalno in zabavno sredstvo le takrst. kadar lm pod kontrolo ljudstva samegs. toeML 7. PBCBMBRA Vertí (MM Uloliéki peanlk Edo Kocbek o aatikosaunWtléni vojni Znani sodelsvec katoliške le-noslovne revije •'Dom in «vet", Šiški pesnik in publieist, pretor Edo Kocbek je »pet razdre-«I oficietof klerikalce oz. klero-ftiiste. Prvič jih je razburil spopadi, ko j« v Domu ineeetu objavil članek o španski drtavljen-Iki vojni, kjer m je odkrito pojavil na stran republikanske gpmije in opisal nečastne ravnanje cerkvenih očakov v mpittt* Ü ta članek, o katerem amo takrat ©Mirneje pisali, Je povsetil eelo revoito ? klerikalnih krogih, Don» in svet od tedaj še ni izšel in je menda za zmerom prenehal, ktorofalistttfti "Slovenec", ki vedno blagoslavlja kanene genera-HFrsnk*to je tfmd, da delajo v Španiji ¿«tañó iz komunistov ln drugih brezbožnikov, ts "8k>-vencc" pa j« prof. Kocbeku odgovoril s celo vrsto élwikov. HÉsj jih > 1**ewr Kocbek drugič razdrsiil. V okviru kat»-Blkih akademikih drtiŠttv Danici, Zarja in Savica jé predaval dne 15. novembra o tem, bkien naj bo boj proti komunl-imu. Seveda se je predavanja udeležilo tudi mnogo katoliških intelektualcev, med njimi kajpak tudi voditelj VlertJfaSistiČne akademske mladine, bogoslovni profesor Ehrlich. Prof. Kocbek je najprej ori-aal, kaj pomeni prsv za prav boj komunizmu in snovanje protiko-nunističnih front, ki se razglašajo tudi za fronto v obrambo krščanstva Klerikalni popokinev-nik '«Slovenski dom" poroča oj predavanju obširneje, in po njem lahko povzamemo te-le go-vornikove misli: V političnem svetu opažamo danes zanimivo parolo, ki skuša ves boj proti komunizmu strniti v geslo tako imenovanega an tikomunizma. To geslo boja proti komunizmu pa je pokazalo vso idejno praznino. Današnje e-vropske množic» so zašle v temno igro, voditeljem pa se je posrečilo idejnega nasprotnika spremeniti v življenjskega na sprotnika. Ako hočemo pravilno reievati problem, kako naj te borimo proti komunistični nevarnosti, je potrebno predvsem, da prej dobro poznamo komuni-in šele potem govorimo o »jem. Danes se navadno smatra komunistična materialistična ideologija kot nekak epikuroi-ttm, ki mu je namen samo uži »anje materialnih dobrin. Mno-fo ljudi ustvarja o tem med kri Wjani po svoje prikrojene pojme o bistvu komunizma. Uttvar-fl ru kak tip kristjana, ki ne K kaj početi s tvojo krivdo, kt odlaga odgovornost za razne ne-1o*tntke v današnji druibi na ir\metía ¿n ¿0 ^ kupnega krš-toukrga sovratnÜca. Danes je »vet razdeljen v dve fronti, pri >ravlja se celo križarska vojna foti komunizmu. Ce globlje posedamo, kdo |mt največ intere-J Pri tem, pa vidimo, da je to hwtjs za nadobiast. Po letu [p22 je leto 19M sledila Italiji *N«nčija. Ta boj proti komunizmu P* je malo uspešen, ker ne postaviti nobene nadvred-J0*1' In ker ne rešuje zadeve s kvaliteto, ampak z zmago sile "Hi. Ustvarjajo se celo di-*»>tt*ki pakti velesil, katerih g4"*» je v bistvu brotidejna. ■»lUrističnl antikomunizem ve-» * 1 kristjanom, celo takim, ki gledali rešitev družbe **»»-< •«ko. Ustvarja se mnenje, da * Je mogoče ubraniti pred ko-■«nutično nevarnostjo samo z Takšna strategija snti-«»unizma bo privsdls do kata-ker jt tudi danes osnova •••oče vojne tamo gotpodartka vojno pa Mejo moral-2 Mrežo. Fašizem se trudi. J" ¡«"tavil krščanske mno-LS* r inrks proti komunizmu. ** d* / norimo tudi o krščen-T8" mii-reelh. toda vprašanje * «e pod tem razume Ti-msijnt resnice krščanstva 210 - P® Koebaku — dejstva, •teorija in ideologije V da /lovska vidimo naraš neke dramatičnosti, ko ss )a tetaja, naj bi bil vsak ts Jagealavtde.) kristjan drugi Kristus. Gre la rešitev celotnega človeka. Zato je današnji kristjan proti sedanjemu redu »n za nov, boljši red. Osnove tega reda so zapisane v evangelijih, v delih očakov in verskih predstavnikov. V zgodovini so kristjani mnogokrat odrekli, Zaradi četar obstoji neka zgodovinska krivda kristjanov. Današnjega nereda ni kriv kfistjanski nauk, ampak človek. Krščanska zapoved o ljubezni ni istovetna z nobeno ideologijo, teorijo, idealizmom, individuali-amom itd,, ampak je krščanstvo ljubezenska resničnost, ki ne more bitni antikomunistična, ali idejno odbojno gibanje, ker je idejni antikomunizem samo sku-šnjavec in pretveza. Zato je dolžnost kristjanov, da se novemu človeku približajo in ga pople-menitijo, ne pa da zavirajo porajanje ijovega reda in novega človeka. V boj je treba iti s krščanskim heroizmom ob upoštevanju evangeljskih postav. Smernice boja pa so: krščansko življenje vsakega posameznika, razločevanje krščanskega sveta, od raznih ideologij, od- priznati pogum> da ^ odloft. PB03V,gy A komunizmu, ki je organizirano brezboštvo in ki hoče izbrisati vsako sled demokracije v diktaturi proletariata. Kocbekova izvajanja o krščanstvu in krščanskem življenju so le deloma pravilna, deloma pa so utopija človeka, ki prebira zanimive teoretične razprave neživijenskih I-deologov. Sovražniku, ki povsod, kjer ima moč, uničuje vse osebne vrednote in ima sa cilj uničenje vse krščanske kulture, ki v svojih izjavah napoveduje najhujše nasilje, moramo odgovoriti s silobranom. Ali misli g. Kocbek, da ae res vsa Evropa, vsi narodi, rimsko-katoliška cerkev, druge krščanske konfesije motijo, ko vendar vse na lastnem telesu takorekoč začutijo nevarnost te strašne jcuge in se je morajo braniti, pač ne samo s pasivnimi čednostmi, ampak tudi s pozitivnimi sredstvi?" Za čednosti "Slovenec" torej ni preveč navdušen, kreposti niso važna reč. Toda "pozitivna sredstva", to je, kar js "Slovencu" po volji. "Pozitivns sredstva" pa so po njegovem bajoneti, topovi, pobijanje delavcev, stroga tiskovna cenzura, aresti, ju stifikacije itd. To so tista "pozitivna sredstva", ki jih "Slove-nec" vedno kliče na pomoč. Profesorju Kocbeku pa treba Pet obtoženih radarjev oproščenih Sodnik omejil vo na direktno tti denco vračanje od komunistične zmota, ustvarjanje nove druibe." Po Kocbekovem predavanju se je rasvila Živahna debata. Ko je Kocbek napisal članek o Španiji, je klerikalni tisk za-cričal, da se Kocbek pajdaši s komunizmom in komunisti.. S tem predavanjem je dokazal kle-rofašistom, da komunist ni. Toda znova je pokazal s tem predavanjem, da gleda na razvoj E-vrope s precej čistejšim pogledom od klerofašistov in da je natanko pregledal in povedal, da je boj krščanstva z brezboštvom eno, boj cerkve, politične cerkve ob strani Mussolinija in Hitlerja proti komunizmu pa drugo. Lepo je razložil, da se skrivajo za gesli antikomunizma le imperialistične težnje, katerim ni nič do krščanstva, a jih cerkev vendarle podpira, s čimer si bo oziroma ei je že naprtila novo zgodovinsko krivdo. ------. "Slovenski dom" — popoldanski klerikalni dnevnik —, pripominja k predavanju le, da "prepušča vso odgovornost predavatelju". (Komu pa drugemu?) Toda "Slovenec" poroča o tem predavanju le na kratko in ga ostro zavrača, in sicer takole: "Nas borba fašizma proti komunizmu ne zanima, mi katoličani vodimo samostojen boj pod vodstvom Cerkve proti onemu no in neustrašeno izpoveduje svoj krščanski nazor, ki nasprotuje praksi našega klerikalizm». (Nadaljevanje s S. sfcraaU dan kot bi se imel vršiti U sestanek v New Yorku v bolniški postelji, Basils tudi v New Yorku na aeji' ekaekutive krojaške unije ILGW, Levin in Edmund-son pa nt«ta nič vedela o kakšnem seotanku. K vsemu temu naj le rečem, ako bodo hoteli komunist! okupirati demokratsko stranko, bodo moraH k svojemu oportunlz-mu primešati precej večjo doso "realizma" kakor ga aedaj kažejo. Da pa končno ne bodo u-speli, je ttidi gotovo. Kar Sin-clarjeve epdkovoe naj vprašajo. Japonski letalci obnovi-li napade na Nanking ,1» «SMSMa (NsdalJevaeje e I. strani.) wena, v kateri pravi, da Je on župan "Velikega kosa" Ta "kos" je teritorij, ki so ga zasedli Japonci po umiku kitajske armade. Hsi-wen, ki je bil rojen v kitajski provinci Fuklen, je pohajal japonske šole. V svoji I*-javi poudarja, da bo sodeloval z japonskimi avtoritetami. Springlteld. DUnoU. — Število obtoženih rudarjev, članov Prqrreeiwe rudarske unije, ki zagovarjajo radi bombardira nja vlakof in premogovnikov kot posledica bratomorne vojne, as js znHak) s 41 ns 3«. ftadi pomanjkanja evidence je bilo ns uksz sodnika firifglejs ustavljeno sodno postopanje proti trem— Hermanu Stovalu is Altona, Ral-ihu Brklftsu is Cillespieja In amesu Harrisonu iz loknstownj Cityja. Tolitelj je umaknil obtožnico prbtl enemu obtožencu, v zadevi William* Kecka, bivšega predsednika PMW, pa je bil proces razveljavljen (mistrial) radi njegove bolesni. Zdaj so na vrsti zagovorniki, ki pravijo, da je it slodtaie v prvi vrati odgdvoren Lewis, ker js prisilil rudarje na bratomorni boj radi svoje diktatura., Sodnik Brigtfe je n» predlog tožiteljstva tudi odločil, da obramba ne more vpletati Lewtsa in UMW v U proces, kar pomeni, da so sagovomiki ob ivoj glavni argument. ' Vso obrambo obtoženoev so bati ral i na trgu mentu, da je Lewis odgdwen za civilno vtojno med rudsrjS v Mi-noisu in iitdirsktno tudi Hk bom-bsrdirsnjs vlakov ih prsin nikov. • • V- «> I _• ■» M*t«UM t Wlut M. Protsatne demonstracije »roti visoki stansrlni v Detroltu. protestirajo proti hlftntm possatnlkom. ki navijajo sUnarlno. ÍÍTX- Najemniki ao '*tastavkall,N ds Uko nogov- se ^ uJHH Ko je bil posvan domov» je pobegnil v Parit Pariz, «uj Alekssndsr Bsrmin, sovjetski skrbnik diplo-matičnih poslov v (Ateflah ns Grškem, je*is dnl prlisi V ParU namesto tf Moskvo,'kamor je bil poklican pred nekaj dnevi; v Moskvo je pa poslal pismo resig-nscije. k "f V istem čssu je Bsrmin im-slovil spel ns Ligo ss ¿loveške pravice v Franciji, proseč'jo, naj ss potegne ss onf. »ovJeftske di-plomate, ki so bili prsd kratkim pozvani v Moskvo, ako so šs šivi To so bi vil poslaniki Sovjetske unijs v Torčiji, Finski, Letskl RstOniji, Rumuniji in drsffj«. (Usods teli soejstokJh 4iplo- matov je Š^ vedno mlaterij. Nedavna ds to bili v Moskvi ustreljeni, do danes «i nI MU ki Je bil 19 let v di-■lušbi sovjstsks Rusijo. domneva, ds js bil posvan v Moskvo «ato, kar je kritiziral taktititorično postopanja napram svojim tovarišsm« "Dobro ss savsdam nevarnosti, v katero som se podal • tvojo akcijo," je rakil Barmin. "Podpisal tem listno smrtno ob-sodbo ln ss lipostsvti krogli najetih morilcev. V piemu na ko-mlsarljat «unsnjih sadsv v Moskvi, v katerem ssm naznanil svojo rašlgnacijo, sem se odpovedal poslimtškl imuniteti ln ssm mščitl, zakonov Franciji |rot politični beguftsc." General Nikolaj Ssmenov, so-vjetski vojaški »tale pri poala ntttvn v Pfripu, je bil tudi poklican v Moskvo B namenom, da "poroCa;" Stmtnov Je odpotoval ladnjl torek. , IZPRIMORJA i- S. iHlsV Nik ita metmm^srnnr* i tel jira iekrtim tovarae t l, VL Ognjev, ravnatelj v ML Bo (Umi govornik na velikem »hodu v San Francbeu» * ' ' JŠImSI. • gt. Paul, Mlnn^-(FP)-Oo-vsrnor Btmer U Benson se js odsvsl n* Meoneyjsv apel In bo naetofll kot glavni govornik na vslfkom delavskem shodu v Ban Frassisc«, BDed bo v Wltnjl bodočnosti. Orpmlsiraiio delavstvo t »m Franci*i'u ga priredi kot protest proti državnemu vrhovnemu sodišču, ki js Mooneyju nedavno ponovno odreklo svobodo. H. JeaHn (Isv«), opravHslJ Ko jo W1 Mooney Informiran 0 Bensonovi akciji, se mu je br-zo j s vrlo gshvsHI t sledečimi be-ssdsmfi "Uradno sem bll vesel In ponoetn, ko ssm Itvsdel, da ste sprojs« mojo prošnjo za glsvnsgt govornika ns shodu. 1 vessljsm pričslcujom tudi naji-nogo usehsns svidenja, ko pri-dne. f CalHornije." Farmafsko-delavskl »overner ms je odgovoril; "Vsšsgs cenjenega povsbils, naj vas oblščem, ko bom v Callfomljl, ssm bolj vessl kot si morate srsdsuvljatl. Kskor mnogo drugih ljudi vseh slojev, tudi jat čutim, da vas poznam, kar poznam Iskrijo vaše-gs nsvsnljlvsgs junsštVa v pričo dolgoletne ječe kot posledles ob-ravnaVe, o kaUrl pravi cslo vaš sodnik, da ste Mil obsojeni veled krlvoprltsžnlštvs." Govtrner Benson bo ns saps-du imsl vsč govorov. V Port^ (landu bo govoril na shodu Commonwealth federacije in na prvi konvenciji InternsUonai Woodworkers ot America od-keporne ustanove fašistovske stranke vse skrbstvo za reveže rasen počitniških kolonij, ki Jih bodo odslej upravljsle possmez-ns organizacij« preosnovane "Ll-ktorske mladine". Kakor smo že poročali, Js tržsški prefekt v smislu teh sprememb Imenoval po podeželskih občinah in mestih v tržaški pokrajini že vsč občinskih odborov za reveže, Bredi tega tedna so Mil taki odbori Imenovani v Vremah, Bt. Petru ns Krasu, fllovinl In še dveh furisn-sklh Občinsh. V Vremensh sts bil s Imenovana v ts odbor poleg drugih Avguat In Mtsnialsv De-k leve, v Bt. Petru ns Krasu Ms* tljs Abrarn In Krsnee v slsvlnskem odlmru pa so Edvard Dolenc, France Bkerlj In Ivsn Vadnsl Arstaeije na Maji. — Kakor poročajo Usti, so obmejni miličniki U dni na meji pri Cerknem in blizu Idrije aretirali tri de-k leta, ker so ee preveč približale meji na krajih, kjer prehod čez njo ni dovoljen, Aretirane bila 27 letna Francka Sveti* staoijo ta Italljanakega vUHarja. Povsod so prodajtll posebne Hi-glednice po pol lira, ki so jih ljudje pošlljsll ns dvor. Akcljs, ki Imsla značaj plebiscita, ss je vshno ratvljala. Trajala je več dni. Po prvih podatkih, ki so jih objavili trftaškl listi, je dosegla uspeh. Tako so v Tržiču prods-500 razglednic. Ksr ss nI prijsvU k naboru je >11 241etnl France Upužlš It I-drije pred goriškim sodiščem obsojan na 6 mesecev sspora in plačilo vseh sodnik stroškov. Is e-nakega razloga so ksrabinerjl prijavili goriškemu sodišču Andreja Štruklja it Kansla. Delavska iola Brook-wood saprla vrata (NadalievMUs s 1. da ln sdaj rs v ns tel j Dslavskega templa v New Yorku; Kvelyn Praston, najboljša meeenka Brookdooda do krise, ki je prispevala težke tisočake (po $25,-000 na leto); Roger Haldwln, direktor Ameriške unije sa civilne svobodščinei dr, K. C. Lin-deman, profesor N^ Y. Behool for Social Workera; Juliua Hochman, Fanla Cohen, Tucker Smith in dr. A. Lefkowltz. Odbor bo skušal poiakati finance sa obnovo šole. Hrookvvood je situairan v zelo lepem hribovite v kraju na 60 a-krov velikem poaeatvu ln obdan z gosdom. ftola je zgradila več hiš za študente in profesorje. V posestvo Je bilo Investiranih nsd $200,000 in Js idealna institucija za delavsko šolo. Prostora ima za okrog 50 študentov. l*ta 1U2M Je skušala dobiti kontrolo nad njo Ameriška delavska federacija. Ker pa se šola ni strinjala s njeno taktiko, Je o-staia neodvisna. Hochman ima še upanje, da bo Šola sopet ponovno stopila v aktivnost. Zatrti kanadski list pričel sopef izhajati Toronto, Ont.—Levičarski delavski list U Ciarte, ki Je tiskan v francoskem Jeziku in katerega Je zatrl klerofašističtii guverner Duplessls v Quebecu, Je pričel Izhajati v tem mestu. ao čičevs it Cerknega, 21 letna Marica Mikučeva in 17 letna Mari rt llladnlkoVa It Idrije. Vse tri ao prepeljali v idrljake zapore. Nevi grehe*I. — V poeMnJih tednih sta v Trstu umrla Karle Košuta in v**učiliški profaaor dr. Ferdinand Troet. INikoJnl Košu-ta. sUr 4* I«*, je bil is snane družin« pri K v Križu Prva leta po vojni Je bil poštni asli/tbenee. IteMarN ns vladar ja. — Orga-nisaeije Invalidov, bojevnikov la svojcev v vojni padlih vojakov ao priredile ne področju, tr-laike pokrajine veliko mani/« ( V OKCIIKMTKA IIALI. v nedeljo pop. sls 12. dec. HKNRV R. VOKCJKM nasaaale vijolin recitacijo Nastopi ZLATK0 BAL0K0VIC Svetovno snaal Vijellaist, kateri )e n..topil ket solaist s Chicase Hym-phony Hi s »jriBpHonreml v vseh irlavnih ateetrti sveta. Vol^satae le« StlS. tl.lt »• «ts. Ileveli v Stat. 1 4 tip/if you know... i hat mi I Set Di TheohsJd Smith of our seuntfy demoiiatretad two types of tubevculests germs — humee eet hwvfne P X PR08V1T1 F. M. D08T0JEV8KU: Bratje Karamazovi Čeprav je bil naš kraj obubožal in »o »e vla-Htelini odselili ter je trgovine ponehela, je de-likatesnice vendar uspevala kakor preje in celo vsako leto bolj: za te stvari ni zmanjkalo kupcev. Mitje so v pradajalnl nestrpno pričakovali. Predobro so še pomnili, kako je bil pred tremi ali štirimi tedni ne en ssm mah nabrel raznega blaga in vin za nekej sto rub-Ijev v gotovem denerju (ns upenje mu seveda ne'bi bili dali ničeear); pomnili so, de mu je štrlel iz rok, prav tako kakor zdaj, cel šop mavričnih benkovcev in da jih je razmetaval kar tako, ne da bi se pogsjal, in ni ne pomišljal ne hotel pomisliti, čemu mu bo nekoliko blaga, vina itd.? Vse mesto je potlej govorilo, ds je takrat, ko se je odpeljal z Grušenjko v Mokroje, "v eni noči in v teku naslednjega dne pognal na mah tri tisoč rubljev ter se vrnil s svdjega razbrzdanega izletA brez beliča, kakor ga je mati rodila." Takrat je bil vzdignil vso trumo cigsnov, ki so tisti čas taborili pri nas, in ti so bili v pijanosti izvlekli iz njega neznansko denarja ter popili strahovito mnogo dragega vina. Smejali so se Mitji in pripovedovali o njem, da js v Mokrem nalival s šampanjcem umazane seljeke ter pital vaška dekleta in bab-nice l bonboni in strassburškimi paštetami. Smejali so se, posebno v gostilni, tudi temu, da je Mitja takrat na svoje usta odkrito in javno priznal (seveda se mu niso smejali v obraz, zakaj to je bilo vendarle malce nevarno) — da je dosegel od G rušenj ke za vso to "eskapa-do" samo "dovoljenje, da ji poljubi nožlco, a drugega da mu ni dovolila." Ko sta prišla Mitja in Pjotr Iljič do prodajalne, sta našla pred vhodom že pripravljeno trojko, pokrito s preprogo, z zvončki in kra-guljčki in voznikom Andrejem, ki je čakal Mitje. V trgovini so bili do malega že naložili zabojček blaga in so čakali samo še Mitjevega prihoda, da bi ga zabili in spravili na voz, Pjotr Iljič se je začudil. "Odkod si pa tako naglo dobil trojko?" je vprašal Mitjo. "Ko sem tekel k tebi, sem srečal tegale, Andreja, In sem mu velel, naj zapelje naravnost semkaj pred trgovino. Kaj bi izgubljal čas! Zsdnjič sem se peljal s Timofejem, a Timofej se je zdaj odpeljal pred menoj, hihot, z neko čarovnico. Ali bova zelo mudila, Andrej?" "Nejveč urico se bosta pripeljala pred nama, pa niti tega ne, največ za urico naju bosta prehitela!" se je naglo oglasil Andrej. "Sam sem zapregel Timofeju in vem, kako bosta vozila. Njuna vožnja ne bo najina vožnja, Dmitrij Fjodorovič, kje bi se mogla kosati z nama. Niti uro pred nama ne bosta tam!" Je vneto trdil Andrej, še dokaj mlad voznik, rde-čelas, suhljat dečko v telovniku, s suknjičem preko leve roke. "Petdeset rubljev napitnine, če ne bo več nego uro zamude." "Za uro sem vam porok, Dmitrij Fjodorovič, eh, niti za pol ure naju ne bosta prehitela, nikar že za uro!" Čeprav se Je Mitjs dvizal ter odrejal kako in kaj, Je bilo njegovo govorjenje in naročanje nekam čudno, razbito in neurejeno. Komaj je nekaj pričel, Je že pvzabil konec. Petru IIJlču se je zazdelo potreba, da se vtakne vmes in (»omaga pri stvari. "Za štiri sto rubljev, ns manj ko za štiri sto, natanko tako kakor takrat," je komandiral Mitja. "Štiri tucate šampanjca, niti butiljke mani." "Čemu ti bo toliko, Čemu to? Stoj!" je za-vpll Pjotr Iljič. "Kakšen zabojček je to? Kaj je v njem? Menda ni tu za štiri sto rubljev blaga T * »»<4 Pomočniki, ki so se vneto sukali okoli njih, so mu takoj s sladkimi besedami pojasnili, da je v tem prvem zabojčku aamo pol tucata šampanjca in "vsakovrstne potrebščine za prvo silo," na primer prigrizki, bonboni, suho grozdje itd.; glavno "potrebo" pa bodo takoj posebej naložili in odposlali, kakor so jo tudi takrat, s posebnim vozom, tudi s trojko, tako da dospe za časa in bo "najdelj uro po Dmitrij u Fjodoroviču na mestu." , "Ne pozneje ko uro, glejte, da ne bo trajalo delj nego uro, in vložite kar moči mnogo suhega grozdja in ledenca, to imajo Um dekleta rada," je vneto prigovarjal Mitja. "Dobro, ledenec naj bo. A čemu ti bodo trije tucati šampanjca? Eden je dovolj!" Pjotr Iljič se je že ker jezil. Jel se je pogajati za ceno, zahteval je račun, ni se hotel pomiriti. Tods rešil je vendarle samo sto rubljev. Ostali so ob tem, da ne pošljejo več nego za tri sto rubljev blaga. "Eh, vrag naj vas vzame!" je naposled vzkliknil Pjotr Iljič, kakor da se je mahoma osvestil. "Kaj je meni do tega? Pa zameta-vaj svoj denar, ki si ga na cesti pobral!" "Semkaj, ti narodni gospodar, semkaj, nikar se ne jezi," ga je potegnil Mitja v zadnjo sobo prodajalne, "takoj nama prinesi semkaj bu tli j ko, da ga pokusiva. Eh, Pjotr Iljič, pe-Ijiva se skupaj. Zlat človek si, take imam rad." Mitja je sedel na pleten stolček pred majceno mizico, pogrnjeno s strašno umazanim prtičem. Pjotr Iljič se je spustil njemu nasproti in trenutek nato je stal šampanjec pred njima. Vprašali so gospoda, ali ne bi želela ostrig, "prvovrstnih ostrig, čisto sveže pošiljke." "K vragu ostrige, jaz jih ne jem, prav ničesar ni treba," se je malone jezno odrezal Pjotr Iljič. "Ostrig ne utegneva," je pripomnil Mitja, "in tudi ne more se nama. Veš, prijatelj," je rekel zdajci nekam čuvstveno, "ves ta nered mi ni bil nikoli po duši." "Komu pa je! Tri tucate, prosim te, za se-ljake! Človeku mora zavreti kri." "Ne mielim1 tega. O višjem redu govorim. Reda ni v meni ... a k vragu to! Vse moje življenje je bilo nered in zdaj je treba napraviti red. Dovtipe zbijam, a?" "To niso dovtipi, blede se ti." "Najvišjemu slava na zemlji, Najvišjemu v meni čast! . . . Ta mali stih se mi je nekoč iztrgal iz srca, prav za prav ne stih, ampak solza ... aam sem ga napravil... a ne takrat, ko sem vlačil štabnega kapetana za bradico . . ." "Kako ti Je prišel zdaj on na um?" "Kako mi je prišel mahoma na um? Nezmi-sel! Vse ima svoj konec, vse se izravnava, črta — pa imaš vsoto pred seboj." "Kar neprestano moram misliti na tvoje pištole." 'Tudi pištole so nezmisel. Pij in ne fantaziraj. Življenje ljubim, kar preveč sem vzljubil življenje, tolikanj preveč, da mi je Že kar mrzko. Dovolj l Na življenje, dragec, na življenje pijva, predlagam, da napijeva življenju! Zakaj sem zadovoljen s seboj? Podel sem, a zadovoljen s seboj. In vendar mi je mučno misliti, da sem podel, a zadovoljen s seboj. Blagoslavljam stvarstvo, vsak trenutek sem pripravljen, da blagoslovim Boga in njegovo stvarstvo, toda . . . treba je uničiti neko smradljlvo žuželko, da ne bo lazila okoli in kvarila drugim življenja ... Napijva življenju, mili brat! Kaj more biti dražjega od življenja! Nič, nič! Na življenje in na neko kraljico vseh kraljic." "Pijva na življenje in zastran mene tudi na tvojo kraljico." (Dalj* prihodnjič.) Dr. Ivan lah: Naša mati Pred tremi leti na veliko soboto sva se videla poslednjikrst. Bil sem takrat "konfiniran" v Ljubljani in sem skrivaj odAel Iz mesta, da sem Ji *el voščit veselo veliko noč. Odkar sem prišel iz zaporov, se nisva videla; jaz nisem smel is mesta in ona ni mogla v zimi od doma, ker Je bila »»olehna. Tako ava čakala pomladi; In meni je bilo skoraj po volji, da me ni videla v tistih časih, ker se ml Je zdelo, ds bi bilo težko s njo govoriti o tem, ksr se je zgodilo. Prišla mi Je naproti na hišni prag in me Je pozdravila aelo ra doatno. Zdelo se mi je, da se ni nič lz|>r*menMs. bila Je vidno enaka: a mogoče se zdi nsm vsem tako, da se matere ne i spreminjajo, da ostanejo vedno take. kakor smo Jih prvič zagledali Tudi ona je gledala svoje otroke vedno kot otroke. Veliks sobota je bil pri ne* vedno slavnosten dan. Rilo je pripravljeno za praznike Čakali smo samo četrte ure, ko bodo zapeli atari šmarski zvono- vi svojo pesem vstajenja. Zelo je ljubila te zvonove: preživela je ob njihovi pesmi vse svoje življenje: bili so stari, is leta 1790. Zdelo se ji je, da nobeni zvonovi ne |M>jo tako lepo, kakor Amar-skl: skoraj vselej se je zasolzi-Is. ko so zapeli za praznike a svojimi mogočnimi, ubranimi glasovi. O veliki noči je bila njih l>esem jMmebno slavnostna: vrnili so se kakor novi (doma, kakor nekdaj) premlajeni, is Rima in so oznanjali svoj blagoslov po dolini in po gričih na okoli. Navadno smo najprej zaslišali ižanske zvonove it daljave, ako je vleklo od severa, so se začuli zvonovi is Soatrega. Ampak kadar «n zapeli naši . . . To je bila velika sobota pri nas. Ko smo bili majhni, je pela s nami stare velikonočne pesmi. Na mizi je stal jerbas, pregmjen z belim prtom — takal je na Ma-goalov. In mi vsi smo čakali, kajti drugod so imeli vstajenje po-l toki ne % pri nas pa je bilo ob S. zjutraj, ko Je zasijalo velikonočno jutro s svojimi zlatimi žarki po dolini. Vsa velika sobota je bile ssmo pripre ve ne to v ste Janje Pozneje, ko so njeni otroci od- šli po svetu, je sedela za mizo in je pregledovala njih pisma Njena največja žalost je bila, a ko se je otroci niso spomnili na praznike: ne toliko zaradi nje same, kakor zaradi doma: ni si mogla misliti, kako bi mogel po-zfcbiti kdo ns svoj dom. ns svojo domsčo hišo, ds bi se Je no1 spomnil vsaj za božič in za veliko noč. Ona ssma je napisala vsakemu poaebe pismo za praznike: mislila je. da jim bo težko. ko bodo v tujini mislili na šmarske zvonove in jih ne bodo| slišali: zato je pisala ta pisma, polna drobnih novic, polna ljubezni do domače hiše in domače vasi ... In ko so na veliko soboto zapeli zvonovi, se jI je zdelo, da ta pesem adružuje naša arca. ds ta trenutok mialijo vai nanjo in na svoj dom, ds smo vsi doms, kakor nekdaj. Včaaih Je zapla-kala. ko ni bilo vseh: "Vsi so odšli in od nikoder se ne vrnejo , . ,H Zato sem odšel takrat pred tremi tet! domov: čutil sem vso njeno radost, da sem se zopet vrnil. In kot po nsvadi, je tekoj prinesla piama svojih otrok: "lločeš čitati. kaj pišejo . . Rfla Je srečna. Mene nI vse tako zanimalo kakor njo. ♦fcive, so zdravi ... Njej to ni bilo dovolj. Vedela je za vse malenkosti: živela je življenje nas vseh. Okoli tretje ure svs ostala sama v sobi. Ležalo je nekaj težkega na srcu, a ni mogla govori-o tem. Tudi jaz nisem mogel začeti pogovora. Gledala sva se dolgo tako. . Kako se ti godi?" je začela, "si zdrav, zadovoljen?" "Zdrav in zadovoljen." "A kaj pa vojna? Kaj so si ljudje to izmislili?" Kmalu bo konec; potem bo bolje . . ." In zopet je imelo pnti ono vprašanje, ki ji je težalo na srcu in ga ni mogla izgovoriti. "Kako ti je bik» takrat . . " sem Čital v njenih skrbnih očeh. "Kako si . . .?" Zakaj so te preganjali?" Ne, o tem ni bilo mogoče govoriti. Pravila je o hiši, o gospodarstvu. Spomnil sem se na tisto jesensko jutro, ko sem se vozil v spremstvu orožnika skozi svojo vas. Ko bi bila takrat vedela! Vselej, kadar sem se vračal od kod, je stala na koncu nate hiše in je gledala na progo, kjer je zavil vlak v našo dolino. Videlo se je naravnoet na prag domače hiše in me je veselo pozdravljala. In kadar sem odhajal, je stala zopet tam in je gledala za vlakom, ki me je nesel v svet. A takrat nisem stopil k oknu, nisem pogledal. Vozil sem se mimo nje v novomeške zapore. In moja edina vesela misel je bila, da ona ne ve o tem. To je bila pot, na katero me nI mogla spremljati. In sedaj, ko sva sedela tako, se mi je zdelo, da je hotela govoriti o tem. Življenje nas je trdo vzgojilo, nismo poznali meh kuinosti in nežnosti. Bili emo, kakor vsi naši ljudje: nikdar nismo odkrili svojih are popolnoma, nikdar si nismo rekli naj-epših besed, nikdar ai niamo pokazali svojih najlepših čustev. Nekoč, ko sem odhajal v Prago n sem jo za alovo poljubil, ustrašila se je skoraj in je rekla: "Saj se boš še vrnil." Da, pri nas se poljubljajo ljudje samo takrat, ko ee ločijo za večno. Takrat si povedo vse, česar preje nikoli niso mogli po- vedati« , j Ljubila je nas vse in mi emo čutili njeno ljubezen. Toda kačo bi mogla govoriti o tem? Videl sem, kako se je bala, da bi me ne zabolel spomin na ječo in na vse, kar sem doživel. In vendar bi bila tako rada govorila o Um, ker je mielila, da eem trpel. BUa sva skoraj celo uro sama in še nikoli ee nisva tako prija-teljsko razgovarjala: o vsem sva govorila, samo o tem ne, o čemer sva hoUla govoriti. Kazal sem se «rečnega in zadovoljnega — a zdelo se mi je, da mi ne verjame popolnoma. Skušal sem govoriti o veselih stvareh, o bodočnosti. Prišli so sosedje in ao naju zmotih: govorili «mo o vojni: Takrat so Rusi vzeli Pfemy«l in vsem se je zdelo, da je konec vojne blizu. Mislili smo, da je konec trpljenja in da stojimo na pragu novega življenja Zvečer sem odšel. Obljubil sem, da pridem zopet o binko-štih. Morebiti bo do Ukrat ko-nec. Toda o binkoštih sem bil zopet na ljubljanakem gradu in ni sem mogel iti k nji. Vzpel sem se v kleti, kjer smo bili zaprti, na visoko okno, odkoder so «e videle strehe ljubljanskih hiš. Zvonovi so oznanjevali binkošt-ne praznike. "V par dneh bo zvedela, da sem tu." sem si mielll in U misel je bila težja od vsega temnega zidovja. ki je pod menoj skri-vslo dvesto ljudi, pričakujočih negotove bodočnosti. Začela se je dolga pot, osemnajst mesecev brse svobode is tabore v tabor. Ksko ji je bilo? Kaj si je mielile? Kje so me iskale njene misli? Pisati nismo mogli ns široko, kako je nam. le dobnih in enakih maUr v Uj vojni: in koliko je bilo nesrečnej-ših od nje: ko sem gledal grobove na romunskih njivah — one velike grobove brez napisov in imen—sem se spomnil na te matere, ki iščejo v mislih grobove svojih sinov. Ali bo kdaj človeštvo pojmilo to bolest vseh bolesti? Ni ga človeka na «vetu, ki ne bi sklonil glave pred to veliko bolečino. Edino avstrijski magnet ni imel besede za bolest avstrijskih slovenskih mater. Ona ni vedela o vsem, kar se je godilo. Imeli «mo navado, da smo pisali» domov same vesele vesti, da bi ne bila žalostna. Morebiti ni verjela povsem, a nam je bilo lažje pri srcu, ko smo mislili, da nima skrbi. Bila je mati devetih otrok, od katerih jih živi še pet. Vse njeno življenje je bilo namenjeno domači hiši in njenim otrokom. Ueoda je odnesla drugega za dru-> gim v svet — in ona je vedno čakala, da se vrnejo. Ako ne oni, j njihovi otroci. Njena edina skrb je -bila, da bi vedeli, "kam domov". Nekoč je sestri v Ameriki tramvaj povozil otroka ona ni nikoli videla tega otroka — a nekaj dni ni imela otostan ka. Zopet in zopet je čiUla ono pfemo o nesreči. Zakaj gredo ljudje tako daleč?" "V Uko nevarnost? Kako morejo?" Da, bilo ji je nerazumljivo, kako more človek živeti izven Smeri j. Ljubila je svojo vas e tisto ljubeznijo, ki je lastna vsem prebivalcem te stare vaei. Mislila je, da ni lepšega kraja na sve-tu: Kje bi še bila tako lepa dolina z griči na obeh straneh, z razgledom tja do Višnje gore in še čez! Nekoč mi je rekel neki Sma-rec, da je Smarija ravno na «redi sveta; nisem mu ugovarjal: imel je po evoje prav. Vsak, ki je bil kdaj tu, se je rad vrnil," eo pravili. Naša hiša se ji je zdela najlepša (dasi ni najlepša) in bi je ne bila zamenjala za nobeno drugo. Vcepila je v naša mlada arca ljubezen do U hiše tako globoko, da si nismo mogli misliti nič lepšega na «vetu. Nekoč smo šli otroci na Cikavo, kjer «e je rodila. Tam je etala dolga hiša, z dvojnimi vratmi, z majhnimi okni in z lipo na trati. SUli smo in gledali. "Tu ao bili rojeni naša mati. Ne, ne. Nismo mogli verjeti. To je bilo morebiti elučajno. Ni nam ugajala. Držali smo «e za roke in smo odšli domov: in ko je nas pozdravila naša hiša s svojimi prijaznimi smehljajočimi se okni in e svojim jasnim licem, ki ae nam je zdelo prijazno, kakor lice matere, smo ei mislili, da re« ni lepše hiše na svetu. Ako je šla v ljubljeno, je komaj čakala, da se je vrnila, da bi se medtem doma ne pripetila kaka nesreča. Bila je Dolenjka in bi ne mogla živeti nikjer drugje razen tu. Ko eem se roditr fTTRTživeli v Trnovem na Krseu. Preplakala je dneve in noči; hodila je eeet na one «kale in je gledala proti oni «trsni, kjer je ležala njena lepa, zelena dolenjska domovina. Morali smo se vrniti. Od tega čaaa je vsa živela svoji hiši: neki človek je rekel, da je prodal hišo in vse, kar je v nji. Bili smo Ukrat aami: ona in pet otrok. Nikoli ne pozabim tega slovesa: hotela je rešiti vse, vse, celo zibko, kjer je zibala svoje otroke, dasi je vedela, da je ne bo več rabila. Zapuščali smo hišo, našo hišo. SUli smo na vaei in smo jo gledali. Vsak je noell, kar mu je naložila mati. Toda ne: to ni bilo mogoče: drugI dan je šla prosit. — Vse je rešila. Trpljenje jo je zvezalo s tem domom. Otroci so odšli v svet. Trije eo šli preko morje. Drug zs drugim. Ni si mogls misliti, ds se ne bi vrnili. "Ako ti ne bo dobro, se vrni," je nsročala vsakemu. Stal sem z njo na šišenskem kolodvoru, ko kak dar, ni mogla pozabiti: "Veseli me, da se «pomni matere," je rekla. Ni potrebovala zase — vse je bilo namenjeno hiši: ko bi ee vrnili... Imeli smo edino njivo: vsak otrok je vedel iz njenih pisem naUnčno, kaj je vsejano na nji. Vise je bilo pripravljeno, da bi imeli od Česa živeti, ako bi ee vrnHi. Poznala je malo radosti. Bila je iz onih žen, ki jim je življenje ena sama velika žrtev za o-troke in dom: a to m bila «lepa ljubezen: ni dajala nam nikdar prednosti pred drugimi: želela je, da bi bili zdravi, pridni in pošteni. Odšel sem na poU, ki jih ni mogla vselej razumeti. Ljubezen matere je vedno sebična. Ni mogla razumeti, zakaj bi ne živel mirno, srečno življenje. Bala se je za nas, da se ne bi «puščali na poU, kjer preti nevarnoet. In vse to je doživela in trpela. Ni bila edina v tej vojni, bilo jih je mnogo, mnogo. Za božič je še pisala, da mi želi sreče in zdravja. Tvoja zvesU mati", se je podpisala. Da, moja zvesU mati! Tri leU me je čakala, da bi se vrnil vsaj eden, v*aj jaz. Da bi me videla, predno umrje. Na večer trpljenja Gospodovega je zaspala tiho, mirno. Ako izbira Bog naše zadnje dneve, ni mogel najti primernejšega dneva. Se v zadnjih sanjah je iskala svoje otroke po «vetu —- med zadnjimi besedami je bil "Wau-kegan", to je mesto, kjer živi eden njenih otrok, daleč v Ameriki. Koliko Ukih dobrih mater ima naša domovina; kdo jih ni videl? Kdo jih ne pozna? Kdo jih ne TOREK, 7. DECEMBRA ljubi? Ali ni živa slika mater* domovine, vae dobre, skrbne, tr-peče, ki varujejo svoj doni in. združujejo v sebi svoje otroke?! Ali ne žive ssmo za na« — kakor se mi bojimo smrti, da bi je n« užalostili s tem? V teh dneh smo jo videli tako! živo pred seboj z jasnim prijaz-l nim obrazom. Se nikoli se ji nij «em mogel Uko odkrito izpovedati. Povedal sem ji v«e, na kar je čakala dolga tri leta. Morebit. bi drugače z njo ne mogel govo-| riti o tem. In zdelo se mi je, da| iva se razumela popolnoma. V« je bilo jasno, tiho, «rečno. Nekoč sem bil na velikonočnih počitnicah: na veliko sobote ponoči sva bila sama v sobi čakala sva vstajenja: in takratj kakor da se je razkrilo vse njeno skrivnostno materinsko srce:| pripovedovala mi je svojo povesti to nepozabljivo povest — vso noči do prve zarje, ko so zapeli zve novi in sva šla v cerkev k vstan jenju. V teh časih je bila kakor premlajena, vsa živa, polna sj minov in nad. In zdaj se je srce za vekomaj zaprlo. To srce,I tako polno trpljenja in ljubezni!! Knjiga o materi! Kdo bi ne pisal? In kdo bi jo napisal? SL0VKN8KA NARODNA POUPOB. NA JEDNOTA I ladala svoj* publikacije ta is as Ust Prosveta sa koristi. Ur I t robno agitacijo svojih druiUv članetvs is aa propagando ■▼ojlh dej. Nikakor pa so sa propsiasi drugih podpornih orgaaisad]. Vi ka organizacija laia običajno ■▼• glasilo. Torej agltatariiai dopisi h aaiaaaila drugih podpornih orgaaisa elj tal njik društev saj sa ao psiilltji Prostata. AGITIRAJTE ZA PROSVETO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepu 11. rodna konvencije se lahko naroči na list Prosveta Is prišteje eden, dva, tri. štiri ali pot članov is «h druUns k asi aarai-sini. List Presvets stana as vse enako, ss «lana ali nailaat $4.10 « eno Ms« naročala«. Ker pa člani io plačajo pri asoaaisata t\M " tednik, so ji« to prišteje k naročnini. Torej sodaj ni vsroka, rail, ds jo Uat predrag ss liano BJf J»J. List Proovota jo vaša lastaias Is gotovo jo v vsaki družini nekdo, U M rad «tal list vssk dan. Caas lista Prosveta je* Zs Zdraš. državo in Kanada. M.M Zs Cieero la Chicago j«... .$7 JO 1 tednik ta..............U* 1 todaik la.......... t tednika la.............M* I tedalks in......... t tedalke la.............t^f , I todalke la......... 4 todalke la.............L* š todalke la......... I tednikov la............ al« I tednikov In........ Zs Evropo je««•»«•»•••»•• .IM® Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto densrjs ali Msnaj Ordor v pisarn la si naročite Proevoto, list. ki je vsšs lsstaiaa. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri tok člsnov preneha «ti «ss 8NPJ, sli če ss preseli proč od družine in bo sahheval sam svoj lUt tednik, bode moral tisti člsa ia dotične drnžine, ki Je takoj»kupno naročena ns dnevnik Proevoto, to takoj naznaniti upravnlitm luta, in obenem doplsčsti dotične vsoto listu Prosreta. Ako tega ns »tort, tedaj moza apravniitvo snlftatt datum ss to vsoto saroinlku. Lil IN ITI IM D PROSVETA, SNPJ, MI7 So. Laaadale Ave, Chicago, IIL Priloženo pošiljam naročnino sa list Proevoto vsoto ............ Ime.................................. ».O. druitvs št........ N šalov ......................................................... Ustavita todaik la ga pripišite k moji aarečalai od sledaHh iisaaf ssojs družino: 1)• • «^t šreštvs št....• ČL draštva št........ ČL društva it........ ČL draštva št........ 9) ......•••••••...••.... š).••••••••••••••••••• .Drftava ...............a............' Nov naročnik I««»»»»»»»*— TISKARNA SJ.P.J na dopisnicah smo mogli na krat- j je odhajal mlajši brat. Šestnajst SPREJEMA VSA ko poročati, da smo livl In zdravi. Osemnsjst mesecev: in med tem je bil bodič In velika noč ... Odgnali «o naa pod bajoneti v dunajske kssame. Postali smo vojaki. "Sedaj vsaj moremo ljudem reči. kje si." je pisela. Moj novi poklic se jI je zdel bolj čaeten od prejšnjega: zaradi ljudi ... Ako Imajo vsi ljudje enake okove, manj čutijo, ds •o aušnji. Čakale me je neprestano. čakala je tri leU — al me dočakala Toda kriJko je bilo. pa- nili otroci. Ako ji je kdo p prva vrsta Pilit« po informacije na naslov: S.N.P.J. PRINTERY HIT4I sa LAWNDALE A VENI'® CHICAGO, IU- ,1 .J